Učiteljski tovariš
Blaskovsko politično glasilo J. V. C/. — selccl/e sza dravsko banovino v Ljubljani
■ jLffV^ «S A/^niTl _-»i^l „ „„ .,	Cfir^/rtf= UredAlitvo in oprava; Ljubljani, Frančiškanske ulica tU. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisetri ne sprejemamo. Uhaja vtak četrtek. Naročnina letne
PV.eSd.MRU JJM IlUyil 7* Jt^SL Uai/CJU» = 60 Din ta Inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo lUt s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek poseke. Poli. Ček. rai. 11.153. TelefonSIl1
umom
»Jugoslovanski učitelji prežeti lju* bežni do svojega naroda in svojega težavnega, toda vzvišenega poklica, so graditelji narodne duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Da bi v popolnosti ustrezali željam in nadam, ki jih nanje polaga njihov kralj in narod, Jugoslovensko učiteljsko udruže* nje, ki združuje vse sedanje in bodoče jugoslovanske učitelje, mora biti za* rišče prosvete, Steber jugoslovanske* ga nacionalizma in pobuda za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije.«
Aleksander. Taka je bila njegova oporoka — jugo* slovanskemu učiteljstvu.
Nočemo pisati mrtvih obletnic iz same privzgojene pietete do pokojnega via* d ar j a. Nočemo po enoletni težki preizkuša nji obujati žalostnih spominov in tudi no* čemo dajati duška gnevu, da narh je usoda iztrgala s čela naše fronte vodjo, ki nam je bil svetal vzor z dneva v dan z vedno novimi bodrilnimi besedami. Neštetokrat smo že dokazali svoj idealizem. Ne z be* sedo in frazami, tudi ne z golim fanatiz* mom, marveč s stvarnimi in neizpodbitni* mi dokazi dela in požrtvovalnosti. In delo, storjeno po Njegovi volji, je bilo tisto de* lo, ki je za vselej postavilo najtrdnejše temelje jugoslovanski prosveti in vzgoji. Kultura, ki se je gradila na te temelje, bo v letih prihodnosti izpričala in potrdila, kar je vedel, videl in hotel veliki pokojnik. Besede, ki jih je zapisal pokojni vladar rtain Učiteljem, So tako jasen ddkaz našega idealnega stretnljenja za zgradbo svetle in lepše bodočnosti jugoslovanskega naroda, da jih ne more zasenčili in umazati prav nihče. Kdor bi hotel dvigniti svojo pest proti temu idealizmu, kdor bi hotel izpod* kopati in uničiti ta idealizem, ta bi grešil proti duhu in smernicam pokojnega via*
darja in narod sam bi dvignil proti njemu ogorčenje.
Težko je dams doumeti veličino in po* membnost življenja Viteškega kralja Ale* ksandra I. Zedinitelja za našo državo. Težko je doumeti globoko in plodno vse* bino ter dalekosežnost Njegovih načrtov onim, ki so stali z Njim ramo ob rami in bili tolmači Njegovega prizadevanja in volje narodu, nikakor pa niso mogli do* umeti vsega tega oni, ki so stali daleč proč od Njega in ljudstva. Zato so učitelji po* nosni, da je prav nje izbral veliki pokoj* nik za stebre svoji državi, ponosni, da imajo v bodočnosti jugosl. države name* njeno nalogo izvrševati voljo svojega kralja: s svojim delom in prizadevanjem do* prinesti v dobrobit ljudstva vse, kar pre* morejo njihove telesne in duševne sile.
In da je to resnica, da je to najtrdnejši dokaz naj stvar ne j šega in najplodnejšega dela, katerega istinitost nam mora biti jasno in nedvomno v čistih srcih vprav ob tej žalostni obletnici smrti, izpričuje samo eno in to je: desettisoči jugoslovanskega učiteljstva usmerjajo srca mladine, ki je bila, je in mora ostati glasnik močne Ju* goslavije, k delu in požrtvovalnosti v ko* rist skupnosti, k samozatajevanju in od* povedi, zakaj mnogo je treba odpora in previdnosti, da se z vsem onim, kar je starega in kar se podira, ne podre obenem tudi novo, ki je stalo hinogo resničnih žr* tev, preden se je zgradilo. Duh svobode veje v srca doraščajoče mladine, duh svet* le bodočnosti in slave lije z dneva v dan v mlade duše in z dneva v dan čuje nad vsem tem zgodovinskim dogajanjem bud* na in močna roka jugoslovanskega učitelja in njegovo srce utripa v eni sami želji, Uresničiti ideal viteškega vladarja, ki sta nam ga pred letom dni ugrabila mržnja in zavist.
»Iz naroda za narod!« to je bila parola pokojnega kralja. In naša parola? Je bita, je in mora ostati: »Iz naroda za narod!« Prav v tem sta si bila duh viteškega vladar* j a in delo jugoslovanskega učiteljstva ka* kor utrip srca in kretnja roke, ki ustvarja umetnino. Kdo je oni, ki posluša od zore do mraka slehernega dne žalost in veselje jugoslovanskega ljudstva? Kdo je oni, ki od zore do mraka slehernega dne posveča misel in vse ustvarjanje jugoslovanskemu narodu? Kdo je oni, ki od zore do mraka slehernega dne žrtvuje sebe in vse, kar ima, jugoslovanski zemlji? Kdo je oni, ki sleherno misel in sleherni utrip srca ne namenja jugoslovanski prosveti in vzgoji mladine in ljudstva. In kdo je oni, ki mu z dneva v dan, sleherno minuto ne uhšja pogled v zarje vidove? To je Jugoslovan* ski učitelj, prežet z duhom pokojnega Vi* teškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja! To so delo in žrtve za močno in neraz* družno Jugoslavijo. Kdo jo ni ljubil, ne da bi občutil zmago njene ljubezni nad še* boj? Kdo ni prisluhnil njeni preteklosti in dvignil pesti proti suženjstvu? Kdo ni s pesmijo v srcu zavriskal ob doživetju nje* ne svobode? Kdo ni začutil v tem težkem, čudo težkem času, biti njenega srca v zna* menju vstajenja? In kdo je tesno vezan z njeno usodo? Je to jugoslovanski učitelj, ki orje in seje in plodi z dneva v dan z duhom velikega pokojnega vladarja, s pes* mijo, ki v vekove doni: »Bodočnost Jugo* slavije je v tebi, draga mladina!« In ta
VSEBINA:
- • ■ ■ • - • 1 ...... ............... .. i
Ob žalostni obletnici.
Ražpis službenih mest.
Izmena šefa za osnovno šolstvo pri kr. bans ski upravi V Ljubljani.
Pregled odtegljajev.
Kočevje zahteva ...
Otto Glockel.
LISTEK: Slike iz naše preteklosti.
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Nas ša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna, — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
mladina je sila, ki hoče venomer kvišku, ki hoče vedno dalje in vedno globlje, ki ruši in prestavlja gore, gradi mostove in vodi hudournikom pot, je moč, ko skala večna, ko hrast, ki kljubuje viharju in času.
Ko nam prihaja vse to v misel in be* sedo, ko se v rhisli in besedi budi vsa bor* benost in doslednost, ko nam ob obletnici smrti našega velikega učitelja vre na dan tisoč in tisoč neizgovorjenih in neizživetih stvari, ko nas uspehi in razočaranja vesele in grene, smo si svesti, da sta idealizem in požrtvovalnost naša evangelija. Še moč* nejša, še silnejša mora biti naša ljubezen, da ne bo žatemnela duša, da ne bo klonilo telo pod udarci pesti zlega časa in usode. »Če padete vi, pal bo z vami i rod!«
In ob spominu Nanj, ki nam je začrtal pot kličemo ob obletnici Njegove smrti: »Slava Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju.
Ob žalostni obletnici
Razpis službenih mest
Učiteljstvo zelo težko občuti, da se letos niso razpisala službena mesta. Dosedanji način razpisa in oddaje službenih mest je pokazal v praksi vse svoje senčne strani za šolo in šolsko delo. Zato je potrebno, da se zadevne določbe zakona iž-premene in naj se v bodoče prazna Službena mesta mešečno razpisujejo in se sproti oddajajo, premestitve pa se izvedejo o velikih počitnicah. Temeljni princip pa mora biti, da se brez razpisa ne odda nobeno mesto.
(BanovihSka skupščina JUU.)
Take in podobne resolucije je sprejelo- učiteljstvo že često na svojih zborovanjih in Skupščinah. Letošnja banovinska skupščina je že večkrat sprejeti sklep ponovila, ker je oddaja služb po razpisu od dne do dne nujnejša.
Učiteljske službe so javne, zato se morajo javno oddajati. Vsi učitelji itnajo pravico po-tezati se za vsako prosto službeno mesto. Iz tega sledi, da jim je treba dati tudi možnost, da se morejo- te pravice poslužiti.
Taka praksa je veljala v učiteljski službi pred uveljavljenjem šolskega zakona in je povsem zadovoljevala učiteljstvo, pa tudi ustrezala šolskim oblastem in koristim šole.
Naša želja in potreba nemotenega napredka šole je, da službujejo učitelji dalj čaSa na enem kraju, spoznajo vse razmere in okoliščine svojega področja in se tako rekoč uko-reninijo v narodu. Vendar je potrebno, da ima učitelj tudi možnost spremeniti službeno mesto. Ni vsak učitelj za vsak kraj, pa tudi najboljši še v kraju preživi. Pogostokrat nastanejo gospodarski in drugi razlogi, ki hujrio terjajo premestitev. Resničnim potrebam ih željam je treba ugoditi, saj more le zadovoljen učitelj uspešno vršiti svoje po-sle.
Zakon o narodnih šolah postavlja v § 98 točne pogoje, ki dajejo učitelju prednost, kadar se poteza za novo službeno mesto. Te pogoje pa je mogoče prav preceniti in jih pravilno upoštevati šele tedaj, kadat si stopijo nasproti konkurenti ramo ob rami s svojimi uradno ugotovljenimi vrlinami in zaslugami, ne pa s priporočili in intervencijami.
Podeljevanje Službenih mest po razpisu, kjer odločajo pri presoji prvenstveno učiteljevo delo, njegove resnične zasluge za šolo in narod, starostna doba in socialne prilike, je edino pravilno ih vsekakor bolj vžgojn-o, kakor tajilo podeljevanje služb, ko pogostokrat vplivajo in odločajo vsi drtlgi, samo ne zgoraj navedeni razlogi.
Ne izrekamo s tem sodbe ali obsodbe onim, ki odločajo o podelitvi služb, pač pa načinu oddaje. Dokler se ne bodo redno objavljala vsa prazna službena ftiesta, se razmere ne bodo spremenile, nezadovoljstvo učiteljstva ne zmanjšalo in tajnih posredovanj in intervencij ne bo konca.
Ker čutiiho vsi učitelji, pa tudi prosvetni upravi ne more biti neznano, da tako kakor do sedaj, ne rhore več naprej, je potrebno, da se ponovno uvedejo objave vseh prostih in izpraznjenih službenih mest v svrho zdrave konkurence in izbire najsposobnejših.
Zakon o narodnih šolah določa v § 93, da objavlja število praznih učiteljskih mest minister prosvete ob koncu šolskega letd. Po predlogu banske uprave in z ozirom na splošno
potrebo službe v vsej državi, izvrši minister prosvete razpored učiteljev do 15. dvgu-sta vsakega leta. Premeščeni učitelji morajo biti v novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Tako je urejeno in odrejeno po zakonu, kako pa je ta reč V praksi, nam tii treba pojasnjevati. Pa recimo, da bi bile izvršene premestitve vsako leto točno v času, ki ga predpisuje zakon. Z vsako premestitvijo nastanejo nova prazna službena mesta. Ako se ravna točno po besedilu zakona, morajo ostati ta mesta neoddana in nezasedena do prihodnjega razporeda, ki bo šele 5. julija, odnosno 15. avgusta prihodnjega leta. Tako postopanje bi bilo nevzdržno in za šolo škodljivo. Izpraznjena mesta je treba popolniti, sicer bodo učitelji brez dela, razredi pa brez učiteljev:
Ker pa ta mesta po besedilu zakona ne morejo biti razpisana, jih je treba popolniti na katerikoli način, da ne trpi šolsko delo.
Pojavi se tolikokrat kritikovano nameščanje in oddajanje službenih mest brez razpisa in brez objav. Marsikateri bi se rad potezal za eno ali drugo mesto, če bi bilo ob javljeno. Tu začne cvesti ona tako osovražena protekeija, nizkotno priporočanje in iskanje mogočih in nemogočih poti in z vež, ki niso v. čast učiteljem ne v korist šoli.
Da se je vpeljala taka praksa, je vzrok napačno tolmačenje ravnokar omenjenega § in pa § 97 zakona o narodnih šolah, ki pravi: »Premestitve se izvršujejo praviloma samo k®ncem šolskega leta. V času, ko traja delo v šoli od 1. 9. do 28. junija, se ne morejo vršiti premestitve po prošnji. O izjemah, ako ne nasprotujejo službenim interesom, odloča minister prosvete.«
Zdi se, da se s sedanjo prakso najbolj greši proti temu §, saj se največ izpopolnitev in največkrat tudi namestitev izvrše prav v sredi šolskega dela in to iz razloga, ker se namestitve nd objavljena mesta ne izvrše pravočasno, popolnitve izpraznjenih mest pa se morajo izvršiti med šolskim delom, če nočemo imeti razredov brež učiteljev.
Vsa službena mesta, ki se izpražnjujejo Vsled premestitev po razjpisu, smrti, upoko* jitev, ostavk na službo, otvoritvijo novih raz* redov, naj se sproti objavljajo, ker je to V interesu službe in ne nasprotuje § 97.
Z rednimi objavami službenih mest bo ustreženo učiteljem, ker se bo zavrlo iskanje protekcij in odstranilo medsebojno trenje. Po-magaho pa bo tudi prosvetni upravi, saj bb lahko postavila na določena mesta najboljše in najsposobnejše učitelje.
Objava vseh službenih mest bo vrnila učiteljstvu vero v objektivno postopanje, pa tudi pospešila delavnost in zdravo tekmovanje. Zavest, da more nakloniti učitelju boljše mesto sposobnost, delavnost in resnične družinske potrebe, bo vzbudilo zdravo tekmovanje od katerega bosta imela korist šola in narod.
Sklepi, predlogi in resolucije učiteljstva, sprejeti na raznih skupščinah, niso nikake bolestne želje posameznikov, ampak odločna zahteva Vsega stanu, ker vidi v pravilni rešitvi tega Vprašanja zdravo osnovo za uspešen razvoj šole, pa tudi za krepko in učinkovito zdravilo zoper vse, ki žele tajno po ovinkih in stranpotih z nekorektnimi intervencijami in posredovanji na bolja in udobnejša mesta preko zaslužnejših in potrebnej-ših.
Položajna	Dosedanji	Novi	I ¿gubi	v
skupina	prejemki	prejemki		odstotkih
IV— 1.	4730,—	4340.—	390.—	8.25
IV.—2.	3830,—	3460 —	370.—	9.66
V.	3460,—	3100 —	360,—	10.41
VI.	3060,—	2710.—	350,—	11.44
VII.	2720 —	2380,—	340,—	12.50
VIII.	2465,—	2140,—	325 —	13.18
IX.	2210,—	1885.—	325.—	14.71
X.	2010 —	1685,—	325 —	16.16
zvan. I.	1920,—	1610.—	310,—	16.14
zvan. II.	1760,—	1450.—	310 —	17.61
zvan. III.	1600 —	1290.—	310.—	19.38
slluž. I.	1570.—	1275.—	295.—	18.79
služ. II.	1390,—	1095 —	295.—	21.22
UPUTSTVO REŽISERIMA PRILIKOM OBRAČUNAVANJA UČITELJSKIH PRINADLEŽNOSTI.
»Narodna prosveta« z dne 6. X. 1935., štev. 14, prinaša pod gornjim naslovom:
Tablica br. 1.
Muškarci (neoženjeni) i žene (neudate)
			O			
Grupa	iS •-1 T3 CS "-!	1 3 il ■a s ^	3 C ._ ao	a a " a a a ffl rt	3 K A '5 'S —	-S
	H 0- >N	a » S a J a	P	iS 2* d o ü K -a a	i- 32 CJi o tn 3 TJ	o D
i	7500	_	7500		7500	
ii 1	6850	—	6850	_	6850	—
ii 2	6200	—	6200	_■	6200	_
iii 1	5370	300	5870	200	5670	3,407
iii 2	4720	400	5120	180	4940	3,51
iv 1	3670	500	4170	160	4010	3,83
iv 2	2670	600	3270	140	3130	4,28
v	2250	650	2900	130	2770	4,48
vi	1800	700	2500	120	2380	4,80
vii	1410	750	2160	110	2050	5,09
viii	1130	775	1905	95	1810	4,99
ix	875	775	1650	95	1555	5,75
x	675	775	1450	95	1355	6,55
pripravnici						
viii	1525	—	1525	76.25	1448-75	5,00
ix	1320	—	1320	66	1254	5,00
x	1205	—	1205	60.25	1144-75	5,00
zvaničnici						
i	600	760	1360	80	1280	5,88
ii	440	760	1200	80	1120	5,67
iii	280	760	1040	80	960	7,69
službenici						
i	425	585	1010	65	945	6,44
ii	245	585	830	65	765	7,83
Za jesen in zimo i
Tople volnene tkanine za plašče, kostume, obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno blago si preskrbite pri znani tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna zaloga najboljših kvalitet Vam nudi bogato izbiro trpežnega blaga, finih vzorcev in barv ter najsolidnejših cen.
Cenjenemu učiteljstvu popust!
Tablica br. 2.
Grupa
iii 1
iii	2
iv	1
iv	2
v
vi
vii
viii
ix
x
zvaničnici i ii m
službenici i ii
Oženjen muškarac s 3 dece
a .5,
jr1 a
7500 6850 6200 5370 4720 3670 2670 2250 1800 1410 1130 875 675
600 440 280
425 245
cd
■O o o a
•O 3 C X
S « J c
300 400 500 600 650 700 750 775 775 775
760 760 760
585 585
•O M O
H
s 6
560 8060 560! 7410 560,6760 560 6230 560 5680 410
230 230 230 430
560 4730 560 3830
560 560 560 560 560 560
560 560 560
3560 3060 2720 2465 2210 2010
1920 1760 1600
390 370 360 350 340 325 325 325
310 310 310
560 1570 295 560.1390295
2,85 3,11 3,40 6,90 7,21 8,24 8,66 10,10 11,70 12,50 13,18 14,70 16,13
16,15 18,03 19,38
18,80 21,23
Udata žena
M H
P o.
7500 6850 6200 5870 300 5,11 51201400 7,81 4170 500,11,99 3270 600; 18,35 29001650 22,41 2500í70028.00 2160'750 34,71 1905:775 40,68 1650 775 46,97 1450 775 53,45
1360 76o's5,88 1200 760 63,33 1040 760 73,08
1010 58557,92 830 585 70,48
Pojasnilo uradniitva
Pregled odtegljajev
Samci y I. drag. razredu.
Položajna skupina
i.
II.—i.
II.—2.
III.—1.
III.—2.
IV.—1. IV.—2.
V. VI.
VII.
VIII. IX. X.
zvan. I. zvan. II. služ. I. zvan. III. služ. II.
Dosedanji prejemki
7500,— 6850.— 6200 — 5670 — 5120,— 4170,— 3270.— 2900,— 2500 — 2160,— 1905,— 1650.— 1450.— 1360,— 1200,— 1010.— 1040.— 830.—
Novi prejemki
7500,— 6850.— 6200,— 5470,— 4940 — 4010.— 3130 — 2770 — 2380 — 2050 — 1810.— 1555.— 1355 — 1280,— 1120.— 945.— 960.— 765 —
Izgubi
200,— 180.— 160.— 140.— 130,— 120,— 110 — 95 — 95.— 95.— 80 — 80 — 65.— 80,— 65.—
V odstotkih
3.53 3.52 3.84 4.28 4.48 4.80 5.09 4.98 5.76 6.55 5.88 6.67 6.44 7.69 7.84
Poročeni brez otrok v I drag. raz.
I.	7640,— 7500,— 140.— 1.83
II—1. 6990.— 6850— 140,— 2 —
Položajna	Dosedanji	Novi	Izgubi	V od-
skupina	prejemki	prejemki		stotkih
II,—2.	6340,—	6200,—	140 —	2.20
III,—1.	5810 —	5470,—	340,—	5.85
III,—2.	5260 —	4940,—	320 —	6.08
IV—1.	4310 —	4010 —	300.—	6.96
IV.—2.	3410.—	3130 —	280—	8.21
V.	3040,—	2770 —	270 —	8.88
VI.	2640,—	2380.—	260 —	9.85
VII.	2300 —	2050,—	250.—	10.87
VIII.	2045 —	1810.—	235 —	11.49
IX.	1790,—	1555.—	235.—	13.13
X.	1590.—	1355.—	235,—	14.77
zvan. I.	1500 —	1280,—	220,—	14.67
zvan. II.	1340,—	1120 —	220.—	16.42
zvan. III.	1180.—	960 —	220 —	18.64
služ. I.	1150.—	945 —	205 —	17.82
služ. II.	970.—	765.—	205 —	21.13
Poročeni s 3 otroki v I. drag. raz.				
I.	8060.—	7830,—	230,—	2.85
II,—1.	7410 —	7180.—	230.—	3.10
II,—2.	6760,—	6530 —	230,—	3.40
III,—1.	6230 —	5800.—	430.—	6.90
III,—2.	5680,—	5270,—	410.—	7.22
V zadnjem času so se v napačni luči obravnavali in tolmačili ukrepi uradništva, predvsem omejitve pri naročanju revij in pri včlanjen ju v društvih. Odpoved revij in članstva se je pojavila sama po sebi kot posledica znižanja prejemkov. Do tega- je privedla uradnike skrajna sila. Izjaviti moramo, da so izšle te omejitve v izdatkih spontano iz članstva kot začasen ukrep, doklur se ne izvrši predvi* dena revizija uredbe in se s tem omogoči obnovitev naročanja revij in delovanja v društvih, v kolikor je to zvezano z izdatki. Iz tega se vidi, da o bojkotnem namenu ni govora. Zato so bila vsa kulturna in druga društva naprošena, da tudi s svoje strani pokrenejo potrebno, da se socialni položaj uradništva popravi in vzpostavi v normalno stanje tudi glede kulturnega življenja, v kolikor je bilo to s posledicami uredbe prizadeto.
Javnost ni zadosti informirana, v kako težek položaj je prišla z uredbo velika večina nameščenstva. Le temeljita obrazložitev bi pokazala pravo sliko socialnih posledic.
Da je nameščenstvo v obupnem položaju, dokazujejo sklepi sreskih učiteljskih društev, ki zahtevajo radi znižanja izdatkov omejitve v lastni organizaciji. Društva zahtevajo, da
prestane izhajati mesečnik »Prosveta«, ki ga izdaja JUU za organizacijo dela v kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah in za povzdigo vaške kulture. Ravno tako zahtevajo ukinitev pedagoškega lista »Popotnik«, čigar naročnina je za člane učiteljske organizacije obvezna, sklepala pa so tudi o drugih merah. Učiteljstvo bi ne pokrenilo tega, da ni v obupnem položaju.
To dovolj jasno priča, da za izvedene omejitve nameščenstva ni bilo treoa nobenih inicijativ, temveč so se izvršile spontano in so si organizačne edinice morale osvojiti zahteve svojega članstva. To in pa dejstvo, da zadevajo sklepi članstva tudi lastne organizacije in niihove ustanove, demantira trditve, da so v ozadju uradniških ukrepov politične tendence, ter da se dajo organizacije izrabljati od politične strani. Za take trditve ni osnove in smo jih dolžni odločno zavrniti.
Ce je poseglo uradništvo po svojih lastnih ustanovah, menda ni treba utemeljevati, da v ozadju ni nikakih tendenc.
Članstvo istočasno po avtentičnih informacijah obveščamo, da se najresneje dela na izpremembah uredbe.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje, Sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik.	Metod Kumelj.
Zveza organizacij mestnih uslužbencev.
Predsednik:	Tajnik:
Fran Jančigaj.	Lado Pelan.
Izmena Šefa za osnovno Šolstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani
Zadnje dni septembra se je izvršila izmena šefov za osnovno šolstvo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Dosedanji šef g. Fran Drnovšek je bil razrešen dolžnosti, a na njegovo mesto je prišel g. Ivan Štrukelj, ki je prevzel posle banskega šolskega nadzornika.
Dosedanji šef za osnovno šolstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani g. Fran Drnovšek je bil imenovan na to mesto meseca junija 1934. Nad eno leto je torej vršil posle banskega šolskega nadzornika in bil vodja osnovnega šolstva v dravski banovini.
Na to mesto je prišel kot preizkušen šolnik in praktik. Služboval je v Artičah pri Brežicah, od koder je bil premeščen v Sevnico, kjer je ostal nad 20 let. Tu je bil učitelj, šolski upravitelj in končno tudi sreski šolski nadzornik od 1. 1924. dalje. V 1. 1932. je bil premeščen v Ljubljano, kjer je prevzel posle šolskega nadzornika za ljubljansko okolico. To službo je opravljal do 1. 1934., ko je bil imenovan za v, d. banskega šolskega nadzornika.
Njegovo pedagoško udejstvovanje nam je dobro znano, saj je mnogo pisal v »Popotnika«. Dobrega praktika in šolnika se je izkazal tudi pri sestavi šolske knjige: Drnovšek-Me-šiček: »Zemljepis za višje narodne šole«.
Novi šef za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku v Ljubljani je položil zrelostni izpit 1. 1900. v Ljubljani. Njegovo prvo službeno mesto je bila Preloka. Nadalje je služboval v Robu, na Bučk,: in v Dobrepoljah, a že 1. 1913. je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu. Po vojni je bil I. 1918. imenovan za upravitelja osemrazredne osnovne šole na Viču, a od tu je bil 1. 1925. premeščen v Ljubljano, odkoder se je še isto leto vrinil na Vič, a od 1. 1928. do 1932. je bil sreski šolski nadzornik za ljubljansko okolico, a je istočasno vršil tudi upraviteljske posle na osnovni šoli na Viču. Lansko leto je bil premeščen na manjšinsko šolo v Ljubljano, ki jo je sedaj zapustil kot novoimenovani v. d. banskega šolskega nadzornika.
G. Ivan Štrukelj,
G. Štrukelj je znan tudi kot agilen poda* goiški pisatelj, ki je priobčeval svoje članke in razprave v »Slovenskem učitelju«. Znane so tudi njegove knjige: »Šola in dom«, »Šolski upravitelj« in »Razredni učitelj«, ki jih učiteljstvo s pridom uporablja.
Ker poznamo v. d. banskega šolskega nadzornika g. Ivana Štruklja iz časov njegovega nadzorniškega udejstvovanja, kot objektivnega starešino in strokovnjaka, pričakujemo, da bo tudi na novem mestu objektivno služil učiteljskim idealom v korist šolstva, učiteljstva in narodne prosvete.
G. Fran Drnovšek.
Na dosedanjem mestu se je uveljavljal kot strokovnjak in je vršil svojo funkcijo v zelo težkih in odgovornih časih. Uverjeni smo, da bo prav tako kot v. d. banskega šolskega nadzornika, z isto požrtvovalnostjo vodil ponovno posle v svojem srezu, kjer bo s svojimi bogatimi izkušnjami koristil šoli in učiteljstvu.
Ciril Petrove:
Slike iz naše preteklosti
(Konec.)
Zanimivo je primerjati k tej črtici,^ kaj pravi o šmarskem šomaštru Matevžu Krač* manu dr. Ivan Lah:
»Poznali so ga daleč naokrog. Hodil je na žegnanja v vse bližnje fare, kot so Lipoglav, Žalna, Sv. Jurje, Polica. Prežganje in po do* mačih podružnicah. Seveda ta pota niso bila zastonj. On je zapel na koru pesem o svetni* ku, ljudje pa so ga potem veseli povabili v najboljšo hišo, če ni bil povabljen v župni* šče — in so ga pripeljali šele zvečer zadovoljnega in obloženega s »štruklji« v Šmarje. Koliko pa je palo po vrhu — kdo ve. Ljudje niso znali pisati in tako je bil šomašter po* treben.«
Tudi organist je takrat živel od bere. (Šmarski šomašter je bil tudi organist.) Ko je bil torej »šomašter z drvmi nekoč nezado* voljen je zapel baje v nedeljo po pridigi:
Preljubi moji farani, ne dajte mi drv kot lani, ne dajte mi slabih jelševih, dajte mi suhih bukovih!
Dr. Lah pravi: Koliko je na tem resnice? Menda toliko, kot na višenjskem polžu. Pri* poveduje se še več enakih, ki jih pa ne mo* remo verjeti.
Iz tu navedenega nam je razločevati dve generaciji slov. učiteljstva. Prvo generacijo
nam je opisal ravno 'dir. Ivan Lah v pravkar navedeni svoji študiji. Je to generacija uči* teljstva pred 1848., oziroma še tisti stari, ki so jih pustili službovati še preko tega leta. Bila je to generacija, ki je mislila, da mora pri ljudstvu bodisi v cerkvi, bodisi pri po-branju bere v kmečkih domovih ustvarjati na razne načine sebi ugodno razpoloženje pri prebivalstvu svoje fare. Namen ustvarjanja tega razpoloženja je bil prejemanje čim bolj* še in večje bere.
In ta pred oseminštiridesetletna generaci* ja si je izbrala pesnikovanje kot sredstvo do ljudske idarežljivosti v svojo korist pri pobi* ranju bere, pa tudi sicer pri cerkvenem že« gnanju in drugih izrednih kmetskih prazni* kih. Za vse prilike so imeli ti nekdanji uči* tel j i pripravljene verze, ki so z njimi sprav* ljali ljudstvo v dobro voljo, da je bilo napram njim tem darežljivejše. Pesem jim je bila kot posrednik v prošnji, zahvali, nevolji in veselju. Čeprav dr. Lah dvomi o tem — Bernard Tomšičeva: Smešnioa in resnica sta nam za to zadosten porok, saj pravi Jernej v tej črtici: kar je bilo od njega dni navada pri nas. To je torej bilo uzuelno in sem mnenja, da je bilo tako povsod' tam. kjer je ljudstvo prišlo v stik s takimi pesnikarji. To so bili seveda inteligentni oziroma naj inteligentnejši. In tako pesnikovanje je nekaterim med nji* mi tudi »šmarskemu šomaštru« toliko uspelo, da so postali imoviti. Ta si je celo sezidal lastno hišo in je potem zapel.
Sem si prislužil taku,
da vem kam domu.
Hiša je stala še 1. 1905. na Slapu pri Šmarjah in se je še tedaj tam reklo »pri šomaštru«. Ta pojoča učiteljska generacija je pesmi obenem tudi komponirala. Koliko so bile take kompozicije vredne, si lahko misli* mo. Morda so bile tudi častne izjeme med njimi.
Ne smemo pa misliti, da je bilo vse ta* kratno naše učiteljstvo zmožno tako zabavati svoje farane sebi v korist. Bili so to le naj* inteligentnejši med njimi. Velika večina na* šega učiteljstva je živela pa nad vse bedno. Mnogim se je pesnikarjenje tudi ponesrečilo in zašlo v trivialnost. Nekateri učitelji n. pr. Knobl v Kranju, ki je dal svoje pesmi celo tiskat, so pa zašli v banalnost, ki je ljudstvu najbrž ugajala. Saj pravi dr. Glonar v SBL, da jih je nekaj ponarodelo. — Val. Vodnik jim je zložil zabavljico:
Bukve iz Kraj na. Polne drekajna. Nikar ne zdeli ga Pusti mu celiga.
Odkod so dobili učitelji iniciativo za svo* je pesmi, bo danes težko ugotoviti, ker jih je dal tiskati le Knobl, ki jih je deloma pre* vajal iz nemščine.
Toliko o učiteljih pesmarjih. Mnogi dru* gi so pa živeli tako, da se človek ob grozo* tah in o tej bedi, ki jih opisujejo časopisi (S. P. in »Učit. tov.«) zgrozi nad vsem tem, češ, da je neverjetno.
Zato je mlajša generacija izza 1848. 1. kazoč na take žalostne primere odločno zah* tevale ureditev učitelj, vprašanja, to je višje izobrazbe, boljše plače, ne več v obliki be-
re, ampak v denarju, ki jo naj učitelj preje* ma pri davkarijah. To je doseglo učiteljstvo
v	Avstriji okoli 1. 1870. po novi šolski posta*
vi	1. 1869. Na Kranjskem je bila ta postava potrjena s cesarjevim odldkom 29. aprila 1873, 1. Z 1. 1874. so nekateri učitelji že dobivali plačo pri davkarijah — pa zelo neredno. Debate, ki so se zaradi tega vlekle leto za le* tom, so silno zanimive. —
Zanimivo je, da se je pričela že v S. P. nekaka debata o tem, kako pomagati onemoglim učiteljem, njih vdovam in sirotam. Učiteljstvo je bilo še preslabo organizirano, da bi si moglo pomagati samo. Zdi se, da se je po prizadevanju učiteljstva in duhovščine zavzel za to zadevo takratni kranjski deželni šolski svetovalec dr. Franc Močnik in zain* teresiral za njo dežel, namestnika grofa Cho* rinskega. Ta je — videč, da ima štajersko učiteljstvo tako društvo s pomočjo štajerske deželne hranilnice — pri občnem zboru kranjske hranilnice stavil predlog, naj bi ta iz svojega lastnega premoženja darovala pri* meren kapital, ki bi se obračal vdovam in otrokom umrlih učiteljev v pomoč. Odbor hranilnice je to tudi storil in »Učit. tov.« 1861. že poroča v svojem prvem letniku o ustanovitvi tega društva. Vso zadevo je potem vzela v roke nadzorujoča duhovščina po dekanijah, dokler se ni prijavilo dovolj članov, ki so po* tem volili društveni odbor, v katerega je bil voljen takoj pri ustanovitvi že tudi Andrej Praprotnik, gotovo najagilnejši tihi pokret* nik tega društva. Tako je učiteljstvo imelo pokojninsko društvo za žene in otroke, če* prav se vlada ni zmenila za to, pa tudi ne za učiteljsko plačo.
Sporočilo mariborskega škofa
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sresko društvo1
Celje.
Na tamik. dopis z dne 3. okt. 1935. vi j ud= no naznanjam, da sem dne 2. okt. odposlal g. predsedniku ministrskega sveta dr. Stojadino« viču in g. fin. ministru dr. Letici naslednjo brzojavko:
»Sem so došle do danes od osmih stanovskih udruženj prošnje za intervencijo v zadevi znižanja uradniških plač. Lavantinski škofijski ordinariat nujno prosi, naj se pri ponovni 'korekturi uredbe blagovolijo upoštevati pred vsem najniže plačani nastavljenci, družine in otroci, da se zaščiti morala v familijah in socialna pravičnost.
Škof dr. Tomažič.
O tem sem obvestil g. ministra notranjih poslov.
Bog daj dober uspeh!
Dr. Tomažič.
Kočevje zahteva...
Glasilo narodne manjšine na Kočevskem je v dolgem članku razložilo svojim bralcem in najbrž tudi prosvetni oblasti, da ni zadovoljno z ureditvijo manjšinskih šol, ker manjšina nima zavednih nemških učiteljev, ker se na manjšinskih šolah ne goji v potrebni meri nemški jezik in končno ker manjšinske šole ne delujejo s primerno vnemo za razvoj nemške narodne zavesti.
To se pravi: ko bo nemški učitelj gojil v manjšinski šoli nemški jezik in vzgajal zavedne Nemce, vse to v kraljevini Jugoslaviji, bo — da, takrat bo zadovoljna narodna manjšina na Kočevskem in bo menda odstopila od zahteve, da bi dobile manjšinske šole svojega šolskega nadzornika, ne samo po imenu, nego tudi po oblasti.
Ko bi objavil te zahteve list za pustno zabavo, bi jih pustili brez vsake pripombe, toda postavljene so bile v uradnem glasilu manjšine, celo na uvodnem mestu, zato je odgovor organiziranega jugoslovanskega učitelj-stva ne le umesten, nego tudi neobhodno potreben. Odgovoriti moramo tem bolj, kajti narodna manjšina na Kočevskem si je oskrbela zveze, preko katerih sicer tiho, toda s tem večjim upanjem na uspeh deluje za dosego stavljenih smotrov brez vsake kontrole naše nacionalne javnosti.
Prva manjšinska zahteva je, naj ji daje naša prosvetna uprava zavedne nemške učitelje. (Uvodničar piše, da so povsod v polni meri zaščiteni interesi manjšine in države, kjer delujejo nemški učitelji...)
Ta zahteva je nesprejemljiva.
Naš šolski zakon namreč ne pozna »manjšinske šole«. Mi imamo samo jugoslovanske narodne šole. katere ob gotovih pogojih lahko uporabljajo za učni jezik materinščino manjšinskih otrok. Toda za vse te šole je obvezen § 1 šolskega zakona, kateri hoče dobiti iz narodne šole moralen, vdan in aktiven naraščaj za našo držav., narodno in družabno zajedni-co. Za tako delo usposablja učitelja jugoslovanska narodna zavest in za tako delo je nujno nesposoben učitelj, za katerega velja ocena manjšine na Kočevskem, da je narodno zaveden. Le sanjač, ali hinavec veruje, da je mogoča zdrava sinteza med zavednim Nemcem in zavednim jugoslovanskim učiteljem. Nemec, jugoslovanski učitelj, mora podrediti svoje nemštvo dejstvu, da je jugoslovanski učitelj.
Druga manjšinska zahteva je, naj se v večji meri goji na »manjšinskih šolah« knjižna nemščina, kakor doslej.
Tudi nesprejemljiva zahteva. Kajti ako prečitamo naš šolski zakon in ga spoznamo kot celoto, moramo priti do prepričanja, da je na t. zv. manjšinskih oddeljenjih uporaba manjšinskega jezika, to je materinščine otrok, dovoljena zato, da bi zanesljivo dosegli tudi na teh šolah smotre jugoslovanske narodne šole. Uporaba manjšinskega jezika je tedaj le sredstvo in — nikdar — smoter, namen. On, ki zamenja smoter in sredstvo, je nepoučen, ali hinavec, obenem pa tudi brez vsake kvalifikacije, da bi v uvodniku razlagal zahteve narodne manjšine.
Jugoslovanski učitelj in jugoslovanska narodna šola uporabljata knjižno nemščino kjer govori deca nemški, kot sredstvo za dosego smotrov jugoslovanske narodne šole; na Kočevskem pa poučujemo knjižno nemščino po usodni zmoti, ker mali Kočevar ne govori nemški, njegova materinščina ni nemščina, nego — kočevščina, to je jezik, ki je nastal po sintezi raznih obmejnih nemških narečij in ga vsled tega on, ki obvlada knjižno nemščino — ne razume. Občinski odbor v Kopriv-niku je sprejel sklep, da bo nastavil občinskega tajnika, kateri zna razen nemščine in uradnega jezika tudi — kočevščino. Mali Kočevar-ji, na pr. na koprivniški šoli, niso razumeli v knjižni nemščini podanega vprašanja, če ima novinec očeta, ali mater. Profesor jezikoslovja, zaveden Nemec, ki po lastni izjavi pozna vsa nemška narečja je povedal, da ne razume Kočevarja. Pisatelj gramatike kočevskega jezika sam priznava, da je slišal prvo nemško besedo v osnovni šoli v — Svetlem potoku. Vse to je dokaz, da naravnost zlorabljamo § 45 šol. zak., ko uvajamo pod imenom materinščine na Kočevskem knjižni nemški jezik, kateri ima za malega Kočevarja vse znake novega od materinščine različnega jezika.
Tretja ¡zahteva Kočevarjev na šolskem polju, da bi namreč na manjšinskih oddelenjih jugoslovanske narodne šole pospeševali razvoj nemške narodne zavesti, je tudi nesprejemljiva.
Naloga nemške narodne šole je, da pospešuje razvoj jugoslovanske narodne zavesti in to brez ozira na materinščino otrok. Kočevsko geslo »od zvestobe do lastnega naroda do zvestobe do jugoslovanske domovine« nima nič skupnega s stremljenji naše narodne šole in jugoslovanskega narodnega učitelja, ker mi vemo, da pomeni nemška narodna zavednost dolžnost delati za nemško moč, jugoslovanska narodna zavest, pa delo za našo rast. V tem pogledu je vsaka sinteza načeloma izključena.
... Zanimivo je, da uvodnik manjšine misli: vreden podanik svojega kralja je le oni Nemec, kateri je polnopraven, zvest sin svojega naroda, to je — nemškega naroda... Manjšina torej hoče imeti polnopravne državljane, obenem pa se huduje, da so kraji, kjer ima baje pristna manjšinska mladina pouk samo v državnem jeziku. Da bo obvladala manjšinska mladina državni jezik le tam, kjer ima priliko celih osem let vaditi izražanje v državnem jeziku, je tako gotovo, kakor je verjetno, da ne bo obvladala državnega jezika mladina, katera pride iz manjšinskega oddelenja. Vse kaje torej, da je naša prosvetna uprava več kot naklonjena, saj tudi tam daje priliko mladini, da nekoč stopi v vrsto polnopravnih državljanov, kjer za tako gesto, nima nobene moralne obveze. Čemu torej tisto neokusno pretakanje solza radi šole na Planini? Zakaj govoriči uvodničar o polnopravnih Nemcih, ko se v isti sapi brani ukre-
pov. kateri lahko imajo za posledico le to, da bo mali Kočevar res polnopraven državljan svoje domovine? Samo zato, ker mu ne nudi narodna šola dovolj spretnosti v knjižni nemščini in ne pospešuje nemške narodne zavesti? Ali morda zato, ker potem tak mali Kočevar ne bo dostopen za agitacijo, katera ima namen odstraniti pred jedjo dosedaj običajno molitev in jo nadomestiti s pesmico, katero je odpeti po trikratnem vzkliku »hun-ger, hunger, hunger!«?
Polnopraven Nemec mora obvladati državni jezik, on mora podrediti svoje nemštvo dejstvu, da je naš državljan; ima pa pravico do nemotene uporabe svoje materinščine tudi v šoli, če so podani pogoji po § 45 šolskega zakona. Zato moramo postaviti napram zahtevam manjšinskega glasila na Kočevskem zahteve jugoslovanskega učiteljstva, in sicer naslednje tri zahteve:
1.	Na manjšinski šoli je mesto le za zavednega jugoslovanskega učitelja. Da je materinščina takega učitelja slučajno nemški jezik, to ne more biti zadržek pri ugodni rešitvi njegove prošnje.	,
2.	Mali Kočevar ne razume knjižne nemščine, zato naj se prepove zloraba § 45 šolskega zakona, naj se uvede na manjšinskih oddelenjih na Kočevskem ob danih zakonitih pogojih uporaba kočevskega jezika.
3.	Manjšinske šole na Kočevskem morajo prednjačiti v požrtvovalni gojitvi jugoslovanske narodne zavesti in preprečiti, da bi prišla iz naših šol z nemškim duhom napojena mladina.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Julij Kovač.
PROIZVOD : „UNION" ZAGREB.
ter želi, da bi tudi pri bodočem delu novega odbora, kateremu prisrčno čestitam, bil to glavni motiv vsega delovanja.
Nato se je, splošno pozdravljen, no Vi predsednik zahvalil skupščini za zaupanje, a obenem izjavil zahvalo tudi predsedništvu in izvršnemu odboru za njihov trud in zavzemanje. Najtopleje se zahvaljuje tudi tov. Todoru Dimitrijeviču za lepo in tatično vodstvo te impozantne skupščine. — Nato je bila skupščina zaključena.
Tudi v Savski banovini le dosežena popolna konsolidacija razmer v JUU
Izredna skupščina JUU sekcije za Savsko banovino. — Izvoljena je nova sporazumna uprava — s tem je konsolidirano JUU v vsej državi
		
		
		
	lik «I	
Sporazum dosežen na letošnji XV. glavni skupščini v Sarajevu med delegati in odborom JUU sekcije za Savsko banovino' in bil potrjen 26. sept. v Zagrebu na izredni skupščini JUU sekcije za Savsko banovino, kjer je bil soglasno izvoljen novi odbor splošnega zaupanja.
Na sarajevski XV. glavni skupščini je bil soglasno sprejet sporazum vseh delegatov in odbora sekcije za Savsko banovino, da se za 26. IX. 1935. skliče v Zagrebu izredna sdkcij* ska skupščina, ki naj izvoli nov odbor splošnega zaupanja. Skupščina se je po raznih tež-kočah in nesoglasjih med izvršnim odborom in starim odborom Savske sekcije vendarle izvršila, za kar gre zahvala predvsem energič* nemu stališču izvršnega odbora, da se določena skupščina ne more pod nikakim izgovorom odložiti. Ministrstvo prosvete in kr. ban-ska uprava v Zagrebu sta dala vsemu učitelj-stvu udeležencem skupščine sekcije za Savsko banovino tridnevni dopust za to skupščino. Izvršni odbor je poslal na skupščino podpredsednika tov. Todora Dimitrijeviča in Dorda Mirkova. Delegatov je prišlo ravno 70. Pred skupščino je bila konferenca, ki je določila kandidate za verifikacijski in kandidacijski odbor, kakor tudi tajnike in overovatelje zapisnika.
Na konferenci, ki ji je predsedoval Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU, je bil sporočen sklep glavnega odbora, da se poročilo anketnega odbora za ureditev spora čita samo delegatom te skupščine. Ta sklep je bil po dolgi in živahni debati soglasno sprejet na znanje. Prav tako je bilo soglasno sklenjeno, da otvori skupščino tov. Jovan Milojevič, v. d. predsednika sekcije in da takoj za tem odstopi predsedniško mesto tov. Todoru Dimitrijeviču, podpredsedniku JUU.
Po dokončani konferenci je otvoril skupščino tov. Jovan Milojevič, prečital pozdravne brzojavke tov. Ivana Dimnika, predsednika JUU, in vseh sekcijskih odborov ter je nato prepiistil mesto tov. Todoru Dimitrijeviču, ki je pozdravil skupščino in zaprosil prisotne, da izvolijo nov odbor iskreno in složno in da se z zagrinjalom pozabljenja zakrije vse grde pojave iz preteklosti, ki so škodili ne samo ugledu te sekcije, nego tudi celokupnemu udruženju. V delu vsakogar se najdejo dobri pa tudi slabi momenti in ko presojamo delo, moramo meriti vedno z objektivno in pravilno mero pozitivne in tudi negativne rezultate.
Verifikacijski in kadidacijski odbor, kakor tudi zapisnikarji in overovatelji zapisnika so bili izvoljeni soglasno, nakar je predsedujoči tov. Todor Dimitrijevič preložil skupščino za 4. uro popoldne.
Na popoldanski seji je bilo prečitano poročilo anketnega odbora samo v prisotnosti delegatov in starega odbora. Dasiravno so dopoldne sprejeli vsi sklep, da se prečita poročilo samo delegatom, je del delegatov protestiral proti temu in zapustil dvorano, razlagajoč svoje stališče, da so oni razumeli sklep glavnega odbora tako, da smejo vsi učitelji člani JUU debatirati. Po prečitanju poročila anketnega odbora se je nadaljevala skupščina v prisotnosti vseh delegatov, članov JUU in gostov.
Predsednik je pozval poročevalca verifi-kacijskega odbora, da je prečital poročilo. Verificiranih je bilo skupno 70 delegatskih pooblastil.
Poročevalec kandidacijskega odbora je prečital listo kandidatov splošnega zaupanja, ki jo je predlagal kandidacijski odbor in ki glasi:
Upravni odbor: Marinič Franjo predsednik, Fakin Peter I. podpredsednik, Sudeta Mate II. podpredsednik, Oreškovič Rude tajnik, Crnkovič Ivo blagajnik, čalič Dragica, Pavlin
Dragotin, Pavnovie Stanko, Relie Ljubomir, Ante Jager, odborniki.
Namestniki: Šifman Dragotin, Bosanac Nikola, Zagorac Stevo, Fenc Franjo, Novako-vič Vlado.
Nadzorni odbor: Mihovil Telišman predsednik, Kodžič Evgen podpredsednik, Skend-žič Branko tajnik. Strun j a Anton in Babic Fran odbornika.
Namestnika: Buzdon Franjo, Milevsnič Miloš in Šulo Milan.
Gospodarski odbor: Ivan Lackovič predsednik, Subotič Anton, Ivezič Ivo, Golac Josip, Fantoni Vjekoslav, člani.
Glavni odbor: Bosanac Ilija, Fakin Petar, Vukadinovič Rudolf.
Predložena lista novega odbora je bila sprejeta z aklamacijo in soglasno. Tov. Todor Dimitrijevič je nato poudaril, da je visoka stanovska zavest ob tej priliki manifestirala
Marinič Franjo,
predsednik sekcije JUU za Savsko banovino.
Tov. Franjo Marinič, novi predsednik JUU sekcije za Savsko banovino, je rojien v Slav. Požegi. Dovršil je klasično gimnazijo v Zagrebu in položil izpit zrelosti, a izpit iz pedagogike in metodike je položil v Osijeku. Učitelj je že od 1. XI. 1914 in je ves čas svojega službovanja bil na deželi, a od tega 15 in pol leta v Brodskem Stupniku, kjer je tudi sedaj učitelj. Dasiravno je dovršil 1931. leta v Zagrebu tudi pravno fakulteto, ni izrabil teh svojih študij, nego je ostal kot podeželski .učitelj in delal vdano med narodom, radi česar je tudi dobil pohvalo in priznanje fonda kralja Aleksandra.
Ob likvidaciji spora v sekciji za Savsko banovino izražamo svoje iskreno zadovoljstvo, a novemu odboru iskreno čestitamo ter želimo srečno in plodno delo v bodočnosti.
Stiska ustvarja in krepi zadruge
Ta članek je priobčila oktobrska številka lista »Zadružna zastava«, ki ga izdaja 14 dnevno Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Ker je njegova vsebina aktualna tudi za učite!i-stvo — saj je lepo število tudi slov. uči-teljstva včlanjenega pri raznih nabavljalnih in kreditnih zadrugah te Zveze — zato ga priobčujemo.
Uredništvo.
Ko so snovali pred devetdesetpetimi leti ročdelski tkalci svojo zadrugo, jih je k temu prisilila stiska: stroji so jih deloma vrgli na cesto, deloma pa so jim okrnili že itak nizke prejemke. Kar je delavec zgubil na dohodkih, to je hotel nadomestiti s prihranki pri izdatkih ob nabavi življenjskih potrebščin. In zato je bila ustanovljena — zadruga.
Ko so prišli ob razmahu industrije v nevarnost ljudje srednjih slojev, majhni posestniki, obrtniki in trgovci, da jih odnese val kapitalizma, jih je rešil Šulce-Delič z — zadrugo. Prav tako je storil pozneje Rajfajzen, ki je zbiral majhne v njihovem obstanku ogrožene posestnike in jih je organiziral v zadrugah.
Ko je prišel pred pol stoletjem naš kmet v težek položaj zato, ker ni bil dorastel novemu načinu dela in življenja ob prehodu iz na-turalnega v denarno gospodarstvo, so ga naši začetniki zadružništva brata Vošnjaka, Mihaj-lo Avramovic, Janez Krek in drugi organizirali v — zadrugah. In če bi zasledovali razvoj in zgodovino zadružništva od početka do danes, bi se prepričali, da je vselej in povsod nastala zadruga v stiskah, da je vedno bilo zadružništvo odraz borbe za življenjski obstoj onih, katerim je bil nadaljnji obstoj ogrožen.
Zgodovina našega prvega zadružnega gibanja kakor tudi zadružnega flokreta državnih uslužbencev začenja prav tako, kakor je pričenjala v splošnem zgodovina zadružnega pokreta drugod po svetu. Značilnost povojnih razmer je: naglo dviganje cen vsemu, kar je za življenje potrebno in prav skromno povišanje plač, edinega vira dohodkov državnega uslužbenca. Te razmere so prisilile državnega uslužbenca, da si svoj položaj izboljša potom samopomoči in organizacije svoje kupovne in plačilne moči na zadružni podlagi. Od te dobe je naše zadružništvo v stalnem razvoju, včasih z manjšim, drugič z večjim uspehom. Bila je celo doba, da je celo nazadovalo, da se je zamoglo za nekaj let usmeriti na pot tem večjih uspehov.
Sedaj preživljamo državni uslužbenci zopet in ponovno težke čase. Najnovejše od'
redbe za znižanje naših prejemkov so nas zadele v živo. Na žalost so najbolj zadele one, ki so obremenjeni z družino, torej tiste, ki mnogo potrebujejo in vsled tega mnogo trošijo. Ta dejstva nas ponovno silijo, da mislimo na svoj obstoj, da mislimo na golo življenje, na njegovo ohranitev, na svojo zmanjšano ku-povno silo in na čim tesnejšo organizacijo naše plačilne moči, da se v strnjenih virstah oklenemo naših zadrug državnih uslužbencev. Zakaj stiska je že na našem pragu. Ta stiska je realnost in mi zamoremo že sedaj premo-triti vse njene težke posledice, pa čeprav nam je to neprijetno in naravnost mučno. Zato pa ta stiska naravnost sili, da se tudi tisti oklenejo zadrug, ki do sedaj še niso bili pri njih včlanjeni in da se čim tesnejše strnejo v zadrugah ravnodušneži in mlačneži, ki se doslej niso dosti brigali za njihov razvoj, čeprav so bili včlanjeni pri njih.
Naj bi ne bilo med nami državnega uslužbenca, ki bi mislil, da je zadružništvo nepotrebno. Ne, zadružništvo v splošnem, zlasti pa še zadružništvo državnih uslužbencev je danes mogočen činitelj v našem društvenem in gospodarskem življenju. Ono je močan steber, — temelj, na katerega se naslanja ogromno število naših tovarišev iz vse države. Ta temelj pa postane lahko še jačji in je tudi potrebno, da se to zgodi. Zakaj še vedno je veliko število onih, ki niso še dovolj zavedni, kateri ne morejo ali pa nočejo uvideti, da jim je dandanes v teh težkih prilikah edina rešitev v zadrugi, ki se drži načela, da vzamemo svoje posle v svoje roke.
Ne moremo biti ravnodušni napram temu, kar nas je zadelo z zadnjim znižanjem naših prejemkov. Zakaj težko nosimo žrtve — posledice znižanja. A vendar jih prenašamo v zavesti, da so te žrtve v korist nas samih, kakor tudi družbe in našega naroda. Imamo pa tudi žrtev, katere nam ni potreba doprinašati. Ta naša nepotrebna žrtev, ta naš prostovoljni davek, ki ga plačujemo vede in nevede, kakorkoli, to je del naših prejemkov, ki ga dajemo mnogobrojnim posrednikom takrat, ko nastopamo kot potrošniki in se preskrbujemo z vsem potrebnim posamezno in neorganizirano. Kot taki smo vedno pripravljeni, da drago plačamo najmanjše usluge, katerih smo deležni kot konzumenti. Zavedajmo se, da smo mi potrošniki, ki iz dneva v dan, iz leta v leto trošimo. Izdajamo ogromne zneske za življenjske potrebščine, a pri tem ostane velik del teh izdatkov v rokah onih, ki so si sami vzeli prijetno nalogo, da nam postrežejo — posredujejo.
i
Mladinska matica
—mm »Nas rod« izide letos v novi, oikusni okretni, ki j ti izdela Ljtibo Ravnikar. Tiskan bo na finejšfem bel etri papirju, ki bo Sicer dražji, a smo se odločili zanj zato, da pridejo bolj dO veljave ilustracije, ki bcfdo letos posebno številne. Glavno povest bo imel v »Našem rodu« letos Torte Seliškar. Njegova »Bratovščina Sinjega galeba« ni s a« rho izredno napeta mladinska povest, polna žfinirrilvih zapletljftj ev, ampdk je tudi prav lepa umetnirta. Dejanje še vrši na rtašeni Ja* dranu, ki je prikazan v vsej svoji lepoti. Po* vest je ilustriral Albert Sirk, ki je posebno znan kot slikar morskih motivov. Tudi za naše najmlajše bo dobro poskrbljeno. Poleg krajših ruskih pravljic Cvetka Golarja, bo izhajala skozi ves letnik tudi vesela sliko* pisno podana pravljična povest z neštetiirti šliikcami Maksa Sedeja. Prav tako bo zani* miv in pester poučni del lista, kateremu bo pridenjan pregted vseh važnejših dnevnih do* godkov doma in po svetu. Tako bo imela že prva številka poleg drugega tudi daljši čla* nek o Abesiniji v zvezi z najnovejšimi do* godki. Članek bodo dopolnjevale številne le* pe slike. — Če pridejo ugankarji kdaj na svoj račun, potem pridejo letos. Razpisane bodo lepe nagrade od uredništva, mladi Rejci ma> lih živali iz Šenkovega turna pa razpošljejo še posebe srečnim ugankarjem posebne lepe darove — domače živali, s katerirhi so že
lani vzbudili toliko veselja pri naši mladini.
Odveč je pisati, da bo tudi ostalo gradivo lista lepo in zanimivo, saj so obljubili sode* lovanje rtaši najboljši mladinski pesniki, pi* satelji in ilustratorji.
Ves letrtik »Našega roda« in poleg tega še 4 bogato ilustrirane; zanimive mladinske knjige ob koncu šolskega leta dobijo naši na* ročniki za Din 22.50, kijih lahko plačujejo v mesečnih obrokih po Diri 2.50.
Mladinska matica ne išče dobička. Omo* gočiti hoče tudi revni deci, da pride do knji* ge. Razširiti hoče dobre knjige tudi v najbolj oddaljene iri osamljene vasi. Učiteljstvo, ki je Mladinsko matico ustanovilo in jo kljub gospodarski krizi dvignilo do tako visoke stopnje, ne bo držalo tudi zdaj rok križem. Ne bo pustilo, da se razruši ustanova, ki se je ob požrtvovalnem delu vsega učiteljstva tako razrastla.
TA TEDEN NAJ POSVETI VSAKDO AGITACIJI ZA »NAŠ ROD«. VSAK TO» VARIŠ IN TOVARIŠICA NAJ PRIPOMO* RE, DA SE NAKLADA ZVIŠA!
—mm Prva številka »Našega roda« je že v tisku in izide okoli 20. t. m.- — Zaradi do* ločitve naklade pričakujemo naročil čimprej. Prosimo cenj. poverjenike, da to upoštevajo.
Moramo se zavedati lastne moči in sile kot potrošniki. Zato moramo stremeti za tem, da to svojo moč še bolj okrepimo s tem, da se organiziramo v naših zadrugah. Kot potrošniki moramo posebno še dandanes v teh izredno težkih razmerah odklanjati vsako usluž-nost, ki je za nas odvišna in draga. Naše gou spodarsko stanje nam več ne dovoljuje, da hodimo še nadalje posamezni in neorganizirani na trg in da smo pri nakupu navezani na tujo in drago postrežbo. Ta najnovejši udarec, kateri nas je zadel z znižanjem naših prejemkov, nas mora predramiti, dati nam mora noVe pobude in novega razmaha za delo v našo iastno korist, za delo in organizacijo naše preskrbe na zadružni osnovi ter za krepitev in strnjenost v naših zadrugah. Ne pozabljajmo, da nam je zadruga edina rešiteljica.
Otto Glöckel
»Če bo gladoval učitelj fizično, Tedaj bo gladovala mladina duhovno!« »Wer Kindern die Paläste baut Reisst die Kerkermauern nieder.«
Po vojni je prevzela na Dunaju v roke vajeti socialna demokracija. Tedaj sta se pričeli • v Avstriji nova epoha in novo življenje: pomagati malemu človeku. Takrat je zgradila dunajska občina za 240.000 delavcev delavskih stanovanj, ki so bila tehnično in higiensko na višku in v tem času je bil Otto Glöckel župan dunajske občine in avstrijski minister prosve-te. »Stoletje otroka« se je pričelo. Na njegovo iniciativo so zidali dečje domove, odkupovali posestva plemenitašev, jih preurejali — vse z enim samim namenom, da bi bili otroci čim-bolje preskrbljeni. On je oživotvoril načrte Kerschenisteinerja, Grandija, Natropa, Fröb-
la, MoriteSšofijeve itd. Tákoj, ko je pičvzel résor ministrstva prosv^te, je otvoril oddelek ža šolsko reformó, Učiteljsko zbohijčo, Učiteljske iri roditeljske zajednice, oddelek za učiteljske počitniške tfcčŽje. eki&t>eriméritalrié šole itd. Glavrio rijégdvo delo je progtam zá obnovo šole, osnovna pravila ža reformo učiteljske izobrazbe, osnovna pravila zá tefotrho šole, certtralná pedagoška biblioteka in pedagoški institut mesta Diinkja. Svobodoljuben, gospod, a ile ediokrat, demokrat, a ne idijot in demagog!
Ko jé otvarjal sejo Učiteljske zbornice, je izvajal: »Za vedno jé rtliiiil čas političnega preganjanja učiteljstva, eilostranskega in ten-denciozriega pouka, improviziranega in birokratskega upravljartja rta področju našega Solstvá, Demokracija je stna okove in dala svobodo šoli!« — »Prosvetna uprava bo vedno na strani učiteljstva, kadár bo le-to zahtevalo življenjski eksistenčni minimum. Če bo gladoval učitelj fizično, bo gladovala mladina duhovrto.« — Za vse te velike besede in deia 50 ga poslali v koncentracijski tabor, iz katerega se ni vrnil več.
Ironija vseh ironij!
Otto Glockel se je rodil na Dunaju, kot sin učitelja. Učiteljsko šolo je dovršil v Dunajskem Novem mestu. Na periferiji takratnega Dunaja je dobil mesto. TakratrtemU dunajskemu županu pa je bilo njegovo gledanje na svet in življenje trn v peti. Bil je odpuščen. Odšel je iz Avstrije. Izobraževal se je in navezal stike s svetovnimi kapacitetami. Bil je tudi osebni znanec Mussolinija. Leta 1907. je bil izvoljen za poslanca mesta Dunaja. Minister je postal 1919. leta. Tri leta je ostal na tem mestu. Ves čas, do revolucije je bil obenem župan mesta Dunaja in predsednik dunajskega šolskega odbora. Njegovo telo so upepelili.
Učiteljska
tiskarna
—t Zemljevid Abesinije (Frey tag & Berndt, Wien) Merilo 1 :5 Mil. (Poleg karta Afrike) V barvah! Velikost 48/52 cm. Cena 11 Din.
—t Zemljevid Abesinije (V. Sazonov, Beograd) Merilo l:5.i25.000. (Poleg karta Afrike.) V barvah! Velikost 48/62 cm. Cena 10 Din.
Naročila sprejema Knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
SolsUi ramo
—r III. teden. V torek, dne 15 oktobra bo
predaval g. Kugler Mirko »O trgatvi«. Razpored: 1. Opis vinogradriih krajev, njih značilnosti in razlika od drugih pokrajin. — 2. Razne vrste trt, glavni deli trte, posoda, ki se rabi pri trgatvi. — 3. Opis trgatve in predhodnih del v trtju. — 4. Vino je dar zemlje za tistega, ki ga zna ceniti pravilno. II.—III.
V	petek, dne 18 oktobra bo predaval g. Tratar Marjan: »Moja pot na Lovčen«. Razpored: 1. Uvodna beseda in kratek opis poti iz Ljubljane do Kotora. — 2. Iz Kotora v Nje-gusi. — 3. Iz življenja vladike Rade — Petra Petroviča Njeguša (f 19. oktobra 1851). — 4. Naprej v Cetinje. — 5. Cetirtje v preteklosti in sedanjosti. — 6. Moj vzpon na Lovčen. — 7. Povratek. — Pripravite zemljevid Jugoslavije! II.—III.
V	kmetijskem radiu bo v nedeljo 13. oktobra ob 7.30 predaval g. inž. Wenko Boris: »Vzreja telet«.
Vzgoja stanovske zavesti, ki le za moralni niveau Stanu neprecenljive vrednosti, je mogoča le v stanovski organizaciji
FRAN IGLIČ
krojaški atelje za dame in gospode
LJU BLJANA Pražakova ulica IO
Stanovska totganistacija JUJU Iz društev:
Vabila
= JUU-SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC bo zborovalo v soboto, 12. oktobra ob 9. uri v Slovenjgradcu. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk poročila društvenih funkcionarjev in nadzornega odbora ter poročili o skupščinah.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo
zborovalo dne 5. oktobra t. 1. v Polju ob 10. uri v narodni šoli. — Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Tov. Podjavoršek referira: Sodobna vas. 3. Predlogi in nasveti. 4. Slučajnosti.	Odbor.
Vsak učitelj(ica)
je lahko član
Učiteljske tiskarnet
Mali oglasi
Muli oglati, ki stalijo t posredovalne in socialne nanese tkilHstva, t sata ttesed* 50 p*r. Najmanjši znesek Din 5--i
FR. P. ZAJEC
raj	izprašan optik
V.^^/ N^Jo	Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin*
in srebrnine. Ceniki brezplačno
ZAMENJAVA MESTA. Kateri učitelj (učiteljica) iz najbližje ljubljanske okolice bi zamenjal svoje učno mesto z učiteljem iz Zagorja ob Savi. Ponudbe na upravo lista.
Pristopajte kot zadružniki k
Splošne vesti
UČITELJSKI DOM VITEŠKEGA KRALJA
ALEKSANDRA L ZEDINITELJA.
Že v prejšnji štev. »Učiteljskega tovariša« je bilo javljeno, da je Učit. dom v Ljubljani zaprosil, da sme nositi ime po blagopokojnem kralju, — na to prošnjo je prejelo JUU na* slednji odgovor:
Pisarna	Beograd 2. X. 1935.
Njegovega Veličanstva kralja
JUGOSLOVENSKEMU UČITELJSKEMU UDRUŽENJU
BEOGRAD.
V zvezi z vašo vlogo št. 549 od 24. pr. meseca, pisarni Njegovega Veličanstva kralja je čast obvestiti vas. da se odobrava, da nosi Učiteljski dom v Ljubljani ime »UČITELJSKI DOM VITEŠKEGA KRALJA ALEKSANDRA I. UJEDINITELJA V LJUBLJANI«.
Istočasno je odobreno, da postane Njegovo veličanstvo kralj veliki dobrotvor fonda s prispevkom 5000 Din, o čemer je obveščena tudi uprava dvora radi izplačila vsote.
Po pooblastilu ministra dvora Načelnik Krstič s. r.
—	Spomenico glede uredbe o znižanju prejemkov državnih in Samoupravnih uslužbencev je bila poslana vsem trem kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade, obema slovenskima ministroma. Banu dravske banovine g. dr. Natlačenu, nadškofu dr. Rožmanu in knezoškofu dr. Tomažiču je bila predana spomenica osebno.
—	Učiteljski dom v Ljubljani. K poro* čilu o otvoritvi doma dodajamo, da so svojo odsotnost pismeno opravičili: zastopnik me* stne občine predsednikov nam. prof. Jarc, gospoda narodna poslanca dr. Riko Fuks in Rajko Turk ter predsednik Učit. zdrav, do* ma v Rogaški Slatini tov. Anton Gnus. Ve* liki dobrotniki pa so poleg že navedenih še Ciril Metodovo družba v Ljubljani, Učitelj* ska tiskarna v Ljubljani in Jugosl. učiteljsko udruženje — sekcija Ljubljana.
—	Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se začnejo v petek dne 8. novembra ob 8. uri dopoldne. — Prošnje za izpit naj kandidatje vlože čimprej uradnim potom. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala.	Izpitni odbor.
—	»Učiteljski dom« so otvorili in blagoslovili dne 29. septembra 1935 v Spodnji Šiški. Učiteljski dom je zavetišče za otroke podeželskih učiteljev, ki študirajo v Ljubljani srednje ali druge šole. Sedaj je v zavetišču okrog 40 dijakov. Kdaj bodo otvorili kmetje za svoje nadarjene in po višji izobrazbi hrepeneče otroke kmetske domove v Ljubljani? — To notico prinaša »Domoljub« št. 40, a mi bi dostavili le še opombo, da je učiteljstvo zbiralo prispevke za ta dom polnih 40 let.
—	Državnim upokojencem v vednost. Prijave za prejemanje doklad naj se predlože finančni direkciji v oktobrskem terminu po že
objavljenih dosedanjih navodilih. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
t IVAN LOBE
je bil gotovo najstarejši slovenski učitelj. 92 let življenja je prestal in 42 let je deloval kot učitelj v najrazličnejših krajih. Rodil se je v Hšnjah pri Žužemberku. Bil je samouk. Prvo službeno mesto je nastopil 1861 v Ambrosu, potem je odšel v Poljane pri Novem mestu, 1878 pa je bil prestavljen v Krko, kjer je šol* nikoval do 1903. leta — do upokojitve. Bil je izboren Sadjar, vnet javni kulturni delavec, čebelar in pevovodja. Ker si je za Krko, kakor tudi za Dolenjsko sploh, pridobil velikih zaslug, ga je krška občina izvolila za častnega člana. Bil je odlikovan tudi z redom Sv. Save.
Vkljub častitljivi starosti je vzgojil 11 člansko družino. Zadnje dni je preživel na svojem domu v vasi Vidmu. — Bil je učitelj, živa zgodovina slovenskega šolstva, požrtvovalnost in potrpežljivost, zato mu bo tako med učitelj stvom, kakor tudi med ljudstvom, s katerim je oral ledino slovenske kulture in vzgoje, ohranjen trajen spomin.
Učiteljski pravnih?
—§ Vprašanje tovarišice V. v vasi blizu Maribora v pogledu pravice do stanarine.
Odgovor. V 8. štev. UČ. Tov. z dne 19. 9. t. L na strani 3 »Uč. pravnik« smo navedli besedilo § 30. fin. zakona 1933/34, ki velja tudi za Vaš primer.
Maša gospodarska organizacija
—g Učiteljskemu domu v Ljubljani sta
darovala tov. Anton Gnus v Dolu pri Hrast* niku in tov. Alojzij Kecelj v Ljubljani po 100 Din. Tov. Julij Mayer iz Doba pošilja redno vsak mesec po 10 Din. Poslednjemu prispevku je dodal: Podpirajmo lastrte sta* novske gospodarske ustanove!
¿maMM
■muh
■ \ Avgust Agnola [ ¡¡¡

p
LJUBLJANA
TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal ia iip. Kompletne opreme z* re-starracije, hotela, gostilne, kavarne in bare ter ta splošno gospodinjstvo. Lakftmsril predmeti.
»■»»»■■■■■•■■•«■■■•«•UliMII
S = ■
■ :

Po tovarniških cenah Vam nudi v krasni izbiri TOVARNIŠKA ■■■■■■■■■■■■■■i
— JOSIP KUNC & Comp.,
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 32
vsakovrstne pletenine (bluze, puloverje, zemperje, obleke, perilo itd.) za dafne in gospode, modne rute, iale, kravate, iportne čepice, damske klobuke, nogavice itd.
UČITELJSKI TISKARNI
Stenski zemljevid
kraljevine Jugoslavije
. ............Ml	II	'	.............'--------
(Dr. A. Pranovic-Gavazzi) — Fizična karta z razdelbo na banovine —
• - ■ ......... ...
III. izdajo priredil prof. Ivo Juras — Merilo 1 : 600.000 — Velikost 128/152 cm — Cena nalepljenemu zemljevidu na platnu in palicah 320 Din
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
registrovane zadruge ± omejeno zavezo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
Solidna moderna izdelava ter brezhibno, strokovno dovršeno delo