Poštnina plačana,u gotovini. ....r“—ffe a ilpL ;— BLRSILO KOHiERElSkEBfl FÄHf ftVR R! BÖ RS KO, GELÖST □opise, naročila in reklamacije je poèiljathKonje-1 „Konjerejec" iz-rejskemu društuu za Hlarib.oblast, luanjkouci I haja 6krat letno Člani öruätua sprejemalo list brezplačna*; 'NafOČ* nine letno 30 Din. Cenik inseratov na zahteva Štev. 2. maribor, öne 15. maja 192*/., Letnik Nonius. Sledeči članek je izšel v poljoprlvrednem glasniku izpad peresa Miroslava Steinhaus-a, direktorja državne ergele v Stančiču. Prinašamo ga v prevodu, ker dopolnjuje naš članek v šesti številki prošlega letnika »Konjerejca«. Žal, da ne moremo radi tehtdčn^i -o^ir . prinesti i slik.ki.objašnjavajb članek V originalu-.1 " Med vsemi-- pasmami, lei. jih gojimo y naših kmetijsko naprednih pokrajinah, fé najvažnejša pasma »Nonlus«. Ona predstavlja z ozirom na naše gospodarske prilike tip konja, ki večini naših kmetovalcev najbolj odgovarja. Dasiravno velik dei naše domovine, — Bačka, Bapp$j^ßaranja in del Srema pripada, tej pasmi, je vendar njen' postanek med narodom malo poznan,- Interesi našega kmetovalca pa zahtevajo, da se tej pasmi, koje rezultati so tako povoljni za naše gospodarstvo, zasigura. normalen razvoj, in ,da se predvzamejo vse potrebne mere, da se Je ne ohrani samo na današnji višini, ''.temveč,': dà se jo« še dalie spoipoinjava, da bi čim bolje odgovarjala našim gospodarskim potrebam, i Da se nami to posreči, je treba sodelovanja vseh tate» résentov, a to je mogoče le, če se bodo seznanili tudi širši krogi s:postankom ta ! razvojem te rase. , ■ : : ; ! ; Zgodovinski razvoj: Rodoslovje in zgodovinski razvoj no-hiuš-a sta Zelò ’ žhtiirniva. K6 so avstrijski kiràsirji1 'zavzeli leta'1815. kbbiiarno; jRbšiere« v Franciji, so oplenili večje Število mladih plemenjakov. Med njiifii Je bil tudi žrebec »Nrinitis« anglo-normanskéga pokolénja. Vše te plemenjake' 'je' prevzela hvstrijška vlada ter jih zmeštita 1. 1816. V pgerskFkb-bilarni v Mezöhegyes-u. ‘ : ' , Nonius se je skotil 18101 1;''V departmaju 'Colvdaos v fràitrcóèki Normàridljk OČe nìù jè till polnbkrvni anglćž ' »Ori-‘ oh * , * a ma ti 'hbrftiahška kobila. Bi l jè rtijàvò-koètàpjéVe dlake, 171 ètri čisok, žeio ihočhega okostja ter jè Imèl težko gläVO. V prvjih .osipih letta, se nj- upotrebljaval Nonius désti za pleme. Imel je povprečno letno le 18 žrebet. Polagoma pa jso spoznavah vrline njegovih produktov, tako, ^ da je. imela Ipta .1825. kobilarna že 125, žrebet, potomcev Nonjus-a ter njegovih Mezphegyes-u so ga pripuščali nakobile španjolske, lipicanske,, kladrupške, angleške, turške, holstein-ske ta meklenburške krvi. ... Dp,.jp|a( 18^ so ^ odgnali, potoipci Nonius-a v zelo oz-k?ta,krvnepi(isorpds^yu, čestokrat, sta se paril j dye grli istega ^p.Četa. ' t .. .. . /Polagoma je-postal rod, ki ga je ustvaril Nonius mnogo-broje«-ta znamenit. Njegov ustauovMdU jendobllirae »Noni- us senior«, a vsa njegova žrebeta so dobila poleg ^očetovega iniéna Še irédno Štev^kp, (t, j. jprvo žrebe v vsakem leta je d!obi(o ime »Nonlus senior .l«i, dvaj(sen. *Nppfus spplor 20* itd. Njegovi sinovi pa, ki so jilh namestili v kobilarni tòt pepinjere-plemenjake, so dobili imena »Nonitis I.«, »Nonius II.« itd! bd tedäj äbblv^o'KlezÖfiegyeSü vtsa' žrebeta vedno iniè’’svojega očeta118'ipd' število àSifèbh^ji.'^'Titóko'le'm^bf. vsakoletno deseto '£f ebe od žfebta »Nonius *5, »Noftlus I.-10« rt. 'd;;''- f , Po velikosti so ločili v Mezöhegyes-u noniuse v dva dela. V prvo grupo so pripadali kirnji nad 165 cm višine* a v drugo pod 165 cm. 0d leta Ì862. so se updtrebljeväli od čaša tfé čašai‘v ko-hjlàrni notasse'jtudì Wgle^ jo ‘OTI pr,avito npniusa hiirejšega,’ vs^ajnejsespa.^ ‘ tii 'lepše». vw$i štpvijo priplodnih potomcev ^'zapustiu šiedeči čistokrvni '«ift-gleški plemenjaki: ' »Revolver«,^ »Jakson«, »èrédmdHyi, *Ur-m&y«,%Vihar«,'»Gyöztes«,A»Žiirn(*«^‘v “dold'ipä »Dante«, »Purezas«, »Shaunon«. Potomci angl. čfsTokrvdei do svoiem očetu hi' po pašmi r'tikod* š* »ove piftomstvo pi) žteb0h^evSVer?fu »RévPlvér-N«iim^: M’T|è jjreVw Urmehir^ii »UrtaSh^-^od&ft ^pol^^"'fétta; pa so1 dobi# 'le Številko oftebljétilsL1 Npniijs 'senior je ' imèl v1 ' filezèhegyes-u 79 sinov. AH Interesantno je, dia, se.jèdó danes ohranilo v moškem nasledstvi) le potomstvo enega žrebca m to je6 Nohta*1 «E1, i bìl Hiega le, tri Unije, ta. tè so Nonius XXbt.I 'Nonlus '!AJtXI. m Nonius icXXVI. Do leta 1918. je držala ergela »Mezöhegyes« v konjušnici za Velike nontaše Ì50 priplodnih kobil, v on! ’ kàr 'male isti/ 150, a v'kbbttàfhl jA^go^pbdahiife stèsile 250' kobil;’torej • sibilò ‘550 'ptìpioldhilf Ttbbà. ^'krdft^em'pbsdÄvu-iv'iÖi- döifd«, pa jè blld^ ktjbllarh^hiklta ’èoffùsévWfe K» koMlaml. Nbhiuši iz gospodarške'kobilarne só se nftöiVall »M.!i&. 'Nettiti^« (M6nesUrok),'a' onlHŽ’ krotfskegèVpitóMftv4^pa3i®5d91j8- Nòitiusi«'. »H ' 'NajkošČatbjŠrii šo 'éilì''n’l£ najmanje angleške primesi- Olava Joe bila, kakor njeno malo težka, v Ccllf'pogbs^SKIÌ$ebii di óM8tÌeolihi In stečiJpt števil* na 12(ffo^il testne pireje. Te so fSjpddjeil|e ph poljskih pgfrih, ka|o neumorno vlKijo plot: pn ifsera- po sVKi praAjkl v ^2 rodovÄDo l|l9. leta|so plfjftenili rta n, globokem oranju, jeiasno, ftPIVMuia pasme, ki pi za ^tST"-ergeli žrebci - iz eiifele MCZöhegyes, od' tu pa plemeniti t* P«!®*«.ift bsU odgovarjala od. našega noniusa. Zlasti , j lastne izj;eje.vTi plemenjak,i -,nosjj0 loie. »E.,nonius« in rimske še, čcpomfslimo, da se vrše vsa' tà opravila pri slabem* Vré menu. To .je*: glavni .yarok« : da se j?» |a ;pasma f tajce. trflovratao Obranila ter dar ni prepustila mesta niti očesu bolj prikuplji-▼uijgsg^ "^^^e^i^^rabskT^fipicanslo^ffč^iH-1ö?^J^^mrzto»" krvnemu konju. To so dejstva, lei. 4ih...je treba upoštevati, in zasigurati tej pasmi zadostno število dobrih plemenjakov. na izkustva so pokazala, da ’ odgovarja poljoprivrednim zahtevam najbolj kònj öd l6Š—170 eni' Vidine,' pri jem j» čim piiie šlrine in globočine v prsA, z'moäiimi köst-mi, In dobro hpjo. ( i .Ip kako je v. yojskj?. Svetovna vojna je ppkazalp, da vse tßtfslpijqjie., se rarnp^. potrebujejo neizmerni večje, število $9f>ijh,. zftftpsljiviji In okretnih voznih konj, kakor hitrih, in temperamentnih jahačev. Istotako jasno pa je tudi pokazala, da vojnim namenom najbolj odgovarja koščen, nizefe, zbit konj. Torej so zahteve* Vojske in našega gospodarstva iste. o»ir«p v B ,»nršr/ mo 5<>l b.fo grič# ..Sj . . .... Kljub temu, da so v Bački, Banatu, Baranji in Sremu tjofti^ gojilj noniusa, pasje zalagala s plemenjaki le kobilarna Mezöhegye^, in ta deloma naš mali posestrilk in pa veleposestnik. Po ujedinjenjusmo dobili sicervečje število (ca. 20Ö) nonius-žrebcev, a odpadel jè glavni vir. Iz katerega smo dori^ örpall. K sreči imamo v naši državi nekaj privatnih kobilarn jn pa konjerejsklh organizacij, ki oskrtiiijejo naše kraj4 e dobrimi noniusi. . . . Pravec kmečke konjereje v Sremu se po 1918. 1. ni dosti spremeJJL Konjereja po naših zasebnih kobilarnah pa je zaoč Stajala zbog provedbe agrarne reforme, .^a bi ohranjia popmo noniusev, je država ustanovila v Karadjordje.vu pri Bački- Pylanki drž. prgelo^ ki lepo napreduje. Poleg te pa imamo lepo urejeno, privatno kobilarno vpieposestya v Vukovaru, ki se more smatrati za eno najboljših kobilarn noniuse v na .'(conjtjpfqtu in v katp^i.so zastopane že v$e tri obstoječe linije noniusa. Tako da smo glede nadomestila z nonius-plemenjaki .... v • ivyxy 'popolnoma neodvisni od taostranstva. ,irjl Domače kobilarne, ki nam odgajajo noniuse, so: n.tI. iDržavna ergela Karadjordjevo. Qsnoypnaje leta 1921. Tedaj je nabavilo ministrstvo ‘3. *E.~Nonitis ■XV;rožrebljen~1923. leta: Kmetski konjereji pa je dala, ta zasebna kobilarna do današnjega dne okoli «250 pleme tijakO-V in veliko število dobrih plemenskih kobil. Si. pri - zurzenje -pletTienskih kpbilah; Kobile splavijo^ žVržejo vsled zunanjih vplivov na ma-jtemico ali pa vSled 'bolestnih sprememb na maternici, žre-betnjaku samem. Te spremembe so deloma nekužne- nravi a li pa jih povzródajo bakterije, iglive, kil so nosilke f raznovrstnega kužila. injioyog i ■ K JVitänjirii vplivórti rtìa ìhatèrnico ipriStèvatao udarce raz-•tìfh 'ti-dik’ predmetov1,''köf uääiöe od!rtìda ali^ kopita''itd: Ti vpit'-vt'izZoVejö, da se materničrio'mišičeVje skrči.’ VSied tega skrčenja — kontrakcije zrdbètrffakà1, sè odlušči posteljica öd ma-ternicé; telesni/plod-se* zamori, ker preneha dotok krvi iz .maternega • telesa ain kobila> zvržes? Smrt telusa ! (ploda) >in >sle-. deči splav nastopi tudi,KČei>te materna: kri preitasičena iogljikovo kislinoj odnosnoj če ji, primanjkuje kisika,, -dogaja, če upotrebUav^mpK^hreje kobile za prenaporna dela ali pa jih pr^bitro gonimo. Nadalje povzročajo pplay pri. kpbilah;razna krmila,, bilke,, ■ kakor, glavičica, • esparzeta k > dr. ter , nekatere ■mineraiske snovi, kakor^fosfor« bakrene, in svinčene soli i. dr. Končno .splayijoirppgestp;kobile,fiki so obptale ali pa prebolele smoliko, pljučnico in slične bolezni. , , T jPp največ pa so vzrokj da . kobile predčasno povržejo, razna obolenja in^ynejija'tia maternici,,ki;ph povzročajo razne glive, bakterije, predvsem pa. »bapillps paratyphi abortus equi«. Izjejnoma mor^, pa .vsaka,,^:J}ya.„ki.- .ppv^ročava vnesla . ta gnojenja v maternici, izzvati, da se posteljica odloči in tako posredno .siprt fetusa in pa splav pri kobili. Toda to so le posamezni slučaji, medtem ko nastopi ' splav pri okužbi z navedemim badilom epidemično in resno ogroža konjerejo. V Okuženih htavih poleg'tega obole se navidezno zdravo ožreb-Ijena žpbeja nà hrömoti, kl je posledica kužnega splava in ki se konča po navadi smrtno, kar* števlo gubltkoV še znatno poveča. Hlev dkuzimo s tem, dà uvrstinio okuženo kobilo med zdrave. Tzključeno ‘pa rii, da Se ókUzi bréjà koblla ' ž navedenim kužilom, ki je v prirodi zelo razširjen, tudi na drug način, zlasti’ ker SO Žfvarti v tem stanju posebno. sprejemljiVe in Äterij cÄlpornfe proti boleznim. - wrtttl; : »jpi Stran 3 % uS'igiTi Seznam licencovànih žrebcev za plemenihto tiobo 1927. Srez Plemenilna postaja ,, >( Žrebca Št. ime in pasma Ljub- Vnanje Gorice 1 Dušan, nor. ljana Brest 2 Elias, nor. Podbrezje 67 Gyurko, am. dirk. Kranj Primskovo 3 Triglav, nor. A rja vas > 4 Norbert, ;Wprj » 5 Maks, nor. Celje Braslovče 6 b^arquis, belg. •St. Jtflij' ob p-i. • , 46 -Gačha, Mfl * ! 4 Maribor desni biti Razvanje 7 Bojan, nor. Biš 1 8 Calvados, bèlg. C 00 o £ n gi Quidam dfe Hemptimfe, of. bélgi1 ■ u ! • ' , Zgor. Korena : 12 Clairon de Longport, belg. rt *C ■SÌ : Spodnje Verjane , 13- Gambrinus, belg. Trotkova 14 Tronton, belg. Ljutomer Cven . 71 R9.derin, am, dirk. Turnišče 50; Monte Christo, am. .dirk... ■ ,, Barislavci, 1.0 , Martin, belg.. Gorca 11 Allod Norberd, nor. Zagojiči 15 Luno, nóri Ptuj Slovenja vas 16 Kruger, ’belg. Lancova vaš 17 Martin, bblgt Janežovski vrh ;, 18 i Apollo, nor.. 1 . Strjanci 1? Podarke, belg. . Ivanjkovci 56 Bravo, nor. - Fukslinci 20 'Fia#V.1 j11 1 ^'flV.'.'J H'l-Jl.i'iT"i'1V ■ " Brabant, belg. Rakičan 21 Marina, lipican. Satahovci 22 Intirol, nor. n '23 Leander,'belg. '" 'rt <*■* ? Sèbebòrci 24 Leander, belg • ; / , o ; M • 'Serdica' 25. Cezar, belg,.. . .... cn Skakovci 26 Moltke, nor. rt I rg s Tišina 27 Morgan, belg. s 1 s Vančavas !i28' Profesor, belg. 'S ' 'vaiieča 29' Cezar, belgi1' (Ol »Jßiä 'Skakovci' ;30 Moltke.i nor. •: -j i m-. - ijj- ifc Marius de Steaume, or. belg.... . Krašče 32 .Morgan, belg. Zenkovci 33 Cezar, brig. (Nemščak) Beltinci 34 Rubin, ,belg. Crenšovci 35 Brabant, belg. 'Dobrovnik 36 Nacles, belg. Ültül UO L'iöolgsv » 37 'Parpay, belg. . toloaiob iJvirf Dolina' SiO ' 38 Edi, belg. 1 .... ; «%•’ Gàberje , $ Ruder, belg. , rt i ••• to I ! ■ tt - ; 40 Bismark, belg. : 1 Do). Lendava) 4f Bismark, belg.’ 1 rt • »* '42' Bismark, belg, ’jjf ' Gor. BntM 43 Brabant, beljfl ') .; (tj m Q • ' Gor. 'Biitrich ' 44 Brabant, helg. . 1 Ü*f3l v 'j i ij, tti i • U! '■ , 45 Brabant,. belg. Gor. L#koš ’47 •Orthalan, belg. Hotiza . ,48: Ruder, belg. I W W iBraéantj fBe lg. ' 1 ‘&>t !51 Ruder, belg, .ontsirv onds«<>q Srez i j-. \ i< :%i i.ui ftn -5 , Plemenilna :! 1 poštama ' ' t, -, .Žrebca . ; t ime in. pasma a 2 Trnjè 52 8^»- - ; Hotite* 53 Rudar, belg. . . «ota lebniv O 0 O H Kot 54 Annan, belg. .i n ; .. Mosti« . , .55 Brigant, ,bplg.a Gardinov.ec r57 Ruder, belg. , . .... ri . , 58 JogUn, brig. . m. 59 Ruder, belg. Šenkovec' éo Rodlf'bčik. Pribišlaveć * '* ' 61 Oli, brig;' 8 onifiàldo ni wsd Trnovce <>i Hjffod .62 Fuks, belg. i 'igàtbàtsntf Mursko < .. , (63 Arman, belg. Miklavec 64 Ruder, brig. ft 65 Edi, brig. ‘i’ \ Vratisinec ’ 66 ' Roder, brig. v8 Gornji Kraljevac • 68 . Parov, brig. -begftfi. {tiiéèifttl *3- • *• 'h l)(i « .i' / (69 Edi, brig. Žižkovec j|,.i ,70 Rudi, brig. „ Strahoninec 72 Monton, belg. Čakovec '73 'Jupiter a'Appetenc, orig. belg. M '74 jéck de' BonChout, orig. brig. 0ß: 1 m Bièydl du Croiseau, orig. brig. ‘ r J ' 76 Pourquoi Pas, orig. brig. ,, ... Brezovec f,a , 71 Arist, belg.. Zagreb 78 Poluz, križ. nor. Vucetinec 79 Joglin, belg. Palinovac 80 Gardjs, belg. ' . tt 'tt Arist, madjimur. ' Cehovan ,;82 Bérli,' medjtmur. Donji Vidbveci. ' /t •83 Maks, belg, iinsutui ' O1 / 84 ! Tripon, belg. . 4,-. ,,vii .li,«,. Goiščan 203. 85 Parfaj, belg. . . GpriČ4n 254 86 Goričan 284 87 v , j • . . Arist, brig. Goričan ' •88 Andai«,''tlitg;' .ms.\ Lukovec ot 9ž on ,£89 Antonija brig«-,,,,; . ■ ‘ n-1: ' ÜH.Tß t S fTt* 90 i,Rodi, brig. . i M t. Hanušeyec 91 Carili,, briar. Jurčevec *92 Brabant,beìg. Orehovica 93 Parti, brig. bo ■ g-, ), Pélowec M Ari#*, brig. , au j , ; • .2; ; ,95 Cezar, bplg., {jj . .Donji, Kraljevce 96 Carli*, brig. ~ |?relog 2)17 97 Wailano, belg. ‘ " * Prelog 460 98 'Vfafpmi?1 1 ‘“dviRm Ä ' Diekkhovec pnqiJii 99 Joglin, belg. C* lA IviM j Novakovec .t9ri»l5 1O0 Argus, medjimur. , , ' f* tr/ 101 Edi, medjjmur. ;,vj «j. . 102 Filipan, medjimur. ■ Domašinec ' ' ° 103 ‘ Arinj' brig.' f d ßlX 14( Turčišec ’ 104 Gardi*, ' belg. »v . a . . - Donja. Dubrava- 'gi toa Bugar, medjimur. Kotoriba en ntTj 106 I Brilant,,medjimur. , .. 107 Leon, madjimur. . . » t jv .•,, . 108 Harman, medjimur. ■ ' ongo motlto« nmbtrin 109 Vàjser, medjimur. '£il SÄwöÄ?x,(Xi it**! Iti 2VÄöß>i ^omaioiti -«trebil Oiwil .ffKg&gTS .ßferivs & -V ■ v -, ... . „ , •.......... ., . , . . . „ . , .^KohlOTiec11 - . ■ . Pne 13. mala HZT -IHHI In dcer se okužijo kobile skozi prebavni trakt, to je ■p (dcuženo klajo, in vodo. Glive »kužnega splava« prodro sluznico prebavil ter dospelo potom krvnega toka ali1 telesnih jsokov do maternice^, kjer se razmnože na maternični sluznici. ijTu' |ib najdemo v VeUkih množinah, zlasti, pa v gnoinem Iz-jpedu, ki ga proizvaja obolela sluznica. Sem in tla prodro glive tudi v fetus (plod) sam, tako da rse že olcužen ‘rodi. Istotako lahko okuži tudi žrebec Kobilo’ pri' oplernehitvl, vendar zaostala število,ute /Vrste okužbe znatno H za dru-- day, g »d ■ • Kaki so.predhodni znaki,..predno kobila zvrže? Kobila jie kaže pred splavom’rtikàkift ' zhakov obolenja. Le tik pred splavom postane malo nemirna, sramnica nabrekne in zaruđi. Telesna toplota le malenkostno gvišana. Plod) kobila brzo Izbaci in običajno s posteljico. Nato se kobila äiitrq popravi. Edina posledica, Id }o opaziin!o ?ha kobili Je, da .se Ji izceja iz \sramntce umazano-belkasta' sluz, ki traja 14 dni dó 3 mese- j yl*,i f-ihi *■> »M ! . j J,»JI jcev. J,;i J ‘.I -‘h -*» 'CO j f, V prvi tretjini9bjejo^tl, od.prvega do vdetega četrtega meseca odpade 50%-vsehi slučajev na kužne vzroke, ostaja polovica splavov pa jfe'hekužnega vira. Od 4. do 8. meseca se sorazmerno zmanjša števiiokuŽnih splavov: Večji del njih so, ppsledice zunanjih Vplivov. To Je (z ozirom na konjerejo) I čas.,težllh.poljih .del,,:jeséqskp setve I. dir., ko breje kobile boh upregamo. v težka :td«Ja.' V; zadnji tretinji brejosti, to je tod devetega meseeb do ožrebitve pa so po večini vsi splavi kužne narave, le mail® Odstotek njih so posledice drugih škodljivih vplivov. ■’ n (S t ° e' ! " ’ "tflg0enske"inere,*kHih-podvzamemo v svrho pobijanja-te kužne bolesni ki je zvrgla ih pri ka- jjeri se ne mqtg, ,ttF,e?$vp!$np ugotoviti, da so fo-.povzročili zunanji vplivi, moramo c tako] odjdvojiti od . ostalih, i zdravih kobil Hlev, odnosni»1 fetarjo, v kateri Je kobila zvrgla, moramo temeljito očistiti, gfibj Ih %teljtf popalltt, Vse predmete pa, jel so prišli z izceden:‘V^otìkb ali šaro1 diiig; način po-besnaženi, pa moramo JÌòbr/3 oprati In razkužiti. !. j Da se mora kobihr lečiti, predno se ]o zopet pripušča, je umevna Lečenje se Vrši z izpiranjem z razkužujočimi sredstvi in s cepknjem proti kužnemu splavu. Slèdflje pa je stvar strokovnjakov. .*» |fv Poleg navedenega, pa je Weba kreniti pažnjo tudi žrebetom, Id so se skòtila V tako okuženih hlevih,ódhòfeno »hro-motl žrebet«. Pod tem nazivom jazumemq skupino bolezni, ki se pojavljajo ali takoj po porodu ali v prvih dnevih po ožre-bttvi In to v raznih oblikah. »;' Skupno pa so. jim otekline f» sklepih in šepahje —* ,tf ^ . . Kod zunanje povzročitelje kraka bi bite 'omeniti vse okolnosti, ki'mehanično vplivajo na skočni sklep. !Tako n. pr. pre-nakladanje, pri kateriem • mora konj tovor takbrekoč dvigati ž ztud!njiMi; nogami; slaba, polžka pota; :na katerih konj spodrsava^ itažaj ali v stran. Tudi> nepravilho kovanje;' če ko-vač'Preveč spodrezuje pete.in pa težke, previsoke oprim-riiCe* neugodno tiplivajo na okostje in sklepe, zlasti pa na skočni člen. Istotako je kvarno dolgotrajno kalopiranje, predvsem na trdih, kamenitih deh. Da še vsi ti'zunanji uplivi' tem lažje in sigumeje uveljavijo,1' čim' Slabše razvit je skočni sklep in čim bolj nagiba k-raznim obolenjem,'je jasno: M Iz tega razloga mora konjérèjec tudi v tem pogledu svojo priplodhb Živino dobro proučiti, prćdno jo uporabi ža pleme. SL Društvene uesti. Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast f v' Ivanjkovclh; 1 Z k P I S NI K 0 ‘odoorovf seji, ki se je vršila dne 21. aprila 1927 ob na 10. uro dopoldne v hotelu pri Črnem orlu v Mariboru. Navzoči: Predsednik g. Lovro Petovar, za mariborsko oblast, svetnik ing. Zidanšek, dr. Rajer, žzdr. Veble, za fy|ietijjsko dijužbjo kmetijski referent g. Cerne ter odborniki gg. PirnatTJanžekovič, Turnšek, Zemljič Fric, Slavič, Bedernjak in Šegula. 'niiKiv 'i ' iti • ■ ■■ .* 1 'i. • . ■;:» •. ' j&ß i-. --. ■ . ■. t)nev ini,i J e d: V/.{^ 1 ■ R . 1. Poročilo predsednika. ,, .. i , 2. Blagajniško poročilo za leto 1926. ' . 3. Došli dopisi. ' ^ ' 4. Predlogi zä občttl Zbdr.' 5. Naarf preniovànja zä Ièto'1927. 6. Razstava vLjtfbljani; 1 7? Sfučajiriošti.1' ' 'Atti'. Predsednik Lovno Petovar pozdraVinavzočeza-stopnike in odbornike, konstatira sklepčnost ter pozove gpsp. ÖriVca; da ptiči ta ’ zapisnik o'! zadnji oflboroviseji z dne 24'.’ juniji '192&. 4 ■" ! ,,Vl --1 ■ » Itn v»’ Kzapi^Älkri še'oplaši1 gòsp: Svetnik Zidanšekter' prosi, da se popravi v zapisniku stavek »da se pomalme mešto upravni-fca V H/fettegorile-k-V IJ 'kategorijo« ter predsednik pristavi, dà je za tdžtttnetP JiaštiS v zapisniku : dà društvi v'Čakovcu ta 'Vàraidtau riista fingirani, atapakttov'vojašKih rokah. Zapisnik se nato soglasno odMrtl '' '1 ' "r:i , Ad. 2. Predsednik Lovro Petovar poroča nato, da so se kakor do sedaj vedno vodili dve blagajni in sicer:' 1. Redna blagajna, ki izkazuje prejemkov 28.767.39 Din in sicer preostanek leta 1925; 17.982.28 Din, oglasi-746'Din; obresti 754.6! Diri, članarina 8.284.50 in podpor 1000 Din. • V izdatkih pa: za upravo l.'849.06, odborove Seje 2.012 Din, »Konjerejec« 6.494 Dih, ‘stroški Poštne hranilnice 113.65 Din, vrnjeni dtelćži podružnicam 22.50 Diri, stroški'razstave v Ljubljani 774 Din’in razstava Ormož 1000 Din. Preostanek znaša 16.502.18 Din. 2. Premovalna blagajna, ki izkazuje prejemkov 49^863 Din in sicer preostanka iz, leta 1925 9.585.50 Din, prispevkov denarnih zavodov 31700 Diri, državne podpore 20.7Ž4.80 Din, darila okrajnih zastopov 5.500 Din, razstavni odbor 5.500 Din, obresti 700.20 Din, . prispevki podružnic 500 Diri, prispevki občin 1000 Din, prispevki, zadrug 1000 Din, prispevki zasebnikov 600 Din ter lastnih sredstev 1052.50 Diri. V izdatkih: prempvanjska darila 42.585 Din, režija 4.090 Din, Dirkalskemu društvu 2000 Din, preostanek 1.188 Din. Obe poročili se vzameta z odobrenjem na znanje. G. predsedpik poroča še k tej točki; da,je oblastna skupščina vzela; v svoj proračun znesek po 40.000 Din za premo-vanja in licenciranja žrebcey,. licenciranje jepa že izvršen,o ter je Konjerejsko društvo odlvisno , popolnoma od tega prispevka. Ad. 3; Vloga štirih lastnikov dr/aynih, žrebcev:is prošnjo, da se privatni žrebci več ne liceneirajo,,; odnosno, da se naj postfapa z vso strogostjo. Predsednik:, Društvo ne pjorpj ničesar ukreniti, ker so merodta-jni za licenciranje .žrebcev gotovi predpisi, konjerejsko; društvo-je pa „itak, ,,y, zadn jifj 1® tih sklenilo,' da se pri licenciranih naj. postopa rigorozno ter predpišejo kaani, .- *i- !p rii Gate! 'Dragopolje izreka pripravljenost, i da prevzame dr-'žaVriega Žrtebea' v oskrbo. Predsednik: Se ni moglo ugoditi, kèr rif’tlilo !žrebćev.: 1 ' • ta t ita ; 1 Vfeliki 'MjJSh, Maribor : Mnenje glede |pogodbe s 1CSR, Madžarsko, Nemčijo in Grčijo. Predsednik:-Ni Mogel rešiti sam'ter prosi, da se reši zadeva sporazumno z g., ing. Lahom. - ‘j j >lii 1 Dirkàisko društvo Màribor: Prošnja za-podporo.* Se ne mòte ugoditi,' doVöii sie (pa Dirkalskemu' društvu v Ljutomeru Ì0Ó(! Diri.' - Veliki župkril Maribbt: Vlbga ria fniriistrstvo poljoprivrede za1 podporo Vzdrževalninei'Sč'VžaMri'na znanje. Martin Čeh, Ptuj, prošnja’za žrebca v prepisih Kmét. tef. Černe poroča, da se ne mòre ustreči. ker žreibča ni. , .Država^, žrebčarna; Ponudba v odkup žrebcev: se nišo odkupili. ...... , .Qkraini odbor Qornja, Radgona ob,vešča q Voiiranju 15Ö0 Din, ki se Pa niso sprejeli,, ker je znesek za premiranje premajhen, ( Podružnica Konjice: Prošnja-,za diplomo podkovaču Gob-cu:.Ni sredstey.. a ; _ ; Direkcija državnih ,železnic;:1- Doyoliepje ; Za polovično vožnjo, if, aSataiivs -v-: - .bo«! - S tem J* končana točka y „KffllBrigfec** Stran ? Dne 15. maja 192*7 Nato povzame' porbSlfS''gl'kmet. fflß Cerne, àédanji upravnik žrebčarrie, siedle prenosa' konjereje od države na samoupravo: Pravi, da' si) mnenja oddvoj’èna. Beograd !je mnenja, naj bi se preneslo vse na1'samouprave'— bdije bi pa bilo? dà bi ostalo, kakor jè bilo do sedaj,’vendar pod kontrolo samoupravnih oblasti. JPorpča- nato o odpustu ,.V žrebčarni, kar se je telegra-fično odredili), ter, da je/ zaprosil plemenske postaje (občine), da bi te odjpuščene ljudi za dobo treh mesecev plačale. . Predsednik pripominja,»da bi samouprava lahko prevzela le take Stvaži, ki bodo imele krkje-nr stalnih davčnih-virifc ICéP 'sé mora taČuririti s'tein, r,da bodo v prinddhjlh letih'Vsi ■ državni žrefcci'postali Aeratali ter b!i 'ib'''i&ménlio*izdatek Din 2,000.00(K—, * kar da 20% rib obremenitev ^blhstrfe davčne I osnove,, ie iak izdatek zg,S$moupt;ayo nemoggč. Ditstkol 'le 'predfolžifo svcnečasritr sesiavljdiio riogodbo ministrstvu, ki pg-,.je! istc^?vkljub' iritèrvenèiji, &.) svetnica Zit danšeka gladko odklonile. Potom samouprava Se bi gotovo lažje npšla primerrja^ureditev. Zaprpsi g.< svetnika .Zidanšekg m ref." g. Černeta, dà sestavita glede tega vrirašarija^ resolH-cijo, ki bi se;kot predlog predložila občnem^,zboru. ', O. živinozdravnik Veblè PiSrpČa o listu ^.»Konjerejec«, ki 'je precej nazadoval. To nazadovanje le ^gotovo1. Iskati v dejstvu, da se strokovn}) Članki niso honorirali fta' prosi, da Se najde Iholdus. s katerim bi) se temri toapoiib^lö.l. Na združitev +yseh stròkovnjh listov še v prihodnjih letjh ni za misliti. ? Zato se sklene,- da se- plača za vsako stran najmanje Djn 75.—za strokovne člapk^ta- SP- V zadeve pooblaš- čata predsedftik in ziviflozdrrfvnik Veble. '!r;: ö .v/.öfe! ’'"K.r.d6:1311'■* Ad 5. Premovanje (927: Predsednik poroča, da ima iz prejšnjega leta v to svrho samo Din 100 .—. Konjereja uspe-Va’Te v šestih Srezih, V osfafih pa nazidtije. PrèriloVànijé bi se tedaj naj izvršilo le v teh srezih, to pa le če bodo potrebni zneski na razpolago. Drugih sklepov pa danes ni mogoče storiti. Svetnik Zidanšek poroča, da je z amendementom stavlje-..; nih v proračun za celo državo Din 200.000.—, ter je treba') vložiti prošnjo takoj, ako se hoče prejeti primeren znesek. ||| Razstava Ljubljana: Predsednik poroča, da bi z ozirom.) na to prireditev, ki se vrši v širšem obsegu, moralo društvo [j najmanj postaviti dve skupini po 12 konj. Predpriprave bi pài se izvršile s pomočjo podružnic v Ormožu in Ljutomeru, fi- ! nanciranje iz lastnih sredstev pa je nemogoče. V debati po- j vdarja g. Zemljič, da mora razstavni odbor v Ljubljani, ako ' hoče, da se društvo vdeleži razstave, prevzeti jamstvo za to, da se bode odlbor do zadnjega pobrigal za odpremo in preskrbo, ker se drugače ne moremo vdeležiti razstave. Predlaga, da se naj tudi žrebci razstavijo. Predsednik pripomni, da si pridržimo prosto roko ter se nam naj v tem oziru ne dela nobenih predpisov. O. Slavič predlaga, dk se priredi ob razstavi dirka, katere bi se udeležili tudi ljutomerski dirkači, tako bi bilo lažje postaviti potrebno število konjev na razstavo. G. Zemljič predlaga, da se kupi žrebec Rodaun. Sklene sé prošnja po siati preko velikega župana v Mariboru na ministrstvo v Beograd. G. Bedernjak zaprosi za članski. imenik. ki se mu bo poslal. . . , G. Zemljič prosil'da bi se k prém&varfjerii pritégnil tuđi strokdvhjkk. Ptosi 'nadalje, da' ’bi" držrivni 'žrebci oštali fakoj ria 'pbütäji v Ljutomeru. H koncu, opposti g. syetnik Zidanšek g^Gradta, ki seje ni moggj vdeležiti1,nakar zaključuje., predsednic. odboroyp sejo rter naznanja, da^se v?ši občni ,zbor ob 13. uri v Istih prostorih. . . ' ■ - ■ r 1 -,r■■ '.• n* • -- ’ . j-/) 'j-'*?'- 'Lovro Peto var, predsednik.- ...■ Griveo,i-;zapisnikar. .ta«A;.ey|}«s3i i*. Mnsvortrm fsriqboq ni bd-I- rij iecr ogni, Občni zbor Konjerejskega društva za mariborsko oblast se je vyšil dne 21. aprila 1927 v, hotelu »Pri črnem, prta« ter je, bil izredno lepo, obiskani typlikò županstvo je zastopal gpsp.( svetnik, Zidanšek in . gosp. dr. Raiar. žre.bčarno gosp. ravnatelj Cerne, Rmetiisko družbo gosp. ing. Lah, oblgstna skupščina je,bila zastopana po,(6 oblastnih posiancilj in kmetijskem referentu mariborske oblasti gosp. Zupaniču, Ko-njerejsko društvo pa po odbornikih in številnih konjerej-cih. • Točno ob 1. uri je otvortt~g~-predsednik Lovro Petovar zborovanje ter predvsem pozdravil vse hdeležnike. Omenjal je izgubo upravnika žrebčarne gosp. Žlajpaha, katerega se posebno Pogreša» ,še pri, »Konjereicu* ;rier, sg ,v..imenu društva )i skremži zahvaljuje, - za. ■ mjefflovo- izbofroo . delovanje. Nato .čestita! .svetniku, Zidanšku, direktorju < Žlajpahu? >ter-. -km. referentu Černetu k imenovaniuza živinorejske, inšpektorje in preide na dnevni red. Iz poročila o delovanju posnamemo, da šteje društvo 11 podružnic z 10 ustanovniki, 397 člani, večiim številom naročnikov »Konjerejca«, ki niso člani. Najmočnejša je podružnica v Ormožu, najboljša pa konjereja v srezih Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec .in Prelog. Premovaeja so se izvedla le v tistih okoliših, kjer je- tudi od privatnih strani prišlo zadostno število prispevkov. Delovanje društva je bilo vseskozi v najlepših odlnošajih s posameznimi oblastmi. Vršile so se tri seje, ki so se obravnavale v »Konjerejcu«. Razstave v Ljubljani se je društvo udeležilo z dvema skupinama. Ker je odprodaja žrebet v plemenske svrhe nemogoča, je tudi mrzlokrvna konjereja postala nerentabilna ter bo treba gledati v prihodnje le na prvovrstno kvalitativnega konja, kar pa bo posebno težko z ozirom na dejstvo, da postajajo žrebci stari ter bodo v par letih postali skoraj vsi naenkrat nepo-rabni; izgledi za nakup novih so pa malenkostni, ali jih pa sploh ni. Iz premovalne blagajne posnamemo, da se ie izdalo za premovanja nad 40.000 Din. • Ker nastajajo razdvojena mišljenja, pod katero področje naj pravzaprav v prihodnje spadk konjereja, to je ali pod samouprave ali pa pod državno upravo, se je stavila "in Sprejela sledeča resolucija: »Občni zbor Konjerejskega društva za mariborsko oblast je, mišljenja, da spada konjàrstyo v področje ministrstva za poljoprivredo, ki . pa naj pospešuje konjerejo v. sporazumu z oblastno samoupravo in konjerejskimi. društvi > V področje ministrstva spadajo državne kobilarne in žrebčarna na Selu. V svrho sporazumnega pospeševanja konjarstva,' naj bi se ustanovi) kdnjeréjski sosvet, v' katerem bi bili žastopani odposlanec žrebčame, odposlanec oblastnih samouprav, odposlanec konjerejskih društev in oblastna kmetijska referenta. Konjerejski sosvet bi imel nalogo, da odločuje v pasemskih vprašanjih/.pri'’‘Hčencovanju in dodelitvi žrebcev.! Ravno-tako naj bi skrbel in podpiral premovanja in razstave kom, prireditev dirk in skrbel za prodajo konj, posebno žrebet in plemenskih konj.« Nadalje so se storili važni sklepi glede uprave v »Ko-njerejcu« ter sklepi glede dajatve konj po vojaškem zakotju. Glede razstave v Ljubljani se je sklenilo, da se Konjerej-sko društvo te razstave, ki je zamišljena v večjem obsegu, v letošnjem letu udeleži v dveh skupinah po 12 konj, ako bo iprišlo z razstavnim odborom v Ljubljani do sporazuma glede ;, . ; •*« , 1;<» ;> j ; ? *' * 4 ; .' f*i-> i' \ ly " * . '■ zahtev, ki jih v smislu predloga konjerejcev mora društvo staviti. ’r< Posojilnica V Mariboru Narodni dom nam je naklonila za letošilje leto podpore 2000 Din. Za to velikodušno darilo, ki je dokaz, kako visbko > cenijo delo za gospodarski napredek, naša najiskrenejša Zahvala. Jt':' 11 1 Naročnina, odnosno članarina. Pri prvi številki so popolnoma izostale položnice, prilagamo jih sedaj s prošnjo, da naj vsak takoj vpošl je, članarino. Prihrani se nam tako veliko nepotrebnega dela. Prispevki za še ostale 4 številke so za-sigurant — .,takor„4a bodo ostale številke pravočasno, izšle. Pridobivajte novih članov, novih naročnikov.. Čeravno gmotni uspehi konjereje danes niso povoljni, vendar pa za svojo organizacijo 20 Din žamore odriniti,1 kdor se peča S konjerejo. Kdor pa noče VeČ lista; pa prosimo; da' gà Vrne. Izdaji: Konjeiejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik:' Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo odgovoren'* Vekoslav Cizelj, ,—r Tisk Mariborske tiskarne,. predstavnik: , , Stanko Detela, ravnatelj — Vsi v Mariboru. . Komnu in opREme za konje od nauadne do najfinej^ ' urste za lahko In težko uožnjo, kakor tudi razne potrebščine-:, DEŽ HE PLAHTE za konje Iri uazoue, suetiljke za kočiju, bičeunike, brzde, kresal-nike za noge. Dalje uelika izbira potnih koučekau, ročnih torbic, listnic, nahrbtnikou, gamaše i, t d. nagobčniki in ourgtniki za pse GONILNI 1E R m EH I za mline In žage IUR H HRRU05 Flleksandroua cesta ài. 13 Slomškovi trg št. 6 mn ri bo r