s "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 31 — Retino 5839 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. CORREO ARGENTINO TARIFA RFDITriDA Concesión 2466 Leto I. BUENOS AIRES, 10. FEBRUARJA 1934 ' štev. 21 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Krvavi dnevi v Parizu Hudi spopadi med razburjeno množico in policijo v glavnem mestu Francije - Daladierova vlada je morala odstopiti, dasi je bila dobila zaupnico v zbornici - Doumergueova misija Razburjenje, ki se je bilo po- ¡ lastilo francoskega ljudstva, ko je izvedelo, da je bilo v afero Stavisky zapletenih mnogo višjih osebnosti, se je stopnjevale v poslednjih tednih, ker so ljudje imeli vtis, kot da skušajo odgovorne oblasti zavlačevati razčiščen je tega škandala z namenom, da bi rešile nekatere g i Aleksander Stavisky ..visoke" glave. K za četnemu cincanju vlade je prilo še pod-žiganje in hujskanje monarhi-stov in komunistov, pa je vse to povzročilo, da se je Pariz iz veselega mesta izpremenil v pozo-rišče krvavih bojev med policijo in civilnim prebivalstvom. Razburjenost francoske javnosti je v marsikaterem pogledu razmumljiva, če pomislimo, da je prišlo doslej le malo luči v velike sleparske manipulacije, ki jih Stavisky ne bi bil mogel izvršiti, da ni imel tehtne in vplivne strice. Policija se je seznanila s Sta-, viskym že leta 1908., ko je ta bil izvršil neko sleparijo. Ta zadeva, ki ni bila večje važnosti, se je kmalu pozabila. Pred desetimi leti je bil Stavisky le malo znan trgovec z dragulji in opojili; radi tesa zadn jeera 'blaga" je i-mel posla s policijo, ki ga je pa kmalu izpustila na svobodo. Leta 1926. je nekje ukral vrednostne papirje za vkupno dvajset milijonov frankov ter jih prodal, a oblasti so ga prijele ter ga imele dve leti v preiskovalnem zaporu. Nekega lepega dne so ga izpustili, ne da bi bila proti n jemu vložena ovadba. Tu je bilo očitno, da so se bili zavzeli za Staviskega vplivni možje, ki so tako ukrenili, da ga roka postave ni zgrabila. Pozneje je Stavisky, pod drugim imenom, izvedel dve veliki finančni transakciji. poleg clrugih manj važnih. Največ prahu je bila dvignila bavorineska afera. Tu je bil poslanec in župan Garrat ustanovil pred dvemi leti občinski kreditni zavod, čigar ano-nimi „financier" je bil Stavisky. Ta zavod je kratkem času izdal za več sto milijonov sleparskih bonov. Kako se je sleparija izsledila, kako so bili baje zapleteni vanjo tudi nekateri ministri in kakšen konec je čakal Staviskega, o tem smo v zadnjih tednih že poročali. Dejstvo je, da se je ta afera napihnila v politične svrhe kolikor se je le dalo in obdolžitve so jih razširjali listi, so povzro-strani. Senzacionalne vesti, ki so jih razširjali listi, sopovzro-čile, da je med ljudstvom začelo vreti tem bolj, ker so bili nekateri osumljenci celo v takratni Chautempsovi vladi. Chau-temps je moral odstopiti in na njegovo mesto je prišel Dala-dier, ki se je v torek predstavil parlamentu. Med tem pa so se po pariških ulicah začele pojavljati vedno večje skupine ljudstva, ki so vprizarjale demonstracije. Vodili so jih na eni strani monar-histi, na drugi pa komunisti. Mnogo nezadovoljstva je Dala-uier povzročil s tem. da je odstavil pariškega policijskega načelnika Chiappeja, o katerem je sprva tudi šel glas, da je bil v zvezi s Sta viskym. Tem ve- Daladier stem pa ljudstvo ni verjelo. Chiappe je bil med policisti zelo priljubljen, ker je vedno na vso moč skrbel zanje in se trudil, da bi jim izboljšal položaj. On in njegova žena sta vse svoje ve- liko premoženje razdala za socialne namene v prid pariškim javnim varuhom. Radi tega Da-iadierovega ukrepa je takoj nastal tudi razkol v vladi. Trije ministri so podali ostavko in je moral ministrski predsednik radi tega reorganizirati svoj kabinet. Po mestnih ulicah so korakale skupine demonstrantov, ki sn vpile: „Živijo Chiappe, dol z vlado!" Oblasti so radi tega začele resno računati z možnostjo dalekosežnih zapletljajev, I postavile so v pripravljenost vso j policijo ter republikansko gardo, a ojačile tudi vojaško posadko z regimenti iz bližnjih krajev. V ponedeljek je prišlo do prvih resnejših spopadov med po-¡ licijo in veliko množico bivših bojevnikov, ki so hoteli na vsak način prodreti do palače, kjer živi državni predsednik, da bi ¡ tam protestirali m oti vladi. Ob tej priliki je bilo več oseb ranjenih in je policija izvršila i mnogo aretacij. Takšen je bil položaj, ko se ! je naslednjega dne sestala poslanska zbornica, da bo slišala Daladierove izjave. Načelnik vlade je takoj izjavil, da hoče popolnoma razčistiti afero Stavisky ter da so v tem smislu oblasti že začele delati. Govoril je nato še o svojem programu glede notranje, zunanje ter finančne politike, nakar se je vršilo glasovanje o zaupnici, ki je za vlado izpadlo ugodno. Med tem ko so poslanci zborovali, se je pred zbornico zbirala vedno večja množica, ki je začela siliti proti policijskim kor-donom. Na trgu Concorde je bila policija postavila barikado, da bi zajezila naval demonstrantov. Množica pa je barikado naskočila in tedaj je prišlo do streljanja. Padlo je mnogo ranjenih in nekaj oseb je bilo smrtno zadetih. Razjarjeni ljudje so tedaj navalili na mornariško ministrstvo, v katero so skušali vdreti, ker so upali, da bodo tam dobili orožje. Dasi jim je polici ja tudi tU zastavila pot, se je nekaterim p ale posrečilo, da so vdrli v pritlične prostore ter tam zanetili požar. Ognjegasci, ki so bili na licu mesta, so takoj začeli gasiti ter so po polurnem delu tudi odstranili sleherno nevarnost. V istem času so na šestih mestih začeli goreti o-gromni kresovi. V nekaterih u-licah so demonstranti dvignili barikade ter streljali izza njih na policijo. U Pariška policija zadržuje ljudi pred poslopjem francoskega parlamenta Doumergue Ko se je po mestu razvedelo, kaj se je zgodilo na trgu de la Concorde, se je prebivalstva polastilo veliko razburjenje. Povsod so začeli zvračati krivdo radi krvavih dogodkov na vlado. Tudi v parlamentu je prišlo do velikih izgredov proti vladi. Še isto noč se je Daladier odločil, da poda ostavko, dasi mu je bila zbornica izglasovala tri zaupnice. Videl je, da ga je pre-odločni nastop oblastev naredil nad vse nepopularnega ter da bi se ljudstvo le še bolj razburilo, če bi vztrajal na vladi. Po ulicah je bilo slišati vpitje: Dol z Daladierom, z morilcem!" Krvavi spopadi, ki so se dogodili tekom izgredov, so zahtevali mnogo človeških žrtev: 17 mrtvih in preko dva tisoč, ran jenih. V bolnišnicah so imeli polne roke dela, dasi so takšne, ki so bili le lažje ranjeni, pošiljali takoj domov. Tudi v sredo so se ponovili izgredi, a ne več v tako hudem obsegu. Iz raznih drugih večjih francoskih mest prihajajo poročila o vznemirjenju prebivalcev. Predsednik republike Daladier je poveril nalogo, da sestavi novo vlado, g. Doumergueu, ki se je takoj lotil posla z namenom, da sestavi močno koalicijsko vlado, ki bo kos sedanjemu skrajno napetemu položaju. Ko se je Doumergue pripeljal v Pariz, ga je na kolodvoru pričakovala velika množica in ga navdušeno sprejela. Lahko rečemo, da se je z njegovim prihodom povrnil tudi mir med prebivalce francoskega glavnega mesta. Poslednja poročila zagotavljajo, da je bil že spet vpo-stavljen red. RAZNE VESTI Nemški notranji minister je odredil, da se morajo razpustiti vse monarhistične organizacije, ki so se potegovale za povratek Hohenzol-lerncev na cesarski prestol. Nemško fašistično gibanje je postalo v zadnjem času izrazito protimonarhi-čno, ker noče Hitler nič vedeti o kakšnem povratku kronanih glav Iz koncentracijskima taborišča, kjer so se nahajali v zadnejm času, je policija odvedla Dimitrova in njegova dva tovariša v državno jet-nišnico Ploetzensee. Dasi jih je sodišče oprostilo v procesu zaradi požiga nemškega državnega zbora, jih vlada le noče izpustiti na svobodo. Mandžurska vojna je stala Jo-ponsko velike človeške in denarne žrtve. Tekom bojev proti Kitajcem je padlo 2786 japonskih vojakov in ranjenih jih je bilo 7251. Iz držav ne blagajne je šlo za mandžursko kampanjo 398 milijonov yenov. Konsum kave se je v zadnjem času zvišal. V času od 1. julija 1933 do 31. januarja 1934 je bilo prodanih skoro 14 milijonov vreč. V primeru se prejšnjim odgovarjajočim razdobjem se je konsum povečal za približno osem od sto. Zemeljske ostanke ponesrečenih ruskih učenj,akov, raziskovalcev stratosfere, so pokopali v Moskvi pretekli petek ob navzočnosti o-gromne množice ljudstva. Po apara tih, ki so jih našli v gondoli nesrečnega balona, so ugotovili, da se je balon dvignil 22.000 metrov nad zemljo. Francoske predlogd za postopno razorožitev so Nemci zavrnili. Berlinska vlada vztraja pri svojih zahtevah. Imeti hoče 300.000 mož vojske s kratko službeno dobo, vojna letala in drugo orožje, ki ga ona smatra za neobhodno potrebno v svrho obrambe. O tajnem nemškejm oboroževanju je priobčil neki angleški list pretekle dni .zanimiva odkritja. Pravi, da so Nemci že tako pripravljeni, da bodo v slučaju vojne lahko postavili na fronto tri milijone dobro izvežbanih in oboroženih vojakov ter da bodo razpolagati z 2100 vojnimi letali. Položaj na Kubi se je spet poslabšal. Delavci plinarne in elektrarne so proglasili protestno stavko, ker je Mendietova vlada vrnila zaplenjena podjetja severnoameriškim lastnikom. Na več krajih je prišlo do spopadov med vojaštvom in demonstranti. Dvajset obtožencev, ki so bili zapleteni v umor japonskega ministrskega predsednika Inukaia, je sodišče obsodilo na ječo od treh let dalje. Nekateri obtoženci so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Ta proces se je vršil samo proti civilnim zarotnikom, dočim je oficirje že sodilo vojno sodišče. Boji V Chacu se nadaljujejo. Pa-ragvajci poročajo o novih zmagah, Bolivijci pa zatrjujejo vprav nasprotno. V zadnjem času so se oglasili novi posredovalci, ki bi radi pomirili nasprotnike. Med temi je tudi apostolski nuncij v Buenos Ai-resu, ki je te dni odpotoval proti Asuncionu. Ena izmed potrebnih urednikovih I lastnosti je razsodnost: da zna uv;iže-vati kar je uvaževanja vrednega ter da zna preiti preko vseh onih stvari, | ki ne zaslužijo, da jih pameten človek upošteva. Zato smo doslej tudi vedno molčali na dolgo vrsto natolcevanj, podtikanj ter zbadanj in zmerjanj proti 'Novemu listu", s katerimi polni "Slovenski Tednik" že nekaj mesecev svoje stra-ai. Če smo se danes odločili, da napišemo nekaj vrstic o tako žalostnem pojavu v našem izseljer.ištvu, kakršen je "Slovenski Tednik", se to ni zgodilo morda iz razloga, da bi mi priposovali kakšno važnost novim /jnerjanjeni in lažem, s katerimi je "Slovenski Tednik'' natrpal tretjo stran svoje številke od preteklega tedna, marveč samo radi tega, ker se že ne moremo več upirati kolikor toliko upravičenim zahtevam številnih prijateljev našega lista, ki hočejo, da pokažemo naši javnosti "Slovenski Tednik" v pravi luči. Rekli smo, da so te zahteve naših prijateljev le deloma upravičene, ker smo prepričani, da si je vsak pameten Slovenec v Južni Ameriki že sani ustvaril svojo temeljito in tehtno sodbo o "Slovenskem Tedniku". Vendar pa je morda dobro, da osvetlimo nekatere manj vidne točke ter ugotovimo nekatera dej: stva, ki so naši javnosti še nepoznana, da bo sodba bolj popolna. PISANJE "SLOVENSKEGA TEDNIKA" JE V KRIČEČEM NASPROTJU S ČUVSTVOVANJEM OGROMNE VE ČINE NAŠIH ROJAKOV V JUŽNI AMERIKI IN JE ZATO "SLOVENSKI TEDNIK!! IZGUBIL PRAVICO, DA NASTOPA KOT GLASILO SLOVENSKIH IZSELJENCEV. "Slovenski Tednik" v pravi luči sto člankov, katere je "Slovenski Tednik" z veliko naslado izrezaval iz severnoameriških slovenskih listov). Ačamich je govoril resnico, "Novi list" se pa leže; tako je razlagal urednik "Tednika" svojim vsak teden manj številnim bravcem. Vsakomur gre vera, da le pisari proti Jugoslaviji. Tudi Mistru Adamichu---- Mimogrede se vprašujemo, kaj bi rekla k temu izpričevalu verodostojnosti, ki ga "Tednik" izdaja Adamichu, Bratovščina živega rožnega venca (s katero bi se listič iz ul. Añásco raci bratil), ko bi vedela, kako je Adamich v i eviji "Harpers Magazine" zasmehoval Kranjce radi njihovega globokega verskega čuvstvovanja" Nismo nikaki šovinisti. Prav dobro vemo, da je pretiravanje vedno škodljivo ^n v vsaki stvari. Tudi v nacionalizmu. Vendar pa trdimo, da nam je odvraten oni človek, ki zmerom le slabo govori o svoji družini, pa naj si bo kakršna koli. Prav tako, ali pa še bolj, nam je odvraten list, ki se samega naziva "Organo de la colectividad yugoeslava" (glej zadnjo stran "Slovenskega Tednika"!) in Iti izliva sam strup na vse, kar diši po j ugoslovanskem. Mnogo krat smo se vprašali, zakaj niso oni, ki pisarijo v "Slovenski Tednik", ostali v Italiji, ali pa se tam naselili, ko bi vendar za svojo pro-I¡jugoslovansko gonjo želi večjo polivalo in boljše plačilo nego jih čaka v Ameriki! skega prosvetnega društva I. nesebi- se pri "Slovenskem Tedniku" spomni-čno trudijo in mučijo, da bi pomagali li nanje? "Slovenski Tednik" še vedno razlaga. v pozivu na slovenske izseljence v Južni Ameriki, da je " edini slovenski list" v tem delu sveta (kar je čisto preprosta laž) in v svojih stolpcih venomer ponavlja, da on edini tolmači prava čuvstva in mišljenje slovenskih izeljencev ter da skrbi ?a njihove koristi. Dejstvo pa je, da je "Slovenski Tednik" že zdavnaj zgubil pravico nastopati v imenu slovenskega izseljeni-stva. In sicer ne samo zavoljo gorosias-nosti, ki jih objavlja (in o katerih bomo pozneje še povedali par besed), marveč tudi radi svoje odločno pro-tijugoslovanske smeri, katero je ubral. Nikakor ni res, da bi bili naši izseljenci, živeči v tem delu sveta, sovražno razpoloženi napram Jugoslaviji, marveč je res, da vidijo v njej domovino vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev; prepričani so, da bo srečno prebolela vse svoje' notranjepolitične in gospodarske težave (popolnoma razumljive v mladi državi in spričo globoke gospodarske krize, ki jo preživlja ves svet) ter želijo, da bi se to čim prej zgodilo. Primorski izseljenci, katerih je velika večina, in z njimi tudi bratje od druge strani meje, gojijo pa še poleg tega veliko nado, da bo prišel dan, ko bo tudi za zasužnjene primorske Slovence in Istrane napočila zarja svobode ter jim bodo, po tolikih dneh črnega rohstva, zasijali lepši dnevi v okrilju Jugoslavije, v katero spadajo po svoji krvi, po svojem jeziku in po svojih srcih. V kričečem nasprotju s tem čuvst-vovanjem ogromne večine naše tukajšnje slovenske skupnosti pa je vse ono, s čimer že dolgo časa polni svoje strani "Slovenski Tednik", ki z vprav fanatično marljivostjo in sadistično naslado zbira iz vseh mogočih virov samo takšne vesti, ki vedo kaj slabega povedati o Jugoslaviji, in ki se v svoji mržnji do naše domovine kosa celo z italijanskim fašističnim tiskom. In naj se "Slovenski Tednik" nikar ne izgovarja ter skuša zavajati javnost z obrabljeno besedno igro, češ: Mi nismo proti državi, pač pa smo proti režimu. Že neštetokrat je dokazal, da ga zbode vsaka beseda, ki le količkaj dobrega pove o Jugoslaviji. Vsak izmed onih rojakov, ki sledi pisanju obeh listov, se bo na pr. spominjal, kako se je "Slovenski Tednik" razburil, ko smo v noveletni številki objavili popolnoma nepristranske in nad vse zmerno pisane vtiske nekega našega primorskega rojaka, ki ji; po več letih obiskal JugoslaVijo. O režimu ni bilo v onih vrsticah niti besedice. Pač pa je bilo povedano, kako je Gorenjska lepa, kako Ljubljana raste in kako se Beograd razvija v moderno mesto. "Slovenski Tednik" pa je celo listi potopis uporabil za to, da je spet ¡zlil nekoliko svojega žolča proti Jugoslaviji ter je svoj strup zabelil s iern, da je čitateljem spet poklical v opomin Mistra Louisa Adamicha (k' je napisal proti Jugoslaviji celo vr- "Slovenskemu Tedniku", o katerem jim razlagajo, da je društvena last, dasi nima društvo od "Slovenskega Tednika" nobene koristi, marveč le ¿gubo: materialno in moralno. Uverjeni smo, da bodo ti člani spoznali, da je škoda vseh dragocenih energij, ki jih tratijo za takšno reč, ki samo koristi nekaterim posameznikom, a škoduje naši skupnosti, pred vsem pa društvu, za čigar dobro ime, ugled in procvit delujejo ti člani že celo vrsto let, nesebično in požrtvovalno. "SLOVENSKI TEDNIK" NI NIKAKO GLASLO DELAVSTVA, MARVEČ SAMO OPLETA Z OBRABLJENIMI FRAZAMI O KAPITALIZMU "SLOVENSKI TEDNIK" TOLMAČI MNENJE MALE SKUPINE OSEB IN NI RES, DA JE GLASILO SLOVEN-SXH PROSVETNIH ORGANIZACIJ. Delujoča slovenska prosvetna društva v Južni Ameriki lahko naštejemo sedaj na prste ene roke. Najbolj iktivne izmed teh organizacij so one tri, ki imajo svoj sedež v Buenos Ai-resu; po abecednem redu: Delavsko kulturno društvo "Ljudski Oder", Slovensko prosvetno društvo I. in Sokol "La Paternal". Poleg tega imamo v glavnem mestu še Šolski odbor, ki vrši važno prosvetno funkcijo s tem, da skrbi za slovensko osnovno šolo. ,,Slovenski Tednik" nikakor ne more trditi, da je glasilo Sokola, Ljudskega Odra in Šolskega odbora, in tudi ne, da je glasilo Prosvetnega društva III. v Córdobi, ki pride, po svoji delavnosti, takoj za buenosaireškimi društvi. Kje so torej one prosvetne organizacije, katere zastopa "Slovenski Tednik"? „Slovenski Tednik" je glasilo male skupine oseb, ki so se strnile radi svojih prijateljskih odnošajev do človeka, ki je svojo zidarsko žlico zamenjal z uredniškimi škarjami in ki se danes — modestia a parte, bi rekli Italijani — sam javno ponaša v "Tedniku", da je "v naši koloniji zelo znana in popularna osebnost (!), ki ima na naše organizacije in na delavsko maso dovolj upliva"!!! S katerim delom svojega telesa je ta gospod navezan na "Slovenski Tednik", bomo povedali pozneje, ko bomo govorili o 'Slovenskem Tedniku" in o "Novem listu." Mi prav dobro vemo, da se nekateri V iskanju rešilne bilke, ki naj bi ga rešila iz vode, v katero je sam zašel in kjer se potaplja, kliče "Slovenski Tednik" premnogo krat na pomoč naše delavstvo. Proglaša se za delavsko glasilo in /.a voditelja "delavske mase" ter bluje svojo tinto prdti "Novemu listu", da bi iz njega naredil črnega kapitalističnega zmaja, ki odpira svoje žrelo in hoče pogoltniti slovenske delavce, "da bodo za vedno izginili neopaženi". Morda je res škoda prostora, če odgovarjamo na takšne bedarije, a ker smo. že zasukali pero naj bo! Devet tisoč devet sto devet in devetdeset od deset tisoč priseljenih Slovencev smo delavci. Ali dela kdo s kladivom in vnotiko, ali pa s svinčnikom in peresom, to je postranskega pomena. Lahko celo rečemo, da bi človek mogel marsikaj razmišljati o tem, kdo je bolj srečen, delavec in kmet, ali pa uradnik, ki čepi ves božji dan sključen pri pisalni mizi ter pri umetni svetlobi prepisuje številke in imena. Mnogo je uradnikov, ki zaslužijo manj .¡¿ego marsikateri delavec, na si morajo odtrgati od ust, da si kupijo obleko, črevlje in kravato, ker bi jih delodajalec nagnal, če bi mu prišli «a dejp brez ovranika in v "zapatilla!]". Kapitalistov, to je tovarnarje*, vele-trgovcev, podjetnikov, veleposestnikov itd., skratka: delodajalcev nimamo. In bo vsak pameten človek priznal, da ' je v našo škodo, če jih nimamo. Saj bi naš delavec pri našem človeku gotovo dobil, vsaj v večini slučajev, boljše delovne pogoje nego mu jih da tujec, ki ga za nič ne pozna. In marsikateri rojak, ki je danes primoran držati roke križem, bi pri slovenskem tovarnarju morda našei dela in zaslužka, ki ga pri drugih ne more najti. Povsem razumljivo je, da mora vsak list, ki hoče biti glasilo slovenskih izseljencev, živečih na tem kontinentu, zastopati interese delavstva in mora biti pisan tako, da bo naš človek, torej izseljenec, imel nekaj koristi od njegova čitanja. Od čitanja "Slovenskega Tednika" pa ne bo imel neben delavec koristi. Komu bo pomagano in kakšno korist bo imelo delavsko gibanje od tega, če bo "Slovenski Tednik" še sto let ponavljal obrabljene fraze, ki jih že več ko eno leto trobenta in smo jih vsi znali na izust, še preden so "Kapitalizem nas izrablja, kapitalizem nas izkorišča, kapitalizem je zmaj, ki nas bo pogoltnil, kapitalizem je kača, ki nas požira, kapitalizem je ....." Če bo "Slovenski Tednik" še doigo izhajal — kar nikakor ni verjetno, a -bi nas vendarle prav nič ne razburjalo bodo njegovi uredniki izsledili, da je kapitalizem podobem še marsikateri drugi živali, od podga-ne pa do slona, a kapitalizem radi tega ne bo šel niti za korak nazaj in delavcu ne bo s takšnim oneganjem pomagano niti za milimeter naprej. Takšno opletanje s frazami ni nič drugega nego nastavljanja limanie za dobro misleče ljudi, da se nanje vja-ine naročnina, ki naj onemu, ki te fraze prodaja, omogoči, da se bo še na-da'ie izogibal izvrševanju poklica, za katerega se je izučil. "SLOVENSKI TEDNIK" HOČE SKRBETI ZA IZOBRAZBO! Vsak poklic zahteva svojo šolo; eden več, drugi manj. Prav gotovo pa ni novinarski poklic med enimi, ki se jih lahko loti prvi človek, katerega srečamo na cesti. Novinarski poklic je zdru_ žen z veliko odgovornostjo. A ni dovolj, da je človek, ki ga izvršuje, trezen in razsoden, marveč je tudi potrebno, da zna nekaj več nego abecedo. "Sloven/ki Tednik" ponavlja v vsaki številki, da hoče .skrbeti za našo izobrazbo. Jasno pa je, da česar Janez nima, Janez dati ne more. V vsaki številki "Slovenskega Tednika' 'boste našli netočnoti in mnogo krat tudi gorostasnosti, ki so kričeči dokazi lahkomiselnosti, neznanja in slehernega pomanjkanja čuta odgovornosti onih, ki ta list pišejo. Ali naj navedemo nekaj slučajev? Pred nedavnim je "Tednik" na pj\ poročal, da je bila v Jugoslaviji prepovedana "knjiga Mor ron" ... Onim, ki so se morda začudeni vpraševali, kakšna knjiga bi to bila, bomo povedali, da se je šlo za znani "Braun-buch'. — "Rujavo knjigo". "Tednik" je čital v izvirniku "Libro Marrón", pa je seveda prevedel na slovenščino ("da bo za delavce bolj razumljivo" — kakor se on izraža): "Knjiga Morron" Radi Zveze narodov imajo mnogo preglavic ne samo diplomatje, marveč tudi oni, ki pišejo "Slovenski Tednik", ker se nikakor ne morejo odločiti, kako bi imenovali mesto, kjer ima ta meddržavna organizacija svoj sedež: Žinebra, Ženebra ali Ginebra. Le škarjem gre zasluga, če pride kdaj v list tudi pravilno pisano ime: Ženeva---- Tudi zadnja številka "Slovenskega Tednika" je poskrbela, da smo se spet nekoliko izobrazili. Izvedeli smo na pr. da imajo, zrakoplovi (dirigibles, v španščini) kolesa in da se lahko prekucnejo, če pri pristajanju kolo r.ade-ne na kakšno skalo. Do sedaj smo pa vedno mislili, da zrakoplovi sploh ne tečejo po kolesih, ker jih nimajo____ Še lepša je pa ta-lc: Ob neki priliki je "Slovenski Tednik" poročal, da so "albanski škofje Tirana, Scuttari in Durazzo" protestirali radi neke zadeve. Ko je prejšnji marljivi in požrtvovalni člani Sloven ¿piiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii......milili........iiimiiimiii......iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinii.....umi.......................................................iuinnniiii!iiiiiiiiniiniiiniiiimimmi| Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE | ZASEBNO KLINIKO | Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | Y VSAKEM SLUČAJU ¡ KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER s NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC \ 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. .............................................................................................................. tHiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiMiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiniuiinHiiiiitifiiiiiniirntniiiiiniiiitiiiiin urednik lista opozoril gospoda, ki je to napisal, da Tirana ni škof, marveč glavno mesto Albanije ter da sta tudi Skadar in Drač imeni dveh' mest, je dobil naslednji odgovor: "Hm!'____ Tega pa ne verjamem, da bi to bila mesta. Se bom informiral!' ______" In list, kjer se papir maže s takšnimi onegavščinami, hoče skrbeti za ---- izobrazbo slovenskih izseljencev v Južni Ameriki! "SLOVENSKI TEDNIK" IN "NOVI LIST" Ni potrebno, da bi tu razlagali, da "Novi list" ni bil ustanovljen za to, da bi začel kakšno gonjo proti "Slovenskemu Tedniku". O tem se Je že satn prepričal vsak, ki je naš list čital. Nikoli se nam ni porodila misel,, da bi komu razlagali, da se na "Slovenski Tednik" ne .sme naročiti in da je "Novi list" edino zveličaven .Vedeli smo, da bo zdrava pamet vsakomur pokazala, kaj ima storili. Popolnoma drugačno pa je bilo zadržanje "Slovenskega Tednika", ki je v par mesecih nagromadil v svojih stolpcih takšen kup gnoja, da bo radi njega trajno "dehtel" v naši naselbi ni. Rekli smo že, da nam njegova hinavska in jiodla podtikanja nikoli ni so razgrela krvi, saj nanr je bilo obu-l)iio kričanje "Slovenskega Tednika" samo dokaz, da se mu godi kakor človeku, ki je padel v vodo iti vpije na pomaganje, ker plavat ne zna. Vkljub vsemu onemu, kar je bil "Slovenski Tednik" že napisal, je pa prijatelj predsednik našega konsorci-ja le sprejel / največjo vljudnostjo gospoda, ki urejuje list iz ulice Añasco, ko ga je ta obiskal z namenom, da poizve, ali bi mi bili pripravljeni raz-govarjati se o združitvi obeh listov. Omeniti moramo, da sta nas, z Istim namenom, obiskala že prej dva druga gospoda. V imenu "Novega lista" je gospod urednik "Slovenskega Tednika" dobil naslednji odgovor: "Mi smo za vsako združitev sil v našem iz-¡•eljeništvu. To je naše načelo. Zato smo tudi za združitev ii&tov. Seveda bi se morali porazgóvoriti kako in kaj. Pomenite se z onimi, ki odločujejo, z odborniki in društveniki. sestavite konkretnejše predloge, pa se bomo potem sestali in skušali urediti to zadevo'.. Tekom razgovora, ki je trajal približno eno tiro, je urednik "Slovenskega Tednika" pristal tudi na to, da bi se združeni list imenoval "Novi list", da bi imel isto obliko in bil prav tako urejevan, kakor je sedaj. Ni preteklo niti osem dni, ko je "Slovenski Tednik" spet navalil z novimi napadi, zbadanji in podtikanji. Razumljivo je, da smo se mi začudeni (a no preveč, ker poznamo človeka) vpraševali, čemu ti novi napadi? In pozneje smo izvedeli: Gospod uredtt'k "Slovenskega Tednika" je bil (še preden se je odločil, da poseti našega predsednika) izjavil sledeče: "Dobro, jaz sem za zdruñitev, ampak samo, če mi Novi list da sto petdeset pesov na mesec". Tekom razgovora z našim predsednikom gospod urednik "Slovenskega Tednika" najbrž ni imel vtiska, da bi Novi list bil pripravljen ponuditi mu sto petdeset mesečnih pesičkov. Sto petdeset pesičkov, ki jih mimogrede omenjeno od Novega lista ne prejema niti njegov «lavni in edini urednik____ V tem grmu, torej, je tičal zajec. Ko bi bil "Novi list" ponudil gospodu uredniku "Slovenskega "Tednika" tisto, kar je on pričakoval, bi bilo vse prav in v redu. "Novi list" bi ne bil več to in ono in tretje in četrto. Človek, ki je "v naši koloniji zelo znana in popularpa osebnost", bi bil lepo spet požrl in polizal vse ono, kar je izbljuval, tekom treh mesecev, ter bi bil začel z največjim prepričanjem trol^n-tati v svet, da je dolžnost vsakega Slovenca, da se naroči na "Novi list"... In še nekaj! "Slovenski Tednik" bi rad spravljal "Novi list" v zvezo s preteklostjo. Zato ne bo škodilo, če povemo nasled-1 nje: Prejšnji lastnik in ustanovitelj 'Slovenskega Tednika" je list ponujal našemu sedanjemu uredniku, ki je pa iako-le odgovoril: "Prav lepa hvala! A če bi kdaj začel s kakšnim listom, bi začel s popolnoma novim, ki ti. bi imel noben« dediščine". In vprav raditega se je tudi zgodilo, da se novi list, s-katerim je začel, ¡menui» "NOVI LIST", t ano. Mislimo, da 7.a. danes zadostuje Gospod urednik "Slovenskega Tednika" pa lahko spet odpre svoje za-tvornice. ki so mu jih treznejši ljudje okrog lista mašili, da ni izbljuval še več blata..... Naj. jih le spet otvori! Dehtel hr sam.... NOVI LIST Stran 3. ZNAKI BOLJŠANJA Po dolgem času prihajajo vendarle iz notranjosti dežele poročila, ki upravičujejo upanje, da se bo gospodarski položaj polagoma začel boljšati. Listi poročajo na pr., da so začeli živinorejci v teritoriju Santa Cruz, kjer je posebno ovčjereja zelo razvita, nekoliko lažje dihati Po štirih letih hudih stisk vidijo sedaj z zadoščenjem, da so cene volni močno poskočile, kar jim je obudilo nado v boljše dni. Tudi iz Rosarija, velikega žitnega centra, prihajajo boljže vesti. Pristanišče je spet oživelo in nudi skoro takšno sliko, kot so jo bili vajeni videti meščani v prejšnjih boljših časih. Samo tekom preteklega tedna je prispelo v luko 42 ladij; samo 25 jih je moglo pristati ob velikih skladičih žita, drugih 17 pa morajo čakati, da pridejo na vrsto. Več drugih ladij je pa še na poti proti Rosariju. To so razveseljiva znamenja, pa Bog daj, da bi ne bila varljiva, marveč da bi se izboljšanje gospodarskega položaja postopoma večalo ter da bi že nastopili toliko zaželjeni boljši dnevi! ARGENTINSKI DRŽAVNI DOLG lz nekega poročila, ki ga je objavilo pretekli teden finančno ministrstvo, je razvidno, da je znaša! argentinski državni dolg koncem preteklega leta vkupno 3.267 milijonov in pol pesov. KOLIKO PREBIVALCEV IMA ROSARIO •Statistični urad v Santa Fe je objavil podatke, glasom katerih je štel Rosario dne 31. decembra pr. leta 503.703 duše. NEDOPUSTNA ORGANIZACIJA ITALIJANSKIH FAŠISTOV Na prizadevanja in pod pokroviteljstvom italijanskega konzula ter nekega drugega konzularnega uradnika v San Juanu, se je tam ustanovil italijanski fašjo. V zvezi s tem dejstvom je "La Prensa" napisala daljši komentar, v katerem pravi, da je nedopustno, da bi se v Argentiniji ustanv-1 jale politične stranke, ki ji tvorijo tuji priseljenci in ki so odvisne od central, katere imajo svoj sedež v inozemstvu. Ugledni dnevnik poziva zunanje ministrstvo, naj ukrene, da se bo sanjuanski fašjo takoj razpustil. PREKOOCEANSKA RAZSTAVA Dvesto delavcev je zaposlenih na nolandskem pamiku "Gelriji", kjer pripravljajo vse potrebno za izložbo argentinskih industrijskih in poljedelskih proizvodov, ki jih bo omenjena ladja vozila po pristaniščih raznih držav, da se bo svet seznanil z argentinsko produkcijo. VOLITVE SE BLIŽAJO Volilna kampanja je v polnem teku. Stranke se marljivo pripravljajo na volitve, ki se bodo vršilet í. marca. Kakor izgleda, se bodo volitev udeležili v mnogih krajih tudi opozicionalni radikali, dasi se je bila konvencija v ■Santa Fe izrekla za abstinenco. Neodvisni socialisti so se izrekli za •'concordando" z nacionalnimi demokrati. V glavnem mestu je 448.282 volilnih upravičencev. NOV NEBOTIČNIK BODO ZIDALI Na mestu, kjer prihaja ul. •Florida na trg San Martin, so že začeli z delom za gradnjo velikega nebotičnika, ki bo imel 31 nadstropij in bo torej največje poslopje v Buenos Airesu. Stal bo, kakor računajo, približno štiri milijone in šest sto tisoč pesov. Instituto Medico Moderno Ta zavod je edini v Tíueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7, X-žarki ter jim analizira kri in selč KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. . SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO NOS UŠESA PREGLED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. -do 21. db nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 KONGRES TRGOVINSKIH NAMEŠČENCEV V dvorani Buenos Aires, v ul. Rio-ja 460, se je otvoril v soboto državni kongres trgovinskih nameščencev, na katerega so prišli zastopniki iz 32 argentinskih mest. Glavno vprašanje, ki ga je kongres obravnaval, se je nanašalo na zakonske določbe o pravicah trgovskih nameščencev, uradnikov in delavcev, ki jih je bil parlament že odobril, a je izvršilna oblast izrekla proti njim svoi ,;veto". Posebna komisija, ki zastopa interese trg. nameščencev, je na kongresu poročala, da se je obrnila na vse stranke z namenom, da bi izvedela, kaj mislijo storiti za to, da bi se omenjene določbe vendarle vključile v trgovinski zakonik. Odgovor pa so dali eamo socialist) in napredni demokrati, ki so obljubili, da bodo podpirali upravičene težnje trgovinskih delavcev in uradnikov. O POLOŽAJU POLJEDELCEV .,Prensa" je objavila pretekli teden daljši uvodnik, v katerem je dokazovala, da so živinorejci radi valutnih ukrepov argentinske vlade utrpeli znatno škodo ter da se je njihov položaj močno poslabšal. Finančni minister De Pinedo je imel preteklo soboto v radiu govor, v katerem je izpodbijal trditve največjega buenosai-reškega dnevnika. "Peso živinorejcev", je dejal minister, "ima končno isto vrednost, kakršno ima peso delavcev, trgovcev itd. Vlada je samo potisnila umetno visoko držano vrednost arg. denarja navzdol, tako da ima sedaj svojo pravo vrednost. Če živinorejci ne morejo več naročati svilenih oblek iz Pariza, tega, končno, tudi o-stali del prebivalstva ne more." Te besede bo vsak razumel, če pomisli, da argentinski živinorejci niso nikaki revni kmetiči evropskega kova, marveč veleposestniki, ki imajo ogromne razsežnosti zemlje, na katerih se pase, večinoma v napol divjem stanju, tudi na stotisoče glav živine. Jugoslovanski romarji bodo prišli na kongres v Buenos Aires Kakor poročajo tukajšnji listi, je izvršilni odbor Evharističnega kongresa v Buenos Airesu prejel obvestilo, da se bo kongresa udeležilo večje število romarjev iz Jugoslavije. Vodil jih bo beograjski vladi-ka, katerega bodo spremljali najbrž še trije drugi jugoslovanski škofi. NAROČITE SE NA "Novi Ust" DRUŠTVENIVESTNIK 3. LETNI OBČNI ZBOR SOKOLA "LA PATERNAL" V nedeljo dne 4. februarja t. 1. se je vršil v društvenih prostorih, 3. redni letni občni zbor. Po otvoritvi so se vrstila razna poročila posameznih društvenih funkcionarjev, ki so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Na predlog staroste ali se voli novi odbor tajno ali z vzklikom, so prisotni sprejeli da se voli z vzklikom. Pri javnih volitvah je bil iz voljen za leto 1934 sledeči odbor: Starosta: Mavec Štefan Podstarosta: Prežel j Anton Tajnik: Jurca Viktor Blagajnik: Cesar Hamlet Podblagajnik: Lipičar Štefan Načelnik: Bizjak Maks Podnačelnik: Bergine Ivan Prosvetaš: Krmac Vlado Gospodar: Keber Martin Knjižničar: Kodelja Josip. ODBORNIKI: Baretto Stanislav, Groser Stanislav, Vodopivec Aleksander in Keber Cvetko. Revizorji: Jekše Ciril, Roje Peter, Ferligoj Josip. Načelniki: Godbe: Baretto Stanislav. „ Dramatike: Prekrški Ferdinand. „ Petja: Jekše Ciril. Pri volitvah je bil letos ponovno voljen za starosto br. Ciril Jekše, kateri pa radi preobile zaposlitve pri raznih društvenih odsekih Jn drugih privatnih služb, ni sprejel mesta staroste. Na tem mestu pa mu odbor in članstvo izražajo naj-toplješo zahvalo za njegovo neumorno delovanje za Sokolsko društvo "La Paternal". PIK NIK SOKOLA -LA PATER-. NAL" V nedeljo dne 11. febrauarja t. 1. se bo vršil drugi društveni Pik-Nik v San Isidro, Recreo "El Corsario" dve kvadri od postaje R. F. C. C. A. Radi tega odpade pustna zabava, ki je bila že javljena za isti dan. Vožnja s kamijonom iz društvenih prostorov, Calle Donato Alvarez 1486, stane $ 0.70. Vstopnina na letovški prostor pa $ 0.50. Odhod iz društvenih prostorov točno ob 7. uri zjutraj; kdor ne bo od določeni uri prisoten, bo moral iti z vlakom. Vabimo k številni udeležbi! Zdravo! PUSTNA ZABAVA - SOKOLA "LA PATERNAL" Na pustni torek dne, 13. februarja t. 1. se bo vršila, kakor že javljeno, Pustna domača zabava s plesom, v društvenih prostorih, Calle Donato Alvarez 1486. točno ob 18. uri. Da malo pozabimo na današnje težke razmere, vobimo vse prijate-lijce in prijatelje društva na obilno udeležbo! CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 11. februar — tretja predpostna nedelja — hkrati spomin prikazovanja Device Marije v Lourdes na Francoskem, slovenske božje službe: ob desetih dopoldne sveta maša s slovenskim petjem in slovensko pridigo, popoldne ob šitrih pa pete litanije Matere božje. 12. februar — pondeíjek — spomin sedmerih svetih ustanoviteljev -reda Služabnikov Device Marije. 13. februar — torek — spomin svetega preroka. Agaba, ki ga omenja sveti Luka v Apostolskih delih. 14. februar — pepelnična sreda — prvi štiridesetdnevni ¿pokorni dan, zapovedano pritrganje v jedi in zdr-žnost mesnih jedi. Ob sedmih zjutraj blagoslov oljčnega pepela in pepelje-njei. 15. februar — četrtek spomin svetih bratov Faustina in Jovita, ki sta bila v Briksenu do smrti mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa. 16. februar — petek — spomin svetega Onesima, škofa v Efezu, ki je bil kamenjan zaradi stanovitne vere v Kristusa. Ob polsedmih zvečer ka-steljanski križev pot, kakor vse petke v postu. 17. februar — sobota — spomin svetega sto in desetletnega starčka Aleša Faiconeri, enega izmed ustanoviteljev reda Služabnikov Device Marije. 18. februar — sobota — spomin sve-lega Simeona, jeruzalemskega škofa in mučenca. 19. februar — prva postna nedelja — slovenske božje službe po navadi, ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega krsta je prejela Lilijana Mavel Katarina Rósate, kateri sta botrovala Elvira Ko-mavelj in Andrej Lužnik. Delavniške svete maše na Pater-nalu, Avalos 250, bodo od slej dalje spet ob sedmih zjutraj. Slovenski izseljeniški duhovnik bo maševal tekom meseca februarja doma na Paternalu in sprejema ta mesec tudi maše, ki jih je moral doslej odklanjati, ker jih ni mogel o-praviti. Običajna pristojbina tri pese. V novicijat Hčera Marije Pomočnice je vstopila gospodična, sedaj sestra Frančiška Ana Matevžič. V samostanskem življenju ji želimo stanovitnosti in sreče, ki je svet ne more dati. Cenjenim rojakom naznanjava, da sva na novo preuredila in otvorila GOSTILNO z igrišči na krogle in kegljiščem (cancho) calle DONATO ALVAREZ 2251 za obilen obisk se priporočata Karlo Ihan in drug A /L m H BANCO DE LAS AMERICAS BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 plačuje letnih 4 V2 od sto obresti na HRANILNE VLOGE ter prodaja pa najnižjih cenah VOZNE LISTKE za katerokoli pomorskoplovno progo in družbo Obiščite SLOVENSKI ODDELEK SLOVENCI DOMA IN DRUGOD » ñill VESTI IZ DOMOVINE Poplave pri Smederevu V prvem tednu januarja je Morava nenadoma prestopila bregove ter poplavila godomirsko polje. Na nekaterih mestih je reka predrla nasip in zalila preko 0000 hektarjev zemlje. O-pasnost poplave je grozila tudi Sme-derevu, ker je bilo že več vasi v bližini mesta pod vodo. Poplava je prišla tako nepričakovano, da so se morali mnogi kmetje v poslednjem hipu zateči na strehe svojih hiš. Mnogo živine je poginilo, človeških žrtev pa. k sreči, ni bilo. Eksplozija V Plavi, blizu albanske meje, se je oogodila 4. januarja nesreča v hiši trgovca Rajkoviča, ki je poleg drugega blaga prodajal tudi smodnik povodom pravoslavnega božiča. Trgovec se je bil približal sodu smodnika s 1 rižgano smotko, in to je povzročilo desrečo. Radi eksplozije, ki je bila zelo močna, je bilo težko ranjenih sedem oseb. Naravna bogastva v Dalmaciji ti v bolnišnico, ostale so pa polovili. Izkupil jo je tudi občinski stražnik, ,.:i je hotel pomirjevalno posredovati. O novem občinskem zakonu Glasilu Zveze mest \ Jugoslaviji je dal bivši predsednik jugoslovanske vlade dr. Srškič naslednje izjtave o novem občinskem zakonu: Po našem ujedinjenjti se nam je kcnčno posrečilo ustvariti edinstveni občinski zakon, ki velja za vso državo in ki je nadomestil vse one različne občinske zakone, ki so veljali v posameznih delih edinstvene jugoslovanske države. Novi zakon je v skladu z načelom, da morajo \ nedeljivi državi povsod vladati enake postave. Sedaj bo prišel na vrsto, zakoiv o mestnih občinah, o katerem bo skupšči-I na v kratkem razpravljala, za njim pa zakon o banskih samoupravah. Na ta način se bo izvršila v naši državi celokupna reforma samoupravnih teles. Nevaren boj z volkom \ nekem zagrebškem listu čita ivo: »očim marljivi dalmatinski zagorec \ znoju in naporu le težko najde zaslužka za vsakdanji kruh, ležijo milijonske vrednosti zakopane pod onim kamenjem, ki ga on premetava, da pride do prgišča zemlje. Poselili/) bogato na rudah je podrčje Vrgorca. Tako so pred nedavnim ^ selu Banji, d\a km od Vrgorca, našli sklad '"istega in lepega asfalta, ki se je na solne« začel topiti kakor vosek. Prav tako so pred nedavnim tudi v Prapot-11 ic;ah, v vasi, ki leži zapadno od Vrgorca, naleteli pri kopanju v gori na asfalt. Razna druga znamenja pričajo, da se v onih krajih nahajajo bogata ležišča asfalta, katerim pa se, na žalost, posveča vse premala pažnja. Poleg asfalta ima okolica tudi druge -ude. Predel "Brijeg" je tako bogat na aluminiju, da ga je mnogo kar na površini. Ne daleč od tem so našli bogato skladišče premoga. Vse to so izsledili le slučajno preprosti ljudje. Zagrebški list se upravičeno vprašuje, koliko drugih naravnih bogastev bi se še izsledilo, ko bi se za to začeli zanimati strokovjaki. Japonci v Zagrebu laponska zunanja trgovina se v zadnjem času vedno bolj širi. Z mnogih vzhodnih trgov so ¡aponski izdelki že izpodrinili angleške, severnoameriške, italijanske itd., sedaj pa so začeli prodirati japonski trgovci tudi v osrčje Evrope. Posebna komisija se je pretekli mesec mudila na Dunaju, kjer je pripravila tla za ustanovitev izvozne centrale za Srednjo Evropo. Zastopniki japonskega podjetja Mitsui Bussan Kaislia so pa obiskali tudi Zagreb, kjer so iskali pripravne osebe, da bi prevzele vodstvo centrale, ki bi po Balkanu razpečavala japonsko blago. Jugoslovanski industrijski krogi so se nekoliko alarmirali radi te gro-žeče japonske konkurence, pa se sedaj oglašajo možje, ki zahtevajo, naj Jugoslavija odpove trgovinsko pogodbo, ki jo je sklenila jeta 1922 z Japonsko. Boj med sosedi Iz Banjeluke poročajo, da je bila med seli Vlaška Mahala, in Odžak že stara mržnja. Nekega dne, v prvi polovici januarja, sta se skupini kmetov ■s. obeh vasi spopadli. Tridest mož si je skočilo v lase, in sicer tako temeljito, da so dvajsetorico morali spravi Srbiji poročajo li- Iz Kurštmilije st •: Kmet Jure Dimitrije vir v vasi Mir-nica vsako zimo nastavlja zajcem in lisicam po gozdu in polju železne pasti. Vsako jutro pa je pošiljal enega izmed svojih nečakov. Miladina ali Miloša, po vlovljeni plen. Nekaj dni pred koncem leta je moral iti Miloš gledati, kaj se je vjelo čez noč v pasti. Fant je bil zelo začuden, ko je videl, da pasti nikjer ni. Pač pa je v globokem snegu opazil sledkeve volčjih tac. Takoj je vedel, da se je v železno past j vjel volk, ki je past odnesel seboj, j j Fant je hitel za sledjo v gozd. Tu je; že oddaleč slišal volka, ki je strahovito tulil. Z zadnjo nogo je zver zašla v železno past ter zato seveda strašno trpela. Ko je od liolečin ves razbesneli volk zagledal fanta, se je takoj pognal vanj. Dečko pa ni čakal, ampak je zbežal kar so ga noge nesle. Volk pa, čeprav mu je eno nogo železna past držala v kleščah, je bil je urnjši in je dečku skočil na hrbet. Dečko je začel na vse grlo klicati na pomoč: "Volk me bo požrl! Pomagajte mi!" Miloševo vpitje je slišal njegov wat Miladin, kf je stal na dvorišču pred hišo. Brez orožja je planil bratu na pomoč. Ko je prihitel bliže, je videl, kako se brat trudi, da bi se otresel volka. Zato je tudi on začel na vse grlo klicati na pomoč. Besna zver je pustila Miloša in planila na Miladina. Sedaj sta se drla na pomoč oba. Končno ju je slišal stric Jure ,n s puško v roki skočil iz dvorišča: Pa ni mogel streljati, ker se je bal zadeti kakega fanta. Ko je stric prihitel sliže. je volk pustil M'ladina in planil proti stricu. Ta je ustrelil in zver ubil. Oba dečka pa sta nezavestna padla v sneg. K sreči volk ni imel več zob, ker si je vse polomil, ko je grizel železno past. Zato sta fanta ranjena le od volčjih škrbin. Rane pa niso hude. Vlomilci na delu V prodajalno Bate, v Prešesrnovi ul., v Ljubljani, je vdrl neznan vlomilec ter odnesel preko trideset tisoč dinarjev. VESTI S PRIMORSKEGA GOSPODARSKI POLOŽAJ TOLMINSKEM NA Za pomoč trboveljskim otrokom ..Akcijski odbor za pomoč gladujo-čini rudarjem", ki ima svoj sedež v Tolmin, ki je bil svoj čas središče trgovine za bovški, kohariški in pod-brški kot ter za vso 1'olminsko, je danes ostal brez vsakega trgovskega prometa. Mlekarstvo, ki je takorekoč preživljalo vso Tolminsko in vse kraje višje od Tolmina, je z ostalo trgovino že zdavnaj uničeno. Prej tako živahen trgovski promet preko Tolmina je popolnoma zamrl. Čedad je pritegnil nase ves promet iz kobariškega in bovškega kota, Gorica pa iz podbrškega, tako da je ostala To! minu le Tolminska, ki pa ne nudi nič drugega več, kot mizerijo. Tolminske gostilne in trgovine v kolikor so se še obdržale, so brez obiskovalcev. Mnogi domačini so prej oddajali uradnikom, dijakom in drugim sobe odnosno stanovanja danes pa stoji vse prazno. Davčne obremenitve in dolgovi pa rastejo vedno in vedno. Zadnje čase je že na več krajih zapel boben. Tako je bila pred kratkim prodana na dražbi neka hiša v Tolminu za 3000 Lir samo zato, ker ni zmogel gospodar rednega plačevanja obresti od vknjiženega dolga \ znesku 10.000 Lir. Ker ni bilo kupca, je hiša ostala denarnemu zavodu. To pa ni edini slučaj,. Izgleda da bo isto zadelo tudi o-slale Tolmince. Marsikak Tolminec, ki je imel še pred nekaj leti 50.000 do <0.000 Lir čiste gotovine prihranjene, ima danes* od teh prihrankov le še 15.000 Lir in več dolga Tako je torej pri nas. Sirove postopanje Nekega Hrovatina Franceta iz Nove Sušice pri Košani je komisar Belluo-mo in Št. Petra udaril in obrcal tekom neke preiskave, poleg tega ga je pa še tožil pri sodišču, ki je Hrovatinu prisodilo dve sto lir globe. Kaj je komisarja tako razburilo, ni znano. Znano pa je, da se je bi! Hrovatin pred nedavnim vrnil iz umobolnice, kjer se je dalj časa zdravil, ter da je moral po onem incidentu z gospodom komisarjem spet v zdravilišče za limo-bolne. Velik vihar je povzročil, da se je, potopila francoska svetilna ladja "Dyck". Samo en del posadke se je rešil Ljubljani, Wolfova ul. 1, je objavil poziv na vso slovensko javnost, katero prosi, naj bi mu priskočila na pomoč pri njegovih prizadevanjih za prehranjevanje 2500 tisoč stradajočih rudarskih otrok v trboveljskih revirjih. Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in spreje mamo od 10. ZMERNE CEHE SAN MARTIN 522, II. nadstropje 12. uro ter od 3. — 7. popoldne u. T. 31 Retiro — 1619 WMm Aretacije in obsodbe Dva in dvajset letnega Mija ¡5an-čiča, kmeta iz Emilija v Istri, je reško sodišče obsodilo na tri mesece zapora ter na 3000 lir kazni, ker je šel brez potnega lista \ Jugoslavijo. Na šest mesecev zapora je bil obsojen Franjo Kinkela, star 22 let, kei se ni pravočasno prijaviti za nabor. Devet mesecev in pet dni bo moral sedeti neki Štefan Radin, doma iz okolice Buj, ker so na njegovem domu našli star, zarjavel revolver. Plačati bo moral poleg tega še 1400 lir globe ter poravnati tudi sodne stroške. Nekega kmeta so zaprli v Št. Vidu pri Cerknem. Delavcema, zaposlenima pri vojaških napravah, je bil spravil na njuno prošnjo nekaj razstreliva. Drugi dan je pa že imel doma preiskavo, in sicer na vse zgodaj. Odvedli so ga v zapore in nič ni pomagalo, da sta se delavca potegnila zanj. Prišel je pred sodnika že pred prazniki a je bil proces odgoden, ker niso še nabrali dovolj dokazov o njegovi krivdi. VOJAŠKI OVES IN FAŠISTOVSKI TIHOTAPCI Letošnjo jesen je po Sovodnjah in okoliških vaseh prodajal neki Devetak Peter iz Sovodenj večje količine ovsa znatno pod normalno ceno. Ljudje so se tega blaga sprva iranili, vendar pa, ker je prodajal oves kar javno, ne da bi to pred oblastjo skrival, so se otresli nezaupljivosti in začeli blago j kupovati. Šele čez 2 meseca se je iz kazalo, da v tej zadevi ni bilo vse v redu. Devetaka so aretirali in odvedli v zapor. Z njim vred pa so aretirali tudi nekega vojaškega kapetana, ma-rešala in več drugih oficirjev. Izkazalo se je namreč, da so ti jemali iz vojaškega skladišča blago in ga potem prodajali med ljudstvo. Devetak, ki ni vedel, da prodaja poneverjeno vojaško blago, je bil čez nekai tednov izpuščen, ostali pa so bili postavljeni pred vojaško sodišče. Vsi ti, med katerimi ni bilo nobenega Slovenca, so bili sicer degradirani, toda druga kazen pa jih ni zadela. Sploh so hotele italijanske oblasti vso to stvar zamolčati in so se na vso moč trudile, da, ne pride v javnost. Tistim pa, ki so to vedeli, so pojasnjevali, da je bila to le nekaka pomota, da so oficirji delali prav za prav po naročilu v korist dr-r.ave itd. Oves so smeli kupci obdržati. V Razdrtem pri Postojni je bilo aretiranih več uglednih častnikov faši-stičke milice, med njimi tudi neki ita. lijanski agent Erioso. Arotiranci so bili baje vpletenj v neko veliko tihotáp--sko afero. Oblasti o zadevi previdno molče. PREPOVEDAN KONCERT Koncertnemu violinistu prof. Sevče-::'ku, ruskemu emigrantu, ki je nameraval prirediti v Idriji koncert, so oblasti odbile prošnjo. Vzroka mu niso povedali, pač pa so mu namignili, da bo lahko prirejal koncerte po vsej Italiji zapadno od Soče, na vzhodni strani pa ne. NAVDUŠEN "PADRE" V Kopru in v okolici imel v prvih dneh januarja velike pridige neki Padre Moditti, ki mora biti ves navdušen za fašizem, saj je o Muasoli-niju razlagal ljudem, da je, "osrečil Italijo, posebno pa Julijsko krajino". 23484853234848532348234853532348482348234823532323234848485348234823532353235323482348235323532348484823232348232323485353485348484848530223002353535348482348235323232323482348485323 ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kri slina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje >/%ira . >" profesorju Glassner, zdravniku univerze r.a ; KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m,rzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rákitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman Tur Izpuščaji — lišai. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMICNTO 1017 ORDINIRAodIO t P 12 i14»20 SATI N O V I L I S T Stran 5. CERKOVNIK MARTIN Spisal Ciril Kosmač Ta povest, ki jo objavljamo v podlistku, je bila že objavljena v domovini, a jo je mladi pisatelj, naš primorski rojalc. odstopil tudi "Novemu listu." Vse popoldne je cerkovnik Martin strmel skozi zamdeženo okno v sivo nebo. Bil je kakor okamenel in mrzel mir je bil razlit na njem. Molčal je. Molčal je dolgo. Molčal je do večera. Ko pa se je zmračilo in je pri Svetem Petru tostran Tibere zapel zvon, ga je spreletelo. Ob prvem zvoku, ki je padel v celico skozi jeklene križe prevalila naj težka bolečina. Odtrgal se je od vlažne stene, se zamajal, da so težki delovni čevlji zaškrijali na cementu, in obstal sredi celice. Za hip je pogledal v okovana hrastova vrata. 'Bila so zaprta. Glava mu je padla na prsa kakor bi pričakovala težkega udarca. Zvonovi so zvonili. Čisti zvoki s< se prelivali skozi železje, padali na trda tla, se odbijali od sivih sten. oživeli za kratke sekunde, da so potem žalostno usihali pod težkim, mračnim obokom. ' Zvonovi so zvonili. Martin je ne-mel sredi celice in sprejemal udarce. Ko so ¡je v dalji oglasili še drugi zvonovi, se je okrenil in dvignil glavo. — Razkuštrani lasje so za-valovili, kakor vrbove mladike ob reki. Težki, napol črni so se mu poveznili na široke, obledele ustnice. Velike oči so osteklenele. Luč v črnih zenicah so razsekali križi. Med križe pa so legli koščki sivega, razsekanega neba. Ustnice so zatrepetale. Roke so padle ob telo, mirne, olesenele, prestreljene; samo prsti so kdajpakdaj zaživeli. Zvonovi so zvonili. Skozi Martinovo srce so zapeljali vlaki, dolgi, neskočni vlaki slik in spominov. Za okni so sedeli znanci. Žena mu je mahala ž robcem, otroci so kričali Raz strehe je viselo brinje, cvetoče in sadu polno hkratu. Zadaj je romala gmajna z bori. Za njo je hitela cerkev. Zvonik se je majal in zvon je pel. Zvon. Dolge, koščene roke so zaživele. Rasle so proti sivemu oboku. Prsti so grabili. V prsih mu je zahro-pelo, kakor bi se nekje v podzemlju pokladala skala na skalo: „Joj, kdo zvoni. Kdo zvoni nocoj na Krasu? Joj, kdo zvoni..." Tisto jutro se je kraški cerkovnik Martin zbudil še pred zoro. Kar vrglo ga je iz postelje. Popil jo kozarec terana, vrgel na rame nov, svetal kramp in se potiho splazil iz bajte. Na pragu je malo postal in pomislil. Pogledal je predse. Stal je na mrzlem kamnu. „Bos pojdem, bos" si je pritrdi na glas: „Res je rosa velika. Pa se bo že posušila. Pa tudi ... saj grem oznanjat pomlad, in sonce." S hitrim korakom je skočil na klanec in hitel po gmajni na grič. Vrhi griča je bila cerkev. Tam se je ustavil, se okrenil in se ozrl v polmrak. „Prav za prav še ni čas. Ni še zora. Pa kaj bi čakal", je zamrmlal, stopil v lapo, snel s kljuke vrv in potegnil. Zvon se je zamajal in zapel. Pel je bolj dolgo, kakor po navadi Svojo pesem je končal s tremi odsekanimi udarci. Zvonjenje je umiralo v polmrak, ko je Martin stopil na cerkveno obzidje, da počaka dne. „Dolgo sem zvonil", je dejal. „Saj sem zvonil Kraševcem prvo pomladansko jutro. Mislim, da so slišali vsi." Pred njim so valovila brda in gmajne. Po brdih so samevali mali vinogradi. Na gmajnah so rasli bori, podobni jatam črnih žalostnih ptic. Ko je prva pomladanska sapa drsela skozi nje, so hrepeneče iztezali krivenčaste veje in čakali na prve roje ptic. Tu pa tam so ležale male vasi. Strnjene so bile na kupu, kakor gruča preplašenih o-trok. V dolinah in kotanjah je šumela voda. Tam ob strani je vztre-petavalo doberdobsko jezero. Na gladini so plavale vodepe rože. Ob bregu je rasel lokvanj. Vse je gnalo, še iz kosti, ki so trohnele na dnu pod blatom in korenikami. Ob strani so v krivih vrstah rasle murve. Martin se je zamislil. Zaslišal je grmenje topov in krik ranjencev. Ležal je v jarku in umiral. Kraše-vec je ležal v jarku na Krasu in u-miral. Razkopaval je svojo lastno zemljo, se bil za druge in umiral. Umiral je, in umirali so vsi krog njega. Umirali so in molili. Vsaj v njegovem jaku za Temnikarjevim lazom so molili vsi. „Vsi?" se je vprašal na glas. „Ne Temnikarjev Andreje je klel. Zmerom je klel. V svojem lazu bom crknil, hudič. Ne s krampom na rami, ne pod vozom in ne pod suhim zidom, ki bi se spomladi name sesul. S puško, uprto v prsa me bo hudič vzel." Čisto zraven Martina je slonel in klel. Še ko mu je šrapnel razmesadil in odtrgal roko, je zaklel. „Hudič!" je zagolčalo iz njega. Potem se je stresel in umrl. Martin se je prestrašil svojega glasa. Zamahnil je z roko in dejal: „Čemu spomini. Umirali smo, toda umrli nismo. Ubijali so nas, ubili nas niso. Še zmerom umiramo, a izumrli ne bomo. Za nami rastejo otroci. Mi ne umremo. Kaj bi o smrti. Nobene žalosti več. Upanje ip dele. Odzvonil sem že. Čas je da vstanemo." "T?ogledal je na vas, je ležala pred njim. Na mah se mu je zazdela vsa lepa in dobra, vsa življenja polna. Okna so bila kakor žive oči. Razgledal se je po slamnatih strehah. Iz bajt se je dvignil prvi dim. Martina je obila radost. „Vendar so vstali!" Z doberdobskoga jezera se je dvignila bela megla. Bori so zašumeli. Kakor živi so bili. šli so čez brda. Krivenčaste veje so skrčene roke, ki se bodo zdaj stegnile in udarile, odrešile. Veter je priplavil čez gmajne vonj po cvetočem brinju. Sonce je vstalo. Žarki so prihiteli čez goličave. Nekaj jih je obviselo na svetlem Martinovem krampu. "Vstali so!" je vzkliknil Martin in skočil z zidu. Spustil se je niz-dol po gmajni proti svojemu lazu. Spotoma se je ustavil v brajdi in popravil kos suhega zidu, ki se je bil zrušil čez zimo. Položil je kamen na kamen in očetovsko dejal: „Ti stoj tako, ti tako. Varujte to brajdo. Že tisočkrat je bila zrahljana ta kotanja. Ta brajda je najbolj sočna in ta trta rodi najboljši teran. Tako, tako moj kamen!" Spustil se je niže. Pri lazu je malo postal ob vrzeli. Z velikimi, črnimi očmi je premeril delo, ki ga je čakalo. „Za dober teden bo", je razsodil, dvignil kramp in ga zasadil za korenine bodičastega grmovja. Sonce je bežalo od gora. V gostih curkih je lila luč na Kras. Martin je kopal. Visoko je dvigal težak kramp in ga globoko zasajal v zemljo. Zemlja je hreščala. Ob vsakem zamaha so se Martinu napele mišice. Dolgi, napol sivi lasje so se mu mršili v vetru. S trdimi žulja-vimi rokami je grabil za bodeče grmičevje in ga ruval. Vmes pa j« govoril umirajoči vrzeli: „Veš, moje brinje in moj česmin, težko mi je. Bridko dehtiš. Pri nas vse bridko dehti. Sladek vonj ni še nikoli šel čez te gmajne. Ni šel, pa pojde nekoč. — Brinje, umakniti se moraš. Vem, pečat naše zemlje si. Brez tebe ni Krasa. Glej, povsod si raslo nekoč. (Dalje prihodnjič). ŠT. VID NAD VIPAVO BO DOBRO ZAVAROVAN Leta li)24. so začeli graditi novo cesto, ki se \ velikih ovinkih vije po zemljiščih stoterih knitii/v na vrh krasnega Nanosa. Te ovinke so raz-streljevali celih pet let. Z Nanosa so '•esto lazpredli na več stani v temen gozd. Na Debelem vrhu, od koder se vidi ljubljanski grad, so zgradili be-tonirane» jarke, katerim se domačini ne ¡smejo približati. Pred dvemi 1 oí t sa spet merili za novo cesto iz Parta na Slatno, hribček, ki je pokrit z borovci. Med tem hribčkom in mod Gradiščem, ki se dviga na nasprotni strani, leži mala vas Hrašče, /.a katero so Italijani začeli skrbeti, da bo dobro zavarovana. Dne 15. decembra minulega le-'■a so začeli z delom. Nad Vovkovo hišo gradijo velike jarke ter kaverne, ki bodo služile najbrž kot skladišča :a municijo. Ubogi ljudje niso več gospodarji svojih lastnih zemljišč: aiti sekati' ,ne smejo več na njih. O odškodnini pa ni niti govora. Pravijo, da bodo te vojaške naprave stale okrog dva milijona lir ter da ¡iodo dokončane v dveh letih. Na delo vzamejo samo takšne ljudi, ki so vpisani v Dopolavoro. Zaposleni so večinoma Furlani. Na dan pred svetim večerom je umrl v Hraščah dobro znani posestnik Vrane. .Tež. Žena njegova pa je šla v grob en mesec, pred njim. Oba sta bila priletna. Naj jima bo lahko domača zemlja! VELIKE VOJAŠNICE V ŠTAND REŽU V Štandrežu pri Gorici so izredno velike vojašnice, zgrajene še iz predvojne dobe. Italijani so jih močno preuredili in modernizirali. V zadnjem času pa zidajo, poleg že obstoječih, še dve veliki posippji. Preuredili bodo ¡udi. velik kpmpleks bližnjih zemljišč ■■.¡i vojaška vežbališča. SMRTNA KOSA Predzadnji dan minulega leía je umri v Ljubljani sodni nadoficijal v pokoju g. Franjo Prelovec, doma iz Idrfje. Zadela ga je možganska kap. Imel je 78 let. V Idriji, v Gradu, je služboval skoro '>■> let. Kadi njegove pravičnosti, dobrohotnoisti in drugih Gčna. Argal je bila izbrana za „Miss Pariš 1934" vrlin, ki so ga dičile, so ga vsi radi imeli. Bil je narodno zaveden mož in je v narodnem duhu vzgojil svojo številno obitelj. V Ljubljano se je bil priselil s Sušaka, kamor je bil prišel i:-: Idrije pred dvemi leti in pol. Na novega leta dan popoldne so ga pokopali ob veliki udeležbi emigrantov iz Idrije in okolice ter njegovih številnih prijateljev. V zavetišču Sv. Jožefa v Ljubljani je umrl ajdovski rojak Benedikt Poniž, učitelj v pokoju. Poučeval je pred vojno v Gotici in Kopru, po vojni pa je živel v Gorici, od koder je prišel ieta 1931. v Ljubljano. Prehodil je v svojih mladih letih pes Srbijo. Črno goro, Bolgarijo in velik del Rusije, pa i trli ostalo Evropo in celó Severno Afriko. Pobrala ga je plučnica, ko je bil v s;i. letu starosti. Naj v m. p." VIHAR V TRSTU Pretekli ponedeljek, 5. februarja t. :ei;>, je bilo po vsej Italiji viharno vreme. pa tudi v Julijski krajini in pose! no v Trstu, od koder poročajo, da so se radi viharnega morja potopile nekatere ladjice, a so se posadko, le utegnile rešiti. Pomorska zveza /. nekaterimi pristanišči je bila prekinje- * * * * * * * i * * ž * * * * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovích de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 Zapomnite si nas novi naslov NOVI LIST" Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 Restavracija "Vuono" j LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 j Prvovrstne italijanska kuhinja ¡ Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE STANKO KOSOVEL: SLOVENSKA KULTURA V JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje) Slovenija ima tudi svoj radio, Postaja v Domžalah na progi Ljub-Ijana-Kamnik šteje okolu 9000 abo-nentov, kar je gotovo lepo število, zlasti če pomislimo, da so naročniki radia večinoma preprosti ljudje s kmetov in da žive ravno ti, zaradi današnjih gospodarskih razmer, v neugodnem položaju. Število knjižnic je znatno. Imamo knjižnice, ki so namenjene posebnemu študiju ter dostopne le izbranemu krogu ljudi. Takšna je n. pr. Licejska (univerzitetna) knjižnica v Ljubljani, ki hrani 250.000 knjig in rokopisov, študijska knjižnica v pravem pomenu besede je tudi Frančiškanska knjižnica, ki ima 35.000 knjig in 3000 foliantov. Maribor ima mlado Študijsko knjižnico, ki se je osnovala šele pred nekaj leti ter lepo uspeva. Drugih knjižnic splošnega značaja je v Sloveniji okolu 2500, med njimi šolske in društvene. Vse so javne. V teh knjižnicah je čitateljem na razpolago blizu 900.000 knjig. Vsako leto nakupijo knjižnice na novo 50.000 knjig, statistični pregledi pa pravijo, da preberejo ljudje na leto 700.000 knjig. Skoro vsak Slovenec prebere letno eno knjigo. Vsak izobražen Slovenec pa ima poleg tega večjo ali manjšo zasebno knjižnico. Slika kulturnega prodiranja med maso ne bi bila popolna, če bi prezrli muzeje, galerije in javne zbirke. Teh je v Sloveniji devet in obsegajo okolu 64.000 razstavljenih ter 40.000 rezerviranih predmetov. Muzeje, zbirke in galerije (prvenstvo pripada Nar. galeriji v Ljubljani), obišče vsako leto 40 do 50.000 oseb. Tudi pregled društvenega življenja kaže, da smo Slovenci v tem pogledu lahko vzor marsikateremu večjemu narodu. Humanih, kulturnih, prosvetnih, nacionalnih, pa triotičnih, viteških, pevskih in glas- pevski zbor ter ga vodil do svoje smrti. Pod njegovim vodstvom so se razvijali najboljši komponisti tedanje dobe. Za Slatkonjo je prišel Ri-bničan Jakob Petelin-Gallus, ki je hodil svoja pota. Bil je zelo plodovit skladatelj. Med najstarejše naše jievce spada nedvomno reformator Primož Trubar. Slovit je bil tudi Anton Legat, ki je pel 1. 1541 v cerkvi Notre dame v Cahah nca na Slovenskem. Z njo so ra- ^^ je plod njegovih pohud pred Gl. M. so Slovenci gojili petje,1 811 glasniki nase <*» A1Ja*a . . a tisto petje je imelo bolj družaben do Hubada' od Volariča do Zirovni- ka. Na ta način se je med Slovenci razvila umetna glasba od male obli- ke pesmi do velikega formata instru-' metnosti, nam preostane še pregled mentalne muzike, oratorija in opere, književnosti, njenih novejših struj Poglavitni zastopniki ter glasbenih in ideologije, ki se ustvarja iz nje-zvrsti so, poleg Foersterja in Jenka: nih osnov. Fran Gerbič, Miroslav Vilhar, Vik-1 Povedali smo že, da je prevrat, ki Železniška katastrofa pri Lagnyju in poklicni kakor umetniški značaj. Saj vemo iz zgodovine naše glasbe, da so gojili glasbo menihi in duhovniki, to pa zategadelj, ker je to spadalo k njihovemu poklicu. Eden najstarejših slov. skladateljev je bil Jurij Slatkonja, ki je 1.j Dekorativna smer sodobne domače in njegovega dela. Po tem kratkem obrisu glasbenega življenja in stanja likovnih u- Je DU Juru . tor Parma Risto Savin Hugolin ga je prinesla svetovna vojna, sko- 1498 organiziral na Dunaju dvorni tor Parma, Kisto bavm, Hugolin g J IHHHKMMHKIHHHMUMI PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice JLacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila I)elo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak Sattner, Emil Adamič, Gojmir Krek, ro izpodrezal življenje na sloven-Anton Lajovic, Janko Ravnik, Os- skem knjižnem trgu. Sile naroda so kar Dev, Kimovec, Premrl; med se tedaj usmerile drugam, v politi-mlajšimi pa: Kogoj, škerjanc, Brav- ko in gospodarstvo. Toda kmalu je ničar, Osterc in Ukmar. Imamo mno- prišlo iztreznenje in končno selek-go zelo uspešnih pevceiv. Tenorist cija. Jos. Rijavec, goriški rojak, je znan tudi izven domovine. Doma so na najboljšem glasu: tenoristi Šimenc, Gostič in Banovec; basista Križaj in Betetto, med ženskami pa Lov-šetova, Thierry-Kavčnikova, Golo- DARUJEM Književnost po vojni Najglasneje se je oznanil Novomeščan Anton Podbevšek, ki je nastopil s hrupno zbirko pesmi "Človek z bombami"- Ko je pokazal, kako je vojna ustrojila živce mladini, da je njegov glas opešal, njegova knjiga ®IWOB900000000000000000000000000000000oe< pa je ostala kot dokument časa. Za njim sta tišje nastopila Tone Seli-škar, ki razodeva v svojih pesmih in spisih socialistično tendenco, ter Anton Vodnik, titemeljiteftj katoliško občutenega lirizma. Na tej idej- bova in druge. Izvrstni kapelmki so: ., „ . , í t, ie kmalu obmolknil. Zdi se, Polič, Brezovšek, štritof; velik or- Je povečafto sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo o (i $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih. JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" San Martín 60S, Buenos Aires Sava Jovanivič Zgoraj: Lokomotiva nesrečnega vlaka. Spodaj: Žalna svečanost na vzhodnem kolodvoru v Parizu, katere se je udeležil tudi predsednik francoske republike Lebrun NOVI L I S i Stran 7. ŽENSKI KOTIČEK I.V/NN; Napoleon in ženske „Nejlepše žene so zame tiste, katere je najteže doseči", je rekel Napoleon v pregnanstvu na Sv. Heleni. Zgodovina mu pripisuje nešteto ljube/,en-sk 1) razmerij. Ko je bil na Sv. Heleni, je bila že izšla boulevardna knjižica. Slučajno je prišla v roke Napoleonu samemu. Ozrl se je v spremljajočega generala in mu rekel: "Ne mislite, Gourgand, da bi moral imeti Herkulovo moč, ko bi bil vse tu imenovane žene ljubil?" Sploh sem pa i-mel v svoji mladosti druge skrbi kot se poditi za ljubezenskimi avanturami. Ali mislite, da bi bil iz petindvaj- Mary Pickford, znana filmska igralka, se rada ponaša s vojimi dragulji, ki so neikoč pripadali kraljici Mariji Luisi, Napoleonovi ženi. setletnega generala tako hitro postal cesar, če bi bil letal za vsakim predpasnikom'/ Ali ne verjamete, da* je bilo često treba močnega samozatajeva-nja?" Najmočnejše čuvstvo ga je vsekakor vezalo do Tožefine. Naj ga je druga žena hipno še tako navdušila, vselej se je zopet s hrepenenjem vračal k ni j. 2.° okoliščine, kako sta se seznanila, so imele globji temelj. Bilo je 1. 179«., ko je generala Bona-parta prosil za avdijenco dvanajstletni ■fant in mu kleče izročil prošnjo, naj bi vrnil meč njegovega očeta, ki je bil tudi general. Napoleon je bil včasih ' «ilno čuvstven; ko je deček od radosti in v joku poljubljal očetovo orožje, ki n:u ga je vrnil, se je Napoleonu vzbudila močna želja, da bi spoznal mater odločnega dečka, ki je pokazal toliko ljubezni in spoštovanja do očetovega orožja. Ta mati je bila Jožefina, vdova po Beaurharnaisu, padlem republikanskem generalu. Ko se mu je prišla zahvalit za velikodušje, katero je izkazal njenemu sinku, je Napoleon ugotovil, da ima mali Evgen vso ljubeznivost, prisrčnost in živi temperament po materi. Se tisto leto se je poročil /. Jožegino, ki je imela, čeprav .sta- Buenosaireška kronika Nezgoda Kolektivni avto štev. Sft je v ponedeljek, kmalu po polnoči, povozil na ul. Fraga 979 Genara Fabricija, starega 53 let. Ponesrečenca so prepevali v bolnišnico Alvear, kjer je pa kmalu izdihnil. Šoferja Joseja Garcijo je policaj aretiral . Strahovit umor V ponedeljek je policija našla v ul. Fujol 808, v njegovem stanovanju, strašno razmesarjenega turškega državljana Mohmeda Muhamuda, mesarja po poklicu. Ker omenjenega dne ni otvori' v zgodnjih jutranjih urah svojega "mereadita", kakor je imel navado, so ljudje šačeli razbijati po vratih, da bi ga priklicali. Odgovora pa le niso dobili nobenega in se jim je radi tega vsa stvar začela zdeti sumljiva. Opo-zarili so policijo, ki je vdrla v hišo ter našla Muhamuda v mlaki krvi. Í-mel je na glavi šestnajst ran, zadanih z nožem, pa tudi po drugih delih telesa je bil močno porezan. Ni bil še mrtev in so ga zato prepeljali v bolnišnico ' Durand, kjer se je zdravnikom posrečilo spraviti ga k zavesti. Policija je skušala tedaj izvedeti, kdo da ga je napadel, a Mohmed ni hotel ničesar ziniti. Po par urah je revež izdihnil. Policija je uvedla preiskavo ter skuša izslediti hudega morilca. Aretiranih je hilo že več oseb, o katerih ob-!• sti sumijo, da bi utegnile biti y zve-i zi s tem krvavim dogodkom. Smrten skok V nedeljo, okrog 6. ure zvečer, se je dvignilo v Morónu letalo "Moht", katero je vodil pilot Abad, ki je vzel s seboj tudi zamorca Jonnsona; ta je imel v reklamne svrhe skočiti s pa-dobranom z letala nad kopališčem v Quilmesu. Tako je tudi storil. Zaneslo ga je nad vodo, padobran se je normalno odprl, vkljub temu pa je Johnson a čakala smrt v vodi. Domnevajo, da se ni mogel rešiti, ker ga je v reki zgrabil krč. Smrtna nezgoda dveh deklic V bolnišnici Pirovano je umrla v soboto 4-letna Ana Dileva, bivajoča pri svojih starših v ul. Estomba 2059. V petek dopoldne se je bila opekla; ko se je igrala s prišgano svečo, se ji je vžgala obleka. , V ul. Freyre 3554 se je dogodila istega dne druga nesreča, pri kateri je zgubila življenje ljj-letna Maria Cu-fiarro. Po obedu je namreč šla v sobo, kjer se je začela igrali z neko puško, ki jo je tam videla (bila je pri sorodnikih v obiskih), pa je sprožila strel, ki jo je smrtno zadel. Kaj vse ljubezen stri V soboto ponoči se je odigral v neki zloglasni hiši v Tigre, na ul. Garda rejša od njega, zanj tisto moč, da ga je vedno znova očarala. Povzročila mu je sicer mnogo gorja, ali zagoto-vi'a si je prvo mesto v njegovem srcu. Garupa, krvav dogodek. Neki Eduardo Rodríguez je obiskal Eleno Capelach Rosenbaum, ki je tam živela. V zaklenjeni sobi je prišlo med obema do prepira, tekom katerega so počili tudi streli. Prihitel je policaj, ki je pa naletel na zaklenjena vrata. Ko jih je skušal vlomiti, so začeli proti njemu pokati streli iz notranjosti sobe. Mož postave je na ta napad odgovoril Prišli pa so mu na pomoč še drugi njegovi stanovski tovariši. Posledica bitke je bila, da je Rodríguez, ki je bil ustrelil svojo ljubico, smrtno zadet, padel je pa tudi policaj Troncoso, ki, je v boju dobil več ko petnajst ran. Pravijo, da se je Rodríguez tako maščeval nad Heleno, ker se je bil vanjo zaljubil, a ni hotela poslušati njegovih prošenj, da bi zapustila sramotno življenje ter šla živeti na njegov dom. Voz ga je podrl Na križišču ulic 24 de Noviembre in Belgrano je težak voz podrl v torek dopoldne 54-letnega Anton Garcijo. Prišel je pod kolesa, pa je radi tega zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu nato izdihnil v bolnišnici Ramos Mejia, kamor so ga bili prepeljali v obupnem stanju. Voznika so zaprli. Neprijetno srečanje V ponedeljek ob 6. iu pol zjutraj sta dva neznanca med ulicama Lemoe in Dorrego napadla Severina Catalanija, ga olajšala za 22 pesov, ki jih je ;mel kloat "Slovenskega Tednika". Naše pri sebi, ter za zlat prstan, nakar sta mneni'e ie' da obstoiaj° materialn€ brž odnesla pete. Catalani je zadevo javil komlsariji 29. ; r,■■-•,<" . ' ______ . •... . Razmišljanja o »nepremišljenem koraku" Prejeli smo, s prošnjo, da objavimo : V zadnji štev. "Slovenskega Tednika" (štev. 240, stran 3) je zagledal beli dan članek, čigar avtor je neki gospod "Milan šucov". Članek je krščen z naslovom "Nepremišljeni korak". Pisec nam v njem pred-baciva pajdašenje z "Novim listom", glasilom ultrafašistov". Dalje pa joče zaradi slovenske babilonije v Buenos Airesu, ki jo je zakrivil Ljudski Oder, kateri je svoj čas vodil sistematično gonjo proti fašistom. a koraka sedaj roko v roki z njimi itd. Iz teh besed odsevata najslabše vrste cinizem ter poskus za potvar-janje resnice. Ljudje okrog "Slovenskega Tednika" vidiio babilonijo, ker Ljudski Oder objavlja svoje vesti v "Novem listu", ne vidijo pa babiloniie ter gorostasnih politirVh in ideoloških nasnrostev v svojem "Slovenkem Tedniku", ki ima kameleonsko lastnost, da neprestano iz-nreminia svoio barvo ter je več krat bel. rdeč in črn obnem... Kai je pa z babilonijo v Ljudskem Odru? V čem obstoia "zbližanje Ljudskega Odra z Novim listom"? Gosoodu Milanu Šucovemu moramo oovedati. da nismo še pozabili ponie. katero ie vodil svoj čas seljeništvo s tem, da govori o "Slovenski Tednik" deloma proti Liudskemu Odru, na sDlošno pa proti vsemu proletarskemu gibaniu. V snominu nam je še dan. ko nam je eelo grozil s policiio. Takrat nas ni brigal konsorcij "Slovenskega Tednika". kakor nas tudi danes ne briea konsorcii "Novega lista". Za ras sta merodajna list, oziroma niesrova vsebina, ter urednik. Urednik ni pri listu abstraktna osebnost, kakor bi rad skušal dokazovati gospod šucov z ozirom na prete 1 i > «m_______1 _ ____ T1 Jlrn '' \Tooi IZ CORDOBE Preteklo soboto, dne 3. t. m., je priredil "Slovenski klub samcev" svojo prvo plesno prireditev, katera je bila dobro obiskana. Klub je bil ustanovljen šele pred kratkim, pa upamo, da se bo razvijal in napredoval le toliko časa, dokler ne bodo tudi ženske ustanovile podobnega ; potem pa se bosta oba kluba gotovo združila ter si prisegla zvestobo do smrti. Čudno pa se mi zdi, da ni klub javil svoje prve prireditve potom našega časopisja, ker bi bila v takšnem slučaju udeležba s strani naših rojakov gotovo številnejša. "Munich - Azul" OLLEROS 3750 (ena kvadra od Fco. Lacroze) priredi VELIKO PUSTNO ZABAVO ki se bo vršila 10., 11., 12. in 17. t. m. ob 10. uri zvečer ter 13. in 18. t. m. ob G.30 zvečer VSTOP PROST Za obilno udeležbo se priporoča LASTNIK DRUŠTVENE VESTI IZ CORDOBE V nedeljo, dne 18. t. m. se bo vršil v ulici Humberto lo. štev. 511 četrti letni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva III., in sicer točno ob 5. uri popoldne. Dnevni-red: 1. Nagovor tov, predsednika; 2. poročilo tajnika, blagajnika in ostalih društvenih funkcionarjev; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Tovarišice in tovariši! Pridite vsi na občni zbor, ker se gre za popolno reorganizacijo našega že štiri leta delujočega društva v tukajšnji naselbini, in da ob tej priliki izberete iz svoje srede tovariše, ki bodo vodili društvo za dobo enega leta po pravi poti sloge. Tem potom vabimo vse slovenske delavce iz Córdobe in okolice, naj pristopijo v naše vrste, ne glede na to, kakšnega političnega prepričanja da so. Glavno je, da se organiziramo v močno in krepko delavsko organizacijo, katera nam bo v vsakem pogledu koristna in ki bo skrbela za narodni socialni in kulturni napredek naše mlade naselbine v tujini. Odbor. in ideološke vezi. katere vežejo urednika z izdajateljem, a je vendarle uredniški sobi le zaradi mesečne pla-barvo. Urednik pa, ki se ne zaveda odgovornosti, katero ima, in je v uredniški obi le zaradi mesečne plače, je lutka na vrvici; ni urednik, marveč koritar. Toda, kaj je s "pojdašenjem"? Videli smo v "Novem listu" apel na društva, v katerem je urednik vabil: „Štolpci našega lista so odprti za vse naše organizacije". Ker mi pod besedami "vse naše organizacije" razumemo vse slovenke organizacije in ker smatramo Ljudski Oder za slovensko organizacijo, je povsem razumljivo, da smo se po-služili ugodnosti, ki se nam je nudila, tembolj, ker ne razpolagamo z lastnim glasilom, kar bo tudi gospodu dopisniku znano. Drugi važen razlog je ta: da se je "Novi list" do sedaj napram nam Rojakom so priporoča ^ Edina Slov. Brivnica katero je otvoril v ulici Paz Soldán 4979 Paternal Leopold Zavrtanik lastnik ^gigjggigigjgsigjgjs^ vedno jako korektno vedel in nam ni dal povoda za nobeno nespora-zumljenje. Tudi napram naši organizaciji se je držal načela ,ki ga je proglasil takoj v začetku za vsa naša društva. G. dopisnik pravi, da je zbližanje Ljudskega Odra in "Novega lista" dokaz "jako slabega koraka od strani odbora Ljudskega Odra". On je mnenja, da bi bil moral odbor našega društva (potem ko mu je "Slovenski Tednik" odklonil objavo poročila o uspehu prireditve) začeti s "Tednikom" nekakšna pogajanja v svrho publikacije omenjene vesti ter da bi se ne bil smel obrniti na "Novi list". Naj ve gospod dopisnik, da je bilo omenjeno poročilo izročeno istočasno v objavo obema listoma. "Novi list" je poslano objavil Mislimo, da s tem ni imel bogve kakšnega dobička. "Slovenski Tednik" nam je pa objavo odrekel z motivacijo, da "javnosti ne zanima". Mogoče bi jo bila pa le zanimala. Naš namen je bil, pokazati javnosti, da pri nas ni zakulisne politike glede računov. Nekateri možje okrog "Slovenskega Tednika" so se pa najbrž bali, da bi precej visoki gmotni uspeh prireditev Ljudskega Odra preveč avignil ugled naše organizacije. In to je bilo tisto, kar "javnosti ne bi zanimalo." Prosimo gospoda dopisnika, da svoje zmožnosti in svojo energijo usmeri na bolj hvaležna polja ter naj nikar ne poskuša zabijati klina med Ljudski Oder in slovensko iz- ne- kakšni zvezi med "komunisti" in "fašisti". Gospod Milan Šucov naj ve, da ima Ljudski Oder svoja pravila, ki od njegove ustanovitve še niso bila spremenjena in katerih se društvo vestno drži. H koncu pravi gospod dopisnik, da smo povzročili "zmešnjavo na škodo vsega slovenskega delavstva v Buenos Airesu". Hvaležni bi bili gospodu šucovemu, če bi nam hotel kaj bolj natanko dokazati, v čem da obstoji ta škoda, ker bomo v nasprotnem slučaju primorani smatrati tudi njega med tiste, ki "mislijo z nogami namesto z glavo", kakor se on tako ljubeznivo izraža o nas. Odbor D. K. D. "Ljudski Oder" D. K. D. LJUDSKI ODER "Ljudski Oder" bo priredil v soboto, dne 10. februarja, točno ob 9. uri zvečer, v dvorani "Italia Uni-ta", Cangallo 2535, veliko pustno prireditev z naslednjim vzporedom: 1. Otvoritev (godba): 2. A. Hajdrih: "Pri oknu sva molče slonela", moški zbor; 3. A. Sachs: "Izkušnja"; 4. "Rdeči nosovi", burka v enem dejanju. Po tem vzporedu se bo vršila plesna zabava do jutra. Dovoljen je vstop tudi v maškeradnih oblekah, i Med plesom se bodo razprodajale ' serpentine in bo tudi na druge na- čine poskrbljeno za zabavo in dobro razpoloženje. — Vstopnina: moški $ 1.50, ženske $ 1.00, članice prosto. K obilni udeležbi vabi. Odbor. SLUŽKINJI dobita delo Naslov pove upravništvo 'Novega lista', Lavalle 341, Esr. 316 millllllllllllllllllllllllllillllllllllll................................................................................................................. 1 PRVA SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA f IZ VILLA DEVOTO PRIREDI i dne, 18. tebraurja t. L točno ob 17 uri SLOVESNI ZAKLJUČEK PRVEGA ŠOLSKEGA LETA v društvenih prostorih Sokola "LA PATERNAL" Calle DONATO ALVAREZ 1486 SPORED i. 2. 3. enem Govor; Razne pevske točke in deklamacije; »SESTRIN VARUH" mladinska igra v dejanju; „STAVA", komičen prizor; Delitev spričeval; Prosta zabava. §j ¡ K ŠTEVILNI UDELEŽBI VABI VSO SLOVENSKO ¡ ¡ KOLONIJO | ŠOLSKI ODBOR ¡ 'iiiniiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiJiiiiiittitittiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitJiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiiiisiiiiiaiii i 5. 6. Balkanski pakt podpisan Štirje zunanji ministri so na sestanku v Beogradu sestavili besedilo pakta, katerega so v petek podpisali v Atenah Preteklo soboto se je otvorila v beograjskem zunanjem ministrstvu konferenca zunanjih ministrov Grške, Jugoslavije, Romunske in Turške, kateri so se sestali z namenom, da se pomenijo glede končnega besedila balkanske pogodbe, ki sloni na medsebojnem jamstvu za nespremenljivost sedanjih državnih mej. Jugoslovanski zunanji minister Jeftič je predlagal nekatere spremembe v besedilu, in je to storil z namenom, da bi se tudi Bolgariji in Albaniji pustila vrata odprta, če bi se hoteli pozneje priključiti balkanskemu sporazumu. Zastopnik Turčije je naglašal, da mora pogodba vsebovati tudi določbe o gospodarskem sodelovanju med balkanskimi državami. Navzočni so sprejeli Titulescujev predlog, glasom katerega se bodo morali ministri prizadetih držav sestati dva krat na leto, da se pomenijo o političnem položaju. Naslednjega dne, v nedeljo, se je izvršila rubrika-cija, pogodbe. Ministri so pozneje odpotovali v Atene, kjer so jo podpisali v petek. Bolgarija za sedaj ne bo vstopila v balkansko zvezo. Izgleda, da temu niso vzrok samo Makedonci, marveč, da je treba pripisovati zadržanje Bolgarije tudi vplivom italijanske diplomacije, kateri balkanski sporazum ni prav posebno všeč. GLAS IZ CASEROSA Naročnik nam piše: Oprostili mi bodete, če šele sedaj pošiljam naročnino, dasi prejemam list že od decembra. "Novi list" mi zelo ugaja, tudi moji soprogi, ter mu oba želiva mnogo uspeha. Zanima me tudi vse, kar dobim v njem, in lahko rečem, da je list, ki je zelo dobro urejevan, pa Vam zato tudi čestitam. (Preveč hvale, moj dragi! — Ur. op.) „Novemu listu" želim pa naprej, da bi imel še mnogo več naročnikov in da bi ga kaj kmalu imeli vsaj dva krat na teden. Upam, da bo s časom tudi to prišlo. Vendar en krat, po tolikem času, da imamo vsaj eno slovensko glasilo, ki se mu lahko reče: "Res je takšno, kakor Bog zapove M. B. Caseros. Veliki zemeljski usadi in plazovi pri Bolognoli, in Robbianu v Apeni-nih so povzročili préteklo nedeljo hudi nesrečo. Ruševine so pokopale 35 oseb, ki jih ni bilo mogoče več rešiti. Mnogo je ranjenih. Rimska vlada je poslala v prizadete kraje pomoč. Zračna poštna zveza med Nemčijo in Južno Ameriko je bila srečno vpostavljena pretekle dni. Pošta, odposlana v soboto iz Stuttgarta, je bila v sredo že v Natalu, v petek pa v Buenos Airesu. Zračno zvezo vzdržuje več letal, ki si medsebojne oddajajo pošto Sredi Oceana pa je zasidrana ladja "Westphalen", ki služi letalom kot oporišče na odprtem morju. Na Korziki so imeli hude snežne meteže in so plazovi zasuli več hiš. Nesreča je povzročila tudi človeške žrtve. AVSTRIJA IN NEMČIJA Poročali smo že, da je avstrijska vlada potom svojega poslanika v Berlinu protestirala pri nemški vladi radi propagande, ki jo vršijo nacionalni socialisti iz Nemčije na avstrijskem teritoriju, kjer podpirajo z denarjem, letaki in orožjem svoje svoje somišljenike Nemci so te dni odgovorili v precej suhoparnem tonu, da jih nič ne briga, kai se dogaja na avstrijskem ozemlju in da se oni nikakor ne vmešavajo v notranje zadeve sosedne republike. To pa, po zagotovilih dunajske vlade, nikakor ne drži. Avstrijske oblasti imajo v rokah dokaze, da nemški fašisti aktivno podpirajo svoje avstrijske pajdaše v njihovi gonji proti Dollfussovi vladi. Na Dunaju se je sestal ministrski svet, ki je ugotovil, da je nemški odgovor nezadovoljiv, pa je radi tega pooblastil kancelarja, da se pritoži na Družbo narodov. Pretekli petek se je vršila na Dunaju velika manifestacija, katere se je udeležilo preko 100.000 oseb, med niimi 80 tisoč kmetov z Dolenje Avstrijskega. Dollfuss je ob tej priliki imel govor, v katerem je naela-šal. da je naci jevsko giban ie nekulturno in nenemško ter da bo Dunaj tudi v bodočnosti ostal zibelka nemške prosvete. lijo. "Imam vtis", je déjal Voroši-lov. "da bo ta vojna, če izbruhne, velika in strašna". Povdarjal je, da j je vzhodna meia močno utriena in da bo vsak napadalce naletel na Uke ovire, & bo ekoial vpasH na raslo osemlje. Rekel Je tadl, da so bile na Daljnjem Vsboda ojatene ▼se posadke rdeče vojdn, MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jupoi^l. in i tal. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168. ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paterna! 4090. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paterna) IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivSa babica v bolnišnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope bodo prispeli: V februarju: 12. General Osorio 15. Belle Isle 16. Almanzora 19. Neptunia. Proti Evropi bodo odpluli: V Januarju j" V februarja: 15. Almeda Star, Florida in Cabo S. Agustín 16. Sierra Nevada 17. Pssa. Giovanna 21. Almanzora VIŠJA POLITIKA „Jaz pravim to-le: položaj je tak, da moramo dobiti diktatorja". Zakaj? Ali ste fašist?" „Ne. Pač pa izdelujem barvane srajce". * * # * VREDNOST DENARJA Računali so v četrtek po tečaju 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 frankov fr. 100 čsl. kron 100 dolarjev prostem uradnem 8.90 33.50 73.50 151.— 19.60 25.14 19.00 392.50 8.26 30.72 65.69 139.01 18.25 23.10 17.42 364.98 NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN" BUENOS AIRES I SAN MARTIN 631 i VOROŠILOV O POLOŽAJU NA DALJNJEM VZHODU Ruski komisar za vojno Voroši-lov je imel na kongresu komunistične stranke v Moskvi govor, v katerem je trdil, da pripravljajo Japonci vpad v Sibirijo in v Zabajka- Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 Buenos Aires KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure i IVO DRINKOVIČ IN DRUG SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapa vico, sifilis, kožne in, krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X-ŽARKI — ULTRA VIOLE TNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. v-^.i? u«.'« «v t? jwumm¡£ uiiNim HOTEL BALCANICO namili um fiinfii »i i...^mi s::;:::: III ::=::::: šE:::::: « ■ « =::==■:: Zdrave in zračne sobe z a posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE ivniki no oskrbo. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5 Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšniih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.