Primorski dnevnik NEDELJA, 3. APRILA 2016 št. 78 (21.618) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store SLOVENIJA - Na 2. strani Protivladna shoda v Ljubljani Za Cerarja oba nepotrebna NABREŽINA - Na 5. strani Zapletena preiskava o eksploziji na trgu Na delu tožilstvo, policija, karabinjerji in gasilci GORICA - Na 17. strani Padec z balkona usoden za žensko Do nesreče je prišlo v Ločniku BENETKE - Fincantieri bo v Tržiču in Margheri za Carnival gradil še pet novih potniških ladij Dela bo še dolgo dovolj DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji ---i Í vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it BENETKE - Tri milijarde evrov. Toliko je vredna pogodba, ki jo je družba Fincantieri včeraj v Benetkah podpisala z ameriškim velikanom Carnival (na področju turističnega križarjenja največja družba na svetu) za izgradnjo še dodatnih pet potniških ladij med letoma 2019 in 2020. Po besedah pooblaščenega upravitelja družbe Giu-seppeja Bona je to eden največjih dogovorov, ki jih je kdaj doseglo kako italijansko podjetje. Potniške ladje bodo gradili v ladjedelnicah v Tržiču in Margheri pri Benetkah, po izgradnji pa bodo plule na azijskih, avstralskih in drugih rutah, ki veljajo za najbolj perspektivne. Od leta 1990 je Fincantieri zgradil že 72 velikih potniških ladij, od teh 60 za Carnival, 24 pa jih je v fazi gradnje. Dela do konca desetletja je za več tisoč ljudi. Na 3. strani PREBEZNIKI Avstrija spet grozi z zaporo na Brennerju DUNAJ - Avstrijski minister za obrambo Hans Peter Doskozil je v pogovoru za nemški časnik Die Welt napovedal, da Dunaj načrtuje na meji z Italijo namestiti vojsko, s katero želijo zaustaviti pričakovano povečanje števila beguncev, ki želijo v severno Evropo. S prihodom pomladi in zaprtjem balkanske poti se bo namreč povečalo število prihodov beguncev v Italijo. Na 2. strani TRST - Obnova stavb in selitev šol Na zavodu Zois jezni na Pokrajino Sant'Anna impresa Traíporli funíóri I KK kak5] ka, £! jenkova i, sežana o TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ** ODSTRANITEV VASKULARNIH tN PrGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologijo salom | Ul. Petra Koslerja 1S, Sežana w BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 podi 9771124666007 2 Nedelja, 3. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ITALIJA Renzi zdaj v ofenzivi RIM - Odstop ministrice Guidijeve je spravil vlado v zadrego in opogumil opozicijo, premier Matteo Renzi pa je že v ofenzivi. Zavrnil je sicer namigovanja, da so preiskave okrog črpanja nafte in plina, »pred referendumska« tempirana bomba politiziranega sodstva, a pravi, da vlada in Demokratska stranka doživljata silovit politični napad. Po vrnitvi iz ZDA je premier na shodu politične šole mladih demokratov dejal, da »sveta aliansa« opozicijskih sil želi zrušiti vlado (predstavili bodo nezaupnico, op.ur.), ker se boji, da jo bodo volivci na oktobrskem referendumu o ustavnih spremembah »odpihnili«. Na shodu, na katerem se je najbrž vnovič zameril sindikatom, ko je zatrdil, da je šef Fiata Sergio Marchion-ne, s katerim se je srečal v ZDA, bolj napreden od njih (»kdor ustvarja delovna mesta, je levičar,« je dejal Renzi), je Renzi dejal, da so vladne pobude na področju črpanja nafte usmerjene v okrepitev delovnih mest, zlasti na jugu države. Odstop ministrice Guidi (ki je v intervjuju za Corriere della sera dejala, da svojemu možu ni razkrila ničesar, kar ne bi bilo v parlamentarnih aktih) pa je po njegovem mnenju dokaz, da se njegova vlada razlikuje od vseh prejšnjih. Guidijeva res ni preiskovana oseba, a jo je javni tožilec iz Potenze, ki raziskuje morebitne nečednosti, sporočil, da jo nameravajo zaslišati, poleg nje pa tudi ministrico Mario Eleno Boschi. Kakorkoli že, Renzi pravi, da opozicij ni mar ne za referendum o črpanju nafte (17. april) ne za junijske upravne volitve, temveč le za oktobrski referendum, na katere bo jasno, kdo si v državi resnično želi sprememb. Napovedal je tudi, da bo njegova stranka ovadila duhovnega vodjo Gibanja petih zvezd Bep-peja Grilla zaradi obrekovanja. »Pripadniki naše stranke ne zaslužijo, da jih blati pravnomočno obsojeni posameznik. O tem, kdo krade in kdo ne, odločajo sodišča, ne pa ljudska sodišča ali politiki,« je dejal. Grobišče v Palmiri ki Ji AVSTRIJA - Notranji minister za strožji nadzor Brennerja Napovedujejo naval pribežnikov iz Italije Na meji vojska in najbrž čakalne vrste - Le predvolilni boj? Napetost na meji DAMASK - Na območju starodavnega sirskega mesta Palmira so našli množično grobišče s trupli 42 ljudi. Med trupli je 18 vojakov in 24 civilistov, med katerimi so tudi trije otroci. Gre za posmrtne ostanke vojakov in njihovih družin, ki so bili ubiti po maju 2015, ko je mesto zasedla IS. »Usmrtili so jih z obglavljenjem ali pa so jih ustrelili v glavo,« je dejal pripadnik sirske vojske. DUNAJ - Avstrija napoveduje še strožje postopke za obvladovanje predvidenega novega vala beguncev. Avstrijski minister za obrambo Hans Peter Do-skozil je v pogovoru za nemški časnik Die Welt napovedal, da Dunaj načrtuje na meji z Italijo namestiti vojsko, s katero želijo zaustaviti pričakovano povečanje števila beguncev, ki želijo v severno Evropo. S prihodom pomladi in zaprtjem balkanske poti se bo namreč povečalo število prihodov beguncev v Italijo. Avstrijski minister je še pojasnil, da bi avstrijski vojaki na meji na prelazu Brenner lahko izvajali obsežnejše kontrole, pomagali pri registraciji migrantov in humanitarni pomoči ter izgonih. »Za tako trdo politiko se je Dunaj odločil, ker zunanje meje EU še vedno niso učinkovito zavarovane, je izjavil Doskozil, ki je izrabil priložnost in ponovno pozval k vzpostavitvi civilno-vojaške misije EU, ki naj bi pomagala evropski agenciji za varovanje meja Frontex, kjer bi to bilo potrebno (denimo v Grčiji, Bolgariji in Italiji). Ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner je bila še bolj neposredna: »Več stotisoč ljudi se bo v prihodnjih tednih napotilo, ljudje bodo ra- Avstrijski minister za obrambo Hans Peter Doskozil ansa de volje čakali v vrstah na meji, če bo to jamstvo za red in stabilnost,« je dejala. Velja pa poudariti, da bodo v Avstriji kmalu predsedniške volitve, zato je takšne izjave treba obravnavati kot del volilne kampanje. Protibegunsko pa so bili včeraj razpoloženi tudi predstavniki skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova in skraj- ne stranke Ndp, ki so v Bocnu organizirali shod. S sovražnimi slogani so plašili ljudi, da bodo begunci prišli tudi na njihov konec in začeli ogrožati javni red in mir. Glavni krivec za ogroženost schen-gna je po mnenju desničarjev nemška kanclerka Angela Merkel, ki naj bi v Nemčijo nezakonito spustila 1,5 milijona beguncev. BAKU/EREVAN - V spopadih med armenskimi in azerbajdžanskimi silami vzdolž meje Gorskega Karaba-ha je umrlo več ljudi, med njimi 12-letni deček. Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Ozemeljski spor glede Gorskega Karaba-ha, kjer živijo v večini Armenci, ostaja nerešen in gre za enega od t. i. zamrznjenih konfliktov. Od leta 1994je v veljavi dogovor o prekinitvi spopadov, ki pa ni rešil spora. Raggijeva pred vsemi MILAN - Po javnomnenjski anketi, ki jo je Ipsos pripravil za dnevnik Corriere della sera, bi županska kandidatka Gibanja 5 zvezd Virginia Raggi na junijskih upravnih volitvah v Rimu v prvem krogu prejela 27,5% glasov. Pet odstotkov manj bi prejel kandidat Demokratske stranke Roberto Giacc-hetti, 7,5 odstotkov manj pa desni-čarka Giorgia Meloni. V drugem krogu bi Raggijeva premagala kateregakoli tekmeca, najtesneje pa Melonije-vo (50,9% proti 49,1). SLOVENIJA - Politična shoda v prestolnici Vlada med dvema ognjema Desnica množično »v obrambo Slovenije«, na shodu proti elitam protestniki premiera Cerarja primerjali z Janšo LJUBLJANA - V Ljubljani sta bila včeraj dva shoda. Večjega, po oceni oblasti se ga je udeležilo 2000 ljudi, po navedbah organizatorjev pa od 8 do 10 tisoč, so na Trgu republike organizirali Zbor za republiko, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), SDS, NSi in SLS. Največ pozornosti je vzbudil govor prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janše, ki je opozoril na izseljevanje iz Slovenije. »Cela generacija vsako leto in to je uničevanje Slovenije,« je dejal. Kot je pojasnil, »aktualna vlada tega ne počne zavestno, ker je nesposobna«, ampak tisti, ki so to vlado postavili. »Slovenija se uničuje načrtno, hkrati pa se izko- Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 18. aprila 2016 ob 11.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 19. aprila 2016 ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2015; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2015; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. izvolitev Upravnega odbora in določitev honorarjev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. 7. razno. rišča migrantska kriza za to, da se okrepi njihovo volilno telo,« je prepričan Janša. Po njegovih besedah so med mi-granti tudi teroristi, problem v EU pa sta povzročili Grčija in Slovenija. »Schengen je padel na teh dveh točkah,« je poudaril. »Ne glede na zamere in slabe poteze evropskih voditeljev, pa je EU v tem zgodovinskem času za Slovence daleč najbolj ugodno okolje,« meni Janša. Predsednica NSi Ljudmila Novak je pozvala k "normalni Sloveniji", sočutju, odpuščanju in vključevanju, po poročanju STA pa je s tem povzročila negodovanje množice. Pozvala je k sočutju do beguncev in dejala, da je treba najprej pomagati tam, kjer so ti ljudje doma, »mi pa moramo pomagati človeku, se boriti proti zlu in terorizmu«. Vpitje in žvižgi so spremljali tudi njen poziv k "bolj demokratični desnici". K desnici, ki bo spoštovala argumente, spoštovala drugačna mnenja in si ne bo metala polen pod noge. K sodelovanju strank je pozval tudi prvak SLS Marko Zidanšek, ki je sicer opozoril, da se ljudje bojijo za svojo eksistenco, najprej ekonomsko in nato še fizično. Akademik Janko Kos je za Zbor za republiko ob migrantski krizi sicer spomnil na dobre izkušnje s priseljenci iz preteklosti, a se vprašal, kako se bo »populacija, ki je civilizacijsko, kulturno, versko in celo politično drugačna« lahko integrirala v evropsko civilizacijo. Od znotraj Slovenijo po njegovem slabi kulturni anarhizem, ki ne mara slovenske kulture. »Slovenija je oslabljena demografsko, politično, socialno, kulturno in nemara tudi jezikovno, to pa zato, ker sistemi te države ne delujejo, kot bi morali,» je izpostavil. Predsednik VSO Aleš Hojs pa je v uvodnem nagovoru poudaril, da je obramba potrebna »proti jugo menta-liteti, nasprotnikom slovenstva, starim partijskim strukturam in tistim, ki nikoli niso sprejeli samostojne Slovenije Miro Cerar ansa kot svoje domovine,« je dejal. Organizatorji so v posebni deklaraciji opozorili na množične migracije in pozvali politiko, naj prepreči prihod ilegalnih migrantov, tistim, ki nočejo spoštovati ustavnih načel slovenske države, pa zavrne gostoljubje, a tudi da v medčloveških odnosih ne sme biti prostora za sovraštvo do tujcev. Nekaj sto ljudi pa se je zbralo na shodu proti elitam na Kongresnem trgu v Ljubljani, na katerem so opozorili na revščino, brezposelnost, izkoriščanje delavcev, brezperspektivnost mladih v Sloveniji. Predsednik vlade Miro Cerar je menil, da nobeden od shodov, ki sta potekala v Ljubljani, ni bil utemeljen. Prvega, ki je potekal pod geslom V obrambo Slovenije, je ocenil kot negativisti-čnega. »Ta shod je imel celo spodbujevalen namen, k neki nestrpnosti proti nekomu, ki niti ne obstaja,« je dejal. O drugem shodu proti elitam pa je dejal, da se mu zdi popolnoma zgrešeno primerjati prvaka opozicije Janeza Janšo in njega. Udeleženci so namreč prišli na shod opremljeni z papirnatimi maskami, na katerih je bila polovica obraza premierja Cerarja, polovica pa predsednika največje opozicijske stranke SDS Janše. (sta, ur) ALPI/HROVATIN Somalec Rage potrdil, da je na procesu lagal RIM - O tem, da je sodišče v Perugii sprejelo odločitev za revizijo procesa, na katerem je bil za smrt novinarke Ilarie Alpi in tržaškega snemalca Mirana Hrovatina pred 22 leti v Somaliji, pravnomočno obsojen Somalec Hasci Omar Hassan, smo že poročali. Neuradno je zdaj potrjeno, da so preiskovalci v Veliki Britaniji zaslišali Somalca Ahmeda Alija Rageja, ki je na procesu s svojim pričevanjem »zašil« rojaka, lani v televizijski oddaji Chi l'ha visto pa svoje takratno pričevanje demanti-ral in je izjavil, da je bil za lažno pričevanje podmazan. Preiskovalci, na čelu z javno tožilko Elisabetto Ce-niccola, naj bi se bili z njim srečali marca letos v Birminghamu. Uradnih sporočil ni. Preiskovalci so povedali samo to, da je bilo tokratno pričevanje zapleteno in zahteva zato dodatno poglobitev, vendar se je izvedelo, da je Rage potrdil, da je na procesu lagal. Rage je v afero vstopil leta 1997, ko je politični policiji Digos izjavil, da je bil obtoženi in kasneje obsojeni Hassan član morilske skupine sedmih moških, ki so 20. marca 1994 v Mogadišu hladnokrvno umorili Alpijevo in Hrovatina. Zdaj 42-letni Hassan je po pravnomočni razsodbi odsedel 16 od 26 let zaporne kazni. Prošnjo za revizijo procesa so vložili njegovi zagovorniki Natale Caputo, Antonio Moriconi in Duale Duglas, nihče pa ji ni ugovarjal, niti mati Ilarie Alpi Luciana. Novi proces naj bi se začel prihodnji teden. / Primorski AKTUALNO Nedelja, 3. aprila 2016 3 FINCANTIERI - Podpis tri milijarde evrov vredne pogodbe Za družbo Carnival bodo zgradili še pet novih potniških ladij BENETKE - Družba Fincantieri bo še naprej eden od stebrov italijanskega izvoza. Svojemu obsežnemu port-felju naročil je namreč dodala novo naložbo, vredno tri milijarde evrov, saj bo za ameriški kolos Carnival, ki je na področju turističnega križarjenja največja družba na svetu, zgradila še dodatnih pet potniških ladij. Po besedah pooblaščenega upravitelja družbe Giu-seppeja Bona je to eden največjih dogovorov, ki jih je kdaj doseglo kako italijansko podjetje. »Naročilo bo v naslednjih letih omogočilo zaposlitev več tisoč ljudi, ogromno število malih in srednjih podjetjih pa bo zaradi tega preko nas povečalo svoj izvoz,« je pomen dogovora pojasnil Bono. »Vlada spremlja in podpira razvojne načrte družbe Fincantieri, saj je to družba, ki je zaradi svojega velikega mednarodnega ugleda, osrednjega pomena za italijansko ekonomijo,« je k temu dodal minister za infrastrukture in prevoz Graziano Delrio. Na včerajšnjem parafiranju dogovora v Benetkah (sprejeli so ga že marca lani, dodelali pa decembra) so povedali tudi, da bodo za Carnival 20. maja v Rotterdamu slovesno izročili tudi ladjo Koningsdam s tisoč člansko posadko, ki je sicer lepotica s Carni-valom povezane družbe Holland America Line. Za naš prostor je seveda pomembno predvsem to, da bodo novih pet potniških ladij med letoma 2019 in 2020 zgradili v ladjedelnicah v Tržiču in Margheri pri Benetkah. Dve od teh ladij bosta krasili znamko Costa Asia grupe Costa Crociere, dve drugi sta namenjeni znamki Princess Cruises', peta pa znamki P&O Cruises Australia. Tri ladje bodo lahko na svojem krovu sprejele 4200 potnikov, dve pa 3560 potnikov. Vse ladje bodo plule na azijskih, avstralskih in drugih rutah, ki veljajo za najbolj perspektivne. Vloga Carnivala je ključnega pomena za italijansko ladjedelniško industrijo. Če upoštevamo tudi najnovejše naročilo, je ameriška družba vložila v italijanski prostor že 30 milijard evrov. Od leta 1990 je Fincantieri zgradil že 72 velikih potniških ladij, od teh 60 za Carnival, 24 pa jih je v fazi gradnje. »Navdaja nas s ponosom, da smo dosegli enega največjih uspehov v zgodovini italijanske industrije. Zaradi kakovosti in raznolikosti izdelkov Fin-cantieri uživa danes v svetu velik ugled, naročil pa je toliko, da imamo Za Fincantieiri je donosno pogodbo podpisal pooblaščeni upravitelj Giuseppe Bono, za družbo Carnival pa Micky Arison fincantieri zagotovljeno delo na dolgi rok, kar omogoča dodaten razvoj in strateško perspektivo,« je še dejal Bono in dodal: »Ko naša ladja zapluje v morje, zaplu-je z njo tudi Italija. Ko gradimo ladjo, gradimo tudi del Italije.« Finančno podlago za nove pogodbe je nudil sistem Export Credit, ki je del državne banke Cassa Depositi e Prestiti. FJK na četrtem mestu po številu najbolj zvestih davkoplačevalcev MESTRE - Prebivalci severa in še posebej severovzhoda so najbolj zvesti davkoplačevalci, je pokazala študija združenja malih trgovcev CGIA iz Mester. V našem delu države so kazalniki bistveno višji kot je italijansko povprečje. Najbolj zvesti davkoplačevalci so na Tridentinskem in Južnotirolskem (indeks 166,4), sledijo pa prebivalci Veneta in Piemon-ta (oboji 133,5) ter na četrtem mestu prebivalci Furlanije Julijske krajine (127,9), sledijo pa še Emilija Romagna (125,7), Dolina Aosta (123) in Lombardija (121,5). Najbližji državnem povprečju 100 so Abricu (101,3) ion dežele v srednji Italiji, nezvestoba pa je najbolj izrazita na jugu, manj v Apuliji (95,6), Bazilikati (94,5) in Laciju (92,1), najbolj pa na Siciliji (78) in v Kalabriji (73,8). Pri analizi so merili razmerje med dohodkom in porabo, razmerje med prijavljenim in razpoložljivim dohodkom, odstotek zaposlenih z začasnim delovnim razmerjem, število davčnih pritožb in področne analize. DEZELNO OMREŽJE RAI Tematski teden Šola 2.0 Jutri se na uredništvih deželnega omrežja družbe RAI po vsej Italiji začenja nov tematski teden, posvečen šoli kot dejavniku naše prihodnosti. Poudarek bo na novostih v šolskem življenju in na odnosih med šolo in družbo, v katero je umeščena. Končal se bo v soboto z deželnimi televizijskimi oddajami Settimanale (Tednik). Slovensko uredništvo RAI bo od jutri do petka poskrbelo za posebne prispevke v opoldanskem radijskem in pa v televizijskem dnevniku. Kot je poudaril odgovorni urednik deželnega informativnega omrežja RAI Vincenzo Morgante, bodo prispevki v radijskih in televizijskih poročilih, na spletu in na socialnih omrežjih, s katerimi nekatera uredništva že razpolagajo, predstavili stanje v velemestih in vasicah, poglede dijakov in šolnikov, a tudi drugih dejavnikov. Računa pa še na sodelovanje in predloge prizadetih ter ostalih poslušalcev in gledalcev. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD _ POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD FJK - Izobraževanje slovenskih šolnikov Predavanja, delavnice in posveti od Trsta do Monoštra Pestro aprilsko izobraževalno obdobje prireja Zavod Republike Slovenije za šolstvo TRST, GORICA, ŠPETER - Z mesecem aprilom se nadaljujejo izobraževalne pobude za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji, ki jih prireja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tako se bodo ravnatelji slovenskih šol v Italiji jutri v Ljubljani zbrali na že trinajstem posvetu, ki bo potekal do srede. Vedno jutri, pa tudi v četrtek, bosta na Osnovni šoli Franceta Bevka na Opčinah predavanji oz. delavnici na temo načrtovanja matematične dejavnosti po vertikali, ki ju bosta vodili Jerneja Bone iz ZRSŠ in Kristina Angelov Troha z Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Prihodnjega 11. in 18. aprila bosta na Tržaškem (lokacija ni še izbrana) in na šoli v Romjanu potekali na novo uvedeni ponedeljkovi delavnici ZRSŠ, ki bosta med drugim posvečeni stikom med jeziki in bralni pismenosti, vodili pa ju bosta pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni in projektni tim Večstopenjske šole Gorica. 15. aprila pa se bo deset profesorjev jezikov oz. pedagoških delavcev v Ljubljani udeležilo celodnevnega posveta Jeziki v izobraževanju, na katerem bo govor tudi o slovenščini v izobraževanju na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Živahno bo tudi proti koncu aprila: od 21. do 23. t.m. se bo namreč petnajst učiteljev v Mo-noštru udeležilo vsezamejskega srečanja učiteljev iz slovenskih ali dvojezičnih šol v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, medtem ko bodo 26., 27. in 29. aprila predavanja o spolni vzgoji, ki jih bo za učence nižjih srednjih šol Iga Grudna iz Nabrežine, Frana Levstika s Proseka in Srečka Kosovela z Opčin ter za njihove starše imela Fani Čeh. Z aprilom se začenjajo tudi strokovne ekskurzije, na katere vabi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, izvaja pa jih ZRSŠ. Ekskurzije, ki bodo do zaključka šolskega leta potekale še v maju, juniju in juliju, se bodo po poletnem premoru nadaljevale v septembru, oktobru in novembru. OSEBNOST PRIMORSKE Marca med kandidati tudi Poljanka Dolhar Poljanka Dolhar fotodamj@n KOPER - Marca se za naziv osebnost Primorske, ki ga organizirajo Primorske novice, Radio in TV Koper, poteguje tudi novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, poleg nje pa še Ana Jug in Lilijana Remec ter Borut Mozetič. V utemeljitvi kandidature naše kolegice je med drugim zapisano, da si kot predsednica Slovenskega kluba v zadnjih letih prizadeva predvsem za promocijo slovenske kulture med večinskim prebivalstvom Trsta. Posebej je izpostavljena zadnja pobuda, to je odprtje razstave v tržaškem Narodnem domu, s katerim je klub želel opozoriti na življenje v slovenskem Narodnem domu pred požigom. Poljanka Dolhar, je zapisano v predstavitvi kandidatke, na dogajanje v Trstu večkrat gleda s kritičnim očesom, velja za vztrajno in odločno, zato ji mnogi pripisujejo velike zasluge za vse bolj vidno »slovenstvo« v Trstu. Kandidatki za nagrado sta tudi pravnica Ana Jug in medicinska sestra Lilijana Remec, ki sta najbolj zaslužni, da so v Novi Gorici, kot četrto v Sloveniji, odprli ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Borut Mozetič pa je po mnenju predlagateljev najbolj zaslužen, da je na Koprskem zaživelo prenovljeno zavarovano območje Škocjanski zatok. Glasovati je možno tudi prek spletne strani www.primor-ske.si ali na elektronski naslov osebnostprimorske@rtvslo.si. KOROŠKA - V 92. letu Umrl je France Vrbinc, prejemnik Tischlerjeve nagrade Urednik sporedov ORF, cerkveni in kulturni delavec CELOVEC - V koroški prestolnici je v 92. letu starosti umrl France Vrbinc, doktor filozofije, dolgoletni glavni urednik slovenskih sporedov deželnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu, ter prejemnik 37. Tischlerjeve nagrade, ki sta mu jo podelila šele konec januarja letos Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Življenjska pot Franceta Vrbinca se je začela 21. januarja leta 1924 v Šmarju blizu Ljubljane, med drugo svetovno vojno je izkusil različne vojske, po njej pa se je preselil na Koroško. Študiral je klasično filologijo, pozneje slavistiko, primerjalno jezikoslovje in vzhodne študije v Gradcu. Dolgo je služboval pri Mohorjevi v Celovcu in nato pri Slovenskem oddelku ORF v Celovcu. Vseskozi je France Vrbinc posebno skrb namenjal »lepi slovenščini« in to vztrajno dokazoval s pisanjem številnih je- France Vrbinc zikovnih kotičkov, ki so zaživeli med drugim tudi v dveh knjižnih izdajah, tretjo knjigo pa je hotel predstavili v kratkem. Tischlerjevo nagrado 2016 je cerkveni in kulturni delavec prejel prav za svojo »vztrajno skrb za lepo slovenščino in uveljavljanje knjižnega jezika v javnosti ter prizadevanja za vključitev slovenskih laičnih kristjanov v cerkev in družbo«. Pogreb bo prihodnji petek, 8. aprila 2016 ob 14. uri na pokopališču v Škocjanu v Podjuni. (il) 4 Nedelja, 3. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Mon tecchi 6 E tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OPČINE, TRST - Danes vrhunec pobud ob 105-letnici zgodovinske avtomobilske dirke Na tržaške ceste se bo zgrnilo kar 135 starodobnikov Vozila bodo krenila ob 9. uri izpred železniške postaje pri Sv. Andreju, ob 9.30 pa z Opčin Zgodovinski tramvaj (levo) in zgodovinski avtomobili na Opčinah (desno) in v Starem pristanišču (spodaj) fotodamj@n Danes bo zgodovinska dirka starod-obnih vozil Trst-Opčine (Trieste Opicina Historic), ki letos praznuje svojo 105-le-tnico, dosegla vrhunec, ko bodo ob 9. uri starodobniki odpeljali izpred železniške postaje pri Sv. Andreju, ob 9.30 pa z Opčin. Letos na dirki, ki jo skupaj s številnimi združenji, med katerimi je tudi konzorcij Centro in Via - Skupaj na Opčinah, prireja avtomobilski klub Venti all'Ora, sodeluje rekordno število udeležencev: le-teh je namreč 135, od katerih kar 30 iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Starodobniki so bili na ogled že v petek zvečer v Starem pristanišču, kjer je s prerezom traku pobudo slavnostno odprla tržaška prefektinja Annapaola Porzio ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti in sodelujočih združenj. Včeraj pa so se pripeljali na Opčine, kjer jih je popoldne blagoslovil domači župnik Franc Pohajač, ob tej priložnosti pa je tudi zaigrala godba Viktor Parma iz Trebč. Ob starodobnih vozilih so bila ob tej priložnosti na openskih ulicah na ogled tudi nekatera vojaška vozila iz druge svetovne vojne, ves dan pa je potekal slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/sejjeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om sejem starin, potekal je tudi slikarski tečaj, medtem ko so krajevne trgovine svoje izložbe »tematsko« opremile. Središče Opčin je bilo popoldne in zvečer zaprto za promet. Kot že rečeno, bo pobuda danes dosegla z vrhunec z dirko, ki bo startala ob 9. uri, manifestacija pa se bo zaključila ob 16.30 na četrtem pomolu Starega pristanišča. Ved- no danes bo med 15. uro in 18.30 možna brezplačna vožnja z zgodovinskim tramvajem med Opčinami in Obeliskom ob sodelovanju narodnih noš in ansambla Kraški šopek, združenje Alexia Project pa bo poskrbelo za vodene oglede openskih bunkerjev (obvezna je predhodna prijava na email associazione@alexiaproject.it). Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika v torek, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Briščiki s sodelovanjem KRD Dom Briščiki pod pokroviteljstvom občine Zgonik I www.teaterssg.com Asfaltiranje ulic Rotonda in Madonna del Mare Občina Trst obvešča, da bodo od jutri do petka potekalo asfaltiranje in obnavljanje signalizacije v ulicah Rotonda in Madonna del Mare (v primeru slednje na odseku med Ul. Cavana in Trgom della Valle). Obe ulici bosta v tem času zaprti za promet 24 ur na 24, pri čemer občinska uprava poziva vse občane, naj se po možnosti v teh dneh poslužujejo javnih prevozov. Ob tem velja omeniti, da bo avtobus št. 24 vozil po alternativni progi, ki bo delno sovpadala s progo avtobusa št. 30: avtobus bo tako odpeljal z nabrežja in peljal potem po ulicah S. Giorgio, Duca dAo-sta, Monfort, Ciamician, Don Minzoni in Bazzoni ter po Trgu Canal do sv. Justa, nazaj grede pa bo vozil po običajni progi po Ul. S. Michele. ffiffife slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič v petek, 8. aprila, ob 20.30 premiera za abonente v soboto, 9. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00 W v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v soboto, 23. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 24. aprila, ob 16.00 v četrtek, 5. maja, ob 20.30 v petek, 6. maja, ob 20.30 v soboto, 7. maja, ob 20.30 v nedeljo, 8. maja, ob 16.00 v četrtek, 12. maja, ob 20.30 v petek, 13. maja, ob 20.30 v soboto, 14. maja, ob 19.00 v nedeljo, 15. maja, ob 16.00 v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v petek, 20. maja, ob 20.30 v soboto, 21. maja, ob 19.00 v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Reteconfidi Nordest. Zagotavljamo ti varno prihodnost. Biti podjetnik je danes pravi izziv. Dostop do kreditiranja je omejen, stroški posojil so visoki, konkurenca pa je izredna. Zoperstavimo seji lahko le s sodobnimi, učinkovitimi orodji. Čas je, da se kompleksnih težav lotimo z iskanjem novih rešitev, s katerimi bomo lahko premagovali ovire in prišli do konkretnih, hitrih rezultatov. S temi cilji smo ustanovili Reteconfidi Nordest. Confidi Gorizia Congafi Industria •1? Finreco I »J PORDENONE Confidi Pordenone RETECONFIDI NORDEST confiditrieste.it confidigorizia.it congafitrieste.com finreco.fvg.it confidi.pn.it www.reteconfidinordest.it / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 3. aprila 2016 5 NABREŽINA - Marčevski nočni požar v baru Igor ter vlom v bar Debora Preiskovalci obravnavajo čudno sosledico dogodkov Policisti sesljanskega komisariata nadaljujejo preiskavo o požaru, ki je v noči med 20. in 21. marcem opustošil bar Igor na osrednjem nabrežinskem trgu. Tržaški gasilci so pred dnevi tržaški javni tožilki Cristini Bacer posredovali prvo poročilo o požaru, za odgovor na vprašanje, ali se je ogenj razplamtel sam od sebe (na primer zaradi kratkega stika) ali pa je bil podtaknjen, pa bo potrebna dodatna poglobljena ekspertiza. Tožilka je po prejemu prvega poročila vsekakor potrdila zaseg lokala, da bi omogočila dodatno preiskavo. Gasilci se bodo v teh dneh vrnili na prizorišče požara. Še enkrat bodo podrobno pregledali prostore, čeprav bo -tako so izjavili - zelo težko izluščiti točen vzrok za nastali požar, ker je ogenj popolnoma uničil notranje prostore bara pri P'lku (kot mu pravijo domačini) in s tem tudi sledove, ki naj bi pričali o morebitnem »zunanjem« posegu pri izbruhu požara. Nadaljevanje policijske preiskave bo v veliki meri odvisna prav od rezultatov ekspertize gasilcev. Policisti pa nanjo ne čakajo križem rok. Preiskovalna dejavnost se nadaljuje, preiskovalci so -v pričakovanju rezultatov - vzeli v po-štev vrsto možnosti, da bi rešili zago-netko o vzroku požara. Ena od teh zadeva tatvino v bližnjem baru Debora. Preiskovalci skušajo razumeti, ali sta dogodka (požar v baru pri P'lku in tatvina v baru Debora) povezana. Dokaj neobičajno je, da se v isti noči, v zelo kratkem časovnem razmiku, na razdalji manj kot sto metrov lahko zgodita dva tovrstna dogodka. Nadalje skušajo preiskovalci razkriti, koliko ljudi je bilo soudeleženih pri tatvini: eden, dva, ali morda več? Za razliko od požara v baru na osrednjem trgu pa vodijo preiskavo o tatvini v baru Debora karabinjerji iz Na-brežine. Upraviteljica se je prav na njihovo izvidnico obrnila, ko je ugotovila, kaj se je zgodilo v lokalu, zato ta primer obravnavajo karabinjerji. Sodelovanje s policijo je vsekakor nujno, kajti tudi za karabinjerje je sosledica dogodkov na Vstop v nabrežinski bar in prostore v zgornjem nadstropju preprečujeta ograja ter napis, ki pojasnjuje, da so območje na zahtevo državnega tožilstva zasegli fotodamj@n istem kraju in v tako kratkem časovnem razmiku zelo čudna. Na nabrežinskem trgu je prostor pred barom Igor še vedno omejen z be-lo-rdečim trakom, ki prepoveduje dostop do tistega dela poslopja. V gornjih prostorih imajo sedež številne organizacije: krajevni jusarji, stranka Sloven- ska skupnost in patronat CGIL. Slednji je nekaj dni po požaru uvi-del, da ne more pustiti na cedilu številnih članov in koristnikov njegovih storitev. Zato se je v dogovoru z devinsko-nabrežinsko občino odločil, da bo jutri obnovil svojo dejavnost (predvsem kar se tiče davčnih prijav), in sicer v bližnji Grudnovi Kamnarski hiši. Podobno bo svoje dejavnosti obnovil tudi sindikat upokojencev CGIL. Patronat CGIL bo deloval s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure, ob torkih od 15. do 18. ure, ob četrtkih pa od 14. ure do 16.30. Marjan Kemperle www.primorski.eu1 Roberti (levo) in Dipiazza sta si segla v roko fotodamj@n Kaže, da so na zahodnem Krasu v zadnjem času hladilniki naenkrat odpovedali. Njihovi lastniki so zato komaj čakali tradicionalno ekološko soboto, da bi se jih znebili: včeraj so z njimi zapolnili skorajda cel kontejner mobilnega zbirnega centra družbe AcegasApsAm-ga, ki je bil od 10. do 18. ure na parkirišču na Mandriji na Pro-seku. Ob hladilnikih so se tudi tokrat znašle dotrajane samo-kolnice, staro železje, pnevmatike, stari televizorji, štedilnik in razbita okenska stekla, seveda ob odpadnem jedilnem olju, gradbenem materialu in akumulatorjih. Ekološke sobote so pri nas zadele v polno, saj je njihov namen spodbujati in izboljšati ločeno zbiranje odpadkov s posebnim ozirom na problem kosovnih odpadkov, ki jih nekateri še vedno puščajo ob zabojnikih na pločnikih. Prihodnjo soboto bodo kosovne in nevarne odpadke zbirali na parkirišču pri krožišču pri Boške-tu ob sodelovanju tamkajšnjega rajonskega sveta, 23. aprila TRST - Severna liga začela s kampanjo za občinske volitve V znamenju gesla »Trst si ti!« proti priseljencem in »slugi« Cosoliniju »Trst si ti!« To je geslo, s katerim je Severna liga začela svojo volilno kampanjo v luči junijskih upravnih volitev za obnovo tržaške občinske uprave. Shod s predstavitvijo kandidatov je bil sinoči v konferenčni dvorani hotela NH, ki jo je po naših ocenah napolnilo kakih 100-120 pristašev Severne lige, a tudi predstavnikov zavezniških strank in list na čelu z županskim kandidatom dela desne sredine Robertom Dipiazzo, za katerega je Severna liga zanesljiv zaveznik, ki je pozoren do tržaških vprašanj in s katerim bodo lahko dosegli odlične rezultate. Zbrane sta med drugim nagovorila poslanec Massimiliano Fedriga in pokrajinski tajnik Pierpaolo Roberti, ki je omenil zlasti nedavni pretep med afganistanskimi in pakistanskimi državljani v Ul. Udi-ne, o čemer je pisal tudi v sporočilu za javnost. Dogodek po njegovem mnenju dokazuje, da je v Trstu Severna liga še kako potrebna, saj je pri nas kar tisoč tovrstnih priseljencev, za katere naj bi bilo normalno krožiti z nožem v žepu. Tajnik SL se je pri tem spravil tudi na Italijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki naj bi po zaslugi ilegalnih beguncev zaslužil milijone evrov in naj bi obračal pogled stran od vseh zločincev in razpečevalcev, ki prihajajo v Italijo. Roberti ni imel lepih besed niti za tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki naj bi bil sluga predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani in predsednika italijanske vlade Mattea Renzija, medtem ko bi moral biti župan neodvisen ter gledati samo na interese Trsta in občanov. Kandidatna lista Severne lige za tržaški občinski svet obsega 40 imen, od katerih je 16 žensk, kar pri SL še posebej poudarjajo. Na listi so poleg tajnika Ro-bertija npr. še bivši občinski svetnik Nacionalnega zavezništva Antonio Lippolis, pokrajinski svetnik Paolo Polidori, nekdanja županska kandidata v Zgoniku in Devinu-Nabrežini Marco Klemse in Fabio Urlini ter boksar Fabio Tuiach. Na zahodnem Krasu so se znebili zlasti hladilnikov bodo na svoj račun prišli prebivalci sedmega okraja - Ške-denj, Čarbola, Valmaura in Naselje sv. Sergija, saj bodo zbirali odpadke na Trgu 25. aprila v Naselju sv.Sergija (dostop z Ul. Curiel), 30. aprila pa še na Padričah (parkirišče ob ŠD Gaja) v sodelovanju z vzhodnokraškim rajonskim svetom. Urnik je nespremenjen - vsakič med 10. in 18. uro. ROJAN - Prijeli par Tatvino preprečil alarmni sistem V neki hiši v Rojanu se je v petek dopoldne sprožil alarm. Policijska izvidnica, ki je bila ravnokar v bližini, je takoj prihitela do stanovanja, pred katerim se je medtem zbrala skupinica radovednežev in sosedov. Nekateri od teh so policistom povedali, da se je okrog hiše sumničavo premikal moški, kakor da bi nekoga čakal. Policistom so moškega podrobno opisali, tako da ga je ena od izvidnic, ki je prihitela na pomoč, kmalu zatem zasledila, medtem ko je hitrih nog korakal po neki sosednji ulici. Moškega, 38-letnega Tržačana V.S., so policisti ustavili in identificirali, očividci pa so potrdili, da gre za istega moškega, ki se je samo malo prej smukal tam okrog. Ob njem so ustavili tudi 18-letno dekle S.M.R., za katero sumijo, da je bila njegova pajda-šica; pri njej so namreč našli izvijač, ki sta ga najbrž uporabila za vlom. Policisti so ugotovili, da je dvojica italijanskih državljanov najprej razbila steklena okenska vrata za hišo, presenetil pa naj bi ju alarm, tako da sta takoj zbežala, ne da bi s seboj odnesla ničesar. Moškega so aretirali zaradi tatvine, žensko pa prijavili na prostosti zaradi sodelovanja pri kaznivem dejanju. Di Maio danes v Trstu Podpredsednik italijanske poslanske zbornice Luigi Di Maio iz vrst Gibanja 5 zvezd se bo danes mudil v Trstu. Ob 18.30 se bo v dvorani Tergeste hotela Savoia Excelsior Palace na nabrežju udeležil srečanja županskega kandidata Gibanja Paola Menisa z občani. Gre za prvo srečanje v sklopu Me-nisove volilne kampanje: beseda bo tekla o evropskih prispevkih, potrati in idejah za svetlejšo prihodnost Trsta, za katero si prizadeva gibanje. Srečanje bo vodil igralec in voditelj Flavio Furian. Sledila bo večerja za zbiranje prispevkov za Menisovo volilno kampanjo, ki se je bo udeležil tudi Di Maio. V Vicenzi o tržaškem starem pristanišču Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj udeležil festivala podjetništva v Vicenzi, kjer je na okrogli mizi o marketingu ozemlja za privabljanje investitorjev spregovoril o tržaškem starem pristanišču, ki bi lahko vplival na razvoj oz. prihodnost mesta. Priložnosti za investitorje je ogromno, treba jih je le primerno valorizirati. Kultura za vse enaka Županski kandidat liste Startup Trieste Fabio Carini je v sporočilu za javnost kritično ocenil odločitev deželnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija, da podaljša rok za spletno vložitev prošenj za pridobitev finančnih prispevkov za kulturne pobude. Rok je namreč zapadel 18. marca, odbornik pa ga je na vrat na nos podaljšal do 5. aprila. Po Carinijevem mnenju se za odločitvijo ne skrivajo spletne težave z družbo Insiel, pač pa želja po podpori določenih društev. 6 Nedelja, 3. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji TRST - Vprašanje obnove stavbe na Canestrinijevi ploščadi in selitve zavodov Stefan in Zois V (še ne) prenovljeni stavbi se že napoveduje prostorska stiska Ravnateljica in podravnatelj zavoda Zois Loredana Guštin in Willj Mikac zelo kritična do pokrajinske uprave V. Vi Detajl pročelja stavb na Canestrinijevi ploščadi (levo) in v Ulici Weiss arhiv Zois niso bili obveščeni in niti vabljeni nanj. Ob vsem tem se na zavodu Zois že od začetka bivanja v Ul. Weiss soočajo s prostorsko stisko (o tem piše tudi v stališču dijakov, ki ga objavljamo na drugem mestu), ki jo dodatno zaostruje nezmožnost koriščenja pritličnih prostorov, kjer deluje društvo Gruppo Immagine z galerijo Mini Mu, ki pa, opozarjajo na šoli, nima skoraj nobene dejavnosti. Dopisov pokrajinski upravi je bilo kar nekaj, nekaj je bilo tudi obiskov, a v glavnem brez uspeha. O zadevi je šola obvestila tudi prefek-turo, računsko sodišče in tožilstvo: za odločitev le-tega Guštinova in Mikac ne vesta, računsko sodišče pa je zadevo arhiviralo. Kar pa moti, je zelo vzvišen, oddaljen in tudi aroganten odnos, na katerega so naleteli, pravita ravnateljica in podravnatelj, saj kar dve leti in pol dejansko na šoli niso prejeli odgovora na dopise. Pisnih uradnih odgovorov v glavnem ni bilo, skoraj vse je med šolo in Pokrajino potekalo ustno. Iz vsega tega Guštinova in Mikac sklepata, da za rešitev vprašanja ni politične volje. Medtem pa bo vsak čas šolo zapustila že tretja generacija maturantov, ki so bili prikrajšani za marsikaj od tega, kar predvideva reforma višje srednje šole. Spričo tega, da bo za stavbe višjih srednjih šol zaradi reforme krajevnih uprav v prihodnje pristojna Občina Trst, bi se morala le-ta zamisliti nad tem, kar prevzema, opozarjajo na zavodu Zois. Ivan Žerjal Napovedi tržaške pokrajinske od-bornice Marielle De Francesco o bližnjem nadaljevanju obnavljanja poslopja na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu in o »veleselitvi« slovenskih višjih srednjih šol s tehnično usmeritvijo vanj, so na Tehniškem zavodu Žige Zoisa povzročile jezo. Zakaj, sta nam včeraj pojasnila ravnateljica Loredana Guštin in podravnatelj Willj Mikac. Namestitev obeh tehničnih šol - Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in zavoda Zois, ki sta trenutno oba v začasnih prostorih na Vrdelski cesti oz. v Ul. Weiss - je res vizija Pokrajine Trst, vendar sta obe šoli že ob izvedbi prvega sklopa del leta 2012 predlog sicer sprejeli, a z opozorilom, da bo za obe šoli prostorov premalo, zaradi česar je bil svojčas obljubljen prizidek za dodatne prostore, iz tega pa ni bilo doslej nič menda zaradi zaščitnih določil spomeniškega varstva. Z uvedbo novega poklicnega tečaja grafike in dizajna na zavo- Loredana Guštin arhiv du Stefan pa se bo prostorska stiska še zaostrila, so prepričani na zavodu Zois. Poleg tega so obnovitvena dela po izvedbi prvega sklopa leta 2012 zastala in je tako stavba še naprej v slabem stanju, nekatera takrat izvedena dela pa že kažejo znake propadanja, kot npr. kletni prostori, kjer ni bilo poskrbljeno za izolacijo in niti za ureditev prezračevalne komore, tako da so zdaj mokri in vlažni. Za nameček je stavba že bila žrtev nekaterih vlo- Dijaki o stanju na zavodu Zois Ko smo v tretjem razredu nižje srednje šole obiskali zavod Žige Zoisa, so nam profesorji, ki so nam predstavljali šolo, razložili, da je sedež v Ulici Weiss samo začasen in da se bodo v kratkem preselili na prenovljeni sedež na Trgu Ca-nestrini. No, letos že tretja generacija dijakov zaključuje celotno svojo šolsko kariero v Ulici Weiss in vse kaže, da še marsikatera generacija ne bo vstopila v prenovljene prostore na starem sedežu. Žiga Zois je tehniški zavod, kar pomeni, da bi morali imeli veliko praktičnega pouka v laboratorijih, to pa je veliko krat nemogoče prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Čeprav je stavba v Ulici Weiss lepa, ne zadošča za didaktične in ostale potrebe šole. Nimamo laboratorijev, knjižnice, primerne računalniške sobe (večkrat morata isto učilnico uporabljati dva razreda hkrati), arhiva, večina učilnic pa je premajhna. Pred kratkim smo si morali za neko predavanje sposoditi prostore Liceja Franceta Prešerna, ker na našem sedežu nimamo dovolj velikega prostora, dijaška zborovanja pa imamo v bližnjih prostorih ustanove za zdravstvene storitve. Kjub številnim prošnjam in zahtevam ter obljubam pokrajinske uprave so dela na Trgu Canestrini že od leta 2012 ustavljena. Kdorkoli se ozre na to stavbo, ima vtis, da je zapuščena že več desetletij. Lani so sicer pravili, da bodo dela ponovno stekla, a potrebnega denarja še ni. Na razpolago je baje le malenkost. Šola je tudi večkrat zaprosila, da bi začasno lahko uporabljali tudi prostore v pritličju stavbe v Ul. Weiss, ki pa jih uporablja društvo Gruppo Immagine (Mi-niMu). Očitno ni prave politične volje, kljub zelo skromnemu delovanju društva v teh prostorih. Nič ni v tem smislu zaleglo niti srečanje na prefekturi. Dijaki se torej sprašujemo, koliko časa bomo še v prostorski stiski in kdo je za to kriv. Zelo nas skrbi predvsem dejstvo, da se za to našo težavo nihče ne zanima in zavzema. Zavedamo se, da so tudi druga šolska poslopja v zelo slabem stanju, zato tudi ne mislimo »zasesti« šole ali delati prevelikih polemik. Vseeno pa mislimo, da si zaslužimo vsaj odgovor. Kdorkoli bi se želel z nami pogovoriti, bo na šoli dobrodošel. Dijaški predstavniki: Erik Purič, Ilenja Sedmach in Niko Trento Willj Mikac arhiv mov, tako da zdaj osebje tja zahaja po material samo v paru, ker si ne upajo več iti sami, pravita Loredana Guštin in Willj Mi-kac, ki nista prepričana, ali bo na koncu na voljo za obnovo celotna potrebna vsota. V teh letih pa so po njunih besedah obnovili stavbe liceja Galilei ter pomorskega zavoda Nautico in tehničnega zavoda Carli, zavod Volta pa je dobil nove laboratorije. Tudi o ogledu stavbe, ki so ga pokrajinski upravitelji po besedah odborni-ce De Francescove pred nedavnim opravili skupaj z ravnateljem zavoda Stefan Primožem Stranijem, predstavniki zavoda TRST - Pokrajina Trst izročila priznanje v Skladišču idej Pečat hrvaški skupnosti Slovesna podelitev srebrnega pečata - Danes se zaključuje razstava del Vatroslava Kuliša V Skladišču idej so včeraj popoldne s srebrnim pečatom Pokrajine Trst odlikovali hrvaško skupnost v Trstu. Svečane prireditve so se poleg najvidnejših predstavnikov hrvaške skupnosti in generalne konzulke Republike Hrvaške v Trstu Nevenke Grdinic udeležili tudi predstavniki Občine Trst in Dežele Furlanije Julijske krajine, navzoča je bila tudi poslanka Tamara Blažina. Prestižno odlikovanje je predsedniku hrvaške skupnosti Damirju Murkovicu izročila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat. V svojem nagovoru je izpostavila krajevne hrvaške osebnosti (škofe, pravnike, ekonomiste, zgodovinarje, književnike, kiparje), ki so v preteklosti povečale ugled Trsta in pripomogle k njegovemu razvoju. Murkovic je izrazil svoje zadovoljstvo in poudaril, da hrvaška skupnost gleda v prihodnost z optimizmom. S tem dogodkom se zaključuje razstava, na kateri bodo samo še danes na ogled dela enega največjih hrvaških sodobnih umetnikov Vatroslava Ku-liša. Maria Teresa Bassa Poropat je izročila srebrni pečat Damirju Murkoviču fotodamj@n FERLUGI - Odkritje Umrl v gozdu V gozdu pri Ferlugih je skupina sprehajalcev včeraj popoldne naletela na mrtvega moškega. Okrog 17. ure so bili na prizorišču policisti, medtem ko so reševalci službe 118 kmalu prepustili mesto sodnemu zdravniku. Po navedbah policije naj bi se nesrečni 59-Ietni moški, ki ima stalno bivališče pri Banih, po-poIdne odpraviI po špargIje v gozd. Med sprehodom je nenadoma izgubiI ravnotežje, zdrsniI in padeI s skaIe ter obIežaI na tIeh. Po prvih ocenah sodnega zdravnika naj bi kazaIo, da je moški po vsej verjetnosti padeI zaradi srčnega napada. Šlo naj bi torej za naravno smrt. To je že drugo odkritje v gozdu v treh dneh, saj je nek drug sprehajalec v četrtek pod Napo-Ieonsko cesto našeI trupIo ženske. V tistem primeru pa je truplo tam IežaIo daIj časa, verjetno dobre tri mesece, saj naj bi po vsej verjetnosti šIo za žensko, ki so jo na Proseku pogrešaIi od božiča. Vabilo v naravoslovni center v Bazovici Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica 224, tel. 040 3772677) bo danes odprt od 9. do 17. ure. Paolo Sossi bo od 14. do 17. ure poskrbel za vodene oglede razstave Reke, ki so oblikovale površje Krasa. Osebje deželne gozdne uprave bo na razpolago obiskovalcem za spoznavanje centra in njegovih naravoslovnih tematik: na ogled so še skrbno izdelane diorame in zanimivi videoposnetki ter dokumentarci, ki razkrivajo lepote kraškega okolja. Vstop je prost. Sir, vino in olje v Sesljanu Kdor se bo danes mudil v naselju Por-topiccolo v Sesljanu bo lahko ob pobudah Portopiccolo in fiore ter ženskem teku Ipertrail della bora lahko okusil in nabavil Vidalijev sir iz Bazovice, olje Fiorrosso iz Doline, Sancino-vo vino in olje prav tako iz Doline ter tržaško kavo Primoaroma. Dogodek prireja tržaški ProLoco. Pepelka v Schmidlu V okviru spoznavnih srečanj z opero bo jutri ob 17.30 v gledališkem muzeju Schmidl na sporedu Pepelka Gioachi-na Rossinija, ki bo zaživela v Verdijevem gledališču od 8. do 16. aprila. Koncert in aperitiv v Devinu V avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu bo danes ob 11. uri na programu glasbeno srečanje v okviru srečanj s komorno glasbo. Nastopila bosta violinistka Emily Sun in pianist Luis Pares iz Londona. Vstop je prost, sledil bo aperitiv. O paliativni oskrbi Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje o paliativni oskrbi oz. pravici do ne-trpljenja, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2). Gostja bo didaktična koordinatorka študijskega centra za paliativno oskrbo Gallini iz Aviana Rita Marson. Terminalni bolnik trpi namreč zaradi fizičnih in tudi psihičnih bolečin. Zdravniki in psihologi si prizadevajo, da bi omilili zlasti najhujše fizično trpljenje, treba pa je poskrbeti tudi za psihološke in socialne potrebe bolnika in njegove družine. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 3. aprila 2016 7 NAŠI V DRUGIH OKOLJIH Na Nizozemskem veliko možnosti za izobražene glasbenike Marko Jugovic, Rotterdam (Nizozemska) »Povsod je lepo, a najlepše je doma,« pravi Marko Jugovic, triindvaj-setletni Openc, ki se na prestižni glasbeni akademiji Codarts v Rotterdamu posveča študiju klasičnih tolkal. Na Nizozemsko se je Marko vrnil septembra lani, potem ko je v Rotterdamu že opravil Erazmus izmenjavo. »Na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini sem diplomiral leta 2012 in se takoj nato vpisal še na specializacijo. Ko sem izvedel za projekt Erazmus, sem takoj izkoristil priložnost in se odpravil v Rotterdam.« Nizozemsko mesto je Marka očitno očaralo, po enoletni izkušnji se je sicer vrnil v Trst, a se kmalu spet odločil za študijsko izpopolnjevanje na glasbeni akademiji Codart v Rotter-damu. Marko se z glasbo ukvarja že od najstniških let. Marsikdo ga na primer pozna kot stalnega člana zamejskega rok benda Coloured Sweat, kjer prav tako igra na tolkala. Marko pa glasbo pojmuje s širšim konceptom, ki sega še v šolske klopi. »Poleg golega izvajanja glasbe, me zanima tudi proces glasbenega ustvarjanja, oziroma skladanja. V šolskih klopeh sem presedel kar nekaj let, morda tudi zato, ker sem rad risal, najprej v knjige in zvezke, nato pa, ko je zadeva postala malo bolj resna, v prave skicirke.« Ne samo glasba torej, a vse, kar se okrog nje vrti. »Moj cilj je kombinirati izvajanje, skladanje in vizualno umetnost, to pomeni ustvariti avdio-vizualne ali interaktivne skladbe, v katerih so glasbeni elementi enako pomembni kot vizualni. Že vrsto let se v programih sodobne glasbe pogosto najde skladbe z dodatkom posnetih baz ali pa »live electronics«. Čas je, da gremo korak naprej!« Korake v to smer Marko že opravlja. V sklopu natečaja Taglia corti se je namreč s svojim kratkim filmom Watermelon Beetle Motion prebil do finala, zaključni večer pa bo potekal prihodnji četrtek v prostorih tržaškega gledališča Miela. Na glasbeni akademiji Codarts pripravlja Marko diplomsko nalogo o avdiovizualnih in interaktivnih sklad- bah. Za rotterdamsko šolo se je odločil predvsem zaradi kvalitete in različnih metod učenja, ki jih akademija nudi. »V sklopu svoje raziskave mi na primer šola nudi povezavo z akademijo za umetnost Willem de Kooning, na kateri obiskujem tečaj animacije. Od vsega začetka me je presenetila tudi metodologija učenja. Všeč mi je, da imamo le en razred, ki mu sledi veliko mentorjev, več mnenj je boljše kot eno samo. Poleg tega je program, ki ga nudi nizozemski konservatorij, bolj popoln in od vsega začetka določen. Šolski in zunajšolski projekti pa te pripeljejo v velike koncertne dvorane. Šola Codarts nudi tudi druge dejavnosti, kot na primer tečaje jazza, world music, pop glasbe, plesa, gledališča, po novem pa tudi muzikoterapijo. Vse to je seveda zelo vabljivo, sodelovanja so na dnevnem redu.« Glasba, kot vir neskončnih možnosti torej. »Poleg sodobne resne glasbe se ukvarjam tudi z raznorazni-mi drugimi zvrstmi, kot so rok, metal, folk, jazz ipd. Aktiven sem v dveh ben-dih: Quartzite quartet (sodobni jazz) in Coloured Sweat (alternativni rok), če je potrebno, pa nadomeščam tudi tolkalca skupine Wooden Legs (irish folk). Poleg tega imam še nov izziv, pripravljam se namreč na veliko tekmovanje za solistične tolkalce Tromp, ki poteka vsaki dve leti v Eindhovnu.« Markovo novo življenje na Nizozemskem se skoraj v celoti vrti okrog glasbe. Tudi njegovi sostanovalci so glasbeniki. »Živim s štirimi fanti, ki se tako kot jaz ukvarjajo z glasbo in to so: skladatelj, world music tol-kalec, kontrabasist in kitarist. Stanovanje sem našel v zahodnem delu Rot-terdama, s kolesom pa sem v desetih minutah v mestnem središču. V glavnem se družim s sošolci in glasbeniki.« Z Nizozemci Marko nima veliko stikov, saj prihajajo njegovi sošolci z najrazličnejših koncev sveta (Japonska, Mehika, Avstralija). V zadnjih letih se vedno več mladih odloča za študij na Nizozemskem. »Mislim, da sta za to v glavnem dva razloga: šolstvo deluje nedvomno boljše in kulturni dogodki so, čeprav tudi tukaj vse manj, še vedno deležni podpore.« V Rotterda-mu je Marko s svojim študijem zadovoljen, mesto kot tako pa ga ne navdušuje. »Rotterdam je eno največjih pristanišč na svetu, ki je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano in skoraj popolnoma uničeno. Po vojni so začeli graditi "na veliko', rezultat pa je "collage" nebotičnikov in sivine. Če k temu dodamo še "ploščatost" države in slabo vreme, te lahko kaj kmalu prevzame žalost.« Nekoliko lepša pa so bližnja mesta. »Ogledal sem si Den Haag, sHertogenbosch, Utrecht, Amsterdam in Delft. Stara tradicionalna arhitektura daje obiskovalcu totalno različno vzdušje. Nizozemska obala pa me ne navdušuje, peščene obale so v primerjavi z našimi kamnitimi dolgočasne.« Nizozemska je dolgo let veljala za eno izmed najbolj odprtih in naj-strpnejših evropskih držav, v zadnjih letih pa tu število desničarskih skraj-nežev narašča. »Rotterdam je zelo barvano multietnično mesto, a nikoli nisem zaznal nikakršnih trenj. Niti ne po zadnjih terorističnih napadih v bližnji Belgiji. Če pomislim, da sem dva dneva pred atentatom pristal na istem letališču, me malo "strese". Življenje pa vseeno poteka popolnoma normalno. Ljudje različnih kultur si umirjeno delijo mesto. Muslimanski del je popolnoma integriran v nizozemski vsakdan.« Rotterdamska študijska izkušnja je Marka izredno obogatila, vrnitev v domači Trst pa ni pod vprašajem. »Po masterju se nameravam vrniti domov in nadaljevati s svojimi projekti na domačih tleh. Kot sem že prej povedal, povsod je lepo, a najlepše je doma!« Rajko Dolhar MLADI V TUJINI Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Širimo obzorja Mladi, ki zapustijo domače gnezdo in odletijo v svet, povzročajo mešane občutke. Lepo je, da se preizkušajo v drugih okoljih, po drugi strani pa nam je morda žal, dajih nismo zadržali v domačem kraju. Ta pojav povzroča skrbi še zlasti (a ne samo) v manjših skupnostih, v katerih je vsak posameznik dragocen. Nekateri bralci se recimo sprašujejo, alije smiselno, da naš dnevnik vsak teden objavlja zgodbe o mladih v tujini, češ da bi lahko bilo to kontraproduktivno. Dejstvo, da mlad človek odide drugam - v tujino ali pa samo v drugo mesto - in da tam nabira izkušnje, je po mojem skromnem mnenju samo pozitivno. Nobene negativne posledice ne vidim v tem, da mladi ljudje spoznavajo svet in širijo svoja obzorja. In če se bodo po treh ali šestih mesecih, dveh ali desetih letih vrnili domov, bodo s svojimi izkušnjami in znanjem obogatili tudi ostale. Na mestu je pripomba, da se marsikdo ne bo vrnil domov. Res je. To je del igre: ljudje se danes selijo, ker jim sodobni svet to omogoča. Preprek iz časov hladne vojne ni več: tudi šolarji veliko več potujejo, več je vsakovrstnih izmenjav, za vsakogar je tudi enostavneje poiskati kraj, v katerem bo udobneje živel, se izobrazil ali pa uspel v poklicu. Čemu naj bi v Trstu obtičal strokovnjak, če mu to mesto na njegovem specialističnem področju ne nudi ničesar?Za inženirja, ki gradi jezove ali pa arheologa, ki raziskuje Azteke, tu ne bo niti motivacij niti primerne službe. Lahko se zgražamo nad begom možganov ali pa govorimo o njihovem kroženju: v Trst se navsezadnje zateka na stotine »možganov« z vsega sveta. Drugo umestno vprašanje je, ali kdo od teh nato tudi tu ostane. Izseljevanje je v Italiji aktualna tema in v Sloveniji še bolj. Podatki so zgovorni. Za skupnosti, kakršni smo Slovenci v Italiji, je ta tema morda še bolj pomembna: ker ohranjamo nek položaj v drugi državi, potrebujemo »številke«. Želja in am bicijposameznikov pa ni mogoče ustaviti, svet je obširen in zanimiv. Tudi od nas je odvisno, ali bo naposled zanimiv še domači kraj. TRST - Kulturni dom Dela Cvetke Hojnik na ogled samo še danes TRST - Znanstveni projekt bolnišnice Burlo Garofolo in Visoke šole Sissa Po sledeh svilne poti V okviru odprave Marco Polo so dokazali, da nas genetska koda opredeljuje tudi pri prehranjevanju f V Kulturnem domu bo samo še danes (ob dopoldanski matineji SSG) na ogled razstava mednarodno priznane slovenske modne oblikovalke in slikarke Cvetke Hojnik. Razstavo z naslovom Harmonia Mundi so pripravili na pobudo Društva za umetnost KONS. Slikarka se je v zgodnjem ustvarjalnem obdobju izražala z značilnimi izvirnimi krpankami večjega formata. Razgibano geometrijsko strukturo le-teh je nato prenesla na platno ter v likovne objekte (slika FotoDamj@n). Khinkali - raviol z nadevom iz sesekljanega mesa, kot ga pripravljajo v Gruziji; zelje z nadevom iz bulgura in mesa, kot ga pripravljajo v Armeniji fotodamj@n Domneve, da imajo različne bolezni, na katere vpliva prehrana, korenine v genetskem kodu, so že nekaj časa aktualne. To je dokazala tudi unikatna znanstvena odprava Marco Polo, ki je potovala preko dežel, kjer je nekoč potekala svilna pot, po kateri so potovali znanje, tehnike, verstva, ideje in kulturni vplivi. Odpravo sta vodila genetik iz bolnišnice Burlo Garofolo Paolo Gasparini in poznavalka znanstvene komunikacije iz Visoke šole Sissa (Sissa Medialab) Simo- na Cerrato. V štirih letih, kolikor je trajal projekt, sta s sodelavci obiskala deset držav in s pomočjo sline tamkajšnjih prebivalcev izolirala genomski DNK. Skupaj so dokazali, da nas genetska koda, ki smo jo podedovali, močno opredeljuje tudi pri prehranjevanju. Del kulinarične tradicije dežel, kjer so izvedli projekt, so njegovi nosilci v preteklih dneh predstavili na posebnem dogodku z naslovom Večerja z Markom Polom , kjer je bilo mogoče okusiti tipične azijske dobrote. 1 G Nedelja, 3. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji TRST - Tehnološki navdušenci se združujejo v Mittelabu Od elektronskega vezja do odprtih kod in kompasov Če ste med tistimi, ki jih zanimajo tehnologija, informatika ali elektronika, potem morate obiskat novoustanovljeno društvo Mittelab. To je tako imenovani hackerspace oziroma delovni prostor, kjer se zbirajo osebe s skupnimi interesi, zlasti znanstvenimi oz. računalniškimi, se družijo, izpopolnjujejo in sodelujejo. Svoj sedež ima društvo v manjših prostorih v Ulici Man-zoni 11, kjer so pred nekaj dnevi priredili ustanovni občni zbor in kjer se redno srečuje 28 članov. »Mladih in manj mladih, Slovencev in Italijanov, skratka društvo je odprto vsem navdušencem nad tehnologijo nasploh,« nam je povedal novoimenovani predsednik Mittelaba Aljaž Srebrnič. »Vsak lahko dela na svojem projektu oziroma sodeluje pri projektu nekoga drugega, seveda, če je dovolj zanimiv in potrebuje za realizacijo širšo ekipo.« Člane Mittelaba smo spoznali na 27-urnem Hackhathonu (tekmovanju ljudi z idejami) v starem pristanišču. »Razdeljeni smo bili v dve skupini. Prva je v času, ki smo ga imeli na razpolago, realizirala projekt za elektronski kompas; slednji ne bi kazal samo severa, pač pa s pomočjo informacij, ki jih ponujajo meteorološke postaje po mestu, bi evidentiral mestne predele, kjer so najvišje koncentracije izpustnih plinov, kjer je temperatura višja ali kjer je veter močnejši. Kompas bi nastavili na kolo in se brezskrbno odpeljali v mesto.« Projekt žal ni prodrl, nam je povedal Srebrnič. Ko bi bil izbran, je znanstvena ekipa že sanjala, kako bi ga še dodatno razvila: zamislili so si, da bi bil čas, ki ga je kolesar prekolesa-ril, potem vrnjen kot brezplačno parkirišče za avtomobil oz. popust pri vstopu v muzej ali pri nakupovanju v trgovinah. Druga skupina pa je uresničevala neke vrste »geocaching« projekt - to je moderno obliko iskanja zakladov z uporabo GPS sprejemnikov, ki je razširjena po vsem svetu. Vsak udeleženec bi pri mestnih spomenikih in znamenitostih moral odgovarjati na vprašanja, kot se dogaja z Alternate Reality Game, se pravi z igro, ki povezuje splet z realnim svetom, je pojasnil Srebrnič. Tehnološki navdušenci Mittelaba so se sinoči zbrali na Borznem trgu, kjer je potekal svetovni dogodek poimenovan Arduino Day. Na ta dan lahko vsakdo poskrbi za znanstveni dogodek v svojem mestu, je povedal predsednik društva tehnoloških navdušencev. V Trstu so člani Scientific FabLab vabili znanstvenike v Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICTP) v Miramaru, člani Mittelaba pa na Borzni trg, kjer so radovednežem predstavili, kaj je in kako deluje Arduino (t.j. elektronsko vezje, ki ga lahko sam programiraš) ter poskrbeli za predstavitev nekaj konkretnih projektov z njim. Dejavnost Mittelaba je usmerjena v spodbujanje uporabe sodobnih tehnologij: v ta namen prirejajo številne tečaje osnov programiranja za Arduino, AutoCAD programa za 2D risanje in 3D modeliranje, za 3D tiskanje trirazsežnih trdnih objektov iz digitalnega modela, itd. V sredo, 6. aprila, vabijo na srečanje o odprti kodi (open source) Idempiere, ki bo na sedežu ob 21. uri. Kogar bi morda zanimalo delovanje Mit-telaba, naj ve, da se jim lahko pridruži in se tudi sam preizkusi vsako sredo po 20. uri. Sara Sternad Astronavt Guidoni V kavarni San Marco bo 12. aprila ob 18. uri gost italijanski astronavt Umberto Guidoni, ki se je udeležil kar dveh vesoljskih odprav (leta 1996 in 2001). Spregovoril bo o raziskovanju vesolja nekoč in danes ter predstavil knjigo Otto passi nel futuro. Ekipa Mittelaba na Borznem trgu fotodamj@n TRST - Modni natečaj ITS (International Talent Support) Novost letošnje izdaje inovativni projekt Made in FVG Trst vsako poletje za nekaj dni diha z modo. Tako bo tudi letos, ko bodo že 15. leto zapored pripravili modni natečaj in tudi platformo za mlade oblikovalce oblačil, dodatkov in nakita ITS (International Talent Support), za katerega že od vsega začetka skrbi tržaška agencija Eve v osebi Barbare Franchin. Njej je uspel veliki met, saj je v vseh teh letih na enem mestu zbrala že več kot 550 mladih modnih upornikov z vseh koncev sveta, ki so se uspeli uvrstiti v ožji izbor modnega natečaja, o njem pa je bilo objavljenih tri tisoč novinarskih prispevkov, ki so ime našega mesta ponesli v širni svet. O razsežnosti projekta priča tudi to, da ga poleg javnih ustanov podpirajo velikani v modnem svetu, kakršni so Diesel, Swatch, Swa-rovski, OTB in drugi. Letošnja jubilejna izdaja, ki se bo vrtela okrog utopije (na fotografiji), bo po napovedih organizatorjev polna novosti. Te bodo postopoma razkrili v prihodnjih mesecih, trenutno pa so napovedali pilotski projekt Made in FVG, ki ga je pod svoje okrilje vzela Dežela FJK. S tem projektom želijo promovirati podjetništvo in inovativno tehnologijo naše regije. Oblikovalci s področja mode, dizajna in nakita, ki so na preteklih izdajah natečaja ITS izstopali po svoji nadarjenosti in inovativnosti, so bili povabljeni, naj oblikujejo »elektronski nakit«, ki bo poosebljal kreativni preplet obrti in tehnologije. Mladi inovatorji bodo svoj projekt lahko uresničili v sodelovanju s podjetjem Eurotech S.p.a, ki ima sedež v videmski pokrajini in ki je za svojo odličnost bilo že večkrat nagrajeno. V Eurotechu namreč verjamejo, da se je v teh časih treba preizkusiti tudi v hibridni digitalni tehnologiji in lepoti ali v industrijskem oblikovanju in mikro-računalniški obdelavi. Iz teh razlogov so sprejeli izziv, ki jim ga je ponudil natečaj ITS. Dialog med ustvarjalnostjo in podjetništvom pa je pohvalil tudi deželni odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bol-zonello, ki je ob napovedi pilotskega projekta izjavil, da v deželno razvojno strategijo sodijo tudi prizadevanja, da bi z napredno tehnologijo zagotovili deželnemu gospodarstvu dodano vrednost. Končni izdelek projekta Made in FVG bo predstavljen na sklepnem večeru 15. modnega natečaja ITS, ki bo na programu 16. julija. (sč) MILJE - Prazničen začetek tedna Obnovljeni park in 20 let Querciambiente Milje bodo v prihodnjih dneh praznovale. Jutri bodo odprli občinsko knjižnico (o tem spodaj), v torek pa bodo ob 13.30 javnosti predstavili obnovljeni mestni park ob potoku Osp in hkrati obeležili 20-letnico delovanja socialne zadruge Quesrciambiente. Zadruga šteje danes 50 zaposlenih in skrbi zlasti za mestno okolje, pravzaprav za odstranjevanje in odvoz vejevja, za čiščenje ulic in cest, za ločeno zbiranje vrtnih odpadkov, za vzdrževanje javnih in zasebnih zelenih površin in podobno. V sklopu svojega rednega delovanja je zadruga poskrbela za obnovitev mestnega parka ob Ospu, kjer je poseben del namenjen psom. Ob mizicah in klopeh, igralih za otroke, kioskih s prigrizki bo v sodelovanju z združenjem Viaggiare Slow poskrbljeno tudi za najem koles. V kratkem naj bi uredili tudi kanalizacijski sistem in seveda stranišča ter igrišče za odbojko na mivki. Odprtje občinske knjižnice Guglia V Ulici Roma 10 v Miljah bodo jutri ob 10.30 predali namenu novo občinsko knjižnico poimenovano po Edoardu Guglii. Knjižnica na treh nadstropjih obsega skupno 420 kvadratnih metrov; ob hramu knjige bo to tudi prostor za prirejanje pobud in srečanj. V njej bodo svoj prostor našli tudi malčki, za katere so uredili lične bralne kotičke, pa tudi bar. Od 18. ure bodo v knjižnici poskrbeli za vodene oglede, hkrati pa bodo odprli tudi obnovljeni vrt Giardini Europa; sledil bo koncert mestne godbe na pihala Amici della Musica. TRST - Jutri v DSI Nagrada Vstajenje Literarno nagrado Vstajenje za leto 2015 bodo jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti slovesno podelili literarni zgodovinarki Mariji Pirjevec za njeno življenjsko delo in ob izidu Rebulovega zbornika 2. Ob avtorjevi devetdesetletnici, ki ga je ona uredila. Prof. Marija Pirjevec se je vse življenje posvetila študiju literature in raziskovanju na tem področju. Kritično je v številnih člankih in esejih obdelala še posebno krajevne avtorje Pahorja, Rebulo, Košuto, Srečka Kosovela in druge. Za Slovensko matico v Ljubljani je že pred leti pripravila Tržaško knjigo, antologijo tržaške literature. Pravkar pa je v drugi izdaji izšla pri Mladiki knjiga njenih esejev v italijanščini z naslovom Questa Trieste... Večer v Peterlinovi dvorani bodo oblikovali glasbenika brata Vanja in Max Zuliani, igralke in igralci Radijskega odra ter pisatelj in publicist Jože Horvat. Denarno nagrado, ki jo že vrsto let podeljuje Zadružna kraška banka, bo izročil predsednik banke Adriano Kovačič. BANI - V petek Razstava o vezeh med Bani in Orlekom Bani so sicer majhna kraška vasica, v kateri pa se vedno nekaj dogaja, za kar nosijo zaslugo prizadevni krajani. Eden od teh dogodkov bo prihodnji petek, 8. aprila, ko bodo ob 20. uri v prostorih SKD Grad odprli razstavo z naslovom »Smo nar'dili stezice k'so včasih bile«, posvečena pa bo po eni strani spoznavanju kulturne dediščine, po drugi pa tradicionalni povezanosti med Bani in drugo kraško vasico, Orlekom, ki jo je prekinila razmejitev po drugi svetovni vojni. Pobudnika razstave sta Jus Bani in Kulturno društvo Dotik iz Hrpelj. Kaj imajo opraviti Hrpelje z Bani in Orlekom? Odgovor je preprost: v hrpelj-skem društvu Dotik je dejavna upokojena učiteljica Iris Birsa, ki je doma iz Orleka in je svoji rojstni vasi leta 2012 posvetila knjigo »Orlek in Orlečani«, v kateri je mogoče najti tudi zapisa Banovcev Neve in Vi-lija Husuja. Vezi med Orlekom in Bani namreč segajo v čase, ko so bili mnogi Orle-čani zaposleni na banovskem posestvu rodbine Burgstaller in so orleške mlekarice vedno čez Bane nosile mleko v Trst. Spričo tega so se ustvarile prijateljske vezi, sklenile so se tudi zakonske zveze, vse to pa je pretrgala razmejitev iz leta 1947. Vezi so se začele obnavljati šele pred nekaj leti, točneje leta 2012, ko so v Orleku priredili pohod po poteh mlekaric, v okviru katerega so se Orlečani in Banovci prvič po 65 letih srečali pri Starem kalu pri Banih. Udeleženci so hoteli s stiki nadaljevati, k temu pa bo zdaj pripomogla tudi razstava, ki jo bodo odprli v petek. V prostorih SKD Grad bodo na ogled fotografije iz knjige »Orlek in Orlečani«, ki prikazujejo hišne pripomočke, arhitekturo, šolo in družabno življenje v 18. in 19. stoletju, poleg tega pa tudi eksponati, ki jih na svojem domu v Nasircu hrani Branka Kaltnekar, predstavljajo pa kmečko življenje in delo prababic, babic in tet iz brkinskih vasi Vrhpolje, Mihele in Nasi-rec. Na odprtju razstave, ki ga bo obogatil tudi nastop Učiteljskega pevskega zbora Dotik iz Hrpelj z narodnimi pesmimi, bo po uvodnem pozdravu predsednice ba-novskega jusa Neve Husu o vezeh med Orlekom in Bani govorila Iris Birsa. Razstava bo na ogled še 9. in 10. ter 16. in 17. aprila med 16. in 19. uro. (iž) / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 3. aprila 2016 9 VcOLE^D faA6S Danes, NEDELJA, 3. aprila 2016 LJUBA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.56 - Luna vzide ob 4.16 in zatone ob 14.51. Jutri, PONEDELJEK, 4. aprila 2016 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5/20 km na uro jugovzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. OKLICI: Luigi Comello in Pasqualina Castronovi, Werther Derin in Fabiana Angelastri, Daniele Clementi in Silvana Santos Carvalho, Pier Andrea Peci-le in Francesca Scardellato, Elias Turco in Alessia Iadicola, Guido Luglio in Sandra Sabbatelli, Simone Battisti in Anastazija Margot Matanic Klelija, Gianni Bartoli in Sara Trevisini, Sergio Passabi in Paola Zuffi, Alessandro Pic-cioli in Sara Carboncini, Erni Durdevic in Eleonora Vianello, Giuliano Ceretta in Daniela Bukovac, Carlo Giorgetti in Gloria Aldrigo, Weifeng Shu in Zi Qui, Simone Cecotti in Maria Rosaria Giun-ta, Marco Bellezza in Karen Drioli, Michele Pepe in Monica Rakar, Salvatore Lattanzio in Tiziana Salvador, Rosario Granito in Serena Moresco. ci3 Lekarne Darujte za sklad Bubnic Magajna - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 3. aprila, Ul. Oriani 2 - 040 764441; v ponedeljek, 4. aprila, Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino Od jutri, 4. do nedelje, 10. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Ul. Costalunga 318/A -040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A -040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costalunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A mo »Pomoč in podpora otrokom z motnjami branja, pisanja in računanja«, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri v prostorih Večstopenjske šole Na-brežina - Nabrežina Kamnolomi 85. Predavala bo psihologinja dr. Ingrid Bersenda. Toplo vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše na predavanje »Moč in smisel mladostništva« (Nove poti v odnosih med starši in otroki), ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.00 v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo psih. dr. Maja Sedmak. S Izleti www.primorski.eu/bubnicmagajna/ AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.30 »Batman v Superman«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La co-mune«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Arabian nights«; 20.00 »La canzone perduta«; 18.15, 21.45 »Wax - We are the X«. FELLINI - 18.30, 22.15 »Land of mine - Sotto la sabbia«; 16.40 »Zootropo-lis«; 20.15 »Truth - Il prezzo della ve-rita«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15 »Un paese quasi perfetto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Il condominio dei cuo-ri infranti«; 16.15, 19.50, 21.50 »Co-me saltano i pesci«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 21.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 14.00, 17.00, 20.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice 3D«; 20.50 »Everest 3D«; 13.45 »Hotel Transilvanija 2 (sinhronizirano) 3D«; 18.05 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 15.40 »Jurski svet 3D«; 13.30, 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 14.20, 16.20 »Kung Fu Panda 3 3D«; 18.40, 20.40 »London je padel«; 13.50, 16.00, 18.20, 20.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 19.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 14.10, 16.30 »Zootropolis«. NAZIONALE - 11.00, 16.40 »Heidi«; 11.00, 15.15, 16.45, 18.30, 20.00 »Kung Fu Panda 3«; 18.25, 20.35, 22.15 »Ave, Cesare!«; 16.30, 18.45, 21.15 »Race - Il colore della vittoria«; 18.15, 20.10, 22.00 »Love and Mercy«; 18.15, 21.30 »13 Hours«; 11.00, 15.15, 16.45 »Billy - Il Koala«; 16.30, 20.15, 22.10 »Un bacio«; 21.20 »Perfetti scono-sciuti«; 11.00 »Zootropolis«. SUPER - 15.45, 19.50 »Brooklyn«; 17.45, 21.50 »Perfetti sconosciuti«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 17.00, 18.25, 20.30, 21.00, 21.30 »Batman v Superman«; 15.00, 17.00, 19.00 »Kung Fu Panda 3«; 16.00, 18.00 »Billy - Il Koala«; 15.10, 17.30 »Heidi«; 19.50, 21.50 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 16.20, 19.00, 21.40 »Race - Il colore della vittoria«; 15.05, 17.20, 19.35, 21.50 »Un bacio«; 20.00, 22.05 »Un paese quasi perfetto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15, 21.00 »Batman v Superman«; Dvorana 2: 16.50, 20.20, 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 15.00, 18.30 »Un bacio«; Dvorana 3: 15.30, 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«; Dvorana 4: 15.30 »Billy - Il Koala«; 17.15, 21.45 »Race - Il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«; Dvorana 5: 15.20 »Un momento di follia«; 17.45, 20.00, 22.10 »La comune«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABREŽI- NI prireja predavanje za starše na te- SPDT vabi v nedeljo, 10. aprila, na pohod od Cola do izvira Hublja. Predvidene so štiri ure in pol/pet ur nezahtevne hoje. Prevoz do izhodišča z osebnimi sredstvi. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Info na tel. št. 040-413025. SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga -ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Lisac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040413025 (Marinka). KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040-229123. 0 Prireditve KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamper-le, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Bar-kovlje in v sodelovanju z ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja danes, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ŽVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ŽePZ Miren Oreho-vlje (dir. Miran Rustja), Burja - MePZ DU Postojna (dir. Mirjana Možina Če-pirlo), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Le-ban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MePZ Rdeča zvezda - Salež Doberdob in TPPZ Pinko Tomažič -Trst danes, 3. aprila, ob 17. uri v Avditoriju v Portorožu; MVOS Sraka -Štandrež danes, 3. aprila, ob 17. uri na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu. NŠK priredi odprtje razstave Benjamina Becija Prijemi. Odprtje bo v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri v čitalnici v Ul. S. Francesco 20. Predstavila ga bo Sanja Mikac. Vabljeni! JU S BANI vabi na otvoritev razstave »Smo nar'dili stezice k'so včasih bile«, ki bo v petek, 8. aprila, ob 20.00 v društvenih prostorih pri Banih. Že drugič se bomo srečali s prebivalci naše sosednje vasi Orleka prav kot v starih časih. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Večer bodo popestrili: Erik Birsa s flavto in U.P.Z. Dotik s pesmijo. Razstava bo na ogled v soboto, 9., in soboto, 16. aprila, ter nedeljo, 10., in nedeljo, 17. aprila, med 16.00 in 19.00. SKD SLOVENEC vabi v soboto, 9. aprila, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na Zgodbarski večer s pripovedovanjem in prikazovanjem raznih zgodb. Sodelujeta Studijski krožek Zgodbarnica iz Kozine in glasbena skupina Brustolin iz Harij. ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI-NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, Ul. Cordaroli 29 (Rojan), vabi v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole na Tržaškem na temo »Morje: koristi, nevarnosti in skrivnosti«. Nastopila bosta OPZ Slomšek iz Bazovice in čarodejka Nada Carli. Sledi nagrajevanje. Pod odrom bo bogat srečolov. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka v sodelovanju z ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). SEKCIJE VZPI-ANPI Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo vabijo v POGREBNO PODJETJE Oi?trenutku šabsti... vljudnost ...in tradicija TRZIC OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v Center A. Ukmar-Miro pri Domju, na predvajanje dokumentarnega televizijskega filma o burnem življenju re-volucijonarja Antona Ukmarja-Mi-ra »Kakor krogla po Evropi«. Gostje večera bodo Dunja Ukmar, zgodovinar Sandi Volk in predsednik KO ZZB Žusterna Boris Kralj. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mačkolje in SKD Jože Rapotec - Pre-beneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fajon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka Devetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdravko Klanjscek). Iščem te v travah iščem te v morjih najdem te v zvezdah ki sijejo name. (M. Kačič) ^ Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi Ivo Škrk Žalostno vest sporočajo žena Luciana, sestra Desanka z možem Vojmirom, nečaka Tamara in Mitja ter sestrične Dorica, Katja in Svetlana z družinami Od njega se bomo poslovili v torek, 5. aprila, od 9.30 do 10.40 v Ul. Costa-lunga. Ob 11.15 bo sledila sv. maša v barko-vljanski cerkvi in nato pokop na tamkajšnjem pokopališču. Pogrebno podjetje S. Anna-Nabrežina Za Ivom žaluje bratranec Gianni z Evelyne Dragi Ivo! Žal, bo ob naslednjem srečanju Tvoj stol prazen, a mi se te bomo s hvaležnostjo spominjali. Ženi in svojcem naše iskreno sožalje maturanti Trgovske akademije 1962 ter prof. Marija Kacin ZAHVALA Družina pokojnega Marija Carlija se zahvaljuje vsem, ki so na razne načine sočustvovali z nami. 3.4.2013 3.4.2016 Sergio Canciani -Kocjan Vedno z nami. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 1 G Nedelja, 3. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji Čestitke DAVID, naj Abraham ti novih, lepših da moči, da vse enkrat se prav lepo uredi, izpolnijo naj se vse tvoje skrite želje, bodi tukaj smeh tvoj in veselje. To in še mnogo več ti želimo Luka, Niko, Ivan in Jakob. Dragi DAVID! Jutri prihaja tvoj dan, ko trkal na vrata ti bo Abraham. Veselo mu vrata odpri, saj ta sivi mož ti dobro želi in z njim mi vsi. Družine Kocman, Ghersinich, Čok in Walter. Jutri ima naša draga in pridna ČEYEN rojstni dan. Želimo ji vse dobro v študiju in v nadaljnjem življenju. Mama Sandra, očka Jurij, brat Kenay in vsi, ki jo imamo radi. V četrtek je praznovala, včeraj pa je žurala naša predraga PETRI-CA. Vse naj naj naj ji želijo vsi, ki jo imajo radi. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 10. aprila, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila. Vabljeni! Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah. Hfl Osmice PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. H Mali oglasi ODDAMO svetlo, delno opremljeno, trisobno stanovanje (70 kv.m.) z balkonom in pogledom na morje na Furlanski cesti (Barkovlje). Zunanje parkirišče pred stavbo. Tel. 340-8633712. POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. 339-8201250. PRODAM šivalni stroj za šivanje krzna in kože. Tel. 340-9329903. PRODAM mlin Krasmetal na kardanski pogon, cena 250,00 evrov. Tel.: 329-7260688. PRODAM tv omarico črne barve. Tel. 340-9329903. SCOOTER trikolesnik piaggio MP3 SKD Slavko Škamperle, Zbor Tončka Čok, Zbor Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec in ŽePZ Barkovlje v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE danes, 3.4.2016, ob 17. uri Trst, Stadion 1. maj 250ie črne barve, letnik 2006, prevoženih 24.000 km, servisiran, prodam. Tel. 331-3901302 ali 040-291479. V NAJEM dajem stanovanje primerno za dve osebi na Zahodnem delu tržaškega Krasa. Tel.: 349-3320198. V REPNU prodajamo zazidljivo zemljišče. Lepa lega z možnostjo izgradnje dvostanovanjske hiše. Tel. št.: 348-1334085. □ Obvestila DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261. ERIK IN JADRAN imata odprto osmi-co, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231290. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. S Poslovni oglasi Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst prireja 45. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH 2016 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu danes, v nedeljo, 3. aprila 2016, se bodo zvrstili trije koncerti. Prvi ob 15.00, drugi ob 16.30 in zadnji ob 18.00 uri. Vljudno vabljeni! ZCPZ - TRST prireja 45. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih 2016 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu danes, 3. aprila: ob 15.00, 16.30 in 18.00. Vljudno vabljeni! ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo danes, 3. aprila, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pesnik Roberto Dedenaro in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Opčin pod vodstvom Davida Zerjala. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360324. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 3. aprila, ob 17.00 nastop na reviji Primorska poje v Portorožu (odhod avtobusa s Padrič ob 14.15). V torek, 5. aprila, ob 20.45 redna pevska na sedežu na Padričah. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST sklicuje v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 prvi občni zbor, ki bo na društvenem sedežu na Padričah. DSI IN ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita na podelitev nagrade Vstajenje prof. Mariji Pirjevec. Nastopil bo duo Vanja in Max Zuliani -violina in klavir, učenca Glasbene matice. Nagrajenko bo predstavil pisatelj in časnikar Jože Horvat v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. SKD SLOVENEC vabi vse člane in vaš-čane na redni občni zbor, ki bo v Srenjski hiši v Borštu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informaci- je: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. VZPI - ANPI sekcija Devin - Nabreži-na vabi v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v gostilno v Mavhinjah na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo« in na praznik včlanjevanja. FOTOVIDEO TRST 80 vabi člane, ki so poravnali članarino 2016 na večer »Fotografske/video vaje, barve in spot« v torek, 5. aprila, ob 20.00. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal na svojem sedežu v Do-berdobski ulici 20/3 - Opčine v torek, 5. aprila, ob 20.00. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 5. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. Prisoten bo odbornik Matteo Montesano. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v Bazovskem domu v torek, 5. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in v sredo, 6. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vse vinarje z občine na srečanje za prireditev 60. razstave domačih vin, ki bo v torek, 5. aprila, ob 20.30 na sedežu Občine Dolina. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v sredo, 6. aprila, ob 20.30 na sedežu društva. Ob tej priliki lahko člani poravnajo članarino. MAŠA V DOMU ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu, z obiskom gostov, bo v sredo, 6. aprila, v obnovljeni kapeli v I. nad.: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. Maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar s p. Rafkom Ropretom, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj; po maši prijateljsko druženje. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca toplo vabita k udeležbi. SDGZ prireja 11. in 13. aprila (14.3017.30), 18. in 20. aprila (14.30-18.30) tečaj za nizko, srednje in visoko tveganje za »Izpopolnjevanje delodajalcev, ki opravljajo funkcijo odgovornih za varnost pri delu - RSPP«, ki se bo odvijal na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it in jih zbiramo do srede, 6. aprila, po mailu ali faksu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360, v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in Skupino 85, vabijo v sredo, 6. aprila, na kavo s knjigo z mag. Rado Lečič. Tokrat bo predstavila učbenik v dveh delih Slovenščina od A do Z / Lo sloveno dalla A alla Z. Z avtorico se bosta pogovarjali dr. Majda Kaučič Baša in dr. Karin Marc Bratina. V Tržaškem knjižnem sre- ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo danes, 3. aprila, ob 15.00 na Openskem strelišču SPOMINSKO SVEČANOST ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pesnik Roberto Dedenaro, in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Opčin pod vodstvom Davida Žerjala. dišču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Pravica ne trpeti: aplikativna oskrba« v sredo, 6. aprila, ob 17.00 v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine. Predavala bo Rita Marson - didaktična koordinatorka študijskega centra za aplikativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. Na razpolago je parkirni prostor ZKB. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja javno srečanje s funkcionarji AcegasApsAmga v bivšem ljudskem domu v Križu v četrtek, 7. aprila, ob 19. uri na temo: »Predstavitev načrta nove kanalizacije v Križu«. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 7. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča predavanje Katje Kjuder, ki nam bo v sliki in besedi odprla svet v »Kurdistan in naokrog«. Vabljeni. OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101). OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča Zvezda v Saležu (Salež 66). SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo potekal v nedeljo, 10. aprila, iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10.00 pred avtobusno postajo v Praprotu. Po pribl. 4 urah hoje je, ob kosilu in nagrajevanju v Rep-nu, poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice, člane in prijatelje na »Redni letni občni zbor z volitvami«, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Glasbeni točki MoPZ Rdeča zvezda-Lacrima in MePZ Rdeča zvezda. Družabnost in pogostitev ob zaključku. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpolnjen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prašičjih podjetji«. Info v uradih KZ Jiru^h« dJfrkL'rtdJkhli i'jdbra'euffv in jiiJTir-r íipjjrifrfD- Vtln'finjr vablia jutri v Peter llfwo dvorano, Donizellijeva i. hp podelile v nerade Vrtajte prof. Mariji Pirjevec Nagrajenko bo prctfsiowil pi?*1e(j In Časnikar Jože Horvat gojenca Glasbene matkeV«ipa in Max Zulijfti - vidiku in klavir začetek ob 20.30 Zbor PANTA-RHEI vabi na koncert ČAROBNA POMLAD dirigent FRANCESCO CASTELLANA DANES, 3.4.2016, ob 18. uri v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah Vstop prost! in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, sprejema društvo v ponedeljek, 11. in torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure (2 steklenici za vsak vzorec belega in rdečega vina in 1 dl olja). Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s po-kušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PrimorskiD * facebook Loterij a 2. aprila 2G16 Bari B 86 B8 2G 46 Cagliari 67 BB B6 58 1 Firence 68 81 18 16 5B Genova 67 B1 81 77 26 Milan 89 47 72 78 75 Neapelj 19 79 47 78 2G Palermo 64 6 77 B 4 Rim 9 54 19 4 6 Turin 41 4B 51 4 48 Benetke 57 16 55 54 2G Nazionale 77 26 47 8G 62 Super Enalotto Št. 40 2 24 65 75 81 88 jolly 6 Nagradni sklad 68.571.729,39 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 96.778,21 € 438 dobitnikov s 4 točkami 444,91 € 20.005 dobitnikov s 3 točkami 29,55 € 344.758 dobitnikov z 2 točkama 5,34 € Superstar 79 1 dobitnik s 5 točkami 1 dobitnik s 4 točkami 79 dobitnikov s 3 točkami 1.521 dobitnikov z 2 točkama 9.817 dobitnikov z 1 točko 21.266 dobitnikov z 0 točkami 2.419.455,25 € 44.491,GG€ 2.955,GG € 1GG,GG€ 1G,GG€ 5,GG€ / Primorski KULTURA Nedelja, 3. aprila 2016 1 1 TSPLES 2.0 - Svežina sodobnega baleta v izvedbi Tulsa Ballet Končno »pravi« ples PREŠERNOV SKLAD - Uradna objava Vabilo k predlaganju kandidatov za nagrade TRST - Tulsa, Oklahoma, ZDA. Mesto, ki s svojo okolico ne doseže milijon prebivalcev, sodi v ameriški vrh glede na kvaliteto življenje. Gre za bogato mesto, nekdaj so mu pravili naftna prestolnica (danes je z gospodarskega vidika bolj razgibano), lahko pa se pohvali z več pomembnimi muzeji in kvalitetnimi gledališči. Med temi je tudi Tulsa Ballet, ki sta ga Roman Jasinski in Moscelyne Larkin ustanovila leta 1956. V šestdesetih letih obstoja se je ansambel razvil v prvorazredno skupino sodobnega baleta. Pod umetniškim vodstvom Marcella Angelinija, ki še vedno vodi skupino, se je Tulsa Ballet uveljavil tudi v mednarodnem okviru. Na tokratni turneji ga odkriva tudi evropsko občinstvo. V sredo, 31. marca, je ameriška skupina nastopila v tržaškem gledališču Rossetti, in sicer v okviru plesnega abonmaja Stalnega gledališča Fjk in festivala TSPles 2.0. Končno »pravi« ples, so se razveselili vsi, ki so v letošnji abonmajski in festivalski ponudbi v Rossetti-jevem gledališču pogrešali ples brez kontaminacij s telovadbo, cirkuško umetnostjo ... Res pa je, da je odličnemu baletnemu večeru sledilo občutno manj občinstva kot »okuženim« ponudbam. Ne glede na takšne ali drugačne pripombe je bila predstava gostujočega ameriškega ansambla na visoki kakovostni ravni. Slonela je na premišljenem izboru koreografij in na odlični izvedbi. Tulsa Ballet je mlad po zasnovi, po programu, ki ga ponuja, zaradi svežine izvedbe. Za tržaški večer je Angelini izbral tri zelo različne koreografije, ki odražajo obdobje in okolje, v katerih so nastale, ob tem pa tudi oseben pristop posamičnega koreografa do sodobnega baleta. Za začetek prikaz kontinuitete: par (na odru in v življenju) Jasinski-Larkin sta ustanovila in vodila skupino po vzoru ruske tradicije, mlajši predstavnik te šole, Jurij Posohov, je na glasbo Prokofjeva pripravil koreografijo Classical Symphony. Nadvse elegantna, po zasnovi neoklasična koreografija je bila premierno predstavljena leta 2013. Gre za linearno, izvedbeno zelo zahtevno koreografijo, v kateri v različnih sestavih nastopa sedem parov. Ansambel, ki ga sestavljajo baletniki različnih narodnosti, je posamične točke izvedel nadvse dovršeno in z neverjetno lahkotnostjo. Naslov je morda nekoliko zastrašujoč, Petite mort, vendar pa gre za plesno mojstrovino. Avtor je znani češki koreograf Ji\\u0159i Kylian, ki je na Mozartovo glasbo ustvaril eno svojih najboljših del. Koreografija je bila premierno uprizorjena na salz-burškem festivalu leta 1991, od takrat jo izvajajo najboljše skupine sodobnega baleta. Gre za izredno izčišče-no koreografijo za šest plesalcev in šest plesalk. Francoski izraz »la petite mort« označuje vrhunec strastnega srečanja: ples je torej čuten in drzen, posut z originalnimi prijemi, kot na primer moški ples s sabljami, od izvajalcev zahteva odlično pripravo in nadzor nad vsakim gibom. Z Mozartovo pomočjo Kylian očara in uroči gledalca. Zaključek je bil bolj razposajen. Christopher Bruce si je »izposodil« osem popevk slovitih Rolling Stone-sov in ustvaril Rooster. Plesni poklon neuničljivi skupini je bil krstno izveden v sezoni 2013-2014 v Tulsi. Koreograf je izbral bolj melodične skladbe in jih ironično umestil v čas, ko so popevke nastajale. Plesalci so se spopadli s povsem drugačnim stilom in tudi tokrat s svojim nastopom prepričali. In navdušili. (bip) LJUBLJANA - V Uradnem listu je objavljeno vabilo k predlaganju kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Vsako leto se lahko podelita največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Predloge bo upravni odbor (UO) Prešernovega sklada sprejemal do vključno 15. septembra. Prešernovo nagrado lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali svojim življenjskim delom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada lahko prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Kandidate za Prešernovo in nagrade sklada lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Predlog za nagrado mora vsebovati natančne po- Ameriške plesalce zaznamujeta dovršenost in lahkotnost tulsa ballet SODOBNA UMETNOST - Na razstavi Bodification tudi Nika Furlani Razmislek o telesu TRST - Uporaba digitalne tehnologije vodi človeka v virtualne svetove in ga postopoma odtujuje od stvarnega doživljanja svoje telesnosti. Sodobna umetnost pogostoma obravnava človeško telo, umetniki čutijo, da je ta stik človeku pomemben in vreden globljega razmisleka. V prostorih DoubleRoom v Trstu se skupina šestih umetnikov sooča prav na to tematiko in ponuja različne poglede in sporočila, ki se specifično ubadajo z obravnavo telesa kot nosilca kulturne pripadnosti, saj je v zadnjih letih še bolj izpostavljen spremembam. Bodification je naslov razstave, katere kurator je galerist Massimo Premuda in je sad sodelovanja različnih združenj: COLLAAB, Combiné, Gruppo78, Simona Schiavi Art Gallery (s pokroviteljstvom Hiše umetnosti). V očeh sodobnih umetnikov odseva motiv telesa vso človekovo vpetost v družbeni kontekst. Slikarka Raffaella Busdon, izkušena portretistka, vidi že od nekaj v ospredju svoje likovne pozornosti človeka. V njenih novejših slikarskih delih večjega formata beležimo prenovo v pristopu in pomenski nadgradnji. Na osnovi iz polikarbonata, prosojni plastični foliji, obojestransko obdeluje motiv kot bi šlo za soočanje človekovega notranjega zaznavanja sebe in stika z okoljem. Podobo gradi tako na večplastni kompoziciji fotografij ter izrezkov iz časopisa ter mojstrsko naslikanim portretom s tehniko olja. Podobe aktualnih dogodkov se tako vsilijo na kožo mladega portretiranca ter ga neizbežno zaznamujejo. Stenska fotografska instalacija barvnih fotografij slovenske umetnice Nike Na razstavi se s svojimi deli predstavlja tudi Raffaella Busdon (desno) in Nika Furlani Furlani z naslovom Herbarius predstavlja njeno likovno raziskovanje projekcije podob iz realnega sveta s pomočjo episko-pa neposredno na človekovo telo. Njeni akti simbiotično spajajo človeka z naravo. Rastlinski in živalski motivi se tako sta-pljajo v enovito celoto kot bi telo začutilo prav preko podob, ki se pojavijo na njegovi koži, da gre za globoko ponotranje-ne podobe, ki mu dejansko pripadajo. Nežne fotografije Nike Furlani z dominanto toplih barv in prevladujočimi temnejšimi odtenki ozadja imajo močno evokativno moč, presegajo definicijo časa in prostora, vabijo gledalca, da prestopi v dimenzijo arhetipov in sanjskega. Odnos med človekom in naravo je protagonist dveh avtobiografskih video-performancev Chiare Mazzocchi, ki de- datke o kandidatu in delu, zaradi katerega je predlagan, ter vrsto nagrade. Biti mora izčrpno utemeljen in ustrezno dokumentiran. Iz njega morajo biti razvidni opredelitev za vrsto nagrade; opredelitev življenjskega opusa ali umetniških del, predlaganih za nagrado, z izčrpnim opisom; utemeljitev pomena umetniškega prispevka za slovensko in mednarodno kulturno okolje; kratek življenjepis in seznam pomembnejših del oziroma stvaritev predlaganega ustvarjalca. UO Prešernovega sklada predloge sprejema na naslovu Ministrstvo za kulturo, Prešernov sklad, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana. Sklep o vabilu za predlaganje kandidatov je UO Prešernovega sklada sprejel 11. marca na zadnji seji v sestavi, ki jo je vodil Janez Bogataj. Nov UO sklada za prihodnji štiriletni mandat naj bi bil imenovan do začetka poletja. (sta) lujejo kot neke vrste avtoportreti. Bloom again in Flower jasno nakazujeta umetničino željo po razcvetu. Prvi video se idejno sklicuje na Botticellijevo alegorijo rojstva Venere iz morske pene, ki jo per-formerka obuja: morski valovi jo prekrivajo namreč s cvetovi. V drugem videu pa jo simbioza z naravo ovira v stiku z zunanjim svetom. Roberto Peccianti v svojih fotografijah prikazuje le ambientacije s predmeti, kjer slutimo prisotnost telesa, ki ga dejansko ni, ker ni ujet v fotografijo. Gre za uporabne predmete, ki pripadajo tako moškemu kot ženskemu svetu, ki kažejo skorajda na fetišistično navezanost nanje, saj zasedajo večji del človekove pozornosti, čeprav niso fizično povezani s telesom samim. Ko se znajdemo pred fotografijami Davida Marie Palusa vidimo različne tek-sture v odtenkih rožnate barve inkarna-ta. Gre za močno povečane detajle fotografij otroškega telesa, ki prav zaradi de-kontekstualizacije, predelave in modularne iteracije podobe izgubijo prvotno vez s telesom samim. Njegove podobe kritično predelujejo medijsko obravnavo človekovega telesa. David Della Venezia pa se bolj očitno sklicuje na posamezne dele človeškega telesa in na njihovo prepoznavnost. Izolira anatomski detajl in ga tako loči od celote telesa samega. Fragmentarnost prikaza, izostren svetlo-temni kontrast fotografije vzbuja notranji nemir, saj gre za detajle, ki so izgubili svojo funkcijo kot bi bili razvrednoteni. Razstavo si lahko ogledamo od ponedeljka do petka med 10. in 20. uro. Jasna Merku SOVRAŽNI GOVOR V Splitu napadli novinarja in pisatelja Tomica SPLIT - Hrvaška policija je prijela dva mlajša moška, ki sta v četrtek zvečer sredi Splita verbalno in fizično napadla znanega hrvaškega pisatelja in novinarja Anteja Tomica. Lažje naj bi poškodovali moškega, ki je bil v Tomicevi družbi. Hrvaško novinarsko društvo (HND) je napad obsodilo. Tomica so napadli v četrtek nekaj pred 22. uro pred poslopjem splitskega doma mladih, v katerem je potekal književni festival Priči-gin. Tomic je bil obiskovalec, ko sta ga najprej z žaljivkami, nato pa tudi fizično napadla moška, ki sta mu z glave vrgla klobuk. Poskusila sta ga zadeti tudi s pestjo v glavo, a sta zgrešila in je udarec prejel njegov prijatelj, ki je moral poiskati zdravniško pomoč. Na pomoč Tomicu je priskočil tudi znani splitski fotograf Feda Klaric, ki je napadalca tudi fotografiral. Moška sta se potem oddaljila s kraja dogodka in Tomica zmerjala z imenom »jugoslovansko govno«. Enega od napadalcev je policija prijela v četrtek, drugega pa v petek. Zaradi napada na Tomi-ca in njegovega prijatelja bosta oba končala pri sodniku za prekrške. Napad so obsodili tako organizatorji Pričigina kot tudi Hrvaško novinarsko društvo. »Menimo, da so tovrstni dogodki posledica zlorabe javnega medijskega in političnega prostora za razširjanje sovražnega govora in hujskanje proti drugače mislečim, kar je bilo slišati tudi od politikov z vrha državne oblasti,« so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal predsednik HND Saša Lekovic. Pričakujejo, da bodo vodilni politiki v državi obsodili napad na Tomica pa tudi ostale tovrstne napade. Tomic je znan po svojih številnih knjigah ter po satiričnih ko-lumnah v Jutarnjem listu, v katerem na humorističen način opisuje različne dogodke na Hrvaškem. Pisatelj je bil žrtev tudi februarja 2014 v Splitu, ko je neznani moški nanj zlil vedro z blatom. Policija takrat napadalca ni ujela. (sta) 12 Nedelja, 3. aprila 2016 KULINARIKA Primorski ki Ji vsaki dobro založeni kuhinji je vedno na voljo nekaj sestavin, brez katerih si noben šef, pa niti ljubiteljski kuhar ali kuharica, ne zna predstavljati priprave dobre jedi. Če ni pri roki soli, popra, ekstra deviškega oljčnega olja ali kake druge maščobe (masla ali masti) se je sploh bolje odreči kuhanju ali pečenju. Brez tega bo kakršnakoli jed le nekakšen kalorični zmazek, medtem ko lahko ustvarjamo s pravim kombiniranjem zelišč in začimb izjemne kulinarične umetnine. Na spisek sestavin, ki so za pripravo številnih receptov nujen, za mnoge druge pa zaželen dodatek, sodi tudi vino. Nič hudega, če se ga v državah, kjer jih vera ali kaka druga družbena zapoved prepoveduje uporabo alkohola, izogibajo. Ga pa zato znamo toliko bolj ceniti tisti, ki se sklicujemo na izročilo helenistične kulture. Sveta trojica: kruh, olje in vino Pravijo, da se da preživeti ob kruhu in vodi, toda kruh, ekstra deviško oljčno olje in vino so že prava sveta trojica (severne) mediteranske kuhinje. Profesor biokemije na padovanski medicinski fakulteti Fulvio Ursini je celo prepričan, da je v tej trojici vino tisto, ki mu lahko pripišemo bistveno več zaslug za zmanjševanje kardiovaskularnih zdravstvenih tveganj ljudstev, ki sicer jedo veliko rib, sadja in zelenjave. Iz pogovora z ženicami na enem izmed jadranskih otokov se spominjam dolge razprave o tem, kako vse troje združiti v hranilen in zdrav obrok. »Rezin kruha cvremo v loncu v obilici oljčnega olja, nato pa jih zalijemo ali po koščkih namakamo v vinu. To odganja vse bolezni,« je trdila prva, druga pa ji je ugovarjala, da rezino kruha najprej prepojimo z vinom, nato pa zgolj popečemo na malo olja v nizki ponvi. Tretja je primaknila, da pripravi možu takrat, ko vzame kruh iz peči, zabeljeno vino: na krožniku vmeša dve žlici oljčnega olja in za kozarec vina, doda ščepec soli in zraven ponudi kos še toplega kruha. »To poživi duha in telo bolj kot vsak afrodiziak,« je pomenljivo po-mežiknila. Vino in visoka francoska kuhinja Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov glede uporabe vina v kuhinji se sicer sučejo o povsem drugih temah, največkrat o marinadah in omakah. Številni recepti, ki predvidevajo uporabo vina, sodijo v čas, ko so François Vatel (1631-1671) in njemu podobni mojstri kuhalnice razvajali vsega dobrega navajene aristokratske brbončice. Čas priprave posamezne jedi se je meril v dnevih, ne pa v urah ali minutah, ki danes vladajo tako v domači kot restavracijski kuhinji. Pot do končne jedi je bila speljana po labirintu, v katerem je bilo potrebno obiskati številne mrtve kote, v katerih so se skrivale sestavine, nujno potrebne za pravilno izpeljavo recepta. Za pošteno temno omako si moral ure in ure v rdečem vinu kuhati manj žlahtne, toda okusne kose mesa, goveji rep in mozeg, nato pa to redukcijo počasi vmešavati v na kuhanem maslu temno opraženo moko (rjavi roux) in še kar naprej kuhati in mešati in mešati in kuhati. »Kralj šefov in šef kraljev« Marie-Antoine Carême (1784-1833) naj bi kot prvi popisal in s tem zakodiral pripravo osnovnih omak francoske kuhinje, ki jih je kasneje, obenem s 5.012 recepti, objavil drugi »kralj«, Auguste Escoffier (1846-1935). Njegova knjiga La guide culinaire (1903) ostaja referenca za vse, ki jih v teoriji in praksi zanima klasična visoka francoska kuhinja, v kateri ima vino enako pomemben delež kot maslo. To je bil čas pojedin, na katerih naj bi, sledeč poduku kuharskega in slaščičarskega mojstra Julesa Goufféja (18071877), priznanega apostola dekorativne kuhinje, postregli z vsaj 24 jedmi v dovršenem sosledju! Vino na kuhinjskem pultu Besedilo in slike: Toni Gomišček /7 Brez dobrega vina ni dobre marinade Veliki kuharji preteklosti so iz vsakodnevnih spoznanj vedeli, da bo jed bistveno drugačna, če bodo v kuhinji uporabljali vino. Do tega zaključka so prišli brez poznavanja kemične strukture vina in mnogo prej, preden so znanstveniki dokazali, da alkohol mehča mišično tkivo, da topi aromatična olja začimb in dišavnic in da s pronicanjem v meso ustvarja kanale, po katerih bodo te arome prodrle do samega jedra stegna ali vratu, namenjenega za pečenko. Vino, ki je že samo aromatična pijača, dobesedno spodbudi arome iz zelišč, da pridejo bolj do izraza in s tem jed dobesedno na novo uglasi. Seveda na smemo prezreti, da so marinade služile tudi za konzerviranje mesa. Alkohol in kislina ustvarjata okolje, ki ni posebej naklonjeno razvoju bakterij, tako da marinade zavirajo procese razkrajanja mesa. Izkušnje so privedle do priprave prav posebnih marinad, za katera so poleg vina uporabili še kis in sok nezrelega grozdja. Zvečine so meso pacali v rdečih vinih, pri čemer se je uveljavilo prepričanje, da so lahko vina v marinadi za stopnico ali dve manj pomembna od vin, ki bodo pri jedi postrežene. Povedano drugače: jed, ki naj bi jo na mizi dopolnil kozarec bordojca z najboljših med izbranimi legami, lahko mariniramo v vinu, ki po vrednosti lege sodi v nekoliko nižji kvalitetni in cenovni razred. Vino v omakah »Ni toliko važno kaj kuhaš, ampak kako kuhaš,« rad ponavlja eden od prerokov sodobne vrhunske kuhlinarike, katalonski šef Ferran Adrià, ki je prepričan, da se veščina kuharskih mojstrov izkazuje v pripravi izvrstnih jedi iz (običajno) manj cenjenih surovin. Sem pa sodijo zvečine tiste, ki zahtevajo daljši čas priprave, toda ravno v tem podaljšanem kuhanju, praženju, dušenju ali pečenju imajo čas, da se prepojijo z okusi in da botrujejo nastanku omak, ob katerih se nam že ob pogledu nanje cedijo sline. Iz francoske prakse izvira ugotovitev, da lahko z vinom zamenjamo dobršen del jušne osnove. Izvirni recept za klasičnega piščanca v vinu (coq au vin) predvideva četrt litra juhe in pol steklenice (0,375 l ) rdečega burgundskega vina, torej modrega pinota. Tudi tu velja, da lahko posežemo po cenejšem vinu od tistega, ki je namenjeno strežbi. Pri tem se lahko sklicujemo na nasvet enega od velikanov sodobne francoske kuhinje, Paula Bo-cusa, ki dovoljuje, da lahko uporabimo za rižoto, kuhano s šampanjcem, kaj cenejšega od najdražjih penečih vin, pa bo jed vseeno dobra. To pravilo običajnega varčevanja ne velja za tematske predstavitvene večerje vinarjev, ko želi kuhar namerno uporabiti za pripravo jedi točno isto vino kot bo kasneje ponujeno v kozarcu. Za domače kralje loncev in kraljice kuhalnic velja nasvet, naj steklenico vina, ki ga nameravajo po-streči, odprejo že prej in uporabijo za pripravi jedi. S tem naj bi dosegli izjemno sozvočje med okusi hrane na krožniku in vina v kozarcu, pa še kuhanje postane zabavnejše. Sicer pa velja splošno pravilo, da uporabimo le vino, ki bi ga tudi sicer pili. Torej ne kakih zakisanih in oksidiranih ostankov. Izjema je - morda - vino z vonjem po zamašku, saj je TKL (triklorani-zol) izredno hlapen in med kuhanjem hitro izgine, kar vsaj nekoliko omili cmok v grlu zaradi steklenice »slabega« vina. Pri številnih jedeh je vino prisotno že od samega začetka v procesu cmarje-nja mesa ali kuhanja kakega vodnega ži-vlja, pri drugih vstopi šele v zaključni fazi, pri deglasiranju omake, torej redčenju sokov, ki so med pečenjem v veliki meri izgubili vodo in ki bi se sicer kmalu začeli žgati na dnu ponve. Pri tem ni odveč omeniti, da ima alkohol nižjo, kislina pa višjo temperaturo izparevanja kot voda, tako da že polovica alkohola izhlapi po kakih desetih minutah pečenja, po dveh urah in pol pa ostane v omaki komaj še kaka alkoholna sled. Po drugi strani bi začela kislina izdatneje hlapeti šele potem, ko bi omaka izgubila večino vode, kar mora kuhar upoštevati pri izbiri in doziranju vina. Sestavni del številnih vin je tudi večji ali manjši odstotek neprevretega sladkorja, ki prav tako ostane ujet v omaki in ki začne takrat, ko tekočine zmanjka, karamelizi-rati. Seveda lahko tudi vino, podobno kot jušno osnovo, postopno dolivamo v našo ponev in se tako še bolj ustvarjalno igramo z vinom kot sestavino. Sprostimo ustvarjalnost! Pravil, ki bi določala uporabo točno določenega vina pri pripravi posameznega recepta, ni, če pa so, so zelo ohlapna. Recept, ki ga že na pamet obvladamo, si pogosto zasluži osvežitve. Novo aranžiranje, kot večno zelena melodija. Če smo doslej riž zalivali z vodo, ga poskusimo enkrat zaliti z vinom. Sprva z eno zajemalko na začetku kuhanja, drugič ob koncu, ko mu je potrebno dati le še malo vlage. Tretjič, ko boste že povsem ojunačeni, uporabite vino namesto vode ali juhe. Opazite razliko? In kako vplivata na končni okus nevtralna rebula ali vitovska z razliko od aromatičnega traminca, verduca ali muškata? Bomo črni riž zalili z belim ali z rdečim vinom? S tem preigravanjem damo običajnemu rižu močno osebnostno noto in ga pripravimo enkrat na srečanje z ribo, drugič na intimni večer s puranom, tretjič na druženje z ostrigami ali škampi. Vino se pri kuhanju obnaša sorazmerno svojeglavo. V vse skrivnosti medsebojnega vplivanja med vinom in hrano verjetno ne bomo nikoli prodrli. Prav zato moramo biti pri odmerkih vina previdni: premalo ne pride do izraza, preveč lahko prekrije okus jedi, kar spet ni v redu. Potrebno je torej najti zlato sredino. Najbolj »težko« roko lahko imamo takrat, ko vino uporabljamo za marini-ranje: v tem primeru lahko kilogram mesa zalijemo s celo steklenico vina, ki ga bomo kasneje uporabili še za dušenje istega mesa. Posebna finesa je parna kopel z vinom in zelišči za kako belo ribo, ki bo lepo vpila bogastvo nežnih arom. Ko moramo zgolj zredčiti omako, bo kozarec dovolj. Vendar vina nikoli ne dodamo neposredno pred ser-viranjem, saj jed potrebuje vsaj deset minut, da se okusi prepletejo. To velja tudi za zalivanje z vinom med pripravljanjem ragujev in podobnih jedi, ko vino dolivamo večkrat in po malem. Po vsakem zalivanju z vinom moramo vedno počakati nekaj časa, preden se želimo prepričati, če so okusi že uglašeni ali če potrebujejo še kozarec rujnega več, da bodo zapeli v zboru. Vino kot poudarek pripadnosti Vino, značilno za neko območje, vtisne jedem izrazit teritorialni pečat. Jajčno-vinsko omako za vipavske beluše bomo pripravili s klarnico ali pinelo, zrezek po kraško bomo zalili s teranom, postrv bomo kuhali v pari rebule, cipljem bomo omogočili plavanje v malvaziji. Tovrstna spajanja nam pridejo prav tudi pri izvedbi tematskih večerij, ko za meso toskanske chianine izberemo dober chianti, za piemontsko debelo govedo (bue grasso) kak odležan barbaresco ali barolo, za pripravo pečenke iz španskega prašiča s črno taco (pata negra) pa vino iz Rioje, Priorata ali doline reke Duero. V sodobni kuhinji se sicer pogosto zagovarja tudi fusion, torej nekakšno zlivaje prvin, ki pripadajo različnim svetovom, zato lahko vsak tuj recept nekoliko udomačimo z našimi krajevnimi vini in zvedavo modrujemo, kako je vitovska nadvse primerna za klasičen sirov fondue, refošk pa za cmarjenje repa andaluzijskega bika. Nekaj zlatih pravil Če ne želimo, da fuzija postane kon-fuzija, torej zmeda, se velja držati nekaj pravil, ki že stoletja spremljajo uporabo vina v kulinariki. Ribe, morski sadeži in belo meso imajo tudi v ponvi ali kozici raje bela kot rdeča vina, po drugi strani se divjačina in rdeče meso znajdejo boljše v družbi rdečih vin. Pri svinjini so kuhar-jeve roke bolj proste in odvisne od drugih elementov, uporabljenih za pripravo omake: za blažje okuse se bomo naslonili na bela, za močnejše na rdeča vina. Vina z izrazitejšo noto zorenja v lesu so uporabna za gobove omake, ojačana vina (porto, madeira, marsala) spremljajo sladice ali so podpora k drugim (rdečim) vinom, sladka vina sodijo k nekaterim paštetam in tako naprej. Tako vsaj pravi utečena kuharska praksa, ki pa vsakemu omogoča, da ji primakne še svoja osebna tolmačenja starih receptov in izumljanje novih spajanj okusov. Primorski_MANJŠINE_Nedelja, 3. aprila 2016 1 3 REPORTAŽA O TRADICIONALNEM ŽIVLJENJU EDINEGA EVROPSKEGA DOMORODNEGA LJUDSTVA Naravovarstvenih in razvoj ogrožajo življenje Samijev na severu Norveške Kadar želijo pripadniki arktičnih domorodnih evropskih ljudstev najti svoje črede severnih jelenov v snežni nevihti pri temperaturi 30 stopinj pod ničlo, sedejo na svoj 15.000 evrov vreden goseničar, vključijo aplikacijo na mobilnem telefonu, ki jo uporabljajo britansko ovčerejci in v nekaj sekundah bodo na svojem mobilnem telefonu ugotovili, ali so njihovi severni jeleni na za-ledenelem jezeru, visoko v gorah ali so, v najslabšem primeru, postali plen volkov in risov. Vse je zelo enostavno, zahvaljujoč se novi tehnologiji. Ampak kadar se Sa-miji na severu Norveške pritožujejo, ker jim je vlada zasegla najboljše pašnike ali ker je rudarska industrija napolnila njihove bistre fjorde z odpadnim materialom, komunikacija še zdaleč ni tako enostavna. »Razvoj ogroža naš način življenja in našo kulturo; ogrožajo jo tudi nara-vovarstveniki, ki ščitijo divje živali, ki napadajo severne jelene, kot so risi, pa tudi orli,« pojasnjuje Daniel Oskal, mlad rejec severnih jelenov, ki živi in dela na goratem območju v bližini mesta Tromso. Njegov kolega Aslak Eira k temu dodaja: »Problem je odtujevanje zemlje. Vlada razlašča zemljo za gradnjo cest in predorov, za vetrne elektrarne in za rudnike. Razvoj odžira našo zemljo. Izgubili smo že polovico zimskih pašnikov. Bojim se, da kmalu ne bo ostalo nič za naše severne jelene.« Samija, rejca severnih jelenov, sta zakurila majhen ogenj v zaklonišču na poledenelem jezeru. Skupaj z Oskalovim bratom imajo čredo, ki šteje šteje 2.000 poludomačenih severnih jelenov, ki med golimi drevesi na zasneženem hribovju komaj najdejo nekaj paše. V letošnji zimi je bila temperatura pod 30 stopinjami pod ničlo cele tri tesne, to je tako mraz, da urin severnih jelenov zmrzne takoj ko pade na tla. Po mesecih skoraj popolne teme je končno posijalo sonce in temperatura se je dvignila na -10 stopinj. Te tri družine imajo pravico dom paše na površini 2.800 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki bi mu navadni ljudje rekli divjina, za njih pa so to nujni zimski pašniki. Poleti se s čredo preselijo k obali, kjer se lahko severni jeleni najejo sočne trave in pridobijo na teži, ki so jo izgubili pozimi. Družina Oskal se že leta upira načrtom norveške vojske, ki želi razširiti tamkajšnje vežbališče za vadbo boja proti teroristom. Eno tožbo so izgubili in tako so zdaj njihovi pašniki prepredeni s cestami in zaklonišči. Severni jeleni Daniela Oskala so sedaj edini na svetu vajeni na pokanje strelnega orožja. Sicer dobro misleči naravovar-stveniki so med Samiji enako nepriljubljeni kot vojska, ugotavlja Eira. »ustvarjajo nam težave. Orli, risi in volkovi jejo naše živali, ampak naravovarstveniki si prizadevajo samo za zaščito zveri. Sa- Na slikah: prizora z zimske paše severnih jelenov na Norveškem mo risi vsako leto ubijejo kakih 100 severnih jelenov. Včasih izgubimo desetino živali, ampak nihče ne govori o trpljenju severnih jelenov. Pogosto najdemo jelene razmrvarjene. Nekoč sem našel risa, ki je ubil košuto, ki je pravkar skotila mladiča,« je dejal. Glede na tekoče probleme, s katerimi se srečujejo, klimatske spremembe niso prednoistna skrb Samijev. O tem je prepričan britanski ekolog Nicholas Tyler z arktične univerze na Norveškem, ki preučuje severne jeleve na Norveškem in na otočju Svalbard. »Vdiranje na ozemlje in birokracija sta veliko resnejša problema,« ugotavlja, in dodaja: »Sa-miji so pastirji, enaki vsem pastirjem na svetu. Njihova prihodnost je ogrožena. Številni obrobni vdori na ozemlje, ki ga upoirabljajo za pašo, so, če jih ovcenimo skupno, prava katastrofa. Manjša svoboda zaradi izbube naravnega prostora, zaradi zveri in zaradi zakonskih omejitev so veliko naravnejši od grožnje, ki jo predstavljajo klimatske spremembe.« Tyler tudi pravi, da je norveška zalko-nodaja dejansko uperjena proti rejcem severnih jelenov. »Država razmišlja urbano, evropsko. Pastirstvo pojmuje kot dejavnost omejeno na ograjene pašnike, ne pa kot možnost, da se živali prosto gibljejo po velikih površinah; norveška zakonodaja dejansko kriminalizira dejavnost rejcev. Oblasti bi želele s severnimi jeleni ravnati, kot bi šlo za ovce.« Aili Keskitalo, predsednica parlamenta Samijev, ki ima sedež v Karasjo-ku, opozarja, da so pravice Samijev do tradicionalnega ozemlja, naravnih virov in kulturnega izročila teoretsko zaščitene z norveško zakonodajo, vendar ljudje nimajo celovitega nadzora nad svojo prihodnostjo. Boji se, da norveško dominantno gospodarstvo in politične elite spreminjajo kulturp Samijev in da je bilo 60.000 ali mmorda 100.000 Samijev dejansko »ponorveženih«. Samo kakih 10 odstotkov Samijev, ki živijo v Norveški, Švedski, Finski in Rusiji se ukvarja z V jeziku sami zagotoviti čim več avdiovizuelnih sporedov za otroke Otroci Samijev ne razpolagajo z velikim številom avdiovizuelnih pripomočkov v svojem jeziku. Pred kratkim so na Finskem pripravili nekaj pomembnih proizvodov, ki bodo obogatili pouk, pa tudi krajšali čas teh otrok. Umetnica Inger-Mari Aikio, bolje poznana kot Ima, je namreč posnela vrsto glasbenih video posnetkov. Dvanajst svojih pesmi je opremila s filmom, kar je terjalo tri leta dela za ekipo dvanajstih ljudi.To je prvič, da je v jeziku Samijev otrokom na razpolago toliko glasbenih filmov. Ne gre samo za video za vsako pesem, ampak za prave filmske zgodbe, ki temeljijo na njenih pesmih. V začetku je bil podvig videti skoraj nemogoč, zdaj pa je Aikio zelo zadovoljna, da si je upala uresničiti projekt, ki ga je predlagal njen prijatelj, produ-cent Joonas Saari. V jeziku Samijev obstajajo res maloštevilni glasbeni filmi in dvanajsterica novih bo obogatila učne ure in bo omogočila velikemu številu otrok, da, enako kot otroci večjih narodov, uživajo glasbo tudi preko filmskih posnetkov. To bo tudi povečalo notranjo jezikovno kohezijo in pri vseh povečalo zavest, da pripadajo skupnemu narodu Samijev. Tudi Samiji imajo namreč več jezikovnih variant, glede na dejstvo, da živijo na zelo velikem ozemlju in pripadajo štirim državam, katerih medsebojne meje niso bile vedno tako odprte kot v zadnjih letih. Sicer pa je ponudba proizvodov v jeziku Samijev zelo skromna tudi na spletu, še zlasti, kadar gre za pobude, namenjene otrokom. Na Finskem obstaja samo en televizijski spored namenjen otrokom Samijev, televizijski šou Unna Junna, 20 do 30 nadaljevanj letno; temu je treba dodati še tedensko radijsko oddajo Binna banna. Radijski sporedi uporabljajo vse tri jezikovne variante Sami-jev na Finskem. Za vse te oddaje skrbi finska nacionalna televizija YLE. Ta televizija tudi izmenjuje nekaj sporedov z državnimi televizijskimi postajami Norveške in Švedske. Vendar vsi soglašajo, da je teh sporedov premalo, poleg tega ugotavljajo, da bi morala biti ponudba v tem jeziku za svetovni splet znatno večja, pravijo pa, da za to ni primernih sredstev. Televizija in internet sta zelo pomembna za ohranjanje identitete nekega naroda, kar je še toliko pomembnejše v primeru Samijev, ki živijo na zelo velikem ozemlju, na katerem so možnosti socializacije dejansko omejene. Obstaja tudi nekaj aplikacij igric za otroke v jeziku sami za mobilne telefone in tablične računalnike. Med temi je treba omeniti Rdečo kapico, seveda prirejeno za krajevne razmere. Ampak tudi tu je ponudba skromna. Zato je produkcija teh dvanajstih filmov, v katerih nastopajo številni otroci, tako pomembna. Ljudje vidijo, da otroci govorijo ta jezik in ohranjajo tradicije, to pa prispeva k dvigu zavesti, skratka, videli jih bodo na televizijskih ekranih, žal pa jih na internetu in na ta-bličnih računalnikih še vedno ne bo. Pri finski televiziji pa se zdaj nekaj premika; ne samo zaradi novih filmov, ampak tudi zaradi aktivnega vodstva, ki želi, da bi bil jezik sami močno prisoten na internetu. Predsedniku finske vlade so zato predložili projekt Di-gisaame, s katerim bi povečali ponudbo v tem jeziku na internetu; slednji je bolj dosegljiv kot televizija in torej veliko učinkovitejši. Poleg tega obstaja še zasebna pobuda. Izmislila si jo je aktivistka, sicer študentka iz Rovanjemija Outi Paadar. Samiflix naj bi bil servis za otroke na internetu. Gre za pravljice in igrice v jeziku sami, brezplačno dostopne vsem uporabnikom. Vendar naj bi šlo za zanimive in otrokom dopadljive proizvode, vse do Disneyjevih risank. Trenutno se ukvarjajo z avtorskimi pravicami, prepričani pa so, da pobuda ni brezupna, pri čemer se opirajo na dejstvo, da so vse filme Harryja Potterja v Groenlandiji prevedli v eskimski jezik inuit in s tem pri najmlajših poželi izreden uspeh. rejo severnih jelenov. Veliko raje so bančni uradniki ali kmetje. Zadnji napad na način življenja Sa-mijev so izvedla podjetja, katerim je držasva izdala dovoljenje za velike izkope na območju Samijev, kjer opravljajo rudarsko dejavnost, odpadni material pa mečejo v fjorde, ki so najbogatejši z lososi in so bili od nekdaj območje ribolova. »To onesnaženje je grozljivo in Norveška je ena redkih držav, ki to dopušča. To prizadene ribolov in rejo severnih jelenov. To je eno najpomembnejših nob-močij za ribolov lososa in tako ga bodo uničili,« pojasnjuje Aili Keskitalo. Sicer pa to ni redkost. »Mi, Sami-ji, se srečujemo z enakimi izzivi kot večina domorodnih ljudstev: klimatske spremembe, industrijski razvoj in rudarstvo. Vlada vabi svetovno industrijo na naše ozemlje. Na ozemlju Samijev gradijo cela mesteca z namenom, da bi tu razvijali več industrije. Kolonizacija in ropanje virov, čemur je sledilo iztrebljanje domorodnih ljudstev, se je dogajalo po vsem svetu. Tudi tukaj. Nihče ne sme izkoriščati vsega gospodarskega potenciala Arktike; To bo uničilo vse, kar nam je drago: naravo, klimo, naše skupnosti,« pravi predsednica parlamenta Samijev. Ironično dodaja, da je toi odgovor Norveške na klimatske spremembe, kar Sa-mije veliko bolj ogroža kot klimatske spremembe same. »Vlada načrtuje ogromen park vetrnih elektrarn v osrčju našega ozemlja, kjer vzrejamo severne jelene. To presega vse meje. Mi prenašamo počitniške skupnosti, električne daljnovode, gradnjo cest in odpiranje rudnikov in sedaj se moramo tudi srečevati z mlini na veter. Mi smo najbolj blagoslovljeno domorodno ljudstvo na svetu. Srečni smo, ker smo se rodili v svetu z demokracijo in razvojem. Uživamo dobre življenjske pogoje, vendar se moramo boriti za ohranitev svoje kulture. Rekli so nam, da se moramo prilagoditi spremembam sodobnega časa, ampak mi pravimo, da se morajo prilagoditi tudi vlada in podjetja,« še zaključuje Aili Keskitalo. Daleč v gorah se Daniel Oskal tolaži, ker je bila zima zelo mrzla. »Taka zima je zelo dobra za severne jelene. Pod snegom najdejo veliko hrane. Je pa tudi ugodna za zveri, tako da moram stalno paziti na svojo čredo. Ker so živali moje, je to pač moje delo. Tako je pač. Sli-žimn, da veliko ljudi govori, da je letošnja zima čudna. Jaz mislim, da je to prva normalna zima po letu 2000. Taka mora biti zima, take so bile zime v prejšn jem stoletju. Ampak ljudje radi pozabljajo,« pravi, in dodaja: »Rad sem tu zgoraj s svojo čredo severnih jelenov, čeprav je zdaj težje; imam partnerko in hčerko in težko je, kadar sem tako dolgo daleč od doma.« Dijaki na srbskem konzulatu Skupinska slika v Novem Sadu, v ozadju: petrovaradinska trdnjava Nedelja, 3. aprila 2016 »... In tako moja misel, kamorkoli se napoti in kjerkoli se ustavi, naleti na zveste in molčeče mostove kot na večno in večno neza-dovoljeno človeško željo, da bi se povezalo, pomirilo in združilo vse, kar se pojavi pred našim duhom, očmi in nogami, da ne bi bilo delitve, nasprotja in ločitve.« Ivo ANDRIC, Esej Mostovi Mostovi, o katerih govori srbski nobelovec Ivo Andric, so nas dijake elektronskega oddelka prvič nagovorili lani oktobra, ko smo dijaki 3. E v projektnem tednu začeli preizkušati svoje tehnološke in so-cializacijske veščine. Spremljali so nas vse do marca letos, ko smo še z drugimi dijaki našega oddelka končno uresničili naš projekt Dobar dan, Srbijo! Šele sedaj razumemo Andriceve misli: njegovi mostovi so tudi naši. Tudi mi smo v teh mesecih gradili Andriceve mostove: tiste, ki nas povezujejo, ki nas mehko in strpno pripeljejo na drugo stran reke, k drugemu jeziku in kulturi, in nam pomagajo, da postanemo boljši, bolj odprti do drugih, do drugačnega... in nenazadnje do samih sebe. Med šolskim letom smo na spletnih straneh iskali informacije o Srbiji, o državi, ki smo jo bolj malo poznali, o njenih lepotah in ljudeh, o njeni slavni in trpki zgodovini. Pod mentorstvom profesorjev Patrizie Pet-tirosso, Egona Štoke, Marka Zubaliča in Borisa Artača smo najprej poiskali pot do Generalnega konzulata Republike Srbije, v tržaškem zalivu. Na srbskem konzulatu v Trstu V čudoviti rezidenci nad tržaškim morjem sta skupino elektroni-kov v petek, 19.2.2016, prisrčno sprejela konzul Ljubomir MIRKOVIC in gospa Ljubica, ki nas je z besedo najprej pospremila v osrčje Srbije, v njeno prestolnico Beograd, nato pa nam je s pesniško besedo srbske pesnice Desanke Maksimovic razkrila tudi tragično obdobje srbske zgodovine, ko se je v Kragujevcu leta 1941 odvijala srhljiva "krvava bajka": na tisoče civilistov je padlo pod neusmiljenim nemškim streljanjem, med njimi celotni razredi gimnazijskih dijakov. Spregovorili smo tudi o končnem cilju našega projekta, ki je bil za vse nas najbolj vznemirljiv. Pripravljali smo se namreč na odhod v Beograd, na večdnevni obisk Srbije. S konzulom smo še skupaj nazdravili in si zaželeli, da bi se podobna srečanja še nadaljevala. Naslednjega dne so dijaki 3. E Martin CORETTI, Martin COF-FOLI, Matej GRUDEN in Gabrijel TERČON vsem dijakom elektronskega oddelka v sliki in besedi predstavili kulturo in zgodovino Srbije in srbskega naroda. Ob lepotah srbskih mest in pokrajin ter vabljivih kulinaričnih podobah so se na ekranu zvrstile tudi črke srbske pisave in besede srbskega jezika. Zven srbskih glasov so nam pričarali sošolci Bojan ZEC iz 1. E in Ivan IVKOVIC iz 2. M, ki sta v svojem maternem jeziku prebrala pretresljivo Krvavo bajko Desanke Maksi-movic, in Imad Saletovic iz 1. E, ki nam je v izvirniku podal žalostno zgodbo bosanske žene in matere Hasanaginice, ki je v težkih časih zaman hrepenela po svobodi. S podobo številnih beograjskih - Andricevih mostov smo zaključili naš virtualni sprehod po srbskih poteh, čez nekaj dni pa se je začelo resnično potovanje. Napočil je dan, ko so vse poti vodile. tokrat v BEOGRAD. Profesor Borut Jogan je s svojimi kolegi, profesoricama Heleno Pertot in Tanjo Zorzut ter profesorjem Alexom Vescovijem, nestrpno čakal. Pot v Beograd Oberdankov trg, 29. februar, sedemintrideset dijakov, štirje profesorji, avtobus in šofer. Destinacija: Beograd. Elektronski oddelek višje srednje šole Jožefa Stefana je v vetrovnem deževnem dnevu krenil na šolski izlet proti srbski prestolnici. JASENOVAC - taborišče smrti Prvi postanek: Jasenovac. Turoben dan je bil kot nalašč za ogled kompleksa osmih koncentracijskih taborišč iz druge svetovne vojne, ki se nahajajo na hrvaškem bregu Save. Taborišče je bilo namenjeno predvsem uničevanju Srbov, vendar so v njem izgubili življenje tudi mnogi Hrvati, Romi, Judje in Slovenci. Število žrtev ni bilo še točno določeno. Uporabljali so različne načine mučenja in ubijanja, ki so bili tako okrutni, da so bili nad njimi pretreseni celo nacistični generali. Sam Hitlerjev poslanik v Zagrebu je v svojem dnevniku zapisal, da je bilo taborišče v Jasenovcu "bistvo gnusa', drug oficir pa je izjavil, da gre za "najstrašnejše taborišče, ki bi se moglo primerjati edino z Dantejevim Peklom". Sledilo je še nekaj ur vožnje, dokler nismo zvečer prispeli v Beograd, se nastanili v hotelu Šumadija, povečerjali in se sprehodili po mestnih ulicah. BEOGRAD - sredi tehnike in kulture Drugega dne je bil na programu obisk elektrotehniške srednje šole "Nikola Tesla". Srbskim gostiteljem smo predstavili našo šolo in uspešno izvedeni projekt o dronih. Trije dijaki iz četrtega razreda so še večer prej vadili nastop, da bi se karseda izčrpno predstavili beograjskim sovrstnikom. Ti so nas lepo sprejeli, se tudi sami predstavili in nam razkazali svoje šolske prostore, ki vsak dan sprejemajo 1500 dijakov in 300 zaposlenih. Po pozdravih in skupnem fotografiranju smo krenili proti bližnjemu Kalemegdanu, beograjski trdnjavi, ki stoji ob sotočju Save in Donave. Postavljena je v samem središču mesta in velja za enega najpomembnejših zgodovinskih simbolov srbske prestolnice. Govori namreč o bujni zgodovini, kjer so svojo vlogo igrali Rimljani. Ti so ga namreč imeli za svoj tabor, castrum, leta 535 je utrdbo dal prenoviti bizantinski cesar Justinijan I. Castrum so nato porušili Avari in Huni, v 6. stoletju je bil spet zgrajen, stoletje kasneje pa so ga Avari in Slovani ponovno porušili. Le-ti so ga potem med 8. in 9. stoletjem spet postavili na noge. Ime mesta, Beograd, torej belo mesto, zaradi tipičnega belega kamna, ki je sestavljal trdnjavo, pa je prvič omenil papež Janez VIII leta 878 v enem od svojih pisem. Beogradu so zatem vladali Bizantinci, v 16.sto- Spremljevalci (od leve proti desni: Alex Vescovi, Tanja Zorzut, Helena Pertot in Borut Jogan) letju Turki, v 18. stoletju je bila trdnjava porušena in ponovno zgrajena kar trikrat. Med avstrijsko oblastjo je Kalemegdan pridobil pomembno obrambno vlogo, saj je postal ena največjih evropskih trdnjav. Obkroža ga velik park, v katerem so ob koncu 19. stoletja posadili nešteto dreves in rož - mi smo uspeli ravno začutiti prve znake prihajajoče pomladi -, v začetku 20. stoletja so park razširili, med dvema svetovnima vojnama je bil spet poškodovan, sedaj pa ga lahko občudujemo v vsej njegovi prijetni mogočnosti, s spomeniki, spominskimi objekti, grobnico narodnih herojev in kipom Zmagovalca, ki je postal eden izmed beograjskih simbolov. Popoldne smo si ogledali Hišo cvetja, mavzolej nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita. Nekoč je Hiša cvetja služila kot pomožna pisarna, leta 1982, dve leti po predsednikovi smrti, pa je postala mavzolej. Po obisku Titove grobnice smo se sprehodili po muzeju, ki hrani zbirko štafetnih palic iz vseh republik nekdanje SFRJ, darove, ki so mu jih poslali najrazličnejši državni predstavniki, fotografije iz njegovega življenja ter razstavo o jugoslovanskem dizajnu. Ob Titovi grobnici lahko od leta 2013 obiščemo tudi grob Jovanke Broz, njegove zadnje žene. Po večerji smo se prepustili vrvežu mesta in med sprehodom v okolici Trga Republike okusili živahnost velemesta. V sredo zjutraj je bil na sporedu ogled muzeja velikana elektrike in magnetizma, Nikole Tesle. V svojem življenju, ki ga je namenil izključno študiju in delu, je patentiral več kot 700 izumov na področju električne energije, med katerimi so najznamenitejši večfazni indukcijski elektromotor, Teslovo navitje in turbina brez lopatic. Poslušali smo o njegovem delu, tudi sami poskusili njegove eksperimente in ga spoznali tudi kot osebnost: Tesla je trpel za obsesivno-kompulzivno motnjo, zaradi katere je bil obseden s številom 3 in njegovimi večkratniki, nikoli se ni poročil ali se nasploh ukvarjal z nežnim spolom, da bi mu to ne odtegnilo časa od študija, iz istega razloga ni nikdar imel svoje hiše, vedno je živel le v hotelih. Nedvomno gre za enega naj-daljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe, njegovi izumi na področju »Selfie« na spomeniku padlemu junaku vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so namreč omogočili elektrifikacijo sveta. Etnografski muzej je bil naslednja etapa. V njem smo preko ogleda nekdanjih folklorističnih oblačil, notranjosti starih hiš, orodja in raznovrstnih predmetov odpotovali v davne čase in zaživeli starodavno vzdušje življenja naših staroslovanskih prednikov. Pozno popoldne, ob sončnem zatonu, nas je na obrežju čakala manjša ladja, ki nas je peljala po reki, da smo v mrazu občudovali mestne luči, ki so se počasi začele prižigati, in tako zaključili sredin dan. V četrtek zjutraj smo se odpeljali proti Avali, to je gora, 16 kilometrov oddaljena od Beograda, ki je bila razglašena za nacionalni park, poraščen z gozdovi. Po prvi svetovni vojni je lokalno prebivalstvo odkrilo število grobov srbskih vojakov, ubitih v raznih bitkah, in je zato leta 1922 zgradilo skromen spomenik. Kasneje so ga povečali v mavzolej s kariatidami, ženskimi kipi v narodnih nošah vseh jugoslovanskih držav. V bližini smo si ogledali tudi spomenik sovjetskim vojnim veteranom, ki so umrli v letalski nesreči leta 1964. Z dvigalom smo se zatem povzpeli na 200-metrski TV stolp Avale, eden zaščitnih znakov Beograda, ki se naslanja na svoje tri noge. Zgrajen je bil leta 1965, porušen med bombardiranjem NATO-vih sil leta 1999 in ponovno zgrajen med leti 2005-2009. Popoldne je bil na programu obisk Kragujevca s tovarno Zastave, vendar je odpadel in smo zato profesorji morali poiskati alternativen načrt: nagradno igro. Pred tem smo si ogledali manjši muzej avtomobilov, ki hrani vse najstarejše avtomobilske modele, od motornih kočij do Forda iz leta 1936 in McLarena F1. Nato pa prva postojanka: Skadarlija, bohemska četrt, kjer so se ob koncu 19. stoletja v kavarnah zbirali mladi revolucionarji in umetniki, še danes pa ohranja tisti umetniški čar. Druga postojanka: sedež srbskega predsednika republike, ob katerem smo se za trenutek zaustavili ob srbski politiki. Tretja postojanka: trg Terazije. Četrta postojanka: cerkev Svetega Save, ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu, ki je bila postavljena na kraju, kjer so Tur- J A na odkrivanju Srbije Kamniti cvet, spomenik v jasenovskem taborišču Predstavitev delovanja Teslovega navitja Dijaki 5. razreda v šolskem laboratoriju. V ospredju: darovani material Dijaki pred Titovim kipom ki sežgali svetnikove relikvije. To, kar vidimo sedaj, je nova verzija, ki so jo leta 1985 začeli graditi poleg stare cerkve, in zunanjost končali leta 2009. Dijaki so morali medtem natančno slediti razlagam in nato na podlagi točno določenih navodil izpeljati dodeljene naloge, in sicer slikanje in filmanje obiskanih krajev. Po večerji je bilo na sporedu nagrajevanje najlepših kreacij in najuspešnejših razredov. Za konec smo krasen dan zaključili v Skadarliji. V petek sta dva profesorja šla kot predstavnika šole na obisk podjetja Mikroelektronike, ostali pa so si ogledali nogometni stadion Crve-ne Zvezde, kjer igra srbski nogometni klub iz Beograda, ustanovljen leta 1945. Mikroelektronika - vez med šolo in podjetništvom Eden izmed razlogov, zaradi katerih se je elektronska smer odločila za izlet v Beograd, je bil obisk podjetja Mikroelektronika. Na šoli že vrsto let uporabljamo njihove razvojne plošče, s pomočjo katerih se dijaki srečujejo s svetom programiranja mikrokrmilnikov. Podjetje je specializirano predvsem v izdelavi razvojnega orodja, ki uporablja mikrokrmilnike različnih proizvajalcev. To so majhni in relativno enostavni računalniki, ki jih sestavlja en sam čip. Z njimi lahko izdelujemo enostavne, poskusne programe (prižiganje lučk, monitoriranje pritiska raznih gumbov, uporaba LCD prikazovalnikov...) ali kompleksne operacije (meritve z raznovrstnimi senzorji, komunikacijo z računalniki in mobilnim omrežjem, kontrolne sisteme v avtu, kot je lahko ABS itd.). Še dolgo pred izletom smo vzpostavili stike s podjetjem, ki je bilo pripravljeno sprejeti dijake in jim opisati proizvodni proces. Na žalost je ogled zadnji trenutek odpadel, ker je Mikroelektronika zelo zaposlena z načrtovanjem in proizvodnjo novih aparatur. Bili so pa pripravljeni sprejeti delegacijo dveh profesorjev, ki bi kasneje dijakom lahko poročala o podjetju. Prof. Pertot in prof. Jogan sva se tako v petek zjutraj s taksijem odpravila proti podjetju. Ze zunanji videz stavbe je pričal o tem, da je Mi- kroelektronika napredno in atipično podjetje. Industrijsko cono so sestavljale značilne sive stavbe, na katere smo vsi navajeni, vendar je njihova stavba izstopala kot bela vrana: komaj prenovljena, vsa bela, z urejenim travnikom je naju takoj presenetila. Tudi notranji prostori so bili brezmadežno čisti, perfektno urejeni in opremljeni. Bili so odlično ravnovesje med modernostjo in udobnostjo. Sprehod po prostorih nama je dal vtis, da sva v kalifornijski Silicijevi dolini. Vljudno naju je sprejel gospod Dušan Bajic, s katerim smo se pogovarjali na skoraj prijateljski ravni. Predstavil nama je najprej paleto proizvodov, nato še dolgoletno sodelovanje s podjetjem Microchip, proizvajalcem mikrokrmilnikov, ki jih uporabljamo na šoli. Sledil je ogled proizvodnega procesa. Proizvodno linijo sestavljajo različni stroji za postavljanje elektronskih elementov na tiskana vezja in peči, ki omogočajo električni kontakt, tako da s topljenjem cina pritrdijo elemente na tiskano vezje. Še posebno zanimiv je prvi tip stroja, ker se skozi okence na njem lahko opazuje, kako ročica opravlja svoje delo z vrtoglavo hitrostjo 25.000 postavljenih elementov na uro. Celotna linija sestavi vezje velikosti 5-palčnega telefona v približno sedmih-osmih minutah. Druga faza proizvodnje je kontrola in pakiranje. Tehniki sestavljena vezja operejo, cinijo morebitne dodatne elemente, ki jih stroji ne uspejo ciniti, nato vezje testirajo in končno pakirajo. Sodobnost podjetja se ne omejuje le na zunanji videz in proizvodni proces, vendar se kaže tudi v skrbi za dobre medsebojne odnose med osebjem. Uzlužbenci imajo možnost malice in kosila v brezplačni men-zi in imajo na razpolago prostor za sprostitev, v katerem se lahko posvetijo teku na tekočem traku, boksanju z boksarsko vrečo, namiznemu tenisu ali enostavno počitku. Podjetje občasno organizira turnirje in ekskurzije. Vsak petek pa se uslužbenci po delu zberejo v menzi, kjer lahko vsi skupaj nazdravijo vikendu. Delavcev je 85, od katerih je približno štirieset odstotkov žensk, ki so v glavnem zaposlene v administraciji in računovodstvu, nekaj pa sva jih videla v proizvodnji in v oddelku za tehnično podporo strankam. V Nedelja, 3. aprila 2016 produkciji so zaposleni tehniki elektronske panoge, pri načrtovanju in programiranju pa so v glavnem zaposleni inženirji. Kar je za našo smer verjetno najzanimivejše, je možnost pripravništva. Gospod Bajic nama je razložil, da stalno iščejo dijake, ki bi pri njih opravljali delovno prakso. Sprejemajo bodisi dijake v popoldanskih urah po pouku kot tudi dijake, ki bi pri njih opravljali poletni staž. Druga možnost je posebno zanimiva za našo smer, ker bi našim dijakom dala odlično priliko osebne in strokovne rasti. Pred odhodom naju je gospod Bajic presenetil z darilom za našo šolo. Prejeli smo kar tri sisteme za učenje programiranja mikrokrmilni-kov, šest programirljivih 3-palčnih tabletov in še dodatne module za komunikacijo preko mobilnega omrežja oz. bluetootha, za sprejemanje GPS signala, za meritev temperature in še druge razne malenkosti. Gradivo je za nas velika pomoč, saj so finančna sredstva, ki jih naša šola ima na razpolago, iz leta v leto vedno bolj omejena. Poslovila sva se z občutkom, da nama je bila dana možnost srečanja s svojevrstnim in izrednim podjetjem, ter z upanjem, da bo z njim prišlo do dolgotrajnega in uspešnega sodelovanja. Po tipičnem kosilu s pleskavico v lepinji smo se vsi skupaj odpeljali proti Muzeju aeronavtike, ki hrani številne modele letal, manjših in večjih, potniških in vojaških, starih in novejših. Zadnji večer, zadnji pozdrav nočnemu Beogradu. Naslednji dan pa povratek domov. Sredi Vojvodine v Novem Sadu Čakala nas je krajša postojanka v Novem Sadu, drugem največjem srbskem mestu, ki leži ob Donavi in ki nas je takoj sprejelo s svojim prijetnim vrvežem. Značilnost Novega Sada je njegova multietničnost, po kateri se je razlikoval že v zgodovini, saj so se na njegovih tleh ustavila številna ljudstva. S tem smo imeli za sabo še zadnjo postojanko izleta, čakala nas je le še vožnja domov. Priznati moramo, da je marsikoga od nas stisnilo pri srcu, saj se je zaključeval nepozaben teden. Skupaj smo gradili odnose, spoznavali kulturo in se poglabljali v vzdušje doslej nepoznanega mesta. Poleg tega se je med nami, tako med sošolci kot med dijaki in profesorji, ustvarilo tako posebno vzdušje, da smo se počutili kot skupina. Izlet je bil vsestransko čudovit, zaradi nepredvidljivosti, katerim smo morali biti kos, in trenutkov, v katerih je vse potekalo točno tako, kot smo si želeli, da bo. Hvala vsem za te prekrasne dni! Dijaki o izletu Mislim, da je bil izlet zelo koristen, saj smo spoznali Beograd, srbsko in druge nove kulture. Zanimive so bile tudi igre, ki so si jih izmislili profesorji in ki smo jih igrali med izletom. Ne bi bilo slabo, če bi drugo leto spet šli na podoben izlet z istimi profesorji. Matej Perčič, 2.E Izlet je bil zelo lep in zanimiv. Spremljali so nas profesorji, ki nas ne učijo, zato smo se na izletu bolje spoznali. Profesorji so se zelo trudili, da bi se mi dijaki imeli čim bolje in da bi se ne dolgočasili. Imeli so tudi lepo idejo o nagradni igri za najboljšo fotografijo. Bili so trenutki, ko smo bili vsi resni, in trenutki, ko smo se šalili in hecali. Delovali smo kot ekipa. Upam, da bomo tako lepe izlete še ponovili. Aleks Čuk, 2.E Želim se zahvaliti profesorju Joganu, ki je bil vodja naše ekskurzije. Dal je vse od sebe in to je bilo vidno takoj, že ob prvem srečanju na avtobusu, ko nam je podelil kartončke, ki jih je sam pripravil, z glavnimi informacijami, telefonskimi številkami in nazivom hotela. Odličen je bil tudi pri predstavitvi krajev med vožnjo in pri vodstvu celotne ekskurzije. Zahvaljujem se tudi vedno nasmejani profesorici Zorzut, ki je v ta izlet vložila veliko truda in skrbno pripravila razlage ob znamenitostih Beograda in Novega Sada. Hvala tudi profesorici Pertot, ki je bila odlična vodička in vseskozi prisrčna spremljevalka, in profesorju Vescoviju, ki nas je navidez strogo, v resnici pa zelo prijateljsko spremljal in nadzoroval. Dimitri Cacovich, 4. E Zal se šolskih izletov ne udeležujemo samo dijaki, ampak so zraven tudi profesorji. Navadno se obe strani ne razumeta. To se večkrat dogaja zato, ker spremljevalci preveč pritiskajo na dijake, ti pa se čutijo dolžni, da jim nagajajo ali da jih ne ubogajo. Ta izlet pa je bil različen, poseben. Odnos s profesorji ni bil "normalen", pač pa prijateljski. Zato smo bili dijaki bolj ubogljivi in na zmenkih vedno točni. V zameno so nam spremljevalci dovolili več prostega časa podnevi in tudi zvečer. Menim tudi, da je imel izlet globlji pomen za profesorje kot za nas. Za vse štiri je to bila prva izkušnja kot spremljevalci. Ker so zelo mladi in podobne starosti, so se med sabo bolje razumeli. Končno je bil izlet uspešen v vsakem oziru in tudi tisti, ki so imeli največ dvomov, so morali priznati, da so naši profesorji opravili res odlično delo. Ni bilo enostavno improvizirati, ko je kaka dejavnost splavala po vodi, vendar so bili pri tem izvrstni. Zato se mi zdi prav, zahvaliti se tem spremljevalcem, ki so organizirali res čudovit izlet. Upam, da bodo prihodnje leto za vodenje izleta izbrali isto ekipo. Matej Gruden, 3.E Najbolj sem cenil napor profesorjev spremljevalcev, da bi čim učinkoviteje zapolnili vrzeli v programu. Nagradna igra, ki sta si jo izmislili profesorici Pertot in Zorzut, je bila zabavna in včasih tudi naporna. Mislim, da ne jaz ne moji sošolci nismo nikoli doživeli tako zabavne in navdušujoče izkušnje na kakem šolskem izletu. Upam, da bomo naslednje leto uspeli iti na izlet z istimi profesorji, ker je bilo letos nepozabno. Gabrijel Terčon, 3.E Strani so oblikovali dijaki vseh razredov elektronskega oddelka pod mentorstvom profesorja B. Jogana in profesoric T. Zorzut, H. Pertot in P. Pettirosso. Fotografije so prispevali dijaki in profesorja A. Vescovi in B. Jogan. 1 6 Nedelja, 3. aprila 2016 APrimorski r dnevnik o w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Po petkovem dogovoru med slovenskima glasbenima šolama Trgovski dom priložnost, sodelovanje še neznanka Petkov dogovor med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki sta pripravljena skupaj vstopiti v četrto nadstropje Trgovskega doma v Gorici, sta »blagoslovili« obe krovni organizaciji - Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na njuno pobudo so se predstavniki obeh šol sestali na tržaškem sedežu SKGZ, za mizo pa sta med drugimi sedela Ksenija Dobrila, predsednica paritetnega odbora, in Livio Semolič, koordinator komisije, ki spremlja vračanje oz. oživljanje Trgovskega doma. Njuna komentarja smo objavili včeraj, danes sta na vrsti deželna predsednika krovnih organizacij, Rudi Pav-šič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO). Soglasje med krovnima organizacijama je namreč botrovalo konstruktivni drži glasbenih šol, ki je dokaj hitro »rodilo« dogovor. Morda tudi zato, ker je bilo že takoj na začetku povedano, da je tema srečanja Trgovski dom, ne pa »vozel« sodelovanja ali povezovanja dveh šol. O tem v petek ni bilo razprave. »Že v kratkem se bosta krovni organizaciji sestali z glasbenima šolama, zato da bomo skupaj preverjali nadaljnje korake na poti sodelovanja. Naša organizacija bo vsekakor podprla in zagovarjala odločitev, do katere bosta prišli šoli sami,« je včeraj napovedal Pavšič in pristavil: »Na dlani je, da bosta morali šoli sedaj trenirati na področju sodelovanja. Brez tega ne bo šlo. Skupaj bosta morali pristopiti k projektu Trgovskega doma, kar bo po moji oceni rodilo tudi potrebne odgovore na "večno" vprašanje njunega sodelovanja in združevanja na Goriškem. Nad njima visi tudi Damoklejev meč deželnega roka. Čas je, da ta problem rešujemo na novih osnovah in ne na praksah minulega časa.« »Ko se bosta šoli vselili v skupne prostore - tako Bandelj -, neko sodelovanje bo moralo biti. Najprej na področju programov in koncertnih sezon, s časom pa - zakaj ne? - tudi v didaktični ponudbi. Vendar ostaja GORICA ENI napovedal novo informativno točko Župan Ettore Romoli se je v goriški občinski palači sestal s predstavniki podjetja ENI in z njimi preverjal, kako rešujejo problematiko slanih računov za plin, ki so med občani povzročili glasne in množične proteste. Sogovorniki so županu - kakor že deželni odbornici Sari Vito - potrdili obvezo, da bodo v kratkem odprli v mestu novo in bolje opremljeno informativno točko, kjer bodo nudi- to poglavje odprto. Petkov dogovor je vsekakor korak, ki vodi v pravo smer. Naslednje korake bosta morali spremljati tudi krovni organizaciji, saj ne bomo smeli zamujati rokov v postopkih za obnovo Trgovskega doma. Danes je na deželi levosre-dinska vlada, kaj bo na prihodnjih volitvah, pa nam ni dano vedeti.« »Kot nosilki dogovora se bosta morali glasbeni šoli odslej pogovarjati z deželo tudi o vseh naslednjih korakih in postopkih, od načrtovanja do vsebine novih prostorov. Na srečanju sem jima ponudil asistenco krovnih organizacij, saj gre vendar za manjšinsko vprašanje, ki je v interesu celotne naše skupnosti. Zato moramo šolama pomagati in ju spremljati,« je pritrdil Pavšič. »Dejstvo, da sta glasbeni šoli privolili, da skupaj vstopita v Trgovski dom, osmi-šlja tudi iz vsebinskega vidika obnavljanje in oživljanje tega poslopja,« še ugotavlja Pavšič: »V izjavah predstavnikov obeh šol sem zaznal zelo veliko skupnega. Izrazitih razlik ni bilo niti v ocenjevanju dejstva, da bosta s svojo prisotnostjo dali Fabianijevi palači novo podobo in pečat. Vse to je pomemben premik in verjetno tudi rezultat zdajšnjega časa ter dialoga med krovnima organizacijama, ki se je ponovno začel pred nekaj meseci, in pa plodovitega sodelovanja s predsednico paritetnega odbora. Zelo hitro smo odreagirali na njeno prošnjo, da se čim prej evidentira interesent za četrto nadstropje. In tudi pogledi na druga vprašanja manjšine so zelo podobni. Okoliščina, da bomo imeli v Trgovskem domu dve ustanovi, ki se ukvarjata prednostno z mladimi, bo odlična vizitka za to stavbo, ki stoji na osrednji mestni ulici in se bo zato v njej in ob njej zadrževalo veliko naše mladine. Ko pa bi si v Trgovskem domu glasbeni šoli le razdelili prostore četrtega nadstropja in jih zasedli z lastno dejavnostjo -opozarja Pavšič -, bi to bila izgubljena priložnost. Zbanalizirali bi smisel vračanja v Trgovski dom in izneverili bi se tudi Mak- li Goričanom vse potrebne informacije o računih in storitvah. Ponovno so ugotavljali, da je »število računov, ki so jim občani oporekali, vsekakor manjšinsko glede na skupno število odposlanih računov«, da pa bodo zagotavljali pozornost vsem oporekanim vsotam in pripravljenost, da se poišče pozitivna rešitev. Župan je izrekel priznanje podjetju za pripravljenost in za trud pri reševanju problemov, »nastalih zaradi nekaterih računov, ki niso ustrezali realni porabi«, izrazil pa je še pričakovanje, »da se bo stanje čim prej ponovno normaliziralo«, so sporočili z občine. HUlTUffNI c:rw] Fk LOJ/F 6PjmjS JDRUiffJ/E CF R.KVTW] H PEV5KJH 2BORPV ¿Vi ¿a JlOViNSKI ^XrOLlilCE FlOSVETB rfr*t i rbfyt mu slovesnost powlitw 12. ehhj/nanja KAZIMIR H UMA It fr VC i M^f M iJ-fUiO !>AhJ[JEL aDTAJt OTROilC] PEVSKE V. Bi «t F,& SF1>EJ )ZtnVER)Utt PirElt E. Am LA 2D11 OB 20. UM HUI TURNI CFNI h 5. I BKATVt Walter Bandelj in Rudi Pavšič (zgoraj); Trgovski dom v Gorici (desno), ki čaka na uporabnike četrtega, podstrešnega nadstropja su Fabianiju, ki je sredi mesta uresničil tako ambiciozno palačo.« »Pred začetkom petkovega srečanja nisem bil ravno optimist. Bal sem se, da dogovora ne bo, da ne bo soglasja zlasti v Centru Komel, saj je okrog tega vprašanja še veliko neznank, na primer finančne narave,« povzema petkove občutke Bandelj in dodaja: »Odločitev o vstopu v Trgovski dom nalaga šolama veliko odgovornost. V tamkajšnjih prostorih lahko uresničita nekaj no- vega, o čemer se bosta morali sedaj pogovarjati. Kaj bo iz tega, bosta seveda najprej odločala njuna izvršna odbora. Danes smo vsekakor pred pomembnim rezultatom, saj dobro vemo, da nam Trgovski dom daje izredno vidljivost v središču mesta. Glede na težave italijanskega glasbenega šolstva v Gorici in na novo lokacijo slovenskih glasbenih šol bi le-ti lahko postali še zanimivejši tudi za družine italijanskega jezika, ki bi tako prihajale v stik z našo kulturo.« (ide) VIPAVA - Pojasnili okoliščine nesreče Življenje sta izgubila dedek in 4-letni vnuk V petkovi tragični nesreči na hitri cesti Razdrto-Ajdovščina, pri izvozu za Vipavo, o kateri smo že poročali včeraj, sta življenje izgubila dedek in vnuk. Novogoriška policija je namreč naknadno posredovala pojasnila o okoliščinah nezgode z dvema smrtnima žrtvama. To sta 67-letni voznik avtomobila, doma iz okolice Ajdovščine, in njegov 4-letni vnuk, doma iz Kranja. V avtu sta bila še 63-letna voznikova žena in njun 44-letni sin, oče umrlega otroka, ki sta utrpela hude poškodbe in se zdravita v šempetrski bolnišnici. Po hitri cesti, na odseku Razdr-to-Ajdovščina, je 57-letni voznik manjšega tovornega avtomobila vozil po prehitevalnem pasu v času, ko je za njim pripeljal neznani voznik avtomobila. Voznik tovornjaka se je pričel neznanemu vozniku umikati v desno in je pri tem zapeljal na desni vozni pas, neposredno pred vozilo 67-letnega voznika avta znamke Clio. Voznik Clia je iz bojazni, da bi tovornjak trčil v njegov avto, sunkovito zavil desno in s prednjim delom vozila sunkovito trčil v kovinsko odbojno ograjo na izvozu za Vipavo. Pri tem se je del kovinske ograje zaril v notranjost vozila, ki je obstalo na mestu trčenja obrnjeno s prednjim delom v smeri vožnje. Voznik manjšega tovornega avtomobila je z vožnjo nadaljeval v smeri Ajdovščine. »Zaradi sunkovitega trčenja je 67-letni voznik Clia umrl na kraju nesreče, otroka, ki je v vozilu sedel zadaj levo v otroškem sedežu in je utrpel hude poškodbe glave, so nemudoma z reševalnim vozilom odpeljali v šempetr-sko bolnišnico, kjer pa mu na žalost niso mogli več pomagati in je zaradi hudih poškodb umrl,« so včeraj sporočili s policijske uprave. Sopotnica, 63-let-na žena voznika, ki je v vozilu sedela zadaj desno, in njun 44-letni sin, ki je sedel spredaj desno, pa sta huje ranjena na zdravljenju v šempetrski bolnišnici. Vsi štirje so med vožnjo uporabljali varnostne pasove. (km) GLASBENO SOLSTVO igor.devetak@primorski.eu Kvalitetni vs. posebni Ko so se vpetek odpravljali na sedež krovne organizacije v Trstu, vodilni predstavniki dveh slovenskih glasbenih šol niso bili seznanjeni s tem, kakšno stališče bo druga šola zagovarjala o selitvi v Trgovski dom. Kar so malega drug o drugem vedeli, so razbrali iz pisanja Primorskega dnevnika. Nikoli se ne bomo do konca načudili razširjeni manjšinski praksi, da se družbeni in kulturni delavci na sorodnih področjih in s sorodnimi cilji - v tokratnem primeru kakovostno glasbeno izobraževanje -, toda različnih »pripadnosti« ali na različnih »svetovnonazorskih bregovih«, ne znajo pogovarjati. Omilili bomo: si ne vzamejo pogosteje časa za pogovor. Tudi ko je v igri resna zadeva: nova, skupna streha nad obema šolama. Toje prva ugotovitev. Kar se je nato v petek zgodilo, ko sta obe šoli privolili v podpis pod prošnjo za prevzem prostorov Trgovskega doma, je torej malodane čudež. Če pa smo že na področju čudežev, potem bomo kmalu tudi dočakali, da bodo iste vodilne gospe in gospodje začeli razpletati klobčič sodelovanja šol. To naj bo druga ugotovitev, kiji lahko pripišemo nasvet gospem in gospodom:za mizo sedite brez fige v žepu, glejte se iz oči v oči, pogovarjajte se naravnost, odkrito, in iščite dogovor, zaradi katerega nihče ne bo imel občutka, da je poražen, da ni bil enakovreden, da mora v sodelovanje in sožitje pod prisilo. Na tej podlagi bo tudi manjšina zmagala, ker bo dokazala, da se zna obnavljati, spreminjati, prilagajati okoliščinam, kar je značilnost živega, zdravega telesa. Trgovski dom pa bo dobil srce z novim, svežim utripom. Palača je pred sto in več leti pomenila za goriške Slovence presežek:z vstopom vanjo so v mestu dobili vlogo, kije prej niso imeli. Postali so gonilna sila razvoja. V tem tiči izziv Trgovskega doma: da bomo v njem vse manj »posebni«, da bomo vse bolj »normalni«, predvsem pa čim bolj kakovostni. Glasbeni šoli, ki bosta znali združiti moči, bosta dvignili kvaliteto ponudbe. Nihče nas ne bo prepričal, da temu ni tako. Končno bomo prišli tudi do dna zgodbi o dveh šolah, ki se ne pogovarjata, ki ničesar skupnega ne ustvarjata. In bo vsem odleglo. To je tretja ugotovitev. © com i go iLucti ru Nuslapa: Maurizlo So [da Rfižfc: BorTs Kohal V uvodu: "BUNKER - M. POLČAS" SOLANGE DEGENHARDT, NADJA ŠULIGOJ, ANDREA PAHOR, ROBERT COTIČ, MANUEL FIGELJ Jutri, ponedeljek 4A.2U 16 ob 20.30 KULTURNI DOM Ul Brass, 20 GORICA / Primorshi GORIŠKA Nedelja, 3. aprila 2016 1 "J LOČNIK - Nesreča v Ulici Brigata Re Padec z balkona usoden za žensko Med negovanjem cvetja je nesrečno padla z balkona in podlegla hudim poškodbam. Do tragične nesreče je včeraj dopoldne prišlo v Ulici Brigata Re v Ločniku. 88-letna Maria Cristancig je še pred šesto uro zjutraj vstala in se kmalu zatem odpravila na balkon, na ograji katerega je postavljenih nekaj vaz s cvetjem. Med njegovim negovanjem naj bi se priletna ženska nagnila čez železno ograjo in izgubila ravnotežje - mogoče tudi zaradi nenadne slabosti. Takoj zatem 88-letna ženska naj bi se med negovanjem cvetja nagnila čez železno ograjo, zatem naj bi izgubila ravnotežje in padla je padla in pristala na cestici, tlakovani s porfirnimi kockami, ki je speljana kakih pet - šest metrov pod balkonom. V stanovanju je bil takrat njen sin Alessio Bartussi, ki je še spal, ko se je Cristancigeva odpravila na balkon in padla z njega. Kmalu zatem se je prebudil in klical na pomoč službo 118 in sile javnega reda. Ko so na prizorišče dogodka prihiteli reševalci z vozilom službe 118 in policisti goriškega letečega oddelka, priletni ženski ni bilo več mo- Prizorišče nesreče v Ločniku bumbaca goče pomagati. Številne poškodbe in zlomi, ki jih je utrpela pri padcu z balkona, so ji bili usodni, tako da je njeno srce nehalo biti. Policisti letečega oddelka goriške kvesture so ugotovili, da v dogodek niso bile vpletene druge osebe in da je šlo za tragično nesrečo, h kateri je ned- vomno prispevala tudi visoka starost ponesrečenke. Prizorišče dogodka se nahaja tik pred začetkom Ločnika, če se vanj pripeljemo po deželni cesti št. 56 iz Gorice. Balkon stanovanja priletne ženske gleda na notranje dvorišče, do katerega je vstop urejen iz Ulice Persoglia. ŠTEVERJAN - Izpeljali čistilno akcijo V naravi manj odpadkov Večjih divjih odlagališč v občini ni več - Z roba cest pobrali plastenke in steklenice V Števerjanu so vse bolj okolj-sko ozaveščeni. Domačini vse bolj vestno zbirajo svoje odpadke in skrbijo, da je naravno okolje čisto. Njihov trud se obrestuje in po njih se očitno zgledujejo tudi obiskovalci občine, ki svojih odpadkov ne puščajo v naravnem okolju. Da je položaj iz leta v leto boljši, ugotavljajo udeleženci ekološkega dne, ki ga v Števerjanu in na Jazbinah prirejajo že več let. Prvo čistilno akcijo so pred leti izpeljali lovci, v zadnjih letih so k njej pristopili še občinska uprava, vaška civilna zaščita, kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Alojz Gradnik. »V prejšnjih letih smo nabrali veliko več smeti. Očitno so ljudje razumeli, kako moramo ravnati z odpadki,« poudarja števerjanska županja Franka Padovan, ki je bila med udeleženci včerajšnje čistilne akcije. Vabilu prirediteljev se je odzvalo približno trideset domačinov, otrok in odraslih, ki so se odpravili na čiščenje raznih krajev v občini. Nekaj že-leznine in drugih odpadkov so našli na Jazbinah, Prevali in Sovenci, drugače so z roba cest v glavnem pobrali plastenke in steklenice; našel se je tudi kak prazen zavojček cigaret, vendar večjih divjih odlagališč v bistvu ni več. Ob zaključku čiščenja so se zbrali v spodnjih prostorih Kulturnega doma na Bukovju, kjer so lovci udeležence pogostili s testeninami z lovskim golažem in z raznim mesom na žaru. Udeleženci in zbrani odpadki bumbaca ŠTARANCAN - Ni jasno, ali škodujejo Azbestna vlakna v 295 kilometrih vodovodnih cevi Mirio Bolzan Paolo Barbina Po goriški pokrajini je speljanih 295 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi, zato je povsem upravičeno se vprašati, ali s pitno vodo zaužijemo tudi azbestna vlakna. Deželna agencija Arpa je leta 2005 opravila meritve na 21 mestih; tehniki v 19 vzorcih niso zaznali azbesta, samo v dveh primerih so ugotovili zelo nizko prisotnost azbestnih vlaken, ki je bila vsekakor odločno pod mejno vrednostjo. Kakorkoli, izvedenci si še vedno niso enotni, ali azbest v zaužiti vodi povzroča rakasta obolenja, saj je bilo študij na tem področju doslej še premalo. V petek so v Štarancanu izpeljali okroglo mizo o azbestnih vlaknih v vodi, ki so jo priredili pokrajinska šola o vodi, ustanova AdriaticGreeNet in štarancan-ska občina v sodelovanju z goriško pokrajino, deželo, podjetjem IrisAcqua in agencijo Arpa. Predsednik pokrajine in vodnega okoliša ATO Enrico Gherghet-ta je pojasnil, da ravnokar zamenjujejo več dotrajanih azbestnih cevi, za kar je na voljo trinajst milijonov evrov. »Pred nami je še veliko dela; potrebnih bi bilo kakih štirideset milijonov evrov. Da bi lahko projekt speljali do konca, bi bilo treba podaljšati koncesijo za upravljanje vodnih virov, ki je sklenjena s podjetjem Irisacqua,« je poudaril Gherghetta, ki mu je deželna odbornica Sara Vito odgovorila, da bodo morale koncesionarja še naprej izbirati občine. Vitova je tudi poudarila, da je pitna voda v Furlaniji Julijski krajini povsod neoporečna - tudi, kjer se še vedno pretaka po azbestnih ceveh. Poverjeni upravitelj družbe IrisAc-qua Mirio Bolzan je pojasnil, da je bilo v goriški pokrajini iz azbesta 326 od skupnih 1054 kilometrov vodovodnih cevi. »Že zamenjali smo 107 kilometrov cevi; v obdobju od leta 2016 do leta 2035 bomo zamenjali nadaljnjih 37 kilometrov, tako da ostaja odprto vprašanje 219 kilometrov cevi,« je razložil Bolzan. Po njegovih besedah podjetje Irisacqua ravnokar izvaja zelo velike investicije. »Še pred krizo smo našli sredstva za zaprtje dotrajanih čistilnih naprav in za gradnjo nove čistilne naprave v Štarancanu, iz katere bo prečiščena voda odtekala v morje enajst kilometrov pred obalo. V zvezi z azbestom pa ne vemo, ali je nevaren ali pa ne. Kakorkoli, njegova prisotnost predstavlja problem, zato iščemo sredstva, da bi ga nehali uporabljati,« je poudaril Bolzan. Med srečanjem so tudi pojasnili, da je pitna voda v goriški pokrajini precej trda, kar pomeni, da je na notranji strani vodovodnih cevi kalcijeva obloga, ki preprečuje sproščanje azbestnih vlaken. Glede tveganj, ki smo jim podvrženi med uživanjem vode z azbestnimi vlakni, je spregovoril direktor središča za raziskovanje azbestnih bolezni Paolo Barbina. »Izvedenci še niso prišli do podatkov, ki bi dokazovali, da bi bil azbest v vodi povezan z rakastimi obolenji. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija v letih 2004 in 2011 ter Evropska unija v letih 1998 in 2001 sta pojasnili, da še ni dokazov o povezanosti med uživanjem azbesta v vodi in rakastimi obolenji,« je pojasnil Barbina in opozoril, da so v Italiji na državni ravni odkrili 295 primerov mezotelioma (2,6 odstotka vseh obolenj) med vodnimi in plin- Azbestne cevi skimi inštalaterji. »Bolje, kot da odstranimo dotrajane vodovodne azbestne cevi, bi bilo, če bi jih pustili na svojem mestu,« je poudaril Barbina. Srečanja se je udeležila tudi senatorka Laura Fasiolo, ki je prepričana, da je treba popisati vse azbestne cevi in jih zamenjati s plastičnimi, za katere je dokazano, da niso nevarna. LAŠKO - Tri občine Referendum o združitvi bo 19. junija Deželna vlada Furlanije-Julij-ske krajine je sprejela odločitev: referendum o združitvi občin Tržič, Ronke in Štarancan bo v nedeljo, 19. junija, ko bo drugi krog upravnih volitev v občinah z več kot 15.000 prebivalci, kjer v prvem krogu 5. junija nihče od kandidatov ne bo presegel praga petdesetih odstotkov glasov. Če se bodo volivci treh omenjenih občin odločili za združitev, bodo volitve v novi občini prihodnje leto. Če pa bo prevladal »ne«, bodo občinske volitve v Ron-kah in Tržiču, kjer se junija županoma izteka mandat, izpeljali še pred koncem letošnjega leta. V pričakovanju na referendum se je v ronški, tržiški in štarancanski občini že začela volilna kampanja. Vanjo so posegli predstavniki ronške liste Insieme per Ronchi, ki ji pripadajo občinski odbornik Livio Vecc-hiet, načelnik svetniške skupine Giancarlo Furlan in svetnik Mauro Benvenuto. »Zakaj bi morali prebivalci Ronk s svojimi davki reševati preštevilne težave tržiške občine? Katere koristi bi imeli od združitve? Tega nihče ne ve,« so zapisali na letaku, ki ga v teh dneh delijo po Ron-kah, kjer združevanju nasprotuje tudi župan Roberto Fontanot. Da bi prišlo do združitve, bi se morala zanjo odločiti večina volivcev iz vseh treh občin. Največ zagovornikov ima združitev v Tržiču, največ nasprotnikov pa v Ronkah, medtem ko naj bi bi bilo najbolj izenačeno stanje v Štarancanu. 1 8 Nedelja, 3. aprila 2016 GORIŠKA GORICA - Še danes sejem vrtnarskih mojstrov V vrtičkarstvu tudi prihranek Sodeč po številu obiskovalcev, ki so se včeraj takoj po odprtju sejma Pollice verde zgnetli v goriškem sejemskem razstavišču, je med Goričani in prebivalci sosednjih krajev vrtičkarstvo vse bolj priljubljeno. To so nam potrdili tudi razstavljavci, ki so pojasnili, da vse več ljudi posega po semenih in sadikah. Nekateri se odločajo za domačo proizvodnjo povrtnin in sadja, ker si želijo biološke hrane, drugi so opazili, da pri- hranijo kar nekaj denarja, če zelenjavo pridelajo na domačem vrtu. Razstavljavci prihajajo iz vseh okoliških krajev; z razlika od Expome-ga, na katerem so slovenski obrtniki množično prisotni, je na vrtnarskem sejmu ponudnikov iz Slovenije bolj malo. Veliko več jih prihaja iz drugih italijanskih dežel in še zlasti iz Veneta, kjer je doma tudi družina Parolo. Na sejmu so prisotni s stojnico, na kateri proda- Vrvež med včerajšnjim popoldnevom foto dr jajo zelišča in zdravilne rastline, ki jih pridelujejo na biološki kmetiji v kraju Carceri pri Padovi. »Kupcem ponujamo več desetin vrst zdravilnih rastlin in zelišč, ki prihajajo s celega sveta. V zadnjih časih je povpraševanje vse večje, tako da svoji ponudbi stalno dodajmo nove rastline,« nam je včeraj povedal Edoardo Parolo, ki za družinsko kmetijo skrbi skupaj z bratom Enricom in očetom Diegom. Zgodba njihovega podjetniškega podviga je nadvse zanimiva. Pred petnajstimi leti se je Diego Parolo naveličal računovodskega poklica in se z ženo odločil, da bo postavil na noge vrtnarijo. Da bi se razlikoval od konkurence, je začel gojiti zelišča in zdravilne rastline. Z leti je počasi večal proizvodnjo, tako da ima danes s sadikami posajenih okrog pet tisoč kvadratnih metrov kmetijskih površin. Parolovi rastline prodajajo tudi po spletu in hkrati obiskujejo najrazličnejše sejme po Italiji. V Gorico so letos prišli drugič, potem ko je bila lanska izkušnja na sejmu dobra. Prejšnji teden so se mudili v Lucci v Toskani, v naši deželi se udeležujejo tudi sejmov v Por-denonu in Vidmu. Med včerajšnjim do-poldnevom se je pred njihovo stojnico trlo kupcev, tako da se bodo v Gorico verjetno še vrnili. Vrtnarski sejem bo odprt še danes. Obiskati ga bo mogoče med 10. in 20. uro. Vstop je prost. (dr) Edoardo Parolo iz Padove prodaja zelišča z družinske kmetije foto dr V akvariju tudi nezaželeni gostje Severnoameriški močvirski raki (lat. Procambarsu clarkii) in sončni ostriži (lat. Lepomisgib-bosus) spadajo med nezaželene neavtohtone živalske vrste, ki so vse bolj razširjene po rekah, potokih in jezerih Furlanije Julijske krajine. Raki ogrožajo domače vrste, med katerimi širijo bolezni, ostriži se hranijo z ikrami avtohtonih rib. Obe vrsti sta na ogled v enemu izmed treh akvarijev, ki jih je ribiški zavod ETP postavil na ogled na sejmu Pollice verde. Ko ribiči najdejo omenjene rake v naravnem okolju, jih morajo takoj upleniti in izročiti ribiškim čuvajem. KRAS u. mhb h4 ■K/mCCbiOi I m?; :i/nn \ i! Odborništvo za enake možnosti Pokrajine Gorica razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in s Fundacijo Goriške hranilnice LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE na temo SOCIALNA OMREŽJA POVEZUJEJO ALI LOČUJEJO UUDI? Rok za predložitev literarnih izdelkov: 2. maj 2016 Vsak dan obiščem Facebook, Twitter ali kakšno drugo »socialno« omrežje in kot večina drugih tudi sama čutim potrebo po razkritju svojih čustev. Povem, če sem žalostna ali vesela, kaj/kdo mi je všeč in kaj/kdo ne, ter kaj si mislim o aktualnem dogajanju. Odkrito povem, če me je kdo s svojo izjavo užalil. Poročam o podrobnostih iz svojega življenja, počutim se kot mala »zvezda« lastne življenjske drame in tako kot prave »zvezde« tudi sama tvegam, da bom postala egocentrična in pretirano občutljiva. Zlasti pa imam možnost izbirati in komunicirati samo s tistimi, ki so podobnega mnenja kot jaz, s tistimi, s katerimi »delim« določeno mišljenje in ki so me prepričali, da je tako mišljenje ključno, kadar moraš reagirati na karkoli. Tako naposled pristanem v zaprti skupnosti, znotraj katere se srečujem samo s sebi podobnimi, s tistimi, ki razmišljajo enako kot jaz. A če »socialno omrežje« pomeni mreža za družabne stike, ali ne bi torej moralo to omrežje spodbujati svobodne in odprte komunikacije med komerkoli? Ali me ne bi moralo povezovati z drugimi, tudi oziroma predvsem s tistimi, ki so drugačni od mene? Razpis je objavljen na spletnih straneh www.provincia.gorizia.it www.nova-gorica.si Na natečaju lahko sodelujejo dijakinje višjih srednjih šol goriške pokrajine in srednjih šol Severne Primorske (sekcija A) ter ženske, starejše od 30 let (sekcija B). NAGRADE Sekcija A »Srednja šola« Prva nagrada za najboljši prispevek v slovenskem in italijanskem jeziku - vsaka po 500 EUR Nagrada za najboljši prispevek v slovenskem in italijanskem jeziku za vsako sodelujočo šolo -100 EUR 4 Komisija lahko podeli posebno nagrado - 300 EUR Sekcija B »Over 30« Prva nagrada za najboljši prispevek v slovenskem in italijanskem jeziku - vsaka po 400 EUR Poleg tega lahko komisija podeli dve priznanji (eno za slovenski in eno za italijanski prispevek) v vrednosti 100 EUR vsako. POKRAJINA GORICA - Služba za enake možnosti Korzo Italija 55 - 34170 GORICA - tel. / faks 0039 0481 385300 e-pošta: pariopportunita@provincia.gorizia.it Objavljeno s sredstvi iz zakona 38/2001 / Primorshi GORIŠKA Nedelja, 3. aprila 2016 19 GORICA-NOVA GORICA - Coronini-Cronberg Kdo pa sploh pozna sosedove kulturne bisere? »S to pobudo bi radi obudili zgodbo Coronini-Cronberg,« srž povezovanja med Fundacijo Coronini Cronberg iz Gorice in Goriškim muzejem povzema Vladimir Peruničič, vršilec dolžnosti direktorja Goriškega muzeja. Gre za idejo o vzajemni promociji in približevanju arhitekturnih in zgodovinskih biserov, kot sta grad Kromberk in palača Coronini v Gorici lokalnemu prebivalstvu na obeh straneh meje. V ta namen pripravljata fundacija in Goriški muzej niz štirih dvojezičnih strokovnih vodstev na obeh omenjenih točkah, ki bi ju povezali z organiziranim prevozom. Udeleženci bi bili ob nakupu vstopnice za enega od muzejev deležni popusta pri vstopnini za drugega in ugodnosti pri nakupu muzejskih publikacij. Obe ustanovi si s skupnim projektom želita ponovno vzpostaviti in ovrednotiti zgodovinsko povezavo med gradom Kromberk in goriško palačo Coronini, ki sta bili nekoč v lasti plemiške rodbine Coronini Cronberg (kromberške). Prva predstavitev projekta bo 12. aprila na gradu Kromberk, kjer bosta prisotna tudi župana Gorice in Nove Gorice; sledilo bo predavanje zgodovinarke Lucie Pil-lon, ki bo posvečeno plemiški rodbini ter povezavi med kromberškim gradom in goriško palačo. Prvo skupno dvojezično vodstvo bo 22. aprila, namenjeno bo predstavnikom oblasti, strokovni javnosti in medijem, v nadaljevanju pa bosta instituciji določili nekaj terminov, predvidoma štiri sobote na leto, ko bosta obiskovalcem ponujali skupna dvojezična vodstva in omogočili tudi prevoz med obema muzejema. »V nadaljevanju razmišljamo tudi o tem, da bi v to zgodbo vpletli še Šempeter,« pravi Peruničič. Tamkajšnji obnovljeni dvorec Coronini, v katerem ima sedaj sedež občina Šempeter-Vrtojba, je namreč tesno povezan z zgodovino te plemiške rodbine. Kot sedež Coroninijevega dela šem-petrske zemljiške posesti ga je v 17. stoletju dal zgraditi Janez Krstnik Coronini, v naslednjih stoletjih je bil večkrat prenovljen. Če bo v bodoče v itinerarij vključen še šem-petrski dvorec, bo ponudba dovolj bogata za celodnevni izlet. »Na srečanju s predstavniki fundacije smo se domislili še ideje o skupni vstopnici, ki bi obiskovalcem enega muzeja prinašala popust pri vstopnini v drugega in ugodnosti pri nakupu publikacij. Nekatere podrobnosti moramo sicer še definirati,« dodaja Peruničič. Muzejsko zbirko v gradu Kromberk si letno ogleda 2.000 ljudi, od tega 22 odstotkov tujcev. Lani so za ogled vseh muzejskih zbirk (v Kromberku, Ajdovščini, na kolodvoru, v vili Bartolomei v Solkanu, v Meda-ni in na Dobrovem) izdali skoraj 6.000vstopnic. Med najbolj obiskanimi sta muzejski zbirki v Kromberku in na Dobrovem. Povsod prevladujejo domači obiskovalci, teh je 81 odstotkov, preostali delež predstavljajo obiskovalci iz tujine. Podatki, ki jih zbira Goriški muzej, ne vključujejo informacij o tem, od kod so tuji obiskovalci, je pa po Peruničičevih besedah obiska iz sosednje Gorice malo. »Defi-nitivno bi ta projekt pomagal k popularizaciji teh zgodovinskih biserov v lokalnem okolju. Podobna zgodba je na drugi strani meje: koliko Novogoričanov pa ve za Fundacijo Coronini, Coroninijevo palačo v Gorici in njen prekrasni park?« Zaenkrat sta se sodelujoči instituciji dogovorili o štirih sobotah letno, poskrbeli pa naj bi tudi za organiziran avtobusni prevoz med obema lokacijama. »Začeli bi kmalu. Dobro bi bilo, da takrat oboji obiskovalcem ponudimo nekaj aktualnega. Za nas je junij najbolj zanimiv. Verjamem, da bi bil odziv dober.« Junij je tudi mesec, ko v Goriškem muzeju zabeležijo kar 20 odstotkov celotnega letnega obiska. Povečanje zanimanja v tem mesecu pripisujejo zaključkom šolskega pouka, dobri promociji poletne muzejske noči in pričetku turistične sezone. Čeprav se štiri sobote v letu sliši malo, v.d. direktorja meni, da je za začetek dovolj. »Bistvo pobude je, da spravimo ljudi v muzej,« dodaja. Podobni pogovori so v teku tudi s Pokrajinskimi muzeji v Gorici, »ampak bolj v smislu, da mi pripeljemo naše občinstvo na njihove dogodke in obratno,« zaključuje sogovornik. Katja Munih V kromberškem muzeju (zgoraj) in v palači Coronini v Gorici (spodaj) fotok.m. Ko je umrl moj oče Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bo v petek, 8. aprila, ob 20. uri predstavitev knjige »Dietro il cortile di casa - Za domačim dvoriščem« avtorjev Metke Gom-bač, Borisa Gombača in Daria Mattius-sija. Ob njih bo spregovorila še Lucia German, medtem ko bo moški pevski zbor Jezero zapel. Sledilo bo odprtje razstave »Quando mori mio padre - Ko je umrl moj oče«, ki bo na ogled do 25. aprila. Ženske in matematika Na sedežu Univerze v Vidmu v kompleksu Sv. Klare v Gorici bo jutri ob 15.15 predavanje za javnost o vlogi žensk v matematiki in informatiki. Valerio Scanu v Vilešu V nakupovalnem središču Tiare pri Vile-šu bo danes ob 16.30 nastopil Valerio Sca-nu, ki je leta 2010 zmagal na festivalu v San Remu. RAZSTAVA V GORICI Ob mizi z grofi Coronini V goriški palači Coronini bodo v petek, 8. februarja, ob 17.30 odprli razstavo, ki je posvečena prehrani in še zlasti spremembam v prehranjevalnih navadah, do katerih je prišlo med 18. in 20. stoletjem. V palači Na Via-lu bodo postavili na ogled stare porcelanaste krožnike, srebrnino in drugo opremo, katerih lastniki so bi- li tako grofje Coronini kot drugi goriški plemiči - zlasti Latieri. Razstava bo na ogled do 16. oktobra, odprta bo od srede do petka med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Iz razstavljenih predmetov bo mogoče razumeti, kako so se tudi na Goriškem razširili kava, čaj, čokolada in druge eksotične jedi, kako so plemiči porcelanaste izdelke kupovali v Franciji, od koder je v naše kraje prišlo tudi nekaj receptov za pripravo jedi. VRH Prihodnjo nedeljo pohod Za ljubitelje kraških lepot in dobrot Vrhovsko kulturno društvo Danica prireja v nedeljo, 10. aprila, s startom med 8.30 in 10. uro pohod, ki je namenjen vsem ljubiteljem kraške kulinarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na osta-linah in sledovih, ki jih je v okolici kraške vasi Vrh pustila prva svetovna vojna. Nezahtevna proga bo primerna prav za vsakega, tako za najmlajše kot tudi za starejše, in bo merila približno 10 kilometrov. Trasa pohoda bo najprej vodila iz centra Danica do jamarske koče, ki jo upravlja jamarski klub Kraški krti. V neposredni bližini koče se nahaja tudi vhod v najlepšo jamo na goriškem krasu Kraljico krasa. Pot bo potem vodila proti Brstovcu, kjer si bodo pohodniki ogledali spominski park iz prve svetovne vojne. Gre za celo serijo jarkov, ki jih je občina Sovodnje obnovila pred nekaj leti. Pohodniki se bodo zatem sprehodili skozi kaverne pod Brstovcem, ki so bile prav tako obnovljene. Izkopala jih je italijanska vojska spomladi leta 1917. Kaverne so opremljene s topovskimi strelnimi linami, ki jih italijanski vojaki niso nikoli uporabili. Od tu bo pot vodila proti za- hodnemu delu vasi, proti zaselku Črnci. Tu bo možen ogled jame, ki ji domačini pravimo Pečina. Avstroogrska vojska jo je uporabljala med leti 1915/16 kot zaklonišče za svoje čete Honved. Trasa bo potem vodila še zahodneje vse do Martin-ščine, kjer si bo mogoče ogledati zasebni muzej; v njem so razstavljeni predmeti in najrazličnejše ostaline iz prve vojne, ki so jih člani društva, ki muzej upravlja, našli v jarkih in kavernah. Sledil bo lažji vzpon na Debelo grižo, kjer je muzej z ostalina-mi iz prve svetovne vojne. Na Debeli griži bosta pohodnike pričakala znana raziskovalca Mitja Juren in Marco Mantini, v spremstvu in ob razlagi katerih si bo mogoče ogledati kaverne. Možen bo tudi ogled bunkerja na Škofniku, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni. Sledil bo ponoven spust proti severozahodnemu delu Vrha, kjer bo na vrsti ogled topovskih strelnih lin, ki so obrnjene proti Gorici, Kalvarji in Sabotinu. Sledil bo po-vratek v športno-kulturni center Danica, kjer bo pohodnike pričakal topel obrok, razvedrili se bodo lahko tudi ob zvokih an- Jutri še zadnja pravljična urica V mladinski sobi knjižnice Damirja Feigla v Gorici so najmlajši otroci nestrpno čakali, da se pravljica prične. Pred poličkami je bila postavljena scena iz mehkega blaga, ki je predstavljala naravo, potok in lisičjo hišo. Pripovedovalka Nives Bratina Furlan je ob spremstvu lire oživila prisrčne lutke živali, ki so prestrašeni lisici pomagale poditi iz hiše nesramno grdi-no. Grdina se je naselila v lisičjo hiško, ko je lisica šla k potoku. Prestrašila je majhne lisičke, ki so se skri- le pod klop. Ko se je lisica vrnila in jo je zagledala v hiši, jo je skušala spoditi, vendar je grdina ni ubogala. To je naposled uspelo mravljici, ki je grdino grizla in jo zapodila. V slogi je moč in velikost ni vedno merilo za pogum in uspeh je bilo sporočilo rez-janske pravljice Grdina v lisičji hišici. Jutri, 4. aprila, z začetkom ob 18. uri bo še zadnji dogodek iz letošnjega niza Pravljičnih uric. Slovensko ljudsko Pes in volk bo s pomočjo lutk animirala Teja Kete. Na lanskem pohodu sambla narodnozabavne glasbe. V centru Danica bo možen tudi ogled razstave ostalin in fotografij iz prve svetovne vojne, ki jo bo postavila na ogled Branka Sulli iz Trsta. Prireditev se zaključi ob 16. uri. Posebnost pohoda je v tem, da bo poleg znamenitosti iz prve svetovne vojne po-hodnikom (brez doplačila) ponujal tudi po-kušnjo najrazličnejših kraških dobrot. Na trasi bodo postavljene stojnice, na katerih bodo znani kraški vinogradniki, pridelovalci sirov, medu in drugega ob zvokih harmonik domačih harmonikarjev ponujali svoje dobrote. Pri tem organizatorji opo- zarjajo, da se bo predstavil kraški teritorij v celoti, saj bodo prisotni pridelovalci z Goriškega, Tržaškega in iz Slovenije. Ob tem je cilj pohoda jasen: ob spominu na grozote, ki so se v naših krajih dogajale pred sto leti, ko je ena najgrozovi-tejših vojn samo na ožjem območju Vrha in njegove okolice zahtevala tisoče življenj vojakov najrazličnejših narodnosti, želi pobuda izpostaviti povezovalni in zbliže-valni element med ljudmi. Zaželena je prijava do 7. aprila na naslovu elektronske pošte info@pohod.it, informacije so na voljo na spletni strani www.pohod.it. 20 Nedelja, 3. aprila 2016_GORIŠKA_ ki Ji GORICA - Kinamax Imaginarij slepih in slabovidnih Hiša filma iz Gorice in društvo Poesia e Solidarieta iz Trsta v sodelovanju s Kinoateljejem prirejata javni dogodek na temo Naše državljanstvo: podobe in sanje slepih in slabovidnih, ki bo v torek, 5. aprila, ob 20.30 v Ki-nemaxu na Travniku; vstop bo prost. Gre za inovativno pobudo, posvečeno kulturi slepih in slabovidnih, ki je namenjena zlasti društvom, študentom ter vzgojiteljem in šolnikom. Kako nastaja v slepem človeku imagi-narij? Kje je meja med imaginarijem in domišljijo? Na podlagi teh vprašanj je nastala raziskava za dokumentarni film Nevidni meč, ki sicer še nastaja, novinarja Massimiliana Cocozze, dvakratnega dobitnika nagrade Ilaria Alpi in drugih priznanj. Ob njegovi udeležbi bodo prikazali nekaj odlomkov iz filma, v razpravi bodo sodelovali še drugi izvedenci. GORICA - SPDG Večdnevni izlet v osrednji del Apeninov Slovensko planinsko društvo prireja v juniju enotedenski izlet v srednjo Italijo. Program je kombinacija planinskih pohodov ter obiskov kulturnih in zgodovinskih zanimivosti. Planinski del predvideva vzpon na vrhove Velino in Sirente v istoimenskem parku, vožnjo na Campo Im-peratore pod Gran Sassom. Po planinskem delu si bodo udeleženci ogledali slapove La Marmora, kraje ob jezeru Bolsena in mesto Orvieto z ostalinami etruščanske kulture. Sledili bodo ogled bazilike v Assisiju, postanek in ogled Siene ter postanek v mavzoleju žrtev v Marzabottu in muzeju mesta Misano v bližini istega kraja. Izlet bo od 22. do 28. junija, prevoz z avtobusom. V četrtek, 7. aprila, ob 20. uri bodo podroben program predstavili na sedežu SPDG na Verdijevem korzu 51/int v Gorici. GORICA - SPDG Po Trstelju gredo Kekci na Čaven Slovensko planinsko društvo prireja niz Kekčevih poti, namenjenih v prvi vrsti otrokom in njihovim družinam. Po uspelem pohodu na Trstelj je na vrsti drugi letošnji izlet. V nedeljo, 10. aprila, bodo obiskali Trnovsko področje. Iz vasi Predme-ja nad Ajdovščino se bodo Kekci povzpeli do koče Antona Bavčarja na Čavnu; od tod bodo hojo nadaljevali do Kuclja, najbolj razglednega travnatega vrha Čavna z zanimivim botaničnim bogastvom - pod vrhom Kuclja najdemo celo planike! Po-hodniki se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, od koder bodo pot nadaljevali z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vrnitev bo v popoldanskem času; informacije o izletu nudita Fanika (tel. 347 6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (tel. 338 3550948, mitja@spdg.eu). (fk) LOČNIK - Okvara Na Kalvariji počila cev vodovoda Na Kalvariji med Ločnikom in Podgoro je v petek okrog 23. ure počila vodovodna cev. Večja količina vode je pritekla s hriba po cesti in se razlila po kmetijskem zemljišču. Na iskanje okvare so se najprej odpravili goriški gasilci, ki so jih klicali na pomoč razni domačini, kmalu za njimi so prišli še tehniki podjetja Irisacqua. Po krajšem iskanju so ugotovili, da je do okvare prišlo na enih izmed vodovodnih cevi, skozi katere črpajo vodo proti črpalni postaji na Kalvariji. K sreči je bila škoda omejena, tako da so tehniki podjetja Iri-sacqua brez večjih težav poskrbeli za odpravo okvare. Veliko večje bi bile težave, kot bi voda pritekala iz črpalne postaje, kot so sprva zaskrbljeno ugibali. Zveza slovenskih kulturnih društev in KD Sovodnje v sodelovanju z ZPZP, ZCPZ Trst, ZSKP Gorica, JSKD Republike Slovenije vabita na koncert v sklopu revije PRIMORSKA POJE 2016 Nedelja, 9.4.2016, ob 20.00 Sovodnje ob Soči, Kulturni dom Jožef Češčut H Poslovni oglasi TISKARNA S SEDEŽEM V GORICI išče dinamično in po možnosti izkušeno osebo za delo v knjigoveznici za določen čas z možnostjo dolgoročne zaposlitve. Prošnjo s priloženim curriculu-mom pošljite na: info@graficagoriziana.com ali na fax 0481-22079. ci3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.40 - 20.30 - 22.10 »Un bacio«. Dvorana 2: 15.20 »Heidi«; 17.30 -19.50 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 21.30 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 3: 15.00 - 17.00 - 18.45 »Il condominio dei cuori infranti«; 20.30 - 22.10 »Land of Mine - Sotto la sab-bia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 16.50 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 15.00 - 18.30 »Un bacio«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«. Dvorana 4: 15.30 »Billy il koala«; 17.15 - 21.45 »Race - il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«. Dvorana 5: 15.20 »Un momento di follia«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »La co-mune«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »Un bacio«; 17.00 »Il caso Kerenes« (iz niza Animamente, vstop prost). Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 21.30 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 »Il condominio dei cuori infranti«; 20.30 -22.10 »Land of Mine - Sotto la sab-bia«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 16.50 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.30 »Un bacio«. Dvorana 3: 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«. Dvorana 4: 17.15 - 21.45 »Race - il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Le ricette della signora Toku«. □ Čestitke Na Konservatoriju Tomadini v Vidmu je ALEŠ LAVRENČIČ na avdiciji za violiniste dosegel 1. mesto in s tem dodelitev prestižne violine »S. Pe-resson«. Za odličen uspeh mu čestitajo domači in vsi, ki ga imajo radi. Gledališče »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 »Demoghela« (Maurizio Soldà, režija Boris Kobal); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 3. aprila, ob 20.45 Tulsa Ballet, »Masters of Dance«. V petek, 15. aprila, ob 10. uri v angleščini »The Wizard of Oz« (»Verdi Young Matinée«). V soboto, 16. aprila, ob 20.45 (izven abonmaja) »Caravaggio« Vittoria Sgar-bija; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 5. aprila, ob 20.45 koncert pianista Martina Helmchena; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v sredo, 6. 4. (premiera), in v četrtek, 7. .4, ob 20. uri »Draga Jelena Sergejevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. 9 Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da bodo od ponedeljka, 4. aprila, do konca akademskega leta v petek, 13. maja, potekali dnevi odprtih vrat; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. fî Razstave V NOVI GORICI v Mestni galeriji na trgu E. Kardelja 5: v petek, 8. aprila, ob 19. uri odprtje razstave Petra Abrama. Umetnika bosta predstavila Damir Globočnik in Ira Zorko. NA GRADU DOBROVO: muzejska zbirka bo do ponedeljka, 11. aprila, zaprta za ogled. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji je na ogled razstava »Mario Palli, izbrisani odtisi«; do 17. 4. (torek - petek 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00). ~M Koncerti SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: v vili Vipolže danes, 3. aprila, ob 11.30 »Družinski koncert« v cerkvi Sv. Mihaela v Biljani in ob 16. uri »Finalni koncert 1« v vili Vipolže. V torek, 5. aprila, ob 20.30 v Trgovskem domu v Gorici »Profesorski koncert 3« (Nicolas Sutter in Jacques Hostettler - tolkala, Tol-kalne skupine SCGV Emil Komel Gorica, Patrick Quaggiato - mentor). S Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. UPOKOJENCI DOBERDOB prirejajo v soboto, 18. junija, enodnevni avtobusni izlet v Opatijo, sledilo bo kosilo z ribjimi jedmi na ladji, ki bo plula do Bakarskega zaliva; ogledali si bodo Ba-kar, Kraljevico, Krški most in Crikve-nico; rok vpisovanja do 20. aprila oz. do zasedbe mest; informacije in vpisovanje po tel. 380-4203829 (Miloš), tel. 0481-78000 (gostilna Peric) in tel. 0481-78398 (trgovina Mila). 22. »VIVICITTA1 - POŽIVIMO MESTI«: netekmovalna pohodniška prireditev na treh progah (10, 5 in 3 km) bo danes, 3. aprila, ob 10.30 s startom s Trga Evrope - Transalpine. PO ZGODOVINSKIH POTEH GORICE: brezplačni sprehod v odkrivanju grajskega naselja bo danes, 3. aprila, med 16. in 18. uro z zbirališčem na dvorišču Lan-zi v grajskem naselju; obvezna najava po tel. 320-6392571, informacije info@vi-sitegorizia.it, www.visitegorizia.it. TURISTIČNO DRUŠTVO CERJE organizira danes, 3. aprila, 12. pohod po Poteh miru na Krasu, zbirno mesto pri Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju pri Opatjem selu ob 10. uri. Na voljo sta dve trasi, 12 km in 7 km, udeleženci si bodo ogledali naravne in kulturne znamenitosti, ostanke dediščine prve svetovne vojne in Pomnik branite-ljem slovenske zemlje na Cerju; informacije www.tdcerje.si, info@tdcerje.si. ŠZ MLADOST iz Doberdoba prireja pohod »Po sledeh prve svetovne vojne« danes, 3. aprila. Na programu sta jutranji in popoldanski pohod. Zbirališče med 8.45 in 9.15 na nogometnem igrišču v Doberdobu, kjer bodo organizatorji sprejemali prijave, nato se bodo pohodniki z lastnim vozilom odpravili do Martinščine, kjer se bo začel pohod. Vrnitev na nogometno igrišče je predvidena okrog 13.30, ko bo kosilo, ob 14.30 bosta na popoldanskem sprehodu spremljala udeležence raziskovalca preteklosti Paolo Pizzamus in Mitja Juren. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo do torka, 5. aprila, po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Obvezna sta osebni dokument in davčna koda. 3 Obvestila OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do torka 31. maja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica vabi včlanjena društva na Pokrajinski svet, ki bo v ponedeljek, 11. aprila 2016, v prvem sklicu ob 7.30 uri in v drugem sklicu ob 19.30 uri v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi 51 v Gorici. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja čistilno akcijo danes, 3. aprila, z zbirališčem na sedežu ribiškega društva v Petovljah ob 8.30. Čistili bodo bregove Soče in Vipave in občinska zemljišča pri letališču. Sledilo bo družabno kosilo na sedežu društva. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni (škornji, rokavice). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da bo urad od ponedeljka, 4. aprila, deloval s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira tečaj telovadbe na prostem pod vodstvom prof. Alda Rupla od aprila do vključno maja, ob sredah od 18.30 do 19.30. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, priporočena je uporaba (pohodniških) palic. Zbirališče in trasa se bosta spreminjala glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč; informacije in vpisovanje po tel. 328-9181685 (Ana Saksida Zorzut). H Prireditve V LOKANDI DEVETAK na Vrhu bo v petek, 8. aprila, ob 20. uri večer, posvečen kvalitetnim medom. Prisotni bodo čebelarji, podpredsednik slovenskih čebelarjev Franc Šivic, ki bo razstavljal tudi osebne fotografije o čebelah; slike panjev bosta razstavljali domačinki Janina Cotič in Karin Tommasi; rezervacije po tel. 0481882488, info@devetak.com. Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 5. aprila, ob 20. uri: Jernej Komac bo predaval na temo »Bovško v zaledju - soočanje lokalnega prebivalstva z vojno za avstro-ogrsko frontno linijo«. SKRD JADRO prireja v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri na dvorišču društva Olmo v Selcu predstavitev knjige novinarja Andrea Bellavite »Il Carso« (Kras). Prisoten bo avtor. 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR prejmeta Danijel Čotar za dolgoletno nesebično delo v korist naše skupnosti in otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana ob 40-letnici delovanja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.30, Giuseppina Trobacco por. Glavina (iz tržiške bolnišnice ob 11.00) v cerkvi Marije Matere in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Anna Vitale (iz tržiške bolnišnice ob 9.50) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Laurette Lavrenčič por. Frandolič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre Andreju Černicu, župniku Ambrožu Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru, DVS Bodeča Neža in zdravnici Katji Lavrenčič. Svojci Doberdob, 3. aprila 2016 / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, B. aprila 2016 21 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Veter se požvižga - 1. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 9.35 Easy Driver 10.00 A Sua immagine 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredità 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Come fai sbagli RAI2 18.30 Novice 18.35 Petruška 19.45 II mare e blu 20.45 Cult Book 21.151 grandi fenomeni della natura 22.10 Peru estremo RAI MOVIE 13.05 Moviextra 13.40 Film: Holes - Buc-hi nel deserto (pust., '03) 15.45 Film: La ri-vincita di Zorro (pust., '59) 17.20 0.55 Novice 17.25 Film: Heartbreakers - Vizio di famiglia (kom., '01) 19.35 Film: Goodnight for Justice (vestern, '11) 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.00 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Ba-hrajna, dirka 23.50 La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.55 Film: Anima e corpo (dram.) 9.35 Serija: Attenti a quei due 10.30 Community - Le storie 11.1012.10 Rubrike 12.0014.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 Dok. film: Io & George 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Le Classiche del Nord 2016 17.05 Film: Anima persa (dram., It., '77) 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 13.20 Continuum 14.05 Common Law 15.3517.10 Star Trek: The Next Generation 17.05 Novice 18.00 Flashpoint 20.20 Once Upon a Time 21.15 Film: Rocky (dram., '76, i. S. Stallone) 23.20 Film: Saw V (horor, '08) RAI PREMIUM 14.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.05 Speciali 14.35 Film: Soraya (dram.) 16.20 Serija: L'ispettore Sarti 17.40 0.50 Novice 17.45 Film: Emilie Richards - Un piccolo paradiso (dram.) 19.25 Serija: Il ma-resciallo Rocca 21.20 Ballando con le stelle _RETE4_ 7.25 Media Shopping 7.55 Super Partes 8.45 Nan.: Nonno Felice 9.2010.50 I grandi della fede 10.00 Maša 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 14.00 Donnavventura 14.50 Ieri e oggi in TV 15.00 Film: Karol - Un uomo diventa-to papa (biogr., '05) 19.30 Dentro la noti-zia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 23.30 Film: Minotaur (horor, '06) _RAI5_ 14.15 Wild Africa 15.15 Tree Stories 16.05 Gledališče: La misteriosa scomparsa di W 17.20 Senza maschera 17.55 Libri come Nedelja, 3. aprila Rai storia, ob 21.30 The Queen -La regina Anglija 2006 Režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell Svet se prebudi s tragično novico, da je v avtomobilski nesreči umrla bivša žena naslednika britanske krone. Do naslednjega dne se pred Buck-hingamsko palačo nabere gora rož. Toda Buckhingam palace je prazna. Kraljeva družina, se je umaknila v dvorec Balmoral na Škotsko in žaluje v zasebnosti. Princesina mladoletna sinova William in Harry sta v zavetju škotskega doma zaščitena pred radovednostjo medijev. Tonyja Blaira pa ta dogodek zelo presune. Le tri mesece po izvolitvi, mladi ministrski predsednik zazna, da se v britanski javnosti nekaj spreminja. Film zaobjema le nekaj dni pred, med in po smrti princese Diane. Hellen Mirren se je za Stephena Frearsa spremenila v kraljico, tako, ki si je za interpretacijo prislužila oscarja. 10.25 Film: Tutti gli uomini del deficiente (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 12.40 Motociklizem: SP Superbike 2016 14.00 19.00 L'isola dei famosi 14.20 Film: Blue Crush 2 (dram.) 16.35 Film: Cene-rentola per sempre (kom.) 19.15 Film: M.I.B. - Men in Black (zf, '97, i. T. Lee Jones, W. Smith) 21.15 Le Iene Show _IRIS_ 13.10 Film: Il velo dipinto (dram.) 15.50 Film: Piccolo Buddha (dram., '93, i. K. Reeves) 18.30 Film: Nessuna verita (spio., '08, i. L. Di-Caprio) 21.00 Film: Il nemico alle porte (voj., '01, i. J. Law) 23.15 Film: Femme Fatale (krim., '02, r. B. De Palma, i. A. Banderas) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Otto e mezzo 10.50 Film: Anatomia di un omicidio (dram., '59) 14.00 Kronika 14.20 Film: Kramer contro Kramer (dram., '79, i. D. Hoffman, M. Streep) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.15 Film: La frode (triler, '12, i. R. Gere) 23.40 Film: Zodiac (triler, '07, i. J. Gyl-lenhaal, M. Ruffalo) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Il pranzo della Domenica 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Non è stato mio figlio 23.20 L'isola dei famosi 0.00 X-Style _ITALIA1_ 7.35 Risanke in otroške serije 8.45 Film: Lupin III - La cospirazione dei Fuma (anim.) VREDNO OGLEDA 21.30 Film: Vita da strega (kom., '05, i. N. Kidman, W. Ferrell) 23.30 Film: Dick & Jane - Operazione furto (kom., '09) _LA7D_ 6.2011.00 Cuochi e fiamme 8.1017.10 I menu di Benedetta 13.0519.20 Chef per un giorno 15.10 SOS Tata 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza nel Paese delle Me-raviglie 23.00 Eccezionale Veramente TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Si-gnore 14.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.15 Dodici minuti con Cristina 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 12.45 Novice 12.50 17.55 Top Gear UK 13.55 Film: Faster (akc., '10, i. D. Johnson) 15.45 Film: Think Like a Man (kom.) 21.15 Film: Identita sospette (triler) 22.45 Love, Jessica _DMAX_ 8.50 Banco dei pugni 14.20 21.10 Storage Wars Canada 15.45 22.05 Affari in valigia 17.35 Affari a quattro ruote 19.25 Come andra a finire? 20.15 Fast N Loud 22.55 Mixologist 23.25 Video del tubo SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.50 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Slovenska polka 2015 15.15 Film: Nič ni sveto (pust.) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadc-hurch 20.55 Intervju 22.20 Dok.: Potovanje skozi nevidno vojno SLOVENIJA2 7.10 Duhovni utrip 7.25 Koroška poje 2015: Pesem si in poezija 8.20 Ah, te orglice! 9.20 Posebna ponudba 10.20 Slovenija danes 11.45 Avtomobilnost 12.35 Zgodbe izza obrazov 13.15 Zaljubljeni v življenje 14.20 Dok. film: Leteti! 15.45 Zvezdana 16.35 Ambienti 17.10 Pot na EP 2016 17.35 Umetnostno drsanje: SP (ž) 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Umetnostno drsanje: SP, revija 22.20 Vse je mogoče 23.55 Vikend paket _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok.: K2 16.15 Je vse res 17.20 22.25 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 21.35 Dok.: La Maddalena 22.20 Dok.: Mister Gadget 22.30 Slovenski magazin 22.55 Kogojevi dnevi 2009: zaključni koncert 23.35 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 12.35 Tv prodaja 10.40 Film: Lassie - Puma, moj prijatelj (pust.) 12.05 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu 12.50 Film: Kočljiva ugrabitev (krim.) 14.30 Film: Čudaški starši (kom.) 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Film: Otrok na poti (kom.) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.25 Pozor, priden pes! 8.0013.15 Serija: Vzgoja za začetnike 8.25 Serija: Veliki pokovci 8.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.45 Magazin Lige Evropa 10.15 Magazin Lige prvakov 10.50 11.00 Tv prodaja 11.05 Film: Stari, rad te imam (kom.) 13.50 Film: 007 - Samo dvakrat se živi (akc.) 16.05 Volan 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Zavrč - Luka Koper 19.00 Motociklizem: MotoGP, VN Argentine, dirka 22.10 V živo iz hiše Big Brother 22.40 Film: Cena slave (dram.) PLANETTV 13.45 Nan.: Očka v predpasniku 14.15 Nan.: Nor, zmeden, normalen 15.00 Film: Duša (rom.) 17.20 Ta teden z Juretom God-lerjem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.45 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Da, dragi! Da, draga! 21.00 Film: Ujemi Gringa (akc.) 22.55 Film: Na hladnem (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Gost Istrskih srečanj ob 14.10 bo Miloš Ivančič, upokojeni novinar in odgovorni urednik na Radiu Koper-Capodistria, publicist, pesnik, kritičen zapisovalec primorske zgodovine. Veliko objavlja. Napisal je monografijo o svoji rojstni vasi Ospu, njegova zadnja zajetna knjiga je Lebič, zgodbe pozabljenega eksodusa o izseljenski izkušnji Primorcev v 20.stoletju. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 pa bomo predvajali posnetek letošnje revije Koroška in Primorska pojeta, ki smo jo posneli v trbiškem Občinskem centru minulega 13. marca. športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji teden se boste večkrat zaprli vase in se zatopili v svoje misli, včasih boste delovali odsotno. V službi boste imeli zaradi tega nekaj težav. Ob koncu tedna si vzemite dan ali dva zase. m^l BIK 21.4.-20.5.: Preteklost bo zasedala glavno mesto v vaši sedanjosti. Vračali se boste v trenutke žalosti in veselja, kar vas bo močno zmedlo in povzročilo veliko nevšečnosti. Zdravje: pazite na prehrano. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nenadna sprememba na delovnem mestu vas bo vrgla iz tira ustaljene rutine. Le težko boste prišli nazaj na ustaljene tirnice. Odnosi s prijatelji vam bodo veliko pomenili. VAtf» RAK 22.6.-22.7.: Zelo boste «« zaupljivi in včasih nepremišljeni. V vaše življenje bo vstopila oseba, ki vas bo prevzela. Pazite, da se ne boste prepustili njenim čarom, saj boste zaradi zaupanja postali šibki. y^ LEV 23.7.-23.8.: Vaša odlo-(^^r čnost bo usmerjala potek dogodkov. Ničesar ne boste prepuščali naključju. Nadzor pa vas bo toliko omejeval, da si ne boste dali dovolj ustvarjalnega prostora. DEVICA 24.8.-22.9.: Prosti čas ^^ boste radi preživljali v naravi, fizična aktivnost in svež zrak vas bosta sproščala. Če se v službi spopadate z rutinskimi opravili, boste imeli nekaj težav z zbranostjo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne- ^ ^ nadna sprememba v ritmu prihodnjega tedna vas bo pošteno presenetila. Dinamika vas sicer ne bo razveselila, navdala pa vas bo z neko novo energijo, ki jo še kako potrebujete. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu je pred vami velika preizkušnja, ki bo od vas zahtevala ogromno pozornosti in energije. Stres in pomanjkanje časa bosta vplivala na odnose z družino. STRELEC 23.11.-21.12.: Ljudje, ki vam stojijo ob strani, bodo zelo zasedeno obdobje naredili znosno. Na delovnem mestu vam bo kolektiv v pomoč, pričakujete pa lahko tudi podporo partnerja ali družine. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zelo dobro se boste počutili v svoji koži. Motivirani boste za delo v službi, veliko pozornosti boste namenili odnosu s partnerjem. Samski kozorogi boste pridobili samozavest. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zelo boste pikolovski. Natančnost bo zasedala pomembno mesto pri vašem delu. Uspeh v službi bo odvisen od vrste dela. Denar: dobro boste organizirani pri urejanju svojih financ. RIBI 20.2.-20.3.: Stres v preteklem obdobju vas je izčrpal. Primanjkovalo vam je časa zase in za svoje potrebe, zato ste izgubili stik s sabo. Razmišljajte o svojih čustvih, vrednotah in življenjskih prioritetah. 22 Nedelja, 3. aprila 2016 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Primorski RAI3bis ki Ji SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il ver-detto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 23.45 Petrolio RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Protestantesi-mo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 22.50 Serija: Limitless 22.50 Film: Hair (muzikal, '79) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 0.10 Serija: Il commissario Rex 18.30 Nad.: Pasión prohibida 19.25 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.15 Made in Sud _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in TV 15.45 Serija: Hamburg Di-stretto 21 16.50 Serija: Il ritorno di Colombo 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 21.10 L'isola dei famo-si 16.20 Amici - Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/216.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Serija: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 23.50 Film: Un ragionevole dubbio (toiler, '14) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Il pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: L'ultima legione (pust., '07, i. C. Firth) 22.55 Il processo del lunedi _RAI4_ 12.55 Rookie Blue 14.30 Teen Wolf 15.15 Fairy Tail 15.35 17.10 Streghe 17.05 Novice 17.55 Xena 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Atlantis 21.55 Doctor Who _RAI5_ 13.50 Wild Africa 14.45 Tree Stories 15.45 Giubileo: l'altro sguardo 16.15 Dok. film: Alla ricerca di Vivian Maier 17.40 Ubiq -Origine 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 This is Opera 19.40 I buon-gustai dell'arte 21.15 Gledališče: Amleto RAI MOVIE 14.10 Film: Il mistero Von Bulow (dram., '90, i. J. Irons) 16.05 Film: Fantasma d'amo-re (dram., '81) 17.40 0.55 Novice 17.45 Film: Appuntamento col disonore (dram., '70) 19.35 Film: Abbasso la ricchezza! (kom., It., '46) 21.15 Film: Il cacciatore di indiani (vestern, '55) 21.10 Film: Il cavaliere oscuro (fant., '08, i. C. Bale) _IRIS_ 13.40 Film: Le tre spade di Zorro (pust., '63) 15.35 Film: Kakkientruppen (kom., It., '77) 17.30 Note di cinema 17.35 Film: Shango, la pistola infallibile (vestern, '70) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La stangata (kom., '73, i. P. Newman) 23.35 Film: I tre giorni del Condor (spio, '75, i. R. Redford) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffe Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiamme 8.3015.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.40 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Come lo sai (rom., '10, i. R. Witherspoon, O. Wilson) _DMAX_ 13.00 Affare fatto! 13.50 Gator Boys: gli acchiappalligatori 14.50 21.10 River Monsters 15.45 Incidenti di percorso 16.40 Af-fari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 19.25 Video del tubo 20.20 Affari a tutti i costi 22.05 Mostri dagli abissi 22.55 L'invasione dei coccodrilli SLOVENIJA1 5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.3510 domačih 11.1018.25 Kviz: Taksi 11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Dok.: Spust po Muri 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Dok.: Tisti, ki je zgradil šolo - Portret učitelja, etnologa in politika 14.25 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška 15.4018.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok.: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Umetnost igre SLOVENIJA2 7.00 18.50 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.35 Točka 9.35 Dok.: Ženska 10.30 Duhovni utrip 10.45 17.00 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub 15.40 Ljudje in zemlja 16.30 Av-tomobilnost 17.50 Kviz: Vem! 18.20 To bo moj poklic 19.40 Kratki film: Oče 20.00 Nad.: Zakon srca 20.50 Nan.: Skrivnosti Brokenwooda 22.30 Dok.: Pomanjkanje fosforja in svetovna lakota 23.25 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.20 Kogojevi dnevi 2009: zaključni koncert 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.20 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridia-ni 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.50 Sprehodi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.50 16.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 Nan.: Trdoglavci 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 23.05 Serija: Na kraju zločina _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Volan 8.00 11.40 Top Gear 8.55 Risanke 9.1515.10 Serija: Šola za prvake 9.45 15.45 Serija: Gold-bergovi 10.15 11.25, 12.45 Tv prodaja 10.3014.10 Serija: Puščica 13.0018.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Otrok na poti (kom.) 18.00 19.55 Svet 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 21.10 Film: Un giorno di gloria per Miss Pettigrew (kom.) 22.55 Film: Arsénico e vecchi confetti (dram.) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.40 23.30 Košarka: Treviglio - Pallacanestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.05 Do-dici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Studio Telequattro 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Pronto, dottore... _CIELO_ 12.1512.50 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.00 Junior Masterchef Italia 16.10 Buying & Selling 17.05 Giardini da incubo 18.20 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 22.30 Film: Lahek zaslužek (dram.) IRIS Ponedeljek, 4. aprila Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA La stangata ZDA 1974 Režija: George Roy Hill Igrajo: Paul Newman, Robert Redford, Robert Shaw, Charles Durning Sedem oskarjevih nagrad in druga skupna filmska preizkušnja za Paula Newmana in Roberta Redforda, v filmu, ki ga je pred več kot štiridesetimi leti režiral George Roy Hill. Dogajanje je postavljeno v Illinois, septembra, leta 1936. Johnny Hooker in njegov prijatelj Luther Coleman sta zelo uspešna goljufa. Med njunimi žrtvami pa se na lepem znajde tudi tesni sodelavec gangsterja Doyleja Lonnegana, ki dvojici ne odpusti, da sta ga opeharila. Colemana zato ubije, Hookerju pa ne preostane drugega, kot da zbeži. Zateče se k Hen-ryju Gondorffu in z njim odloči, da bo za vsako ceno maščeval prijateljevo smrt. Filmska zvočna kulisa Marvina Hamlischa velja še danes za eno najznamenitejših filmskih glasbenih spremljav. PLANETTV 13.05 Nad.: Havaji 5.0 14.00 Ellen 15.00 Nad.: Esperanza 16.05 21.35, 22.50 Bilo je nekoč 17.20 Serija: Na kraju zločina - Med-mrežje 18.20 23.25 Da, dragi! Da, draga! 19.00 21.20 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 23.55 Serija: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo - Športna oddaja; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo v sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas na zadnja oddaja iz niza Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Skozi prodoren pogled dr. Berdona smo spoznali njegovo doživljanje tragičnega obdobja fašizma in desetletij, ki so sledila drugi svetovni vojni vse do današnjih dni. Predstavil nam je osebno branje tega obdobja naše polpretekle zgodovine, ki ga ni samo doživljal, saj je bil večkrat prav zaradi njegovega poklica tudi akter v dogajanju, predvsem ko je bilo treba postaviti se v bran slovenske zemlje in pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. V tokratnem srečanju z Luano Grilanc bo spregovoril še svojem sedanjem delu in novih izzivih. V nadaljevanju Studia D po 12.00 pa se bo Loredana Gec pogovarjala z ne-vroznanstvenikom dr. Vojkom Kavčičem. Njegovo raziskovalno področje so možganske degenerativne bolezni. Njegova knjiga Umovadba za bistre možgane v poznih letih je postala v Sloveniji prava uspešnica. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 3. aprila 2016 23 Hamilton s prvega mesta MANAMA - Britanski voznik formule 1 Lewis Hamilton bo današnjo veliko nagrado Bahrajna začel s prvega startnega mesta. Enaintri-desetletni dirkač Mercedesa je na včerajšnjih kvalifikacijah za 77 ti-sočink prehitel moštvenega kolega, Nemca Nica Rosberga, in si tako že 51. v karieri zagotovil »pole position«. Današnjo dirko, ki se bo pričela ob 17. uri po srednjeevropskem času, bo iz druge startne vrste po tretjem mestu kvalifikacij začel Nemec Sebastian Vettel (Ferrari), četrti pa je bil njegov moštveni kolega Finec Kimi Raikkonen. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Padli so na domačih tleh OAKLAND - Košarkarji moštva Golden State Warriors so nepričakovano klonili z Bostonom, ki je tako prekinil niz štiriinpetdesetih domačih zmag v rednem delu sezone ekipe iz Oaklanda; 18 jih je bilo v lanski sezoni, 36 pa v letošnji. Prvaki lige, ki so najboljši tudi v tej sezoni in so klonili šele osmič letos, imajo še vedno možnost, da dosežejo rekordnih 72 zmag, ki jih je v sezoni 1995/1996 dosegla ekipa Chicago Bulls. Zmagati morajo pet od zadnjih šestih tekem rednega dela sezone. NOGOMET - Na turinskem Stadiumu so premagali Empoli Ju vent us dvajsetič JADRANJE - 470 Šesti Jadralki Mrak in Macarol PALMA DE MALLORCA -Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol (Pirat Portorož) sta na Palmi de Mallorci v Španiji na tekmi za pokal princese Sofije v razredu 470 končali na šestem mestu (65 točk). V zadnji, enajsti regati najboljše deseterice za medalje sta bili deveti. Mrakova in Macarolova, ki imata že zagotovljen nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru, sta bili šesti že po predzadnjem dnevu tekmovanj. Včeraj sta zmagali Poljakinji Agnieszka Skrzypulec in Irmina Mrozek Gliszczynska (48 točk), drugi sta bili Brazilki Fernanda Olivei-ra in Ana Barbachan (50), tretji pa Britanki Amy Seabright in Anna Carpenter (52). Jadralke razreda 470 bodo ostale na Majorki, kjer bo v Al Arenalu od 7. aprila potekalo evropsko prvenstvo. Marquez najhitrejši TERMAS DE RIO HONDO -Španski dirkač Marc Marquez (Honda) je bil najhitrejši na včerajšnjih kvalifikacijah za VN Argentine, tako da bo danes ob 21. uri startal z najboljšega položaja. Na drugo mesto se je uvrstil Valentino Rossi (Yamaha), ki je v zadnjem poskusu prelisičil moštvenega kolego Jorgeja Lorenza. Četrti je bil Dani Pedrosa, peti Andrea Dovizioso, šesti pa Andrea Iannone. Dokovic kot Agassi? MIAMI - Srb Novak Dokovic in Japonec Kei Nishikori bosta danes ob 19. uri igrala v finalu teniškega turnirja v Miamiju. Prvi igralec sveta je v polfinalu premagal Belgijca Davida Goffina s 7:6 in 6:4, Japonec pa je ugnal Avstralca Nicka Kyrgio-sa s 6:3 in 7:5. Dokovic bo skušal še tretjič zapored zmagati v Miamiju, kjer bi se s skupno šesto lovoriko izenačil z rekorderjem Andreom Agas-sijem. Za 28-letnega Srba bo današnji že 19. finale na zadnjih dvajsetih odigranih turnirjih. Danes zelena Gazzetta MILAN - Italijanski športni dnevnik La Gazzetta dello Sport, ki se razlikuje od ostalih dnevnikov zaradi roza barve svojih strani, bo danes izšel v zeleni preobleki. Dnevnik praznuje namreč 120. obletnico svojega obstoja, saj je prvič izšel 3. aprila 1896, ko je bila barva tiskanega papirja zelena. TURIN - Juventus je s tesnim 1:0 premagal trdoživi Empoli in tako potrdil prvo mesto na lestvici. Allegrijevi varovanci so dosegli 20 zmago v 21 krogih. Hrvaški napadalec Juventusa pa se je prvič v letu 2016 vpisal med strelce. Negativna novica za trenerja Allegrija pa je, da se je poškodoval branilec Chiellini. Na prvi včerajšnji tekmi je Carpi na domačem igrišču gladko izgubil proti odličnemu Sassuolu. Gostje so se po zmagi znova približali mestom, ki vodijo v evropsko ligo. Zmage Sassuola so se veselili tudi nogometaši Udineseja, ki bodo danes ob 12.30 gostili Napoli. Carpi je namreč dvakrat zapored zmagal in ogrozil obstanek videmske ekipe. Juventus - Empoli 1:0 (1:0) Strelec: Madžukič 44. Carpi - Sassuolo 1:3 (1:2) Strelci: Sansone 4., Gagliolo (C) 25., De-frel 35.; Acerbi 73. Vrstni red: Juventus 73, Napoli 67, Roma 60, Fiorentina 55, Inter 55, Milan 49, Sassuolo 48, Lazio 42, Chievo 38, Bologna 36, Empoli 36, Genoa 34, Torino 33, Atalanta 33, Sampdoria 32, Udinese 31, Carpi 28, Palermo 28, Frosinone 27, Verona 19. Danes: 12.30 Udinese - Napoli, 15.00 Atalanta - Milan, Chievo - Palermo, Fiorentina - Sampdoria, Genoa -Frosinone, Lazio - Roma, 20.45 Inter -Torino; jutri 20.45 Bologna - Verona. »El Clasico« Realu BARCELONA - Španski »El Clasico« je včeraj osvojil Real Madrid, ki je igral celo z možem manj. Barcelona je povedla s Piquejem. Za goste pa sta bila uspešna Benzema in Cristiano Ronaldo. Sinoči je zmagal tudi Oblakov Atletico (5:1 proti Betisu), ki je tako zmanjšal zaostanek za vodilno Barcelono na 6 točk. PREMIER LEAGUE - Liverpool je zaustavil drugouvrščeni Tottenham (1:1). Vodilni Leicester ima danes priložnost, da še poveča prednost na lestvici. Ra-nierijeva ekipa bo gostila Southampton. PA ŠE RES JE ... Odpotovala je v napačni Charleston TOKIO - Japonska teniška igralka Kurumi Nara, trenutno 78. igralka sveta, si je privoščila nekoliko neprijeten spodrsljaj, saj bi se morala udeležiti turnirja v Charlestonu v Južni Karoli-ni, 24-letnica pa je odletela v Charleston v Zahodno Virginijo oziroma 400 milj (643 kilometrov) preveč severno. »Ne boste verjeli, kaj se je zgodilo,« je začela zapis na svojem blogu Japonka in nadaljevala: »Moj trener Natsuki Harada je vzkliknil: 'Kaj?! Mislim, da mogoče letiva v napačno mesto!' Neprijetno je, če imajo dve letališči z istim imenom, res je neprijetno.« »Res se ne bi smela smejati, toda pošteno sva se. Po smoli pride sreča. Kupila bova novi vozovnici, šla nazaj v Atlanto in poizkusila še enkrat. Prepričana sem, da bom v pravi formi in bom skušala zmagati svojo naslednjo tekmo,« je še zapisala Nara, ki je prejšnji mesec v Indian Wellsu izločila Američanko Venus Williams. Japonka pa ni prva teniška igralka, ki se je znašla v takšni zadregi. Srbkinja Bojana Jovanovski je leta 2011 želela poleteti do Carlsbada v Kaliforniji, pristala pa je v Carlsbadu v New Mexicu. Hrvaški napadalec Mario Mandžukič se je prvič letos vpisal med strelce Juventusa ansa Zmagala je Azarenka MIAMI - Belorusinja Viktorija Azarenka je zmagovalka turnirja v Miamiju, ki sodi v serijo štirih turnirjev, ki po moči in nagradnem skladu zaostajajo le za grand slami. V finalu je premagala Rusinjo Svetlano Kuznjecovo s 6:3, 6:2.Šestindvajset-letna Azarenka je postala šele četrta igralka v zgodovini s tremi naslovi v Miamiju. Stopila je v družbo sester Williams in Steffi Graf. V prvih treh mesecih leta je Belorusinja iz nagradnih skladov pospravila več kot dva milijona dolarjev. Maribor zmagal v Novi Gorici, Olimpija ne popušča NOVA GORICA - Maribor izolskega trenerja Darka Milaniča je z 2:0 zmagal sredi novogoriškega Športnega parka. Pred 1800 gledalci je oba zadetka dosegel Mendy. Z enakim izidom je v gosteh zmagala prvouvrščena Olimpija, ki ohranja tako prednost štirih točk. V boju za obstanek sta zmagala oba konkurenta Luke Kopra, ki bo danes gostoval pri Zavrču. Rudar je z 2:0 premagal Celje, Krško pa v gosteh Domžale z 2:3. £Primorski ~ dnevnik ANALIZA NEUSPEHA Jan Grgič jan.grgic@primorski.eu Fanta sta še mlada V jadralnem razredu 470 na olimpijskih igrah v Rio de Janieru ne bo italijanske posadke. »Azzurri« so na olimpijskih kvalifikacijah v španski Palmi de Mallorci ostali praznih rok, čeprav so imeli v ognju več želez, med katerimi sta bila tudi slovenska člana sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Po bitkis(m)o vsi generali. Kot vedno je razlogov za neuspeh več. Simon in Jaš sta že dolgo časa brez trenerja. V zadnjih mesecih sta si 25-letna jadralca (Simon bo četrt stoletja praznoval v začetku maja), ki sta se pred leti na mladinskem svetovnem prvenstvu že okronala z najžlahtnejšo kolajno (takrat pod taktirko Matjaža Antonaza), pomagala, kot sta vedela in znala: trenirala sta sama, skupaj z drugimi jadralci in skupaj z različnimi trenerji. Po sili razmer sta improvizirala. Maksimalno sta se trudila in marsikaj žrtvovala. Cilj je bil jasen: oba sta trdno verjela v olimpijski nastop. Povrh tega sta jima zmanjkala vsaj dva meseca kvalitetnega treninga, saj jima je po lanskem poletju račune prekrižala Simonova poškodba gležnja. Morala sta se odpovedati nastopu na svetovnem prvenstvu v Izraelu. Ob vsem tem (žal) ne razpolagata z bogatimi finančnimi sredstvi: trener stane, dobri treningi tudi. Pa da sploh ne omenimo jadrnice in druge tekmovalne opreme. Kljub vsemu, sta se fanta do zadnjega borila za olimpijsko vozovnico. Kljub vsem nezgodam in smoli sta dokazala, da se lahko enakovredno borita z drugimi konkurenti, ki razpolagajo z višjim proračunom, trenerji in boljšimi pogoji za treninge. Dokazala sta, da sta iz pravega testa. Zmanjkalo pa jima je nekaj sestavin, da bi zmesla boljši kruh. Enega olimpijskega ciklusa je zdaj konec. Jaš in Simon že razmišljata oziroma prepričan sem, da sta se že odločila, kako naprej. Prihodnji teden bosta nastopila še na evropskem članskem prvenstvu. Na obzorju je že Tokio 2020. Jaš in Simon sta stara šele 25 let. Povprečna starost najboljših svetovnih jadralcev v razredu 470 (Top 10 v pokalu princese Sofie) je okrog 30 let. Vodilni Avstralca, Grka in Američana so celo bližji 35. letu starosti. Jaš in Simon sta torej še »pubertetni-ka«. Prehoditi morata še nekaj poti. Predpogoja, da bi še naprej vztrajala (in znova bila uspešna), sta bržkone dva: čimprej morata dobiti trenerja in kakega novega pokrovitelja. primorski_sport facebook 4 0 Zsšdi vabi na 45. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 14. aprila 2016, ob 11.00 na sedežuZSSDIv Trstu vprvem sklicanju in v petek, 15. aprila 2016, ob 20.30 v drugem sklicanju v Športnem, centru Zarja v Bazovici št. 269 24 Nedelja, 3. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji VATERPOLO - Trener »azzurrov« Alessandro Campagna svari pred preveliko evforijo »Vsaka tekma bo težka« TRST - Pred štirimi leti so se v tržaškem bazenu Bruno Bianchi za olimpijske vozovnice potegovala vaterpolistke, od danes do prihodnje nedelje pa se bodo za štiri prosta mesta na olimpijskem turnirju v Riu de Janeiru borili vaterpolisti. Med favoriti za napredovanje so Italijani, Španci, Madžari in Rusi, od katerih utegnejo biti prvi trije našteti tudi v ožjem krogu favoritov za kolajne v Braziliji. Ljubitelji vaterpola bodo v osmih dneh videli kar 42 tekem v plavalnem centru Bruno Bianchi, ki so ga odprli pred evropskim prvenstvom v kratkih bazenih leta 2005 in v katerem so trije bazeni (notranji 50 x 25 m, zunanji 50 x 21 m in pokriti 25 x 21 m). Večina od 1200 gledalcev, koliko jih sprejme tribuna, bo navijala za italijansko reprezentanco, ki je na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 osvojila srebrno kolajno. »Svarim pred preveliko evforijo, kajti zmaguje se vendarle v bazenu,« pravi glavni trener italijanske reprezentance Alessandro Campagna, ki je na priprave povabil 16 igralcev. S seznama so odpadli obrambni igralci Nicholas Presciut-ti (AN Brescia), Niccolo Figari in Massimo Giacop-po (oba Pro Recco). Na tržaškem turnirju bodo igrali vratarja Stefano Tempesti (Pro Recco) in Marco Del Lungo (AN Brescia), obrambna igralca Alessandro Velotto (CC Napoli) in Niccolo Gitto (Pro Recco), univerzalec Michael Bodegas (Pro Recco), napadalci Christian Presciutti in Alessandro Nora (AN Brescia), Stefano Luongo (Carpisa Yamamay Acquachiara), Francesco Di Fulvio, Pietro Figlioli in Alex Giorgetti (vsi Pro Recco) ter centra Matteo Ai-cardi (Pro Recco) in Fabio Baraldi (CC Napoli). Reprezentanco spremljajo pomožni trener Amedeo Po-milio, vodja ekipe Francesco Scannicchio, kondicij-ski trener Alessandro Amato, fizioterapevt Luca Italijanski selektor Alessandro Campagna Mamprin in psihologinja Bruna Rossi. Italijani so priprave na kvalifikacije sklenili v Madridu, kjer so trenirali s špansko reprezentanco. Španci bodo najhujši tekmeci Italijanov v skupini B v torek, pred njimi se bodo danes pomerili s Ka-zahstanci in jutri z Južno Afriko, vsakič ob 20.30. »Igralci, ki tokrat niso v ekipi, se ne smejo počutiti odrinjeni iz letošnjega projekta. Izbiral sem na podlagi pripravljenosti posameznikov in analize nasprotnikov. V zadnjih dveh tednih smo delali na telesni pripravljenosti in izboljšanju igre v dvobojih s Španci. Naš cilj je, da pridemo do četrtfinala v naj- boljši formi,« pravi Campagna. Zaveda se dejstva, da bo vsaka tekma pomembna. » Vsaka tekma bo po svoje težka in se bo treba dobro pripraviti. Moramo igrati domiselno, v pravem ritmu in s pravo hitrostjo. Gorje, če bi podcenjevali tekmece, ker se lahko osmešimo. Pomembno bo obvladovati napetost, ostati zbran in igrati sproščeno,« pravi italijanski trener, ki bo že tretjič imel opravka z olimpijskimi kvalifikacijami. Kot italijanski reprezentant se je boril za olimpijski nastop v Los Angelesu 1984 in kot trener grške reprezentance pred olimpijskimi igrami v Pekingu 2008. Obakrat je bil uspešen. »Tekme so bile vedno težke. Vesel sem, da igramo v Trstu, v mestu, ki dobro pozna vaterpolo in ki nam bo zagotovo pomagalo premagati ovire, ki se bodo pojavile. Dali bomo največ od sebe, saj vemo, da imamo le to priložnost, da skušamo ubraniti srebrno kolajno z olimpijskih iger v Londonu 2012,« je povedal strokovnjak iz Palerma. Domači navijači so italijanski reprezentanci leta 1994 v Rimu pomagali osvojiti naslov svetovnih prvakov, leta 2009 pa se je mlada ekipa na svetovnem prvenstvu prav tako v Rimu zlomila pod bučnim navijanjem. »Pritisk je bil takrat prevelik. Danes je naša ekipa že dovolj izkušena, da nam podpora gledalcev lahko le pomaga,« je prepričan Campagna. Razpored tekem - danes: Rusija - Kanada (13.50), Francija - Madžarska (15.10), Slovaška - Romunija (16.30), Španija - Nizozemska (17.50), Južna Afrika - Nemčija (19.10), Italija - Kazahstan (20.30); jutri: Kazahstan - Nizozemska (13.50), Nemčija - Španija (15.10), Kanada - Madžarska (16.30), Romunija -Francija (17.50), Rusija - Slovaška (19.10), Italija - Južna Afrika (20.30). Jasna Milinkovic ROKOMET - A-liga Tržaški rokometaši praznih rok Principe Trst - Forst Brixen 24:27 (13:10) Principe TS: Udovicic 4, Radojkovic 4, Oveglia 1, Dapiran 5, Anici, Pernic, Bel-lomo 3, Modrusan, Di Nardo, Carpanese, Dovgan, Postogna, Visintin 1, Dordevič 6. V prvem krogu povratnega dela v skupini za prvaka je tržaški rokometni klub Principe izgubil proti moštvu iz Brixna. Gostitelji so v prvem polčasu vodili s tremi goli prednosti. V drugem polčasu pa so se razigrali južnotirolski gostje. Na drugi tekmi je Bozen premagal Pressano (29:18) in si tako zagotovil prvo mesto v skupini A končnice prvenstva. Prvo mesto vodi neposredno v polfinale play-offa. V Štandrežu izobraževanje za nogometne trenerje Jutri ob 17. uri bo na igrišču Ju-ventine v Štandrežu izobraževalni tečaj za nogometne trenerje. Organizatorja sta združenje goriških trenerjev in spletna stran www.allenaremania.com. Predavali bodo Simone Teso (Mental coach), Pino Rauso (avtor knjige Preparati a vin-cere), trener vratarjev Renzo Di Justo, Alberto Gabbi ter Alessandro calori, nekdanji nogometaš Udineseja. Za informacije pokličite na 3313747257 (Christian) ali 3338606306 (Michele). SMUČANJE - Mladinsko DP in Ostržek Uspešni nastopi na državnih tekmah Na fotografiji (od leve) trener Matej Štolfa, Emil Kerpan, Maj Sedmak in trener Ivan Kerpan V kraju Sauze d'Oulx, v Pie-montu ob meji s Francijo, so v petek na mladinskem državnem prvenstvu v alpskem smučanju uspešno speljali do konca slalom v kategoriji deklic (under 14). Tekmovalka združene ekipe ZSŠDI Caterina Sinigoi (SK Devin, letnik 2003) je pod taktirko trenerja Aleša Severja zasedla odlično 14. mesto. Med količki je do cilja prismu-čala v času 1:38,53. Najhitrejša je bila Annette Belfrond (letnik 2002) s časom 1:33,82. V drugi vožnji je odlično smučala Tržačanka Giorgia Mase (SC XXX Ottobre), ki se je uvrstila na 4. mesto. Od kolajne sta jo ločili le dve desetinki. V kombinaciji (veleslalom, superveleslalom in slalom) je Sinigoieva zasedla 11. mesto. Mladinsko državno prvenstvo se bo zaključilo danes s tekmovanjem v skicrossu. Včeraj so na Abetoneju nastopili tudi najmlajši smučarji. V državnem finalu tekmovanja Ostržek na smuček je smučar združene ekipe ZSŠDI Emil Kerpan (ŠD Mladina) zasedel odlično 4. mesto v kategoriji baby 1 (letniki 2007). V isti kategoriji je bil Maj Sedmak (ŠD Mladina) 35. V petek je bila na sporedu promocijska tekma, na kateri je Emil Kerpan uspel stopiti na najvišjo stopničko. Caterina Sinigoi (SK Devin) ATLETIKA - Hitra hoja Veteransko EP: Ruzzier za las ob kolajno Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je v Anconi zaključil svoje nastope na dvoranskem veteranskem evropskem prvenstvu. Včeraj dopoldne je bila na sporedu petkilometrska preizkušnja, na kateri je Ruzzier za las izgubil boj za kolajno. Lonjerc se je v kategoriji M60 uvrstil na četrto mesto (čas 27:09). Zmagal je Čeh Miroslav Fligel (26:27). Drugi je bil Italijan Alberto Pio (26:37), tretji pa češki hitrohodec Josef Kalat (26:46). Ruzzierja čaka v prihodnjih tednih pester spored tekem: nastopil bo na slovenskem državnem prvenstvu v Tržiču, s člansko reprezentanco pa bo odpotoval tudi na balkanske igre v grško Flori-no. 20. in 21. maja pa bo evropsko veteransko prvenstvo na Portugalskem. HOKEJ NA ROLERJIH - Play-out Al-lige Polet prepričljivo Prva »runda« ekipi openskega kluba - Premoč »konjev« v drugem polčasu Hokejisti Poleta so sinoči stalno oblegali vrata Modene fotodamj@n Trojica predavateljev sklenila letošnje seminarje ZSŠDI TRST - Tri različne teme so sklenile tretji in zadnji letošnji seminar za odbornike, ki ga je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji včeraj zjutraj organiziralo v prostorih dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. Srečanja se je udeležilo okrog 50 odbornikov športnih društev. Po uvodnem pozdravu predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina je o fiskalni problematiki pri športnih društvih spregovoril izvedenec na tem področju Adriano Kovačič. Organizacijo Barcolane je nato predstavil njen glavni organizator Mitja Gia-luz, delavno jutro pa je sklenilo predavanje odgovornega urednika Primorskega dnevnika Aleksandra Korena, ki je spregovoril o svetu medijev. Polet ZKB Kwins - Invicta Modena 8:1 (1:1) Strelci: Dakskobler 2, Žerdin 2, Cava-lieri, Battisti, De Vonderweid, Fabietti. Polet: Biason, Gallessi; Mariotto, Gru-sovin, Dakskobler, Monteleone, Cava-lieri, Žerdin, De Vonderweid, Fabietti, Battisti, Poloni. Trener: Rusanov. Hokejisti Poleta so na domačem Pikelcu na prvi tekmi play-outa za obstanek v državni A1-ligi gladko premagali drugoligaša iz Modene. V prvem polčasu so varovanci trenerja Dejana Rusanova nekoliko trpeli, saj so gostje pred vrati ustvarili pravi »bunker«, ki je padel šele v drugem polčasu, ko so domačini pritisnili na plin. »Vedeli smo, da bo začetek tekme težak, saj smo pričakovali tak pristop nasprotnika. Tekma je bila nekoliko neobičajna, saj smo morali mi napadati. Na drugih tekmah v A-ligi, smo skoraj vedno igrali podrejeno vlogo. Tokrat pa smo bili izraziti favoriti. V soboto nas v Modeni čaka še povratna tekma. Če bomo zmagali, bomo rešeni. Drugače pa nas čaka še tretja tekma na domačem igrišču. Poglavje želimo zaključiti čez teden dni,« je dejal predsednik Poleta Samo Ko-korovec. / Primorski ODBOJKA Nedelja, 3. aprila 2016 25 MOŠKA B2-LIGA - Druga letošnja zmaga združene ekipe ŽENSKA C-LIGA - Zalet Sloga v gosteh Olympia po 85 dneh spet Zasluženo brez točke uspešna in tako omogočila napredovanje Sloge Tabor Olympia - Monselice 3:2 (25:27, 25:13, 27:25, 23:25, 15:12) Olympia: Corsi, Hlede 4, Princi 1, Juren 12, Š. Čav-dek (L1), A. Čavdek (L2), Brun nv, Righini 5, Perso-glia 21, Vidotto 12, Vizin 7, Zampar 17, Vogric nv, Pavlovic nv. Trener: Marchesini. 85 dni. Toliko je morala počakati Olympia, da je ponovno zmagala v letošnjem prvenstvu. Po uspehu proti moštvu Volley Treviso 9. januarja so Marchesinijevi odbojkarji dosegli svojo drugo zmago letos proti Monseliceju. Z uspehom je med drugim Olympia omogočila Slogi Tabor Televita, da se je predčasno veselila napredovanja v enotno B-ligo, saj je zaradi poraza Moseliceja matematično že dosegla obstanek oz. »napredovanje«, ki je sicer bilo zgolj formalnost. Tekma v Gorici je bila od samega začetka izenačena, saj bi obe ekipi lahko osvojili prvi set, naposled pa so domači odbojkarji zagrešili nekaj naivnih napak in prepustili set Monseliceju. Neuspešen prvi niz pa sploh ni demoraliziral Hledeja in soigralcev, ki so takoj odreagirali v drugem setu in povedli s sedmimi točkami naskoka pri izidu 16:9. Obramba je delovala zelo dobro, odličen pa je bil tudi napad, saj so domači odbojkarji odlično zaključevali akcije, tako da je bila osvojitev seta zgolj formalnost. Mnogo bolj pa so se morali potruditi, da so osvojili naslednji set. Olympia je v samem začetku vodila, gostje so nato odgovorili in povedli, domači pa so še enkrat odreagirali in naposled osvojili niz s 27:25. Boj pa se je nato nadaljeval v četrtem nizu, s tem da so gostje izenačili izid v osvojenih setih. V odločilnem »tie-breaku« je Olympia takoj povedla, pri izidu 11:9 pa se je poškodoval Zampar, ki ga je zamenjal Corsi. Slednji je uspešno opravil svojo nalogo, prava nerešljiva uganka za nasprotnike pa je tokrat bil Persoglia, ki je bil tudi v končnici petega seta odločilen za zmago. Domači so tokrat bili tudi nadpovprečno učinkoviti v napadu, nasprotnike pa so nadigrali s 15 bloki, medtem ko jih je Monselice dosegel le 8. (av) MOŠKA D-LIGA - Brez spremembe pri vrhu lestvice Čuturičeve odbojkarice so tokrat povsem odpovedale - Znova že v četrtek RoyalKennedy - Zalet Sloga 3:0 (25:16, 25:19, 25:22) Zalet Sloga: Babudri 10, Costantini 9, Gri-delli 5, Spanio 3, Vattovaz 3, Zonch 0, Ba-rut (L), Balzano 0, Grgič, Kojanec 2, Pertot 3. Trener: Jasmin Čuturič. RoyalKennedy se je Zaletu Slogi pošteno oddolžil za poraz, ki ga je doživel v Repnu v prvem delu prvenstva. Domača ekipa je pred tem krogom za dve točki zaostajala za zaletovkami, zato smo pričakovali izenačeno in borbeno tekmo, kar se pa ni zgodilo. Zaletovke so tokrat odpovedale na vsej črti, predvsem v prvih dveh setih, ki sta si bila povsem enaka: RoyalKenne-dy je s svojimi servisi spravil v hudo krizo Zaletov sprejem, tako da Čuturičeve igralke enostavno niso zmogle predvajati nobene učinkovite igre. V tretjem je bila slika nekoliko boljša, igralke Zaleta so »normalno« zaigrale in bile povsem enakovredne domačinkam, ki pa so bile v končnici boljše in so set tudi osvojile. Trener Čuturič je tudi s serijo menjav skušal spremeniti potek tekme, a se niti to ni obrestovalo. Domača ekipa je zmagala povsem zasluženo in Zalet Sloga si pravzaprav ni niti zaslužil ugodnejšega razpleta z osvojitvijo kakega seta. Skratka, povsem ne-posrečen nastop, na katerega pa mora Zalet Sloga čimprej pozabiti, saj ga že v četrtek čaka tekma na domačem igrišču proti petouvrščenemu videmskemu DLF. Odbojkarji Sloge Tabor KO v Repnu fotodamj@n Šampanjec (še) v hladilniku Gladko zmagala tako Olympia kot Val - V Sovodnjah je sodnika bolel vrat - Zalet Kontovel dosegel tri pomembne točke v boju za obstanek Moška D-liga Volley Club - Olympia 0:3 (18:25, 14:25, 18:25) Olympia: Komjanc 7, Waschl 6, Franzot 4, Lupoli 6, Pellis, Cotič 8, Mar-garito (L), Pahor 11. Trener: Battisti. V telovadnici v ulici della Valle v Trstu je Olympia gladko odpravila zadnjeuvrščeno moštvo Volley Club in vknjižila 18 prvenstveno zmago. Battistijevi odbojkarji so se morali zadovoljiti le s tremi točkami, saj jim je zmaga Vala preprečila predčasno praznovanje popolnoma zasluženega napredovanja. Tokrat je trener Lucio Battisti najmlajšim članom ekipe odredil krog počitka v prvenstvu D-lige, saj jih že danes čaka tekma U17, skrajšana klop pa mu ni povzročala težav. V prvem setu je zaupal podajalcu Cotiču in korektorju Wasch-lu, na krilu Pahorju in Komjancu, mesto blokerja pa sta zastopala Franzot in Pellis, ki sta mesto v drugi liniji prepuščala Margaritu. Že v prvem nizu je bil tehnični razmah med ekipama očiten. Olympia je izkoriščala naoljene mehanizme in si takoj priigrala visoko vodstvo. Kljub manjšemu breaku domačinov v končnici zmaga v prvem nizu ni bila pod vprašajem tudi po zaslugi dobrega servisa. Še najbolje se je v tem elementu izkazal podajalec Cotič, ki je že v prvem nizu zbral tri ase. Drugi niz so Pahor in soigralci osvojili z največjo prednostjo. Po podatkih Olympiine klopi je Volley Club v drugem nizu zakrivil kar 11 napak, medtem ko je v prvem in zadnjem Olympii podaril deset točk. Večjih sprememb v drugem setu tudi ni bilo, razen vstopa Lupolija, ki je prav tako začel nastop z asom. Scenarij iz prvih dveh nizov se je ponovil tudi v tretjem z izjemo uvodnih minut, ko je Volley Club skoraj izenačil stanje pri šesti točki, nato pa je v nadaljevanju dokončno izobesil belo zastavo. (mar) Val - Vivil 3:0 (25:16, 25:18, 25:18) Val: Juren 10, Nanut 6, Magajne 12, M. Devetak 2, Persoglia 12, Čer-nic 3, I. Devetak 1, Zorgniotti 1, R. Devetak 1, Faganel, Frandolič (L), Fedrigo nv. Trener: Corva. Val je prvič po več kot mesecu dni nastopil v popolni postavi, to pa je bilo takoj mogoče opaziti na igrišču. Domači odbojkarji so namreč potrebovali le 65 minut, da so strli odpor četrtouvrščenega Vivila in tako potrdili drugo mesto na lestvici za skoraj matematično nedosegljivo Olympio. Juren in soigralci so nastopili zelo zbrano, tako da jim nasprotnik ni povzročal nikakršne težave. Končna zmaga domače šesterke ni bila nikoli pod vprašajem, kakor pričajo izidi posameznih setov. »Nimam česa dodati, fantje so odigrali res odlično srečanje,« je bil po tekmi zadovoljen trener David Corva. (av) Soča - Coselli prekinjena Tekmo v Sovodnjah so morali prekiniti v četrtem setu zaradi poškodbe sodnika. Gostje so vodili z 2:1, v četrtem setu pa je bil delni izid 8:7 za Tržačane. Tekmo bodo nadoknadili v prihodnjih tednih. Ženska D-liga Zalet Kontovel - Volley Team 3:1 (25:17, 17:25, 25:23, 26:24) Zalet Kontovel: Bukavec, Zavadlal, Kalin, Ban, Antognolli, Bressan, Kneipp, Škrl, Bezin, Sossi, Micussi. Trener: Kušar. Odbojkarice Zaleta Kontovela so dosegle pomembno zmago v boju za obstanek. Gostje so se predstavile zelo bojevito in so Ku-šarjevim varovankam povzročile precej težav v tretjem in četrtem setu. »Punce so vsekakor poslušale nasvete in navodila, uspele so se zbrati in odigrale solidno,« je dejal trener Mitja Kušar, ki je vsekakor pohvalil svoje varovanke. V tržaški Ulici della Valle so odbojkarji Olympie zmagali brez nikakršnih težav fotodamj@n Le Zalet Breg in Mavrica Arcobaleno 1. ženska divizija - Na Tržaškem Altura - Zalet Breg 0:3 (9:25, 18:25, 14:25) Zalet Breg: Ciocchi 5, B. Gregori 20, Košuta 10, Spetič 5, T. Spangaro 1, Sancin 4, Pertot 2, Picci-nino (L), S. Grgič 7, Martincich 3. Zalet Breg je sinoči z levo roko premagal Al-turo, ki zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. CGS - Zalet Sloga 3:0 (25:14, 25:15, 26:24) Zalet Sloga: Bortolin 0, Camassa 0, Kovačič 9, Le-giša 4, Olenik 6, Štoka 8, Zaccaria (L); Breganti 1, Maver 0, Racman; trener: Calzi. Zaletovke so imele v glavnem težave pri sprejemu začetnega udarca, kar je pogojevalo nadaljnjo gradnjo igre. Ko so uredile sprejem, so bile nasprotnicam enakovredne, vendar so reagirale prepozno, da bi lahko osvojile vsaj set. Zalet Sokol - Virtus&Olympiavolley Team 1:3 (19:25, 25:16, 21:25, 18:25) Zalet Sokol: Cabrelli 8, Daneu 3, Goruppi 5, Moro 14, Valič 15, H. Zidarič 5, Barbieri (L); Grilanc 6, Kralj, Milcovich, Petaros, Rauber 3; trenerka: Žerjal. Po prvem izgubljenem setu, ko so že vodile z 18:16 in so nato z vrsto napak niz podarile nasprotnicam, so zaletovke v drugem setu zaigrale urejeno od začetka do konca. Tretji set je bil najbolj izenačen in borben. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu do izenačenja pri 21. točki, ko je ponovna serija napak domačinke stala zmago. V nadaljevanju so popolnoma popustile ter tako prepustile poln izkupiček točk gostjam. Na Goriškem Grado - Mavrica Val 3:2 (19:25, 25:22, 25:20, 20:25, 15:11) Mavrica Val: Crisci 3, Faga nel 4, Gabbana 12, Ger-golet 20, Peressini 10, Visintin 18; Colussi, Černic 1; trener Jelavič. V izenačeni tekmi je Mavrica Val potegnila krajši konec predvsem zaradi slabše obrambe. V končnicah izgubljenih setov so gostje fizično popustile. Kljub porazu zaslužijo pohvalo Ger-goletova in Visintinijeva za igro v napadu ter Gab-bana za učinkovit začetni udarec. Mavrica Arcobaleno - Mossa 3:1 (25:19, 22:25, 25:16, 25:23) Mavrica Arcobaleno: Bandelj (L), Cotič, Devetak, Juren, Nanut, Petruz, Sardoč, Valentinsig, Winkler, G. Zavadlav; trener: Privileggi. Proti petouvrščeni Mossi je Mavrica zmagala z uspešno in borbeno igro, čeprav so domačinke nastopile v okrnjenem sestavu. Prvič je bila v postavi v članskem prvenstvu Julija Cotič (letnik 2002), ki z Mavrico uspešno nastopa v prvenstvih under 14 in 16. S to zmago se je Mavrica ponovno zavihtela na drugo mesto na lestvici. MOŠKA C-LIGA Sloga Tabor KO Sloga Tabor - Volley Club 1:3 (22:25, 20:25, 25:12, 7:25) Sloga Tabor: Antoni 8, Kante 8, Peterlin 4, Reggente 0, Taučer 3, Trento 11, De Luisa (L1), Rauber (L2), Furlanič 0, Guštin 0, Jerič 1, Milič, Vattovaz 7. Trener: Danilo Ber-lot. Slogašem ni uspelo, da bi ponovili igro iz prvega dela prvenstva, ko so na gostovanju boljšemu nasprotniku (Volley Club zaseda tretje mesto na lestvici in ima v svojih vrstah kar nekaj rutiniranih igralcev, ki so v svoji karieri nastopali že v državnih ligah) odvzeli točko. Naši igralci so imeli tokrat tudi nekaj smole, saj sta se prva dva seta zaključila v korist gostov po pravzaprav izenačeni igri, v kateri so o zmagovalcu odločale malenkosti. Niza sta si bila precej podobna: Volley Club je bil sicer stalno v rahli prednosti, pri Slogi Tabor je nekoliko pešal sprejem, nekaj je bilo tudi naivnih napak v najmanj primernih trenutkih, kar je pripomoglo k temu, da so gostje v končnici obdržali svojo prednost. V tretjem so odbojkarji Sloge Tabor igrali kot prerojeni, od rok jim je šlo res vse, česar so se lotili, takoj povedli z 9:2 in svojo prednost do konca samo še večali. Dober sprejem je seveda omogočil učinkovit napad in Volley Club je deloval povsem nebogljeno in dosegel vsega 12 točk. Žal pa se ta trend ni nadaljeval, saj se je v zadnjem nizu ponovila slika iz prvega, vendar v nasprotni smeri: Volley Club je v vseh elementih nadigral slogaše, ki mu niso zmogli nuditi nikakršnega odpora in poraz je bil tako neizbežen. U18: Soča Olympia za goriški pokrajinski naslov Danes bo v občinski telovadnici v Mošu končnica goriškega pokrajinskega ženskega prvenstva under 18. Mladinke Soče-Olympie so v rednem delu prvenstva zasedle tretje mesto in se bodo v polfinal-ni tekmi v gosteh pomerile z Minervo Millenium, ki je bila druga na lestvici. Polfinale bo ob 10.30 v športni palači Pala Bigot v Gorici. Drugi polfinalni par je Mossa - Ronchi (v Mošu ob 10.30). Finalni tekmi za prvo in tretje mesto bosta v popoldanskih urah v Mošu. Zmagovalka finala za prvo mesto bo postala goriška pokrajinska prvakinja te kategorije in bo maja nastopila na deželnem finalu. (stc) 26 Nedelja, 3. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji košarka - V deželni C-ligi silver Odločilen drugi del tekme Breg je v gosteh premagal Fagagno - Don Bosco premočan za Bor KOŠARKA - Danes Proti Arditi s povratnikom Na Jadranovi klopi spet Malalan Saša Malalan fotodamj@n V državni C-ligi gold je še pet krogov do konca rednega dela prvenstva, prvo izmed petih tekem pa bodo košarkarji Jadrana igrali danes ob 18. uri v telovadnici na Opčinah proti goriški Arditi. Goričani imajo dve točki naskoka na lestvici pred združeno ekipo, ki bi jih v primeru zmage dohitela na petem mestu. Naj kot zanimivost dodamo, da sta tako Jadran kot Ardita v formi, saj sta obe ekipi na zadnji odigrani tekmi zmagali proti vodilnemu Tarcentu. Ardita je nanizala tri zaporedne zmage, Jadran pa dve. V prvem delu prvenstva je v telovadnici UGG v Gorici decembra lani Jadran odigral zelo dobro srečanje, naposled pa je dovolil nasprotnikovim talentiranim košarkarjem, da se razigrajo, tako da so Goričani na koncu slavili s 74:70. Ardita ima namreč krajšo klop v primerjavi z Jadranom, razpolaga pa z nekaterimi odličnimi posamezniki, med katerimi je več Slovencev. Zelo nevarna sta Marko Marcetič in Saša Mučič, z dobro obrambo bo treba zaustaviti tudi organizatorja igre Patricka Nanuta, peterko Ardite pa dopolnjujeta še hitri Manservisi in nekdanji košarkar Doma Leonardo Fornasari. Na drugi strani je vzdušje v Ja-dranovem taboru po zmagi proti Tar-centu odlično, vsi košarkarji so zdravi, danes pa naj bi na klopi sedel - in morda tudi igral - Saša Malalan, ki se je nekoliko presenetljivo med tednom že vrnil na igrišče po poškodbi roke. »Stopnjujemo formo, tako s fizičnega kot s taktičnega vidika. Uveljaviti želimo svoj ritem igre, saj nam bo drugače trda predla. Fizično smo boljše pripravljeni, oni pa imajo nekaj več talentiranih posameznikov, tako da jih sploh ne smemo podcenjevati,« napoveduje trener Jadrana Andrea Mura. (av) Fagagna - Breg Mediachem 66:74 (22:20, 37:38, 53:56) Breg: Carra 21 (11:12, 5:12, 0:1), Mat-tiassich nv, Zobec nv, Pigato 13 (4:4, 3:9, 1:2), Slavec 6 (-, 0:2, 2:5), I. Grego-ri nv, Strle 5 (3:4, 1:4, 0:1), Vecchiet 9 (-, 3:8, 1:3), Semec (-, -, -), Spigaglia 8 (-, 1:4, 2:3), Crismani 2 (-, 1:3, -), Gelleni 10 (2:6, 4:8, -). PON: Slavec, Pigato. Trener: Krašovec. Košarkarji Brega so se takoj zbrali po prvenstvenem porazu proti moštvu UBC in po pokalnem porazu proti San Danieleju ter premagali v gosteh trdoživo Fagagno. Domači so v prvem polčasu povzročali precej preglavic četi trenerja Krašovca predvsem z dvojico De Simon-Campanotto, ki je na koncu dosegla štirideset točk. Po izenačenem prvem polčasu se je Breg Me-diachem vrnil iz slačilnic in takoj poskrbel za delni izid 8:0. Domači pa niso popustili, tako da je bila tekma uravnovešena vse do 36. minute. Tedaj sta sodnika izključila trenerja Fagagne, gostje pa so zapečatili srečanje z običajnim doprinosom Marca Carre, ki je bil - kakor običajno - nezgrešljiv pri izvajanju »težkih« prostih metov. Don Bosco - Bor Radenska 76:55 (21:17, 39:30, 59:36) Bor: Basile 4 (-, 2:4, 0:1), N. Daneu 18 (0:3, 6:11, 2:5), Crevatin 2 (-, 1:2, -), Scocchi 3 (1:2, 1:5, 0:6), Marchesan nv, Devcich 2 (-, 1:2, 0:2), Sosič 2 (-, 1:2, 0:1), T. Daneu 5 (-, 1:1, 1:1), Mozina 16 (3:4, 5:7, 1:1), Albanese (-, -, 0:1), Doz 3 (1:1, 1:6, -). Trener: Oberdan. Bor Radenska se je prvih 18 minut enakovredno boril z Don Boscom, naposled pa je popustil in že drugič v letošnji sezoni visoko izgubil v mestnem derbiju. Za košarkarje trenerja Oberdana je bila nato usodna tretja četrtina, ko so gostom dovolili 20 točk, dosegli pa so jih le 6 v napadu. Don Bosco si je tako priigral odločilno prednost in zasluženo zmagal. Med gosti si tokrat zaslužita pohvalo le Niko Daneu in Mozina, ki sta se do konca borila, spodbudna novica pa je povratek na klop poškodovanega Marchesana, ki bi ga trener Oberdan še kako potreboval. Breg Mediachem je takoj odreagiral po porazu v finalu deželnega pokala C-lige silver fotodamj@n KOŠARKA - Deželna D-liga Kontovel po 50 minutah, Sokol popustil po odmoru Košarkarji trenerja Švaba strli odpor Portogruara po dveh podaljških Tricesimo - Sokol 76:52 (16:15, 33:33, 56:39) Sokol: Peric (-, 0:1, -), Laurencic, Viscia-no 2 (-, 1:1, -), Doljak 0 (-, -, 0:2). Babich 10 (-, 2:5, 2:3), Pizziga 10 (-, 5:10, -), Gal-locchio 9 (0:2, 3:6, 1:4), Hmeljak 4 (-, 2:3, 0:1), Piccini (-, 0:2, -), Ušaj 8 (-, 4:6, 0:1), Seno 9 (-, 4:6, 1:1). Trener Vatovec. PON: Doljak. Košarkarji Sokola so v Taržizmu doživeli hud poraz proti drugouvršče-ni domači ekipi. Že po uvodnih minutah je bilo jasno, da pristop do tekme ni bil najboljši, saj so v hipu zaostali za devet točk (2:11). Razliko so nato nadoknadili in ob koncu prve četrtine zaostali le za točko. V drugi četrtini so se enakovredno borili z gostitelji. Izboljšali so igro v napadu in v obrambi ter sklenili polčas pri neodločenem izidu 33:33. Po glavnem odmoru pa pravi polom: košarkarjem Sokola ni šlo nič od rok. Predvsem so odpovedali pri metu na koš, saj so dosegli le pičlih šest točk, v obrambi pa so dopustili gostiteljem, da so se razigrali in visoko po-vedli za 17 točk. S slabo igro so nadaljevali tudi v zadnji četrtini in visok poraz je bil tu. Skratka, povsem bleda predstava in tekma, ki jo bo potrebno čimprej pozabiti. (lako) Kontovel - Portogruaro 86:76 (18:16, 29:32, 47:49, 66:66, 73:73) Kontovel: Škerl 9 (3:3, 3:6, 0.4), Žerjal nv, Tul-liach nv, A. Daneu 25 (4:6, 9:10, 1:2), Bufon 6 (-, 3:3, 0:1), Gantar 6 (-, 3:8, -), Starc 8 (2:4, 3:4, 0:2), S. Regent nv, Lisjak 14 (2:3, 6:9, 0:2), Zaccaria 15 (1:1, 7:12, -), G. Regent 3 (1:2, 1:5, -). Trener Švab. PON: Starc in Lisjak. Kontovel je sinoči doma v 4. krogu play-outa dosegel lepo in zelo pomembno zmago proti prvouvrščenemu Portogruaru. Z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti je premagal favorizirane goste po srditem boju in po dveh podaljških. Zmaga domačih je povsem zaslužena, saj so bili v drugem podaljšku bolj zbrani in so z delno razliko 13:3 povsem strli odpor gostov. Tekma je bila zelo izenačena in polna preobratov. Košarkarji Kontovela so začeli odlično in po-vedli z 8:2. Gostje pa se niso dali in s tremi trojkami dohiteli domače. Odtlej se je bil boj za vsako točko in na koncu sta bila potrebna kar dva podaljška za določitev zmagovalca. Za zlata vredni točki so zaslužni prav vsi Kontovelovi igralci, predvsem pa bi pohvalili mladega Aleksandra Daneua, ki je bil s 25 točkami najboljši strelec ekipe, in Bufona, ki je prestregel gostom dve žogi in bil odločilen v končnici. (lako) NOGOMET - 1. amaterska liga Usodna enajstmetrovka Nogometaši Mladosti so proti drugouvrščeni Pro Gorizii izgubili zaradi radodarne najstrožje kazni Pro Gorizia - Mladost 1:0 (0:0) Mladost: Peressin, Gergolet (Bressan), E.Cadez (Zollia), Kogoj, Silvestri, Buffolin, Furlan (Patessio), Colautti, Milič, Ferletič, A. Cadez. Trener: Zuppicchini. Nogometaši Mladosti so proti drugi sili prvenstva zdržali celih 80 minut, tedaj pa je sodnik dosodil zelo radodarno enajstmetrovko v korist Pro Gorizie, ki je tako dosegla odločilni gol, s katerim je od- Športel z atletskim klubom Bor Gostje jutrišnje oddaje Športel (ob 18. uri po TV Koper) bodo predstavnice AK Bor: Biserka Cesar, Nastja Gherlani in Meta Sterni. Rubriko V 60-ih sekundah bo uredila sodelavka Valentina Oblak, ki bo tudi pripravila prispevke z nogometne tekme Mladosti in odbojkarske tekme v B2-ligi združene ekipe Olympie. Skupaj zmoremo: jadranje, nogomet in motociklizem V jutrišnji jutranji športni oddaji Skupaj zmoremo (ob 9. uri po radiu Trst A) se bo voditelj Evgen Ban pogovarjal z jadralcema Čupe Simonom Sivitzem Košuto in Jašem Farnetijem, z nogometnim trenerjem Mariom Adamičem in motoci-klistom Mitjo Emilijem. nesla vse tri točke. Doberdobska enaj-sterica pa bi si v Mošu zaslužila vsaj točko, saj se je enakovredno borila s favori-ziranim gostiteljem. V prvem polčasu so celo gostje imeli nekaj več od igre in so ustvarili več priložnosti za zadetek, vodstvo pa jim je preprečila prečka. V drugem delu srečanja je bilo srečanje zelo izenačeno, ko pa sta že obe ekipi po tihem razmišljali o točki, je posredoval sodnik, ki je dosodil enajstmetrovko v korist domače enajsterice, ker naj bi branilec Mladosti zgrudil na tla napadalca Pro Gori-zie. Domači so najstrožjo kazen odlično izkoristili, v poslednjih desetih minutah pa so ubranili minimalno vodstvo, s katerim so vknjižili nove tri točke. (av) VČERAJ ŠE - Elitna liga: Rivigna-no - Torviscosa 2:2; promocijska liga: Sangiorgina - Cervignano 1:2; 1. AL: Cor-monese - Porpetto 2:0. Deželni mladinci Virtus Corno - Kras 2:1 (1:0) Strelec za Kras: A. Malalan. KOŠARKA - Dom Do zmage v prvem polčasu Rdeči so se končno razigrali v napadu Dom - B4T Devotion 80:52 (21:13, 48:24, 64:33) Dom: Tercic 5, M. Zavadlav 11, G. Zavad-lav 25, Furlan, Collenzini 2, L. Antonello 21, M. Antonello 2, Feri 12, Čotar 2, Grusovin nv. Trener: Dellisanti. Po dveh porazih v uvodnih dveh krogih play-outa je Dom odlično odreagiral in nanizal dve zaporedni zmagi. Če so se morali košarkarji trenerja Dellisantija proti moštvu Starenergy pošteno namučiti, da so srečanje osvojili z minimalno koš razliko, so tekmo proti mladi ekipi B4T Devotion pospravili pod streho po samih dvajsetih minutah. Domači so uprizorili res kakovosten prvi polčas, naleteli pa so na verjetno najboljši strelski zvečer pri metu z razdalje v sezoni. Trojke Zavadlavov, koši Luce Antonella in odlična obramba Čotarja so privedli do tega, da je Dom proti koncu tretje četrtine povedel s tridesetimi točkami prednosti. Nato so domači razumljivo nekoliko popustili, trdoživi gostje pa se niso nikoli približali. Naj tokrat omenimo zelo zrelo predstavo Feri-ja, ki je bil pod košem nezgrešljiv, tako da je dosegel svojo najboljšo strelsko predstavo (12 točk), odkar je odbojkarsko žogo zamenjal s košarkarsko. (av) □ Obvestila Kras: Gregori, Niang, Suppani, Procacci, Košuta, Racman, De Caneva, Miloševic (Majcen), Kocman (A. Malalan), Dekovic (Jurc), Carlassara (Nabergoi). Trener: Pahor. Trener Krasa Andrej Pahor je na gostovanju v Korenu zaupal zelo mladi postavi. Nastopila sta dva nogometaša letnik 2000 in štiri 1999. Domačini so vodili 2:0, nato pa je Alexander Malalan zmanjšal zaostanek. Kras bi tokrat zaslužil točko. Vesna - Union Martignacco 1:3 (1:1) Strelec za Vesno: Sammartini. Vesna: Paoli, Grilanc, Paolucci, Verzier, Vat-tovaz, Antonič, Sammartini, Maggiore, Pu-rič, Poiani, Tarable. Rdeča kartona: Verzier in Purič. Nogometaši Vesne so sinoči nastopili z okrnjeno postavo. V prvem polčasu so sicer igrali dobro. V drugem polčasu pa je sodnik gostiteljem pokazal dva rdeča kartona in dosodil dve najstrožji kazni za goste, ki so tako odnesli domov vse tri točke. SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo v nedeljo, 10. aprila iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10. uro pred avtobusno postajo v Praprotu in po približno 4 urah hoje je ob kosilu in nagrajevanju v Repnu poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. ZSŠDI sklicuje v četrtek, 14. aprila 2016, ob 11. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu v prvem sklicanju in v petek, 15. aprila 2016 ob 20.30 v drugem sklicanju v Športnem centru Zarja v Bazovici št. 269, 45. redni občni zbor. Domači šport Danes Nedelja, 3. aprila 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Repen -Tricesimo; 17.00 v Flaibanu: Flaibano - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Mariano, 16.00 v Gradežu: Gradese - Sovodnje; 16.00 v Ogleju: Aquileia - Zarja 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Moraro; 16.00 na Proseku: Primorje - Sagrado NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Pradamano DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Prata NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - Fani Olimpia NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina -Fiumicello; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Sovodnje KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Ardita UNDER 18 - 12.00 v Trstu, Ul. Rismondo: Basket 4 TS - Sokol UNDER 16 MOŠKI - 12.00 v Foljanu: Isontina - Breg Jadran Mediachem UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 pri Briščikih: Polet -Virtus Feletto UNDER 15 - 11.00 v Muzzani del Turgnano: Basket School Team - Jadran ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Isola VR UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Prata UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Štandrežu: Mavrica Arcobaleno - Pieris UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Štandrežu: Val - Pasian di Prato Jutri Ponedeljek, 4. aprila 2016 NOGOMET POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian Begliano KOŠARKA UNDER 20 ELITE - 20.45 pri Briščikih: Jadran - Don Bosco PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 3. aprila 2016 2 7 / Primorshi GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 13. aprila, ob 20.30 / BernardMarie Koltès (prevod: Saverio Vertone): »Quai Ouest - Approdo di ponente« / Režija: Paolo Magelli, dramaturg: Želj-ka Udovičic / Ponovitve: od četrtka, 14. do sobote, 16., ob 20.30 in v nedeljo, 17. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 3. aprila, ob 1700 / Jon Robin Baitz: »Tre Alberghi« / Režija: Serena Sinigaglia. V torek, 5. aprila, ob 19.30 / Daniele Salvo: »Terra Di Confine« / Ponovitve: v sredo, 6. in v četrtek, 7. ob 21.00, v petek, 8. ob 19.30, v soboto, 9. ob 21.00 in v nedeljo, 10. aprila, ob 17.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / Ljudmila Razumovska: »Draga Jelena Sergeje-vna«. / Ponovitev: v četrtek, 7. aprila, ob 20.00. V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V sredo, 6. aprila, ob 19.30 / Lev Ni- kolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. V četrtek, 7. aprila, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Ferenc Molnar: »Liliom«. V petek, 15. aprila, ob 19.30 / Karl Valentin, Žanina Mirčevska: »Valentiniada«. / Ponovitev: v soboto, 16. aprila, ob 20.00. Mala drama Jutri, 4. aprila, ob 20.00 / rokgre: »Tarzan«. / Ponovitve: v sredo, 13. in v četrtek, 14. aprila, ob 20.00. V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V četrtek, 7. aprila, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti«. V petek, 8. aprila, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. MGL Veliki oder Jutri, 4. aprila, ob 19.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Ponovitev: v torek, 5. aprila, ob 18.00. Mala scena V četrtek, 29.marca ob 18.00 in ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V torek, 5. aprila, ob 17.00 / Drama / Simona Hamer (po motivih Prežiho-vega Voranca): »Samorastniki«. V četrtek, 7 aprila, ob 18.00 / Črna komedija / Marius von Mayenburg: »Kos plastike«. / Ponovitev: v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.00. V petek, 8. aprila, ob 20.00 / Črna komedija / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V petek, 15. aprila, ob 21.00 / glasba / Chris Cornell »Higher Truth Tour«. V sredo, 20. aprila, ob 21.00 / glasba / Nastopa Gianna Nannini. Tetris (Ul. della Rotonda3) V petek, 8. aprila, ob 21.30 / Psyched Stone Night Vol. VI / Nastopata: Jena (southern/stoner metal, BS) in Mad Penguins (stoner/punk, BS). V soboto, 9. aprila, ob 21.30 / Nastopajo: Love in Elevator (alternative rock, VE). Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) V petek, 8. aprila, ob 19.00 / glasba / Nastopajo: Sfregola Trio (Fabio Sfre-gola - kitara; Luca Demicheli - bas in Andrea D'Ostuni - bobni). V torek, 19. aprila, ob 21.00 / Jam session / v sodelovanju s glasbeno šolo Jaz-za konzervatorija Tartini. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 5. aprila, ob 20.45 / koncert / Martin Helmchen - klavir / Program: Bach / Liszt / Schubert. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.45 / koncert / Trio Lonquich: Alexander Lonquich - klavir; Vilde Frang - violina; Nicolas Altstaedt - violončelo / Program: Mozart / Dvorak / Schubert. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / balet / »Doktor Živago« Odrska priredba romana in dramaturgija Jiri in Otto Bu-beniček in Tatjana Ažman. / Ponovitve: v petek, 15. aprila, ob 18.00, v soboto, 16. aprila, ob 19.30, v nedeljo, 17. ob 16.00, v petek, 19. in od 21. do 23. aprila, ob 19.30. Cankarjev dom Gallusova dvorana V sredo, 6. aprila, ob 19.30 / Glasbeno obredje / Christian Schmitt - orgle in Matthias Hofs - trobenta. / Program: P. Baldassare, M. Reger, A. Vivaldi, H. Stolzel, Ch. M. Widor, P. Eben, A. Part, W. Kerschek. V četrtek, 7. aprila, ob 19.30 / koncert / Orkester Slovenske filharmonije / Dirigent: Peter Ruzicka /Solist: Albrecht Mayer - oboa / Program: A. Berg, P. Ru-zicka; L. Van Beethoven. / Ponovitev: v petek, 8. aprila, ob 19.30. Kino Šiška V torek, 5. aprila, ob 21.00 / glasba / Jojo Mayer, eden najbolj samosvojih, eklektičnih jazz bobnarjev sedanjega časa prihaja s svojim električnim kolektivom NERVE. V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: Giant3 Sand. V četrtek, 7. aprila, ob 20.00 / glasba / Panda: »Stoletni Ples« / Koncert ob 30-letnici skupine. V soboto, 9. aprila, ob 21.00 / glasba / »Frank Turner & The Sleeping Souls«. V četrtek, 14. aprila, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: The Tiger Lillies RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (Ul. Filzi 14) je na ogled stalna razstava o zgodovini stavbe, ki so jo tržaški Slovenci zgradili na začetku 20. stoletja po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Razstava bo odprta po urniku Univerze oddelka za za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd- be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako beri primorski dnevnik miza za učitelja v razredu bodeč plevel mesto na japonskem olepšava, okras kdor se poteguje za kako službo Četrti rimski kralj nem. pesnik (alfred) večji ognojek trda gorljiva snov sl. igralec (primož) am. zvezna država čista teža brazilski pevec (nelson) predmoli-vec v mošeji igralec v gledališču človek z velikimi očmi karel čapek francoski "giro" bojan adamič japonska nabiralka biserov / judovski kralj očka rimska boginja jeze ital. pevka castaldi kalcijev glinenec kotač, vespi podoben motocikel svetovno prvenstvo nog. ekipa iz ferrare organsko večanje mrtvo telo, truplo naravni sijaj barve; barva kože belgijski pevec, ital. rodu alojz ihan nauk o ravnotežju ribja jajčeca snov, ki daje prijeten vonj am. filmski igralec pacino sijaj utrjen pas zemljišča fr. igralec (jean) Škodljiv hrošč nekdanji urednik pd visoka azijska planota najstarejša formacija jure seta oblak pisarna, urad kolegi tabornikov jadranski otok dominik smole vodja oddelka edvard grieg sl. kolesar (tomaž) kem. znak za nikelj jamajški glasbenik, pevec in skladatelj kofi anan terenski avto toyote otok čarovnice kirke francoski pisatelj (pierre) tip evropske vesoljske rakete andy garcia pobotanje sean connery enke, najmanjša števila afriška država svetišče egipčanskega boga podzemlja grška črka oliver cromwell primorski dnevnik, tvoj dnevnik angleška votla mera naš beneški kulturni delavec (ferruccio) SLOVARČEK - AMA=japonska nabiralka biserov • DANINOS = francoski pisatelj • ITO = mesto na japonskem otoku Honšuju • MOMBERT = nemški pesnik in dramatik (1872 - 1942) • SERAPEJ = svetišče egipč. boga podzemlja 28 Nedelja, 3. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Med južno Skandinavijo in Črnim morjem je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta se zadržuje nad Balkanom in nekoliko vpliva tudi na vreme pri nas. Od vzhoda prehodno priteka k nam v nižjih zračnih plasteh nekoliko hladnejši zrak. Jasno do rahlo oblačno vreme bo. Zjutraj bo na območju Trbiža sprva več oblačnosti, ki pa se bo tekom dopoldneva hitro razkrojila. Na obali bodo pihali krajevni vetrovi. V večernih urah se bodo v spodnji nižini lahko začele pojavljati meglice. Danes bo povečini sončno in čez dan toplo. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C. TOLMEC O 8/21 TRBIŽ O 5/19 , VIDEMO 8/23 ČEDADo^ 9/22 CELOVEC 05/24 KRANJSKA G. O 0/21 O TRŽIČ 5/24 ¿skranj°^ S. GRADEC O 2/22 CELJE 4/25 O GORICA 10/23 O N. GORICA o 7/24 LJUBLJANA O 6/24 POSTOJNA 5/22 PORTOROŽ! O 9/21 N. MESTO 6/24 KOČEVJE l ČRNOMELJ o 1970 - Predvsem hribovita območja in Slovenske gorice je prekrivala za april nenavadno debela snežna odeja. Pri Domu na Komni (1520 m) v Julijskih Alpah so zjutraj izmerili 370 cm snega, na Predelu (1156 m) 230 cm, v Ratečah (864 m) 108 cm, v Leskovi Dolini (794 m) pod Snežnikom 94 cm snega. Jasno do zmerno oblačno vreme bo. V Julijskih Predalpah bo popoldne lahko več spremenljivosti. Na obali bodo pihali krajevni vetrovi. Jutri bo povečini sončno in toplo. Občasno bo bolj oblačno predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. TOLMEČ O 9/19 TRBIŽ O 4/18 VIDEMO 9/22 CEDADo 10/21 CELOVEC °5/23 „ KRANJSKA G. O 3/19 O TRŽIČ 4/23 KRANJO S. GRADEC O 4/22 CELJE 8/25 O GORICA 12/22 0 N. GORICA O 7/22 LJUBLJANA °8/23 A? PORTO <5 POSTOJNA O 6/20 PORTOROŽ O 9/19 N. MESTO 9/24 O KOČEVJE o ČRNOMELJ o Danes: ob 1.07 najnižje -17 cm, ob 6.37 najvišje 23 cm, ob 12.57 najnižje -39 q Morje je rahlo o cm, ob 19.34 najvišje 40 cm. S razgibano, tem-2 Jutri: ob 1.44 najnižje -30 cm, ob 7.28 naj- peratura morja višje 32 cm, ob 13.37 najnižje -45 11 stopinj C. cm, ob 20.04 najvišje 48 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .310 Piancavallo...... . . . .300 Vogel ................240 Forni di Sopra .......280 Kranjska Gora.........../ Zoncolan............200 Krvavec..............120 Trbiž.................230 Cerkno................../ Osojščica............100 Rogla ................100 Mokrine .............180 PODNEBNE SPREMEMBE - Do leta 2100 Morska gladina za meter višja Če se bo napoved uresničila, bo imelo to katastrofalne posledice za obalna mesta in na morju ležeče kraje PARIZ - Ob sedanji hitrosti povečevanja emisij toplogrednih plinov bi se lahko gladina morja samo zaradi taljenja antarktičnega ledu do leta 2100 povišala za en meter, razkriva ta teden objavljena ameriška študija. To pomeni dvakratnik prejšnjih napovedi o dvigu morske gladine. Takšna nepričakovana sprememba bi prinesla katastrofalne posledice za obalna mesta in ob morju ležeče kraje na planetu, kar bi v beg pognalo na stotine milijonov ljudi, ki bi si bili primorani iskati višje ležeča prebivališča. Na daljši rok je slika še bolj črna, kajti to-pljenje ledu s te zamrznjene celine bi lahko v naslednjih 500 letih gladino morja dvignilo za 15 metrov, to pa bi popolnoma spremenilo re- lief današnjih obalnih območij. Študijo sta izvedla Robert DeConto z Univerze Massachusetts in David Pollard z Univerze Pennsylvania State. DeConto je izrazil upanje, da se raziskava v napovedih moti, kar pa verjetno ne bo veljalo, saj je več neodvisnih strokovnjakov, ki jih je za mnenje zaprosila AFP, potrdilo izsledke študije, sicer objavljene v reviji Nature. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje v okviru ZN, je pred časom napovedal 12-centimetrski dvig gladine v naslednjih 85 letih, pri čemer so podnebni strokovnjaki upoštevali le majhen del celotne ledene gmote, imenovane Zahodnoantarkti-čna ledena plošča. Skupna napoved IPCC gle- Taljenje ledu na Antarktiki je vse bolj opazno de dviga gladine morja, vključujoč taljenje ledenikov, razširitev prostornine vode zaradi njenega segrevanja in taljenje ledu na Grenlandiji za konec stoletja tako ni presegala enega metra. Kakšna je bila vloga skrajnega zemeljskega juga pri prejšnjih obdobjih segrevanjih planeta, je dolgo časa znanstvenikom ostajala neznanka. V časih globalne otoplitve, na primer pred 125.000 leti ali pa še pred tem okoli tri milijone let nazaj, so bile temperature približno enake današnjim, a je bila po drugi strani gladina morja za šest do deset metrov višja od današnje. Vedenja antarktičnega ledenega oklepa v obdobjih segrevanja ozračja tako znanstveniki še niso razvozlali. (sta) RAZISKAVA Kaj Evropejci najbolj upoštevajo pri ■ • v • nakupu nepremičnine PTUJ - Ogled nepremičnine Evropejci večinoma opravijo šele takrat, kadar so zadovoljni z njeno lokacijo, stroški nakupa in velikostjo, kažejo izsledki raziskave, izvedene v več evropskih državah, ki jo je izvedla nepremičninska franšizna mreža RE/MAX Europe. Slovenci najbolj cenijo prisotnost storitev, povezanih z vzgojo otrok. Raziskava zajema prebivalce 16 evropskih držav. Avtorji so ugotovili, da so pri ceni najbolj občutljivi Švicarji, Nemci, Avstrijci in Grki, nekoliko za njimi so Italijani in Turki. Igor Horvat, direktor RE/MAX Slovenija, izpostavlja ceno kot ključno merilo, ali se bodo vprašani Evropejci odločili za nakup nepremičnine. Soseščina same nepremičnine tudi vpliva na odločitev o nakupu, pri čemer 19 odstotkov vprašanih ceni bližino otroškega igrišča, vrtca in šole, takšnim željam pa sledijo tudi Slovenci. Glede pomembnosti tovrstnih storitev so na eni strani Nemci, kjer le devet odstotkov vprašanih prisotnost z vzgojo otrok povezanih storitev vrednoti kot dobrodošlo, po drugi strani pa tovrstno ponudbo kot pomembno vidi kar 48 odstotkov Turkov. Lokacija je pomembna za 82 odstotkov v raziskavo zajetih Evropejcev, sledi pa velikost objekta, ki vpliva na odločitve 77 odstotkov prebivalcev, zajetih v raziskavo. Druge informacije, kot so fotografije, so še posebej zanimive za mlade, po drugi strani pa starejše potencialne kupce bolj zanimajo podatki o energetski učinkovitosti. Poleg tega sprašujejo tudi po starosti nepremičnine. Za potencialne kupce je bila, sodeč po odgovorih v raziskavi, cena nepremičnin previsoka zlasti na evropskem jugu, kjer gre izpostaviti Portugalsko in Grčijo, nad visoko ceno pa so se pritoževali tudi Čehi. Poleg tega je poseben izziv tudi razmerje med ceno nepremičnine in tistim, kar objekt ponuja. Pri pridobivanju prvega vtisa je pri odločitvi za nakup ključno stanje sanitarij, kar so snovalci raziskave oceniti kot presenetljiv dejavnik. Skoraj polovica Evropejcev namreč največ pozornosti posveti prav temu, sledita potreba po obnovi in vonj nepremičnine. Zenske so pri postavljanju standardov bolj zahtevne, pridružujejo se jim starejši. Obe skupini imata višje zahteve ne glede na to, ali gre za kuhinjo, okolico ali debelino sten, torej za zvočno izolacijo. (sta)