Poštnina plačana v gotovini
SLOVENSKA BESEDA
Uredništvo: Dalmatinova 8 • Uprava; Šolenburgova 7/11 • Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun it. 17,152
Izhaja vsak petek.
ŠTEVILKA 15
V LJUBLJANI, 7. MAJA 1937
Posamezna -i r\ i k. i številka I DIN
Dr. Dinko Puc:
Borba proti kulturnim ustanovam
Ljubljana je še vedno napredna in bo to kljub vsem trenutnim drugim pojavom tudi ostala
Ko ie svoj čas pred vojno dr. Mahnič začel boj proti naprednim ljudem, je proglasil tudi boj proti vsem društvom, ustanovam in organizacijam, ki niso bile v rokah njegovih somišljenikov. Priznaval je pa kot take le one, ki so bili organizirani v tako zvanih katoliških strankah, pri čemer mu Je bilo vse eno, ali je bila taka katoliška stranka nemška, italijanska ali slovenska. Narodnost ie bil proglasil za poganstvo in zato mu Je bil od m i s i j o A o v odvisni zamorec več, kakor njegov slove n s ki s o -r o J a k, ki le bil sicer veren po svoji duši, a je hotel biti v svoji hiši in svoji rodbini sam gospodar, ne pa samostanski ali župnijski hlapec.
Takrat se je začela borba proti narodnim čitalnicam, proti Sokolu, proti Narodnim domovom, proti Ciril-Metodovi družbi, z eno besedo: proti vsemu, kar ni bilo direktno vodeno od episkopata in mu podrejeno. Vsaka, še tako nacijonalna ali dobrodelna institucija, je bila proglašena za brezversko ali kapitalistično ali celo za protidržavno p o d j e t j e, je bila denuncirana navzdol in navzgor, vsi tisti pa, ki so v nji delovali, pa bodisi še tako požrtvovalno ali nesebično, so bili obrekovani in opljuvani.
Odbito so si verski gospodje hoteli prilastiti monopol na narodnoobrambne in karitativne organizacije. Kakor hitro kje ni šlo popolnoma po njihovi volji, kakor hitro niso imeli vajeti popolnoma v rokah, so izzvali spor ter pri prvi priliki vrgli svojim nasprotnikom v lice očitek, da so oni rušiili slogo. Najhujši greh pa je bil, če so se napredni ljudje udejstvovali na torišču humanitarnosti in človekoljubja. Gospodje, ki so sicer vsak dan prepovedovali v imenu Kristusa ljubezen do bližnjega, so se zagnali takoj kakor besni v vsakega, ki je skušal izven njihovega območja pomagati ljudem.
Ta politika se od strani naslednikov dr.Mahniča izvaja še vedno. Po vsej Sloveniji se preganjaj^ kulturne ustanove in društva, humanitarne in dobrodelne institucije, če so v naprednih rokah. Za slepilo ljudi dobi včasih kako društvo tu ali tam nekaj sto dinarjev, dočim dobivajo njihove organizacije ogromne tisočake. Ako je pa mogoče kje kaki organizaciji zadeti zavratni udarec, tem večje je veselje v Jeruzalemu.
Ukinjenje Vajeniškega doma v Ljubljani je samo en zgled, da se strast ne ustavi pred nobeno dobrodelno ustanovo. Zatvoritev igrišča društva «Atene» je Javen škandal, ki ga opravičujejo s tem, da to društvo vodijo narodne dame iz najboljših družabnih slojev Ljubljane. Ali so zato izločene iz delovanja na torišču dobre vzgoje in krščanskega usmiljenja? Ali Je za to legitimirana samo Kurcnčkova Neža? Vsak iskren katolik bi moral biti vesel, da se udejstvujejo tu ne samo žene iz predmestij, marveč tudi najboljši družabni sloji!
N a j v e č j i g r e h je, da je bivša ljubljanska občinska uprava podpirala «Sokola». Res ga je in je s tem izpolnila ne le svojo nacijonalno dolžnost, ampak tudi dolžnost po zakonu. Napad na bivšo napredno občinsko upravo zaradi podpiranja Sokola Je očividno prikrit izbruh zaradi jeze, da tu ni šlo t a k o, kakor je šlo pri Gasilski zvezi.
Boj gre danes proti vsaki neodvisni akciji, proti vsakemu samostojnemu pokretu. Gre proti neodvisni umetnosti in neodvisni znanosti, gre proti knjižnicam in ljudskim kuhinjam, gre proti Sokolstvu in gasilstvu; vse, kar nima pečata mež-narlje, naj bi se zatrlo! Toda na srečo ni mogoče vseh naprednih in neodvisnih ljudi \
To naj si zapomni tudi sedanja občinska uprava na ljubljanskem magistratu. Ljubljana je še vedno napredna, kljub slučajni konštelaclji, in bo to tudi ostala.
V	50 letih boja za kulturni povzdJg slovenskega ljudstva si nismo dali ubiti naših narodnih, kulturnih, dobrodelnih in vzgojnih organizacij. Tudi ta interregnum Jih ne bo uničil. Spet bo prišel čas, ko bo Ljubljana prva pospeševateljlca in podpornica našega narodnega In naprednega kulturnega stremljenja.
Dr. M. Korun:
Zaradi jasnosti
S popravki in nekritičnimi disciplinskimi ter kazenskimi preiskavam! se Ljubljana ne da upravljati!
ljani in' lanskoletnega načelnika finančnega odbora mestne občine.
Res je; bil sem eno in drugo, pa že davno nisem več. Zakaj?
Bivša SLS ni bila nikdar gospodarica v Ljubljani. Šele pod plaščem JRZ se je pristašem bivše SLS posrečilo, da so dobili — toda ne potom volitev — ljubljansko občino v svoje roke.
JRZ v Sloveniji ni bila ustanovljena samo za pristaše bivše SLS. Po programu in volji ustanoviteljev JRZ naj bi bila JRZ progra-matično in idejno popolnoma nova strarcka, ki naj zbere v sebi vse,
«Slovenec» od 29. aprila 1937 je smatral za potrebno, da napiše v obrambo socijalno-političnih podvigov današnje večine na ljubljanskem magistratu dolg članek, v katerem napada socijalno-poli-tično delo prejšnje občinske uprave, ne da bi za svojo trditev navedel prepričujoče dokaze.
Zaslužen odgovor na ta napad bo dobil, o teni ne dvomim. Mnenja sem, da jaz za to nisem poklican. Pač pa smatram za potrebno, da reagiram na članek, ker me apostrofira «Slovenec» kot bivšega člana JRZ v Ljub-
ki so za demokracijo, politične svoboščine, sporazumno notranjo ureditev države, & versko in kulturno toleranco.
s1.
t
■ K
tl
i
.1’ ’•
• Zato smo izstopili.
Ni nam žal. Posebno meni kot članu občinske uprave v Ljubljani ni žal, ker bi moral nositi soodgovornost tudi za občinsko politiko današnje večine na magistratu.
Nočem se demagoško razpisati in prekleti vse, kar se dela na magistratu. Toda daleko več Je temnih strani te politike, kakor svet-
lih. S popravki ter nekritičnimi disciplinskimi ter kazenskimi preiskavami se Ljubljana ne da upravljati; tudi ne s personalno politiko, kakor jo vodi personalno-pravni odsek, v katerem nima opozicija niti zastopnika; tudi ne z brisklranjem interesov davkopla čevalcev priključenih občin, da ne govorimo še o drugih rečeh. Vse podrobnosti pa bodo prišle na dan Šele, ko bo konec današnje uprave na magistratu in ne motim se, če trdim, da bo takrat današnji upra-
vi	težji odgovor, kakor je sedaj prejšnjim upravam.
V, j ji k • 'Sv ‘	• V v
n>.1
' 11
K vprašanju uradništva
Nujno potreben Je nov uradniški zakon ob dobrih plačah In popolni depolitizaciji uradništva
«Slovenec» je prinesel dne 22. aprila 1937 članek o uradništvu, ki si ga je treba dobro zapomniti, ker bo v slučaju, da bo moral pisati v opozicijskem duhu, na vse to pozabil ter bo kričal o krivicah,
o	preganjanju, o demokraciji itd. Ne bomo se spuščali v kritiko današnjih razmer, niti nočemo nikogar zagovarjati; potrebno pa je v interesu države hi državne uprave ugotoviti nekaj dejstev.
Uradniško vprašanje je danes v naši državi najvažnejši problem, ki ga mora rešiti državna uprava, pa naj bo katerakoli vlada na krmilu. Izdatki za državno usluž-benstvo znašajo po zadnjem proračunu skoraj 49 % celotnega proračuna. Vsekakor je to dokaz, da smo ena najbolj blrokratlčnih držav v srednji Evropi, kar nikakor ni in ne more biti koristno za razvoj države, ki je do 80 % agrarna. Že skozi leta opažamo nesistematično nagomiljanje uradov v vseh strokah. Brez potrebe se kompli-cira že itak težak upravni aparat in rešuje se kriza v tej ali oni stroki edinole z ustanavljanjem uradov, kontrol in še višjih kontrol tako, da ubogi državljan, ki išče pomoči od državnih ali samoupravnih uradov, ne najde izhoda iz teh labirintov.
Isto velja za naše samouprave. Značilno je dejstvo, da število kvalificiranega uradništva ni previsoko in da ustreza današnjim potrebam uprave; dostikrat ga še manjka. Dosti previsoko pa je število zvaničnikov, dnevničarjev, služiteljev itd. Jasno je, da se mora ta pojav gledati tudi s stališča današnjih socijalnih razmer in težke gospodarske krize, ko vse skuša doseči varno zavetišče
v	državni ali samoupravni službi.
Res je, da so pojmi o državni pomoči danes že čisto drugi in da se zahteva i od države i od samoupravnih teles mnogo, mnogo več, kakor v prejšnjih časih; toda niti država niti samoupravna telesa ne morejo vzdržati ogromnega usluž-benskega aparata, ki raste od dneva do dneva.
V	naši državi se je ravno glede uradništva in na ta račun mnogo grešilo. Uradniško vprašanje je bilo enotno urejeno z uradniškim zakonom iz leta 1923., ki je bil sicer kompromis raznih političnih vplivov in takrat vladajočih razmer v posameznih delih države, vendar je bil v glavnem moderen in dober zakon. Zal, da se predpisi tega zakona niso izvajali
tako, kakor bi se morali ter so bili kršeni na neverjetne načine in spreminjani vsako leto z dodatki v finančnem zakonu. Jasno je, da je moralo priti v uradniškem statusu do največjih zmešnjav, zlasti še, ko je politika igrala glavno vlogo.
Zakon o uradnikih iz leta 1931., ki je nadomestil zakon iz leta 1923., pomeni precejšnje poslabšanje za uradništvo. Ta zakon je do skrajnosti pomanjkljiv, v nekaterih ozirih zelo reakcijonaren ter je povzročil mnogo zmešnjav med uradništvom. Enotna personalna politika danes pri nas sploh ne obstoja. O enotnih načelih za nastavljanje uslužbericev, za njihovo napredovanje, za njihovo razvrstitev itd. — sploh govoriti ne moremo. In vendar so to glavni pogoji za dober in zadovoljen uradniški aparat.
Najhujšle je pa danes za državne in samoupravne uslužbence dejstvo, da ni nobene sigurnosti, da bo zakon, na katerega danes naslanja svojo eksistenco, jutri še v veljavi, da bodo prejemki, ki tvorijo glavno podlago vse njegove življenjske usmeritve, ostali za daljšo dobo taki, da mu bo zagotovljena eksistenca, ki Je vredna človeka. Tu je vzrok vsega nezadovoljstva, tu je tudi oni črv, ki noč in dan grize ubogo uradniško paro, da ne najde miru in da se ne more posvetiti svojemu delu s tako skrbjo in zadovoljnostjo, ka-_ kor bi to bilo v korist države.
\ A >■:	>:•
;VUW, ■ ;A. . \ v.
i	\ sv. ■ -srt
•'
Skrb državne uprave mora biti, da ima značajno, dobro plačano uradništvo, ki smatra za svojo prvo dolžnost, da točno, vestno in le po zakonu izvršuje svoje dolžnosti. Ako se hoče rešiti uradniško vprašanje, je nujno potrebno, da postavi vlada takoj strokovne komisije, katerih naloga bi bila, izdelati nov načrt zakona o uradnikih, izdelati točno sistemizacijo mest ter izdelati predloge za popolno depolitizacijo uradništva.
Le tem potom moremo priti do tega, da bo uradnik mirno izvrševal svojo službo in da bo mogel živeti tako, kakor se. spodobi za človeka. Dvignimo moralo našega uradništva — pa bo tudi konec nesrečnega birokratizma, ki ubija danes vsak napredek države.
POLITIČNI TEDEN
Težišče naše notranje politike se je preneslo na delovanje srbskih opozicijskih skupin, ki predstavljajo danes z malimi izjemami, lahko rečemo, vso Srbijo, in pa na njih odnošaje do hrvaške opozicije. Zato si lahko tudi tolmačimo veliko pozornost, ki jo vodilni tisk posveča kretanju teh opozicijskih skupin in njihovim sklepom. Izgle-da, da so razgovori, ki so jih imeli šefi vseh treh opozicijskih skupin, prinesle konkreten sporazum za skupen, širok političen program in pa za skupno akcijo v državi. Vsekakor je lepo izpričevalo za zrelost Srbov, da so znale politične stranke, ki so imele v preteklosti tako različna pota, kakor so jih imeli radikali in demokrati, pozabiti na vsa nekdanja nasprotstva, kadar gre za skupne velike cilje in enake politične ideale.
Doslej smo poznali v državi le hrvaško vprašanje, podoba je pa, da porajajo dogodki zadnjega časa novo, aktualnejše in mogoče kmalu celo bolj pereče vprašanje: srbsko vprašanje. Potem, ko so trije šefi gg. Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič dodobra razložili vsak svoje misli o glavnih načelih tega skupnega programa, so iz svojih skupin imenovali nov odbor treh delegatov, ki naj bi konkretno formuliral v petih, šestih točkah ta program. V redakcijski odbor so bili določeni gg. Miša Trifunovič, dr. Milan Ga-vrilovič in Božidar Vlajič. Računa se, da bo Združena opozicija že prihodnji teden s tem programom stopila pred narod.
Značilno je, da so se teh sklepov Združene opozicije takoj polastile politične intrige in gotov del beograjskega tiska je začutil potrebo, da je povedal jugoslovanski javnosti na vsa usta, da je srbska Združena opozicija sprejela tudi neke zahteve g. dr. Mačka, zlasti pa da je privolila v to, da se takoj skliče konstituanta in da je pri tem tudi pristala na načelo federativne ureditve naše države. Znano je, da je ideja federacije v srbskih množicah zelo nepriljubljena, pa naj simpatizirajo že z vlado ali z opozicijo. Volilna borba v Srbiji bi bila pod geslom federacije zelo• težavna in dvomljiva. Opozicijske skupine s takim programom bi imele še težje stališče proti volilni vladi, ki bi poleg parole o nevarnosti srbstva lahko vrgla na mizo še adut državne oblasti, ki igra pri naših volitvah precej odločilno vlogo. Zato so bile vesti o takem aranžmanu med beograjsko in zagrebško opozicijo, v kolikor niso bile zlonamerno tendencijozne, gotovo preuranjene.
Prav ima beograjska opozicija, da ne dela pri naši današnji notranji in zunanji situaciji skoka v terno, tudi če bi s tem oblast bila mnogo bližja. Edina politika je politika načel in ne politika konjunkture. Načela se uveljavljajo vedno in zdrav razum zmaga z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in delom prej ali slej v vsakem položaju. Tega se najmočnejša politična skupina v naši državi dobro zaveda in ve, da se trajno preko nje in proti nji ne more vladati, da bo njena ura gotovo prišla, zato ji pa tudi ni treba delati nikakih kompromisov, za katere ne bi mogla nekoč prevzeti odgovornosti pred vso jugoslovansko javnostjo.
Pogum za znižanje cen
Po tu|lh vzgledih naj se reformira tudi naša državna trošarlnska politika
V	eni prejšnjih številk lista smo objavili članek o sladkornem vprašanju, ki kaže Jugoslavijo v primerjavi z ostalimi civiliziranimi državami glede povprečnega konzuma sladkorja s strani posameznega državljana na sramotnem zadnjem mestu v mednarodni lestvici. S tem škandaloznim stanjem se bavijo v zadnjem času skoraj vsi naši listi, pa tudi tuji časniki ne opuščajo priložnosti, da se pozabavajo s to, za nas skrajno sramotno primerjavo. Vse razpravljanje pa je dejansko sprožila sočasna svetovna sladkorna konferenca v Londonu, ki se je udeležujejo delegati prav vseh držav sveta.
Dodatno k našemu zadnjemu članku naj danes objavimo le kratek primer, kako se da dvigniti konzum sladkorja v kaki državi in kako se istočasno dvignejo tudi državni dohodki, če je seveda na pristojnih mestih za to dovolj treznega razumevanja. Za primer nam mora služiti — Turčija, kar bi bilo glede na njeno konservativno preteklost najmanj pričakovati. V Turčiji je vlada leta 1935. nepričakovano sklenila, da zniža državno trošarino na sladkor, obenem pa seveda tudi cene sladkorja. In uspeh se je takoj pokazal: že v prvih šestih mesecih novih cen se je dvignil konzum sladkorja za več kakor 160 %. Pri nas pa se baje državni finančni strokovnjaki boje znižati trošarino in cene, češ da bi potrošnja kljub temu ne bila nič večja in da bi zaradi tega padli državni tro-šarinski dohodki. Pa se hudo motijo, kar je nazorno dokazal primer v TurČijL
In še nekaj bi se izboljšalo: verjetno bi brez vseh nadaljnili dragih, riskantnih protiukrepov prenehalo tihotapstvo saharina, ki še nikdar ni tako cvetelo, kakor v današnjih težkih dneh, zlasti na državnih mejah v Sloveniji. Ilegalna trgovina s saharinom po vsem podeželju prav s svojim, skoro neverjetnim razmahom dovolj zgovorno priča o bedi najširših plasti naroča, ki več ne morejo kupovati zdravega redilnega sladkorja, temveč so primorane segati po prepovedanem, brezkoristnem nadomestku, ki vrhu tega 9e na škodo domačega gospodarstva polni žepe inozemskih tovarnarjev, preprodajalcev in tihotapcev saharina.
Tudi v tem pogledu bo pri nas potrebna temeljita remedura. Znižati bodo morali cene sladkorja, zvišati pa odkupne cene za sladkorno peso, s čimer se bodo zasejale večje površine zemljišč in bo našlo dela in zaslužka tudi več poljskih in tovarniških delavcev. V Jugoslaviji je znašala s sladkorno peso posejana površina leta 1926./27. še 73.500 katastral-nih juter, leta 1927./28. — 84.200, 1. 1928./29. — 106.000, 1. 1929./30.
— 107.000, leta 1930./31. — 81.500, leta 1931./32. — 64.000, 1. 1932./33.
— 52.600, leta 1933./34. — 43.000, leta 1934./35. — 38.800, 1. 1935./36. 48.800 in leta 1936./37. jedva še 41.500 katastralnih juter. Iz navedenega je razvidno, da je proizvodnja sladkorja in sladkorne pese vedno manjša, zlasti v času, ko se stopnjuje kriza, brezposelnost, pomanjkanje in beda.
V. T-ova, Ljubljana:
Zahteve naše žene
Kako naj se izboljša in uredi položaj žene v Jugoslaviji
II.
Pod gornjim naslovom smo zadnjič opisali froložaj žene z ozirom na politične pravice, ki se ji odrekajo in na državljanske pravice, ki jih nima. Danes si oglejmo še druga področja.
Nekateri deli kazenskega zakonika govore specielno o ženi. Statut žene predlaga sledeče izpre-membe: Da se v § 171. zakonska mati oprosti sleherne kazni, če je izvršila splav zaradi velike bede (bolezni v rodbini, velikega števila otrok, ki jih ne more vzdrževati, zaradi nezaposlenosti in sl.). Potrebna je tudi izprememba § 277: zvišati kazen za zapeljanje na šest mesecev (do sedaj 7 dni).
Gospodarski statut razlaga ženin položaj, ki ga zavzema v raznih poklicih. Čeprav priznava zakon za državne nameščence iz leta 1931. ženam popolno enakopravnost, je to načelo kršeno z najrazličnejšimi uredbami. rI ako ne morejo biti žene sodnice in je uveden nunrerus clausus v poštni službi. Tako so zmanjšani dohodki poročenim ženam v državni službi, je ženam onemogočen ali vsaj silno otežkočen dostop na višja, vodilna mesta in je — za krono vsega! — uveden še celibat žena, za enkrat sicer samo osnovnošolskih učiteljic, toda kdo ve, kaj nam utegne nakloniti še bodočnost !
V	statutu se zahteva po načelu, da naj bosta zmožnost in kvalifikacija odločilni pri podeljevanju mest, sledeče: Ukinitev vseh naknadnih uredb pri zakonih, ki se nanašajo na sprejemanje žena v državno in samoupravno službo. Da se vršijo napredovanja v službi le pc načelih sposobnosti in da
vprašanj, ki bi jih bilo treba nemudoma rešiti. So to sociialna, življenjska vprašanja, katerih rešitev je nujno potrebna iz ozirov na narodovo zdravje. So pa tudi čisto pravna vprašanja, ki jih je treba ugodno rešiti, da bo ženska polovica državljanov imela iste pravice, kot jih imajo njih moški tovariši. Delo žene bi bilo pri reševanju teh vprašanj zelo dobro’-došlo in njena pomoč potrebna.
Toda me za enkrat še nismo med izvoljenimi im še ne smemo poma^-gati tam, kjer je potreba in sila velika. Smo v marsičem še brezpravna raja in moramo čakati na to, da bomo sploh smele delati tudi na teh, možem pridržanih področjih. Delati tam, kjer smo s svojo sposobnostjo že dokazale, da to zmoremo, pa zaman čakamo na oficielno priznanje — in bomo menda tudi še naprej.
Domači pomenki
Zopet laži in obrekovanja
se končno že uvede načelo: «Za enako delo — enako plačilo.«
Položaj žene v privatni službi
je urejen z zakonom o delu iz leta 1931. in z uredbo o odpiranju in zapiranju delovnih obratov. S tema zakonoma je izvedena popolna ravnopravnost žene. Toda vkljub temu položaj privatnih na-meščenk ni zadovoljiv. V silni konkurenčni borbi se je zlasti ženina delovna moč zelo izkoriščala (in se seveda še), tako da dela za plačilo, ki je globoko pod eksistenčnim minimom.
Najslabši je pa položaj hišnih pomočnic, ki so zaradi nezadostne zakonite zaščite mnogokrat izpostavljene brezsrčnemu izkoriščanju s strani delodajalcev. Tu je zahtevana zakonita določitev plačila, delovnega časa, dopusta, strokovno usposobljenje in zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Prav tako je težek tudi položaj služkinje na kmetih, ki zakonito sploh ni zaščitena.
Naša socijalna zakonodaja je pa zelo napredna. Zal le, da se v praksi ne izvajajo načela, ki veljajo v teoriji. Žene tako iz bojazni pred izgubo službe ne izkoriščajo ob porodili in v slučajih bolezni onih ugodnosti, ki so jim zakonito zavarovane. Statut zahteva, da se točno izvajajo določbe zakona, kršenje s strani delodajalčev pa naj se strogo kaznuje.
Po vsem tem je naša zakonodaja zelo nepopolna. Dela bistveno razliko med možem državljanom in ženo-državljanko, ki bi tega naziva prav za prav ne mogla uporabljati, kajti to državljanstvo ji nalaga mnogo več dolžnosti kot pravic. Pri nas je mnogo perečih
Pretekli teden se je «Slovenec» zopet ovenčal z žalostno slavo. Da bi udušil senzacijo radi Javorja, je priobčil senzacijo z magistrata ljubljanskega, očitajoč, da je bil pod prejšnjo upravo na mestnem soci-jalnem uradu velik nered in da se denar od dobrodelnih akcij ni od-rajtal v mestno blagajno. Trdil je celo, da je neki mestni uradnik s povzdignjenimi rokami prosil dr. Adlešiča, naj ga ne uniči in da je šele na grožnjo z aretacijo prinesel «nekaj hranilnih knjižic z vlogami nad 200.000 Din» dr. Adlešiču v roke.
Kje je bila hranilna knjižica ?
Da so te trditve nemogoče, je razvidno iz tega, da so se vsi računi od dobrodelnih prireditev predložili vedno soeijalno-političneinu odboru, uradnikom knjigovodstva, prireditvenemu odboru in vsakomur, kdor je to zahteval ali želel. Noben obračun ni izginil in še pomladi 1936. je vse račune pregledala revizijska komisija. Uspehi prireditev so se objavili tudi v časopisju.
Ves denar se je oddal mestni blagajni. Samo en znesek 200.000 Din se je naložil na hranilno knjižico Mestne hranilnice pod naslovom: «Mestna občina, dobrodelna akcija*. To se je zgodilo radi tegft, ker je knjigovodstvo nekoč porabilo del nabranega denarja za druge občinske svrhe, ne pa" za namene soci-jalno političnega urada. Ta knjižica je bila vedno zaklenjena v blagajni socijalno-političnega urada. Noben uradnik je ni imel v svojih rokah.
Socijalno-politični urad je pomladi 1936. to knjižico pokazal revizijski komisiji. Ta je odredila, da jo urad hrani nadalje. Šele kasneje je prišla odločba, da se jo odda knjigovodstvu.
Jasno je, da se ta dejstva ne ujemajo s trditvami «Slovenca».
Kako je bilo z „dragimu vinom in šampanjcem?
Za dobrodelno prireditev v »Unionu® so darovali različni dobrotniki jestvine, vino, pa tudi šampanjec. Kdor je hotel nekaj tega zavžiti, je moral seveda plačati in čim «dra-žje» je plačal, tembolj veseli so bili prireditelji, ker se je povečal izkupiček zn reveže. Kar je ostalo, se je shranilo in skušalo prodati interesentom. Ves denar se je točno poračunal in oddal mestni ^ blagajni. Kdor je pa tako vino ali šampanjec kupil in plačal, je imel tudi pravico odnesti in izpiti ga, pa čeprav se je to izpilo v Kazini!
Narodno-strokovna zveza
je «Slovencu» trn v peti. Ker je nekaj brezposelnih članov te narodne organizacije dobilo enkratno podporo 40 Din, je ((Slovenec* ves divji in trdi, da so dobili podporo zato, da so šli na zborovanje v Celje. Socijalno-politični urad res ni zato tukaj, da bi pazil, kako bo kak brezposelni delavec, ki ima ženo in otroke, porabil ogromno podporo 40 Din. Če mu je ostalo potem, ko je nasitil svoje črvičke, še toliko, da je mogel v Celje, nič slabega. Čudno, da «Slovenec» ni trdil, da si je tak podpiranec kupil avtomobil.
Seveda je grda laž, da bi kdo dobival po 80 Din na dan!
Kje so delali brezposelni?
((Slovenec* trdi, da so bili «brez-poselni na uslugo raznim zasebnim društvom in narodnim dnmam». Med zasebna društva šteje zlasti «Soko-la», kulturno društvo «Ateno», knjižnico «Gospodarskega društva*
v dvorskem okraju ter kuhinjo kraljice Marije.
«Slovenec» očividno ne ve, da je «Sokol» državna ustanova in da je prvi starosta Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.? On tudi noče vedeti, da jo vsaka občina dolžna podpirati ne samo sokolske organizacije, ampak tudi druge kulturne in dobrodelne ustanove. Med take spada tudi «Atena», ki si je tekom 1? let pridobila nevenljivih zaslug z vzgojo, varstvom, prehrano in zdravljenjem neštetih otrok najrevnejših slojev.
Če je bivša občinska uprava podpirala ta društva in natura, to je, da je za gotova dela dala na razpolago brezposelne, je bilo to za vse prav. Za društvo, kateremu je bilo pomagano, za brezposelne, ki so opravili koristno delo in za mesto, ki si je s tem prihranilo podporo v denarju.
Gospodarsko društvo za
dvorski okraj
ima javno in lepo knjižnico, ki je na razpolago vsemu občinstvu. Ko se je leta 1934. preselilo v sedanji lokal, je mestna občina dodelila temu društvu nekaj brezposelnih mizarjev, da so adaptirali omare in predale v novem lokalu. Strašna pregreha, kaj ne, — zlasti, ko je po «Slovencu» predsednik tega društva bivši župan dr. Dinko Puc sam. Seveda se je «Slovenec» tudi tu zlagal, kajti dr. D. Puc je bil svoj čas res več let predsednik tega društva, a ko je bil leta 1928. izvoljen za župana, je predsedstvo prostovoljno odložil.
Kuhinja kraljice Marije je ustanova Njenega Veličanstva kraljice Marije in je še danes vzdrževana v glavnem z njenimi prispevki. Tam dobe hrano oni revni dijački in dijakinje, ki radi oddaljenosti svojih bivališč preko poldneva ne morejo domov, vsled česar so se prej potikali po mestu in glodali suh kruh.
«Slovenec» je seveda napadel tudi to institucijo, ker da je «zasebna» in da jo vodijo «narodne dame*.
Narodne dame
ima «Slovenec» v zadnjih mesecih stalno v zobeh ter jih smeši pri vsaki priliki. Izjavljamo, da nas bo potrpežljivost počasi minila. Ne pustimo žaliti naših žen, ki žrtvujejo svoj čas, svoje delo in svoj denar za javni blagor. In tudi ((Slovenčevemu* informatorju bodi povedano," naj ne premapenja loka, sicer bo enkrnt počilo — v pravem pomenn besede.
Glede pogrebnega zavoda
očita ((Slovenec* bivši upravi, da Je napravila 3,000.000 Din dolga in (ta je šel ta dolg na račun nakupa stavbe na Ambroževem trgu, ki je kup vlažnega zidovja s širokim ostrešjem in ki bi jo bilo treba že zdav. naj podreti. Mi smo že enkrat pribili, da je ta nakup zagrešil 1. 1927. klerikalni komisarijat Mencingerjev s Pustom in Pircem, ki je zn to podrtijo kljub naprednimi protestom dni 1,200.000 Din, za nadaljnje investicije pa še 900.000 Din.
Isti komisnrijat je kupil tedaj še koncesijo «K o n k o r d i j e», ki je bila last Konventa us miljenih sester sv. Vincencija P a v 1 a n s k e g a, za 430.000 Din (!) in koncesijo Rojine za 240.000 Din. Torej je klerikalni komisarijat sam napravil dolga za 2,800.000 Din od treh milijonov, zdaj pa «Slovenec» napada napredno občinsko upravo, ker so njegovi ljudje zapravljali občinski denar!
Režija pri pogrebnem zavodu
znaša po trditvah «Slovenca» sedaj samo še Din 55.000.—. Tudi v takih stvareh, ki so že javnosti priobčene uradho,^ ta list ne govori resnice, ker računa na človeško pozabljivost. Pogledali smo v proračun za letošnje leto ter videli, da so predvidene samo plače z zneskom Din 2 3 2.0 6 2 ! Več kot štirikrat toliko, kakor navaja «Slovenec«.
Taktika sedanje občinske uprave
W,\VV“	Sn-Vt
jf /'"C \\H ■ • 1 • i •	\	i1-'.	\ i 'V:
: - • .>'.)>	- ' *	' ‘ . -e. Pri
tem meče vse v en koš, dobo dr. Tavčarja in dr. Periča, klerikalne komisarijate in županovanje dr. Puca in dr. Ravniharja. Za vse pa naj nosi odgovornost dr. Puc, zato, ker je bila njegova d‘ o b n doslej najplodonosn-ejša in najkoristnejša za ljubljansko mesto. Namen vseh klevet je dokaj prozoren... i ,
l' *'*■> •*	• ‘	» W * ' . H
\	)	>	I ' -	, ' . . V
Čudna ljubezen
Vsak človek ima svoje posebne odlike: nekdo v dobrem, nekdo pa v slabem zmislu. Ljubljansko vodilno glasilo sedanjega JRZ režima «Slovenec» je naenkrat začutilo v sebi nepopisno zalogo velike bratovske ljubezni za bedne delavce in jim celo z vso vajeno zgovornostjo priznava neke politične ter druge pravice takole: «Delavec mora v resnici postati enakopraven, spoštovan in soodločujoč činitelj v političnem in kulturnem življenju, v katerem do danes radii svoje popolne odvisnosti od moči kapitala, ki mu je vseskozi gospodar, ni igral krščanskega človeka dostojne vloge.*
Ves delavski stan v Jugoslaviji se danes naiskreneje zahvaljuje ((Slovencu* in njegovim očetom ter skrbnikom na najkompetentnejših mestih v državni upravi, da je po dveletnem njihovem udejstvovanju postal ((enakopraven, spoštovan in soodločujoč činitelj v jugoslovanskem političnem in kulturnem življenju*. ((Delavski* predstavniki v parlamentu, senatu in vladi v vsej svobodi že igrajo ((krščanskega človeka dostojno vlogo* ...
Ima vselej prav .. .
Sobotni «Slovenec» piše o ((Našem najvažnejšem problemu* in pravi med drugim, da «boj zn novi politični in socijalni red še ni na vrhuncu, da pa se mu naglo bližamo, kar čuti vsak in na to po svoje reagira: eni v na j več jem strahu, da
se ne bi vse do tal podrlo in propadlo, kar je toliko tisoč let omike ustvarilo velikega in dobrega, drugi pa z optimizmom, da se bo rodil iz hude sodobne zmede, krvavih borb in katastrof tem boljši, višji in stalnejši red, čim več žrtev je bilo zanj potrebnih.*
«Slovenec» se s svojimi somišljeniki v Francovem španskem generalnem štabu ter drugod po svetu očividno ne boji, da se do tal podira «vse, kar je toliko tisoč let omike ustvarilo velikega in dobrega* v Španiji. Tega strahu pa nima zato, ker takoj nato sebi dosledno in podobno pravi, da se bo rodil «iz krvavih borb in katastrof boljši red, čim več žrtev je bilo zanj potrebnih*. Pa jim ta red res iz srca privoščimo, prav takega, kakršnega jim bo usoda po vseh izgledih preskrbela.
Ceneje
Zadnji «Domoljub» s<» je iznebil globoke državniške modrosti, ko je zapisal: ((Slovensko ljudstvo stoji na. stališču, da naj tisti, kdor učitelje nnstnvlja, jih tudi plačuje. To jo sedaj država.’ Tudi učiteljsko stanarino in kurivo bi morala prevzeti država vse dotlej, dokler bo edina imela nad učiteljstvom besedo.* Kakor da bi bilo to za davkoplačevalce ceneje. Ali pa bratoljubni gospodje morda na tihem računajoč da bi se dalo morda tudi tukaj kaj «prištediti» in nosilce prosvete ined narodom priškrniti z linjvečjim veseljem t \	•'***•• 'V\ ia
h M H •»V-'
Oglašujte v ^Slovenski besedi"
DOMA IN NA TUJEM
Slovenski javnosti!
V proslavo 140 letnice Vodnikovih cLublanskili Novi/,* in 30 letnico organizacije slovenskih poklicnih novinarjev prirodi ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženjn na jesenskem ljubljanskem! velesejmu
JUBILEJNO RAZSTAVO SLOVENSKEGA NOVINARSTVA.
Razstava je zelo široko zasnovana in bo zavzela štiri velike velesejin-ske paviljone. Podala bo celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dlni, hkratu pa pokazala poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izuinet ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čini bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa bo pregledno pokazala vse ogromlno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva ter opozorila tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja.
Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste!
Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, Zvezne organizacije Sa-veza grafičkih radnika-ea Jugoslavije v Ljubljani,^ ljubljanske podružnice Udruženjn grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih pod-jetij, Ljubljanskega velesejma ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov.
Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi
SODELOVANJE VSE SLOVENSKE JAVNOSTI
ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomiaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje.
'Živo pa so zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost!
Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva •n s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture.
Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z vesel jem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter
VABIMO VSO NAŠO JAVNOST,
da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažn« narodne manifestacije.
Ljubljana, 1. majnika 1937.
Častno predsedstvo razstave slovenskega novinarstva:
Dr. Anton Korošec 1. r. Dr. Albert Kramer I. r. Dr. Fran Kulovec 1.
minister notranjih deli.	minister	v p.	minister	v	p.
Režimski služabniki
Kdo je najponižuejši sluga tudi današnjega režima, oznanjuje svetu Zadnji «Domoljub», ki piše: »Povojna doba je krajevnim šolskim odborom vzela pravico sodelovanja pri nastavitvah učiteljstva, jim prikrajšala pravico do razpolaganja s šolskimi prostori ter ponižala kr. šolske znstope v udnne sluge vsakokratnih režimov.®
V	dobi zadnjih dveh let se je kr. šolskim zastopom po zaslugi obeh slovenskih ministrov gg. dr. Korošca in dr. Kreka dalo zadoščenje in je služabniškega udanega ponižanja seveda konec.
Ne bomo jih naštevali . . .
Brumni «Doinoljub» odkritosrčno stoka: «Zaradi razmer, ki jih ne bomo t n naštevali, se šolske razmere, če izvzamemo neknj premeščanj (?!), v bistvu niso bogvekaj izboljšale. Vprašanje šolskih upraviteljev in učiteljev po želji ljud-stva (kaj vendar pravi na to g. Erjavec in tovariši? — Op. ur.) še davno ni rešeno. In sto drugih stvari...»
Bog ve, po čigavi želji se vendar to vprašanje rešuje zadnji dve leti?
Govorjenje skozi okno
Temeljit in sila odkrit pouk, o kakršnem včasih ni imel pojmn, glede narodne skupščine in njenih članov pri proračunskih razpravah deli svojim naivnim bralcem ostareli «Domoljub», ki pravi: «Vse govorjenje poslancev v proračunski razpravi v skupščin sami, kolikor je neposredno v zvezi s posameznimi dohodki in izdatki samimi, je le bolj ali manj prazno — govorjenje skozi okno, da bi volivci dotičnega Poslanca mislili, kako se njih zastopnik «bori» za njihovo koristi. Tsa proračunska debata iz navedenih razlogov nima mnogo zmisla in je prav za prav le — demagogija ali vsaj govorjenje skozi okno.®
In za to naj narod plačuje tako drago svoje narodno predstavništvo? Kaj vendar pravijo k tem izbijanjem svojih dragih bratcev v G°spodu poslanci iz vladnega tabo-r? JR7., ko jim vendar lastno gln-s,Iq odreka vsako pozitivno delo in ipravičenost njihovega poslanstva?
Oče slovenske pesmi Matej Hubad je umrl 2. maja v Ljubljani v starosti 71 let. Za slovensko kulturo prezaslužnega pokojnika so pokopali na svečan način v torek popoldne ob ogromni udeležbi občinstva. Narod bo ohranil očeta svoje glasbene kulture v trajnem, častnem spominu!
Odlikovanji. Z najvišjega mesta sta prejela visoko priznanje za svoje plodonosno, požrtvovalno! delovanje na napredku vseh panog slovenskega športa znana javna delavca in športna organizatorja gg. inž. St. Bloudek in Joso Goreč. Podeljen jima je bil red Jugoslovanske krone IV. stopnje. Čestitamo!
ODVETNIK
Dr.Uladimii' 5UKL3E
naznanja, da je odprl lastno odvetniško pisarno, ki jo je pridružil pisarni g. dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 1 a/II.
Telefon 21-39
Propadanje kulturnih spomenikov Ljubljane zadnje čase vidno «napreduje». Sem spada tudi lepo Marijino znamenje na Sv. Jakoba trgu. Če si morda kandidat za samomor, kar postoj nekaj časa ob spomeniku, ker se bo vsak čas podrl na tla. Glavni steber je razpokan, svoj čas nameščena železna vez je zarjavela in je deloma sploh odpadla, tako da preti kipu Matere božje nevarnost, da zgrmi na svoj podstavek, kjer se bo gotovo razbil. Ista usoda je pa skoro že doletela štiri svetniške kipe, ki stoje ob stebru. Vsi razpadli in razjedeni se še jedva drže po-koncu, križi in pastirske palice, ki so jih svoj čas držali v rokah, so se polomili, tako da drže svetniki v rokah le še kratke pendreke! Z malenkostnimi stroški bi se vse to dalo popraviti, seveda le, dokler je še čas!
Pozne volitve. V nedeljo dne 6. junija se bodo vršile občinske volitve v občinah: Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Gaberje, Lendava, Genterovci in Poljana v lendavskem okraju, Cezanjevci v ljutomerskem okraju, Begunje in Sv. Vid nad Cerknico v logaškem okraju, Pragersko in Hoče v mariborskem okraju — desni breg, Ribno v radovljiškem okraju, Mislinje v slovenjgraškem okraju in Javorje, Poljane ter Trata v škofjeloškem okraju.
Konkurzi naraščajo, tako piše «Slovenec». Torej bo le res! Na ljubljanskem sodišču je bilo za mesec april prijavljeno veliko več konkurzov kakor prejšnje mesece. Vzrok temu so pač zlati časi! Marsikateri trgovec pa Še komaj visi med «biti ali ne biti®.
Odvetnika
dr.DINKO PUC " dr. BORIS PUC
naznanjata, da sta se preselila iz Dalmatinove ulice št. 7 v Dalmatinovo ulico št. 11.
Pb veterčku se plašč obrača!
«Straža v viharju® piše o univerzitetnih stavkah tole: ‘«V naših razmerah je štrajk'nemoralno in zločinsko sredstvo, kajti štrajk na edini najvišji znanstveni ustanovi na mah ustavi vse komplicirano in zapleteno kolesje diferenciranega znanstvenega dela.® Vidiš jih tiče: kar naenkrat je štrajk nemoralno in zločinsko delo, medtem ko v '• letih 1931. do 1934. štrajk ni bil tako grozno ožigosan in so ravno oni sami v družbi s komunisti, na katere danes tako pljujejo, vedno iznova stopali v stavko. Res dela ta plemeniti vetrič včasih grozne Čudeže!
Še enkrat kolodvor! Če si slučajno željan nalesti se sijajnega prehlada, posebno v tej krasni pomladi, potem pojdi na kolodvor in počakaj pod veliko novo streho, kjer potniki odhajajo s perona. To moderno in zračno čakališče je uprava državnih železnic «pogrun-tala® lansko leto. Je pa še ta odlična prednost, da je ta lijak tako postavljen, da kar sesa ves dim od lokomotiv, ki stoje pred kolodvorom ter ga vodi pod streho na drugi strani ven! Torej je to moderno čakališče: sijajno prepiha-lišče in prekajevalnica obenem.
Društvo za ceste bo imelo prihodnje dni v Beogradu svoj letni občni zbor. Ob tej priliki bo tamkaj prirejena tudi zanimiva razstava cest, turizma in avtomobilizma, ki bo odprta od 8. do 16. maja.
Dr. Vladimir Maček se mudi na zdravljenju in oddihu v Rogaški Slatini.
Drugi sestanek parlamentarne Male antante se vrši od 6. do 10. t. m. v Beogradu.
Nad pol milijona kmečkih ljudi
se je v zadnji dobi preselilo v naši državi z dežele v mesta, hoteč si najti kakršnokoli zaposlitev. To dejstvo je ugotovil sam minister za socijalno politiko Cvetkovič. Kam vodi to?
V	Beogradu se selijo stranke v množicah le dvakrat na leto, in sicer 1. maja in 1. novembra, ker sta v prestolnici samo dva termina odločilna za stanovanjske odpovedi. Prveg^maja, torej prav za pravoslavne velikonočne praznike, se je letos selilo v Beogradu okrog 4500 družin. Pravcato preseljevanje narodov...
Turistični promet v Dalmaciji kljub letošnji neugodni pomladi prav lepo in zadovoljivo napreduje, Proti lanskemu letu je tujski promet že v prvih pomladnih mesecih narasel za 130%,
V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih 7 milijonov dinarjev. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
so narusle v marcu skupne vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah od 1,009.914.907 din na 1.031,130.476 din, torej za znesek 21,215.569 din. Ker pa so v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za 1. 1936, katere je pripisala ta mesec neka večja hranilnica v znesku 14,2 milijonov din, ostane čistega prirastka Din 6,947.776.39, kar je zelo razveseljivo'.
V marcu so narasle skupne vloge pri 12 hranilnicah, padle pa so pri 17. Najugodneje so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so> se dvignile pri 16 hranilnicah za skupno 19.5 milj. (po odbitku padca pri ostalih). Ker vodi le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, izkazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem računu. Te številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče zopet vračati. Zato ne prodajajte vložnih knjižic.
Naš tobak ima dobre odjemalce še vedno v Češkoslovaški, kamor ga bomo tudi letos izvozili tri in pol milijona kilogramov.
Gradnja jugoslovanskega paviljona na pariški svetovni razstavi lepo napreduje. Trenutno postavljajo štiri ogromne kamnite stebre, ki so izdelani iz našega kamna in z našimi strokovnimi delavci. Verjetno je, da bo naš paviljon povsem dovršen do 24. t. m., ko bo razstava slovesno otvorjena.
Bolgarski kralj Boris je za velikonočne praznike pomilostil 463 civlnih in političnih krivcev.
Prvič po svetovni vojni so včeraj nastopili bolgarski vojaki v polni bojni opremi na veliki paradt, ki je bila prirejena o priliki, ko je kralj Boris izročil vojaškim edini-cam nove zastave.
Angleško brodovje sodeluje pri evakuaciji Bilbaoa, ki se baje nahaja pred padcem. V pristanišču je zasidranih devet angleških trgovskih parnikov, ki bodo v prvi vrsti rešili več tisoč otrok, žensk in starcev. Na odprtem morju pred mestom križarijo angleške bojne ladje, ki bodo varovale te parnike pred eventualnimi napadi Francovega brodovja.
Španec Joan March, ki financira uporniško vojno akcijo generalo-fašista Franca, se je po daljšem bivanju v Italiji vrnil k svojemu varovancu Francu na Špansko.
V Budimpešto! je prispel v spremstvu kancelarja dr. Schusch-nigga predsednik avstrijske republike Miklas na službeni obisk. Avstrijskima državnikoma je bil prirejen svečan sprejem. Temu obisku pripisujejo mednarodni politični krogi važen pomen.
Giospa Simpsonova se že več dni mudi v francoskem gradu Conde, kamor se je tudi že napotil vojvoda Windsorski. Poroka bivšega angleškega kralja se bo vršila v tem dvorcu v kratkem.
General Goring se je mudil v važni misiji v Italiji. Na povratku v Nemčijo, oziroma še poprej v Avstrijo, se je ustavil na Bledu, kjer se je tudi razgovarjal.
V Varšavi so se zopet ponovili nemiri v zvezi z množestvenimi aretacijami levičarskih politikov in ostalih nasprotnikov sedanjega diktatorskega režima. Polkovnik Koc se pri iztrebljanju svojih političnih nasprotnikov poslužuje najokrutnejših in najneusmiljenej-ših sredstev.
Potek slavnostnega kronanja angleškega kraljevskega para v Londonu bodo prenašale vse angleške radijske postaje v raznih jezikih, med njimi tudi v srbohrvaščini
V vsej Angliji je izbruhnila sta-ka avtobusnih podjetij in je v Londonu že nekaj dni ustavljen ves avtobusni promet. Stavka dela velike preglavice angleški vladi, ker je izbruhnila tik pred svečanostmi kronanja, ko se nahaja v Londonu več stotisoč tujcev.
Nemške topove, ki so jih Angleži zaplenili v svetovni vojni in ki so bili doslej postavljeni na terasi kraljevskega dvorca \Vindsor-ja, je dal novi kralj Jurij VI. te dni odstraniti.
Samouprava
Vprašanja in odgovori
Vprašanje: Naša občina V. L. je dosedaj pri izdajanju delavskih knjižic zahtevala takso (kolek) 10 Din. S tem kolkom so se delavske knjižice kolkovale. Sedaj pa zahteva občina B., da se izda delavska knjižica za nekega našega občana, ki biva v občini B., brez kolka. Sklicujoč se pri tem na predpis o izdajanju delavskih knjižic. Prosimo za pojasnilo, ali je naziranje občine B. pravilno?
Odgovor: Po § 80. avstrijskega obrtnega reda, ki pa več ne velja, so izdajale občine bivališča prosilcu delavsko knjižico proti povračilu nabavnih stroškov kolka prosto. Novi zakon o obrtih, «Službeni list® št. 572/76 iz 1. 1931., ki nadomešča avstrijski obrtni red, pa delavskih knjižic ne pozna, pač pa poslovne knjižice, ki so nekaj sličnega kakor delavske knjižice. Po odstavku 4. § 307. tega zakona o obrtih se sme za poslovno knjižico zahtevati odškodnina, ki pa ne sme biti večja od nabavne cene. Po točki 5. § 436. zakona o obrtih je izdajanje in overovljenje poslovnih knjižic oproščeno taks.
Tudi tarifna postavka 57. zakona o taksah in člen 74. pravilnika k zakonu o taksah ne vsebujeta nikakega določila, da bi bile delavske knjižice podvržene kolko-vanju. Iz tega bi se dalo sklepati, da so delavske knjižice, ki jih morejo občine še vedno izdajati po razpisu banske uprave z dne 25. julija 1935., II No 18.798/1, tudi še vedno oproščene taks. — Za merodajno tolmačenje te taksne zadeve pa je ob pomanjkanju točnih in jasnih predpisov pristojno edino ministrstvo za finance.
*
Vprašanje: Prosim za pojasnilo: ali smejo še poslovati in kakšno nalogo imajo občinski posredovalni uradi. Stranke se stalno in v vseh mogočih zadevah (prepirih) obračajo na občino za posredovanje.
Odgovor: Na ozemlju bivše Kranjske, kar prihaja za Vas v poštev, velja še vedno deželni zakon o občinskih posredovalnih uradih z dne 27. septembra 1911 deželnega zakona za Kranjsko št. 45. Po § 11. tega zakona se morejo pri posredovalnem uradu skleniti veljavne poravnave v sledečih spornih zadevah: a) o denarnih terjatvah in pravicah do premičnin; b) v sporih o določitvi ali popravi mej nepremičnih posestev ali o zemljiških služnostih; c) v sporih o služnosti stanovanj; d) v sporih zaradi posesti. V tem pogledu morejo občinski posredovalni organi še vedno poslovati.
Po § 28. navedenega zakona je bil občinski posredovalni urad poklican opravljati spravne poizkuse tudi v zadevah razžaljenja časti. Po § 10. in § 11. zakona z dne 16. februarja 1929, «Uradni list® štev. 311/75, s katerim so se uveljavili in uvedli kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, pa se je ukinila veljavnost § 28. in naslednjih zakona o posredovalnih uradih tako, da občinski posredovalni uradi nimajo več pravice od dne 26. februarja 1929 dalje, to je odkar je stopil navedeni zakon v veljavo*, opravljati spravne poizkuse v zadevah razžaljenja časti.
Pripominjam, da velja za ozemlje bivše Koroške deželni zakon o občinskih posredništvih z dne 14. julija 1910 deželni zakon za Koroško št. 35, za ozemlje bivše Štajerske pa deželni zakon o občinskih posredništvih z dne 29. marca 1914, deželnega zakonika za Štajersko št. 23 iz leta 1915. Oba ta zakona vsebujeta enaka določila, kakor uvodoma navedeni kranjski deželni zakon.
Poživniki
Prizorišče: Delavnica za ljudski blagor.
Poglavitni (je prebral nekaj dopisov, nato pozvoni tajniku): Pokličite pozivnike!
(Šest mož prihiti in, stopivši o vrsto, zavihte svinčnike nad beležnicami.)
Poglavitni (jih nahruli): Slabo delate! Slišim, da je čedalje več mimranja tudi že v našem taboru. Pasja dlaka, kaj se to pravi? Ali ste za to plačani?
Prvi pozivnik: Oprostite, ve-lemožni, saj vendar storimo, kar je v naših močeh! Delamo reklamo, kakor je svet še ni videl. Najne-znatnejšo stvar obešamo na veliki zvon. Preplavljamo tako rekoč javnost dan na dan s slavljenjem ve-ledejanj in velezaslug inož, ki po vaših genijalnih pobudah--
Poglavitni (s prijaznejšim obrazom): No da, ne rečem...
Drugi pozivnik (zadobivši od tega korajžo): Da, gospod poglavitni, naša reklama je edinstvena, nedosežna! Dovolite, da vas spomnim samo na tisti fenomenalni članek o reformah na živilskem trgu. Že sam ta kolosalno udarni napis: «Razmere se vidno boljšajo!» A v stvari, med nami rečeno, je šlo le za neke bagatele: nekaj od deževja izpranih jamic se je zasulo, nekaj stojnic prestavilo, to in ono malo prebrkljalo, ali na bolje ali na slabše, to je postranska stvar, — ampak ta veliki tamtam, ki smo ga mi iz tega napravili! In kako smo pri tej priliki znali zamahniti po nesposobnih prednamcih, češ, za velike stanovanjske hiše, paradne ulice, mostove itd. sa imeli denarja, za takele majhne potrebščine, ki nič ne stanejo, pa niso imeli ne smisla ne časa. Senzacijonalen je bil učinek tistega članka. Ljudje kar svojim očem niso mogli verjeti, ko so to
brali! Nasprotnikom je pa kar sapo zaprlo.
Tretji pozivnik: Ljudje godrnjajo, ker se je vse podražilo. Ampak mi znamo dokazati, da so s tem prizadeti samo bogatini! Če je vsled nove trošarine kava zdaj dražja, kdo je prizadet? Mali ljudje gotovo ne, saj ti pijejo žitno kavo. In zdaj bodo ljudje še bolj uživali žitno kavo, ki je zdrava in redilna. Tako skrbimo v vsem tudi zn ljudsko zdravje!
Četrti p o ž i v n i k: In mi znamo prepričevati ljudstvo, da so vse obremenitve, ki izhajajo iz našega gospodarstva, prav za prav olajšave. Na primer ravno kava. V Daj-Damu je bil prej takšen naval na črno kavo, da so se ljudje komaj moglo zvrstiti. Zdaj, ko se je podražila na 2 Din, gotovo ne bo več takega navala. Torej tudi tukaj olajšava! In povišanje pasje takse: manj ko bo psov, manj bo lajanja in kaljenja nočnega miru. In manj
pasjih drekov po mestu. Torej zopet same olajšave!
Peti pozivnik:	Toži se o
brezposelnosti. Mi pa brezposelnosti sploh ne priznamo. Vse brezposelne smo kratkomalo proglasili za delo-mržneže.
Šesti poživnik: In vse nezadovoljneže desno in levo nažene-mo ali s 1'ramasoni ali s komunisti, kakor nam prav pride. Tako vse ustrahujemo. Zdlaj smo prišli še s tisto grožnjo o veliki metli. In po deželi gre strah in trepet.
Poglavitni: To je vse prav in lepo, gospodje. Toda med našimi ljudmi se širi malodušnost. Ljudje postajajo nezaupljivi. Tudi je vprašanje, ali stojimo še na trdnih tleh. Kaj storiti, da se duhovi spet po-dvignejo in poživijo?
Prvi poživnik: Tu je samo eno sredstvo, velemožni, — kakšno dejansko veliko delo, ki bo občestvu v prid in ki bo priča spasob-nosti naših mož.
Poglavitni (tužno zmajeva je z glavo): Tu žal zaenkrat ni izgleda. Ni moči, ni denarja ...
Drugi poživnik:	Nič	zato,
gospod poglavitni! Kjer ni dejanj, morajo pa pomagati obljube. Žal pa smo naš zalogaj obljub že docela potrošili, zato prosimo navodil, kake novo lepe obljube naj spustimo v svet.
Vsi poživniki (unisono): Prosimo navodil, gospod poglavitni! (In zavihtijo svinčnike nad beležnicami.)
Poglavitni (vidno ola jšan): To pa prepuščam popolnoma vaši fantaziji, gospodje moji! Obljubljajte vse mogoče, kar kdo hoče. Kakor plošče po željah v radiu... Vsaka obljuba najde gotovo nekaj vernikov. In da vas vzpodbudim k novemu plodovitemu delu, bom določil posebne poživniške nagrade. Torej na veselo tekmo, gospodje!
(Poživniki se globoko priklonijo in odidejo poživljeni.)	Tip
TRIGLAV
J. O LUP
LJUBLJANA
prva domača industrija perila in oblek
priporoča za vse letne čase svoje bogate zaloge. Ako želite sebe in svoje ljubljene družinice poceni pa tudi dobro obleči, pridite v naše poslovne prostore
LJUBLJANA Stari trg 2 Pod T r a n £ o 1 Kolodvorska ul. 8
Obleke in perilo izdelujemo tudi po naročilu po najnovejših krojih in po najnižji ceni.
Trgovci znaten popust. Podpirajte domače podjetje, ker s tem podpirate naše domače dobro strokovno delavstvo.
Ure in zlatnino
za birmo
kupite
najceneje
pri tvrdki
JOS. EBERLE
juvelir
LJUBLJANA. Mestni tra 17
Še danes naročite
,Slovensko besedo*!
OGRSKA SALAMA naj cenejša pri:
ČERNE OSKAR Sv. Petra c. 35
Otvoritveno naznanilo
Cenj. damam in gospodom naznanjam, da sem odprl v sredo, dne 6. maja t. I. na Borštnikovem trgu 4 moderno in higije-nično urejen brivski in frizerski salon s posebnim vhodom. Izvrševal bom: striženje, železno, vodno in trajno ondulacijo z najnovejšim aparatom na topli zrak, manicuro in barvanje
las, obrvi itd.
Zagotavljam, da bom vsa dela izvrševal s strokovno naobra-ženimi močmi in se cenj. občinstvu najtopleje priporočam. CIRIL. V A Š L, frizer za dame In gospode LJUBLJANA, Borštnikov trg št. 4
ai^nmar
jospeii' ^ ^	.
napoiJejšL iJzora
A. & E. SKABERNS
LJUBLJANA
Krojaški vajenec
za moško in žensko kro-jaštvo se sprejme takoj.
DOLŽAN IVAN
Ljubljana, Sv. Petra cesta 81
Udobno se počutite v prenovljenih lokalih staroznane
gostilne ,LOVSIN‘
v Gradišču št. 13 (pri dramskem gledališču.)
Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem oziru zadovoljni.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
v v
Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spada oča dela in dobave
III
Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. • Cene zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Nočna služba za nujna popravila • Kličite telefon 27-04.
MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA
BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 • TELEFON 27-04
Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, prijave in naprava načrtov za stranke za priklop na omrežje krajevnih elektraren izvršimo brez doplačil. Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd. Dobavljamo za instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila in žarnice.
Kmetski dolgovi in Privilegovana agrarna banka
Privilegovami agrarna banka je ustanovljena potoni posebnega zakona leta 1929., s kapitalom din 700,000.000'— z nalogo, da z ugodnim cenenim kreditom pomaga izključno in samo kmetom ter njihovim zadružnim ustanovam in organizacijam. Bančna centrala je v Beogradu, a ‘raze® tega ima Banka še svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu.
V sedmih letih svojega delovanja je Privilegovana agrarna banka vložila v kmetijstvo emo milijardo tristo pet in petdeset milijonov (1.355,000.000'—) dinarjev posojil, ki so podeljena na okroglo 140 tisoč kmetskih gospodarstev pod zelo ugodnimi pogoji, tako v pogledu obrestne mere, kakor tudi v pogledu posojilne dobe.
Po Uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936. leta Banka sedaj prevzemu tudi vse stare dolgove kmetov pri bankah, hranilnicah, kreditnih zadrugali in pri pnpomočnih skladih in na ta način bo Banka osredotočila pri sebi največji dej kmetskega kredita. Pri tem prevzemanju dolgov je Banka v bistvu samo posredovalec med dolžniki-kmeti in njihovimi prejšnjimi upniki. To, kar prejema od kmetov v odplačilo njihovih dolgov, mora Banka dati prejšnjim upnikom kmetov, a poleg tega mora dati tudi prispevek države, ki bo znašal okrog polovice zneska, ki ga dajo dolzniki-kmetje. Denar, ki bo zbran pri eni filijali, bo služil za izplačilo upnikov s področja te filijale. Vse te posle vrši Banka v imenu in za račun države, toda brez kakršnegakoli dobička za sebe.
Vse dolgove kmetov navedenim Ustanovam, ki ne presega jo vsote 25.000'— dinarjev, bo Banka sama znižala za 50%, oni kmetje pa, katerih dolgovi znašajo več kot 25.000'— dinarjev, morajol vložiti prošnjo za znižanje dolga pri pristojnem sreskem sodišču. Ta rok je sicer potekel 31. decembra 1936. leta, toda š finančnim zakonom za leto 1937./1938. je podaljšan do 1. junija 1937.
Prav tako se pa lahko vsak dolžnik-kmiet do 1. junija 1937. leta sporazumel s svojim dosedanjim upnikom, da njemu izplača svoj dolg. držeč se določil odst. 1. čl. 51. Uredbe, s pristavkom, da se v to svrho vrniene listine ne morejo več izročati Privilegovani agrani banki.
Na ta način se je ugodilo ve(čkrat povdarjeni želji, d« naj se dovoli dolžnikom sporazum o izplačilu dolga s svojimi dosedanjimi upniki. Tisti dolžniki-kmetje, ki morejo to storiti, na j se poslužijo te možnosti, kajti takšno sporazumno izplačilo dolga bo gotovo koristilo kmetom kot bodočim prosilcem
P^^Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov daje kmetu znatne olajšave, ki so v skladu z razmerami kmetskega gospodarstva. Razen znižanja dolga se zmanjšuje tudi obrestna mera na manj kot polovico noDrei običajnih obresti oziroma na Wi%o letno in prav tako se predvideva rok 12 M za izplačevanje že tako znižanega dolga. Zato da bi dolžniki kmetje mogli dobiti takšne olajšave, je država prevzela na sebe znatne obveznosti v obliki letnih plačil bivšim kmetovim upnikom, ki bodo morali prenašati en del odpisa glavnice in zmanjšanje obresti reduciranega dolga. S tem je dokazano, koliKo je s to Uredbo
S*OTieZatrim,anstedar°kmetaVeliko dolžnost, da svoje tako zmanjšane obveznosti redno izpolnjuje. Brez kredita danes ne moreta biti niti kmetijstvo niti kmet. S svojo točnostjo pri izpolnjevanju obveznosti bodo kmetje povrnili zaupanje v svojo kreditno zmožnost in tako bodo mogli znova dobivati ugodna
posojila. jzpiačilo prve anuitete je dospel 1. novembra 1936. leta. Tisti dolžnik, ki ni tega obroka poslal Banki v Beograd ali podružnici v Ljubljani, mora to takoj storiti m to po obračunu, ki mn ga je poslala Ustanova, kateri je dolgoval (banke, hranilnice, zadruge).
Ako dolžnik tega obračuna ni dobil, morai poslati podružnici Banke v Ljubljani deseti del od polovice dolga pri bankah, hranilnicah in zadrugah, če dolg pri teli zavodih ne presegal vsote 25.000— dinarjev- za dolgove tem zavodom pa, ki so večji od 25.000-— dinarjev, se mora poslati deseti del vsega dolga Ko bo Banka izvršila končni obračun, bo morebitno preplačilo vrnila dolžniku ali ea jia odobrda njegovemu računu. Dolžniki naj pošiljajo denar podružnici v Ljubljani na čekovni račun st. 10.250. Na čekovn položnici (na hrbtu) 'je treba označiti: ime m priimek dolžnika (tudi očetovo ime) na cigar ime dolg glasi, kraj bivališča s hišno številko in srez, ter naziv in sedež upniške ustanove, ki ji je do sedaj
kmet UrSa1« likvidaciji kmetskih dolgov daje velike olajšave, toda ona je tudi stroga napram nemar-•_ . „01.prinim dolžnik mn	ki	ne bodo plačah kateregakoli obroka svojega po Uredbi zniza-
,1,1 izvzemSi briinere ko jim je zaradi elementarnih ne?.fio<t dovoljen odpis davkov, bodo morali
ve.	fc 4« i. bo*> '‘“"i-	™„e,„„
dolžniku uvede kratko in izvršilno postopanje na vso premično m nepremično unovino.
eim bo Banka dovršila prevzemanje dolgov po Uredbi, bo takoj začela znova dajati kredite kme-
ton,. Pritem kred?,to* B»k. Po~b». paril« P« to, d. bodo mojtl.	■»	*►
trebi zopet priti do ugodnega kredita, ki jim bo potreben za zboljšanje njinovega gospodarstva.
Ljubljana, 4. maja 1937, filijala v Ljubljani, št. S. 159.
Privilegovana agrarna banka a. d. Filijala v Ljubljani
Z, konzorcij .Slovenke ta«,!.,, dr Di.ko Fpc. Z. oredpiitvo: dr.Sf.k. Jo*. Tisk Del.ilk« tisk.rpe, d.d., preistavpik Josip štrukelj - vsi v Ljobljapi.