*t. 137
decembra 1910.
»Maja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   .   •   15 K "/a        »s       •    *    1® j>
v*.   »   * .   * »  .   .
i^Posamižne šleydke«stanejo10 vin^, 1 V Goric* Se^oHaj«' B6o&*tt v vseh tobakarnah.
nS0ČA" ima naslednje* izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot pc Goriškem in GradiSčanskem1' in dvakrat v, letu. .fonLreft: železnic, parnikOT in poštnih zveza. Na naroČila brez odposlane naročnine se ne oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Tacaj XL
Uredništvo
iVQ*$ V PosP°ski Ulici št. 7
IT J'  nadStn  na   te
-   • Lp^v«Sštvo se nahaja v Gosp^,.   .. . „ „ v I. nadstr. na  levo\ul!?' št-7
Naročnino in oglase je pni™1; loco Gorica.                              ¦*'
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-ktat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta..— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it, 83.
»Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Jugoslovansko dijaitvo v Pragi
za
(IzPiage.)
Sramotno in poniževalno dejstvo, da slovenski dijak lahko dela izpite in posluša predavanja v vseli drugih jezikih, samo v ma,<nilskem ne, je prisililo naše dijaštvo, da se zopet oglasi za svojo staro pravdo.
Razven tega pride ravno sedaj na dnevni red državnega zbora 1 a š k a u n i-v e rz a. O naši ne govori nihče nič: ne govori in ne poteguje se zanjo domovina, a tudi naši poslanci molčijo. Vlada pa se radi nas Slovencev ne 'ho razburjala: ona dela z nami kar le hoče. Kaj čim' i torej, da ravno v takih obupnih razmerah mladina sama ponovi svoj stari bojni klic po svojih zahtevah.
Akademična mladina je v tem boju osamljena. Ne stoji za njo nobena tuja država, ne stoji za njo niti narod in ne stojijo za njo poslanci. Sami s ni o, sami s e b o j u j e m o i n s a mi si h o č e m o i n m o r a m o d o b o j e v a t i s v o j e p r a v i c e.
V takem znamenju se je vršilo v Pragi v soboto manifestacijsko zborovanje jugoslovanskega dijaštva.
Vsi mnogoštevilni govorniki so pov-darjali. da se mora napraviti konec tem za slovenskega akademika sramotnim razmeram, da mora vlada dati i nam kar nam gre!
Zborovanja se je udeležilo do 300 jugoslovanskih akademikov, med njimi hrvaški poslanec Fran S u p i i o.
Sprejete so bile sledeče resolucije:
J u g o s 1 o v a n s k o   d i j a š t v o   v Pragi, zbrano na shodu dne 20. t. in. zahteva
1)   Vlada nam kot enakopravnim državljanom Avstrije izpopolni naše po-mankljivo ljudsko-srcdnjc in -strokovno šolstvo.
2)   I s t o časno/, r e š i t v i j o 1 a-š k e g a v c u č i 1 i š k e g a v p r a š a-n j a. naj se z a k o n i t o z a j a nič i ustanovitev s I o v e n rs k e g a v seli č i 1 i š č a;   bode li sedež bodočega ita-
Povest.   —  Spisal   L.  X. TOLSTOJ.
Bilo je približno ob treh. Igrali so tile gospodje: veliki gost (tako so ga nazi-vali naši), bil je tu knez (ki se vedno ž njim vozi), tudi brkati gospod je bil tu, mali huzar, Oiiver, ki je bil pri gledišču, in »Pari«. Ljudij je bilo mnogo.
Veliki gost je igral s knezom. Jaz hodim s števnim strojem okrog biljarda in štejem: deset in oseminštirideset, dvanajst in oseminštirideset. Tako je pač naše markersko življenje: v ustih nisi še gri-žljeja imel in spal že nisi dve noči, a ti kliči neprenehoma in pobiraj kroglje. Ko tako štejem, zapazim, da je vstopil pri vratih neki nov gospod, gledal in gledal in se naposied vsedel na divan. Prav.
»Kdo neki more biti, kakega stanu?« pomislim zase,
Oblečen je čedno, — da tako čedno, da je videti obleko na njem, kakor da bi bila vzeta iz škatljice: kockaste hlače iz trikoia, moderna kratka suknja, žametast telovnik in zlata verižica, na njej pa visi vse polno priveskov.
lijanskega vseučilišča v Trstu, zahtevamo tudi mi svoje vseučilišče istotam.
3)   Začasno naj se osnuje provizorij na češkem vseučilišču v Pragi v smislu sklepa akad. senata istega vseučilišča,
4)  Uvedi se reciprociteta zagrebškega vseučilišča.
5)     Slovenske docenture naj se u e osnujejo zajedno v Krakovu in v Pragi, kajti v tem vidimo nevarnost z,\ akcijo slov. vseučilišča.
0) Jugoslovanska delegacija v avstrijskem državnem zboru naj se enotno zavzame z vsemi sredstvi za to, da se vpostavi j v. n k t i m med slovenskim in laškim vseučiliščem v smislu zgorajšnjc resolucije štev. 2.
7) Poživljamo ljubljanski vseučiliški odsek, naj se spremeni v vseslovensko vseučiliško društvo s podružnicami, ki naj zbirajo gmotna sredstva za slovensko vseučilišče.
»Slovanska enota".
Češki državni poslanci so se združili v enotni češki klub. Kakorhitro se je to zgodilo, je bilo vprašanje, kaj pa bo s »Slovansko Enoto«? Češki klub je močan političen faktor v parlamentu; ali se bo hotel vezati z Jugoslovani ali morda krene čisto na svoja pota? Nemci so upali in delali na to, da bi ne prišlo do nobenega stika med severnimi in južnimi Slovani, ali včerajšnja poročila z Dunaja pravijo, da stopi enotni češki klu*: do obeh jugoslovanskih klubov s predlogom, da naj se vstvari s t r o g a, enot n a parlamentarna organizacija pod imenom »SUnanska Enota«.
»Slovansko Enoto« bi tvorili: ^češki klub% »Zveza južnih Slovanov <. »Slovenski klub«, in »Hrvatski klub«, (ako oni štirje dalmatinski poslanci ne vstopijo v »Slov. klub«). Čehi povdarjajo, da mora biti »Enota < res le stroga parlamentarna enota, celota, katero bi vodil stalno voljeni* načelnik. Veljal bi princip skupne organizacije, princip subordinacije pod sklepe "Slovanske Enote« in načelo podrejenosti. Olede načelnika bi se določil nekak tur-nus.
Oblečen je čedno, a sam na sebi je še bolj čeden: vitka, visoka postava, lasje spredaj moderno sesvalkani, belili, rdečkastih lic, kratko rečeno, krasen mladenič.
Naš posel je pač tak, da vidimo vsakovrstne ljudi: najodličnejše, kar jih je sploh, a tudi mnogo smetij; in tako se, čeprav si marker, popolnoma prilagodiš ljudem, to se pravi, če o politiki kaj razumeš.
Opazoval sem gospoda, in glej: tiho sedi. z nikomur ni znan, in obleka na njem je nova; pomislim zase: ali je iz inozemstva, najbrže Anglež, ali kak potujoč grof. In čeprav je mlad, kaže, da je nekaj. Poleg njega je sedel Oiiver in se mu je celo odmaknit.
Končali so partijo: veliki je izgubil. Tu se zadere nad menoj:
»Ti goljufaš vedno, ne šteješ pravilno in se oziraš na vse strani!«
Psujoč me je vrgel kij v stran in je odšel. Prav! le pojdi! Na večere igrata s knezom partijo po petdeset rubljev, danes pa je zaigral butiljko mazona — pa je ves iz sebe. Je že tak značaj! Drugikrat igrata s knezom do dveh: če ne položita denarja v mrežico, že vem, da nima ne ta ne oni denarja, a vseeno se postavljata,,
Čehi povdarjajo, da so pripravljeni za skupno delovanje Čehov in Jugoslovanov, j)ni so pripravljeni podpirati naše kulturne nT gospodarske težnje, ali nikakor jih ni več volja, da bi službovali še kedaj kakim osebnim namenom; povdarjajo, da se ne srne več zgoditi, da bi kdo vpliv Enote izrabljal v svrho svoje osebne in strankarske politike, kakor je to delal dr. šu-steršič.
Čehi čutijo neuspešnost politike Enote v zadnjih časih, ker je imel v njej preveč besede dr. Šusteršič. Zato hočejo kreniti na nova pota. Najprvo so vstvarili enoten češki klub, ki bo močna organizacija sporazumnega dela in discipline, na to stopajo pa na delo za »Slovansko Enoto«. »Enota« pa je mogoča le, če se Jugoslovani podvržejo istotako trdni organizaciji. Tudi če so deljeni na tri dele, morejo v »Enoti« reprezentirati nekako jugoslovansko skupnost. Čehi so zreli možje, zato puščajo svoje posebne strankarske težnje na strani, predpostavljajo jim skupne interese češkega naroda, kakor je to neobhodno potrebno v današnjih hudih borbah z Nemci in vlado.
Češke stranke so se združile v enoto - jugoslovanske poslance pa vidimo sedaj že kar v treh klubih. Namesto stremljenja po enoti •— razdor, cepljenje. Celit enotni. Jugoslovani razcepljeni. Češki vzgled bi moral vplivati na Jugoslovane, da bi veljal i za nje princip pre.ipostavlje-nja skup:tih interesov pred strankarske, toda mi imamo Šusteršiča, ki tolče po mjzi s svojo jezuitsko roko pa kriči: Če moja ne velja, pa naj vse vrag vzame! Od Šusteršiča je sedaj odvisno, če sploh pride do »Enote«. Morda bo pa toliko ponosen, sedaj ko šteje njegov klub pravzaprav 22 poslancev, da odkloni vstop v »Enoto«; vstopil bi rad menda le kot voditelj! Morda se približa klerikalni »Slovenski klub« nemškim klerikalcem? Da bi zdržal Šu-steršič tako disciplino, kakoršno zahtevajo Čehi za »Enoto«, ne verjamemo.
Pa naj naredi kar hoče — poslanci v »Zvezi južnih Slovanov« bodo brez dvoma gledali na to, da ostanejo Čehi na njihovi strani; ponudene češke roke ne odklonijo, marveč primejo za njo, tako da bo
»Ali velim« reče, »za petindvajseit ogel?«
»Velja!«
Če le zazehaš, ali ne posiviš krogelj pravilno, — človek vendar ni >7 kamena! — že moraš slišati:
»Ne za žaganje, ampak za denar se igra!«
In ta človek me zbada' bolj kot vsi drugi.
No, prav. Ko je veliki odšel, reče kne.z novodošlemu gospodu:
.»Izvolite-li z menoj '..:. ti?«
»Z veseljem,« odvn.
Dokler je sedel, je grit... z nekako predrzno neustrašenostjo, — pač pogum% človek* sem si mislil, - a ko ..' vstal in stopil k biljardu — je postal m-Vsuco ph>K Ne ravho plah, a videlo se je, da ga je zapustila samozavest. Ali mu je bilo v no v j obleki neudobno ali se je bal, da vsi nanj gledajo, ni pač bilo v njem tiste živahnof.ti. Hodi po strani, se obesi z žepom za mrežo; začne mazati kij s krede izpusti knedo na tla. Vsakikrat, ko zadene krogljo, se ozre in zardi. Nič taiko, kakor knez; ta je že vajen; namaže kij, si namaže s kredo roko, zaviha rokave in kakor hitro začne igrati, že pokajo mreže, čeprav ?e majhen.
tu stik med Čehi in Jugoslovani lahko tudi brez Šusteršiča in njegovih pajdašev. Prav pa bi bilo seveda to: da bi imeli Jugoslovani trdno zvezo med svojimi po-' slanci, nekaj enotnega, kar bi se potem združilo z enotnim češkim klubom v mogočno parlamentarno organizacijo. Le taka more igrati veliko ulogo v parlamentu ter koristiti Slovanom!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Iz Sv. Križa. — »Gorica« je objavila v št. 94. dne 26. novembra t. I. dopis z naslovom »Sv. Križ«, ki se odlikuje s posebnim s o v r a š t v o m do obeh poročevalcev na shodu, s sovraštvom, kakor-šnega je zmožen le pristni klerikalec. Evo nekaj odgovora.
Na vprašanje, kaj je prignalo v Sv. Križ na shod gg. drž. posl. A. S t r e k lj a in Andr. G a b r š č e k a, odgovarjamo, da oba gospoda sta se odzvala ponovnemu vabilu svojih v o I i 1 c e v, da se prepričata o n e z g o d a h, ki so zadele občino in da nasvetujeta in pomagata, kako !bi se ublažili zli nasledki zelo slabe letine. Oba gospoda naj sprejmeta svojih volilcev iskreno zahvalo, da sta se odzvala vabilu in prišla med nje.
Državni poslanec g. A1. $ t r e k e 1 j je že storil svojo poslaniško dolžnost in izvršil na shodu dano obljubo te vložil v drž. zboru nujni P r e d 1 o g z a u b 1 a-ženje bede v sodnem okraju Ajdovskem i,: v prvi v r s t i v o b-*č i n i Sv. K r iž in B r j e. Kvala mu iskrena 1 Nele njegovi bivši volilci, ampak velika večina občinarjev v\u bode hvaležna; presiti in prenapeti, zaslepljeni nasprotni klerikalci pa naj le se debelijo v svojem nekrščanskem sovraštvu. Ljudstvo jih bo sodilo, ko spozna še bolj njih grdo početje iz sovraštva.
Dopis v »Gorici« pa se odlikuje tudi z 1 a ž n i i v o .s t j o. Tako na debelo zamore lagati le zaslepljeni, ^okvarjeni klerikalec. Lažnjivi dopisnik trdi, da ni bil na shodu, a sddi, da je bilo na shodu le parkrat po 10 mož. ker da kdor pozna Ferjančičevo
Igrala sta dve ali tri partije — ne spomin jam se več — tu položi knez kij in reče:
»Dovolite, da vas vprašam kake je ^aše ime?«
»Nehljudov!« odgovori oni.
»Vaš oče,« pravi, »je bil korni poveljnik?«
»Da,« odvrne ta.
Od sedaj naprej sta govorila pogosto-ma francosko; nisem ju razumel. Predelala sta pač celo rodbino.
»Au revoir,« reče knez, »zelo me ve-seh, da sem se seznanil z vami«.
Umil si je roke in je odšel obedovat; a ta stoji s kijem pri biljardu in poriva kroglje.
Znana stvar pri našem poslu je: čim os>rnejši si s tujcem, tem bolje je. Vzel sem IcrogJje, da jih shranim. Zardel je in me vprašaJ:
»Ali še smem igrati?«
»Seveda,« odvrnem, »za to je biljard tukaU da se igra.« A ne pogledam ga in pospravljam kije.
(Pride Se.)
V soboto koncert ..Pevskega in glasbenega društva"!
tr#M«at,, jH^aJ^ Da bodo zlagal WenJ*taig^ kak lažnJivec na de. pojmih .teg}^ tp0vemo, da Ferjanči-^!ž- dvorana, ki ie bila polna zboroval-cev, med njimi tudi nekaj klerikalcev, celo iz drugih občin, meri 10 TrtX6 m — 60 nr brez veže, ki je bila tudi polna. Ako bi bil vsak zoorovalec tak trebušorr,. kakoršnih ni na svetu, da bi pokril 1 nr, bi bilo na shodu do 100 mož'; nas navadnih Zemljanov pa gre na vsak m2 po 4 do 6, izračuna vsak sam, koliko-ljudi je bilo na shodu. Še :lažnjivi kljukec ni lagal tako-na debelo! _( Brje. -rr- Dne 26. novembra se je poročila tukajšnjega posestnika hčerka Tončka Furlanova z Ivanom Rijavcem iz Dorn-berga. Svatba se je vršila jako lepo in slovesno. Nevesta je bila vrlo dekle, iz-borna in zvesta pevka naSega pevskega društva in bila je tudi zvesta članica ženske podružnice sv. C. in M. v Brjah. Zato pa so tudi gostje radi zložili v prid tej koristni družbi svoto 11 kron. Novoporočen-cema kličemo: Na zdar! in Bog ju živi! Mlada nevesta pa naj sedaj pristopi k podružnici sv. C. in M. v Dorribergu.«
Iz goriške okolica
Iz Vrtojbe, dne 30. novembra. — (Kje j e g. o k r aj n i z d r a v n i k?) Čuden prizor se je dogodil včeraj. Videlo se je 2 pogrebea vsak svojo krsto na nuni'nesti proti pokopališču. Ljudje so se zgražali nad tem! Od okrajnega zdravnika oziroma glavarstva je prišel vkaz, da se mora tako pokopati, ker je kužna bolezen. Seve okrajni zdravnik je to konstatiral v svojem uradu! Da bi prišel k bolnikom, kar 'bi bila njegova dolžnost, se mu ne mudi! Čeravno ga je županstvo večkrat naprosilo, da naj pride, pa ni prišel. Tu pa ljudje in otroci bolehajo in umirajo! Dan na dan se sliši žalostni glas zvona, naznanjajoč novega mrliča! Županstvo naj energično zahteva, da naj okrajni zdravnik pride, ker je zato tudi plačan! Obišče naj vse bolnike, in kar je glavno, konsta-tira naj bolezen: Ako je kužna, da se potrebne korake v omejitev tega zla napravi, ako pa tega ni, ni potrebno takih mučnih prizorov, kakor se je dogodilo včeraj!                                                 •.
Smo v bližini mesta, ali v zdravstvenem oziru smo tako zanemarjeni, da je v tem pogledu, najzadnja in najbolj oddalje-> na gorska vasica morda na boljšem! Kdo
je temu kriv-------------?
Občinar.
Iz sežanskega okraja,
Miklavžev večer v Sežani priredi tukajšnje društvo »Zorislava« v nedeljo 4. decembra. Sodelovala bo šolska mladina, ki vprizori igro »Zaprta laž«. H koncu nastopi Miklavž z angeljci in parklji. Čisti dobiček je namenjen revnim otrokom.
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pekafefff, enako doma delanim za juho in prikuho. V dobivajo se ie v rumenih ovojih po */, kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko t ..Štiri ruineuit*ki" »Osem rumenjakov"',
Domače vesti.
Vspored koncerta, ki ga priredi »Pevsko..in glasbeno društvo* dne 3 decembra t. 1. obsega sledeče točke:
Vspored: 1. K. Bendl: T a t r a n s k a v i j o 1 ic a, hiožki zbor in tenor-solo s spremljevanjem klavirja.; 2.-A. Dvorak: a) 6 j, 2 e i e ni, t r a v i c a..., h) Ujeta, c) Na begu, iz »Moravskih dvo-sp.evov«, poje ženski zbor; 3. a) R. Roz» košny: P r o h u b i n k u, b) B. Smetana: Arija iz opere »H u bič-k a«, c) Pavšič; Pas t a r i c a, poje gospa Berta Ja-wurkova; 4. Oskar Dev: a) Tihi veter od morja ..., b) Hrepenenje, poje možki zbor; 5. a) J. Jindrich,: N o 11 u r n o, bj J. Jindrich: T o v e del b y c h rad... poje gospa Berta Jawur-kova; 6) J. Braluns: Dekle (srbska), poje mešan zfbor.
Zborovodja g. Josip Mfchl. Pri klavirju g. Ciril Erženi— Začetek ob 8V2 ti r i z v e č'e r, blagajna se, odpre ofe^Vii uri zvečer.           '           "*   *:'v.
Qe;&e: fotelji po 3 K, sedeži v parterju .JM$L vrste po 2,50 K, fV.—VIII. vrste po 1*80 K; na balkonu I. reda po 2.50 K, It reda 1.80 K. Stojišča po 1 K, dijaki, voiaki do narednika in člani pevskih društev 50 vin.
Predprodaja v knjigarni A. Gabršček, Trgovski dom.
Kakor vidno, vspored je lep in zelo zanimiv: Majbrže tudi vspeh bo lep...
Za kometi »Pevskega in glasbenega društva« se ne bo razpošiljalo posebnih Vabil; pride lahko vsak, kdor se za glasbo in petje zanima.
Občinstvo se o p oz ar j a, naj n e p o z ab i preskrbeti s e z b e -sedilom skladb, ki se jih bo ta dan pelo. Kdor pozna tekst .p c s n i j, lažje u m e v a in uživa proizvajanje.
Besedilo se dobi za znesek'20 v ali v predprodaii v knjigarni A. Oabršček ali pa pri blagajni na dan koncerta.
SI. županstva, ki nam niso še vrnila popravkov za »Kažipot«, so uljudno na-prošena, da storijo to čimprej.
Naše vseučiliško vprašanje. — Z Dunaja .poročajo, da.se je vendar sešeljugo-slovanski visokošolski odsek. Imel je sejo v sredo. Obravnavalo se je o taktičnih vprašanjih glede postopanja v proračunskem odsek«, ali vprašanje jugoslovanske vseučiliščne zahteve se je preložilo na poznejši čas.
Proračunski odsek bo sklican najbrže v torek ali sredo. V njem se bo nadaljevala debata o laški pravni fakulteti., Lahi so proti nameri, da bi se debatiralo le do prehoda v specialno debato, ampak zahtevajo takoj tudi specialno debato ali vsaj garancijo, da bo fakultetno vprašanje rešeno do konca leta. Pogajanja se nadaljujejo.
Vprašanje pa je še vedno odprto, kaj storijo slov. poslanci nasproti laški pravni fakulteti in za naše vseučiliško vprašanje?
Šusteršič je bil pri Bienerthu v dolgi konferenci. Kaj sta se domenila? Povedali smo, da je vlada odrekla kranjski deželi desetmiljonsko posojilo, sklenjeno v deželnem zboru ter da so klerikalci radi tega v največji zadregi. VJkripdh so in vlada bo znala izkoristiti njihov položaj. In zato je nevarnost tu, da dobijo Lahi ž lahkoto svojo fakulteto, mi pa prazne obljube! šusteršič že tako činca in menca, da ne kaže nič dobrega — — — Če vlada dovoli končno ono veliko posojilo Kranjski, pa utegnemo trpeti v vseučiliškem vprašanju!
Miklavžev večer! — Glas rz .občinstva, priobčen v zadnji številki »Soče« je vzdramil Miklavža in takoj nam je poslal obširnejše poročilo s prošnjo, m\\ ga še ne priobčimo v celem obsegu, radi tega le na kratko:
Miklavž pride z običajnim spremstvom prvo v Trgovski dom in sicer že v pondeljek 5. decembra t. 1. točno ob 5. uri popoldne; s seboj prinese darila le za male otroke, ki jih je že tako zadosti.
Darila, lepe nauke in zlate resnice za velike otroke prinese pa v sredo 7. decembra t 1. ob 8l/2 zvečer k Jelenu s spremljevanjem vesele godbe — a najbrž brez angeljev, — (ker pride v gostilno! Op. hudomušnega stavca).
Na koncu svojega poročila pravi Miklavž jako resno: »čujte in pripravite se, kajti čudna so božja pota«. To zveni skrivnostno, a prinese gotovo udeležencem kako presenečenje ali kaj sličnega. Najlepše Miklavževe pozdrave izročamo na tem mestu vsem njegovim ljubim oiro-čičem.
Kranjski klerikalci trosijo ljudski de-nar v širjenje klerikalizma tudi izven Slovenije. Kranjska klerikalna »Zadružna zveza« je dala nekaj milijonov slovenskega kmečkega denarja klerikalnim zadružnim organizacijam v Dahnaerj.. V odvis-[ r.osti slov. klerikalcev so torej one zadruge,, ki propadajo in v odvisnosti so tudi j prizadeti voditelji njihovi; ti pa so ravno-oni štirje poslanci iz Dalmacije, ki so rz-(stopili iz »Zveze južnih Slovanov!- Bojijo se kraha in vrniti ne morejo denarja ,— zato morajo pa na Dunaju delati tlako dr. Susteršiču. Najžalostnejše na tem je to, da iz/gabijo slovt kmetje kar milijone za 4 klerikalne poslance iz Dalmacije.
Umrl je v Zaloščah pri Dornbergu zdravnik dr. Ferdinand Rojic. Dosegel je starost 70 let.                              •        L
»Gorica« In sodnik!. — V dolgove^ nem člaaku odgovarja »Gorica« »Ldin<3-sti< m čkmek o sodnikih, ki je reagiral na nesramnosti »Prim. lista«, kateri je ponatisnil izbruhe dv. Šusteršiča v kranjskem zboru na sodnike ter dostavil, da Suster-šičeve besede veljajo tudi za sodnike pri nas. — Lažnjiva Gregorčičeva »Gorica« ni mogla drugače kot da se ie zaletela tudi ob tej priliki v »Sočo« — češ, glejte, tudi »Soča« je proti sodriifskesmu stanu, tudi »Soča« ie obrekovala in sumničila ves sodnijskr stan.
»Gorica« pravi, da je pisala »Soča« dne 31. oktobra 1898. tako-le:
»O s od n i h uradniki h. Minister je prepovedal sodnikom očitno vmešavanje v strankarske boje, ker trpi ugled stanu in justice same. Ako je ta prepoved kje drugje na mestu, je gotovo tudi pri nas na Primorskem.«
Na   r>   dostavlja   ialzi-fikator   smisla
»Sočine« ,iotice iz leta 1898. —------»da
je »Soča« pavšalno sumničila in obrekovala ves sodnijsk-i s t a n«. Čitatelj mora dobiti utis, da je »Soča« tako pisala proti slovenskim sodnikom!
Sedaj pa čujte, kako se glasi notica iz »Soče« 1. 1898. v celoti!
»O sodnih uradnikih. — Minister je prepovedal sodnikom očitno vmešavanje v strankarske borbe, ker trpi ugled stanu in iustice same.-- Ako je ta prepoved kje drugje na mestu, je gotovo tudi pri nas na Primorskem. — Kdo se ne spominja škandalozne lahonske demonstracije 22. marca leta 1Š97. proti Slovencem? Takrat je korakal v družbi demonstrantov tudi j eden sodni pristav, ki je mahal s klobukom kakor obseden in. kričal. Kaj? Nočemo trditi, da je kričal z drugimi vred »Porchi ščavi! M—a ,ai ščavi! Fora i ščavi!«, tudi nočemo reči, da je prepeval »Lasse pur che i canti e subi« — ker bi tega dokazati ne mogli — ali kričal je kakor divji in mahal s klobukom iz radosti, ker Je bil izvoljen dr. Verzegnassi in ne grof Alfred Coronirti. — Drugi dan je bil isti mož sodnik S 1 o ve ne e m! Ali ni to gorostasnost, ki nima para? Kako naj stopi Slovenec z mirnim srcem pred ta-tega sodnika? Danes je isti pristav — n a-mestnik državnega pravdni-ka v Trstu in dela za tožbe proti   Slovencem!« — — —
Tako je pisala »Soča« 31. okt. 1898, nesramna lažnjivka »Gorica« pa je priobčila iz one notice samo prva dva stavka ter podtaknila naši notici pavšalno sumniče.nje in obrekovanje slovenskih sodnih uradnikov!
Sleparko in falziftkatorico smo tu zopet razkrinkali. Tako nepošteno se iboju-jejo klerikalci proti »Soči«. Tako delajo pač le sleparji in podli izprtjenci!
Šolska poslopja v Gorici, v katerih sta nastanjeni gimnazija in realka, so taka, da je zadnji čas, da se zgradijo nova primerna poslopja, ki bodo odgovarjala v vsakem ozira vsem potrebam in zahtevam, ki se jih stavi gledč takih stavb. Državni poslanec goriškega mesta Ušaj je v tej reči stavit v parlamentu dve interpelaciji. •
Otvoritev letošnje zimske sezije v Bohinju. — Je že tu! Že je zapraznovala in se nastanila v Bohinju v snežno-čisti hermelm odeta zimska kraljičina. In višnji Triglav in Bogatin, Rodica in Možic, Črt in Črna prst in vsi drugi sosedje in čuvarji romantične Bohinjske doline, vsi so oblekli nove praznične obleke, da počaste svojega gosta ob letošnjem ranem prihodu .....Kot prenovljen je Bohinj! Mirno-
tiha slovesnost snivajoče narave ga navdaja in ves je poln čarobne luči in veličastnega sijaja — solčnega___
Da bodo mogli prijatelji zime lažje obiskovati naš tržaški »Semering«, se je odločilo c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu tudi letos upeljati poseb-;' ne zimske športne vlake ob nedeljah in praznikih po dokaj znižanih cenah. Prvi vlak bo vozil v nedeljo t. j. dne 4. decembra. Iz Trsta odide ob 6. uri zjutraj in pride v Bohinj ob 9.40 dopoldan. Vračal se, pa bo iz Bohinja Ob 8.36 zvečer in dospe v Trst ob 11.40 po noči. Poleg tega se bodo enako kot lani izdajale v letošnji zimski seziji zimsko-športne kar*e za čla-
ne raznih djr.ul$t$y»/ldol}Q(lQ..v^ia!vnfe. za tri dni.         ..............
Za zimski šport seje, letos y; Bohinju po izkušnjah prejšnjih let marsikaj popravilo. Sankališče »Belvedere« se je izdatno izboljšalo. Poleg njega nasproti Buffet-u se je zgradila posebna čakalnica, ki bo kurjena, poleg tega se bodo v kratkem zaznamovale razne gorske ture za-turiste in športovce za vožnjo s smučmi z rimskimi markacijami. Tudi za sankače je vse kar najbolje preskrbljeno. Nabavila še je nova množina sank, ki se bodo teposojevale; poleg tega 'pa se tip ^Bohinjske sanke« lahko tudi kupi v Bohinjski Bistrici.
Da se preprečijo iievarnosti, ie letos strogo prepovedano voziti se po sanka-lisčnem tiru 3 Bobsglresh ali Bobisv in se je itredilo tako, ,da se bodo vozili slednji, po novi poti na Ravne ki bo ob jedneni tudi dovozna pot k sankališčnemu startu, Vremenska poročila se bodo objavljala točno po časopfsm. poleg tega jih bodemo_ goče citati na vsaki železniški postaji ob sredah, četrtkih tip sobotah ter bodo .pribita na vidnih krajih.
Izseljevanje. — Tudi iz naše dežele odhajajo ljudje s trebuhom za kruhom čez morje v Ameriko. V zadnjem času se opaža pogosto izseljevanje iz Furlanije. Te dni jih je odšlo več iz Turjaka. Vaška godba jih je spremila na postajo v Št. Peter-Turjak ter jim godla v slovo; prišlo je ž njo jako mnogo ljudstva, da se poslovi od svojih rojakov, ki gredo v daljno Ameriko iskat si boljšega kruha.
Dne 28. t. m, je odšlo v Ameriko iz Ogleja, Červinjana in Terca 185 oseb.
V  poročilu o Sokolski veselici na Kri-žadi, priobčenem v soboto, se je urinila pomota. Tam je rečeno, da je pelo bralno društvo iz KoŽbane, pa je pelo bralno društvo iz K o z a n e, kar je s tem popravljeno.
V Št. Andrežu je izvoljen za župana g' Andrej L u t m a n, ki županuje v občini 11 let.
V  tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov prebiva že dlje časa bivši župnik v Marijanu doti Fr. Ccngerlc. Te dni Je dosegel starost 90 let; starček je še pri dobrem zdravju.
Obtožnico k neki razpravi je priobčila »L'Eco« dne 10. avgusta t. I., to je •jiekaj dni poprej, nego se je vršila razprava. Odgovorni urednik je bil radi tega •pred okrožno sodnijo obsojen na 10 K globe.
Vojaško veteransko društvo v, Gorici bo imeio 4. t. m. ob 11. dop. v hotelu »pri pošti« svoj redni občni zbor.
Bicikelj je prodajal v Gorici na Korsu neki Marko Fain iz Turjaka. Bicikelj »Stt-perba«, ki ima številko 11933, mu je zaplenila policija.
V  pretepu je bil ranjen v trebuh 25 letni Josip Kosovel v Črničah. Prinesli so ga v goriško bolnišnico.
Neka babica in neka stara mati nekega otroka, ki je umrl tri dni oo rojstvu, sta bili klicani pred tukajšnjo okrožno sod-nijo radi krivde na smrti onega otroka. Otrok je bil šibek. Stara mati mu je hotela dati nekaj sirupa, dala mu je pa neko drugo reč. katero je bila pustila babica na mizi. Zdravniki so konstatirali, da je otrok res umri,, ker je vžil ono, kar mu je dala stara mati, ali umrl bi bil vseiedno. ker je bil šibek. Sodnija ju je oprostila obtožbe.
Ponočni pevci. — Dva fanta E. Č. in A. U. iz §t. Petra sta prepevala pq Gorici po noči ter tako kalila nočni mir. Prijeli so ju redarji in fanta sta dobila za lepo petje lep dar: po 48 ur »pržona«.
Aretirali so v Gorici nekega Ivana luno, ki je izgnan iz Gorice pa se vedno vrača.
Orožniku se je zoperstavljal neki 16 letni Karol Štekar v Cerovern. Poklicali so bili orožnika na pomoč, ker je fant razbijal po hiši in grozil. Fant se je zoperstavljal, ali orožnik ga je ukrotil ter odve-det v zapore v Gorico, kjer se fantič naj-brže kesa, da je uganjal neumnosti doma.
Radi ratvine so prijeli na meji v Kr-minu nekega 29 letnega Filipa Carestia iz ; Italije. Ta laški mož iz Italije ie delal na Reki pri nekem krojaču. Tarn je pobral par izgotovljenih oblek ter blaga za 400 K, notern jo je'popihal proti domovini..Ro^a pravice pa ga je ujela tfk ob meji ter ga posadila v goriške zapore. Taka draginja je za vse reči; pa si je mož hotel pomagati. in ker se še piše »Carestia«, je sodil, da
se že sme preskrbeti vsaj proti draginji oblekli« blaga, ali pravica je drugačnega mnenja in »Garestia« bo moral občutiti »draginjo« v »pržonu«..
in^sicer: drogt.brjidlioj4 m dolgoj, I n^onfa^-^^^Šifttjil zaliajafte^lecl^l 1
Podgorski »Sokol« je dobil sedaj novo orodje ij \(Lžo' in
pridno k telovadbi, širite prekrasno sokol-sko idejo, bodite ponosni, da ste Slovenci! Na 2dar!
Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini priredi- prih.Ttedeljo"*. t/m. »Miklavžev večer«. Na vsporedu bode igra, deklamaeija, telovadba naraščaja in nastop Miklavža. Ker je vspored sestavljen nalašč za otroke, se vabijo stariši, da se vdeležijo te prireditve in pripeljejo seboj svoje otroke.. Kdor želi obdarovati svoje otroke potom Miklavža, naj pošlje dotični dar do nedelje opoldne v trgovino n«ler.c, ali kakemu izmed odbornikov.
Začetek zabave ob 4. uri pop.
Vstopnina 20 vin., sedeži 20 vin.. Otroci v spremstvu starišev so prosti.
Sveža narodnih društev.
Podporno društvo »Naprej« v Dorn-bergu bo imelo v nedeljo dne 4. decembra izvanredni občni -zfror.     ..
Trgovsko-obrtns in gospodarske vesti.
Trgovine t jestvinanii v Gorici bodo ob nedeljah 4., \i. in 18. t. m. odprte od 8. ure zjutraj do opoldne.
Klobuki bodo tudi dražji. — Tovarnarji, ki zdeUriejo. klobuke, %o se sešli na Dunaju ter sklenili povišati cene klobukov, češ» da se vedno podražuje blago, \> katerega se izdeljujejo klobuki; zlasti dražji bodo takozvaui »dunajski klobuki«.
Politični pregled.
Poslanska zbornica je sprejela v torek celo vrsto resolucij, katere je stavil draginjski odsek. — Zanimivo je, da se je sprejela rezolucija za gradnjo znanih kanalov v Galicijo z 257 proti 128 glasovom. To je bila demonstracija proti Bienerthu in Bilinjskefriu, ki se branita gradnje. Nato se je pričela debata o predlogih dravinjskega odseka glede   uvoza   argentin-
sedovat bo baje ministerski   predsednik baron Bienerth.
Govori nemškega cesarja. — V nemškem državnem zboru so vložili socialni demokrati interpelacijo proti govoru ce~, sarja ob raznih prireditvah, .posebno proti onemu govoru v Konigsbergu, v katerem s. je postavil govornik kot instrument go-|_Lttotffly.in iž&v^l,, da je on po božji milosti vladar. Interpelacijo je utemeljeval poslanec Ledebour. Omenil je v njej, da se je že 1. 1908. pečala s cesarjevimi govori posl. zbornica, in da je imel takratni nemški kancelar nalog, naj po svoji moči vpliva na to, da ne bo več cesar toliko govoril. Ker pa nima cesar več nobenega takega svetovalca, je pozabil na dobre sklepe in začel — zopet govoriti.
Dolgovi kraljice Marije Pije, — Portugalski finančni minister je izjavil, da je j izvedela provizorična vlada, da se je po-j tratna Marija Pi/a, stara mati bivšega portugalskega kralja, zadolžila v zadnjih letih pod jamstvom takratne vlade pri raznih, bankah za 1, 250.000 mark. Finančni minister namerava odtrgovati kraljici od letne penzije, katero ji je dovolila sedanja vlada, toliko časa primerne zneske, da bodo plačani vsi njeni upniki.
Angleški kralj Jurij proti Manuelu. — Bivši portugalski kralj Manuel se radi tega ni hotel stalno naseliti na Angleškem, marveč si je izbral Belgijo za svoje bivališče, ker se izrazil angleški kralj proti Manuelu, češ, da je on s svojim postopanjem bolj Škodil monarhističnim interesom kot pa revolucija sama.
Konzistorij v Rimu. — V cerkvenih rimskih krogih se govori, da se bo vršil v kratkem kardinalski konzistorij, na katerem bo govoril papež proti modernizmu in proti spominskim slavnostim o priliki 40 letnega obstanka italjanskega kraljestva. Pretepen angleški minister. ~ Ko se je vračal iz nekega shod« v Bradfordu angleški minister Ghurehilf domov, ga je napadel navdušen pristaš ženske volilne pravice s pasjim bičem. Napadalca so aretirali.
Razne vesti.
Ženska umorila svojega ljubčeka.
V Trstu je umorila 25 letna Marija Rossi 33 letnega R. Zadnikarja, eletrotehnika, s katerim je imela ljubavno razmerje več časa, pa jo je hotel sedaj zapustiti. Javila
skega mesa. Minister Weisskirchner je iz- J se je sama policiji, javil, da je vlada za uvoz gotove množine argentinskega mesa do 31. dcc. 1911. — Poslanec Kočevarjev, knez Auersperg je
trdil, da ni mesne draginje----Došlo je
med njegovim govorom do silnih demonstracij socialističnih poslancev. Za Auer-spergom je govoril posl. dr. Lecher, ki je ostro napadal trgov, ministra, kateri še vedno ne ve, ali bi naj bil minister ali pa dunajski župan. Debata se danes nadaljuje. — Zanimivo je odkritje v "vVeisskir-chnerjevem govoru, da obstoje med avstrijsko in ogrsko vlado tajni dogovori glede uvoza mesa. Dr. Lecher je izjavil, da so ti dogovori morda obvezni za vlado, nikakor pa ne za parlament. Socijalisti bodo zahtevali, da se ti dogovori preložijo.
Govorniki o draghiji so tudi včeraj imeli daljše govore. Agrarci agitirajo proti predlogu draginjskega odseka radi uvoza argentinskega mesa, ali predlog bo najbrze sprejet. Danes se nadaljuje debata. Ni upanjai da bi prodrl soc. demokratični minoritetni predlog, da se določi za uvoz argentinskega mesa neomejen čas. Agrarno stališče je zastopa! Roškar. dr. Kramar je svaril agrarce, naj ne napenjajo t>reveč strune, da ne poči.
»Slovanska Enota.« — Pogajanja glede reorganizacie »Slovanske Enote« so imela prvi povoljen uspeli. Tako poroča »Slaviscbes Tagblatt*.
Spravna pogajanja med Čehi in Nemci se bodo vršila sedaj na Dunaju. Pred-
Proti laškim napadalcem Slovencev v Trstu 4. sept. t. 1. je pričela kazenska razprava v torek. Razprava pa je preložena, ker je glavna priča Demarco bolan. Obtoženci so sami mladi fantiči.
Koliko stane izobrazba dolarskih princesinj, — Gospa Emily Ladenbur, najboljša jahalka v Ameriki, zahteva od svojega očeta, da mora prispevati skozi štiri leta z letnimi 68.000 mark za izobrazbo njene hčerke. Mlade hčere bogatih ame-rikanskih milijonarjev se hodijo izobraževat v Pariz in London. Taka izobrazba stane na leto kakih 400,000 mark. Družini Astor in Gould izdajajo na leto 160.000 mark za izobrazbo svojih hčerk. Mlada hčerka večkratnega newyorškega milijonarja ima svoje konje v lastnem hlevu in celo nadstropje ji služi kot stanovanje.
Bratovska ljubezen. — Slušatelj moskovskega vseučilišča CisariČov je v vlaku ustrelil svojega brata, ki je bil neozdravljivo bolan vn čegar bolečine ni mogel več gledati. Pred poroto Je bil oproščen.
Poslanec znorel, — Na Reki je znorel ogerski državni poslanec dr. X*dam Lip-csey, glavni urednik znanega ogerskega humorističnega lista Borszem Janko.
Kotiček za zrakoplovce. — Zrakoplo-vec Delage in poročnik Maillois sta letela na enem zrakoplovu iz Etampes-a v Blois in nazaj. V treh urah in eni četrti sta napravila 200 km. Dosegla sta rekord, kar
se tiče letanja s pasažirji; Nta zrakopfov-nem polju Chalons na Francoskem je dosegla ZTakoplovka , Marija Marvingt rekord, med ženskami, ostala je namreč s svojim letalnim strojem 53 minut v zraku. Dobila je zato temina-pokal, dragocen ko--zarec v dar.
Roparski morilec aretiran. — Pred dvema letMKf je bit. v Devfoiu na Nemškem ustreljen lekarnar Viljem Rathpe. Policija je dognala, da sta bila storilca privatni detektiv Artur Kitter in trgovec Oton Knitelius. Prvi je bil.&oj aretiran, drugi pa komaj seidaj in sicer v Petropo-lis-u v Braziliji.   '   .
Kneginja Chhnay Ta oobče znana ženska se je pisala s s\ ^»m dekliškim imenom Klara Vard, bila je amerikanska milijonarka iz Detroit v državi Michigan. Svojega prvega soproga, kneza Chhnay-a ie zapustila po sedemletnem zakonu in u-. tekla s ciganskim godcem Rigom. Tudi tega moža, ki je njej na ljubo' zapustil v ogerskiii pustah ženo in otroke, se je.naveličala in se poročila z Italjanom Rlcar-di-jern. Sedaj se pa misli ločiti od njega, ker je zaljubljena v svojega šoferja. Ktie-ginja Cliimav je bila svoj čas krasotica, no sedaj je debela matrona, ki pa ima še vedno mlado srce.
Pretresljiv dogodek v rnenažeriji. — V neki berolinski rnenažeriji nastopa že deij časa močni krotilec, Kari Mayer. Neka Ievinja ga ni mogla trpeti. Pri predstavi se je zakadila v njega, nastala je borba med levinjo in orjakom, ki je slednjič vendar prevladal razjarjeno žival. Ker mu je občinstvo ploskalo, se je prikloni! in v tem trenutku je skočila Ievinja nanj in ga precej razinesarila. Ostal je iri življenju, toda dolgo časa ;>e mu bo treba zdraviti ' Eksplozija v vojašnici. — V artilerijski vojašnici v Piacenzi (Italija) je j eksplodirala artilerijska patrona, ki je za« ! htevala dve žrtvi. Trije drugi vojaki so težko run jen i.                                           '
j Po Tolstojevem pogrebu. - Policija je zaplenila vse kinematografične posnetke Tolstojevega pogreba, ker se boji, da bi se vršili izgredi po vsaki predstavi, pri kateri bi se kazalo Tolstojev pogreb.
• Pasja steklina v.Bosni. — Steklina v Bosni se je tako razširila, da je zadobila že značaj epidemije. Sanitetne oblasti se trudijo« da se ta pasja bolezen še bolj ne razširi. V Kotorskem je ugriznil stekel pes štiri osebe, več psov in več govedi.
Cela občina pod vodo. — Vsled velikanskega viharja na Kaspiškem morju je cela občina Birječjakosa pod vodo.
Berolluski mestni magistrat je sklenil zvišati pasjo takso od 20'do 30 mark, to pa radi tega, ker je vedno več psov v Be-rolinu.
Operacija španskega kralja. — Španski kralj Alfons se je dal v francoskem mestu Bordeaux operirati. Kakor zn?mo, ima španski kralj ponavljajočo se ušesno bolezen.
Dunajski hotelirji so napravili poučno potovanje v London, kjer ostanejo kakih šest dni. Namen tega potovanja je pregled1 londonskih uprav v hotelih, in propaganda za avstrijske naravne lepote, katere se bodo kazale ob tej priliki v kinemotogra-fičnih predstavah. Udeležencev je kakih 150.
Velik neporavnan račun za plin. ^~ Pred lizbonsko sodnijo se bo vršil v kratkem proces, katerega je naperil tamošnji plinov zavod pnott bivši portugalski kraljici radi neporavnanega računa v znesku 76.000 mark samo za »porabo plina. Svota je razumljiva, akG se premisli, da ta potratna ženska ni plačevala plina za svojo palačo že od leta 1900, • Samomor v ječi. — Pred nedavnim Časom je bil aretiran v Budimpešti Julij Vigyaio, ki je s pomočjo svoje ljubice izseljeval iz ljudij denar. V celici se je pa » Obesil. Dobili so ga mrtvega.
Obsodba Postnih roparjev. — Spomladi so se priplazili na videmskp pošto v Italiji trije/ropani ki so* umorili službujočega uradnika'. Sedaj so bili Obsojeni; Ba-res na .30 let ječe. in 72 lir globe, Tiibaro jia 28 let, 1 mesec m 25 dni ječe in Marina na 14 let in 9 mesecev ječe.
Pesni sibirskih kaznjencev. -- V Be-rolinu prepeva nejka.ruska (družba,iz; Trf-lisa v gledališču pesni sibirskih kaznjencev. V početku je nemška cenzura sploh prepovedala te pesmi,, pbtemse Je.udala pritisku, dovolila sicer prednašanje pesnij, toda: ne v kaznjeniški obleki, v ; verigah. Pevci nastopajo v kmečki obleki. Ceh> na Ruskem- je -dovoljena kaznjeniška obleka pri tej točki, na Nemškem pa ne.. Sicer so pa pesni same globoko vplivale na vse udeležence, in tragične melodije so-jim odprle vpogled v nesrečno življenje po-^ litičnih kaznjencev na Ruskem.
Skladišče bencina v ognju. — V No-helshofu pri Karlshorstu na Nemškem je veliko skladišče bencina, Unelo se je in strašansko, počilo.. Nastal je veJikfttiski zubelj. palec po okolici so se stresje hiSne stene. Berolinski ognjegasci so pomagali a rešiti niso mogli ničesar, škoda ]e cenjena na poldrugi milijon mark.
Vlaka trčila na Angleškem. - Blizu Uverpoola pri postaji Ormshirk je trčil ^.kodski ekspresni vlak v neko lokomotivo, ki je odletela na sosedni vsporedni tir; v to ležečo lokomotivo se je kmalu na to zadel drug vlak. Samo l potnik je pbit. Več jih je seveda težko ranjenih, mnogo vozov pa poškodovanih.
Književnost.
Dr. V. Kom«. — Spake. Satire •»ii-tnoreske iu drugo. Natisnila in /.alo/:ila Kleirunav\er e; Br.mbcrg v Ljubljaui. Sirarn' 182. Pisatelj je izbral \ :ej vi\ novo i/, išli kniiKi 16 svojih črUc. ki so pisane precej zabavno. V mnogih prevladuje pikra satira, »Snujem j:ovo društvo« in »Kandidiram« sta dve zelo pi-ikiupljlv! črtici. Kdo!1' se hoče v teh dolgočasnih zimskih večerih zabaviti z lahkim, in zabavnim Čitivom, *«wj vzame Korunove »Spake« v roke in ne bo mu žal! Knjigo priporočamo!
Dobiva se tudi v knjigarni v Trgovskemu domu. — Glej inserat!
Mali oglasi.
Rajmanjfi pristojbina stane 60 »in, Ako Je oglas obselnejSi se rafiuna za vsako btisedo S vin. Najpripravoejše inseriianje sa trgovce in obrtnike.
nikjer ne inserirejo. Skoda i.i majhna.
Spretnega krojaškega pomočnika
sprejme takoj Ivan Golob, krojaSki 'mojster v Solkanu.
Fran Novak, krivic 5"W5MŠL
občinstvu v mestu in na cIpžpH. 1'ostrežba točna in p.istft. V vtalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vaa lasnič-arska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg.
Dobro rtmin SF*'Ci^v^S
tipravniStvu.
Mlin v najem
se odda takoj.
5 račajev. Piilika za frge/ino z žiiom in moko.
VpraSanja na
IJos. &©g©*šek * Idriji.
HHL0 ! -: lap Jagenbeck med zvepinaml to tvrdka Medved
med klobuki, čevljT in oblekami!
Cene za mesec december:
Zimsha obleka kron ur-„     snknla   ,>   23a~
klobuk...,,,     rao