* L A S i L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L J U D XI1-. ST. 52 — CENA DIN 10.— ZA GORENJSKO KRANJ, 6. JULIJA 1959 PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE Srečanje na Upniški planini 20.000 udeležencev na proslavi Dneva borca - Zbrani množici je govoril Viktor Avbelj - 14 odlikovancev VESELO SNIDENJE ttpnlška planina, 4. Julija — 2e * z9ov ii I sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj Baldomir Bizjak i • • ' \ Prijetne golicave, pokrite z mehkim mahom so vabile h kratkemu počitku. Sonce še ni pripekalo, toda obetal se je lep julijski dan. Nahrbtniki in krušnjaki so ponudili prve grižljaje. Tik nad kočo se nahaja nekaj kamnov. To so spomeniki veliku drame, ki se je tu zgodila 13. januarja 1942. leta. Matija Suhadolnik je v imenu kranjske brigade položil venec v spomin enajstim borcem, ki so padli na tem kraju. Tričetrt ure pozneje je kranjska brigada skupno s škofjeloškim odredom prisostvovala zavzetju Lipniške planine. Ko je ponehalo streljanje, se je tisočglava množica vsula iz vseh dolin in zaraščenih vzpetin na Lipniško planino, kjer je proslavila svoj borbeni dan. K. Makac zunanji politiki. To je politika, ki se bori za enakopravne odnose med narodi, politika za aktivno koeksi|Stenco, politika za pomoč nerazvitim deželam, politika proti ekonomskim in političnim pritiskom ter vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel, naše odločno stališče proti blokom itd. Tudi v našem notranjem razvoju, kot je omenil tovariš Avbelj, beležimo velike uspehe. V razne demokratične oblike družbenega življenja se vključujejo vse širše množice delovnih ljudi. S tem prevzemajo pravice in dolžnosti gleda na odločanja o najvažnejših vprašanjih in nalogah, ki so važne tako za naš skupen razvoj, kakor tudi za položaj in interes vsakega posameznika. Delavski sveti, upravai odbori, organi družbenega upravljanja in komune dobivajo vedio večje pravice in materialna sredstva, da kot vedno pomembnejši faktor posegajo na vsa področja družbenega življenja. Toda teh pravic se je treba v celoti zavedati. Zavedati se je treba dolžnosti in odgovornosti. V tej smeri naš razvoj še zdaleč ni končan. Prav sledeč zgledom iz narodnoosvobodilne vojne, je poudaril govornik, in tradicijam iz preteklosti, kako je treba svoj osebni interes vsklaje-vati in prilagajati interesom skupnega razvoja dežele, komune in podjetja, bo vsak posameznik tudi v prihodnje lahko odločilno prispeval k popolnemu uresničevanju socializma pri nas. •»Se so neizkoriščene možnosti za uspešnejši in hitrejši gospodarski razvoj,« je na koncu dejal govornik. »Vsakdo jih pozna. Mnogo družbenih sredstev bomo še potrebovali za nadaljnji razvoj. Hkrati je tudi še mnogo nepravilnosti v gospodarjenju s temi sredstvi. Velike so možnosti za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, še dosledneje je treba uresničiti socialistično načelo: — vsakemu po njegovem delu. Na tej poti nas čakajo odgovorne in težavne naloge, morda ne manj kot je bila odgovorna in težavna NOB.« Drugi del govora je Avbelj posvetil spominu na dogodke iz NOB in poudaril velik pomen Jelovice, ki je bila znana kot žarišče osvobodilnega gibanja in oboroženega upora. 100.000 ljudi na proslavi v Križevcih Nedelja, 5. julija. — Včeraj in danes so po vseh krajih Jugoslavije imeli razna zborovanja in proslave v počastitev Dneva borca in 40-letnice KPJ. Ena od najpomembnejših proslav pa je bila danes v Kri/.evcih pri Zagrebu. Zbralo se je okrog 100.000 ljudi. Proslava je bila prirejena v počastitev 15. obletnice ustanovitve 32. divizije JLA. Ljudje so prišli iz Hrvatskega Zagorja, Moslovine in Podravine ter severozahodnega dela Hrvatske. Zborovanje je otvoril sekretar Okrajnega komiteja ZK Križevci in prebral pismo, ki jim ga je poslal tovariš Tito. Na zborovanju je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič. 2 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 6. JULIJA 1959 Pohod na Blegoš BlegoS, 4. Julija — V okviru 40-letnice KPJ in SKOJ je bil danes, ob Dnevu borca, tik pod vrhom Blegoša množični partizanski miting, ki se ga je udeležilo okoli 3000 ljudi. Med njimi so bili stari borci — spomeničarji, člani II. grupe partizanskih odredov in člani Škofjeloške in Poljanske čete. Glavni govor je imel ljudski poslanec Anton Peternelj-Igor. Na zbornem mestu ob staji tik pod vrhom Blegoša je bilo živahno že v zgodnjih jutranjih urah. »Pazdravljeni tvorci naše svobode! Prvi v borbi — prvi v socializmu!« Napis na staji pod vrhom Blegoša je vabil stare borce v prijetno zatišje temnih gozdov Zastave vsepovsod po smrekah, venci in napis iz velikih rdečih črk so vabili stare partizane v temne gozdove Blegoša, kjer so obujali spomine na huda vojna le- zaigrali nekaj partizanskih pesmi, potem pa je stopil na tribuno predsednik pripravljalnega odbora za partizanski pohod na Blegoš tovariš Martin Pižent iz Škofje Loke. Na travničku pred tribuno so se med njegovim pozdravnim govorom postrojile patrulje iz Medvod, Škofje Loke, Zirov, Železnikov, Poljan itd. Prišlo je okoli 150 spo-meničarjev, članov II. grupe partizanskih odredov in članov Škofjeloške in Poljanske čete. »V naši sredi pozdravljam pokrovitelja partizanskega pohoda na Blegoš narodnega heroja in ljudskega poslanca, znanega borca iz teh krajev Maksa Krmelja, ljudskega poslanca Antona Peternelja-Igorja, člana 1K CK ZKS in sekretarja OK ZKS Kranj Franca Popita in druge. Slavnostni govor o borbah partizanov v škofjeloških hribih in o Blegoški ofenzivi bo imel tovariš Igor!« Ljudje, ki so bili doslej raztreseni povsod naokoli, nekateri so se potrudili celo na vrh, so se sedaj pomaknili bliže tribuni. Bilo jih je okoli 3000. Stezica, ki vodi proti zbornemu mestu, pa se še ni spraznila. Še vedno so prihajali novi. Med njimi smo opazili tudi člana IK CK ZKS Borisa Ziherla, tajnika Ljudske pkupščine LR Slovenije Miho Potočnika, predsednika OZZ Kranj Toneta Hafnerja, predsednika ObLO Škofja Loka Jožeta Nastrana in druge. Igor je precej dolgo govoril o bojih na Blegošu. Kolikokrat je črna prst te najvišje gore v škofjeloškem pogorju pila kri najboljših slovenskih sinov! Koliko prijetnih in trpkih spominov obudi staremu borcu vsaka stezica, vsako drevo, sleherni porobek! Na Crni kal je julija 1942 prispela II. grupa parti- sovražnik pa je pustil na bojišču desetine mrtvih in ranjenih. »Padlim v slovo! Recitira pionir Vojko iz Poljan!« Droben glasek mladega Vojka se je skoraj zgubil v zelenem smrekovem gozdičku. Vojko pa je ponosno stal na tribuni, kot komisar pred četo, z modro titovko na glavi, in se trudil, da bi bil njegov glas čim močnejši. Z razvitjem prapora krajevnega odbora Zveze borcev Poljane (razvil ga je narodni heroj Maks Kr-melj) je bila slovesnost zaključena. Sonce je neusmiljeno pripekalo. »Bratje le k soncu svobodi . . .« Na hribčku za stajo, poleg betonske utrdbe iz vojnih časov, so se zbrali stari znanci — partizani in zapeli. Med njimi je bil tudi Igor. Njihovi glasovi so z lahnim vetričem, v katerem so plapolale zastave, zamrli nekje v prostranih blegoških gozdovih ... A. T. Janez Štros-Dolinar Na Rovtarici odkrili spomenik ta. Kako ganljiva so bila nekatera zanskih odredov Slovenije, ki je srečanja po dolgih letih! Preneka-tera solza je zdrknila po licu in se Rovtarica, 4. julija — Brigade, odredi, bataljoni in čete, ki so ustavila na partizanskem jopiču, polnem odlikovanj. Nekaj pred deseto uro je prijetno gorsko tišno pretrgal glas godbe na pihala DPD »Svoboda« Medvode. Fantje v modrih oblekah so prizadejala sovražniku marsikatero danes udeležili pohoda Po stezah izgubo. 3. avgusta 1942 pa je oku pator organiziral večji napad na Blegoš, kjer sta se tedaj zadrževali 2. in 3. četa Poljanskega bataljona. Kar trije obroči so oklenili partizane. Boj je trajal tri dni. Izgube partizanov so bile neznatne, partizanske Jelovice, so se med potjo spomnili padlih tovarišev. Na grobove in spomenike so polagali vence. Tako je Radovljiški odred narodnega heroja Staneta Žagarja pred odhodom iz Radovljice položil venec na grobnico padlih tovarišev, in sicer pri Remcovi žagi in nato še na Martinčku na Jelovici. Bohinjski odred z bataljonoma Tomaža Godca in Jožeta Andreja pa je že zjutraj ob 7. uri odkril na Rovtarici na Jelovici spomenik vsem padlim borcem, ki so padli na območju Rovtarice. iz naših krajev SLAVNOSTNA AKADEMIJA V 5KOFJI LOKI V četrtek zvečer je bila v Škofji Loki v počastitev Dneva borcev, slavnostna akademija. Govoril je predsednik občinskega odbora Zveze borcev Ivo Puhar, ki je zlasti NA MLAKI PRI PREDOSLJAH SO ZGRADILI NOV TRANSFORMATOR Rihar, zastopnica slovenskega etnografskega muzeja Pavla Štrukelj, urednik slovenskega Čebelarja Lado Roje in drugi. Ob tej priložnosti je imel predsednik ObLO Radovljica Jaka Eržen kratek nagovor, v katerem je poudaril, da je podčrtal veliko vlogo norodnoosvo- ***** ^ farjev po muzeju vprašanje električnega toka v za-bodilne borbe in pomembno vlogo ^t^L^l^ 7°J?°' P.adnem delu Vas) in. <*°Iiš*ih va" Na vzhodnem delu vasi so Ko-krčani postavili nov transformator. S tem pa še ni bilo rešeno borcev pri izgradnji socialistične družbe. Po govoru je moški pevski zbor Svobode iz Škofje Loke zapel nekaj partizanskih pesmi, nato pa so predvajali dokumentarne filme iz narodnoosvobodilne borbe. M. C. GASILSKO SLAVJE NA DOVJEM Mojstrana, 5. julija — Danes dopoldne je PGD na Dovjem pri Mojstrani s številnimi okvirnimi prireditvami na svečan način praz- danes jim tega ni uspelo organizi rati. Čebelarski muzej v Radovljici utegne imeti več kot samo slovenski pomen. Preteklost naših čebelarjev je t mnogočem povezana s preteklostjo čebelarjev v svetu. — Čebelarsko zbirko tvori preko 300 predmetov. -k Si, ki so ga dokončali z lastnim delom in finansiranjem. Sedaj čaka samo še na Elektro-Kranj, da bo vanj postavilo potrebne naprave. Do novega transformatorja je napeljan novi električni daljnovod. REKORDEN PRIDELEK PŠENICE Na posestvu »Pionir« kmetijskega kombinata »Beograd« pri Beogradu so pridelali 10.080 kilogramov pšenice na hektar. Toliko pšenice so pridelali na vzorno obdelani parceli v okviru 100 ha. To je največji dosedanji donos v našem kmetijstvu. Italijansko pšenico San Pastore so posejali 17. oktobra. Zemljo so dobro pognojili. Povprečen donos na tem posestvu je nad 60 metrskih stotov na hektar. Na tem socialističnem posestvu so zasejali s pšenico kakih 4000 ha. Napad na Selca V soboto so na Jelovici borci ves dan obujali spomine na težke in prijetne trenutke- ki so jih preživeli v partizanih med NOB. Nenehno so pripovedovali svojim znancem zanimive zgodbe, ki ne bodo nikdar pozabljene. Ze zgodaj zjutraj smo se na Rovtarici na Jelovici srečali s komandantom bohinjskega odreda Janezom Štro-som-Dolinarjem. Povedal nam je, kako je bilo 12. julija 1943. leta. Tretji bataljon Prešernove brigade, ki je bil na Martinj vrhu, je dobil nalogo, da napade Selca, kjer se je sovražnik pripravljal na streljanje talcev. Namen napada je bil preprečiti sovražnikov načrt. Toda že med potjo v Selca smo se srečali z Nemci in razvila se je krvava borba. Težišče napada je imela II. četa, ki je imela največ izgub; med drugimi je takrat padel tudi komandir čete. Ko smo videli, da je ranjen, smo trije — jaz in še dva borca — prevzeli komando in še enkrat napadli Nemce, da 01 tako lahko rešili komandirja. Toda, ko smo prišli do njega, je bil že mrtev. Nenaden napad iz zraka z letali na nas nam je preprečil, da ibi lahko odnesli njegovo truplo. Morali smo se umakniti na Blegoš. Med umikom je borba trajala še ves dan. Razen borbe pa smo morali pomagati in nositi številne ranjence, 9 tovarišev pa smo izgubili.« B. F. Pred odkritjem sedmih spominskih plošč v oblini Bled Og|J V dneh od 17. do 22. julija praz- Krajevni odbor Bohinjska " nuje Bled svoj občinski praznik, pripravlja odkritje spominske 9 V tem času bodo letos krajevni šče tudi na Oblakovi planini odbori Zveze borcev Bled, Ribno in Jelovici, kjer je 10. avgusta Bohinjska Bela odkrili več spomin- padlo šest partizanov. ! ' skih plošč. Največjo bodo odkrili na blejskem partizanskem pokopališču. Posvečena bo umrlim inter-nirancem in talcem. Razen tega bodo do občinskega praznika na pokopališču uredili simbolične grobove za vse tiste borce z Bleda, ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE V četrtek dopoldne se je ses tal« ti* Ljudska skupščina Slovenije svoje zadnje zasedanje pred ^ ki so padli v drugih krajih in so nim odmorom, ki bo od 10. J1 tudi drugod pokopani. do 10. septembra. Na dnevnem r^ Za vsa dela pri urejanju blej- du skuPne seJe 50 bili, ^^'po-skega partizanskega pokopališča in pismena vprašanja ljudskih za spominsko ploščo so podjetja na Bledu darovala milijon dinarjev, veliko pa so prispevali rudi posamezniki. Za občinski praznik bo krajevni odbor ZB Bled izdal posebno brošuro BLED V BOJU s prispevki nekdanjih borcev. Krajevni odbor ZB v Ribnem pripravlja v juliju odkritje petih spominskih plošč, in sicer v Ribnem, na Koritnem, nad Taležem in na Jaršah blizu Bleda. Posvečene bodo devetim partizanom in partizan-kam, ki so med vojno padli v teh krajih. slancev. Na ločenih sejah obeh $ rov pa so bili v razpravi: z3^011^. organizaciji uprave ljudskih borov; zakon o ustanovitvi komercialne šole; zakon o 9aS skih društvih; zakon o merilih' katerih določi občinski ljudski vzdf' bor, kateri stroški za tekoče zevanje obremenjujejo sklade odlok o vpeljavi enotne me pri kalkulacijah in predračunih gradbena dela; odlok odstotku stanarine in najemnine' sme biti določen kot dohodek iv 0* hiši tode it najvJ*J*J S FIŽOLOM V DIR Franc Mertelj, predsednik Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev za občino Radovljica, je na Jelovici z naslednjo zgodbo vse prisotne spravil v dobro voljo. Takole je pripovedoval: »Bilo je jeseni 1944 v okolici Mostarja. Hudo smo bili že lačni in smo nestrpno čakali, kdaj bo fižol kuhan. Toda komaj smo to dočakali so nas nenadoma napadli ustaši. Ni preostalo drugega, kot da smo hitro pograbili fižol in ga namesto v usta naložili v žepe nato pa v dir. Nikdar ne bom pozabil, kolikrat smo se na ta račun smejali — s kuhanim fižolom v žepih smo jo mahnili, kot ne vem kaj.« B. F. novanjske skupnosti; odlok 0 ločitvi najvišjega in najnižjega stotka najemnine za poslovne P store, ki se plačuje v občinski *■ ditni sklad za zidanje stanova^ skih hiš; odlok o potrditvi sta ^ tarne odločbe Univerze v LjublJ8 robe in odlok o potrditvi spreme predračuna sklada Ljudske rePu"e like Slovenije za pospeševanj kmetijstva za leto 1959. Vsi * konski predlogi in odloki so sprejeti. RAZSTAVA IZDELKOV INV*" LIDNE MLADINE f Ob zaključku šolskega leta s° Domu invalidne mladine v Ka*11 , ni1 azstav ku na okusno prirejeni r pokazali izdelke in uspehe 9°\ ^g cev zavoda. Številni obiskovalo jledaJ" »vtič' DO*3' imeli priložnost, da si ogi nove pridobitve za fizioterape^ no zdravljenje. Razstava je Pc zala velik napredek, izdelki V prav nič ne zaostajajo za tov nimi izdelki najboljših obrtnih lavnic. UPOKOJENCI POČASTILI DAN BORCA Kokrica, 5. julija - s Kokrice in okoliša so se zbrali tudi letos na praznik Dneva borca novalo 70-letnico obstoja. Sprejemu pred Zadružnim domom na Kokrici, gostov na železniški postaji in svečanemu mimohodu, v katerem je sodelovalo preko 350 članov gasilskih organizacij z Blejske Dobrave, Jesenic, Hrušice, Planine pod Golico, Plavškega rovta, Mojstrane, Kranjske gore, Rateč, Podkorena, Martuljka in Dovij ter narodnih noš, je sledila glavna svečanost. da polože venec na grobove padlih na tukajšnjem pokopališču. Udeležba je bila zadovoljiva, kljub temu da so mnogi prebivalci odšli na proslavo na Jelovico. Pevski zbor s Kokrice je zepel ob tej priložnosti nekaj borbenih pesmi. Po proslavi na Kokrici so upokojenci okoliša Predoslje in Britof sodelovanjem tukajšnjih orga- Kronološki pregled društvenega nizacij ZB, SZDL in RK položili na dela v 70. letih je podal predsed nik Janez Kosmač, nakar je predsednik ObGZ Jesenice Jože Treso-glav podelil Janezu Legatu, Petru Skomavcu, Janezu Jamarju in Janezu Petermanu priznanja in odli spomenik padlih lepe vence TABORNIKI NA BLEDU Pred kratkim je bil na Bledu ustanovni občni zbor taborniške organizacije, ki so jo v tem turi-P° °len<;! stičnem kraju Gorenjske že dalj časa pripravljali. Udeležili so se ga tudi zastopniki Izvršnega odbora Zveze tabornikov Slovenije, zastopniki Okrajnega starešinstva gorenjskih tabornikov in predstavniki odreda »Ob sotočju Save« iz Radovljice, ki so prišli v taborniških krojih. Četa, v kateri je vpisanih 106 mladincev in mladink, se bo imenovala »Jezerski biseri«. Taborniki na Bledu so že izšolali 10 vodnikov. Na občnem zboru so razdelili člane v 10 vodov. Domenili so se tudi, da bodo letos taborili na morju, skupno z radovljiškimi taborniki pa bodo priredili taborni ogenj. -t L J VDJE ZH DOGODKI Sputniki v New Yorku »To je veličastna razstava,« je vojne ln napetih mednarodnih od- jo in licence za električne turbi0^ zapisal ameriški časnik »New York nosov. Takšne besede so kakor ka- Čeprav so torej interesi i" VLOMI V PLANINAH Na Veliki planini so neznani PRVO SODOBNO OTROŠKO IGRIŠČE V KRANJU Na zemljišču SLP, v gozdičku ob Cesti JLA pred vasjo Kokri-kovanja za 50-letno delo v vrstah ca so pričeli z gradnjo dveh gasilskih organizacij, medtem ko igrišč. Prvi v izmeri 60 X 30 m so Ciril Pezdirnik, Jože Zima in bo služil za nogomet, košarko, storilci vlomili v več pastirskih Janez Klančnik prejeli diplome za odbojko in druge športne igre, koč in odnesli najemnikom-turi-40-letno delo. Po svečanosti so do- drugo igrišče v neposredni bli- stom odeje, kuhinjsko posodo in mači gasilci izvedli vaje. I. V. žini pa podo uporabljali za keg- živila, ki so jih imeli v shram- ljanjet, balinanje,, namizni te- bah. Ker so vlomilci vlomili tudi ČEBELARJI RAZSTAVLJAJO niSj za sk0k:e itd. in bo veliko na Kamniškem sedlu in poizku-V petek, 3. julija so v graščini 30 X 30 m. Če bodo hoteli ures- šali vlomiti v planinsko kočo na v Radovljici odprli čebelarski mu- ničiti svoje načrte, bodo potre- Kokrškem sedlu, je verjetno na zej, prvi te vrste pri nas. Odprl bovali še najmanj 100.000 dinar- delu drzna vlomilska družba, ga je predsednik ObLO Radovljica jev. Narediti nameravajo še so-tovariš Jaka Eržen. Na slavnosti dobno otroško igrišče oprem-pa so bili navzoči tudi zastopnik ljeno z vrtiljaki in drugimi, Zveze čebelarskih društev Slove- otrokom primernimi napravami, nije prof. Stane Mihelič, zastopnik za starejše pa bodo uredili lep instituta za kmetijtsvo LRS Jože park s klopicami. meni, ki jih tlakujemo v cesto čakovanja za zdaj precej taI^^t0. miru in sožitja. Zato obe razstavi, vendar nI izključeno, da bo ne^e tako sovjetska v New Yorku kot srodna izmenjava mnenj, če %e ameriška v Moskvi, kljub temu, dala otipljive rezultate, pa $ da hočeta dvigniti prestiž svoji de- pospešila rešitev nekaterih sp°rB< želi, vnašata miroljubno vzdušje v vprašanj in znatno /.boljšala °%ti^ razgreto mednarodno ozračje. je v odnosih med Washingt°°0 V tem smislu lahko gledamo tudi ln Moskvo, na obiske visokih državnikov obeh Modeli sputnikov in lunikov sr( dežel prav v zvezi z razstavama, di New Yorka ter prikazi aD,ej9 Prvi podpredsednik sovjetske vlade škega načina življenja in štanda* Kozlov je osebno odprl sovjetsko sredi sovjetske prestolnice reSk„. razstavo v New Yorku, kmalu pa niso dokaz zadovoljivih amerisK Herald Tribune«. »Sovjetska zveza je ena najbolj veličastnih dežel na svetu, očitno pa so se zelo potrudili, da bi pripravili množično in pestro razstavo, ki prevzame vsakogar . . .« V podobnih hvalospevih ocenjujejo razstavo sovjetske znanosti, tehnike ln kulture tudi drugi ameriški časopisi. Pri tem poudarjajo tudi politični pomen, ki jo ima Prvi podpredsednik sovjetske vlade škega načina življenja ln stand* izmenjava takšnih kulturnih mani festaclj. »Dvomljivce najdemo povsod,« - bo isto storil ameriški podpredsed- sovjetskih odnosov, vsekakor piše že omenjeni IM, »toda samo nik Nbcon v sovjetski prestolnici. 2a nekaj stopinj zvišujejo temper^ nespameten človek se skuša po- Seveda bo bržkone otvoritev obeh turo v medsebojnih odnošajlh smohovati sovjetski razstavi tukaj razstav samo uradni izgovor za nekaj sežnjev zmanjšujejo J-3"' ali ameriški v Moskvi. Kajti obe dosti važnejše politične razgovore, ij0 med obema nasprotnima sta proizvod dinamičnih vizlonar-nih ln bogatih civilizacij, ne glede na razliko v posameznostih in poudarku. Hkrati pa so podobnosti mnogo bolj očitne kot razlike.« »New Yoork Times« pa je še jasnejši v svojem članku: »Otvoritev sovjetske razstave v newyor- ki jih bosta imela oba podpredsed- lama nika v prestolnicah druge države. Kozlov se je srečal m pogovarjal z vodilnimi državniki ZDA, z Eisenhowerjem, z Nixonom, s Her-terjem ln drugimi. Amerikanci bi najraje slišali iz ust Kozlova kakršnokoli novo pobudo glede Ber- MARTIN TO MA2lC škem Koloseumu pomeni važen lina in Nemčije, se pravi vprašanj, mejnik v zgodovini ameriško-sovjetskih odnosov.« Ni nobenega dvoma, da so tako kjer Je trenutno zastalo delo zunanjih ministrov v Ženevi. Rusi pa po drugi strani postavljajo na mizo M p zveneče besede preračunane tudi zahtevo po vzpostavitvi širših trgo- *■ na to, da bo kmalu v Moskvi od- vinskih stikov. Kozlov Je posebej Med 8. in 10. julijem padavine z prta ameriška razstava. Vseeno pa poudaril, da sovjetska vlada želi ohladitvijo. Ostale dni lepo vreme, je tak jezik docela tuj duhu hladne kupiti opremo za kemično industri- ktaaja OP »Gorenjski — Urejuj« uredniški •*»•" — Dlraktor S. Bucnfc — °d' tovorni uradnic Vojko N*| ▼alt — Tel. madbaMtra 47« — Uprava 307 — T«*»fj raban prt KomnoMlnl b«**1 t Kranju 807-70-1S5 — kaj« ob ponedeljki! an »** klk — Lotoa nar oče ki« *** dinar j ov, OMM«6aa *• KRANJ, 6. JULIJA 1959 Delo ideološke komisije Občinskega komiteja ZKJ v Škofji Loki razgovora s predsednikom ideološke komisije Maksom Zadnikom S posvetovanja o stanovanjskih skupnostih d ose- ci a van j a za študij programa ZKJ, sprejetega na VII. kongresu. Zato ismo pri občinskem komiteju ZK zbrali zbor 16 predavateljev in organizirali študij na dva načina: smo združili Kaj nam lahko poveste danjem delu? Ideološka komisija je bila osnovna leta 1958 po občinski letni °nferenci. Njena osnovna naloga Je bila organizirati in izvesti pre- manJše organizacije v eno študijsko skupino, za močnejše organizacije pa smo pripravili posebna predavanja. Tem študijskim grupam smo priključili tudi člane SZDL, mladino itd. Za učitelje in profesorje smo pripravili skrajšan program, ki je bil proučen v 11 skupinah, vsaka od teh pa je imela 16 predavanj. Po priključitvi občine Gorenja vas, se je naše delo razširilo, tako da smo imeli v Delnicah, Gorenji vasi, Hotavljah in Sovodnju še 55 pre- Novi VARČEVANJE stanovanjske hiše pri ^»dovodnem stolpu pri Kranju "obivajo iz dneva v dan dokonč-?eJšo podobo. Upanja številnih davanJ- In delo komisije v prihodnje? Prosilcev se iz dneva v dan pri "»žujejo uresničenju. Ob prvem »ilegalnem-« ogledu "ovega domačega kotička se je tedniku razen zadovoljstva Vs'Ulo tudi rahlo razočaranje. Stanovanje ima tudi bojler JSrelec za vodo). Vsakdo pričale, da bo imel pri roki tudi j°plo vodo. In vendar ni tako. Bojler dovaja vodo samo prhi v *°Palnici. Pcynivalna školjka v £uhinji, ki jo loči od bojlerja v *°Palnici le tanka stena, pa top-,e vode ne daje. Enako velja za »mivalnik v kopalnici. Komentarji ob tem ogledu so j"'1* različni. Nekateri interesen-" so se odločili, da bodo še pred ^selitvijo to popravili: znova bo-"° razkopali zid, prebili steno in gradili cevi za toplo vodo v kupnji in pri umivalniku. Drugi linijo, da bi kupili nov bojler. ^ bo napajal samo kuhinjo, tre-11 Pa razočarani in brez pri-Dor«b odhajajo. Pravijo, da je šlo zgolj za sevanje. Cev in pipa iz boj-erJa bi namreč »podražila« Sradnjo Za letošnjo občinsko konferenco smo pripravili letno poročilo, v katerem smo priporočili, da je treba nadaljevati ideološko izpopolnjevanje članov ZK in vplivati prepletajo. tudi na prosvetne delavce, da bi n . . Li - „ J ±,i Prispevek samostojno proučevali teoretične teze znanstvenega socializma in praktično uresničevali pri vzgojnem delu. Za mlade komuniste nameravamo poleti organizirati krajši seminar, jeseni pa večerno politično šolo, ki naj bi trajala 3 mesece. Pripravljamo tudi predavanja na osnovi gradiva IV. kongresa Glavni odbor SZDL Slovenije je 5. in 6. junija imel posvetovanje, ki so se ga udeležili predsedniki okrajnih in občinskih odborov SZDL in predstavniki mnogih družbenih organizacij. Razpravljali so o nalogah Socialistične zveze pri ustanavljanju in razvijanju stanovanjskih skupnosti in o socialistični politiki na vasi. Iz referata Lidije Šentjurc o stanovanjskih skupnostih povzemamo danes nekaj misli o materialnih sredstvih stanovanjskih skupnosti. Velik del dejavnosti stanovanj- prav v tem, da je treba ravno na skih skupnosti obsega prav tisto tem področju videti naše nove so- dejavnost, ki jo sedaj plačuje člo- cialistične odnose, to se pravi, ne vek iz svojega žepa v okviru svoje uvajati popolne enakosti. Ravno osebne potrošnje. Te dejavnosti ne na področju stanovanjske skupno- bo organiziral nekdo mimo ljudi sti lahko diferenciramo med dru- na področju stanovanjske skupno- žinami, ki lahko plačajo več, ki sti in dal za to materialna in fi- imajo višje prispevke in med dru- nančua sredstva. V prvi fazi bo si- žinami, ki imajo nižje prispevke in cer zelo pogost primer, da bodo kjer enostavno sosedje prevzema- za ustanovitev stanovanjske skup- jo na svoje breme del prispevkov, nosti dala osnovna sredstva komu- ki bi jih morale dajati socialno ne, gospodarske organizacije itd. šibkejše družine, na primer matere Ta sredstva pa so le neke vrste brez mož, družina z raznimi dru- osnova, neke vrste stimulativni gimi socialnimi problemi, z bolni- znesek, ki naj predstavlja bazo, mj družinskimi člani itd. okoli katere se bodo laže zbirali Nemalo važen izvor sredstev bi prispevki državljanov. Prav na v okviru stanovanjskih skupnosti področju stanovanjske skupnosti se bilo prostovoljno delo* državlja- dejavnosti, ki jih plačujemo iz n0v, organizacij, dohodki raznih osebne in obče potrošnje, najbolj družbenih prireditev, kulturnih, otroških in športnih prireditev itd. Tu bi lahko stanovanjska skupnost Več skrbi za družbeno vzgojo študentov Na nedavni skupni seji sekretariata OK LMS Kranj s predsedniki občinskih mladinskih komitejev in predsedniki akademskih klubov so govorili o vlogi, ki naj bi jo akademski klubi odigrali v našem političnem in družbenega) življenju in o oblikah dela klubov. Opaziti je namreč, da se akadem-hišnih svetih. Velik del skrbi za ski lklUibi( ki s0 v kranjske,m okra- teh prireditev ne plača davka, ampak gredo dohodki v celoti za poslovanje stanovanjske skupnosti. Ni odveč tudi opozoriti na dolžnosti mladinske in pionirske organizacije. Ponekod imamo že zelo dobre izkušnje pri otroških vzdrževanje okolice, nasadov, dvorišč itd. lahko prenesemo na organizacijo pionirjev, mladine, tabornikov itd. ju štirje (v Kranju, Tržiču, Jesenicah lin v Zireh), sploh ne zanimajo za dogajanja v svoji občini. Znani so celo primeri, da se aka- Tovarišica Šentjurc poudarja tu- demski klubi sestajajo v Ljubljani di, da je združevanje sredstev na namesto v svojem kraju. Na peji področju stanovanjske skupnosti zelo potrebno. To, kar danes povsod poudarjamo, v gospodarskih organizacijah, v komunah, je treba uresničiti tudi v stanovanjski sklenili, da bodo v sekretariat OK LMS kooptirali predsednike akademskih klubov. S tem bodo poskušali poživiti njihovo delo in poglobiti stike med delavsko, 'državljanov morajo statuti stanovanjskih skupnosti regulirati kot obvezen prispevek. To se pravi, če je na področju stanovanjske skupnosti sklenjeno, naj se organizira pralnica ali obrat družbene prehrane ali otroška ustanova, potem morajo državljani na tistih zborih volivcev prostovoljno prevzeti obvezo za do- dobivala materialna sredstva. Z zakonom je regulirano, da se od skupnosti. Vsa sredstva družbenih kmečko dn študentsko mladino, organizacij, komune in posameznikov je treba najprej usmeriti v reševanje ene naloge, ne pa, da vsaka organizacija začne po svoje reševati posamezne probleme in drobi materialna sredstva. Prav tako naj se tudi sredstva gospodarskih organizacij ne uporabljajo ozko, samo za reševanje problemov svojih delavcev, ampak naj se preko stanovanjske skupnosti usmerijo za reševanje problemov družben« vzgoje, vseh delavcev. Na razširjeni seji sekretariata so razpravljali tudi o štipendiranju. Sklenili so, da bodo najprej po vseh občinah skupno s političnimi organizacijami, občinskimi ljudskimi odbori in vodstvi podjetij imeli sestanke o reguliranju po-ltike štipendiranja, občinski komiteji mladine pa bodo skrbeli za stilk s štipendisti v smeri njihove ZKS, nato iz politične ekonomije, ločene prjSpevke, ki jih bodo plačali in s katerimi potem stanovanjska skupnost računa kot s pri- zgodovine delavskega gibanja itd. Kaj pa Izobrazba odraslih? Ideološka komisija je bila pobudnik izobrazbe odraslih. Doslej smo organizirali dva tečaja za VSE VEČJA VLOGA KMETIJSKIH POSESTEV vanj« še Temu pravijo Takšnih »varčevanj« je več. Tudi drugod naletimo na Podobne primere, ki kažejo, da *varčujemo« na škodo uporabne rednosti stanovanj. Ne upošte-anto pa resnice, da naknadna Popravila in korekture zahtevajo e večje stroške. Glavni vir j^evanja moramo iskati pri splošno izobrazbo in proučevali oblike drugih dejavnosti. Na zadnjem posvetovanju je bil osnovan center za izobrazbo odraslih. Izvolili so upravni odbor. Center bo imel svoj sedež v Domu Zveze borcev in bo že v prihodnjih me- vuroC— . . secih začel s prvimi tečaji Delovnim kolektivom so razposlali anketne liste, na osnovi katerih bodo spevkom, na enak način kot s Sredstvi, ki jih daje ljudski odbor s svojo dotacijo ali kot jim jih daje gospodarska organizacija ali socialno zavarovanje. Smisel stanovanjske skupnosti je S posvetovanja na glavnem odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o stanovanjskih skupnostih in socialistični politiki na vasi, ki je bilo 5. in 6. junija, objavljamo danes nekaj misli iz referata tovariša Jožeta Ingoliča o socialističnih kmetijskih posestvih. V Sloveniji imamo že danes tako pri mlečnosti za 87 %. Kljub temu _ razvito mrežo družbenih posestev pa še niso izkoristila vseh tistih in zadružnih ekonomij, da odpade prednosti, ki jih omogoča veliko KRANJ NA TRETJEM MESTU na področje vsake občine nekaj socialistično gospodarstvo. Poseb- teh obratov. Niso pa izkoriščene no so malo dosegla pri zniževanju vse možnosti njihove krepitve, ki proizvodnih stroškov na enoto pro- jih je nakazal referat in zaključki izvoda, kar jim slabi akumulacijo. V sredo popoldne je bila v Klubu poslancev v Ljubljani seja predsedstva CK LMS kjer so razpravljali in sklepali ugotovili, kakšna oblika izobraže odraslih je v Skofji Loki ° predlogih tekmovalne komi vanja odrasiin je najbolj potrebna. In delo z mladino? Ideološka komisija je organizirala na gimnaziji marksistični kro-katerem so predavali naši strijskem načinu gradnje, žek, Dri mehanizaciji, tipizaciji del člani o zgodovini delavskega gi- nji 1,1 Poljši organizaciji dela, kar banja, o izvoru religije, o klasič £avaja tudi program ZKS na IV. nem in sodobnem revizionizmu i sije, ki je pregledala poročila občinskih komitejev LMS ob zaključku tekmovanja občinskih organizacij LMS v počastitev Dneva mladosti in IV. kongresa ZKS. Najboljši so bili nasled-občinski komiteji LMS: IX. plenuma Social. zveze. Sem spada predvsem boljše izkoriščanje zemlje SLP, možnosti nakupa, najema, melioracije in kultiviranje relativnih gozdnih tal ter zlasti zajemanje kmečkih zemljišč s kooperacijo v svoji kmečki okolici. Kmetijska posestva so že precej napredovala. Raven kmetijske Počasna modernizacija kmetijske proizvodnje je marsikje posledica neznanja vodstev posestev, pa tudi samozaverovanosti, da se ne da da ne upoševajo dovolj zmanjšanja proizvodnih stroškov kot elementa za nagrajevanje. Planiranje na posestvih še ni povsem zadovoljivo, posebno ne sedaj, ko je plan posestva ena izmed glavnih osnov za sistem nagrajevanja. Plani so izdelani često šele sredi leta in kolektivom proizvodnih enot niso pravočasno in dovolj obrazloženi. Zato proizvodnih panog ne poznajo v zadostni meri. Norme so še vedno šibka stran posestev. Razširiti bo treba tehnično normiranje. Nagrajevanje po enoti proizvoda je bilo v celoti uveljavljeno predvsem v živinoreji, manj v rastlinski proizvodnji. Pomankljivost je predvsem v tem, ko Maribor-Center, Videm Krško, proizvodnje so presegla n. pr. pri Kranj, Ravne na Koroškem in pšenici za 41 %, pri koruzi za agiesu. -1. C. delavskem gibanju itd. K. J. Šempeter pri Novi Gotrici. 95 %, pri krompirju za 25 % in veliko več doseči. Pri odstranje vanju takih škodljivih gledanj lahko mnogo store zlasti naše politične organizacije, pa tudi drugi organi. Tudi delovni kolektivi so premalo seznanjeni, kakšni neizkoriščeni viri dohodkov se skrivajo z novimi posegi v proizvodnjo. Potrebno je, da delovni kolek- OBRAZI IN POJAVI ZAOBLJUBILE SMO SE ... Srečal sem jih na cesti. Šest tivi posestev osvojijo nova tehno- mladih deklet, ki so pravkar opra-loška izkustva in pokažejo več vile svoj zrelostni izpit. Utrujene 9) Težave s stroji, skladiSči in deviznimi sredstvi »Tovarna Sava v Kranju ima ugodne pogoje, da z raz lotnega obrata zdaj obnavljajo nemogoč in zelo drag, problem pa so tudi skladišča, ki so jih zdaj zgradili v obratu na Gašte-ju in so jih pred dnevi zuvli uporabljati. Domačih skladišč prej niso imeli, pa tudi primer- najbolj.še spricevalo za kmetijska nega prostora ne, da bi jih zgradili. Imeli pa so okoli 10 zu- elastičnosti kot doslej. Med važnimi ukrepi za zboljšanje rodovitnosti zemlje je povečanje staleža živine. Sedanje stanje 0,72 glav živjine na hektar njivske in travniške površine ni širjenjem obstoječih zmogljivosti v znatni meri poveča svo _ pnevmutikarno. Z deli bodo kon- posestva in njihova vodstva. Spričo nujnosti večje proizvodnje na nanjih skladišč, kar je močno posestvib orientacija republiškega J£," zakaj niso prišli?« mi je podražilo transport. družbenega plana, ■ P°^!! pripovedovala sopotnica. od dolge hoje so zaustavljale vozila. Tri so se že odpeljale. Na vrsti je bila četrta . . . »Kje pa ste hodile?« sem začel pogovor. »Na Brezjah! Zaobljubile smo se. Če srečno opravimo maturo, bomo sle, smo se dogovorile. Obljubili so se tudi nekateri drugi. čali konec letošnjega ali v za- v Savi imaj0 težave tudi s po jo proizvodnjo, predvsem pri pnevmatikah. Podjetje bo v razdobju od 1957 do 1961 izvršilo rekonstrukcijo obrata II zvezi predvidevajo že za prihod na Gašteju in nabavilo novo mehanizacijo. Razen tega bo- njo leto povečanje proizvodnje do izvršili tudi nujna nadomestitvena dela v starem ob- avtomobilskih gum za 60.000 in ra^u prav tako povečanje proizvodnje plaščev in zračnic za kolesa za V družbenem planu gospodarskega razvoja občine 60.000 kosov. Kranj za razdobje od 1957 do 1961 še piše, da se bo fi- Strojni park v starem obratu žični obseg proizvodnje v industriji gume povečal v letu je že skoraj v celoti odpisan, 1961 v primeri z letom 1956 za 79 %. Družbeni plan občine Kranj za leto 1959 določa, da bo industrija gume letos povečala proizvodnjo za 6,2 %. kar bo delno že rezultat rekonstrukcije. četku prihodnjega leta^ S tem^v manjkaI1(jem deviznih isredstev za nakup uvoznih surovin, predvsem naravnega kavčuka in kor-da za avtomobilske gume. Kav- v letu 1961 dosežejo 2 glavi živine na ha, gotovo ni previsoka. Orientacija že urejenih posestev pa bi morala biti 3 do 5 glav živine na krmni hektar. Pri tem ne gre le za krave in mlečno živino, čeprav čuk uvažajo iz Belgijskega Kon- moMJo ^Posestva -^IjMSt in ga, Ceylona, Indije in drugih industrijskih centrov predvsem ori »Kaj?« sem dejal. »Imate tako malo zaupanja vase? Potem se vam ni bilo treba učiti. Saj so vam Brezje pomagale, kajne?« »O, kaj še!« mi je odgovorila. »Učiti smo se morale, pa še kako! Moja sošolka je bila celo odlična. azijskih držav. Konec lanskega oziroma v začetku letošnjega le- Obi, Potega program rekonstruk- skih zračr llP kakšni so izgledi za izvr- gumijevih rekW^ali smo finalnega di- čev za kolesa (lani 305.0001, 72.000 2al ^ovarno Sava tovariša plaščev za avtomobile (lani 71 vUrV*a ^e'a Proizvodnje to- tisoč), 310.000 zračnic za kolesa *o ^tuh-ca in ju vprašali, ka- (lani 275.000), 62.000 avtomobil- čnic (lani 55.000), 214 ton ogledi za izvr- gumijevih cevi vseh vrst (lani je Plana, in kateri problem 200 ton), 838 ton drugega gumi--j, P°djetju najbolj pereč. ranega tehničnega materiala, leta°^arna »Sava« Kranj je od 297 ton gumiranega platna v°djv ^° 195^ POVGčala proiz- in 516 ton gumijevih zaščitnih l9g4 J0 skoraj za 50 %. Leta in tehničnih predmetov. V pri-pro. So izdelali 2431 ton vseh merjavi z letom 1958 bodo letos let 2v°dov, leta 1955 že 2847 ton, najbolj povečali proizvodnjo entirana na mlečno proizvodnjo. Oproščena je bila ustnega dela Tu gre zlasti za možnosti, ki jib mature,« je še pristavila. Potem imajo posestva za pitanje in za je še potožila, kako jo bolijo no- vzrejo plemenske živine. V tem ge in da so šle iz Žirčne vasi peš; pogledu se že pripravljajo in gra- to je dobre tri ure hoda . . . dijo objekti za pitanje živine z ,,. . „ , . . Nisem ilec spraševal, niti ne poslušal njenega živahnega kramljanja. Zamislil sem se v naš čas. V šolo, ki so jo dekleta obisko-Velike rezerve se skrivajo tudi vaU {n v kdteri naj hl dobiic ti_ v organizaciji in premajhni speci- st0> kar današnja družba priča-ahzaciji proizvodnje, v slabostih ku- od ^ Razm;"sljai sem tHta plačnega sistema, izvajanju inve- Q (em> kaj je mlac{inska organiza- mlade živine in 30.000 kosov be- sticij in nekompleksni mehanizaciji, Kmetijska posestva morajo pri investiranju paziti predvsem na naslednje: , koliko pocenjujejo proizvodnjo 4605 ?0ZneJe 3474 ton, 1957. leta zračnic Zgradba obrala 11 na GaSleJ» leto lani že 4712 ton* plan za skih zračnic (za 12,7 %). P0v *^59 predvideva 4930 ton. V »Savi« izdelajo letno okoli zato bo treba prej ali slej obno- ta so z neko racionalizacijo po- logr a Vrednost vsakega ki- 1000 kosov ležalnih blazin. T«*i- viti tudi obrat za tehnično robo večali kapaciteto avtomobilskih zaciJ° dela in v zadostni meri upo- c}4ria • 3 proizv°đov ja okoli 1000 jo pa za tem, da bi proizvodnja in preseliti celotni obrat na Ga- gum, niso pa dobili dovolj uvoz- sevajo uporabo mehanizacije. V rjev- ležalnih blazin še povečali. štej, kjer je že zgrajeno novo nih surovin, ker jim je zmanj- Da bi se odpravile take in slične Prvih petih mesecih letos V primerjavi z istim razdob- poslopje in kjer že dela del kalo deviznih sredstev. Ce le-teh nepravilnosti zdaj, ko bodo na raz , 0lZvedli že 2.119 ton prdiz- jem ci)a napravila na tej šoli, če je sploh obstojala, kaj delajo organizacije na terenu. V šoli, kjer so obravnavali politično ekonomijo — se pravi — tudi razvoj družbe . .. Ali je dolžnost predavateljskega kadra samo v tem, da svo) in kakšno obremenitev povzročajo t 6, . . j- - ,' ■ . • •„ predmet posreduieio cisto solsko-z amortizacijo, vzdrževanjem in \ , , J i l i i r ..... . tehnokratsko, brez globhega nava- anuitetami na enoto proizvoda; . • t j- j 6 Y ' & . , . jan/a mladine, da opira svoje delo ali omogočajo racionalno organi- predvsem na lastne sile. Skratka, šola, vsaj gospodarska, če že dru ■ "« oetih mesecih letos V primerjavi lovim <.-u.vtvw- ^"~—^j- — —«— -- ----- — so tw:__ . v lanskem letu se je i0tos pnevmatikarne. Tu je zaposlenih ne bodo dobili, bodo morali pro- polago večja investicijska sred- ge ne, bi morala poslati v življenje ljudi z razčiščenimi pojmi o razvoju družbe, o religiji, predvsem pa o našem novem socialističnem sistemu. y°xd°v, kar ie že dobrih 43»',, le- cd januarja do maja proizvodnja žo okoli 190 ljudi. V starem ob- izvodnjo v drugem polletju ne- stva, bi bilo prav, da kmetijska ^iega plana /° " v »Savi« zvišala za 7,4 %, de- ratu pa je zaposlenih okoli 100 koliko zavreti, če pa jim bo su- posestva tedeUtJ^ j^^Jj^* nam PomaKa clovek> kl ne ^jl ^oličinskein planu prDizvod- lovna sila _pa za 2%. da hZa leto 1959 Predvidevajo, °°do proizvvedli 350.000 plaš- ljudi samo za to, da vzdržujejo rovine uspelo dobiti, bodo proiz- ^ticij, ki jih ne bodo obravnavali zaupa v lastne sile, ki ne veruje Tovariš Zalar nam je pov-dal stare in iztrošene stroje. Tudi vodnjo avtomobilskih gum pred- samo strokovni organi in kolektivi, v človeka, v ljudstvo m vase starem obratu vidoma povečali za 10%. T. ampak tudi zbori proizvajalcev. -k da v zvezi z rekonsUakcijo ce- transport je v 1589 KRANJ, 6. JULIJA 1959 TAKRAT SE V Ob potem letniku Kamniškega zbornika J To dni je izšel peti letnik V literarno področje sodi tU-Kamniškega zbornika. Na 283 di prispevek Marice Brejčeve o srečanjih b Prežihovim Voran- Septembrski dan. Prav tak, kakršnega si človek želi ali pa samo predstavlja. Oblakov ni bilo, ne vetra. Grozdje je dozorevalo. V partizanski šoli, kjer je poučevala Anica Zidar, je sedelo v edinem razredu dvajset otrok, starih od sedem do petnajst let. V okno se je zaletela čebela in ni znala najti poti iz razreda. Otroci so poslušali komaj zaznavno brnenje njenih prozornih kril in čakali, če bo našla pot na travnike za šolo. Potem je Anica stopila k oknu, jo nekaj časa lovila, nato ji je nastavila prst. čebela je splezala nanj. Anica je stegnila roko skozi okno in se s sredincem desne roke rahlo dotaknila zadka, kakor bi jo hotela spomniti, da mora odleteti. »Torej otroci,« je rekla Anica, »povejte mi, kaj smo se dogovorili pri prejšnji uri.« »Vsak se bo naučil na izust pesem, da jo bomo potem skupaj zapeli,« je odgovoril Ivan, ki je bil najstarejši v razredu. »Katero pa?« je vprašala Anica in počasi stopila proti njemu. »Bohor šumi, Bohor je vstal . . .« je odvrnil Ivan. Zraven pa si je mislil: »Le zakaj se moram učiti vse to, kar ostali. Saj sem to že zdavnaj znal.« »Dobro,« je rekla. »Jo bomo zapeli.« Pesem so nekajkrat zapeli. Ko je bila Anica prepričana, da dobro pojo, je rekla: »Dovolj za danes.« Dobro se bodo morali pripraviti za bližnji nastop. Morali se bodo naučiti še mnogo pesmi, pa recitirali bodo, pa igrali partizane in še marsikaj drugega. »Če bomo igrali partizane in fašiste,« je rekel mali Janko, ne da bi prosil za besedo, »jaz ne bom prevzel vloge fašista.« »Jaz tudi ne,« je rekel Franci in za njim so vsi po vrsti zabrundali. »Nekdo bo moral,« je rekla Anica in jih napeto opazovala. »Nihče,« so zavpili, »nihče.« »Kaj se niste včasih igrali roparje in žandarje?« je vprašala. »To je bilo čisto nekaj drugega.« je odvrnil Ivan, ki se je zdel najbolj poilican, da odgovori. »Potem bomo žrebali,« je odločila učiteljica Anica. »Kako pa to gre,« je vprašala Mojca, ki je veljala v razredu za najbolj jezikavo deklico. »Napisali bomo listke. Na vseh listkih bo pisalo partizan, samo na enem fašist. Kdor bo tega potegnil, bo moral igrati fašista. Vam je prav?« je vprašala Anica. »Ni,« je reklo nekaj glasov. *Je,« je zavpila večina in tako je bilo odločeno. Skozi vpitje se je nenadoma zaslišalo oddaljeno grmenje. Vsi so prisluhnili. Tako mirno so sedeli, da niti stare klopi niso škripale kakor po navadi. Oči so uprli proti hribu, pogledovali v nebo. kakor bi hoteli uganiti, kaj neki je bilo. Na obrazih je bila slutnja, strah, upanje, vsakdanja navada. Kdo bi mogel do kraja razbrati vse le občutke in misli, ki so se jim prepletale v glavah. »Topovi,« je prva prekinila molk učiteljica Anica. »Letala,« je rekel Ivan. »Da bi bilo po tvojem,« je rekla Anica. »Pojdite na travnik pred šolo, kmalu vas bom poklicala. Imam za vas presenečenje. Torej sedaj je na vrsti igra. Pa nobenih grobosti. Ste razumeli?« »Gremo!« je rekel Ivan. »Niso bila letala,« je rekel Janko na travniku, ko sta tekla proti potoku. »Kaj praviš?« je rekel Ivan. »Pravim, da niso bila letala,« je odvrnil Janko. »Pa ti povej, če veš, saj vedno vse veš,« je na pol v jezi odvrnil Ivan. »Topovi so bili,« je odvrnil Jan- ko. bili?« je »In kaj potem, č( vprašal Ivan. Takrat se vedno kaj zgodi,« je odvrnil Janko. »Zapomni si. Letala so bila,« je odvrnil Ivan in stekel daleč proč. Lovili so se brezskrbno po travniku. Zdaj je nekdo padel in vse se je smejalo. Nihče ni vedel, zakaj so se smejali. Pa so se tako radi smejali. Čez nebo je priplaval velik oblak, bel kot sneg, podolgovat kot čoln. »Poglejte, kako se spreminja,« je rekla Anica, ki je prišla za njimi. '»Vidite, zdaj se mu je razpočil pramec in zdaj zija kot kača. Kako se izpreminja pod žarki sonca. Ali vidite, kako izginja?« Saj res,« je rekel Ivan, ki je stal poleg učiteljice Anice. »Ti pa veš,« je rekla Mojca in se na ves glas zasmejala, da bi še bolj zdražila Ivana. »Gremo v razred,« je odločila Anica in se pred njimi napotila proti na stežaj odprtim šolskim vratom. Gledala je zid, ki je bil ves naluknjan od strelov in je omet še vedno odpadal. Po zidu so lezle mravlje in se izgubljale nekje v zemlji. Danes nas bo obiskal tovariš Tonček,« je rekla učiteljica Anica, ko so bili vsi zbrani v razredu. »Vsak čas mora priti.« »Kdo pa je to?« je vprašala Mojca. »Saj sem povedala, da je partizan Tonček. To je njegovo ilegalno ime. Kako se sicer piše, pa ne vem.« »Čudno, da se nisem spomnila,« je odvrnila Mojca. »Torej zadnjič smo govorili o razčlenitvi stavka. Osebek, pove-dek, zaimek . . . Gotovo se še spo- minjate. Domačo nalogo ste imeli iz tega.« »Seveda,« je odvrnil Janko. »Tu je tako po domače,« si je mislil, »še bolj kakor doma. Nič nam ne reče naša Anica. Vse nam da prav, pa vendar vedno njena obvelja.« »Povej!« je rekla Anica in pogledala na Ivana. »Vojska je že nekaj let.« »No, prav vse si nam lepo razložil.« »Ovčice nimajo miru na paši,« je povedala Mojca.. »Nemci so svinje,« je rekel Janko. »Kako to misliš,« je rekla Anica. »Ja, Nemci so svinje,« je še enkrat rekel Janko. »Saj je vse prav,« je odvrnila Anica, »samo zadnja beseda ni posebno lepa. Drugače bi se moral izraziti. Denimo — fašisti, roparji ali zasužnjevalci.« »Pa če Je tako res,« je rekel Janko. »Saj je res,« je rekla Anica, »morebiti bi bilo bolje, da bi izbral drugo besedo. Boš pa drugič.« »Bom,« je odvrnil Janko. »Zdaj bi moral Tonček že priti,« je rekla Anica in šla k oknu, da bi pogledala na cesto. Nekdo je tekel ves zasopljen proti šoli. Videla je, da mu na ramah odskakuje puška. Orožje se je večkrat poblisnilo v soncu, kakor bi hotelo pokazati svojo ostrino in prisotnost. »Topovi,« je rekel Janko, ko je nenadoma zopet zabobnelo. »Letala,« je odvrnil Ivan, ki ni pustil obveljati prijateljeve trditve. »Bodi no tiho s svojimi topovi.« »To je daleč,« je odvrnil Janko, kakor bi hotel vse in samega sebe pomiriti. »Ven stopim, nekdo prihaja,« je rekla Anica. »Nemci,« je rekel partizan, ki je prisopihal v šolo. »Ze spet,« je rekla Anica vsa nejevoljna, kakor bi hotela poudariti, da je še posebej jezna, ker jo neprestano motijo pri pouku. »Hitro,« je rekel partizan. »So že skoraj v vasi.« »Takoj,« je rekla Anica in stekla v razred. »Nemci,« je rekla, »hitro pojdite domov, jutri se spet vidimo. Napišite prosti spis. Vsak naj napiše tisto, kar mu je najbolj pri srcu. Hitro tecite!« Vzela je svoj vojaški jopič in se med hojo oblekla. Dolgi lasje so ji v dolgih pramenih padali na ramena. Bili so rahlo kodrasti m njene plave oči so dobile nekam žalosten Izraz. Obveščevalec je stopil pred njo. Ko so otroci izginili med prvimi hišami, sta stekla proti hribu, proti hribu, proti zidanicam. »Samo, da so otroci na varnem,« je rekla. »Kako misliš na varnem,« je odvrnil partizan. »Kdo pa je na varnem.« »No, saj sem samo tako mislila. Morda sem si to le bolj želela, predstavljala in mislila, kot je lahko res.« »Hitreje,« je rekel spremljevalec. »Bom,« je odvrnila Anica. Na vrhu hriba so se nenadoma prikazali Nemci, kakor bi zrasli iz zemlje. Nikamor več ni bilo mogoče. Ta veliki svet je postal naenkrat tako, tako majhen. — Zmanjkalo je prostora. Ni bilo časa teči in ni bilo kam teči. Ob vznožju hriba je bila vas in šola. To je bilo zadnje, kar je videla Anica. Potem pa nič več. »Zakaj jokaš,« je vprašal Ivan Janka. straneh prinaša obilo zanimive ga slovstvenega, zemljepisnega in zgodovinskega gradiva iz kamniškega področja. Z uvodnim člankom Toma Brejca »Borci in aktivisti bivšega kamniškega okrožja ob jubileju ZKJ« je posvečen 40. obletnici ZKJ.. Letošnja številka Zbornika je pretežno literarno zgodovinskega značaja, zato izstopa iz lokalnega okvira in bo zanimala širši krog bralcev. Prof. Zvone Ver-stovšek je ob 70-letnici pesnika, pisatelja, kritika in esejista Frana Albrehta, kamniškega rojaka, podal kratke biografske podatke, ki so prvič objavljeni. Ze v tretjem letniku je obravnaval so- cem v Kamniku in pa objava treh podlistkov humorista Frana Milčinskega o letoviških razmerah v Kamniku v letu 1931 s pripombami prof. Ivana Zike. Ostali del zbornika obravnava gospodarska vprašanja. Ing. Marijan Ogrinec je v prispevku Ureditev kmetijstva v Podgorju pri Kamniku prikazal probleme naprednega kmetijstva, ki veljajo za vsako teritorialno zaokroženo celoto. Ing. Stane Brid P*" še o vodnogospodarskih vprašanjih pri urejanju glavnih vodotokov in melioracijskih področij na Kamniškem. Mitja Brodar je prispeval dognanja o izkopani-cialne pesmi druge Albrehtove nah ledenodobnega človeka v »Saj ti tudi jokaš. Saj vsi jokamo. Ali ne vidiš?« je odvrnil Janko. »Vidim,« je rekel Ivan in zopet še močneje zajokal. »Zdaj ne bo več šole,« je rekla Mojca. »Kaj šole,« je odvrnil Ivan. »Samo za šolo je vseeno. Za učiteljico pa ni.« »Vem,« je rekla Mojca. »To sem hotela povedati, pa si mi že besedo snedel.« »Bodi no tiho,« je odvrnil Ivan in se podvizal proti domu. V razredu so bili zbrani otroci in na odruje ležala učiteljica Anica. Vsi so jo hodili gledat prav od blizu in vsem se je zdelo, kakor da je prej še nihče ni videl tako blizu. Vse je bilo tiho, samo jok se je slišal. Topovi pa niso več bobneli. Minil je dan. Sonce je že skoraj zašlo in mesec se je prikazal prav blizu njega, prav tako, kakor bi se srečala dva svetova, obstala, da si zaupata nekaj pomembnega, strašnega, lepega, žalostnega in potem odideta vsaksebi. »Svinje,« je Janko brundal v svoj žalostni in objokani obraz. »Kaj praviš,« je vprašala mati Marjeta in ga pobožala po glavi. »Oh, saj dobro vem, kaj ti je,« si je mislila. »Ne bom te še bolj žalostila.« »Nič ne pravim,« je odvrnil Janko. »iPa nič,« je rekla mati. »Ne bom te silila- Te bo že prijela lakota.« »Pa ne bo,« je odvrnil Janko, ki je bil prepričan, da se ne bo ni-kovi več dotaknil jedi, tako ga je slabilo od žalosti. »Je že prav,« je rekla mati in ga skrbno in ljubeče pogledala. »Pa so vendar svinje,« je rekel Janko in še enkrat na ves glas zajokal. Potem je jokal, dokler ga za mizo od utrujenosti ni pobral spanec, a še v snu je vedno hli-pal, da je mater bolelo srce. OTMAR NOVAK pesniške zbirke, v četrtem pa je objavil razpravo Fran Albreht in Ljubljanski zvon. V naslednjem članku je jubilant Fran Albreht sam prispeval utrinke zbral tudi zanimiv iz svoje zgodnje mladosti. Sledi imenik krajev na 60 straneh izbor iz Abrehto-vega literarnega ustvarjanja. Ves izbor je uredil prof. Zvone Ver-stovšek. jami na Mokrici, prof. Pavel Ku-naver pa je v svojih spominih 0 začetku turizma in nekdanjih razmerah v Kamniški Bistrici zemljepisni vsega ozemlj3 in Kamniškim Zelo temeljita in izčrpna je razprava prof. Miloša Christofa o življenju in delu Josipa O^rin-ca. V njej je do podrobnosti zbral vse, kar se je moglo ugotoviti o tem premožnem grun-tarskem sinu iz Podgorja pri Kamniku, ki se je moral po volji matere, ker ni hotel postati duhovnik, z revščino prebijati sko- med Stahovico sedlom. Stalni sotrudnik Kamniškega zbornika dr. Vlado Valcnčič je V zanimivi in izčrpni razpravi P"" kazal zgodovino naše domače islamnikarske obrti. Prof. Ivan Zika je humoresko Frana Milčinskega Zastran raZ* stave mest dopolnil z izborom zabavljic o kamniških purgarjjb in objavil nekaj zgodovinskih zanimivosti in anekdot. Kamniški zbornik izdaja vsako zi univerzitetne študije in je leto uredniški odbor. Odgovorni kljub kratki dobi svojega literarnega ustvarjanja pomemben tolmač družbenih in gospodarskih razmer v Kamniku in v svoji rojstni vasi v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Razpravi dodaja prof. Ivan Zika svoje ugotovitve o Ogrincu šahistu. urednik je prof. Zvone Verstov-šek, tiskala pa ga je tiskarna časopisnega podjetja »Delo«-Knjigo je z vinjetami opremi} akad. .slikar Kari Zelenko, med tekstom pa so reprodukcije det domačih umetnikov in fotografov. Izdajo so omogočila z ogl35' naša podjetja Vzgajanju strokovnega kadra posveča jeseniška železarna v zadnjih letih vse večjo pozornost. — »Danes ne moremo več računati, da bomo največja železarna v Ju-slaviji, pač pa moramo ostati po kvaliteti izdelkov na prvem mestu,« je na svečanem banketu poudaril glavni direktor ing. Hafner. Kvalitetnih izdelkov pa ne more biti brez dobrih strokovnjakov. Zato je jeseniška železarna že pred desetimi leti pričela vzgajati strokovne kadre v delavskem metalurškem tehnikumu. V času svojega obstoja je dala ta šola 92 metalurških tehnikov, ki so danes na vodilnih mestih v najrazličnejših podjetjih. Osem od teh pa nadaljuje študij na fakultetah. Ko je bil Tehnikum ukinjen, je Železarna Jesenice ob podpori sindikalne organizacije predlagala, da se ustanovi na Jesenicah metalur" ški oddelek tehniške šole. V sp°' razumu s Svetom za šolstvo LRS je bil s šolskim letom 1955756 ustanovljen na Jesenicah metalur' ški oddelek ljubljanske Srednje tehniške šole. Po štirih letih so pred nekaJ dnevi zaključili študij prvi absolventi. Znanje, ki so ga pokaza'1' je preseglo vsa pričakovanja. Od 21 absolventov jih je kar 15 izdelalo z odličnim uspehom (72 odstotkov), 6 pa s prav dobrim (2" odstotkov). Najlepše priznanje za 10-letn° uspešno delo pa je odločitev Ol® Kranj, da se na Jesenicah ustanovi samostojna in redna tehniška srednja šola, ki bo pričala delovati s prihodnjim šolskim letom. P. Ulaga ROMAN ^^-^^fiffiČ Miml ll.de ^^^^S^^^^^k Molensck 42 ^^^^^^^^^m Konic Vse gre svojo pot in jaz ne morem storiti ničesar... Zadaj v vigencih so nabijala kladiva. Ana je ujela njihov ritem, ponavljal ji je: Vse-gre-svo-jo^-pot- ... Dolgo je tako sedela, potem je slišala, da so se vrata zgornje hiše odprla in na mostovžu je šel Dominik s svojimi značilnimi, težkimi koraki. Šele tedaj si je upala iz sobice. Odrinila je zapah in šla počasi v kuhinjo. Popoldne se je nagibalo in če se dekla ni spomnila, potem nihče ni nesel malice na travnik. Bilo je prvič, da je pozabila na svojo dolžnost. Hitro si je zavihala rokave, da bi pripravila vsaj boljšo večerjo, če so že posli ostali brez malice. Skozi okno je videla Dominika, ki je pravkar poklical lovskega psa. Z dvocevko čez rame je odhajal z dvorišča. Stopal je počasi, kakor bi bil bolan. Ni se ji zasmilil, samo bala se ga je in ga sovražila. Nestrpno si je želela edino tega, da bi se Pavle vrnil, prav kakor da bi bil varen samo pri njej, kakor takrat, ko je bil še otrok. Dominik je šel skozi trg. Bilo je pozno popoldne in zunaj ni bilo mnogo ljudi. V bregovih so se pasle koze, otroci so bredli po vodi in lovili kapeljne, mimo Rogovil-čeve hiše je tipal slep berač s palico. Vsakdanja, vedno enaka slika. Pred šolskimi vrati so v vrsti stali otroci in gospodična Orešnikova jim je ukazala: »Pozdravite!« Zateglo pojoči »Zbooo-gom!« je poletel med hiše in nato so se otroci razkropili na vse strani. Gospodična Orešnikovva je postala pred šolskim oknom in se pogovarjala z učiteljem Pevcem, ki je počasi vlekel pipo. Pred občinsko pisarno se je razkoračil tajnik Jeršinov Andrej. Roke je tiščal v hlačne žepe in oprezal proti šoli, kdaj bo prišla gospodična Orešnikova. Opazil je Dominika in ga spodobno pozdravil. Dominik je mrmraje odzdravil; danes mu ni bilo do tega, da bi ga kdo nagovarjal. Šel je naprej in zavil na stransko pot, da bi se izognil Hetoriju, ki bi ga skoro opazil iz pisarne ali izpred vigen-cev in takoj pristopil k njemu ter ga zapletel v pomenek. Dominiku se ni ljubilo govoriti o ničemer, niti o Družbi in kupčiji. Bil je utrujen, kakor po težkem delu in želel je biti sam. Izognil se je Rovtarjevim, ki so peljali dva težka voza sena in se spomnil na svoje seno. Ali so ga zdeli v kopice? In tisti pas sredi travnika, ki je ostal ne-pokošen ... hudič je prinesel Herderja malo pred koncem košnje! Vsaj toliko naj bi bil počakal, da bi bil Dominik s kosilnico šel še dvakrat gor in dol po travniku! Sicer pa .., vrag vzemi še seno! Prav ko je obšel zadnje hiše, mu je prišel nasproti Šmitek. Tudi Šmitek se je vračal s travnika, bil je golorok, z modrim plažnikom pred seboj in s koso čez ramo kakor kak hlapec. Ali greš na lisico?« se je začudil, ko je videl Dominika s psom in dvocevko čez ramo. Dominik se je prisiljeno nasmehnil. Saj, ljudje niso vajeni, da bi Gašperinov gospodar sredi lepega delovnega dne pohajkoval po hostah. Kaj takega si je v prejšnjih časih privoščil samo stari Hetori, že mladi tega ne več. »Na lisico,« je rekel in hotel naprej. Toda Šmitek se je ustavil in ga zapletel v pogovor. »Prekleta žival res dela škodo,« je rekel. »Mislim, da ima ena mladiče tamle pod pečevjem. Ko ostane za ovsom strnišče, postane nesramna in predrzna. Ampak ne vem, če jo boš zatekel. Kadar ima mlade, se zna varovati.« »Bom poskusil,« je suho rekel Dominik. »Ti, kako pa kosilnica?« je poizvedoval Šmitek. »Spotoma sem pogledal na tvoj travnik, zdi se mi, da pušča preveč trave. Zakaj pa nisi pokosil do kraja, ali se ti je pokvarila?« »Zob se je odlomil. Kamenje, veš,« se je zlagal Dominik. »Aha. Za naše kraje taki stroji niso. Kljub temu sen1 si mislil, da bi jo lahko posodil. Moj travnik za Lipnico Je potegnjen in močvirno je, da moraš kositi bos. »Lahko jo posodim,« je nejevoljno zamrmral Dominik Želel je, da bi ga zgovorni Šmitek pustil pri miru. Šmitek pa je izvlekel cigareto in poprosil Domini^3 ognja. Prižgal si je in zvedavo vrtal v bogatinca. Potem je pomignil z glavo proti trgu in rekel: »Slišal sem, da danes podpisujejo pri Blažku. Nihce bi ne verjel, da bo tvoj fant...« Dominik je skomignil z rameni. »Fant je sam svoj gospodar,« je rekel. »Mladi so s hudičem« je vzkliknil Šmitek. »Lepo re ti je storil! Kovaška zadruga v lastni hiši!« . V Šmitkovem glasu je poleg skrbi razločno zvene prizvok tihe škodoželjnosti. Dominik je gledal v Šmitk°v obraz — ah, kar oči se mu bleščijo, kanalji! — in je t0" gotno revsknil: »Kako dolgo pa že veš za to stvar?« Šmitkova široka usta so se razpotegnila v bedas nasmeh, »Kaj, ali ti nisi vedel?« je hlastnil. »Saj že tedne govorijo o tem?« »Vedel ali ne, vseeno,« ga je odsekano zavrnil Dom1 nik. »Vi mi niste povedali! Hinavci!« Šmitek se je užaljeno obrnil. »No, veš kaj?« je za momljal. »Lepo, da me pitaš s hinavcem! To in ono uslug sem ti storil! In kdo bi si bil mislil, da ne veš, kaj se godi v tvoji lastni hiši! Sicer pa .. .« Šmitek se je zlobn namuznil — »... da mi ne boš spet kdaj očital hinavca; ti povem, kaj ljudje govorijo! Pravijo, da se Pavle ne more drugače rešiti, ker bi ga ti uničil, kakor hitro P začel delati na svoj račun. Tako, kot si izpodkopal Druz bo! To je — da boš vedel!« Šmitek je prežeče opazov Dominika, ki si je grizel ustnice. (< »Ljudje naj skrbijo zase, nas pa naj puščajo v m*rU/i je naposled presenetljivo mirno zamrmral Dominik in s svojo pot. KRANJ, 6. JULIJA 1959 OBVEŠČEVALEC šport • šport - spori - šport ■ žpor< Slaščičarna-kavarna, Kranj — »Prejme takoj mladega fanta, zdra-Ve9a, močnega, za vsa pomožna dela. 3720 Poceni prodam 20-litrski bojler s Pipo. Šenčur 21. 3734 Prodam 25.000 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje v bližini Kranja. Naslov v ogl. odd. 3737 Na planino Korošica sprejmemo v Pašo 5 konj. Prijave sprejema Kmetijska zadruga Podljubelj. 3754 Na IV. letnih športnih Igrah Elektra v Kranju Izgubljeno zlato vfcriiico, vrniti proti nagradi na naslov: A. F. Šolska 22, Nova Gorica. 3767 v nedeljo 28. junija 1959 sem °d železniške postaje preko Sav-ske3a loga do Zlatega polja izgubila belo otroško "jopico. Pošte-nega najditelja prosim naj jo vr-ne Proti nagradi Eržen Janezu, Kidričeva 1, Kranj. 37G8 •** _ Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« Kranj razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJO Nastop možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Koroška Bela: 7. julija ob 19.30 uri angl. barv. film »PESEM MRTVIH LJUBIMCEV«. ŽIROVNICA: 8. julija ruski barv. cinem. film »DON KIHOT« — predstava ob 20. uri. Dovje: 8. julija ob 20. uri mehiški barvni film »GLASBA V NOČI«. Bled: 7. do 9. julija jugoslovanski film »POIŠČI VANDO KOS« — predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 7. julija ob 20. uri ter 8. julija ob 18. in 20. uri francoski barvni film »FOLIES BER-GERE«. »SORA«, Skofja Loka 7. do 8. julija nemški barvni film »KAPETAN IZ KOPPENICKA«. Duplica pri Kamniku: 8. in 9. julija amer. film »ONA IŠČE SREČO«. Predstava vsak dan ob 20. Četrtek, 9. julija 8.05 Oddaja za cicibane; 8.35 Lucijan Marija Škerjanc: Osem narodnih napevov; 9.00 Iz albuma zabavnih zvokov; 10.10 Poje zbor »Vinko Vodopivec«; 10.45 Arije iz prvih Verdijevih oper; 11.50 Za dom in žene; 12.00 Vedri zvoki s citer; 12.15 Kmetijski nasveti — Viktor Preželj: Izkušnje pri urejanju kmečkih gozdov; 13.30 Predstavljamo vam Koroški akademski pevski zbor; 14.10 »Ce me ljubiš . . .« 15.30 Popevke od tu in tam; 16.00 Iz svetovne književnosti — F. Pe-rez- Podoba; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Zabavni potpouri; 18.00 Reportaža; 18.45 Radijska univerza — Matija Zgajnar — Narodnoosvobodilno gibanje v letu 1941, kakor so ga ocenjevali italijanski dokumenti — I; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.40 Petar Stoja-novič: Serenada za flavto in godalni orkester. struznik mladinski prvak V Zagrebu je bilo v nedeljo po dvodnem tekmovanju končano mladinsko državno prvenstvo v kegljanju. Naslov državnega prvaka za posameznika je zanesljivo osvojil Kranjčan Lado Stružnik z 865 podrtimi keglji pred Kostadinom z Reke z 859 keglji. — V moštveni konkurenci so bili prav tako uspešni Gorenjci — prvi so bili Jeseničani, ki so podrli 1262 kegljev pred Lokomotivo z Reke s 1228, Splitom 1213 keglji itd. triglav Četrti V nedeljo je bilo v Kopru končano republiško nogometno mladinsko prvenstvo. Kranjčani so se morali kljub dokaj dobri in borbeni igri zadovoljiti z zadnjim mestom v finalnem delu tekmovanja. Edino točko je Triglav osvojil proti Kopru, ko je bil rezultat 0 :0. Vrstni red: Rudar (Trbovlje) 6, Koper 3, Maribor 2 in Triglav 1 točka. Člani JLA — planinci iz Bohinjske Bele so v soboto s svojim nastopom na proslavi na Jelovici navdušili vse udeležence prireditve Metalurške letne športne igre RADIO LJUBLJANA Nujno prodam os za cirkularko 'n nekaj bakrene žice za nulo. Z9. Bitnje 139. 3769 POZOR I Ako Vam radio aparat slabo igra zaradi nizke električne naPetosti, izdelujem po nizki ceni ollusno izdelane aparature, ki Vam omogočijo vedno 100% električno naPetost v radio aparatu. Ce ste mteresent, pišite za prospekt in ostale informacije ter priložite 'n-amke za odgovor. AVBELJ, Vi-la »Vesna« — Bled. 3770 Nudim brezplačno stanovanje in hrano tovarniški delavki. Ostalo Po dogovoru. Naslov v oglasnem °ddelku. 3771 Trgovsko pomočnico za prodajo !,adja hi zelenjave v Kranju išče trgovsko podjetje »Zelenjava« — Kranj. 3772 športno društvo »Jesenice« išče "Vrbnika za smučarski dom na ,nem vrhu nad Jesenicami. Plača Proš in optali pogoji po dogovoru. šnjo z opisom dosedanje zapo-*lltve poslati na naslov: Športno drušri poslati ;vo »Jesenice«, Jesenice. 3773 Iščem začasno ali za stalno administrativno honorarno zaposlitev Za Popoldanski čas. Naslov v ogl. °ddelku. 3774 Prodam »Vespo« 125 ccm. Ogled I nedeljo 12. julija 1959 od 8. do «?'' ure. Pogačnik Janez, Kopališka st- 6, Skofja Loka. 3774 kr. Marku Petriču ob promociji tvotita KranJsko akademsko druš" Člani Košarkarskega kluba Tri-^av Kranj čestitamo svojemu to- »rišu dr. Marku Petriču ob uspeš-ni Promociji. ljudska knjižnica v Kranju ob-*šfa občinstvo, da bo zaradi se-ztVe v Sindikalni dom, lnventari-ac,ie in preureditve knjižnice, "Prta do konca meseca julija, rosbno naše bralce, da nam izpo-ojene knjige čimprej vrnejo. Vr-Jene knjige sprejemamo dnevno 0bicajnem času. ponedeljek, 6. julija 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 8.20 Mladinski roman v nadaljevanjih — James Kriiss — Srečni otoki v zavetrju; 9.40 Poje zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja; 10.10 Priljubljene popevke; 11.00 Naš podlistek: V pragozdovih Ama-conke - I; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lekšan: Poleti obrezujmo češnje in višnje; 12.45 Skladbe za harfo; 13.30 Nastopa kvartet Milan Stante; 14.35 Srečanje z evropskimi plesnimi orkestri; 15.30 S popevkami po svetu; 16.20 Operne melodije; 18.00 Družinski pogovori; 18.30 Športni tednik; 20.00 Revija zabavne glasbe; 20.40 Domače aktualnosti; 21.00 Popevke in zabavne melodije. torek, 7. julija 8.05 Oddaja za otroke; 9.15 Slovenski samospevi; 9.45 15 minut z zabavnim orkestrom George Melachrino; 10.10 Na obisku pri orkestru RTV Ljubljana; 10.40 Popevke se vrstijo; 11.00 Za dom in žene; 11.40 Od slowfoxa do calvpsa; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Novak: Posledica poškodb po peronospori in toči; 12.25 Švedske nar. pesmi in balade; 13.50 Srbske partizanske pesmi; 15.30 Tri arije iz starih oper; 15.45 Petnajst minut s kvintetom Jožeta Kam-piča; 16.00 Novost na knjižni polici — Audie Murphv: V pekel in nazaj; 16.40 Goriva in maziva — III; 17.10 Čarobne strune; 18.00 Iz zbornika spominov - Damas Sedmak: a) Mo-ši Pijade sem rešil rokopis Mar-xovega - Knpitala, b) Lepo-glavski »Masaknr«; 18.45 Kulturni globus; 20.00 Pojo znani jugoslovanski zbori; 21.45 Igra zabavni orkester Alfred Scholz. Jesenice, 5. julija — Včeraj in danes so bile na Jesenicah metalurške letne športne igre, posvečene 90-letnici jeseniške železarne. Sodelovali so kolektivi z Jesenic, iz Siska, Raven, Stor in Cinkarne Celje. Tekmovali so v nogometu, odbojki in streljanju z vojaško puško. V nogometnem turnirju, so osvojile pokal Jesenice, v odbojkarskem turnirju Ravne pred Jesenicami, v streljanju z vojaško puško na 300 metrov je sodelovalo 5 ekip s po 10 člani: 1. Železarna Jesenice 1775, 2. Železarna Store 1585 krogov, 3. Cinkarna Celje, sledi Zenica in Ravne. Med posamezniki je bil najboljši Franc Tr-plan 208 krogov, Tine Luznar 200 krogov (oba Železarna Jesenice), Jože Homan (Ravne) itd. Danes popoldne pa je v prijateljski nogo- V petek je bila v Ribnem pri Bledu tiskova konferenca o letošnji ljubeljski prireditvi — VII. tradicionalni avto-moto dirki na Ljubelj. Zanimanje za dirko je v tujini letos precej večje kot prejšnja leta. Ze v februarju letos Je prireditelj AMD Tržič dobil prijave znanih tekmovalcev iz Avstrije, Švice, Nemčije, Madžarske, Italije, Francije in Anglije. Vendar pa še ni znana dokončna lista udeležencev, ker rok za prijave poteče šele v teh dneh. Vsekakor pa se lahko nadejamo številne udeležbe, saj je prireditelj povabil tekmovalce iz 20 držav. hi?^10"' Jesenice: 7. julija me-ClslCl barvni film »GLASBA V NO- filrn 8 <3° 10' •'ul^a Ju9°slovantSk-i »Rafal v nebo« stav« v — Pred; QVa vsak dan ob 18. in 20. uri. sk "PLAVŽ«, Jesenice: 7. julija ru »d 9. in 10. julija mehiški i b Hot arvni cinem. film »don KI- 'J|rvni film ».GLASBA V NOCl« , Predstave vsak dan ob 18. 4U' uri. SREDA, 8. julija 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu; 9.00 V glasbi po svetu; 10.30 Veliki umetniki izvajajo dela Johannesa Brahm-sa; 11.00 Popevke za zabavo; 11.30 Koroške narodne v zborovskih priredbah; 11.45 Hitri prsti; 12.15 Kmetijski nasveti -Dr. France Kovač: Poškodbe seskov pri kravah na paši; 12.25 Tri arije iz Boitove opere Me-fistofeles; 13.30 Venček narodnih; 13.50 Emil Adamič: Otroška suita; 14.35 Majhen mozaik solistične glasbe; 15.30 Straus-sovi valčki; 16.00 Naši popotniki po tujih deželah — Dr. ing. Srdan Turk: Nekaj vtisov s poti v ZDA; 17.10 »Pod oknom«; 17.30 Lepe melodije; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Novosti iz naše diskoteke; 20.45 Opera tega tedna. t 81 umi L"1 vrt ZAHVALA Zahvaljujemo ise vsem prijateljem in znancem, ki so spre-'niii na zadnji poti našega ljubega očeta, starega očeta, pradeda JANEZA ČRNIVEC s Primskovega pri Kranju Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za izkazano P°moč, zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, sorodnikom ter Vsem, ki so nam stali ob strani. Žalujoči: žena Frančiška, sin Marjan z družino, hčere: Francka, Ivanka, Mici, Slavka in Darinka ter ostalo sorodstvo. Kranj, 6. julija 1959 A. C. Kranj VPRAŠANJE: Ker nimate kanalizacije, večkrat zalivate „ gnojnico. To pa ni všeč R. F., ki se zaTadi tega jezi. Prosite za nasvet, ali lahko oziroma, kdaj lahko zalivate vrt z gnojnico. ODGOVOR: Občinski ljudski odbor Kranj Je na svoji seji dne 17. novembra 1951 sprejel odlok o vzdrževanju snage in higiene ln predvideva 7. člen, da je izčrpavanje in prevoz gnojnice ter fekalij dovoljen samo v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah. Higienski inšpektorat ObLO Kranj stoji na stališču, da se to delo opravi v deževnih dneh, tako da se ne širi smrad ln redi mrčes. M. T. Kranj VPRAŠANJE: Na svoji stanovanjski hiši si je K. F. napeljal zvočnik, katerega ima preko dneva odprtega tako, da moti ostale sosede. Zvoč.nik ima odprt tudi ponoči, včasih do 24. ure in v zgodnjih jutranjih urah. Pritožujete se tudi zaradi nepoliebnega hrupa, katerega dela z motorjem. ODGOVOR: Po 1. in 2. členu točke 18 zakona o prekrških zoper Javni red ln mir (Uradni list LRS številka 16/49) stori upravni prekršek, kdor s svojim vedenjem, dejavnostjo ruši normalen način življenja državljanov, vzbuja nemir med državljani, ovira počitek Itd. 2. člen Odloka ObLO Kranj, ki Je bil sprejet dne 17. novembra 1951 predvideva, da ni dovoljeno uporabljati zvočnikov, radijskih aparatov, gramofonskih glasbil ali kakršnihkoli drugih naprav na tak način, da motijo okolico. Isti odlok pa prepoveduje še posebej motnje nočnega miru oziroma spanje državljanov. Za zgoraj navedene prekrške se kršilec kaznuje in se uvede upravni postopek. S. S. Kranj VPRAŠANJE: Imate 9 let staro hčerko, ki je duševno zaostala. Imela je vnetje možganske mrene. Sami ste 60% invalid zaradi obolelih živcev in epilepsije. Ker imate občutek, da vas bližnji v okolici podcenjujejo, tako tudi vašega otroka, istim po vašem priznanju grozite oziroma se z njimi prepirate. Starši vas mirijo, vi pa isi to jemljete k srcu in si želite imeti mir in razumevanje od ostalih. Zanima vas, ali se kdo, razen sodišča, bavi |S tem, da bi tam potožili svoje težkoče. ODGOVOR: Kaže, da ste potrebni vi In vaša hčerka zaščite skrbstvenega organa, zato se obrnite na ObLO Kranj, oddelek za socialno skrbstvo, kjer vas bodo skušali razumeti ln urediti odnose med vami ln vašo hčerko na eni strani in ljudmi, ki živijo v vaši bližnji okolici oziroma starši na drugi strani. NOVA DELAVNICA ZA LJUDSKO TEHNIKO V ZlREH Društvo LT v Zireh je že nekaj let dokaj aktivno, pred kratkim pa je prevzelo tudi funkcijo Občinskega odbora LT. Najbolj je razgibana dejavnost radioamaterjev, Avto-moto društva, modelarstva itd. Pred kratkim je društvo LT uredilo prostore za šolske delavnice, za tehnično vzgojo mladine na tamkajšnji osemletni šoli. Delavnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem in inventarjem. Manjka le še nekaj primožev. V njej je prostora za 25 učencev. Posluževali se jo bodo lahko tudi ostali člani društva LT. -an metni tekmi kombinirana enajsto-rica Železarne Zenica in Siska premagala Jesenice s 3:2 (3:1). V srečanju ženskih ekip v odbojki so Ravenčanke premagale Jeseničanke s 3 : 2. _ -k To pot debeli Debeli: Suhi 6 : 3 Kranj, 5. julija — Turistično olepševalno društvo v Kranju je priredilo danes popoldne tradicionalno nogometno tekmo Suhi : Debeli. Z drugo besedo: 1110kg se je borilo proti 716 kg. Precej »razburljiva« tekma je presenetila veliko množico gledalcev — bilo jih je okrog 1500 — saj so Debeli proti pričakovanju »pomendrali« Suhe z rezultatom 6 : 3. Občinstvo je prišlo na isvoj račun, saj ni primanjkovalo nerodnosti, zabavljanja, padcev in podobne navlake, ki spremljajo tovrstne tekme. Posebna mikavnost tekme je bil sodnik, in sicer popularni kranjski posebnež Canč. Tekmo je sodil zelo domiselno, čemur so se ljubitelji »nogometa« zelo nasmejali. NESREČE PROMETNA NESREČA ALI UMOR Na Tajništvu za notranje zadeve smo zvedeli, da so v noči od petka na soboto, 4. Julija ob 1.50 našli na cesti I. reda med Zlatim poljem ln Polico pri Naklem človeka, ki je bil v nezavesti in Je ležal povprek čez cesto. Njegovo kolo je bilo na drugi strani ceste. Komisija Tajništva za notranje zedeve Kranj je ugotovila, da je ponesrečeni Rudolf Hribar, rojen 8. aprila 1936, delavec v tovarni Planika Kranj, ki stanuje v Naklem št. 71. Zaradi težkih telesnih poškodb so ga takoj prepeljali v Zdravstveni dom v Kranj, od tam pa v LJubljano na nezgodno postajo. Vendar je med vožnjo v avtomobiliu na Laborah že umrl. Prometna nesreča ali zahrbtni umor? O prometni nesreči ni nobenih posebnih znakov. Hribar je imel poškodovan prstni koš, večjo rano na desni roki in odrgnine po telesu. Kolo je bilo nepoškodovano. Predvidevajo, da ga je neznan šofer zbil z avtomobilom in nato pobegnil. Njegovi starši so povedali, da se je vračal z dela v Planiki in da so tistega dne dobili plačo. Na sodni medicini v Ljubljani pa so ugotovili, da je imel pri sebi le 460 dinarjev. Tajništvo za notranje zadeve Je po radiu pozvalo vse avtomobilske ličarje in mehanične delavnice, na) Javijo tajništvu vsa sumljiva popravila avtomobilov, ki bi Imela znake trčenja. V tisti uri je namreč z veliko hitrostjo vozil v smeri proti Naklem neki Volkswagen. — Več o tem dogodku do zdaj še ni jasnega. T. TRČENJE NA POLICI v petek, 3. julija popoldne med 15. iri 16. uto se je zgodila na ce-isti I. reda med Polico in Pivko pri precejšnje hitrosti ni uspelo ustaviti in ne prehiteti inozemskega avtomobila. Trčenju se je skušal Naklem lažja prometna nesreča. Po klancu na Polici sta s precejšnjo hitrostjo vozila dva avtomobila, prvi sivozeleni Fiat 600, za njim pa neki Nemec (glej sliko avtomobila po nesreči). Nemški avtomobil je v klancu prehitel Fiata in pod klancem, kakih 10 m od izogniti s tem, da bi zapeljal s ceste na desni travnik, vendar je bil prepozen in se je z levim sprednjim delom zaletel v desni zadnji del nemškega avtomobila. Fiata je sunek vrgel čez desni rob ceste na travnik, inozemski avtomobil pa z desnega roba ceste čez cesto in preko levega roba na breg, kjer se J l"1"'" .~.v.a- .----------3, — j-- odcepa stare ceste za Naklo, zape- je ustavil. Manjše telesne poškodbe ljal predenj in začel ustavljati na na nogi je utrpela le sovoznica desnem robu ceste. Fiatu zaradi nemškem avtomobilu. 6 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 6. JULIJA 1959 Noti film svetovno znanega režiserja „HiroSima, ljubezen moja" ali »Avantgarda ni mrtva" Britanski leteči krožnik ■ uaiveiii usfuU letalstvi Allan Rene je mlad človek. Je eden redkih v filmskem svetu, ki je dobil ime in ugled kot režiser kratkometražnih filmov. Allan Rene pa je na žalost malo poznan naši publiki. Njegovih filmov pri nas še nismo gledali. Film »Noč in megla« je odkupljen in upajmo, da bo našel mesto za predvajanje, saj je to film, ki je pred štirimi leti dvignil precej prahu. V Canne»su je bil izven konkurence prikazan njegov film »Hiro-šima, ljubezen moja«, njegov prvi igrani film. Uspeh je bil ogromen: mnogi so rekli, da je to najboljši film festivala in da je prava ško- da, da ni oficielno zastopal Francijo. Predvajali so ga samo na intervencijo združenja filmskih kritikov. V vsakem primeru je bil to najboljši film, ki so ga v Can-nesu gledali v zadnjih letih. Sedaj prihajajo vesti iz Pariza: film že doLgo prikazujejo in je doživel fantastičen uspeh. »Avantgarda ni umrla« vzklikajo kritiki, kadar govorijo o delu Allana Reneja. O čem govori film? Nastopata dve osebi. On in Ona. Niti imen nimata. Našla sta se v Hirošimi. Ona je Francozinja, on Japonec. Nikogar na (svetu nimata, le — sama sebe. Taka lika nista do sedaj ustvarila niti film niti litera- Sloni radi dolgo časa ležijo v vodi in uživajo, ko jih njihovi pazniki čistijo. Debelokožec, ki ga vidite na sliki, uživa jutranjo toaleto v živalskem vrtu v Kolumbiji na Cevlonu. r $$ kda\ ifueU fkeu vutolta? Včasih boste začudeni ugotovili, da je »on« brez pravega vzroka slabe volje, razdražljiv, hud, bere knjigo, ne da bi kam pogledal, samo kadi in ne spregovori besede. Včasih boste videli, da je »ona« tiha, slabo razpoložena in noče povedati, kaj »ni v redu«. V odgovorih na teh nekaj vprašanj boste mogoče našli pojasnilo za tako ravnanje. Vprašanja za ženske: da ne 1. Ali ga kličete z nekim imenom, ki se mu zdi smešen (Mišek, Mucek)? ........ 2. Ali mu stalno ponavljate, da je dolžnost žene (kot gospodinje) težja in manj hvaležna od dolžnosti moža? ........ 3. Ali mu pripovedujete o drugih moških, ki se (za razliko od njega) vedno dobro znajdejo v življenju? ........ 4. Ali menite, da morate včasih vzbuditi v njem ljubosumje? ........ 5. Ali ga vsak večer vprašate, kaj je ičez dan počel? ........ 6. Ali se pogosto sestajate s prijateljicami, ki jih on ne mara? ........ 7. Ali ga pogosto prekinjate, če govori? ........ 8. Ali mnogokrat menjate mišljenje v zadnji minuti? mi mi Vprašanja za moške: 9. Ali jo skušate pridobiti za svoje mnenje in okus? ........ 10 Ali večkrat prihajate s sestanka domov kasno, pa ji ne morete vedno točno objasniti, zakaj? ........ 11. Ali pogosto dokazujete, da je mož v družbenem in družinskem življenju bolj važen kot žena? ........ 12. Ali zanemarjate, da bi ji od časa do časa rekli, da jo ljubite? ........ 13. Ali se s svojimi prijatelji pogovarjate o ženskah, ki jih ona ne pozna? ........ 14. Ali delate opazke o njeni najdražji obleki, klobuku aH čevljih? P ........ 15. Ali ji pozabite čestitati in ji malo polaskati, če je v vaše življenje prinesla neko očitno izboljšanje? ........ 16. Ali jo s silo vlečete na zabave, katerim ni naklonjena? ........ Za ženske: Ce imate več kot pet pozitivnih odgovorov (v rubriki da), se ne čudite nestalnosti njegovoga razpoloženja. Bolje bo, če boste upoštevali njegove želje in mišljenja. Mogoče ste v centru njegovih misli, a niste v sredini sveta! Za moške: Ce imate več kot pet pozitivnih odgovorov, se ne iznenadite, če je rasa žena tiha in slabe volje. Vedite, da morajo priti do veljave tudi njena nagnenja in njen okus. tura. To sta človeka naših dni, našega časa. ' Ona je bila mlada deklica, ko se je v malem mestecu v francoski provinci — zaljubila v nemškega vojaka. Drago je plačala svojo srečo: ostrigli so jo, družina pa, osramočena z njenim grehom, jo je skrivala v kleti. Sama, brez las, z leti, ko vzcvete prva ljubezen . . . Neke noči je pobegnila v Pariz. Nato je odšla v Hirošimo, kjer je nalela na ekipo, ki je snemala film v mestu, ki je doživel najstrahotnejšo nesrečo med vsemi mesti sveta. On je mlad človek, ki nima nikogar več. Tu, pod atomskim pepelom Hirošime so preminuli njegovi najdražji. A — našla sta se onadva, dva velika brezdomca. Prišla sta skupaj en dan pred njenim odhodom. Na razpolago jima je ostalo le 24 ur, čeprav se je med njima razvila ljubezen, ljubezen na prvi pogled. V vsem filmu od začetka do konca sta samo — onadva. On in Ona. Njune izpovedi, njuni nemi objemi, pogledi, želje, misli itd. Renejev film je nekaj povsem novega: po fiziognomiji je mešanica dokumentarnega in igranega filma; dramaturško: kot da bi zanikal klasične zakone dramaturgije; stilno: kot da bi zanikal osnovni filmski izraz, posreduje le razburljiv čustven dialog, ki ga je, kot ves scenarij mojstrsko napisala Margaret Dura skupno z režiserjem. Najvažnejši del teksta je Renejev in vsekakor — najbolj izrazit. »Njega« igra japonski igralec Eiji Okada, »Ona« pa je nepoznana pariška gledališka igralka Ema-nuela Riva. Vsi so bili istih misli. Cannes še ni videl lepše, boljše, velrčastnejše vloge od njene. Tisti, ki hočejo film pravilno razumeti, naj najdejo dovolj razumevanja za svet Allana Reneja in njegove tragične in lepe junake, ki so samo in predvsem — ljudje. Mimo vseh neverjetnih zgodb o malih zelenih ljudeh z Venere je resnični leteči krožnik zares zanimiva stvar. Tudi strogi znanstveniki tovarne Saunders-Roe, ki so ga skonstruirali, so ga vedno namesto pravega imena S. R. N. 1, imenovali z drugim imenom. »To je . . . to je — leteči krožnik« je rekel Maurice Brennan, znani konstruktor, '(ki dela za družbo Vickers) in ki je izdelal tudi svoj prvi načrt. Tovarna Saunders-Ro* z državno pomočjo 100.000 funtov sterlingov ni zgradila tega letečega krožnika samo zato, da bi dokazala, da ga je moč zgraditi. Njihov leteči krožnik ni niti posebnost niti ukana. To je popol- noma novo prevozno sredstvo — morda poslednja, popolnoma nova oblika prometa na našem planetu, prepuščena ljudem, da jo odkrijejo. To je napol ladja, ki ne plove po vodi, napol avion, ki se ne more dvigniti do večjih višin. Vozilo leži na blazini stisnjenega zraka med vodo in letečim krožnikom — »blazina« se neprestano polni s pomočjo motorjev, ki vsrkavajo zrak z vrha motorjev, da bi potem napravili izpuh na dnu. Prednost takega sistema je v tem, da sta izkoriščena pri tem oba elementa — zrak in voda. Voda je dobra za prenos tovora, slaba je za velike brzine zaradi njenega trenja s trupom ladje. Zrak »DOX« BO OVEKOVECEN Dox nima primere med italijanskimi policijskimi psi. Dobil je že dve zlati in 25 srebrnih medalij za nenavadne pasje sposobnosti. Kipar Emanuele Montrone je po njem naredil bronasti model. Nečemu pa se Dox šeni priučil, namreč, da bi vsako stvar, ki je v biližini, takoj zagledal in ovohal. Se končano kiparsko delo, ki ga predstavlja, je bila za Doxa »prava policijska preizkušnja«. DIRKALNA JADRNICA IZ PLASTIČNE MASE Razstavljena je bila na mednarodni razstavi plastičnih mas v Londonu. Dirkalna jadrnica Alpha je dolga 4 metre in je zelo aerodinamična. Načrt je izdelal znani konstruktor dirkalnih jadrnic lan Proctor. Trdijo, da je to prva dirkalna jadrnica posebej projektirana za gradnjo iz vlaknastega stekla. V proizvodnji so popolnoma izkoriščene vse vrline tega materiala. Čoln nima niti enega lesenega dela, ki bi ga bilo treba čez čas nadomestiti. Pri izdelovanju dirkalne jadrnice tipa »Alpha« je oddelek za plastiko družbe Bristol Aircraft Limited dosegel velik uspeh z novo metodo ojačanja konstrukcije iz vlaknastega stekla. V tem postopku se doseže ojačanje s pomočjo trde plastične pene, ki je vtisnjena v vdolbino gradnje. 35-letni »Ransl« nese po kopanju Konstruktorji trdijo, da tudi v vrečo, polno krme, ki jo bodo do- primeru, če bi trup čolna razpa-bili za zajtrk on in še štirje drugi del na dvoje, bi se oba dela ob-sloni. držala na površini. FILATELIJA NA STARTU — 35 MILIJONOV ŠPORTNIKOV SVETOVNI REKORD ŠPORTNIH IGER (SPARTAKIADE) Najbolj množično tekmovanje na svetu v tem letu bodo II. športne igre narodov SZ. Ta trditev je povsem osnovana. Samo prvih tekmovanj, ki so se pričela že leta 1958 v vseh republikah Sovjetske zveze, se je udeležilo okrog 35 milijonov športnikov. Tolikšno število udeležencev še niso zabeležili na nobenem športnem tekmovanju. To je torej prvi in najvažnejši svetovni rekord športnih iger. Športniki v Sovjetski zvezi so si v začetku priprav za II. športne igre zadali geslo »Vsak športnik mora pritegniti v svojo športno panogo še dva druga.« To načelo uspešno uveljavljajo. V primerjavi s prvimi športnimi igrami se je število udeležencev povečalo za 12 milijonov. Okrog 10.000 najboljših športnikov se bo zbralo v začetku avgusta v Moskvi. Tu bo finalno tekmovanje, ki se bo odvijalo na 35 športnih igriščih; nekatera veljajo za največje stadione na svetu. Za naziv prvaka II. športnih iger se bo borilo 85 ekip. r Madžarska poštna uprava je v zadnjem času razveselila ljubitelje filatelije z mnogimi lepimi novimi znamkami in ima pripravljene za izdajo še zanimive osnutke novih serij. Sedmega aprila, na dan otvoritve stalne zračne linije Budimpešta—Moskva, je prišla v promet letalska znamka za 20 fo-rintov, najvišja vrednost letalske serije, ki je že v prometu. Avtor te serije je večkratni nagrajenec na mednarodnih grafičnih tekmovanjih, Jože Verter. Zelo lepo izdelane so tudi znamke, ki so izšle 1. maja. Propagirajo muzej, ki prikazuje razvoj prometa. Na sliki je serija osmih znamk, ki predstavljajo najzanimivejše predstavnike iz ptičjega sveta . TO JE MOGOČE LE V Hollywoodu: Na kroni zoba filmske igralke Ane Bankro so vgravirane besede: »Jaz vas zelo ljubim«. Njen zobozdravnik iz New Yorka, ki je v igralko že dolgo zaljubljen, si je izbral ta edinstveni način, da ji izpove svojo ljubezen. V Nemčiji: Neka velika trgovska hiša v Bonnu je v reklamne svrhe izdala naslednji lažni oglas: V treh mesecih smo bili trikrat okradeni. S tem so hoteli dokazati kvaliteto blaga, ki ga prodajajo v svoji trgovini. V Angliji: Zastopnik nekega kina v Cambridgeu je kupil nekaj strojev za pranje perila in jih postavil v vežo kina. Tako lahko žene v času. ko gledajo film, brezplačno operejo svoje perilo. Pravijo, da so kinematografske predstave vse leto razprodane. z druge strani omogoča velike brzine, ker ne razvije velikega trenja, je pa slab nosilec tovora. Kot konstruktor ladij je opazil, kako motorni čolni reagirajo na velike hitrosti; n. pr. reaktivni čoln D°" nald Campbella »Bluebird« pe je z večanjem brzine bolj in bolj dvigal iz vode. Čoln je vozil bolj po zraku kot po vodi. Ustvarili so idejo: zakaj ne ves čoln dvigniti iz vode? V istem času so piloti britanskih reaktivnih bombnikov tipa »V« potrdili to idejo. Oni so p°* trdili, da njihova letala, ko se pn* bližajo zemlji, visijo na zračni »blazini«, ki nastane med krili -n ravno površino aerodroma. Tako je Coc-kerillova senzacionalna zamisel odjeknila pri ljudeh kot uresničljiva. Tovarna Sauders-Roe je dobila denarna sredstva l> je pred devetimi meseci začela graditi prvi leteči krožnik. Strokovnjaki tovarne Sauders-Roe s° večkrat doživljali razočaranja, to-da tokrat so prepričani, da jim Je uspeh zagotovljen. ALI ZE VESTE ... ... da sta francoska zdravnika na osnovi opazovanj ugotovila, da vitamin E neposredno vpliva na kratkovidnost. — Pravita, da le vzrok kratkovidnosti nepravilna presnova omenjenega vitamina. Z dodajanjem vitamina E sta tudi v večini primerov ustavila razvoj kratkovidnosti in zmanjšala motnje, ki jo spremljajo; ... da je »Leteča srebrna riba* ime vozila, s katerim je Gino Ca-vanna dosegel na avtomobilski cesti blizu Parme v Severni Italiji hitrost 241,610 km na uro. Posebnost je prav gotovo v tem, da Je avtomobil še najbolj podoben torpedu na kolesih in da je opre«1' ljen s šibkim pogonskim stroje"1 Moto Guzzi 250 ccm. Vozilo je dolgo okoli 5 metrov in zelo nizk°' tako da ga voznik upravlja leze" Se pred kratkim je slavna HPJjJ Janska pevka Marla Menegh^l Callas žela v Parizu velik o»Pe^ vendar ni brez tekmice. Renata T« baldi Je v operi »Aida« dožlv«1* še burnejše odobravanje. Nič H** kot 26-krat se Je dvignila zave*a-ljudje pa so nepretrgoma plc«s*a polne četrt ure. Na sliki: pevka R£ nata Tebaldl se igra s svojim P8' ' kom, ki Jo spremlja na vseh tome j ah. KRIŽANKA št. 17 1 2 3 4 5 6 ■Bl*1 7 8 [f <) n 10 11 12 U fi : 11 16 17 18 1. Vodoravno: 1. vesoljstvo, prašič, 8. votlo drevo, 9. žuže 1* j 10. kazalni zaimek, 11. samec P racah, 13. osebni zaimek, l4-^», gan, 15. žensko ime, 16. neodi° ljiva, 18. neprikrito, vidljivo- Navpično: 2. opremljen s P som, 3. granit, 4. mesec, 5. sr^t3i šče vrtenja, 6. časovna eno 8. porota (. . . sodišče), 10- * na Formozi, 12. nemško me ob Renu, 15. krajevni PrlSl 17. nada.