Kupujmo vo|ne SONDE in
ZNAMKE
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 24, 1944
LETO XLVII — VOL. XLV1I
(fro je, te vesle
elZtnsk je bil° še tako P°"
Ika ii0t Je bi!a italijanska! k lot ora Duse, ki je ian? 1924 v Pittsburghu.
<>WiVlada je P°slala po
Itali jo DuiH° in za S,ko °	ukazano žalo-
. Se Je vršil njen pogreb.
1Je v starosti 64 let.
P°svare francoskih 2ra{,' kadav se bliža sovra-a armada k napadu. 0ln ?ri'eti nad francoskim let mk.ako angleško, letalo pred napadom in :*d0I)i(7;nakom posvari fran-a°lne, naj se poskri jell v.* * *
ff® v n 1bIlska admir»istfaci-fijisn !! etn kamnolomu pri
•r^'jer?!^8, 75,000 ton ži" T11' ie i Prostornine v lv v 12>°00,000 kubičnih
Wo" h °-prema je veljala
P hladn?lm bi stala opre"
! n do * rCe v enaki pr°-ao ^5,000,000.
4tiJJj ari«ada ima v rabi !f»ot0ri Jadralnikov (letalo
T3ooft ln sicer eden lah" T0 f«ntofvntOV t6Že' drUgi
jMlet* *. *
ls% * aj je bilavAme" fenica vina za
pa5kom in plutovi-hnjf.90 odstotkov 'T »lasti-3- ih s kovinastim 4 ^ pokrovom.
Nu Z * * ' 1
lahk , amo ene vrste , • To 7 ^ takoj, kot se
/vAv^^vani mega-* *
✓ Hi J ral1' šteje 418,000,-% ali 19 odstotkov
%V8e^a sveta. f'ški * * > !	il»aJo svoje-
i He ori 8 katei'im poro-a l^ie plei"ena do ple-
I Sa >e vrste boben,
v Sttydjo in ki se ga
% ^ v okrožju 700
ft■ ^C?®8*' ki je kdaj od angleške
la u ^OnS1 Papež Pij XIL Wt}> ko jg ko odlikovanje le-
^ftstoh • v Londonu kot W\ Ut"ija vlk Pri kronanju
I: h * * *
iS iT druži" v zed. it O* 15.000,000 me
l^inoS' 9>000,000 ku-p 1^00,000 nima sploh
iS k. % * *
Iti ' kl ga ; • I i 8v°ji'< J,e pisal Mussoli-
f > ^bun,0nici'" ko je
LlNivo , sv°je slave, je
13 $21 ^ 8a je ženska
K\ vi000- Al-Pak ku-fHi Pač pa njegovi
|So2\ % * VSi t?1' Kitaj'ska
lv>o * ^24,440,000 kot I v« boks povzroče-K	K« so leta
, fStoZ] < je bilo pre-
I Ni 3e Pa 1 mla Kitaj" k KN kif0rabila v to, da ftp tajske dijake v
Jhj * %
Vi* laC;bi ne »deleži vo-fM ka^ova„ z $500
Nad 50,000 oboroženih meščanov je pognalo nacije iz mesta. Marsejr največje francosko pristanišče je tudi v rokah zaveznikov
London, 24. avgusta - Danes zjutraj so stopile v Pariz ameriške in francoske čete, da zapečatijo zmago meščanov, ki so na lastno pest in z lastno močjo pognali Nemce iz mesta. Nemci so baje prosili za premirje do danes opoldne, da se lahko umaknejo iz mesta.
London, 23. avgusta. — Pariz se je danes otresel nemških spon, v katere so ga naciji uklenili 14. junija 1940. Nad 50,000 oboroženih patriotov je pognalo Nemce iz mesta medtem, ko so napravili ameriški tanki močan zid okrog francoske prestolnice.
Štiri dni so se vršili boji po mestnih ulicah. Do 50,000 oboroženih francoskih domoljubov je vodilo boj, a njim se je pridružilo na sto tisoče meščanov, ki so grabiji, kar so mogli doseči in udarili po nacijih. Nad Parizom je zopet zavihra-la trikolora in na vseh koncih in krajih odmeva veselo petje narodne himne: Alons enfant de la patrie . . .
Nobenega poročila še ni, če so ameriške čete že stopile v mesto. Vsa javna poslopja so v rokah patriotov in zastopniki francoske vlade iz Vichy so v rokah domoljubov, če niso zbežali iz mesta." Ravno štiri leta in 74 dni je bil Pariz v rokah nacijev.
Pariz je prvo glavno mesto kake evropske države, ki se bori na strani zaveznikov, ki je bilo zopet vzeto Nemcem. Res so zavezniki zavzeli Rim, toda Italija je šla v vojno kot sovražnica zaveznikov.
Meščani so zrevoltirali s 2 tem, da se je najprej uprla po- v licija. Zasedla je centralno policijsko postajo ter jo zabari- v kadirala. To je bilo znamenje r za patriote, naj padejo po na- s cijih.	1
Kdo bo upravljal Pariz še ni r znano, toda najbrže bo izroče- l na administracija v roke domačinom. General de Gaulle, načelnik Osvobodilnega komiteja se je pred dvema dnevoma posvetoval z generalom Eisenhower jem v Bretagni glede tega.
Nobene besede še ni, koliko ■ Nemcev je bilo pobitih v Pari-• zu ali koliko jih je bilo vjetih. ; i Zavezniška letala so poročala ' že dva dni, da. je videti dolge : kolone Nemcev, ki odhajajo iz - mesta na vsaki cesti, ki vodi
1	proti vzhodu.
2	Osvobojen je Pariza so praz-i novali tudi v Alžiru, Afrika, -jVse baterije v mestu so odda-i jale salve, parne piščali so tulile in na vseh hišah se je po-( javila trikolora.
Parižani so vsa štiri leta zbirali orožje in ga skrivali za ta dan. Jemali so ga iz nemških skladišč, jemali so ga pobitim Nemcem. Največ so jemali puške in strojnice, ki se lahko skrijejo. Nemci so štiri leta okupacije skrajno brutalno postopali z meščani. Trdijo, da jih je bilo do dneva invazije ustreljenih najmanj 12,000, od dneva invazije pa do danes pa najmanj 6,000. Od časa okupacije so Nemci aretirali najmanj 30,000 Parižanov in do te 350,000 so jih poslali v Nemči-Ijo na prisilno delo.
Marsej, glavna Inka južne Francije, je v rokah zaveznikov
Rim, 23. avg. — Francoske čete, ki so prideljene 7. ameriški armadi, so danes stopile v Marsej, za Parizom največje mesto v Franciji. Okupirale so večinoma vse pristanišče in naletele pri tem le na slab odpor od strani nacijev.
Marsej je največje francosko pristanišče in je štelo pred vojno do 1,000,000 prebivalcev. Ladje z vseh krajev sveta so se pred vojno ustavljale tukaj.
Ko so zavezniki invadirali Afriko, so Nemci okupirali južno Francijo in ukazali 40,000 meščanom zapustiti mesto preko noči.
V bojnem pristanišču Toulon se še vedno drži nemška garni-zija. Toda pristanišče je zdaj popolnoma obkoljeno in ameriške čete so že 140 milj severno od Toulona v notranjosti, ko so dosegle mesto Grenoble. Ta ameriška kolona je oddaljena 240 milj od one ameriške kolone, ki je obkolila Pariz.
Grenoble šteje 100,000 prebivalcev in je železniški center med Pariz-Lyon-Mar^sejem. Mesto leži v francoskih Alpah, odkoder je še 30 milj do doline reke Rone, ki teče od severa proti jugu skoro po vsej Franciji in kjer je pripravna pot za armado, ki prodira proti severu v osrčje Francije.
Grenoble je bilo prvo francosko mesto, ki je pred 129 leti odprlo vrata Napoleonu, ko je hotel po ujetništvu na otoku Elbi proti zopet nazaj na prestol. Ameriške čete so prodirale na mesto po isti poti, kot Napoleon od Sredozemskega morja.
Zavezniki morajo ostati tesno skupaj za trajen mir, naroča F. D. R.
Washington. —- Predsednik Roosevelt je včeraj sprejel v Beli hiši 42 delegatov od mirovne konference, to je ameriške, angleške in ruske zastopnike. Poudarjal jim je, da mora biti podlaga bodočemu miru na isti trdni podlagi kot je zdaj trdna vez med štirimi glavnimi zavezniki.
"Mi ne smemo napraviti samo mir, ampak mir, .ki bo trajen in mir, v katerem bodo veliki narodi sodelovali v' slogi, da preprečijo vsako vojno s silo. Toda mi štirje (Amerika, Rusija, Anglija in Kitajska), moramo ostati prijatelji, venomer se moramo posvetovati, da se bolj spoznamo."	?
-o-
Hrvatice imajo sestanek
ženski odbor "Hrvatskog na-rodnog viječa" sklicuje sestanek za petek 25. avgusta ob osmih zvečer v Hrvatskem domu na 6314 St. (^lair Ave. Namen sestanka je, da se prične z akcijo za pomoč trpečemu hrvatskemu narodu v stari domovini. Vabljeni ste vsi Hrvatje in Hrvatice, da se v čim večjem številu udeležite in pomagate pri tem samaritanskem delu.
Zaroka
Mrs. Sophie Dolgan iz 158184 Holmes Ave. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Frances z Frank Novakom, sinom Mrs. Ane Novak iz 1194 E. 68. St.
Roosevelt bo obiskal osvobojene kraje
London. — Londonsko časopisje trdi, da se v delu načrti, da bosta Roosevelt in Churchill navzoča v Parizu, če je to praktično, ko bodo zavezniške armade korakale v slavnostni paradi po mestu pod slavolokom zmage. Prve bi korakale francoske čete in general de Gaulle bi zavzemal častno mesto.
ROMUNIJA JE SPREJELA RUSKE POGOJE
Premier Antonescu je baje odstopil in Romunija bo postala zdaj zaveznica
New York, 23. avg. — Radio iz Bukarešte je nocoj javljal, da je Romunija sprejela mirovne ponudbe Rusije in bo postala . "zaveznica" Združenih narodov.
Ob 4:30 popoldne (ameriški vojni čas) je romunski radio naznanjal proklamacijo kraljeve vlade, ki je sprejela ruske mirovne pogoje.
Proklamacija je prišla nepričakovano. Ruska armada je ponovno svarila Romunijo, naj se umakne iz vojne in naj pretrga vezi z Nemčijo. Pred 4. dnevi je ruska armada začela ofenzivo v dveh kolonah proti Bukarešti, da jo vrže iz vojne. Zdaj je najbrže romunska vlada uvidela, da misli Rusija zares in je kapitulirala.
Premier Antonescu je s svojim kabinetom odstopil in kraljeva vlada je sprejela pogoje iz Moskve, je poroča! romunski radio.
Kralj Mihael je v glavnem javljal v svoji proklamaciji sledeče.
Ustvarila st> bo nova narodna vlada.
Ruski mirovni pogoji se sprejmejo kot predloženi.
Romunija postane zaveznica Združenih narodov.
Vsi državljani naj se zgrnejo okrcg prestola.
Romunija se odpove tistemu delu Sedmograške, ki ga je vzel Hitler Madžarski in ga dal Ru-muniji.
Rusi se vale na Bukarešto, na severu so dosegli obrežje pri Rigi
London, 23. avg. — Druga ukrajinska armada je prodrla v zadnjih 24 urah 36 milj proti jugu v Romunijo in dosegla točko, ki je samo 167 milj od Bukarešte, glavnega mesta Romunije.
V treh dneh ofenzive v Romuniji je armada generala Ma-linovskija pobila 25,000 Nemcev, zajela jih je pa več kot 12,000. Nemške armade so prišle na pomoč onemoglim romunskim divizijam, da bi ustavile prodiranje Rusov južno od Jasi, toda njih odpor je zastonj.
Nemški radio je danes poro
čal, da so ruske čete dosegle obrežje pri Rigi, ki je glavno pristanišče in prestolnica Lat-vije.
—»
V kampanji se ne bo posluževal bojnih ladij
New York. — Predsedniški kandidat republikanske stranke, Tom Dewey, je rekel, da se bo v predsedniški kampanji posluževal letal in vlakov, toda dvomi, da bi rabil za kampanjo bojne ladje, križarke in rušilce, kot to dela "nek drug kandidat."
RDEČA BARVA NI ZA STAREGA ČLOVEKA
Philadelphia. — Rudolf Weber, ki je že star 94 let, je oni dan prebarval svojo hišo z rdečo barvo. Pa se mu je zdela vse preveč živa, zato je šel in prebarval hišo z belo barvo. Ta pa bo, je rekel.
Naii fantje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
I SeV*«^ kupujte ^f n Zriarnke.
Pfc. Frank L. Knaus iz 3926 St. Clair Ave. je bil ranjen v Franciji 15. julija. Tako je pisal svoji sestri Mary Knaus iz bolnišnice v Angliji. V armado je stopil v oktobru 1942, preko morja je bil poslan letošnjega marca. Njegov brat Pfc. John služi pri topničarji v Franciji, fta n » Mr. in Mrs. Ignac Piškur, 1065 E. 69. St. sporočata, da je odšel njun sin Anthony k mornarici. Pred dvema mesecema se je šele poročil. Njegov brat Pvt. Ralph je bil 13. julija ranjen v
Franciji.
Za 21 dni je prišel domov na dopust Pvt. Martin Smalc, sin Mrs. Matilde Hren iz 705 E. 156. St. Dospel je iz Severne Afrike. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
•a p« m Mrs. Mary Purcell iz 5451 j Lake Court je dobila od vojnega oddelka obvestilo, da je njen sin Pfc. Jack Purcell v nemškem ujetništvu. Prej je bil poročan med pogrešanimi.
n w M Mrs. Mary Klopčič iz 6612
Bonna Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina na j naslov: Pvt. Edward J. Klopec, 135525456 Det. T. C. Fort McDowell, Angel Island, California.
Poroka
Ursula Rakar, hči George Ra-karja iz 1067 E. 69. St. se bo v soboto poročila z Frankom E. Vovko. Poroka bo v cerkvi sv. Vida zjutraj ob devetih. Vse naj" boljše jima želimo v novem stanu.
Nov grob
Za si*čno hibo je umrl rojak Louis Judnič, star 62 let in stanujoč na 1041 E. 74. St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ičias bo naznanjen jutri.
Pogreb Primož Modica
V petek zjutraj ob devetih bo pogreb za pokojnim Primož Mo-dicem iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo.
Seja demokratov
Jutri zvečer ob osmih bo važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Seja bo v SDD : na Waterloo Rd. člani naj pri-t peljejo s seboj tudi svoje prija-j telje.
Na bolniški postelji
Posnani John Terškan iz 968 E. 209 St. Euclid, O. se nahaja doma na bolniški postelji. Pri-
•	jatelji so dobrodošli, če ga ob-
•	iščejo ob priliki ter mu krajšajo . dolge ure v, bolezni.
Cirkus dospe v mesto
V mestnem stadionu v Cleve-landu bo od četrtka 31. avgusta pa do nedelje svetovni cirkus "International Thrill Cirkus." Nad 100 glavnih predstav bo dalo izvežbano osobje, ki šteje nad 1000 oseb. Največja posamezna predsiava bo Terrill Jacobs, ki. nastopa z dresiranimi levi, tigri, in sloni. Tudi njegova žena Dol-J ly nastopi z dresiranimi sloni in j leopardi. Nastopili bodo razni' akrobati, moški in ženske. Cena! vstopnicam bo 60c, $1.20 in $1.80 z davkom in se dobe v Public Hali na 6. cesti in St. Clair. I
Nove plošče
John Sušnik, lastnik Norwood j Appliance & .Furniture, 6104 St.' Clair Ave. naznanja, da je prejel v zalogo tretjo novo Janko-J vičevo ploščo in sicer: živahna polka in pa Vadnal vaiček. V zalogi ima tudi razne druge plošče.
Lausche v kampanji
Danes bo obiskal Frank J., Lausche Lorain County Fair v Wellington, O., jutri bo pa govoril na Darke County Fair v Greenville, O. *
Enajsta obletnica
V petek ob sedmih bo darova-1 na v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Jakopič v spomin 11. obletnice njegove smrti.
Severno od Varšave ruska kolona zabija zagozdo med nemško garnizijo v Varšavi in j med Vzhodno Prusijo.
-v	■
Švedska ladja bo šla zopet po ujetnike
Washington. — Švedska ladja Gripsholm bo v par dneh odplula iz New Yorka in bo v Goteborgu na švedskem naložila ranjene in bolne ameriške vojne ujetnike, ki bodo tje poslani iz Nemčije Za te bodo zamenjani bolni'ir ranjeni nemški vojni ujetniki.
Švedska ladja vozi pakete za ameriške ujetnike
New York. — švedska ladja Grispholm, ki je v sredo odplula proti švedski, da bo pripeljala domov ameriške ranjene in bolne vojne ujetnike iz Nemčije, vozi na tone božičnih daril za ameriške vojne ujetnike v Nemčiji in 12,000 vreč pošte za iste. Tako poroča Ameriški Rdeči križ.
BESEDNJAK GRE HITRO MED LJUDMI
Nov dr. Kernov besednjak, ki je te dni izšel v clrugi izdaji, ljudje zelo hitro kupujejo. Kdor ga še nima, naj si ga gotovo hitro nabavi, ker tiskanega je samo omejeno število. Dobro je tudi, če ga kupite za svojega vojaka in za mladino sploh, ki se vedno bolj zanima za slovenski jezik.
Naročite ali kupite ga lahko v Ameriški Domovini, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Besedanjak stane $5.00 in je gotovo vreden dvakrat toliko. Slovenci imamo samo te vrste knjige, ki nam je neobhodno potrebna za znanje slovenskega in ameriškega jezika. Dopošljemo ga tudi po pošti.
Nemčija ima 32 milijonov delavcev v industriji
Washington. — Pred izbruhom vojne je bilo v Nemčiji 22 milijonov delavcev v industriji. To število je zdaj naraslo na 32 milijonov. Od teh jih je pa 15 milijonv inozemcev, večinoma na prisilnem delu ,več kot 5 milijonov je pa dečkov in deklic po 14 in 15 let starih. Mnogo je tudi starih moških in žensk v industriji. Ta slika kaže, da se nemška armada ne more dosti zanašati na vojni material.
Trukov smo izgotovili več kot pa lansko leto
Washington. — V prvih šestih mesecih letošnjega leta je izgo-tovila ameriška industrija 344r 434 raznih trukov, v istem času lansko leto pa 320,298. Truki so za armado in civilne potrebe.
Za Lauschetovo kampanjo
Mike Udovich iz 1129 E. 174. St. nam je izročil $10 za Lauschetovo kampanjo. Ker je Frank dober župan, bo gotovo tudi dober guverner, pravi Mr. Udovich. Lepa hvala za dar, Mike.
Tretja obletnica
V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Laurence Habjan I v spomin 3. obletnice njegove (smrti.
Program civilne obrambe
Danes dopoldne ob 10:15 bo na radijski postaji WHK govorila Mrs. Albina Novak o raz-1 nih problemih civilne obrambe.
Vlada je včeraj zasegla v Pennsylvaniji zelo važne premogovnike
Washington. — Predsednik Roosevelt je ukazal, da vlada zaseže premogovnike in lastnino Philadelphia & Reading Coal & Iron Co. v državi Pennsylvaniji, radi stavk in drugih delavskih nemirov. Naročil je notranjemu tajniku Ickesu, naj prevzame vodstvo posesti.
Predsednik je ukazal, da mo-, rajo biti Ickesu na razpolago vsej vladne agencije, da bo lahko iz vršil svojo nalogo, kot vojni od-! delek, justični oddelek, urad za; obvezno vojaško službo itd.
Za dan zmage ne bo na razpolago časopisnega papirja v večji meri
Washington. — Tisti ameriški časopisi, ki imajo v načrtu, da bodo za dan zmage nad Nemčijo tiskali liste v več ali povečanih izdajah, bodo morali v ta namen prihraniti papir iz sedanje vsakdanje zaloge. Urad za vojno produkcijo namreč pravi, da ne bo dovolil časopisom nič ekstra papirja za tisti slavnostni dan.
časopisnega papirja namreč tako zelo primanjkuje, da vladaj ne more dovoliti dodatnega papirja za kake slavnostne ali povečane izdaje.
-o-
| "AMERIŠKA DpMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBKVEC. Editor) •117 St. Clair Ave.	HBnderson »628	Cleveland 3. Ohio.
Published dally axcept Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto »6.60. Za Cleveland, do pošti, celo	leto »7 60
Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol	leta $4.00
Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt	leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Poaamexna itevllka 3 cente	_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $«.60 per year. Cleveland. ^ «nall. $7.60 P«jrear U S. and Canada, $3.50 lor 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 tor S months 0. S and Canada $2.00 for I months. Cleveland by mall $2.28 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year: $3.50 for 6 months. /	$2.00 for 3 months.
Single copies I cents	__
Entered as second-class matter January 5th, 180«. at tfc* Post Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___
No. 198 Thurs., Aug. 24, 1944
BESEDA IZ NARODA
Za Rusijo in proti
h.
Član kar v Commonweal torej misli, da moramo verjeti v nadaljevanje prijateljskih odnošajev med Ameriko in Rusijo, ko mine sedanja vojna, in zavrača vsako drugačno mnenje. Svoje trditve ne izvaja sicer iz kakih idealističnih nazorov glede Stalina ali Rusije sploh, ampak pravi, da bodo razmere same zahtevale tudi od Rusije, da ostane z nami n prijateljskem stališču. Takole izvaja:
Nekateri se boje, da bo Rusija napravila sporazum z Nemčijo, ko se bo ta otresla Hitlerja. Na vlado pride v Nemčiji kaka skupina ljudi, ki jo že sedaj podpira Rusija in jo bo dalje podpirala po vojni. Rusko-nemški sporazum bo na pravil, da se Rusiji ne bo treba več naslanjati na Ameriko — in šla bo svojo pot. In svojo pot pojde tudi Amerika, pa zgodilo se bo prej ali stej, da se bosta ti dve poti nekje sovražno križali. In tako bo ne samo popoln konec prijateljstva, ampak lahko se zgodi, da se bodo pričele sovražnosti med Ameriko in Rusijo.
To mnenje naš člankar zavrača, češ, da je nemško-rus-ki sporazum neverjeten. In če se pomisli, kaj so Nemci počeli na Ruskem, kjer so bili nekaj časa gospodarji v okupiranem ozemlju, je treba celo verjeti, da je tak sporazum naravnost nemogoč. Kakor je Stalin mož, ki ga ima človek prav težko rad, vendar si ni mogoče misliti, da bi se šel vezat z deželo, ki bo izgubila sedanjo vojno in bo ostala osovražena pred celim svetom. Če drugega ne, dovolj je pameten, da se ne bo naslanjal na Nemčijo in s tem izgubil ameriško prijateljstvo. Saj vendar ve, da se na Nemce ni zane-, sti. Ako jim pomaga nazaj na noge, ga bodo lepega dne prevarali kakor so ga že. Na vsak način Stalinu bolj kaže, da pomaga Nemčijo držati k tlom, kakor ji pomagati na noge Enako mu mnogo bolj kaže, da si ohrani prijateljstvo Amerike, o kateri ve, da ga ne bo goljufala.
Kaj pa če se Stalin zveže z Japonsko in istotako izgubi zaupanje Amerike? Spet jih je dovolj, ki verjamejo, da se bo to zgodilo. Že zato, ker je Stalin sam dejal japonskemu ministru Matsuoki : Midva sva oba Azijata.
Tudi to misel naš člankar odločno zavrača. Po njegovih mislih že zato Stalin ne bo šel z Japonci zoper nas, ker pač ne bo hotel dati prav svojim nasprotnikom, ki vedno tolčejo po Stalinu, da bi lahko dejali vsemu svetu: Ali vam nismo pravili . .'.? iNie, Stalin je preveč pameten, recimo ma-gari prefrigan, kakor da bi kaj takega storil. Je pa še polno drugih reči, ki govore zoper rusko povezanost z Japonsko. Iz tega, da doslej Rusija ni petrgala z Japonsko, ki je naša sovražnica, nikar ne sklepajmo, da se pripravlja odkrita zveza med Rusijo in Japonsko za po vojni. Gotovo je namreč, da Rusija ni mogla tvegati vojne na dveh frontah. To smemo in moramo Rusiji verjeti, zato ne delajmo iz tega resnih obtožb zoper Stalina. Vse, kar je prav, tako nekako pravi naš člankar.
Končno pravi člankar (v tedniku Commonweal), da bo Rusija kljub vsej svoji povečani moči in veljavi po tej vojni vendar primorana misliti v prvi vrsti na to, da sebi in svetu pomaga ohraniti trajen mir. In ta nujna potreba bo odva-gala vse drugo, odvagala vsako skušnjavo kake lisjaške politike ali celo podžiganje svetovne revolucije. Rusija kratko malo ne bo zmožna za take reči, ki jih njeni nasprotniki hočejo na vsak način naprtiti Rusiji in posebej Stalinu. Le pomislimo, kako ogromne žrtve je Rusija doprinesla v tej vojni že desedaj in jih bo morala še, preden bo Hitler na tleh. Koliko časa in truda in materijahi bo treba, da bo Rusija popravila ogromne rane, ki jih je dobila v tej vojni! Jasno je ko beli dan, da bo marsikaj potrebovala od drugod, ker ne bo imela vsega sama v svojih lastnih mejah. In kje naj dobi? Pač ne v premaganih deželah, pač pa pri nas v Ameriki, ki je in bo ostala skoraj brezmejno bogata. Brez dvoma se torej ne bo spuščala na kakšna pota, kjer bi lahko zapravila prijateljstvo z nami.
In ne smo časa za celjenje svojih ran bo Rusija potrebovala, tudi na kako nove vojno ne bo mogla misliti v do-glednem času, pa naj bo tudi obdržala želje po nadaljnji ekspanziji. In čim več novega teritorija si bo vzela ob koncu te vojne — ako namreč sploh na to res misli — toliko težje se ji bo spuščati v kake nove oborožene konflikte. Nikar namreč ne mislimo, da bo njen komunistični režim, kakor-sen bo po člankarjevem prepričanju v Rusiji ostal, tudi gladko držal v svoji oblasti ljudstva, ki. bi ne prišla pod njegovo oblast iz proste volje. Saj bi taka ljudstva že naprej pozdravljala kako novo vojno, zakaj s tem bi jim zasijalo upanje, da se bodo otresla neljubih gospodarjev. Rusiji bo dolg in trajen mir nujno potreben, pa naj jo študiramo od tega ali onega konca. Zato se bo brez dvoma čuvala, prelomiti z Ameriko.
Tako torej izvaja svoje misli člankar v Commonweal in spodbuja vse svoje bralce, da naj tudi ameriško javno mnenje v tem smislu prekvasijo. Ker mi Rusiji fahko zaupamo, držimo se tako, da bo tudi Rusija lahko zaupala nam. Tako sklepa člankar svoja izvajanja.
Vam, ki ljubite svoj narod! j
Prihodnji teden, 2. in 3. septembra, se vrši važen shod v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio, katerega glavni namen je: POMOČ NAŠIM V STARI DOMOVINI!
Na ta shod se pričakuje precejšno število zastopnikov-ic in ljudi .katerim gre za dobrobit bodoče Slovenije. V listih smo od časa do časa čitali, kdo bo navzoč, toda nismo pa še brali, ali bodo navzoči tudi tisti, ki so imeli in imajo še danes kontroliran precejšni del ameriških Slovenk in Slovencev pod svojimi nazori in vtisi. Brez dvoma bi navzočnst teh oseb imela velik pomen med tem delom mase in končno tudi učinek. Nihče ne bi rad videl, da bi bilo delo storjeno na tem shodu ,takoj porušeno, kakor nam kažejo pretekle izkušnje!
Za to, kar bom napisala prevzamem sama popolnoma vso odgovornost. Nihče mi ni teh misli narekoval .kakor tudi ne svetoval, pač pa sem prišla do teh zaključkov sama v svojem razmišljevanju: kaj bi nam prineslo boljše in stalnejše posledice.
Osebe, ki so v izvršnem odboru, kakor tudi v širšem odboru organizacije Slovensko - ameri-škega-narodnegžt-sveta, so javnosti poznane. Marsikatera teh oseb si je istekla mnogo zaslug v udejstvovanju svojih ambicij. Ampak v Ameriki imamo še osebe, ki slučajno niso med temi odborniki, ki pa imajo mnogo skušenj in tudi zaslug ter poznajo trpljenje naroda v domovini in poznajo tudi tendenco ameriških Slovenk in Slovencev, zato bi morali biti navzoči, ko se ralzmotriva o možnostih, ki se znajo pojaviti vsak čas v starem kraju, ker odločilen čas se bliža in vsak, ki zasleduje dnevne novice, lahko vidi, da se bližajo jasnejši dnevi za obzorjem, do katerih nas bo privedla zmaga zavezniških narodov.
Torej v svojem razmišljevanju sem prišla do teh misli: Koliko bi mi lahko pripomogli k vsaj navidezni slogi, če bi bili na tem shodu navzoči sledeči, katerih doslej še nismo opazili na teh sestankih, ki pa imajo dar besede v pisavi in govorici, namreč:
James Debevec, urednik dnevnika Ameriška Domovina, ki ima vse polno dobrih nasvetov;
Leo Zakrajšek iz New Yorka, ki mu je politika v starem kraju poznana kot mu je poznano ameriško vladno gospodarstvo;
Anton Šubelj iz New Yorka, čeprav ni politik, ima pa gorečo ljubezen za svoj narod, ki mu kipi iz grla, ko govori;
Frank Kerže iz New Yorka, ki je rodobljub in pozna sentiment naših ljudi v starem kraju kot v Ameriki;
Ivan Zorman, pesnik, ki pozna lepoto slovenske duše in srca, katero opeva v prelepih verzih in pesmih, kar blagodejno vpliva na nas;
Rado Staut, v Milwaukee, ki prav gotovo želi dobro slovenskemu narodu.
Potem pa naši dostojanstveniki, ki so že od nekdaj bili narodni voditelji kot so:
Monsignor Vitus Hribar, ki je na nedeljo 22. junija, 1941, to je tisti dan, ko je Nemec napadel Ruse, na neki prireditvi z veliko gorečnostjo in v prepričevalnem duhu glasno poudarjal: "Rusija bo rešila naš slovanski narod, to si zapomnite . .
Rev. Milan Slaje, ki je bil že v starem kraju zainteteresiran v časnikarstvu in je' bil vedno liberalnih nazorov;
Rev. Vital Vodušek, ki je eden izmed najbolj duhovitih narodnjakov med duhovščino;
Bodeča žica
Rev. Matija Kebe, ki se nikogar ne boji, kadar je na mestu beseda v prid naroda;
In na vsak način naj bi bil navzoč:
Rev. Trunk iz Leadville, Colorado, ki čuti slovanstvo do svojih kosti ter Rev. Bernard Ambrožič, ki naj bi se to pot otresel vseh vrvic in prišel na dan z besedo, ki bi prinesla slogo in pravi sporazum.
Naštela bi lahko še in še osebe, ki igrajo važno vlogo med nami, ampak naj zadostuje za to pot, ker po mojem mnenju bi ravno te osebe doprinesle med nami tisto zaželjeno zdru žen je, ki bi bilo v korist našim sestradanim trpinom v starem kraju.
Saj vemo in je jasno kot beli dan, da naši v stari domovini niso" bili pognani kar čez noč na Golgato, pač pa nosijo ta te-žki križ že dolgo dolgo let in so trpeli pod njega težo, upajoč boljših časov, do katerih so kot ljudje opravičeni.
Zdaj pa še eno misel: Na vsakem shodu moramo poslušati dolga poročila, večinoma pisana, kar vzame čas in nič kaj ljubo ne vpliva na naše živce. Kaj če bi dali odborniki poročila med javnost potom tiska ali časopisov in ustmeno naj bi v kratkih besedah povedali, kaj se je doslej doseglo in kaj je pričakovati v bodočnosti in bi se dalo malo .več časa za javne debate in pa besedo tistim ljudem, ki niso bili v odboru in bi nam dali dobre nasvete ter nekaj novega življenja.
V tem dopisu sem imenovala dvanajst oseb, ki bi morali biti vsak na tem shodu navzoči. Kot mi je znano, bi morali priti na svoje stroške, ampak upam, da ni nobeden teh v sti skah za denar in od vsakega izmed teh bi bili ti stroški ena najbolj dobičkanosnih investicij v narodnem življenju ,kar ste jih še kedaj imeli priliko pokloniti narodu. •
Torej, dragi Slovenci, mi imamo veliko zaupanja v vašo iskrenost in ljubezen do slovenskega naroda v starem kraju. Tukaj v Ameriki ste vi kot mi drugi čislani vsak po svojem delovanju in vsak izmed vas ima nešteto pristašev in somišljenikov. To je resnica, kateri ne more nihče ugovarja ti. Pridite na shod v soboto ali nedeljo 2. in 8. septembra a Slovenski narodni dom v Cleve landu in se oglasite k besedi in po tem shodu naj bi med nami zavladal tisti mir in do bra volja, za katerega naši dragi prelivajo svojo kri na bojnih poljanah. Veliko žrtvujejo tudi sinovi in hčerke ameriških Slovencev in Slo venk, veliko žrtvujemo tudi mi ampak naše je bolj na materi-jalen način. Torej bodimo pravični do svojih in sami sebi in ne pustimo te lepe prilike, ki se nam nudi prihodnji teden na narodnem shodu, da bi ne doprinesla tistih uspehov, za katere je namenjena, namreč POMAGATI UBOGIM, to je naša krščanska in narodna dolžnost!
Pred oči si vzemimo sliko vo jaka na bojnem polju, ki se bo juje v vrstah vojakov, katerim je glavno za J m ago svobode in pravice. Vojak ne vpraša so druga od kje si ,kaj je tvoja veroizpoved, kakšne barve si ampak gre mu za ohranitev človekoljubnosti. Ravno tako bi moralo biti med nami, ko gre za korist naroda, ki se na haja v pomanjkanju. Stati mo ramo v močnih vrstah in glav na misel med nami naj bi bila rabiti svoje možgane ter daj a ti dobre nasvete, ki bodo služi li narodu v korist in to je edini namen narodnega shoda. Z narodnim pozdravom, Albina Novak, » 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Ko človek takole kot vojak ali radovednež preglednje sledove krajev in mest, kjer je še mogoče pred tednom ali mesecem divjala bitka, mu je redni sprembljevalec na vsakem koraku in ob vsakem vojaškem objektu — bodeča žica. Ko prihajaš in odhajaš iz ujetniških taborišč te pozdravlja, spremlja na vsakem koraku in se tudi od tebe poslavlja — bodeča živa. Bodeča živa je tako tesno povezana z vojnimi dogodki, kakor je povezala čutarica z vojakom peščem.
V burski vojni so bodečo žico prvi vporabljali za zaščito pred sovražnikom. Takrat so tudi prvič zarezgetale na boji ščih strojnice. V prvi svetovni vojni je bodeča žica prišla še do večje vejave. Takrat se je po-javil prvi tank, ki je pomeni resnega sovražnika za bodečo žico, toda iznašli so sredstvp in bodeča žica je tudi v tej vojni obdržala svoj pomen.
Izumitelj bodeče žice je Ame-rikanec Glidden. Svoj izum je patentiral v washingtonskem patentnem uradu leta 1874. Oc ega časa dalje se je bodeča žica zelo koristno razširila v poljedelstvu in tudi drugod.
Poseben pomen pa je dobila v modernem bojevanju za naprav-janje ovir proti sovražniku, že v prvi svetovni vojni so porabili ogromne količine bodeče žice Meseca julija 1913 so proizva jali v Nemčiji 200 vagonov bodeče žice tedensko, v avgustu 1915 je proizvodnja poskočila že na 300 vagonov, meseca julija 1916, med bitko na Sommi, pa je znašala proizvodnja bodoče žice tedensko 700 vagonov. Stroko vnjaki pravijo, da so Nemci teku prve svetovne vojne od leta 1914 do 1918 porabili približno 60,000 vagonov bodeče žice. Ne kdo je izračuna, da bi bili s to količino lahko napravili ograjo krog vse Jugoslavije, ki bi bila široka 150 metrov.
Uporaba v tej vojni bo verjet no še mnogo večja, čeravno živi mo v dobi tako zvanih bliskovi tih bitk.
Tehnika za napravo žični ovir na bojiščih je danes precej drugačna od one iz prve sveto vne vojne. Predvsem so današnje prepreke znatno nižje, zato pa gostejše. V krajih, kjer zapade jo velike količine snega so več krat vojaki primorani, da sple tejo po več preprek drugo vr druge. To napravljajo s pomočjo tako zvanih španskih jezdecev, ki jih enostavno polagajo na snežno" plast in .ko tudi to sneg pokrije, postavijo vrhu nje no vega jezdeca.
V Puščavskih predelih so se pokazale iste ali vsaj podobne težave. Tam sicer ni snega, za to pa viharji zakrivajo žične opraje s peskom in gotovo je, da je ostalo v zahodni puščavi ogromno žice za vedno pokopane v puščavskem pesku.
m1
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DBVŽ^1 ORGANIZACIJJA
Slovenska možkaj^»eza »
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporlrana 13. marca, M®
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽA®"1 ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravnik
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem tJan
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske o^^
GLAVNI ODBOR:	^
Častni predsednik: PRED UDOVICH. 183—22nd St., Barber Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St.. Cleveland f Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, StrabWu
- — -----""" 0

Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. 0 Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, u
NADZORNI ODBOR:
Predsednik ln prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 p
Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1624 Superior Ave
Tretji nadzornik: JOSEPH SHEGA. 207—23rd St. N. W.. Ba"*
FINANČNI ODBOR:_ -
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 *■
Cleveland, O.	rit#t
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland. v
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske M 1067 Sutherland Akron. O.
Cenjeni člani Slovenske moške zve^
i
štiri mesece naše pete kampanje je za nam1 dobre tri tedne predno bo kampanja zaključena Jn se bo pokaralo, če smo kaj napredovali in doseg novem clanstyu, kakor smo sami sebi obljubili v z panje.
Torej, ako ste vi eden tistih, ki se še ni aktlV kampanje, sedaj je še čas, da pričnete in sicer tak0^ tivnost sedaj, vam bo prinesla lepe obresti v nag^l so bile določene od glavnega predsednika za Slovenske moške zveze. Brez dela ni napredka 111 vovalnosti tudi ne 1
Torej, ako je napredek pri vaši podružnici in počasen, storite vi kot zaveden član vse, kar je 11 j( zbudite še ostale člane in pripravite v njih zanim0^ panjo ter tako vsi skupaj, kakor dobri člani, predka podružnici in celokupni organizaciji. Kaj*1 agilnost je potrebna za lepo in uspešno bod.očn°5 moške zveze.,	,	|i
Radi bi omenili že nekatera poročila od kazujejo že precej lepo število novega članstva- " nem uradu upamo, da bodo tudi še ostale podružfllC lepih številk za prihodnje mesečno poročilo.
Kakor vam je že znano, se bo pričela tretja vencija dne 23. setembra v Euclidu, Ohio. Zato P da se udeleži vsak član naše organizacije seje sv0Je v prihodnjih štirih tednih in tako pomaga s svoji1"!.,, in nasveti za dobrobit in napredek naše organi^1 Z bratskim pozdravom,
Vincent H. Lauter, g1
i
jI
t
«1
i)
•llM»tmiiii4
če
verjamete al' pa ne
dvom tukaj okrog v tej dvorani nad mojimi besedami, naj se pove."
Fanta sta lepo pametno molčala. Take ljudi mora človek prijeti v strah o pravem času.
"Torej nekje v Indiani je bilo, ko je šel možakar ,njegovo ime mi je povsem padlo iz glave . . ."
"Saj sem slišal, da je nekaj težkega padlo na tla prejle, pa nisem vedel, kaj je bilo," naglo seže v besedo visoko cenjeni šolnik .France.
"Cenjeno zbornico bi prosil, da se vzdrži medklicev!" Te besede sem slišal nekje na zborovanju in sO se mi tako dopadle, da sem se jih tudi jaz poslužil tedaj v kempi, s čemer sem strašno iinponiral avdijenci, kot je bilo videti, ker sta kar zazijala nad mojo strašno učenostjo.
"Torej nekje v Indiani je bilo, da naj začnem od kraja, ko mi je France prejle pregrizel besedo, ko je šel nek možakar v prodajalno, kamor ga je poslala žena po štruco kruha. Ni treba še posebej pripomniti ali povedati, da mu je strogo zabičala, naj se ahta domov, ker bo kruh za večerjo in ne šele za zajtrk drug dan. Da se bo poahtal, je rekel, kar bi gotovo tudi vsak izmed nas obljubil če bi bil na njegovem mestu."
"Absolutno!" je zagrmelo iz ust mojih cenjenih poslušalcev, kar je kazalo, da zvesto sledita mojemu pripovedovanju. Ta beseda ne velja za medklic, ampak zaleže toliko, kot bi mi ploskala, kar je za govornika vselej priznanje in nov pogum k nadaljevanju.
"Ko je torej kuP' že krenil proti krat spomni, da solutno nobene kal1 s čemer bi se PoCŽL,i kaj črvičlo. Saj ^ ' povedati."	-a
"Do pičice nata'^ zadonelo iz avdijej^ nehote napravil p° švenken proti le dalo preudarne^11 ^ ti, da se gode v J^J like stvari ,ker K obratom proti krat prav ker ^je vedel, da ^ na praznote, je b1'. jji pomena. Počakaj (> v mislih namig'1'1, bo nič koliko, ^ ^ Drenik in KunčiC. ^ hitela v vas i« c i/ prazna, potem Drenik ne Kunč»c- .
"Torej,. nadaUy danes je kolone j1 jutri še eno reke^/
25 m
se odda »eter pri pod te'
i
ob *
Ravno tako * razjične ni||'
"Jim," se obrnem na sotrpina, ki je bi po višji inštanci koman-diran v kuhinjo za K. P. (kuhinjsko policijo), "zdaj, ko bova začela nositi posodo z mize v kuhinjo, pazi, da se kam ne zaletiš, da se ti ne bo pripetilo, kakor se je onemu v Indiani."
"Imaš že spet eno za rokavom?" bi rad vedel France, "kje si jo pa pobral?"
"Priletela je iz Indiane in je tako resnična, kot resnično midva s Jimom komaj čakava na pomivanje posode."
"Aha," povzameta oba hkrati, Jim in France, "torej o istinito-sti ni obsolutno nobenega dvoma, k-hm, k-hm, kar začni."
"Vama ni treba prav nič po-kašljevati v tem gorkem poletnem času," ju opozorim in posvarim prijateljsko. "Ako je kak
Žrtev spovedne molčečnosti
un0 večjim zanimanjem Meunier sledil Lo-1 Povesti. Ko konča, mu
tj in reče: "Karkoli , ai zagrešili, spoštujem
ste storili tak korak.
^ m v'as kot svojega varo-
Vn n nik°mur ne bom fcdal
Dobro je, da ste naj-
reba \ meni- Gotovo da ^ zadostiti po zmožno-: a ne Več kakor je treba_
inJetev z glavo. Cujte me. odškodnino bom jaz z
naeiarjem P°vrnil- Dajte tj*-,7 Valparaiso potre-
°vrlr Tudi sodbo b0" iodada se vrne župniku
Vam" Se poravna pohujša-e sm zato ni treba pred so-
^0 Podpisali boste iz-Sar; d- Ste vi dejanje zvrši-)is J1 Urnosti bom dal vaš
ane h °ati od dveh prič' 'OdJt In ko bo t0 stor'
rv0 ] ,.Ujte s prvim vlakom e hac jo nazaJ v Cile, pro-it v 'end° in odidite ma-iHi everno Ameriko pod
da bosS°m' Jaz bom skr"
Prerij 6 zelišču varno od-
izjav b° dobil° v roke Vo 2o°' katera bo spravila >be v ,v tir in osvobodi-
l|!tse°1' na'" : "Vse !alostno nasmeje in
8Pov i mi Je že P°vedal J mk v Valparaiso.
dolža 36 razlagal, da ni-
'nSe se sam javiti sodi-
evarn,efm Postaviti v smrt-
. ce ri Dosti bi bilo, je
^Urja °Um' da se moja 'e na p0(iPisana izjava iftii jePnstojno mesto. Ali Montn.Z(lel° vse premalo. >vnal 0ulin je velikoduš-1 men°J. če je tudi
8tfahovtPO SVoji vesti- In
"o dobJ,° krvavo dejanje 6va Vse ' stari gospej tudi
In 8otn a6no maščeva-Da j 0v° mora tudi moja
^tivsej ?red sodiščem '^ad po bo)j močen utisek 6e drU£r kl'ivem obsojenega oprati njegovo
^ izjava6 ,k0t pa sam°
PovednjK lo sem pove-.^dovoi ' ki je bil s tem ' ^ fiai^u' Prosil sem ga ' ,2Javo rani t0 že napi-
!> prpH da nRj -i0 P°Š1J'6 % če Jdsedniku v Aix za
,sMePa na potu skesal
kaW 1(11 bi
e mi pa pri-
^OW,^80^- In nato Sklepa se niste
— Par-Ne Snr, omahovati. To-
vSei„aniJ'ske obravnave ""o." J 2°Pet v sklepu
NC*e dvomin, da se Sze^fa.na smrt."-^	tudi nepričaku-
i f
X t°dne3šem Slučaju % U na iZga"
je moral iH'^i ^ tri leta tr-
» ^ ia* stva ~~ čas je , »e ^ snamen verige in
S Steec ne mudiva." |j>ill?., svobodno, zrelo
1 " ^iu
INislit?®^ imel časa do-lo 6 ^oje' Qf rosim vas, ne-Iz ^ ri fan°vitnosti na k>°borll . se ne trenu-fS* °dltvij0 abbe Mont-
l irn
f da?^ NaJ se zgodi. 1.NW *0c< da boste mo-ga P°Polno zadošče-
zSleV Sam spremi
h vlTJna p°iiciJ°
1 K]1 j« 2f:udenemu komi-lk, ^oTP\raVno na stra-
KJebil fbl1 to isti komi-preisko-
k Haf V Ste-Victoire I .Ti abbe Montmou-p0(i komisar,"
pravi advokat, "gotovo boste kar naj bolj milo ravnali s tem gospodom, ki je sam prišel iz Južne Amerike, da se izroči pravici."
"Ravnajte z menoj tako kot ste ravnali z nedolžnim abbe Montmoulinom," je mirno pripomnil Loser.
Advokat mu seže v roko; potem pohiti k sodnijskemu predsedniku. "Sreda je," pravi "našel bom pri njem državnega pravdnika in različne kolege, ki ravno igrajo ta rok. Deset že bije ura. Upam, da ni prepozno."
"Prišel je ravno še o pravem času. Karte so že zmetali skupaj in so se hoteli raziti, ko jim služabnik naznani gospoda advokata. Navzoča gospoda se začudeno spogleda. Gospod Meunier se na kratko opraviči in naznani, kaj ga je ojači-lo, da jih je prišel motit tako pozno. "Prosim vse gospode kolege, da naj malo počakajo in poslušajo, kaj se je zgodilo," pravi in pove, kaj je zvedel od Losei'ja. Napeto so poslušali vsi navzoči, komaj so si privoščili oddih.
Državnemu pravdniku, ki je imel še dobro v spominu, kako ostro je golvoril zoper abbe Montmoulina, je bilo seveda, kot bi sedel na trnjih, ko je advokat pripovedoval, kaj se je zgodilo. "Je pa ta človek pri zdravi pameti?" vpraša nazadnje, ko Meunier konča.
"Pri tako zdravi pameti kot je sploh mogoče biti," trdi Meunier.
"Hvala Bogu, da sem takrat spravil njegovo pomiloščenje v tir!" kliče gospod predsednik. "Tako vsaj deloma lahko stvar popravimo. Če nesrečnež le že ni oslabel v onem strašnem podnebju in če ga silno naporno
delo že ni spravilo pod zemljo _j"
"SeVeda na to novo samoza-tožbo moramo še enkrat začeti celo pravdo," pravi eden sodnikov.
"Samo ob sebi se razume. Jutri bom takoj zaslišal tega gospoda Loser j a ter sam predlagal, da se stvar po protokolu revidira," pripomni državni pravdnik.
"In jaz pa se bom takoj nato obrnil na gospoda pravosodnega ministra, da takoj pokliče obsojenca nazaj iz Nove Kaledonije. V kolikem času se bi pač mogel vrniti?" vpraša predsednik.
Stanovanje išče
Mala mirna družina išče 4 sobe s furnezom od 64. do 76. ceste, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tegalista.
(200)
Delo garantirano
Od zdaj naprej bomo zopet jemali v delo roofing & shingling ter splošna popravila. Vse delo garantirano.
John Robich
General Building Contractor 18650 Meredith Ave.
( KE 5152
(200)
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdloott 835»
6% pivo, vino, žganje lin dober prlgrl-gelc. Be priporočamo u oblak.
Odprto do 2:30 zjutraj
Pismo
Vsako jutro ob devetih je stopila iz hiše na cesto. Bila je že stara in v ramenih upognjena in glavo je povešala. Njen korak pa je bil skoraj drsajoč.
Na kamenitem robniku pločnika se je ustavila in se zazrla v daljavto proti ^gornjemu koncu velike ceste, ki se je izgubljala za oglom visokih hiš.
Zazdelo se je, da hočejo njene trudne oči skrajšati razdaljo in prepoznati ljudi, ki so majhni in nemirni kakor mravlje hiteli po svojih opravkih. Tako so bili majhni pri ovinku ceste, da ni bilo mogoče razlikovati ženske od moškega, ne otroka od od-rastlega človeka.
Njene oči pa so vztrajno strmele v daljavo in iskale . . . iskale .. . Pogled je bil oster, skoraj srep in kovinsko mrzel.
Kazalec na uri se je počasi, a vztrajno premikal naprej. In ko je napravil polovico poti do desete, so njene oči zažarele v ne-navadnjem ognju. . .
Izza ogala na koncu ravne ceste, ki je tam zarisala rahel klanec, je zavihralo široko ogrinjalo poštnega dostavljalca.
Razločno so ga videle njene oči, ki so gorele v vročem upanju, kako je prečkal cesto in izginil v hišo številka ena. In potem je štela sekunde, dokler se ni spet pokazal in odvihral v nasprotno stran v številko 2 . . . in tako je meril cesto ter se počasi bližal. Devetnajstkrat je' moral z leve proti desni in v na-j sprotno smer, preden je dospel | do nje, kajti njena hiša je ime-; la številko 38. Včasih ga iz te ali one hiše ni hotelo biti. Koli-! ko dobrih novic je moral deliti!j In ko je naposled stal pred njo,| je segel v veliko uradno torbo/ vzel šop pisem in razglednic, jih pregledal in zmajal z glavo: "Nič za vas, mati!" Kakor bič so padale besede. Še bolj se je sključila in kakor | senca odtavala proti vratom. | A tam ji je zmeram zastal korak in oči so'ji'to§le za njim.
Zmeraj začasa, da ga je videla stopiti čez prag sosednje hiše, ki je imela številko 40.
In potem ji je pogled odromal nad "vrata lastnega doma, kjer je bila tablica s številko 38. Zasovražila je to številko in vroče si je zaželela, da bi bila 36 ali 40.
Tako je bilo dan za dnem.
Včasih ,ie sijalo sonce, navadno pa je bilo oblačno ali pa je deževalo. Ob devetih je stopila na cesto, si zasenčila oči s tresočo roko in negibno strmela v daljavo.
Po veliki cesti so švigala težka vozila in vozovi cestne železnice so veselo pozvanjajoč brzeli po progi. Ljudje so hiteli v svoje skrbi zatopljeni po opravkih in se niso zmenili za osamljeno ženico. Niso vedeli za njen svet, ki je bil mračen in mrzel in ga je moglo ogreti samo temnosivo ogrinjalo pismonoša.
Dnevi so se počasi plazili iz neizčrpnega zaklada prihodnjo-sti v neizmerno žrelo preteklosti. Neskončno dolgi in prazni. Vsak dan je predstavljal člen v neskončni verigi časa. Počasi se je pismonoša privadil, že od da-
leč je dal z roko znamenje, da nima ničesar zanjo. Hotel ji je prihraniti neuspešno čakanje, a čakajoči ženi se je zdel, kakor strog sodnik, ki z dvignjeno desnico neizprosno izreka sodbo. . . In se ni zganila. Počakala je, da je šel mimo in izginil v hiši številka 40. Nemo so se srečale njune oči.
"Od koga pričakujete pisma?" jo je nekoč vprašal.
"Od sina!" je komaj slišno dejala in potem glasneje pristavila : "Obljubil mi je, preden je šel, da bo pisal . . ." In oči so ji ponosno zažarele. A le za trenutek. Takoj je povesila pogled in zardela, kakor da bi se sramova* la.
Pisma ni hotelo biti.
Mati pa na tihem le ni izgubila upanja. Srce ji je govorilo, da bo prišlo, da bo njen sin izpolnil obljubo.
Niti enkrat ni zamudila pi-smonoše. Njena volja in vztrajnost sta bili neporušljivi, ker jim je drugovala vera. Težina bremena se je čutila le na upognjenih ramenih in v zmeraj trud-nejšem koraku.
Ko je stopil^ na cesto, je bila še kolikor toliko čila in sveža, upanje j(i je kar pomladilo. Ko pa je pismonoša od daleč pomahal, se je zgruznila vase in je, ko je bil mimo, kakor senca odmahnila v hišo.
Nekega jutra pa je zamudila. Ko je stopila na cesto, je z grozo opazila, da je sonce že visoko na nebu, da mora biti že deseta. In tako lepo vreme je bilo!
Pogledala je proti vrhu ceste, a med množico ni mogla izslediti moža z širokim ogrinjalom. Kaj je šel že mimo?
Ne!
Oddahnilo si je.
Bil je že čisto blizu, a brez ogrinjala. Seveda saj je že toplo, kakor spomladi ... Le zakaj ne pomaha z roko? Ali je morda pozabil? Ali pa je pomahal prej, ko je še ni bilo!
Kaj pa?
Srce ji je planilo v grlo, da je začutila nujnost, da se kam nasloni. Velika cesta z visokimi stavbami ji je zaplesala pred očmi. Okrog nje je legala megla. Tanka prozorna meglica, kakršna leže na zemljo v ranih jutranjih urah zgodnje pomladi, ko jo zakriva še mrzla slana. Megla se je zgostila, da jo je objel mrak. V sredi pa je sijalo sonce. Izprva medlo, a zmeraj močneje, da je zavzelo slepeč sijaj in se je vse krog nje pogre-znilo. In iz sonca je nenadno stopil pismonoša. V desnici je imel drobno belo pisemce in nekaj lepega je govril, a obraz mu je sijal kakor sonce.
"Mati, pismo!" — Nič drugega ni slišala. Pozabila je, da je na zemlji. Pred njo je stal mladi pismonoša in ji zmagoslavno molel pisemce. In na levi je stala njena hišica s številko 38. Nobena jiruga številka ni bila tiste ga dne tako srečna. Prijela je poštnega dostavljalca za roko in | ga brez besede potegnila v kuhinjo. Pomladila se je, da je bila | še možu, ki ga je čakalo življe-| nje, všeč.
Na mizi je stala posoda z belo kavo in velik kos kruha ob nji.
"Ker ste mi prinesli pismo,"
je rekla spokojno, šele nato je prijela s trepetajočo roko pismo s sinovo pisavo. (.) -o-
HALI OGLASI
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Izgubljeno
Izgubila se je zaponka za gumbnico, ki je drag spomin, med Norwood in E. 61 St. Najditelj naj pokliče HE 7014.
(198)
Službo dobi
dekle v jedilnici za strežkinjo; malo podjetje. Dobi sobo, hrano in plačo po dogovoru. Zgla-site se na 1867 E. 82 St., CE 8467.	(x)
Poslovodja dobi delo
Slovenska zadružna zveza išče poslovodjo za podružnico na Waterloo Rd. Mora biti iz-učen mesar. Dobra plača. Zgla-si naj se pri Louis Ižancu v glavni prodajalni na 667 E. 152. St.	(200)
RE-NU AVTO BODY CO.
B82 East 152nd St. Popravimo vai avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderj«. Welding I J. POZNIK — M. ZELODIO GLenvllle 3830.
Hiša v najem
V najem se odda hišo 5 sob in garaža; samo odraslim ljudem. Naslov izveste v uradu tega lista.	(199)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 5 velikih sob. Istotam se proda tudi nekaj pohištva. Zglasite se na 15931 Saranac Rd., zgo-rej, zadej.	(199)
Hišo v najem
V najem bi radi vzeli hišo 6 do 8 sob. Najmlajši v družini je star 11 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče vsak čas RAndolph 7588. (200)
Popravljamo
pralnike, vseh vrst, vacuum čistilce in vse električne pripomočke.
Frank's Radio & Electrical Repair
11211 St. Clair Ave. GLenville 2765 Damo zastonj proračun na vseh delih. Pridemo iskat in dopeljemo nazaj.	(205)
Stanovanje v najem
Oddajo se 3 čedne sobe. Pripravno za starejši par ali za pe-člarje. Zglasite se na 16015 Midland Ave. (Aug. 24, 26.)
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popolclne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
DOVOZNIKI ZALOGE
POMETAČI
MACHINE OPERATORJI -
BRUSAČI IN LATHE
OPERATORJI
Dobra plača od ure Povrhu overtime
Delo 10 ur na dan, 6 dni v tednu
The Pipe Machinery Co.
930 E. 70. St. blizu St. Clair
(200)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(200)
Ugodna prilika
Na E. 239. St. med St. Clair in Babbitt Rd. za 2 družini, 10 sob, lot 50x150, cena $9,000.
E. 149. St. blizu Lake Shore blvd. za 3 družine, 5-5-4 sobe, lepi dohodki, za naglo prodajo cena $9,200.
8akrov zemlje, 7 sob hiša, hlev, kokošnjaki, mestna voda, elektrika ,na Reynolds Rd. route 306, blizu Lake Shore blvd. Mentor, Ohio. Dobi se pridelke in orodje. Cena $10,500.
Mi imamo kupca z gotovino za vaše posestvo.
Collinwood Realty Co. DANIEL STAKICH 15813 Waterloo Rd. KE 1934.
(Aug. 24, 26.)
MACHINE OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMAGAČI DRILL PRESS OPERATORJI BROCH OPERATORJI SHORT CUT LATHE OPERATORJI INTERNAL IN EXTERNAL GRINDERJI MILLING MACHINE OPERATORJI Dip Tank barvarji TENDERJ1 ZA FURNEZ TEŽAKI IN TRUKTERJI Visoka plača od ure in overtime
Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
(204)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
East 61st St. Garage
FRANK RICH, laatnlk
1109 E. 61at St. HEnderson 9231 Se prlporo6a ea popravila In barvanje vaitega avtomobila. Delo toino In dobro.
Moške in ženske j
se potrebuje za
splošna tovarniška ,
dela ,
6 dni v tednu 48 ur na teden
Plača za ZAČETEK Moški 771/2C na uro Ženske 62i/2 na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(S)
Tovarniški delavci
Lahko tovarniško delo; predznanje ni potrebno; stalno delo, dobra plača od ure. Delo je 50 ur na teden. Sprejme se vojaščine proste moške ali ki so že iz vojaške starosti in ki so stalni delavci.
Special Screw Products Co.
5445 Dunham Rd. Mapel Heights
(201)
Dekleta in žene Inšpekcija
Pokanje in druga dela so odprta na našem dnevnem šihtu. Večina del plača 75c na uro in več. Mi vas potrebujemo na važnem vojnem kontraktu. Pridite takoj. Predznanje ni potrebno. Vzemite Central Ave, bus ali Scovill ulično karo.
Eaton Mfg. Co.
E. 65th St. & Central
(200)
ŽENSKE
za splošno tovarniško delo na
našem "shell line" Visoka plača od ure in overtime Izborne delovanje razmere Stalno delo sedaj in po vojni
Lempco Products
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(200)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
t
Stock Handlers
HAND TRUCKERS
DELAVCI
ELEKTRIKARJI
Mi potrebujemo pomoč za zmago. Udobni delavski pogoji. 85c na uro in več. Delo podnevi. Zglasite se pri nas takoj. Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično karo.
Eaton Mfg. Co.
E. 65th St. & Central
(200)
Gornja slika je potom radia poslana v Zed. države in nam predstavlja nemško robot bombo, kakršne so Nemci pred kratkim pošiljali nad London. Tako torej izgleda robot bomba predno jo poženejo v zrak na smrtonosno in uničujoče delo.
A.Malnar
CEMENTNA DELA
1001 E. 74. St.	ENdicott 4371
ženske za čiščenje podnevi STALNO DELO DOBRA PLAČA
Zglasite se v 5. nadstropju v uradu
Wm. Taylor Son & Co.
(200)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
nikakor ne storim \"
"Ti si me spravil tukaj sem s pomočjo glavarja vseh hudob, da me pustiš tukaj v revščini poginiti!"
"To sem storil raditega, da te omehčam, da ti tvojo brez-mo.č predočim, da ti pokažem, da si od mene odvisna Elizabeta!"
"In radi tega prihajate sem, da se vaše okamenelo srce na-pase mojih strašnih bolečin in obupa!"
"Jaz prihajam k tebi, da ti zamorem povedati moje zahteve!"
"Ako se nahaja v vaši duši samo še mala iskrica človeške ljubezni Jozua Wilson, če se nahaja v vaših prsih smo še is-j krica usmiljenja do brezmočne1 radi vaše sirovosti trpeče žen-i ske, potem mi povejte samo to
—	samo to; kje je moj ljubi zapuščeni otrok?" reče Elizabeta roke vijoča s tresočim obupnim glasom.
Ta žalostni pogled in milo proseči glas, bi morala omehčati vsako srce in če bi bilo prav iz najtršega jekla. Trpeča in skrbna mati vpraša koprneče po svojem ljubem otroku. Ona je pozabila na svoje trpljenje, ona ni mislila na njeno nesrečo, ampak tresla se je strahu, za svojega ljubeznjive-ga otroka!
"Bodi radi te stvari mirna in potolažena; otrok je na varnem," odgovori trdosrčni Jozua. "Ni se ti treba glave razbijati radi njega! Edward in njegova soproga imata otroka in ga tako odgajata, da je že gotovo na tebe pozabil."
Je li bila to resnica, ali zopet kaki nanovo izdelani načrt, kar je ona sedaj čula iz ust Jozuatovih. Te besede so jo tako zabolele, kot da bi ji bil kdo porinil zastrupljeni nož v njeno žalostno srce?
Elizabeta je obstala na mestu, kot okamenena — njena očesa pa sta bila s, strahom napolnjena in sta obvisela na onemu, ki ji j d tfe Strašne besede govoril. Nato pa ji gre kot da bi jo kdo elektriziral skozi celo vitko in lepo telo—
"Edwar;! — in — njegova soproga?'" zašepeče ona v presledku.
"Ali ti tega še neveš? Tako je I Edward je napravil dobro partijo in cjovolj je takih, da so mu te velike sreče nevoščljivi. On se je oženil z bogato in kot jutranja zarja lepo Armenijo Campbell in na tebe že davno pozabil. In ti hočeš sedaj še vedno na njem viseti in na njega čakati?"
Elizabeta se bridko zasmeje
—	bilo je v temu trenutku tako videti, kot bi se iz nje smejala hipna blaznost—bil je to smeh obupnosti in strašne pekoče bolečine --
DEKLETA IN ŽENE!
Ali veste, da si boste prihranile precel denarja, če si narof' FUR-COAT ali fino in najnovejše mode STERLING-SUKNJO volnenega blaga, naravnost iz tovarne?
SEDAJ NA WILL CALL Ne pozabite, prva izbera je vedno najboljša
Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem naravnost v 1°' na mojo odgovornost in brez zamere, če kupite kaj ali ne!
Vam se vljudno priporočam
BENNO B. LEUSTIG
1034
ENdicott 3426
$ os. Zele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR TVENUE	Tel.: ENdicott 0583
COLINWOODSKI URAD: 452 E. 152nd STREET.	Tel.: KEnmore 3118
Nova plošča
Ravnokar smo prejeli novo tretjo Yankovich ploščo
Vi IMATE GUMB
STADIUM 4dn.
začne	^ I
čet. zv. aV*' O 1 Popoldne v nedeljo 3. sept.
INTERNATIONAL
THRILL CIRCUS
SVETOVNO NAJVEČJE PREDSTAVE ZUNAJ
NASTOPI V OSEBI
TERRILL JACOBS
IN NJEGOV SLOVITI
ŽIVALSKI AKT
Da, vi imate gumb . . . magični gumb, ki obvladuje moč orjakov. To je gumb ali stik, ki da v delo takoj neskončno energijo elektrike . . . samo s pritiskom vašega prsta.
Elektrika proizvaja danes več kot 30,000 raznih del doma, v trgovini, v tovarni . . . vse okrog vas! Električna služba začne ali neha z delom po vaši želji, dela poceni in zanesljivo. Od vašega rojstva sem je električna znanost omogočila cele nove industrije — zaposlila milijone ter založila desetine milijonov z brezštevilnimi novimi produkti, napravila delo lažje in življenje bogatejše.
Celo ko to čitate pripravlja električno podjetje za
vas — po zmagi — več produktov in večjo postrežbo, ki vam bo dodatno olajšala skrbi in pomnožila vaše prijetnosti.
V bodočnosti boste hoteli pomnožiti vašo rabo električne postrežbe. In čeprav je elektrika danes poceni, bo še cenejša ,medtem ko vam bo doprinesla več in več koristi... ker več kot rabite elektrike, manj stane enota.
Faktično se je povprečna cena elektriki ki j° daje The Illuminating Company za rezidenčno rabo znižala vsako edino leto v 52 letih, kar je družba v obratu. Danes gre povprečna cena elektriki vedno nizdol! — THE CLEVELAND ELECTRIC* ILLUMINATING COMPANY.
Živahna polka Vadnal valček
Imamo tudi druge slovenske in hrvaške plošče
Povrhu 1,000 igralcev
50ty $1, $1.50 Otroci v rez. sekcija % cene VSTOPNICE v Public Hall
Bond's. 419 Euclid
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK
TRPLJENJE MLADE MATERE ,
ROMAN
Vendar pa ko se jih je pričelo natančno šteti, se je prišlo do rezultata, da je izven brata Armenije in njegovega paznika Še pet drugih nesrečnikov našlo svojo žalostno smrt v požrešnem plamenu.
Takojšnja preiskava oblasti-venih uradnikov je dognala, da je ogenj izbruhnil v celici v kateri je bival Guy Campbell; kako da je mogel nastati, tega se pa nikakor ni dalo dognati, ker sta oba stanovlca, katera bi zamogla podati natančna pojasnila te celice končala žalostno smrt v ognju.
Oskrbništvu in nadzoroval-nim uradnikom, se ni moglo pripisovati nobene krivde radi te nesreče in raditega ni nastalo v temu zavodu nobene nada-Ijne zmešnjave; posvetilo se je sedaj z vsemi silami samo temu, da se zopet kakor hitro je mogoče vredi nanovo poslopje, medtem pa se je gledalo, da se je umobolne v zadnjem poslopju tako razvrstilo, da so prišli lahko vsi v celice.
Tudi ubogi Elizabeti se ni posrečilo, da bi bila zamogla ute-či iz te nesrečne hiše; proti jutru jo je našla vertarica Doro-tija v bližini velikih železnih vrat in jo je odpeljala v malo sobico v ozadju stoječe pralnice. '
V ti mali sobici je sedaj prebivala Elizabeta vsa obupana, da bi se mogla še kedaj rešiti. Tiho in mračno gledajoča pred se sedi osamela; solza se ji blišči in ji zaliva trepalnice, strašni obup ji je objel njeno žalostno srce, ko je pričela misliti na Edwarda in njenega vro-če-1 j ubij enega otroka — toda ona ni imela nobenega sredstva v rokah, da bi zamogla svojo preteklost dokazati, brez dokazov ji pa ni bilo verojetno nobeno zatrjevanje.
Pri tem pa je vertarica Doro-tija skrbela za njo' z nekakim sočutjem. Elizabeta je spadala med j ako redke stanovalce tega zavoda, kateri bi meli svojo celico medtem časom in bi ne bili prisiljeni z drugimi, njim nepoznanimi mi blazniki v eni sobici skupaj stanovati. Dorotija je občutila neko skrivnostno nagnjenje do Elizabete in dostikrat je zrla na njo z ljubkim in skrbjo navdanim pogledom, kar pri nji dosedaj ni bilo v navadi in bi ji človek po njeni neprijetni zunanjosti nikol ne bi mogel prisoditi. Ta velika, močna oseba z njenim širokim, grdim obrazom in njenim osornim nastopom, ne bi mogla nikoli v nobenem človeku obuditi, kako željo, da bi mu bila od njene strani kedaj izpoljena, ker nikakor bi si človek ne mogfel misliti, da se na-
DOLLY JACOBS
LEOPARDI—SLONI
hahaja v njenih prsih dobro in usmiljeno srce. In ravno do Elizabete je sedaj Dorotija občutila posebno ljubezen, mogoče se ji je radi kake skrivnosti obudila v nji simpatija do nje.
Nekaj dni pozneje je bila Dorotija skozi vratarja poklicana na dvorišče.
Dospevša na dvorišče, je zagledala v mali razdalji enega izmed onih dveh gospodov, katera sta tistikrat pripeljala ubogo Elizabeto v ta zavod za umobolne in za njo plačala visoko vsoto.
Bil je nam že dobro poznani Jozua Wilson, kateri stopi sedaj k bližajoči se Dorotiji.
"Vi ste vertarica od Elizabete Robin, jaz vas še dobro poznam," reče on, "tudi vem, da je ona nepoškodovana ostala, ker sem se takoj informiral o nji; danes pa prihajam z željo sem, da se me pelje k nji, da se sam prepričam o njenem sedanjem stanju, in ji hočem nekaj važnega ustmeno sporočiti."
Ker pa je bila uboga Elizabeta prištevana med "ne nevarne," je imela toraj vertarica polno moč, da sme dovoliti obiske. Ona pelje sedaj Jozua-ta k pralnici, odpre vrata male sobice v kateri se je nahajala Elizabeta ter pusti samega Jozuata vstopiti.
Ko je Elizabeta zagledala svojega strašnega preganjalca iii smrtnega sovražnika v njeno malo celico vstopiti, se takoj vzdigne in se ponosne . vzravna pred njim. Za vidljivost in jeza se ji zarisatai na njenih obraznih potezah in jc tako izpremeni, da bi si človek nikdar ne mogel misliti, da se lepo žensko obličje tako izpre-meniti zamore.
Vrata so se z;opet zaprla. I Jozua se je približal Elizabeti,
! "Niti ene stopinje daljfe, ali pa pokličem vertarico k sebi," , reče Elizabeta preteče in odlo,-čno.
"Mislim, da ste uvideli Elizabeta, da vam vse zoperstav-Ijanje, jeza in sovraštvo, popolnoma nič ne pomaga," prične Jozua z milejšim glasom ,kot je bilo pri njem v navadi, "jaz prihajam sem k vam danes, da pregovorim nekaj resnih besed z vami. Jaz uvidim, da boste danes drugega mišljenja, kot pa ste bili kedaj poprej. Vaše otročje zoperstav-ljanje in samoizdrževanje, vam naj bo v dokaz —."
"Jaz ne bom o vas nikoli, nikoli drugače mislila kot dosedaj, jaz vas črtim in zaničujem kot najnevarnejšega, najstrašnejšega morilca! Vi ste oni, kateri me je hotel umoriti."
"Zakaj Elizabeta? Ker ne maraš moja biti! Ali se ne spominjaš več, da sem te jaz zalezoval z mojimi ljubezenskimi ponudbami ko še nisi bila poročena z Edwardom?"
"Oho, lepo je to od vas, sedaj pripoznate, da sem jaz Elizabeta Wilson?"
Elizabeta je hotela k vratom hiteti.
I Vendar pa ji je Jozua zastavil pot in se napol glasno smejal v svojo poraščeno brado.
"No, no, ne žuri se tako!" reče on, "to ti ne bo itak nič koristilo! Kar sem ti jaz tukaj pristal, je samo za tebe pripravljeno, drugim nikakor ne bom tega zaupal!"
"Strašno — toraj me hočeš ti do smrti mučiti," zašepeta Elizabeta vsa razsebe.
"Ti si neumnica! Tega jaz

m
Rodney Adams Healing Service
Dajte pregledati in očistiti vaš grelni sistem SEDAJ. Furne2® tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste f^rn PURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vaš hranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi spe^j AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo ST® TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvr^ pertov.
21601 West port Ave.	KEN M$
"In? zakaj se smeješ?" vpraša radovedno nesramni Jozua, "mogoče ne veruješ mojim besedam? Resnica je, Edward je oženjen. Hočeš li imeti kake dokaze? Hočeš imeti prepis iz cerkvenih knjig?"
Elizabeta je še vedno debelo gledala tega nesramnega, kateri ji je prinesel to poročilo — bilo ji je, kot da se ji v resnici približava v temu trenutku blaznost --
"Vi lažete!" zakrlči sedaj ona — "vi lažete, samo, da me še nadalje mučite! Vi ste pravi hudič, kateri se zadovoljno razveseljuje nad mojim trp-
ljenjem! Proč z vami! Proč z vami rečem jaz, ali —"
Ostani! Ne kliči! Ali sem ti jaz kaj kriv, da je Edward moj bratranec oženil bogato, najbogatejšo žensko v San Franciscu in medtem na tebfe pozabil? Moram li jaz kaj za to?"
"Proč z vami! Bodite pro-kleti!"
(Dalje prihodnjič)