PBHfiftoi tfTtf?arnr\rg«eWiT Mariborski Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 104 Maribor, četrtek 8, maja 1930 »JUTRA« lihaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri RjtJJuBjpri, poitnam ial£;uv!j v^Ljubljiil St, 11.409 Valja mesečno, prajaiian v upravi ali po'poiti IC^Dm/doatavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it. 13 Oglaai po tarifu Oglasa aprajama tudi oglasni oddelek Jutra11 v Ljubljani, Prešernov* ullct^lt.4 Senat prot! Hooverju AMERIŠKI SENAT ODKLONIL IMENO VANJE, KATERO JE PREDSEDNIK HOOVER ŽE PODPISAL. — PRVI SLUČAJ PO 36 LETIH. Kaj se godi v Nemčiji? Bolj preko inozemskih, nego‘iz nem ških listov smo minule dni doznali o zanimivi in značilni debati v gospodarskem odseku nemškega državnega odbora, ki je razpravljal o državnem proračunu. Dne 6. t. m. se je vršila debata o proračunu ministrstva za državno brambo. Že leta sem so pili proračuni ravno tega ministrstva Pa razne afere v njegovem območju predmet neprestanega nezadovoljstva in kritike v nemški javnosti, zlasti, zato, ker so številke vojnega proračuna neprestano naraščale od leta do leta. Tako je tudi v letošnjem proračunu postavka vojnega ministrstva napram lanskemu letu zopet narasla za 50 milijonov mark in zahteva voj-minister za sto tisoč mož vojske » milijonov mark (poleg 273 milijo-nov za penzijske izdatke in za mornarico). V debati v gospodarskem odseku 6. maja so razni govorniki, zlasti socialnodemokratski. iznesli težke obtožbe »roti vojnemu ministru. S prstom so kazali na dejstvo, da so se stvarne dajatve za vojsko v Nemčiji, ki so Pred vojno znašale 1200 mark na gla vo, zvišale na 2880 mark na glavo, da so se torej oboroževalni izdatki dvignili za več ko 100^. Značilno je, da so vSe stranke ostro kritikovale Proračun vojnega ministra, ne izvzem si nemške nacijonalce in centrum. Zlasti značilna so pa bila izvajanja socialističnega poslanca dr. Leberja, Ki je obširno razpravljal o ogromnih oboroževalnih izdatkih Nemčije. 75 milijonov mark zopet za orožje in mu-nicijo — je izvajal dr. Leber —, izdatek, ki ni v nobenem razmerju z izdatki drugi*1 držav v iste svrhe. Še celo stara cesarska armada n« potrebovala tako ogromnih vsot. Že cele mesece kroži v javnosti, zlasti izven Nemčije, trditev, da je Nemčija udeležena na ilegalnem oboroževanju. Prejšnji francoski ministrski predsednik Poincarč je pred nekaj dnevi v posebnem časopisnem članku postavil to trditev kot pozitivno dejstvo. Največ pomislekov pa — je nadaljeval dr. Leber — vzbuja dejstvo, da bistveni del nemške zunanje politike V|"šijo ne v zunanjem uradu, ampak Generali. Kot simptomatično je navajal go-°rnik tudi, da so n. pr. iz vojske odpustili mornarja, ki je slučajno v neki baje komunistični gostilni izpil čašo £*va, dočim pa se razni generali nem-s*e državne brambe udeležujejo slavnosti v sovjetskem generalnem štabu. Značilno je, da se je tem izvajanjem socijalnodemokratskega govornika v polnem obsegu pridružil tudi c*an najuplivnejše vladne stranke, poslanec centruma dr. Kohler, ki je tudi zahteval, da se narodu natoči čistega vina: zakaj to ogromno oborože vanje ? Ti dogodki v nemškem državnem zboru, ki jih kot kronisti samo kratko eležimo, so vsekakor simptomatični *n tudi v vsakomur izmed nas vzbu- WASHINGTON, 8. maja. Borba med senatom in državnim predsednikom Hooverjem radi imenovanja sodnika Parkerja za člana vrhovnega sodišča, je končala z občutnim porazom predsednika Hooverja. Senat je namreč včeraj z 41 proti 34 glasom odklonil odobritev od predsednika Hooverja že podpisanega imenovanja. Ta korak senata je izzval v vseh političnih krogih največjo senzacijo. Po 36 letih je to prvi primer, da je senat odklonil od predsednika že izvršeno imenovanje. Vzrok za odklonitev Parkerja je baje v tem, da smatrajo delavski in zamorski krogi Parkerja kot tipičnega zastopnika kapitalizma. Beograjski proces BEOGRAD, 8. maia. Davi se je nadaljevalo zasliševanje obtoženega Ivana Prpiča, ki v splošnem sicer priznava svoje prejšnje izjave, zanika pa, da bi dobil denar za peklenske stroje od bivšega podpolkovnika Vilka Begiča. Branitelj dr. Zdravkovič je skušal med zasliševanjem staviti obtožencu razna sugestivna vprašanja, ki naj bi ga razbremenila. V zvezi s tem je zahteval od sodnega senata, da naj zahteva vse policijske akte o Jugoslovanski akademski čitalnici v Zagrebu, da se bo moglo tako dokazati upravičeno ogorčenje dijakov-Branitelj je zahteval dalje tudi zasliševanje novega izvedenca, ki naj bi dokazal, da ni šlo za peklenske stroje, temveč za navadne petarde. To zahtevo je podpisal tudi branitelj dr. Ante Trumbič. Sledilo je zopet čitanje Prpičevih izpovedb na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Razprava je bila ob 12.30 zaključena. Položaj v Indiji ' 'DO.N, 8. maja. Položaj v Indiji ničel normalizirati. Politični kro gi se boje, da pomeni to mir pred viharjem. V Amalni je prišlo do težkih spopadov med Hindi in muslimani, ker muslimani povodom od nacijonalistov proglašenega dne žalovanja radi aretacije Gandliija niso hoteli zapreti svojih trgovin. Izvršene so bile številne aretacije. Napad na muslimane so izvršili indski nacijonalisti. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 8. maja ob 20. uri »Caričin* Amazonke«, ab. C. Kuponi. Petek, 9. maja. Zaprto. Sobota, 10. maja ob 20. uri »Rigoletto«. Gostovanje ge Tinke VVesei-Polla. Na-vadne operne cene. Kuponi. Zadnjič-Nedelja, 11. maja ob 16. uri »Materinski dan«. Prireditev slovenskega ženskega društva. — Zvečer ob 20. uri »Cariči-ne Amazonke« pri znižanih cenah. Kuponi. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 12. maja ob 20. uri »Caričm* Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov. Danes €o*rt«k I, FERRYFERRETTY famozni accordeon vlrtuosa V VELIKI KAVARNI Uelifci gozdni požari NEWYORK, 8. maja. Veliki gozdni požari v državi New Jersev, ki so bili deloma že omejeni, so znova vzplamteli. V državi York so gozdni kompleksi na 25 krajih v ognju, ven dar so požar na 20 krajih že močno omejili. Okrog Newyorka samega so gozdne požare že toliko pogasili, da so predmestja že izven vsake nevarnosti. 68 žrteu tornada NEWYORK, 8. maja. Katastrofalen tornado je zahteval v Teksasu 86 človeških žrtev, več sto pa je bilo ranjenih. Stvarna škoda se ceni na milijon dolarjev. PLATNENE NAiBOljn IN VENDAR CENENI jajo dvome in vprašanja: zakaj to ogromno oboroževanje v Nemčiji, ki ne le, da ni v skladu z določbami mirovnih pogodb, ki jih je Nemčija podpisala in ki so zanjo ravno tako, kakor za vsako drugo državo, zadeva časti, ki pa tudi ni v skladu s stalnim povdarjanjem miroljubnosti Nemčije s strani njenih prvih diplomatov na vse mednarodnih konferencah? Ali so do loČbe mirovnih pogodb in ali so izja ve voditeljev držav, podane ponovno pred licem celega sveta, res samo humbug in prevara, za katero se za hrbtno brusi nož za sosedov hrbet? Od kantinerke do carice. Katarina I., ruska carica je bila na: začetku carjevanja Petra I. Velikega še preprosto dekle. Ko je Peter Veliki s svojimi maršali zavzemal mesto za mestom na zapadu in ustvarjal veliko Rusijo, je bila Katarina kantinerka v. itvanskem mestu Marienburgu, ki ga je baš oblegal maršal Menšikov. Ka-arina je bila prepričana, da bo njena domovina, če Menšikova v njegovem aboru umori, ostala svobodna. Toda Vlarienburg je padel in z njim je padla n mnogi izražajo svoje prepričanje v tej smeri, da je zakon zgrešil svoj cilj in da so njegove posledice za javno življeujo naravnost katastrofalne- Kljub vsemu pa Pristaši suhega režima ne popuščajo m lanskoletna izvolitev Hooverja za predsednika pomeni zmago »suhorežimov-cev«. Problem prohibicije je od tačas prodrl tudi že v sam parlament, kojega pravni odbor se je obrnil na razne ugledne osebe javnega življenja in visoke državne htnkcijonarje za njih mnenja. Ta mnenja so naravnost porazna- Čujmo: ^ Višji državni pravdniki v Newyorku, Chicagu in St. Louisu trde soglasno, da nabrana alkohola v velikih mestih praktično ne obstoja, z zakonom o prohibiciji Pa da so se okoristili samo razni kriminalni tipi. Ralpli M. Sha\vs iz Chicaga pravi, da predstavljajo organizirane zločinske tolpe, ki delajo ogromne dobičke z nedovoljeno trgovino z alkoholom, resno nevarnost za državo, to tembolj, ker je tudi uredništvo korumpirano, in se lahko nekega dne zgodi, da bo podzemlje močnejše nego vlada in da bo zavladalo nad vso državo. Višji državni pravdnik Coudert v New-Vorku pravi, da se zakon sploh ne da v celoti izvesti, kajti če bi država to hotela, bi morala mobilizirati vso vojsko jn mornarico in zgraditi ječe za 60 milijonov ljudi. George H- Williams, višji državni Pravdnik iz St. Louisa, povdarja, da je zakon o prohibiciji izzval v Ameriki naj-°bupnejšo in najstrašnejšo kriminalno ePoho, kakoršne ne pomni svetovna zgodovina. V St. Louisu je nekaj navadnega. da bogati zločinci najemajo reveže, ki mesto njih sede v zaporih. Mr. Wil-liams je tudi načel vprašanje, kako to, da mnogi ugledni člani kongresa (državnega zbora), ki se tam kažejo kot hudi borci proti alkoholu in kot stebri »suhega režima«, v privatnem življenju zelo radi pijejo alkoholne pijače. Saj je bil še nedavno — že v tretjič — aretiran zloglasni Cassidy, ki je znan kot »službeni dobavitelj« alkohola za člane ameriškega parlamenta. Hudomušnost znamenitih oseb Kralj Henrik IV. je potoval nekoč sko- neko malo mesto, ki ga je sprejelo po svojih zastopnikih pri glavnih vratih in mu izreklo dobrodošlico. Komaj je začel govoriti prvi govornik, se je zaslišal od nedaleč stoječega osla glas: I..a, i..a! Kralj je nato razposajeno pripomnil: »Prosim gospode, da govore po vrsti, sicer ne bom razumel nobenega-* * Za prvo predstavo Molierovega »Tartufa« v Parizu je bilo gledališče popolnoma razprodano. Predstava bi se morala Pravkar pričeti, ko je bila nenadoma oblastveno prepovedana. Molierc je stopil nato pred zastor in se opravičil z besedami: »Cenjena gospoda, napovedati smo za danes prvo predstavo »Tartufa«, a naš ministrski predsednik noče, da bi ga predstavljali!« * * »Gotovo sem te dolgočasil«, je nekdo Gagovoril slavnega filozofa Aristotela. ■'Nikakor,« je odgovoril Aristoteles, »jaz te sploh nisem poslušal!« * * Neki gospod, ki je imel grdo navado, da je prihajal vedno z novimi vprašanji, je nekoč posetil Voltaira, ki ga je že pri yratih pozdravil z besedami: »Dragi prijatelj, povem ti že vnaprej, da o stvareh, katere me boš spraševal, nimam niti oojma!« * * šljen se je vrnil proti fronti zavezniških cet, Pozdravil ga je tisočeren krik. \ es osupel je pogledal okrog sebe, da vidi, kaj pomeni ta krik. In zdaj je zapazil, da velja njemu. Kakor hitro ic skočil na tla, je prihitel knez Manfredi z razprostrtimi rokami. »Vi ste naš rešitelj!« je vzkliknil, objemaje ga. Nato je prišla vrsta na grofa Alma, na Giulija Or-sini, na uiovannija Malatesto, ki je bil ranjen, in na dvajsetorico drugih poveljnikov, ki so ga vsi objemali in poljubljali... Nedaleč je stala na nizkem gričku Pri-mavera na konju in gledala ta prizor. Nihče ni slutil misii. ki so se budile v njeni duši. Se dalje, mnogo dalje, z vrha neke skale, pa je prisostvovala vsej igri današnje bitke druga ženska. Ko je videla, da je vse končano, se je ta ženska zopet odpravila proti Montefortu: bila je ista, ki je sinoči skrita v duplu stare vrbe žalujke poslušala razgovor Prima-vere z Ragastensom. Armada zaveznikov je bila utrpela krute izgube. Toda hipna nevarnost je bila odstranjena. Nekateri pre-bežniki so povedali, da je Cezarjeva rana precej resna in da mu za nekaj dni ne bo mogoče poizkušati bojne sreče. Grof Alma, knez Manfredi in nekaj drugih poveljnikov se je. vrnilo v Monteforte, da se posvetujejo, kako vzdržati bližnjo oblego. Kajti nemogoče se je bilo nadejati, da Cezar, ki ga je za danes odbil sijajni napad viteza de Ragastens, tudi o prihodnji priliki ne bo moge! prodreti v Peklensko sotesko. Med tistimi, ki iim je bilo rečeno, naj se vrnejo v Monteforte. je bil tudi Ra-jrastens^ Noč je prihajala. Ragastens, ki je bil slekel bojno obleko ter povečerjal z Giulijem Orsini, je pravkar počival po naporu današnjega dne; takrat pa je stopil Spadacappa v njegovo sobo. »Gosood,« mu je dejal. „zunai ie neka dama. ki hoče govoriti z vami.« »Dama!« je vzkliknil Ragastens. »Da. S krinko na obrazu.« »Nai vstopi.« Dama, ki jo je bil Spadacappa priiavil. je vstopila in takoj z naivečjim mirom snela svoio krinko. »Gospa Lukreciia Bor.gi.ia!« je vzkliknil Ragastens ves osupel. »Tako je menda... Zakai se čudite, vitez? Ali se nemara še jezite name zaradi tistega neznatnega prepirčka. ki sva ga imela v Palači Smeha?« »Vojvodinja Bisaglijska!« le ponovil Ragastens. ki se ni mogel otresti svojega začudenja. »Ah. ne. dragi moi... vi se motite,« ie delala Lukreciia s smeh'om. »Zdaj nisem več vojvodinia Bisaglij-ska... Ubogemu vojvodi se je zgodila nesreča... Umrl je, revež!... In jaz sem zdaj vdova!« ' »•Milostljiva,« ie izpregovori' Ragastens. »oprostite mojemu začudenih... Toda tolikšna drznost!... Vi. pa v Montefortu!... Gledam vas, in se vprašujem, ali se mi sanja? ...« »Da!« je rekla Lukrecija mirno. »Ta reč je v resnici nenavadna, priznavam to. Dočim brat oblega dobro mestece montefortsko, pride sestra vanj in poseti Cezarjevega premagalca... Vaše presenečenje mi je umevno.« »Toda milostljiva,« je vzkliknil Ragastens z gluhim nemirom, »ali ste pomislili, če bi prišlo komu na um... če bi vas kdo videl!...« »Dobro sem pomislila, gospod vitez. In mislim tudi na to, da vam je treba samo zakričati, pa me moj spol bržkone ne bi mogel varovati dotorej, da bi mi rešil življenje... Tak dajte, vitez, kričite! To bo prekrasno!« »Tukaj, milostljiva, ste prav tako varni kakor v Palači Smeha,« je odgovori! Ragastens z dostojanstvom. »Toda če ste že tu, se nadejam, da me niste prišli samo psovat, kakor ste pravkar storili... Čakam torej, da me počastite z navedbo tehtnejših razlogov za svoj čudni poset!...« »Nisem vas prišla psovat, gospod vitez,« je odgovorila Lukrecija z usmevom, »ker vem. da je to draga zabava... Hotela sem samo, da vam častitam judi jaz. Ali to ni naravno?« »Milostljiva, rotim vas, odnehajte s temi strašnimi šalami...« »Ah,« je vzkliknila Lukrecija z mračnim glasom, pobliska-mje s svojimi črnimi očmi, »vi menite, da ce šalim?... Motite se, vitez... Da, vam se zdi nekaj neverjetnega, da vam prihajam častitat, ko ste ranili mo,ega brata! Poznajte Lukrecijo do dna duše: moie čosiitk" bi bile le še tem bolj vroče, ako bi ga bili ubiii!...« »Milostljiva...« »In česa da prihajam iskat? . . . Vam je to prav dobro znano. Prišla sem, da vam ponovim to, kar sem vam govorila v Palači Smeha... Da vam ponovim po-sledmikrat... Saj vidite, česa sem zmožna... Ragastens, v vas sem spoznala moža. ki bi mogel biti moj gospodar, tako kakor morem in hočem postati jaz gospodarica vse Italije... Prihajam, da vam povem tole: Lukrecija Borgia je zasanjala veličasten sen. Lukrecija Borgia je pripravila za uresničenje teh sanj vse. česar je potreba. Lukrecija Borgia bo kraljica. Ali hočete vi postati kralj? ... Ali hočete vladati Lukrecijo in Italijo obenem? ... Ponujat se vam prihajam ... In za doto vam prinašam krono Italije. Ali jo hočete sprejeti? Prinašam vam ljubezen ženske, ki je odklanjala kraljevske snubce. Ali hočete to ljubezen? Minuta je svečana. Ragastens. Govorim vam odkritosrčno... Mish-te si karkoli, samo tega ne. da narekuje moje besede delirij ženske domišljije. Pravim vam, da sem pripravila vse. Najimenitnejši poveljniki Cezarjeve armade so na moii strani. Recite le besedo, in to, kar ste vi pričeli, bo dokončano. Po Cezarjevi smrti prevzamete vi poveljstvo armade. Vi razrušite to beraško gnezdo Monteforte. In nato. Ragastens, marširava proti Rimu. Na moi pritisk vas bo papež kronal za kralja. Znana so mi sredstva, k: ga pripravijo do pokorščine... In tisti mali knezi, grofje in baroni, ki trgajo Italiio na krpe — nekateri se bodo podvrgli, ker jih jaz pridobim, nekateri, ker jih vi premagate. Nato ie Italija naiina. Rim postane prestolnica kraljestva, ki ste mu vi kralj in jaz kraljica. In potem obudiva to umiraioče mesto k novemu življenju, preobraziva ga ter oslepiva svetu oči s sijajem najinega dvora. In midva. Ragastens. predstavljava potem z lastno osebo vso veličino, vso moč in vso lepoto... To vam torej prihajam ponujat... Ali sprejmete?...« »Ne!« je dejal Ragastens jasno. T1 z zelo priiaznim glasom je povzel. »Zdi se mi, milostljiva, midva se ne .pogodiva nikoli. Verjemite mi. da no zaslugi občudujem silo vaše duše, in sanje, do katerih se povzdiguje vaša častihlepnost ...« »Torej!... Kaj vam brani?« je vprašala Lukreciia z glasom, hripavim od srda. kajti mislila je, da je to. kar ovira Ragastensa — Primavera. Toda vitez je bil preveč ponosen, da bi brez potrebe dražil strašno zločinko, ki je stala pred njitn. Vse, česar se je mogel nadejati, jC bilo to, da jo pošlje pomirjeno od sebe. Toda on ni poznal Lukrecije! »Brani mi to.« je dejal z mehkim glasom, »da se čutim, odkrite rečeno, nesposobnega za vse te visoke naloge. Vi mi predlagate, da naj marširam proti Rimu. dočim me nikakor ne žeja gospodovanja; vi mi predlagate, da naj pričnem celo vrsto vojska, dočim jaz ne želim sebi in drugim ničesar bolj od mirti... Verjemite, milostljiva, ako vam more kdo pomagati, da izvršite in oživotvorite svoje načrte, svoje sanje — tisti nekdo nisem jaz!« »Toda, vitez, prave zadržke, ki vam branijo pristati na moje vabilo, ste pozabili omeniti...« »Katere, milostljiva?« je dejal Ragastens in mahoma zaslutil bližajočo se nevihto. »Prvi je ta, da me ne ljubite!-.. Ta, da se vam studim! Ta, da vidite v meni samo razuzdano vlačugo, kakor ste mi rekli v Palači Smeha.« »Ah, milostljiva, kako se morete še zdaj spominjati teh besed! Izvabila mi jih ie jeza, ki sem se je kasneje mnogokrat sramoval...« »Pustiva to!« je rekla Lukrecija mrzlo. »Drugi zadržek, najresnejša in pravzaprav edina prava zapreka je, da ljubite hčer grofa Alma! O, Ie pomirite se,« ie dodata, ko je zagledala lesketanje srda v Ragastenso-vih očeh, »nič več me ne mika doživeti prizor, kakršen je bil tisti v Palači Smeha. Zadovoljujem se s tem. da vam posledniikrat zastavljam vprašanje: Ali ste Z menoj, ali niste?« »Milostljiva, neizmerno mi je žal...« »Dobro... ne govoriva več o tem... Toda opozoriti vas moram, da me s tem kruto žalite... in kdor žali mene, temu ni treba dolgo čakati kesanja!« Ragastens ni odeovoril. Še nekaj trenutkov le Lukrecija zrla nanj. Bila je bleda kakor mrlič. Njene ustnice, bele od gneva, so lahno drgetale. Naposled .ie dodala: »In moje maščevanje bo to pot tem popolnejše, ker imam obračunati z dvema.« Ragastens je planil k njej in jo zagrabil nad komolcem. »Poslušajte,« je dejal nato z zamolklim, skoraj nečloveškim glasom. »Proti meni poizkušajte, kar vam drago; strup ali bodalo... Storite še en zločin več. pomnožite število svojih grehov za enega — svobodno vam! Toda proti nji! Zdaj je vrsta na meni, da vas opozarjam: karkoli ji storite... če se je le malo dotaknete, če se li zgodi le najmanjša nesreča, ste mrt- vi ... Idite. milostljiva... ničesar več nimava povedati drug drugemu...« »Odhajam.« ie dejala Lukrecija s čudnim smehlia* jem. »Odhaiam iz tega montefortskeva mesta, kamor se mprispela z upanjem v srcu... Bodite mirni, gospod ... v a s hočem udariti, in to kmalu; saj ona til kriva vaše krivde!« To rekša je Lukrecija. Borgia naglo nadela svojfl krinko. Ko ie bil nekai Hipov nato Ragastens zopet sam. bi si bil lahko mislil, da se mu je sanjalo, ako ne bi bil vstopil Spadacappa in mu potrdi! resničnost nie-govega poseta. »Gospod.« je dejal, »dama, ki je bila tu...« »No. kaj? ...« »Zelo darežljiva je... Le poglejte.« In dični Spadacappa je odprl pest ter mu pokazal polno dlan zlatnikov. (Nadaljevanje sledi.) Malo meblovano sobico s prostim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj. Cvetlična ul. 23 pritličje. 1361 Veliko, prazno solnčno sobo s posebnim vhodom, tudi za pisarno prikladno, oddam. Aleksandrova cesta 35. 1000 Trgovski lokal v Mariboru v sredini mesta primeren za veletrgovino, manjšo industrijo, podružnico oddam s 1. julijem v najem. Ponudbe na Hinko Sax, Maribor pod »Trgovski lokal«. 1309 špecijalist za zapestne ure! Za vsako delo pismena garancija! Za neodgovarjajo-če vrnem denar! Prepričajte se pri Jakobu Mula-vecu, urarju, Maribor, Kralja Petra trg 1. 1356 Sobo in kuhinjo oddam proti odkupu pohištva. Vpraša-ti Radvanjska cesta 2, Studenci. 1355 Stanovanja z dvema sobama v novih hišah oddam. Naslov pove uprava »Večemika«. 1358 Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Kuharica, katera, pozna tudi primorsko kuhinjo, lahko prevzame kuhinjo na svoj račun pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. 1353 Sobo-In črkosllkanle izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22 izdeluje najsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzel s 1. majem 1351 trgovino z lesom in premogom na Meljski cesti 41 Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe, se priporoča ___________________________ I. CIZEJ. Sivi lasje dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80. 1352 NajboIlSi in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovanska ul. 4 Umetna svila, foulard svila, 1313 pralni deleln v veliki izbiri Srečko Pihlar Maribor, Gasposka ul, 5. iniaile se [| Dr. Kern Prva pomoi |-j3KM\esretenJin^^ knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce. Cena Din 34*— s poštnino Din 36*— Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova casta 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA y Mariboru