Poštnina plačana v gotovini,
Stev. 52.
V Liubliani, dne 24. decembra 1931.
Posamezna Stev. Oin t«-
Leto XIV.
(JpravniStvo ..Domovine" » Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 do 3126
Naročata it tazeaistr*: četrtletno g Dla, nolletno IS Dla, cetolelao 31 Olg; it a*» lemstra r«ie» »ra trike i četrtletno It Dla, polletno 24 Dla, eeloletao 48 Ula. Umerita leta* I dolar. — Račaa poštne kraailalce, polrožalce t Liabl|anl, it 10.7(1.
Usem čitalcem in čitalkam želita prijazen božič
uredništvo in upraua
T " v-:..;
Prazniki miru in sprave v hudih časih
Letošnji božič bomo praznovali v najbrid-1 kejših časih, kar smo jih imeli po vojni. Ves svet' vzdihuje pod bremenom silne gospodarske krize, katere vseh vzrokov skoroda niti prav ne poznamo. Razume se, da je tisti ve'iki krivec neizmernih gospodarskih težav veliko svetovno klanje, ki se še sedaj maščuje nad nekdaj zbes-nelim svetom. Dobrine, ki so bile v svetovni vojni uničene, se morajo sedaj nadomestiti. Vojni dolgovi, pos ula, vojna odškodnina, carinske meje, padajoče cene, mala poraba vseh vrst industrijskih in kmetijskih proizvodov, naraščajoča brezposelnost, slabe plače, velike javne dajatve, vse to in podobno se meša in prehaja drugo v drugo po vsem svetu, tako da ni lahko videti izhoda.
V naši kraljevini smo toliko na boljšem, da vsaj prave lakote ne bomo trpeli, ker smo kmetijska država, v kateri hrane ne manjka, če je ni dovolj v eni pokrajini, je je ».adosti v drugi. Akcija za naše pasivne pokrajine }"■■ pokazala že lepe uspehe in na res pravo pomanjkanje ni pn nas mislitf v nobeni pokrajini.
Kljub vsem tem težavam pa ne smercn obupati, nego se moramo, kolikor se da, omejiti na najnujnejše in varčevati, kar je v naši mo?;i.
Čudno se sicer čuje v teh časih b^s^la tar-ffivanje, pa vendar jo moramo poudarjati. Ne pomaga nič drugega, kakor da se omejimo do skrajnosti in potrpiino z največjim samo<alaj^vanj »m. :Ne izposojuj si denarja,, ako ni sila res skrajna, plačuj dolgove, kolikor je v tvoji moči. N" zanemarjaj svojega gospodarstva, češ, saj nič ne pomaga.
Vedeti moramo, da zmaga vedno tisti, ki <ztraja in je samozavesten. Pokaziti moramo, da smo zreli ljudje, ki jih začasne težave n" vržejo iz ravnotežja. Gotovo zahteva tak čas tudi svoje žrtve, ki jim bo treba na vse uačine pomagati, da bo zlo zmanjšano.
Na drugi strani pa tudi vidimo, kako se r.aša vlada trudi, da bi omilila vse zlo. Ni dvoma, da bi bilo mnogo slabše, če ne bi vlada, kateri bodo pomagali tudi naši poslanci, vodila tre'.ne gospoda) ske politike. Varčevanje je njeno načelo in to načelo hoče vlada uveljaviti v vsem javnem in zasebnem življenju. Potrebno je le, da jo vsi v tem njenem prizadevanju podpiramo. Opustiti moramo zabavne prireditve, kar so številna naša društva že tudi sklenila, ne nabavljajmo si potrebščin, ki niso neobhodno potrebne, zlasti ne tujih, za katere gre denar v inozemstvo.
Cas bo pokazal, da bo vsestransko varčevanje tisti rešitelj, ki nas bo najprej spravil na svetlo. Važno je za izboljšanje gospodarstva tudi, da nihče ne zadržuje denarja doma v nogavicah, nego ga ima v denarnih zavodih. Denar, ki ni naložen, je neploden, ne da obresti in ne kroži med ljudmi. Taka ne vrši svoje gospodarske naloge, ki bi jo pri današnji ureditvi vsega gospodarskega in finančnega življenja moral vršiti.
Božični prazniki miru in sprave naj nam za trenotek prinesejo pozabljenje skrbi, V teh dneh bomo imeli tudi čas za razmišljanje. Kakor smo že poročali, se je ustanovila vsedržavna stranka, katere glavno delo bo temeljilo v gospodarstvu. Pridružimo se složno vsi tej stranki, od katere si obetamo le resnega dela brez nesmiselnih prepirov, kakor smo jih bili včasih vajeni.
Prijatelji in prijateljice, ne pozabite med prazniki delovati tudi za našo in vašo cDonto-vinovl Oni, ki še niste poravnali naročnine, storite to sedaj! Kljub krizi boste to vsotico še zmogli, saj vam je <?.Domovina> vedno dober svetovalec, o čemer ste se mogli že neštetokrat prepričati. Ne pustite na cedilu svojega lista, ki za izhajanje potrebuje mnogo denarja! Častna dolžnost vaša je, da poravnate zaostanke naročnine svojemu listu, ki ni samo dober svetovalec, nego vas tudi v vseh teh brižnih časih prijetno zabava.
Načela nove vsedržavne stranke
Kakor smo že na kratko poročali, je klub na-todnih poslancev sklenil, da se ustanovi nova stranka, ki se naj imenuje
Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija (JRKD).
JRKD si postavlja nalogo, da organizira narod za izvrševanje njegovih političnih pravic in političnih dolžnosti, da bo mogel uspešno sodelovati pri vodstvu celotne državne politike.
Stranka hoče vzgojiti narod, da bi bil sposoben ceniti svojo svobodo in svojo državo.
ki jo brezpogojno potrebuje tako za obrambo svojega obstoja kakor tudi za napredek svojega blagostanja in svoje prosvete.
Svoje delo bo razvijala nova stranka v duhu narodne misli na podlagi državne ureditve, določene z novo ustavo
od 3. septembra letos.
JRKD bo zastavila vse svoje sile, da z ustvar-jajočim sodelovanjem okrepi največjo pridobitev jugosiovenskega naroda, njegovo neodvisno in svobodno državo kraljevino Jugoslavijo.
V strogem Izvajanju načela državnega edinstva In v skladnosti z načeli decentralizacijo državne uprave in dekonceu-tracife državne oblasti
in širokih samouprav o občini in banovini je jamstvo za uspeh ustvarjajočega političnega dela.
Toda nič manj važen ni oni del programa, ki govori o socialno-gospodarski politiki. Ta del kaže jasno, da je ime stranke resničen odmev razpoloženja vsega naroda in njegovih predstavnikov v narodni skupščini. JRKD stoji baš v pogledu socialno-gospodarskih vprašanj na stališču, ki je vzeto iz naroda in sedanjosti in
ustreza potrebam Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so po ogromni večini kmetje. Samo po sebi umevno pa jc, da to nikakor ne pomeni zapostavljanja drugih stanov. Socialno, gospodarska politika se bo vodila po programu nove stranke v duhu narodne vzajemnosti, kar pomeni, da se ne bo dajala nobenemu stanu v državi izključna pažnja:
vsi deli naroda bodo deležni enake brige,
ker so enakopravni. Prebivalstvo Jugoslavije je pretežno kmetsko, pa se poudarja zavoljo tega v programu, da Je treba najprej braniti potrebe kmetstva itt se pri tem ozirati na druge gospodarske panoge, brez katerih nc moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti.
Program nove stranke pove jasno: Kmetski dem je osnovna gospodarska In prosvetna edlnica. On je prvi temelj narodne kulture, narodnega gospodarstva in dejanske moči naroda in države. Briga za prosveto in življenjski napredek kmet-skega doma zahtevata zlasti skrb za kmetovo blagostanje. Donosnost kinetskega pridelovanja kot osnove našega gospodarstva je treba zagotoviti. Če dosežemo, da bo kmetsko ljudstvo z dobičkom pridelovalo svoje pridelke in potem lahko tudi kupovalo svoje potrebščine, bomo s tern postavili glavne pogoje za naprednost itt razmah vsega našega narodnega gospodarstva.
To stališče v vprašanju potreb našega kmetstva kaže jasno,
da le nova stranka po svo'ih načelih in bo tudi po delu prava stranka, v kateri bodo lahko razvili svoje dejanske sposobnosti vsi jugoslovenski kmetje. Tu bodo našli naravno zaščito svojih upravičenih zahtev v skladu s potrebami in koristmi države tudi vsi ostali stanovi prav tako kakor kmetstvo.
Duhovni voditelji nove stranke so imeli pred očmi našo vas, ko so delali načrt za program nove stranke, saj sestavljajo kmetje devetdeset delov našega naroda. Ko prehajamo v novo, prerojeno politično življenje, ni nič naravnejšega, kakor da posvetimo glavno brigo vasi, ki je pravi vir gospodarske in narodnostne moči Jugoslavije.
Nova stranka bo gledala
na prosvetno povzdigo naroda v duhu jugoslovenske misli. Pouk v šolah mora biti državen. Veroizpovedi so vse enakopravne lin upoštevati je treba verska čuvstva jugosiovenskega naroda. Program pri tem zlasti pO-i udarja tudi


verski mir in strpnost.
Program pravi naposled, da je cilj nove stranke, da postane
naša kraljevina steber miru,
reda in mednarodnega pravnega reda na jugovzhodu Evrope. Da naša kraljevina v tem uspe, mora skrbeti za vzdrževanje svoje obrambne moči, ker bo tako mogla v vsakem trenutku braniti svojo neodvisnost.
S strahom gledamo, kaj bo, če se ne užene I podivjanost naše mladine in celo starejših ljudi. Sama kri. Delavec zakolje svojega tovariša, brat brata, sin očeta, oče sina, mož ženo, mlad gospo-1 dar očeta pieužitkarja... Nič več ne poznamo našega ljudstva. Stotine sodnih razprav zaposlu-: jejo sodnike, odvetnike in polnijo ječe.
Kriza je, a vendar tonemo v povodnji alkohola, ki požira vedno nove žrtve..Mesta prednja-čijo in le s težavo Si priboriš stol v zakajenih bučno hrumeMh templjih alkohola. Po deželi sicer niso gostilne teko obiskane, a zato imajo skoro pri vsaki hiši doma vino, jabolčnik ali žT?m'e. Neusahljivo tečejo potoki alkohola in krvi, kletev, sramote in solza ... Kaj smo res obsojeni, da utonemo v tej strahotni poplavi?
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje' Ta nebeška blagovest n?j napolni vsa naša srca. Pre-rojenje mora priti v naš rod. Vsi smo dolžni pomagati!
Kje začnemo? Naše štiri arnade: šolo, cerkev, sokolstvo in gasilstvo je treba postaviti v bran proti kletemu sovragu. Že malemu otroku je tre-
Če se službojemnik pri službenem razmerju, M ujcgvvu Uelnviiusl v glavit-i|i tajjusluj^,
sprejme v službodavčevo hišno skupnost, mora dajati službodavec službojemniku ob bolezni, ki je ta ni povzročil namerno niti s hudo nemarnostjo, poleg denarne plače potrebno hrano, zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila največ štirinajst dni, ako je trajalo službeno razmerje že štirinajst dni, a največ štiri tedne, ako je trajalo že pol leta. Prehrana in zdravljenje se
Te dni bodo pričeli narodni poslanci po vsej državi
z organizacijskim delom za Jugoslovensko radikalno kmetsko demokracijo med narodom.
Prepričani smo, da bodo vsi stanovi našega naroda stopili v vrste nove stranke, ki daje po svojem programu in po možeh, ki delajo zanjo, vsemu narodu polno zagotovilo za gospodarski in prosvetni napredek velike in močne Jugoslavije.
I ba vcepiti v srce strah pred zastrupljevalcem ljudstva — alkoholom. Ko otrok odrase šoli, je dolžnost Sokola, da vzbudi med mladino zdravo tekmovanje v delu in izobrazbi, da ne bo merila mladina možatosti po izpitih litrih, kakor je to žal še vedno navada.
Pomagajo naj v tem reševanju naroda tudi gasilna društva, katerih prireditve naj bodo pravi prosvetni prazniki. Važno je, da tudi oblastva ukrenejo vse potre'no proti temu najhujšemu sovražniku poštenosti in napredka. Stroge zakone je treba izdati proti pijančevanju. Za prodajo vseh drugih strupov veljpjo strogi zakoni, čemu bi pa prav za ta primer ne veljali primerni predpisi.
Ne gre tu za zmerno uživanje a'koholnih pijač, kakor to vidimo pri mnogih prosvetljenih narodih, nego za divje popivanje. Če ne bomo pravočasno zojezili divjega hudournika, bo zapisal zgodovinar na zadnji list naše zgodovine: Slovenci so se vdali brezmejnemu pijančevanju in so izginili v začetku tridesetega stoletja v morju drugih treznejših narodov.
smeta dajati tudi v bolnici, s službojemnikovo privolitvijo luill pil Ui.ugili. Ce jc lu ua i udi
značaja bolezni potrebno, sme službojemnik zahtevati oskrbo v bolnici. Obveznosti, ki obreme-njajo po teh odredbah službodavca, ne nastanejo, če je sklenjeno službeno razmerje samo za čas neke prehodne potrebe in še ni trajalo mesec dni. Neki izdatki za zdravniško zdravljenje in za nabavo potrebnih zdravil kakor tudi stroški za nego v bolnici ali pri drugih se smejo vračuniti
v službojemnikovo denarno plačo, ki mu gre za čas bolovanja.
Za izvrševanje službe mora službodavec urediti prostore in orodje tako, da sta zaščitena varnost in zdravje službojemnika, zlaffcti je dolžan imeti delovne prostore čiste in zdravstveno v redu. Istočasno je dolžan ukreniti glede na službojemnikovo starost in spol vse, česar je treba za zaščito morale (nravnosti).
Službeno razmerje prestane, ko mine Čas, za katerega je dogovorjeno. Če ni s tem zakonom drugače odrejeno, smeta obe strani službeno razmerje, dogovorjeno samo na poizkusu jo ali« rao za prehodne potrebe, v prvem mesecu vsak čas razveza ti.
Če je sklenjeno službeno razmerje dosmrtno ali za daljši čas od petih let, sme služboje nik to razmerje razrezati po preteku petih let, držef
se odpovednega roka šestih mesecev.
Če za službodavca ni pogojeno kaj ugodnejšega ali če ni za poedine vrste pomožnega os' 'ja s tem zakonom drugače odrejeno, znaša Odpovedni rok službenih razmerij najmanj štirin jst dni.
Če se o trajanju službe siužbonajemuik ai ničesar dogovoril, se sme razmerje odpovedati po odredbah tega poglavja.
Če je določena plača po kosu ali po poed^nih storitvah, učinek odpovedi ne nastopi nikd'r in nikoli pred dovršitvijo storitev, ki so še bile ob odpoved: že pričele. Odpovedni rok mora niti vedno za obe strani enak. Ce se dogovore neenaki roki, velja za obe strani daljši rok. Ne more se pa dogovoriti odpovedni rok, ki hi hii daljši od šestih mesecev. Ženske se ne "s'ejo odpuščati, če so v opravljanju službe zatV-ne zaradi nosečnosti a'i porcda. Če službodavec už-beno razmerje v času šestih tednov pred por m ali šestih tednov po porodu odpove, ne preš; ine nikdar službeno razmerje pred šestimi tedr! po porodu. Če je službojemnik sprejet v hišno s' up-nost službodavca ali če je po službenih razmerah zadržan, da bi si iskal dru^o mesto, mu rmra
»luZTjuiiaveu po uiljjuveJl dali nu /.uliicvu la
namen primeren čas, ne da bi mu znižal r!: odtrgal njegovo plačo Službeno razmerja sile vsaka stran iz tehtnih vzro'-ov razvez«ti, č£ rav je bila sklenjena za določen čas, pred pc' om tega časa ne glede na odpovedni rok. Za tak tehten vzrck se smatra zlasti:
1. Če postane službojemnik za nad 'jnje opravljanje službe nesposoben ali č<j služI" na-
Mrtvaški ples alkohola
Pravice in dolžnosti pomožnega osebfa po novem obrtnem zakonu
Soteščan:
Križ na robu gozda
Povest iz minilega stoletja.
Lepa pesem ima skrivnostn» moč in čudežno poživi človeka. Tudi Vinko je trenutn) pozabil svojo žalost. Kolikokrat je prepeval ob križu, ko je bil še otrok; tamkaj se je igral in nabiral cvetlice. Takrat še ni poznal bolesti, ki plete danes njegovemu srcu trnjev venec. Vse njegove misli Bo^pohitele v tiste srečne čase v .
Mladostni spomini so mu olajšali bridko razočaranje. Minka je še vedno živela v njegovem srcu. Gledal jo je za zastorom k?kor zvezdo za oblakom. Kar je storila, ni mogel smatrati za resnico. Skrila se mu je kakor luna, ki je vsa lepša in prijaznejša, kadar se nasmehne izza oblaka. Vdala se je očetu, ki je nastopil z grožnjo.
Zapel ji vcu je posvelil vso pozornost Urna se bo zasukal; kdo bo stal s prekrižanimi rokami in čakal, da mu pade v usta mastna pečenka Poiskali mora razdiraica svoje sreče, ponočnjaka, ki ga je zalotil pod Lesjakovim oknom. Vse svoje sile bo zastavli, da mu ne uiln pred nosom. Obenem se bo zanimal tudi za skrivnostni krik iz temine.
Sedel je na štor ob robu gozda. Tukaj se je zaglobil v nove načrte Naporno premišljanje pa ga je kmalu utrudilo. Zaželel si je h križu v družbo pobožnih sosedov.
Toda nekaj mu je odbijalo: «Nikar! Motili te bodo in morda celo pokvarili, kar ti je ustvarila domišljija.*
Vinko je poslušal ni ostal na svojem mestu. Ni se mu ljubilo mnogo govoriti.
Solnce se je nagibalo k zatonu. Ljudstvu ob križu je napočil čas odhoda. Zbralo se je in zapelo poslovilno pesem:
«Marija, božja mat, kolk s mogla ti prestat, s bila žalostna sedemkrat Jezus ves krvav je pod križem stav, od Marije slovo jemav..
Čim so odšli vsi vaščani, se je dvignil tudi Vinko in stopal počasi ob robu gozda. Ni se mogel ustaviti, da ne bi kreril proti križu. Odzval se je skrivnostnemu vabilu.
Najprej si je ogledal vence, ki so jih napletla dekleta. Križ je sličil oltarčku; po tleh so otroci natrosili cvetlic, da je bilo videti nakoi preproga. Na klečalniku so gorele svečice. Večerne sapice so se poigravale s svetlimi pla-neneki.
Vinko je iskal pripraven prostor, kjer bi se ponovno nekoliko oddahnil. Ostati je hotel ne-opažen, zato se je zleknil pod gaber v mahovino. Tukaj ga je skrivalo grmovje, dasi je bil oddaljen od poti le nekaj korakov. Nekje med vejami je našel razgled po domači okolici. Precej natančno je izmeril razdaljo med križem in dimačim kozolcem. Spet se mu je urivalo mnenje, da je prav
tukaj odjeknil skrivnostni krik med nevihto. Ni pa mogel dognati, ali je nekdo res zaklical ; i je zatulil veter.
Preudarjal je počasi: ^Glasovi viharja s;; povsem drugačni... Klic ,pomagajte!' pa ja bil močnejši krkor bučanje vetra. Tako ne kliče nihče dru^i kakor človek, kadar je v nevar iusti za življenje.. >
Ugovarjali so mu važni pomisleki Zukni je klicanje tako hitro utihnilo? Nesrečnik bi bil v nezgodi vendaT ponovno zrklical, rko njegov prvi k'ic ni izzval odmeva. V primeru, da mu t.» ne bi bilo več mogoče, bi bil ostal kar na rrpstn mrtev ali pa v nezavesti. Tako pa ni bilo najti prav nobene sledi razen ponojene trave ob gozdnem breznu.
Nehote se je spomnil neznanca pod Lesj kovini oknom. Kako jo je ubral po vrtu, ko ga je iznenadii! Kdo je bil, še dozdaj ni mogel izvedeti. Lahko bi ga bil dohitel, ko bi se ne bil zanesel, da bo Minka tako trdovratno molčala. M rita si je nesrartinik domišljal, da mu je preganjalec xa petami. Kdo ve, ali ni naposled zakričal v strahu pred zasledovalcem. '
To je bilo samo domnevanje brez zadostne podlage. Od časa, ko je zalezel bojazljivca, pa do obupnega krika med nevihto, sta minili več k kor dve debeli uri. Takrat je bil ponočnjak že lahko na varnem — daleč od Zatišja. Tudi je bežal v nasprotno smer in ni bilo verjetno, da je krenil nazaj proti gozdu. Cesta ob roou se privije šele po dolgem času do človeškega bivališča.
dalje ne more opravljati brez škode za zdravje ali moralo. *
2.	Ce krati ali pridržuje službodavec plačo (zaslužek), ki gre službojemniku, v kolikor ni za to upravičen, in če ga pri dohodkih v naravi oškoduje ali če krši druge bistvene določbe pogodbe.
3.	Če se službodavec %rani izpolnjevati zakonite dolžnosti glede zaščite službojemnikovega življenja, zdravja ali morale.
4.	Ce službodavec, ujegov zastopnik ali člani njihovih rodbin službojemnika samega ali člana njegove rodbine zavajajo ali izkušajo zane'sti v protizakonita ali nemoralna dejanja.
5.	če se pregreši službodavec, njegov namestnik ali član njegove rodbine zoper službojemnika ali člane njegove rodbine z žalitvijo ali znatno žalitvijo časti, ali če noče službojemnika zaščititi pred takim postopanjem članov svoje rodbine ali ostalih oseb, zaposlenih v podjetju.
6.	Ce službodavec službojemniku, ki dela po kosu, ne daje zadosti dela.
7.	Če je pozvan, vršiti službo v kadru.
Službodavec pa sme, preden mine čas, za katerega je bilo službeno razmerje dogovorjeno, brez odpovedi odpustiti službojemnika, zlasti:
1.	Ce je službojemnik pri sprejetju na delo podtaknil lažna izpričevala, potrdila, listine itd. ali če je utajil obstanek istočasnega drugega službenega razmerja in premotil tako imetnika obrti.
2.	Ce je službojemnik v službi nezvest, če sprejme v svojem delu brez službodavčeve privolitve od tretjih neupravičeno koristi zase ali jih zahteva in postane tako nevreden službodav-Sevega zaupanja.
3.	Če brez odobritve ali po tem zakonu priznanega zadržka zapusti delo ali svoje dolžnosti ne vrši ali noče vršiti in tega svojega postopanja ne opraviči zadostno, ali če se po izrečnem opominu ne pokori službodavčevim odredbam, ki so po službi upravičene.
4.	Če tudi po opominu nepazljivo ravna z og-
.ijmit, i>i>n 1 j 1«.> lutjri ali vobSo a DOVdrulmi prodi-
meti v lokalu ali delavnici.
5.	Če izda poslovno tajnost podjetja, v katerem je zaposlen.
6.	Če službodavca, njegovega namestnika ali člana njihovih rodbin dejansko napade ali se zoper nje pregreši z izdatno žalitvijo časti ali če dejansko napade ali huje žali ostale osebe, zaposlene v podjetju.
7.	Ce podpihuje domačine in ostalo službeno osebje k nepokorščini, nemoralnim ali protizakonitim dejanjem.
8.	Če namerno poškoduje službodavčeve reči.
9.	Če je zaradi bolezni ali nezgode dlje kakor štiri tedne zadržan opravljati svojo službo.
10.	Ce oboli po svoji krivdi za nalezljivo boleznijo in je ta bolezen dokazana z zdravniškim izpričevalom.
11.	Če se kljub ponovnemu opominu vda med delom pijančevanju.
12.	Če se mu z razsodbo sodišča ali z rešitvijo upravnega oblastva za več kakor 14 dni odvzame svoboda.
Ce je pa službodavec vedel za omenjene vzroke več kakor teden dni, izgubi pravico odpustiti službojemnika brez odpovedi. Če stopi službojemnik iz službe brez tehtnega vzroka, sine službodavec od njega zahtevati, da zopet stopi v službo in mu povrne škodo zaradi neizpolnitve pogodbe.
Če je službojemnik odpuščen po lastni krivdi predčasno, mora tudi povrniti škodo zaradi neizpolnitve pogodbe. Za že opravljeno delo, za katero še ni prejel plače, ima službojemnik pravico do sorazmernega dela plače samo, kolikor z začasno razvezo službenega razmerja niso izginile te vrednosti.
Politični pregled
V	Ženevi se vrše priprave
za razorožitveno posvetovanje, kateremu bo predsedoval bivši angleški zunanji minister Henderson. Te dni je
italijanski ministrski svet razpravljal o proračunu,
ki bo kljub sedanjemu milijardnemu primanjkljaju zvišan za 600 miljonov lir.
V	Gradcu na Avstrijskem se je zaključila
sodna razprava proti dr. Pfrimcrju in
lororiaciUj
ki so bili obtoženi veleizdaje zaradi nedavno nameravanega prevrata v Avstriji. Dr. Pfrimer, ki je pobegnil v inozemstvo, se je pred razpravo sam vrnil nazaj. Zaradi oprostitve vseh heim-vvehrovcev po poroti je nastala v Avstriji velika napetost. Socialistični listi splošno poudarjajo, da je bila porota namerno sestavljena iz pretežne
Naporno ugibanje ga ni privedlo do pravega zaključka. Naposled se je ozrl na križ s tiho prošnjo: cVsevedni, Ti veš, kar je meni popolnoma neznano. Pred Teboj ni skrivnosti! Razsvetli mi razum, da bom mogel z bistrim očesom pogledati v neznanost.*
Molitev ga je čudežno pomirila. Novo upanje mu je napolnilo mlado dušo. Sam ni vedel, čemu si je urezal v grmu palico, s katero se je pričel igrati. Najprej jo je gladko obrezal, potem pa jo zapicil predse v zemljo, da bi jo okrivil. To pa mu ni posrečilo. Naposled se je lotil žlambora v krivem gabru. Začel mu je meriti votlino.
Žlambor v krivem gabru js zeval nekaj pedi od tal; odprtina je bila okrogla in velika kakor otroška glava. Notri so včasih gnezdili sršeni, kar so tisto leto opustili. Tudi mravlje so se izselile.
Vinko je porinil palico navzgor v votlo deblo. Bila pa je prekratka in ni segla do kraja. Zapičil jo je navzdol, pri čemer je zadel ob nekaj mehkega, ki se je pod palico premaknilo. cKako cunjo je nekdo odložil*, si jo mislil.
Radovednost pa je včasih večja od razuma in volje. Hudo jo je popolnoma premagati. Tudi Vinku ni dala žilica, da bi bil odnehal, še vedno je dregal s palico: najdeni predmet je hotel na vsak način spraviti iz žlambora. Naposled mu je to vendar uspelo. Iz luknje je pogledala debela usnjena krpa. Pobral jo je in očistil nesnage: pajč°!vin in vlažne črne prsti, ki se je nabirala v trhlem deblu.
Usnje se je čedalje bolj svetilo in dobivalo lično rjavo barvo. Na mehkem hrbtišču sta se prikazala svetli črki, nedvomno začetnici kakega imena. Brž je odprl denarnico ter jo iztrkal. Pričakoval je denarja, a je bila prazna. Drobna sličica mlade gospodične je bilo vse, kar je bilo v njej.
Odkod je prišla ta denarnica v žlambor, je bila Vinku nova uganka. Usnje je bilo boljše kakovosti in se ni dalo premočiti. Crki sta bili pozlačeni in umetno izdelani. Bela sličica še ni imela madeža, kakor bi se je ne bil še nihče dotaknil.
Vprašanje je bilo, kje je ostala vsebina lične denarnice. Kdor jo je kupil, jo je rabil pač za nekaj drugega kakor za okrasek. Kdo jo je izpraznil, predan jo je vrgel od sebe? In zakaj jo je shranil tukaj v votlem drevesu? Ako jo je hotel prikriti, tedaj bi se je bil lahko drugače iznebil. Tu ji ni izbral primernega skrivališča.
Na take pomisleke si Vinko ni znal odgovoriti. Mislil si je: cKdor jo bo hotel imeti, ta naj se oglasi. Pri meni je spravljena bolj varno kakor v mokri votlini. Vrnil jo bom na zahtevo onemu, ki mi jo pravilno opiše. Moral mi bo navesti črki in označiti sliko, katero mora brez dvoma poznati.*
Spravil je denarnico v notranji žep suknjiča in jo mahnil proti domu. Ubral jo je po bližnjici mimo Bučarja, vaškega skopuha. Dedec je sedel pred hišo na tnalu, odkoder se je videlo h križu. Niesova razdrapana hiša je stala kakor strašilo
= Stran 3	—-
*
večine heimwehrovcev in njim prijaznih mož. Po nekaterih krajih so se zaradi oprostitve heim-vvehrovskih prevratnikov vršili precej hudi nemiri.
V soboto so se vršile
v Avstraliji državnozborske volu »o,
pri katerih je izgubila delavska stranka nad polovico mandatov. Avstralci so torej prav tako ka» kor Anglija za naroduo slogo.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
PRVA VELIKA HIBA NASE ŽIVINOREJE.
Ze ponovno se je poudarjale, da je pomanjkanje krme in z njim združeno nepopolno krmljenje živine glavni vzrok, da naša živinoreja tako malo napreduje in da nam ne prinaša takih koristi, kakor jih daje po drugih krajih. Vsi drugi pogoji skupaj ne odtehtajo tega nedostatka. Poleg pomanjkanja krme, ki zadeva predvsem našo odraslo goved, je poudariti pa tudi pomanjkanje mleka v prvi mladosti iu z njim združeno pomanjkljivo rejo telet, ki se kaže v prezgodnjem in nenaravno naglem in slabem odstavljanju telet, ki se maščuje vse poznejše življenje.
Prezgodaj odstavljene živali se nikdar tako dobro ne razvijajo, kakor če jih pustimo dlje Časa pri mlečni hrani in če prehajamo polagoma in 9 pripravnimi nadomestki na drugo navadno hrano.
Ako so po naprednih deželah dosegli tako lepe uspehe pri svoji živinoreji, je to v prvi vrsti pripisati smoterni vzreji telet in dlje časa trajajoči prehrani s pomočjo mleka. Tam se razvijajo teleta venomer živahno naprej in postajajo od dne do dne težja. Dasi imamo s tem tudi že doma spodbudne zglede in dokaze, se vendar drže naši živinorejci še zmeraj svoje stare navade in odstavljajo teleta prezgodaj in prenaglo, kar
«« očitno razodeva na odstavljenih živalih, ki nam pri takem ravnanju snujsajo, aa jin je žalost
gledati.
Ni nič čudnega, da nam teleta pri sedanjem načinu odstavljanja shujšajo, da postanejo prej vesele in poskočne živali klavrne, brez pravega življenja. Na ta način zatiramo mlade živali že v prvi mladosti, ko so dobrega in veselega uspe« vanja najbolj potrebne. Ali mar mislite, da ostane-
blizu gozda. Lesene stene so ji bile izbočene, streha je kazala gola rebra.
Skopuh Bučar je bil pust in dolgočasen. Sosedom ni zaupal, zato tudi z njimi ni maral občevati. Vinko se je čudil, zakaj se mu nocoj ni umaknil. Kakor da se mu je nalašč nastavil. Čemu gleda za njim, kakor bi mu štel stopinje?
Vinka so doma že čakali z večerjo. Oče je godrnjal, ker se je fant predolgo zamudil. «Vse popoldne postopaš*, ga je pokaral. «Mar bi bil pri meni, da bi se bila kaj pomenila.*
Vinko je molčal, z očetom se ni hotel prepirati. Tudi mu ni omenil, da je našel denarnico. Skoro je bil že zinil, pa mu beseda ni šla z jezika.
Popil je skledico mleka in odšel počivat. Na kozolcu je slekel suknjič, ki ga je zravnal ia položil pod glavo. Tako se je .lavadil v tujini, kadar je imel pri sebi kaj denarja.
Zatisnil je oči, a ni mogel zaspati. Dogodkom, katere je bil doživei, se je pridružila še denarnica, označena s svetlima črkama. Ali bo našel kdaj človeka, ki jo bo spoznal za svojo lastnino? Vrnil mu jo bo, ne da bi zahteval najdenino.
Zvon v vaškem zvoniku je naznanjal dolge nočne ure. Dvanajst... Vinko je slišal vsak udarec kladiva, ki je zaškripalo, preden je udarilo na rob zvona. Obenem je zahreščalo kolesje zarjavele ure, da je človeka spreletela groza.
Vinko, ki se je dozdaj nemirno obračal na ležišču, se je naposled umiril. Začutil je, da so mu bliža spanje. Minka, Lesjak, neznani vasovalec, denarnica — vse mu je izginjalo pred očmi
ta hiranje in preostanek rasti brez zlih posledic za poznejši razvoj in za poznejšo korist, ki jo pri-iakujemo od teh živali? Zal, da še zmeraj tako mislimo in da brezčutno gledamo na kumerna teleta. Še zmeraj smo uverjeni, da morajo odstavljena teleta shujšati, ker «n.ora mlečno meso dob, preden se začnejo rediti in uspevati.
To hujšanje mladih telet vsled slabega odstavljanja je prva in temeljna napaka naše živinoreje, ki jo moramo odpraviti, če hočemo našo živinorejo izboljšati in z njo vred tudi dohodke, ki jih imamo od nje. Naša goved trpi pomanjkanje od prve mladosti naprej, najprej kot teieta na pomanjkanju mleka, pozneje pa na pomanjkanju druge krme. Dokler bomo mlade živali v rasli zatirali in dokler bo igrala slama glavno vlogo v prehrani odraslih živali, toliko Časa bodo pomanjkljivi tudi uspehi pri naši živinoreji.
V tem pogledu lahko posnemamo napredne živinorejce drugih krajev, ki se ponašajo s svojimi lepimi uspehi pri mladi in odrasli živini.
MURBODENSKA ŽIVINA.
Med domače pasme, ki uživajo sloves dobre Živine, spada tudi murbodenska ali pomurska pasma. Ta enobarvna goved je razširjena po velikem delu naše banovine, na bivšem Štajerskem in na Dolenjskem. Odlikuje se s tem, da je dobra za vse, kar ji daje za razmere in potrebe našega malega posestnika poseben pomen. Dobra je za mleko, za delo in za meso. Veliko vredno je tudi to, da je vajena naši reji in našemu podnebju, da je utrjena in bolj malotrebna, kakor so druge pasme, če izvzamemo «buše», ki prihajajo sem-intja v naše kraje, v posamezne hleve malih živinorejcev.
Murbodenska živina ni izrazito mlečna goved, kakor je na primer montafonska živina, ali zato je pa toliko boljša za voli in za meso. Kakor kažejo dosedanje izkušnje, je pa tudi ta pasma hvaležna za bolj smotreno krmljenje in daje ob ugodnih razmerah po 2400 litrov mleka na leto, kar znaša pri 300dnevni letni molži po osem litrov na dan, kar je vsekako lep uspeh mlečnosti. Prav gotovo pa je, da se da mlečnost mur-bodenske živine še dvigniti, če jo bomo začeli vzrejati na mlečnost in če bomo pospeševali njeno rejo z dobrim krmljenjem in s pomočjo kontrolne molže in skrbne odbire plemenskih živali, kakor delajo po drugih krajih. To je naloga tudi naših zadružnih živinorejskih organizacij, ki
kakor v prozorni meglici. Ugašale so mu misli kakor iskre nad plamenom in bledele podobe.
Prav ko ga je objemal spanec, je začul pod kozolcem rahle stopinje. Komaj slišno se je premikala lestva: nekdo bo prišel na kozolec.
«Polde gre», si je mislil in poslušal. Božajoča roka spanja se je naglo umaknila. Nenadni prihod prijateljev ga je vzdramil in osvežil.
Tiho kakor tat je prilezel po lestvi nekdo, ki ga v temi ni mogel spoznati. Polde ni bil, ker se je povsem drugače obnašal. Na vrhu se je ustavil in gledal okrog sebe. Vinko je ležal nepremično in zadrževal sapo. Bal se ni nikogar, saj je imel vile v kotu zraven sebe. Samo radoveden je bil, kdo je prišel na kozolec. Neznanec je stopil po tihem z lestve ter se oprezno bližal ležišču. Z rokami je tipal po senu; že je našel predpasnik, pa se z njim ni mogel zadovoljiti.
«Nekaj išče», je Vinku šinilo v glavo. Pričel
*e glasno hrj.ati, da bi dokazal globoko spanje. Predrznik mora izvesti, kar namerava. Kadar bo dovolj, tedaj ga bo zagrabil.
Neznanec je tipal in brskal. Vinko je začutil njegovo roko na odeji, odkoder se je hitro zopet umaknila. Zatem se mu je približala ob vzglavju; mračnjak je otipal suknjič in segel proti žepu. Žep pa je bil znotraj v pregibu, zato ni mogel do njega. Čutil je, kako si prizadeva, da hi mu izluščil suknjič izpod glave. Ker mu ni uspelo, ga je poizkusil s sunkom izdreti.
Vinko se ni mogel več premagovati: «Stojb sjc z«*iklical ter ga zgrabil z& ramo, kamor ga je
so se začele pri nas širiti in ki so važne posebno v krajih, kjer so goveje pasme tako enotno zastopane, kakor je na primer murbodenska pasma. Z dosedanjo mlečnostjo smo pa lahko zadovoljni v toliko, ker je sad našega dosedanjega dela na tem polju. Kar smo storili do sedaj za napredek mlečnosti in mlekarstva, to nam tudi ta pasma danes vrača in daje.
Vseskozi odličnih lastnosti je pa murbodenska živina za rejo volov, kar prihaja še zmeraj za razne kraje naše banovine predvsem v poštev. Murbodenski voli so za delo in za meso najbolj cenjeni in je zato po njih največ povpraševanja. Ta živina je lahke, uspešne in vztrajne hoje, pri tem pa tako utrjena, da ji je težko najti para. Pa tudi mesarji jo radi kupujejo, ker daje okusno in tanko vlaknato meso in ker ima ugodno klavno težo.
Samo ob sebi je umevno, da je ta živina tudi za pitanje hvaležna, ker se rada debeli in daje prvovrstno meso. Vse to so tako velike prednosti za razmere našega malega posestnika, d? je lahko umeti, zakaj je po naših krajih s pretežnim malo-posestvom tako cenjena in zakaj jo naši mesarji tako radi kupujejo. Murbodenska živina je pa še sposobna nadaljnjega razvoja v enem in drugem pogledu in je naša naloga, da jo izboljšujemo še naprej z boljšim krmljenjem in skrbnim odbiranjem za pleme, čemur bodo lahko veliko pripomogle tudi živinorejske zadruge. Povsem po-grešno pa bi bilo, če bi hoteli v to enotno in priznano dobro pasmo zanesti s križanjem kaj tuje krvi. Murbodenska goved naj ostane tudi za naprej enotna in čiste krvi! Odjemalci za plemenske živali naj se iščejo danes predvsem proti jugu, da bo z rejo več uspeha!
Sefmi
27.	decembra: Vitanje, Radeče, Vrhnika (kjer je to običajno, se vrše sejmi naslednji delavnik).
28.	decembra: Dob.
29.	decembra: Mirna peč.
31. decembra: Kočevje, Zagorje.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 282-87 do 288-87 Din; 1 dolar za 56-04 do 56-21 Din;
bil slučajno dosegel. «Kdo si? Kaj hočeš od mene?»
Neznanec se mu je izmuznil in planil na le-stvo, po kateri je kar zdrknil navzdol pod kozolec. Za njim se je spustil tudi Vinko, a ga ni mogel dohiteti. Videl je, kako spretno zna bežati po ovinkih; vsako stezo je moral dobro poznati. Odkuril jo je v smeri proti gozdu.
Vinko mu je sledil do Bučarja, poslednje hiše v Zatišju. Tu mu je zmanjkalo sledi; stopinje so nenadno utihnile ter se niso več oglasile. Kam je zavil plašljivec? Kje si je izbral skrivališče? Lahko se je umaknil v hlev ali morda celo v podstrešje. Bučarjev dom je bil razdrapan in vhoda ni bilo treba dolgo iskati. Ali naj pokliče gospodarja? Ne! Čudak bi ga nahrulil in bi mu ne hotel pomagati.
Nekaj časa je hodil okrog hiše in skrbno poslušal. Neznanec se ni več pojavil. V starem poslopju ni bilo čuti nikakega ropotanja. Celo podgane so mirovale.
«Zopet smolab se je rogal Vinko samemu sebi. «Nocoj kakor takrat pod Lesjakovim oknom. Obakrat mi je pobegnil pred nosom. Lahko se mi posmehuje..
«Kaj je prav za prav hotel?» Zaman si je belil glavo, ko se je vrnil na kozolec. cZakaj mi je hotel potegniti izpod glave suknjič, ko je otipal v žepu denarnico? Kdo me je videl v senci pod krivim gabrom? Kako je mogel vedeti, da jo nosim pri sebi? Pa da ni počakal dneva, pko gre za njegovo lastnino i Ali se boji, da jo bom utajil?
100 francoskih frankov za 221-41 do 222-07 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-59 do 167-09 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 258 Din, investicijsko posojilo pa po 60 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem sejmu v Ptuju 15. L m. so bile cene za kilogram žive teže: volom 3 do 4-75 Din, juncem 2-50 do 3-50 Din, bikom 3 do
4	Din, kravam 1-25 do 4 Din, telicam 3 do 4-50 Din. Konji so se prodajali po 150 do 2500 Din, Na svinjskem sejmu 16. t. m. so se prodajale debele svinje po 6-50 do 7 Din, poldebele pa po
5	do 6 Din za kilogram.
HMELJ. Cene hmelju v Zatcu na Češkoslovaškem se gibljejo med 160 in 230 češkoslovaškimi kronami za 50 kilogramov. V enih krajih žateške okolice so kmetje, ki goje hmelj, pričeli misliti na še večjo omejitev hmeljskih nasadov. Kakor pravijo, hočejo zmanjšati nasade za polovico v primeri s predvojno površino.
Kratke vesti
Občni zbor Kmetijske družbe v Ljubila«!
bo v sredo 30. t. m. ob U. uri dopoldne v Ljubljani. Na ta občni zbor bodo imeli pristop edino zastopniki podružnic, izvoljeni v smislu družbenih pravil, in člani glavnega odbora. Na podlagi odloka prometnega ministra bodo imeli znižano vožnjo po železnici v potniških vlakih vsi zastopniki podružnic in člani glavnega odbora, ki s« udeleže tega občnega zbora, če se pri potniški blagajni in v vlaku izkažejo z doposlano jim po-verilnico. Ta ugodnost bo veljala od 28. do 31. t. m. in je družba zanjo zaprosila. Poverilnice za znižano vožnjo bodo veljale samo, če bodo na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani žigosane z družbenim žigom. Za potne stroške bodo morali skrbeti zastopniki sami, odnosno njih podružnice.
Začetek ]e težak.
Začetnik se uči smučati od ranega jutra do obeda. Ko pride domov, mu mamica svetuje, naj po obedu tnalo leže, češ, da mora biti gotovo zelo truden.
«I<aj še, mamica,« odvrne sinko, «niti najmanj nisem truden, saj sem skoro ves čas ležal...»
V takih mislih je zadremal šele proti jutru. V spanju se mu je izpremenila domišljija v mučne sanje. Sanjalo se mu je o obupnem kriku v viharni noči. Nekdo je napadel bogatega tujca, ki ga je umoril in oropal. Mrliča je pokopal nekje v gozdu, prazno denarnico pa skril v drevesno votlino. Zdaj jo išče duh umorjenca; čutil je ledeno roko, ki ga je tipala po odeji. Zakričal je in se prebudil. Nad gorami se je bočila prva zarja.
Prvi dokazi.
Zatišje, preprosto gorsko vasico, je čakalo novo presenečenje. Ljudstvo, vajeno vsakdanjosti, ni poznalo pretresljivih dogodkov. O grozovitih roparskih napadih je čulo le v pripovedkah ob dolgih zimskih večerih. Vse take dogodbice pa so izvirale iz davnih časov. Zato jih je tembolj razburil dogodek, ki sta ga doživela Dragarjev Vinko in Smolinov Polde. Ugibanja in pre-tresanja ni bilo ne konca ne kraja.
Skrivnostni krik iz temine se je umaknil v ozadje, ker so ga vaščani skoro že pozabili. V ospredje je stopila novica o najdeni denarnici, ki je bila skrita tam, odkoder je odjeknilo klicanje. Treznim presojevalcem je bila ta denarnica jasen dokaz zavratnega napada ali celo umora.
Vinkove sanje so tako domnevanje izdatno podprle. Kdo pa naj išče denarnico kakor duh nesrečne žrtve? Kdor umrje nepripravljen, ta se mora pokoriti na onem svetu. Duh, ki se prikazuje,, pa išče rešilca !JUU
DOBINDOL. V predzadnji cDomovini* smo poročali o dveh smrtnih primerih iz naše male občine. Pretekli teden pa so kar trije sosedje šli v večnost. Prvi je Jože Klobučar, star 73 let; bolehal je nekaj mesecev za zltenico. Drugi je Janez Janko, star 93 let in 6 mesecev, najstarejši človek v topliški fari. V mladosti je mož kroš-njaril po svetu in si prihranil lepo premoženje. Tretji, je Gregor Kump, star 84 let. Tako imamo v enem mesecu šest primerov smrti. Vsem pokojnikom bodi lahka žemljica! — Tu imamo zimo z 12 stopinjami mraza. — Domače gasilno društvo bo imelo svoj redni občni zbor 6. januarja na dan sv. Treh kraljev ob 1. popoldne v hiši št. 22 v Dobindolu.
MALA NEDELJA. Ljudska knjižnica Narodnega kulturnega društva v Društvenem domu si je nabavila nad £0 novih knjig. Knjige se izposo-jujejo vsako nedeljo in vsak praznik vsem članom Vabi se vsakdo k pristopu in poravnavi članarine za leto 1931., ker ima knjižnica velike izdatke. — Dne 31. t. m., na Silvestrovo, bo v Društvenem domu Silvestrov večer Na sporedu bodo velezabavna burka, kupleti, petje, godba in polnočna alegorija. Prireditev bo pri mizah. Vstopnina znižana. Vabljeni vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi. — V bodoče bo prinašala «Do-movina* redno domače vesti in zanimivosti, zato priporočamo vsakomur, naj si naroči «Domovi-no», ki je najboljši tednik.
OREHOVA VAS. Na ime K. R. v Orehovi vasi pri Slivuici je bila 19. novembra letos poslana dopisnica iz nekega mariborskega urada, naj se K. R. takoj javi zaradi nekega plačilnega naloga. K. R. je pa prejel dopisnico šele 18. t. m. Torej je od dve uri oddaljenega Maribora potrebovala dopisnica celih 24 dni.
POBREŽJE. Sokol Maribor II Pobrežje je v proslavo praznika uedinjenja priredil krasno uspelo akademijo, ki je občinstvo zelo zadovoljila. Če pomislimo, da je članstvo podnevi pri hudem delu, a kljub temu zvečer v redu telovadi, zasluži to vse priznanje. — V minilem mesecu je nastopil Sokol z dvema igrama, od katerih je najbolj ugajala cLepa Vida». — Omeniti moramo končno še našo sokolsko plesno šolo, kj<u- se mla-cina marljivo vadi pod vodstvom br. Javca. — 1 evsko društvo «Zarja* je v minilem mesecu pro-
slavilo desetletnico svojega obstoja. Tajnik je imel lep nagovor. Danes je cZarja* prav čvrsto društvo. Ob desetletnici sta stopila iz društva dva odlična člana, in to dolgoletni pevovodja g. Zivko Srečko, ki se je preselil v Studence, in g. Klemenčič Jcsip. V priznanje za njuno delo ju je društvo imenovalo za častna člana. — Dramski odsek RK pripravlja lepo narodni igro «Miklovo Zalo*.
RAČNA. Pri nas se je začela zima zelo zgodaj. Nastopila sta hud mraz in ostra burja. Na sv. Štefana dan bosta v Račni v Gasilskem domu dve igri. Vljudno vabljeni vsi od blizu in daleč, ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja! — Lovci so dobili letos že precej divjačine: preko 30 zajcev in 15 srn. — Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem skupaj dopisnik.
SELNICA OB MURI. (S m r t n a k o s a.). Te dni je v Selnici ob Muri umrl v 81. letu starosti stari in znani narodni borec posestnik Jurij Z e-b o t, oče bivšega narodnega poslanca Franja Ze-bota. Bodi mu lahka domača zemlja, preostalim naše sožalje!
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Naš Sokol je priredil v soboto 5. t. m. Miklavžev večer za članstvo, v nedeljo pa je obiskal sv. Miklavž vso sokolsko in šolsko deco. Vsi člani in vsa deca so bili obdarovani z lepimi darili, ki jih je darovala Sokolu vedno odprta roka staroste brata Josipa Tušaka. —- V nedeljo 13. t. m. pa smo v proslavitev 1. decembra priredili lepo uspelo telovadno akademijo. Po otvoritvenem govoru prosvetarja brata Milana Klemenčiča so sledile telovadne točke oddelkov. Ljubka moška in ženska deca, ki je izvajala vaje zelo lepo, je marsikomu omehčala srce. Proste vaje članov in članic so bile dobro podane. Prvič so nastopili nekateri bratje in sestre samostojno na orodju, a vendar so vsi izvedli vaje samozavestno in zelo dobro. Da se je naše društvo že tako razmahnilo, je zasluga vsega vaditeljskega zbora, posebno načelnika brata Klementa Lievalda. Gledalci so z veliko pozornostjo sledili točkam in niso štedili z odobravanjem.
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Pri nas je letos Miklavž prav obilno obdaril otroke, posebno revnejše. Za darila gre predvsem najlepša zahvala našemu trgovcu g. Tušnku.
ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. Preljuba «Domo-vina», zelo te imamo radi, zato te vsak petek prav nestrpno pričakujemo. Večkrat si prinesla
kak dopis iz naše Škocijanske dolinice, a sedaj že nekaj časa nismo čitali ničesar iz našega kraja. Ne vemo, kaj je temu vzrok. Morda ni več našega dopisnika v Škocijanu. Zato bomo pa mi malo opisali naše razmere. Zelo živahno Je bilo pri nas pred volitvami. Po vsej fari so bili razmetani letaki, ki so pozivali ljudstvo, naj ne gre volit. Precej jih je opravilo volilno dolžnost, a žal, jih je še mnogo zaslepljencev, ki se niso odzvali klicu domovine in ki ne marajo složnega dela za našo lepo Jugoslavijo. Zdrami se, Škocijanska dolinica, in zavrzi staro strankarsko razprtijo. Naj živita naša lepa domovina in njen modri vladar! — Dragi Škocijanci, leto se bliža h koncu, zima je tukaj. Naročite si «Domovino», ki prinaša take lepe povesti in obilo drugega štiva. Ne boste se kesali! — Vesele praznike bralcem in bralkam «Doniovine» želi dopisnik.
TEZNO. Z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje je bil odlikovan tukajšnji vrli učitelj g Miloš Ledinek, marljiv načelnik našega Sokola. — Na nedavni občinski seji ja bil proračun v celoti sprejet. — Razpisano je mesto občinskega tajnika zaradi tragično preminilega bivšega tajnika g. Janka Aprisnika, ki je vzorno vodil svoje posle. — Sokol je sklenil, da priredi prihodnje leto veliko tombolo za kritje stroškov za nakup letnega telovadišča. — V naši občini s', iztočili gostilničarji v tekočem letu 488 hi vina, 49 hI vinskega mošta, 71 hI piva, 11 hI žganja, 1V2 hI likerja. Seveda pa celotne koirine alkoholnih pijač niso izpili samo domačini, temveč so pridno pomagali tudi Mariborčani.
ŽALEC. (S m r t n a k o s a.) V četrtek 17. t. m. je umrl v Žalcu po hudi bolezni znani posestnik in trgovec g. Edvard Kukec, star PO let. Pokojnik je bil daleč okrog znan in priljubljen. Bil je prvi starosta žalskega Sokola, bivši predsednik Olepševalnega društva v Žalcu, prej d( lga leta načelnik žalskega gasilnega društva in podstarosta žalske gasilske župe, občinski odbornik, eden izmed ustanoviteliev žalske elektrarne in odbornik Hmeljarskega društva, Umeljirne in Dramskega društva v Žalcu. Zapušča vdovo in tri hčerke odlične Snkolice. Pogreb se je vr^il v soboto ob številni udeležbi občanov. Značajnemu narodnemu in gospodarskemu delavcu bodi ohranien časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
iii si že člon Uožntae družbe?
Vinko se je kesal, ker je komu kaj omenil. Sosedje so ga neprestano nadlegovali. Vedeti so hoteli, kakšen je bil tisti, ki je prišel ponoči na kozolec. Vedno jim je moral pripovedovati, kako se je pojavil in pobegnil.
Najbolj so občudovali njegovo hrabrost, da se je upal s kozolca in slediti prikazni. Spet so poizvedovali o vsem, kar je videl in slišal; vaški stric pa je h"alil Boga, da ga ni prikazen zdrobila v prah in pepel, ker jo je preganjal kot hudodelca.
Kar ni mogel pojasniti Vinko, je izpopolnil Krečar iz Robide. Tudi on je videl prikazen — tisto noč, ko je posetil Vinka skrivnostni neznanec. Vračal se je iz trga, kjer se je bil za-poznil. Ze od daleč je opazil, da se ob križu ob robu gozda nekaj premika. Postal je in gledal; sprva ga ni bilj groza. Videl je, kako se je nekdo vrgel pod križ ter se ga oklenil z obema rokama Pri tem je zastokal iz dna bolestne duše: «Izgub-Ijen sem za vedno!*
Krečar se je od strahu skoro sesedel. Snel si Je klobuk in vzdihnil: «Bog naj ti pomaga!* Nato jo je ubral domov. H hrižn se ni upal več pogledati. Drugi dan pa je vedel, da je bila prikazen brez glave. Segala je do vrha križa.
Vinku ni bilo dosti za taka pripovedovanja. Bila so silno pretirana. Morda je bilo vmes nekaj resnice, vse drugo pa je bilo izmišljeno in zlagano. Take govorice mu ne morejo koristiti, marveč škodovati. Po tej poti ne bo dosegel svojega
namena. Drugam mora obrniti pozornost, ako hoče priti do smotra.
V svoje veliko začudenje je opazil, da se mu bogatin Bučar nekam približuje. Skopuh je bil pravcati ošabnik ter ni znal prijazno občevati. Kadar je s kom govoril, tedaj je gledal v tla; navadno pa se je človeku že prej izognil. Zaradi tega ni imel prijatelja med sosedi.
Dragarjev Vinko je bil edini, kateremu se čudak ni umaknil. To pa le tedaj, kadar je videl, da ni nikogar v bližini. S hlinjsno prijaznostjo ga je ustavil na poti in začel nerodno kramljati. Najprej se je vselej lotil vremena Pri tem se mu je poznalo, da bi rad še nekam drugam obrnil besedo.
Njegovo vedenje je bilo čedalje bolj sumljivo. Vinko se sprva ni hotel vazgovarjati; skopuha je črtel, kakor so ga črleli vsi vaščani. Vsem se je gabila njegova lakomnost: za svoj dobiček bi bil človeka kar živega odri. Kadar je bilo treba komu kaj dati, tedaj je stisnil pesti in držal z obema rokama. Nasprotno pa se je tresel od poželenja, ako je pričakoval koristi.
Vinko je pričel zakrivati svojo mržnjo ter se nastavljati skopuhu. Večkrat ga je srečal na poti, kar je Bučarju silno ugajalo. Vselej pa se je ozrl okrog sebe, preden se je zapletel v pogovor. Govoril je tiho, kot bi se bal, da bi ga kdo ne slišal. Njegovo vedenje je bil čedalje bolj skrivnostno.
Nekoč ga je dohitel ob mraku pri križu. Bučar je nesel butaro drv; lezel je prav počasi in stokal, kakor bi ga tiščalo silno bremat Vinko
pa je veselo požvižgaval, čeprav ni čutil v srcu pravega zadovoljstva.
Ustavila sta se po običajnem pozdravu. Okrog in okrog ni bilo žive duše.
Starec je počasi odložil drva in vprašal mladeniča, kam se je namenil.
«Nekaj trt bi rad narezal za krovca*, mu je odgovoril.
«Pa tako pozno! Preden prideš do gozda, se bo stemnilo..
«Vseeno, ako jih poiščem jutri. Ponoči res ni prijetno hoditi okrog gozda.. »
«Ali se bojiš, da te bo kdo zagrabil?* Skopuhov glas je bil prisiljeno šaljiv. Tako je pač moral odgovoriti, ker tudi fant ni mislil resno, marveč se je pošalil.
«Saj veste, kaj vse govorijo.. .* se je Vinko porogljivo namuznil. «Cloveka je kar groza...*
«Seveda, kdor verjame*, je odbijal Bučar. «Ti menda nisi trk plašljivec.. .*
«Nisem. Prav imate.»
«No vidiš. Zares je smešno. Kaj ne, Vinko?*
«Seveda», mu je vidno ustregel
«Potem sva midva edina v Zatišju, ki greva mimo takih budalosti. Želel bi, da se o tem bolj natanko pcgovoriva ...»
«Pametnega človeka rad poslušam. Vi ste starejši ter ste že marsikaj doživeli..
«Imain pač svoje mnenje pa tudi svoje prepričanje... Nocoj menda nimaš numega opravila?*
cNimam. Za kako uro bi se odtrgal...»

Božični in novoletni pozdravi
Beograd. Slovenski fantje, službujoči pri pehotnem polku v Beogradu, želimo vsem slovenskim fantom in dekletom vesele prazn ke in 6rečno novo leto: Danilo Gabrovec, Matija Šinkovec, Jožko Rajšp, Hansi Verdnik, Andrej Jernej-čič, Janez Debevec, Franc Petrič, Anion Bogataj, Franc Perko, Jože Mihelčič, Franc Petkovšek, Janez Rastresen, Franc Rihar, Alojz Havhi, Anton Rozman, Rudolf Dobovšek, Ludovik Rode, Franc Korošec, Karel Zvezda, Ivan Langus, Jožef in Mirko Slanic.
Crkvina-Kolašin. Vesele božične praznike želijo slovenski fantje orožniki, služeči v lepi naši Črni gori v kolašinski četi: narednik Ivan Levičar, narednik Alojz Mišič, podnarednik Franc Po-pijač in podnarednik Franc štrukelj.
Detkovac. Vsem bralkam in bralcem naše ljube «Domovine* želiva vesele božične praznike in srečno novo leto slovenska orožnika: Ludovik Medvešek (Gorenji Leskovec) in Ferdinand Košir (Slogova gora).
Drenovci v Hrvatskem Zagorju. Tudi tukaj v hrvatskih šumah smo zaposleni številni Slovenci iz Potoške doline, da čez zimo nekaj zaslužimo. Trdo moramo delati od ranega jutra do poznega večera, pa komaj zaslužimo za prehrano. Za obleko in druge domače izdatke ne ostane nič. Ni več lako, kakor je bilo včasih. Želimo vesele božične praznike in srečno novo lete vsem bralcem in bralkam «Domovine*: Aloiz Ruparčič, Alojz Košir, Ivan Košmrlj, Ludovik Lavrič, Franc Lav-rič, Jo'ko Košmrlj in kuhar Anton Ruparčič, vsi iz Retij pri Loškem potoku.
Hodoš. Slovenski fantje orožniki z orožniške postaje v Hodošu želijo slovenskim fantom, posebno pa brhkim dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto: Urlep Franin (št. Jurij ob južni železnici), Zlobec Andrej (Sežana), Kračun Ludovik (Loče pri Poljčanah), Martin Krum-pnk (Šmarje pri Jelšah), Umek Franjo (Vrhnika), Franc Jožef (Št. Peter pri Novem mestu), Rues Josip (št. Ilj).
Kraguuvac. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo bralcem •n bralkam «Domo-vine», posebno fantom in dekletom, slovenski fantje, službujoči pri pehotnem polku: Fnnc Kotar, Josip PHninšek, Alojz Moravec, Alojz Kastelic, Jože Avsec, Leopold Roarelj, Ludovik Lavrič, Alojz Novak, Franc Blažič, Alojz Pust,
| Alojz Greznik, Matevž Trnovec, Anton Bolha, Josip Vovtar, Dominik Mrazek, Dominik Jarc, Ludovik Prušek, Jože Kolenc, Martin Zidar, Rudolf štrukelj, Jakob Godec, Franc Graear, Franjo i Klun, Jože Pangrac, Jože Mahne, Anton Sega in Alojz Veber.
Kragujevac. Slovenski fantje od pehotnega ' polka želimo fantom in dekletom, očetom in ma-, teram vesele božične praznike in srečno novo leto: Miško Cvetkovič (Brežice), Jožko Zidar (Celovec), Karel Dajčman (Maribor), Miško Klarič (Fara), Jožko Lenko (Ljubno). Jožko Eitnik (Velenje), Fran Zuidar (Savinjska dolina), Karel Kovačič (Novo mesto), Ivan Korošec (Jarenina), Jožko Selan, Janez Vidic in Alojzij Šubelj (Hru-šice), Viktor PuHjevec (Ježica), Jožko Škulj (Ort-nek), Jožko Tekster (Banjaloka), Franc Retelj (Novo mesto), Franc Usnik (Rob), Ivan Verder-ber (Koprivnik), Franc Miklič (Ambrus), Alojzij Briški (Žaga); od 3 artilerijskega polka pa: Mirko Okorn, Albin Vidmar in Alojzij Jesenšek (Litija), Medved (Liberga) in Medved (Dobovec).
Kraljevo. Slovenski fantje, avijatičarji v Kra-ljevu, želimo vsem slovenskmi dekletom in fantom in vsem čitateljem «Domovine* vesele božične praznike in srečno novo 'eto: Alfonz Sko-berne (Dobje pri Planini), Stanko Rajli (Jurklo-šter), J°kob Zehelj (Bočna pri Gornjem gradu), Milko Trpin, Ivan Kregar, Anton Verbič in Herman Supan (Ljubljana). Ivan Grkman (Komenda pri Kamnikul, Draero Primožič (Železniki), Kro-šelj Anton (Ljubljana), Martin Delakorda (Pe-trovče pri Celju) in Viktor Svetina (Koroška Bela).
Kriva Palanka. Slovenski orožniki, služeči v Krivi Pa'anki na jugu naše lepe Jugoslavije, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Mihael Strajnar (Velika Lok-1). Ludovik Čandek (Stična) in njegova soproga Fani (Mali Gaber), Anton Bregant (Bled) in njegova soproga Mici (Kamenje pri Novem mestu). I<mpc Roje (Dobrava pri Ceb'u), Franjo Krnc (Fram), Ivan Dobro-vclc (Verd). •
Niš. Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo znancem, zlasti dekletom slovenski fantje vorki. službujoči pri pionirskem polku v Nišu: Adolf Šaloven, Franjo Hladin, Emil Mlinar, Ivan Velunšek in Avgust Oblrk (Velenje), Anton Praprotnik, Jože Učakar in Miha Lesjak
«Zelo mi boš ustregel.*
Fant je bil takoj pripravljen za pogovor. Ponudil se je, da mu pomaga nesti drva, kar je čudak odklonil. Tudi ni maral, da bi hodila skupaj; rekel mu je, naj gre naprej ter ga počaka pred hišo. Tak-: sta stopala v precejšnji razdalji: Vinko z rokama v žepu, Bučar pa sključen in zamišljen, z butaro na rami.
Prag Bučarjeve hiše je redkokdaj prestopila noga kakega soseda. Umazanec ni sprejemal obiskov. Vsakdo mu je bil berač, kdor ga je prosil v denarni stiski. Po vsej okolici je šlo od ust do ust: «Bučar bo umrl brez dobrega dela.*
Vinko si je že večkrat želel ogledati domovanje vaškega samotarja Zdaj se mu je nudila priložnost. Komaj je čakal, da j j starec ukresal luč, potem pa prižgal umazano leščerbo ter jo postavil na zapeček. Nato je obrisal s predpasnikom debelo hrastovo mizo, polito z jedjo; zadaj na klopi so stali lonci in sklede, v katerih so se kisali ostanki jedi od vsega te Ina. Od stropa so visele dolge pajčevine. Po njih so se vozili pajki in lovile muhe. Šipe v oknih so nadomestovale krpe. Postelja ob steni še ni bila najbrže nikoli postljana. Pod njo so škrbljale miši, ki so se gostile z raznimi odpadki.
Čudaku ni ugajalo, ker se je Vinko preveč oziral okrog sebe. Vedel je da opazuje njegovo zanikarnost in malomarnost. Ako bi mu pokazal svoje bogastvo, bi mu zabrisal slabe vtiske. Bučar pa se ni nikdar ponašal s svojim imetjem.
Rajši je stokal kakor siromak, ki ne ve, s čim se bo hranil in oblačil.
«11 udo je, ako je človek sam», se je naposled opravičil. «Toliko je dela, pa naj pometam in pospravljam.*
^Gospodinje vam je treba*, mu je Vinko omenil. «Dva napravita več ko eden .. .*
Na to mu samotar ni odgovoril. Odprl je staro omaro in postavil predenj zeleno steklenico. «Na, pij!* mu je natočil kozarček.
«2ganja ne pijem!* se je branil. «Takoj mi udari v možgane.* .
«Pokusi!* ga je silil. «Pristua kapljica. Ne bo ti škodovalo.*
Vinko se je dal pregovoriti. Eno samo kapljico je bil spustil na jezik, pa ga je speklo kakor peklensko olje.
«Pij!* mu ni pustil odložiti kozarca. «Ali veš, koliko je staro to žganje? Kaj meniš?*
«Ne vem, kaj bi rekel.* Vinko se ni hotel ubijati s praznim ugibanjem.
cNakuhal sem ga pred desetimi leti. Učakalo je visoko starost.*
«Zares, močna pijača.* — Vinko je zopet po-kusil in pohvalil. «Ta vam požge vse smrtne grehe.. .*
Skopuha je očitno nekje zabolelo. Brž ga je zavrnil: «Seveda, kdor jih ima... Jaz jih nimam .. .*
«No, vas pa prime za lase*, se je Vinko hitro pošalil. Bal se je, da bi se mu zameril.
(Št. Janž pri Velenju), Jože Jeroml, Vinko Hart-man, Ivan Fele, Franc Svetič, Jože Šerbl, Albert Časi, Leopold Prosenjak, Franc Ajtnik in Gregor Jevšek (slovenjgraška okolica), Rudolf Ocepek in Viktor Okrugar (Trbovlje), Štefan Vasle in Vinko Očko (Zabukovea), Friderik Zupane (Šmarje pri Jelšah), Ivan Resnik (Koprivnica), Alojz Juvanc (Hrastnik).
Novi Sad. Slovenski fanlj% služeči pri zrtke« plovcih, želimo našim dekletom in iantom vesele božične praznike in srečno novo leto: Avgust Pri* možic (Tržič), Alojz Baje (Raka), Adolf Pogačar, Brunon Bezica in Štefan Krauc (Ljubljana), Jože Kavalar (Bohinj), Franc Vednik (Slovenska Bi-strica), Anton Jurhar (Celje), Jože Bohinc (Bre« žice), Jože Sekura, Franc Viderger in S'avko Guzej (Trbovlje), Ivan Pečar (Jesenice) in Frane Luthar (Murska Sobota).
Pakračka Poljana. Slovenski fantje in možje iz Loškega potoka, zaposleni v hrvatskih gozdovih, želijo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem domačim, znancem, prijateljem in čitateljem «Domovine*, posebno pa slovenskim fantom in dekletom: Ludovik Knavs, Ivan Knavs, Franc Mohor, Anton Knavs, Anton Samsa, Matija Bnrtol, Alojz Knavs, vsi iz Malega Loga, in Ivan Mohar iz Retij.
Priština. Slovenski fantje, službujoči pri artilerijskem polku, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto čitateljem «Domovines, fantom, dekletom in sorodnikom: Ivan Jezovšek, Ivan Palir in Alojz Dečman (Grobelno), Frane Žaler, Janez Sovine, Anton Stipčič, Josip Kidrič in Martin Pepelnak (Šmarje pri Jelšah), Stanko Sotenšek (Zagorje), Leopold Kukovifič (Senovo), Franc Lončar (Sevnica), Vincenc Petrovčič (Logatec), Ložef Glogovšek (Brežice).
Prizren. Vesele božične praznike želijo slo^ venski fantje, ki služiio svoj rok kot vojaki telefonisti v Prizrenu v Južni Srbiji, vsem fantom, dekletom, prijateljem in znancem: Furek Mihael (Zlatoličie pri Ptuju), Stanitz Villi (Ptuj), Lartg Aleksander (Maribor), Milonig Ivan (^iTtanj), Pajank Jrkob (PodDeca), Švab Josio (Prev^lje), Rugelj Viktor (Št. Rupert), Hlade Franc (Jesenice), Završnik Alojz (Št. Janž na Dolenjskem), Tomažin Ivan (št. Ruoert).
Rtanj. Želinjo vesele božične praznike in srečno novo leto bralcem in bralkam «Pomo-vine>, posebno pa slovenskim dekletom: Anton in Vik^r Novak (Žužemberk), Lovr-j Lo^-ar (Laško), Ivan štepec (Novo mesto), Martin Krršovec
«En požirek se prileže*, je potrdil. <Ali boš kaj zagriznil?* mu je ponudil prekajeno klobaso, Bila je že plesniva in trda ko usnje.
Mladenič se je čudil skopunovi postrežljivosti. Menil je, da ga hote opijaniti z nekim posebnim namenom. Zdaj pa mu ponuja celo jedi, kar je tembolj čudno, ker še ni bilo slišati, da bi bil skopuh koga napasel.
Vinko se je lotil klobase. S težavo je pre-žvečil košček ter ga spravil v želodec. Rezalo ga je po grlu, kakor bi požiral steklene drobce.
Starec se je spravil nad lonec z ostankom kislega zelja. Zajemal ga je z leseno žlico. Pri tem je premišljal, kako bi spravil iz sebe nekaj, kar mu je ležalo na srcu.
Začel je providno: «Nekateri ljudje slišijo travo rasti... Kaj praviš, Vinko?*
«Ne vem, kaj prav za prav mislite*, ga Vinko nalašč ni hotel razumeti.
«Da ni vse skupaj nič, kar govorijo.. .> «0 tem ni dvoma. Nekomu se je sanjalo...? «Kaj pa denarnica?* je vprašal čudak z neko tiho skrbjo, katero je Vinko komaj zapazil. «Ali je nisi našel.. .?*
«Sem. To pa ni menda nikaka posebnost...? «Seveda ni.* Dedec je bil kar zadovoljen, Fanta je hotel preizkusiti, ali zna pravilno skle> pati in preiskovati. Pa je začel sklepati, da je manj prebrisan, kakor mu je prisojal. Ali pa se za vse skupaj premalo zanima. Da se je potuhnil, tega se skopuh ni bil domislil.
(Moravče), Franc in Avgust Vozel j (St Lambfert), Pept Zendjak (Rajhenburg), Ferdinand Jamšek (Frankalovo), Jižef Ferlež, (§t. Vid).
Sombor. Vesel božič in »rečno novo Ieto,želi vsem čitateljem drage cDomovine>,. posebno pa ljul kim : slovenskim dekletom, orožnik Pavel Čretnik.
Sremska Kamenica. Vesele božične praznike 'in siečno novo leto želijo vs>m cenjenim bralcem in bralkam «Domovine» slovenski orožniki, gojenci žandarmerijske podoficirske šolo v Srem-ski Kamenici: kaplarji: Vinko Tučič, Janko Gaj-«er, Valentin Kadunec, Franc Potočar, Avgust Živičnjak, Josip Kepec, Martin Fekonja, Franc Kuhat, Janez Štalcer, Alojz Campa, Anton Ger-dina, Matevž Jurca, Emil Kolman, Ignac Prah, Mihael Lampe, Alojz Prevalšek, Matija Mlinaric, Josio Kušter, Franc Marinček. Franc Jezernik, Vinko Kovše, Alojz Veršič, Avgust Golob, Va-lenf n Hladnik, Franc Krevs, Josip Storman, Alojz Leskovšek, Ignac Orebek, Martin Fifolt, Anion Kovačič, Matija Irgolič, Jurij Zimšek, Josip Minih in Franc Burnik.
Sušak. Skupina Slovencev na obali Jadranskega morja želi vesel božič in srečno novo leto čititeljem in čitateljicam «Domovine», posebno sorodnikom in poznancem: Štefica Ivolenčeva in Fr uc Sitar (Št. Rupert pri Mokronogu), Ivan Udovc in Valentin Bohinc (Golnik), Marica Škarje , Ema Bevčeva in Andrej Tuto (Vrhnika), n Tf,r Marušič in Albert Janež (Cadram pri Koti; -h).
egova vas pri Loškem potoku. Vsem sloven->1 4 fantom in dekletom, bralcem >n bralkam Pomovine* želimo vesele božične pravnike in prijetno novo leto. Zaposleni smo v Šegovi vasi pri g. Tajcu v gozdovih. Dominik Kordiš, Anton Lavrič, Ivan Lavrič, Franc Mohar, Ivan BenMna, Jože Mihelič, Ivan Krže, Franc Lavrič, Alojz Lavrič, Ivan Šega, Anton Lavrič in Polde Ko-šmrlj.
?tip. Prav vesele božične in novoletne praznike želimo vsem fantom in dekletom slovenski fantje, ki službujemo pri artilerijskem polku v Štipu v Južni Srbiji: Friderik Pangretič (Brezovica pri Nemški Loki), Rudolf Mihelič (Ribnica pri Kočevju). Ivan Sauer (Mozelj pri Kočevju), Jožef Retelj (Kočevje), Franc Klun (Ribnica pri Kočevju), Adolf Tekavec (Ribnica pri Kočevju) in Pa^omir Pejič (Novi kot).
Užice. Vesele božične praznike in srečno novo leto žele orožniki iz Užica in okoliških postaj:
V <"> n Albreht:
Mora
i.
ivomaj je malo primežikalo solnce in se je razlezel sneg, so pokukale po prisojah vijolice in trobentice iz zeleneče ruše, oče Tršar pa je odločil: 1
<Jutri gremo trebit.>
Po zatohlih zimskih dneh si je vsa družina /.de"a dela na prostem, kjer se človek lahko nasmeje in navriska in se mu odpre oko in srce, ra se razvozlja beseda in se sprosti pesem v jasni dan.
Domen, Tršarjev najmlajši, je šel potlej popoldne vabit dninarje. V Okladi jih ni bilo posebno veliko; zakaj prebivalci so bili po večini sami trdni kmetje in je premogel razen hiše sleherni še bajto za eno ali celo dve družinici, toda bajtarske prebivalce je rabil slednji kmet v prvi vrsti sam zase in jih ni rad puščal drugam. Bolj razširjena in priljubljena je bila navada, da so kmetje za večja dela drug drugemu posojali lastne sinove in hčeie. Teh seveda ni bilo treba plačevati, ampak so za delo vračali delo,'a starši so še više cenili drugo prednost takšne vzajemnosti. Mladina se je namreč pri delu prijetno seznanjala in temu in onemu se je zarisala slika brhke žanjice ali grabljice tako globoko v srce, da je ni mogel pozabiti, dokler nista stopila pred oltar. Zbog tega so bili ti delavci tudi pridni in jih ni bilo treba nikoli pri-
podnaredniki Jožko Dobrovoljc, Pepi Lončarič, Ivan Dremelj, Alojz Ferjančič, Ivan Ur^ič, Jurij Kocman, naredniki Ivan Otoničar, Ivan Bizjak, kaplarji Franc Brinovičar, Franc Kovic, Vrabič Franc, Vrabič Ivan, Smalc Josip.
Veles. Fantje, službujoči p-i pehotnem polku v Velesu, želijo vesele božične praznike Staršem, bratom in sestram, a tudi vsem slovenskim dekletom: Milan Blažek (Pesje pri Brežicah), Marijan Skočaj (Stari grad pri Vidmu), Rok Z' kšrk (Libna — Videm pri Krškem), Vinko Račič (Dr« novo pri Krškem) in Ivan Speli (Rakek).
Veliki Befkerek. Prekmurski fantje vojaki, služeči svojemu kralju in domovini pri težki arti-leriji v Vel. Bečkereku, želijo predragim staršem, vsem fantom in posebno prekmurskim dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto: Ku-kojca Ludovik (Krnci), Josip Skerlck (Moščanci), Ludovik Luthar (Križevci), Ernest Bačič (Do-manševci), Menciger (Fukšinci) in Karel Flisar (Moravci).
Seegraben (Avstrija). Vsem bralcem in bralkam «Domovine» želijo vesele božične prazn;ke in srečno novo leto: Anton Kopmaier, Miha Na-veršnik, Anton Mazek, Marija Feigl, Liza Godec in Štefan Vogrič.
Gladbeck (Nemčija.) Moramo se zopet malo oglasiti, da bodo bralci «Domovine» čitali, kako se nam godi v Gladbecku. Kakor smo že enkrat poročali, nam hočejo vzeti vso podporo in nas nagnati iz države. Podpor seveda niso mogli vzeti, ampak domov nas hočejo poslati, češ, da za nas inozemce nimajo več kruha. Poklicani smo bili k zdravniku, da je ugotovil, ali smo sposobni za potovanje v domovino, kar po večini tudi smo. Nadalje nam pobirajo potne, domovinske in rojstne liste, tako da postaja reč vedno resnejša. Ako nam izplačajo, kar smo vplačali v «Knappschaft>, pojdemo prav radi domov. Rajši smo pač doma krkor v tujih deželah. — Dne 1. t. m. nas je obiskal g. Juvan, predsednik Narodne strokovne organizacije v Ljubljani. Zelo smo se ga razveselili, ko nam je izročil pozdrave iz domovine, nam mnogo lepega povedal in nas tolažil, češ, da doma še nismo pozabljeni in da bodo v bodočnosti še bolj skrbeli za nas kakor do sedaj. Obljubil je, da bo storil vse, kar bo mogoče, da bomo tudi mi pozneje dobili kruh v svoji ljubi domovini. — Želimo vsem Slovencem in Slovenkam, čitalcem «Domovine>, najlepše božične praznike in lepše novo leto. Pri nas tukaj letos ne bo veselo in tudi božične potice ne bo.
ganjati. Nihče se ni brigal za uro in posebno zvečer so delali skoro kar do trdne teme. Ce gospodar omeni, da labko ostane kaj dela še za drug dan, mu fantje sami oporekajo, češ, da ni vredno odlašati, kar vendar lahko danes store, a vse to zgolj za tisti prijetni občutek, ki ga imajo, če se lahko v temi in brez nadzirajočih pogledov pojoč vračajo s svojimi oboževankami proti domu. Noč ima svojo moč. Beseda je tišja in misel toplejša. Cesto se razvneti fant z besedo in pogledi ves dan zaman skuša približali ponosnemu dekletu, ko pa jo domov grede vpraša v poltemi: «Me imaš vsaj malo rada?» se poredno stisne k njemu:
«Kaj vprašuješ, ko sam dobro veš!> In fant bogat zauka v noč in gruča tovarišev krepko za njim. —
Ko se je Domen pod večer vrnil in povedal očetu, koliko ljudi je nabral, se je Tršar vedro nasmehnil:
«To bomo lahko vso prst presejali, ne pa samo trebili !>
Osemnajstletna Zinka se je sukala po kuhinji in pomagala materi. Očetova zadovoljriost ji ni bila nič kaj po volji.
«Ne vem, čemu je treba vlačiti toliko ljudi skupaj,> je potarnala materi, «ko ni drugega z njimi ko same sitnosti.*
Preden je mati utegnila odgovoriti, je stopil tudi Tršar sam v kuhinjo in uaročil, naj skuhata za drug dan svinjine.
Marsikatera druž.ina še kruha ne bo imela. Jožef Košir, Jožef Zelič, Pavel Pečnik, Franc Lončar, Avgust Kalšek, Gregor Kovač, Franc Bleska, Anton Vodišek, Marko Krajnc, Ivan Merhavt, Anton Starina, Bartel Zelič, Franc Benar, Blaž Starina, Peter Majcen, Franc Muster, Frane Kraniža r, Pavel Majcen, Dominik Govejšek, Franc Canier, Martin Lončar, J.inez Bervar, Franc Te-povšek, Martin Sporčič, Franc Sporčič, Vmcenc Britovšek, Martin Podjaveršek, Ivan Knez, Ivan Krulč, Ivan Vodišek in Franc Križner.
Ilamlorn (Nemčija). Semkaj v Hamborn prihaja £0 izvodov «Domovine», ki jo vsi z največjim zanimanjem beremo. Zato prosimo za malo prostora, da opišemo svoje križe in težave, ker nam brezposelnost vedno bolj trka na vrata. Dne 2. t. m. se je vršilo v Hainboruu slovensko zborovanje, na katerem je govoril g. Juvan iz Ljubljane. Razložil nam je natanko svetovno krizo. Vm(>i je lilo nekaj takih, ki ne znajo slovensko, pa je zato g. Pavel Bolha preložil govor na nemški jezik. Nekaj zl orovalcev je bilo malo nestrpnih, kar ni prav. Mnogo se je za nas že storilo. Tudi to, da dobivamo podporo, za kar So se mnogo prizadevali g. dr. Deželic, g. Bolha in drugu Čitateljem «Domovine> želi vesele božične praznike in srečno novo leto: Karel Mautz.
Hamborn - Neumiihl (Nemčija). Pri nas v Neumiihlu smo Slovenci še zmerom složni in tako laže pozabljamo bridkosti. V nedeljo 13. t. m. sta imela veselico Podporno društvo «Samjpomoč> in njegov oddelek Pevsko društvo «Triglav» pod vodstvom našega marljivega predsednika g. Antona Šnajdena. Najprej so bili obdarovani otroci naših članov, 120 po številu, ki so tudi skupno zapeli lepo božično pesem. Zatem je nastopilo Pevsko društvo <Triglav> s 30 pevci, ki so zapeli vrsto lepih slovenskih pesmi. Člani Pevskega društva «Triglava> so zatem igrali slovensko igro. Nastopili so v igri predsednik Anton Šnajden, blagajnik Ivan Salobir, pisec igre Leopold Dolar, pevec Avgust Duh in tri prav dobre igralke. Prireditve se je udeležila velika množica naših rojakov. V veliko vaselje pa nam je bilo, da se je udeležil prireditve tudi g. dr. Deželič, naš izseljenski komisar iz Dusseldorfa. Prav iskrena hvala za njegov obisk in še bolj za njegov lep, iz srca govorjen nagovor, ki nam ostane za vedno v spominu. Najprisrčnejša zahvala gre n egovi soprogi, ki je pokazala veliko dobrosrčnost nam in našim otrokom. Gospa je prinesla darila za nrša malčke s seboj in potem pomagala našemu pred-
«Da se ne bo mogel kdo ustiti, kako je prj Tr-šarju samo plažo otepab, je odšel spet po opravkih.
«Blaž, saj Zinka jutri lahko ostane doma, ali ne?» je stopila žena za njim. Hčerka jo je pobožala s hvaležnim pogledom, a mož je zarentačil: «Nič ne bo zaplečevala po kuhinji I Zato sem rekel, da pripravila nocoj, če ti je treba pomoči, si pridrži Cincljo iz bajte doma, a dekle naj gre delat z nami. Kakšna kmetica naj neki kdaj bo iz nje, če ne bo vseh del sama poznala?b
Zinka se je namrdnila in komaj slišno zamr-mrala:
«Jaz ne bom nikoli kmeticah Oče ni čul besedi, a obraz mu je dovolj zgovorno pravil, da hči ni zadovoljna. Pol v šali, pol v smehu je revsnil:
cDolder si Tršarjeva, delaj, kadar boš cesarjeva —3>
«Zlobudra», mu je .presekala mati Marta besedo. «Kaj neki gnjaviš deklino? Ali res nimaš nobenega drugega opravila?»
Oče Blaž se je zadovoljno zagrohotal in odšel v šupo, kjer so rezali rezani"o.
Ko je oče odburil venkaj, je smuknil Domen k Zinki:
cNovico imam zate.»
Mladenka je položila prst na usta in odšla z desetletnim bratom v zgornjo izbo.
dBi se že spet igrala, igrača otročja*, je bila mati nejevoljna. «V kašeo pojdi in reherc pri-nesi!»
»DOMOVINA« št, 52 =
Dimie, Martin Novšak, Anton Gradišar, Marko Avsec, Jožef Vodnik, Leon Zupančič, Franc Pait-ler, Deželak, Jakob Kotnik, Slatner, Martin Kan-duša, Marija Bregar, Martin Sapotnik, Florijan Urana in Rok Križnik.
Oberbanšen-Osterfeld (Nemčia). Tukaj v Nemčiji imamo sedaj prav slabe čase. Bližajo" se božični prazniki; katerih smo se včasih prav veselili, ali letos bodo ti prazniki mnogim tukajšnjim rojakom žalostni. Upamo pa, da bo prihodnje leto že boljše. Želimo uredništvu in upravništvu «Do-movine*, bralkam in bralcem iu posebno sorodnikom vesele božične praznike 'n srečno novo leto: Franc Čaler (Št. Jurij ob južni železnici), Franc Arnšek (Gornja Ponikva), Jakob Šteh (Mala Račna), Matija Kifelj (Mirna peč) in Franc Korošec (Št. Jernej pri Poljčanah).
Eseh sur Alzettc (Luksemburg). Uredništvo cDomovine* prosimo za nekaj prostora, da malo potožimo o naših razmerah v Luksemburau. Vsak mesec se nam slabše godi. Kriza narašča vsak dan bolj. Vesele božično praznike in pa srečno novo leto želimo uredništvu <? Domovine?, tovarišem, ki so zapustili Luksemburg in se 27. novembra vrnili v našo leop Jugoslavijo, bralcem in bralkam «Domovine», zlasti onim v Mežici in Črni: družina Ročnikova, Franc Zupančič, Jožef Kump, Jožef Rogelj in Jožef in Karolina Avsenak.
Eysden Ste. Barbe (Belgija). Čeprav se nas nahaja tukaj mnogo Slovencev, vendar se redkokdaj oglašamo v «Domovini*. Kako nestrpno pričakujemo vsake sobote, ko nam prinese <Domovina* toliko lepega in zanimivega štiva, mnogokrat pa tudi žalostne in pretresljive novice. Kako globoko nas je pretresla vest o tragičnem dogodku pri Levcu blizu Celja, posebno nas, ki smo po rodu iz okolice Celja. Vsem, ki so izgubili svojce, naše najgloblje sožalje. Gotovo tudi marsikaterega či-tatelja zanima, kako se imamo tukaj na tujem. Pred letom se je še marsikdo lahko pohvalil, ali danes ni več tako. Plače so majhne in tudi ne delamo več redno šest dni v tednu kakor prej. V trgovinah so pa cene zmeraj stalne. Dandanes pač mora biti človek vesel, da ima vsaj kako delo. Hudo je brezposelnim, posebno na tujem. Bližajo se božični prazniki. Kako smo jih z radostjo pričakovali, ko smo še bili doina1 Kako z veseljem smo se odpravljali k polnočnicam, tu pa je žal vse drugače. Ničesar prazničnega ne občutiš. Želimo vam, ki se nahajate v domaČih krajih, posebno dekletom, vesele božične praznike in srečno novo lelo: Alojz Hudoliu' (Sladka gora), Ivan
Pezdevšek (Zibika), Anton Globokar (Krka pri Stični), Štefan Stoleker (Konjice), Štefan Rogelj (Trebnje), Alojz Hribar (Črna), Ciril Medved (Rajbecburg), Miha Bizjak (Kozje), Franc Kozinc, Janež Sfenfčar, Franc Turšie (Sevnica), Ignac Znidaršič (Mokronog), Ivan Smodič, Anton Bežen Še-k (Trbovlje), Marija in Avgust Sifcila (Hrastnik), Anton Šinkovec, Ivan Cvek, vsi člani Pevskega in tamburaškega društva v Eysdenu.
Evsdcn St. Barbe (Belgija). Pošiljamo prisrčne pozdrave in želimo vesele božične praznike in srečno novo.leto našim fantom in dekletom kakor tudi vsenv čitateljem «Domovjnej: Franc Golež (Ponikva ob južni železnici), Franc Petelin (Brezovo), Jožef Petan (škovc pri Sevnici), Ivan Se-nicar (Žigarski vrh) in Franc Kozinc (Čanje).
Ejsdcn Ste. Barbe (Belgija). Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem čita-teljicam iiičitateljeni <rDomovino kakor tudi fantom in dekletom rudarji: Jože Gorenc, Alojzij Mramor (Trebelno pri Mokronogu), Jože Gvsec, Jože Mergole (Bučka), Alojzij Gracer (Rajhenburg), Anton Fiarčnik (Prekopa pri Vranskem), Vladimir Ivič (Kostrivnica), Karel Pere (Zagorje), Alojzij Jazbec (Blanca), Ivan Zakraj-šek (Sevnica ob Savi).
Marcinell-Charlerci (Belgija). Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Josip in Neža Bizjak, Alojz, Marija in Lojzika Šturbaj, Anton Bizjak, Karel Smole, Štefan Jager, Franjo Knap, Anton Cvirn, Zeleski Danček in Anton Verbošek (Sv. Ema), Ignac Šorn in Lojze Lipo-šek (Sodna vas).
Zwartberg (Belgija). Oprosti, ljuba <Domovina*, da se tudi mi oglašamo. Tukaj nas je več Slovencev, ki delamo v rudniku Zwartbergu. Zadnje čase so se silno razmere poslabšale. Zmanjšali so delavcem mezde, a mnogim delavcem je družba še odpovedala delo. Želimo vsem bralcem in bralkam iu vsem sorodnikom vesele božične praznike in srečno novo leto: Alojz in Ana Smeh, Martin in Katarina Špolenak (Sv. Jurij ob južni železnici), Ivan Jagodic (Rogaška Slatina), Anton Kovške (Dolga gora- Ponikva pri južni železnici), Janez Zalokar (Ponikve pri Studencu), Franc Glavica (Loče), Pavel in Poldin i Pec (Konjiče), Ema in Franc Zcriav (Pilštanj), Franc Supan (Planina), Anton iii Angela Kohne (Poljčane), Franc in Mina Loitner (Vransko). Anton Vodopivec (Krško), Ivan Šket (Kostriv-nica), Franc Krepek (Maribor), Anton Skale (Pečica pri Poljčanah), Ivan in Ivanka Inženir
t ■ .... .......... stran 8 .====
eedniku g. Antonu Šnajdenu obdarovati otroke. Nadalje se zahvaljujemo še zveznemu predsedniku, g. Pavlu Bolhi, ki nas je obiskal in imel lep nagovor. Želimo vsem bralcem «I)omovine* prav zadovoljne božične praznike in boljše novo leto.
Herne-Holthau»eii (Nemčija). Leto se nagiba h koncu in bližajo se božični prazniki in morda bolj srečno novo leto, kakor je bilo letošnje. Sicer se pa prav nič ne veselimo teh praznikov, zakaj božičnega drevesca z darili letos ne bo. Da bi konm želeli srečno novo leto, skoro nima pomena, saj se naše voščilo gotovo ne bo izpolnilo. Bridka usoda nas je pahnila od dela in kruha in marsikoga v prerani grob. Tako nam jo meseca maja zavratna jetika pobrala priljublje-neg rojaka Matijo Vozla, starega 52 let, po rodu ■ iz Litije, a 18.' oktobra so se užgali podzemski plini v rudniku v Herne-Sodingenu in uničili življenje 17 rudarjem. Od naših rojakov k sreči ni bil nobeden prizadet. — V ponedeljek 30. nov&n-bra sta nas posetila predsednik Narodne strokovne zveze iz Ljubljane, g. Juvan, in predsednik . Zveze jugbslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji, g. Pavel Bolha. G. Juvan nam je opisal razmere v naši domovini ter se poučit o tukajšnjih slabih razmerah, pod katerimi trpe naši rojaki. Upamo, da bo g. Juvan doma delal na to, da se bo naš dogovor z Nemčijo razširil v pomoč tukajšnjim rojakom. Vsem bralcem «Do-movine* želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Anton Hrovat, Martin Repoš, Ahac . Dolinšek, Ivan Boštjančič, Andrej Copar, Jože Mohor, Franc Vidmar, Ivan, Anton in Štefan UI-čar, Simon Jazbinšek, Franc Orožen, Jože Klavi-Šar, Jož« Sever, Jože Vozel, Anton B ene, Blaž Petz, Jakob Vozel, Franc Vauhnik, Fran Mlekuš, Filip Satler, Franc Florjančič, Jože Miižnik, Andrej Belaj, Urban Zmešič in Karel Vodušek.
Lintfort (Nemčija). Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo bralcem in bralkam naše ljube »Domovine* doma kakor na tujem. Tu nas je 25 naročnikov na « Domovino*, ki jo vsi prav radi Čitamo. Sedaj je tudi za nas slab čas. Slovence kakor tudi Čehe odpuščajo iz služ-. be. Novega zaslužka pa ni mogoče dobiti. Pon-grac Horjak.
Miirs (Nemčija). Vesel božič in srečno novo leto želimo vsem rojakom: Ivan Vider, Ivan Pro-sen, Ivan Lebeničnik, Ivan Primošič, Ivan Rich-ter, Valeutin Pribošič, Marija Vidic, Leskovar, Klavžar, Pavel Stražar, Jericinijo, Jakob Franc, Anton Pretner, Lovrenc Planine, Matija Untok,
«Bonr! Saj ne gori voda*, se je obregnila hči in odšla z Ddninom.
V sobi se je deček razveselil: dlojuikov Nace tudi pride in mi je rekel, naj te prav lepo pozdravim. Vidiš, kaj mi je dal?* ji je pokazal hlebček iz lecta. «Zate, je dejal, ima še več.*
«Zakaj si šel k Ilojiiikovim?, se je našobila ' sestra.
<Saj nisem hotel iti tja,* ^.e je branil mali, ca sva se srečala pod Zakrogom, ko sem šel od Gan-' tinjevib. Vprašal me je, kaj počnem in kam grem, in sem mu povedal, da bomo juti i trebili. Potlej je kar rekel, da pride tudi on. Vzel me je s seboj in mi naročil, kakor sem I i dejal.*
«Nace je parobek,* se je zanicljivo nasmehnila, ta delat naj le pride, če že na Vsak način hoče! Tudi lecta lahko prinese, se boš vsaj ti Sladkal.
«Ga ti ne inaraš?* seje čudno videlo malemu. < Njegovega že ne!* t .laz pa! In še kako rad!* <rJe že dobro! Samo Nacetu ne smeš povedati, da ti vse poješ — *
«Nič se ne boj, se je postavil Domen, <saj nisem baba!*
Sestri je šlo na smeh: «Potlej znaš molčati?*
«Jaz? Kakor kamen! Vidiš, saj še niti očetu nisem povedal, da pride tudi Nace*, so je ufbža-til deček in je bil na moč resen. .<Bi šel v bajto?*
'Po kaj?*
«Ti že povem*, sc je obotavljala Zinka. «Samo tako moraš iti, da te nihče ne vidi, tudi mati ne —*
«Ali pojdem po gadjo srajco?, se je začel ro-gati mali.
«Tiho, budalo, ali se pa poberi*, je zapretila sestra in nekaj časa nejevoljno gledala proč.
<Kakšna vendar si?* je bilo bratu takoj žal, <ali sc ne smem nikoli nič pošaliti s t<_boj?; Ona je še molčala, a mali: •r Povej no, po kaj naj grem v bajto!* Vzpel se je k njej in šepetaje obljubil: cLe brez skrbi bodi! Še ti ne I oš vedela, kdaj izginem iz hiše, samo kujaj se mi ne!*
Zdaj se ji jo videlo, da je dovolj na varnem: <K Cinclji pojdi in reci, naj pripravi tisto, za kar sva se oni dan menili. Če more, naj mi še nocoj prinese, če ne pa vsaj jutri, preden od-idemo trebil *
c Z tuka, kod se opletaš? ju je pregnal materin klic.
Že grem*, se je odzvala hči in grede še za-bičevala Domini, naj dobro opravi.
Pri večerji je oče Blaž pogrešil malega: * Kje je pa Domen?*
«Tukaj?, je deček ta hip pomolil glavo skozi vrata in poinežiknil sestri.
<Na kozolcu sem bib, se jo izmotal Domen. «Zinkina jarčka ima gnezdo v senu na srednjem odru. Vidiš, Zinka!* ji je pomolil jajce, ki ga je ■ sestia takoj spravila.
Po večerji je začel oče Tršar moliti rožni venec. Zinka in Domen sta skupaj pokleknila k peči za vrati.
«Sveta Marija, mati božja*, sta vselej zategnila z ostalo družino, a nadaljevala je samo Zinka, medtem ko ji je Domen šepetaje sporočal:
•s.Noeoj Cinclja ne more priti, ker še nima vsega pripravljenega, zjutraj pa pride navsezgodaj in ti. prinese.* Potlej oba:
«Daj nam danes naš vsakdanji kruh:, a Zinka šepetaje vmes:
«Kje si dobil jajce?* In je hitro poprijela:
'Temveč reši nas Vsega hudega*, Domen pa: Cinclja ti g.a pošilja.*
Preden je bila molitev končana, je na ta način izvedela Zinka, da mora jajce še nocoj vreči čez ramo na lužo in trikrat zarotiti: ■ Kakor tole, tako ti!*
Potlej naj brž zleti v hišo iu naj se nikar nif ne ozira nazaj. Kar bo še sicer treba, izve od Cinclje same.
Mladenka je bila z bratom zadovoljna. Po molitvi ga je pohvalila in mu večkrat zapored ponovila. da ga ima izmed vseh najbolj rada. Vrhu tega mu je pa še odrezala lep kos kruha in mu ga na debelo namazala s sirovim maslom, Doni-novim najljubšim priboljškont. Tako opremljen je legel deček počivat in se je vse do sanj čudil, čemu neki imajo ženske zmeraj takšne skrivnosti, Zinka pa je stopila na dvorišče in zvesto
(gkofja vas pri Vojniku), Štefan Cene (Zbelovo), |<'Hc in Ana Lakner, Ivan Lojen (št. Peter pod Svetimi -gorami), Ernest Divjak, Jurij Podgornik, Franc Ravnik, Fani Pec in Ivan Klcmenčič (Le-skovec pri Krškem).
Antbes Gironde (Francija), Vesel božič in srečno novo leto želi Anton Poberžiuk.
Combclle (Francija). Do sedaj smo še precej zaposleni in smo zaenkrat še kolikor toliko na dobrem. Vesel božič in srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam «Domovine»: Slavko Potnik, Mici in Matija Podgoršek (Zreče), Ana Ternik (Konjice), Ignac Ternik (Muta), Ignac &ajtegl (Žeče pri Konjicah), Franc Oros (Konjice) in Jakob Krančan (Zreče).
Cliappcs Alier (Francija). Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem naročnikom in naročnicam cDomovine*, oosebno valiko-nedeljskim fantom iu dekletom želi Stanislav Lach.
Charbonnier (Francija). Dolgo časa se ni poznala delavska kriza v Franciji, a sedaj je tudi tukaj v bogati Franciji potrkala na vrata in jih na široko odprla. Povsod odpuščajo delavstvo, tako da je že mnogo naših rojakov brez kruha in brez zaslužka. Želimo vsem bralcem in bralkam <Dainovine» vesele božične praznike in srečno novo leto: Jože in Rozalka Klopci?, Anton in Frančiška Likovič, Franc in Marija Jenič, Miha in Marija Lavinc, Franc in Helena Gusi, Ivan in Justina Benko in Ivan Puugartnik.
Charbonnier les mineš (Francija). Daleč tu v notranjosti Francije nas biva skupina Slovence^, ki si služimo kruh v rudniku. Zaslužil; je k?-kor po večini povsod prav slab, a kar se-! i, je drago. Kmalu bo ostajalo še samo z > r ni. Želimo vesel božič in srečno novo leto vsem domačim, znancem in prijateljem, sotrpinom rudarjem v domovini in tujini, bralcem in bralkam sDomovine» in g. uredniku. — Kruleč Anton.
Cour et Buis (Francija). Tukaj sva samo dva Slovenca, ki delava v gozdu. Zaslužek je bolj pičel, posebno sedaj pozimi, a midva imava vsaj dosti dela. Slabo je v bližnjem Lyonu in v drugih mestih, kjer je ž.e mnogo delavcev, med njimi več Jugoslovenov, na cesti brez posla. Do pomladi SDloh ni unati, da M se kaj izboljšale rnzmere. Želiva vesele božične praznike in srevno novo leto vsem naročnikom «Domovine» doma in na tujem: Ignac Vrečko (Straža pri Novem mestu) in Franc Kotar (Mirna peč).
Exaudain (Francija). Tukaj nas je nekaj Slovencev. V zadnjem času so se zelo poslabšale delavske razmere in zmanjšala delavcem njihove mezde. Delamo samo pet šihtov na teden in zraven tega so začeli še odpuščati delavstvo. Kakor vse kaže, se bomo morali morda že z novim letom vrniti domov. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem bralcem in bralkam «Domovine», posebno onim v krškem srezu: Alojzij Golobic, Jožef Kužar, Franc Goriaek, Franc in Alojzij Pavše, Jože Tonin, Anton Koee-var, Franc Ajdovnik, Ivan iu Marija Zupančič, Alojzij in Terezija Keše, Viktor in Ana Golobir, Franc in Lenčka Kolenc.
Faremoutiers (Francija). Tudi mi radi čitamo «Domovino3>. Prosimo za malo prostora, ker se že dolgo nismo oglasili. Slišimo, da so po vsem svetu slabe razmere. Vsakdo od nas bi bil srečen, če bi si mogel v domačem kraju zaslužiti vsakdanji kruh. Pisec teh vrst se z vso družino nahaja že osem let v Franciji. Po večini delamo v gozdu. To leto so se tudi tukaj razmere zelo poslabšale. S tremi otroki in ženo sem prišel sem in trije so se tukaj rodili. Gorje nam, če naenkrat izgubimo delo. Nam do sedaj še sicer ne gre preslabo. Domačini so nam naklonjeni in se sedaj skoro kakor domači čutimo v teh temnih gozdih, kjer vsak dan sekira poje svojo pesem. Smo pa hvaležni Bogu. da snio vsaj vsi vedno zdravi. Želimo vsem bralcem in bralkam srečne božične praznike in veselo novo leto, posebno ožjim rojakom Prezi-dančanom: Blaž in Marija Lipovac in njuni otroci Franjo, Slava, Micka, Zdravko, Ivan iu Mislin.
Fontenay-Lumigny (Francija). Tukaj nas dela nekaj Slovencev, ki radi čitamo «Domovino». — Vsem čitateljem «Domovine» želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Ciril Stanek (Murščak), Franc in Ciril Ožbolt, Bebar, Franc Troha in Žagar (Prezid). Najrajši se shajamo v gostoljubni hiši Blaža Strabola, da nam je v tujini krajši čas.
Harnes (Francija). Vesele božične praznike in najsrečnejše novo leto želimo čitateljem in čital-kam «Domovine», posebno pa našim vrlim slovenskim fantom in dekletom slovenski fantje rudarji v Franciji: Anton žužek (Vrh pri Trebel-neni), Karel Horjrk (Lokavec pri Rimskih toplicah), Karel Horjr k (Lokavec) in Franc Prosenc (Ribče pri Kresnicah).
Harnes (Francija). Vsem domačim, bralkam in bralcem cDomovine* želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Jožef in Katarina
Hribernik, Franc in Marica Humar, Franc in Agata Tome, Franc in Marija Tome (Zgornji Tuhinj), Franc in Anica Nerat (Radmirje), Ivan in Antonija Razpotnik (Griže), Vinko Majcen (Mal-koveč), Jernej Knez (Laško) in Jožef Perko (Moravče).
Husigny-Godl:range (Francija). Vesele božične praznike želimo g. uredniku, vsem bralcem iu bralkam «Domovine>, posebno pa našim staršem, bratom in sestram. Pridite, ljubi otroci, domov v moje naročje, zakaj tujina vam je le hudobna mačeha! Takega klica si menda želimo "si v tujini se nahajajoči Slovenci. Marija in Franc V.izo-viSek, Jožef Kovačič in Jakob Hrastelj.
Kembs (Francija). Naj se tudi podpisani enkrat oglasim iz tega skritega kotička. Tukaj nas je mnogo Slovencev, zaposlenih pri gradnji velika električne centrale ob Renu. Vesel božič in srečno novo leto želi čitateljem in čitateljicam cDomo-vine», posebno prekmurskim dekletom, Janez Puvar (Krajna v Prekmurju).
La Neuville (Francija). Zaposleni smo v šumah. Tudi tu kaže vse na slabše. Želimo vsem bralcem in bralkam «Domovine», fantom in dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto: Ludovik Šega (Loški potok) in Anton in Janez Kline (Babuo polje).
La Roche en Breuil (Francija). Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo čitateljem ' in čitateljicam «D.>movine»: Franc Zakrijšek (Topol — Bloke), Franc Piat tr (Babno polje), Jožef Maluar in Leopold čop (Tržič) in dru^i naši rojaki.
Mancicullcs (Francija). Tukaj nas je le malo Slovencev. Zaposleni smo v železnem rudniku. Razmere so -se sicer tudi pri nas poslabšale, a v drugih rudnikih je še slabše Želimo vesele božične praznike in sreče polno novo leto: Pavel in Slavka Krošel, Ivan in Marija Lupšina, Jožet Kužner, Jožef in Marija Pohorec in Rudolf Bitenc.
Mineš de Brasac (Francija). Srečno novo leto želimo g uredniku, vsem čitateljem «Domovine», vsem, ki so se udeležili zadnjih volitev, in narodnim poslancem, ljubi cDomovinb pa mnogo zvestih naročnikov: Jože in Marija Žgajnar (Velike Lašče), Alojzij in Frančiška Krajnar (Marija Snežna), Anton in Kristina Oset (Št. Jurij ob južni železnici), Jože in Marija Kovač (Zagorje ob Savi), Rudolf iu Marija Poglavc (Žarunca pri Cerknici), Vinko iti Marija Udovč fšt. Rupert na Dolenjskem), Ludovik in Marija Kisovec (Bukov-nik pri Št. Rupertu na Dolenjskem), Ignacij in
izpolnila Cincljino naročilo, a zaspati potlej Se dolgo ni mogla. Vse se je že zibalo v .mu pod Tršarjevo streho,- ko se je ona še vedno kakor vročična premetavala po postelji. Kaj neki lazi to Hojnikovo teslo za njo? Saj mu je že dostikrat razločno pokazala, da ga ne mara. Ona sploh noče ostati v teh hribovskih grapah. Vse žive dni naj bi se pehala ob takšnem lomistežu. kakršen je Hoj-nikov Nace? V Okladi je dosti deklet in si lahko bbere pravo! Zamera sem ali tja, jutri mu bo kar naravnost povedala, če se bo hotel kaj preveč sliniti okrog nje.
Prav gotovo bi mu povedala, ali oče, kakršen je, nagel in divji, bi jo še mogoče prdmikastil, ko je tak grabež! Samo: zemlja, zemlja in zemlja! Seve, zemlje imajo Hojnikovi celo več kakor Tršarjevi, oče pa zmerom gode:
«Vsakdo naj si pomaga na boljše, slabota rada sama pride b
Tršar misli, da je zemlja ros vse. Nikoli ni nikjer bil, ničesar ni slišal, ničesar ni videl in ničesar ne ve. če bi mogla Zinka govoriti z njim kakor s človekom, bi mu že povedala. Njej je svet drugače odprt, odkar so minilo jesen merili za cesto tod skozi, ali z očetom kljub temu ni nič. Še z materjo je hudo, Čeprav je ona malo bolj pametna. Najlaže se Zinka pomeni pač s Cincljo! To je ženska, ki res kaj ve. Še čudno, kaj jo je »neslo v te samote. Mlada je morala biti na moč lepa in brhka, ko še zdaj ni napačna, najsi tudi že nosi pet križev. Ona je povedala Zinki, kako je pri gospodi. Ženska se tam niti oblači ne sa-
ma, kaj šele, da bi prijela za grablje ali celo vile! In možje! Roke poljubljajo ženam in v svilo jih odevajo, ne pa da bi hrulili nad njimi kakor v Okladi: cStara sem, stara tja! Baba škrbasta!> A Konrad je gospod! Cinclja pravi, da je celo prav visok in imeniten gospod.
V razvnetem dekletu je zaživela slika mladega inženjerja Konrada, ki je lani meril tod, ko so prišli gospodje ogledovat kraje, koder naj se vije cesta, ki bo vezala samotno Oklado z ostalim svetom. Dvakrat ali trikrat je Zinka govorila z njim. Prav za prav je govoril le bolj on, ker Zinka iz samega sramu ni mogla ziniti skoro nobene besede. Samo zardevala j« in kar vročina jo je kuhala, kadar ga je zagledala. Nekoč jo je nalahno vščipnil v lice in jo vprašal, ali bi ga marala. Do mozga jo je streslo in jo mislila, da se vse pogreza okrog nje. Če bi zdajle prišel...
Zdajci je kakor mora pregnalo prijetno sliko. Grozeče je odmeval očetov klic po zemlji, a kraj sebe je kakor pretečo senco videla Načeta. Velik in ueroden tipi je z lopatastimi rokami proti njej in govori o letini in o volili, o svinji, ki se noče ubrejiti, pa o tem, da starima dvema ne bo treba predolgo dajati užitka, ker sta že itak z eno nogo v grobu.
Če se zaskuti Nacetu, bo vse drugače. Cinclja ji je obljubila pomoč in Cinclja zna! Potlej bo gotovo tudi z očetom laže.
Na visokem jesenu se je predramila sova in zaskovikala v noč. ko ie Zinka zaspala.
II.
«Ali ste še kar sami, mati¥» je zjutraj slišala priti Cincljo. Planila je iz postelje, se za silo oblekla in zdrvela v kuhinjo.
<Sem že tudi jaz tukaj, mati Cinclja! Nič ne mislite, da smo res tako zaspanih je namignila ženski, naj gre z njo.
«Ste prinesli?> jo je grede zaskrbelo, a Cinclja je malo pohrkala, govorila nekaj o zgodnji pomladi in se medtem s kačjo opreznostjo ozirala na vse strani. Ko se je prepričala, da sta res čisto sami, ji je naglo pomolila stekleničko-
<Tehle kapljic mu dajaj. pa se ga otreseš...» Zinka je skrila stekleničico v nedrije, a Cinclja je šušljaje naročala:
«še spodrep sem ti prinesla. Puntarica, ki je lani umrla v otroški postelj1, ga je imela še na mrtvaškem odru pod seboj. Ce ni ta«, ni nig vreden. Kar spravi gab je previdno eprezovala naokrog.
Zinka se je zgrozila in je le s težavo stisnila zlokobni trak pod predpasnik.
cKaj moram s tem, mati Cinclja?» se je tresla. cKo pojdete trebit, se spodrecaj z njim in bodi z Nacetom prijazna, kar se da», je učila gostačka. cMeni se z njim, kakor veš, da mu je najbolj všeč, samo tega mu ne reci, da ga imaš rada ali da ga nimaš. Toliko ga pa le mešaj, da se bo sukal vedno blizu tebe! Ko bo potlej trebež že v kupih, in začno zažigati, odvezi spodrep in napravi z njim nad ognjem živ vozel, misli na Načeta in reci: ,Kolikor ta vozel zave>.e. toliko na i me nate
Ana Ternik (Zreče), Alojzij in Martin Komlanc (Tržišče), Ludovik Dobovičnik (Vojn k pri Celju), Štefan in Jožefa Kovač, Štefan Adamič, Ivan Kumar, Anton Ravnnk in Peter Kovač (Stranice pri Konjicah), Franc Komar (Št. Ruoerf), Anton Drobnič (Bločice pri Rakeku), Mati a Ivane (Velike Lašče), Anton Žnidaršič (Št. Vid nad Cerknico), Franc Gornik (Mrtn-k pri Rakeku), Ven-celj Knap (Begunje pri Cerknici), J-kob Punger-čer (Malkovec na Dolen:skem), Pavel šivic Franc Mikuš, Janez Brence, Franc Grmek in Jože Šu-Štaršič (Rakitna), Franc Jerman, Franc Obreza (Dolnje Jezero), šteffn in Ivana Kovač (Stranjice pri Konjicah), Ivan in Jožefa Udovč (Št. Pupert na Dolenjske'"), Karel Bar (Lju^.jma), Anton Malan (Sromlie pri Brežicah) S*«nko Štrukelj (Ljubljana). Jože Skoberne (St. Jurij ob jirni železnici), Jože Škrabar (Cemšenik), Franc Zn-puštk (Hrastnik), Franc Bonič (St. Jernej na Dolenjskem), Anton Sušni k (Gozd nad Katrnikom\ Metod Lajevec (Hotič pri Litiii), Fr-nc Re~nik (Dobrava pri Konjicah) Ivan Krana (Št. Juri i ob Taboru), Ivan Barlič (Moravče), Fr-ni Oruš (Polena), Jožef Šnitef?el (Koniice),	Knrd~™, Jožefa Lan«r, Martin in Ana Kovšček (Št. Rupert na Do'enjskerr).
Mineš ('e Bruay (Francija). Po doteem tpoVs-niu se tudi odtod zopet oglašamo v priljuMfeni >Domovini«, ki prihaja tudi k mm v nekaj izvodih, a se bo gotovo še razširila. Želimo vsem citeteljem »Domovino« vesele bosPne rr^znike in srečno novo leto: Adam Ivan (Jerneja v»s rri ČrnomPu) in Franc in VeroniKa Vidmar (Polš-nik pri Litiji)
Montmiral (Franera). Ze doteo časa se nis,v,o javili naši ljubi «Domovinb, ki io vsak leden nestrpno pričakujemo. Tu je se^ai k~j huHa kriza in plače so se zmanišale. Želimo si le da hi se mogli čimprej vrniti v domovino. Ve>-ele božične praznike in srečno novo leto vsem bralcem in bralkam cDomovine* žele- FHip Kenria. A'o;z Ožbolt, Anton Šebalj in Jože Pavlin (vsi Pre-zidanci).
Pas de Cal^is (Franciia). Do zdai smo bili še precej zaposleni, a v zadnjem času so se razmere znatno poslabšale. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto sorodnikom in bralcem <Domovine*: Šfefan Kuzmič, Franc Kik°c, Anten Zrim, Ilonka Marič (Motovilci), T.-in<r (Tr*kova), Ludovik Zavec (Kuštanovci) in Karel Škodnik (Gornji Slaveči).
Piannes (Francija). Iz vseh krajev Francije se oglašajo naši izseljenci, le od nas še ni biio poročila. V tej okolici je več rndn kov, v katerih se koplje železna ruda. Zaposlenih nas je tu precej Ju^oslovenov krkor tudi naših rojakov iz Julijske krajine Kriza je tudi nas tukaj spravila pod svojo kruto pest. Razmere so postale skrajno slabe. Naš zaslužek se je občutno skrčil in delamo le po štiri šihte na teden. Okoli 30 delavcev je bilo pred kratkim odpuščenih, a koliko jih še bo, se ne ve. Tukaj n^s je največ z družinami in ako tudi nas zadene ista usoda, da izgubimo delo, kam naj se obrnemo brez denarja in brez doma? Čitali siro v «Domovini*, da sta Francija in Jugoslavija sklenili medsebojno pogodbo, po kateri bo naš delavec užival isto ugodnost kot domačin. Ni pa bilo omenieno, kdaj stopi do-tična poTod!-a v veljavo. Nujna polreba je, da se no^od' a nemudoma uve^avi.1— Žrtev dela je naš roj-k Ivan Kočev^ doma iz Dola pri Trebnjem na Dolenjskem. M^ž ie že d"lie časa bolehal in 11. t. m. ga je krute smrt reši'a iz te doline fi°'z v cvetu moške do^e, stere^a komaj ,r3 Tukaj, je zamislil ženo in tri otroke, stare o* štirih let naprej. Bil ie priden in miren človek in skrben o*e svoii družici. Zena in otroci"]' so ostoij v n-ajve"ii bedi. ker je mo' umrl zariHj bo'ezni in ne po nesreči, čeprav si je pri delu npfcopol bolezen. Zato ne do^i nilske rirk,viu;',e. — PošiUava n^^cS« pozdrave in obenem želiva srečnejve novo leto sorodnikom, prijateljem, znancem in Vsem tn,r,em in bralkam «Domo-vinp»: Alojz in Juliia Centa.
Roma^ne sous ^ntfauecn (Frj>n*iJa). Tu je Jntroslovenov okoli fO iz vseh s'rani Jugoslavije. Zaposleni s^o pri pradnii nove železnice. Pred mesecem n"s jo delalo okoli 150 delavcev, zd"j r a n^s ie še samo okoli SO zar.idi zime. Za tra-'"nia zi"'e so o^dr*»'i samo bolite mtede mo'vi. Mma <Donjovitm pri'^ja v n"šo m "oslove" sko gostilno. Imamo namreč dalmatint-ke^a pr^sfilni-?"ria. Za zabavo n*>ni noskrbita včasih harmonikar S'ovenec in slikar Prekmuroc. Vs"ko nedeHjj ponosne pridejo v Gostilno tudi naša lepa prekmurska dekleta, sbižeča rri krnelib no v"so1\ V n-.So zabavno »»ostrino pri^atejo radi tudi Francozi in dru"i delavci iz raznih držav. Vesele božične praznike že'im vsem čitatelipin «Dnmavi-rte», posebno pa Prekmurcem, Aloizii SMill.
Sallaumines (Fr»aci'aL Prosimo tudi mi za malo prostora v «Domovini>. Tu nas je precejšnje število Slovencev, ki se le malokdaj oglasimo,
čeprav imamo dosti časa, saj počivamo vsak teden en dan ali dva, ker se tudi tukaj zelo mofno občuti kriza. Pa še plačo so nam prikrajšali. Tu v Sallauminesu imamo tudi Društvo sv. Barl^are. ki je obenem podporno društvo. V društvu sta pevski odsek in dramski odsek. Na sv. Barbare dan smo lepo proslavili naš rudarski praznik. Francoski župnik nam je bral sv. mašo, ker slovenski ni mogel priti. Priredili smo igri «Skriti zaklad* in «Kmet in avtomat*, ki sta lepo uspeli. Po iprah so pevci zapeli «Slovenec sem» in še nekaj drugih pesmi. Vsem bralcem in bralkam naše cDomovine* želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Josip Jeraj (Veliki Gaber), Do-linar, Jereb, Ivan Demšar, Leopold Kavčič, Rafael Zakelj, Valentin Petelin, Bašovec, KoDaf, Filipič, Ludovik in Ana Pišler, Lovro in Franca Prek, Ivan in Reza Možina, Jože Jezeršek, Jože Isteriič, Stanko Poljanšek, Pavel in Neža Brelih (vsi iz Žirov), Franc Burnikr Ivan, Alojz in Angela Razložnik, Ivan Jelovčan (Poljane), Fran- in Pavlina Golob (Čatež), Jo?ef Zupančič (Sv. I nv-rene), Ignac Levstik (Žužemberk), Anton in Ana Šerhelj (Maribor).
Tanlinghen-Pas de Calais (Francija). Prosimo za iralo prostora v naši ljubi ^Domovini*, ki jo vsak teden celotno prečitamo. Vsako soboto komaj čakamo, da nam prinese iz Puhe Jugoslavije dosti novosti iz naših domačih krajev. Tu na«« je zaposlenih nekaj iz Preknurja. Zaslužek ni t-»k, kakor so ga nam prej obetali, a letos se je cel i še poslabšal. Dosti naših jugoslovenskih delavcev ima toliko sredstev, da bi se lahko vrni'i v domovino. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto svo;im staršem, s rodnikom, f-n-tom, dekletom, zlasti prekmurskim, in vsem r:ta-te'jem in čitateljicam: Karel škodnik. Atejz 'e-liarčič (Gornji Slaveči) in Štefan Hari (Dankovc ).
Pittsburgh (Zedinjene države). Kot naročnica se zelo zanimam za «Domovino>, ki nam prinaša najlepše romane, povesti in razne novosti. Čeprav sem šele dve leti v tem kraju, som že dosti privadila tukajšnjim razmeram in se po; čutim prav srečna s svojo družinico.— Vsem prijateljem in prijateljicam kakor tudi v-emu drugemu slovenskemu rodu vesele božične pr zuike in srečno novo leto, tebi, ljuba «Domovina>, pa obilo dobrih naročnikov želi Antonija Floreteva.
Firkltnd Lake (Kanada). Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, se n un obuja spomin na nekdanje lepe čase, ko smo doma vs-^k v svojem rojstnem kraju praznovali te lepe dneve. Se-
priklene.' Trikrat naredi tako, vrzi spodrep na ogenj in začni klicati na pomoč, čsš. da nekaj tvojega gori. Nace bo gotovo priletel in ti bo hotel pomagati. Ce on zgrabi za en konec, hlastni ti brž po drugem in glej, da se trak pretrga. Potem se lahko zaneseš, da te za ves svet ne bo maral več!*
Zinki je bilo tesno in prav zabolelo jo je, ko ee je Cinclja zvito zarezala. Nekaj toplega se je hipno predramilo v njej, nekaj nalik zeleni bre-žini, ki se s cvetjem pretkana ponuja solncu. Hotela je še to in ono vprašati izkušeno svetovalko, ko se z dvorišča oglasi Nace:
«Dobro jutro, ljudje, kolikor se vas je nabralo!*
Njo je zaščemelo, medtem ko je Cinclja takoj stopila proti Hojnikovemu:
«Bog daj! Glej ga no Načeta! Ti si pa zgo-den.*
Spremila ga je v vežo, odkoder je mladenka kmalu zaslišala živahno kramljanje. Razločila je očetov in materin glas, po besedi spoznala Nan-deta in Lipeta, oba starejša brata, hlapca Dolfeta, ki je jecljal in zmerom večkrat z desno nogo potrkal ob tla, preden je začel govoriti, najbolj zgovorna pa je bila Cinclia, ki je na vsako besedo vedela štiri nazaj. Nace se je oglašal poredko in trdo.
<Kakor bi drva skladal*, je presodila Zinka in se zasmejala, vendar ni mogla pregnati občutka nekšne čudne plahosti. V nedrijih jo je
žgalo in pod predpasnikom je nestrpno mencala spodrep, ko je stopila v vežo.
<0, Zinka,* se je razveselil Nace, «ali pojdeš ? nami?*
«Xakopak», je namesto nje potrdil gospodar. <V tem dimu,» je pokazal v kuhinjo, «naj se suše babe, ne pa dekleta:*
Kakor je Nacetu tudi ugajalo, si le ni upal reči ne teko in ne tako, da se ne bi zameril materi Tršarki, le s pogledi je zvesto spremljal Zinko in kar samo se mu je smejalo.
Vr "3in so posamič in v parih prihajali fantje •n dekleta in se jih je nabralo toliko, da v veži nazadnje že ni^bilo več prostora za vse.
«Ko lesnik se nas je nasulo», se je zavzel Hoj-nikov, ki se je zbal za Zinko.
«Nas vsaj ne bo zeblo*, je zajecljal Dolfe, si pogladil ščetinaste rumene brke in se namuznil Cinclji. Gostacka ga je zapeljivo pogledala in mu požugala:
«Oj, ti skobec stari, kaj mu vse ne roji po glavi!*
«Na tešče imaš že dovolj,* se mu je zasmejal gospodar, «zdaj lahko gremo jest.*
Za dve mizi jih je bilo. Vsi so že sedeli, le Nace se je še opletal, da bi laže prisedel tja, kjer si Zinka izbere prostor.
«Kaj pa tebi ni-všeč?* ga je podražila Cinclja. «Prvi prideš in boš zadnji sedel. Menda saj iič čakaš, da bi sedel pri meni?*
Vse se je zasmejalo in tudi Nace sam si ni znal drugače pomagati. Do ušes rdeč, je hotel
res sesti k jezični gostački, ko Cincija odskoči, posadi na svoj prostor Zinko in pahne hitro Načeta k njej.
<Saj nisem res tako hudobna ne», se zareži, a fantu na uho:
«Samo takole drven se ne boš nikoli ogrel,
da veš!»
eČe bi jaz imel tvoj jezik*, misli Hojnikov in v zadregi odrine gostačko. Potem išče in skuša, kaj bi povedal Zinki, a ves čas ne spravi ničesar drugega iz sebe kakor:
cZgodaj se je letos otopilo.* «Pa res!* pokima Tršarjeva in s strani pogleda oglatega častilca.
Fant čuti njen dih, kakor skozi meglo vidi sveži obrazek in sklepa:
cZunaj pri delu ji laže kaj povem, ko bova bolj sama. Tu jih je preveč nagnetenih.*
Vidi se mu, da vsi gledajo samo njega, pa nejevoljen odloži žlico in se zagleda skozi okno, da bi se vsaj z očmi izmaknil tolikim pogledom.
Počasi začno vstajati izza miz. Sleherni vzame svoje orodje, gospodar moli in povečana družina za njim Nekaj jih je že v veži, ko prinese mati Marta skodelico blagoslovljene vode in začne z brinovo vejico škropiti odhajajoče, da bi bilo srečno prvo pomladansko delo in odprlo blagor za vse leto. Oče Blaž se prekriža in vsi za njim, a Cinclja namigne Zinki. Mladenka se obotavlja, zardeva in naposled vendar odvzame materi sko delico in vejico in poškropi Načeta:
daj jih pa bomo praznovali v obljubljeni deželi Kanadi. Toda resničen je pregovor, ki pravi, da je boljša domača gruda kakor na tujem zlata ruda. V tem mestu smo vsi zaposleni v zlatih rudnikih. Obratovanje je omejeno in je dosti naših rojakov, ki kolnejo ocean in Kanado. Naj se nihče ne podaja od doma v to deželo, četudi mu doma ne gre vse po žnori! Želimo vsem rojakom v domovini vesele božične in novoletne praznike in se že vnaprej priporočamo ženam in dekletom, kadar pridemo domov, za dišeče kranjske potice: Jože in Ivan Kordiš, Ivan in Anton Lavrič, Rudolf Bambič, Franc Rus in Franc Otoničar (Loški potok), Franc Meden, Franc Gostiša, Franc Ur-bas, Andrej Kebe, Franc Kraje, Matija Otoničar, Anton Obreza in Franc Mele (Cerknica) in Anton Preveč (Iga vas).
Kirkland Lake (Kanada). Kar nas je tu, četudi za enkrat nismo v najhujši sili, hrepenimo po zlati domovini, posebno pa žele domov oni, ki nimajo dela, da bi si zaslužili vsakdanji kruh. Vsem rojakom želimo vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu: Anton Kaplan (Ra-kitnica), Ivan Arko (Prigorica), Stanko Mihelič (Ribnica), Ivan Belaj in Lojze Levstik (Žig-marce), Jože Primožič (Podslivnica), Matija Me-stek (Pogled), Lojze Anzeljc (Velike Bloke) in Jožef Henigman (Rakitnica).
Noranda (Kanada). Po dolgem času se zopet oglasimo iz našega kraja v dobrem tedniku «Do-movini*. Delavske razmere so popolnoma pod ničlo. Delavce stalno odpuščajo. Šele sedaj bodo spoznali lahkomiselniki, kaj je vreden denar. Rojaki imamo v Norandi kar tri društva (glej sliko v prilogi). Vesele božične praznike in boljše novo leto želimo rojakom, posebno Ljubljančanom in Kržanom: Ivan Snoj (Ljubljana), Lovra Bregar (Krka) in drugi.
Noranda (Kanada). Tukaj v mestu Norandi »as je lepo število Slovencev. Zaslužek je bolj majhen, zato pa moramo bolj varčevati, da se čimprej vrnemo v staro domovino med svojce. Marsikateri rojak si želi priti sem, ali vsem svetujemo, naj to željo zaenkrat opuste, ker za novince tukaj ni dela, posebno pa še za take ne, ki ne znajo angleščine. Naši fantje in možje morajo često tako rekoč kupovati delo in plačati za posredovanje po 200 do 300 dolarjev. Potem delajo po 14 dni, pa jih zopet odpustijo. Beda je tu taka, da se na sto tisoče ljudi samo enkrat na dan do sitega naje. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem in čita-
<Da bi bil najbolj srečen med vsemi*, mu za-šepeče, ko pa jo sreča njegov zvesto vdani pogled, se ji zasmili. Fant se prekriža.
cTudi tebi, Ziuka, želim*, jo hoče prijeti za roko, a ona šine kakor gazela v kuhinjo.
«Dobro je bilo. Tako moraš*, sliši za hrbtom sikniti Cincljo, vendar je noče pogledati, temveč se naglo pomeša med dekleta in odide.
«Nace se pa močno smoli okoli tebe*, stopi Kotnikova Zalka k njej.
cMisliš?* se dela Zinka nevedno. «Meni se prav nič ne vidi.*
cKako da ne? Saj sem videla, kako si ga po-sebe pokropila*, se muza Kotnikova.
<:In bi ga kljub temu vsaki rada privoščila*, jo zavrne Zinka. Ona jo s strani premeri z nejevernim pogledom, a medtem ju prekine Lopa-čeva Tilda:
- iCesto bomo dobili.. .*
cOh, naš oče pravijo, da se to merjenje vleče kakor pravljica o jari kači, ki nima nikoii konca*, *e zasmeje Zinka. «Oče so bili še otrok, ko so že merili cesto tod skozi!*
t v «'Verjamem,* prikima Tilda, tali zdaj gre za res! Je že sklenjeno. Po veliki noči začno delati.* •V Velika noč je vsako leto po enkrat*, se hihita Kotnikova.
Ki <;Če ti bolj veš, pa vedi*, je Lopačeva nejevoljna in zakliie za Bregarjevim Jernejem: '} Nejče, čuj, kako je s cesto? Tvoj oče so v odboru in tfotovn veš...»
teljicam «Domovine*: Leopold Vehovar, rodbina Mihael, Angela in Cvetkica Muhvič, Pavel Štau-dohar, Josip Tomažin, Marko Mavrin, Marko Ma-jerle, Peter Medved, Pavel Kranjec, Jurij in Marko Verderber, Anton Brodarič in njegova žena Katica iz Metlike, dočim so vsi drugi iz občine Starega trga ob Kolpi.
DOMAČE NOVOSTI
*	Njuni Veličanstvi kralj in kraljica sta odpotovala za nekaj časa v inozemstvo. V soboto je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel, kakor poročajo iz Pariza, v avdijenci maršala Francheta d'Espe-raya.
*	Slovesna proslava kraljevega rojstnega dne. Dne 17. t. m. je Ljubljana svečano proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ze dan poprej se je mesto okrasilo z zastavami. Zvečer je bilo z gradu oddanih 21 topovskih strelov. Na rojstni dan ob 9. se je vršila slovesna služba božja v pravoslavni kapeli v vojašn.ci vojvode Mišica, ki jo je daroval prota Djordje Budimir, ob 10. je pa škof dr. Rožman v stolnici bral slovesno mašo, ki so ji prisotstvovali ban g. dr. Drago Marušič, podban g. dr. Otmar Pirkmajer, general g. Gjor-dje Popovič kot zastopnik divizionarja, župan g. dr. Dinko Puc z vsemi občinskimi svetniki in mnogi drugi odlični predstavniki naše javnosti. Pred cerkvijo je stala častna četa 40. pehotnega polka s polkovno zastavo in z godbo. Po službi božji je bilo sprejemanje čestitk na banski upravi in pa v Oficirskem domu. Razpoloženje v Ljubljani je bilo ves dan praznično. Slične lepe proslave so bile tudi v vseh drugih večjih krajih države.
*	Umesten poziv glede prirejanja veselic in plesov. Krajevna organizacija Narodne Odbrane v Ljubljani opozarja vsa društva, da sedanji hudi časi niso prikladni za prirejanje veselic in plesov. V času najhujše gospodarske krize strada in prezeba na tisoče brezposelnih, zato je treba združiti vse sile, da preprečimo obup in propast teh najbednejših svojih bratov in sester. Noben še tako vzvišen in blag namen ne sme nuditi izgovora za brezumno zapravljanje narodnega premoženja z razkošnimi oblekami, pretiranim uživanjem alkohola in kupovanjem dragih inozemskih cvetlic. Račun takih prireditev je vedno izguba .Večji ali manjši dobiček takih veselic je
Bregarjev zadrži korak in počaka dekleta. «Po veliki noči prično*, je zadovoljen, da je lahko blizu Tilde.
«Jaz sem že tudi nekaj slišala*, se v mislih na zastavnega inženjerja oglasi Zinka. «Tak bo le res?* se umika Zalka. «Kako pravite?» se izneveri še Nace fantom in izkuša priti v Zinkino bližino.
«Cesto dobimo*, se mu nasmehne Tršarjeva. cJeli?* se zavzame fant. «No, to bo pa nekaj! Koliko bo samo les več vredeib
«In zemlja in sploh vsa Oklada*, se iz gruče moških oglasi oče Blaž, a Dolfe jecljaje pritrka: «Še naše babe pridobe.. .* cToliko, da boš ti do smrti ostal fant*, ga med smehom vščene Tilda.
Zdaj se smeje tudi Nace, ki haca kraj Zinke. «Naša dekleta imajo brez ceste dovolj veljave*, hoče reči, pa mu ne gie z jezika.
«0 šment*, pravi samo in pogleda Tršarjevo, ki se še vedno smeje, ko ga poredno pogled«: «Ali nas tudi ti brez ceste nič ne ceniš?* «Tebe nad vse*, se izvije fantu, Zinka pa se hipno zresni in povesi oči.
cRevež,* si misli, «saj je le dober človek.* Nace se boji, da je rekel preveč, iu čaka, toda Tršarjeva ne reče ničesar, pa zato molči tudi on.
«Nekaj sem že povedal,* prede v sebi, «samo preveč jih je še zmeraj poleg. Med delom bo več prilike.;*
Pot se dolgo vije med njivami in se nato po-pne v brog. Tam se skozi smrekov gozd izmota
le navidezen, ker je neprimerno večja škoda onih, ki so morali potrošiti mnogo svojega ali celo izr posojenega denarja za nekaj kratkih ur veselja« čenja. Narodna Odorana upa, da bodo vas dru« štva prostovoljno sledila pozivu in da bodo izostale vse razkošne prireditve, pa naj se imenujejo te plesi, maškarade, redute ali kakorkoli.
* Pred otvoritvijo pouka na gospodinjski šoli v Št. Juriju ob južni železnici. Na banovinski kmetijski gospodinjski šoli v Št. Juriju ob južni železnici se otvori 18. januarja prvi kmetijski gospodinjski tečaj, ki bo trajal 7 mesecev (do 15. avgusta 1932.). Namen šole je, izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmetske gospodinje, jim vcepiti veselje do kmetijskega dela in jih ohraniti kmetski lnši. Zato se sprej&-majo v šolo le kmetska dekleta. Pouk bo obsegal poleg verouka, vzgojeslovja, gospodinjstva, spisja, račurstva, pouka o zdravstvu in ravnanja z bolniki vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja. Zlasti se pa bodo poučevala poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, kuhanje, šivanje, pranje in drugo. — Učenke se bodo na splošno vežbale v gospodinjstvu in gospodarstvu. Učenke bodo stanovale v zavodu, kjer bodo imele šolo in vso oskrbo. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava in drugo razeu potrebščin za šivanje, knjig in zvezkov) bo znašala za označeno šolsko dobo 2800 Din. V upoštevanja vrednih primerih se oskrbnina na prošnjo staršev (varuha) pridnim in revnim učenkam zniža. Oskrbnino v znesku 2800 Din plača učeuka, odnosno starši (varuh) v treh enakih obrokih, in sicer prvo tretjino pri vstopu, drugo po preteku treh mesecev, tretjo pa po 5 mesecih. Dekleta, ki hočejo vstopiti v to šolo, morajo izkazati, da so stare nad 16 let (krstni list), da so dovršile osnovno šolo (šolska izpustnica), da so moralno neoporečne (nravstveno izpričevalo), obenem pa morajo predložiti obvezo staršev (odn. varuha), da plačajo vse stroške šolanja v smislu določil pravilnika. Predložiti je treba tudi premoženjski izkaz. Prosilke morajo biti telesno popolnoma zdrave. Ob vstopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik. Učenka, ki brez pristanka vodstva šole med učno dobo zapusti zavod, mora plačati sama, odnosno starši (varuh) celotno oskrbnino v znesku 2800 dinarjev. Učenki, ki se izključi iz zavoda, se ne povrne že plačana oskrbnina. Z omenjenimi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem
na položno razpet travnik, kjer se razcepi v ne-broj steza in stezic. Semkaj so namenjeni Tršar-jevi in se pridno lotijo dela. Kar je v jeseni na-plalo vodovje in nasul sem vihar, kar je zrinil na travnik od gozda navzdol se plazeči sneg, je treba pograbiti in odstraniti, da bo več trave in lažja košnja. Brez ukazov začno dekleta grabiti listje in dračje iu kamenje in mah, medtem ko moški pridno znašajo na kupe listje in drugo šaro, a kamenje posebe. Prvo zažgo in s pepelom še pognoje travnik, kamenje pa nasujejo po raa-ritih poteh.
Nace je vedno blizu Zinke kakor vešča okrog1 luči. Tu in tam s pogledom nanj pomežikne fant fantu ali namigne dekle dekletu, toda Hojnikov vidi zdaj samo še Zinko. Cisto na jeziku mu je, da bi se razodel, ko ga splaši Tršarjeva sama: «Mislim, da nekaj kupic lahko zakurimo.* <:Aha*, začne hitro Hojnikov zažigati in piha in se trudi, ker se še vlažna šara noče takoj raz-goreti. Ta čas porabi Zinka in se spodreca s trakom, ki ga ji je bila dala Cinclja.
«Ni nič lahko delati, če se krila preveč opletajo*, se opravičuje v zadregi, ko vidi, da jo je Nace opazil, ali Hojnikovega je sama topla skrb: «Tebi se ne bi bilo treba tako gnati, da se ne prehladiš.*
Kar vesel je, ker se mu je posrečilo povedati toliko likratu.
«Bom rajši jaz bolj pritegnil, a ti se le varuj*, vstane potlej, ko se mu naposled posreči raz-
naj se vpošljejo najkasneje do 30. t. m. vodstvu banovinske kmetijske gospodinjske šole v £t. Juriju ob južni železnici.
*	Odkupovanje srebrnega denarja. Narodna banka kupuje srebrni denar, in sicer petdinarske srebrnike po 12 Din, dvodinarske po 4-50 Din, enodinarske po 2-25 Din in poldinarske po 1-25 Din, avstro-ogrske petkronske srebrnike po 11-60 Din, dvokronske po 4-50 Din, srebrne tolarje Marije Terezije pa po 12-50 Din.
*	Kranjska industrijska družba na Jesenicah ne bo ustavila obratovanja. Te dni se je po Jesenicah razširila radostna vest, da KID dela v svojih tvornicah ne bo ustavila, temveč da se bo tudi po 24. t. m. delalo, le v znatno skrčenem obsegu. Odpuščenih bo samo 100 do 150 delavcev, kar za celokupno število v tvornicah in drugih napravah KID zaposlenega delavstva ni posebno mnogo, čeprav bo tudi ta udarec za prizadete delavce zeio hud. Pač pa je podjetje zaenkrat primorano seči po skrajšanju delovnega časa. Zdaj se vrše pogajanja med podjetjem in zastopniki delavstva glede vprašanja, za koliko naj se delovni čas skrči. Sprožena je bila tudi misel, naj bi delali delavci samo šest ur dnevno. Ti ukrepi so pa, kakor nam poročajo, samo začasni in če se v do-glednem času položaj železne industrije ne bo izboljšal, bo moralo podjetje seveda misliti na druge ukrepe.
*	Obrat v hrastniški steklarni se ustavi. Za Jesenicami in drugimi industrijskimi kraji je prišel na vrsto tudi Hrastnik. Podjetnik je hotel steklarjem znižati mezde za 30 odstotkov, na kar pa steklarji niso mogli pristati. Zato jim je bilo odpovedano delo in baš na sveti večer bodo uga-sili peči v steklarni. S tem izgubi nad 500 delavcev svoj zaslužek in bodo z rodbinami vred pahnjeni v bedo. Prosimo poslance, naj se zavzamejo za siromašne delavce. Čudno je res, kako bi ta edina steklarna, ki je še obratovala v državi, ne mogla uspevati!
*	Obrestna mera se ne izpremeni. V dvorani zbornice za TOI v Ljubljani se je vršil sestanek predstavnikov osrednjih organizacij denarnih zavodov (Zadružne zveze, Zveze slovenskih zadrug, Zveze jugoslovenskih hranilnic in Društva bančnih zavodov v Ljubljani) v naši banovini. Na dnevnem redu je bila razprava o vprašanju, ali naj se obrestna mera za hranilne vloge po novem letu zviša. Predstavniki bank so po večini zagovarjali zvišanje obrestne mere, medtem ko so bili odposlanci zadružnih denarnih organizacij
netiti plamen. S čela mu curkoma kaplja znoj, vendar se vedno bolj podviga.
Ta slepa vdanost zamami Zinko. Skoraj strah je je, ko pomisli, da bi storila, kar ji je naročila Cinclja. Bog ve, kaj je v tisti steklenički... In nazadnje: ali bo res prišel inženjer Konrad in jo bo hotel še poznati, tak gospod?
«Kar počij malo, če si trudna*, prosi Nace in jo gleda zaverovano kakor mater božjo.
«Saj nisem», se naglo obrne Zinka proč, ker ji je prehudo. V sencih ji ki ju je in kuje in komaj obvladuje grablje, tak nemir jo razjeda.
«Če bi mu tisto škodovalo, da bi zbo'el ali celo umrb, jo grize v srcu. Hipno jo strese mraz, vendar se premaga.
«Taka Cinclja gotovo ni*, se skuša potolažiti in izpod pazduhe pogleda, kaj počne Nace. Ko vidi, da pravkar nese zvrhane neške kamenja na pot, brž stopi k ognju in odveže spodrep. Komaj trikrat zamežlja živi vozel, se že vrača Hojnikov. Bliskoma izpusti Tršarjeva trak na ogenj in krikne:
«Spodrep mi gori!*
Nace skoči ko ris in potegne trak z grmade, a Zinka naglo ujame drugi konec, da se napol pregoreli spodrep pretrga. Ko se potlej v nemirni zadregi pripogne, ji smukne steklenička iz nedrij. Cink! in čarodejna tekočina se cvrče razlije med plamene.
«Kaj ti je padlo?* zaskrbi Načeta.
«Oh, malo blagoslovljene vode sem nosila s selioj*. si pomaga Zinka,
za to, da se obrestna mera ne zviša. Ti so se postavili na pravilno stališče, da bi zvišanje obresti na vloge imelo za posledico zvišanje obresti na posojila, kar bi hudo zadelo male dolžnike. Ker ni prišlo na sestanku do popolnega sporazuma, ostane vse pri starem in se obresti po novem letu ne zvišajo.
*	Novela o porodniških podporah. V cSlužbe-nih novinah* od 6. t. m. je izšel zakon, ki nanovo ureja pravice do porodniških podpor za zavarovane člane in njihove svojce. Najvažnejša določila tega zakona so: Za porode, ki so se izvršili 5. t. m. in prej, veljajo neizpremenjena določila § 49. zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922. Za porode od 6. t. m. in pozneje pa veljajo izključno samo določila novega zakona. Novi zakon določa dve vrsti podpor, to je: a) podpore v naravi, b) v naravi in v denarju. Za prve podpore je predpisano šestmesečno članstvo v zadnjem letu pred porodom ali neprekinjeno trimesečno članstvo neposredno pred porodom. Kdor ne doseže tega članstva, nima pravice do nobenih dajatev. Za drugo vrsto podpor je potrebno pred porodom ali lOmesečno članstvo v zadnjem letu ali 18mesečno čianstvo v zadnjih dveh letih pred porodom. Trajanje porodniških podpor v denarju je skrajšano od dveh mesecev na šest tednov pred porodom in po njem, podpora za dojenje pa od 20 na 12 tednov. Podpora za dečjo opremo je določena pavšalno v enkratnem znesku lEO Din in ne po mezdnih razredih kakor doslej, dočim je podpora za dojenje zvišana od 3 na 4 Din dnevno. Družinski krog je omejen le na ženo zavarovanca, dočim zakonski, nezakonski ali adoptirani otroci, vnuki, mati in sestre zavarovanca nimajo pravice do nobenih podpor ob porodu. Zena umrlega člana dobi dajatve, če rodi v petih mesecih po smrti moža, če si je on pridobil zakonito pravico. Zena zavarovanca ima pravico do podpor le takrat, kadar je bil mož zavarovan v zadnjem letu pred porodom žene 10 mesecev ali v zadnjih dveh letih vsaj 18 mesecev. Novi zakon je stopil v veljavo 6. t. m.
*	Valilna jajca po znižani ceni. Banska uprava bo razdelila v prihodnjem marcu in aprilu valilna prvovrstna jajca štajerske kokoši po zelo znižani ceni. Zanimanci naj se čimprej po kmetijskih organizacijah, pri katerih so včlanjeni, priglasijo pri pristojnih sreskih kmetijskih referentih.
*	Nova bolnica za duševne bolezni v Novem Celju je toliko urejena, da more sprejeti v svoje prostore 100 umobolnih oseb. Bolniki bodo na-
«Naj bo pa za verne duše v vicah,* si oddahne fant, «ali ne?*
Zinka prikima in začne spet grabiti. «Mogoče je tako bolj prav*, ji šine v misli in je dokaj bolj mirna odslej. Cas ji beži, da sama ne ve, kako in kam. Zdi se ji, da so komaj pokosili, pa je že čas za malico in potlej se naenkrat začne mračiti. Po grapah in dragah se goste meglice ko sivkasto bele tančice in solnce samo še krmižljavo mežika na zapadu. Oklada je v somraku liki skromen venec razpeta po položnih holmcih in brežinah. Košato se razkazuje porajajoči se zarji Tršarjeva domačija, še bolj razsežna se više v brdu bohoti Hojnikova.
Po travniku so že vsi kakor v tajno kopreno zaviti. Z dogorevajočih kopic se sivovijoličasto vije dim. Duh tleče šare se meša z vonjem rosne grude, ki jo boža hladen veter.
Bela podružnica svetega Antona zardi, ko se poslovi solnce od nje. V tišino zadrhti zvon. Oče TršSr neha delati in se prekriža. Polglasno se mu vse pridruži v molitvi.
Nace pogleduje gospodarjevo hčerko in moli v srcu zanjo, Zinka strmi v zarjo in koprni pred Bogom za gospoda Konrada, ki pride po veliki noči v Oklado.
Domov gre mladež po večini po parih. Nande se pridruži Kotnikovi, ki je ponosna ob njem. Kar si imata povedati, si povesta z očmi.
• V mraku se kraj Tršarjeve opogumi Nace: iče bi me imela vsaj malo rada, Zinka_j^.>
stanjeni v svetlih in zračnih sobah, ki so v sklada z zdravstvenimi predpisi. Za letanje bolnikov oh neugodnem vremenu so na razpolago primerni prostori. Zavod je opremljen z vsem potrebnim za 100 bolnikov. Otvoritev nove bolnice bo * za« četku januarja.
*	Za izvoi naše živine. 2e ntkaj dni se mudijo na Dunaju odposlanci našega ministrstva za trgo« vino in industrijo in se pogajajo z avstrijsko vlado glede ureditve izvoza jugoslovenske živin« v Avstrijo v zvezi z ustanovitvijo živinske cen* trale na Dunaju.
*	V domovino se vračajo. Te dni se je vrnila domov več zagorskih domačinov, ki so bili zapo« sleni v rudnikih v Nemčiji in Franciji. Po njiho» vih izpovedih vladajo v Nemčiji tako kritične raz« mere, da si pretežna večina rojakov želi povratku v domovino. Zal, mnogi nimajo niti sredstev z« vožnjo. Zaslužek, kolikor ga sploh je, ne zado« stuje niti za hrano rudarju z družino. Prav tako neugodne delovne razmere so v Franciji Neki rudar, ki se je pripeljal z družino iz Francije, ja izjavil: <Pred šestimi leti sem odšel v Francijo za boljšim kruhom, kjer sem se tudi poročil Za« služek je bil dober, da sem si nabavil novo lepo pohištvo in si prihranil tudi nekaj denarja. Zad« nji dve leti pa je bil zaslužek zaradi prepogostega praznovanja v obratu tako malenkosten, da sem moral od prehanjenega denarja doplačevati za ži« vež. Zato sem se odločil, da čimprej odpotujem V domovino. Prodal sem vse pohištvo, da sem dobil sredstva za vožnjo vse družine. Vse moje pre« moženje sestoji iz dveh kovčegov, vendar sem zadovoljen in srečen, da bom lahko doma dobi! košček kruha za družino.*
*	Sakser State Bank v Newyorku se nahaja * likvidaciji. Za vse vlagatelje in zanimance J« važno, da takoj prijavijo svoje terjatve. Kdof želi, da obenem z drugimi tudi zanj to storim, naj se mi takoj javi in pismeno sporoči znesek, številko knjižice in čeke. Dr. Ivan Cerne, Ljub« ljana, Dvorni trg 1.
*	Smrt stare korenine. Na Uršnih selih prt Novem mestu je umrl najstarejši mož topliške občine Janez Janko, oče znanega trgovca g. Ivana Janka. Pokojnik je dosegel izredno starost 93 let, Bil je vedno vesele narave in je rad prepeval in vse zabaval. Na starost je žal popolnoma oslepel, kar je vdano prenašal. Naj počiva v miru!
*	Žaloigra ugledne Ljubljančanke. Nedavno je delavec Andrej Vagaja, zaposlen v kurilnici na glavnem kolodvoru v Ljubljani, pri ribjem lovu v
Mladenka vzdihne in molči, a Hojnikov j« tudi s tem zadovoljen.
«Počasi bo že*, upa v mislih.
«Nisem rekla da in nisem rekla ne!* je Zinkai zadovoljna, ko pomisli na Cincljino naročilo.
Hlapec Dolfe leno štorklja na gospodarjevi levi.
«Sem mislil, da smo vse pokurili,* ^ajeclja, ko pridejc iz gozda, «pa vidim, da se je šele zdaj jelo pošteno vnemati.*
«A tebe bo le zeblo*, se mu zasmeje i.če Blaž in zadovoljno opazi, da je Nace kakor priklenjen k Zinki.
Nande z ukanjem pritrdi očetu in vsi razuireja njegov klic. Vesela pesem pozdravi dom, ki jih t razsvetljenimi okni vabi v svoje okrilja.
Z neba se razgleduje mesec, a j^z drage je čuti žuborenje potoka, ki se mu mudi po 3vetu.
(Dalje prihodnjič.)
Med zakonci.
Zena možu: «Kaj bi govorila, pri tebi gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven.. .>
Mož: «Pri tebi pa gre pri obeh učesih noter, a pri ustih ven.. .*
Upanje.
A.:	Zakaj si Mohamedanci vzamejo po veS žen?»
B.:	«Zato, ker upajo, da bodo v večjem b1* vilu žen našli vsaj eno dobro.. .*


Savi blizu Tomačevega v vodi opazil neznano utopljenko, ki so jo pozneje potegnili iz vode. Na podstavi opisa je Delničarjeva rodbina v hotelu Tivoliju ugotovila, da je utopljenka istovetna s pogrešano domačo hčerko, 321etno gospo Zoro Zupančevo, vdovo po pokojnem inž. Viktorju Zu-pancu. Pokojnica je stanovala v Kresiji in je bilo njeno stanovanje od 6. t. m. naprej zaklenjeno. Z nesrečno vdovo je izginila tudi njena 4y2letna hčerka Amalija. Nesrečna mati je gotovo z otrokom vred skočila v Savo. Otroka še niso našli. Vzrok pretresljive žaloigre ni znan, gotovo pa je, da je gospa Zora Zupančeva cftjanje izvršila v trenutni duševni zmedenosti.
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v mesecu novembru. Odkar se je pojavilo na denarnem trgu pomanjkanje gotovine, je opažati napredovanje gospodarske krize. Število zavarovanih delavcev je bilo v novembru manjše kakor istega meseca lanskega leta; znašalo je _1. t. m. 11.023 delavcev. Za poostritev gospodarske krize je značilno, da se mnogo bolj odpuščajo moški delavci kakor ženske. Na eno odpuščeno žensko pride že več kakor šest odpuščenih molkih delavcev namesto nekdanjih štirih. Na vsako zavarovano žensko pa prideta samo dva zavarovana moška delavca. Zdravstvene razmere so se pri moških neznatno poslabšale (odstotek moških bolnikov je narasel za 0-06 na 2*12 odstotka), dočim so se pri ženskih precej izboljšale (odstotek ženskih bolnikov je padel za 0-32 na 2-56 odstotka). Padec povprečne dnevne zavarovane mezde (ki ustreza približno povprečnemu delavnemu zaslužku) se je povečal za 0-86 Din (zn 3-33 odstotka). Dejansko znižanje delavskih plač je pa še večje, ker podjetniki vedno pravilue;e prijavljajo delavce za zavarovanje. Celotna dnevna zavarovana mezda je padla za 347.792-80 Din. To pomeni, da ie delavstvo, zavarovano pri OUZD, izgubilo zaradi gospodarske krize (zaradi odpustov in s'užbe in zaradi zniževanja plač) dnevno . blizu 4T0.C00 Din ali mesečno okrog deset milijonov dinarjev na prejemkih. Dohodki OUZD
r {bo'niški prispevki) so se zato znižali dnevno za več k~kor 2f>,000 Din ali mesečno za več kakor pol milijona dinarjev. Draginja stvarnih dajatev pa ni padla.
*	Izrrpfcane številke loterije podružnice Kmetijske družbe v Vo'ni' u. 39^3, 9"33. 135, 253, 1988, 1239, 133, 107. 2769, 307, 712, 6*52, 9681, 9580, F197, 9716, 9284, 1718, 3565, 6153, 7902, 974 2, 5107. 33'9, 2793, 1727, 1421, 2128, 1'05, 3947, 9633, 1089, 4C89, 9897, 4252, 1278, 4950, 399% 1387, 211, 4801, 7733, 560, 813, 6859, 6951, 8111, 3489, 6038, 6391, 93'0, 9828, 60°5, 7380, 6458, 6523, 134, 7475, 2487, 8422. 9010, 9750, 7879, 82"3, 8'02, 3954, 8926, 4977, 2051, 7996, 7448, 3715, 4-76, 1492. 8992, 5001, 9670, 721, 9"25, 753, 5320, 4291, 7974, 5974, 2974, 5608, 5937, 5556, 59"7, 6451, 68c8, 9995, 4487, 3560, 3592, 4270, 4P13, 8119, 8582, 2114, 3620, 4682, 6112, 4382, 329", 1"84, 2833, 1509, 1*37, 3476, 2 "51, 4917, 2296, 5521, 3632, 7031, 2991, 8951, 8791, 8372, 40^9, 7931, 4548, 8178, 9555, 6211, 40"9, 4751, 59-'9, 3034, 8531, /996, 5211, 4481, 4790, 4336, 9419, r86, 4512, 441, 2937. 66"8, 59'8 7027, 4175, 615P, 35^, 2329, 1786, 6624, 6991, 3548, 116, 272, 5025, 4F98, 65C8, 1658, 1201, 2998, 4P«5, 44C0, 4555. 23°9, 56, 8383, 8?67, 6441, 3705, 361, 3331, 223, 1709, 4136, 8970, 2873, 5603, 700, 2373, 2313, 1PO. 5* 18, 352, 8125, 8718, 2534, 2884, 6115, 7237, 6732, 2115, 2377, 55°4, 65^4, 3124, <<88, 1423, 138°, 709", F6"0. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k gorenji prireditvi, izreka odbor istu-eno zahvalo.
*	Peš iz Farisa do Maribora Te dni je prišel iz Pariza v Maribor peš rudniški de.lavec Jisip Zupan iz Trbovelj. Zadnje čase se pogosto dogaja, da prihajajo številni naši delavci peš iz tujine domov, ker nimajo niti toliko sredstev, da bi si plačali vožnjo.
*	Cepljenje proti davici. V murskocohoškem okraiu se je letošnjo jesen pojavilo veliko primerov davice. da so morali zapreti osnovno šolo Ban«; v a uprava v Ljubljani je odredila obvezno zašč;tno cenlienie zoper davico v občini Andrei-cih in okoliških občinah. Cepljenje je izvršil
'zdravstveni dom v Mariboru po novem načinu, ! ki ga pri nas doslej niso še porabljali, pač pa so po tem načinu v drugih državah cepili na sto-(tisoče otrok z zelo dobrim uspehom. Po trikratnem cepljenju v teku štirih tednov nastopi po-, polna zaščita proti davici. Tudi higienski zavod i v Ljubljani bo cepil po tem načinu vse, ki se bodo prostovoljno prijavili. Letošnje leto je bilo v dravski banovini nad 2000 obolenj za davico.

NEGOVANJE LEFCTE
na medicin^ko-kozmetični podlagi je nova smer, ki e zares dobra, če se za to uporabljata pripomočka, aterima z medicinske strani ni prigovora, kakor sta Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fcl-lerjeva Elsa-pomada za rast Ins. Za vnaprej poslanih 40 Din pošlje brez nadaljnjih stroškov dva lončka lekarnar Evgen V Feller, Stnbica Donja, ,	Elsa-trg 360, savska banovina.
*	Sedemletni deček je ustrelil z lovsko puško soseda. Prejšnji četrtek zvečer se je. zgodila v
1 Spodnjih Hočah v hiši čevljarskega mojstra Ivana
j Veselega strašna nesreča, katero je provzročila j neprevidnost. K če- ljarskemu mojstru je prišel na obisk Edmund štern ter ga povabil, naj gre z njim na lov. Štern, ki je doma v isti vasi, je odložil v sobi svojo lovsko puško v krt in sedel na stol, da bi si medtem Veseli obul lovske, čev-. Ije in se pripravil na lov. Istočasno pa se je neopaženo splazil v sobo sedeminpolletni domači sinček Vlad i slav in se spravil v kot, kjer je stala puška. Defka je orožje zanimalo in prijel je puško v roko. Oba lovca, ki sta bila zatopljena v razgovor o lovu, nista opazila otroka. V trenutku je odjeknil strel, Štern je planil kvišku in se že v naslednjem trenutku zgrudil na tla v mlalo krvi. Strel ga je zadel v sence in šibre so mu polovico glave in obraza Dopolnomq zdrobile. Štern je takoj po strehi izdihnil. Ta strašna nesreča je z'iudila po vsem kraju splošno sočutje, ker je bil Štern splošno priljubljen.
*	V duševni zmedenosti si je vzel v Celju življenje zaslužni šolnik in javni delavec g. Vinko Jug, ki so ga v ponedeljek pokopali ob številni udeležbi znancem in prijateljev. Blag mu snoniin!
j * Skala ubila dečka. V Breznici na Gorenjskem se ie te dni plazil s svojo mlajšo sestrico osemletni Filip Zupan, sin tovarniškega de'avca, po nevarnem ozemMu. Naenkrat se je odtrgala velika skala, ki je nesrečnemu dečku slavo skoro preklala. MPjša sestrica, ki ga je spremljala na usodni poti. je sporočila grozno vest nesrečni materi. Na zadnji poti je spiemlj.la svojega nesrečnega tovariša vsa mladina brezniške šole s svojim učiteljstvom vred.
Kako postanem	frotS.bepik.
To brezplačno knjižico pošlle tovarna glasbil MEINFL & HiSKCLI) v Mariboru št. 1114 B kenru prijatelju glasbo, lioili-i začotuiKu ali iz vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj i navadno dopisni;
*	Požar po neprevidnosti. Ogenj je upepe-lil hišo Alojzija Podpečana, malega posestnika v Brdcah, občina Dobrna. Podpefan je sušil lan k r v kuhinji. Napravil je pod strop v kuhinji počez h,sene droge ter nanje naložil lan, da se posuši. Zakuril je v peči, da je šel dim pod strop. Iz peH je pa skočila iskra pod strop in vnela lan, ki je začel seveda z velikim plamenom goreti. Ker je bila hiša popolnoma lessna, se je užgala in v kratkem času do tal pogorela.
*	Požar v delavskih hlevih. Na Dobrni v Trbovljah so se vžgale v bližini Dukičeve delavnice lesene barake, v katerih so imeli v bližini stanu-
; joči-delavci zaprto živino. Obe gasilni društvi sta bili v najkrajšem času na mestu požara, a bili sta skoio brez moči, ker ni bilo v bližini vode. Hlevi j so popolnoma pogoreli, v njih pa tudi dve kozi in*nekaj zajcev, last ubogih delavskih družin. Požar je nastal naj' rže na ta na'in, da je pozabil delavec, ki je sušil svinjsko meso, pogasiti ogenj.;
*	Požar v Ljutomeru. V nedeljo 8. t. m. dopoldne je pričelo nenadno goreti v gospodarskem prizidku gdč. Škrlečeve v Ljutomeru. Skozi okno se je valil gost dim. Sosedje, ki so opazili ogenj, so začeli takoj gasiti. Gasilci so prispeli z motorko in udušili ogenj v kratkem času. Kako jo ogenj nastal, ni znano.
*	Smrten padec čez skale. Pred kratkim zvečer se je vračal po gozdni stezi z nekega posestva 651etni tesar Franc Šket, stanujoč na Dečkovi cesti v Gabrju pri Celju, Z njim v družbi se je nahajal tudi neki mlajši delavec. Šketu je na gladkih, zmrzlih tleh nenadno spodrknilo. Mož se je izkušal ujeti na neki veji, ki pa je bila suha, in se je pod težo njegovega telesa utrgala. Šket je zdrknil čez skoro navpično steno nad celjskim vojaškim streliščem 1"0 metrov globoko in obležal mrtev na skalovju
*	Požar na Igu. Dne 10. t. m. zvečer je zgorelo gospodarsko poslopje g. Antona Švigla. Ogenj jo podtaknila zlobna roka. Zavarovan je bil posestnik Z.a malenkostno vsoto. Nesrečnik je potreben' podpore.
*	Na stojnicah se je ubila. V Št. Jinžu pri Velenju se je smrtno ponesrečila 701etna pre-užitkarica Frančiška Ruprehtova. Pad'a je namreč po stopnicrh več melrov globoko in na kame-ifitem tlaku obležala mrtva.
*	V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Mlada Ge-novefa N. na Pobrešju pri Mariboru je imela nesrečo v ljubezni, kar jo je tako potrlo, da je obupala nad svojim življenjem. Izpila je večjo količino oetove kisMne in se kmalu onesvestila. Mlado nesrečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla.
*	Ctrck žrt:>v ognia. Na Tržaški cesti v Ljubljani živi družina delavca Mihaela' Cerneta, zaposlenega v Golobovi kemični tovarni. Te dni je mati okoli poldneva odšla po opravkih iz stanovanja, don-a pa je pustila svoja otroka, štiriletnega fan'ka in malo dvoletno Mihaelo, sama. Oir. ka sta se v kuhinji najprej igrala, med igro pa je fantek stopil k štedilniku in odprt vratca. Iz štedilnika .'e planil plamen, ki je objel dekletce. Otroka sta začela osupno klicati na pomoč. Preden so dospeli ljudje, je bil otrrk že ves ožgan in je u rl med prevozom v bolnico.
*	Fcžrr v Repčah. V prijazni vasi Repčah nad Trebnjem je te dni nastal ogenj v hiši posestnika Udoviča, po domaše Logarjevega Tončka. Požar je kmalu objel vsa gospodarska poslopja, ki so zgorela do t"l.
*	Poiirr ja uničil gospodarsko poslopje. Te dni je zgorelo gospodarsko poslopje p sestnika Luž-nika v Lomu pri Šoštanju. Razen živine niso megli rešiti ničesar in tako so posestniku poleg pos'opja zgoreli tudi poljski pridelki.
*	Štirji; po rri v eni noči. V noči 18. t. 111. ie začelo goreti pri posestniku Nedeljku v Selcih. Zgorela sta mu hiša in gospodarsko poslopje. Malo pozneje je začelo goreti pri Zorcu na Stra-žeh. L udje so ogenj opazili in ga takoj zadušili. 0'o 11.23 je začelo goreti v Zavrhu v viničariji Frasa iz Spodnje Voličitie. Nekaj .minut pozneje se je vnela 20) metrov proč hiša prenžitkarja Ma:tina Bohla, katera je pogorela do tal. Nedaleč proč je zadušil požar v viničariji nekega posestnika v Bišu sosed. Orožniki pridno iščejo zlobnega požiga 1 ca.
*	V ogenj je padci France Perme, posestnikov sin iz Mlake pri Višnji gori, je v soboto sušil lan. Sedel je nad ognjem, pa je menda zadremal in padel naravnost v ogenj. Dobil je tako hude opekline po vsem telesu in tudi po obrazu, da je moral v bolnico
*	Požar pri Celju. Na državni praznik popoldne je nastal pri posestniku Flurijanu Cehovinu, po domače Cenclju, v Tremarjah pri Celju požar, ki je uničil kozolec. Ogenj je omejilo celjsko gasilno društvo. To je v dveh letih že deseti požar pri istem posestniku.
*	Napad. Rudolf Osen>'ak, delavec iz Dražen-cev, se je vozil ponoči od 15. na 16. t. m. s kolesom iz Hajdine v Dra/ence. Na cesti proti Dra-žencim pa skoči nek lo pr iti njemu in ga s kolom pobije na tla. Ljudje, ki so prišli slučajno mimo.
«o na tleh ležečega Osenjaka spravili v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da ima ua glavi in na nosu hude rane in zlomljeno roko. Storilca zasleduje orožništvo.
*	Hude posledice malega pregreška. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarajl trgovinski sluga Franc Ulbl, ki je oktobra meseca s kolesom sunil Karla Lobla tako silno, da je ta naslednjo noč podlegel hudi poškodbi. Ulbl je bil funkcijonar nekega kmetijskega izvozniškega društva in je bil baje z Loblom, ki je bil društveni predsednik iu blagajnik, domenjen, da bo dobival mesečno po 1200 dinarjev. Zato je usodnega večera pričakoval Lobla na postaji in zahteval od njega denar. Med potjo sta se prerekala in ko mu je Lobl odgovoril, da je izključeno, da bi mu kaj izplačal, ker ni nič delal in je bil le za zgago pri društvu, je to Ulbla tako pogrelo, da je v jezi sunil s svojim kolesom Lobla in ga zadel s pedalom v trebuh. Lobl je zastokal in šel takoj naprej po svojih opravkih. Kmalu pa so se pojavile hude bolečine in Lobl je komaj prilezel do svojega doma, kjer je kmalu nato umrl. Obtoženec skesano priznava dejanje, pravi pa, da seveda ni imel namena, ubiti ga. Obsojen je bil glede na svojo neoporečnost in ker je storil dejanje v razburjenosti, zaradi malomarnosti na pet mesecev zapora in plačati mora pogrebne stroške studenški občini v znesku 650 Din. Kazni ni sprejel.
*	Nezakonsko dete je zadušila. Mlada Veronika K. v Laznici pri Mariboru je že dlje prikrivala posledice svoje ljubezni. Pred nekaj dnevi je na skrivaj rodila. Tedaj se je pa v mladi materi vzbudil zločinski naklep. Takoj po porodu je otroka zavila tako močno v cunje, da se je zadušil Veroniko so prijeli.
*	Zagoneten nočni strel. Te dni zvečer se je zglasil 241etni brezposelni rudar Rudolf Zohar, ki nima stalnega bivališča,pri nekem kmetu blizu Poljčan. Najbrže ga je v domnevi, da gre za vlomilca, ustrelil iz lovske puške domači gospodar in ga s polnim nabojem zadel v levo nogo. Zo-harja, ki ima zelo hudo poškodbo, so prepeljali v celjsko javno bolnico.
*	Ne smeta v krčme. Jožefu Šmigovcu, raz-našalcu peciva, in Leopoldu Omerzu, usnjarskemu pomočniku, ki bivata pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je sresko sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah prepovedalo zahrjanje v krčme za dobo dveh let. Ta prepoved je stopila v veljavo 15. t. m. in se bo končala 15. decembra 1933.
*	Ker sta se postavila izvršilnemu organ« po
robu ob rubežni in javni dra?bi ter najela večjo skupino fantov, ki so šli nad izvršilnega organa in ga ovirali pri izvrševanju uradne dolžnosti, sta se morala zagovarjati pred ptujskim sodiščem Jnkob in Marija Ciglar, posestnika v Veliki Var-nici. Obsojena sta bila vsak ia dva meseca zapora in na 3C0 Din denarne kazni. Ker so v zadnjem Časom pogosto napadene uradne osebe, naj bo to resen opomin vsakom.ir.
*	Huda telesna poškodba. Pri posestniku Matiji Kosu v Stopercih so robkali koruzo. Kakor običajno se je zbralo *amkaj več vaških fantov, da pomagajo. Seveda jim je postregel gospodar z vinom in žganjem in tako je prišlo do prerekanja in pretepa. Pa je segel Franc Jernejšek, posestnikov sin iz Stoperc, po nož in ga zasadil Alojziju Vtiču, posestnikovemu sinu, v hrhet s tako silo, da je ta obležal v mlaki krvi. Vtič je bil prepeljan v bolnišnico.
*	Kar skozi okno jo je pobrisala. Pri učiteljici Glasbene Matice v Novem mestu gdč. Ropasovi je bila uslužbena neka Frančiška Saškova, doma iz Rateža. Frančiška je svoji gospodarici v početku prav dobro in pošteno gospodinjila, naposled pa, ko se je svoje gospodarice privadila, je pričela popuščati. Pred nekaj dnevi je šla gospodinja v klet natočit za nekega delavca vino in je na veliko začudenje opazila, da se je njeno vino v sodu izpremenilo v vodo. Zaradi te nenadne iz-premembe, ki je skoro kar podobna kanogalilej-skemu čudežu, je fjospodinja poklicala na od-uovor uslužbenko. Ta pa jo je po najkrajši poti
pobrisala skozi okno na prosto, še preden so prispeli poklicani orožniki.
*	Z mezdami za gozdne d davcc je ušel. Z nastopom zime je življenje v gozdih spet oživelo. Posebno iz onih gozdov, ki so precej nepripravni za prevoz lesa poleti, zdaj pridno spuščajo drva po zasneženih rebrih. Pri lesnem trgovcu g. Str-manu v Šmartnem pri Litiji je zaposlenih več delavcev, katerih delovodja je bil neki Milenkovič iz okolice banjeluške. Pred dnevi je prišel v dolino in prosil za obračun. G. Strman mu je izročil mezdnino zanj in za ostale delavce. Ti pa so zaman pričakovali povratka svojega delovodje. Milenkovič je krenil s polnim žepom v neko okoliško gostilno, nato pa se odpravil na postajo na Savi. O pobeglem nepoštenjaku je bilo obveščeno orožništvo, ki ga je prijelo med vožnjo.
*	Žrtev pretepa. Od Sv. Jurija ob Ščavnici nam pišejo: Prišli so dolgi zimski večeri, ob katerih ljudje luščijo koruzo, fižol in drugo. Tudi na Blaguši pri Stramičevih so nedavno opravljali tako delo. Na delo je prišlo več fantov, med njimi Breznikov z Bleguše, s katerim so imeli neki pretepači iz Sovjaka staro sovraštvo zaradi ženske. Ko je stopil Breznik po delu s svojo sestro iz hiše, so pretepači obadva napadli in pretepli. Breznika so morali takoj poslati v bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati, tako da je umrl. Naj v miru orožništvo.
*	Slovenska služkinja v Zagrebu dctoniorilka.
V Branjugovi ulici v Zagrebu imata dve sestri javno kuhinjo. Pred nedavnim časom sta ženski spričo obilnega pos'a vzeli v službo <21elno dekle Štefko Romihovo iz Rožnega pri Rajhenburgu. Mladenka je bila marljiva in vestna, pa sta jo
nekatere druge predmete pa so rešili. Sodijo, da je zažgal neki tujec.
*	Vlom. V noči od 15. na 16. t. m. je bilo vlomi Ijeno pri trgovcu Zamolu ob državni cesti na" Zgornji Polskavi. Vlomilci so prepilili železne križe v oknu in v trgovini izropali predvsem zalogo manufakture. Trgovec Zamolo ima nad 12.000 Din škode.
*	Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, otek« lih mandelnih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraz-njenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne «Franc Jožefove* grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje «Franc Jožeiova* voda zbog zanesljivega učinka pri prijetni uporabi. «Franc Jožefova* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Božič ie čas upanja
Pismo z dežele.
Četudi pade božič v najhujšo zimo, je vendar to čas preokreta narave k bližajočemu se novemu življenju. O božiču se namreč prične dan daljšati, solnce se od tega časa po malem, a vendar dosledno vedno više dviga na nebu in pridobiva na svetlobi in toploti. Kakor praznuje počiva! Pretepače "zasleduje krščanski svet božič, dan Odrešenikovega rojstva,
i kot velik praznik, tako so tudi stari Slovani, ko so bili še pogani, ob tem času imeli svoje praznike v počastitev solncu, zakaj solnce je tista meč, ki prežene mrzlo zimo.
Letošnji božič bo najbridkejši po vojni. Hudi in skrbi polni časi so sedaj. Obupati pa kljub temu ne smemo. Niso prvič tPki časi. Kakor nam
gospodarici obdržali v službi tudi," ko 's<a opazili, Pove zgodovina, je bilo po velikih vojna* i.is ve-
da je v drugem stanu. Pred nekaj dnevi pa je mladenka.rodila dete moškega spola in ker je pri njeni nesreči ni nihče videl, je v strahu pred sodbo javnosti vr<rla dete v dimnik. Nesrečno dete pa je v dimniku ostalo nekaj časa živo in je glasno jokalo. Jok sta slišali gospodarici, ki sta poklicali stražnika. Ker si ta ni znal pomagati, je pozval ra pomoč dimnikarja, ki je moral, ?ko je hotel priti do deteta, razkopali zid in se skozi odprtino preriti do otročička. Žal je medtem malček, ki je bil ves opečen, umrl za poškodbami. Mlado detomorilko so aretirali.
*	Grd uboj v vitanjski okoMei. Predzadnjo nedeljo je bila zbrana v gostilni Alojzija Fijavža na Paki večja družba fantov iz Pake in Eudin'e pri Vitanju. Popivali so tam do trde noči. Med mladeniči sta se nahajala tudi brata Anton in Alojz Lampret in posestnikov sin Alojz Merzdov-nik iz Hudinje. Ko se je ta trouca v precej vinjenem stanju podala iz gostilne proti domu, je pričel Lampret juckati, kar ni bilo po godu Alojzu Merzdovniku, ki je Lampretu kratko in malo prepovedal vsak) juckanje. Lampret se pa za to ni zmenil ter se je začel z Merzdovnikom prepirati. Prepiru je sledil pretep, med katerim je Alojz Merzdovnik zadal Lampretu z nožem tako globfk vbod v trebušno stran, da mu 'e ranil vranico in je Lampret v teku desetih minut izdihnil. Pokojnik je služil za hlapca pri posestniku Antonu Hrovatu v vasi Hudinji in je bil zelo priden v službi. Ubijalec Lojze Merzdovnik je komaj sedemnajst let star. Bival je doma pri starših v Hudinji in ga v splošnem slikajo za mirnega mladeniča. Mladenič se je sam javil orožniŠtvu in mu sporočil, da je storil zločin v pijanosti in v silobranu. Podivjanost mladine na deželi presega že vse meje in je skrajni čas, da se kazni za uboje in sploh pretepe še poostre.
*	Požar na Trški gori. V četrtek zvečer je nenadno nastal ogenj v zidanici posestnika Franceta Janca. Na kraj požara je prihitelo gasilno društvo iz Dolenjih Kamene, ki pa je moglo ogenj le omejiti. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
*	Požig zidanice. Predzadnii torek ponoldne je nastal nenadno požar v Rovah, občina Makole, v zidanici, ki je last tamkajšnjega upokojenega šolskega nadzornika g. Černeja. Zidanica je pogorela do tal, le zid je še ostal. Zgorela sta tudi stiskalnica in stroj za stiskanje sadja, živino in
tovnih prevratih vedno tako. Še mnogo huje je bilo, zakaj navadno so nekdaj po vojnah razsojale vsakovrstne kužne bolezni in po vrhu je uničevala svet še strašna lakota, kakršne se nam danes ni bati, zlasti v niši državi ne. I Res so hudi časi zdaj ne Ie za kmeta, ampak tudi za dru<re stanove. Le redkim je postlano z rožicami. A ne smemo izgubiti poguma! Upajmo ob teh nekdaj trko veselih božičnih praznikih na boljše, lepše čase, ki pridejo, kakor so še vselej prišli, pa n?j so tr'e človečki red še take nadloge, i Še huiše čase k-kor zdaj smo preživljali med I svetovno vojno. Ne samo, da je velika večina ljudi
I trpela pomanjkanje vsakdanjih življenjskih po-i trebščin, še mnogo hujše so bile duševne muke. i Nismo ohupali, prišel ie konec vojne in z njim naše osvobojenje. Štirikrat smo praznovali med vojno božične praznike, ki so bili vse prej kakor veseli. Četudi so bili žalostni, so nam vendar budili uname v boljše čase, v niše narodno osvobojenje. Tudi letošnji božič nam bodi praznik upenja na lepše življenje Prebili iu prestali bomo tudi to hudo gospodarsko krizo.
Zlobnost.
Urška: «Pomisli, Jerčka, včeraj me je hotel poljubiti neki tuj gospod. Ti ne veš, kako sem tekla!*
Jerčka: «No, ali si ga dohitela?*

«—»niimmiiiMii
Božični pozdrcm <tQomoDini>»
Blestijo se zvezde, zvonovi po jo in ljudstvo v svetišče hiti. Daritev presveta ob polnoči bo, ko Odrešenik se rodi.
Pri jaslicah dedek doma je vesel, božična ga radost navdaja, s?j še je dočakal, kar si je želel: da srečen spet božič obhaja.
Je letos družini krepak in vesel darila božična razdelil, pri jaslicah je še z mladino zapel da mladež je vso razveselil.
A kaj. «Domovina>. prineseš nam t; za letos v božično darilo? Kaj ne. da povesti in drugih ve*'" za kratek čas in razvedrilo?
Prav vsi, «Domovina», te čakamo komaj, da v praznikih bomo še brali! Med nas v kaj ve*''em obsegu priromaj, te radi veliki in mali!
M ali'" R f 1 e c.
Klic božične nv
Kanada.
Nepregledne snežne planiave, iz katerih str-hio kakor v pravljici smrekovi gozdovi. Kakor da so S'1 nreselila vsa božična drevesca vsega sve^i v Kanado.
0'ofc^'o se š;bi'"o veje pod te~o mrzlega sne^a G'»ha noč v'a^a vseokrog, 'e zaviianje gla^h zveri prekinja tu in t^m mrtvo tišino.
Ob robu pra^oz^a se svetbka samotna lučka. Lesena ko'iba s^ven^ke^a drvarja je to, ster.nna iz erob;h brun. Špranje so le za silo zamašene z mahom.
Tam sedi ob ogni>'šču Jernej Grebene z ženo, šestletnim s:nkom in sedemletno hčerko. Pravkar so ponilj za večerio č'no kavo in pojedli tenke koSčke kr<ba. Tudi v Kanadi, kjer se konično že leta in leta neprodane zaloge zlate pšenice. je s;romaku tr^a za košček črnega kruha.
Vsa leta so močne Jernejeve roke podirale stoletne smreke in jih tesale, danes počiva za vrati zarjavela sekira. Njegove roke, prej vdelane kakor hrastova skoria. so danes bele in mehke. Preden je zapadel sneg. je potoval oče tedne in tedne, da bi našel kje delo. Vse zaman. Z zadnjimi prihranki je kupil črne moke in nekaj krompirja, da se družina za silo pretepe preko doke kanadske zime.
V kotu na mizi stoji za komolec visoko smrekovo drevesce z nekaj konci svečnih ostankov od lani. Za mizo sedi Jernei in si podpira glavo z obema rokama. Kakor reke na zemljevidu se vijeio debele žile na njih.
Kie so tvoje misli, Jernej?
Žena krpa prepleznieno krilo na sam sveti večer za božični praznik. Le radovedne oči otrok so zamaknjene v migljajočo svetlobo božičnega drevesca.
»Zakaj pa je letos naše drevce tako revno, mama?» zavzdihne hčerka.
«Pela ni. otroč;čka», pojasnjuje mati in kar ne odvrne oči od šivanja, da bi otroka ne videla, kako ji kapajo solze iz očL
«Atek, kakšno božično drevce si pa ti imel, ko si bil še otrok?« poizveduje kodrolasi sinko.
Kakor iz globokega sna je dvignil Jernej Grebene svojo trudno glavo. Čuden blesk se je vžgal v njegovih dobrih, rjavih očeh. Posadil si je na vsako koleno enega otroka in pričel pripovedovati o svoji mladosti. Vsa puščoba je na-mah izginila iz sobe. Ženi so omahnile trudne roke na krilo.
«Tam v mojem rojstnem kraju pod zeleno goro Mrzlico ne poznajo bož:čnega drevesca. Verni ljudje so tam, zato počastijo Izveličarjevo rojstvo na poseben nač;n. Čti'a sta, otročiča, da ni nihče hotel sprejeti tam v židovskem Jeruzalemu svete družine pod streho in je moral priti naš Izveličar na svet v hlevu. Da pokažejo svoje dobro srce, ki je siromaku vedno odprto, postavijo pri nas v vsaki hiši jaslice, da bi imelo kje na toplem spati božje dete.
Vesta, kaj so jaslice? Seveda ne moreta vedeti. Jaslice se napravijo takole: V kot pod križem v sobi pritrdiio triogelno desko, za komolec dolgo. Na njo nalože lep hribček iz mahu. Ej, kako smo se kot otroci izkušali, kdo bo iztaknil lepši mah! Na vrh griča smo postavili hlevec. Papirnati hlevci se kumio povsod po trgovinah. Samo raztegneš ga, pa že kleči v niem poleg drobnega Božička sivobradi Jožef in sklepa roke i Marija, zadaj pa. gledata na veseli dogodek sivi dolgouhi osliček in rdečepisani volek.
Cele tedne seni delal nekoč, da sem napravil kralju leseni hlevec. božje dete, Marijo, Jožefa in obe živalici iz voska. Deset vasi okrog je hodilo gledat ta moj čudež.
Po pobočju hriba je treba postaviti pahne, vseh vrst živin!co in pastirčke. Velike pole nasli-kan;h dreves, živali in ljudi smo kupili že tedne pred božičem in jih izrezavali. Za oporo smo jim prilepili na hrbet priostrene treske. Koliko je bilo smeha pri tem! Na b<lio stno vse popoldne postavljali po mahoviti rebri v kotu palme, kravice, teličke in ovce ter preudarjali, kako bi b;lo lepše. Prav nad hlevec smo obesili na lrtko zbor pre-pevajočih angelčkov. Tia pod hribček k steni pa smo postavili sv. Tri kralje. Saj smo vedeli, v dveh tednih že pridejo na vrh griča.
Pa je vzel ob mraku oče v eno roko molek, v drugo posodo z blagoslovljeno vodo in smo romali po sobah in hlevih z molitvijo in blagoslovom. Vsa hiša je dišala po kadilu in sveže umitem podu. Večer je bil poln tajinstvenih zgodb in potic s sladkimi rozinami prav do enajste ure, ko smo jo mahnili k polnočnici. Veste, kaj je polnočnica?
Maša na sveti večer ob polnoči je polnočnica. Cele tedne so sanjali otroci: ,K polnočnici poj-demo!' V mraz smo stopili: vsa pota migljajo od lučk polnočnih vernikov, ki hitijo po ozkih gazeh, moški zaviti v debele burmuse, ženske čez glavo odete v tople volnene rute. Z vrha od podružnice Marije Magdalene na Homu sveti homski mežnar Jurij Petek in utrinja pot pridni ženici in zastavnim otrokom. Doma je ostal le stari oče, ki moli in dremlje v zapečku, in kodrasti Sultan, varuh imetja v samoti. Niže se pridružijo mežnarjevi luči še druge: Lajnar z desne in vsa Brda. Po grapi ob Kolji poskakujejo rudarske svetiljke Matenčanov. Prav izpod Mrzlice sopihata z lučko nadušljivi Gregur in Kočar, poln ivja na orjaških brkih. Po reški soteski romajo goste luči: Krajnc, Smrekar, Vrhar, Ahac...
Vse ceste in poti se vedno bolj po.uijo z mig« ljajočimi lučkami, čimbolj se bližajo farni cerkvi Sv. Pavla. Od mraza zardeli obrazi se zbirajo tk cerkvi.
Orgle zabučijo v svetli cerkvi, ko pristopi & oltarju Miha Plečnik, božji pastir, in zapoje asj raskavim grlom: ,Gloria in excelsis Deo!'... j
Pritrkavanje objame vso dolino, kakor da j« napočil večni praznik in da je konec težav in] bridkosti.	i
Kako poje veliki šempavelski zvon? Poslu*' šajta! Kaj ga ne slišita?
Do-mov... do-mov... do-mov...»
Glavo in ves život je nagnil naprej Jernej ittj napeto poslušal glas šetnpavelskega velikega1 zvona.
Žena globoko vzdihne in utrne solzo, ki se $ je prikradla iz očesa.
Otroka se držita krčevito očetovih ram napeto poslušata v gluho noč.
Naenkrat se Jernej strežne, pogleda okro$ sebe. Na mah je izginil mrzlični blesk iz oči.
«Joj, kako lepa je bila tvoja povest. Zakaj pa ne gremo tja iz teh žalostnih krajev?» ga poboža deklica po licu.
«Prav imaš, dete, tja pojdemo, ko tukaj ni kruha. Starega očeta in staro mater imam donia, ki jima pešajo moči. Doma nas pa čaka rodna zemlja in nas kliče. Mi stradamo tukaj in nihče ne ve, kako dolgo še ne bo dela. Zemlja pa nikoli ne praznuje, ona da vedno delo, in če drugega' ne, da vsaj koš kruha in toplo peč za pIačilo.»
Veseleje je zaplapolal ogenj v peči. V kotu sol pa umirale lučke na božičnem drevescu. Z njimi; je umirala tujina v srcu Jerneja Grebenca, ki je zaslišal to sveto noč spet domači veliki zvon.. $
S a v i n i s k i.
izza groznih dn
V	trenotkih najtišje tišine se odpre človeku? življenje, ki ga ne vidi v trušču besneče vsak-j danjosti. Kar se odigrava v nas, z nami in okrog nas, ali ni vse blodnja v megli, ki je ne poznamo | in je nikoli ne bomo poznali? S silno muko, z; nadčloveškim naporom odgrneš zaveso, ki ti za-' stira pogled, misliš, da si našel pot v neznane skrivnosti, pa vidiš samo novo zaveso in na njej odraz lastnega obraza. Vse je zaman! Le kakor mamilo bolniku šine včasih žar luči mimo nas in nas zaziblje v nade ter nam da moči za nadaljnja' tavanje.	»
V	trenotkih tišine pa, o moj Bog, kako saj strašni tisti trenotki, ko noče kri po žilah in silil k srcu, da bi ga zastavila, v trenotkih tišine: gledaš in vidiš: Kamor seže pogled, sama pu«| stinja in megle se vlačijo po njej. Včasih jo za hip obsije solnce, včasih korači smrt po njej. Smrt, ta strašna groza, ki ti kri po žilah zastaja ob misli nanjo, je vendar simfonija vsega bla« gega, kadar jo gledaš na svojega življenja go-ljavi. Ali včasih jo vidiš daleč, daleč na zelenlj oazi, kamor je Bog naslonil svojo glavo, pa mu je zemlja, njegov tvor. ponudila svoje lepote; raj... Na taki zeleni oazi, kamor je morda ne«; vede in brez zasluženja nekoč stopila tudi tvoja noga, zagledaš smrt, in tedaj je vse. kar je v tebi, samo še strašen občutek groze in krivic« in sramu. O. kako je človek siroten v hipih take bede! Poslušajte, da vam povem.
To je bilo v tistih dneh, ko je ječala zemlja pod človeško besnostjo. Ni ga bilo varnega ko-

tička. kamor bi bil človek pobegnil in se skril, tla bi mogel ostati človek. Kar se je kdaj rodilo zlobe in groze, vsa je takrat praznovala svoj ogabni praznik. Iz kraja v kraj gorje, gorje, iz kraja v kraj le smrt in groza, strast in kri in mi, ljudje! Oj, mi ljudje!... Kako smo le mogli tako razgaliti obraze, da nismo niti sence več imeli človeškega na sebi! To smo bili pobesneli okostnjaki, vse brez izjeme, zelena mladina, možje in starci, vsi brez srca in brez oči, tako strašni v svoji norosti, da me zaboli v sencih, kadar pomislim na tiste čase.
Visoko v gorah smo bili tedaj in veter nam je 1 strojil kožo. Mraz nam je razrezaval lica in kot gladni volkovi smo razcapani ždeli po kriven-častih roveh in le takole ubijali moreči čas:
«Jo vidiš tqm na tistemle griču ubogo paro, kako se plazi, da bi nam prišla kje do živega?»
Po šest, po osem, po sto parov oči je za-strmelo v naznačeno smer.
«Vidim», je šepnil nekje zamolkel glas. Drugje Se je kakor v blaznosti jela krč:ti in se spet dvigati majava postava. «Vidim», je šlo po rovu in kakor mravlje so mrgoleli ljudje drug mimo drugega.
«Jaz ga bom, gospod ...»
«Gospod, pustite mene ...»
«Jaz ga pogodim...»
Kot stekli so sršeli ljudje mimo mene in zverinski pogledi so prosili. Tudi sam sem se pasel nad vsem tem, da nikoli tega. Veščaško sem motril te svoje čudne ljudi, vmes pa sem s pomočjo daljnogleda previdno sledil onemu tam preko globeli. Čisto po mačje je lezel po strmini, dokler ni izginil za nazobčano skalo. Nato je nekaj časa čepel skrit. Šele čez čas sem opazil temno kačo na skalni zarezi: puškina cev je bila obrnjena proti nam. Tesno ob zarezi je čepela kepica, kakor da rase na tisti črni kači kupček potemnelega prahu. Kepica se je zganila, jaz pa sem strastno sikni'
«Ogenj!»
Rezko je zalajalo, ljudje so si oddahnili, tam na drugi strani pa se je zakotalilo po skaloviti strmmi. V velikem loku, kakor da se boji onemoglega gospodarja, je planiki puška čez skalo in se s treskom prelomila nekje v dolini. Tudi ono telo se je pokazalo izza skrivališča. Poskakovalo je s skale na skalo, udje so mahedrali zdaj navzdol, zdaj navzgor, a glava se je opletala križem, kakor da ne spada na svoje mesto. Med vejevjem samotne bukve, ki ji je bila granata pristrigla krono, je naposled obviselo trk-Ijatoče s,e telo. Obviselo je z glavo navzdol in roke so kakor strašila mahedrale po zraku. Bukev je rasla tako bl>zu nas, da smo lahko natančno opazovali tresljaje in krčevite sunke, ki so še. vznemirjali poraženo bitje. Dasi je solzela kri iz neštetih ran. se še ni moglo odpovedati življenju. Poredko sicer, a vendar z neverietno žilavostjo se je vzganjalo, podrhtevalo in se krčilo to viseče telo.
V	naš?m rovu je zavladalo besno veselje. Vik in krik. petje, ploskanje in vriskanje je bilo takšno, da človek ni razumel n;ti svoje besede. Kakor sestradane podgane,so ljudje gomazeli k strelnim linam in ogledovali tisto umirajoče čudo na bukvi.
Dasi smo bili gladni, se je nekdo Spomnil:
«Lačen je zlodej. Dajmo mu kruha, da bo mogel na oni svet!»
Naenkrat je bila pripravljena ročna granata, prileten kosmatin je privezal nanjo skorjo kruha, planil iz rova in treščil granato proti bukvi. Pokadilo se je in rezko počilo, ko pa se je razgubil dim. ni bilo na bingljajočem truplu glave in ne desne roke. V rovu je spet zaoril zmagoslaven krik, oni nad rovom pa ni imel več časa za radost. Na nasprotni strani so zaregljale st-ojnice, ki so ga bliskovito pometle nazaj v rov. Niti oči ni utegnil zapreti, tako se mu je mudilo, a ko je padel med nas. se je razčesnil na dvoje...
V	trenotkih tišine se vrača in stoče kraj mene: Joj, o joj...	I v a n A 1 b r e h t.
Spomin iz fcublina
«Se pan zvečer oglasi pri nas?»
«Gotovo, gospodična Honorata!* In smo se razšli. Nisem slutil, da sem jo takrat videl zadnjikrat.
Na božični dan je bil ves Lublin na nogah. Ruska letala so se pojavila nad mestom. Ponekod so se razpočile bombe. Ena je padla na poštno poslopje. Učinek je bil grozen. Vsa streha porušena, nadstropja preluknjana. Med žrtvami je bila tudi gospodična Honorata. V času eksplozije je šla baš po ulici v bližini pošte. Opeka, ki je drvela s poslopja, jo je na mestu ubila.
Čudna slutnja gospodične Honorate na sveti večer se je na žalost uresničila. Mlada, polna življenja, je na tak krut način našla svojo smrt.
Sveti večer je nocoj...
Strmim v lučke na božičnem drevescu. Med mnogimi bridkimi spomini je eden, ob katerem me zaboli srce: spomin na gospodično Honorato.
Morda bi bila usoda mojega življenja drugačna, če bi živela ona...
Vinko Biten c.
Vesela soefa noč
Veselo in zadovoljno je živela Hrastarjeva
Najlepši spomini, ki se porajajo v človeški duši, so oni, ki jih doživljamo na sveti večer. Nekaj nedopovedljivo mehkega, prelestnega je v teh spominih. Čari naše mladosti, sanje minilih dni, veselih iružalostnih, nam vstajajo pred očmi. Četudi so ti spomini žalostni, skrivnost božične noči jih ublaži, da so nam mili in dragi. Obiščejo nas, povasujejo z nami in mi jim odpiramo srca na stežaj.
Saj je sveti večer praznik miru in ljubezni! Ob samotni poti mojega življenja stoji velik mejnik: svetovna vojna. Preko tega je sama bridkost, poteptano življenje, ranjena mladost. Tja se ne ozirajo rade moje oči, ker za tistim mejnikom drži pet v sivo preteklost prokletstva, tuge in izgubljenih ciljev. Tam so postaje križe-vega pota mladih dni, oltar svetovnega morjenja. Toda nocoj je sveti večer... Na moje srce je potrkal spomin tam iz daljne Poljske, iz čudovitega mesta mojih vojaških let, iz Lublina. Bil sem dodeljen takratni generaln' guberniji za okupirano avstrijsko ozemlje. Na sveti večer sem bil povabljen k poljski trgovski rodbini Borovvieckih. Zahajal sem stalno tja, vsakdanji gost, torej tudi na sveti večer nisem smel izostati. Domača hčerka, pani Honorata, bi družiniea. Tedaj pa se je začela svetovna vojna mi gotovo zamerila.	I in je moral na krvavo klanje tudi Hrastar. Pri-
Med povabljenci sta bila tudi neki legionar-! deljen je bil kompaniji, ki je odšla na severno ski častnik in gospa Boianovvska. Mož slednje je fronto.
služil v ruski armadi. Ze dve leti ni ničesar sli-1 Ni bil dolgo v strelskih jarkih in že je bil ra-šala o njem; domnevala je torej, da ga ni več njen v desno nogo, potem pa prepeljan v bolnico med živimi.	i na Dunaju. Od tam je bil, ko je okreval, zo-
Oficir legionar ji je dvoril. Lepa ženska je pet poslan na fronto, kjer je bil njegov oddelek bila gospa Bojanovvska. Še mlada in zelo duho- od Rusov ujet. Vse ujetnike z njim vred so povita. Pred vojno je študirala v Moskvi.	I slali v daljno mrzlo Sibirijo.
Sedeli smo okrog božičnega drevesca, ki ga' Nekajkrat je še pisal svoji družinici, a potem Poljaki imenujejo «hojinka». Pogovarjali smo se je minilo polnih osem let, da ni slišal več ou o marsičem, največ seveda o vojni, ki je divjala o svojih in njegovi tudi ne o njem ničesar, takrat kakih petdeset kilometrov od Lublina. Jaz \ Bi'a je baš sveta noč. Mati je sedela s svojimi sem gQvori! o svoji domovini, o Slovencih. Prav tremi otroki pri zakurjeni peči in zrla v rdečo lu-malo so nas poznali Poljaki, takrat skoro še nič čico, ki je mirno gorola pri jaslicah. Debele solze
«Ali imate pri vas o božiču tudi hojinko?« me so padale materi na tla raz bleda lica. je vprašala gospodična Honorata.	j To je opazila starejša 121etna hčerka, ki je
. «Seveda», sem odgovoril. «Toda pravi na- vprašala mater, zakaj joka. rodni običaj pri nas so jaslice.«	| «Ljubi meji otroci!* ji odvrne mati, «-nocoj je
Razložiti sem moral, kaj so jaslice, kakšne so sveta noč, ki jo letos "e osmič praznujemo sami. in kaj pomenijo.	i Ko je nastala vojna, ki nam je pobrala našega
Mirno so gorele svečke na hojinki. Na mizi ljubega očeta, ste bili še vsi majhni in niste še je kipel ruski samovar. Pili smo herbato (čaj) in poznnli bridkosti.*
prigrizovali zraven božično pecivo.	j Mati je potem začela otrokom po vrsti n-^šte-
«Poglejte to svečko«, mi je dejala gospodična vati težave, ki so jo zadevale v strašnem vojnem Hcnorata.jne prijeia za roko in pokazala na rdečo gasu, in vsi štirje so začeli na glas plakati, svečko. «2e dogoreva, kmalu bo ugasnila. Veste, j «Ljubi naš oče * je nadaljevala mati, «\e bil kaj setn si mislila, ko sem prižigala svečke na zelo dober, a zdaj ne vem, ali je še živ ali ne. drevescu?®	| Nobenega poročila ni več od njega. Mirnlo je
«Kaj pa. gospodična?« sem se nasmehnil in jo gest let, odkar ni več pisni. Cotovo ga krije rahlo stisnil za roko.	tam v daljni Sibiriji hladna zemlja.*
«Mislila sem si: Naše življenje je kakor takale svečka. Prižge se, dogoreva in ugasne. Bog ve, ali ne pomeni ta dogorevajoča svečka mojega življenja?«
Njene velike, rjave oči so zastrmele v drevesce. Vstala je in utrnila svečko. Ta je pri tem vzplapolala in ugasnila.
«Vidite, gospod, končano je.»
Skoro žalostna je sedla nazaj za mizo. Jaz pa sem se spomnil na svoje življenje. Koliko je
Morda pa oče še pridejo*, so vsi trije otroci tolažili mater.
Bližala se je enajsta ura. Zvon pri farni cerkvi je začel vabiti k polnočnicam.
Medtem je zapazila mati, da zunnj pri oknu nekdo stoji. Ni pa mogla prav spoznati, ali je bilo v resnici človeško bitje ali se ji je snmo zdelo. Ni si upala tega povedati otrokom, da bi jih ne splašjla.
Ni se zmotila. Pri oknu je stal človek, ki je že vredno? Kdaj preneha? Danes, jutri? Vsak dan prece1 d0]„0 pf)Piu:a^ kako so se jokali vsi otroci lahko, saj topovi so nenasitni, zahtevajo hrane, in mati Napos]pd je potrkal na okno in poprosil, vojaških teles, hoče se jim nove zabave! | na]- mu odpro kPr bi se rad malo ndnnpn.
Legionarski oficir in gospa Bojanowska staj Mati ie trkoj pri^aia večjo svetiljko in sin bila v živahnem pogovoru. T udi ostali so se po- Francek je stekel k durim, sknzi katere je vsto-menkovali med seboj. Gas je hitro potekal. Vsi pil llPZP?n mož z dolgo hrad0; lc1 se ,-e potem skupaj smo se odpravili k polnočnici. Katedrala dIje fasa kaknr nem oziral D0 izbi Vsi so ga
je bila natlačeno polna ljudi. Vsa cerkev je prepevala božičnico:
Wšrod noenej czise glos si? rozhodzi: VVstancze, pasterze, Bog sie \vam rodzi.!
Po polnočnici sem se poslovil od družbe. Oficir legionar in gospa Bojanowska sta odšla skupaj po ulici. Gospodična Honorata mi je pred stanovanjem podala 'oko:
začudeno gledali.
Po dolgem molku so se odprla možu usta: «Ali me ne poznaš več?*
Zena je po teh moževih besedah skočila pokonci in ol jela neznanca, v katerem so trkoj tudi otroci zaslutili svojega očeta in začeli skakati okrog rje^a.
«Nisem te sooznMn.j, mu je pripimniln žena vsa vesela, «in kako bi te tudi, saj si ves obrasel po obrazu.*


Nato ji je mož odvrnil, da bo to suknjo z obraza še to nog slekel za vselej, kar se je tudi zgodilo.
Mož in oče je zatem odložil svoj obilno obloženi nahrbtnik na mizo in utčel deliti darila, ki jih je prinesel s seboj za svoje drage.
Pravil jim je med drugim, da je bil med potjo zaposlen več mesecev v neki tovarni, kjer si je prihranil lep znesek, za katerega je lahko nakupil več spominov za božič.
Med drugimi pogovori je še pristavil oče, da je bil prejšnjega dne v bližnjem mestu, kjer je obiskal nekatere prijatelje, s katerimi je bil skupno v vojni.
«Prav nocoj na sveto noč sem hotel priti domov,* je menil, «in vas razveseliti, ker sem zvedel že v mestu, da ste vsi zdra /i in živi.*
Vsa družina je potem praznovala res vesele
božične praznike.
Matija Belec.
Pot po snegu
...
Ali gremo
Sicer smo jo že večkrat slišali, vendar je bila zgodba nenavadna in smo takoj vsi obmolknili, čim smo opazili, kako si je stari Nac natlačil pipico in se zagledal v jaslice.
«Bo že blizu šestdeset let odtlej, rajši več kakor manj», je izpregovoril Nac, ko sva jo z rajnkim Joštom.Bog mu daj dobro, mahala za božič domov. On'je bil izučen strojar, jaz pa kolar. Oba sva delala tam doli pod Vrhniko.
Na sveti večer sva hotela biti doma, a med potjo se nama je imela pridružiti še Matijčeva Katra, ki je služila v Dolenji vasi, in sta bila z Joštom v besedi za prihodnji predpust.
Vreme je bilo poprej suho in lepo, a nekaj pred svetim dnem je začelo snežiti. Kar iz lepega ga je bilo začelo suti. In kakšen droban, suh sneg je bil! Res, kakor bi kdo moko sejal. Ker le noč in dan ni hotelo nehati in tudi drugi dan ne, me je nazadnje že skrbelo in sem tudi dejal Joštu, da bo skoro bolj pametno, če si premisliva. Njemu seveda ni bilo po volji že zavoljo Katre ne, pa sva jo popoldne kar mahnila. Pot je bila taka, da je Šel človek bolj nazaj kakor naprej.
,Jošt,' mu pravim, ,ker sva že na poti, naj bo, ali dlje ko do Dolenje vasi ne grem! Saj človek niti tri pedi ne vidi pred sebe!'
,Bo že, bo že', tolaži Jošt in se rine skozi metež. Vrhu vsega hudega je še zdaj s te zdaj z one strani vlekel močan veter in so se kopičili visoki zameti, da človek nikoli ni prav vedel", ali hodi po cesti ali jo brede kar na slepo. Včasih je nama segal sneg komaj do kolen, včasih pa tudi visoko čez pas in sva bila oba kakor kuhana od potu, ko sva z nočjo vred prigazila v Dolenjo vas. Tam so naju ustavljali, češ, da bodiva pametna in naj nikar ne hodiva naprej. Nocoj da je povsod sveti večer, kjerkoli prebivajo krščanski ljudje. Morda bi se bil Jošt celo dal pregovoriti, ko je zagledal Katro. Tedaj pa meni ni dalo pokoja. Nič ne vem, kaj me je bilo zmotilo. Kar naprej me je gnalo in samo naprej, dokler nismo res odšli.
Joj, kakšna pot! Kakor da sta se nebo in zemlja pogreznila v sneg, je bilo. Veter je tulil In sneg je šuštel, a drugega nič, čisto nič: nikjer nobenega živega glasu, nobene luči, nobene krščene duše! Sneg je silil v ušesa, v oči, v nos in v usta. Kadar je potegnil veter proti nam, smo se morali pošteno braniti, da nam ni zavrlo sape!
Hodili smo drug za drugim: zadaj Jošt, v sredi Katra in spredaj jaz. V zamolklem šumenju suhega snega je bilo nekaj strašnega. Še zdajle me trese, ko se zmislim na to. Rad bi se bil kaj pomenkoval, pa sem komaj sam slišal svoj glas. Kadar sem hotel, da bi me razumela Katra, sem moral obstati in ji zavpiti na uho, ona pa spet naprej Joštu. Ker smo se že itak le počasi pomikali, nam seveda ni kazalo ustavljati se, pa Smo rajši molčali.
Hodimo in hodimo in meni se je videlo, da b i Mi *e morali priti na kraj sveta, pa še zmeraj
začno pešati noge v kolenih in me kuhati takšna vročina, da bi se bil najrajši zleknil in zadremal.
,Če le nismo zašli', me zaskrbi in obstanem, da bi se pomenil z onima dvema, kaj nam je storiti.
Slišiš,' vpijem Katri, .vprašaj no Jošta, ali gremo prav!' ,Kaaaj?
.Jošta vprašaj, kako se mu vidi: prav! Mene skrbi...'
Katra se ozre nazaj ln čaka.
,Jošt!'
Ker ni nič glasu, zavpijem Se jazi"
.Jooošt!'
Spet nič. Oba začneva tipati v temo in na vse grlo vpiti:
.Jooošt! Jooooooošt!'
Nič. Kakor da se e v zemljo vdrl! Nekaj časa čakava, pa naju kmalu začne lomiti mraz.
.Stopiva mu naproti,' pravi Katra, .morda je opešal!'
Res začneva spet bresti, ali gazi ni nikjer. Vse nam je sproti spet zasulo.
.Dobro se me drži!' pravim dekletu in gazim, da se mi kar kreše pred očmi.
Hodiva in hodiva, zdaj navzgor zdaj navzdol zdaj navprek. Hodiva in kličeva ko zgreš-na duša, pa vse zastonj.
,Malo si oddahniva,' pravim nazadnje, .sicer se ti na mestu sesedem!'
Katra samo pokima, tako je izmučena in prestrašena. Nekaj časa stoje počivava. Tedaj se mi zazdi, da slišim zvon.
,Saj sva že menda doma', me obide veselje. .Slišiš, da vabi k polnočnici! Pa sem mislil, da je že bog ve kako kesno...'
.Hitro stopiva,' se ohrabri še dekle, ,kaj, če bil Jošt že doma! To se bo nama smejal..
Res stopiva, kar nama duša da, in kmalu prideva do vasi. Ko pa izkušava najti vsak svoj
dom, spoznava, da sva prišla nazaj v Dolenjo vas. Tudi zvon, ki sva ga bila slišala, ni vabil k polnočnici, ampak k rani maši v Dolenjo vas.
Bilo je potlej kakor sodni dan. Dekle je kar norelo in vse je tiščalo vame, da sem jaz in samo jaz kriv, če se je Joštu kaj pripetilo. Za božji čas, tak sem bil, da sem se komaj držal na nogah, pa sem le hotel še po Jošta, samo izpustili me zdaj niso več! No, v resnici tudi ni bilo treba tega! Jošt je bil doma in se mu ni zgodilo prav čisto nič, Ie Katre ni maral več pogledati. Kakor veter je trdil neprestano: Da sva se mu bila z dekletom nalašč umaknila, da sva bila zmenjena in naj kar pri tem ostane.
Tako človeka včasih doleti. Nikoli nisem gledal po kikljah, zdaj mi pa res ni kazalo drugače, ker je bila Katra tako žalostna. Moral sem jo potolažiti in sem jo tudi res na pomlad povedel pred oltar...»
Oh,» se je za pečjo oglasila Katra, «ali še ne boš neha!? Rajši moli, kakor da čeljustaš!»
«Saj nič ne rečem,» se je smehljal stari Nac, «da je kaj, samo to vem, da je bil Jošt bolj pameten. Bog mu daj dobro! Ostal je lepo sam, jaz imam pa še zdaj pokoro za tisto pot!»
JanezBlatnik.
Znamenita pritožba pufskou proti člooeku
Pred mnogo tisoč leti se je zbi .1 skupaj ves mnogoštevilni rod ščetincev. Iz vseh delov sveta so prihajali tolsti pujski in dobro rejene svinje, da se udeležijo zborovanja, na katerem se bo razpravljalo o strašnih krivicah, ki jih prizadevajo ljudje njihovemu plemenu. Ko ni manjkalo nikogar več, se je zborovanje pričelo. Najdebelejši in najučenejši pujsek je stopil na govorniški oder. Ozrl se je naokrog po mnogoštevilnih poslušalcih, nato pa odprl svoj častitljivi rilček in imel tale vsega spomina vreden govor:
«Slavni pujski in veleugledne svinje! Kratke, zelo kratka je doba našega življenja. Komaj se i kateri naših bratov ali sester nekoliko odebeli, že !
človeka. Toda, bratje in sestre, mi ne smemo do* pustiti, da bi človek tako brezobzirno ugonabljat naš slavni rod in se mastil z mesom naših otroki Uprimo se krvoločnemu Človeku! Naša bodočnost mora biti lepša! Nočemo biti več poke -ni člo--veku. Vsako leto pokolje in poje človek na tisoče in tisoče naših sorodnikov. To upije v nebo, to' kriči po maščevanju. Predlagam, naj se nemudno" sestavi ostra pritožba zoper človeški rod in nje« govo krvoločnost in požrešnost, katero moramo mi ščetinci tako bridko občutiti. To obtožbo pošljemo učenemu Zvitorepcu iz lisičjega rodu, ki naperi proti človeku grozno tožbo. Zvitorepec je zelo prebrisana buča, on naj postane zaščitnik našega rodu in naš zagovornik pri sodni raz* pravil*
Vsi ščetin:! so z velikim navdušenjem odo« brili predlog in nasvet svojega govornika. Učeni pisar Dolgouhec je moral nemudno prijeti pero v kremplje in izkovati obtožbo proti zlobnemu človeku. Obtožba je bila hudo, hudo obtežilna. V njej so bile omenjene vse gnusne krivice, katere je krvoločni Človek že izza pamtiveka prizadejal ubogim pujskom.
Ko je bila obtožba podpisana in zapečatena« so jo izročili zanesljivemu Tolstokrakcu, da jo penese k Zvitorepcu. Omeniti moramo, da je bil pujsek Tolstokrakec slaven tekač. Kakor blisk jo je brisal s pritožbo v gobčku tja proti deželi čurimurski, kjer je živel učenjak.
Nekega dne je dospel do velike mlake ob cesti. Zadovoljno in veselo je zakrulil Tolatokra kec, ko je zagledal mlakužo. Nemudno je odložil obtožbo in se zakadil v umazano vodo. Do vratu se je pogreznil v mehko, hladno blato in zaradi srčnega zadovoljstva zakrulil svojo najlepšo pesem.
Po tisti cesti je mimo mlake moško prikorakal psiček Hov. Ko je zapazil v blato zaritega pujska, se Hov ustavi, pomiga z repom in za* kliče prijazno:
«Hej, boter, odkod pridete in kam ste name* njeni?*
Pujsek je odkritosrčno razložil, kam je name« njen. Žalostno je zakrulil in potožil.
«Zelo rad bi ostal v tem kopališču, kjer j« hladno in prijetno, a dolžnost me zove dalje!*
cLabko ostaneš tukaj v toplicah, bratec puj* sek*, reče prijazni psiček. «Pripravljen sem, da tvojo pritožbo ponesem Zvitorepcu. Saj sem tako in tako namenjen v tisti kraj. Rad ti storim to uslugo, ako mi zaupaš.*
Z veseljem je sprejel leni pujsek Tolstokrak ponudbo viteškega psa. Brez obotavljanja mu jej izročil obtožbo, ki jo je prijel pes z gobcem, nato pa se spustil v tek proti deželi čurimurski, Letel je s strašansko brzino.
Mimo je prikolovratil muc Mijavkež, se usta«j vil pri psu in sočutno poizvedoval, kaj in kako.] Pes je razložil svojo nezgodo in začel prosi botra muca, naj namesto njega nese pritožbo Zvitorepcu.	,
Muc je rade volje na uslugo botru psu. Vzel je pritožbo in se zagnal v dir proti čurimurski deželi, a ko je slednjič prišel na cilj, je opazil gospod Mijavkež, da je obtožbo izgubil. Hitro se je vrnil iskat izgubljeno listino. Tri dni in tri noči jo je iskal, a zaman. Izgubljene pritožbe ni mogel nikjer več najti, pač pa so jo našle radovedne miši in jo odnesle v svoje gnezdo, kjer so jo razgrizle na tisoč koščkov.
Tako so vsi upi in vse nade naših nezadovolj^ nežev splavale po vodi. Ljudje so jih v bodoč« enako brezobzirno pobijali kakor že izza pam' > veka.
Mogoče se bo kdo čudil, zakaj ni rod ščetin« cev sestavil druge obtožbe in pritožbe. To je bilo nemogoče, zakaj na žalost je moral učeni pisat Dolgouhec prav tedaj pod klavčev nož in potem v dimnik. Ker v vsem rodu ščetincev nihče drug. ni znal pisati, so se morali pujski brezpogojni ukloniti svoji nemili usodi.
Od tistih dob tudi vlada med svinjami in ps^
ni bilo nobenega
iledu
o vasi.
ga obsodijo na smrt in mora v cvetu svoje mla-1 naistrunenelše sovraštvo.
NaiuJnje mi dosti poginiti pod ostrim nožem neusmiljenega
E d v a r d.

K polnočniccim
Glasno brneč zapel je zvon v zvoniku pri Trojici, v dolino klical je: bim-bom in vabil k polnočnici.
Prej temna, tiha vas v doliui namah se razsvetli, povsod po dolu in strmini vse polno lučk brli.
cRodil se Jezu3 bo nocoj, le stopajmo hitreje!* Zari skrivnostno zvezdic roj, ledena sapa veje.
Njegovo rojstvo počastit gredo iz vseh vasi, ob jaslicah se veselit vsa fara si želi.
France K o j n i k.* -
Čarooniška predstava
Moje tete in moji strici so prerokovali, da po-tanem,ko dorasem,gotove umetnik v čarodejstvu. Tako bodočnost so mi slikali zaradi tega, ker sem :ot deček silno rad posečal cirkuške predstave, kjer je kakšen glumač razkazoval bolj ali manj udovite poizkuse. Take čarovnike sem silno ob-iudoval.
Sklenil sem, da moram postati tudi jaz tak semogočen čarovnik. Ubiti jajce in ga zopet na-editi celo ali dolg nož pogoltniti se mi je videlo ,elo lahko delo. Nekega dne, bilo mi je takrat iJevet let, sem sklenil uprizoriti veliko cirkuško redstavo, v kateri bi gledalcem razkazoval razne arovniške umetnosti.
Ta čarovniška predstava se je vršila v praz-em konjskem hlevu in gledalci so bili dečki in eklice moje starosti. Kot prvi predmet moje Ča-ovniške umetnosti je prišla na vrsto krasna zlata ra strica Nandeta. Vzel sem jo iz miznice v tre-utku, ko ga ni bilo v sobi. Uro sem položil v ielezen možnar in jo začel tolči, kakor sem videl elati onega čarovnika v cirkusu. Zelo nerada je ila narazen, samo steklo mi ni provzročalo tež-oč. Ko je bila ura že povsem stolčena, sem jo zel iz možnarja in jo pokazal gledalcem.
<Zdaj je ura razbita*, sem rekel. «Le pazite, trenutku bo zopet cela... Hokus — pokus...» Držal sem uro nekaj minut za hrbtom in ju totem zopet pokazal. A kako sem se prestrašil, to sem videl, da je še vedno razbita in da se ji »oče vrniti prejšnja lepa oblika. Otroci so se sme-ali in se mi rogali. Naznanil sem konec cirkusa n jo popihal v hišo. Razbito uro sem skril pod tuhinjsko omaro, kjer jo je našla kuharica in o nesla stricu.
Sum je padel takoj name. Stric me je povabil ' svojo sobo. Grozno sem se prestrašil, ko sem >rišel tja in videl na mizi predmet moje nesreče!
«Malopridnik!> je zagrmel stric. «Kaj si na-»ravil z mojo uro?»
«Oh, stric,> sem zaklical, «miši so vzele tvojo iro iz miznice, jo zavlekle pod kuhinjsko omaro n jo tam razgrizleb
} Zaplesala je stričeva palica po mojem hrbtu 10 jaz sem začel prepevati žalostinke.
Edvard.
Boltek bo risar
i.
Naš Boltek po papirju piše in zdajci jajce si nariše.
Ugiblje sem, ugiblje tja, na vrh pritisne kroga dva.
Koj v krogih piki dve ima, od krogov kljunček že binglja,
Ušesca, kremplje, vejo riše: Se moura ptica sova piše.
II.
Še eno jajce na papir začrta dolgo ko krompir.
Kaj zdaj naš Boltek bo napravil? Na levo je uho postavil.
K ušesu rilec je pritisnil in od veselja je zavrisnil.
€rni maček
(Ljudska pripovedka.)
«Fantič, varuj se črnega mačka! Ta ima vraga v repu, zato se sveti, ako ga pjnoči pogladiš...»
Tako me je opominjal sosedov dedek, ko sem še preganjal mačke z vaškimi paglavci. Gorje živalici, katero smo ujeli! Navezali smo ji poleno na rep ali na kremplje orehovo lupino.
Trpinčenja živali dedek ni mogel prenašati. Zbral nas je nekoč okrog sebe in nam povedal zgodbico z uvodom: cKar boste slišali, je čista resnica.
Ko sem bil že dorasel fant, sem bil navajen pozno zvečer kositi. Nekoč sem se spravil nad deteljo na njivi blizu doma. Na nebu je svetil prvi lunin krajec.
Nakosil sem jo nekaj košov in pričel prabiti. Na meji tik njive je sedel črn maček. Oči so se mu svetile kakor dva žareča oglja.
Dotaknil sem se ga rahlo z grabljami, a se ni premaknil. Takoj se mi je videlo sumljivo. Maček vendar rad beži; celo domačega človeka ; vselej ne počaka. Ta pa se ne zmeni in ne gane.
,Ali mi pojdeš!' Dvignil sem grablje in ga zapodil.
Črni maček je naježil dlako. Vzpel se je po-koncu in zagodel.
Okrog mene je začelo mrgoleti. Kamor sem pogledal, povsod sami črni mački. Bilo jih je na stotine. Strašno so pihali in silili proti meni > f <No, in potem?* Otroci smo bili silno radovedni.
Ded je nadaljeval: «Mačkov je bilo čedalje več, jaz pa zmeraj manj pogumen. Naposled sem vrgel od sebe grablje in jo ubrisal z njive. Doma sem se spomnil, da je kvatrna sreda..
Tako je pravil dedek, ki ni nikoli lagal. Še danes bi mu skoro verjel, da nam je povedal čisttf resnico.	S o t e š č a n.
Ko čačke svoje je končal, cel jazbečar pred njim je 3tal.
Ciganske uganke
Uganke ciganskega naroda so prav malo znane. V nekem listu jih je bila nedavno pri-občena cela vrsta. Zbral jih je cigan, ki je prenehal ciganovz«ti. Te uganke imajo nekaj posebnega, vendar pa je marsikaj slišnega našim ugankam. Naj jih navedemo nekaj:
V meseni hiši sedi hud pes	'(>i!Z30
Zelena kokoš leže rdeča jajca pod zemljo
•(cpiq93)
Ne utonem v vodi, ne zgorim v ognju in ne poznam ne mraza ne vročine	'(cDuas)
Koliko stopinj napravi pastirička na dan?
•(EfJJJBJJS J35J l3U3q0U).
Črn sem živel v luknji, rdeč sem se tresel v smrti	-^gj)
Ima bel plašček, rdečo čepico in črno glavico
^	KMJOS)
Otroška usta
Župnik (med veroukom v šoli): »Tinček, povej mi, kdo je Boga obsodil na smrt!* < Tinček: «Pisinnno5p in farireii . » *


Znamenita gostije
(Živahna pripovedka.)
V onih srečnih dneh, ko sta Adam in Eva prebivala še v raju, se je prigodilo nekoč, da so živali odstavile svojega starega kralja, bolnega leva Hudogleda, ter si izvolile drugega vladarja, seveda tudi iz dinastije levov. Novi kralj, mladi lev Bujnogriv, je ob priliki svojega kronanja priredil ogromno, gostijo, na katero je povabil vse svoje itirinoge podanike, cd medvedi do zajca. Seveda so se vse živali pokorno odzvale mogočnemu povabilu in od največje do najmanjše prihitele na gostijo, da se priperoče varstvu in zaščiti novega vladarja.
Slednjič so bili z! rani v kraljevi palači vsi plemeniti in neplemeniti sloji živalskega sveta. Zdajci vslopi vitez vo k ter naznani z rani družbi v imenu kralja, da je obed pripravljen. Gostje
odidejo v svečanom sprevodu v obedno dvorano, kjer jih sprejme kralj Bujnogriv.
Vsak gost zasede določeno mesto. Ze držijo v tacah žlice, da bi začeli jesti, ko zapazi kralja da ni popra na mizi. Jezen pokliče dvornega služabnika, psa Parizija, ter mu veli, naj donese gostom popra. Služabnik naglo odide, toda vrne se ne več. Gostje čakajo dolge ure, a ker psa še vedno ni bilo nazaj, se je kralj grozovito razsrdil. Pozval je skupaj vse svoje dvorne služabnike ter jim zapovedal, naj gredo iskat tovariša ter ga pri-tirajo nazaj.
Psi so se razkropili po vsem kraljestvu ter noč in dan iskali svojega pobeglega tovariša, a do današnjih dni ga še niso izsledili. Zato se psi še dandanes vohajo, kadar se srečajo, da bi odkrili one*™, ki ie bi'	no poper.
M u i j a v s k i.

a
s¥o'im
čitatelfem za Božič.
Slovenska hiša brez knjig je zlasti pozimi kakor družina brez dobre matere. Kakor ljubi svoj dom, svojo zemljo, svoj kr*.i. tako ljubi naš človek knjigo; brez nje bi bil dom pust in hladen. Te v našem človeku ukoreninjene ljubezni do k njig se je iPomovina* vedn j zavedala, zato je ob vsaki primerni priliki poskrbela, da so dobil i njeni cenjeni naročniki in Pitate!jI knjige poceni. Tudi z.a letošnjo sozijo-daril hoče nuditi svojim prijateljem cenen nakup knjig, ki bo gotovo vsakomur, zlasti onim, ki so prizadeti od posledic gospodarske krize — iu teli je, žal, le premnogo—, že bolj dobrodošel ko kd.aj prej.
Na razpolago dajemo vsakomur n.ašo knMžnico, da si iz nj? nakupi knfig velezanimive in napete vsebine po globoko znižanih cenah, ki so znatno pod režijskimi <■» i
Zn ža-e cer»*» vel:s!f>
od dne 16. decembra 1931. do dne 15. ganuarja 1932.,
če se knjige naroče po spodnji naročilnici, ki jo S tem nudimo vsakomur priliko, da si na a v i
V naročilnici je navesti številke knjig, ki jih kd
slati upravi cDomovino* v Ljubljani, ki bo vsako
pa dobi knjige takoj
Na razpolago so sledeče-knjige.
1.	Slieff: Hči papeža, prej 30, sndajSO Din.
2.	Heller: Blagajna ve.ikega vojvode, piej 15, sedaj 8 Din.
3.	Farrere: Gusarji, prej 20, sedaj 8 Din.
4.	Fereal: Veliki inkvizitor, prej 20, sedaj 8 Diu.
5.	Pire: Lucifer, prej 30, sedaj 10 Diu.
6.	Lebl(<ar: Tigrovi zob e, prej ;:0, sedaj 10 Din.
7.	VeririicHs: Pater Kajetan, prej 80, sedaj 10 Din.
8.	Dunias; Zvestoba do groba, prej 45, s^daj 10 Din.
9.	Curvvocd: Onkraj pragozda, prej 20, sedaj 8 Din.
10.	Roufie: Misterija, prej 30, sedaj 10 Din.
11.	Huhicki: Homan zadnjega cesarja Ha!"-buržana, prej ^0, sedaj 10 Din.
12.	London: Roman treh src, prej 40, sedaj 10 Din.
13.	Rruvere: Hektorjev meč, prej 18, sedaj 8 Din.
14.	Zrvarco: Papežinja Favsta, prej 45. sedaj 15 Din.
Vezava za vsako kn igo stane
15.	Curwocd: Lov na ženo, prej 30, sedaj 10 Din.
16.	Seliger-Brht: Ugrabljeni milijoni, prej 35, =odaj 15 Din.
17 Oppenhcim: Milijonar brez denarja, prej 20, sedaj 8 Din.
18.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani, prej 15, sedaj 6 Din.
19.	Melik: Do Bitolja in Ohrida, prej 16, sedaj 6 Din.
20.	Grey: Železna cesta, prej 35, sedaj 15 Din.
21.	Weisnann: Rdeča kokarda, prej 35, sedaj 15 Din.
22.	Sinclair: Zlati panter, prej 25, sedaj 10 Din.
23.	Zevacco: V krempljih inkvizicije, prej 60, sedaj tO Din.
24.	Priollet: Seržant Diavolo, prej 40, s°daj fO Din.
25.	Hous;h: Možje, prej 40, sedaj 30 Din.
-S. Kejnhoe: Gusar v oblakih, prej 28, sedaj 20 Din
27.	Bernede: Belfegor, prej 24, sedaj 18 Din.
28.	Riehtor: Rdeča piegla, prej 20 sedaj 8 Din.
10 Din, poštnina pa 2 Din.
NAROČILNICA
Podpisani naročam sledeče knjige:

Knjige naj bodo broširane — vezane. (Neželeno prečrtajte.) Naznanite mi poštnino in pošljite položnico, da pošljem takoj naročnino s poštnin^ vred.
Ime naročnikovo (čitno):	...........................................................................
je izrezati iz ^Domovino*
knjige in osnuje ali pa izpopolni svojo knjižnico, o naroči, in pa točen naslov. Naročilnico je pomor poslala poštno položnico: po proierou zneska
KoIomonoD žegen
(Ljudska pripovedka.
Vrečarju s Kravjega vrha je rojilo po glavi, kako bi brez truda obogatel. V njegovi bližini ni bilo nikogar, ki bi se bil ogreval za njegove nazore. Na samotnem hribu pa je živel možak z dolgo črno brado. Slovel je kot čarovnik in imel vse^a v izobilju.
Zogar, tako so ga imenovali, je izvajal čudovita dela. Košček kruha je sami pogledal in ko so ga dali bolni živali, ji je odleglo. Ako se je le dotaknil rane, se je nenadno zacelila. Bolj ko vse to pa ga je odlikovalo, kjr je občeval z duhovi. Priklical jih je s skrivnostnimi besedami iz Kolo-monovega žegna.
Vrečar se je napotil v hribe in odkril č-aro-dejcu svoje želje. Mož ga jo nezaupno pogledal in rekel: <Talce reči niso za vsakega bedaka ...*
«AIi me ne zaupaš?* Vrečar je bil skoro užaljen. < Pogumen sem za dva in molčati ,znam, kakor l i ne imel jezika.*
«Dobro*, se je vdal samotar njegovi pro.-nji. <Povej mi, kaj prav za prav želiš imeti* «Rad Li bil bo^at in srei?n .. .s. Čudak js odprl debelo knjigo in začel g-idr-njati. Vrečar ni r; zumei no ene besede.
Povedel ga je k vratom, v katere je bila vdelana okrogla rdeča šipa. Pozval aa je, naj pogleda skozi sleklo.
«Ali kaj vidiš-;* ga je vprašal. «Star pritlikavec nese vrečo . . . Pravkar jo je o 'ožil na tla... Zdajle jo bo odvezal... Lb, sami zlatniki in srebrniki »
Zogar je stopil na kožo od črnega mačka in obrnil list v knjigi. Izgovoril jo nekaj besed in izginil.
Vrečar je gledal debelo okrog sebe. Mislil si je: «Ta je pa od zlomka! V tla se ni udri... Skozi okno ni odšel .". Vrata se niso odprla.. .*
«Saj sem tukaj*, se je oglasil zraven njega. <Kje?» Vrečar je čul njegov glas, videl pa ni nikogar.
cObrni list nazaj*, mu je ukazal. Vrečar mu je ustregel in Zogar je stal spet na prejšnjem mestu.
«No, kako ti ugaja?* se je posmehljivo rogal. «Hm .. Daj mi vsaj pest srebrnikov ...» «Dobiš jih polno vrečo, kadar prestaneš kratko preizkušnjo.. .*
diakšno?* Vrečar je poskočil od veselja. Carodcjec je prelistal knjigo do sredine? Tam so bile debele trke v črn°m okviru. Pozval je Vrečarja, naj stopi na njegovo mesto in prečita čerodeine besede, Žoga- je ponovno izginil.
Vrečar je čital pozorno; bal se je, da bi česa ne izpustil Ko je izustil poslednjo besedo, je nastala gosta tema. Nenadno pa se je posvetilo in zasmrdelo po žveplu Predenj je stopil m ti v zeleni obleki. Imel je lepo prisukane brke, zelea klobuk in konjska Kopita. Stal je ravno ko sveča.
«Kdor me je poklical, naj mi odkaže delo*, je izpregovoril z gromovitim glasom,
Vrečarja je pogrelo, vendar mu je odvrnil še precej pogubno: <Prinesi mi denarja...	,
cSeveda ga dobiš, a poprej se morava pogoditi. Vzemi nož in si pier°ži žilo.. .* «Zakaj?* Vrečarja je spreletela groza. «Zato, da mi s toplo krvjo zapišeš svojo dušo.*. Vrečar se je prestrašil. Stal je nepremično kakor kamen.
«Kar misliš, stori hitro!* je priganjal zelenec. Na take pogoje se Vrečar ni upal pristati. «Ne!* se je naposled odločil. «Duše pa ie dam za nobeno ceno . .*
Vrag je udaril ob tla, da so se utrnile i#kre,.i Zadaj mu je zrasel rep, na glavi pa dva roga. i Vrečar se je plaho umaknil. Pri tem je /. 'del s komolcem ob knjigo: list s čaroiejnim besedilom se je po naključju obrnil. To ga je redilo. Vrag je zatulil in izginil.
Vrečar pa jo je odkuril v blino. Na bogastvo ni več mislil, ozdravil ga je Kolomon »v žegen.
. o t e š č a n.

Razlika.
A.:	«iu«m kupiti avtomobila, rajši si kupim kravo.»
B.:	«S kravo se vendar ne moreš voziti.*
A.: «2e res, a avtomobila ne morem molsti...»
Očetove skrbi,
Melhijor ima silne skrbi, pa ga vpraša Bolte-žar: «Kaj te pa tako silno tare?*
Melhijor: «Veš, ne vem, kaj naj postane moj sin. Žena bi hotela, da postane pravnik, jaz bi ga najrajši obdržal v trgovini, on pa hoče na vsak način postati letalec.*
Boltežar: cKoliko pa je že star tvoj sin?»
Melhijor: «Pet let bo ob božiču ...»
Raj.
A.:	cKako je, gospod profesor?*
B.:	cKakor v raju... Razume se, da se v raju jie jč in ne pije.. .*
Goslač.
Peter: <;V prostem času prav rad igrani na gosli.*
Pavel: «To je zelo lepo.*
Peter: {Najrajši imam kratke skladbe.*.
Pavel: «Aii igraš tudi Schuberta?*
Peter: «Ne, saj sem rekel, da igram samo na gosli...»
izgubljena pera d prauico
Cez polje odmeva zvonjenje. Sneg naletava. Človeku, ki gre osamljen po poti, se vidi, da cingljajo vse te drobne, bele snežinke. Vsaka ima drug glas. Vsaka zveni po svoje v skrivnostjo melodijo, ki se spaja z brnenjem zvonov, j Krčma za vasjo je skoro prazna, i Pri peči sedi stari TomiČ. Ves je bel, kakor bi se bil pravkar odtrgal s snežene poljane, Čeprav sedi že dolgo pri peči.
Mož še ni tako zelo star. Le viharji so ga krepko metali po nemirnih valovih življenja.
V	kotu pri okrogli mizi sedi mlad finančni stražnik. Njegov obraz je nežen, skoro dekliški. Drži se zamišljeno in žalostno. Njegova misel pač blodi doma med svojci. Sveti večer je, a on mora vršiti svojo težavno dolžnost.
Pod stropom nad veliko mizo so postavljene jaselce. Visoke so in široke. Leseni pastirci stopajo po mahu, vsaj tako se vidi opazovalcu, če jih gleda pri siju nočne lučke. Njih sence se nemirno premikajo. Počasi korakajo kakor drobni pritlikavci.
Hlevček je majhen in nizek. Od tal se ne v idi vanj. Le mesto Betlehem nad njim drhti v motni luči.
Nad hlevcem visi glorija. Bel angel plava na tenki nitki. Polabno se ziblje, kakor bi hotel uspavati vse pod seboj. Njegove noge se dotikajo srebrne repatice, ki plava že čisto nizko nad
hlevcem
j '
; Tomič gleda krčmarja. Gostilničar je star, zavaljen dedec. Naduha ga muč'. Zraven Tomiča sedi in piska kakor star meh, ki pušča sapo.
Tomič mu kiina. Žganjico hvali iii pripoveduje:
; «Da, na sveti večor je bilo. i Čepi a v sem imel že pet križev na. hrbtu, ssm vendarle moral k vojakom.
E, vojna je pač vojna. Bog nas varuj te nadloge!
Deset nas je bilo v stari, polrazpali bajti, blizu nekega manjšega mesta, čigar ime sem že pozabil.
Zadnje dni je prišel med nas tudi neki Madžar. Ostali smo bili Slovenci. Bil je črn kakor \ rag in šibek kakor ženska. Meni ni ugajal. No, tedaj je bil pač vsakdo dober; če ni streljal, je pa nosil ali kopal ali pa postopal, le zraven je moral biti!
V	noči pred svetim večerom sva dva vlomila v barako z jestvinami. Dobro sva opravila vlom.
Založila sva se s komisom. Ko sva se srečno
vrnila, so odšli tudi drugi ia prinesli vsak po nekaj hlebcev.
Žvečili smo komis pozno v noč.
Na dan pred svetim večerom je pa prišel Vreč-nikov Cene iz mesta.
Preplašen nam je povedal, da bodo enega ustrelili, ker je .ukradel iz skladišča dve štruci komisa.
Vsi smo se prestrašili tako, da smo kar pre-blcdeli. Zazdelo se je nam, da nas že imajo.
Madžar se nam je pa smejal. On ni kradel z nami.
Lotili smo se komisa. Kar mašili smo si ga v usta. Pri tem smo se pa bali, da bo vstopila prehitro patrulja in nas "preiskala.
Radi bi bili kruh kam odnesli in ga skrili. Cene je hotel venkaj. Tedaj je zagledal zima j stražo, ki mu je ukazala, da ne sme oihče iz bajte
Vsi smo se nabasali s kruhom. Vendarla je še ostalo kakih pet štruc komisa.
Kam z njim?
Prej smo spravljali vsak svoje štruce pod slam-njačo, saj nas niso nikoli natančneje preiskavali. Zdaj si nismo več upali.
Ker niso pustili Vrečnikovega ven, smo bi'i trdno prepričani, da nas imajo že na piki. Silili smo se, da bi pojedli ves kruh. Se nikoli se nisem tako nabasal z jedjo.
Toda želodec se ne di\ presiliti. Ni šlo in ni šlo. Tiste štruce so ostale in vedeli smo, da nas bodo izdale.
Vrečnikov Cene je kupil v mestu pastirce in jaselce. Mi smo pa prinesli iz bližnje hoste mahu, da bi jih postavili.
Zdaj nas je v trenutku vse minilo. Ta nesrečni komis nam ni dal miru. Zunaj smo pa čuli trde korake straže in. čakali, da se odpro vrata.
,Izgubi jeni smo!' sem vzdilmil.
Pa se je spomnil Cene, zlata duša, ki jo imel res samo kleno pšenico v svoji glavi:
,Urno napravimo jaselce! Štruce razrežimo in spravimo pod mali! Nihče jih ne bo v njem iskal.'
To .smo se zasukali! Kmalu smo imeli krušni hribec pokrit z mahom. Na mah smo pa postavili pastirce. Nizko spredaj smo zgradili skromni lilevec.
Zvečerilo se je že.
Prižgali smo svečke, ki smo jih imeli. Pogovarjali smo se in mislili na dom.
Tedaj je omenil Cene:
,Fantje, kaj pa, če nas Madžar izda ?'
Pek Frluga, ki je za silo lomil madžarsko, mu je zažugal:
,Če naš izdaš, si izgubljen! Devet nas je. Ko pride patrulja, bodi miren. Pusti se pregledati' in ne čvekaj kakih neumnosti. Preden nas vseh devet pograbijo, bo že toliko časa, da ti eden izmed nas posveti. Življenje za življenje!'
Madžar je bil pravi bojazljivec. Kar prebledel je. Vse nan» je takoj obljubil.
Komaj sta nehala Frluga in Madžar govoriti, so se odprla vrata.
Vstopila je patrulja, ki je prej pregledovala drugje. Vse je premetavala. Niti drobtine kruha ni našla pri nikomer.
Odšli so. Bili smo rešeni.
Na sveti dan popoldne smo pa morali odkorakati ha ravnico za našo hišico.
Privedli so onega nesrečnika, ki je ukradel dve štruci kruha.
,Krasti se ne sme! Kdor krade, bo ustreljeni Janez Zrim se obsodi na smrt z ustrelitvijo, ker je kradel!'
Tako nekako je poročnik na kratko prečital sodbo. Poveljeval je desetim strelcem, ki so dvignili puške.
Pogledal sem Madžara, ne vem zakaj.
Stal je poleg mene bled kakor smrt. Njegove ustnice so bile pepelnato sive. Tresel se je kakor šiba na vodi.
Zadonelo je kratko povelje.
Puške so počile.
Zrim se je zgrudil, 7. desetimi kroglami v prsih, mrtev na tla.
Madžar poleg mene se je prijel za moja ramo, Kar zamajal se je in skoro padel.
Odkorakali smo nazaj v staro hišo, kjer smo domovali. Le usmrtitvi imo morali prisotstvovati, da smo imeli zgled, kaj nas še lahko zadene, j
Ko smo vstopili, smo se zamajali vsak na svoj prostor. Molčali smo kakor ubiti.
Vsi smo bili čudno pretreseni. Strmeli smo predse nekam v praznino. Vse se nam je videlo tako strahotno, krivično ia nerazumljivo.
Vsakdo je gledal v duhu pred seboj"nesreč-nega Zrima in njegovo družino, sestoječo iz žene in šestih otrok:
,Zdajle doma božičujejo in molijo za očeta, da bi se kmalu vrnil zdrav in vesel. On je pa odšel za vedno!'
Tisto noč nisem inogel spati. Ležal sem in strmel v strop. Čakal sem nečesa. Če bi se odprla vrata in bi me pozvali na luorišče, bi se prav aič ne začudil.
Tedaj sem slišal Madžara. Premetaval se, je po ležišču kakor riba na produ. Govoril je čudne, nerazumljive besede.
Proti jutru sem trenutno zadremal. Zdajci pa sem se zdramil. Zazdelo se mi je, da se premika po sobi temna senca. Obrnil sem se.
Zagledal sem Madžara. Videl sem, da ?i v somraku pripenja zanjko iz pasu okoli ratu. Stegoval se je proti stropu. Vedel sem, da hoče doseči s pt.soin kljuko, da bi se obesil.
Skočil sem kvišku, pograbil jermen in ga nekajkrat kropko z njim lopnil po hrbtu. Pričel sem ga zmerjati.
Prebudili so se tovariši. ,Ta norec se hoče obesiti. Povsod okoli preži smrt na nas. Ta se je pa boji. A sam bi rad skočil v zanjko, kakor zajec', sem rekel.
,Madžar, zakaj noriš?' ga je vprašal I rluga. In tedaj smo šele zvedeli žalostno zgodbo: Janez Zrim, tisti, ki so ga prejšnji dan ustrelili, ni niti tistih dveh štruc komisa ukradel, tem« več ju je Madžar, s katerim sta skupaj stanovala. Ker je Madžar spoznal, da so ga opazili, je hitet na svcje ležišče Kruh je pa podaril Janezu. Možak je bil pač lačen. Hlastno ga je pričel žvečiti.
Prišla je patrulja. Takoj ga je prijela. Tajil je in se skliceval na Madžara. Madžar ni ničesar priznal, lco je spoznal, da mu gre za glavo.
In tako je Janez moral po nedolžuem umreti!* »
Tomič je končal. Krepko je notesnil žganjico in počasi pokimal:
«Je pač tako na svetu!* Finančni atražnik ga je pazljivo .TCsiusal. Postal je kar nekam zamišljen. Ko je starec nehal, je odhitel iz hiše.
Tomič je krčuiarju pomežiknil: cAli veš, kam gre zdajle?* cKako naj vem?* je krčmar zaspano odgovoril.
<K mojemu sinu, nikamor drugam. Sinoči j« fant prikontrobantal tobak čez mejo.*
Res je stražnik šel k Tomičevemu sinu. Pre* brskal je vse kote. Ničesar ni našel.
Zagledal je jaselce. Spomnil se je na pripovedovanje starega Tomiča.
Segel je pod mah. Zatipal je samo kamenje. Nekam v zadregi je bil. Sp~t se je vrnil v krčmo.
Stari Tomič je še vedno sedel pri peči. Ko jo vstopil mladenič, ga je kar prijazno nagovoril: «Kaj ne, da ni prijetno tak čas tavati okolii Sveti večer je pač večer miru in pokoja. Vaša služba je vsekakor huda.*
Paznik pa ni bil neumen, čeprav je bil še neizkušen. Kar nekaj mu je dejalo, da bi bilo dobro obiskati tudi starega. Mirno je ukazal:
<:E, oče, še k vam grem! Vi in vaš sin sta res dva lisjaka. Morda ima fant pri vas spravljen tobak. Nekje ga je pač skril. Kupovalcev še nI bilo nobenih, saj dovolj pazijo moji tovariši nanj. Moram najti tisti tobak!*
«Pa pojdiva še k nam, gospod!* je bil takoj pripravljen starec in vzdignil se je.
Počasi sta jo rezala čez polje. Stari Tomič je imel svojo hišo zunaj vasi. Ko eta hitela po stezi, je modroval:
<Ni kar tako biti tihotapec, pa tudi paznik ne! Znati je treba! Pa pravi nos moraš imeti! Poznam paznike, ki stikajo po skednjih in šupab, nad stranišče pa ne znajo pogledati. Pri nas pa ne boste ničesar dobili. Le brez skrbi bodite!*
Mladenič je molčal. Hitreje je stopil. Kmalu eta bila v bajti.
Pregledal je skedenj in stanovanje in podstreho. Tudi v stranišču je potikal po deskah 'stropa, pa so votle zabobnele.
♦Menda ste se malo pošalili? No, pogledalsem pa vendarle tudi na stranišču*, je dejal in kmalu odšel.
<;Pa laliko noč!* ga je starec pozdravil, ko je mladenič odhajal.
Tomič je spet odkrevsal v krčmol V sedel se 'je za mizo in rekel krčniarju:
♦Zdaj ga pa še merico prinesi! Včasi jc pametno govoriti resnico. Toda tako jo moraš povedati, da jo smatrajo ljudje za laž. Potrkal je pa vendarle po deskah nad straniščem. Kako ne bodo votlo donele, če sem poveznil nanje prazno čebrico. Na čebrieo sva šele naložila tobak.* Prižgal je pipo in zamišljeno pripomnil: ♦Odkar so ustrelili tistega vojaka, ki je bil oče šestih nepreskrbljenih otrok, nisem več stari Tomič! Izgubil sem vso vero v pravico ia poštenje!*
Gustav Strniša.
Spečo na grob . . .
Sredi noči me je predramil: ♦Ti, slišiš, ali te ni nič strah?* Planil sem kvišku in prisluhnil. Čez in čez po bojišču je vladal mir, pa sem so nejevoljno obregnil:
fčemu neki ponoči rogoviliš križem? Vesel bodi, da lahko spiš!*
Bil je še mlečno mlad in so je zbal moje nejevolje. Kakor pišče se je potuhnil kraj mene in molčal.
Bilo je pozno jeseni in zunaj je pritiskal mraz, a v kaverni je vladala zatohla, soparna toplina. Vzlic utrujenosti se mi ni hotelo vrniti spanje. Premataval seme se po deskah in se natihoma jezil na nebogljenca, ki me je tako po neumnem prebudil. Zunaj je tu in tam počil osamljen strel. Nad vzglavjem so miši pridno glodale skorjo trdega kruha, ki sem jim jo bil redno nastavljal, da se mi niso hodile izprehajat po obrazu.
Enakomerno zateglo dihanje tovarišev, ki so stisnjeni drug peleg drugega negibno počivali po kaverni, me jo naposled zopet napol uspavalo, ko se nenadno spet zgane mladenič kraj mene: «Ti.. .*
«Miruj, fant, sicer.. .*
Jezno sem zarobantil, ali zdaj se nikakor ni hotel potuhniti.
<Ne morem*, se je tresel njegov glas. Če me ubiješ, ne moreni ležati, ko me je tako strah!* Čutil sem, kako trepeče po vsem životu. ♦Česa se bojiš?* se mi je naposled zasmilil. Zmedeno je skomignil z rameni. ♦Ne vem. Vsega. Groza me je. Kar tako me je groza, razumeš.. .*
♦Stopi malo venkaj na zrak,* sem mu svetoval, < morda ti odleže!*
Zlezel je res na piano, a jaz kljub miru nisem mogel zaspati. Nekšna nenadna in nerazumljiva . radovednost me je gnala za njim. : Skalovita pokrajina je bila kakor srebrna v mesečini. Tovariš je stal nepremično liki' obsekan pnrobek in šklepetal z zobmi.
V hipu se je začel plaho umikati in kakor v obrambo- mahati z rokama. , <Kaj ti je?»
4 Ali ne vidiš?: je pokazal nekam predse, da ; sem nehote zgrabil za orožje. - <Kjc?*
<Tamle>, je kazal vedno v isto smer, kjer pa ni bilo mogoče opaziti ničesar posebnega.
Stopil sem lesno k njemu: cAli je patrulja, meniš?* Pogledal me je z vročičnim pogledom: ♦Mati.. .*
Vsega me je streslo, tako mrtvaško bled je bil zdajci njegov obraz.
♦Mati... Ali je ne vidiš? Tako me gleda in tako žalostno izteza roke proti meni...*
Komaj sem ga prestregel, ko je omahnil. Zanesel sem ga v kaverno. Bil je kakor žerjavica in brez zavesti. Šele proti jutru mu je odleglo. Zdravnik, ki ga je pregledal, jo zatrdil, da je mladenič zdrav, a tovariš je bil kakor senca, šele tri dni je bil pri nas in vedno tako molčeč, da nisem vedel niti njegovega imena.
Nekaj dni kesneje smo čepeli v kaverni iu čakali, kdaj pove kdo kaj novega, karkoli takega, kar bi pregnalo mrtvo enoličnost našega divjaškega življenja. Tedaj prinese nekdo pismo zanj: Tovariš bere in naenkrat omahne k meni: ♦Na.. .*
Vzamem list, berem in ne morem verjeti. Kakor koščena roka me nekaj grabi za vrat, nekaj odurnega in strahotno trdega: Njegova mati je mrtva.
♦Si videl?* se gibljejo fantove izsušene ustnice, ko mu vrnem pismo. «Na,tanko tisto noč je bilo, natanko tisto noč! O, meni se je že brž takrat videlo.. .*
Stisnil se je, prekrižal roke v naročju in strmel predse. Ustnice so se gibale:
♦Brž sem vedel, brž! Iu tudi zdaj vem .. .>
♦	Kaj veš?*
♦Ničesar*,' je dahnil in povesil glavo. *
Vernih duš dan se nam je bližal. Dva dni poprej se/je tovariš spet oglasi T:
♦Pomisli, niti sveče ji ne morem prižgati na grobu, hiti sveče.. .*
♦	Ne misli samo na to*, sem ga izkušal odvrniti: Igraš tarok?*
Fant je prikimal in sva začela. Bilo je videti, da res z vuenjo igra; ♦Pagat ultimo!*
Napovedal jc pagata in brž potem:
♦	Ona je celo semkaj prišla po slovo, a jaz ji ne moreni prižgati niti sveč'1, niti sveče na grob...»
♦	Pagata izgubiš!*
♦	Naj ga! Niti svečo, pomisli, nui sveče'! Nisem mu več branil. Še tisto noč smo morali
v sprednje vrste in kmalu je zaropotalo in za-rolinelo. Zemlja se je ječe pritoževala proti človeškemu zverinstvu. Kjer se je zarila vanjo granata, je srdito bljuvala na kvišku in naenkrat so vsekrižem razmetana ležala razmesarjena trupla.
Mrliče so pokopavali šele naslednji večer. Bilo jih je mnogo, mnogo. Kar nas je bilo lahko ranjenih, smo morali pomagati. Tedaj zagledam obraz, njegov obraz.
♦	Niti sveče, niti sveče na grob:;, se mi trpko vzdrami v mislih.
Tovarišev spodnji život je bil ves razmesarjen, da niti zdaj nisem mogel izvedeti njegovega imena. Nad tem, kar je bilo še ostalo njegovega telesa, se jc mirno in brez bobnenja zgrnila zemlja.
♦	Česar nisi mogel storiti materi, bom jaz lebb, sem pripravil dve sveči, kakršne smo sami vlivali iz loja.
Bog ve, čemu je včasih usoda tako prizanesljiva in včasih spet tolikanj krut i. Za vse svete sem moral visoko v gore k nekemu drugemu oddelku. Z-višin?, sem imel lep razgled, prost razgled na njegov grob.
Medtem ko smo pri nas uživali pokojen mir, je spodaj po planjavi besnel boj. Srdito so sekale v zemljo granato, kakor da ji hočejo na vseh mrtvili dan prodreti celo v samo osrčje. In ena (kriknil sem, ko sem to videl) je bušila in se zarila v njegov grob. Užaljena zemlja je v hipu na
stotero delov razmetala ubogo, pokoja željno telo. *
Nisem ti mogel prižgati sveče' na ejrob, niti ene same sveče ne na grob. Danes jo šele pri-
žigam tebi in vsem, ki ste trpeli in tako tiha dotrpeli, da vam niti imena ne vem.
Blagor vam, pokojni, mir iu blagor in tol« skromno svečo na grob...	j
Ivan Albreht. ]
/Z POPOTNIKOVE TORBE
Kmetsko posvetovanje v / Kamniku
Kamnik, decembra.
Pred ledni se je vršilo v Kamniku zboro-, vanje zastopnikov občinskih kmetijskih odborov; iz kamniškega sreza. Zborovanju je predsedoval narodni poslanec g. Cerer, dočim je podal obširno in pregledno poročilo o položaju kmetijstva V; kamniškem srezu živinozdravnik g. Rauter. O poročilo se je razvila živahna stvarna razprava, v.j katero je poseglo veliko število zastopnikov in in kmetijskih strokovnjakov.
Sprejeta je bila resolucija, ki opozarja na ob upne razmere kmetskega prebivalstva, provzro čene predvsem po strahovitem padcu cen kmetijskih pridelkov. Zadolžitev kmetov je dosegla; višek. Država je na ta način v nevarnosti, da sel omaje njen glavni temelj in da kmet tudi davkov,1 ne bo mogel več plačali.
Resolucija našteva 17 predlogov, kako bi st* dala omiliti beda kmetskega prebivalstva v sploš»! nem in posebej v kamniškem srezu. Glavni pred«' logi so: kamniški okraj naj se uvrsti med pa-, sivne kraje; po posredovanju države naj se doseže predvojno razmerje med cenami kmetijskih^ in industrijskih proizvodov; preureditev davčnegaj ustroja; količnik za določitev zemljiškega davka, naj se zniža sporazumno s padcem cen; dravskij banovini naj se po predlogu Kmetijske družbe( vrne doplačilo pri nabavi pšenice in se ta znesek1 porabi za organizacijo prodaje kmetijskih prideU kov; prekupčevalstvo s kmetijskimi pridelki na i se kar najbolj omeji, podpira pa kmetsko zadruž-j ništvo; obresti za kmetske in obrtniške dolgova, naj se znižajo vsaj na šest odstotkov; posojila iZj državnih zavodov naj se dajejo na tak način, da bodo dostopna tudi kmetijstvu in obrtništvu v dravski banovini; ustanove naj se kmetijske zbbr-nice po banovinah, čimprej pa naj se skliče že obstoječi banovinski kmetijski odhor; c kuluku! naj odločajo banovine: pri trgovinskih pogodbah' naj se v prvi vrsti upoštevajo tiste države, ki kupujejo naše kmetijske pridelke; prepove naj :s&( uvoz luksuznega blaga iz inozemstva; poslovanje, bank naj se postavi pod strožjo državno nadzor*' stvo; da se omeji brezposelnost, naj se'ndustrijo'i strogo drže osomurnega delavnika; žitn. monopol naj se po možnosti čimprej opusti; najf.trože naj se kaznuje vsakdo, ki bi spravljal svoj denar v inozemstvo; izvede naj se čimprej zakon o agrarni reformi; občinam naj se zopet odvzamejo da«, jatve za učiteljstvo, sreska načolstva iu drugo ali pa naj dobe od države ali banovine ustrezna sred-' stva; plemensko živino za južne kraje naj država nabavlja po možnosti doma; vojakom naj se dajo tudi mleko; izvede naj se melioracija banovinskega pašnika ■ Biboj; regulirajo naj se Bistrica, Pšata in Detišca; dogradila naj se cesti v Bistrica in na Luče; projektirana savska cesta naj gre preko Moravč.
Zoornjepoljansko pismo
Osel i c n, decembra.
Knjig Vodnikove družbe smo se prav razveselili. V teh dolgih zimskih večerih, posebno zdaj ob božičnih praznikih, bodo družinam, ki 'o članice te družbe, v veliko razvedrilo in pouk.
Gesta na Fužinah, katero je bil i r.i/dria velika povodenj pred leti. je dodelana n se že uporablja. S tem je predvsem olajšan 'i z.ialr.n skrajšan promet proti Sovodnjemu. Obeta se nam od Sovodnjega vsakodnevna avtobusna zveza s škufjo Loko na obe strani. N>> vem»i; kaj je zadržek temu, da se toliko časa ■te podeli koncesija za to progo od Gorenje do Sov idnjega,

Kadar se bo to zgodilo, takrat bo naš kraj, predvsem oddaljena Sovodnji ka dolina; prišla v tesneje zvezo s splošno Poljansko dolino in drugim svef(.m
Kakor ima naša občina Osslica lepo gjgvilo {tam v Vodnikove družbe, tako i rja tudi narav-pf.i t visoko število naročnikov na cD.-inovimo in tudi na dnevnik «Jutro^. Ker gre 'eto h koncu, naj sedaj nihče ne zamudi poruvinti naročnine in pridobiti še kakšnega novega naročnika na «Domovino» in za Vodnikovo dražbo.
Žal, da prav iz hiš, ki se bahajo s svojo krščansko vzgojo, prihaja mnogo sirovosti in političnega sovraštva. Tako je bil nedavno dejansko napaden, poškodovan in' potolčen t,a tl<i naš pri-ljub'jeni župan g. Jezeršek iz zgolj političnih vzrokov, in to na prav sirov način. Ko je za trenutek obležal, je napadalec še izustil tole si-o-vost: «No, hudič, ali še nisi cr....?š> Taka siro-vost ne more obroditi dobrega sadu, pa iifij prihaja od katerekoli strani. Napadalec bo že dobil zasluženo kazen.
Vsem bralcem in naročnikom «Do'novine> vesele božične praznike in srečno novo leto!
O pridelovanju in kupčiji 'krompir i a
P r e v a 1 j e, decembra.
Da spada krompir med najkoristnejše kmetijske rastline in da ga potrebujeta za nrano siro-1 mak kakor tudi bogatin, že vemo. K nam v Ev-' ropo so ga prinesli Španci in Angleži okrog leta 1534. Po njivah so ga začeli saditi šele od leta 1770. naprej. V početku se je krompir uporabljal i le za krmo živii.e. Splošno saditi in uživati so ga ' začeli naši predniki okrog leta 18C8., ko so se vzgojile že nekatere boljše vrste. Ker rase krom
Grad ižetnava v Rad?ais;u
(Nekaj izpiskov iz kronike.)
Ra d vanje, decembra*
Grau Betnava, ki je sedaj last lavantinskih škofov, ima za seboj pestro zgodovino. Tam, kjer se razprostira danes krasno poslopje, je bil v davnih časih gra^d, ki je večkrat menjal svoje gospodarje in doživljal v raznih zgodovinskih razdobjih dokaj znamenitih dogodkov.
Prva rodbina, ki je posedovala grad Betnavo, so bili grofje von Windeti, ki so v 14. stoletju imeli poleg omenjenega gradu še posestva v Mariboru, Negauu in Halbenrainu. Iz te rodbine se je pojavil leta 1367. vitez Wolf von Winden, ki je bil na tem gradu neomejen vladar in čigar sin Wolfarth von Winden se je udeležil z Bogomirom Avstrijskim leta 1436. križarske vojne v Palestini, kjer je tudi umrl. Kot zadnji iz rodu von Winden e bil Wolfarthov sin VVenzel, ki je umrl leta 1491. in s katerim je izumrl ta rod. Grad Betnava je dobil novega gospodarja, in sicer grofe Herbersteine.
Ko je zajel Evropo val protestantizma, se je leta 1587. osnovala na Betnavi protestantska I sekcija, katero je vodil pridigar Sigmund Lier-
_. „ „„„, ; ___A • , •	i zer in obenem opravljal brezplačno cerkvene
?irJV.VSakl rmlj:' ,da,je le pr.imeni° zrah^ana'jobrede in pridigal svojim vernikom. Po dolgem!
svoj rojstni dom do svojih domačih z željo, da bi rad prišel domov, ker želi biti pokopan v svojem rojstnem kraju med svojimi sorodniki. Domači so njegovi želji ustregli.
Da je bil tudi med svojimi ožjimi rojaki priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo številno občinstvo. Za pokojnikom žalujeta rodbina ir njegova skrbna žena s tremi otroki. Naj mu bo ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
PREKMURSKI GLASNIK
Težkoče prekmurskega ljudstva
L u c o v a, decembra. Leto je blizu konca. Ubogi kmet je v silni go-
ga danes sadi vsakdo, ki razpolaga le z malo površino zemljišča.
Dandanes, ko je splošna svetovna kriza, se kljub temu krompir še kolikor toliko vnovči in tudi povpraševanje po dobrih vrstah je na dnevnem redu. Marsikateremu kmetovalcu je bila le-
času se je šele osnoval odbor pod vodstvom We!zerja von Ebersteina iz Zgornjega Maribora, ki je zbral pri meščanih Maribora, vitezih in baronih potrebna sredstva za zgradbo protestantske kapele na Betnavi, kjer je potem omenjeni pridigar opravljal cerkvene obrede. Leta 1588. je
spodarski krizi. Kar proda, je vsak dan cenejše, a kar kupi, je vedno enako drago.
Kmet proda kravo za 250 do 300 Din. Za ta denar si kupi samo dva para čevljev, a kaj naj obujejo drugi člani njegove družine? Kje naj vzame denar za oblačila, davek, gospodarske in kuhinjske potrebščine. Mora po denar v denarni zavod, kjer mu ga dado po visokih obrestih, če mu namreč sploh zaupajo.
Živež si mora kmet kupiti, ker mu ga manjka zaradi suše. Tudi za živino mora kmet kupiti krme, ki ima že ceno 120 Din za metrski stot. Sedaj pa si predstavljajmo težkoče tukajšnjega naroda: za metrski stot krme da 120 Din, a kravo proda za 250 do 300 Din. Za kravo dobi potemtakem dva in pol metrska stota sena. Ako bo š>o tako naprej, bomo prišli vsi na beraško paiico.
Ob volitvah smo volili pri nas gosp. Josipa Benka, ki je zmagal. Tudi pri nas so bili taki zapeljivci, ki so ljudi odvračali od volitev, a k sreči to zapeljevanje ljudi ni imelo mnogo uspeha. Udeležilo se je pri nas volitev od 62 volilcev 46, in sicer je oddalo 45 volilcev glasove g. Benku in 1 volilec. g. Hartnerju.
Nazadnje naj še opozorimo Prekmurce na «Domovino». Kdor je še nima, naj jo ob novem letu naroči. Stari naročniki, delajte za razširjenje «Domovine»!
11 Gorice pri Pncincih nam pišejo: Že dolgo časa ni bilo nobene vesti iz naše vasi, čeprav šteje «Domovina> pri nas pitcej naročnikov. — Naše gasilno društvo se je v polnem številu ude-
tošnjo je,en prav prodaja krompirja v veliko po-|doseg,a denarna zbirka m goldinarjev> od ka. ležilo volitev, da pokaže svojo vero v našo lepo
moc.
Splošno je znano, da pridelujemo v dravski banovini najokusuejši krompir, po katerem radi sezajo tudi inozemski kupci Da se kupčija krompirja poveča, opozarjamo na naslednje: Naši trgovci s krompirjem se često pritožujejo, da se je krompir v nekaterih krajih dravske banovine močno popačil, kar provzroča slabo kupčijo in tudi škodo pridelovalcem Da se izognemo tej napaki, bosta pač umestna izmenjava krompirja iz kraja v kraj in skrb za nabavo dobrih semenskih vrst, po katerih je med trgovci veliko povpraševanje. Znano je, ako sadimo eno in isto vrsto krompirja po več let na eni in isti zemlji, da se nam krompir izrodi (degenerira). Pridelek je mal, kakovost slaba.
V korist kmetovalca je, da pridela lep in zdrav krompir. V dravograjskem srezu ima dobro ceno krompir vrste Sclineeflocken in rozasti krompir.	—ek.
Smrt marljivega moža
P r e v o r j e, decembra.
Pred kratkim smo žalostni spremili k večnemu počitku g. Antona G u b e n šk a, bivšega pisarniškega uradnika v Rušah. Pokojnik je bil vedno vesten in marljiv človek. Ko je dovršil meščansko šolo, se je kmalu pričela svetovna vojna in je bil tudi on kot 18Ietni fant poklica ; k vojakom, ki jih je služil do konca vojne. Ko je prišel od vojakov domov, je bil kmalu sprejet v službo kot pisarniški uradnik pri kemični tovarni v Rušah. kjer je bil zaradi svoje pridnosti in zvestobe splošno priljubljen in spoštovan.
Nesreča pa je hotela, da je v službi zbolel in začel bolehati na pljučih. Ko je spoznal, da je njegova bolezen neozdravljiva, se ie obrnil na
i terih je dobil pridigar 60 goldinarjev, ostali denar pa se je porabil za ureditev kapele in za nakup cerkvenih posod.
Leta 1589. je sekcija za 108 goldinarjev kupila zemljišče in si omislila lastno pokopališče. Za ureditev pokopališča se je naslednjega leta izdalo 219 goldinarjev 30 krajcarjev, pridigar pa je dobil 117 goldinarjev, kajti protestantom naklonjeno plemstvo in meščanstvo sta nabrali vsoto 435 goldinarjev 30 krajcarjev. Zemljšče za pokopališče so kupili od grofa Merbersteina, ki jim je bil zelo naklonjen.
Leta 1589. so pridigarju zgradili posebno poslopje, katero sta gradila zidarska mojstra Nielas Khut in Benedikt Ruiar iz Maribora.
Reformaciji pa je sledila protireformacija in v tej dobi se je tudi pri nas začelo odločno nastopati proti protestantom. Leta 1600. so pod vplivom protireformacijskega gibanja in pod vodstvom kapetana Paara razstrelili kapelo (s smodnikom) in pred vrati pokopališča so postavili tri vislice, na katere so obešali pripadnike protestantizma. Pridigar je zbežal v grad Vur-' berg in si s tem rešil življenje.
Do leta 1627. so posedovali grad Betnavo grofje Herbersteini, za njimi grofje Khineli,
Jugoslavijo. — Vodnikovi družbi se iskreno zahvaljujemo za lep književni dar, ki nam bo krajšal dolge zimske večere, da bomo pozabili na križe in težave. — Naše prosvetno društvo «Kmetski glas» bo imelo 3. januarja 1. 19 2. svoj drugi redni občni zbor pri g. Josipu Šandorju. Ker bo poleg običajnega dnevnega reda na programu tudi zanimivo in poučno predavanje o narodnem prosvetnem delu v Sloveniji, vabimo bližnje in daljne k udeležbi.
Iz Grlincev nam pišejo: Predzadnji torek smo pokopali v Grlincih dva mrliča. Prvi je bil Alojzij Kren, ki se je obesil. Zgodilo se je namreč, da se je Kren spri z mladeničem Alojzijem Boh-mecem in je zato Bohmečevemu očetu zažgal hišo. Iz strahu pred kaznijo si je mladenič, ki je sicer bil malo slaboumen, končal življenje. Drugo smo pokopali komaj 311etno Alojzijo Gombo-čevo, ženo posestnika Antona Gomboca, občinskega in šolskega odbornika in zvestega naročnika «Domovine>. Pokojnica je bila blaga in pri-ljubljena žena. Naj ji bo lahka žemljica, Antonu in njegovim otrokom pa naše iskreno sožalje!
Iz Lucove nam pišejo: Neda**no popoldne so se sprli in stepli neki fantje z gostilničarjem
i j. . /•(,.	D ...	.,	. i g. Peršem v Gornjih Petrovcih. G. Perš, njegov
!±a, l681;, 5roniLSL :	I najemnik g. Zlebič in njegov hlapec so jih komaj
spravili na prosto. Fantje pa so še potem po ce-Ko so prišli iz cerkve evangeli-čani, so jih fantje žalili z grdimi besedami. Mimo-
vzel grad Heinrich Brandis, s 1. majem leta 1786. grof Johann Brandis, 16. julija leta 1813. grof stah razsajali Clemens Brandis. Od leta 1863. so lastniki gradu v lavantinski škofje.
V gradu vidiš še danes različne spomenike in nagrobne plošče, ki so pisane v stari nemščini. Vse to je bilo preneseno in vzidano v grad iz prejšnjega protestantovskega pokopališča, katero so razdejali. Na mestu tedanjega pokopališča se nahaja danes velika gramozna jama.
Vilko Kola*.
j idoči tujci so se zgrašali nad tem početjem. 2a-, lostno je, da še vedno tukaj med nami ni pravega krščanskega miru med verami. Gospodarska , kriza je pri nas vsak dan občutnejša, a za alkohol še ni gospodarske krize. — Vsem bralcem in bralkam priljubljene «Domovine» želi vesele bo-žične praznike in srečno novo leto dopisnik «Do-movine».
r
Nenavadna nesreča. Nedavno je vozil Josip Kern, šofer Probstove tvrdke v Lutvercih pri Gornji Radgoni, s tovornim avtomobilom po prekmurski ravnini ter tamkaj zbiral nakupljeno perutnino. Ko jo je po lepi in prazni cesti ubral nekaj hitreje, se je nenadno pred avtom spustila na tla prav nizko jata domačih golobov, ki se je najbrž umikala kakemu roparskemu ptiču in hotela najti zatišje v drvečem avtomobilu. Strnjena jata golobov se je kakor temen oblak pojavila pred avtom. Trčenje z golobjo jato je bilo tako silno, da se je zdrobila šipa na avtomobilu, trije golobi so bili ubiti in eden ranjen, drobec šipe pa je ranil potnico, ki je sedela poleg šoferja. Šofer je bil zaradi tega nenavadnega dogodka pri-moran avto ustaviti in zasilno popraviti, da je nato lahko vožnjo zopet nadaljeval.
Od sorodnika zaboden. V murskosoboško bolnišnico so pripeljali 331etnega Štefana Farteka iz
svoje zadovoljstvo, da more zastopsti tako zavedne Jugoslovene, kakor so prav tdovmski rudarji, ki se zbirajo v narodnih diu-d-'h v Nemčiji. Delegat NSZ, g. Juvan, je p mdaril veselje, ki ga navdaja, ko vidi naše rudarje tako lepo zbrane na velikem prazniku, in j'in mora k temu iskreno čestitati.
Solznih oči so naši izseljenci poslušali govore odličnih gostov, ki so jih obiskali na veliki dan, da z njimi praznujejo prazni* osvobcjenja in uedinjenja Jugoslovenov. Predsednik g. Bolha se je vsem ponovno zahvalil za obisk in zaključil oficijelni del proslave.
Pirslava se je potem nadaljevala ob prepevanju domorodnili pesmic iii ob zvokih naše harmonike. Zabava je bila prav prisrčna in se je končala v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev.
Zvezi in njenemu vodstvu je iskreno čestitati k lepi proslavi. Naši rojaki v tujini so zopet do-
Trdkove, ki je postal žrtev prepira z nekim isto- kazali, da so dobri Jugosloveni, in zato jim mo-
imenskim sorodnikom. Štefan se je vračal iz Gornje Lendavi s sejma. V njegovi družbi so bili tudi sorodnik in nekaj drugih možakov. Vse kaže, da so si možaki privoščili v Gornji Lendavi nekoliko preveč vina. Zaužiti alkohol jih je začel ogrevati. Postali so glasni in kmalu je prišlo med njimi do prepira. Močno sta se začela prepirati zlasti oba
ramo vsi posvečati vso svojo pažnjo.
Ameriško pismo
P i 11 s b u r g h, decembra. Ob koncu minilega meseca je umrl g. A r m -
in sebe smrtno ranil. Žena Pucljeva je bila doma ^ z Vrhnike in stara kakih 36 let, a mož je po rodu iz vasi Rebra pri Žužemberku. Star je bil 34 let j Poročena sta bila žele od aprila meseca letos.; Nekako dva tedna pred žalostnim dogodkom se, je pokojni Pucelj ponesrečil pri delu in dobil na; glavi po? kodbo, ki sicer ni bila videti bog ve kak« nevarna. Zdravil se je kar v domači oskrbi in bil od nesreče dalje ves čas nekako sam vase po* greznjen.	j
Usodno nedeljo je nekoliki pil. V vinjenosti je začel premetavati nože po kuhinji in zmedeno govoriti, da ga ti noži tako čudno gledajo. Po kosilu so šli ženini štirje otroci iz prvega zakona —« pokojnica je bila ločena od prvega moža in so otroci živeli pri njej — od doma, tako da sta mož in žena bila sama. Nenadno se je med njima začel prepir, ki je postajal vedno ostrejši, tako da! je stanovalec v pritličju telefoniral po policijo,]
Preden je policija prišla, je postalo v stanom vanju sumljivo tiho. Ko so stražniki naposled? vdrli v stanovanje, se jim je nudil grozen prizor.! Stanovanje je bilo vse v ner^.iu, kar priča, da sta se zakonca med seboj borila na življenje in smrt. Žena je imela še toliko moči, da se je privlekla do naslonjača. Zabodena je bila 2?krat iu
.. .	, , ,	strong, ki je bil večletni komisionar (poverje- ge(Jem ran bilo gmrtnih NeSrečnica je kmalu
Farteka. Ko jima je zmanjkalo besed, so prišle nik) za Alleghany county (alleghanyjski okoliš). | izdihm-]a Mož ki je spoznai kaj je napravil se' na vrsto pesti. Drugemu Farteku tudi te niso. V času njegovega uradovanja se je Pittsburgh z, . zabode] z n'QŽem y . in'gi p]juga ^ zadostovale, zato je iz žepa potegnil nož in z okolico dosti prenovil. Tako ceste kakor mostovi j ljaj. gQ v jelniško bolniSnS kjer je v so.| njim mahnil proti sorodniku. Nesreča je hotela,! in predori, vodeči na vse strani iz mesta na de-1
da ga je zadel in mu zadal hudo rano.
NASI NA TUJEM
Svečana proslava praznika uedhrenja med westfalskimi roiaki
Stoppenberg, decembra.
Naši slovenski izseljenci v Nemčiji so tudi letos svečano proslavili praznik uedinjenja. Na poziv Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev so se zbrali izseljenci v svečano okrašeni veliki dvorani Kleboldove gostilne v Stop-penbergu pri Essenu. Dvorana je bila vsa okrašena z zelenjem in zastavami. Na pročelju sta viseli sliki Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kraljice Marije, na sredi zidu pa je bil mogočen napis «Ži-vela Jugoslavija*. Ze mnogo pred napovedano uro se je zbralo na stotine naših izseljencev v dvorani, ki je bila pretesna, da bi mogli v njo vsi, ki so priniteli na proslavo. Mnogo jih je stalo zunaj dvorane, nekaj pa jih je moralo oditi.
Proslavo uedinjenja je otvoril predsednik g. Pavel Bolha, ki je v iskrenih besedah pozdra-1 vil mnogoštevilne goste, predvsem odposlanca domovine g. Rudolfa Juvana, ki je zastopal Narodno strokovno zvezo in narodni izseljenski odbor. Nadalje je pozdravil generalnega konzula g. Brana Markoviča iz Essena, izseljenskega komisarja g. dr. Deželica, prijatelja Jugoslovenov gg. Wilhelma Paulusa in Josefa Arensa in številne goste, med katerimi so bili tudi vodilni možje naše Jugoslovenske podporne jednote iz Holandije: ves ožji odbor osem mož s predsednikom g. Zupancem na čelu.
Po pozdravu gostov je pevski zbor «Triglav* ubrano zapel «Bože pravde*, medtem ko je otroški zbor zapel «Hej Slovani* in «Lepo našo domovino*. Ko so zadonele prve kitice naših himen, so zarosile oči vsem izseljencem, ki ob takih prilikah še huje občutijo ločitev od ljubljene domovine. Mala deklica je v lepi slovenščini pozdravila vse oficijelne zastopnike in izročila vsakemu posebe lep šopek.
Generalni konzul g. Brano Markovie je pojasnil pcmen velikega praznika iu iziazil svoje veliko veselje, da se slovenski rudar tudi v tujini spominja domovine. V lepem govoru je tudi iz
želo, pričajo, koliko je pripomogel k velikemu procvitu mesta njegov modri upravitelj. Pokojnik je naročil svoji družini v svoji zadnji želji med drugim tudi to, naj se ne troši po nepotrebnem denar za njegov pogreb, kakor za vence in drugo podobno navlako, in naj rajši pomagajo s tem denarjem kakemu siromaku. Ta njegova želja se je tudi izpolnila. Tako-' prvi dan, ko je bil položen na mrtvaški oder, je prihajalo ljudstvo v trumah kropit zemske ostanke pokojnega. Med prvimi je bil tudi neki slaboten in prav siromašno oblečen dvanajstletni fant. Ko pokojnikov sin fanta zagleda, ga pokliče k sebi in ga vzame s seboj v trgovino, kjer mu kupi obleko iu obutev.
Ves november smo imeli izredno lepo vreme. Le ob sv. Katarini sta nas malo pozdravila sneg in mrzlejša sapa.
Ko sem pred nedavnim posetil nekega rojaka trgovca (naročnika cDomovine*), sem ga vprašal, ali je letos iztisni', kaj soka iz grozdja ali ne. Žalosten je odgovoril, ga da ni in da ga tudi ne mara več. Začuden sem ga gledal. Tedaj pa me je povedel v klet. Rekel je, da ni bil že leto dni notri. Prišedši v klet, sem videl vse razdejano. Rojak g. Hodnik je imel nekaj sodčkov vina. To so pa zvedeli prohibi&ijski agentje in nemudno so šli na lov. Vzeli so sekire in enostavno odbili sodom dna, da se je vino v potokih razlilo po kleti. Zdaj zevajo le prazna žrela vinskih sodčkov v tebe, ko jih zagledaš. To je le majhna slika delovanja ameriške prohibicije.
Dne 29. novembra je Pittsburghški jugoslovenski klub priedil proslavo uedinjenja Jugoslavije. Na zborovanju so nastopili razni ugledni govorniki, kakor generalni konzul iz New Yorka g. Jankovič, profesor g. Devič, podkonzul g. Un-kovič, župnik (Slovenec) g. Škur in še nekaj drugih. Pevsko društvo «Prešeren* je zapelo nekaj lepih pesmi. Vsa manifestacija se je izvršila v lepem redu.
Vsem slovenskim rojakom mir, srečo in pravo soglasje kakor tudi vesele božične praznike in srečno novo leto iz srca želi Nikolaj Skube.
boto nato podlegel poškpdbam in tako ušel roki pravice.
Kdo je prvi krivec te strašne žaloigre, se ne bo nikdar dognalo, ker sta oba zakonca odnesla, svojo skrivnost v grob.	J. K.
Rojak je zaklal svojo ženo in sebe
Cleveland, decembra.
V nedeljo 22. novembra dopoldne se je raznesla po Euclidu, predmestju Clevelanda, imenovanem med rojaki tudi Bela Ljubljana, strašna seljenski komisar g. dr. Berulav Deželic izrazil1 vest, da je rojak Franc Pucelj zaklal svojo ženo
Vesel božič želita vsem članom in drugim ro«) jakom Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih; društev v Nemčiji in Jugoslovenska podporna j jednota v Holandiji!
Smrtna kosa med westfalskimi rojaki. V po-! nedeljek 14. t. m. je umrla žena predsednika ' Jugoslovenskega delavskega društva v Karnapu; gospa Marija Zoretova, rojena 1. 1873. v Graho-j vem pri Cerknici na Notranjskem. Pogreba dobre; pokojnice smo se udeležili številni rojaki. — V mesecu novembru je preminila v visoki starosti 93 let najstarejša Slovenka na Westfalskem, gospa Marija Medveškova, vdova Koblarjeva, rojena na Polšniku, po domače pri Jožkovih. Kljub! visoki starosti je še vedno rada čitala «Domo-vino*. Umrla je v Lunen-Horstmaru. — Dalje je preminil v Oberhausnu zaveden rojak, predsednik tamkajšnjega društva g. Alojzij Lipovšek, po rodu iz Št. Lenarta pri Litiji. — Bodi vsem treni, rojakom lahka tuja zemlja!
Ameriške novice. Žrtev prometne nesreče je nedavno postal 221etni Karel Kregelj iz Ilock Springsa. Vozil se je na motornem kolesu po slabo razsvetljeni ulici in se z vso silo zaletel v to* vorui avtomobil. Odletel je z motorja tako nesrečno, da si je zlomil vrat in kmalu umrl. — Jakob Šabec iz Barbertona se je s člani slovenskega pevskega društva «Javornika* peljal v Kenmore na domačo veselico. Ko so pevci v Kenmoreju stopali iz avtomobila, je nenadno pridrvel težak tovorni avtomobil, ki je Šabca treščil v stroj za, mešanje betona na cesti. Posledicam težkih poškodb je Šabec 24. novembra podlegel. Pokojnik( je bil star 40 let; zapustil je ženo in šest nepre^ skrbljenih otrok v starosti od 5 do 17 let. — 25, novembra je bil v Clevelandu povožen Anton Bo-bek, dolgoletni zastopnik raznih parobrodnih družb. Avtomobil ga je poškodoval na glavi, po rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnico, ki jo je pa že zapustil. — V Lloydelu se je v rudniku smrtno ponesrečil Josip Brence. — V Chicagu se je pri delu smrtno ponesrečil Martin Medic. Popravljal je streho na nekem poslopju, pa mu je spodrsnilo in padel je na cesto. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalit umrl. Doma je bil iz Bušincev na Dolenjskem in, star 53 let.
Za kuhinjo
Božično pecivo. Umesi na deski v testo: Četrt lrilei moke, 12 dek sladkorja, 12 dek sirovega masla, malo limonove lupinice, ščep soli, eno jajce in tri rumenjake. Ko si testo dobro umesila, ga razvaljaj in izre,vi z majhnim obodcem razne oblike. Položi jih na namazano pekačo, jih pomaži z raztepenim jajcem in speci v zmerno vroči pečici. Paziti moraš, ker so hitro pečeni, da se ne prismodijo.
Vanilijevi kolački. Na deski umesi v testo: 16 dek moke, 12 dek sirovega masla, tri žlice vanilijevega sladkorja in tri rumenjake. Ko si testo umesila, ga tenko razvaljaj, izreži z obodcem razne oblike (če izrežeš venčke, jih lahko porabiš za božično drevesce) in jih speci na pekači, namazr^i z voskom. Pečene in še tople i povaljaj v naribani čokoladi.
Medeni vetrci. 15 dek sladkorja stresi v lonec, nalij na sladkor dve žlici vode in ga kuhaj toliko časa, da se sladkor potegne kakor nit (da špina), potem prideni dve žlici medu in pusti, da še enkrat zavre, nato postavi na stran, da se do mlačnega shladi. Na desko deni 21 dek' moke, malo cimta, žbic, limonove lupinice in kuhani mlačni sladkor. To vse skupaj umesi v testo. Nato razvaljaj testo prav teuko in izreži z obodcem krofke. Pekačo posuj z moko in nanjo zloži krofke, jih pomaži z mrzlo vodoj na sredo vsakega pa položi pol oreha. Peci jih v mlačni pečici, da se bolj suše, kakor pečejo.
Pomarančni narastek. Mešaj v loncu, da na-rase, pet rumenjakov in pet dek sladkorja, na-ribaj zraven lupinico ene cele pomaranče. Ko je zmes narasla, primešaj še 12 dek sirovega masla (maslo zreži na drobne kosce, da se hitreje in laže zmeša z jajci). Postavi na topel štedilnik in mešaj, da postane prav gosto kakor krema, a zavreti ne sme. Nato odmakni in "mešaj dalje, da se shladi. Ko je hladno, primešaj sneg šestih beljakov. Skledo namaži s sirovim maslom, zlij vanjo testo in jo postavi v veliko kožico, v katero ei nalila za dva prsta kropa. Vse skupaj postavi v pečico in tako peci narastek 40 minut. Pečenega potresi s pomarančnim sladkorjem in ga daj takoj na mizo, ko je gotov.
Piškotno testo za torte Mešaj v skledi deset minut šest rumenjakov, nato primešaj četrt kile sladkornega prahu in mešaj dalje, da dobro na-rase (po okusu lahko primešaš tudi malo vanilo-vega sladkorja, limonove ali pomarančne lupinice). Nato primešaj 20 dek moke in sneg šestih beljakov. Model dobro namaži s sirovim maslom, ga posuj z moko in zlij vanj testo. Model naj bo precej velik, ker testo nnrase. Peci približno 30 do 40 minut/ Ko je pečeno in že malo ohlajeno, stresi na desko. Drugi dan torto prereži, jo namaži z mezgo, zloži skupaj in pomaži z mezgo tudi po vrhu; čez pa gla/iraj z limonovim ledom. —• Limonov led: štiri žlice limonovega soka zavri, še vre'e?a polij na 20 dek stolčenega in pre-eejanega sladkorja in hitro mešaj. Polij led po torti in po robovih. (V pol ure se led strdi.)
Praktični nasveti
Pozimi dajaj kokošin: vedno piti mlačne vode,' ki jo pa moraš večkrat na dan menjavati, tako da imajo kokoši vedno mlačno vodo na razpolago. Tudi pičo pokladaj mlačno, posebno kuhano. Zrnje pa namoči v vroči vodi in ga dajaj živalim mlačno. — O prav mrzlem in meglenem vremenu pusti perutnino v zaprtem prostoru, sicer ji oze-bejo grebeni. Da pa to nekoliko preprečiš, namazi grebena z lojem ali vazelino.
Razne vodovodne cevi (dovodne in odvodne), ki niso napeljane v zidu ali v zemlji, zavaruj proti mrazu s slamo ali pa jih ovij s papirjem ali krpami, če so na tleh, jih zasuj še s peskom ali z zemljo
Ako hočeš, da se ti perilo rajši in lepše zlika,
ga naškropi z mlač.ie vodo. Dna pa tudi to dobro stran, če naškropiš z mlačno vodo, da lahko takoj likaš, ko si naškropila, dočim če škropiš z mrzlo vodo, mora perilo zvito počivati nekaj časa.
Ker plašča ni dobro prati, ga osnažiš tako, da ga položiš na ravno mizo ali desko in s čisto platneno krpo, ki jo pomakaj v vročo vodo (vsakokrat jo tudi nekoliko ožmi), drgneš po plašču. Voda mora biti precej vroča, ker se itak sproti shladi. Potem zlikaj plašč narobe z vlažno krpo in ga obesi, da se posuši.

Kopitasti ptiči in moda
Če bi hoteli ugotoviti, kdaj je postalo nojevo pero okrasek, odnosno kdaj se je pojavilo v modi, bi morali seči vsaj 4000 let nazaj. Nojeva peresa vidimo že na staroegiptskih slikah, kjer vihrajo na glavah bojevnikov in v konjskih grivah. Tudi velike pahljače, ki so z njimi sužnji ali sužnje hladili faraonom glave, so bile narejene iz nojevih pe-es Šele v 16. stoletju vidimo, da rabijo fa okrasek tudi dvorne daire na klobukih. Nojevo I pero pa je veljalo za okrasek tudi pozneje. Francoska revolucija je napravila začasno konec temu j okrasku, ki pa se je kmalu zopet obnovil. Od takrat niso prišla nojeva peresa več iz mode, umakniti so se morala od časa do časa le za nekaj let ali desetletij, pa so se zopjt vrnila.
Odkod so bila ali so nojeva peresa, ki jih zopet nosijo dame na klobukih kot veliko modo? Pred pod^armljenjem Alžira po Francozih so živeli noji v velikih jatah v južnih delih te dežele in Arabci so zbirali njihova peresa samo v času osipan;a. Francozi jih pa niso posnemali, temveč so začeli noje navdušeno loviti, čim so se polastili Alžira. Trko se je zgodilo, da so jih v nekaj letih skoro iztrebili, in šele potem so začeli misliti, krko bi jih ohranili. Enako so ravnali v svojih kolonijah tudi Angleži, ki so iztrebili na tisoče no'ev. Do leta 1880. so izvirala vsa v Evropo uvožena noieva peresa od svo' odno živečih in ubitih nojev. Šele, ko je postajal noj v Afiki zelo redek, so začeli razmišljati, kako bi prišli do nojevih peres, ne da bi noje pobijali. Saro žena je bila misel, loviti mladiče in udomačevati lih. V zadetku ;e pa naletelo to na velike težave. Noj je zelo plah in v ujetništvu se dolgo ne pomiri. Večkrat so opazovali, kako se je splašena jata nojev v divjem begu zakadila s tako silo v
1915. Pozneje je bil še minister za javna dela. Za-mora je bil hud nasprotnik Prima de Rivere, ki ga je ves čas svoje diktature preganjal. Tudi proti Berenguerovi vladi je Zamora odločno nastopal. Do novembra 1. 1930. je bil Zamora pri-staš liberalnih monarhistov. Šele pozneje se je pridružil republikancem, med katerimi je kmalu zavzel vodilno mesto. Svečani prevzem poslov prvega predsednika španske republike je po sva. jem zunanjem sijaju v marsičem spominjal na dobo monarhije. Madrid je napeto pričakoval zlasti vojaško parado, ki se je vršila v zvezi a svečanim prevzemom. Predzadnji petek je gled 1 Zamora vojaško parado z is'.ega balkona orijen-taUke palače, s katerega je gledal bivši kralj Alfonz XIII. zadnjo vojaško parado kraljevine Španije.
X Prerokovanje za prihodnje leto. Stara navada je že, da se proti koncu vsakega leta začno oglašati razni preroki obeh svolov, napovedujoči važne dogodke in izpremembe, ki se bodo baje izvršile v prihodnjem letu. Zanimivo je, da so letos mnenja skoro vseh prerokov edina v tem, da bo v letu 1932. gospodarska kriza premagana in da se bo začela doba novega napredka in pro-cvita. Prerok Lee, ki je v Ameriki zelo znan, prerokuje, da se bo kapitalistični gospodarski red v sredi prihodnjega leta razmahnil v doslej še nedoseženem procvitu. V Parizu uživa velik ugled jasnovidka Freyeva, ki je baje lansko leto napovedala za letos špansko revolucijo, vojno na Daljnem Vzhodu, padec angleškega funta, smrt Joffrea in ministrsko predsedstvo Lavala. Za pri. hodnje leto je posvetila večino svojih prerokovanj Zedinjenim državam, ki se bodo po njenem mišljenju v drugi polovici leta 1932. gospodarsko dvignile. Glede predsednika Hoovra pravi, da je računati z njegovo ponovno izvolitvijo. V nasprotju z vsemi neštevilnimi glasovi, ki prerokujejo za leto 1932. vse mogoče strašne rea, pravi Freyeva, da ho leto 1932. minilo v Evropi mirno in brez večjih političnih neprilik. O prevratih in vojnih zapletljajih ni govora. Za Francijo prerokuje po-i litično smrt Brianda. Zanimivo je nadalje prerokovanje nekega argentinskega jasnovidca, ki napoveduje za leto 1932. padec parlamentarnih diktatur v Južni Ameriki in v Evropi, kjer našteva naslednje države: Italijo, Madžarsko, Ru-munijo, Poljsko in Litvo. Konec boljševiške diktature v Rusiji napoveduje za prve dni decembra leta 1932.
X Zloglasni ameriški tolovaj Diamand ustre-Ijen. Prosluli ameriški vlomilski vodja in tihotapec alkohola Jack Diamand je bil 17. t. m. ustreljen v svojem stanovanju. Diamand se je za-
zaoreke, da so se mnogi noji ubili ali ranili. V j baval. Nenadno so se odprla vrata in na pra<*u
sta se pojavila dva zakrinkana moža'z revolverjema v rokah. Preden so mogli Diamandovi tovariši pograbiti za orožje, sta pričela oba neznanca besno streljati na Diamanda, ki se je kmalu smrtno zadet zgrudil za mizo. Po atentatu sta morilca izginila. Večina Diamandovih prijateljev je zbežala, preden je prišla policija, ki je zvedela za umor šele v jutranjih urah. Diaman-dovo truplo ima tri strele v hrbtu, pet strelov v glavi in tudi drugod več ran od krogel. Diaman-dovo ženo je policija takoj temeljito zaslišala, vendar ni mogla zvedeti od nje ničesar. Na vsa vprašanja je odgovarjala le, da ne ve ničesar iu da sama ni udeležena pri umoru.
X Nekaj naukov o smejanju. Smejati se smeš, skoro bi rekli, da je prav, če se v mladosti smeješ. Kdor se pa preveč smeje, kdor se smeje brez vzroka, kdor se neizmerno in glasno krohota, takega smatrajo modri ljudje za norca. Ne smej se, kakor bi bil brez uma, temveč kakor vesel pameten človek, ki ve, kaj dela. Ne smej se nikdar resnim rečem, nikdar modrim govori-.. _ . , , v , ,...	cam, nikdar blagim dejanjem, nikdar spoštovanja
X Prvi predsednik spanske republike. Pred vrednim osebam! Ne smej se nikdar sirovo in dnevi je bil izvoljen za prvega predsednika špan- neizmerno! Ne smej se nikdar škodoželjno pri ske republike Alcala Zamora. Niceto Alcala Za- nesreči bližnjega, če je tudi tvoj sovražnik. Ne mora Tores se je rodil 1. 1866. Študiral je pravo smej se nad hudobijo ali pregreho drugega. Lepše in postal odvetnik. V parlament je bil izvoljen in blaže je, ako se smehljaš, kakor če se glasno prvič leta 1S00. Bil je dvakrat minister za vojsko smeješ. Toda v tem smehljaju ne sme nikdo opa-v liberalni vladi grofa Romanona, zadnjič leta 1 ziti škodoželjnosti, niti hudobne volje ali zapelja-
t.akih primerih so noji zelo nevarni človeku, ker mu lahko polomijo reke iu noge. Udarec z nojevim krakom je tako močan kakor udarec s konjskim kopitom. Zato se pazniki na farmah v času valenja ne upajo približati nojem brez dolgih vilic, ki z njimi drže noja za vrat, dokler se ne pomiri. Drugače pa love noje vedno z lasom.
Reja nojev se "e na farmah zelo razširila, posebno v Južni Afriki in na otoku Madagaskarju. Leta 19'0. so redili na farmah EOT.OOO nojev, ki so donašali ogromne milijone čistega dobička na leto.
Kadar se moda spomni nojevih peres, postanejo noji pravi zaklad. Velika prednost je v dolgem življenju nojev, ki žive 60 do 80 let, korist pa prinašajo ?e po prvem letu. Samci so pokriti s puhastim črnim perjem, velika peresa v repu in krilih so pa bela. Samice so enakomerno siv-kastorjave. Jajce tehta poldrugi kilogram in samica jih znese do 15. Peresa odrežejo nojem dvakrat v treh letih.
vanja. Smehljaj se prijazno in pokaži, da si pro-svetljen in dober človek!
X Strah pred prebujenjem v grobu. V San Franciscu so pokopali te dni milijonarja Peter-sona, čigar pogreb in oporoka sta vzbudila po vsej Kaliforniji veliko zanimanje. Milijonar je v oporoki določil, naj mu polože v krsto napravo, ki bi mu omogočila poklicati grobarja, če bi se v grobu prebudil iz večnega spanja. In res so mu to željo izpolnili. V grob so mu napeljali električni zvonec, obenem so pa postavili h krsti dva aparata za izdelovanje kisika. Milijonar je v oporoki tudi določil, naj ostaneta dva njegova zvesta prijatelja prve tri dni njegovega posmrtnega živ
X Japonke se vedno bolj bližajo Evropkam.
V starih časih je veljala ženska na Japonskem za bitje brez duše. Pred možitvijo je morala Ja-penka brezpogojno ubogati svojega očeta, po možitvi je bil njen gospodar mož, a kot vdovi ji je zapovedoval v vsem sin, pa naj je bil še tako mlad. Njen vedno enako prijazen obraz ni smel nikoli pokazati, kaj se godi v njeni duši. Te verige je pa današnja Japonka zlomila in prizadeva si, da izražajo poteze njenega obraza po-duhovljenost in razum. Seusuto Uneudo, eden modernih Japoncev, pravi, da vidijo zdaj Japonci žensko lepoto tako v okroglem kakor podolgovatem obrazu. Glavno pa je, da je ženska duhovita.
JJl ljcucija vc lil um ujvsuvv&u |/uouuiuvbu «... ivm	j --•»
Ijenja z njim v mrtvašnici. Vsakemu je zapustil ženska, ki ima vso prejšnje čase edino veljavno
_ «■ .	•	v 1 • I 1	1 '	• 1 I __I _ ! _ 1__tM/\Xlri m X Ci Ml 011
po 250.000 dinarjev za primer, če bi potreboval njune pomoči. Mož se je namreč bal, da bo šel živ v zemljo. Vse svoje milijone je zapustil čudak svojemu bratrancu inženjerju. Milijonarjevega bratranca je nekoč omamil električni tok. Zdravniki so si na vse načine prizadevali, obuditi ga; ker se jim pa to ni posrečilo, so ga proglasili za
zunanjo lepoto, zdaj ni več všeč moškim, če njen obraz ne kaze bislrosti in samozavesti. Ta nov ideal ženske lepote najbolje kaže pot k osamosvojitvi japonskih žensk. Japonska meščanka se izpreminja zdaj v veliko damo. Zapadnoevropske obleke vedno bolj izpodrivajo japonsko nošo. Isti Japonec, ki ponosno koraka naprej in pušča
ivei ac jim iu 111 ijuoituiu, ou juusmoui ti apujnc^, pv/uvouu	— ---j . ..
mrtvega. Šele v trenutku, ko so pred pogrebom; svojo ženo v japonski noši mirno zadaj, ji prav
x„ — u:.l: t,.ni.	~;M i.o+ol__.1 .1.....: x;.v» ,, .wr1wl., '/'tnurl nnpv mncil,' i nh-
že zabijali krsto, se je inženjer prebudil in vstal iz nje. Milijonar Peterson je bil prisoten in strahotni prizor ga je tako pretresel, da je dobil hudo živčno bolezen in zadnja leta sploh ni prestopil praga svoje hiše. Prav zato je tudi v svoji poslednji volji zapustil svoje premoženje bratrancu.
X Nuna — žena afriškega divjaka. V Veroni Je umrla te dni 781etna starka Grigolinijeva, bivša predstojnica samostana reda pobožnih afriških sester in pozneje žena poglavarja Ali Kokorem-pasa. Pred 45 leti je bila Grigolinijeva predstojnica samostana v Sudanu. Takrat so se domačini uprli angleškemu gospodstvu. Uporniki so prav neusmiljeno morili Evropce, zasedli tudi samostan ter hoteli pomoriti vse redovnice. K sreči se je pa njihov poglavar na prvi pogled zaljubil v lepo predstojnico in uslišal njeno prošnjo, naj nikar ne dovoli, da bi uporniki pomorili uboge redovnice. Toda bojeviti poglavar upornikov se ni dal odpraviti kar tako. Predstojnica mu jc morala obljubiti, da postane njegova žena. Svojo obljubo je izpolnila, toda šele, ko ji je Ali Kokorempas obljubil, da bo spoštoval njeno vero in da bodo njuni otroci vzgojeni krščansko.
X Požeruhi so ljudje, ki nimajo nikoli zadosti jedi. Nedavno tega so ameriški časopisi prinesli vest o nekem možaku, ki je naenkrat pojedel 140 jajc. Drugi njegov rojak, ki se je tudi hotel kosati z njim, je pogoltnil samo 133 jajc, pa mu je postalo že tako slabo, da je mora! v bolnico. Neki drugi požeruh je spravil pod streho 84 parov hrenovk in popil pri tem 11 litrov vode. Neka sloveča filmska igralka iz Los Angelesa je potlačila v želodec kar 17 tort. Tako je v Ameriki. Pa tudi Anglija ima svoje požeruhe. Na nekem ribiškem otoku prirejajo vsako leto tekmovalne pojedine, pri katerih jedo slanike. Pri zadnji tekmi je zmagal že 32ič ribič Bet, ki je pojedel 60 slanikov. Na Romunskem tudi prirejajo take tekme, in sicer z melonami. V Montrealu je neki gost pojedel 17krat vsa jedila, ki so bila na jedilnem listu, pa še ni bil sit, temveč je prosil, naj mu prinesejo še nekaj hladnih jedil. Tudi pri nas imamo take nenasitnike. Tako je v Liki mnogo ljudi, ki Otepejo naenkrat celo jagnje.
X Želvam strupeni plini ne škodujejo. Krmar parnika «Tannefelsa» je prinesel iz Perzije za spomin dve veliki želvi. Ko se je parnik ustavil v Bremenu, je pustil krmar želvi v svoji kajuti. Iztovorili so žito, potem so pa začeli parnik raz-kuževati s strupenimi plini, da bi pokončali miši, podgane in drugo golazen. Rabili so zelo strupen plin (cyklon B), ki zadostuje, da ga človek nekajkrat vdihne, pa je zapisan smrti. Vse živo je moralo torej parnik zapustiti. Krmar pa je pri tem pozabil na svoji želvi. Po razkuženju je hitel nazaj na parnik v trdnem prepričanju, da najde želvi mrtvi. Našel ju je pod omaro, kamor sta se bili skrili, ko je začelo smrdeti po strupenem plinu. Bili sta pa živi in na svežem zraku sta začeli kmalu jesti. V strupenem plinu sta bili celih 24 ur. pa se nista zastrupili, Želvam torej strupeni plini ne škodujejo.
rad dvori, čim jo zagleda v zapadnoevropski obleki.
X Razvoj svoje bolezni je popisoval do smrti. Pred kratkim je umrl mladi newyorški zdravnik dr. Alfred Reinhart, ki ga lahko po vsej pravici imenujemo junaka in mučenika znanosti, Mladi zdravnik je že od svojih otroških let naprej trpel na motnjah srca. Kljub temu pa je z jekleno vztrajnostjo nadaljeval svoje študije in pred nekaj leti postal zdravnik. Bolezen pa je postajala hujša in pred štirimi meseci je mladi zdravnik povsem točno vedel, da ima pred seboj le še nekaj mesecev življenja. Ta rok, ki mu ga je postavila bela žena, je porabil za to, da je študiral svojo bolezen in njene znake in vodil o svojih opazovanjih dnevnik. V bo.nišnici, kjer je bil nastavljen kot pomočnik, se je umaknil v majhno sobo in tam natančno opazoval napredek svoje bolezni in ga zapisoval. Njegova zadnja želja je bila, naj njegovo truplo raztelesijo in se tako prepričajo o resničnosti njegovih beležk. To željo so mu izpolnili in pri tej priliki ugotovili ne samo, da so bili njegovi zapiski povsem točni, ampak tudi, da je s svojim opazovanjem ugotovil znake, ki so bili do sedaj zdravniški vedi neznani.
X Ženi sta zamenjala. Ameriška inženjerja Sweenson in Bertrand sta na tihem zamenjala svoji ženi, da bi poizkusila, kakšno izpremembo prinese to v njuno življenje. Sklenila sta zamenjati ženi samo za leto dni, potem naj bi pa šlo zopet vse po starem. Svveenson je milijonar, Bertrand je pa vodil njegovo tovarno. Bertrand je doma iz Švedske, kamor se je bil pred leti napotil in se zaljubil v hčerko nekega trgovca. Čeprav je bil Sweenson hud sovražnik žensk, mu je dovolil, oženiti se. Morda mu je baš to dalo povod, da je začel tudi sam razmišljati o ženitvi. Kmalu se je seznanil z dražestno Američanko in se oženil. Toda že čez nekaj tednov je spoznal, da z izbiro žene ni imel sreče. Mož je strasten športnik, posebno navdušeno je gojil zimski šport, njegova žena pa o športu ni hotela ničesar slišati. Svoje križe in težave je potožil Bertrandu in izkazalo se je, da je Bertrandova žena navdušena športnica, on sam pa rajši sedi doma in posluša radio. Oba sta torej imela ženi, ki z njima nista bila zadovoljna, in začela sta razmišljati, kako bi si pomagala iz zagate. Pa je Bertrand predlagal Svveensonu, naj vzame njegovo ženo, ker sta oba navdušena športnika, on pa rad sedi doma. Zato da je Sweensonova žena kakor nalašč zanj. Napisala sta pogodbo, ženi sta bili tudi zadovoljni in zamenjava se je izvršila skrivaj. Toda komaj je minil mesec dni, že je Sweensonova spoznala, da je njen mož boljši od Bertranda. Ker se pa mož ni hotel vrniti k nji, se je zatekla k sodišču. Svveenson je bil obsojen na tri mesece, Bertrand pa na dva. Ko odsedita kazen, bosta lahko zahtevala ločitev in se znova oženila. Taki poizkusi v zakonskem življenju torej tudi po . ameriškem zakonu niso dovoljeni.
X Morskega psa imajo za svoje božanstvow
Ameriški milijonar Fox, ki je na svojih morskih vožnjah prišel na otok Tugi v Tihem morju, pripoveduje, da je naletel tamkaj na doslej neznan rod polinezijskega plemena, ki je na najnižji stopnji prosvetljenosti. Fox je bil prvi človek, ki je prišel od zunaj med te ljudi. Domačini so ga povedli v naselbino, kjer je videl razkošno izrezljan drog v obliki morskega psa, ležečega na hrbtu. Otočani so častili ta drog kot svoje božanstvo. V trebušni votlini droma pa je bilo vse polno lobanj. Divjaki so razodeli Foxu, da so to lobanje poglavarjev njihovega rodu, Iti so še pristavili, da so prepričani, da je morski pes, poln pohlepa po človeškem mesu, v skrivnostni zvezi z njimi. Svečeniki teh divjakov se imajo za posredovalce med otočani in morskimi psi ter z njimi «menjavajo duše«. Divjaki jim pripisujejo čudodelne moči in živijo v veri, da se pogovarjajo z morskimi pošastmi, ki jih morajo poslušati In ki prenašajo nanje božansko moč.
X Ljubosumnost m3d medvedi. V cirkusu v Genovi, ki ima tudi več belih medvedov, se je te dni zgodila žaloigra kot posledica ljubosumnosti med medvedi. Trije medvedi niso mogli prenašati tega, da je medvedka poklanjala vso svojo nežnost samo četrtemu med njimi. Ob priliki než-nega igračkanja so napadli medvedko in medveda in ju raztrgali spričo stražarjev, ki niso nikakor mogli ukrotiti pobesnelih ljubosumnih medvedov.
X Vzrok zadnje poplave na Kitajskem. Kitajci so že pred kakimi 2000 leti zavarovali bregove reke Hoangho z visokimi nasipi, ki naj bi varovali deželo pred poplavami. Nasipi so res dolgo časa ustrezali svojemu namenu, toda počasi so postali prenizki. Kitajci namreč niso računali, da reka stalno naplavlja blato in da se dno struge zaradi tega stalno dviga. To napako so sproti popravljali s tem, da so gradili vedno nove nasipe, bolj in bolj oddaljene od sredine struge, kar pa je pomagalo le začasno, zakaj vsaka nova povodenj je našla strugo zasuto in voda se je razlila čez nasipe. Največja katastrofa, ki jo je na ta način povzročil Hoangho, je bila leta 1853. Takrat je veletok popolnoma izpreme« nil staro strugo in izliv v morje.
X Dvajset udarcev z bičem, ker Je pretepel svojo ženo. V Washingtonu je sodnik obsodil mizarja Johna Cartona iz Marylanda, ki je pretepel svojo ženo, na 20 udarcev z bičem po nagem telesu.
X 2001etnica dežnika. Letos je dve sto let, kar nam dežnik zvesto izkazuje svojo uslugo. L. 1731. je začel izdelovati Anglež Harwey prve zgibljive dežnike, ki pa niso bili njegova misel, marveS jih je posnel po Kitajcih, ki so že davno prej nosili dežnike iz papirja. Ko je Harwey potoval po Kitajskem, so ti dežniki napravili nanj neizbrisen vtisek. Čim se je vrnil v London, je sklenil obdarovati svoje rojake s to prekoristno pripravo, ki je baš za angleško vreme dvakrat priporočljiva. Namesto papirja je izbral bombažno tkanino, ogrodje pa je izdeloval iz lesa. Prvi njegovi dežniki so bili zelo nerodni in so vzbujali mnogo smeha in dovtipov. Prodajal jih je po dva funta, kar je bilo za tiste čase odločno predrago in se že zategadelj njegove zgibne strešnice niso mogle, udomačiti. Izumitelj je umrl, kakor že mnogi izumitelji pred njim, v veliki bedi. Šele, ko so njegovi nasledniki zamenjali leseno ogrodje z železnim, se je začel zmagoslaven razmah dežnikov po vsem svetu. Večkrat so že poizkušali izpre-i meniti sedanjo obliko dežnika, toda brez uspeha. Moderni dežniki so v bistvu popolnoma enaki prvim dežnikom pred 200 leti.
X Cepljenje proti davici. Zdravstveni zavodi vseh prosvetljenih dežel se že dolgo bavijo z vprašanjem pobijanja davice, ker zahteva ta bolezen vedno več žrtev. V zadnjih časih so začeli po raznih državah priporočati cepljenje proti davici. V New Yorku je imela propaganda lep uspeh. Brez najmanjšega pritiska so poslali starši na cepljenje že nad 200.000 otrok, zaradi česar se je število smrtnih primerov za davico znatno Zmanjšalo,

Razžaljenje časti.
Orožnik žene postopača, ki nima nikakega iz-kaziia o svoji osebi. Ker koratca postopač silno počasi, ga orožnik nahruli: «Mož, stopajte hitreje 1»
Postopač: «Prosim, da ste bolj vljudni z menoj, saj še ne veste, kdo semb
Zamenjala sta vlogi.
Zuža: «Ali vodi tvojo pravdo še vedno odvetnik, ki stanuje v tvoji kiši?»
Maža: «še vedno, samo s to izpremembo, da sem njegov podnajemnik zdaj jaz.. .*
Preveč doslovno.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Njena zvestoba,
Možek: ^Obljubila si mi pred oltarjem, da mi koš vedno zvesta.
Zenka: cDa, tako je, pred oltarjem ti bom Sodno zvesta:..*
Mlekar.
Župnik: «A vi ste tisti mož, ki nas zalaga z inlekom?*
Mlekar: gospod župnik.* ! Župnik: «Prav, prav, samo rad bi va3 opozoril, ^a uporabljam mleko za živilo in ne za krščenje.*
Učitelj: «Če so na mizi štiri muhe, pa i ubiješ, koliko jih ostane?*
Učenec: <-:Ubita, a ostale jcbeže .. .*
eno
Urša: ^Sklenila sem, ostati samica. Kaj pa pravite vi k temu, gospod Melhijor?*
Melhijor: cSam ne vem, kaj bi dejal, mislim pa, da je ta vaš sklep zelo človekoljuben .. .*
Strašne sanje.
Mlada ženica se v spanju nenadno strese in plane pokoncu.
«Kaj pa je, kaj?* se prestraši mož. cStrašne sanje sem imela. Sanjalo se mi je da je planila v mene zver, katere kožuhovino nosim na plašču*, je zastokala ženka.
«Nikar, dušica, nikar,* jo je tolažil možek, «domačih zajčkov se vendar ne boš bala ..
Pisatelj: «Kako vam ugaja moja knjiga?* Gospodična: «Kadar ne morem zaspati, jo vedno vzamem v roke.. .*
Odvisno je od lege,
Potnik (pride v hotel in zahteva sobo): «Ko» liko se plača pri vas za enkratno prenočevanje:« Vratar: «To je odvisno od lege.* Potnik: cTako! Koliko pa stane na primer,
če ležim na hrbtu?*
•	Kaj imaš rajši, mesec ali solnce?
*	Seveda mesec.* «Zakaj neki?*
<No, ker prejemam vsak mesec plačo
Praktično.
Pepe Mohovt je tsilno rad bral knjige, ki si jih je izposojeval v raznih knjižnicah. Ker pa je bil čez dan zaposlen, je mogel brati le zvečer, kar ga je precej veljalo zaradi luči. Zato se je naučil brati pisavo za slepce, samo da je bral lahko tudi v temi...
Več denarja.
Nikdar dovolj.
Matija Motovileč si je kupil srečko dobrodelne loterije in zadei je prvi dobitek: lahek voziček in konjička. Človek bi mislil, da bo srečni dobitnik zaradi tcra vesel, toda Matija se je silno jezil in kričal: «To je nesramno sleparstvo. Dado mi voziček in konja, a biča ne...*
Slab plačnik.
Punca: <Ali mi ne bi hotel pomagati pri izberi blaga za novo obleko?*
Fant: •cMisliš, da imam boljši okus?* Punca: «To ne, kmpak več denarja . '. S
Pijanee pri ldravniku.
Zdravnik: «Vsak kozarec alkohola, ki ga pi-
'jete, pomeni za vas*en dan življenja manj»
Pijanec: -rNi mogoče, saj bi potem moral umreti že pred stotimi leti...*
Pred sodnikom.
Sodnik: «Zakaj si ne vzamete zagovornika?* Obtoženec: «Ker hočem povedati vse po resnici*.
A- «Ze desetič te prosim, da mi vrneš posojeni dep°r.»
B: «To vendar ni t;'ko hudo, saj sem te jaz moral prositi najmanj dvajsetkrat, da si mi dal posojilo.. .*
stn ca uredništva
Nor.iiiici pri Ljutomeru. Preveč osebno.
Sv. Lenart pri Laškem. Ako ustrežemo Vam, moramo tudi stotini in stotim drugim, ki praznujejo slišne obletnice. Veste pa sami. da nimamo toliko prostora. Zalo objavljamo le s'ike, ki predstavljajo kaj posebnega. Oprostite torej! Prosimo pa Vas, da Ostanete naš dopisnik in od časa do časa poročate o dogodkih iz svojega kraja.
Strigova. Najbolje bi bilo, da vas več sestavi primerno prošnjo, ki jo izročite oblastvom.
Trbonje ob Dravi. Preveč žaljivo!
Ugodna prilika.
Odvetnik: «Kot vaš zagovornik sem vam vendar dal častno besedo, da je vaša zadeva z gotovostjo kazala na oprostitev. Kako ste mogli v zadnjen. trenutku dejanje priznati?*
Obtoženec: «Ej, žena mi je rekla, da se bo dala ločiti od mene, če bom kaznovan, in ta obljuba je bila prezapeljiva.. .*
Pozo?!
Oglej ce si uaSe RADiu aparate z vdelanim moče i m zvočnikom, b priključkom na mrežo, za izmenični tok 1X0. 125, ISO. 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt: Omare iz ameriškega orehovega lesa. zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaJiteta.
tevnl u parat, kompl. Scevni aparat, Uompl. 4oevni aparat kompl.
Din 1.380 — Din _______
Din 3.300.—
Ugodni plačilni pogoji.
H. SUTTNER
LJIJBI.JANA, Dunajska cesta la/II.
Za Božič in Novo leto je najlepše darilo gramofon.
Dobite i»a že od 400 Din nav?a;or. Bogata iztvra plošč od priltubljenih narodnih pesmi do naimoderne'š*h š a~er;ev oo ceni od 20 do 65 Din. N« željo ceniki! Cena s edeč h plošč od 60 do 65 o n. Pri naročilu tO plošč po povzetju plača poštnino tvrdka.
Slovenske pesmi (Udovič-Lovšetova).
Zapojmo veselo zdnnvico —
IPšica pri cest' stoji.
Inž pa za eno deklieo vem —
Spomini.
Kadar boš Ti vandrat šel —
1 'spavanka.
Pleničee je prala—
Kaj <ni mira planinca.
l.imca je videla —
Selško veselje.
Zvedel sem nekaj novega —
Micka.
So ptičice zbrane —
("ingl — eangl.
Cez Savco v vas hodiš —
Sladki spomini.
Danica —
Domače pesmi.
En let in pol —
Liulica moja.
Oli lira že bije —
Narodne petini.
Ko dan sc zaznava —
Dobro jutro, Ijnbca moja.
Imam dekle v Tiroluh —
jaz na eno Ipthco imam.
Moj fantič je prijezdil —
Eno rožco ljubim.
Soča votla —
Fantje po polj gredo.
Akademski kvartet »Jadrana,
Slovenec sen? — Perice
Posled v nedolžno oko — (hldal jenoj. Pozdrav —
lak rut v starih časih. Ljubezen in nomlad — Slovensko dekle, škerjauček —
V nedeljo jutro (tenor Vičar). Slancn pala — Tam. kjer lunica (tenor Vičar).
Slovenski vokalni kvintet.
Jutro — Savska.
Pozimi pa rožce ne cveto — Dekle je na pragu stalo. Pelin roža —
Ko so fantje proti vasi šli. Hladna jesen že prihaja — En hribček bom kupil.
Slovanske pesmi.
Vandrovec —
Cigani. (Harmonika — petje.) Ti«oč in ena noč — l.iibavni sen. (Valček.) Planinski ples — Veseli cifraši. (Citr-trio.) I'raiicI-vMlček — Vesela polka. (Kmečka harmonika ) I.ii na-valček — Kranjski spomini. Odkod si dekle ti doma — Zgaga-polka. (Lovšin — har-
monika.) Sic Mic Micika — Morje Adiijansko. Milkina Irura na kraju — Bez Tebe dragu ljubezna. Nikar — Luna sije. Ciganska pesem — Anka mudrooka. Planina moja — Prošeta.
Citraška koračnica. Drvoseki (Citr-trio.)
Svatovec —
Svilan konac. (Ciganski orkester.) Straž. Slovanstva — Riviera. (Valček.) Zeleni Jurij — Študentov^ka. (Pevski zbor harmonika.)
M. Jclaein - Drago Žagar.
Ne bom se inožila — Nič več ne bom hodil. C) ja. oj dekle moja — Kaj pa Ti, pobič. skein.
Dekle povej, povej — Smukov«
Kn hribček bom kupil — So ptičice zbrane. Bom šel k svoji I j ulici — Ljubca, kod si hodila.
Glasbena Matica. Stoji, stoji Ljubi junca —
Sinoči je pela
Jaz bi rad rudečih rož —
Oj tam za goro.
Hoyer-trio. (Harmonika.)
Na planincah... — En glažek vinca. Pečlarska (polka) — ■ Hoyer-vnlček Veseli Hudariji — Sladki spomini. Neverna Ančku — Dunaj ostane Dunaj. Polka Štaparjev — Ti si moja. Zadnji poljubček — Žužemberk. Mazolinka — Ptičja vohcet Samo še enkrat — Ven pa not. Sedem korak — Suštar-polka Sokolska koračnica -Zim bum-polka. Vesela Urška — Rihenčan Urban. (Valček-polka.)
Koroške narodne pesmi.
Nmau črez jezero — jes sm en burn paur. Sem šou čez gmajnico — Vse te uštne liete moje. Dober večer, ljuba dakle — Kaj mi nuca planinca.
Razne.
Brez cvenka in brez soli — Predpustna. (Hoyer in pevci
«Adii. ».) Oddaljenoj — Oj, Doberdob! (Akademski
okte«.) Naš Maček — Ribniška. (Mešani kvartet.) Na pustni torek — Vojaški nabor. Vesela polka — Pouštrov ples. (Ribniški orke* ster.)
Žganjekuha v Ameriki — Na gausrah. Sijaj solnce — En starček je živel (<Ja-
dran>). Dolenjska (B. Potočnik —
«Judrait>) — O mraku (Ipavee). Jaz bi rad rudečih rož
(kvartet) — O j tam za goro. Hribčki ponižujte se — Gor čez izero. Prepoved — Pod oknom.
Kdor hoče furman biti — Lovska.
Regiment po cesti gre — Moja Micka (polka). Na planine — I' a n t je se zbira jo. Rojakom — Tiha luna.
„APOLO" - Palača Grafike, Miklošičeva cesta št. 38, Ljubljana

Prvovrstne moške galošc za dež, sneg ia blato. Jamčimo za vsaki par.
Ženske sne*ke, črne in rjave, z visoko in nizko peto. Prodajamo jih z jamstvom za vsaki par.
Ženski polvisoki gufnastl čevlji s toplo podlogo. Noge so videti v njih jako elegantno.
PO NAJNIŽJIH CENAH! KVALITETNO BLAGO!
Nove harmonike Izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane V Ljubljani. Bohoričeva ulica št. 9.
Navod la > Ctfitiku.
Mladenič
Želi znanja z mladenko, staro od 18 do 22 let. Ponudbe 3 sliko na oglasni oddelek (Domovine* pod cNovo leto 1932.».
Proda se mlin
na močni vodi in sredi vasi. Obenem sta ugodno naprodaj tudi kmetiško tri orale mereče posestvo in gozd. Prodajalčev naslov pove uprava (Domovine*.	531
Smuči — sanke Izdeluje najceneje in najbolje Rudolf Gradišnik, Gortina-Muta.	529
Brezplačno popularna poučna razprava: Kaki postati Jdrav svež, za del« zmažsn. Piš« iaj so zanjo ped J. 598" na Jat o JI, Rudolf Kana. a. d., Beograd, poSlni predal 461
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kem. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasiedno vseoinoi
metih v požiralniku, pretresu tnožgan, soln.arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopam s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škodo pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to kn,'i-;Q,
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenbiirgova ulica št. 3
§ zlatnino in srebrnino
H.Suttner
Ljubljana 5
Prešernova ulica St. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švicu Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
St. 120. Koviuasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. St 125. Budilna ura, 16 cm visoka, .49 Din, z Radiumom 76 Din.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTflER v LJUBLJANI 5
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
izdelovalec lanenega olja in tropin. Seničica štev. 7, pošta Medvode.
Zahtevajte brezplačni veliki CJtNiKi
Srebro 160 Din .ržd- 5 lei garancij
&MW$k	št. 1120 IjillMl
sa Din £v\ \\i
HlIftHj Št. 1292	p I "jtfm
IIM *^« Elegantna, tenka, ig J
niklasta ura	ifll
/^PIpK: 99 Din fj\/t\. J11
Pjfg^f 3?«	z enim ¥( i/J VjgS
|,Wr87®MW zvoncem 48 Din Plima, z dvema zvoncema 16 Din
9B*" Za wutr<ia;g{, vnem denar.
A. Kiffmann, Maribor 143
I Specialist samo za boljše ure 1
Izdaja za konzorcij tDmovir.«. Adoll (»i l u i k a r,	Urejuje Filip Omladič.	Za Narodno tiskarno Fran J e z e r S e k.