"■rssr Leto 1X1. ftev. lil. 0 Ljubljani, v fetrteli ZL lunllo 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. cSlovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica Št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Kmečko-demokratska koalicija zapušča Beograd Usodni sklepi kluba KDK. S sedanjo Narodno skupščino in sedanjo vlado nikakih stikov več! Slanje dr. Pernarja še vedno brezupno. — Odklonitev pogreba obeh žrtev na državne stroške. — Grozna razkritja o pripravah za umor — Beograd, 21. junija. Poslanski klub KDK sc jc danes opoldne sestal k seji, na kateri so bili sprejeti dalekosežni politični sklepi. O sklepih kluba bo izdan popoldne komunike, ki bo obenem vseboval tudi objektivno poročilo o razvoju zadnjih dogodkov. Kakor izve vaš poročevalec, je klub KDK na svoji današnji seji sprejel sledeče sklepe: 1 .V sedanjo Narodno skupščino, ki je okrvavljena s krvjo mučenikov za ravnopravnost in edinstvo vsega naroda in vseh pokrajin, se klub KDK ne vrne več. 2. Z Vukičevićevo vlado pretrga klub KDK vse zveze in odklanja z njo vsake nadaljnje stike. 3. Odslej noče imeti klub KDK nobenih stikov več z radi-kalskm klubom. 4. Po pogrebu žrtev sklicuje predsedstvo plenarno sejo poslanskega kluba KDK v Zagrebu, kjer bo sklepal o nadaljnih korakih. Stepan Radić se počuti danes bolje Poslanci KDK pri Radiću in drugih ranjencih. — Dr. Pernat še vedno v smrtni opasnosti. — Izmišljotine režimskih listov. Pogreb bo v soboto dopoldne v Zagrebu Maša zadušnica v Beogradu. — Prisoten ni bil noben član vlade. — Danes prepeljejo obe žrtvi z vlakom v Zagreb. — Beograd, 21. junija. Danes dopoldne je posetil Svetozar PribiČevič v spremstvu poslancev dr. Mačka. dr. -Vilderja, Save Kosanovića, dr. Koštica in dr. Popovića ranjence v bolnici da jih informira o situaciji. Zdravstveno stanje Stepana Radića Je bilo danes dopoldne precej boljše. Vročina je izginila in Radič se počuti razmeroma dobro. Mnogo resnejše je stanje dr. Pernarja. Njegova rana je zelo nevarna in tudi vročina še nI padla. Vendar pa je tudi pri njem stanje stacijonarno. Poslanec Grandja ima hude bolečine, ker ima zdrobljeno kost, vendar pa njegovo stanje ni nevarno. Odhajajoč iz bolnice je g. Svetozar PribiČevič sprejel novinarje ter jim podal sledečo izjavo: Položaj je zelo resen in težaven in nihče ne ve, kako se bo dala situacija urediti in najti izhod iz položaja, v ka- terega srno prišli po tem brezprimer-nem krvoprelitju. Laž je, da bi bil dr-Pernar skočil pred Punišo Račića kakor poročajo današnji beograjski listi. Dr. Pernar je sedel mirno na svojem mestu v šesti klopi in se ni niti ganil, ko je Puniša Račić oddal nanj prvi strel. Par minut poprej sem opozoril predsednika dr. Perica, naj zaključi sejo, ker je atmosfera takšna, da lahko pride do strašnih posledic. Poslanci KDK niso imeli pri sebi nikakega orožja in če bi ga tudi imeli, bi ga ne ne-uporabljali. Le strahopetec strelja na neoborožene ljudi. Notranji minister dr. Korošec je še pred par tedni izjavil v Narodni skupščini, da imamo v Jugoslaviji popolno osebno varnost in da ni bil še nikoli nihče ubit iz političnih razlogov. Čudim se le temu, da vlada še ni podala ostavkte. Klub KDK bo imel popoldne sejo, na kateri bo razpravljal o nadaljnih korakih.« Zločinska zarota proti voditeljem KDK Poslanci KDK so izročili preiskovalnemu sodniku dokaze, da sta padla Pavle Radič in dr. Basariček kot žrtvi dobro premišljene zarote. Beograd, 21. junija. Šele danes se doznava jo o dogodkih, ki so se odigrali na včerajšnji seji Narodne skupščine neposredno pred krvavim zločinom razne podrobnosti, iz katerih se da ne samo sklepati, temveč ki jasno dokazujejo, da krvav zločin Puniše Račića ni le čin osebnega maščevanja ali dejanja človeka, ki se mu je trenutno omračil um, marveč da gre za skrbno pripravljen in v podrobnostih organiziran napad. Poslanski klub KDK je, kakor izve vaš poročevalec, dostavil danes preiskovalnemu sodniku nepobitne dokaze o tem, da je bil napad na opozicijo skrbno pripravljen in organiziran. Že več tednov sem so se nekateri radikalni poslanci sestajali v restavraciji «Srpski kralj*, kjer so se posvetovali o tem, kako bi se dalo odstraniti Stepana Radića in Svetozarja Pribićevića. Osnovana je bila zarota, ki je določila vse podrobnosti, kako naj se to izvrši. Tu se je tudi rodil znani predlog, ki ga je stavil Puniša Račić na predzadnji seji Narodne skupščine, naj bi se Stepana Ra- dića zdravniško preiskalo in ugotovilo njegovo duševno stanje. Predlog je končal s pripombo, da bi sicer lahko nastopili nezaželeni dogodki dalekosežnih posledic. Ker je ta načrt zarotnikov, da onemogočijo Step. Radića propadel, so se zarotniki odločili za najskrajnejše sredstvo. Sklenjeno je bilo, da mora eden izmed njih ubiti vse člane vodstva KDK. Ko se ni nihče javil prostovoljno, so atentatorja določili z žrebom. Kocka je odločila za Panišo Račića, ki je nalogo prevzel in kakor se je pozneje izkazalo, tudi izvršil. Vest o teh razkritjih je napravila na vso javnost globok vtis in obenem nai- odločnčneie demantira trditve vlade, da gre le za osebno dejanje zločinca. — Beograd, 21. junija. Okoli Narodne skupščine je podvzela policija posebne var* nostne ukrepe. Ojačane so straže in orož* niki čuvajo vhode v skupščino s puškami. V skupščinsko poslopje je dovoljen vstop samo novinarjem in poslancem. Beograd, 21. junija. Trupli pokojnega dr. Basarička in Pavla Radića sta bili danes položeni v krsti in bosta popoldne ob 4. v svečanem sprevodu prepeljani na kolodvor in položeni v poseben vagon. Klub KDK je sklenil, da pri pogrebu v Beogradu ne bo govoril nobeden njegovih članov; obenem je sklenil, da tudi ne bo dopustil, da bi govoril kak poslanec vladne večine. Tako se bodo pogrebne svečanosti v Beogradu izvršile brez govorov. Vagon s krstama priključijo nočnemu zagrebškemu brzo-vlaku. Jutri bodo trupla položena v Seljačkom domu v Zagrebu na mrtvaški oder, nakar se bo v soboto vršil svečan pogreb. Danes dopoldne ob 11. se je vršila v katoliški katedrali maša zadušnica, kateri je prisostvoval korporativno poslanski klub KDK, navzočih pa je bilo tudi okrog 150 poslancev drugih strank, med njimi pa niti eden zastopnik vlade. Takoj nato se je sestal poslanski klub h kratki seji, na kateri je bil odobren sklep, da se bo vršil pogreb nesrečnih žrtev na stroške kluba. Ko je bil ta sklep objavljen novinarjem, je eden izmed njih pripomnil: «Torej odklanjate sklep vlade, da se vrši pogreb na državne stroške.» «Da, da, odklanjamo,» je odvrnil eden izmed navzočih poslancev. «Ubitl so bili na tuje stroške, pokopani pa bodo na naše.» — Zagreb, 21. junija. Pogreb dr. Ba* sarička in Pavla Radića je določen za soboto dopoldne ob 10. Sprevod bo krenil izpred Seljaškega doma pred ma* gistrat, kjer bo govoril župan Heinzel, nato pa na pokopališče. Prijavljenih je veliko govornikov. Na pogrebu se pri* čakuje velika udeležba; prijavljene so tudi deputacije iz Južne Srbije in naj* oddaljenejših krajev. Poslanski klub KDK se bo udeležil pogreba korpora* tivno, deputacije pa odpošljejo tudi vsi ostali parlamentarni klubi. Stroške pogreba nosi mesto Zagreb Soglasen sklep zagrebških občinskih klubov. — Silno razburjenje med prebivalstvom. — Demonstracije po ulicah. — Zagreb, 21. junija. Danes dopoldne se je vršila v mestni dvorani na poziv župana Heinzla konferenca zastopnikov vseh občinskih klubov. Zupan je v lepem nagovoru omenjal dogodke v, Beogradu in se spominjal preminulih narodnih poslancev ter predlagal, naj se izvrši pokop na stroške zagrebške občine. Vsi zastopniki klubov so na to brez ugovora pristali, ob enem pa je bilo tudi sklenjeno, da se skliče za jutri dopoldne izredna žalna seja občinskega sveta. V mestu vlada še vedno veliko razburjenje. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo 26 policajev lahko ranjenih, dočain število ranjencev med občinstvom sploh ni zna- Sožalja klubu KDK — Beograd, 21. junija. Poslanskemu klubu so izrazili sožalje zaradi krvavih dogodkov v Narodni skupščini vsi parlamenta mi klubi. Posebno iskreno sožalno izjavo je poslal muslimanski poslanski klub, ki najosrrejše obsoja zločin razbojniškega in-dividuja, kakor se izraža, čegar žrtve je postalo dragoceno življenje dveh poslancev. Sožalno izjavo je podpisal poslanec Hadžić Kadić, ki v imenu kluba JMO obžaluje in obsoja nečuveni zločin ter prosi klub HSS, naj sprejme izraze iskrenega sožalja. — Beograd. 21. junija. Vodstvo KDK jo prejelo doslej iz vso države okoli 400 sožal- nih brzojavk, med njimi 150 iz Srbije. Odklonjeno sožalje Velje Vukičevića — Beograd, 21. junija. Predsednik ministrskega sveta Velja Vukičević je poslal predsedniku kluba HSS naslednje pismo: »■Globoko obžalujem zločin, ki je bil iz» vršen v Narodni skupščini in ki je končal življenje najboljših predstavnikov vašega kluba. Čast mi je; izjaviti v imenu vlade in v svojem imenu sožalje za padle in ranjene tovariše, ki so vršili svoje dolžnosti v Na» rodni skupščini.* Pismo je prinesel v klub HSS uradnik predsedstva vlade, toda tajnik kluba mu ga je vrnil in napisal na ovoj: «Klub ne sprejme sožalja.» no. Gre pa le za manjše spopade, katerim skuša policija pripisati komunistični značaj. V tem smislu je danes policijska direkcija izdala tudi komunike. Tekom današnjega dne so prispele iz raznih krajev države številne deputacije oblastnih odborov in organizacij KDK, da spremijo svoje tako tragično preminule poslance na zadnji poti. Vsi akademski klubi so imeli danes dopoldne skupni sestanek, na katerem so sestavili resolucijo, ki bo predložena na večernem protestnem shodu na univerzi. Po mestu je policija prepovedala vsako zbiranje ljudi in so zabranjeni tudi vsi protestni shodi in obhodi po mestu. Črnogorci obsojajo Račića — Beograd, 21. junija. V današnjih listih objavlja klub Črnogorcev v Beogradu izjavo, v kateri naglasa, da so bili Crni gori, ki je (že toliko pretrpela in doprinesla velike žrtve za svoje osvobojenie pri volitvah vsiljeni poslanci, ki niso bili nikdar pravi Črnogorci in ki jih narod nikdar ne bi izvolil po svoji svobodni volji. Eden takih poslancev je tudi Puniša Račić, ki je čisto navaden razbojnik in kateremu črnogorski narod po svojem svobodnem prepričanju nikdar ne bi poveril mandata, da ga zastopa v Narodni skupščini. Kaj pravi radikalska opozicija — Beograd, 21. junija. Radikalni centru-maši naj ostrejše obsojajo zločin Paniše Račića. Bivši notranji minister Boža Maksi-mović je izvajil. da je morilec uničil v svojim činom ugled Beograda in našega parlamentarizma. Boža Maksimović je izrazil rudi svoje začudenje, kako je mogel predsednik Narodne skupščine dr. Peric še nadalje pustiti govoriti Puniši Račiću, ko je bil že grozil z ubojem. Radikalni poslanec Milutin Tomić je izjavil, da predstavlja zločin Puniše Račića zločin režima Velje Vukičevića. ODGODITEV NARODNE SKUPŠČINE — Beograd, 21. junija. Prihodnja seja Narodne skupščine bo sklicana pismeno. Sožalje ljubljanskega župana Župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc je poslal predsedstvu kluba KDK sledečo sožalno brzojavko: O strašnem zločinu, ki se je pripetil na posvečenih tleh najvišjega zastopstva našega naroda ter ni zahteval samo smrtnih žrtev in težkih ranjencev med odličnimi javnimi delavci ter mučeništva za njih sveto prepričanje, nego je tudi najbolj barbarski atentat na vsako kulturo, civilizacijo ter svobodo osebe in mišljenja, sporočam Vam svoje najgloblje sožalje in prosim, da to naznanite tudi žrtvam in njih svojcem. — Mestni župan dr. Dinko Puc L r. Poziv prebivalstvu Slovenije! Junaška borba Kmečko-demokratske koalicije za pravo demokracijo, enakopravnost vseh državljanov in suverenost naroda je zahtevala v sredo, dne 20. junija 1928. prve velike žrtve. Pred očmi kleroradikalne vlade je prost razbojnik po načrti! umoril in ranil več borcev za narodna prava. Pozivamo vse tiste, ki hočejo, da naša država ozdravi in postane res evropska država, da v znak sočustva razobesijo žalne zastave. Ne samo po mestih, ampak tudi po deželi, po vsej Sloveniji. Ljubljana, 21. junija 1928. Poslovni odbor Kmečko-demokratske koalicije v Ljubljani. Manifestacije v Karlovcu — Karlovac, 21. junija. Po vsem mestu so razobešene črne zastave Danes dopoldne je došlo po mestnih ulicah do večjih manifestacij. Množica je vzklikala: >Doli beograjski oincarji! Doli krvniki naroda! Doli lažna demokracija! Doli Italija! Živela hrvatska sloga! Slava Pavlu Radiću! Slava dr. Basaričku! Živel Št. Radić! Živela KDK!« Maniiestacije meščanstva so se vršile povsem dostojno in ni prišlo do nobenih izgredov. Razburjenje v Dalmaciji — Split, 21. junija. Vesti o umoru v Naredni skupščini so izzvale v Splitu silno ogorčenje. Splitski listi so izšli vsi v posebnih izdajah. Poročila iz Beograda so izzvala posebno ogorčenje v okoliških vaseh. Razburjenje zaradi dogodkov v Beogradu ne vlada samo med pristaši HSS, temveč med hrvatskim življem Dalmacije. Odbor KDK za Dalmacijo je sklenil zahtevati od osrednjega vodstva, naj odkloni, da bi se pogreb obeh umorjenih vršil na državne stroške. Vest o dogodkih v Beogradu se je kmalu razširila tudi po dalmatinskem Zagorju ter so prihajali v mesto mnogoštevilni seljaki, da se informirajo o dejstvih. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.925. Berlin 0—13.585, Bruselj 0—7.9375, Budimpešta 0—9.0115, Dunaj 7.986—8.016 (S.OOl), Curih 109X5—1006.5 (1095), London 277—277.8 (277.4), Newyork 56.72—56.92 (56.82). Pariš 222.1—224.1 (223.1), Praga 0—168.45, Agilan 297.5—299.5 (298.5). Defekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 d en.. Kreditni zavod 165 — 175, Vevče 105 den., Ruše 280 — 300, Stavbna 56 den., šesir 105 den. ZAGREBŠKA BORZA. . Devize: Dunaj 800.10, Berlin 13.585, London 277.4, Milan 298.5. Nework 56.82, Pariz 223.10, Praga 168.45, Curih 10.95. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73, Berlin 123.98, Praga 15.37, Milan 27.26, Pariz 20.38, London 25.3125, Newyork 518.75. Stran 2. ouu^FNSKI NAROD» Hnc 21. Junij« 1928. Stev. 141 Kralj pri ranjencih Včeraj popoldne je kralj dvakrat obiskal Stepana Radića« — Vladarjevo sožalje Pavlu Radiću. — Zagrebški zdravniki v Beogradu. — Beograd, 21. junja. Vest o krvavem zločinu, ki se je odigral včeraj v Narodni skupščini, je prvi sporočil kralju maršal dvora Aca Dimitrijevič, ki je izvedel za to slučajno na ulici. Kralj se je informiral o vseh podrobnostih ter se je takoj nato od« peljal v bolnico. Najprej je posetil Stepana Radića, ki je bil še na operacijski mizi. Kralj je vstopil k Radiću in ga nagovoril: «Kako je, gosp. predsednik?* Stepan Radić: «Hvala, Veličanstvo! Do* slej me je mučila skrb za narod in njegovo usodo, sedaj pa, ko vas vidim, Veličanstvo, tu pred seboj, sem prepričan, da bo vse dobro.» Kralj se je delj časa razgovarjal s Ste* pasom Radićem, ki se je v razgovoru infor* miral za zdravje kraljeve rodbine in šaljivo pripomnil: «Vidite kako dobro je, da me je moja žena tako dobro pitala. Če bi ne imel trebuha, bi danes ne ostal pri življenju.* Kralj je držal Stepana Radića ves čas za roko in ga ponovno poljubil na čelo in lice. Ko so Radića nato odnesli v pripravi je* no bolniško sobo, je kralj posetil še ranjena poslanca dr. Pernarja in Ivana Grandjo ter se tudi z njima delj časa razgovarjal. Ko so mu nato sporočili, da je Pavle Radić umrl, se je podal kralj v prosekruro, kjer je ležalo Radičevo truplo. Vidno ginjen je kralj stopil k inproviziranemu mrtvaškemu odru, se prekrižal in poškropil mrtveca. Vdova Pavla Radića, ki še ni vedela, da je njen mož že izdihiL, je čakala nadaljnih ▼esti v sprejemnici bolnice. Kralj je pose* — Beograd 21. junija. Ko so po zločinu prepeljali v splošno državno bolnico poslan* ca Pavla Radića v agoniji, so operaterji v prvem hipu hoteli izvršiti transfuzijo krvi. V to svrho je bila takoj izvršena preizkus* , ja krvi na poslancu Čelanu, ki se je izjavil pripravljenega žrtvovati del svoje krvi za rešitev Pavla Radića. Izkazalo pa se je, da bi tudi žrtev poslanca čelana pokojne* mu Pavlu Radiću ne mogla rešiti življenja, Pavle Radić je bil že v zadnjih vzdihijajih in je izdihnil, še predno bi mogli izvršiti prenos krvi. Vsi zdravniki*kirurgi, ki so prisostvovali pri operaciji Stepana Radića ugotavljajo, da tako junaškega'pacijenta niso še videli. Ves čas operacije je molčal in ni niti zinil. Ob 6. popoldne sta prispela z avijonom iz Zagreba prim. zagrebške bolnice dr. Gott* lieb in šef zdravstvenega urada zagrebške oblasti dr. Klepac. Oba odlična zagrebška kirurga sta bila poklicana v Beograd od kluba KDK in sta takoj po svojem prihodu stopila v stik s profesorjem Kostičem, da nadzorujeta nadaljno zdravljenje Stepana Radića. Svetozar PribiČevič je proti večeru še enkrat posetil Stepana Radića in ostal dalje časa v intimnem razgovoru z njim. Stepan Radić se počuti razmeroma dobro ter je popolnoma vedrega duha. — Beograd, 21. junija. Stanje ranjencev je bilo ponoči naslednje: Pri Step-anu Ra* diću so ugotovili temperaturo 38 stopinj, dr. Pernar pa je imel nekoliko višjo tempe* raruro, Stepan Radić se je pritoževal nad bolečinami. Stanje tretjega ranjenca po* slanca Grandje je zadovoljivo. — Beograd, 21. junija. Sinoči od S. do IZ je bila izvršena obdukcija trupel Pavla Radića in dr. Basarička, — Beograd, 21. junija. Morilec Puniša Račić se je včeraj popoldne v spremstvu svojega polbrata poslanca Dragana Bojo* ▼ića nenadoma pojavil v kabinetu notranje* ga ministra in tam zahteval, da ga dr. Ko* rošec sprejme. Slučajno so bili navzoči tudi trije poslanci KDK. Dr. Korošec spričo njih tega ni hotel in je le izjavil, naj se Puni$a Račić javi pri policiji. Poslanec Dragan Bojović je pozneje vaSemu poročevalcu na vprašanje, kako se more družiti s takšnim morilcem izjavil: «Oba sva iz plemena Va* Bojevićev.* Za tem je poslanec Dragan Bojović opi* m! krvavi dogodek v Narodni skupščini z naslednjimi besedami: «V trenutku, ko sem zagledal, da steguje Puniia Račić roko po revolverju, sem pohitel k njemu. Toda bilo je že prepozno, da preprečim nesrečo. Te* daj se je zgodilo, kar ste videli. Puniša Ra* čić je pozneje odšel in se zatekel v stan o* vanje, meni in njemu znano (!), samo za toliko časa, da pridem jaz k njemu in da napiše pisma svoji družini m svojim volil* eem. Tudi za trenutek ni mislil na to, da bi se »kril ali pobegnil, temveč se je hotel sam izročiti oblastem. Odšla sva, da se pre* da osebno notranjemu ministru. G. notra* »ji minister je opozoril mene in njega na zakonske predpise, nakar sva odSla k upravniku mesta Manuclu Larareviću. Tamkaj j« Puniša Račić izvlekel svoj revolver 4n ga izročil osebno upravniku me* sta. Upravnik LazarevM ga je vprašal: «Ne* srečni Puniša, zakaj si nosil ta revolver?* Puniša Račić je odvrnil: »Nosim ga že od leta 1919 S Bregalnice, ko sem ž njim ubil tamkaj nekega bolgarskega podporočnika is dva bolgarska vojaka. Od tega časa sem ga vedno noail, ker mielhn, da je bil ta revolver moj rešfteJj.* PonJfe Račić izjavlja, da je pričakoval, da se bo dr. Pernar, ki da ga je žalil, pri til tudi njo in jo v polurnem razgovoru to* lazil in bodril. Bil je vidno ginjen, ko ga je razplakana in užaloščena žena sprejela z vzklikom: «Ali je moral umreti ravno moj .nož, ki vas je tako zelo ljubil in »pošto* val!» Kralj jo je bodril, naj junaško pre« nese težki udarec usode in ji je obljubil tudi svojo osebno pomoč in zaščito. Predno je kralj zapustil bolnico, je po* zval prof. dr. Koštica in svojega osebnega zdravnika dr. Koen, katerega je dal že prej pozvati v bolnico ter se ponovno in* formiral o stanju Stepana Radića. Prof. dr. Kostić je kralju sporočil, da je operacija zaenkrat uspela, da pa še ne more dati de* finitivnega odgovora, ć Krvav opomin<: in pravi: »Hrvat-ski narod je moral na svoji trnjevi poti v borbi za pravico, enakost in zakonitost v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev doprinesti nove žrtve. Sredi Narodne skupščine sta bila ubita dva narodna poslanca, a trije se bore s smrtjo. Ubiti so bili kot mučeniki na prav balkanski način od moža, ki ga je v Narodno skupščino privedla radikalska stranka in ki se na žalost imenuje narodni predstavnike. >Morda je bilo potrebno za blagor hrvatskega naroda in cele države, da pagejo te žrtve. Morda bo potrebno, da doprinese-mo še večje in težje žrtve, ker narod, ki se bori za pravico, mora biti pripravljen tudi na najtežje žrtve.« Na naše poslance je bil organiziran razbojniški napad, ki je daleko krvolocnejši in sramotnejši od zločinov, Panče Mihajlova, Protogerova in njihovih tovarišev po Makedoniji. Mi mirne duše izjavljamo, da je bilo to razbojništvo organizirano. Ni treba še posebej opozarjati na dogodke zadnjih dni, da vidimo, da se je vse to zgodilo točno po načrtu in dogovoru. V soboto je >Jedinstvo<, za katerega se uporno trdi, da je organ Laze Markoviča in Velje Vukičevića, pisal, da je treba Radića in Pribićevića ubili.< >Mi smo prepričani, da je bil Puniša Račić samo orodje v rokah drugih, ki so atentat organizirali. Odgovornost nosijo brezpogojno oni, ki so podpirali režim Velje Vukičevića in Ljube Davidoriea.. Velja Vu-kicević in njegovi pristaši so odgovorni že zato, ker je z njjihovo in s pomočjo njihovega terorja prišlo v Narodno skupščino več tipov sličnih razbojniku Puniši Račiću. > M0 R G ENBLA TT< ugotavlia najprej, ga je intelektualni povzročitelj včerajšnjega zločina v Narodni skupščini pisec članka v beograjskem Jedinstvu«, ki je pred dnevi pozival na umor Radića in Pribićevića. Puniša Račić pa je bil samo izvršitelj dejanja. Zato ne nosi samo morilec, temveč tudi režim moralično krivdo tega groznega zločina. Ta vlada po vsem tem, kar se je zgogilo, ne sme niti trenutka več voditi državnih poslov, temveč mora odstopiti, ker more samo njena ge-misija deloma pomiriti zrevoltirane duhove. Nadalje piše list: >Zadnji /a- je, da rešimo duše izven Srbije za državo. Če se to ne zgodi takoj in v polnem obsegu, potem bo utrpela državna ideja zopet nepopravljivo škodo. Boj. ki ga v beograjski skupščini Že mesece vodi KDK. ni bilo politično taktiziranje, kakor se je pogosto mislilo v brez-načelnem beograjskem miljeju. Bil je to boj za rešitev države in predvsem človeka izven Srbije za državo. V tem boju je KDK podpirala celokupna javnost izven Srbije, ki je videla v njej edino rešitev. Bila bi usodna napaka Beograda, ako bi v tem trenutku, ki je morda zadnji, ne krenil r drugo smer. Samo popolna opustitev hegemonije, izvedba revizije ustave in poziv Hrvatov k sodelovanju pri upravi države morejo preprečiti katastrofo. S krvavim dogodkom v Narodni skupščini je ideja enakopravnosti dobila v osebah po nedolžnem umorjenih poslancev svoje prve mučenike.« Prosveta II. javna produkcija Pod imenom »Komorni večer« se ie včeraj vršila v Filharmoniji II. javna produkcija gojencev državnega konservatorija. Po dragocenih zaslugah profesorja Jana Slaisa se sinemo končno vendarle nadejati, da prej ali slej dobimo solidno in predvsem stalno komorno združenje, ki ga bodo tvorili absolventi našega konservato-rija. Zelo razveseljivi začetki so tu. Včeraj smo slišali že drugič po Šlaisovih intencijah naštudiTani Mozartov kvintet za klarinet in gedalni kvartet ter prve tri stavke Boro-dinovega kvarteta. Mladi umetniki so prav odlično vigrani. Frapirala me je izredna čistost intonacije, enodušnost izraza ter mirna ple-nenitost izvajanja. Pri Mozartu gre priznanje pred vsemi klarinetu. Ostalim bi želel Ie po zvočnosti enakovrednih instrumentov. Konservatorij bo moral misliti na to, da za svoje ambicijozne komorne učence nabavi prvovrstno instrumentno garnituro na svoje stroške. Velenadarjeni absolvent Slaisovega vi-jolinskega tečaja je K. Rupel, ki priredi te dni samostalni večer. Včeraj je igral Brah-msovo sonato v a- duru. Na klavirju ga je spremljal Pavel šivic Oba sta se izkazala kot dozorevajoča umetnika, v katera stavimo najboljše naše nade. —Č. ★ Strauss: Šaloma. Danes v četrtek je repriza Straussove opere »Salome*. ki je imela ob premieri v resnici lep in velik u-speh. Zasedba posameznih vlog je ista kot pri premieri, na čelu z go. Thierrv-jevo, ki kreira naslovno partijo. Opero dirigira kapelnik g. Štritof, režija pa je v rokah ravnatelja g. Poliča. Predstava se vrši za abonente reda A. To ie obenem tudi poslednja operna predstava v sezoni 1927-28, abonenti reda B in C dobe za svoj letošnji abonmna še opero »Salome« začetkom meseca septembra. Sport — Službeno Iz LHP. (Nadaljevanje iz seje u. o. z dne 13. junija.) Opozarja se vse klube na zadnje službene objave JHS-a v dnevniku »Jutro«, v katerih so navedeni klubi BrfP-a, katere je BHP suspendiral. Z vsemi temu klubi je prepovedano igrati, dokler se jim suspenz ne dvigne. Protest SK. Mure, naslovljen direktno na savez, se po nalogu JHS-a vrne klubu. I. SSK. Mariboru se potrjuje prejem saveznega davka Din 26 ter prejem izkaznice igTalke ViČiČ Fride. SK. Ptuju se potrjuje prejem saveznega davka iz tekme I. SSK. Maribor - SK. Ptuj 10. junija v znesku Din 16. Vprašanje povrnitve stroškov SK. Muri in SK. Ptuju, ki so nastali obema kluboma vsled neod-igrane prvenstvene tekme dne 3. Junija, se odloži na prihodnjo sejo, da se preje ugotovi, koliko krivde nosita na tem delegirana sodnika. Dopis ASK. Primorja, s katerim javlja, da ne more odierati rezervne prvenstvene tekme proti SK. Iliriji, se vzame na znanje, obema kluboma se sporoči, da imata odigrati to tekmo najkasneje do 15. julija. ASK. Primorje se opozarja na službene objave z dne 6. aprila, glasom katerih je savezni davek odvajati vsakokTat tekom prihodnjega dne po odigrani tekmi. Isti klub se opozarja, da tekom treh dni po tel objavi pošlje točen obračun z vsemi prilogami (tekma Ilirija : Primorje) podsavezu na vpogled in vrnitev, skupno s 5% netto dohodkov, v nasrpotnem slučaju se kaznuje z globo Dan 50 (služb, objave z dne 14. majaj. Vsem klubom se naroča, da do 5. julija sporoče učne uspehe vseh svojih verificiranih in neverificiranih igralk. — Seja upravnega odbora se vrši danes ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. Prosim točno in polnoštevilno. — Tajnica. — Študentke proti privatnim nameščen-kam. Danes popoldne ob 18.30 se vrši na isrišču Atene hazenska tekma med dijaško reprezentanco in privatnimi namečenkami. Ta tekma je prvo športno srečanje teh dveh stanov na zelenem polju, vsled česar vlada za njo splošen interes in zanimanje. Tekma bo iako zanimiva, v športnem oziru pa ena najlepših letošnjih hazenskih prireditev, ker nastopita obe družini v izredno močnih postavah. Več izgledov na pozitiven rezultat ima najbrže tim študentk, v katere-n nastopijo vse naše reprezentativne haze-našice. Vstopnina k temi je minimalna, tako da je poset teknze vsakogar mogoč. — Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Sodniški tečaj se vrši danes v četrtek ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evropa. Predava g. Betetto o ustrojstvu saveza. — Tajnik. Prevzeti od groze, objavljamo smrt naših tovarišev, gg. Pavla Radića i dr. Gjora Basala narodnih zastopnikov HSS in KDK. ki so bili danes ubiti na seji Narodne skupščine kot žrtve premišljenega zločinskega napada v zakonitem pravičnem boju za ravnopravnost in človeštvo. Prevoz ostankov naših mučenikov bo v četrtek, 21. junija ob 4.30 popoldne it kapele splošne državne bolnice v Beogradu do železniške postaje, odkoder bodo prepeljani v Zagreb k večnemu počitku. Beograd, 20. junija 1928. Poslanski klub KDK. Ranjene žrtve v bolnici Operacija Stepana Radića, dr« Pernarja in Ivana Grandje. — Rane umorjenega Pavla Radića in dr. Gjura Basarička. Morilec Puniša Račić v zaporu Včeraj se je Račić prijavil notranjemu ministru dr. Korošcu, nato policiji. — Sedaj je v preiskovalnem zaporu. — Zagrebški listi o zločinu Silen vtis beograjskega zločina na hrvatsko javnost - Morilec je bil samo orožje v rokah zločinske klike, ki se boji poštenja in ravnopravnosti 3E Stev 141 «SEOMENSKI NAROD, dne 21. junija 1928. Stran 3$ Dnevne vesti. Ljubljančani! — Občutno pomanjkanje vagonov. Iz trgovskih krogov stio preje L" sledečo pritožbo: Žalostno je, da se morajo danes ob lOftetnici ustanovitve Jugoslavije izvozniški krogi, zlasti pa lesni trgovci, še vedno boriti m puliti za vagone in baš sedaj, ko je začela sezona izvoznikov in so vagoni za regularno odpremo v tu- in inozemstvo več nego potrebni. To se nam zdi nekaj nerazumljivega, saj ima država od železnice vendar največje dohodke. Poleg tega čitamo skoraj vsak dan v naših listih in revijah, da je naša trgovinska bilanca pasivna- Vendar se ne stori ničesar s strani me-rodajnih faktorjev, da se ta kriza ublaži. Baš pomanjkanje vagonov je vzrok, da je naša trgovinska bilanca pasivna, da naš uvoz daleč presega izvoz. Les je eden naših glavnih izvoznih produktov in mnenja smo, da bi morali biti za izvoz lesa vagoni vedno na razpolago. Ce že železniška uprava ne more dobiti vagonov, naj si jih izposodi -proti gotovi odškodnini. Ce bi Imela železnica pri tem izgubo, ki bi bila itak minimalna, bi bilo to opravičljivo, dejstvo pa je, da železnica večinoma zasluži. Kakor čujemo radi pomanjkanja vagonov ljubljanske direkcije ne zadene nobena krivda, ker se le ta potrudi kolikor more, pač pa leži krivda v razdelitvi železniškega parka, v kar je edino kompetentno ministrstvo v Beogradu. Priznati moramo, da je prišla zadeva že tako daleč, da izvoz-fričarji obupujejo. Mnenja smo, da slovenski trgovci plačujemo dovolj davkov, da nas v zadnjem času obremenjujejo z davki raznih vrst in eksploatirajo kolikor morejo In zato odločno zahtevamo, da se uredi vprašanje preskrbe z vagoni, ki je postalo že naravnost evropski škandal. — Razpisana uradniška služba. Ker se na razpis higijenskega zavoda v Ljubljani za mesto računovodje - vršilca dolžnosti ekonoma v n. kategoriji prosilci z daljšo prakso niso odzvali, se mesto ponovno razpisuje z rokom za vlaganje prošenj do 5. julija. — Cehoslovaki v Jugoslaviji se marljivo pripravljajo na proslavo lOIetnice ustanovitve češkoslovaške republike. Slovaki v Petrovcu so že izvolili prireditveni odbor, na čelu s starosto ondotnega sokol-skega društva. Svečanosti se bodo vršile od 4. do 6. avgusta. Udeleže se jih zastopniki jugoslovenske in češkoslovaške javnosti. V Petrovcu bo otvorjena narodna galerija s slikami češkoslovaških narodnih voditeljev. V Stari Pazovi se bo vršila jubilejna proslava 25. oktobra, ko bo položen temeljni kamen za prvi Češkoslovaški narodni dom v Jugoslaviji. — Zanimanje inozemstva za našo rivijero. Letos bo poset naših jadranskih letovišč in kopališč nedvomno rekorden. Kljub slabemu vremenu prihaja dan za dnem več tujcev. V juliju so napovedani številni le-toviščarji iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške, ki prispo deloma tudi v večjih skupinah. V juliju in v avgustu bo polno tujcev ne samo v večjih, marveč tudi v manjših letoviščih. Ravnatelj potniškega urada »Hi* iz Draždan se mudi že delj Časa v Splitu in organizira vsak mesec po dva do tri izlete iz Nemčije. Nemški le tovi -ščarji prihajajo v skupinah po 30 do 60 oseb in si ogledujejo vse dalmatinske kraje. Napovedane so tudi večje ekskurzije iz Bolgarije, katerih se udeleži mnogo bolgarskih književnikov, novinarjev, profesorjev itd. — Iz državne službe. Vpokojeni je arhivski uradnik pri policijski direkciji v Ljubljani Martin N e d o g. — Iz Tržiča. Planinski dom na Kofcah doživi v nedeljo zadnjo fazo svojega nastanka in razvoja. Na kresno nedeljo se namreč blagoslovi mala kapelica, ki stoji poleg doma in se bo ta dan vršila prvikrat v njej služba božja. Posvečanje kapelice bo opravil tržiški župnik gosp. Matija Skrbeč, ki je poskrbel rudi za celo opremo kapelice, v kolikor spada ta k opravljanju cerkvenih opravil. Vso mašno opremo In verfko sliko sv. Janeza Krstni k a je izvršila strokovna učdteliica na meščanski šoli gdč. Antonija Štamcar Jeva. Mašna obleka je slikana s plastično slikarijo na svilo po enotnih motivih, ki so vzeti iz vrste značilnosti naših planin, to so ljubke ovčice in planinske rožice planika, enci-jan m rododendron. Reči moramo, da je delo izvršeno res mojstrsko in da se z enakim ne more postavljati nobena planinska kapelica in prav redka cerkev v naših krajih. Program blagoslovitve kapelice obsega sledeče točke: Na kresni večer se bodo na Košuti in Kofcah krurfii veliki kresovi in igrala bo godba. V nedeljo ob 10. uri bo blagoslovitev kapelice, nato služba božja. Po maši bo velik planinski govor, po tem pa prosta zabava. Sodelovanje so obljubili tržiški In šentanskl pevci, navzoča bo godba na pihala, skratka: obeta se prav vesela nedelja. Slavje se vrši le ob lepem vremenu. V slučaju skrajno slabega vremena se vrši blagoslovitev kapelice na praznik sv. Petra in Pavla. Ker stopi ravno v soboto prvikrat v veljavo polovična vožnja na izletniških vlakih, ki velja tudi za progo Tržič - Kranj, je pričakovati na Kofcah prav velikega obiska. — Glavna skupščina Zveze industrijcev. V petek dne 22. Junija 1928 se vrši v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob 10. uri dopoldne VL redna glavna skupščina Zveze industrijcev. Dnevni red zborovanja obsega poleg računskih zaključkov in letnega proračuna ter volitev v odbor in nadzorstvo, poročilo o poslovanju Zveze, nadalje referate o trgovinski politiki in o socijalni zakonodaji. Na skupščino so vabljeni predstavniki obeh oblastnih odborov, rjubljanskega in mariborskega, potem sorodne gospodarske korporacije ter predstavniki državnih uradov, ki spadajo v gospodarske resore. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 1. do 7. t. *n. je bilo v ljubljanski oblasti 6 slučajev tifuznih bolezni, 78 škrlarinke, 156 ošpic, 5 davlce, 6 še- . na, 2 nalezljivega vnetja možganov, 1 vra-I ničnega prisada in 1 vnetja hrbteničnega mozga. V mariborski oblasti je bilo od 22. do 31. maja 17 slučajev tifuznih bolezni, 73 griže, 57 ošpic, 11 davice, 36 dušljivega kašlja, 8 šena, 3 krčevite odrevenelosti, 2 vraničnega prisada in 1 griže. — Preklicana dražba lova. Dražba občinskega lova v občini Dvoru se preklicuje, ker je srezki poglavar v Novem mestu zakupno pogodbo z dosedanjim zakupnikom podaljšal. — Naši v Nemčiji. Na turneji naših uče-njakov in gospodarjev po Nemčiji Je druga postaja Nurnberg, močna gospodarska postojanka bavarske. Dne 18. Junija 1928 je tam predaval z odličnim uspehom zbornični tajnik g. Ivan Mohorič o temi: »Jugoslavija v svojih odnosa jih z Nemčijo«. — Razid društev. Občni zbor »Društva zasebnih nameščencev Slovenije« v Ljnb-jlani, ki se je vršil 6. t. m. v Kranju, je soglasno sklenil, da se omenjeno društvo prostovoljno raziđe. »Narodna Čitalnica« v Črnomlju se je prostovoljno razšla. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št 59 z dne 20. t. m. objavlja natečaj za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije in natečaj za sprejem gojencev za vojaško obrtno šolo v Kragujevcu. — Mdovdanska konjska dirka v Šent Jerneju na Dolenjskem. Na Petrov dan, 29. junija t. 1-, ob 15. uri se vrši v najlepšem kraju naše Dolenjske, v prijaznem Šent Jerneju običajna konjska dirka. Šentjer-nejske konjske dirke se vrše že nad 60 let. Kakor vsako leto, bo tudi letos dirka zelo zanimiva, ker se tu zbere občinstvo iz vse Slovenije in dirkajo znani konji iz šentjer-nejske okolice. Na razpolago so moderni »suikv - gigi«, ki j!h Je nabavilo dirkalno in jahalno društvo z velikimi žrtvami. Po dirki prosta zabava na dirkališču. Svira novomeška društvena godba. Preko Novega mesta in Brežic ugodna zveza z državnim poštnim avtomobilom, ki odhaja s kolodvora Novo mesto od vlakov iz Ljubljane in Karlovca opoldne, iz Brežic pa od vlakov iz Ljubljane in Zagreba že zjutraj. Ugodna prilika za nakup krasnih šentjer-nejskih konj. Interesenti se vljudno vabijo. — Zdravniški odsek JSS sporoča, da dobe posetniki VI. zleta v Skopi ju kinin brezplačno proti potrdilu (skupno) v zavodu za tropske bolezni — šef dr. Rankov. — Za profilaktično zauživanje kinina zadošča, da se 3. ali 4. dan bivanja v Skoplju vzame 1 g kinina in dan nato pol grama. Kdor bi ostal delj kakor en teden v Skoplju, mora drugi teden zopet profilakso ponoviti na isti način. — Vreme. VčeTaj se je vreme še kisaJo, danes se je pa že obrnilo na bolje in vse kaže, da dobimo zopet vsaj za nekaj dni lepo vreme. Barometer je znatno poskočil in je kazal danes zjutraj 762 mm. Temperatura je znašala 13 stopinj. Včeraj je bilo deževno po vsej državi, samo v Dubrovniku ni bilo dežja, pa še tam so imeli oblačno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Beogradu in sicer 27 stopinj. V Sarajevu je bilo 24, v Mariboru in Splitu 23, v Ljubljani, Zagrebu in Dubrovniku 22 stopinj. Meteorološkega poročila iz Skoplja danes nismo prejeli. — Išče te sreča, um ti je dan, našel Jo bodeš, ak* nisi zaspan! Kje vendar? Na velikem srečolovu narodne prireditve proslave 1701etnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, katera bo v nedeljo dne 15. julija 1928 popoldne na njegovem rojstnem domu v Zgornji Šiški pri Kameniti mizi. 501n V petek ob tričetrt na 12. uro opoldne se bo brala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani maša zadušnica za irnrrlim Pavlom Radićem in dr. Gjuro Basari-čekom. Iz Ljubljane —lj Razobesite črne zastave! Predsedstvo mestnega magistrata je odredilo, da se na vseh mestnih poslopjih razobesijo črne zastave. Pozivamo vse hišne posestnike, naj slede temu zgledu. Ljubljana mora pokazati, da je v taboru onih, ki se bore za svobodo, pravičnost, enakopravnost in kulturni način vladanja v državi. —lj Skrajna posurovelost. Poročajo nam: »Skrajni čas!« Tako je polglasno vzkliknil v svojem zadovoljstvu človek srednje velikost, srednje starosti in navidezno nižji uradnik, ko je včeraj popoldne stopil pred Jugoslovansko tiskamo in na deski za vsakdanje objavljanje »Slovenca« zagledal in začel čitati listek s kratkim tiskanim poročilom o groznem divjaškem poboju hrvatskih poslancev v Narodni skupščini. Pač lahko vsakdo ugane, kake vrste in kake stranke je ta Človek, če je še vreden tega imena, ker ga ni ne sram in strah odobravati tako vse meje presegajoče politično razbojništvo! Tako se huj-ska, vzgaja in zastruplja naše ljudstvo pod vodstvom njegovih žegnanih voditeljev, ki so se prodali za dosego strankarskih in osebnih koristi. Ubogi naš narod, kdaj boš spregledal in se otresel teh svojih gnusnih izdajalcev in brezvestnih izkoriščevalcev! — Eden, ki Je sam slišal. —lj Razpis treh učnih mest na tehnični srednji Šoli v LJubljani z nastopm v šolskem leta 1928-29. Razpisuje se: 1 mesto za matematiko in fiziko, 1 mesto za strojegradbo in 1 mesto za strojegradbo ali elektrotehniko Za prvo mesto pridejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete, za drugo in tretje pa samo inženjeTJi z drugim državnim izpitom (diplomskim). Prednost imajo oni z večletno prakso. — Prošnje, opremljene po Čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 31. julija 1928 pri ravnateljstvu tehnične srednje šole v Ljubljani. —lj Na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani se je vršil od 9—19. junija t 1. pod predsedstvom zavodnega direktorja g. Josipa Pipenbacherja višji tečajni izpit. Od 30 maturantov je izpit napravilo 28, in sicer 2 z odličnim, 7 s prav dobrim, 14 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom, dva pa imata ponavaljalni izpit iz enega predmeta. Zrelostni izpit so napravili sledeča pripravniki (-ice): Antosieuicz Milan iz Rovinja, Bežan Dragotki iz Prestranka, Bricelj Marijan iz Gorice, Ozurda Vladimir iz Trsta, Čuček Emdlijan iz Roncogna, Gosti Pavel iz Ljubljane, Halas Danjel iz Črelšev-cev, Ham Božidar iz Ljubljane, Kozina Branko iz Ljubljane, Kraigher Uroš od sv Trojice v Slov. Goricah, Leskovlc Bogomir z Dunaja (z odliko), Lipovšek Marijan iz Ljubljane, Manireda Branko iz Ljubljane (z odliko), Mančec Matija iz Lipovcev, Pipan Leon iz Kremi j a pri št Janžu, Poiak Ivan iz Dol pri litiji, Porovce Ivan fe Novega Vodmata, Repe Oskar iz Ljubljane, Srareč-nik Ivan iz Ljubljane, Sesula Alojzij Iz Tratne pri Grobelnem, Škerlak Vladimir iz Budimpešte, Škrabar Franc iz Ljubljane, Varga Jožef iz Bogojine, ZnidarSČ Ludvik iz Žužemberka, BabSek Ana iz Štepanje vasi, Berger Elizabeta iz Murske Sobote, ŠušterSč Vanda iz Trsta in Strle Olga Iz Gorice. —lj Znižanje obrestne mere Mestne hranilnice ljubljanske. Mestna hranilnica ljubljanska razglaša po § 8. svojih pravil, da zniža s 1. Julijem vlogam, vezanim na tri mesece, obrestno mero za H<%> z veljavnostjo od L oktobra 1928. —lj Anketa o načrtni novega vinskega zakona. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sklicuje anketo o načrtu novega vinskega zakona, ki se bo vršila jutri ob 10. dopoldne v pritlični sejni dvoTani zbornice. —lj Plenarna seja zbornice za TOI v LJubljani. V sredo 27. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo vršila v zbornični dvorani Javna plenarna seja zbornice za TOI s sledečim dnevnim redom: Zapisnik plenarne seie 15. marca 1928, poročilo predsednika, poslovnik, vprašanje državnih monopolov, vprašanje preskrbe Slovenije s soljo, poročilo o izjavi, podani o načrtu zakona o državnih trošarinah, poročilo o načrtu novega kon-kurznega reda, vprašanje detajlnega potovanja in krošn jar jenja, predstavka zbornice glede nove uredbe za nabavljalne zadruge državnih nameščencev, vprašanje odpiranja in zapiranja obrtovališč, poročilo odbora za sestavo pravilnika zavoda za pospeševanje obrti in samostojni predlogi. —lj Razstava kiparske, rezbarske in keramiške šole bo odprta samo od 23. do 25. junija. Ravnateljstvo tehniške srednje Šole uljudno vabi vse prijatelje strokovnega šolstva, da si to razstavo ogledajo. —lj Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes izvrstni dunajski velefilm »PrateT-mitzi«. V glavnih vlogah: Igo Sym, Annv Ondra in Nita Naldi. Predstave ob 16.30 in ob 21. uri. —lj Snaženje uradnih prostorov davčne administracije v Ljubljani se vrši v dneh 25., 26. in 27. junija t. 1. V teh dnevih se za stranke ne bode uradovalo. —lj Iz mestnega središča TM. V soboto se bo vršila seja širšega odbora. Ker je ta seja najbrže zadnja pred abstinentskira kongresom, vabim vse sestre in brate odbornike, da se je sigurno udeleže. Seja bo točno ob 18. v Akad. kolegiju. — Tajnik. —lj Nabavi jalna zadruga državnih nameščencev v LJubljani opozarja svoje člane na občni zbor, ki bo v petek 22. junija t. 1. ob 19. uri v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. 503n —lj V društvu »Soča« v LJubljani se vrši v sredo 27. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu pri »Levu< na Gosposvetski cesti Vil. Tedni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. »Sočani«, dolžnost Vaša je, da pridete vsi brez izjeme. — Predsedstvo. 502 —lj Salomon Lleberman je bil v LJubljani? Poročil smo že o veliki tatvini na Holandskem, kjer je bančni uradnik Salomon Lieberman poneveril 3 milijone ho-lar.dskih goldinarjev, t. j. v naši valuti okoli 66 milijonov dinarjev. Ljubljanska policija je prejela o Llebermanu vse podrobne informacije in slike, katere je takoj razmnožila in jih poslala vsem ljubljanskim bankam, ker se je baje Lieberman zatekel v Jugoslavijo. Zanimivo je, da so Lieberman a spoznali uradniki dveh ljubljanskih bank, v katerih je skušal dvigniti tuje valute in sicer še predno je policija obvestila banke. V neki večji banki je zahteval angleške funte. Uradniki so pozneje, ko so imeli Lieberraanovo sliko v rokah, dognali, da je bil tujec, ki je zahteva! angleške funte, na las podoben zasledovanemu sleparju in da je bil najbrž Lieberman sam. —lj V znamenja kolesarskih nesreč. Včerajšnji dan je bil v znamnju kolesarskih nesreč. V mestu se Je pripetilo več nesreč, od teh ena težka. Težja nesreča se je pripetila snočl na Aleksandrovi cesti. Ključavničarski vajenec Herman Preska r. zaposlen pri ključavničarskem mojstru Mar-tinčiču na Rimski cesti, se je peljal po Aleksandrovi cesti. Na gladkem in spolzkem asfaltu mu je spodrsnilo in padel je s kolesa na pločnik. Priletel je tako nesrečno na glavo, da je nezavesten obležal in so ga morali prepeljati v bolnico. — Na Tržaški cesti je neki kolesar podrl in povozil Franci ško Bergantovo, ki se ji je pri padcu močno odri a koža na rokah. — Včeraj popoldne je vozil po Upičevi ulici v smeri proti Zaloški cesti precej naglo dijak Vilko Janša. Na križišču ceste je zavozil v avtomobil tovarne »Saturnus«, ki je baš pri-vozjil z nasprotne strani in padel pod voz. K sreči je šofer vozil počasi in je avto takoj ustavil, tako da dijak razen prask ni odnesel nobenih poškod. — Na Poljanski cesti pa je padel s kolesa pod neki voz elektromonter Ivan Valant z Dobrave pri Vintgarju. Pri padcu se je precej poškodoval. Pisane zgodbe iz naših krajev Velik vlom v Zagrebu. — Pijanci napadH lokomotivo. — Zločincu na sledu* — Smrtna nesreča v Zagrebu, - Ugledna Američanka v Zagrebu. — Še o aferi s šoferskimi izkaznicami — nil. Ta prijava je taikoj vzbudila sum, da ie posestnik malega otoka nemara žrtev strašnega zločina na obaH. Policaja je uvedla preiskavo v tej smeri. Posestnik je baje imel mnog sovražnikov, ker je bil čudak in zelo strog in brezobziren napram vsem, ki so posegali v njegovo posest V Zagrebu je neznan zlikovec vlomil v trgovino Zoltana KeMcaja na Jela-čičevem trgu. Poticija ie uvedla preiskavo in ugotovila, da je vlomilec prišel v poslovalnico, preden so k> zaprli. Skril se je v trgovino in ko so jo zaprli, je vjomil v blagajno ter odnesel večjo vsoto denarja. Policija ie tudi ugotovila, kje se je vtomflec skril. Za skrivališče mu je služil velik zaboj. Po vlomu je vlomilec skušal odpreti vrata trgovine od znotraj. Ker se mu pa to ni posrečilo, se je spustil skozi okno na dvorišče in odtod pobegnil skozi glavna vrata na ulico. Zaslišana je bila prva hišnica, ki je izjavila, da je dala popoldne na dan vloma slugi ključ od glavnih vrat, katerega je ta kmalu vrnil. Zato je policija sumila, da je sluga odprl glavna vrata in tako omogočil vlomilcu beg z dvorišča. Sfugo Lesičfca so zaslišali. Izjavil je, da je šel na dvorišče po dvokolico, katero je posodil nekemu prijatelju. Nadalje se je zapletel v razna protislovja in so ga takoj aretirali. Pri preiskavi njegovega stanovanja so našli tudi 3400 Din. Sluga ni mogel povedati, kako je prišel do tega denarja. Slednjič je vse priznal. Povedal je, da se je zadnje čase družil z zločincema Nikolom Skokom in Brankom Matešanom. Ko je Skok zvedel, da ima trgovec Kelkaja v blagajni vedno denar, je prosil slugo, naj mu omogoči vlom v trgovino. Lesički se je dal pregovoriti in je spustil zločinca v trgovino ter pustil glavna vrata odprta. Drugi dan je vlomilec prinesel slugi 3400 Din nagrade, ker mu je omogočil vlom. Policija je hotela aretirati Skoka in Matešana. Oba sta pa slutila nevarnost in sta pobegnila. Policija ju zasleduje. Strojevodja Gjuro PapeŠ je opazil neke neznance, ki so tekali po progi na postaji Zavrtnice. Vlak se je že bližal razgrajačem na progi in strojevodja je dajal varnostna znamenja. Ker se pa le niso umaknili s tračnic, je ustavil vlak. Gruča pijancev je obkolila lokomotivo in ko jih je strojevodja ozmerjal, so pobrali kamenje ob progi in začeli bombardirati lokomotivo in strojevodjo. Srojevodja je klical na pomoč. Prišli so železničarji, ki so tri pijance ujeli, nekaj jih je pa pobegnilo. Vsi trije so delavci na železniški progi. Izjavili so, da so popivali v gostilni in izpili 7 1 vina. Zanikajo, da bi bombardirali lokomotivo in strojevodjo. Poškodbe na stroju in lahka poškodba strojevodje pa pričajo, dia so pijanci prav resno napadli vlak in strojevodio s kamenjem. * Nedavno smo poročali o strašnem zločinu v sušaški luki, kjer so našli sledove krvi, obleke in šop krvavih las. Zločinec je svojo žrtev, za katero se še ne ve. ali je ženska ali moški, umoril na obali in jo vrgel v morje. Policija je zaman iskala zločinca. Včeraj je pa neka ženska prijavila redarstvu na Sušaku, da je njen mož nenadoma izginil. Napotil se je na Sušak in se ni več vr- Če gre žena na letovišče... Zakonski možje se čez poletje radi iznebe svojih boljših polovic, ki jih pošljejo na počitnice, sami pa uživajo doma zlato svobodo. Toda pogosto se pripeti, da se boljša polovica nepričakovano vrne in zaloti moža, ko skače čez zakonski plot. Taka pikantna storija se je odigrala v nekem češkem mestu, kjer sta se mlada zakonca za nekaj tednov ločila. Ona je odpotovala na letovišče, on je pa ostal doma, Češ, da ima nujne opravke. Žena se je lečila in ko je bila zdrava, se je vrnila in sicer prej, preden jo je mož pričakoval. Morda ji je zmanjkalo tudi denarja, aH pa je zahrepe-nela po možu tako, da ni mogla več ostati na rxčitmcah. S kolodvora se je odpeljala naravnost domov. Toda stanovanje je bilo zaklenjeno. V sobi je gorela luč in psiček je srdito lajal. 2ena je trkala in zvonila, a nihče se ni oglasil. Sluteč nesrečo je hitela na policijo in sporočila, da se je njenemu možu najbrž kaj zgodilo. Službujoči uradnik si ni znal pomagati, kajti pozno ponoči ni imel pri rokah stražnikov, da bi jih poslal z obupano ženo na dom. Svetoval je dami, naj poklice na pomoč gasilce. In res je žena telefonirala gasilskemu društvu, ki je takoj prihjitelo misleč, da gori. Ko so pa gasilci zvedeli, da je treba odpreti samo stanovanje, so postavili lestvo k oknu in najbrabrejši gasilec je splezal po nji. Pred hišo se je zbrala množica radovednežev, ki so napeto pričakovali izida te zanimive gasilske vaje. Gasilec je odprl okno in malo je manjkalo, da od presenečenja ni felebnil z lestve na tla. Skozi odprto okno je namreč pomolil nadebudni soprog glavo in začudeno vprašal, čemu lezejo gasUci v njegovo stanovanje. Žena je bila vsa srečna, videč, da je mož živ in zdrav. Toda jojf prejod! Kmalu se je izkazalo, da je mož v objemu svoje ljubice tako trdno zaspal, da ni slišal zvonca in trkanja. Mož je bil namreč po poklicu režiser in po skušnji, ki se je zavlekla pozno v noč, je povabil lepo igralko k sebi na dom, češ, da Htbfco prenoči pri Včeraj se je pripetila težka nesreča v Culincu pri Zagrebu. Delavec Alojz Drame, rodom iz Roginske Gorice, je bil zaposlen pri novi zgradbi. Blizu njega je neki Bosanec pokrival streho drvarnice. Bosanec je med delom prosti Drameja, naj mu prižge cigareto. Delavec se mu je približal, tedaj se je pa velika baraka podrla in pokopala pod seboj oba delavca. Prisotni delavci so priskočili obema ponesrečencema na pomoč in ju potegnili izpod tramov. Bosanec je bil popohioua zdrobljen in je kazal le malo znakov življenja. Drame je odnesel lažje poškodbe po vsem telesu in zlomljeno desno roko. Oba je rešilni voz odpeljal v bolnico. Bosanec je med prevozom umrl. Njegove identitete niso mogli dognati. * V Zagreb so prispele tri ugledne Američanke, profesorice iz Detroita. Zanimajo se za hrvatsko prosveto in kulturo. Obiskale so vse šole, kjer jih je deca sprejela v narodnih nošah. Otroke v narodnh nošah so tudi slikale s filmskim aparatom za velik propagandni film v Ameriki. PosetiJe so tudi kulturna in pevska društva, kjer so jim zapeli hrvatske narodne pesmi. Čudile so se lepoti teh pesmi in izjavile so, da popišejo svoje vtise v ameriških novinah, Izjavile so tudi, da so jim v Ameriki prigovarjaH, naj ne obiskujejo tako divje in nekulturne države, kakršna je Jugoslavija. Žal, bodo Američanke po lepih vtisih na Hrvatskem tudi o tem prepričane po včerajšnjih krvavih dogodkih v našem parlamentu. Preiskava v šoferski aferi v Zagrebu, ki je dvignila precej prahu, se bliža koncu. V kratkem pridejo krivci pred sodišče. Že sedaj, predno je afera prišla pred sodnike, je imela dve usodepolni posledici. Prva je poskus samomora žene lastnika šoferske šole Mlinarica. Mlinaric je, kakor smo že poročali, izdajal šoferske izkaznice proti vsem zakon, predpisom. Mlinaričeva leži še vedno v bolnici in Še vedno ni izven nevarnosti. Druga posledica afere s Šoferskimi iz-kazriicarni je odlok velikega župana primorsko - krajiške oblasti, s katerim se preglašajo vse šoferske izkaznice, k! jih je izdala šoferska šola na Kaptolu, zia neveljzavne in jih bo policija zaplenila. Tako je prišlo ob šoferske legitimacije 50 šoferjev, ki so izdali za izkaznice precejšnje vsote dentria. Narodne novine so objavile odredbo, ki poživlja vseh 50 šoferjev, naj oddajo v roku 14 dni svoje izkaznice pri velikem županstvu. Vsi šoferji so vložili tožbo proti šoferski šoli na Kaptora. zaradi prevare. njem, da ji ne bo treba hoditi daleč domov. Igralka je sprejela to ponudbo in prenočila pri gostoljubnem režiserju, ne da bi slutila, da se njegova žena nepričakovano vrne. Lahko si mislimo, kako je varana žena zagodla svojemu podjetnemu možičku. Iz Celja —c Vest o strahovitem dogodku v Narodni skupščini je prišla v Celje zgodaj popoldne. Bliskovito se je razširila po mestu. Prebivalstvo ni moglo sprva verjeti, prihajale pa so vedno nove vesti, ki so potrdile resnico. Napravila je globok vtis in vse ie obsojalo zločinskega velikosrbskega morilca. Posebna izdaja »Slov. Naroda*, ki je dospela v Celje ob pol 5. uri, je bila takoj razprodana. —c Odšel Je na novo službeno mesto v Ljubljani dolgoletni šef celjske progovne sekcije inž. g. Ciril Peteržela. Bil ie pri nas obče priljubljen in mu želimo na novem služlbenem mestu mnogo uspeha. —c Iz sodne službe. Pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Celju g. Anton Zor k o je imenovan za višjega pisarniškega predstojnika pri istem sodišču. —c Umrla je v celjski bolnici 161etna gdč. Dota Tomi jenovič iz Lovinca v Dahnadji. —c Uprava javne bolnice v Celju razpisuje za drugo polletje 1928 dobavo kruha. Ponudbe je vložiti na upravo do 23. junija opoldne pri upravi. —c Višji tečajni Izpit na celjski realni gimnaziji se je zaključil 18. t. m. Maturiralo Je 16 kandidatov in 7 kandidatinj. Izpit so vsi položili uspešno. —c Kino Gaberje ie nehalo s predstavami radi pozne sezije. V dvorani se prične septembra sokolska telovadba. —c Zlet celjske sokolske župe se vrSi v nedeljo, dne 24. t. m. v Šostanjlu. TamoŠmje Sokolsko druttvo proslavi isti dan tudi svojo dvajsetletnico. Odhod iz Celja z jutranjim vlakom. —c Precej tujcev se ie nahaja v našem mestu. Pridno se poslužujejo savinjskih kopeli, pa tudi izletov v lepo okolico. Ali ste že član Vodnikove dražbe? Stran 4. *SCOS:ENSKI NAROD« dne 21. junija 1928. štev. 141 Edgar VVallace; TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. »Tak vtis vzbujata,« je poročal Gonsalez, ki je šel sondirat teren, »kakor da bi opazovala prešiče, ki jih koljejo, in kakor da uživata sleherno minuto takega prizora. Ivan Pfeiffer je eni. Sven Gurther drugi. Oba sta v Nemčiji ušla krvniku: oba sta bila obsojena na smrt. Neusmiljena sta oba ko volkova. Nečloveška.« »Trojica« se je, kakor navadno, spravHa na kazenski zakonik in je, kakor navadno, našla, da so polioioi zvezane roke. Le če bi biilo mogoče zakone obiti, bi te ljudi mogli izgnati iz dežele, a zakone obiti ni lahko stvar. Kakor je vse kazalo, jih ni bilo nikjer mogoče zagrabiti. Svoje dni ie enega od njih tožila neka ženska, ki sama ni bila na glasu poštene državljanke. Prišlo je do preiskave, toda nedostajalo je dokazov. Vrhu vsega je značaj tužiteljice izključeval vsako obsodbo in policija je morala odnehati. Toda odnehal ni nekdo drugi. Nekega jutra, malo pred soho.rlim vzhodom, je stražnik, ki je patru^iral ob kan a In, zaoul popadljivo renčanje. Menil je, da renči kak pes. Toda na-mestu psa je zagledal na eni onih ozkih poti, ki vodijo k bregu kanala, nekega moža. Bil ie privezan h kolu na ograji m njegova pleča so kazala sledove biča. Nekdo ga je bil po noči ustavil, ko Še na bregu zasledoval ženske, ga zvezal in pretepel. Pet in dvajset udarcev! Fokfldcajni strokovnjak je iziaviH. da je za bičanje sluz H devet erorenati škorpijon, kakršne rabi policija. Scotland Yard. radoveden in meza-upen kakor vedno, je poklical »tri pravičnike«. Toda oni so mu postregli z nei:zrK>dib%iirni alibiji. Tako je Sven Gurther ostal nemaščevan — vendair se je od tedaj skrbno izogibal poti ob ■kanahi. V Oberzohnovi hiši je biilo nekaj sob, ki so bile dostopne samo njemn. Danska s'lužkinja je kuharici tožila, da je nekoč iz ene tistih sob prihajal val toplega, okuženega zraka in da je potem kašlgala celo uro. ko je Šla mimo sobe in je iz nje stopil dr. Oberzohn. Potem je bila še neka druga soba. v kateri si je doktor uredil pravcat rasni aparatov: galvanizaciiski stroji, električni stroji, starejši in več rabljeni od onih, ki jih je Miraoela videla za svojega kratkega bivanja v Citv - Roadu. dalje stroj za utekočinjenje zraka, ne baš najmodernejše konstrukcije, tod-a še dobro porab en. Oberzohm za čuda ni bil doktor medicine, tudi ne kemirje. Bil je doktor filozofije in prava. Z eksperimenti, ki jih je tu delal, je jahal svojega najljubšega konjička — konjička, ki ga je jahal že od rane mladosti. Nekega večera je sedel v svoji mrki sobi, čital iz drobno tiskane in do sleherne podrobnosti že predelane knjige nekega nemškega filozofa in mislil pri tem na nekaj čisto drugega. Čeprav je bik) solnce zašlo, so gardime in zastori bila spuščeni: v kamanaHe prasketal ogenj in polwattne žarnice so širile dnevno svefjlo-bo. Tisti mah je telefonski zvonec ipre-trgal tišino. Oberzohn je vzel sloišalo in nekaj zagodmjal. »Tako!« je deijal naposled itn zinil tuca t besed v svoji tuje zveneči angleščini. Odložil je knjigo, odkrevsal v plišastih copatah iz sobe in dvakrat pritisnil na gumb zvonca pokraj kamina. Gurther je vstopil brez glasu. Bil je zamazan, neobrit. Koničasta brada in kratka gornja ustnica sta bili modrikasti od ščetin. Srajca, ki mu je silila izpod telovnika, je bila na prsih umazana in ob robu skoro črna. Stal je strumno, v očeh, ki so se upirale nekam nad doktorjevo glavo, mu je igral bedast nasmešek. Dr Oberzohn je pogledal iznad knjige. »Želim, da se nocoj preoblečete v klubskega gentlemana.« Govoril je v tistem trdem severno-nemškem narečju, ki si ga Švedde tako naglo prisvoje. »Da, gospod doktor.« Možak se je odstranil. Dr. Oberzohn je iz kdo ve katerega razloga črtil Nmece. f3nako tudi Gurther in Pfeiffer; le-ta je bij poljskega pokol en ja, po držav-janstvu pa Rus. Gurther je sovražil eNmce, ker so naskočili malo jetnišnico v iltstadtu. da bi ga linčali; policijski psi so biii namreč izsledili truplo umorjene Siedlitzo-ve. Najbrže bi takrat ne bil odnesel cele kože, če bi ne bilo zelene policije, ki je vohala revolto komuaistov. razpršila množico in poslala Gurthra peš in v spremstvu eskorte v bližnje, večje mesto. Tistih dveh stražnikov, ki sta ga spremljala niso nikdar več videli. Gurther se je dve leti pozneje ca tajin-stven način zopet pojavil na Angleškem; imel je pravilno izpolnjen potni list. Nihče ni vedel, da ie Gurther. Toda vedel je Leon, vedel je Man-fred, vedel je Poiccart. Takrat, ko je bil izbičan, se njegovi kaznovalci dolgo niso mogii odločiti »Najbolje bi bilo, da mu tako dolgo tiščimo glavo pod vodo. da se utopi,« je takrat dejal Leon. O tej točki so mnogo razpravljali, zavrgli je pa niso morda iz kakih sentimentalnih ali moraličnih razlogov, nego zgolj zato, ker se jim stvar ni zdela umestna. Gurther je prejel odmerjene udarce in ni nikdar zvedel, kako blizu je bil takrat umazani črni vodi kanala. Dr. Oberzohn se je zopet zatopil v čitanje: mikavna knjiga, ki je razpravljala o človeški duši, o nsumrjivosti in o času. Bil je baš pri analizi pojma večnosti, ko se je Gurther pojavil; oblečen je bil po vzoru klubskih gentlemanov. Suknja se mu je brezhibno prilegala; srajca in telovnik sta bila natančno uo predpisih, takisto bela prsa, zlikane hlače, rne-tuljčkasta kravata in ovratnih s krajci. »Zelo dobro!« Dr. Oberzohn ga je počasi premeril od vrha do tal. »Dobro; samo srajčni gumbi morajo biti biserni in ne iz biserne matice. In verižica pri uri ni več moderna; nihče je več ne nosi. Klubski gentleman ne razkazuje nakita. In potem, mislim, malo brk ...« »Da, gospod doktor!« Gurther, ki je bil svoje čase gledališki igralec, je odšel. Ko se je vrnil, ni bilo več gumbov iz biserne matice, na njihovem mestu so se lesketali mali biseri, in tudi verižice ni bilo več videti na prsih. Pod nosom so mu vzrastli majhni brki, ki so bili tako naravni, da jim celo Oberzohn, ki jih je zelo kritično motril, ni imel ničesar očitati. Doktor je vzel iz listnice tri nove bankovce. »Vaše roke. prosim!« Gurther je stopil tri korake bliže, obstal, udaril s petami in pokazal roke v presojo. »Dobro. Poznate Leona Gonsaleza? Pride na umetniški ples. Ne bo v kostumu. On je tisti, ki vas je izbičal.« »On je tisti, ki me je izbičal,« je mirno ponovil Gurther. Nobilova ekspedicija še ni rešena Naša včerajšnja vest preuranjena. — O hidroplanu «L ni nobenega sledu. — Edina nada je Amundsen. Lathan > Vest, ki smo jo priobčili včeraj o rešitvi generala Nobila in njegovih spremljevalcev, je bila preuranjena. Prejeli smo jo v jutranjih urah iz Gradca in ker je bil takoj nato ves telefonski promet z inozemstvom ustavljen, se nismo mogli prepričati, koliko je resnice na tem, da je Amundsen rešil Nobilovo ekspedicijo. V resnici je položaj italijanske polarne ekspedicije še vedno zelo kritičen in nihče ne more vedeti, ali se posreči rešiti peščico ljudi, ki se bore tam daleč na severu z elementarnimi silami, ali pa jih čaka ista usoda, kakor je zadela že celo vrsto polarnih raziskovalcev. Poročali smo že, da žene morje ogromno ledeno goro, na kateri je obtičala Nobilova skupina, v toplejše vode. Zajel jo je očividno tok, ki je odnašal pred 34 leti tudi Nansenovo ekspedicijo, Nobile je sam sporočil, da je začela ledena gora v toplejših vodah pokati in razpadati. Obenem je sporočil, da divja nad polarnimi kraji strahovita nevihta. Taborišče ekspedicije je vihar uničil in ledena gora vedno bolj razpada. Iz tega bi se dalo sklepati, da je zaneslo Nobilovo skupino v obmejni pas med ledeniki in masami ledu. ki se neprestano premikajo. Nobilovo skupino zanaša proti jugu odnosno proti jugovzhodu. Koncem maja nastane v arktičnih krajih doba tajanja, v ledenih gorah se pojavijo široke razpoke in cela jezera, o katerih govori tudi Nobile v svojih zadnjih radiobrzojavkah. Rešitev s hidroavijonom bi bila mogoča. Pač bi pa nastala kritična situacija, če bi se začela ledena gora, na kateri je obtičala Nobilova skupina, v toplejših vodah naglo tajati. Vse kaže, da do tega ne pride, dasi so Nobilova poročila zelo pesimistična. Dejstvo, da sta dva aeroplana malone dosegla taborišče in da je Nobile enega celo videl, vzbuja nado, da se bo posrečilo nesrečno ekspedicijo rešiti. Rešitev je po splošnem prepričanju v prvi vrsti odvisna od Amundsena, ki mu ves svet priznava, da je največji strokovnjak v raziskovanju polarnih krajev. Iz Osla poročajo, da o francoskem hidroplanu »Latham«, ki je startal na Spitzbergih k poletu nad polarne kraje, še ni nobenih zanesljivih vesti. Po splošnem prepričanjn je krenilo letalo naravnost nad severovzhodno zemljo in začelo takoj iskati Nobilovo ekspedicijo. Ruski lomilec ledu »Maligin« je že preplul 74. stopinjo severne širine in nadaljuje pot proti rtiču lady Leighsrrrithove. Na krovu drugega le-dolomilca »Krasina« je tudi znani poznavalec Spitzbergov Adolf Hoel. Temperatura je v arktičnih krajih okrog Spitzbergov zadnje dni zelo padla, kar ovira letalce v iskanju Nobilove ekspedicije. Letalca Larsen in HoLm sta takoj, čim sta zvedela, da ju je Nobile opazil, ponovno startaia in sicer na enem letalu. Toda vrnila sta se brez uspeha. Takoj za njima je odletel italijanski pilot Maddalena, ki se je po brezuspešnem iskanju Nobilove ekspedicije vrnil, pač pa je dosegel delni uspeh na drugem poletu, ko je vrgel Nobilu in tovarišem zalogo živil in opreme. Pristati ni mogel, ker v bližini ni bilo primernega terena. Po zadnjih vesteh so se začeli bati tudi za usodo francoskega hidroplana, s katerim sta poletela Nobilu na pomoč pilot Guilbaud in Roland Amundsen. Geofižični zavod v Tromso je sicer pre- stregel radiobrzojavko pilota Guilbau-da, toda na svoje klice radiopostaja od hidroplana ni dobila nobenega odgovora. Norveški strokovnjaki pravijo, da se katastrofe ni bati, ker ni verjetno, da bi se tako dobro konstruiranemu letalu kaj pripetilo. Zračna pot od Tromso do Nobilovega taborišča znaša samo 1100 km, dočim znaša akdiski radij Guilbau-dovega letala najmanj 4.000 km. Nobile je javil parniku »Citta di Milano«, da bi tatroplan lahko pristal v bližini njegovega taborišča. V Leningradu je bil otvor jen v torek aeroarktični kongres, katerega se udeležujejo Nansen, Bruns in mnogi drugi inozemski učenjaki in polarni raziskovalci. V pogovoru z ruskimi novinarji je Nansen izjavil, da je po njegovem mnenju mogoče rešiti Nobilovo ekspedicijo. Nansen se zanaša najbolj na pomoč., ki jo lahko pričakujejo nesrečneži od ruskega ledolornilca Krasina«. Po Nansenovem prepričanju je zakrivila Nobilovo kaUstrofo slaba konstrukcija zrakoplova »Italie« Tudi Nansen se strinja z nemškimi inženjerji, ki so takoj po startu »Italie« v Milanu svarili Nobila, naj se raje vrne, češ, da njegov zrakoplov nikakor ni sposoben za polet na severni tečaj. Nansen sam poleti prihodnje leto na severni tečaj z zrakoplovom, ki ga zgrade v Nemčiji in ki bo konstruiran in opremljen tako, da bo lahko kljuboval vsem zaprekam in nevarnostim poleta nad polarnimi kraji. Neki nemški novinar je posetil nedavno v Rimu bivajočo rodbino generala Nobila. V pogovoru z Nobilovo sestro je zvedel, da je prispela z Nobilovo ženo iz južne Italije v Rim, kjer dobiva vest o bratovi ekspediciji neposredno iz vojnega ministrstva. Nobilova sestra in žena sta trdno prepričani, da se posreči rešiti nesrečno ekspedicijo. Z materjo je prispela v Rim tudi llletna Nobilova hčerka Marija, ki je prepričana, da se oče kmalu vne v naročje rodbine. Nobilova žena Carlotta hodi dan za dnem v cerkev in moli za svojega moža. Sirota je že vsa izmučena in izčrpana, ker po cele noči ne zatisne oči. Podrobnosti o novem preko-oceanskem glrjo. Tu namerava iz Southamptona leteti v Newyork. Misel, da jo je Erhar-tova prehitela, ji je precej zagreniJa življenje, rekla pa je, da hoče biti vsaj prva le talka, ki poleti iz Evrope v Ameriko. Ce se pa ne bo preveč požurila, jo utegne doleteti drugo presenečenje. Erhartova ie namreč izjavila, da n! izključeno, da se vrne rudi z letalom v Ameriko im da še enkrat tvega prek o-oceiraski polet. Da je imela Erhartova na prekooceanske m poletu precejšnjo srečo, priča že dejstvo, da je letalo prispelo na cilj, odnosno pristalo v Angliji v zadnjem hipu. Če ne bi dosegli kodnega, bi bili izgubljeni, kajti letajo je imelo s seboj goriva samo še za 15 km, torej jedva za pet minut poleta. Pilot Stulz je izjavil novinarjem, da je bil polet zelo težaven. Pri startu so imeli sicer lepo vreme, toda kmalu nad oceanom so zašli v gosto meglo ?n dež\ ki jih je spremljal malone vso p-ct. Radi megle je bila orijentacija otežkočena in zato so morali na pomoč opetovano pozvati parnike, ki so jih opazili na morju. Motorji so vso pot brezhibno funkcionirali. poletu Živimo v dobi prekooceanskih poletov in zato ni čuda, da govori ves svet samo o novih letalskih podvigih, da so vsi listi polni poročil o poletjih in da se dan za dnem pojavljajo nove zvezde in korifeje na polju letalstva. Med te spada nedvomno tudi ameriška ie-talka miss Erhartova, ki je na svojem letalu »Frieiudshiip« prva preletela ocean, o Čemur smo že včeraj ooročaili. Vest o posrečenem poletu le talke je vzbudila v Ameriki nepopisno navdušenje. Vsa Amerika je v zastavah, povsod se živahno razpravlja o novem prekoocenskem poletu in vsi Američani so navdušeni, da je prva ženska, ki je preletela ocean, Američanka. Kakor smo že poročali, se je k prekooceanskemu poletu pripravljala tudi druga ameriška letalka, miss Ma-bel Boli, čije letalo je bilo v St. Johnu na Novi Fundlandski že pripravljeno. Čim je Bollova zvedela, da se je Er-hartovi polet posrečil, je resignirala na prekooceanski polet. Vrnila se bo nazaj v Newyork, kjer bo dala letalo naložiti na parnik in ga prepeljati v An- kij u i najboljše, na]trajnejše, zato najcenejše! Ženske ljubijo zločince Med senzacionalnim procesom proti pariškemu draguljarju Mestorinu, ki ie umoril d ragu lij ar j a Trnphema, se je zopet pokazala senzacij željna duševnost v pravi luči. To je isti pojav nekakega sadizma ali perverznosti, kakor so ga opazovali na Češkoslovaškem med razpravo proti morilcem Margite V6-rosmarthyjeve. Histerične ženske zelo rade hodi'io k porotnim obravnavani, kjer vzdihujejo in pomilujejo obtožence, v katerih vidijo največje umake. Morilec Mestorimo je bil obsojen na dosmrtno ječo, ki jo bo odsedel na Vražjih otokih. Takoj po obsodbi so ga odpeljali v kaznilnico, kjer se mu pa godi baje zelo dobro. V zaporu se je že zredil in človek bi ne verjel, da se more zločinec počutiti v ječi tako dobro. Mož se kratkočasi s Či-tanjem ljubavnih pisem, ki jih dobiva iz Pariza, iz Francije in celo iz inozemstva. Vsak dan dobi najmanj 100 ljubavnih pisem, ki jih mora seveda prečita ti tudi ravnatelj kaznilnice. Morilec se z ljubavnim! pismi zabava, ravnatelj kazniilnice pa preklinia prismojene ženske, ki kar nore za Mestorinom. Neka Američanka je pisala Mestorinu, da ga ljubi in da ga hoče osvoboditi. Pripravljena je najeti letalo in odpeljati morilca z Vražjih otokov, kamor bo v kratkem prepeljan Policitjski ravnaterj je bil radoveden, kakšna je ta romantična Američanka. Povabil jo je na pooijsko ravnateljstvo in ugotovil, da ima opraviti s prijetno bogato damo, ki se je v elegantnega zločinca do ušes zaljubila. Toda na policiji so ji izbili ljubezen iz glave in ji svetovali, naj čim prej izgine iz Pariza. Celo pre-2?identa Doumerguea ženske neprespano bombardirajo s pismi, v katerih prosijo, naj Mestorinu spregleda kazen. K. maa št. 25.941/2?. ret IX. I20* Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddaio naoraue mmmm kana* na Kette-Murnovi cesti, med Prisojno ulico in Vilharjevo cesto. Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri Mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do p^ika. dne 6. [ulite 1^28 dc 11. ure dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci in načrti Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. iuniia 1928. Šivilja za damske oblek« in perilo išče službo; evemt- zre š*v*t v trgovino s petitom. Nastop lahko tako] aH s 1- Julijem. — Ponudbe pod cFridna im po5teua/l206» na opravo cSlov. Naroda*. Bukova drva suha, ponudite prota takojšnjemu plačilu — družbi »Mrlja liana. Vilharjeva cesta. Uub- 1204 Opremljeno sobo svetlo, zračno, z eJektrčno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu v Rožni dolini. Mesečna najemnina z zajtrkom Dm 300. — Ponudbe pod «MJr/1200» na upravo cSlov. Nar.». Davna dražba. Dne 22. junija 1928. ob 8 uri se bodo prodajali na Dunajski cesti 14. v skladišču na dvorišču na dražbi >prema za trgovski lokal, večja množina slamnikov, klobukov, čepic, svila, trakov, baržuna, raznih okra-skov itd._______ sa^^er:SJga^^gssrgHr3EgHBaHSsae Ocarinjen je rseto a voznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi Utro, skrbno ki po oalniž* tarifi RAJ KO TUR K. carinski posrednik. LJUBLJANA, Masa. rykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračuna wmt* carine po meni dektariraoeea blaga In vse Informacije brez- _platno 51-1 Ivan Genussi pleskarstvo In (lcarstvo Igriška ulica 10 Za delo te lam ČL — Cene nizke! 59-T Naprodaj par prav dobro ohranjenih moških oblek. Naslov v upravi «SL Nar.». 1207 Trgovsko opravo pripravno za manufakturo, galanterijo, papir — prodam. — Naslov v upravi •Slov. Naroda*. 1201 delikatesna, spece-zaintrkovaloita LJUBLJANA 12. Točijo se pristna domača in tuja vina. Dopoldan in popoldan sveži zakusek. MM—M—t —M.»- -rf * Nakulaturni papir kg a Din 4*-prodaia uorava „Slov. Naroda.* Urejuje; Josip Zupančič, mm Ze «Nsrodno tiskarno*: Fran Jezerfck. -> Z* upraro in inserarni del tista: Oton Christoi ~ Vsi ▼ Ljubljani 84