........ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS MNMMI Urvdnttkl ta sptevsiškl pmstsrti MIT Soutfc UwmUU kr*. m OfflM of Publtcatlon: 1057 South LawndaU Avs. T.Uphoas, Roekw«U 4904 ,ET0—YBAB UXL Cwu 1UU Jo 90.00 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. JANUARJA (JAN. 20), 19S8 Bubscriptloa |0.00 Y«arly ŠTEV,—NUMBER U AccepUnco for «eiling ot speci*! nt« of poetaS* providsd for fca **•«•* 410S, Act of Oct 8. 1817, outfcorUod oo luno 14, 1018. -----m*mmmmmm Japonci skušajo preprečiti | I pošiljanje orožja Kitajski \ngl^ske avtoritete posvarjene, da bodo letalci bombardirali cesto med Kantonom in Hong-kongom, po kateri prihaja orožje na Kitajsko. Japonske čete zasedle glavno železnico v provinci Santung. Tokio naznanil ustanovitev novega režima v Nankingu ii Hongkong, 19. jsn. — Japonci 0 danes zapretili z bonrt^ardirajem cesto, ki veže to mesto s a n tonom, glavnim mestom juž-e Kitajske, ds ustavijo trans-or taci j o orožja in bojnega ma-priala na Kitajsko. Zunanje ržave pošiljajo Kitajski orožje reko Hongkonga, britske kolo-ije, v Kanton in potem naprej južno in centralno Kitajsko. Angleški poslanik v Tokiju je informiran, da bodo japon-i letalci napadli in razdejali cesto z 'bombami. Ako bodo ngleški podaniki1 potovali po Bj cesti, ne bo Japonska odgo-orna za njihova življenja. Mož-iost je, »da bodo japoneke bojne idje, ki so zadnji pondeljek ospele v biaaki zaliv, bombar-irale Kanton. V tem zalivu se ahaja tudi angleško bojno bro-ovje. 1 Šanghaj, 19. jan. — Sem do-pelo poročilo se glasi, da so ja-onsket čete okupirale Tsinan-singtaj železnico, glavno že-»znico v provinci Šantung v se-erni Kitajski. Istočasno ao ja-onski letalci in. bojne ladje ombardirale Wuhu, pristaniška lesto ob reki Jangtse, in Ho-lien. Bombe in krogle so ubi- Nacijski špionažni sistem razgaljen Državljani pod stalno policijsko kontrolo ~ Berlin, 19. jan. — Nemški državljani se ne morejo svobodno gibati, ker so jim nacijski špio-ni vedno za petami. Podvrženi so strogim regulacijam in vsaka kršitev se kaznuje. Profesor Huber piše v svoji knjigi "U-stava", da so bile v%e civilne avobodščine, ki jih vsebovala weimarska ustava, odpravljene. V stanovanjih so nabiti letaki vsebujoči instrukcije in regulacije, katere mora izpolnjevati vsak Nemec, če je član na-cijake stranke ali ne. Stanovanjski predeli so razdeljeni na bloke in stanice in nad temi imajo kontrolo nacijski agent je. Dr. Robert Ley, načelnik Nemške delavske fronte, je ustanovitelj tega sistema kontrole, ki uposluje okrog 1,800,000 špio-nov, agentov in nadzornikov. V članku, ki ga je Ley nedav-.................no objavil v listu Voelkischer 200 Kitajcev. Trt japoneke Beobachter, je orisal uči n ko v i- olone prodirajo proti Sučovu, ažnemu križišču T i e n t s i n-ukov železnice, neka druga kotna pa je zasedla Tengsien, rategično mesto, ki leži 150 ilj južno od Tsinana. Tokio, 19. jan. — Novs kitaj-ca vlada, ki bo sodelovala z Ja-onci, bo kmalu uatanovljena v ntralni Kitajski. Njen sedež o v Nankingu, glavnem kitaj-tem meatu, is katerega se je itajska vlada umaknila v Han-ov. Nova vlada bo imela kontrolo ad vsem ozemljem centralne itajske, ki so ga okupirale ja-onske čete. Sigeru Kawagoe, ponski poslanik na Kitajskem, bil včeraj pozvan domov, redstavnik tokijske vlade je javil, da je Japonska pretrga-vse stike z generalom Kaiše-m, kitajskim diktatorjem, aižek je načelnik kitajskega acionalističnogs režima, katera Japonska ns priznava. katoliški 17 mrtvih tevilo žrtev morda naraste na 45 St. Hyarinthe, Qoe., Kanada, jan. — Tukajšnja katoliška |i j a šola Presvetegs srca je »raj zgorela in doslej so potili is ksdečlh se ruševin se-»ns j st ogorslih trupel dijs-in fratrov, ki ao učiH; 27 i tov in fratrov še pogrelo in bojazen je, da število »veških žrtev naraste na 46 indvajset drugih dijakov je bolnišnici bolj ali manj oiga-|h In o nekaterih ni upanja, da ostali pri življenju. [ Dva faktorja sta povečala karo. V šoli, štirinadetrop poslopju, je bila vsUka za-gasolina, ki je eksplodirsl bliskovito raaširil plamen imrt povsod; rSŠilne stop ni so bile zanič In čim 00 ljudje >111 nanje, ao ss takoj podrle, so morali dijaki in učite-skakati skozi okna Višjih t ropi j, prt čemur so deMH roplj, pri 1 |M>4kodbe. tost tega sistema, "ki1 omogoča popolno kontrolo. Nacijski zaupniki imajo tesne stike z državljani. Znan jim je vsak njihov korak in dosežejo vsakeganki ne kaže pravega zaupanja v nacij-sko oblast/' Španske čete izolirane pri Teruelu? Angleška delavska delegacija v nevarnosti Hendaye, Francija, 19. jan.— Veat iz fašističnega vira pravi, da so bili lojalisti po topniškem bombardiranju njihovih pozicij na fronti pri Teruelu,. mestu v vzhodni Španiji, odrezani od zaledja. Samo eden koridor, ki spaja Teruel z Valencijo, je še od-' prt Poročilo dostavlja, da oo oe1 lojalisti po bombardiranju umaknili o pozicij pri Santa Barbari in Mansueti. Lojalisti so bili pognani čez reko Alhambro po naskokih treh fašističnih, kolon, ki so včersj pričele prodirsti od Cunciuis proti Teruelu. Vest španske vlade se glasi, da so bili fašisti po-rsženi v bitki ns guadslajsrski fronti, ki leži severno vzhod no od Madrida. Madrid, 19. jan. — Sest labo, ritov, članov angleškega parlar menta, ki so obisksli španske vladne uradnike, je zašlo v nevarnost včersj, ko so fašistični letalci z bombami napadli Valencijo. Ena bomba je delno razbila avtomobil, v katerem so s^ vozili, toda ranjen ni bil noben. Molitev k Mussoliniju v iolak v Italiji .. . Rim 19. jen. — Otroci v o-snovnlh šolah v Italiji morajo odslej vsako opoldne pred kosilom izreči sledečo molitvico: "O duče, hvala ti. ker si poskrbel, da rastemo zdravi In krepki! Gospod Bog. očuvsj nam duče-ta, da bo še dolgo ohranjen fašistični Italiji T To molitvico je odredilo tajništvo fašistične strsnke po vssh osnovnih šolah Italije, odkar je MuseoHnl odredil, da val revni šolarčki dobe brezplačno kosiice Domače vesti Novi grobovi v Penni V Steeltonu, Pa., je pred kratkim umrl sa pljučnico rojak Mar^ tin Težak, star naseljenec, ki je prišel v Ameriko leta 1896. Doma je bil od Metlike v Beli Krajini in zapušča družino. — V Church Hillu, Pa., je umrla Helena Hrovat, stara 74 let in do* ma is Gornjih Fužin na polen j-skem. Zapušča moža, sina in tri hčere.—V Meadovv Landsu, Pa., je. umrla Frances Bizjak, stara 68 let in doma Iz Orehka pri Postojni. V Ameriki je bivala 43 let in zapušča osem odraslih otrok. Mlad Hrvat v ugrabi tel jeki aferi Chicago. — Noben, fiktivni roman v magaainih ali na platnu v kinoteatrih se ne čita tako senzacionalno, kakor resničen dogodek, ki ga je v zadnjem oktobru doživel mlad hrvaški fant George Kukovac ml., star «6 let in sta-nujoč na nasipu 1161 W. 19 st. Dogodek, ki sb ga čikaški dnevniki objavili do zadnjih podrobnosti, je v zvezi s ugrabljenjem ln umorom fabrikanta Roeea/ toda mladi Kukovac ni imel nobene zveze z ztočincem, ki je bil zadnji petek aretiran v Califor-niji in priveden v Chicago; Ki*-kovač je bil najet od Roeoove družine, da je vosil ugrabitelju odkupnino $50,000 na motorclk-Iju v Rockford. Več o tem Ku-kovčevem doživljaju na drugem meatu današnje Proevete. Rusija priznala aretacijo Američanov Državni tajnilji Hull dobil uradnepodatke . Washington, D. Sovjetska Ruaija j trgala dolg molk riške dvojice in priznala, da Arriokl Rubeno i 1., 19. jan.— včeraj pre-zadevi ame-eon-Rubena bila Adolph va žena in njego Huth is New Yojffca aretirana in odvedena, v jofciišnico Lubi-janko v Moskvi. Rubens jo bil armiran na ob-tožfbo špionašo v prilog neki tuji državi ln bo, prišel;pred sovjetsko sodišče, ki ga morda obsodi v smrt. Njogova fcena je tudi osumljena špionašei, dasi še ni bila obtolena. Sovjetske avtoritete jo še Priznanje ruelcfia zunanjega urada, da sta bUa ameriška dr-žavljana aretiranj«jo dobilo takojšen odmev. Diiavni tajnik Cordell Hull je inotruiral člana ameriškega poslanlAtva v Moskvi, naj zasliši Itlbensovo ženo in tako reši zagonelko. Loy Hendersofu član ameriškega poslaništva v Moskvi, je poslal Hullu telegram, vsebujoč uradno Izjavo sovjetske vlade. Ta ao glasi: "V prvih dneh novembra je prišla v Moskvo dvbjica z ameriškim potnim listom z imenom Donald Louls Robiflson in Ruth Norma Rotoinaon. Pod tema imenoma sta se registrirala v Narodnem hotelu v Moskvi. Njuno obnašanje je bilo tako FAŠIZEM DVIGA GLAVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH * Plutokracija financira fašistično propagando DODD SVARI AMERIČANE New York. — (FP) — "Fašizem prodira v Ameriki. Finančni in industrijski magnatje mu gladijo pot- Ako se ne bodo liberalne , in progresivne stranke združile in enotno nastopile, ss bo saaidral v tej deželi/' ~ To je bilo svarilo, katerega je Wllliam E. Dodd, bivši ameriški poslanik v Berlinu, izrekel v razgovoru z reporterji. Dodd ss Je seznanil z delovanjem nadjeke propagandistične maštne, ko js bival v Nemčiji. Njegova želja je, $ia se Amerika izogne usodi, ki jo zadela nekatero evropske države, v katerih so fašisti na vladnem krmilu. "Klika ameriških Industrijskih in finančnih magnetov se trudi, da izpromeni, Ameriko v fašistično državo in strmoglavi demokratične institucije," jo dejal Dodd. "Ta klika ima ozke zveze z italijanskimi fašisti in nemškimi naciji." , Dodd je omenil, da se. Je na parniku, ko se je vosil iz I^ffnčij v Ameriko, seotal s direktorjem čudno, da je takoj vzbudilo P«- mogočne ameriške korporacije, 185,862 brezposelnih v Chicagu 338,055 v državi Illinois Chicago, 19. jan. — V mestu Chicagu js bilo v dnevih 16. do 20. novembra 186,862 docela brezposelnih dealvcev na podlagi federalnega štetja, kakor poroča John D, Blggers, direktor brezpoeelnootnega cenzusa v Washingtonu. Poleg te£ se jo prijsvilo 62,-988 delavcev, ki so bili uposleni pri različnih federalnih rellfnih delih, In 64,099 delavcev, ki so le deloma uposleni in hočejo več dela. , Po voej državi Illinois je istočasno bilo 838,066 docela brezposelnih, 162,606 deloma upo-slenih in 121,688 delavcev upo-slenih pri federalnih rellfnih delih. Število docela brezposelnih delavcev predstavlja 4.8 odstotke illlnoiskega prebivalstva, ki znaša 7,678,000. eltnvi 2? ovoje TTT zornost sovjetskih avtoritet. V sredi novembra je Robinson izginil iz hotela,, nakar je njogova žena informirala avtoritete, da je šel v ntffeo Mtotšnleb, katere imena pa ni vedela. Preiskava vseh bolniinic v Moskvi in predmestjih ni odkrila isgi-nolega moža. V začetku decembra je bila neka sumljiva osebe sretirana v Sverdlovsku, v mestu v Uralskem pogorju. Policija je dobila pri njem več potnih listov, med temi ameriškega, izdan na ime Donald Louls Robinson. Preiskava je ugotovila, da je to mož, ki je izginil iz moskovskega hotela in potrdila sumnjo, da je ftplon. Avtoritete so potem aretirale njegovo ženo v Moskvi v upanju, da bodo pri zaslišanju dobile informacije o njunih, aktivnostih v Rusiji." _ Proces proti cenzuri nadjskegm filma Chicago, 19. jan. — Protest proti policijsksmu cenzorju, kJ I Je prepovedsl kszanjs filma, ki 'kaže julijske aktivnosti v Ame- riki In drugih državah, bodo,---- ' vložile različne organizacije pri Js dejsl, ds Js prepovedsl ksza-dkaškem policijskem načelniku nje fllma, "ker postavlja Hit-1 Al I man u. Policijski poročnik lerjevn nacijsko vlado v slabo Healy, načelnik odl>ora cenzure, luč." ki je odprto povedal, da je pri pravi j en sodelovati v direktni akciji, da se zasidra fašissm v Ameriki, če ne bo ftoostv administracija opustil progresivne politike. Nbkateri a meriškl magnatje so pomagali fašizmu na krmilo v Italiji In Nemčiji ln ga Še vedno podpi rajo. "Propagatorji v službi fašizma skušajo zmanjšati nevarnoet fašizma," jo izjavil Dodd. "Mi mo-ramo biti oprezni in otalno na straši. Kadar industrije! Ignorirajo zakone, katerih < namen jo pospsšitev socialnega In skonom sksgs nsprsdks, pomeni to, da so bodo zatekli k fašizmu, ko Jih bodo skušale vladne avtoritete prisiliti, ds so podvržejo provizl-jsm zakonov." Dodd js reksl, da se brezobzirno zstlrsnjo opozicije v Nemčiji nadaljuje. Koncentracijska taborišča In jedo so natrpane s žrtvami nacijske persekucije. Zunanji svet ne izve, kaj 00 godi v Nemčiji, kjer Je Hitlerjev režim zatrl svobodo In uveljavil drss-tlčno eenzuro. Romov ugrabitelj POUTlCNA KRI-ob grobu dveh irt« ^ y FRANCU1 mmmmm likvidirana Mlad Hrvat je vozil odkupnino sa fabrikanta Chicago, Jan. — Ameriški tisk je daneo poln poročil in slik o najnovejši krimlnalski senzaciji v zvezi z ugrabljenjem in umorom 72-letnega člkaške-ga tovarnari* Charlesa S. Ros-sa. Ross je bil ugrabljen v zadnjem septembru blizu Rockfor-da in na zahtevo neznanih zločincev Je njsgova Žena Izplačala $60,000 odkupnine v bankovcih po pet In deset dolarjev. Kljub Izplačani odkupnini se stari fabrikant ni nikdar vrnil, Zdaj, ko jo bil ugrabitelj prijet na konjskem dirkališču v Ca-liforniji, je pjrišlo na dan, da je zločinec, 80-letnl "lumberjack" Peter Anders (kar najbrše ni njegovo pravo ime), ustrelil Rossa, ker ga Je "preveč spoznal" ln Peters se je bal, da ga izda; v istem času je Peters u-strelll tudi svojega tovariša Jamesa A. Grayja, da mu ne bo treba deliti odkupnine s njim, Obe trupli jo ugrabitelj-morllec odpeljal v avtu nekam v VVIs-consln. Peters je vse to sam priznal ln danes, ko so ga privedli v Chicago po sraku, je moral lil s federalno policijo na mesto, kjer jo ootavil trupli svojih žrtev. Ko se jo raznesla vest o aretaciji ugrsblteljs, oe je oglsoll mlad Cikažan, ki js zadnjsga 8. oktobra vozil na motorciklju odkupnino ugrabitelju, Tp je George Kukevnc mlajši, star 26 nujoč na naelovu 6141 h st., in po imenu sodeč mora biti v Ameriki rojen Hrvat. K u ko vso, k' J* M) V1*' su kot dober motorclkljlst, Jo bil nsjet po {rivetniku Rossove družine, ds odpelje denar in ga Izroči ugrabitelju. Povedali so mu, da njegov possl bo nsvarsn, tods dobi 9200, čs dobro oprpvl. Kukovac js sprsjsl ponudbo. Dsnar Js vosil v veliki škstlji, ki Jo bila privezana pred nJim na vozilu. Vozil Je okrog 80 milj v url, kajti Chicago Jo moral zapustiti ob šesUh zvečer in na določenem mestu pri Rock-fordu Jo moral biti ob osmih 46 minut še tisti večer. Voziti oo js morol v boli obleki In ko je prišel na mesto, Js morsl pszitl ns slgnsl, ki gs bo dsl nski avto v bližini s mlgljajočo lučjo. Avto ss Js prlbližsl 10 čsvljev do njsgs in tsdsj Js Kukovsc zagnal škatljo s denarjem v Jarek na desni strani ceste, takoj nato pa Je moral trčiti ob nekaj in razbiti motorcikelj. To Je bila tista nevarnoet, na katero ga Je opozoril Rossov advokat. Izgledati mora kot neereča, on naj pa pazi, da se ne pobije ali ubije. Motorcikelj mora biti uničen, ko Itroči odkupnino 1 Kukovac je res vse to Izvršil In Imel Je sljsjno srečo. Ko Je ns oddsn slgnsl zagnal denar v jarek, Je odprl motor In v istem hipu skočil na eesto, vozilo se Je ps zagnalo malo naprej v Jarek in Um obležalo. Nato je Kukovsc hodil do blišnjs gssolinske post*je, kjer je sporočil svojo "nesrsčo" In policaj, ki Je bil Um s avtom, ga Je odpelJel do druge poeUjo, odkoder je Uiefonlra! v Chicago po navodilu advokata. Kmalu sU prišla ponj dva moša s avtom In ga odpeljala nazaj v Chicago. Kukovac pravi, da nI niti enkrat pogkdal v signalni avto, in ko Je zagnal denar proč In potem skočil z motorriklja, se nI osr! nsssj. Ns cesti je bilo več drugih avtov, tods motil gs nI nlh-čs. Mladi Kukovsc js bil nsjet sa U posel na priporočilo avtne tvrdk« Joe S Rudy DoiesaJ, 1661 Blue Islend ave., pri kateri je bil dobro poznan kot IsvrsUn motorclkljlst. Vodja socialnih radi-kalcev sestavil novo vlado LJUDSKA FRONTA ZRAHLJANA Pariš, 19. Jan.—-Camille Chau-tempa, vodja atranke socialnih radikalcev, je sinoči naznanil formiranje nove vlade, ki Jo nasledila vlado ljudske fronte, kateri je tudi on načeloval In Je bila strmoglavljena zadnji petek. 8 tem Je bila politična kriza končana. Ljudska fronta, ki je vladsla Francijo poldrugo leto, oe jo pričela krhati. Novo vlado tvorijo ooclalnl radikale! In aociallstičnl republikanci. Slednji so nadomestili socIslisU, ki so bili v prejšnji vladi. 8oclalist! so bili povabljeni, naj vstopijo v novo vlsdo, kar pa so odklonili. Izjavili so, da bodo podpirali ChauUmpao-vov lado, če bo Izzvajala program ljudske fronte. Komunisti bodo najbrš vodili opozicijo proti novi vladi, ali pa se vzdržali glasovanja o važnih zadevah. Med njimi in socialisti Je nasUla vrzel. Clsnl novega kabineU bodo podpirali zunanjo in notranjo politiko, ki Jo jo Izvajala prsj-šnja vlada, Njihova glavna na-toga bo poravnava konflikta mod delevol In kapiulioti, aH jih vssj prisiliti, ds bodo ko-operlraU s vlado. N6 Imela VSMUo v državni zbornloi, toda proiskuš-njs bo prišls, ko bodo vsšns vprsšanja prod zbornico. Komunisti so Že pokazali, da ns bodo šli z vlsdo ln mošnost je, da bodo dobili oporo tudi pri ooci-alistlh. leon Blum, vodja socialistične stranke in bivši premier, Jo sioer obljubil podporo ChauUmpsovI vladi, vprašanje pa je, ali mu bodo socialistični poslanci sledili. Da nima popolne kontrole nad stranko, ss Je pokszalo tis ssjl, na kaUri Je bil Blumov predlog, naj ooclall-stl vstopijo v vlado, odklonjen. Kralj razpisal nove volitve v Rumuniji Bukarešta, 19. Jsn. — Rumun-ski krslj Karol Js včsrsj raspu-bil komaj In rnkpi- stil parlament, ki Je izvoljen zadnji meses oal Je novo volitve za*8. marca. To volitve "naj pokašojo,io ljudstvo Rumunijs odobrava protiši-dovsko in nspol fašistično politiko sedsnje romunske vlade pod vodsfvom OkUvisna Ooge". Golf* In njegov* nnrodna krščanska strank* sta Imsli v zadnji zbornici le devet odatotkov zastopstva. Obenem Je kralj apre-menll volilni zakon v toliko, da so na glasovnici odpravljeni znaki političnih strank In kandidat Je vladi ne stranke morojo biti na prvem mestu. Opozicija prsvi, ds U izprrmsmbs Je n»> menjens zs zmsgo fašistov. Delavski Ust hoče Hoana za senatorja Shel>oygjsn, Wis.—Rhsbojrgsn Times, flssllo drlsvsklh unij, jf objavil yvodnik, v ksUrem su-gestlrs,^-Itsnlsl Hosn, socialistični lupsn v Mllwaukssju, ksndldirs ss svesnegs senatorja. List pravi, da ne ve, eil jo Hoan pripravljen prevzeti ksndidstu-ro, obenem ps nspovsdujs, ds bo soglssno uomlnlrsn ns konvenciji fsrmsrsko delevsko progreslv-ns tsderarijs, ki ss bo vršlls v Juniju, če hočs biti kandidat. Times kritizira »«natorja K. R. Duffyja, ker je glasoval proti Rooeeveltovi Midnljski reformi in js tudi drugsče poksssl, da ns ssstops delavskih Interesov v ' višji kongresni PROSVETA THE ENLlGHTENMSffT <• " %ra~ I* LASTNIKA ILOVBNIKI Hi po»pona jBDMoti HrfMrf irtMi* br M.** «• M—. »i. isrp, »siss wls% j« s u. tfslsmsi »oufcift ss-' 4. h fis UM m Ameriški faiisti William E. Dodd, čikaški profesor in zadnje leta ameriški poslanik v nacijski Nemčiji, j se je naveličal fašističnih komedij v Berlinu. Dodd je iskren demokrat, zato ni mogel več prenašati svoje diplomatične službe v fašistični držsvi in ko je bil končno do grla sit vsega skupaj, je pustil poslsniško službo in odšel na- y šfMsUm___- r , Vrnivši se v New Yoi* je Dodd naslovil resno svarilo na Ameriko. V svojem prvem jsv-, nem govoru, ki ga je imel zadnji teden v New Yorku, je Dodd izjavil: "Klika ameriških industrijskih mogotcev se na vse mogoče načine trudi, da bi ameriško demokratično republiko prelevila v fašistično dršavo. Ta klika je v tesni zvezi • fašističnima vladama Nemčije in Italije". Dodd ve, kakšne so te zveze. Ko je bil v Berlinu, je čuječe opazoval vse, kaj se je godilo Um; imel Je priložnost, da je Izvedel podrobnosti nacijske propagande v Združenih državah .in kdo v Ameriki denarno podpira to propagando. Dodd je tudi povedal, da se je na parniku, na katerem se je vračal domov, srečal z ameriškim kapitalistom, predsednikom ene največjih finančnih korporacij v Združenih državah, ki se je istočasno vračal iz Nemčije, kjer je bil o a obisku. Ta kapitalist je odprto povedal Doddu, da je "pripravljen na definitivno akcijo, katera prinese fašizem v Ameriko, ako ne bo Roosevelt kmslu prenehal s svojo socialno politiko." / "Skrajni čas je," je rekel bivši poslanik Dodd v svojem govoru v New Yorku, "da ameriško ljudstvo pogleda Industrijskim magnetom pod prste in prepreči njihovo zlobno nakano. Kadar ameriški industrialistl očitno ignorirajo zakone, ki so namenjeni socialnemu napredku v Ameriki, kakor to delajo daneš, tedaj mora biti to signsl zs vse liberalne Jn progresivne sile, da se zdrsmijo In dvignejo v obrsmbo ameriške demokracije." Predrznost, s kakršno nastopajo ameriški kapitalisti in njihovi intelektualni hlapci proti Rooseveltovim reformam in novemu delaveks-mu in progresivnemu zskonodajstvu, potrjuje Doddove trditve. Druga potrditev so tajna poročila na nedavnem zborovanju Zveze ameriških tovarnarjev v New Yorku. Glavarji ameriškega kapitalizma, ki tako radi tulijo glede svobode tiska, so to svoje Zborovanje docela ssprll pred tiskom. Reporterji, katerih .radovednost in drznost ne poznata meje, kadar jim kdo zapre vrata pred nosom, so toliko Časa stikali okoli sborovalnih prostorov, da so nekaj (staknili. Tako je prišlo na dan, da Zveza ameriških tovarnarjev (Natktaal Assoclation of Manu-facturers) troši šs tretje leto po pol milijona dolsrjev letno sa propagando, ki naj i>orine Združene države trideset let nazaj. Njihovi hlapčevski veščakl so predložil! cel kup načrtov ai razbijanje delavskih unij, za paralizlranje kongresa In uničenje vsakega naprednega aa-konodajstva In za "podučevanje" ljudstva. V območju tega "podučevanja" imajo cerkve in šole, časopise in radio, teatre in vae mogoče organizacije, 6l so bombardirane s brezplačnimi "vestmi, informacijami" in z drugim materialom za "zabavanje" in "izobraževanje". Ta material se skriva pod nedolžnimi imeni raznih profesorjev, ki so prodali svoje podpise za maatne Vsote denarja. Na vseh koncil^ krajih se razširjajo radio-programl, programru šolake in dijaške klube in neštete druge ustanove ter organizacije aa "boljše razumevanje ekonomskih in industrijskih problemov**. Vsi ti progrsmi so pa navadno slepilo, ki nosi vodo na mlin ameriških Industrijskih In finančnih baronov. Tako gre U reč. Ameriška fašistična propaganda Je v polnem razmahu, kako daleč pa pride in koliko dossše uspehe, Je — odvisno od ameriških demokratičnih sil oziroma od proti-propagande, katero so te sile mošne rssvltl in t njo ustaviti fašistični bluf. Se js čas, da se kuga fašistične propagande ustavi in ubije v Ameriki. Ta kužna propaganda se ne more meriti z resnico, a katero ae lahko aeznanl ljudstvo, če bo demokratični aparat dobro organitlran In nepreatano na delu. Ameriško ljudstvo, nevedna maaa. mora neprestano slišati resnico o nesrečnih deftelah, v katerih vladajo diktatorji. Ameriško ljudstvo se mora zavedati, da je ameriška demokracija t vsemi svojimi napakami — tisočkrat bolj a ko dlMktonl Glasovi iz naselbin 10 — Veselice ženskega društva Collinwood, O. — Apeliram na članstvo društvs "V boj" št. 63 SNPJ la na članafcvo SNPJ sploh, da ae udeleži veselice ženskega društva "Svoboda" št 74« SNPJ v nedeljo, dne 28. jan., v Slovenskem delavskem dom^i sa VVater-loo rd. Ker je to driifttvo še mlar do oziroma novo, je naša dolžnost tem večja, da jim kot bratska društvs priskočimo ns pomoč s tem, da se udeležimo njihove plesne veselice in jim pomagamo do gmotnega in moralnega uspeha., Obenem pa ne smemo pozabiti, da smo v Času kampanje zf pridobivanje novih članov mladinskemu oddelku SNPJ. Posebno važnost polagam ob tej priliki članstvu društva št. 58 SNPJ, da se zavzame za kampanjo iii da se v velikem številu udeleži gori omenjene veselice ženskega društva "Svoboda", kajti to društvo se je v dobršni meri usts-novllo baš ns pobudo in iniciativo našega društva "V bbj". Zato pa pridimo vsi na vesCHco nsših sočlanlc v nedeljo zvečer! Kaj vse bo na nedeljski veselici ženskega društva, vedo one same najbolj. Mi ae moramo za-__ vedati le nalA« dolžnosti, da z vedr,V° v ^^ znancev m pri- veča. Za te siromake je treba skrbeti in jih ohraniti pri življenju, pa če je nevednim našim davkoplačevalcem prav ali ne* Vedeti moramo tudi to, da socialisti in naši uradniki tudi je-' do in pijejo, zato zahtevajo pošteno plačo ne samo za sebe, temveč tudi za vse orie, ki product-rajo. Mi MilwauČani in naši sosedje smo radi veseli, se radi skupaj zbiramo in 4e v bratstvu in slog* zabavamo. Torej kdor je za bratstvo, slogo in veselo razpolož^i nje, si naj »pomni d+e naši prireditvi. Prva s* bo vršila v nedeljo, dne 23. jan. Priredi Jo klub It. 37 JSZ v dvorani SST. V imenu kluba vabim rojake in rojakinje iz bližnje in daljne o-kolice na ples in kartno zabavo. Na razpolago imamo mnogo krasnih dobitkov, ki so jih prispevali sodrugi in sodružice ter naši simpatičarji, ki se dobro zavedajo, da- se približujejo volitve in da je treba klub vsestransko podpreti in ojsčati, če hočemtf, da ibmo tffcpeini pri izvajanju našega proletarskega programa. Zabava se prične ob Z. popoldne. Vstopnina šjuno 26 cpntov, zakaj* vam je zajttbvljen& vesel njimi sodelujemo na njihovih prireditvah. Najbolj se bomo izkazali s tem, da gremo na njihovo veselico resnično v velikem številu in da jim gremo na roke. Z našo pomočjo se bo to pri-llčno mlado žensko društvo razvilo v močno jednotino postojanko v naši naselbini. Hjihov uspeh je v veliki meri odvisen od nas, da jim damo pogum in dobre volje, pa se bodo njihove Želje izpolnile. Zato pa vsi na nedeljsko veselico našega ienske-ga društva "Svobode" št. 748 SNPJ! — Joseph Dum, 53. Božični cirkus. —. Dve priredbi MUwaukee.—Božični cirkus se je poslovil in nam izginja iz spomina, toda ond, ki so si privoščili božično veselje na kredit, se ga bodo še dolgo spominjali ; za to bodo poskrbeli upniki in njih kofcktorji. Nekateri se pa že zdaj praskajo za ušesi n premišljujejo svojo zmoto. Miklavž je bil zelo zaposlen, toda ne tako kakor dve prošll leti. Za delaviko maso je bil zelo skop, mnoga je prezrl in se jih zoenil, bil pa je bolj razodaren pri bogatih slojih. Poleg vsa u-dobnosti in rtakošja, ki ga uliva višja družba, je bila odlikovana visokimi dividendami, ki so prekoračHe rekord prošlih let Toda kljub temu, da živimo v de-presiji ali masi j I, so ljudje pridno kupovali irt veselo sem in tja prenašali drage pakete ter nestrpno pričakovali veeelega dne, ko se je imelo roditi dete, da nas odreši in popelje ven U bede in trpljenja. Toda doadaj ga še nismo slišali ne videli. Na mesto nJega smo pa sHšall in Videli naše narodne odrešenIke in pijavke nebeškega kraljestva, ko so si na sviti In hinavski način nakopičili neizmerne vsote denarja, sa katerega je v potu svojega obraza garala In krvave-la bedna in nevedna delavska masa. To ae sadovi božičnega cirkusa, ki omamlja in vara delavsko maso in JI sapira pot do spo-znanja resnice. Mestni in okrajni (Javek sa prošlo leto je bil zvišan sa 5 procentov, vsled tega se nekateri davkoplačevalci silno jedjo na meetno in okrajno administracijo, predvsem pa so tarča socialisti In župan Hoan, češ: vsega sla so krivi oni, ki is plačo vlečejo, ne delajo pa nM. Toda v tem usodspolnem času se nam nudi ugodna prilika, da se vrnemo na-saj pred zadnje volitve, ki so se vršile pred dvema letoma. Takrat se. Je vršila srdita borba med delom In kapitalom, v kateri Je smagal kapital s pomočjo cerkve. 9 9$. lažmi In krivimi preroki. Volilci so imeli pred se* boj referendum glede nakupa elektrarne in drugih ugodnosti, ki so sa delovno ljudstvo neobhodno potrebne In ki bi občini in mestu prinašale lepe dobičke. Toda. ker večina ljudatva ne sna misliti s svojimi možgani In odločati vavojo lastno korist, je dotlčni predlog nesramno poteptalo v svojo škodo. Mesto in občina oskrbujeta tisoč« brespoaeinih. armada brce-poeelnlh pa stalno narašča In se tako tudi pri podpisanem in pri btagajnlci drtftva "Vijolica" št. 747 SNPJ. Druga naša velika prireditev se pa vrši v soboto večer, dne 19. feb., v dvorani SST. Prireja jo milwauška okrožna federacija SNPJ in je v zvezi t maike-radno veselico in nagradami. Torej bratje, sestre in prijatelji! Zapomnite si dotični datum in pripravite se na tekno in nagra~ de, če nočete, da zopet vse ne pobaše v svojo torbo omenjeno drultvo! >•»■ , , L. Ambrozich, 747. jateljev, j Vstopaj ftobite, pri vseh ntfik Članih iiTfianiean, Poročilo o prispevkih Cleveland, O. — Tu so nadalje nji prispevki društev in posameznikov za ambulanco slovenskim prostovoljcem v mednarodni brigadi na strani lojalistične vlade v Španiji. Nabrano pri druAtvu 198 SNPJ 94. Po 92 so dala društva StfPJ 198, 466 in 686. Posamezno so prispevali: 98 Andy Ipavec; 92 A. Prežel j; po $1: John Krivec, John Prostor, Matt Klarich st.s John Baut, Raymond Travnik, Mike Kapp; po 75«: Matt Klarich ml. in Joe Briški; po 50c: Caroline Korenchan, IvanGrube-Aič, Henry Wodsek, Jakob Gru-bešlč, Anton Klarich, Andrew Klarich, Tiny Obramovlch; po 25c Frank Lesar. Skupaj 926.55. Prejšnji izkaz 9937.59. Skupaj prispe vanega 9&4-14. Hvala vsem prispevati jem! Ze v prejšnji objsvi se je omenilo, da se bi nabrana vsota, namesto ambulance, poslala kaki organizaciji, ki pošilja rasne po-trebSčlne prostovoljcem v Španijo. Medtem pa smo prejeli pismo ilovenskih , prostovoljcev Cankarjeve *«te, ki nam pišejo kot sledi: Španija, 28. nov. 1W7.—Odboru za' Aipbulanco slovenskim prostovoljci« v Španiji. Cenjeni bratje Ih sestre! Pri usUno-vitveni proslavi prve slovenske čete — bataljona "DJakovič" — z imenom našega ne umrlega voditelja Ivana Cankarja, smo se spomnili vss kakor tudi vseh društev, naprednih odsekov in klubov, ki so prispevali in klb6-do prispevali za airfmlanco sk>v. antifašistov v svoji slovenski \\ na španski zemlji v borbi proti mednarodnemu , falitihfa, i borbi za ohranitev demokracije narodnih neodvisnosti, za niipSre-dek in svobodo delovnega ljudstva. V imenu naše čete "Ivan Cankar", kjer smo zbrani slovenski mladeniči od tlsol&ži Triglava pa tam čez solrične Gofr-janee, vam izročamo najtoplejše pozdrave. Izročite v našem imenu pozdrave vseni darovalcem ih darovalkam, Slovencem in Slovenkam Združenih drŽav. In Ct-nade. Naša želja in naš ponos, bratje in sestre, sta, da čim prej U gledamo nujno potrebno ambulSnco slovenski Četi "Ivana Cankarja." Živela združena borba proti fašizmu! Živela četa "I-vana Cankarja!" Živela svoboda delovnega ljudstva! Naslov čete "Ivan Cankar": Secorro Rojo Internaciopal, Plftz-za Altazano, 192, Albacete, Es-pana. (Podpis prvega vodje Sledi 18 podpisov.) S tem se *e nadalje apelira na vsa dijuštva in poe^meznike, da prispevate po svojih mofjeh. A-lu lira se tudi na slovenske list« in^dfuge organizacije, da delu-jejofin pripomorejo, da se čimi prej nabere Še nadaljnja potrebna vsota, t. f 91000. V nedeljo 9. jan. se je med nami nahajal Ralph. Bates, ki se od početka bori v republikanski vojni in nam je pripovedoval o grozotah, katere prizadevajo fašisti nad nedolžnim ljudstvom. Predal nam je mnogo stvari, katere je težko ali skoro nemogoče popisati. Dejal je, če fašisti zmagajo, potem naj se tudi drugi narodi pripravijo, da jih čaka ista usoda kakor sedsj Španijo, pa tudi mi v Ameriki ne bi bili izjema. Zato pa ne prezrite tega apela! Za vsa nadaljnja pojasnila pišite in prispevke pošljite na tajnika odbora A. Prezelj, 19201 Cherokee ave., Cleveland, Ohio. i' . Odbor. v Ameriko j* prišel leta 1901. ekaj Časi je rudaril na polju a premoga, potem pa se je frtfeelll v tO okolico, kjer je ne-k*> časa delal v premogovniku, ttato pa okrog doma. Bil je član društva 482 HBZ, katero mu je pbJrldtiJlO veh« štfcžih rož in mo priredilo časten pogreb. Iskrena hvala teriiu dhiStvu za izkazano naklonjenost in udeležbo pri pogrebu, tako tudi vsem sorodfii-kttei, £rij*t€ljeiri in znaitfttn la vence, naklonjenost in udeležbo. Pokojnik zapušča tukaj žahnjo-6o Seno, tri ffi-rfte in sestro, v star rl domovini pa S TIre Hlll, Pa. — Naznanjam vsem okoliškim slovenskim ženam in dekletom, da emo tukaj ustanovile ženski krožek in ga priklopile k organizaciji Progresivne Slovenke, ki ima glavni stan v Clevelandu, Ohio. Naft krožek je dobil Številko 4. Prva redna seja tega krožka se je ob-driavala dne 9. januarja in izvolil se je odbor za tekoče leto. Predsednica je Anna Pollo^ podpredsednica Anna Pike, tajnica Mary Cherry, zapianikarica Ma-ry Ruparčič, blagajnica Della Skello. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da pomagamo blagajni prireditvijo dne 15. januarja, kajti vsak začetek je težak. Slovenske žene in dekleta se orga nizi raj o v svobodomiselne krož ke. Pri tem je treba dokti vztrajnosti in truda, pa gre naprej. Pokažimo možem in fantom, da smo tudi me Žefte in dekleta svobodna bitja, ne Aamo oni! Kajti nekateri trdijo, da je žena le za hišna dela. Pokažimo, da smo za napredek ženstva in za Izobrazbo aptašnqga ljudstva! Mary Cherry, tajnica. Poročilo o smrti Yukon, Pa. — Naznanjam žalostno vest, ds je dne 28. dec. m. 1. preminil moj mož John Kaus. Pokojnik se je rodil v vasi 8oča na Primorskem leta 1861 DruštVo "Moon Run** Moon RtR — Tukajšnje samostojno slovensko podporno dru&tvo "Mbon Run" je bilo za-toženo pred sodiščem in toŽltelj je bivši oskrbnik društvenega doma. Člani in članice se uljudr no vabijo, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila dne 6. februarja ob 1. popoldne. Na sodišču bo naše društvo zagovarjal znani slovenski odvetnik Ludvik Zupančič. Frank RlaČek, {Predsednik. Napredek SND ki velika veselica La $Alle, 111.—Glavna seja del-ev Slovenskega narodnega Se-je obdržavala dne 19. dec. lis. i. v domovih prostorih. Udeležba je bila zelo dobra in na dnevnem redu so bile važne zadeve, ki so se povolino rešile. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da emo v minulem letu kljub nepovoljnim# delavskim razmeram precej dobro napredovali. Na poslopju je bilo spet nekaj raznih popravil, kakor o-bičajno, ki so stala precejšnjo vsoto denarja. Poleg drugih stroškov smo marsli montirati novo centralno kurilno napravo ali kotel, ki je stal 91,142.60, Aa dolg pa se je plačala vsota 91,000. Na seji se je družbin predsednik Louls Gregorich v daljšam govoru zahvalil vsem delničarjem In delničarkam ter ostalemu občinstvu za sodelovanje, ker so skupno pripomogli do sijajnega uspeha. Obenem je apeliral na zborovalce in vse občinstvo lasallske in bližnjih našel bin, da pridno pristopajo v- gospodarski (moški) in gospodinjski (ženski) klub SND, kajti ta dva kluba sta Resnična opora Domu. Seje gospodinjskega klu-baba se vršijo vsako prvo sredo v mesecu ob polosmih zvečer v spodnjih prostorih SND, gospodarski klub pa obdržuje svoje se je vsako drugo sredo v mesecu v istem prostoru. Po vsaki seji imamo brezplačno domačo zabavo. Članarina pri teh klubih je zelo nizka, tako da jo lahko vsar kdo zmore, za to članarino pa je v povračilo vsak Član in članica deležen oziroma deležna pristne domače zabave. Dne 6. januarja se je pa vršila direktorska seja SND. V odboru so sledeči: Louis Gregorich, predsednik; August Brste, pod-» predsednik; Frank Gregorich, tajnik; Fred Malgai, blagajnik; Frank Ravnikar, zapisnikar. Tik pred zaključkom seje so v dvorano stopile tri članice 'gospodinjskega kluba in v imenu svojega kluba domovi blagajni podarile vsoto 9100, zakar se jim je predsednik Lotils Gregorich v imenu direktorjev na j topleje zahvalil. Na seji samostojnega drultva "Edinost" je Mlo sklenjeno, da priredimo sa vse občinstvo nekaj posebnega — izredno zani mivo prireditev s programom. V ta namen sifto povabili pst^i zbor "Sočo" Sa sodelovanje In vabila se je žt odzval. Nato smo se skupno dogovorili, da priredi- Cv nedeljo 80. januarji VdM-veselico z Zanimivim progra mom v dvorani SND. Uprizorila se bo Igra "Nezakonsko dete" ln icvajale se bodo pevske točke Začetek igre točno ob 2.80 po poldne. Prepričan sem, da nI ČUdno, če pomislimo na razne običaj vplivajo na mišljenje raznih narodov, znano, da Imajo pri tem svojo vlogo tudi s in politični razlogi. Zakaj je baš prvi jal začetek leta, to je vprašanje, ki ga je lahki staviti, na katero pa je težko Odgovoriti, raj gotovo so soodločali pri tem običaji i Rimljanov. —M Tudi Kolontajevi je odklenlul Kodanjski dnevnik "Folitiken" poroča i bro poučenega diplomatskega Vira, da je nutno zaprtih v ječah moskovske LubijaM članov ruskega diplomatskega zbora. V njem časuje ruska vlada pozvala v domovi 16 diplomatov, ki bodo, Čim se vrnejo, i rani. V zunanjem ministrstvu rsčunsjoi da bo nadaljnjih 27 diplomatskih urad« ki so takisto pozvani v Moskvo, iz««^ se izognejo preganjanju. Med njimi j« Kolontajeva, sovjetska poslanica v Sto« mu. Sef srednjeevropskega oddelka v mc skem zunanjem ministrstvu David Stein, baje Ustreljen zavoljo suma, da je vohu« Nemčijo. Pričakovati je tudi, da bosta» pozvana v Moskvo ruski poslanik v Bim« Stein in poslanik pri sofijski vladi, 1U* kov. V Lubijanki je poleg diplomatov iM ključem tudi oeem bivših vojaških atsfcj* MacDonaldova zapuščina I CSTBTRK, 20. JxmAkJA_ Kakšen tip ste? eti Isvletok is Člsnks dr. Pavla Pa-peno. v n«wyoriki r«viji "Seiantific Američana". Introvertni in ekstravertnl ljudje Opazujte ljudi v druibi, bodisi pri zabavah, pri strelskih tekmah, v javnih knjižnicah, pri političnih zborovanjih: kmalu boste ugotovili, da se ne ločijo samo po poklicih, vzgoji in po miselnosti, temveč tuei po temperamentu in po telesnem ustroju. Nekateri ljudje so introvertni, drugi pa ekstravertni. Pogled introveiia je <*>rnjen navznoter. Najbolj ga zanimajo njegove lastne misli in občutja. Pogled ekstraverta je pa obrnjen navzven, v svet; zanima ga najbolj tisto, kar se okrog njega dogpja. Kolikor vemo, reagirajo divje živali na življenje ekstravert-no, zatb menijo raziskovalci, da je ta tip človekove osebnosti primaren} Temeljne razlike Oba tipa se med seboj močno razlikujeta, Čeprav, se pogosto tudi nekoliko ujemata. Intro-vert posveča veliko painjo — včasih meji to že na pikolovstvo — svojtm oslbhim^iavadam, posebno v Slačenju in jedi. Zelo občutljiv je, hitro zardi, pohvala ali mu sežettf globoko v srce, pogosto je pikolovski in se z dušo in telesom predaja svor jemu delu. Po svoji naravi ie k premišljevanju, zato od resničnosti in venomer tuhtari le o sebi. V življenju često doživi neuspeh, kajti v njegovo delo se navadno usidra kakšna fiksria ideja. fckstraverten tip je pravo nasprotje hitrovertnega. Ekstra-verten pogled ni obrnjtoi navznoter; v duševhost, temveč venkaj v svet, kajti bolj ga zanima Življenje kakor njegova duševuoet. Rad se smeje, na vprašanje hitro odgovarja, rad se bavi s športom in ljubi Življenje v naravi. Zelo družaben je in si prizadeva, da bl se seznanil s kolikor mogočne mnogo ljudmi. Odkritosrčen je In iskren, rad pripoveduje in besede pri njem navadno niso daleč od dejanj. Zunanjost obeli tipov Te razlike nimajo pa prav nič skupnega z razumnostjo, vezane so pa na tellesni ustroj ljudi. In-trovertno naravo srečamo pogosto pri suhih in dolgih ljudeh ("kakor bi ravnilo požrli", jim pravimo v šali). Ekstravert je pa razvit v širino in pri njem prevladujejo vodoravne Črte. Navadno jfe ekstravert majhne rasti, precej okrogel in čokat, torej docela drugačen kakor intro-vert. Calvin Coolidge in polkovnik Lindbergb sta dva značilna in-trovertna tipa. 81avni ekstraver-ti z močno razvitimi značilnostmi sta pa Edouard Herriot ln Lloyd George; ekstravert je bil tudi pokojni Aristide Briand. Ljudje so Že zdsvnsj opazili, da sta na svetu dva nasprotna tipa. Klasičen primer teh dveh X|#a don Quichote in njegov i oproda Sancho Panea. Don Quichote suhi, dolgi vitez, mislec in knjižni dihur, je kajpak introvert; Sancho Panea, dobrodušni, od nog do glave ljubitelj dobre kapljice in okusnih jedi, je šaljivo narisana podoba ekstraverta. Teleeni ustroj obeh tipov ae pa ne razodeva samo v njuni zunanjosti, temveč tudi v njuni notranjoeti. Introverti imajo navadno šibkejši krvni pritisk. Po drugi strani ps rdečs barva eka-travertov ne kaže samo njihovega cvetočega zdravja, temveč da slutiti, da ja krvni pritisk teh ljudi precej visok. Ekstraverti bolehajo pogosto tudi za ledvičnimi boleznimi, za hudo slabo-krvnostjo, rsdi imajo tudi neprijetnosti z mehurjem. Introvert je pa zelo dojemljiv za želodčne prisade in za jetiko. Kakor podeduje človek po svojih prednikih telesno konstitu-cijo, podeduje hkrati pogosto z njo tudi svojo naravo. V nekaterih rodbinah naletimo med o-trocl na introverte in ekstra-verte; v kolikšni meri je človeška narava poaisdlea dovanja, okolice la vzgoje? Neti \ orr.no vO okoMca in vzgoja mnogo vpliva, njena odvisnost od telesnega ustroja pa priča, da je narava vseeno in samo sad vzgoje in okolščin. Ženska je introvertnejša od moškega. Na prvi pogled se nam z«sdi, da lahko to razliko pojšs-nimo z njenim družabnim položajem in z njeno vzgojo. Dejstvb je pa, da je ženska v dnevih me-HeČFle mene nekoliko introvertnejša kakor navadno, torej obstoji neka zveza med njeno naravo in med ravnotežjem hormonov. Spremembe v žlezah u-tegnejo torej Še v teku življenja čisto spremeniti človeško narav«. Tudi bolezen pospešuje intro-vertnost. Nekaj praktičnih nasvetov Človek bi moral svoje življenje prilagoditi svoji naravi. Introverti bi se morali potruditi, da bi se pričeli zanimati tudi za zunanje življenje, ekstraverti naj bi pa posvečali nekaj pažpje tudi svojemu duševnemu živ] nju. Introverti naj bi si po' * primerna družbe, sklepali nova znanja in naj bi te skušali otte-sti sanjarenja. Ekstraverti naj bi pa več promišljevidi, tako bi poatali raasodnejši in ršdftejši. Divja zver je ekstravertna, zato ipenijo nekateri, da je ta tip ideajen. H. C. Link priporoča v svoji novi knjigi "Vrnitev k veri" ekstravertnost kot najboljši pripomoček za duševno higiena Pri opazovanju življenja bomo pa dognali, da Človek ne more svoje narave samostojno preme-njatl. Introvert in ekstravert naj pazita, da bosta oba po svojih najbolj šift močeh prispevala h gradnji kulture in civilazicije. Introvert ima navadno ustvarjalno razumnost, ekstravert si pa želi ustvarjanja samega. ie prt vzgoji otrok je treba paziti, da introvertnega otroka spodbujamo k zabavi in vodimo v družbo, sicer bi otrok utegnil postati zakrknjen in plašen. Ekstravertnega otroka moramo pa krotiti in brzdat^ priganjati krdelu in zbranosti; le tako ga bomo vzgojili v preudarnega Človeka. Igralci, govorniki, pridigarji, sleparji, pustolovci so z majhnimi izjemami ekstrsverti. Učenjaki, umetniki, pisatelji in poetje so pa introverti. Znano je tudi, da so ekstraverti navadno dobri mojstri po delavnicah, introverti so pa nasprotno dobri nadzorniki. Ekstravertnost in kitrovertnost pri ženskih poklicih Dognsll so, da so bolničarke močno ekstravertne, djjakinje, profesorice in učiteljice pa in-trovertne. S posebnimi preizkušnjami so ugotovili, da je skupina bolničark povprečno ekstrs-vertnejša od 94% vseh dijskinj, naj introvertnejša bolničarka je bila pa samo toliko introvertna kakor povprečna dijakinja'. Na-vajamo nekaj značilnih Čk< ki so v njih bolničsrke ekstravert-nejše od dijakinj. ' Bolničarke si bolje zapomnijo podrobnosti stvari, ki jfh morajo narediti. Gibčne so, rade delajo y skupinah in se rade žrtvujejo. Ne zanimajo se toliko za svojo zunanjost fn ne sanjarijo. Niso boječe in se v družbi dobro počutijo, zaupne so in le red-kokdsj zarde. It tega posnemamo, da dekle-ta z introvert no naravo niso pri-merna za bolničarskl poklic, kajti zaradi svoje pretirane občutljivosti bi se v njem najbrže razočarale. Zgrešedl poklici Svetovalec pri izbiri poklica naj bi poznal vse te okolŠČine, Šele potlej naj bi svetoval ta ali oni peklic. Neka gospodična Je bila na primer telefonista v neki veliki trgovski hiši. Sedela je sama v majhni sobici in hi razen poštarja videla živega krsta. Bila je silno nesrečna, sama ni vedela zakaj; bila je namreč ekstravertna v službi, ki bi bila primerna za introvertno. Psihoteh-ijik ji je svetoval, naj to delo pusti in naj si izbere živahnejšo službo. Gospodična je postsls prodajalka v neki delikatesni trgovini, lahko se je razgovarjala s strankami in je bila s svojO novo službo zelo tadovoljna. Pri izbiri poklica je treba torej paziti na svojo naravo, prav tako seveda tudi pri sklepanju za» kona. V zakonu so introverti navadno manj,srečni kakor ekstraverti. Občutljivi so in ljubosumni, pogosto tudi zagrenjeni. Baje Še ekstravert in introvert ne bi smela poročiti, kajti eden govori preveč, drugi premalo. Zavod za raziskovanje zakonov je pa dognal, da je lahko vsak zakon arš-čen, če imata le mož in žena dovolj d obte volj«, da grče v stotem zakonu s potrpljenjem zgladita. ' Normalen človek je amblver-teri, to se pravi, ne nagiba se k skrajni introvertnosti in tudi ne k ekstravertnosti, temveč se drži zlate Sredine. Navadno smo torej ambivertni ln reagiratrio n« oba načina, kakor pač okoliščine nanesejo. Človek svoje narave ne more čisto vdušiti, lahko jo p* obdrži v pravih mejah in se z njo okorišča, namesto da bf se boril proti njej. Najprefj morate torej spoznati stojO naravo, potlej pa naravo svojih bližnjih. Tako se boste Izognili mnogim neprijetnostim In razočaranjem in boste kmalu dobili jasen vpogled v mnoge za deve, ki so se vam doslej rdele skrivnostne —- v trgovskem, političnem, verskem 1n družabnem življenju. Kampanja farmar• ake unije v Mlnne-aoti in Wiaconainu Milltown, Wis. — George Nel-son, splošni organizstor Farmar-ske unije in član njena ekseku-tive, je naznanil, da prične unija z večjo kampanjo za pridobivanje novih članov v Minnesoti in Wiscpnsjnu. Organizacija Ja močna v obeh državah, toda se hoče še bolj utaborlti, Minne-sotska Farmarska unija Je lani napravila za štiri milijone dolarjev prometa skeal svojo tržno zadhigo, ki prodaja in kupo* je za farmarje. Pretakava proti federalnemu eodniku w fss»awf»fis fvMfivvvis VVashington, D. C. — Justišni pododsek nižje kongresne zber-niče je odredil preiskavo proti federalnemu sodniku R. M. Glb-sonu v Pittsburghu, ki ovira federalno vlado pri prosskueiji A-luminum Co. of America, ki je obtožena kršenja protltrustriih zakonov. Gibson je bil imenovan za federalnega sodnika na prlpo- Uirionisti v Akronli branijo šesturnik Podaljšanje delovnika bi povečalo brezposelnost o. — (FP) — Svet Industrijskih unij CIO je naznanil, da bo vsak poskus industrijskih magnatov, ki hočejp odpraviti šeaturnik, naletel n4 odločen odpor. Člani a veta industrijskih unij so soglasno sprejeli resolucijo, ki naglaSa, da bi podaljšanje delovnika povečalo armado brezposelnih. Resolucijo je predložil N. H. Eagle, član izvršnega odbora unije kavfakarskih delavcev. Ta opozarja, da bi raztegnite v delovnika vodila v industrijsko vojno. Skoro 10,000 izmed 46,» 000 delavcev v Industriji kkv-čuka je izgubilo zaslužek v zadnjih tsdhih, ko so tovarne omejile produkcijo. Ako bl zvišali delotnlk na 0»em ur, bl bilo nadel j nlh 8000 delavcev od*16vn ljenlh. sta pred senatom Obdolien je zatiranja civilnih svobodečin Waahlngton, D. C. — (FP) — Štirideset zapriseženih itjav, kl vsebujejo ddkSse. da Frank Ha-gue, župan v Jersey Cltyju, N. J., z oboroženo sild tatlra clvil-svobodščlhe državljanov ln ne organizatOrične aktivnosti uhl, Odbora za industrijsko organi, sacijo, je dobil v roke sehstol odsek zs civilne svobodščine, kateremu načeluje senator La Fol-lette iz Wisoonsina. Izjave ja predložil senatnemu odseku Lee Preastnan, pravni svetbvsjec CIO. Ena zaprlsežens izjava, katero jfc podpisal neki unlonlst v Jersejr Cityju, prsvi, da Je tta-gue. ki se bsha, da Je njegova beseda zakon, poslal detektive v njegovo stanovanja, ki so mu zapretill, da ga bodo izgnali ia mesta, če se bo še nadalje družil • prekucuhi in rdečkarji ter razpečaval letake CIO. Ko je začel protestirati, ao ga detektivi aretirali in odvedli v ječo. "V Jersey Cityju as poznamo nobene ustave in mi izpolnjujemo le ukaze župsna," ao odgovorili de* tektivi na protest. Druga evidenca o zatiranju d« vilnih svobodŠČIn je županov jx>ziv ns vojne vetsrsns in mestne uslužbence, da se morajo vsi udeležiti ms k nega shoda. Ta shod, na katerem je nastopil Ha-gue kot govornik, se je vršil v vojašnici. VsČ Članov unije CIO, kl so prišli ns shod, js policija aretirala. Odpeljala jih je na policijsko postajo, kjsr jih je Iz-prsšsvsls več ur In potem posvarila, da Jarsey Clty ne mara delavskih agitatorjev v svoji f Najbolje bo, ako izginejo drugače jim bo slaba z n testa, dr »redla. Policija je sredi •L . vrgla v ječo več delavcev, ne dati jih tsllflsls. Ne-katere je držala več dni v zaporu in jim ni dovolila stikov s družinami in ne s odvetnikom u-nlje. Vtaknila jih je v celice, ki so bile pofhe nesnage iti v kite rih ni bilo postelj. Ležati so morali na tfollh tlet mrzlih celicah. [h bret odej v Program organiza-cij C10 v N. Yorku Zaščita civilnih svobod« ačin in odprava otroškega dela New Yurk. - (FP) - Voditelji unij Odbora za Industrijsko organizacijo v New Vorku ao na svoji konferenci osvojili legisla-tlvni program, ki ga bodo predložili driavnl zbornici v sprejetje Pokrajinski direktor CIO S. Haywood, je dejal, da program m ne more smattsti, da Je v pri-log samo njegovi organizaciji, temveč vsem unijam ia ljudatvu v splošnem. Program uključuje zaščito civilnih svtibodščin, ratifikacijo amendmsnta glede odprave otroškega dela v industrijsh{*eeteg-nltev zakonodaje brezpoielnost-nega zavarovanja, Izboljšanje od-ikodninskih zakonov, ustavitev evikcij stavkarjev zaradi neplačane stanarine, obresti ali davkov ln zaščita pravice plketlra-nja. "Največje vgžnosti js, da fr tava New Tork dobi zakon, ki Hš policija tttnajeifl nobenega egalnega injs pra- atandards glede tolmače vice plketiranja. Kakor dolgo se lahko iskon proti izgredom lah ko isvaja proti plketom, na more meM rotilo A. W. Mellon s I. 1922, ki je bil takrat federalni zakladnik. Ta kompanija ja pod kontrolo MoUonovo drutlne. Justlčni pod-odeek j« pod vzel akcijo tudi preti drugim federalnim aodnikom, kl slorsbljajo svojo Oblset. it Jaeeskart^ Ariu vsakega ju It eheks sli drugimi vzroka iti poravnava slučaja zavisi od sodnika, kl {rtadneduje saslišanju. T6 kOitmijo je treba na však način odpraviti." Il" M.l ,1 I. I <>f 4, Časnikarji podpi-1 rajo vodstvo CIO Z«i4U» nateTinckutrij- akega unioniamn Pt Nser Tork, — (rp) - Hey. wood Broulf, predsednik Ameriškega časnikarskega gilda, Je objavi) tetagram, katerega Je v imenu svoje organizacije poslal Johnu L. Lswlsu, naČMnlku Odbora sa Industrijsko organizacijo In v katerem naglala. da organizirani laanjkarji Imajo zaupanja vsnj in druga voditelje CIO. ■Ameriški Časnikarski gild obžaluje spor v vrstah organislra* Teruel In okoliško oaemlje, kl ao ga španske vladne Čete sssedls po ofenslvl ns aragonskl fronti. Glaeovi iz naselbin IjgadaUtTanjs s I. straal.) štorih, za dobro jedačo in pijačo pa bo skrbel pripravljalni odbor. Obračamo se na vsa tukajšnja in okoliška društva, na vas rojake lh rojakinje tU ln v sosednih naselbinah, s prošnjo, da nas po-settte ln razveselite z vašim številnim obiskom, kar nam bo pripomoglo k moralnemu ln gmotnemu uspehu. Naša blagajna vsled velikih stroškov potrebu Je pojačanja, zato nam ne kaže drugega, kakor da priredimo vs I i ko veselico z bogatim JMMk mom v razvedrilo našemu občinstvu. Upamo, dš nam naš načrt uspe in da bo naš skrbno labran spored vsem v zadovoljstvo. Pav ekl zbor Soča poseduje dobre, sveža moči, ki Imajo veselje do petja ln čut do napredka sloven aksg« življs v La Ballu In okoli d. N* svidenje »0, jan. v SND! Pridite \n mi vam poset V> priliki vrnemo I —John Furar, 00. Francetu Is Colllnwooda Iglsveland, O. — Naš Barblčev France ml Je pred kratkim obljubil, da me bo malo presenetil, ko odpotujem v kratkem v stsro domovino, ln res Je besedo držsL Ako ne verjamete, pa poglejte Prosveto od R. januarja. Tam stoji sapisano, da bom menda par milljončkov s sabo nas si, ker sera delsl zs kspltsll-stični list Enakopravnost. Naj prvo sam pomislil, kako bl pač Človek naše vrste prišel do pa milljončkov. Jaz bi bil že s a-nlra zadovoljen, fttudlral sem šei nega delavstva* lasno ps Izjav- rsčurfsl. po kateri valuti bl sprs* Ijs. ds ssips vašemu vodstvu," js rsAsoe v telegramu. "Mi hočemo mir v delavskem gibsnju, to-da ns ped pogoji, Id ogražaJo načelo industrijsksgs Hnlonlsms. Mir mors sloneti ns baz J enakopravnosti In popolne je. OrganlzScijs čssn ponosna, kar vodstvo vrglo tetneJjnih načel industrijskega unionlzma In demokracij« tega ^ miru, ki bi bil mir samo po Inienu.' Nogaviiareka unija Ima tOJBOO članov Philsdelphie, Ps. Močns dslavska organizacija je priapa-vala svoj dslsš v s vasi s stabiliziranjem nogsvičarske Industrija, da ni občutila psslSdl« "»s-< f*IJe" v takem obsegu ket dru- C\ Industrljs. Tako pfavf Krnil levs, predssdnik Aiesrišks is-deraclje nogavičarskih delavcev, svoji poslanici članstvu f%>-slaaiea pravi, da je pnsUklo Isto unija isvojevsia največ uspe-ov v svoji »godovinI Unijs mm zdaj šes 70/S00 članov; v Phlladeiphljl. kl js srarflšče nogsvičarske industrije, so vsi no-gsvičarji orgsnizirsni. vil skupsj EN MILUONCEK. Z Jugoslovanskimi dinarji ni nič, kajti sa sam tisoč dinarjev je trsba (ilačati $22. torej sa deset tisoč žs |220, za flTO TMOC ps $2.200 ln ssdsj pomislite, ds je treba za milijon kar $22/100! N0. ln kje Jih ho kdo Izmed pas v dvajsetih letih prihranil? Ko maj v flTO LBTIH bl mogel kdo toliko prihraniti, t dinarji torej ne bo nič. Treba bo najti kako drugo vsililo, najbolje ps bo, sko mi Frsnce pove. po kateri valuti Je računal, ker Je le o milijonskih pisal, nI pa rekel, «11 so dolarji sli kaka druga denarna vrednost. Torej rešitev milijona je sedaj na Francetu Ko sem ta p rob Um odložil na Francetove ram«, sem začel misliti. katera podjetja sO ros kapitalistična. Po vsestranskem prevdartru sem prišel do zaključka, da so kapitalistična le ona podiatja, kjer dobivajo delničar/l lepa dlvldende In uredniki, kot predssdnik, podprodssdnlk. tajnik In numl svstovslcl. ps od deset tisoč dotarčkov na Isto, In seva višje In višje, In to zs Isfc-ka dela sil ps dostikrat za nobe no delo, fir pa zs dels, kl Jih o-previjamo mi. Eno lakih pndje tij je todi ono, kjer je neš Fran- de- slmpatlčarjev ir, katerih, vsaj ee uelušben. to ja naša clevelsnd-ska cestna želeanka, dssl lata id med najvišjimi. Ust sli družba Enakopravnoat pa ns spsds v ta rasred in to iz rasloas, kar delničarji, ki so pomogli, da se je to podjetje sploh ustanovilo, niso še dobili nobene dlvldende. Našs Enakopravnost Je le k<*>i*< ratlviu) podjetje, in to esdl te-gs, ker ves dohodek, katerega dobimo od nslifi odjemalcev in naročnikov ali i lavcev ln trgoveeV' naših, ne niorsmo ktetl med ks-pitsliste, poberemo sopet delavci, tako da koncem leta gledam in računam, koliko je v teku leta ostalo nerazdeljenega dobička, a ga ne morem najti, četudi bl pri solneu iskal Istega s električno žarnico. To je toraj dovolj trden razlog, da Je to podjetje res kooperativno in nikakor kapitalistično, kajti, še bl to bilo, bi moralo Izkazovati nerazdeljen dobiček koncem leta. No, pa brez zamere, France, pa ml kaj kmalu pojasni, kako misliš o mllijončku ln mi daj tudi dober nasvet, kako bi ae Jas vsaj do prvega prikopal, prodno odidem v staro kontro. Seve moraš hiteti, ker Je samo šs tri tedne čass. Ko bopi enkrat najvo> dl, potem ne bom Imel prilike čl tati ln še manj misliti o mili-Jončklh. Pa bres zamero, kot Kravi urednik Napredka, pa se še n) oglasi - Ivik Medveekefc. člsn št. 8 SNPJ In en teden še tajnik Enakopravnosti,'Mem ps nikdar več. kot prsvi prikJo-vlca: ."Danes Še grof celjski, tem f»a nikdar več/' P®* Minimalna mezda v mehiškem federalnem dletriktu Mszico pograbil za vrst, ga potegnil v moj zrakoplov, obesil s vuvjo njegovo letalo na . svoje in gladko pristal s svojim leUlom, u-jetnikom In njegovim letalom v naših postojankah ✓. . Umljivo, prejel sem sa to visoko odliko* vsnje." Lepa plavokska je koketno in zaljubljeno gledala mojega tekmeca, za njo aem bil kratkoma-lo "ad acU" . .. - "MoJ Bog . . . VI ste Junak ! Povejte mi, ali bi me ne mogH peljati z leUlom nekoliko na izprehod?" "Z veseljem!" "Ne bom padla?" "Ce jaz sedim za krmilom, sedite vi Uko varno kakor doma v naslonjaču." "Vi ste taite neustrašeni! Junak! Z vami 'še ne bojim! Ke-daj bova letela?" "Zaradi mane že Jutri... Skoda, da nimaafr hi avojega letala." "Znate letati s vsakim letalom?" sem m navidezno brezbrižno vprašal "Z vaškim, toda leUlom znamke Bleriot dajem prednost!" "Kakšno srečo imate!" sem pripomnil in si mel roke. "V han-gerju v E mpa torij i imam kot iz škatljice vzeta, dva nova Ble-riota. Šofer, . kdaj doepemo v Eupatorijo? Ob štirih. Carovl-to . .. Um se bomo nekoliko odpočili, kaj zavžili in okoli petih vas povedem na letališče. Tam nama lahko takoj razkhžete evo* jo letslsko umetnost in odletite z našo dražestno sopotioe na iz-prehod." Se nikdar nisem videl človeka, ki bi brl tako pobit, kakor je bil Golmbcev v tem trenutku. Zarar-mral je nekaj, da more leUti le, če rabi izveetno vrsto bencina, da mora predvsem ugotoviti smer vetra, da Je za letanje potrebno fmeebno dovoljenje, Na vse to sem mu pojasnil* da imam dovoljenje *v, svojem žepu. Ob tem se je nevidno agrudil kot oni leUlec na kolena, prosil milosti, pojasnjeval, da ga čar kaj© v Eupatpriji nujni opravki, da bo prost šele okoli desetih zvečer in da bi bilo potem težka . . . jBedaj je ležal pred mojimi nogami Marijina roka Je med tem smuknila iz njegove roke v mojo roko. Nad nama je krožil zrakoplov in naju v blagoslavljal/s svojimi krili . . . Golobu/eev je izgledal, kot bi pravkar strmoglavil z leUlom vred na tla. Končno Je . nevidno kladivo dražbenega izkiicatelja vendar zapelo meni v prid, in zmagal sem takorekoč za dolžino nosa. Ce bi ne bHo te nevidne dražbe, bi si nikdar ne bil osvojil lepe, male zlatolaske . . . ' —Is Svobode. zecija.—Prepovedano je bilo tudi izhajanje "Delavskega lisU", levičarskega marksističnega tednika v Ljubljani, ker Je bil trikrat zaporedoma zaplenjen. Pisatelj Fran Jaklič umrL— Dne 81. decembra zjutraj je na svojem domu umrl upokojeni nadučitelj in znani ljudski pisatelj Fran Jaklič, star 69 let. Po rodu je bil iz Podgorice pri Dobre pol ju na Dolenjskem,. kot nadučitelj je služboval v Dobre-polju in v St. Janžu. Napisal je več povesti in krajših romanov, po večini pod psevdonimom Pod-goričan v "Domu in svetu", v publikacijah Mohorjeve družbe itd. Znane so povesti: V graščinskem jarmu, Zadnja na grmadi, Peklena svoboda, Vaška pravda, O U testament, Sin itd. Pred le- tom je začela Jugoslovani^ knjigarna izdajati Jakličeve I*, prane spise in Je prvi zvezek k izšel. | Dva sU obležala v sn«gu Ko se je vračal iz Kamni* proti Mariboru neki mar i bonu voznik, je med potjo v neposred-ni bližini v Kamnici opazil v si*, gu starejšega človeka, ki ni im€| drugega na sebi, kakor dolgo spalno srajco. Ker je starček ie 'kazal znake življenja, ga j« t* ko j naložil na voz in ga prepeljal v splošno bolnišnico, kjergi I je pustil v čakahuci. Tu je ne-'znanca našlo strdkiišfco osobje, 'ki ga je preneslo v bolniško »o. bo. SUrčku pa ni bilo več pomoti in je kmalu izdihnil. Zdaj pok. vedujejo o njegovi identiteti. AG1T1RAJTE. ZA PROSVETOi V V Jugoslavijol • SAMO 7 DNI če potujete as ekapreanlh parni k ih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen la Europa v Brenerhaven za jamči udobno potovanja do Ljubljen« «v- « * Ali potujte a priljubljenimi «kpr«. parniki: COLUMB17S HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali v . Hamburga. Strokovnjaiki nasveti flede vizejev za priseljenec in oblakovalce. Z« pojunfU rpralajte lokalnega agenta ali 1S0 W. Randolph St. Chicago, lil. Vesti iz Jugoslavije Razpusti in prepovedi.—Ban- ska uprava v LjubljanU je U dni razpustila Oblastni od^r narodne odbrane v Ljubljani in vse krajevne njegove organizacije, zapečatila odborovo pisarno, notranje ministrstvo pa je prepovedalo izhajanje lisU "Pohod", glasila Narodne odbrane, ker je bil trikrat zaporedoma zaplenjen. V Narodni odbrani so bili organizirani oboroženi četniki in je bila izraziU fašistična organi Zatirala za presenečenje Ko poaedemo v avtobusu na svoja mesta, pravi Golobucev —-taka Je mlademu gizdavcu ime — da Je srečen, ker ima Uko drsAesten vle-a-via. Skušal sem ga pobiti e pripombo, da pozabljamo v družbi mladih, duhovitih dam vse napore potovanja. Udarec je salegel ... Nato pravi Golobucev. da nI-i v zdravilišču nobenih snap-ln da Je svoji lepi eopotnid rad na razpolaga Nakar takoj vakliknera: "Miloatljiv* če ae dobile nobenega zatattftta. Vam preekrbim prijetno sobo v neki vili ob obrežju s lepo teraso. Vendar Golobucev nI bil Uko hitra premagan. Kaj takega doživi človek aa-V domačem letovišču. Tu o-pešamo pomanjkanje kuiturs In napredka. Toda v Inoaematvu, v ftvlel na primer . . "Ste biti še v inoeematvur Je živahno vprašala Marija Nikolajeva. ____r< North Chicago, 111.—Dne 8. decembra 1987 sem doživels nekaj kar sem v svojem življenju najmanj prttii&ovala. Odkritosrčno povedana da jaz nisem nikdar želela takega presenečenja. Dne 6. decembra je bil moj rojstni dan In mi je bik) zapisanih 46 let. Moje prijateljice so pa med seboj tuhUle že delj časa, ds tudi mene presenečijo in seveda so si zamislile to za moj rojstni dan. Prijateljica Mary Zabukovec, pri kateri pomagam pri kuhinjskem delu ob petkih in soboUh, ml je pripovedovala že par tednov pred tem, da 1>4 Imela žentovsnsko gostijo (oh-oet) aa 9. decembra in da bo rabila tudi mene ss pomoč, iamisli-la si Je tudi, da nima dovolj kuhinjske posode in drugega orodja, katerega pa lahko sposodi in doM v 8. N. Doma, Uko me po> vabi, nsj grem z njo in JI po> magam pri IsMranJti in izbrali ga bove na U večer. Jaa sem jI zaupala, da govori reanlco ln sem jo počakaU doma, po njenem prihodu sva se Ukoj odpravile proti S. N. Domu. Prišedii v dvorano se naenkrat odpro vrata ln bila asm takorekoč pahnjena v dvorano, nakar Je saorelo "Surprlsef* Dalj čaaanisem mogla verjeti, da je vse to resnično In videlo ee ari Je vse nekako divje in nerazumljivo, šele ko Je moja. hčerka prišla k meni in me poadravila a "Alo mama", ss mi Je ssšslo s vi tati In šele tedni eem pričela sposnsvst! obraze mojih prijateljic, katarih Je bUo lepo število nsvsočik. Vss večer ps sem bila s mislijo ns poslovilni zabavi, katero so priredili mojemu soproga late 1918 čiUlniški člani sa odhodnico v armado sa čaas svetovne vojne, ki Je bila zame grozno trpljenje. Tsko as ml Js tudi U večer osi-Ijevala. misel, le sekaj vse ta sil se mogoče tudi prijateljice e tem poslavljajo od mene? Naji*re» nejše ee na te« mestu zahvalim mre. Mary Robnik, mre. Mariam Sparapan in mre. Rosie Zupan čič, ko ate se trudile In obiekale 74 prijatelj k, ki so '« vt . meni do novega pralnega stroja, katerega sem Že dolga leU kupovala. Prav lepo se zahvalim tudi mrs. Frances Civha, ki Je pomagala gori omenjenim pri delu v kuhinji in mrs. Frances Psjsan, ter Angeli Korenčsn, ki so pomagali pri delu v dvorani. Srčna hvala tudi vsem ostalim sa prispevke in drugo In sicer sledečim: Mrs. F. Rupnik, mrs. 8. Bartelj, mrs. F. Urbančič, mrs. F. Jereb, mrs. G. Podboj, mrs. A. Mahnlch, mrs. S. Kaučnik. mrs. K. Kucler, mrs. M. Verho-vec, mrs. A. Hodnik, mrs. P. Virman, mrs. M. Pekolj, mrs. A. Gosar, mrs. M. Dobrovoljc, mrs J. Miller, mrs. M* Zabukovec mrs. M. SusUršič (McAlli«ter A ve.), mrs. M. Horvatln, mrs A. Kucler, mrs. F. Peklaj, mrs. M. Mihevc, mrs. A. Gabrek, mrs. A. 2elesnlk^ mrs. A. Lstz. mrs. H. Judnich, mrs. R. Skala, mrs. J. Skrbeč, mrs. F. Pajser, mrs. A. Nagode, mrs. A. Kranjc, mrs. F. Zupec, mrs. M. Frček, mrs. M. Rauh, mrs. F. Kostelec, mrs. M. Oblak, mrs. J. Mesec, mrs. M. Jelovšek, mrs. F. Slabe, mrs. K. Klrn, mrs. M. Makovec, mrs. R. Mer lak, mrs. F. Bizjak, mrs. R. Mesec, mrs. J. Kozina, mrs. R. Turk, mrs. M. Zajber. mrs. A. Korenčsn, mrs. F. Lenaršič, mrs. J. Zelesnik, mrs. M. Trohs. mrs. F. Ogrin, mrs. R. Bovršek, mrs. J. P rosen, mrs. M. Malova mrs. M. Krzič, mrs. A. Ogrin, mrs. M. Leškovec, mrs. M. Specapan, mrs. F. Turšič, mrs. A. Petkovi*k. mrs. F. Bucher, mrs. g. Gantar, mrs. F. Meaec. mrs. F. Jereb, mrs. R. Zupančič, mrs. M. Luksnčlč. mrs. Vsi. Ko-bal. mrs. F. Smrtnik, mrs. R. Koncilja. mre. F. Civha. mrs. M. Babnik, mrs. F. Gregorin, mrs. M. Arh In mrs. Nedslka. Ss enkrat najiakrsnejša hvala vam i skopaj sa vaš trud in ss poklonjenl mi dar. Propričane bodite, da se vas bodem hvaležno opominjala le dolga leta. Ukrsno »aa pozdravljam in hvala! Vaša: Franeea Zakov^ek, North Chlcl-III —(Adf) HAMBUBG-AMEBICAN LIHE NOHTI GERMAN LL0TD NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO ' Po sklepa 11. redne konvencije sa lahko naroči na Ust Pro*veta ta prišteje eden. dva. Ui štiri ali pot Banov is oaa drailaa k mi aarež-aiai. List Prosvota stane sa vso saafce, sa Claao ali aoflaao M.M u eao letno aarotnlno. Ker pa a............. MS t todalko la.............Ml i kfc"* IM 4 todalko le............ 171 S tednikov la ............ I tednikov le............ LM Za Bvrepo Jo............ Izpolnite spodaji knpon, priloiiU potrebno vsote denarja ali Monaj Ordor v pisma la si aaročiU Prosveto, list, ki Je vala Pejaaallo:—Vsoloj kakor hitro kateri teh Oaaov preneha hiti Osa 8NPJ, ali So ae preseli proš od dralbs in bo aakhoval lam svoj liat tednik, bodo moral tisti 21an is dotišao draites, U Js tako skspao aarošoaa aa dnevnik Proaveto, to takoj aasaaaitl apravniitvn lista, la obenem doplačati dotišao vaoto lista Prosvota. Ako toga as itora, tedaj mora upravniitvo saiiati datam sa to vsoto naročnika. » i PBOSVBTA, SNPJ, ZSŠ7 So. Uvadalo Avob. Chloago, QL PriloloBo pošiljam aarošalao ss list Prosveto vsote $........... ^ Ism....................................ČL šiaštia II........ ' ......................................................... Ustavite todalk la ga pripišite k moji aarošaiai od .....draštva !!•••..•••• .......................................ČL draštva It........ .......................................CL diaHi a M......... ........................................CL diaštia It........ ............................Delava ..................... L Nov aarolnlk m*— ^^^^.............•••••■ter aarošafa....,................ .........*.................................................. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA J ti»bur«ko obrt »padajočadeh Tiska vabita za veaelice fh shode, vlzitnice, časnflca knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskea slovsškem, češkem, nemškem, sngleškem jeziku ln drugt VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSKO SJ^-PJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila dajo Cene zmerne, anijsko delo tlaka ree prvo vrste i • Plšlto po lnformaeije aa naslov: S.N.P.J. PRINTERY W7-»t so; LAWNDALR AVENUE ' Telefoa BeckweR 4904 CHICAGO, ILL. C