flcmteteč
Movofok*?
glasilo delavskega sveta
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1960
Letnik I.
Št. 2
Oktober
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik:
Miran Simič
Naslov uredništva:
. Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71
\
Naslovna slika t panorama tovarne (linorez)
Tisk naslovne strani in veiava:
Valvazorjeva tiskarna Vldem-Krško
Naklada:
700 Izvodov
i
VSEBINA:
Iz zasedanj delavskega svefa in upravnega odbora
Kako dela obratni delavski svet v Metliki
Vloga organizacije ZK v podjetju
Kako razpravljamo
Potrudimo se Z2 3 milijarde
Sindikalna podružnica uresničuje sprejete naloge
Varno delo — pogoji za višjo produktivnost
Zagrebški velesejem
Praznovali smo
Bili smo v Dornbirnu
Naši odbojkarji tudi tokrat uspešni
Personalne vesti
Malo zabave
IZ Z AS-D ANJ DZ'LAVSK-iGA 3VDTA IN UPRVVN^GA D3CEA
Pred 3- zaseJanjem DS je imel UO dva seji. Na njih je obravnaval stvari, ki sedijo v njegovo pristojnost in odločanje ter izdelal redloge, ki jih je dal v obravnavo in končno reditev d e1avske mu svetu.
Vsi vemo, da je pri nas pereč robiem pomanjkanje stanovanj kljub temu, da imam. strog kriterij pri dodeljevanju. Prednost imata zakonca, ki sta oba zaposlena v podjetju, up o teva na se tudi dolžina za.c sle m. sti in stanje stanovanja, v katerem sta sedaj. Potrebno je mnogo dobre volje in celo iznajdljivosti pri rečevanju najnujnejših primerov. Tako je upravni odbor že redil prošnje Antona Jeveka, Staneta Hudoklina in Ivana Jak..eta. Nato bodo na vrsti Berus in Minka vigelj.
Na upravnem odboru so razpravljali tudi o brezplačnih prevozih in sprejeli so sklep, da se tovarni ki avtomobil lahko brezplačno koristi sam. za revoz delavca, ki se ponesreči pri delu in za prevoz porodnice v bolni nico ali iz nje; za vse ostale prevoze pa je treba plačati 50 din za kilometar.
Sklenjeno jo bilo tudi, da se odklonij * vse pročnje delavcev za spremembe delovnega časa zaradi vožnjo z vlak.m. Ob sprejemu v službo je bilo vsem jasne povedano, kakšni delovni čas imamo in vsaka taka sprememba bi ie krčila red in delovno disci.lino v podjetju.
Kakor vedne je UO tudi sedaj re.eval razna drobna vpra-anja, ki sodijo v. njegovo pristojnost, n.pr. pročnjs za denarno pomoč itd.
Plan za prihodnje leto
Delavski svet je s rejel predlog preizvednjega plana za naslednje lete, ki ga je izdelal upravni -dber. Proizvesti bo treba: loo.ooo m2 mikanih, 5oo.ooo m2 česanih in 2oo.ooo n2 pol-česanih tkanin, 45o ton česane preje in 23c ton mikane pr'je.
Bruto .rodul.t pa bo značal 3*436,600.000 dih.ar.jev.
Pomoč komuni
ObLC Novo mesto je pri Investicijski ban, i zaprosil za posojilo, ker potrebuje sredstva za razna komunalna dela* Banka pa sredstev ni imela n;, razpolago, zato je privolila v s.r stitsv predplačila 50 milijonov dinarjev, ki je nastale zato, ker nam je banka podaljšala odplačevanje anuitet iz treh na est let. Sprostitev smo dosegli pod ogojom, da damo iz teh sredstev posojilo občini. C tem je razpravljal že UC in predlagal delavskemu svetu, da se ta sredstva razdale takole:	6 milijonov din posodimo občini
za ureditev kanalizacije in motela na Otočcu. 9 milijonov din pa namensko za Industrijo p rila; 15 milijonov din nakažemo v sklad
združenih sredstev tel stilna industrije LRS, kjer Lemo kasneje najeli posojilo za jušlini stroj; 2C milijonov din pa občini za soudeležbo pri gradnji nove ambulante v Bršljinu.
Delavski svat je predlog v celoti sprejel in pooblastil upravni dbor, da določi rok vrnitve ter zaključi pogodbe.
Gradili bom, skladišče
Zaradi podaljšanja odplačevanja anuitet pa bo v drugem polletju na razpolago Se 52 milijonov dinarjev. Ta sredstva so sklenili vložiti v nova osnovna sredstva. V neposredni proizvodnji potrebujemo križno navijalni stroj in strižni stroj. Za nove statve in dva računska stroja pa bo treba 6 milijonov udeležbe pri posojilu. Proizvodnja se nenehne povečuje, prostorov pa je prav toliko, kot sme jih imeli tak 3. at, ko smo ustvarili le 800 milijonov dinarjev bruto £ redukta. To narekuje gradnjo skladišč. Na zasedanju D3 so sprejeli tudi predlog upravnega cdb.-ia, da zgradim:-, na sedanji e onemi ji večjo halo, v velikosti 25oo m2 iz cenenih montažnih gradbenih elementov.
Metlika bo dobila n: vo pečamo
Prav tako je bil sprejet sklep, da prispevamo metliški občini 3 milijone dinarjev za gradnjo nove pekarne. Sedanja je •namreč premajhna in zato ostanejo me tlieani cesto or e z kruha.
Med njimi pa sc tuli na'i delavci, saj jih ?,z v Metliki zaposlenih nad 2oo.
Sprejeti so bili '.0 sklec i, da se sindikalni podružnici ■.brata I. povrnejo strelki za počitniški dom in stroški proslave ob 10-obletnici. Govorili so tudi o izboljšanju kvalitete in o podobnih stvareh.
Bral j in-industri ,i ski center
Na posvetovanju r.-đstavnikov RIS, CLC, ObLO, "Kremena;’ "Iskre" iz Kranja in urbanistične komisije ter našega podjetja je bilo sklenjeno, da se dc v Br.ljinu zgradil večji inaustiijsi i co„.T Lokacija je že določena in izdelan je tuui colo o ni zazidalni Za nas je zanimive predvsem to, da je predvidena skupna kotlarna za ta predel in da se je že- določena lega ambulante spremenila. Garderobe in kopalnice bomo zato gradili poleg nove hale in n-ambulanti, kot je biro prvotno določeno.
Na zadnjem zasedanju je UO sklenil^ da se mera v vsaki na: i stanovanjski stavbi konstituirati hi ni svet, ki bi upravljal stavbo, del najemnine pa odvajal upravi. Določeni so bili hišniki, ki bodo za to odgovorni in dva tovarša za pobiranje najemnine*
E. Š.
KAKO DELA OBRATNI DS V METLIKI
V	metliškem obratu so letos 14. maja izvolili svoj 15-članski obratni delavski svet. Doslej se je že dvakrat sestal in reševal pomembna vprašanja, ki zadevajo predvsem obrat v Metliki.Že
iz dosedanjega dela obratnega delavskega sveta je razvidno, da se zaveda pomena in odgovornosti, ki jo predenj postavlja delavsko samoupravljanje. Na dosedanjih sejah - prva je bila 7.junija, druga pa 16. septembra - so se pomenili predvsem o proizvodnji, uresničevanju plana in drugih zadevah. S pomembnimi vprašanji, ki so jih obravnavali, vas bomo seznanili v naslednjih vrsticah.
Vozli in druge napake
V	metliškem obratu se precej ukvarjajo s kakovostjo proizvodnje. Zaradi malomarnosti posameznikov pri delu pride često do grobih napak. Najpogostejše so: nepravilni, veliki vozli in dubliranje pod čistilcem. Ker se v Metliki močno prizadevajo odstraniti čim več napak, so sklenili organizirati skupen ogled obrata I. v Novem mestu. Prav tako so sprejeli sklep, da se zaostri kontrola kakovosti preje. Pripravili pa bodo tudi nekaj potrebnih tečajev.
Nadure
Obratovodja je pojasnil, da je bilo precej negodovanja zaradi neplačanih nadur, ki so jih delavci opravili brez privoljenja oziroma naloga obratovodje. Opozorili so vse, da v prihodnje ne bodo plačali nobene nadure, za katero ne bo izdan nalog.
8 ur za gradnjo športnih objektov
Podjetje je prejelo prošnjo za pomoč pri gradnji telesno vzgojnih objektov v Metliki. Sklenili so, da bodo eno nedeljo nadurno delali in nakazali ves zaslužek za gradnjo omenjenih objektov.
Gasilska četa
Ko so potrdili pravilnik požarno varnostne službe, so hkrati sprejeli sklep, da se ustanovi gasilska četa (3o ljudi) in postavi sirena. Poveljniku gasilske čete naj bi se odobril honorar 4.000 dinarjev. Delavskemu svetu pa so sklenili predlagati, da bi zgradili orodjarno, skladišča za gorivo in bunkarje za odpadke.
Izvolili, go 5 komi si j t
1)	komisija za higijensko tehnično zaščito;
2)	komisijo za norme;
3/i komisijo za delovna razmerja;
4,) k o n i s i jo za požarno v ar n o s t;
5) disciplinsko komisijo,
Plan _ za__ pri ho dn	to
Za prihodnje leto so planirali 45c ton česane volnene preje, Predvidevajo pa, da bodo izdelovali nekoliko višje številke. Razpravljali so še o nabavi vreten za điiblirni stroj in o slabi iztiri surovin in česonca, kar često ovira proizvodnjo.
Zopet_kakovost
Na koncu so zopet razpravljali o kakovosti proizvodnje.
Da bi odpravili napake, ki nastajajo v obratu, so ponovno sklicali sestanke z mojstri, kontrolen kam:, in manipulanti. Zaostrili pa so tudi kontrolo. Delavke, ki so nepoboljšljive, zlasti dublirke, bodo morale zapustiti delavna mesta, Predlagali so tudi, naj bi se uvedi nagrade za delavke, ki bi odkrile napake prejšnje faze dela. Kontrol orke namreč ne morejo pregledati notranjosti navitka, delavke pa z malo pazljivosti lahko pomagajo odkriti napake drugih*
K.Š.
V centralnem tekstilnem institutu v Pranciji sc preizkušali napetosti niti pri škrobijenju in dobili sledeče rezultate. Poizkusi so se vršili z osnovami, katerih preje so imele različne zasuke ( za osnovo, pelosnovo in votek) in bile različnih številk (16 - 42),
Vsako skupino osnov so škrobili pod različnimi obremenitvami. Obremenili so z 5 - 7 ali 2c - 3o ali 3o - loo grami posamezno nit. Pri večkratnih poizkusih so ugotovili, da s povečanjem obremenitve nastajajo izgube potencialnega natega. Ta potencialni nateg niti pa je nujno potreben pri tkanju. Nit obremenjena z 3o grami, izgubi 2o - 3o odstotkov potencialnega natega. Če pa se jo obremeni z 8o - loo grami, je izguba potencialnega natega nad So odstotna,,
Ugotovili so tudi, da se s povečanjem obremenitve niti pri škrobijenju spreminja struktura preseka niti./Povečano periferij sko nabiranje škrobne mase/.
Po rezultatih teh poizkusov naj bi bila največja napetost pri škrobljenju 2o~25 gramov na n-1! Ta meja napetosti se naj ne prekorači.
VLOGA ORGANIZACIJE ZVEZE KGKOI7I3TOV V PODJETJU.
Da bi v nekaj vrstah, razčlenili delo osnovne organizacija Zveze komunistov se moramo najprej ustaviti pri nekaterih podrobnostih, s katerimi se je organizacija srečala pri svojem delu.
Prva naloga partijske organizacije je bila odstraniti slabe navade in običaje mladih delavcev in jih vzgojiti v odgovorne socialistične ljudi, dobre proizvajalce, in upravljalce. hi bilo lahko prevzeti takšen objekt in s nepriučeno delovno silo spoprijeti se s proizvodnim pianom in vso problematiko proizvodnje, Za uspešno reševanje vseh problemov se moramo že takoj v začetku zahvaliti vodilnemu osebju, ki nam je vedno z razumevanjem priskočilo na pomoč.
Partijska organizacija je v tesnem sodelovanju s sindikalno organizacijo glavni nosilec vsega političnega in kulturno zabavnega življenja. Se zlasti aktivno pa sodeluje pri vzgcj delavcev za organe delavskega samoupravljanja. V pripravah za izbiro kandidatov tako za osrednji, kot obratni delavski svet, je partijska organizacija na svojih sestankih analizirala vsa-kega posameznega člana in potem z razčiščenim predlogom prišla pred kolektiv.
Slani ZK so neposredno zainteresirani za proizvodni proces. Izpolnjevanje piana, kakovost izdelkov, disciplina, skrb za človeka in drugo je težišče dela, ne samo političnih organizacij, temveč vsega kolektiva. -■& posebno pozornost pa zaslužijo komunisti, ki so na odgovornih in vodilnih mestih v podjetju. Le-ti morajo skrbe ki. da s? vsi zastoji v proizvodnji čimpreje odstranjeni.
IIa drugi strani pa obstoja manjši krog članov, ki se ne zanimajo dovolj za vse porajajoče se probleme. To so ljudje, ki ne čutijo, da so za svoje delo odgovorni družbi. ZavcUjo tega sao člani Zveze komunistov dolžni na vse načine in p?ck vseh organizacij skrbeti za razvijanje socialistjčre morale in zavestnih političnih sil v podjetju. Še posebno pa moramo skr -beti za razvijanje takih odnosov med nase mladino, katera na vseh področjih čedalje bolj sodeluje v naporih za čimprejšnjo izgradnjo soeializrna. Glavno, kar mo ramo r . zume ti je de j st vc, da je ideološko delo in vzgoja naših članov kolektiva predpogoj za uspe ono reševanje vseh ostalih nalog.	j
-•	V •
Josip Došen
i:-'-.; O RAZPRAVLJAMO ?
Bistvo vsa!, a rasprave je izmenjava mnenj pri reševanju določenih vprašanj. Uspeh pa zavisi od pravilnega poteka razprave. Namen razprave ni le dojemanje, tolmačenje in presojanje mnenj sogovornikov, temveč ustvarjenje skupnega mišljenja, ki naj predstavlja povzetek vsega tistega, kar so izjavili posamezniki. Z razpravo skušamo doseči pri posamezniku razmišljanje in izkristaliziranje lastnih gledišč, ki naj jih posameznik tudi izrazi.
Nosilci razprave so udeleženci razprave, ki zavzemajo vsak svoj položaj in skušajo uveljaviti svoje gledišče in težnje, hkrati z njimi pa zbujati nove ideje ter bogatiti mnenje ostalih. lQgoj za smotrnost in pravilnost razprave pa je, da udeleženci po-znaj o vsebino obravnavanega predmeta. Nezadostno poznavanje predmeta hamreč povzroča nezanimanje in brezplodno razpravljanje. Namen razi -prava ni le v re evanju postavljenih vprašanj, ampak tudi v spre je-■—rju kolektivne obveznosti za izvedbo sprejetih sklepov.
Da je mi.ljenje, ki se pri razpravljanju pojavlja v ude-ksžsncu pravilno, mora biti usmerjeno na določen predmet ali problem, ki se ga moramo predstavljati tak nega, kakršen dejansko je. Te-U£ljiti mora na izJ u -nj ah, družbeni praksi in družbenem delu. Za-'p.di. lega mora biti mi ljenje posameznikov pri sejah objektivno,
- ompleksno in dinamične. Ker pa mišljenje posameznikov ni vedno dialektično, bomo sku .ali upozoriti na nekatere glavne napake, se kaj rad: pojavljajo pri razpravah organov upravljanja.
Marsikdo lahko zaradi različnih sugestij nekritično pov-2<5ma in sprejema tuja mnanja ter s tem neposredno zavaja druge Udeležence na napačne zaključke. To se kaže v tem, da se nekateri kr'i razpravi naslanjajo na mnenje večine ali se sklicujejo na neko tradicijo, ki nosi v sebi večkrat konservativk st, na avtoriteto
osebn. sti in podobno. Naravne je sicer, da imaj*' tradicije in izku nje neko določeno vredn. st, vendar le-te ne smejo gledati r.-iruf temveč razvojno. Treba jih je medsebojno povezati in st.vijati v :ncse z obstoječim družbenim stanjem. Nekateri Jopesto popolnoma •'^Manično in nekritično sprejemaj« tuje izkušnja kar kaže na lenobo ^ djsnja, ki noče razumeti in objektivno ter kritično presoditi 12j avljenih tujih mnenj temveč jih enostavno povzema.
V razpravi se lahko večkrat pojavljajo pri udeležencih činitelji, ki povzročajo neobjektivnost mi ljenja. Med prve tal';e činitelje lahko pri te varno nepazljivost pri razpravi, njeno hotečno spremljanje, kar povzroča, da zato udeleženec ne mere raz - -kravljati ali pa razpravo napačno razume. Iri udeležencih se lahko Večkrat ustvarja neobjektivnost zaredi slabega izražanja ali zaradi
r*a:,auno upora Dl j snih besed. Tako lahko nekaterim besedam dajemo prevelik ali premajhen pomen. Vzroki za taka stanja so posledico v re majhni poglobi jen:, sti lastnega mi ljenja, v neobjektivnem in nekritičnem opazovanju danih pojavov. Jezik nr ra 'redstavljati iz-iaZ našega mi ljenja, ne-e misli pa vsebine jzikovnih elementov in zrazov! Prav tako povzročajo v marsikaterem udeležencu ne obje.1 tiv-različne lastnosti posameznikov, ki so največkrat zunanjega ora-—oia (priljubljenost ali nepriljubljenost). Tako često kritiziraj*
; z č različne j še motive posameznikov ali celo njih osebnost, namesto d-ritizirali izjavljene argumente. To vedno povzroča pevdarjanje :£r osebnega mnenja in večkrat onemogoča stvarno in Lolektivric e vanj e obravnavanih zadev. Omenjeni činitelji ki najpogosteje oast pajo pri razpravi večkrat povzročajo, da postanejo raz rave a°Igotrajne, nekritične in neobjektivne.
-oneni cilj razprave je zaključevanje. To pomeni razume-" rije predmetnih odnosov, izraženih z mnenji, s pomočjo nekih zna-posameznih ali skupinskih odnosov, ki so podani z nekimi sod-Jrpnii<- Pravilni zaključi i pomenijo torej razumevanje odnosov dveh 4-'-i več izraženih sodb o problemih ali njihovih značilnostih, na ediagi katerih se odlikujejo nove sodbe in n va gladi.ča. Razni na-iri in metode zaključevanja pa morajo biti medsebojno smiselno pc-gZini ter jih je treba uporabljati vsakega ne ^ravem mestu in to biede na obstoječa stanja, ki se _ri razpravi pojavljajo, kakor tudi d-tede rrazličnosti problemov, ki jih obravnavamo. Tri razpravi in 2*->ljuče vanju s moramo truditi, da vsa vprašanja, in zadeve medse bo jn povezuj emo in dopolnjujemo ter iččemo v njih zlasti tiste vzroke, Sarv.di katerih so ti nastali, kajti le tako bom lahko pri'šli do .pravilnih, točnih in resničnih zaključi v.
M. S.
x C TRUDINC Sl ZA 3 i "II LIJ ARH !
Se l.ratki trije meseci nas ločijo od novega leta. čimbolj bliža konec leta, tembolj žive so razprave: koliko smo naredili, ^oli!.0 e moramo in kak'ne so možnosti za dosego letošnjega plana.
‘j tam je govora povsod. Na sejah upravnega odbora in delavskega sve-fca> na sestankih sindikalne .cdružnice in drugod. Vsi smo močno za-inharesirani, da dosežemo leto nji cilj - 3 milijarde dinarjev bruto rc> u ta!
Zatorej ne bo odveč, če danes razčlenimo podatke o proizvodnji za prvih, osem mesecev. Operativni plan tekočih metrov če-w’illžh in milanih tkanin je značal do konca avgusta 26o.339 metrov.
Proizvedli srao 271.332 metrov. Do lonca leta moramo po planu izdelati "e 128.663 metrov tkanin, če hočemo doseči letni plan, 1,1
tkanin. Povprečno smo v ton mesecih dese :li
-dvideva 4oo.ooo metrov :JJ--.n s lo4 odstotki.
Oesanih tkanin je bilo za prvih osem mesecev planiranih 134.725 mestov. Proizvedeno je 145.235 metrov. Povprečno doseganje Plana pa znala I08 odstotkov.
Mikanih tkanin je bilo planiranih 125.614 metrov, proizvedenih je 125.097 metrov ali povprečno doseganje plana 99 odstotno. Vsa proizvodnja mikanih in česanih tkanin je bila po kakovosti rez-'J~' lj - na takole: prva 91,08 fo, druga 5,33 % in trstja kvaliteta
V tkalnici temelji operativni plan na tisočih votl in Za •' a leto je predvideno 750.00C votkov. Do konca avgusta bi mora i izdelati 488.134 votkov, vendar sne izdelali 549.393 votkov in tako kre segli plan za 12 fo.
Predilnica'mikane ...reje mora letos proizvesti 230.61 C,- kg ■ i1 je. Do konca avgusta je proizvedla 199.511 kg, plani ranih ra je °i!o le 152.814,ž kg, kar pomeni, da je treba do konca leta izdelati 5 3C.439,- kg mikane preje.
Predilnica česane preje ima operativni .plan za letos >’r0.cCC, kg preje. Do konca avgusta je proizvedla 369.016,- kg.
preostale tiri mesece pa ji ostane če 170.904,- kg česane preje. Kljub temu, da nara 6tevilke o doseganju prcizvodnjega ■elana v odstotkih kažejo se kar lepe rezultate, jih bomo morali se ii‘LoC-j preseči, če bomo hoteli doseči 3 milijarde bruto produkta.
-■a sklop je bil sprejet na občnem zboru sindikaine podružnice, jasneje ga je premleval tudi delavski svet, na zadnjem zasedanju p°- je o tem sprejel tudi sklep. Predvideni načrt bomo uresničili
a sku .ni mi napori vsega kolektiva in o orim/pr j nje lucntnžo novih ' r -rojev. Pot do uresničitve je trda. Izgleda pa takole:
Do konca avgusta smo realizirali 1,881.225.000 Din,
''kr pomeni, da moramo v naslednjih mesecih napraviti blaga, preje ■’-k uslug de za 1,118.775.000 Din ali mesečno za 279 milijonov di-■■rjavi Doslej zna" a povprečna mesečna realizacija 2.35 mili j nav Riharjev: to se pravi, da primanjkuje do mesečnega povpročka j^9 milijonov dinarjev. Ta vsota naj bi se predvidoma delila ta-i°lS" J.52 milijonov dinarjev realizacije blaga, 117 milijonov ^alj zacije preje in 10 milijonov dinarjev raznih uslug.
Zaradi povprečne realizacije blaga v teh osmih mesecih,
‘ji je znašala le 99 milijonov dinarjev, bo treba v zadnjih m?. ..tih izdelati precej več blaga. To nam kažejo tudi naslednje primerjave:
proizvodnja v zadnjih čtirih mašečih minulega lota je znažala 113 milijonov dinarjev. Ti podatki pa ne zajemajo novih statev, lca polsni , da je razlika 39 milijen .v ali vsak preostali mesec le okoli 11.C00 metrov več izdelanega 'blaga . lanska povprečna proizvodnja jo zna ala 29.000 metrov, leto nja - do konca avgusta - pa 34.COO metrov blaga. Take je bilo do konca avgusta letos vsak mesec proizvedeno po 5.OtC metrov blaga več, kot minulo leto. To se pravi, da mi ramo v preostalih mesecih vsak mesec izdelati za 6.GGC metrov blaga več, kar pomeni, da mora vsak mesec je t do sedem novih statev začeti z obratovanjem.
Trenutn je v proizvodnji že devet novih tkalskih strojev. Nekateri obratujejo samo v eni izmeni, ker le nimam, dovolj novih priučenih tkalcev. V prihodnjem mesecu dobimo redvidoma le 11 novih strojev. Nas cilj bomo dosegli le z njihovo take j onj: montažo in skrbnim gospodarjenjem. Seveda ya moramo pri vsem tem paziti, da ne pride do motenj, ki bi povzročile morebitne zastoje v roizvodnji.
Jerneja Pampa
SINDIKALNA PODRUŽNIC'A URLSNIGUJJ SPBCJ.CTL NALOGI
Na letnem občnem zboru nase sindikalne podružnice marca retos, je bil sprejet program dela za tekoče leto. Obsežni program je dal novemu upravnemu odboru določene naloge, ki naj bi jih'uresničili 's letos. Na 5. redni seji upravnega odbora sindikalne podružnice, ki je bila 15. septembra, smo ugotovili, da dane naloge v glavrum uresničujemo. Nekaj smo že naredili, kar pa se nismo, je 11 ala dolžnost, da naredimo v zimski dobi, ko bomo imeli več časa možnosti.
Ina glavnih na ih nalog je pomoč pri delu mladinske organizacije , ki je pri nas precej '.tevilena. Tri pregledu smo ugotovili , da je bilo doslej na tem področju premalo narejenega. Novo izvoljeni odbor mladinske organizacije je v začeti u pokazal dovolj v°rje do dela in dosegel zadovoljive uspehe, toda njegova dejavnost j* žal kmalu usahnila. Trenutne je organizacija brez predsednika.
^a-a nalog, je, da ^omagam-.. čimprej izvoliti novega, ki bo znal mladino voditi in dohiteti zamujeno v zimski dobi.
Vsi vemo, da zavisi uspe"no dele od volje do dela in de-narnih sredstev, "e se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da volje do pri na"ih članih ni manjkale. Slabše pa je bilo z denarnimi sredstvi, čeprav je delavski svat odobril sindikalni podružnici notacijo 500.GOO dinarjev. Bili smo pred začetkom do; ustničke sezone,
iz, prijav pa je razvidno, da ne 'bo moč zadovoljiti vseh želja.
Da sme vsaj za sixo zadostili potrebam, smo postavili v Novem gradu šotore, sobe pa napolnili z dodatnimi posteljami. Ker te opreme ni bilo dovolj, smo j c morali 'Je nabaviti in na ta način nepredvideno izprazniti blagajno. Tako je za vse drugo ostalo le malo.
Prod kratkim se je zadeva obrnila na bolje. Delavski svet je namreč sklenil, da bomo dobili še dotatna denarna sredstva v višini nabavljene opreme za počitniški dom.
V	okviru sindikalne podružnice deluje Še več sekcij, ki jim finančne pomaga tudi podružnica, S sprejetim finančnim planom so bila predvidena precejanja sredstva za delovanje sekcij, vendar je videti, da jih ne bo moč v celoti dodeliti. Da pa bodo sekcije zaživele, je odbor na seji sklenil, da damo dotacije PGD
š VCT.ŽuS 50.000 dinarjev, kegljaškemu krožku 40.000 dinarjev, strelski družini 40.000 dinarjev, blagajni vzajemne pomoči 30.000 dinarjev in mladinski organizaciji 30.000 dinarjev. Upamo, da oo tem sekcijam, uspelo dodeljena sredstva pravilno uporabiti in poživeti delo ter tako dostojno zastopati kolektiv podjetja.
V	našem kolektivu zaposleni delavci so predvsem iz bližnjo okolice. Zaradi tega je delo sindikalne podružnice otež~ Točeno. Večina zaposlenih po dolu v podjetju hiti domov, kjer opravlja razna -dela; predvsem pomaga starcem pa tudi drugim pri raznih kmetijskih in drugih opravilih. Zaradi toga v poletnem času težko pridobimo člane za kakršno koli dele. Tega se ja upravni odbor zavedal, zato ni pripravil preobširnega programa za poletn mesece. Sedaj,ko prihajamo v zimsko sezono in na domovih, ni več toliko dela, da je upravni odbor na 5. seji predvidel nekoliko obširne jš:.i program. Ta zajema:
1)	Tečaj za novo sprejete delavce.
V	zadnjem času sme sprejeli v delovno razmerje precej novih delavcev in delavk. Večina teh je sedaj prvič zaposlena v industriji, zato nimajo osnovnega znanja o delo v podjetju in
re -oznaj o raznih pravilnikov podjetja. Da bi se čimprej vživeli v novo okolje, bomo zanje priredili kratek tečaj, ker menimo, da bodo t ko preje Ivristili podjetju in prav take Let drugi prispevali svoje naiore za čim večj' proizvodnjo.
2)	Kuharski tečaj.
V	podjetju prevladuje zenska delovna sila, ki si večinoma pripravlja hrano doma. S tečajem želimo našim delavkam pomagati pri pripravljanju hrane in jim dati nekaj osnovnega znanja iz gospodinjstva. Zanimanja je precej, kar laže, da se bodoče in sedanje gospodinje zavedajo ljudskega pregovora, ki pravi: "Lepo je biti tam doma, kjer žena dobro kuhat * zna! " Stroški tečaja bodo precejšnji, zato bo del sredstev prispeval tudi sindikat.
j) Razna pre davan j a■
a)	Družbeno samoup:. ?? vi jan je ,
b)	Zakon o socialnem zavarovanju,
c)	Predavanja iz zdravstva,
d)	Predavanje o osebnih, dohodkih.
S temi predavanji želimo poživiti delo, ki je bilo pred leti že us'pesno, vendar je kasneje usahnilo. Prepričani smo, da bodo naši člani predavanja z veseljem obiskovali, saj bodo imeli od njih samo korist.
V,M.
VARIT C DRLO - POGCJ ZA VIŠJO PRODUKTIVNOST !
Teden od 16. do 23. oktobra je po vsej Jugoslaviji posvečen varnosti pri delu. Zato je prav, da ob tej priložnosti seznanimo kolektiv s pomenom in delom higijensko tehničnega varstva pri delu. Gospodarske organizacije so zaradi vedno večje skrbi socialistične družbe za delovnega človeka dolžne organizirati službo higijenske tehničnega varstva povsod tar. kjer je fo potrebno. Tako je bila tudi v našem podjetju že v začetku delavskega samoupravijanja izvoljena posebna komisija pri delavskem cvetu, ki je imela nalogo skrbeti za higijensko tehnično varstvo ri delu. ICer se je podjetje iz leta v lito vse bolj krt ilo taku po številu zaposlenih kot količinski proizvodnji, se je pokazala potreba po zaposlitvi varnostnega tehnika. Tako smo leta 1957 zaposlili varnostnega tehnika, ki pa je v začetku opravljal Če nekatera druga dela.
Z dograditvijo novega obrata česane preje v Metliki smo v ;odjatju zaposlili skupno nad 700 delavcev. Zaradi tega je bil minulo leto varnostni tehnik razrešen ostalih dolžnosti in je prevzel izredne skrb za izboljšanje in ureditev higijensko tehnične zaščite pri delu.
Na žalost pa sc še ljudje, ki menijo, da je skrb za varnost pri delu nujno zlo in da bi podjetje tudi brez nje lahko izpolnjevalo svoje obveznosti do družbe. Zato naj seznanimo kolektiv s šem, kaj je pravzaprav naloga in dolžnost varnostne službe v podjetju.
Poglavitna naloga te službe je skrb za tak ne delovne pogoje, ki bodo delavcu omogočali nemoteno in varno delo. Od tega zavisi število nesreč in raznih poklicnih obolenj, ki terjajo precej bolezenskih izostankov in močno vplivajo na razpoloženje 'delovnega človeka. Hkrati pa je to še precej pomemben činitelj za povečanje produktivnosti in izboljšanje živi .jenske ravni delovnega človeka.
Raj emanirao še nekaj konkretnih nalog varnostne službe, Skrbe tj. mera, da sc vsi stroji zavarovani tako „ da ne morejo povzročiti nesreče. V vseh obratih, sanitarnih napravah in na dvorišču morata vladati red in čistoča. Vsa delovna mesta morajo biti pravilno razsvetljena. Na voljo morajo biti zaščitna sredstva za vsa delovna mesta, kjer so ta potrebna. V vseh oddelkih je treba skrbeti za pravilno zračenje in ogrevanje. Delovno oredj mora biti pravilno vzdrževano. Delavci morajo biti preskrbljeni z zdravo pitne vodo. Raziskovati je treba izvore in vzroke nesreč nih slučajev in skrbeti za prvo pomoč ponesrečenca ali obolelega delavca. Kakor tudi za prevez k zdravniku ali v bolnišnico, če je ta potreben. Delavce mora varnostna služba nenehno opozarjati na varnost in jih seznanjati z nevarnostjo njihovega dela. Skrbeti mora za dobro organizacijo požarno varnostne službe v podjetju. S pravili higijensko tehničnega varstva pa mora biti seznanjen tudi vodilni kader v podjetju.
To so le glavne naloge varnostne službe. Seveda je že ■-rečej stvari, ki spadajo v to področje, vendar jih tu ne bi posebej omenjali. Se pogledamo kaj smo na tem področju že naredili, vidimo, da so stroji in strojni deli v vseh obratih zavarovani tako, da je danes le težko najti stroj, ki ne bi bil ustrezno zavaroval-.. V vseh obratih in na dvorišču sme. uredili novo flou-resceneno razsvetljavo, ki je močno izboljšala vidljivost in zmanjšala napor za oči. Vsak delaved je dobil garderobno omaro.
Ra vseh delovnih mestih, kjer je to potrebno, so bila dana na voljo osebna zaščitna sredstva. Red in čistoča v obratih sta se sicer izboljšala, vendar bomo morali prav tu še veliko narediti, da bomo uresničili naloge varnostne službe, Na vseh nevarnih delovnih mestih delovce stalno opozarjamo na varnosi. Organizirali smo požarno varnoot.no službo, ki razpolaga z vsemi sredstvi za ga enje požarov in je sposobna pogasiti vsak požar. Uredili smo prostor za prvo pomoč in ga tudi pri...srn c onrami l.i . Delavcem pa smo preskrbeli dobro in cenene prehrano.
Vse to je samo bežen pregled uspehov, ki smo jih na področju varnosti pri delu že dosegli. Poleg tega pa je še vrsta problemov, ki jih bone morali še re iti. Predvsem bo treba urediti klimatske naprave v tkalnici in apreturi. Red in čistočo bo treba vpeljati v vseh prostorih, da bodo delavci nemoteno in s veseljem opravljali svoje delo. V tkalnici bo treba narediti stojalo za osnovne valje in valje za navijanje blaga, da ne bodo razmeščeni 10 vsej tkalnici. Nenehne bomo morali utrjevati var-nosmo zavest pri delavcu in s tem zmanj :ati število bolezenskih izc stanko v aradi r.-areč pri n cin in ostalih obolenj. Urediti so
treba kolesarnico, da ne bode kolesa razmeščena po vsej tovarni. Ker ja v tovarni zaposlena pretežno ženska delovna sila, bo treba urediti posebno sobo za žensko higijeno.
krav tako bo treba resno razmisliti> kako bi delavce iz oddaljenih krajev vozili na delo in z dela ter s tem odstranili utrujenost od dolge peš hoje ali vožnje s kolesi. S tem bi nedvomne zmanjšali število nesreč zgtradi preutrujenosti, na drugi strani pa povečali produktivnost dela.
Skrb za delovnega človeka se bo nedvomno občutno izboljšala z zgraditvijo zdravstvenoga doma v Bršljiru. Petem bo zdravstvena služba lahko temeljiteje skrbela za delovnega človeka in prihranila precej dragocenega časa, ki ga naši delavci zdaj porabijo za čakanje v raznih zdravstvenih ustanovah.
Teden varnosti od 16. do 23. oktobra ima cilj utrditi varnostno zavest pri delovnem človeku, odgovornim organom v podjetju pa nalaga skrb za odpravo vseh pomanjkljivosti pri varnostni službi, s katerimi bo moč preprečiti nesreče in razna obolenja pri delu. Teden varnosti ne sme ostati samo "teden", temveč mora biti povod za še bc-lj načrtno in nenohn skrb za delovnega človeka, za njegovo zdravje in osebne srečo.
S tem bemo prihranili precej uje izdatke, ki jih povzročajo bolezni in nesreče. Nedvomno bomo ocvečali tudi produktivnost dela, izbolj uri delovnemu človeku živijenske pogoje in s tem dali prispevek celotni družbi za vi jo živi jonske- raven delovnih ljudi v na-i socialistični Jugoslaviji.
Miro Jakša.
ZAGREBŠKI VELESEJEM
9. septembra letos je bil osaminpetdesetič odprt zagrebški velesejem, ki je po tradiciji in velikosti največ ji v državi in mod naj večjimi v Evropi. Leta 1925 so se ga udeležili tudi tuji razstavljale! in zato ga je mednarodna organizacija sejmov, če isto loto priznala za mednarodni velese ioni. Sedanji razstavni rostor je bil zgrajen v letu 1956.
Lega tega izrednega objekta je zelo posrečena. Loži onkraj Save, 8 km od centra Zagreba in ima okoli ooo.ooo m2 površine. Bo sedaj je že zgrajeno 12o.oco m2 paviljenskih prostorov 'razdeljenih na 2o velikih in precej manj....in izložbenih paviljonov. Svoje paviljone imajo skoro vse industrijsko razvite države, ki so zainto-rosirane za prodajo avojih. izdelkov na našem
na na.em trgu. Ned njimi so: ZDA, SSSR, Italija, Čehoslovaška, Avstrija, obe Nemčiji, Poljska, Madžarska, Romunija in Grčija.
Vse države razstavljajo svoje izdelke redno vsako leto.
Nasa država razs"g.vlja v 13 večjih in manjših paviljonih, kjer so bile zastopane vse panoge nate industrije. Tekstilna industrija je bila sorazmerno najbolj zastopana. Razstavljale so skoraj vse pomembne tovarne volnenih izdelkov, bombaža, svile, trikotaže in konfekcije, .koua, da je manjkala MTT, ki je najpomembnejša tovarna te vrste v naši državi. Tekstilna industrija je razstavljala v zgornjem in nekaj tudi v spodnjem prostoru VI. paviljona.
Nasa tovarna je imela svoj razstavni prostor na galeriji omenjenega paviljona. Tu smo lepo razstavili vzorce nase tel oče proizvodnje in del perspektivnih vzorcev za pomlad. Naš namen je bil pokazati vsem interesentom, tako trgovcem, kakor potro nikom nače spomladanske novosti in omogočiti trgovcem dopolnitev že kupljene količine za jesen in zimo. Mnenja sem, da smo popolnoma uspeli, saj so nas obiskali skoro vsi naši kupci.
Oglejmo si malo če sosednje razstavijalce. "Leskovački bazen" je razstavil svoje standardne izdelke,"Majčperk" poleg svojega velurja tudi lepo izbiro česanih tkanin, "Kula" pa v pretežni večini športne tweede. "Teteks" je imel veliko izbiro damskih plaščev v boucleju in mohairu, moški mohair, vrsto ženskih blag in kamgarnov za obleke. "Varteks" je pokazal nove definirane kamgarne. "laračin" je po tradiciji zelo soliden v kvaliteti in vzcrcih. "Zora" Zagreb je razstavila samo jesenske kolekcijo, "Zobek" pa v pretežni večini samo cenejše blago. "Loško" je razstavilo poleg svojih tvvedov tudi damski bouele za plašče in :iovo žensko vzorčasto obleko.
Tudi konfekcija je bila na velesejmu zelo dobro zastopana. "Novitet" iz Novega Sada pa je prirejal vsak dan svojo ono revijo.
Tovarne trikotaže so tekmovale med seboj s svojimi zares okusnimi modeli pretežno v debelem tkanju: boucleju, mohair ju. Tovarne bombažnih izdelkov in svile pa so razstavljale svoje jesensko-zimske kolekcije.
Posebnih komercialnih uspehov na tem velesejmu ni bilo, saj so se že prej vsi trgovci oskrbeli za to jesensko-zimske sezono. Z zanimanjem so ogledovali naročene artikle, dokupovali in tudi spreminjali naročila.
Letošnji jesenski velesejem je bil zelo dobro obiskan. Rekord oa je dosegel dne 13. septembra, saj ga ja ta dan obiskalo okoli 300.000 ljudi.
Dre go Smolnikar
PRAZNOVALI SMO
» • • <
Vsakdo, ki bi prišel 27 c avgusta v NOVOTEKS, bi že cd d?leč spoznal, da kolektiv praznuje. Praznično razpoloženje je velo po vsej okolici. Zastave so plapolale v jesenskem vetru, ljudje so se zbirali pred tovarno v svečanih oblekah, lep soncem d en pa je dal slavju še poseben poudarek. Slani ES so se zbrali k svečani seji, ki je bila nadvse slovesna. Za mizo poleg vred-sodnika delavskega sveta, je sedelo deset ljudi, deset predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov, ki so v minuli dobi de-lav.--, k a ga samoupravljanja vodili neposredne upravi jalce. V dvorani 0® sedelo nad sto ljudi, ki so bili v preteklih letih izvoljeni v delavske svete in upravne odbore. Ti so ob pomoči vsega kolektiva dokazali, da so sposobni in vestni gospodarji. Le malo je kolektivov, ki so navzlic vsem težavam tako uspešno gospodarili, kot samoupravni organi v našem podjetju. Uspeh je viden v količinski in kakovostni proizvodnji, ki je presegla vsa pričakovanja, k TLLS je eden od kolektivov, ki so z večjo produktivnostjo močno izboljšali tudi živi j onske pogoje delavcev. Z obrazov vsf/h šotnih sta sijala ponos in zadovoljstvo. Ob poslušarjn pore -sila iz minulega obdobja delavskega samoupravljanj a se je vsak ne-kote spomnil, koliko noči je žrtvoval, koliko žuljev in kolike nadurnega dela je vložil v skupne napore za napredek našega kolektiva, La vse te žrtve riso bile zaman dokazuj e j o .-tevilke v poročilu, ki so srca navzočih polnile z velikim zadovoljstvom.
Še posebno živahno pa je bilo popoldne. Z vlakom so prispeli delavci obrata II. iz Metlike in se pridružili že zbranim nomač im delavcem na tovarniškem dvorišču, Z bron im je spre.„..ril prvi predsednik delavskega sveta in jim v nekaj besedah orisal šot delavskega samoupravljanja v desetih lotih obstoja. Govoril je o fceŽE • govoril o nap rih in uspehih, o vsemu kar je spre 1--Ljalo kolektiv skozi zadnje desetletje. Svečanost tega pr..z.a •]c- odsevala z obrazov delavcev, ki so skozi vse dese tr* sl i ■-U : zli vsa on in n apr :dek podjetja, mlaj. i delavci so s sp-o tov hjem sledili uspehom, pogled nanje pa je pričal, da so zadovoljni rr ponosni, da so Slani tako močnega in napromnoga kol-]-:biva.
Organizatorji praznovanja so vsekakor mislili čudi na spoznavanje delavcev z obeh obratov in starejšim članov m-.loki.iv;-. s mlajšimi. Ob skromni zakusni, polnem kozarcu in veseliji ^izu.i, ~o -prav vsem elanom kolektiva zaigrala srca. ro je bira ve li .-.a družina srečnih ljuui, ki so praznovali svoj praznik— zc.^eto o Ox v— hi c o velikega rojstva njihovega samoupravi jar-ja.
Anica Žugelj
BILI SMO V DCFJTBIBFU.
Kot vsako leto, je tudi letos Društvo inženirjev in tehnikov tekstilne Industrije Slovenije organiziralo skupinski izlet na tekstilni velesejem v Dornbirn v Avstriji. Velesejem je trajal od 5. do 14. avgusta. Kaša skupina,
36 tekstilcev skoraj iz vseh slovenskih podjetij , se je zbrala 11. avgusta zvečer v Ljubljani, od koder nas je odpeljal reprezentančni avtobus podjetja SAP—Turist,
Okoli polnoči smo prispeli na državno mejo v Podkoren. Po kratkem postanku na naši carinarnici smo nadaljevali vožnjo kakih 50 metrov do avstrijskih zapornic. V avtobus je vstopil avstrijski carinik. Zanimalo ga je le žganje, sicer pa mu naša prtljaga ni bila dosti mar. Zapornica se je dvignila in nadaljevali smo pot po naši Koroški, onstran državne meje. Prvič smo se ustavili v Beljaku pred želez -niško postajo, kjer smo na menjalnici dobili vsak po 20C šilingov. Cd tu smo po dolini Zgornje Drave nadaljevali pot na Spittal. Žal smo potovali še vedno v nočnih ur ali in tal-: o bili prikrajšani za občudovanje lepot koroške zemlje. Počasi smo se pričeli dvigati med stenami Visokih Tur. Naš avtobus, ki je doslej drvel z veliko brzino, je pričel pešati. Vedno več je bile ovinkov, vzponi pa so bili čedalje višji. Tako smo se pripeljali do slikovite vasice Heiligenblut , izhodiščne točke za Veliki Klek (Grossglockner)« Bilo je Še mračno. Komaj som opazili silhuete streh,	njih na
zelo koničasti zvonik, ki je značilen za tiste kraje, 'ustavili smo se malo višje na mitnici, kjer se odcepi cesta proti Velikemu Kleku, Tu je moral naš vodja plačati za vsakega potnika 20 šilingov. Cesta čez Visoke Ture je namreč last privatne družbe in jo vzdržujejo samo z mitnino. Ker je turistični promet po tej cesti izredno velik, je tudi dohodek precejšen. Zato ni čudno, da tu gradijd tako’’ razkošne ceste in nasipe sredi ogromnih sten in prepadov.
IIa številnih mestih smo opazili posebne parkirne prostore za vozila, skoraj na vsakem ovinku pa je tabla z označbo nadmorske višine. Cesta se je čedalje bolj dvigala, ponekod celo za y±fo. Čimbolj smo se bližali vrhovom gorskih masivov in ledenikov, tembolj je zrak postajal hladnejši. Ko se je naš avtobus ustavil pred Prane Jožefovo Kočo, se je že pri -č_lo daniti. Izstopili smo, vendar smo se zaradi hudega vetra kmalu vrnili v avtobus. Gosto meglo so se podile nad nami in zakrivale bližnje vrhove. Ka levi strani izpod koče smo zagledali visok jez, ki zapira odtok vode izpod lede-
nika Pasterce, To vodo odvajajo po ceveh elektrarnam v dolinah kadar zmanjka vode iz rek. To je predvsem pozimi, k^ se sneg in led ne talita in zato vode zelo upadejo. Nad samim jezom smo videli del ledenika, ki je bil umazano sive barve. Čakali smo se nekaj časa, da bi se megle vendarle razpršile in nam omogočile veličasten pogled na Veliki Elek -najvišji vrh Avstrije, visok 3*797 metrov.
Ker ni kazalo, da se bo vreme izboljšalo, smo se obrnili proti cestnem križišču, od koder smo zavili proti predoru Visoka vrata (2576 metrov), ki pelje na severno štren Alp. IV e d to vožnjo se nam je nekajkrat la za hip prikazal vrh Velikega Kleka, vendar je bilo za navdušene fotografe, ki so komaj čakali ugodnega trenutka, le premalo časa.
Iričeli smo se spuščati navzdol. Megle so se čedalje Bolj redčile in prvi sončni žarki so obsijali vrhove tritisoča-kov, pokrite z večnim snegom. Avtobus je zapeljal na parkirni prostor. Od tu se nas je nekaj povzpelo na 2.577 metrov visok vrh 3delweisspitze. Tu se nam je na vse strani nudil prekra -sen razgled. Zal je pihal tako močan veter, da smo se le s"težavo prebijali. Na samem vrhu je tudi planinska koča, kjer smo vsi premraženi zapravili prve šilinge za čaj, ki pa je imel za nase pojme precej nižjo vrednost od one, ki smo jo pri računu izplačali.
Po približno enournem odmoru smo nadaljevali vožnje v dolino. Cesta se je spuščala po neštetih serpentinah, če kje, potem je prav tu prišla do izraza velika spretnost šoferja, saj smo razen nevarnega terena vedno pogosteje srečavali se nasproti vozeče avtomobile in avtobuse. Ko smo prišli v dolino Vuscha in se približevali Zeli am See, so bile na cesti
V/
2e cele kolone motornih vozil. Levo in desno ob cesti smo videli številne lepe hišice, polne cvetja. Na njih so bili že °d daleč vidni napisi "Tujske sobe”. Opazili smo, da je tu vse bolj razvit tujski promet in da ?e vsaka hiša posebej tru-£i vzbuditi pozornost tujcev in tako na lep način izvabiti iz Njih čimveč denarja,
To večurni vožnji smo prispeli na Tirolsko, kjer smo se za kratek čas ustavili v čedni vasici s slikovitimi tirolskimi hišami. To je bila za naše amaterje še posebna no-slastica, saj jih je kar samo sililo k fotografiranju. Vožnjo smo nadaljevali ob pestri dolini Inna. Na severni strani pa so bile vidne severnotirolske Alpe -meja med Avstrijo in Nemčijo.
(Konec prihodnjič)
B.B.
NAGI ODBOJKARJI TUDI TOKRAT USPEŠNI !
Y Mariboru ima odbojka že lepo tradicijo. Zato ni čudno da I.ITT - eno .največjih mariborskih podjetij - že vrsto let prireja odbojkarske turnirje. Na nje vabi sindikalna moštva tekstilnih podjetij iz Slovenije in Hrvatske. Letos pa so v počastitev 10-obiotnice delavskega samoupravljanja pripravili vrsto športnih tekmovanj. V 14 dneh tekmovanja so se pomorili lahkoatleti, nogometaši, rokometaši, avtomobilisti, motoristi, veslači in odbojkaši
Mi smo se udeležili samo odbojkarskega turnirja, ki je bil 9. in 10. septembra. Prijavljenih jo bilo 5 ekip. Tekmovali smo po liga sistemu, kar pomeni, da jo moralo vsako-moštvo igrati z vsemi sodelujočimi ekipami.
Prvi dan smo imeli dve srečanji. Prvi dvoboj z lanskim Zmagovalcem turnirja ALMIRO iz Radovljice smo v lepi in tehnično boljši igri odločili v svojo korist z rezultatom 3:0. V drugo smo se pomerili z letos oslabelim VARTLKSOM in prav tako zmagali s 3 : 0.
Težje je bilo drugi dan tekmovanja. Ob devetih dopoldan so ie pričela tekma z MTT, ki naj bi odločila letošnjega zmagovalca. Za MTT je igralo več igralcev zveznega ligaša OE "BRANIK" z drlavnim reprezentantom inž. Skerbinjekom na čelu. Mi smo se zavedali, da imamo pred sabo nasprotnika, ki nam je tehnično popolnoma dorasel in da bo zmagovalca določila le večja borbenost. Irvi set smo začeli z velikim poletom in zmagali z 1 : 0. lato smo malo popustili, kar so marioorčani izkoristili in najprej izenačili, kasneje pa prešli v vodstvo z 2 s 1. V naslednji set smo spet vložili vse svojo sile in znanje. Tako nam je uspelo izenačiti na 2 s 2. To nam je vlilo poguma So za zadnji, odločilni 5 set. kmalu smo vodili z 9 s 1. Zatem je nasprotniku uspelo izenačiti in celo povesti, vendarle na nam je to izredno borbeno tekmo uspelo odločiti v svojo korist z rezultatom 3:2.
Takoj po tej naporni tekmi -ne da bi se vsaj malo odpočili -smo morali igrati če z zadnjim nasprotnikom. Spočita ekipa IIDLPLATI Jarše nam je povzročila mnogo 'preglavic. Ko smo jik končno z rezultatom 3 ’ 1 le spravili na kolena smo bili na kraju svojih moči.
Ura je bila 13. Štiri ure, trde,naporne, a uspešne berbe so bile kronane z uspehom. S tem in s štirimi točkami iz prejšnjega dne sme letos na lep prehodni poča.l. MTT-ja prvič vgravirali; k.VCTIES !
M. S.
Septembra so prišli v podjetje: Alojz Novak, Gabrijel Past Milan Jakše, Marija Lukman, -Jožefa Hrovat, Majda Lukič, Marko Popovič, Lane Badovinac, Martin Srebrnjak, Alojz Kupljenk, Vida Senica, Mika Jerčinovič, Jožica šavrič, Ljudmila Begina, Ana Rataj, Joža Potočar, Jože Ajdič, Zofija Opal, Ignac Cervenka, Prane Bolite, Boris Pelič, Franc Klemenčič, Ivanka Štepec, Marija Miklič, Mihaela Klemenčič, Ana Osolnik, Franc Bevc, Rok Miklič, Marija Božič, Anica Vovko, Vida Ribič, Ivanka Fister, Martin Plani ar., Marija Vasic,Štefani ja Junc, Vera Janc, Ivanka Rataj, Alojzija Bohte, Ljudmila Mihalič in Ivanka Kastelic.
Odšli so:Slava Pezelj, Kristina Srebrnjak, Jože Udovč in Jože Kovačič.
Po stanju z dne 3o„9* imamo v podjetju zaposlenih 7o3 delavce. Od tega 216 moških in 487 žensk. Uslužbencev je 81, delavcev oo9 in 13 vajencev.
MALO ZABAVE
Gratis
Neko Zagrebško podjetje nam je poslalo deset kemikalij gratis (zastonj). Ko so v pisarni dobili prejemnice iz skladišča, je na njej pisalo: Dobavitelj podjetje "GRATIS" Zagreb.
Iz naših __i n _ tu j ih d o pišev
... Za nekomercialne mere vam bomo izstavili dobropis in to v dolžini 2,60 m ...
... Šaljemo vam mape za rukovodioce u koži ...
Smola z grebeni v smoli
Podjetje je imelo naročeno grebene v smoli. Dobavitelj jih je na našo prošnjo poslal expresno po železnici in dogovorjeno je bilo, da jih bo pri vlaku sprejel naš predstavnik.
Poleg prometnika in potnikov je čakal na vlak tudi naš praznično oblečen predstavnik. Vlak je Pripeljal in odpeljal - Grebeni pa niso izstopili. Zaskrbljeno je stopil naš predstavnik do prometnika in ga vprašal: "Ali morda veste, če so s tem vlakom prišli grebeni?" Prometnik, ki je mislil, da gre za kakšne pomembne osebnosti, je odgovoril:" Zal mi je, nobenih Grebenov nisem videl. Nesrečni mož, ki ni vedel, da imajo n« postaji tudi skladišče, se je vrnil v podjetje praznih rok.