The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United 'States of 'America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in na/rod — ta pravico in resnico — od boja do zmage' GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) STEV. (No.) 82. CHICAGO, ILL., PETEK, 27. APRILA — FRIDAY, APRIL 27, 1934. LETNIK (VOL.) XLIU PD JAPONSKEGA ZUNANJFGA MINISTRA ZAHTEVA VLADA POJASNILA GLEOE SOVRAŽNEGA STALI-$ ŠČA, KI GA JE ZAVZEL SVET ZARADI NEDAVNE | IZJAVE. — AMERIKA SE BRŽKONE NE BO VMEŠA-f VALA V AFERO. Tokio, Japonska. — Sovražno stališče, ki ga je zavzel svet proti Japonski zaradi njene nedavne izjave glede odnošajev iS Kitajsko, je vznemiril japonsko vlado in v torek je zahteva-Vala tozadevnega pojasnila od Zunanjega ministra Ilirohita. Kakor znano, je bila izjava podana 17. aprila od nekega govornika zun. ministerstva in v h je j se je povdarjalo, da bo Japonska smatrala za miru ne ,Varen čin, ako bo kaka druga Velesila pomagala Kitajski, bo-'disi, da bi ji prodajala vojna Sredstva, bodisi politično. Izjava Sicer ni bila sprva uradna, a jo je zun, minister pozneje potrdil, da točno izraža stališče japonske vlade. Z izjavo se je minister postavil v neprijetno pozicijo, ka-koršne bržkone ni pričakoval. Rad bi jo omilil, da bi s tem potolažil tujezemstvo, toda pri ktem pa se boji zopet slojih rojakov samih, češ, da bi s tem pokazal slabost japonske vlade, kajti svet bi smatral, da se je Japonska ustrašila ogorčenja. Vzel si je zato časa in je obljubil, da bo dal svoj odgovor japonski vladi, kakor tudi via-i dam večjih inozemskih dežel, i fi. maja. Med tem časom ne bo j podajal nikakih izjav. Razen Anglije ni do zdaj še nobena druga država reagirala na omenjeno izjavo. Toda tudi Anglija je to napravila v skraj no milem tonu. Stavila je samo Zahtevo, naj Japonska pojasni zadevo, in Vprašala, kaj namerava storiti, ako bo Anglija nadaljevala s svojimi aktivnostmi na Kitajskem. Govorilo se je, da boste poslali Anglija in Amerika Japonski skupno noto. Temu pa ■je Anglija nasprotna in tudi ameriški vladni krogi niso ideji naklonjeni. Sploh, kakor se domneva, ne namerava Amerika ničesar podvzeti v tem oziru in bo samo tiha opazovalka morebitnih mednarodnih zaplet-ljajev, ki se utegnejo iz afere i zc i miti. Nasprotno pa namerava Kitajska sama poslati protestno hoto Japonski, češ, da potrebuje Kitajska za svojo obnovo pomoči tudi od drugih dežel in He samo od Japonske. -o- AURORA IŠČE ZAKLAD Aurora, 111. — Mrzlično razburjenje se je polastilo prebivalstva tukajšnjega mesta, kajti nekje tukaj v bližini mora hiti zakopan velik zaklad. Ta-*lo vsaj govori neko staro pisalo, ki ga je našel neki mestni ^Snjegasec, kateri je bil s skupino drugih delavcev zaposlen Pri kopanju zemlje za umetno jezero v Phillips parku. Per-gamentno pisanje je bilo najdeno v stari steklenici in je še dobro čitljivo, razen na nekaterih mestih. Očividno izvira iz časa civilne vojne. Popisuje, kje je zaklad skrit, vendar pa se od tedaj okoliščine tako PREDLOG ZA DELAVSTVO Ustanovitev stalnega delavskega odbora z velikimi pravicami. — Ureditev kompanij-skih unij. Washington, D. C. — Že skozi več tednov se vodijo razgovori med senatorjem Wag nerjem, delavsko tajnico Perkins in glavnim svetovalcem i NI!A, Richbergom, glede pre-; uredbe takozvanega Wagner Ijevega zakonskega predloga, proti kateremu je bilo toliko napadov. Predlog ima namen, da reši vprašanje sporov med delodajalci in delavstvom. Tekom teh dni bo osnutek do-vršen, na kar bo predložen v pregled predsedniku Roosevel-tu in ?otem stavljen v senatu. Kakor se doznava, boste v1 novem predlogu dve glavni točki. Prva bo, da se sestavi i stalen delavski odbor, druga pa ureditev vprašanja kompa-nijskih unij. Odbor bo sestojal iz treh skupin. Prvo skupino treh mož bo imenoval predsed-'|nik, drugo skupino, enako moč-' j no, delavstvo, in tretjo enako i ' skupino industrijalci. Ta stal-! ni odbor zahteva predsednik ; sam in njemu namerava izroči-j I; ti nalogo, katero je do zdaj on ' opravljal, namreč, da rešuje' različna delavska vprašanja. [ Ta stalni odbor bo poverjen 1 z velikimi pravicami. Podeljena mu bo oblast, da bo lahko 1 zahteval pod kaznijo, da se mu odzovejo razne poklicane priče in enako tudi, da se mu v slučaju sporov predlože vsi " | podatki in dokumenti, katere bo potreboval. To izadnje je ] važno, kajti s tem bodo razna 1 podjetja prisiljena, da mu e predlože svoje knjige, iz kate-' rih se bo lahko razvidelo, ko-a liko dobička delajo. Med nadaljnjimi določili je tudi ta, da ima odbor pravico e proglasiti volitev med delavstvom kakega podjetja, ali se želi priklopiti zunanji uniji, ali 0 ne. Glede določbe o kompanij-l" skih unijah se je od prejšnjega 0 Wagner j evega predloga izpre-n menilo v toliko, cla sicer smejo obstojati kompanijske unije, kjer so že ustanovljene, toda pri njih ne sme imeti kompani-l'a nikake besede. z- -o- '!" OKRAJNI ZAKLADNIČAR 1 UMRL "a a_ Chicago, 111. — V sredo zju-a- traj je po kratki bolezni pljuč ni niči preminul na svojem domu u. 551 W. 37th St., 45 letni Jos 3n B. McDonough, ki je opravlja io urad zakladničarja Cook okra ■r- ja. Zdravniki so skušali rešit ij. njegovo življenje s kisikom, to še da njih prizadevanja so bila iz a- jalovljena, ko so se bolezn iz pridružili še srčni napadi. je, -—-—- pa izpremenile, da bo težko najt ko t mesto. BREZPLAČNA VSTOPNICA ZA PREDSEDNIKA! Iz Jiigostavife. TRAGIČEN ZAKLJUČEK LEPE SVATBE V STOPRCAH PRI ROGATCU — PO NESREČNEM NAKLJUČJU USTRELJENA NEVESTA. — DOLENJCEM GROZI SLABA ŽITNA LETINA. — SMRTNA KOSA, NEZGODE, NESREČE IN NOVICE. Žalostna posledica neprevidne-J njemu so prišli trije pekovski ga streljanja 'fantje iz nasprotnega konca me- „ XT , ... 'sta in ga dražili, naj jih vzame Cel e 10 aprila. — V nedeljo 6 y ^ ' ,. / , -v ., ' za pomočnike ter ga tudi spra- ob pol 10. dopoldne ,ie župnik g. v 1 . _____, 1 ^ sevali, zakaj tako poceni proda- I Alojz Pichler v Stopreah, ki so ja zemlje. Križaj jih je nekaj oddal lene 12 km od Rogatca, po-, s , „ , . . i u . ' časa poslušal, ko mu pa le niso iročil nosestnikovega sina fran-.i . .... , , ' , * ... ^ v.v dah miru, ,nh je pognal skozi T^rmuo+a i'/ snsprirmh CrmoziS _ ' ' |ca Kopšeta iz sosednjih Crmožiš št. 11 in 261etno Marijo Jusovo, hčerko posestnika Štefana Jusa vrata. Zunaj je eden fantov prijel za nož in pričel divje mahati z njim po Križaju ter mu prere- ,v Stonrcah št. 6. Svatovscma na , , . Tr -v . v owHiw.au ... zal žilo odvodnico, križaj se je (lomu neveste v Stopreah je trajala v nedeljo ves dan. V pone- Prizor, ko sta dva dečka ponudila predsedniku Rooseveltu brezplačno vstopnico za celo nika, naj pride na gostijo. Zup-sezono za vse baseball igre ameriške lige. nik se je sprva branil, potem pa umaknil v hišo in zapahnil vrata. Fantalini so pa še naprej raz- .... v v bijali in razbili vrata in okna. maši, nato pa so povabili se zup- Križaj ge nj zavedal> v kako res_ 'deljek so šli vsi k ženitovanjski ni življenjski nevarnosti je, da-si mu je kri curkoma odtekala. PORAST BANC- J ■j N1H REZERV -- p [ Nevarnost, da nastopi prehitra 1 inflacija. r -O- 1 a Washington, D.C. — Fede- C ~ ralni rezervni urad izraža skrb j j nad velikimi rezervami, ki jih l 0 I izkazujejo ameriške banke in katere presegajo nad poldrugo s miljardo dolarjev in še vedno s ° j naraščajo. Ta znesek je tolik- s " šen, da ga ne bo industrija ni- t koli vsega potrebovala, kajti ( | predstavlja več kakor 20 mi- a n ljard kredita. Nevarnost obsto- i e ji v tem, da prično banke v prevelikem obsegu dajati kredit, 1 11 s čimer bi nastopila prehitra ; j m inflacija. 0 -o--] 21 LETNI FANT UBIL OČETA < a Chicago, 111. — Družinska si tragedija se je v torek zvečer : re| odigrala v hiši na 1308 Edge- : e mont ave., kjer je 21 letni Louis 1Q Giampa ustrelil svojega 46 let- L d , . v i • • |U nega očeta. Moz je prišel pijan e_ domov in pričel prepir s svojo 0_ ženo in 19 letno hčerjo. Med prepirom je zagrozil, da bo je "sfiksal" celo družino, in da c0 bo šel po svoj revolver. Predno v_'pa je mogel izvršiti svojo grož-se njo, je sin skočil po revolver in t]j oddal smrten strel na očeta. Ij. Družina šteje skupno deset '| otrok. ,eJ -o-- jo' MESTO ZAHTEVA SPLOŠNI je. j TRANSFER dai Chicago, 111. — Pred državno . trgovsko komisijo je mesto Chicago po svojem zastopniku vložilo zahtevo, da se nemudoma ! uvedejo prestopnice z enega 'prevoznega sistema na druge-ju- ga, namreč med cestno železnice- co, nadulično železnico in bus uVdružbami. Na oklevanje družb, os.'da je to zdaj še neizvedljivo, jal češ, da niso še dovolj ugotov-ra- 1 jeni podatki, kako bi bilo siti možno to poslovanje, je mestni to-! zastopnik povdaril, da se bodo iz-1 podatki najlažje dobili z res-zni 'ničnim poizkusom. Isto se je (izvršilo leta11914, ko so se uve-— (die prestopnice med tedaj ob-ijti1 stoječimi različnimi družbami cestne železnice. KRIŽEMSVETA — Parnik Exilona. — Ta parnik je napravil svoj zadnji pristanek, predno je nastopil nepretrgano vožnjo preko Atlantika. Ta pristanek je bil na obrežju Moroko. V Boston, ki je namembno pristanišče, bo parnik prispel 7. maja. —- Berlin, Nemčija. — Kakor se je izrazil neki protestantov-ski škof, je cilj nazijev, da se združite katoliška in protestan-tovska cerkev v Nemčiji v eno enoto, češ, da dokler bosta dva verska stebra v državi, do edinosti ne bo prišlo. — Varšava, Poljska. — Kakor govore neuradna poročila, je eden uspehov, ki jih je dosegel francoski zun. minister Barthou s svojim tukajšnjim obiskom, ta, da je Poljska obljubila, da bo bolj energično sodelovale za ohranitev samostojnosti Avstrije. RAZGOVORI V LONDONU Glave si belijo z razorožitvenim vprašanjem. London, Anglija. — Med zastopniki angleške in italijanske vlade so se v torek celi dan vršili razgovori, kako bi se dalo na lep način rešiti zamotano vprašanje glede razorožitve, da bi bilo zadovoljivo za Francijo, kakor tudi za Nemčijo. Do kakega zaključka bodo težko prišli, kajti Francija vztraja na svoji zahtevi, da mora dobiti prej garancije od Anglije, predno zmanjša svoje orožje, na drugi strani je pa Nemčija od-jločena, da se oboroži v gotovem obsegu. --o- DEL DAVKA BO ŠEL ZA ŠOLE Springfield, 111. — Na pritisk governerja Homerja je v torek zakonodajna zbornica odobrila, da se bo del državnega davka na gasolin, in sicer ena tretjina, porabil za podporo javnim šolam. Od tega bo dobila Chicago tri milijone dolarjev, šole po drugih delih države pa štiri milijone. Zakon stopi v veljavo s 1. julijem. -o- CHICAŽANKA ARETIRANA NA DUNAJU Dunaj, Avstrija. — Tukajšnji podžupan, dr. Winter, je v torek dovolil delavsko zborovanje, na katerem je oblju bil, da bo svoboda govora. Ni pa se z njim strinjalo policijsko ravnateljstvo. Komaj je nastopil drugi govornik, je navalila policija v dvorano, razbila zborovanje in aretirala 15 navzočih. Med aretiranci je bila tudi Mrs. Frances Gunther, žena poročevalca chicaškega i lista Daily News. Kakor pri-ipoveduje, so v zaporu ravnali policijsti z njo do skrajnost: .{surovo. Ko je izrazila željo, . 'naj se ji da prilika, da govor 's kanclerjem Dollfussom, s ka jterhn je znana, so se ji v odgo ; Jvor samo zakrohotali. Po tret urah so pa zaslišanju jetnike izpustili. se je vendarle dal pregovoriti in ^ . ^ k zdrav_ je se s svati. Okrog pol 13. je ^ da y prišel med razigrane svate har-1 , . , ,, .v , , 1 , , fo , ,.v . zadnjem trenutku prišel, ker ce momkar, nakar so pred niso iz- , . ' .v . . . , . ' ' , v i bi prišel pet minut pozneje, bi vesili tudi državno zastavo. i , , , . ,, 1 ' 'mu odtekla vsa kri. Vse to samo Župnik, ki le bil dobro razpo-. j .v zara(j, tega ker ]e prepocem lozen m je tudi pomagal streci • ki so vsi pod svatom, je stopil v njihovi družbi g() ^ ^ * pred hiso in ves vesel oddal s ___^____ samokresom najprej dva strela ' Nato je oddal dva strela iz svojega samokresa še gostilničar Maks Taciga. Za njim je vzel samokres župnik še enkrat v roke in trikrat ustrelil v zrak. Župniku je samokres med streljanjem odpovedal. Ko ga je pa zadnjič sprožil, je po nesreči zadel nevesto na levo stran čela. Nevesta se je takoj zgrudila nezavestna in so jo morali nagle prepeljati v celjsko bolnišnico, kjer leži še danes v globoki nezavesti in je njeno stanje zelo kritično. Župnik Pichler je star 53 let in je znan med vsem ljudstvom kot izredno dober človek. Zato ga imajo vsi radi. V Stoprach župnikuje že od leta 1927. Zup-riik je ves strt in obupan. Razumljivo, da je usodni dogodek vzbudil izredno sočustvovanje z nesrečno nevesto kakor tudi z žup-Inikom. --o- Žita ne bo I Št. Vid pri Stični. — Lanske i leto se je tako zvana banaška (pšenica prav dobro obnesla. Za-,to so kmetovalci jeseni večino-'ma tako pšenico vsejah. — Toda dolge zime ta pšenica ne prenese Sneg je ležal na njivah 100 dni Pšenica je pognila. Sedaj pa letajo kmetje okrog, kje bi dobili jaro rž, da bi jo posejali na njive, kjer je bila jeseni sejana pšenica. Jaro rž je pa težko dobiti in tudi denarja marsikje ni, da bi se kupila. Treba bo sejati oves ali pa pognojiti in posejati koruzo. Tudi koruze za seme bo zmanjkalo. Jeseni je koruza ma-lokje tako dozorela, da bi bila ka-ljiva. Po nekaterih travnikih je stala voda celih 6 mesecev. Zato ni čudno, da so korenine trav u-ničene. Samo kakšen ničvreden travniški plevel bo še obstal. -o- Radi konkurence Predrzen napad se je zgodi! pred kratkim nekega večera \ Kokrskem predmestju v Kranju , kjer ima v najemu pekarijo pe ikovski mojster Viktor Križaj. B AMBICIJOZEN DEČKO • v .. 1 Moultrie, Ga. — V tukajšnji bližini leži neka farma 30 akrov, katero uspešno upravlja 15 leten deček. Deček, ki mu je ime Clarence Stewart, je gospodar v družini, obstoječi iz matere, njega samega, enega brata in ene sestre, ki sta oba mlajša. Oče je umrl pred tremi leti. Deček obdeluje zemljo, skrbi za krave in za prašiče, ki jih ima 50. Odkar je umrl oče, se je novi mladi gospodar z vso vnemo zavzel za farmarstvo. Ve, katera žemlja je dobra in tudi, kako je ravnati s setvijo, da prinese najboljše uspehe. Poleg vsega tega pa najde de-.ek še dovolj časa za svojo izobrazbo. Ker nima podnevi Časa, da bi hodil v šolo, se vsede h knjigam ponoči, ter se uči isto kakor njegova mlajša sestra v šoli. Pri tem mu sestra pomaga. Vsakih par mesecev gre nato deček k skušnji v šolo in na ta način zadosti predpisom za ipouk. Povrhu vsega pa najde deček tudi dovolj časa za igranje. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte ivoje prireditve v "Amerikan jkem Slovencu"! Žrtev ognja V Podložju je nekega jutra nenadno začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Martina Gojkoviča. Z poslopjem je zgorelo veliko krme, žita, graha, olja in masti ter 16 kokoši. -o-- Nova maša V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju je v nedeljo 8. aprila pel novo mašo ptujski rojak p. Metod Turnšek, cistercijenec iz Stične. -o- Smrtna kosa V Krškem je umrl Rihard En-gelsberger, trgovec in rezervni kapetan. — V Ljubljani je umrl Franc Mihevc, železniški uslužbenec. — Na Trsatu je umrl br. Filip Oštir, frančiškan, zakri-stan božjepotne cerkve, rojen 1. 1871 v Skalah pri Celju. — V Sostrem je umrla Frančiška Ga-šperšič, dolgoletna gospodinja v mokronoškem župnišču. Zločini prihajajo na dan Že zadnjič je bilo poročano, da so pri podiranju neke stare stavbe v Rosni našli več človeških okostij živinskih trgovcev, ki so bil ubiti in oropani že v prejšnjem stoletju. Sedaj poročajo, da so v nekem zapuščenem vodnjaku blizu Broda tudi našli več človeških okostij, o katerih oblasti mislijo, da izhajajo še iz turških časov. Okostja so od velikih ljudi, ki so bili najbrže u-biti in potem vrženi v vodnjak. Tako prihajajo na dan davni zločini, ki ne bodo nikoli pojasnjeni. -o- Zemlja ga je zasula Ob Ruški cesti pri Mariboru je kopal Miha Bobanec iz Studencev jarek. Nenadoma pa se je zemlja udrla in ga podsula. Kmalu so ga sicer rešili iz nevarnega položaja, vendar ima Miha zlomljeno nogo. —,—-o- Najzanimivejše vesti so v NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. Od Japonske se zahteva pojasnilo - Nov tiavski predlog C 1931, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved. DENARNE PGŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5,00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12,25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Za izplačila v dolariih: Za $ 5. pošljite—$ 5.75 Za $10. pošljite—.?10.85 Za $15. pošljite....$16.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. pošljitc....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: (V pisarni Amcrikanskcga Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Društvene vesti NAŽMMTIO! Chicažanom, kakor tudi vsem drugim, ki bodo imeli v bodoče kake opravke z uradom "Amer. Slovenca" naznanjamo, da bo skozi poletni čas, začenši s soboto 28. aprila 1934. naš urad odprt Naslednji čas: Vsak dan razun nedelj, praznikov in sobot od 8. ure zjutraj do S:30 (pol šestih) zvečer. Vsako soboto od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. ► Za naročnike s severne, južne in zapadne strani mesta, ki prihajajo ob nedeljah h sv. Štefanu h maši in ob takih prilikah poravnavajo svojo naročnino za list je urad odprt ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. Uprava "Amer. Slovenca." SWihi 3 ^ •AMERIKANSKI SLOVENEC jkMERIKANSKI SLOVENEC j£t»i in najstarejši tlovtwM I The firet and the Oldest Slovene jfc., v Ameriki* Newspaper «» Amerita. iJatanovljm leta UM. btablkhed 1891« tihmja vsak dan razua nadel j, (»one- Iuued daily, exc«pt Sunday, Mou-Mlikov in dnevov po praxcikik. day and tht day fcftar holiday«. Izdaja to tiska: Published by: JtDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav« 2 Addreat of publication offic«: odstotka. Za financiranje teh bondov naj bi vlada izdala posebne vladne bonde, ki naj bi nosile istomerne obresti po 1% odstotka in vlada jih naj bi razprodala publiki. Za farmarje je sicer ta predloga zelo prijaznega značaja, ker za nje bi pomenilo znatno znižanje obrestne inere. Bila bito znatna olajšava. Toda kakor je ta predloga prijaznega značaja IZ MOJE TORBE Chicago, III. Čakal sem, da bo s ' soncem j kaj dobre volje prisijalo v deželo. Sem dejal pri sebi. Morda i bo kaj več lepih novic. Ni sonca, vse je aprilove volje, tudi novice bodo morda krmižlja-ve. Toda novičar pobere vse, dobro in slabo. Samo poglej v te naše angleške dnevnike: sama ljulika vsepovsod, sama pleva; ne čudi se, da bodo tudi moje novice plehke. Volitveni oblaki so se raz-podili, samo časih se še nekoliko pokregamo med seboj; "tega naj bi bili volili ali onega." Ne moremo se vživeti v resnico, da sme vsak voliti svobodno, kakor se mu zdi prav in dobro. Narod je volil demokratsko. Znamenje, da je še vedno veliko zaupanje v voditelja demokratske stranke — našega predsednika. Čeprav mu vse ne gre tako gladko in je narod i še vedno uklenjen v odmev kasarniške pesmi: "kaj bo, kaj bo, če kruha ne bo..." Pogodernjamo tudi pri nas čezenj, kakor godernjajo vsepovsod; res je, toda vseeno z zaupanjem pričakujemo od njega več kot od kapitalistič nih podrepnikov prejšnih dni. Vsaj trudi se in poskuša, dobre volje mu ne manjka, manjka samo sodelovanja od strani mogotcev, ki drže žaklje v roki. Svita se pa vsem v glavi: čemu toliko javkanja po vseh časopisih nad metodami Roose-velta ? Maček mijavka, maček, ki mu predsednik na rep stopa... Od volitvenih kampanj smo se obrnili na priprave za pred-poletne veselice. Mladinska 'godba jo bo že to nedeljo zagodla. Veselični odborniki ima-;jo že kar sive lase od samih j skrbi, Za mladinsko godbo so naši rojaki že veliko žrtvovali jn še žrtvujejo. Zasluži ta po-žrtvovavnost, da se vsi odzovejo njihovemu vabilu in klicu na prireditev v nedeljo. | Velik praznik bo pa zlasti šesti maj, ko priredi društvo Sv. J Alojzija spominski dan obletnice Katoliške Jednote. Program je že v tisku in iz programa spoznam, da bo velika MILWAUSKI ROJAK UBIT V LETALSKI NESREČI Milwaukee, Wis. Dne 15. aprila okolu 4, ura popoldne se je v bližini letališča Curtiss-Wright, na 41 Highway in Silver Spring Rd, komaj nekoliko izven mestne meje, zgodila velika letalska nesreča, ki je zahtevala dve človeški življenji. Nemilo je odjeknila ta novica zlasti med slovenskimi rojaki, ker je postal žrtev te katastrofe tudi Slovenec, le talski poročnik William P. Oc-virk iz Milwaukee. W. P. Oc-jvirk, je bil star šele 26 let in je bil rezervni poročnik ameriške armade. Omenjenega popoldneva se je sešel s svojim prijateljem 40-letnim rezervnim jkapitanom W. Robert F. See-manom iz Madison, Wisconsin in za zabavo sta najela letalo, s katerim sta se vozila. Slovenec Ocvirk je bil izvežban pilot in imel zato tudi armadno pilotsko licenco, na katero si je lahko najel letalo da ga je sam vodil. Obkrožala sta nekaj časa letališče, nato se dvignila v višino do 1000 čevljev, kjer je, . kakor so pripovedovali očividci, skušal pilot napraviti nekaj takoimenovanih strmih vertikalnih obratov, kar je pa zelo tvegano in si upajo kaj takega izvršiti le izvežba-hi in drzni piloti- Ocvirk je pri tem letalo mojstersko obvladal. Ko je pa hotel v drugič poskusiti nevarno igro, je letalo izgubilo že polovico svoje višine in se približalo zemlji na kakih 500 čevljev. To je pa postalo usodno. Ocvirk je to opazil in je skušal letalo zopet spraviti v višino, kar se mu pa ni posrečilo, ker je zašlo v takozva-rii repni vrtinec. Iz tega nevarnega položaja je skušal izurjen pilot na vsak način priti, da s tem reši sebe in svojega prijatelja, zato se je spustil še nižje. Toda, višina 500 čevljev ni zadoščala za ta poskus. Letalo ni i m el o dovolj prostora' z'ajlo? novni zalet in je treščilo na tla s tako silo, da se je motor za-Jril dva čevlja globoko v mehko I zemljo. Ocvirk je pa imel pri j padcu še toliko duhaprisotno-sti, da je zaprl motor ter tako preprečil, da se letalo pri padcu ni vnelo, ker bi v tem slučaju zgorelo s pilotoma vred. Kljub temu je pa bil padec tako močan, da se je popolnoma | mi, naj bo v žogometnih kon- jzdrobilo. Že omenjeni Seeman i je bil pri padcu takoj mrtev, ker maša v cerkvi, velika vrsta na odru in velika žlica zvečer pri veselici. 12. maja bo zabava Katoliškega Socijalnega kluba, ki seje pod predsedstvom Louisa Pogačarja razmahnil v novo življenje. Za zadnjo nedeljo v maju pa društvo sv. Ane "bik-sa in glonca" dvorano za valčke prekmurskih šolnov. Društvo Najsv. Imena bo ot-vorilo žogometne sezone prve dni v maju. ^edrietma liga prične ravno tiste dni. Kakor ču-jein, je društvo Najsv. Imena pripravi 16 se de m 'žogo m etnih | krožkov. Na zadnji seji smo j imeli blizu sto naših fantov v : dvorani, ki so se zanimanjem zavzeli za dobro stvar tega društva. j Na binkoštno nedeljo — ta-ko so mi naznanili - - ima šola sv. Štefa,;'v s'ovesnost prvega [sv. obhajiia Na Materin dan prirede Člani .ia Dekliškega društva Marijinega slovesno obhajilo za vs.; si. venske matere naše naselbine. Vsaka mati dobi pred cerkvijo rdeč nagelj, znamenje spoštovanja in'ljubezni. Ni bilo še porecano v tem časopisu, da odhajata zopet dve . naši mladenki v samostan. Iz-voljenki' Gospodovi ste topot: Frances Poglajen, hčerka iz spoštovane družine Poglajeno-jve, ter Mary Petrich, hčerka ' Jakoba Petricha, znanega ro-jjaka. Prva je vstopila v red jNoterdamk, druga v družbo j milijonskih katehistk. j Da mi Čikažani povsod zgu-jbimo, naj,bo v časopisni kampanji, naj bo na kegljavski tek- renca na Layton bulevarju, na Holy Cross pokopališče. Na operacijo v St. Mary bol-inico se je morala podati Mrs. [Roze Grashitz 129 W. Mineral j St. Operacijo je srečno presta-lla in se ji zdravje polagoma vrača na bolje. j S 15. aprilom je Allis Chalmers družba v West Allisu, zvišala svojim delavcem plače za 10'/' . Kakor pravijo, se je predsednik firme izrazil, da se je aktivnost v tovarni precej povečala, ker so prišla številna nove naročila iz drugih manjših tovarn, ki izdelujejo farmarske stroje. Tudi se je izrazil, da v bližnji bodočnosti pričakujejo še več naročil, zlasti, , ko se bo začelo z javnimi vlad-nimi deli. To je prav lepa no-,vica, le da bi bilo v tudi v drugih tovarnah tako in pa da bi , bilo vse res. Saj bi bil že čas, da bi se povrnili normalni časi. — Pri omenjeni družbi je za-Iposlenih precej Slovencev, j Zelp uspešen banket je bil prirejen v soboto 14. aprila \ West Allisu v počast Tom'Ka-stellu, novemu policijskemu .šefu. Na slovesnem banketu ni bilo samo veliko Slovencev, tu-|di osebe drubih narodnosti sc. prišle in tako počastile enkrat , našega rojaka, ki je dosege) I čast policijskega šefa, kar za i naš narod ni mala stvar. West ČLANOM DRAMATIČNEGA KLUBA Chicago, 111- Naznanjam vsem članom] Dram. kluba, da se vrši prihodnja seja v soboto dne 28, aprila ob 8 zvečer v navadnih prostorih. Prosim vas, da se vdele<| žite seje v večjem številu kakor| po navadi. Frank Koporc, tajnik | --o- IZ URADA DR. VITEZOV SV. | JURIJA Waukegan, 111. Tukaj v Waukegan so se delavske razmere izboljšale. V. j nedeljo 29. aprila bosta stopila j v sveti zakon Math Slana ml. | in Frances Petrič. Novoporo-čencema želimo veliko sreče. Društvo Vitezov sv. Jurija ima svojo skupno sveto spoved v soboto 29. aprila in skupno sv. opravilo v nedeljo pri šesti sv. maši. Člani društva ste prošeni, da pridete vsi v dvorano petnajst minut do šestih. Iz dvorane bomo skupno odkorakali cerkev k sveti maši. Po sveti maši bomo imeli tudi mali prigrizek. — Pozdrav vsem čita-teljem Amer. Slovenca. Anton Bespalec, tajnik. -o- MNOGI NE VEDO... da more najnovejše letalo , , . . „ znanega izumitelj De la Cierve ziy° drugl na s °!ence obstati v zraku in leteti tudi po strani; alliški Slovenci se sedaj prav lahko postavijo in tudi se, ker ■ v West Allisu z vse drugačnimi j pogledi, kakor kedaj poprej in i je tudi slovenski narod prišel j enkrat do ugleda pred tujci. R. ---o- testih, to nikar ne pripiši naši nezmožnosti, samo tako velikodušni smo, da še drugim kaj privoščimo. Kakor smo dali lavoriko [časopisne kampanje Milwaukee, tako smo dali krono keg-Ijavcev v Jolietu sosednim naselbinam. Pa reci, da nismo j čikažani ponižni ljudje. I Čikaški novičar. "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—]Rev. J. Černe. I mu je zlomilo hrbtenico. Slovenec Ocvirk je pa umrl na poti iv bolnico, ne da bi se poprej 'zavedel. Umrl je na notranjih poškodbah in na izkrvavitvi, ker si je pri padcu presekal žilo dovodnico, na desni nogi. !— Ponesrečili Ocvirk je bil ro-Ijen v Clintonu, Indiana, odko-der se je potem družina preselila v Milwaukee. Njegovi starši so že pred leti umrli in so bili [doma iz Rečice v Savinjski dolini. Po domače se je reklo pri hiši pri Truntkovih. Veličasten pogreb ponesrečenega rojaka se je izvršil iz cerkve sv. Lov- | BARBERTONSKE VESTI i Barberton, Ohio. | Pri najbolj poglavitni tovarni I v Barbertonu, Columbia Chemi-j cal Division Pittsburgh Plate .Glass Company, smo imeli štrajk, I po domače pravimo "sodeš". ' Štrajk se je začel v četrtek ob 9. j uri 19. aprila, končal se je pa v i nedeljo 22. aprila po 12. uri o-poldne. V tej tovarni so največ zaposleni Slovenci. Poglihali so 1 se v zadovoljstvo delavcev ka-i kor tudi Companije. S štrajkarji i je vse sodelovalo, se ni nič vprašalo ali je prijatelj ali sovražnik. Vse je bilo skupaj, možje, j žene, otroci, stari in mladi, do-iri&či in tuji ljudje. Ker je Com-j pitni j a videla veliko premoč zu-: naj, se je podala. Vsi smo bili j veseli v nedeljo popoldne, da je j to minulo. Članice Slovenske ženske zve-:ze ste prav prijazno vabljene na j "Bunco Party", ki bo v needljo ; zvečer 29. aprila ob 7. uri v spod-| njih prostorih dvorane dr. Do-movma, da bomo še bolj vesele j kakor smo bile zadnjo nedeljo, j Vabimo tudi može da pridejo, | fante in dekleta. Dobile se bodo nagrade za najboljše in najslab-| še Igralce, za kavo in kekse je tudi preskrbljeno. Vabimo še enkrat vse občinstvo. Jenriie Okclish, Predsed. Po dr. ! Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovenca: čitnjte ga! da pokrijejo cedrovino do končne obdelave z zaščitno plastjo iz parafina, da ne iz-$gubi svojevrstnega eteričnega vonja; da oba najbolj vroča kraja j na svetu, Dolina smrti v Kaliforniji in Azizija v Afriki, ne ležita v tropskem pasu ; da pridelujejo kemiki lahko umetni les, ki je trši oz. mehkejši od naravnega; da je trajalo prvo potovanje s parnikom preko Atlantik celih 25 dni. iJRITE "AMER. SLOVENCA"' TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE ,'Z vso svojo močjo se je Jaspn Gridlcy boril s ' traenirni valovi, Id so na nesli naprej in naprej rne.ci sfcilami. Končno se mu je posrečilo, da so je oprijel vej neke rastline in se z veliko muko skobacal iz neprijetnih valov. 2 zadnjimi napori se jc privlekel višje, na varen prostor, kjer si je poiskal zavetje, kakor si ga je poiskal Tarzan in njegovi tovariši na ravno daleč od tukaj in "tako čakal, da se strašni elementi zopet pomirijo. Viffciudil se je. popplncma pqkrencan in poiiiy-ljen in se, pripravil, da se obleče. Na .svoje veliko presenečenje je pa opazil, da "j? injegova ofe-lelia izginilfi. Samo sjrfijtia j.e le!žaj.a ,na tleli, katero je menda tat izgubil, in samokres in stueli-vo. Nikdar se Jason ni čutil tako brez moči, kakor ravno sedaj, civiliziran človek, pa ip.g. Ni bijo pa tukaj nikake pomoči. Prijel je srajco in jo tako pretrgal da si je z njo ovil ledja, strelivo je pa prepasal povrhu. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Nazadnje je nevihta vendar pojenjala in Pel-hičidarsko solnce je zopet zasijalo, v njem je pa cžlvelo upanje. Zopet se je napotil v stran, katero mu je Jana pokazala in kmalu našel veliko ;aiezdo. Pokrepčal se je z okusnimi. jajci in u-tešil lakoto, nato se je slekel in mokro obleko razobesil po drevju, da se posuši. Brez skrbi da ga kdo najde, se je nag vlegel pod večno pol-,dansko pellucidarsko solnce in utrujen kmalu trdno zaspal. Največjo izgubo je občutil za čevlji, kW»M>IIM>»«SWP IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠTEV. 6. D.S.D. Waukegan, 111. Tem potom še vsemu članstvu našega društva naznanja, da se društvene seje od sedaj naprej v poletnem času, ne bodo več vršile prvo nedeljo v mesecu. To pa zato, da se ustreze članstvu, ki bo prirejalo v tem času razne igre. Kakor vam je gotovo že znano, je bilo sklenjeno na zadnji letni seji, da pričenši z mesecem majem, se vršijo seje v poletnem času vsako prvo !soboto v mesecu. Tako bo pri-j hodnja naša seja v soboto 5. I maja ob pol osmi uri zvečer v šolskih prostorih. — To je prvo naznanilo o tej premembi. Pred sejo, bo še enkrat objavljeno, • da potem člani in članice ne bodo mogli reči, da niso vedeli, kedaj je seja. — Sobratski $>o-I zdrav. Joseph L. Drasler Jr. --o—-— IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠTEV. 12, D.S.D. Joliet, lil. Najprej se moram zahvaliti vsem delavcem kateri so nam pomagali na naši veselici dne 12. aprila, kakor tudi članicam i našega društva, katere so kaj V SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRT) Leuis Arko ki je umrl 23 aprila 1931. Dragi oče, soprog mi, kako pogrešamo te vsi. Minila so že leta tri, ■odkar si nas zapustil. O j rnesec kruti ti april, si pustil tužen nam spomin. Da njega več med nami ni že dolga dolga leta tri. Prišla je pomlad v deželo gomilo tvojo zelenjem je odela. Bomo cvetje tudi prinesli mi, okrasili grob z njim. Sandy, Utah, 23. aprila 1934. I'arova'le in pomagale, kakor udi onim, ki so prodajale list-ce. — Hvala lepa vsem! Rada bi vas tudi opomnila, la greste na delo in pridobite cako novo članico za naše dru-tvo, pa najsibo v mladinski ali idrastli oddelek. Vsaka ve, da e sedaj kampanja za novp :lanstyo DSD in za nove člani-:e, kakor tudi za nove člane, e določena prav lepa, nagrada, ^a delo torej za vašo lastno ko-ist in pa za korist celokupne >rganizacije DSD. Ob enem bi rada tudi opom-lila, da bi članice bolj redno dačevale svoje mesečne pri-pevke. One članice, katere lolgiijejo več mesecev pa pro-lim, in opominjam, da svoj lolg poravnajo pred našo pri-lodnjo redno mesečno sejo ki )o 13. maja Tako da ne bo tre-)'a starega dolga vedno od me-ieca prenašati naprej. Upam, la se do 13. maja oglasite vse. — Sosesterski pozdrav. Rose Bahor, tajnica lyOtr Yourtz DSD I g ! T ■OOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOO*' GOSSIP OF ST. JOHN'S Chicago, 111. Well, here we are again but this time we bring you good news. The St. Johns won a ball game! Hurray! We beat the Se-kera Boosters 7 to 5 in a well played hall game. Our pitcher Walllie Wilk had them eating out of his hand in all of the innings except the fifth where he almost met his Waterloo. But he got out of it, but not after they scored 5 runs off him. He allowed but 5 hits. Here is what happened in that fifth inning: The catcher Eddie Marshal got a two base hit, the first baseman Wilb.ur walked, the third baseman then hit the ball to our short stop who let it go thru his legs, and Marshal came home with the first run; thpn Marion, the right fielder, walked filling the .bags; then Pete, the center fielder, cjame up and hit the ball over the left fielder's head which w'as( good for a home, run cleaning the hasp pice and clean. By this time Wallie got a hold of himself and took care of the next three batters. The St. Johns hit 1,0 times .safely and they were all timely hits. We scored 3 runs in the first inning, 1 run in the second inning, 3 runs in the fifth inning. And we also found out another secret of Danny, our 'manager. After comming from 'the plate the third time without doing anything, he said: There's bats. But still in all Danny said j something wrong with these i he can hit any pitcher, pro vid- 1 ing, the bat's all right- We have t a new name for Danny now. We,, call him "Giggles". He always giggles, he looked out in right field, looked at second, turned around and started giggling because there was two certain per- i sons, in those positions. After 'j our ball game we went to Wallies \ house and had a meeting con- \ cerning our splash party which ^ is but two weeks off. Martin J» Frank was there and he bought us a gallon of wine to celebrate t ] our first meeting that he was • there and also our first victory n of the year. The meeting lasted -as long as the wine lasted which j was pretty short. Scrappy -O- 0 Regulaciji state uti- j. lity ■i V neki reviji je bil objavljen r članek v katerem William A. Prenergarst, nekdanji predsed- j nik Public Service Commission j države New York, pripoveduje,^ kako razni politikarji napadajo sedanjo preureditev javne industrije. Ti napadi, kakor 'omenja, prihajajo od raznih j višjih političnih osebnost, ki za- j Jvzemajo različne politične, službe. | Razumljivo je, da si hočejo ' taki, s takimi napadi, pridobiti j pri volilcih večji ugled in si tako zagotoviti Ob času volitev večje število glasov, kar je verjetno da dosežejo, ker kdor veliko 'govori, mu začnejo mnogi ver- 1 jeti in to je takim prej ali slej, i voda na njihov mlin. Navadno I je pa, da se taki, ki se za l.jud-'stvo najbolj potegujejo, tako spreobrnejo ko enkrat trdno se-jdijo v svojih stolčkih, da postanejo iz ljudskih "prijateljev" njihovi sovražniki. j Državno urejevanje javne industrije mora sloneti na goto-jvih principih. Vse javne industrije, kakor vemo do sedaj, so |bili zgrajene na gotovih princi-ipih. Ti principi so bili vselej taki, da je vsaka ustanova ob svoji ustanovitvi gledala na to, 'da je v svojem okolišu kjer je bila ustanovljena, imela pred seboj ljudstvo in njega blagor, kateremu je hotelu pomagati. |To je logično verjetno. Nihče tudi ne more trditi, da so si na- I ' prave javnih industrij v vseh mestih oziroma državah popolnoma enake v odnošajih do sebe in do teh, za katerih blagor ■ ao bile ustanovljene, ker vsak i kraj ima drugačne potrebe in ; seveda drugačne ugodnosti. II Posledica teh napadov bo ■■■■■■■»»■■»■■■■»■■»■■»■■I "II » "" i m ■ i" ■■■!■■ i mi1'"' »«»«———— irav lahko skrajno pretirano irejevanje javnih naprav iz VashingtOna, če ne bo med eni prišlo do kakih pogajanj. ZAHVALA Milwaukee, Wis. Iskreno hvalo in zahvalo iz-ekam vsem mojim prijateljem n prijateljicam, ki so me na ako nepričakovan način raz-'eselili s surprize party j em za noj rojstni dan v soboto večer !'l. aprila, ria mojem domu. — Navzoči so bili Fr. Viktor logulj, Mr. in Mrs. J. Cernou-,ek, Mr. in Mrs. M. Volovsek, ®r. in Mrs. J. P eter lin, Mr. in Mrs. Stech, Mr. in Mrs. F. Pish-cur, Mr. in Mrs. Erman, Mr. Vlartin Jelene, Mr. John Ver-sriik, Mr. Otto Unke, Mr. John tau ni k ar, Mrs. Mary Versnik, Miss Justina Lamovšek, Miss ^ouise Meh, Miss Jean Turk, Miss Fanny Peterlin, Mr. John Etaunikar, Mr. M. Moui'in in Mr. W. Erman. Vsem tu navedenim se izkre-lo zahvalim za častno naklo-iijenost, katero ste mi izkazali omenjeni večer. Hvala vam lepa za vaš trud in krasno sliko, katero ste mi podarili, ki me bo vedno spominjala na nepričakovan veseli večer, katerega smo skupno preživeli. — Iskreno hvala tudi muzikantu F. Pishkurju, ki je tako neutrudno vlekel svojo harmoniko. — Tudi iskrena hvala Mrs. A. Pishkur, ki si je zmislila ta skrivnostni načrt in je šlo vse tako lepo v redu, kakor pri iz-učenih vojakih. Še enkrat vam vsem skupaj hvala za trud in dobro voljo, s čimer ste me zelo razveselili. Nikdar ne bom tega pozabil in sem si na koledarju napravil že več križcev, ki me bodo spominjali na mojo dolžnost do vas, kot dokaz vašega prijateljstva in ljubezni. — Bog vas živi. (Ogl.) G. W. Raly DR. WEEKS, SUCCESSOR TO Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices Opposite Davis Store, 2d Floor iliST" ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —5 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. IJAKi SlMNCl! ff5^ Kadar želite o- ceW:tcr.y krasiti grobove svo-MEMoWAur. jih dr,gih) ne poaa. jji & bite, da imate na ' razpolago lastnega -jBb- rojaka. I Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh nasel- ' binah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 | Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET,, ILL. Telefon 1Š89-R _ I DRASLER SERVICE STAltON CORNIER 12th AND SHEftiDAN ROAD NORTH CHICAGO, ILL. Telephone: NORTH CHICAGO 5859 Za automobile ip truke je vedno v zalogi Red Crown gasolin, najboljši gumiji—Tires, baterije, Greasing in najboljše olje. Rojakom se priporočani v domači i naselbini, kakor tudi rojakom, ki po« i tujejo 7. avtoji preko našega mesta. Vsakdo dobrodošel da še udeleži PROSLAVE 2G-LETN1CE žVešteg^a dela med nami našim slovenskim ljudstvom Slovenian Camp No. 16211 MocFerrt Woodmen of Atnerfca PRI JPLESU V DVORANI SV. ŠTEFANA Cermak Rd. in Lincoln cesta v soboto, 28. aprila 1934 Pričetek ot> 8. uri zvečer. Vstopnina Š5c , . DOBRA ŽABAVA ZA VSAKEGA ( Nagrade na vstopnice , Igi-ali t>d'd'0 "Varsity Playboys" MISLI K 'RAZPRAVI John Kochevar EDINI SLOVENSKI RAZVAŽEC PIVA - DISTRIBUTOR MONARCH in slovitega OLYMPIA in USA PILSNER piva Naročila dovažam na domove, pivo v steklenicah in sodih. Kadar imate na programu svatbe, krstije, partije, pokličite me na telefon, da vam pripeljem pivo. 2215 WEST 23rd STREET Tel. Canal 6177 CHICAGO, ILL. Nikoli si nisem domišljevala, da bi moje življenje le količkaj pomenilo v tvojem življenju. Oni pa mi je govoril, da sem njemu vse. Moj Bog, vem, da bi ti bila morala to povedati; toda kdo si upa govoriti o takib stvareh, posebno še, če niti sam ne ve, ali zares ljubi ali ne, in če je prepričan, da se ne bo nič hujšega primerilo. Pa se je vendar zgodilo in nisem bila tega vesela. Ljubila sem ga v strahu. .Zdaj, če hočeš, bo za vedno vsega konec. On bo razumel in bo šel po svetu. Vzemi me nazaj! Mark, odpusti mi! Ne bom ti zavzemala mesta v hiši, brigala se bom le za Julko, komaj me boš kdaj opazil, in še to le, kadar boš sam hotel. Prijatelj moj, prijatelj moj, prosim te, spominjaj se najine nežnosti, bodi dober, bodi velikodušen, odpri mi jutri, ko grem odtod. Zdi se mi, da že vso večnost nisem objela svoje hčerke. In pa, ne morem več vzdržati, usmili se me, u-smili se svoje žene — Tereze." O odkritosrčnosti tega pisma Mark ni dvomil; čemu pač? Vendar pa ni odgovoril nanj. Kadarkoli pa ga je prebiral, se je upiral napačnemu sočutju, ki se je še vedno vzbujalo v njem, in vedno znova si je izbijal iz glave svoje odgovore na te jadikave prošnje. Tereza ni bila podla in nizkotna, o tem je bil prepričan. Čemu bi jo čez mero obremenjeval ? Le pravičen je hotel biti. Je li tajila svojo grešno ljubezen ? Ponudila mu je, da se ji odpove: iz materinske ljubezni in pa, ker je bila vajena vdanosti in željna miru. Ni pa spoznala vse žalitve in ni kazala pravega kesanja. In kako naj Mark verjame v ta usodna čustva, ki so le la-jgodni izgovori za vso suženjsko strast in polte-nost? Saj se strast vselej prej naznani in nikdar ne pride mahoma in z vso silo. Vedno se rji še lahko izognemo, če ne drugače, pa z begom. Zakaj se ni Tereza njemu zaupala? Zakaj ni Smela poguma? Tudi brez zaupanja in brez romantičnih prizorov lahko žena vedno opozori moža nase, posebno še moža, ki ji je bil vedno dober in kateremu more očitati le preveliko zaposlenost in resnost; saj je vendar brezdelje glavni vzrok tolikim ločitvam in izdajstvom. In čemu ga tako brezobzirno spominja razlike y premoženju, katere ji ni nikoli očital. Nehala ga je ljubiti, zdaj pa se skriva za izmišljenimi izgovori. Nehala ga je ljubiti, zoper to pa ni pomoči. Ce mu je imela kaj očitati, zakaj tega ni storila prej ? Če je tako ljubila svojo hčerko, zakaj se ni zatekla k tej ljubezni, ko se je borila proti oni drugi, umazani? Če bi se omehčal in odpustil, kar odpustiti ni mogoče, bi s tem le pokazal, da je neizmerno slab. Res je: veliko razdrtih zakonov znova zveže skupna veriga; toda ti zakoni postanejo potem le nekakšna kupčija, kjer zakonca veže le še poltenost in medsebojno zaničevanje zaradi nje. On se ni maral tako globoko ponižati. Le hčerka ga je nekaj časa motila, da se ni mogel tako odločiti. Tisti usodni večer je neprestano spraševala po materi, s katero se nista do tedaj nikoli ločili. Ali naj jo naredi za pol siroto? Kako naj se bori pred sodniki zanjo, kakor za ubogi košček mesa, ki ga hočejo razčetveriti ? Toda v duhu je gledal Terezo, kako se je vračala s sprehodov po mestu in poljubljala otroka z ustnicami, katerih so se držali še tujčevi poljubi, z ustnicami, polnimi laži. . . Tako se je takrat odločil, da je ne sprejme nazaj. Dva dni pozneje se je boril z njenim ljubimcem Andrejem Noransom in ga je z mečem ne-yarno ranil v bok. Sprva so mislili, da so mu dnevi šteti; toda rana se je celila hitreje, nego so mislili. Andrej Norans, ki je bil tudi oženjen, se je ločil od žene in odšel z doma na predvečer tistega sestanka s Terezo, ko so ju zalotili. Spravili so ga v stanovanje, ki si ga je bil v naglici najel ,in tu ga je Tereza poiskala in mu stregla. Menila je, da je že izgubljen, in ni ga marala zapustiti. Od tam je pisala drugo pismo, katero je Mark Romenay zdaj znova prebral: "Ta nesrečni dvoboj je postavil neprodirno steno med naju. Umirajočega so ga prinesli domov. Sam je bil in klical me je. Kako bi ga mogla zapustiti? Nisem si pomišljala, odhitela sem k njemu. Tudi skozi Vaše duri bi bila vdrla, če bi bili Vi ranjeni. Kakorkoli se je že stvar končala, meni je presekalo srce. In vendar sem Vas, vsa skesana in polna dobrih sklepov, prosila, da se smem vrniti k Vam. Vi pa ste me zavrgli ko psa in se hoteli nad nekom maščevati. Moj Bog, vsa ljubezen se mi je zdaj spremenila v trpljenje. Vsaka misel, vsaka žilica v meni trepeta od bolečine. . . On bo živel; njegovo življenje pa naju loči prav tako, kot bi naju ločila njegova smrt, če bi ga bili ubili- Zdaj se ne morem več vrniti k Vam. Zahtevali boste razporoko in jo tudi dosegli. Ne bom se branila. Čemu neki? Kaj naj bi povedala v svojo obrambo? Tudi Julko boste Vi obdržali. Morda mi bodo dovolili, da jo smem včasih obiskati. Bila sem dobra mati, v tem oziru mi ne morete ničesar očitati. Toda pozneje ne bo razumela, zakaj ne živiva skupaj, in nato bo razumela preveč. Mislila sem že, da bi jo zahtevala zase in jo Vam iztrgala; pa se bojim, da bi ji bilo hudo. Nikoli nisem hotela storiti hudo človeku. Nisem videla brezna, v katerega sem padla, in nimam moči, da bi se borila z zakoni in postavami. In kadar se bridko jokam, zagledam pred seboj drugo, še hujšo stvar, ki mi brani, da bi se borila za svojega otroka. Nočem, da bi prešel moj greh tudi nanjo. Obdržite jo in skrbite zanjo, zakaj pri meni jo bodo vsi obsojali, pri Vas pa nihče. Vaša mati, ki mi je bila prijateljica, Vam bo pomagala pri vzgoji. Ne pozabite, da ima dete zelo občutljivo grlo. Zato jo je treba vselej ogrniti, kadar gre na prosto, in ko se vrne, se ne sme takoj sleči, da se ne prehladi. Moj Bog, ni več ne bom čutila njenih toplih li-čec, nič več gledala njenih nedolžnih oči in nič več slišala njenega nežnega glasu. Ta muka je hujša od smrti. In vendar, vidite, tudi to žrtvujem. Žrtvujem, ker se mi zdi, da je zanjo tako bolje. Zelo je občutljiva in zgodaj se je razvila, zato bi jo najino neprijateljstvo ubilo. Obljubite mi, da ji ohranite moj spomin čist, da me ne boste iztrgali iz njenega srca, ko bom morala biti daleč proč. To ste mi dolžni, zakaj moje srce je raztrgano. Ne veste, kaj je mati, če mislite, da ji more kaka stvar na svetu nadomestiti otroka. Zbogom, zbogom ! Ne bom prečitala, kar sem napisala, zakaj potem pisma ne bi odposlala. Zdi se mi pa, da storim prav, če ga odpošljem. Bog mi bo odpustil, ker ve, kako sem nesrečna. Vam pa želim, da nikoli ne bi obžalovali, kar ste storili z mano. — Tereza." To pismo ga je globoko genilo, čeprav si tega ni maral priznati. Odgovoril pa je le nekaj besed in še to skoraj brezosebno. Svoje žalosti pa ni nikomur zaupal. Všeč mu je bilo, da je žena prizanesla hčerki s slovesom, in ji zato obljubil, da bo pazil na otroka, gojil v njem otroško ljubezen do matere in celo to, da ji bo po vzgojiteljici poročal o njej. Kaj je hotel še več? Naročil je notarju, naj čim bolje preskrbi, za gospo Romenayevo, toda ta se je odrekla vsaki vzdrževalnim. In ko je nekoliko kesneje vložil tožbo za ločitev, je navedel za vzrok le nekaj hudih psovk. Razprava še ni bila končana in vsak dan je pričakoval razsodbe. Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' (Dalje) Torej ne le ljubezen do našega materinega jezika in želja istega kolikor mogoče dolgo ohraniti, temveč tudi spoštovanje do naših staršev in spoštovanje do nas samih, od nas zahteva, da spoštujemo naš jezik, da istega govorimo z našimi otroci, da ga bodo znali tudi oni, da bodo govoreč naš jezik nas tembolj spoštovali. Pri tem nam pa mora biti na misli tudi sreča in korist naših otrok samih, ki jo imajo od znanja jezika, posebno svojega lastnega materinega jezika, za katerega ni nobenih težav, ker Slovenci se z njim rodimo in z njim zrastemo. Zato nimam jaz za nič posebnega to, če slovenski otroci slovensko znajo. In če koga slišim, da slovenske otroke hvali, ker znajo slovensko, navadno pravim : Prava reč je to, če zna Slovenec slovensko, saj to je vendar samoobsebi umevno, moji otroci znajo pa še angleško! Tudi učiti ni treba slovenskih otrok slovensko govoriti. Moji otroci znajo slovensko, pa jih nisem ne jaz, ne nihče drugi nič učil. Kaj še! Kdo je pa mene ličil? Naših slovenskih ameriških otrok sploh ni treba posebej učiti ne slovenskega, ne angleškega jezika? bolj bi se morali mi starejši starokrajci učiti od naše mladine angleško, ne pa ona od nas. Nič drugega nam ni treba, kakor doma v svoji družini, s svojimi otroci govoriti naš slovenski jezik, pa bo naša mladina znala oba jezika, slovenskega in angleškega, slovenskega vsaj toliko, da bo lahko v slovenskem jeziku občevala, angleškega pa še bolje, kakor če z njo doma govorimo v angleškm jeziku, ker se angleškega jezika uči bolj in pra-vilnejše zunaj domačega kroga, od amerikanskih otrok na ulici, v šoli, v cerkvi, od AmerikariČev, kakor pa od nas starokrajcev, ki sami neznamo dobro, ali vsaj tako dobro in pravilno, kakor A-merikanci, ne. Da se slovenska mladina sramuje slovensko govoriti, je eden glavnih vzrokov to, da ne zna dobro slovensko. Da pa ne zna dobro slovensko, je pa krivda nje staršev, ker se v družini namesto svojega slovenskega jezika poslužujejo angleškega, ki je v slovenski družini ne le brez potrebe, temveč ima za slabo posledico tudi to, da otroci slovenskih staršev ne znajo slovensko ali pa tako slabo, da slovensko sploh raje negovore, če tudi bi sicer še tako radi, če bi bolje in pravilnejše znali; obenem pa tudi angleščine ne znajo tako dobro in pravilno, kakor če se je uče od Amerikancev- Tako taki starši škodujejo s svojim otrokom na dve strani, glede slovenskega jezika, in angleškega. Taki nespametni in s slepoto vdarjeni starši napravljajo svojim otrokom marsikako zadrego, v katero pridejo neredkokrat vsled neznanja slovenskega jezika. Obenem pa trgajo ude že itak maloštevilnega slovenskega naroda, kar pa je — vsaj po mojem mnenju — pravi zločin, kakor nad svojimi otroci, tako nad svojim narodom, ki bi se dal imenovati tudi nasilje, s katerim se otroke v dobi, v kateri sami 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer ne morejo odločevati, potujčuje in trga proč od svojega lastnega naroda, da o njem nič ne vedo in ga sploh nikdar ne poznajo, da so takorekoč pomilovanja vredni breznaroclovci pri živem in obstoječim narodu, ker jih njihovega lastnega jezika oropajo njih starši, k drugemu narodu pa tudi ne spadajo, ker ne izhajajo iz njega, čeravno znajo njega jezik. Vsled tega bi take sirote, ki postanejo to, kar so, po krivdi svojih staršev, mogli šteti v neko posebno vrsto ljudi, kakor n. pr. štejemo cigane, ki k nobenemu narodu ne spadajo in so sami zase, kot nekak izvržek od sveta zaničevani in preziram. (Naj se vendar zopet kdo ne najde, ki bi trdil, da sem take, ki so nevešči svojega materinega jezika, imenoval cigane, kot se mi je že nekaj podobnega zgodilo; imenovalo bi se take po mojem k večjemu: "narodne sirote".) Vprašam, kateri slovenski starši bi hoteli narediti kaj takega iz svojega otroka, če bi se resnosti takega napačnega ravnanja in iz njega izvirajočega položaja za otroka, zavedali? Jaz sploh ne morem verjeti, da bi mi Slovenci premogli samo enega takega očeta, samo eno tako mater, ki bi hotel, hotela, odtujiti svojega otroka narodu, iztrgati ga iz naročja naroda, katerega je, h kateremu spada, do katerega ima otrok vso pravico in narod do njega in narediti tako krivico otroku in narodu, če bi vedel, vedela, kaj to za otroka pomeni — samo lahkomišljenost in nezavednost mora biti temu vzrok, da mnogi starši odtujijo svoje otroke narodu in samim sebi. Zato je pa dobro in prav, da se je sprožila ideja "Razprave" ali debate o slovenskem jeziku in narodnosti, h kateri je vsakdo pozvan da pove svoje misli in mnenje, kajti več glav več ve in več oči več vidi in marsikdo bi Andrew Glavach 2210 SO. DAMEN AVENUE TELEFON CANAL 5889 CHICAGO, ILLINOIS NA RAZPOLAGO SEM VAM NOČ IN DAN. Kakor prej, tako še naprej sem vam- pripravljen postreči po najboljši ceni. Imam najboljše automobile za pogrebe, krste in ženitovanja ter za vse druge potrebe; najvarnejša vožnja, ker zmerom sam vozim. Se vam že v naprej najtopleje zahvaljujem za vašo naklonjenost. ___