5SREDNJA 1 - >'*». Iz vsebine: Minister zanikal kupčije z Razkrižjem stran 4 Pamet: Podvin stran 4 Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah stran 7 Ekskluzivno: Prispevki za novejšo zgodovino stran 9 Zaščita avtorjev in proizvajalcev stran 10 Ekskluzivno: Zdi se, da preveč vidim in slišim stran 12 Kdo pere umazan denar v Sloveniji stran 14 V precepu stran 16 Dvaindvajset stopnic do nebes stran 20 Zen - budizem na Štajerskem stran 23 Spletli so kito stran 24 “Jogo do bicho” ali Igra živali v Braziliji stran 26 Se komunizem vrača na vzhod stran 27 Urbanu zvok džungle stran 29 Karateisti promovirajo Slovenijo stran 30 Spori v žogobrcu stran 31 Svetovno prvenstvo se nadaljuje v Braziliji stran 33 Reformator v škripcih stran 35 Za zeleni Šoštanj stran 40 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. L 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov ODPRTO PISMO GOSPODU LADU AMBROŽIČU SPOŠTOVANI! faradi številnih protestov ^delegatov 2. kongresa Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki je bil včeraj v Ljubljani, in naših članov, Vam moram javno izraziti njihovo ogorčenje in razočaranje nad odnosom državne televizije do tega dogodka, saj se Vašemu uredništvu očitno ni zdelo vredno, da bi s TV ekipo vsaj nekaj časa spremljali njegovo vsebino. Začudenje nad tem so nam izrazili tudi tuji gostje na kongresu - iz Italije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Makedonije, da ne govorim o predstavniku Mednarodne federacije kovinarjev iz Bruslja. Ti takšnega odnosa televizije do kongresov sindikatov v svojih državah vsekakor niso vajeni. Nismo pa samo v vodstvu največjega panožnega sindikata v Sloveniji - Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) tisti, ki opažamo predvsem v zadnjem času podcenjujoč odnos državne televizije do sindikalnih aktivnosti. Takšen odnos opaža tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in proti njemu najodločneje protestira. Prepričani smo, da se slabo piše državi, v kateri je za državno televizijo pomembnejša novica, da so Turki po dolgih letih spet prišli na Balkan, kot pa problemi delavcev v panogi, ki je bila in bo še nosilna v slovenskem gospodarstvu. Sindikalni pozdrav! Albert Vodovnik, predsednik SKEI HERMAN KISILAK OPROŠČEN V torek, 5. julija 1994, je bila pravnomočna oprostilna sodba, ki jo je na glavni obravnavi 14. junija izrekel tričlanski senat enote Temeljnega sodišča v Murski Soboti pod predsedstvom sodnika Deziderja Novaka. Z zavrnilno sodbo se je končal triletni sodni proces proti meni, ki mi je povzročil nenadomestljivo veliko škodo. f\bdolžili so me, da sem V/6, junija 1991 ob 22.30 uri z malomarno vožnjo osebnega avtomobila na regionalni cesti med Cankovo in Doma-jinci do smrti povozil na vozišču ležečega kolesarja Ignaca Baranjo iz Domajinec. Krivili so me, da sem ne glede na otežene vozne razmere (strjeno naselje, slabo osvetljeno vozišče, noč, zasenčene luči) vozil osebni avto Mercedes Benz z najmanj 90 kilometri na uro. Na klancu bifeja Hari, kjer se cesta vzpenja, je na mojem voznem pasu ležal Baranja, ki naj bi ga kljub zaviranju zadel ter s prednjim delom potiskal skoraj trideset metrov in ga prevozil. Tako so me obtoževali in mi dokazovali nekaj, česar nisem zakrivil in tudi ni res, da bi po očitanem hudem kaznivem dejanju zoper varnost javnega prometa pobegnil s kraja prometne nezgode. "7aradi vsega omenjenega £.sem bil onemogočen pri moji politični in delno podjetniški karieri. Mediji, zlasti Nova doba, so me takrat obtoževali kriminalnega dejanja, čeprav se je po treh letih le dokazala resnica. Po mnenju izvedencev je zdaj ugotovljeno, da moja kazenska odgovornost ni bila dokazana, ker je Baranjo pred naletom mojega vozila že povozilo drugo motorno vozilo. Kakšno je bilo vozilo in kdo ga je upravljal, to je tisto, kar bi že tedaj morali ugotavljati pristojni organi. Pričakujem vsaj javno opravičilo tistih, ki so me najbolj napadali in blatili. Herman Kisilak, Serdica 1/ d, 69262 Rogašovci DEŽELNA UREDITEV Otranka enakopravnih O dežel (SED) od Državnega zbora zahteva: 1. Da do konca meseca julija 1994 skliče izredno sejo Državnega zbora namenjeno izključno obravnavi decentralizacije oblasti, izvedene z deželno ureditvijo nedeljive države Slovenije. 2. Da Državni zbor izvede javno razpravo o predlogu stranke SED o deželni ureditvi volitvah v Deželne parlamente in Državni zbor v letu 1994. 5. Da Državni zbor sprejme ustavni zakon, ki omogoča volivcem in volivkam z referendumom spremeniti ustavo. 6. Da Državni zbor vzhodno ljubljansko avtocestno obvoznico izključi in financiranja finančnih virov, iz katerih se sicer gradijo prednostne avtocestne povezave v Sloveniji. 7. Da Državni zbor ugotovi konkretno in objektivno odgovornost bivšega ministra za okolje in prostor Jazbinška in l 4&:- f | -4: 1 \ 1 -T . . j j 1 1 j$k 1 1 4- >] I Tl# po celotni Sloveniji in jo zaključi do konca meseca septembra 1994. 3. Da Državni zbor na osnovi javnega mnenja o deželni ureditvi in o neposredni volilni zakonodaji izoblikuje ob sodelovanju SED dokončno besedilo o potrebnih ustavnih spremembah, ki omogočajo, da prične država delovati kot država zveznih dežel Slovenije. 4. Da Državni zbor na osnovi javne obravnave o deželni ureditvi in o neposredni volilni zakonodaji razpiše vseljudski referendum tako, da volivci s tem referendumom odločijo o potrebnih ustavnih spremembah, ki omogočajo decentralizacijo oblasti s prenosom zakonodajnega odločanja iz Državnega zbora na Deželne parlamente. Ta referendum je tudi zakonodajni, ker se bodo volivci (ke) odločali o neposredni volilni zakonodaji in o predčasnih sedanjega ministra Gantarja, bivšega ministra za znanost Tanciga in sedanjega ministra Bohinca, bivšega ministra za šolstvo Venclja in sedanjega ministra Gabra, ter bivšega in sedanjega rektorja Univerze v Ljubljani, ki niso kot neposredno odgovorni vse do danes opravili naloženega dela, da se v Celju ob Šmartinskem jezeru v sodelovanju z mednarodno skupnostjo zgradi Mednarodni ekološki izobraževalni center, v katerem bi lahko že v prihodnjem študijskem letu pričeli s študijem naši študenti. Visokošolski programi tega centra so: varčna raba energij in alternativni viri energij, eko-arhitektura, ekološke čis-tilne in reciklažne tehnologije. V kolikor Državni zbor ne bo upošteval teh sedmih zahtev, bo stranka SED po preteku enega meseca (po 29. 7. 1994) pričela zbirati podpise volivk in volivcev Slovenije za referendum o deželni ureditvi Slovenije, za zakon o neposredni volilni pravici, ki omogoča neposredno odgovornost poslank in poslancev volivcem in volivkam, in za predčasne volitve v Deželne parlamente in Državni zbor. Celje, 28. junija 1994 Stranka enakopravnih dežel SED OČISTIMO MORSKO DNO jubljanski potapljaški Lklub Norik Sub je pobudnik akcije, ki poteka v juliju na slovenski obali pod geslom “Tudi morsko dno je del slovenske zemlje - očistimo ga”. Ekološka akcija slovenskih potapljačev ob podpori ekološko osveščenih prebivalcev se je uspešno začela 9. julija v Piranu. Potapljaškemu klubu Norik Sub so se pridružili tudi potapljači kluba DPD Soča iz Nove Gorice ter seveda veliko domačinov. Dela je bilo dovolj. V soboto so očistili piransko punto in v nedeljo piransko pristanišče Mandrač. Z različnimi odpadki (avtomobilske gume, vrvi, železni odpadki, steklenice, konzerve...) so napolnili dva kontejnerja, a Mandrač še ni tak, kot bi želeli. Za konkretno pomoč so se odločili tudi poslanci Državnega zbora dr. Leo Šešerko, Zmago Jelinčič in Rafael Kužnik, ki so pokazali, da so pravi potapljači. 16. in 17. julija je akcija potekala v Izoli; na- Predsedniku državnega zbora g. Hermanu Rigelniku, predsedniku republike g. Milanu Kučanu, predsedniku vlade g. Janezu Drnovšku in zunanjemu ministru g. Lojzetu Peterletu OSTER PROTEST OB PRODAJI SLOVENSKEGA NARODA, OZEMLJA IN SVETIŠČ NAŠIH OČAKOV TUJI DRŽAVI HRVAŠKI Sem sin Ivana Horvatiča - Slavka, borca NOB druge svetovne vojne in zaslužnega moža za ohranitev Razkrižja ter okoliških krajev, da so ostali v sklopu leta 1946 republike Slovenije. Istočasno pa se je zavzemal javno za naš Trst in Slovensko Primorje ter nenazadnje kot takratni pripadnik oboroženih sil, kot oficir na bojnih položajih čakal na morebitni spopad z novimi osvajalci. (Hranjeni arhivski zapiski in objave v reviji Mladina, v ljubljanskem Dnevniku “Feljton” ter dnevniku Republika. Če so navedbe v Primorskih novicah ter v mariborskem Večeru točne, da ste oziroma barantate s Hrvati, z našim ljudstvom, ozemljem in se poigravate z našimi čustvi ter potrpljenjem Vas proglašam za politične zločince ter izdajalce slovenskega naroda. Potem ne bo miru tudi za vas v oddaljeni Ljubljani in ne za ponovne okupatorje Hrvate. Ni dovolj, da so vaši predhodniki predali del Štriglove dravske banovine in polovico Istre tam od zakonite meje reke Mirne Hrvatom. Vi pa se kot otroci ali butci pogajate s Hrvati o Piranskem zalivu, ki je bil 45 let v upravljanju republike Slovenije. Razen g. Vlada Habjana in še mogoče nekateri so izvzeti v komisiji, ostali člani so totalni nepoznavalci. Komisijo je treba v celoti zamenjati. Zahtevam hiter odgovor in pojasnitev. Lenart Horvatič, Polule, Celje daljevala pa se bo v Kopru in Ankaranu. Potapljači Norik Sub-a prosijo za pomoč pri izvedbi akcije vse tiste, ki jim ni vseeno, kakšno morsko dno oziroma obalo imamo. Za vse dodatne informacije pokličite Blaža Mediča po telefonu 061 321 198. MINISTER ZANIKAL KUPČIJE Z RAZKRIŽJEM JV Tl inister Peterle, ki se je IVIpred odhodom na ministrsko srečanje Srednjeevropske pobude v Trstu,udeležil seje odbora za mednarodne odnose, je na poslansko vprašanje, ali informacije o tajni kupčiji o zamenjavi delov slovenskega ozemlja s Hrvaško za nadzor nad Piranskim zalivom dražijo, zanikal, da sta premiera Slovenije in Hrvaške na pogovorih na Brdu pri Kranju 8. julija letos sklenila tak dogovor. Informacije iz hrvaških virov, da naj bi se premiera dogovarjala o zamenjavi Razkrižja, Trdinovega vrha in dela snežniških gozdov za nadzor nad Piranskim zalivom, torej - tako Peterle - niso resnične. Peterle je poudaril, da vlada na pogovorih deluje v skladu s sklepi DZ. ODGOVOR IVANA DOLNIČARJA Spoštovani gospod Milan Meden Vaše javno pismo pod enako bombastičnim kot žaljivim naslovom: “Čez trupla svojih tovarišev”, je napisano v znanem slogu: “jaz te obtožujem, ti pa se brani in dokazuj, da ni res!”. Ker se predstavljate za pravičnika in zaščitnika brezpravnih, bi pričakoval, da tistega, ki ga napadate in obtožujete, pred tem vsaj vprašate za njegovo resnico. Tega seveda niste storili, I povrhu pa ste očitek v zvezi s seznamom generalov, slovenske nacionalnosti, povezali z borčevsko organizacijo, kateri trenutno predsedujem. Skrajno žaljiva in neutemeljena je namreč vaša trditev, da jaz in moja borčevska organizacija rešujeva svoje eksistenčne tegobe s tem, da lomastiva čez trupla svojih tovarišev. Za tako obtožbo nimate najmanjšega dokaza, vendar jo brez pomisleka vržete v javnost. Res sem pripravljal seznam generalov slovenske narodnosti, vendar le zase, ker ni bilo mogoče takrat teh podatkov dobiti nikjer v Sloveniji. Še nepregledan in neredigiran seznam sem dal na voljo gospodu Janezu Švajncerju na njegovo prošnjo, češ, da ga potrebuje za svojo knjigo “Vojaška in vojna zgodovina Slovencev”. Pri tem sem napravil napako, ker nisem izrecno omejil uporabe tega seznama. Kljub tej nesmotrnosti pa vendar obstaja dejstvo, da so bili vsi t.i. aktivni generali, omenjeni na seznamu, upokojeni šele z 31. decembrom 1991. leta ali celo kasneje. Hkrati sem prepričan, da bi se tudi brez “mojega seznama” in omejene nesmotrnosti vse odvijalo prav tako, kakor se je, saj vendar zadeva izhaja iz določene politike. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi časovno dimenzijo. Po treh letih od osamosvojitve in napadalnega posega JLA v Sloveniji in vsega, kar se je pred tem dogajalo, danes marsikaj drugače izgleda. Še bistvenejši pri vsem tem pa je resničen odnos do prizadetih. Tako jaz osebno kot Zveza borcev sva se in se vsakodnevno odločno zavzemava za reševanje problemov bivših pripadnikov JLA, ki so se odločili živeti v Sloveniji, v skladu z ustavo in varstvom človekovih pravic. Vesel bi bil, če bi tudi od vas, gospod Meden, slišal, da ste storili v tej smeri kaj več, kot pa, da ste napisali še kakšno podobno pismo, kot ste ga naslovili name. Ivan Dolničar Pamet Temule bi sicer rekli odprto pismo predsedniku vlade, vendar se mi zdi ta naziv traparija. Če tistemu, kar piše recimo Janša Drnovšku ali on njemu nazaj (in še množici takih pisanj) rečemo odprto pismo, je to golo sprenevedanje. To je propagandistično pisanje, ki naj ga prebere čimveč ljudi, prebere pa naj ga tudi naslovnik. To je dejansko grožnja naslovniku češ, kaj vse si upam povedati javno - zato naj bo naslovnik na povedano bolj pozoren. Navsezadnje pisec hoče povedati, da je ta naslovnik vendarle v službi naroda in da zato ni vseeno, kaj temu narodu pisec pove. Zato je tudi namen tegale pisanja natančno tak: Drnovšek naj se zaveda, da je v prvi vrsti v službi državljanov, da so v končni konsekvenci državljani njemu sodnik, ne pa recimo takšna ali drugačna strankarska aritmetika (mimogrede: besedica stranka ima kar pravšen koren, istega kot stranišče. Tja strankarstvo tudi spada!). Podvin ni Depala vas ali Celovec - vendar bi zaradi te sabotaže (čisto pravilno so jo v soboto označili v osrednjem TV dnevniku) Drnovšek moral zamenjati Umeka. Tudi v tem primeru gre za tako imenovano objektivno odgovornost. Umek, dokler je še v ministrskem stolčku, naj sam razišče, kdo je kriv za to, da na tak način osramoti to državo in ji v končni konsekvenci povzroči še pa še milijonov mark škode. Ali se sploh zavedate, kakšno negativno reklamo, kakšno packo je ta nekdo povzročil Sloveniji, ali se sploh zavedate, koliko manj bomo dolgoročno dobili od turizma v prihodnjih letih, ker se bodo turisti izogibali naši državi? Škoda je praktično enakega velikostnega reda kot tistih 120 ton orožja, politično pa smo si naredili škodo, ki bi jo lahko primerjali s škodo zaradi problemov v odnosih s Hrvaško in Italijo. Zadeve v Puharičinem ministrstvu so spričo podvinske sramote mačji kašelj. Zato apeliram na DELO ali TVS, da v prvi prihodnji javnomnenjski raziskavi potipajo, kaj ljudstvo meni o tem škandalu oziroma, ali smo dovolj zreli, da smemo zahtevati od teh ljudi tudi moralno odgovornost? Lahko je bilo vse v skladu z zakoni (tudi pri R+3 je bilo menda vse v mejah zakona in nam Golobič lahko vzvišeno govori, da ni bilo nič protizakonito), vendar mislim, da imamo od teh ljudi pravico zahtevati še nekaj več: moralno odgovornost. Pišite, če se strinjate: Nova doba, Aškerčeva 15., 63000 Celje! Forum Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonobijo sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne idejti, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte! Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z" razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. ( ■ Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). 6 Varuh Nekaj pomembnejših določb Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah: 2. člen Države stranke tega pakta se zavezujejo, da bodo spoštovale in vsem ljudem, ki so na njihovem ozemlju in pod njihovo pristojnostjo, zagotovile v tem Paktu priznane pravice, brez razlikovanja glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino... 3. člen Države stranke tega Pakta se zavezujejo, da bodo zagotovile moškim in ženskam enakopravno uživanje vseh državljanskih in političnih pravic, ki so določene v tem Paktu. 5. člen Vsak človek ima prirojeno pravico do življenja. Ta pravica mora biti z zakonom zaščitena. Nikomur ne sme biti življenje samovoljno vzeto... 7. člen Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Še posebej je prepovedano delati na kom brez njegove privolitve medicinske ali znanstvene poskuse. 9. člen Vsak posameznik ima pravico do prostosti in osebne varnosti. Nihče ne sme biti samovoljno prijet ali priprt. Nikomur ne sme biti vzeta prostost, razen iz razlogov in po postopku, kot to določa zakon... 14. člen Pred sodišči in sodnimi zbori so vsi enaki. Vsakdo ima pra- vico, da se njegov primer pravično in javno obravnava pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim, po zakonu ustanovljenim sodiščem, ki odloči o utemeljenosti sleherne tožbe, vložene zoper njega v kazenski zadevi, ali o njegovih civilnih pravicah in obveznostih... Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom spoznan za krivega... 17. člen Nikomur se ne sme nihče samovoljno ali nezakonito vmešavati v zasebno življenje, v družino, stanovanje ali dopisovanje ali nezakonito napadati njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takim vmešavanjem ali pred takimi napadi. 18. člen Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vsebuje svobodo imeti, ali sprejeti vero ali prepričanje po svoji izbiri in svobodo izražati svojo vero ali prepričanje posamično ali v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno, z bogoslužjem, izpolnjevanjem verskih in ritualnih obredov in poučevanjem... Glede svobodnega izražanja vere ali prepričanja so dopustne le tiste omejitve, ki jih določa zakon, in so potrebne za zavarovanja javne varnosti, reda, zdravja ali morale, ali pa temeljnih pravic in svoboščin drugih... 19. člen Nihče ne sme biti nadlegovan Varuh 7 zaradi svojih mnenj. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja; s to pravico je mišljeno svobodno iskanje, prejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na državne meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug svobodno izbran način. Uveljavljanje svoboščin iz 2. točke (odstavka) tega člena obsega posebne dolžnosti in posebno odgovornost. Zato sme biti podvrženo določenim omejitvam, ki pa morajo biti izrecno določene z zakonom in potrebne: a) zaradi spoštovanja pravic ali ugleda drugih; b) zaradi zaščite nacionalne varnosti ali javnega reda, javnega zdravja ali morale. 20. člen Vsako propagiranje vojne mora biti z zakonom prepovedano. Vsako hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju, mora biti z zakonom prepovedano. 25. člen Vsak državljan ima brez kakršnekoli v 2. členu omenjene diskriminacije in brez nerazumnih omejitev pravico in možnost: a) sodelovati pri upravljanju javnih zadev, bodisi neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih; b) voliti, biti voljen na periodičnih, resničnih, splošnih, enakopravnih in tajnih volitvah, ki zagotavljajo volivcem svobodno izražanje volje; c) biti pod enakimi splošnimi pogoji sprejet v javne službe svoje države. 27. člen V tistih državah, v katerih živijo etnične, verske ali jezikovne manjšine, osebam, ki pripadajo takim manjšinam, ne bo odvzeta pravica, da skupaj z drugimi člani svoje skupine uživajo svojo lastno kulturo, izpovedujejo in prakticirajo svojo vero ali uporabljajo svoj lasten jezik. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah Ko je tistega daljnega 15. junija 1215 angleški kralj John Lackland pod pritiskom podložnih mu baronov pritisnil svoj pečat na dokument, znan pod imenom Magna Carta Libertatum, ni Evropa dobila le svojega prvega pisanega ustavnega zakona, pač pa je bil takrat tudi prvič v človeški zgodovini vzpostavljen institut človekovih pravic. Od takrat je luč sveta ugledala še cela vrsta dokumentov, katerih namen je opredelitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - med njimi tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. V skupino najpomembnejših tovrstnih dokumentov sodijo vsaj Splošna deklaracija o človekovih pravicah (sprejeta 10.12.1948), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (sprejet 16.12.1966), Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (podpisana 4.11.1950) ter izjemno precizna Medameriška konvencija o človekovih pravicah (22.11.1969), družbo pa jim dela še cela vrsta partikularnih mednarodnopravnih dokumentov kot n.pr. mirovne pogodbe z Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko, ki prav tako vsebujejo določbe v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic. Seveda pa je omenjeni Pakt pravzaprav edini pravni dokument, ki se osredotoča le na državljanske in politične pravice, torej tiste, ki jih države nekako najraje kršijo. Pakt je z resolucijo 2200 (XXI) sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 16.12.1966. (skupaj s paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah), veljati pa je začel 23.3.1976, v skladu z določili 49. člena (tri mesece po dnevu, ko je generalni sekretar OZN prejel petintrideseto ratifikacijsko ali pristopno izjavo). Nekdanja Jugoslavija ga je ratificirala leta 1971, parlament Republike Slovenije pa je nasledstvo v zvezi z dokumenti OZN potrdil leta 1992. Pakt kot tak predstavlja temeljne zahteve mednarodne skupnosti po spoštovanju državljanskih in političnih pravic, saj - tako kot drugi mednarodnopravni dokumenti -ne more vplivati na notranjo pravno ureditev določene države. Podeljevanje človekovih pravic predstavlja eno temeljnih diskrecijskih pravic suverene države, zato ne preseneča, da se dokument prilagaja notranjemu pravu podpisnic. V nekaj členih namreč predvideva omejitev nekaterih temeljnih pravic, seveda le v primeru in v okoliščinah, ko izkoriščanje le-teh presega zakonske okvire države podpisnice, ko gre za zavarovanje javne varnosti, reda, morale in zdravja, ali pa za zavarovanje temeljnih pravic in svoboščin drugih. Gre torej za dejstvo, da se pakt kljub določbi, da njegove vsebine ni mogoče interpretirati v smislu omejevanja v Paktu naštetih pravic (5. člen, 1. odstavek), uklanja notranjim zakonom države podpisnice. Razlogi se skrivajo v konfliktu med občimi načeli mednarodnega prava in zakoni držav podpisnic kot viri notranjega prava. Mednarodno pravo namreč ni logično nadaljevanje notranjega prava, zato tudi ne more posegati v pristojnosti suverenih držav. Edino sredstvo prisile proti državi kršiteljici predstavljajo pravzaprav le diplomatske in gospodarske sankcije, ki pa - kot se je zgodilo v primeru politične in ekonomske osamitve Južnoafriške republike, ko je Velika Britanija vztrajno kršila odločitve OZN - le redko dosežejo svoj namen. Seveda pa so omenjene pomanjkljivosti bolj teoretičnega kot praktičnega karakterja, zato bi bil greh trditi, da Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ne dosega vsaj zadovoljivih učinkov. Pakt nedvomno predstavlja hvalevreden poskus humanizacije časa, ki ga živimo (konec koncev je nastal v šestdesetih, ki so prinesle vrsto novosti), res pa je tudi, da niti Pakt niti kak drug dokument, ki sega na področje človekovih pravic, ne predstavlja ultimativnega cilja njihovega razvoja. Prej gre za še eno stopnico na poti do kvalitetnejših odnosov med državo in njenimi podaniki - za stopnico, ki nikakor ni zadnja. Gregor Kozovinc Prispevki za novejšo g^r o^ov/o^/VDip' z.-4- ~te's7t>7tu>-p^J- £/__<> vyž.yv r £VHO, -4— Aj A-R-oD-K- /z' vc, ir-j y /CT 'živijo /a/ 7>a-J.A j a /v a- S^Zo VM-/VS kOiEiMj $ A- EKSKLUZIVun—i 7' OT)/-0 o /t~Al O ///4- 7-Cj O 73 o V/sJi-ici TA Ar A/ ofi A-Rp\Tit.E' oijA-* ovipvR z2-0 /va-^/oajs. v/-.*•*> js.p.>4- S/oVČL/Vl/^ T ~2~k- uvMjAV/p-V CvLa-v / / / /zJ Av /coy» / SAMOSjvlA'^ ^AoVAAZ/A v V Kpp^FA' ■n-^x> n /t/f-2 voj O - ?VoM o 2:^=7 ajAvLjAjLj ; V 7>jE/Vto KUZ+ftZ ' j>fZA-Vičaj-,' CK o Jzaj-o !p>' RAsaKo-pjS4-VAr>'+x poO/ > v /z/ AJA-fZo 75 AZT rjn y 7* ....... / / jf— ^ 0 Sl>oT>A-F-C//V "bZtuZM^LA/, foe Ari—Z/-o //V A/ A-?2-0 7> O t. — a>A-p&M&j'\j pZŽNhe^A- cOj oSpo TjAR.lp/4—^ J> &/~, pt č/v čž. jem o /C KA-d ij'e. , W -pfZA-V/jAs: T>/^ F^fVA f - 6 7^, <5;;UuT75/W /zRA-H/ aTAKAvahU 'tjAah* i~p', V-V Z.A- o*> 17MA-KM o-n>A-p'j±sj jjj / J- U^SJTtviJ^ KACfoAm-LAHj o K^A-aH TAKAČA- ,'aa uc /- rv€/# VI^Aju A- /X) 0-x> i TA- VIj fjičoV i T&cj A~ j A > ^ 0 ~Zh>0tK J Aa V Cs/rptrvljAjo p-uT>p, 1/hk / ps: J-iSprAjjž; _ ? rjetj shtnsv//aJ sjtza-aj /ce 'ZlJU SAAJ SV/V/odTl . :-=wA =7^^ 17^ ^ArpjAAJ S-ifpArfetip Aj-rjOVCČj/JAp ‘^■po. !j'jj)0 yt> 6tyV t/ (Jvijč-žj-JOS £o slovensko zgodovino / /i. 4. #'/>.>*>/pti *7i _ 3; r^Ai. c— < .' j 'O/v^e-t ^{/u^p ' c./sfpfiB^^bir/Aj , q, /WA ,0. /jl. ^h?Lo . 6Wwv?eK, ! A Ufi:, hdto- l>y it- "fUaA>j 1f • 2*Cw>r&« »£>aC^V^_ li. 2 3. lAoTM^, >4. Z -T 7^, cksKtetf '&/*e f A\ QfC -* 1 • "Tp-T/'- S <^Vv-v^X ^T-^v—4—'V— ^ Qsh.{5.*. S (r< (i_y b <■ loai&s TqMlUlIC 'ji, V< nnk C\<-Ab.o- k L • /?k'^-H «. • UjU 6l<~v^ 0.' ih< tW;-^ Vi>' /^vAJ- ^ink^ž: 7 f ti.L£ ht */c < c' ni*ji J fcfSfi>k£\Uo i>*^e '»‘f* /(S O 7 i - hjU ^oJnk, M. Wn _ ^T- SaS«- (oi*. • 6 7- y£a^«~'*xJ ,y- <(>. S*vC‘' ‘74 ■ 60»-<- 7 ‘/y___ ^k>yf ft&iaSr ^ fckss\^ < Sredi julija se je v Sloveniji mudil dr. Arpad Bogsch, generalni direktor Svetovne organizacije za varstvo intelektualne lastnine (WIPO). Slovenskim politikom in javnosti je zagotovil, da je naša zakonodaja o varstvu intelektualne lastnine dobro urejena, seveda pa ni pozabil poudariti, da sodi Slovenija med najbolj aktivne članice organizacije. Glede na to, da se omenjenemu gospodu mandat generalnega direktorja izteka in da tovrstne obiske držav članic izkorišča predvsem za svojo politično promocijo (reelekcijo), nekako ne moremo verjeti v iskrenost njegovih izjav. Z vstopom v svet ekonom- za praktično vse postsocia-skega liberalizma se je Slove- listične države, popolnoma nija, vsaj kar zadeva zaščito izogniti pa se mu ne morejo intelektualne lastnine, znašla niti v tradicionalnih kapita-v neprijetnem položaju, ki je lističnih državah. Ustvarjanje v večji ali manjši meri značilen gospodarske konkurenčnosti, sicer enega temeljnih vzvodov ekonomskega liberalizma, zah--teva namreč tudi poznavanje principov zaščite avtorjev in proizvajalcev. Ker socialistični gospodarski sistem omenjenih načel ni poznal - oziroma jih je prakticiral v zelo majhni meri ali pa se je nanje požvižgal -obstaja na tem področju določena praznina. To pa predstavlja nemajhen problem. Marketizacija gospodarstva, ki temelji na pomanjkljivem poznavanju vzvodov zaščite avtorskih pravic in pravic proizvajalcev, predstavlja namreč nadvse hvaležen poligon za tiste, ki služijo mastne denarce na račun žčrnih’ blagovnih znamk in dobesedno ukradenih dosežkov industrijskega oblikovanja ali kakšnega drugega intelektualnega udejanjanja posameznika. Primeri kraje Eno prvih odmevnih afer s tega področja smo Slovenci doživeli že v osemdesetih letih. Približno petnajst let bo tega, kar so v Iskri razvili telefon, ki ga praktično vsi poznamo pod prikupnim imenom žfittipaldi’ in še danes predstavlja vrhunski dosežek s področja industrijskega oblikovanja. Seveda Iskra svojega dizajna ni patentirala v skladu z obstoječimi patentnimi normami mednarodnega trga in krokarji so to izkoristili. Dizajn so preprosto ukradli. Omenjeni telefon je bilo mogoče videti v vsaj stotih filmih (da o trgovinah v tujini niti ne govorimo), na njem pa niti enkrat ni bilo imena proizvajalca. Vsaj ne slovenskega. Menda ni treba posebej poudarjati, da je Iskra utrpela veliko finančno škodo in da oblikovalec od piratske prodaje kopij ni zaslužil niti ficka. Podobno se dogaja s praktično vsemi proizvodi, katerih kopiranje ali kraja je finančno donosna. Tako je dandanes mogoče tudi v Sloveniji - o ponudbi v sosednjem Trstu pravzaprav nima smisla izgubljati besed - za tri tisoč tolarjev kupiti kavbojke Levi’s 501, katerih realna cena se povsod po svetu giblje okoli sto nemških mark (seveda te trgovec ob nakupu vztrajno prepričuje, da kupuješ original); mogoče je kupiti Lacos-tove majice, ki jih krasijo čudno zmečkani krokodilčki (ljubitelji jih prijazno imenujejo žturški Lacoste’) in nenazadnje, mogoče je kupiti tudi celo vrsto piratskih avdio in videokaset nadvse sumljivega porekla. Da o kraji satelitskih signalov oziroma programov niti ne govorimo. ...in zaščita pred njo Pravice avtorjev in proizvajalcev sodijo v širše področje temeljnih ekonomskih in socialnih pravic, zato ni čudno, da jih vsebuje tudi Mednarodni pakt o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah, ki v svojem 15. členu vsakomur priznava pravico “uživati varstvo moralnih in materialnih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega in umetniškega dela, katerega avtor je”. Seveda pa je področje zaščite avtorjev in proizvajalcev tako specifično, da zahteva bolj precizno obravnavo, to pa je delo Mednarodne organizacije za zaščito intelektualne lastnine (WIPO). Organizacija združuje 140 držav članic, njen osnovni namen pa je preprečevanje neavtoriziranega izkoriščanja posameznikovega intelektualnega udejanjanja. WIPO pokriva predvsem dve temeljni področji zaščite avtorjev: zaščito industrijske lastnine (oblikovanje, zaščitne znamke in patenti) ter zaščito literarne in umetniške lastnine (avtorske pravice in zaščita satelitskih signalov). Na obeh področjih je WI-PO razvil celo vrsto mehanizmov za omejevanje neavtoriziranega kopiranja, vendar pa je popolna ukinitev omenjenih anomalij praktično nemogoča. Gre predvsem za dejstvo, da so države članice popolnoma suverene, torej se lahko dogovorjenih načel držijo, lahko pa tudi ne. Drugi problem predstavlja avtonomnost gospodarske sfere, ki je nekatere manj razvite članice mednarodne skupnosti pravzaprav ne morejo kontrolirati v zadostni meri. WIPO zato nudi tudi pomoč manj razvitim članicam pri izdelavi notranje zakonodaje s področja zaščite intelektualne lastnine. Najbolj uspešno dejavnost organizacije nedvomno predstavlja klasifikacija patentov, logotipov in zaščitnih znakov, ki pa je prav tako uspešna le v primeru, če države članice ali njihovi gospodarski subjekti patentne listine, logotipe in zaščitne znake v Ženevo dostavljajo redno in pravočasno. WIPO torej lahko preprečuje zlorabe intelektualne lastnine le ob pomoči držav članic. Če tega sodelovanja ni ali če je le-to nezadostno, je tudi zagotavljanje zaščite avtorjev in proizvajalcev bolj ali manj jalovo. To pa je pravzaprav voda na mlin trgovcem s Ponte Rossa in njim podobnim. G. K. Nekaj pomembnejših dokumentov mednarodne organizacije za zaščito intelektualne lastnine Mednarodna zaščita industrijske lastnine: * Pariška konvencija o zaščiti industrijske lastnine, sprejeta 20. marca 1883; * Madridski sporazum o mednarodni registraciji proizvodnih znamk, sprejet 14. aprila 1891; * Haaški sporazum o mednarodnem depozitiranju proizvodov industrijskega oblikovanja, sprejet 6. novembra 1925; * Sporazum iz Locarna o vzpostavitvi mednarodne klasifikacije proizvodov industrijskega oblikovanja, sprejet 8. oktobra 1968; * Sporazum iz Strasbourga o mednarodni klasifikaciji patentov, sprejet 24. marca 1971; * Sporazum iz Nairobija o zaščiti olimpijskega simbola, sprejet 26. septembra 1981; Mednarodna zaščita literarne in umetniške lastnine: * Bernska konvencija o zaščiti literarnih in umetniških del, sprejeta 9. septembra 1886; * Rimska konvencija o zaščiti izvajalcev in producentov fonogramskih izdelkov ter radiodifuznih organizacij, sprejeta 26. oktobra 1961; * Ženevska konvencija o zaščiti proizvajalcev fonogramskih izdelkov pred neavtoriziranim kopiranjem njihovih proizvodov, sprejeta 29. oktobra 1971; * Bruseljska konvencija o zaščiti satelitskih signalov (programov), sprejeta 21. maja 1974; * Ženevski sporazum o mednarodni registraciji audovizualnih del (Film Register Treaty), sprejet 18. aprila 1989; Bujumbura, 29. 6. Dragi Maks! Bratski pozdrav! Oprosti, dnevi so prekratki. Obletnica posvečenja. Veliko nepomembnega je zbledelo. Veš, premalo sem oblikoval v teh letih kulturo duhovnikovega srca. Preveč sem dojemal s pametjo - glavo, premalo s srcem. Razumi to kot izpoved in kot svarilo meni samemu. Doživljam - večkrat kruto - milostne čase. Zdi se mi, da preveč vidim in slišim in sploh nimam časa razmišljati. Strmim. Kaj vse je lahko človek v vseh svojih ekstremih, zmotah - zablodah; dobroti in kraljestvu po meri evangelija. S Karitasom - Katholic Relief Service sva skupaj z bosanskim frančiškanom v akciji (7 kamionov) dostave hrane na jug Ruande. 200 ton na teden. Drugi se bojijo, bežijo ven. Nič me ni več strah. 250 tisoč in več ljudi v kampih, samo v južni škofiji -bežijo na jug. Nago življenje! Nikdar nisem tako ljubil ta bitja kot prav zdaj. Moji so, v mojem srcu. Ti, ki bežijo, večinoma nedolžni. Begunsko taborišče Pa, odkod meni oblast, da bi sodil. Kako naj sodim nad tem, kar je Bog ustvaril. Veliko Tutsijev se skriva v hišah Hu-tujev (večine). Herojstvo, pričevanja, ki jih nisem zaslužil. Svetost laikov - blagor ti Cerkev, ker jih imaš! Naše oznanilo ni bilo zaman. Res je, veliko cerkva je pojila nedolžna kri - kri mučencev -sedaj tudi ruandskih. Na sto-tisoče otroških oči me kliče, izziva, prosi. Kot da je hudobija močnejša - nemočni smo. Mnogi misionarji nismo zapustili boj- nega polja. Trpel sem doma, ko sem urejal potrebne papirje. Sedaj sem srečen. Pobita je 1/ 3 misijona. Hiše porušene. Strah. Moj sobrat domačin -duhovnik vztraja. Trikrat so mu grozili z ustrelitvijo. Pokončen. Junak. Skriva dve dekleti, katerih družini sta iztrebljeni. Čudež pričevanja. Vse sta opisali. On tudi sproti piše tragedijo. Kje neki se je porodila gnusoba poboja, ki mu v zgodovini ne najdemo para- razen v francoski revoluciji ?! Moj spomin ne domisli, razum ne dojame. In v zapuščenih otroških očeh, polnih strahu in željnih ljubezni najdem moč -pogum za dobro. Drznejo si me vprašati, na kateri strani sem. Odgovorim: na strani dobrega, na strani evangelija. Poganska vprašanja. Nas je mar bog sortiral? Da nas bo, to vem - po meri dobrote... kar ste storili... ne le govorili. Naše usmiljenke so prejšnji ponedeljek (20. 6.) zapustile misijon MURUNGU. Po nasvetu vrhovne matere. Sami sta vztrajali Anka Burgerič in Vesna Hiti. Dosegel sem jih po stranskih poteh dan pred odhodom. Bojda sta Vida Gerkuron in Bogdana Kavčič tudi sami vztrajali - zapustili prejšnji teden iz pokorščine Neunbi. Paralo jim je srca, ko so zapuščale nedolžne ljudi - nič krive pobojev. Previdnost je postavila mejo njihovi žrtvi. Je že tako prav. Zaslužijo predaha, čeprav vem, da bodo doma trpele še bolj. Sam sem to občutil. Jutri spet hitim s 7-imi ka- mioni na sever (200 km). V Burundiju tudi napetosti brez števila. Tu se bodo računi še urejali. Kot bi klicali nesrečo nadse. Vojska v rokah manjšine Tutsijev pobija po deželi. Smo pred nevihto. Potem ne bomo več nikamor bežali. Posvetim se kampu beguncev v prihodnjih dneh. Vidim, da ni nobenega. Kličejo otroci, matere. Deliti fižol in drugo, zdraviti rane - telesne in dušne. V prahu sušnega obdobja. V Burundiju nas vojska ovira na vse pretege pri usmerjanju pomoči. Kot bi se ves svet obrnil stran od tistih, ki so najmanj krivi - otroci in matere. Francozi so prišli. Olajšanje. Rešujejo “ostanke”, ki niso bili pobiti. Dobro - po tolikih političnih umazanijah. Vsako bitje je dragoceno, čeprav je prepozno. 800 tisoč pobitih -morebiti več. Moj spomin ne domisli, razum ne dojame. In v zapuščenih otroških očeh, polnih strahu in željnih ljubezni najdem moč - pogum za dobro. Pustimo bodočnosti, naj prešteva. Sam sem bistveno prispeval pri rešitvi skoro 1000 otrok iz Ruande. Drznejo si me vprašati, na kateri strani sem. Odgovorim: na strani dobrega, na strani evangelija. Poganska vprašanja. Nas je mar bog sortiral? Da nas bo, to vem - po meri dobrote... kar ste storili... ne le govorili. Ostajam anonimen, ker hočem še delati. Pomagam na vse strani. Pri našem misijonu čez 300 otrok v gozdiču brez vsega. Poskrbel sem za vse. Morajo si napraviti šotore s ponjavami -BLINDE. Ljudje so se odzvali. Želijo ^udi dokončati gradnjo cerkve - sami. Maše sta dve v nedeljo - kar v hišni kapeli -zunaj. Ni še varnosti. Vsako noč se pobijajo v predelu Butore, ker Francozi še niso prišli do sem. Upajmo, da se morija ustavi. Uporniki imajo več discipline; uradna vojska vse preveč krade in ropa. Pobiti so trije škofje, 90 duhovnikov - več redovnikov in redovnic. Strašno. Vse kar smo rešili do sedaj, je naš misijon na jugu in en avtomobil, ki ga imamo v Burundiju. Drugo je vse zrušeno -izropano. Strašna preizkušnja! Ob prihodu pomoči Pogrešam dva sobrata (bogoslovca in pomočnika). Toliko za danes. Več pa povprašajte usmiljenke. Maks, vesel bom še kakšne gregorijanske maše. Mašujem vsak dan. Imam s seboj vedno vse stvari za mašo. Tudi v dveh kampih sem prvi maševal. Ni vode, ni elektrike. Upam, da slovenska KARITAS priskoči na pomoč skupaj z avstrijsko ali italijansko. Vse za otroke bo prišlo prav. Hvala. Danilo Lisjak Maks Ipavec, na katerega je naslovljeno pismo, je dekan v Ribnici, Danilo Lisjak pa je salezijanec in nekdanji kaplan v Cerknici V poštne predale različnih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom blaga itd. (na primer za potrebe zdravstva, celo države) vlagajo neznane osebe v Sloveniji ponudbe za različne finančne transakcije. Nobenega dvoma ni, da gre za pranje denarja. V konkretnem primeru visok znesek kaže na to, da gre mogoče celo za pranje denarja, pridobljenega s preprodajo mamil ali orožja. V takšnih primerih se namreč izplačuje denar iz kovčkov, nato pa ga je treba spraviti v promet s pomočjo mreže podjetij in bank. Zelo primerna so tista, ki se na primer potapljajo, zato lastniki pograbijo vsako rešilno bilko, ko se jim ponudi. Stvar očitno ni nezakonita, zasmraja pa in dolgoročno uničuje zdrava gospodarska razmerja ter spravlja Slovenijo na indeks najbolj problematičnih držav. Eksotičnih, bi rekel Janez Drnovšek. Direktor ljubljanske firme, ki nam je posredoval pismo, je izgubil živce: to je namreč že peto sporočilo, ki ga je prejel letos, zatrdil pa nam je, da so še druge firme po Sloveniji preplavljene s podobnimi ponudbami. Kdo pere denar v Sloveniji? Zakaj še ni sprejet zakon, ki preprečuje pranje umazanega denarja, medtem ko finančne nadzorne službe v Sloveniji hitro izgubljajo svojo neodvisnost? Kdo je preselil svoj safari iz Nigerije v Slovenijo? Zgodba ni končana... ali these are to facilttate proper documentation before the funti could leave, but if you would not like to send me blanks on demanti, I vili send you by fax format specimen gnide to enable you prepare it yourself, which in turn, you vili fax back to me (Fax copies are acceptable) Please note that ve shall retrieve ali documents related to this transaction and destroy them by fire, immediately after the transfer of the fund. Your anticipated co-operation vili be highly appreciated. GEORGE CLIFFORD. George Cliford... Strogo zaupno V roke glavnemu direktorju Dragi gospod, Jaz in moj kolega sva se sporazumela, da zasebno znatno investirava v vašo linijo proiz-vodov/storitev*. Jaz, George Cliford, sem glavni knjigovodja v korporaciji Nigeria National Petroleum Corporation (NNPC). Zaradi političnih problemov v državi nameravam odpovedati službo pri vladi in še z nekaterimi uslužbenci moje korporacije kot partnerji pričeti z zasebnim poslovanjem. Bil sem posebno pooblaščen, da se z vami dogovorim glede pogojev trgovanja in možnem prenosu investicijskega fonda na račun vašega podjetja. Viri dohodka so po vrsti dogovorov postale pogodbe, ki so jih izvršila tuja podjetja za mojo korporacijo. Prvotne vrednosti teh pogodb so z naše strani, torej licitacijskega odbora, namenoma precenjene za višino 20,5 milijonov dolarjev. Zdaj, ko so vsa podjetja prejela pričakovana plačila in se je projekt izplačal, želimo prenesti to precenjeno vsoto na račun vašega podjetja in zasebno investirati v vašo linijo proizvodov. Teh 20,5 milijonov dolarjev se je že do sedaj dokazalo kot donosna denarna pošiljka. Sporazumeli smo se, da kdorkoli bo nastopal kot koristnik, bo zadržal 25 % celotnega zneska, 5 % gre za stroške, tako lokalne kot mednarodne, 70 % pa bo za nas, partnerje iz Nigerije. Vse metode so bile izdelane s pomočjo visokih uslužbencev moje korporacije, NNPC, da olajšamo denarne pošiljke v roku 21 dni od prejema sledečih informacij (podatkov), ki nam jih morate poslati, da opravimo prenos. Za to potrebujemo: 1. Prazen pisemski papir z glavo in prazno fakturo, primerno podpisano in žigosano (en izvod) 2. Naziv in naslov banke, številko vašega računa, telexa in faksa. Vsi dogovori bodo uresničeni tako, da bo vaše podjetje delovalo kot sestrsko podjetje glavnega podjetja. Medtem se prepričajte, da bodo vsi dogovori brezhibni, kar bo zagotovilo uspešen prenos zneska na račun vašega podjetja. Vzemite na znanje, da smo v mnogih letih opravili mnogo zahtevnih storitev za vlado, in kot takšni ne bi želeli, da se naš ugled pokvari. Zaradi tega morate zadevo obravnavati kot najstrožjo tajnost in kot nujno. Če potrebujete kakšne nadaljnje informacije, me, prosim, takoj kontaktirajte preko navedenega faksa. Obenem mi pošljite tudi številke vaših zasebnih telefonov in faksov, zaradi lažjega komuniciranja. Vse to je potrebno zaradi lažje priprave ustrezne dokumentacije, preden lahko pošljemo fond. Če ne želite poslati zahtevanih obrazcev, vam bom po faksu poslal primer obrazcev, po katerih boste lahko sami pripravili potrebne dokumente, ki mi jih boste po faksu poslali nazaj (zadostujejo tudi faks kopije). Prosim, vzemite na znanje, da bomo zahtevali vse dokumente, vezane na to transakcijo in da jih bomo zažgali nemudoma po opravljenem prenosu fonda. Vaše pričakovano sodelovanje bo sprejeto z visokim spoštovanjem. Zakulisje Brez omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti. Dr. Vašo Predojevič, ki že trideset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske druži-ne, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota. Danes je tudi... • Komandant se ni želel spuščati v ocene, ohranil je mirno kri in rekel: pri poročanju “gor” sem posredoval nezadovoljnost starešin s stanjem v Sloveniji in na Hrvaškem, nadalje, da je problem razdružitve • Komandant odloči, da se 27. 6. opravi poslovilna slovesnost za upokojene (Ivo Tominc in Dane Popovič) in premeščene (Jevrem Cokič in Vlado Trifunovič) generale, meni pa je bila poverjena celotna organizacija de 5. VO in osebno do Komandanta). Sreda, 19. 6. 1991 Sestanek kolegija komandantov 5. VO s komandanti Korpusov (13.00 ura) - Komandant izmenjave mnenj - kako izvesti razdružitev, katere obveznosti naj sprejme federacija, da obe republiki skupno nastopita proti Zveznemu izvršnemu svetu, zatem pa nadaljujeta skupne razgovore z drugimi republikami, da se sklene poseben dogovor o vzajemni pomoči obeh republik (to je dogovor vodstev Slovenije in Hrvaške, ki mu je sledila mobilizacija enot TO in Zbora narodne garde ter zaščita vitalnih objektov). • Pozitivno v našem delu do sedaj je: JLA je državi zagotovila mir (če ne bi bilo JLA, bi proces potekal drugače), mir je dosežen s preventivnim delovanjem, obdržana je enotnost kadrov in enot JLA, v svetu smo pridobili pohvalo za takšno obnašanje -tudi pri naših nasprotnikih. • Negativno pri nas je: JLA je kljub vsemu načeta, in to posamično, cilj pa je razbiti JLA kot sistem (deluje se preko rekrutov, paravojaških organizacij in financiranja JLA). Z razbitjem JLA se želi razbiti Jugoslavija, zato so v Zveznem izvršnem svetu prišli do ocen: 1. če se dopusti razpad Jugoslavije - to bi izzvalo bratomorno vojno, 2. da se uporabi sila organov federacije - to je za razpravo, 3. da Zvezni izvršni svet nastopi s sporočilom o ukrepih (to se bo zgodilo 21. 6.) -to je model Zveznega izvršnega sveta ob podpori JLA - doziranje sile. Vse to od JLA Častna četa JLA na proslavi v Parizu 1968 akuten (bližamo se tem odločitvam) in se lahko pojavi pred 26. 6. v obeh republikah hkrati, da suspenz zveznih organov postavlja pod vprašaj JLA v teh območjih, poudaril sem možnost, da oni pozovejo vojake in starešine iz svojih republik, naj zapustijo JLA... te slovesnosti. (Ali to pomeni, da komandant vseeno ni vedel ali ni mogel oceniti, kaj se bo zgodilo 27. 6., ko je že vedel za datum odcepitve 26. 6., oziroma, postavlja se vprašanje odnosov Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in Glavnega štaba oboroženih sil do koman- v uvodni besedi navaja: • V teh dneh se verjetno sprejemajo važne odločitve. Vse aktivnosti v Sloveniji in na Hrvaškem so naravnane na razdružitev, čas “D” je verjetno pred 26. 6. kot presenečenje hkrati v obeh republikah. Razgovor v Sloveniji je bil v smislu JLA pred Slavolokom zmage, Pariz 1968 zahteva: da dnevno spremljamo položaj in doziramo ukrepe, da poveljstva in enote “držimo popolnoma v rokah” - obrniti se k več enotam - ljudem, in da se ne slepimo s stanjem -desne struje se krepijo: Šešelj je zmagal na volitvah v Rakovici, kjer stanujejo tudi aktivne vojaške osebe. Vse starešine, ki kolebajo, takoj zamenjati. Janša in Bavčar sta želela v Pekrah izzvati oborožen spopad, ki bi ga izkoristila za enostransko dejanje odcepitve Republike Slovenije - na takšne provokacije ne smemo nasedati. • V 5. VO je vse večja zaskrbljenost za osebno in družinsko eksistenco starešin - je že 170 primerov preselitve družin v “varnejše kraje”. Del starešin verjame v uspeh uporabe sile, zato se postavlja vprašanje, kako zaustaviti nekatere, če se začne, ker imajo ljudje vsega dovolj (mislim, kako zaustaviti samovoljnost in ekstreme). Torek, 25. 06. 1991 Ob 21.30: sestanek kolegija komandantov 5. VO, po komandantovi vrnitvi iz Beograda: Komandant nas obvesti, da se po odločitvi Zveznega izvršnega sveta preide na zavarovanje izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju državne meje na območju Republike Slovenije, oziroma da se pomaga zveznim organom Sekretariata za notranje zadeve in Carine v prevzemanju kontrole režima na mejnih prehodih. Pripomni, da je treba nalogo izvršiti brez žrtev in da nikjer ne smemo prvi pričeti z ognjem iz orožja. Preciziral je: na mejo gredo majhni sestavi s ciljem, da zavarujejo delo zveznih organov - carine in milice. (Po pričevanju enega izmed udeležencev posveta komandantov šolskih centrov v Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo je načelnik generalštaba, generalpolkovnik Blagoje Adžič 26. 6. ob 14.30 rekel približno tole: “Nocoj gremo v akcijo za prevzem mejnih prehodov v Sloveniji. Ne bomo odpirali ognja. Če bo odpor, bomo silo dozirali postopoma”). Pri vsem me je čudila ko- mandantova kratkost, imel pa sem občutek, kot da “vsi vse vedo”. Zato sem vprašal po ukazu in načrtu za uporabo enot ter dobil komandantov odgovor, da je ukaz usten, načrt pa ne obstaja (Kolšek mi je v njegovem rodnem Letušu 10. 6. 1993 povedal, da načrta nikoli ni niti videl). Takoj sem opozoril na možne težke posledice takšne uporabe enot, na mogoč konflikt in celo oborožen spopad (imeli smo takšne ocene), na kar mi je komandant povedal, da je vse dogovorjeno v Zveznem izvršnem svetu in da “zgoraj” (v Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo) verjamejo, da ne bo problemov. Na koncu je komandant rekel, da je rok izvršitve 26. 6. ob 12.00 uri (rok je bil prolongiran na 27. 6. ob 14.00 uri - zakaj?). Okrog 22.00 ure sem opazil komandante korpusov, ki so prihajali k načelniku štaba in kmalu zatem odhajali v svoje garnizije. Globoko sem zaskrbljen in razmišljam o najhujših variantah. Na samem vprašam komandanta, “kaj to vse pomeni”, on pa mi ponavlja tezo o dogovoru v Zveznem izvršnem svetu. Pred mano je bil žalosten in nemočen človek in komandant, človek in komandant, ki ga niso hoteli poslušati in mimo katerega so delali tisti, ki so mislili drugače. Takrat sem pričel misliti na sina Gorana, vojaka na Reki - poizkušam z njim vzpostaviti stik, vendar mi dežurni odgovori, da je na vožnji. Njega moram zaščititi, ker se mora vsaj on vrniti v Ljubljano ter tam živeti - težka razmišljanja so to. Te noči nisem spal! Sreda, 26. 06. 1991 13. Korpus - Reka, komandant generalpodpolkovnik Marjan Čad z določenimi enotami (kasneje mi je pri srečanju rekel, da je bila sestava moči ene tankovske čete, ene izvid-niške čete in enega voda vojaške policije) krene na mejo in prevzame kontrolo mejnih prehodov brez uporabe sile in brez odpora enot TO in MNZ R Slovenije. Med pohodom se je general Čad ustavil v Ilirski Bistrici in v skupščini občine obvestil g. Ivana Bergoča o nalogi. Ta je v prisotnosti in v dogovoru z generalom Čadom osebno o tem obvestil Mirana Bogataja, ki je nadomeščal Janeza Janšo. (To je prvi dokaz, da je bilo vodstvo Republike Slovenije obveščeno o pohodu JLA na mejo.) Ko sva se z generalom Čadom maja 1993 srečala v Kamnici, mi je rekel, da je načelnik štaba komande 5. VO 26. 6. okrog 10.00 ure po generalu Petru Stipetiču poslal “nek papir” (Stipetič je dokument predal vsem komandantom korpusov - helikopterski polet Reka - Ljubljana - Maribor - Varaždin), kot izpisek iz “nekega načrta”, na katerem (na “nekem papirju”) je bilo napisano, katere enote bodo šle na katere mejne prehode, vendar brez pravice do uporabe orožja in sile (razen v samoobrambi) ter da zavzetje meje ni napad na Republiko Slovenijo in slovenski narod, temveč dejanje zavarovanja državne meje SFRJ po odločitvi Zveznega izvršnega sveta. Takrat mi je pojasnil, kako so enote šle na mejo in vsebino razgovora pri g. Bergoču. Po razpravi na sodišču ZD PIZ v Ljubljani (8. 6. 1992) se je v popoldanskih urah oglasil pri meni doma in mi povedal, da je g. Bergoč vse potrdil tudi v pričanju pred sodiščem. Se nadaljuje Zanimivosti pni > / Ittr | 'I w iz Parada NNNP Stodvajset let gasilstva je častitljiva starost, še bolj častitljivi pa so bili veterani v Šentjurju, ki so jih šteli čez osemdeseto, ko so se s starimi brentačami in “rosenbaverico”, kot njega dni, spravili nad ogenj, da bi mladim z najmodernejšo opremo, s helikopterjem vred, povedali, da so gasilci vedno bili in bodo prvi ob nesreči, najsi bodo to ogenj, voda ali druga ujma. Hvala vsem. Srečno. Foto: I. Strmole Parada godcev Koliko lepša in prijetnejša je Slovenija brez afer, paranoičnih politikov in še bolestnejših strankarskih veljakov ob domači glasbi in vrčku hladnega piva. Kako malo potrebuje ta od politikov izmozgani narod, da se sproščeno poveseli ob narodno zabavni glasbi, kot so jo v Vojniku pričarali v paradi Zemetovi, Šaleški, Mikolovi in Legnerjevi fantje. Foto:I. Strmole stopnic do nebes Alojz Hergouth, eden naj večjih živečih avstrijskih pesnikov, poklanja njemu podarjeno hišo na Sladki gori slovenskim poetom in razumnikom To je močno drevo, les, dober za zibke in krste. Toliko sonc je krožilo, svetloba je rasla v strženu. Toliko dolgih deževij, kipela je kri. V ostrih slanah, v trdih viharjih so padali stari, bolni plodovi. Izmed ducata del, ki jih je 31. maja 1925. leta v Gradcu rojeni Alois Hergouth doslej izdal, se je pesniška zbirka Sladka gora izpela najdlje, v skoraj dvajsetih jezikih in samo v nemščini doživela tri ponatise. Gre za 1965. leta izdano pesniško zbirko Sladka gora -Der suesse Berg, ki jo je dr. Alois Hergouth napisal ob odkritju njemu neznanega sveta med Dolgo goro in Bočem, na Sladki gori, ko je bival pri materinem bratrancu Juriju Dobniku. “Te pesmi so poveče- ne spominu Jurija Dobnika, slovenskega kočarja, ki je do zadnje ure branil borni kos zemlje, ker je edino v njem našel moč in kruh za življenje. Umrl je ob zori 23. julija 1961, ko se je zdelo, da bo divja nočna nevihta zalila zemljo kot vesoljni potop,” je pesnik zapisal v posvetilu. Ali: "... Ti dnevi, ki sem jih preživel pod slamnato streho Jurijeve koče, so bili tako daleč od vsega, tako tihi in odmaknjeni, da mi je še zdaj, v spominu, težko ločiti, kaj so bile sanje in kaj resničnost. Kakor da se je vse na skrivnosten način razvozlalo ter postalo lahko in radostno. Mati je bila tukaj, oče, mrtvi bratje in sestre in vsi tisti nekdanji, od katerih poznam le ime. Čutil sem njihovo bivanje, njihovo dobro in hudo, bil sem na varnem, kakor odrešen in končno zadovoljen po dolgem, nerazložljivem domotožju...” S Sladke' gore je bila doma pesnikova mati, ki je že 1898 odšla v Gradec, kjer se je poročila, rodila 11 otrok. Najmlajši je bil Lojzek, Alois. Stanovali so v Moserhofgasse, v “slovenski gosposki ulici”. Ko je pesnikova mati 1949. leta umrla, je umrla tudi vez z njenimi na oni strani meje. Potem pa je nekoč prišlo pismo materinega bratranca Jurija Dobnika, ki star in betežen piše, kako njegov plamen ugaša. O njem je bilo slišati mnogo pripovedi, saj so ga starejši bratje in sestre poznali, stanoval je pri njih v Gradcu in se izučil mizarstva, toda vleklo ga je nazaj, na Sladki gori si je kupil hišico in nekaj zemlje. In tako se je Alois odpravil na pot odkrivati svoje korenine. Na materino Sladko goro, kjer živi čudaški stric Dobnik. Jurij Dobnik. Mladi meščan, pesnik in pisatelj, soustanovitelj društva Forum Stadtpark v Gradcu, trpek boem, rado viden v najvišjih umetniških krogih štajerske prestolnice je na graški univerzi študiral narodopisje, leta 1960 doktoriral in bil asistent v narodopisnem inštitutu. V črtici Moja dediščina onkraj meje je zapisal: “...Tako se počasi razgr- " ' ' .... , '' . Foto Harry Stuhi Hofer Pesnik, ki je Parizu pokazal Sladko goro Zemlji je zvesto vrnil, kar mu je posodila. Svetlobi zelenje in lahke ptice, ki so prebivale v listju. Gnezda so bogat zarod hranila. ne zelenje. Prikaže se vrt, njiva cveti. A gozd ne zrase sam od in ob hiši in hlevu, pod kapom sebe. Trte, češnje, jablane, se odpirajo rože. Še pozimi hruške in breskve se niso same izvile iz zmede korenin in kolja. Desetletja, stoletja se vzdiguje dim, prenaša trpljenje in radost, lepoto in muko. Življenje za življenjem, rod za rodom mora hoditi po starih poteh, mora utreti sledi v bohotnem zelenju. Slednja ped je nekoč nosila človeški korak. Često na to ne mislimo. Često niti nočemo misliti, ker Hišico na Sladki gori poklanjam slovenskim poetom in razumnikom menimo, da smo že vsemu temu Letos, na pomlad, je treščilo odrasli. Tako jemo kruh, pijemo vanj: kap. Prvič se je dr. Alois Ta pa, ki je prešteval kroge in leto za letom stopal v njegovo senco, se več ne vrne domov. -Odkar ta jesen, odkar je ta zima prišla, nihče več ne išče orehov. vino, ki ga nismo sami pridelali. Mi v mestih smo skoraj že pozabili, iz kakšne teme izvira voda...” In vodil je čez Križni vrh pod Pečico na Sladko goro svoje prijatelje, pisatelje, igralce, slikarje, mestni svet, da bi sam ostajal z Jurijem v vročih dneh ali dolgih zimskih nočeh. Za Sladko goro si je izbiral čudne čase. Najpogosteje so si morale dame iz ilovice puliti visoko pete solne in bose prita-cati do bajte. Ali do kolen gaziti v sneg. Da bi morebiti doživele toplino peči ali toplega doma? Ka-li? “Ja, lepo je bilo. Zdaj sem prestar...” In se spusti na za to priložnost pospravljeno posteljo. Hergouth s Slovenske gosposke ulice 25 A, zdaj v predmestju Gradca, ustrašil. Ko so ga spet postavili na noge, se je umaknil v svoje podstrešno stanovanje. Dvaindvajset stopnic, zaprti gang, poldrugi meter široka predsoba, na desni enako velika kuhinja in vrata naprej soba. Vse zadegano s knjigami, kramo, vse se drži drug drugega, v desnem kotu postelja, ki je v minulih desetletjih očitno bila priča burnim časom. “En sam kaos. Nič nimam pospravljeno. Oprostite...” “Ko so me poklicali v Šmarje in mi sporočili, da so me imenovali za častnega občana, nisem mogel priti k sebi. Moj Bog, moja mati je morala od doma, ker pri hiši ni bilo več kruha, meni pa so odmerili takšno čast. V četrtek pride na obisk sam gospod župan, profesor Jože Čakš, da bi me odpeljal v Rogaško. Vendar se ne počutim še dovolj trdnega. Ostal bom tu, v mojih nebesih...” Slišali smo, da mestna oblast misli to hišo porušiti... “Da, rekli so, da letošnjo jesen. Ponujali so mi drugo stanovanje. Oblasti ni povšeči, da živim tu. Na tem podstrešju. Toda jaz živim tu že več kot štirideset let. Tu sem preživel najlepši del življenja, tu ustvarjal, se veselil in treznil. Kajpada, s prijatelji smo ga znali v redu cukniti... Bogve, kako bo z mano. Včasih so mi bila dekleta v To sem obljubil že stricu Juriju, sam sem na Sladki gori doživel svoje drugo rojstvo...” Ali se ne bi odločili živeti na Sladki gori? “Zdaj ne, ker sem preslab. Še od tu, s tega podstrešja me niso spravili. Ja, za kak dan ali dva že, potem pa brez mojih prijateljev ne bi zmogel več.” Kdo Vam kuha, kdo gospodinji? “Včasih sam, drugekrati grem čez cesto v mojo gostilno. Gospodinjiti si ne pustim, ker mi vse razmetajo in ni nič več na pravem mestu.” In na jesen? “Ta je še daleč...” Janez Sever Dežela je mirna in bela. -Ko ga podro, ne bo več bolelo oporo, zdaj - palica. Zato sem razmišljal in sklenil, da hišico na Sladki gori podarim Šmarju in slovenski državi. Naj bo žarišče sodobnih umetniških prizadevanj ali prijetni dom slovenskim poetom, razumnikom. Ta hiša ne sme propasti. Verzi so iz pesmi Oreh, iz zbirke Sladka gora, ki jo je v slovenščino prelil Kajetan Kovič, pesnikov velik prijatelj, in izdala Založba Obzorja v Mariboru 1967. New Age: Zen ■ budizem na Štajerskem Skupina strokovnjakov s področja človekovega osebnostnega samorazvoja, ki smo do pred kratkim relativno neuspešno delovali pod zastavo društva Ariel v Celju, smo se odločili, da opravimo ustrezne raziskave in komparativne študije raznorodnih metod duhovne rasti. Naš osnovni motiv je bil (in je še) približati omenjene metode tukajšnjemu človeku v njem razumljivem jeziku, hkrati pa naj bi bile te metode efektne v tolikšni meri, da ne bi aspiranta obsedle v celoti, ampak bi slednjemu še vedno ostajalo dovolj časa za službene, družinske in morebitne ostale obveznosti. Vzhod in zahod Več ali manj je vsem jasno, da imata Vzhod in Zahod bogato ezoterično tradicijo. Po zaslugi teozofov in kasneje hipijevskega gibanja pa je bila zahodnjaška ezoterična paradigma (kabala, magika...) v zadnjih desetletjih potisnjena v ozadje: v ospredju dogajanja je bilo zanimanje za vzhodnjaške metode osebnostne rasti (joga, budizem, zen...) Vsekakor je šlo za nekakšno modno muho ali bolje - za misel - ni vzorec “sosedovo je boljše”. Dejstvo je, da tukajšnji “ezoteriki” še vedno na veliko uporabljajo termine iz joge; govora je o čakrah, manirah, mudrah in asanah... Manj pametni se morda navesijo s pojmi iz taoizma; besedičijo o jinu in jangu, praznini, Tau... Tistih, ki bi jih globje pritegnil zen, pa je malo manj iz preprostega razloga: Zena ni moč “razumeti”... Morda najmanj pa nas je takih, ki smo se resno lotili zakladnice ezoteričnega izročila Zahoda, saj je magika (in kabala) nekakšen srednjeveški bav-bav, ki se ga vsak sodobni “ezoterik” skuša na daleč izogniti; veliko bolj frajersko (in donosno) je prepričati slovensko gospodinjo ali učiteljico v kakšni osemletki, da je nadvse potrebno vsaj par ur na dan preždeti v bolečih, eksotičnih pozah (ki nimajo žal z njihovim načinom življenja nič skupnega) in dihati na nenaraven način... Ker sem dolgo na tej “sceni”, upam avtorizirano trditi, da je samadhi v Sloveniji še vedno redek pojav. Tudi mantre, ki “bolje poženejo v tek” posamezne čakre, zvene nadvse tuje tukajšnjemu ušesu (Lam, Vam, Ram, Vam, Ham, Om...) Resnici na ljubo pa lahko (žal) isto trdim' za magične formule, ki imajo podoben učinek na svetl-eče kroge (Sephiroth), ki tvorijo kabalistično Drevo življenja (E- HE- Jeh, Je- Ho- Va E- Lo- Him...). Hvala Bogu, da je Taoizem navidezno preprostejši: govora je o dveh nasprotjih (Jin in Jang), ki s tem, da vsako od njiju vsebuje tudi del nasprotne kvalitete, tvorita celoto... O zenu pa raje ne bi pisal; se ne da. Skratka, po temeljitih primerjavah in iskanju točke, kjer naj bi se stikali vzhodnjaška in zahodnjaška paradigma, smo s pomočjo jezika psihologije (analize), ki je služil kot nekakšen Basic In-terpreter, ugotovili, kar je zapisano v naslednjih odstavkih. Polarnost Zavesti Stvarstvo in/ali Zavest se začne dogajati zaradi vzpostavitve dualnosti, tako kot električni tok, ki teče (se dogaja) med diametralno nasprotnima poloma (pozitivni in negativni). Še celo naš domači planet se temu ni mogel izogniti: vrti se namreč okoli osi, ki “je vpeta” med severni in južni Pol. V primeru zavesti lahko govorimo o subjektu in objektu znotraj nje same: fenomen Zavesti je namreč v tem, da je zmožna s točke ali interpunkcije, ki jo je moč prepoznati kot subjekt, opazovati samo sebe kot nekaj, kar je “izven” nje same in kar lahko ustrezno pojmujemo kot objekt. V napetosti zrenja subjekta v objekt znotraj Enosti v Zavesti sami se strukturira Univerzam kot iluzija, saj sam po sebi najbrž ne obstaja ali pa ga vsaj ni moč neoporečno dokazati. Podatki, ki “od zunaj” pritekajo v Zavest, so namreč oporečni: čutila so omejena; hkrati pa se omenjeni podatki dodatno popačijo skozi pridobljene, podedovane ali kakor- Enosti, k transcendiranju polarnosti ali dualnosti ali (po domače) dvojnosti v Zavesti kot takšni, kar v končni fazi na pojavnem (doživljajskem) nivoju rezultira kot samadhi, nirvana, satori, razsvetljenje, kar vse so le različna imena za isto stanje Zavesti, v katerem je omenjena polarnost (trajno ali vsaj trenutno) presežena. Dihijizen Na osnovi pravkar opisanih dognanj in v skladu z uvodoma opisanim motivom smo skušali ustvariti metodo, ki bi uporabljala ljudske termine za opisovanje in razumevanje obravnavane dvojnosti skupaj s tehnologijo, ki bi bila dostopna žepu povprečnega Slovenca; samo apliciranje te metode pa ne bi v situaciji, kakršna trenutno je, zahtevalo veliko časa, sicer namenjenega družinskim, službenim ali ostalim obveznostim in pridobivanju dodatnih sredstev za preživetje. Naš oddelek za astralne projekcije je v končni fazi izvedel projekcijo s pomočjo tibetanske tatve (Akasha z Zemljo: vijoličasto jajce na rumenem kvadratu; glej I. Regardie: The Golden Dawn) v Kolektivno nezavedno (Astral) Slovencev z namenom poiskati tam besede, ki bi v “našem duhu” ustrezno odražale fenomen polarnosti in bi imele isti učinek kot mantre v jogi. Našli so besede DIJA in HIJA, ki so ju stoletja dolgo uporabljali furmani pri upravljanju s konjskimi vpregami. Logičen zaključek je bil takle: če imata omenjeni besedici (mantri) moč dfslioko as drgnjenje (jr^ptirioglat!!, konično polico a ukori koli drugače “ponotranjene” miselne premakniti konje v želeno smer, vzorce... Pa smo tam, kjer smo. bo taisti učinek premaknil še kaj Torej, vsaka verodostojna meto- drugega; hkrati pa sta obe mantri dologija osebnostne (duhovne) rasti že tako dolgo v našem Astralu, da stremi k vzpostavitvi primarne “gresta v uho” čisto vsakemu Slo- vencu in na arhetipskem nivoju lahko verodostojno simbolizirata pasivni in aktivni princip Zavesti (DIJA: pasivnost, jin, moč, Šakti...; HIJA: aktivnost, jang, volja, Šiva...). Tehnološki pripomoček, ki omogoča apliciranje metode, ki smo jo, ker je zenovsko preprosta in neizprosno gnostična, smiselno poimenovali DIHIJIZEN, pa je dolgo nastajal; potrebne so bile številne meritve in laboratorijski testi, hkrati pa se je na empiričnem in tudi povsem teoretičnem nivoju strokovni team dolge mesece ukvarjal z ostalimi podobnimi pripomočki (rožni venci, jappe, budistični molilni mlinčki...) Nastajal je izdelek, ki ga prikazuje skica, imenuje pa se DIHI, čeprav se je v lokalnih krogih že dodobra udomačilo ime “Umogon”, saj naj bi DIHI “gnal um” do dokončne transcendence. DIHI je narejen iz človeku prijaznih materialov (najboljši je slavonski hrast, gnojen s konjskim gnojem, in palička, ki ostane, ko poližemo sladoled, imenovan “lučka”...), izdelamo ga pa takole: Leseno palico kvadratne oblike s primernim orodjem obdelamo tako, da je na enem koncu tanjša (se oži). Na ta konec palice z žebljičkom pribijemo “držalo lučke”, ki ga skrajšamo za polovico. Po celi dolžini DIHIJA na enem robu vrežemo utore, globoke približno tri milimetre, po katerih gor in dol drsi okrogla palička, izdelana iz čim tršega lesa. Naj bo dolga približno petnajst centimetrov, premera tri milimetre, da dobro leže v utore na DIHIJU. Cel DIHI pa je dolg petintrideset centimetrov. DIHIJIZEN prakticiramo tako, da primemo DIHI z levico (jin, pasivna stran človeka...), okroglo paličko pa z desnico (jang, aktivna stran človeka...). Če želimo, da se bo “propclerček” DIHIJA vrtel v desno, na vso moč (vendar z voljo in devocijo hkrati) zavpijemo HIJA! ter začnemo z okroglo paličko enakomerno drgniti sem in tja po utorih na DIHIJU. Za nasproten učinek pa seveda na isti način uporabimo maniro DIJA. V kolikor nam to uspe na osnovi lastnih prizadevanj, raziskovanj stanj Zavesti med izvajanjem tehnike ipd., govorimo o samouresničevanju, torej o procesu. Če pa nas v Dihijizen uvede Iniciat, pa je moč govoriti o darshanu. Skratka, ko nam uspe delo z DIHIJEM, kot je opisano v prejšnjem odstavku, smo po merilih Dihijizma realizirani. Obilo uspeha. Danijel Bedrač - Dihon Popotnik Nikda so nucali hajof, gda so šteli na slovensko, zato ka je čarna Mariška soma dvakrat na den prek Moere pelala. Hajovof pa nej bilou, zato jih Kranjci nejso poznali. Nje, Slovence prej k Moere, te so na pravon kraji mislili, ka nemajo Kuezmičof, Vrečičev, Sedonjof, ka so soma zidari, tesari ino srmaki. Te je prišo Jaki. Čuedno je malal, Boug odpuesti, pa bil doj zaprejti. Savinjčani so ga za svojega vzeli. Jaki je napravo Gorana, Goran pa je v Grabnarovo ižo Endreja Goentera, kepara pripelau. Ka bi Savinjčani Popotnik bole globoko tej luede spoznali, so pojdže lagef vij na rujnoga pripelali in ocverkove pogače. Veno ino Klarisa sta popejvala, Feri Obalof je kejpe razložo, Dodo je špotal, Rudi Cipotov pa guč d oj vdaro, kak malo trbej, ka se spoznamo, družimo in poveselimo. Zato je Grabnarova iža v Mozirji puna svejta bila, radosti ino veseldja. Kejpi: Nina Nova doba, se pravice pridržane 26 Popotnik Problemi v Kili de Janeirii; Od našega stalnega ilnpisnika iz Santosa Kul iimoijc države no svetil ima tudi llrnzilija različne vrste iijer na srečo. Nekatere leijalne, ilriiijc nelegalne. Obstaja veliko loterij, kjer lahko staviš, toda obstaja igra, ki se odvija brez vladnega sodelovanja in je nelegalna. Igralnice so v Braziliji prepovedane, stave se sklepajo kar na cestah. V vsaki soseski lahko najdeš možaka ali žensko, ki pobira stave za “Jogo do bicho” ali Igro živali. Vsaka žival ima posebno številko, oziroma serijo številk. Običajno si izbereš žival, ki je povezana s tvojimi sanjami. Naslednji dan poveš o svojih sanjah možaku ali ženski (Bicheiro), ki pobira stave, ta pa ti svetuje, na katero žival moraš staviti. Igra je prepovedana, toda vsi jo igrajo in nihče je ne poskuša zaustaviti. Verjetno zato, ker nudi dosti dela nezaposlenim in v tej zvezi pomaga revnemu sloju ljudi. Seveda pa veliki “Bicheiros” Vest iz časopisa Vazijji Fnnziiic iz Itia Policist lovi “Bicheira” A imagem romantica dos bicheiros esta vindo abaixo, Os mesmos bicheiros que constroem crcdhes e ajudam eseoias de samba estilo metidos com trafteo de drogaš, assassi-natos e grupos de exterminio. E ainda subornam e dominam a policia e a burocracia do Governo. -ydL. Agora o bicho pegou! zaslužijo ogromne vsote denarja, kar je razlog več, da se igra ne ustavi. Bistveno je, da tudi policaji igrajo to igro. Toda sodnik iz Ria de Janeira se je odločil, da bo sodil “velikim ribam” v tej igri, kajti te so vmešane v kriminalna dejanja, kot so promet z mamili, umori ter policijska in politična korupcija. Nekateri so že v zaporih, a težko jim je dokazati to, kar vsi vemo in lahko vidimo. Do zdaj se brazilska vlada še ni odločila, ali naj legalizira “Jogo do bicho” ali ne, kajti, četudi je igra prepo- Romantična podoba “Bicheiros” počasi bledi. Ti isti “Bicheiros”, ki pomagajo šolam sambe vedana, jo strastno igrajo, in revežem v predmestjih, se ukvarjajo s preprodajo mamil, umori in so tesno povezani z odredi smrti. Poleg tega še podkupujejo in dominirajo v policiji in birokraciji vlade. Marcelo Netto Rodrigues Popotnik 27 Se komunizem vrača na vzhod Veselje je bilo nepopisno, ko so nasledniki komunistične partije na volitvah slavili zmago. Čeprav so funkcionarji še pred kratkim zatrjevali, da so pripravljeni stopiti na trdo pot demokracije, so danes želje po spremembah v nekdanjih državah planskega gospodarstva vse manjše. V poljskem parlamentu so medtem že prišli na oblast postkomunisti, brez koristi pa je bilo tudi blazno navdušenje katoliške Cerkve, ki je bila še pred tem zbirališče demokratične opozicije. Star afganistanski pučist Aleksander Rut-skoj zbira ob sebi nezadovoljne fašiste in staliniste in načrtuje dolg pohod do oblasti, na vzhodu Zvezne republike Nemčije se - vsaj kar se tiče komunale - zgrinjajo demokrati, ki so dediči starega režima. V Romuniji, Srbiji ali Ukrajini v resnici sploh ni prišlo do spremembe oblasti, saj so sistem spremenili le na zunaj, še vedno pa tam vladajo strukture starega partijskega aparata in njegove tajne službe. Zahodni sistem ni mogel bliskovito osvojiti vzhodnih držav. Namesto tržnega gospodarstva se razrašča roparski kapitalizem, v katerem določajo gospodarsko življenje kriminalistične strukture, pičlo blagostanje pa je namenjeno peščici izbrancev - novi eliti, sestavljeni iz mafijcev in pustolovcev. V nekdanji Vzhodni Nemčiji špekulanti in goljufi še naprej neovirano izvajajo različne oblike nasilja, v baltskih državah, kljub zakonski prepovedi neomejeno prodajajo človeške organe v Nemčijo (za možgansko skorjo dobijo pet tisoč mark). Na Poljskem cveti cestno rokov-njaštvo in na Češkem, na cesti E 55, se ne glede na prepovedi bohotijo trgovina z ljudmi in druge oblike kaznivih dejanj. Čeprav je razumljivo, da pride ob vsaki spremembi sistema najprej na površje vse, kar loči staro od novega, pa skrbi dejstvo, da, razen na Češkem, nobeni vladi ni uspelo, da bi se obdržala na oblasti. Majhne skupine podjetnikov še ne morejo biti slepilo, da je tudi večji del družbe pripravljen nositi posledice lastne odgovornosti. Kot prej je tudi sedaj večina mnenja, da za njihovo blaginjo in stiske skrbijo na višjih mestih v politiki. V strahu, da ne bi komurkoli padli v naročje, se po sorazmerno kratkem predahu vračajo k standardom starega sistema, ki jim je zagotavljal vsaj finančno varnost. Zahod se je v svojem zmagoslavju vsaj v dveh pogledih precenjeval. Prvič, ker je lastnemu sistemu pripisoval absolutno nepremagljivost, in drugič, ko je bil prepričan, da bodo na zahodu popularni nasprotniki režima tudi doma zastopali širši krog prebivalstva. Izkazalo se je, da je bila požrtvovalna avantgarda zgolj zamolklo godrnjanje ljudstva, ki ne hrepeni preveč po tržnem gospodarstvu, ki ga ni vajeno. Evropski državni socializem ni uničil samo gospodarstva, temveč tudi srednji razred, ki je vezni člen med socialnimi elitami in mezdnimi delavci, in zdaj manjka, da bi lahko zaživele politične in gospodarske reforme, saj bi bil potencial podjetništva in pripravljen tvegati. S svojim ustvarjalnim duhom bi postal motor in ob milijardah gospodarske pomoči bi lahko pognal kapitalistični stroj. Čeprav vladajoči spreobrnjeni komunisti zatrjujejo, da so krenili na pot socialne demokracije in v politiko vnesli nezaupanje, pa bo hiter preobrat možen šele tedaj, ko bodo zanj ustvarili primerne družbene razmere. N. Mom Alter rock festivali postajajo pomeben dejavnik mladinske kulture v Sloveniji Rock pod pojato Poleg ustaljenega in utečenega koncertnega dogajanja v takoimenovani alternativni kulturi je dežela Slovenija v zadnjem času začela spoznavati še posebno zvrst druženja in zabavnega življenja mladih. Gre za festivale, ki pravzaprav niso dogodki, ki bi privabljali na desettisoče ljudi, kot v Rea-dingu, Glastonburyu ali Mue-nchnu. Vsi veliki festivali so namreč profitno usmerjeni, kar pomeni, da je večina nastopajočih iz vrst preverjenih izvajalcev, vstopnina pa je ravno prav visoka, da je o obisku včasih vredno dvakrat premisliti. Naša miniaturna inačica teh velikih dogodkov, so razni rock pikniki, ki se v glavnem dogajajo v severovzhodni Sloveniji in na Primorskem. Organizirajo jih zanesenjaki, največkrat v dobrodelne namene in še večkrat povsem zastonj. Občinstvu so vse bolj zanimivi predvsem zaradi enkratnosti same narave takšnih prireditev, kakor tudi zaradi cenovne dostopnosti. Eden izmed takšnih dogodkov se bo zgodil v soboto, 23. julija v Cirkovcah, na njem pa bodo poleg spremljajočih festivalnih aktivnosti nastopile skupine : Kletne poezije, Overdoza, Ground Zero, Wasserdicht, Razzle Dazzle, Yell-ow Minute, Sleazy Snails in M.I.L.K. ter IN4S. Organizatorji obljubljajo za 350 SIT v pred- prodaji (trgovina Max in MKC, Maribor) in 500 SIT na dan koncerta žur do jutra, poskrbljeno bo za kampiranje, želežniška postaja pa je blizu. Teden dni kasneje bo na drugem koncu Slovenije, v Kopru, dvodnevni Duty Free Festival s podobnim aranžmajem. Je to to? Seveda. Združitev klasične vrtne veselice z rockovsko mentaliteto ni nič nemogočega in kolikor kažejo prve izkušnje, gre za zelo uspešno združitev. Ležerno pikniško vzdušje, neobvezno druženje in električne kitare? Zakaj ne? Festivali so pri nas vse prevečkrat formalistično zastavljeni. Namreč, ZVOK IZ KONZERVE SLEAZV SNAILS, demo, kaseta, samozaložba Z veseljem lahko ugotovimo, da je štajerska neodvisna rockovska scena vedno bolj dejavna. Novi klubi in številne zasedbe, ki gradijo lasten glasbeni izraz, samo potrjujejo navidez pregan-javične trditve, da je ta del po krivem zapostavljen. Sle-azy Snails z redno koncertno dejavnostjo in seveda s pričujočo demo kaseto prepričljivo zastopajo domače barve in nakazujejo, da bi nas v prihodnosti utegnili še presenetiti. Kontakt: Zlatko Kuret, 062/771 850 pojmovanje festivala, kot megalomanske, toge prireditve, po možnosti s tekmovalnim programom in zasoljenimi vstopnicami, ni več pretirano v modi. Vsaj v času kislih kumaric ne. Tudi majhno in skromno je lahko nadvse zabavno. Preverite. OVA LESTVE < >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< > LESI VE < >LESTVE< >LESTVE> < LESI VE >< LESI VE > TEEN TOP 1Q 1. STILTSKIN - Inside 2. ERASURE - Always 3. PRODIGV - No Good 4. WET WET WET - Love Is Ali Around Us 5. Y N’DOUR & NENEH CHERRV - 7 Sec-onds 6. JOE COCKER - Summer In The City 7. MAGIC AFAIR - Give Ali Your Love 8. PRINCE ITAL JOE & MARKY MARK -United 9. JOSHUA KADDISON - Jessie 10. 2 UNLIMITED - The Real Thing AMERIKA TOP 10 1. VVARREN G & NATE DOGG - Regu-late 2. AEROSMITH - Crazy 3. ALL 4 ONE - I Swear 4. COLLECTIVE SOUL - Shine 5. TONI BRAXTON - You Mean The World To Me 6. COOLIO - Fantastic Voyage 7. SOUNDGARDEN - Black Hole Sun 8. STONE TEMPLE PILOTS - The Big Empty 9. JANET JACKSON - Any Time Any Plače 10. SALT *N’ PEPA - Heaven And Hell Ultrazvočne erozije radia MARS 1. SOUNDGARDEN - Black Hole Sun 2. NINE INCH NAILS - Closer 3. WALKABOUTS - Good Lučk Morn-ing 4. BEASTIE BOYS - Sabotage 5. THERAPV? - Die Laughing 6. HELMET - Milktoast 7. BIOHAZARD - Tales From The Dark Side 8. STONE TEMPLE PILOTS - Vaseline 9. PANTERA - Five Minutes Alone 10. SONIC YOUTH - Buli In The Heather Nov trend v rave glasbi: jungle techno Urbani zvok džungle Naravnost iz lonodonskega glasbenega podzemlja prihaja nova podzvrst plesne godbe, ki temelji na mešanici techna in reggaeja. Če za techno velja, da sodi v domeno belega občinstva prav toliko, kot velja reggae za glasbo temnopoltih, lahko govorimo o trendu, ki združuje urbano z naravnim in belo s črnim. Dovolj, da mu lahko napovemo svetlo prihodnost. Nova godba se imenuje “Jungle”. Jungle ali Junglism je te dni najbolj vroča glasba v Londonu. Mesto, v katerem trendi nastajajo in izginjajo s svetlobno hitrostjo, je uglašeno na nov ritem - ritem džungle. Preprosto opisano, je Jungle nekakšen “house” mešanec med hitrim technom in reggaejem, nastal pa je pred dobrimi tremi leti, kot odgovor temnopolte mladine na vzpenjajoči se trend večinoma bele techno glasbe. Junglism je močno zasidran v undergroundu, glasbenem podzemlju, od koder je tudi prišel. Lansirali so ga radijski pirati, ki so večino miksev izvajali kar v živo. To počno še danes, čeprav je Jungle že našel pot tudi do lestvic popularnosti. Najpopularnejši kos Jungle godbe je vsekakor “Incredible”, ki je nastala kot plod sodelovanja med producentom M-beatom in reggae izvajalcem Generalom Levyem. Toda zastavonoše tega trenda so vsekakor piratske radijske postaje Flex M, Kool FM, Transmission One, Dream FM in Don FM, ki so hkrati tudi zaslužne za medijski preboj Jungle godbe. Kot “prave” izvajalce vam bo poznavalec poleg mnogih dokaj neznanih imen prej omenil raperje The Demon Boyz ali house zasedbo Shut Up And dance. Sicer pa se Jungleismu pozna sorodstvena vez z acid houseom -veliko brezimenih izvajalcev in malo resničnih zvezd. To seveda ni ovira, da ne bi postal tako popularen kot je, čeprav so ga v začetku nekateri poskušali označiti kot črnsko rasistično gibanje. Čas je dokazal nasprotno. Utripajoče, subsonične bas linije, nepogrešljivi zvok bas bobna iz ritem mašine TR-808 in sampli iz znanih in neznanih reggae skladb so namreč hitro našli pot tudi do ušes belih poslušalcev, še posebej tistih, ki jim je britanski techno postal preveč zblojen in NLP-jevski, medtem ko je bil reggae preveč oddaljen od njihovega okusa. Phil Earle, vodja techno skupine Friends, Lovers, Family, lastnik študija Lavv & Auder, ki je kot producent sodeloval tudi z Generalom Levyem, pravi: “Jungle je bil že ves čas prisoten v rave glasbi, vendar je začel resnično rasti šele to leto.” Earle, ki tudi sam ustvarja Jungle glasbo, je vzpon tega trenda napovedal že v začetku leta, kar se je izkazalo kot pravilno, še posebej v zadnjih dneh, ko je britanski tisk začel intenzivno pisati o novosti, ki jo je tri leta ignoriral. Kot pravi Earle, je Jungle še vedno zasidran v undergoundu, iz česar lahko sklepamo, da bo ta glasba po evforiji in nekaterih okornih, blago bebastih belih posnemovalcih, ki bodo, žal, najverjetneje prodali več plošč, kot vsi izvirni “jugleisti” skupaj, ostala na trdni podlagi. Vasja Ocvirk General Levy: najpopularnješi, vendar ne edini Šport Karateisti promovirajo Slovenijo Od 11. do 15. julija je v Portorožu potekal seminar v karateju, natančneje v Tani-ha Shito-ryu stilu. Seminar je vodil sensei (učitelj) Keiji Tomiyama, ki je glavni inštruktor tega stila za Evropo, Avstralijo in južno Afriko. Seminar so organizirali člani Kofukan zveze Slovenije. Gre za tradicionalno obliko usposabljanja karateistov tega stila. Do leta 1990 so seminarji potekali y Kopru, nato so ga predvsem zaradi tujcev, izmed petdesetih udeležencev jih je bilo tokrat nekaj več kot dvajset, preselili v Portorož. Igor Zelinka, predsednik Kofukan zveze, je rekel, da zato, da bi preko tujih udeležencev promovirali Slovenijo in svetu povedali, da pri nas ni vojne vihre. Sensei Tomiyama je tokrat ob pomoči Antona Maruše iz Petrovč, glavnega inštruktorja za Slovenijo, pri seminaristih izpopolnjeval osnovne tehnike. Seminarja so se poleg slovenskih udeležili še karateisti iz Gruzije, Anglije, Irske, Švedske, Švice in Botswane. Gospod James Hogan, inštruktor za Botswano, je povedal, da je bil v Sloveniji že večkrat in da bo po upokojitvi leto ali dve preživel v Sloveniji, ki da mu zelo ugaja. Dvainpetdesetletni finan- kHbb S;:; t A f / V;.;. S :"// j gr" ... čni svetovalec bo poizkušal kakšne posle skleniti že zdaj, ker pa Botsvvana še ni uradno priznala Slovenije, bo s svojimi zvezami doma poizkušal doseči to priznanje. Tudi ostali tuji udeleženci seminarja so se pohvalno izrazili tako o Sloveniji kot o organizaciji seminarja in vsi po vrsti obljubili, da bodo še prišli. Temu lahko mirno rečemo učinkovita promocija Slovenije brez prevelikega pompa. Ko bi se po karateistih zgledovali tudi drugi, predvsem tisti, ki za promocijo Slovenije vlečejo mastne denarce. Mitja Ocvirk 1BUT096 - Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo Ljudski vrt v Mariboru SLOVENIJA : ITALIJA 7. september 1994 Slovenija - Litva (16. 11. ’94), Slovenija - Estonija (29. 3. ’95), Slovenija -Ukrajina (11. 10. ’95), Slovenija - Hrvaška (15. 11/95) Vstopnice pri prodajalcih: Maribor: Matic (211-262), Agencija Tabor (32-150 in 23-661), Grad (20-147), Icar (222-296 in 222-265); Ptuj: Arka (776-020); Celje: Kompas (27-149); Laško: Kompas (731-295); Velenje: Kompas (854-593); Žalec: Kompas (714-155); Zreče: Kompas (762-583); Slovenj Gradec: Kompas Continental (41-152); Ravne: Koratur (20-483). Šport Borza nogometašev Spori v žogobrcu Registracijska komisija Nogometne zveze Slovenije je zavrnila naslednje registracije: Perc Anton (NK Črenšovci) - NK Mura ni predložil dokazila o plačani odškodnini za prestop. Cirar Rok (NK Litija) - NK SCT Olimpija ni predložil dokazila o plačani odškodnini za prestop. Novak Teodor (NK Pragersko) - NK Caissa Aluminij ni predložil dokazila o plačani odškodnini za prestop. Tiganj Senad (NK Svoboda Ljubljana) - NK Triglav Creina na obrazec ni nalepil fotografije igralca. Tomažič Robert (NK Transport) - NK Jadran HK ni predložil dokazila o plačani odškodnini za prestop. Ajkič Jasmin (NK Loka Medvode) - NK Slavija je predložil neustrezno dokumentacijo. Pogodba igralca z NK Loka Medvode je bila sklenjena za 6 mesecev, mora pa biti za najmanj eno leto. Poleg tega funkcionarji iz NK Slavija niso predložili dokumentacije po 16. členu RP NZS. Kmetec Marko (NK Caissa Aluminij) - NK Štajerska Pivovarna ni predložil dokazila o plačani odškodnini za prestop. Zaradi različnega tolmačenja sklepa o višini odškodnin je registracijska komisija opravila registracije igralcev, klubom pa naložila plačilo razlike v višini odškodnine: NK Ilirija mora plačati NK Bela Krajina 17.000 tolarjev za prestop igralca Matko Maria. Konec drsanja Afera “športni atentat” je dobila zaključek. Ameriška umetnostna drsalka Tonya Harding, ki je bila vpletena v napad na tekmico iz reprezentance Nancy Kerrigan, je bila spoznana za krivo. Ameriška zveza za umetnostno drsanje jo je kaznovala z odvzemom naslova ameriške prvakinje, ki ga je osvojila leta 1994, ter z dosmrtno prepovedjo nastopanja. Tako ji ostane le, da poizkusi s kariero pri filmu, za kar je prejela že nekaj ponudb. dopinga -suspenz Kornelia Ender (35), nemška plavalka iz Halleja, olimpijska zmagovalka, je izrekla težke očitke bivšemu športnemu vodji v nekdanji Nemški demokratični republiki, Ewaldu: “Po olimpijskih igrali v Montrealu leta 1976 bi morala jemati nedovoljena poživila. Ko sem tak način napredovanja odklonila, me je takoj suspendiral.’’ NK Mura mora plačati NK Beltinci 85.000 SIT za prestop Ulen Simona, NK RCS Gramatex Turnišče 42.500 SIT za prestop Vegič Bojana in 460.000 SIT za prestop Rous Bojana. NK Piran ima pravico do odškodnine za promocijo in vlaganje v igralca Peršič Manuela. Peršič je imel pogodbo z NK Piran, ki je potekla, komisija pa ga je v prestopnem roku registrirala kot člana NK Koper. NK Izola ima pravico do odškodnine za promocijo in vlaganje v igralca Bizjak Andreja. Bizjak je imel pogodbo z NK Izola, ki je potekla, komisija pa ga je v prestopnem roku registrirala kot člana NK Koper. Kazen za Schumacherja in Benetton Strokovna žirija avtomobilske tekme Formule 1 za Veliko nagrado Velike Britanije v Sil-verstonu se je odločila za kompromisno rešitev, s katero je hotela stopiti na prste nediscipliniranemu nemškemu dirkaču Michaelu Schumacherju, ki si je preveč dovolil z divjim startom kroga za ogrevanje. Čeprav pravila to izrecno prepovedujejo, so v žiriji kar predolgo mučkali, dokler niso sprejeli odločitve o sankcijah, on sam pa je pred zapovedanim postankom v boksu kar za nekaj krogov prezrl zapoved. Zaradi takšnega odnosa so dirkača in njegovo ekipo Benetton sodniki kaznovali s 25.000 dolarji z uradno obrazložitvijo, da ne poznata pravil. ZURKA Žalčani so gostili pihalno godbo iz Avstrije Graz -Eggenberg z dirigentom Fritzom Petemichelom. Gostje so se najprej predstavili na promenadnem koncertu v žalskem mestnem parku, popoldne pa je bilo družabno srečanje na Brnici nad Libojami, kjer so ob avstrijskih pihalcih zaigrali tudi člani Godbe na pihala iz Liboj pod vodstvom kapelnika Ivana Ravnjaka. Ansambel letos praznuje šestdesetletnico igranja. V pogovoru so se spomnili tudi vseh nekdanjih godbenikov, kapelnika pa sta si izmenjala spominski darili. Foto Ivan Strmole ZURKA Svetovno prvenstvo se nadaljuje v Braziliji Brazilci četrtič svetovni prvaki V nedeljo se je končalo Svetovno nogometno prvenstvo superlativov. Američani so ga pripravili po amerikansko -megalomansko. Kljub temu je Michel Platini, eden glavnih organizatorjev naslednjega prvenstva, ki bo v Franciji, izjavil, da je bilo to prvenstvo kot Coca cola, francosko pa bo kot šampanjec. Dobili smo prvo moštvo na svetu, ki je postalo svetovni prvak četrtič, prvič so o prvaku odločale enajstmetrovke, prvič sta do polfinala prišla popolna outsiderja - Švedska in Bolgarija, nešteto naj - naj e v je vezanih za to prvenstvo. Ko je Roberto Baggio zgrešil odločilno enajstmetrovko, se je pričela samba. Samba na igrišču, samba na tribunah, samba v Braziliji. Naš stalni sodelavec iz Santosa v Braziliji, Marcelo Netto Rodrigues, nam je po telefonu povedal, da karneval pri njih še traja in da nam bo v kratkem poslal poročilo o evforiji pri njih. Prosili smo ga za prevod besedila na transparentu, ki so ga brazilski nogometaši razvili po osvojitvi naslova. Na transparentu je pisalo “Senna - ta naslov svetovnega prvaka je osvojen tudi zate. Če bi živel, bi tudi ti bil četrtič svetovni prvak!”. Mitja Ocvirk Šcstbesct let kralja visoke mobe Pred nekaj dnevi je Giorgio Armani z revijo moške mode proslavil v Milanu svoj šestdeseti rojstni dan in dvajset let nadvse uspešnega dela v svetu visoke mode. Znova je dokazal svoje prvenstvo - njegova filozofija je sestavljena iz enostavnosti in udobnosti. Na milansko proslavo so prišli prav vsi pomembni trgovci, kajti Armani je nesporno najbolje prodajani oblikovalec visoke moške mode. Na koncu revije je sivolasi mož med poklonom doživel prave ovacije. Zanimiv duet To je bilo prijateljstvo na prvi pogled. Ko je Carl Levvis pred osmimi leti prvič videl Leroya Burrella pri treningu, se je povsem posvetil temu, da mu olajša pot v vrh atletike. Pripeljal ga je v enega najslavnejših atletskih klubov na svetu, Santa Monica Track Club, uporabil poznanstvo s svetovno znanim trenerjem Tomom Tellezom, jemal ga je s sabo na mitinge, shovv nas- Milijoni za legalizacijo mamil Dolarski milijarder George Soros je neki militantni ameriški skupini, ki se bori za legalizacijo mamil, menda daroval kar šest milijonov dolarjev. Ameriška administracija je ostro obsodila njegovo dejanje. Direktor službe za boj proti narkotikom je zelo zaskrbljen in pravi, da bi Soros moral podpreti politiko predsednika Clintona, ki načrtuje velike denarje za zdravljenje, preprečevanje zasvojenosti in izobraževanje, ne pa za nasprotne težnje. Soros odgovarja, da je za bolj odprto reševanje teh vprašanj in za bolj humano politiko. Medvedi iz Slovenije S pristojnega ministrstva v Franciji so sporočili, da Francija razmišlja o uvozu medvedov iz Slovenije. Kmalu naj bi Pariz naši državi poslal uradno pogodbo za nakup treh mrkih kosmatincev. Medvede naj bi preselili v francoski del Pirenejev, kjer je ta vrsta velikih živali izumrla. Slovenijo naj bi bili izbrali po dolgem in temeljitem premisleku in dognali, da bi prav ti medvedi imeli možnost preživeti v namenjenem jim okolju. Medvedi so v Pirenejih prebivali vse do začetka tega stoletja, ko jih je ugrozila in potlej v celoti iztrebila gradnja cestnih povezav in še posebej tunelov. tope in seveda športne zabave. Leta 1993 mu je zagotovil celo zlato medaljo na Svetovnem prvenstvu, ko mu je odstopil svoje mesto v zlati štafeti. Burrell pa kaže hvaležnost na svoj način. Vedno znova in vsakomur razlaga, da je za vse uspehe, ki jih je dosegel, zadnji je svetovni rekord na 100 metrov s fantastičnim časom 9,85 sekunde, zaslužen Levvis. Dr. Majda Kregelj - Zbačnik - ena od pobudnic uspešne akcije in direktor Pediatrične klinike dr. Ciril Kržišnik na odprtju stanovanja Pediatrična klinika za otroke in starše V Pediatrično kliniko v Ljubljani prihajajo na zdravljenje otroci iz vse Slovenije. Ker je klinika v hudi prostorski stiski, ne more nuditi staršem možnosti prenočevanja. Celodnevna prisotnost pri bolnih otrocih in sodelovanje pri negi je za starše zelo naporno, če se morajo vsakodnevno voziti v oddaljene kraje. Zdravniki in starši pa se vedno bolj zavedajo, kako pomembna je prisotnost staršev ob bolnih otrocih v bolnišnici. V letu družine je prizadevnim zdravnikom in sestram ob pomoči različnih donatorjev (Brest Cerknica, Corning Vrhnika, Meblo Nova Gorica, Mercator Steklo, Kovinoplastika LOŽ, Induplati Jarše, ČIB Bovec in Irena Škorjanc) uspelo od vlade pridobiti najemno stanovanje in ga v celoti opremiti. Tako imajo štirje starši iz različnih krajev Slovenije možnost, da za minimalno nadomestilo prenočijo na Igu pri Ljubljani. Torej, starši, če vaš otrok odhaja na zdravljenje v Pediatrično kliniko v Ljubljani, se pozanimajte pri prijaznem osebju, če je v stanovanju prostor tudi za vas. ZURKA Skrajni konservativci se borijo proti Billu Clintonu z vsemi sredstvi Reformator v škripcih Predsednik Clinton je nedvomno osebnost, ki je v mlajši zgodovini Amerike najbolj izpostavljena javnim napadom. Njegovi nasprotniki, ultrakonservativni republikanci in krščanska desnica, v najrazličnejših sredstvih obveščanja razkrivajo njegovo preteklost, mu očitajo neznačajnost, ga primerjajo z državnim vampirjem, zahtevajo, da preneha z reformami o zdravstvenem zavarovanju ter se poslužujejo trikov, s katerimi spreminjajo resnico v laž. Kar dvajset odstotkov volivcev v Ameriki (predvsem v državah Virginija in Teksas) trenutno simpatizira z nesveto alianso, ki je pred nekaj meseci razpe-čala v javnost deset tisoč video kaset s posnetki o skrivnostnih umorih v Arkansasu, v katere naj bi bil vpleten tudi sam Clinton. Sum je vzbudil pred letom dni storjeni samomor svetovalca Bele Hiše, Vincenta Forsterja, velik odmev pa je imela tudi afera zakoncev Clinton, “Whitewater”. Spoštovanje do predsednika je splahnelo, nasprotniki mu v zadnjem letu vedno znova očitajo sicer stare zadeve o tem, da je kadil hašiš in marihuano, naklonjenost do homoseksualcev ter odklanjanje vojaških služb. Stroški procesa, ki ga proti njemu vodi Paula Jones zaradi spolnega nadlegovanja v času, ko je bil še guverner, znašajo že sedaj dva milijona dolarjev letno in Clinton jih bo moral plačati sam. Del ameriške družbe ga kot predsednika odklanja zato, ker sodi v tisto povojno generacijo (obdobje po letu 1939, ko je število naglo naraš- čalo), ki je prelomila politične in seksualne tabuje, s korenitimi reformami, katerih cilj je evro-peiziranje Amerike in uvedba nemškega modela zdravstvenega zavarovanja, prestrukturiranje delavcev in aktivnosti na trgu delovne sile pa ogrožajo številne Američane. Kljub temu pa je Clinton, kot “neameriški” protagonist socialno tržnega gospodarstva, tudi uspešno dokazal. Že po letu dni predsednikovanja je dosegel temeljite spremembe v oblasti, uvedel strožji nadzor za nakup strelnega orožja, za določene vrste pa uvedel popolno prepoved nakupa. Zavzel je jasno stališče do splava, ki bo odslej svobodna odločitev ženske, najvišje sodišče pa zadolžil, da opravi z vsemi nasprotniki. Središče pozornosti in trd oreh ameriške notranje politike je nedvomno reforma zdravstvena zavarovanja. Prvič v zgodovini Amerike naj bi bil zavarovan sleherni državljan, glavni del stroškov pa naj bi plačali delodajalci. Čeprav trenutno podpira takšen model sedemdeset odstotkov volivcev, pa obstaja zaradi argumentov nevarnost kompromisa z nasprotniki, vse več Američanov pa dvomi v moč in odločnost svojega voditelja, na novembrskih volitvah pa želijo njegovo nadaljnje predsednikovanje za vsako ceno preprečiti tudi republikanci. Clinton se zaveda pritiska javnosti ter težkih bojev, ki ga čakajo v kongresu, vendar pri reorganizaciji notranje in vzpostavljanju zunanje politike računa na pomoč dejavnega direktorja proračuna, nove moči pa naj bi mu vlila tudi uspešno opravljena pot po evropskih državah. N. Mom lirskega parka Zdi se, da se je Števen Spielberg venradle odločil, da bo posnel nadaljevanje svetovne filmske uspešnice Jurski park. Začel je namreč pisati nov scenarij z dinozavri. To pa bo verjetno precej dolgotrajno delo, ki bi labko trajalo dve ali celo tri leta. Scenarij za svoj prvi film je pripravljal dve leti in pol. Številni gledalci so prepričani, da velja potrpeti. J/m/ Hendrix na dražbi Na koncertu, ki ga bodo pripravili ob 25-letnici koncerta v Woodstocku bo tudi dražba, na kateri bodo oboževalcem slavnega rock kitarista Jimija Hendrixa ponudili v odkup njegova oblačila in kitare. Dražili bodo njegovih šest jaken, ki jih je nosil med leti 1967 in 1969, in dve znameniti kitari. Organizatorji pričakujejo, da bodo zaslužili okoli 100.000 funtov ali 150.000 ameriških dolarjev. Poštar v ferrariju Francoski poštar Rene Scherk je na svoj zadnji dan prevažal pošto namesto na kolesu v ferrariju. Nek bogat, z njegovim delom zadovoljen poslovnež, je avto prebarval v rumeno in mu ga posodil. SESTAVIL SIMON BIZJAK IGRA S PEVSKIMI VLOŽKI UPORABNIK PRESEŽEK AU MANKO ELEKTRONOV NA TELESU PRAOČE SEMETOV JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA SODNI PISAR OLEG VIDOV NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUŽ1 STIKALO S TIPKO NOVA DOBA ČRNKASTA ŽIVAL MESTO V JZ. FRANCLJI (IZ ČRK NEGA) RANO- CELNIK TROPSKI SADEŽ NEZNANKA V MATEMATIKI TVORBA V PANJU LASTNOST ČLOVEKA KI KAJ OBŽALUJE FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (JEAN) POSUŠENA RIBA, TRSKA ? PREVIDNOSTNI UKREP PUŠČAVNIK SAMOTAR POŠTENOST ODKRITOST ENOOKI VEU-KAN V GR.MIT. - - - IN KRIK SL MLADINSKA KNJI-ZRNCA BREST ANTON KOROŠEC MESTO NA TAJWANU STARORIMSKI VOJSKOVODJA BRANE DOUNAR GOETHEJEVA MATI BANDA , URESNIČENJE, REALIZACIJA EMIL NOLDE BIVŠI AVST. KANCLER (JUUUS) BRIGA KEMIJSKI ELEMENT REDKA KOVINA (Y) ŠPANSKI PARLAMENT MATI BOGOV V GRŠKI ZG. EDGAR DEGAS ANG. OBUKA IMENA ANA JAJČECE USI LOJZE LEBIČ ? ? KARL SCHRANZ EDVARD KOCBEK SL IGRALKA IDA KRAVANJA (TTA) (OPANJE V VO Dl AU DRUGI SNOVI Z ZDRA VIL UČINKI KEMUSKl ELEMENT, KOVINA (Re) PRISTANIŠČE V IZRAELU NOVA DOBA SPAČENA NENARAVNA PRIKAZEN BRENKALO SEVERNO- AMERIŠKIH ČRNCEV Zgornja križanka j e v štirih nadaljevanjih. Rešujemo jo tako, da iz gesel, ki so označena z vprašajem sestavimo misel. Obe križanki sta nagradni. Razpis in kupon na strani 39. Uganka Oven: Vsako po-tovanje in druženje z drugimi boste občutili zelo pozitivno, saj boste v družbi odkrivali nove ideje in zamisli. Prosti čas posvetite sebi in svojemu zadovoljstvu, ob tem pa ne zanemarite obveznosti v službi. Skušajte najti pravo mero. Srečne številke: 1, 6, 9, 11, 24. Bik: Pred vami je ugodno obdobje za realizacijo tistih načrtov, ki ste se jim že skoraj odpovedali. Če boste dovolj vztrajni, vam bo zadeva dobro uspela. Pazite pa, kako se boste obnašali do najbližjih, saj brez njihove pomoči ne bo teklo gladko. Srečne številke: 2, 7, 8, 12, 21. Dvojčka: Zvezde vam kažejo ugodno, a nevznemirljivo obdobje. Vaše življenje bo teklo počasi in umirjeno, le tu in tam se bodo pojavile manjše težave z okolico, pa še te bodo nastale zaradi nepomembnih malenkosti. Ne bodite preveč zaprti vase. Srečne številke: 1, 5, 8, 10, 25. Rak: Končno bo-ičvSl stc dočakali napre-" dovanje v službi, za kar ste si že dalj časa prizadevali in že skoraj obupali ob misli, da vašega dela nihče ne ceni. Zadovoljni boste in precej bolj samozavestni. Tudi finančna kriza se bo pričela razreševati. Srečne številke: 3, 6, 7, 19, 23. Lev: Bodite zadovoljni s situacijo, v kateri se za zdaj nahajate, ne segajte po zvezdah in ne pričakujte preveč. Priložnost se bo pokazala ob pravem času, nepričakovano, in takrat jo boste prepoznali. Bodite aktivni in dobro delajte. Srečne številke: 3, 5, 9, 16, 29. i A Devica: Obeta se l84| vam nevtralno obdobje, v katerem ne boste deležni večjih sprememb. Večje obveznosti se vam šele napovedujejo, prihranite moči za tisti čas. Potrudite se in ohranite stare prijateljske stike. Predr-znežem se postavite po robu. Srečne številke: 1, 8, 9, 15, 28. Tehtnica: Zaupajte vase in v svoje sposobnosti, pa se boste izognili marsikateremu problemu. Karkoli delate, delajte samostojno in samozavestno, skušajte se izogniti tistim, ki radi delijo nasvete, pa jim je malo mar, da bi vam pomagali. Srečne številke: 2, 4, 7, 18, 20. /por* Škorpijon: Pred vami je dokaj ugodno obdobje, a v zmoti ste, če morda pričakujete pomembne dogodke in razplete situacij, ki vas težijo že dalj časa. Za zdaj se ne bo zgodilo še nič prelomnega. V službi opravljajte delo sproti in nikar ne odlašajte. Srečne številke: 1, 7, 9, 11, 25. Strelec: Ravnajte samozavestno in po lastni presoji, le tako se bodo zadeve razvile v vaš prid. Ne zanašajte se na pomoč drugih, lahko se zgodi, da ne boste naleteli na iskrenega človeka. Ne verjemite vsem obljubam, preverite, kar vam govorijo. Srečne številke: 2, 3, 8, 19, 21. Kozorog: Čakajo vas obveznosti, ki jih morate realizirati. Dnevi, ki so pred vami, bodo zelo pestri in dinamični. Ko boste delo uspešno opravili, boste prijetno utrujeni, sledil pa bo tudi zaslužen počitek. Denarja pa ne zapravljajte preveč. Srečne številke: 5, 6, 8, 12, 27. Vodnar: Sreča vam je za zdaj še na-'4i' klonjena, zato izkoristite vsako priložnost, ki se vam ponuja. Delo vam bo teklo dobro od rok in tudi finančni rezultati bodo kmalu vidni. V ljubezni boste malce jezni, saj partner ne bo razumel vašega ravnanja. Srečne številke: 1, 4, 9, 17, 26. ^Vv. Ribi: Pri delu, ki ga opravljate, ste dali vse od sebe, sedaj pa se sprašujete, ali so vas pravično nagradili. Tudi če boste razočarani prišli do neljubega spoznanja, morate z delom nadaljevati, kot da je vse v najlepšem redu. V ljubezni bo lepo. Srečne številke: 2, 6, 8, 13, 24. 37 • ' \ /••'».V: . BIOENERGIJA Opisali smo že psihološke funkcije energijskih centrov, nadaljujemo pa z značilnostmi barv na čustvenem nivoju. Ajra Miška, zdraviteljica, je o čustvih in barvah v knjigi Dotik večnosti zapisala naslednje: Bela barva je nevtralna barva. Je barva Kozmosa in bana celote. V resnici nosi v sebi vse barve barvnega spektra. Simbolično je vse v vsem. Bele so vse nevtralne energijske substance, beli so angeli in bele so duše. V temelju je vse belo, saj temelji v Kozmosu. Vse frekvence, ki so beli oddane, so frekvence inkarniranih nivojev in frekvenc, ki rojevajo izkušnje in pomenijo učenje. Rožnata barva je barva ljubezni. Ne gre za individualno ljubezen, pač pa ljubezen do vsega, za univerzalno ljubezen, ki pomeni način bivanja in dojemanja svojega okolja. Bitje, ki je na nivoju čustev rožnato, pomeni prijetno divžbo in dobro delovanje. Njegova prisotnost daje občutek nežnosti, voljo do obstajanja in voljo do ljubezni kot temeljnega čustva. Vijolična barva je barva individualne ljubezni, zaupanja, spoštovanja in varnosti. Je najbolj aktivna pozitivna barva, takoj za belo, ki je vse z vsem. Z vijolično barvo se da varovali pred vsemi vplivi, ki delujejo neprijetno ali destruktivno, uporablja se jo pri vizualizacijah in vizualnih zaščitah ter pri zdravljenjih na fizičnih in čustvenih nivojih. V vijolični, če je nežna in prosojna, se raztapljajo vse intenzivne čustvene barve. Njena frekvenca je daleč najbolj prodorna in močna. Barve od bele do vijolične pomenijo zdravje, dobro razpoloženje, varnost, zaupanje in so tako barve zdravljenja~in pomoči. V nadaljevanju si bomo ogledali še značilnosti modre, rumene, zelene, rdeče, oranžne in črne barve. Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Škrat vam je do zdaj predstavil že kar nekaj zdravilišč in njihovih ponudb, seveda ne vseh, saj jih je kar šestnajst. Ker bodo morali slovenski turisti seči UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI globoko, kar pregloboko v žep, če bodo želeli preživeti dopust na hrvaški obali, se bo marsikdo odločil, da preživi počitnice v domačem Primorju ali pa v tujini. Nekaj pa se jih bo prav gotovo odločilo za preživljanje počitnic v enem izmed naših zdravilišč. Saj vemo, da se njihova vloga s časom spreminja, tako postajajo tudi prijeten kraj za počitnikovanje in ne le kraj, kamor manj zdravi prihajajo na okrevanje. Če bi se tudi vi odločili za dopust v zdravilišču, vam želi škrat nadvse prijetne poletne dni. Tokrat vam podrobneje predstavlja ponudbo Foruma Terma iz Rimskih Toplic. Cena dnevnega kopanja znaša 450 tolarjev za odrasle, za otroke do trinajstih let 300 tolarjev in za upokojence 400 tolarjev. V Termi lahko tudi prenočite, nudijo vam polni in polpenzion. Na primer za dvoposteljno sobo (polpenzion) boste morali odšteti 4.000 tolarjev, za nočitev z zajtrkom pa 2.560 tolarjev. Če bi želeli kupiti celoletno vstopnico za kopanje, bi vas stala 18.000 tolarjev, za otroke bi odšteli 12.000 tolarjev, upokojenci pa 16.000 tolarjev. No, to pa je že dolgoročna odločitev. Ce pa razmišljate o tem, kje in kako hi ublažili poletno soparo, potem ponujajo bazeni in zdravilišča s celovito ponudbo pravo rešitev. A naj dodamo še naslednje: v Marinetovi informacijski mreži lahko vsakdo odkrije možnost za počitnikovanje: v tujini na peščenih obalah, na domačem morju, v gorah, kampih, kmečkih turizmih... Turistične agencije imajo kar se da raznoliko ponudbo in prav je tako. Turistične informacije lahko potrošniki dobijo na Marinetu, ob tem pa ne zanemarimo še vseh ostalih informacij o izdelkih in storitvah: poizvejte, kje lahko kaj kupite ' in pod kakšnimi pogoji. Škrat je zmeraj trmasto trdil: nihče ni tako bogat, da bi lahko kupoval brez informacij ♦ Servis medicinske opreme ♦ Pokrovčki za lončke od sveč ♦ Vreče iz jute 25 ali 50 kg ♦ Vodovodne cevi alkaten ♦ Kje prodajajo parafin ♦ Apartma v Celju za 10 dni ♦ Kdo izdeluje ali prodaja električne pastirje ♦ Grosisti kozmetike Izdelovalec cistern za vino ♦ Plastično pokrivalo za bazen, premera 3,60m Idrijska čipka (prtički) ♦ Kje se kupi protipožarna oprema ♦ Zamrzovalna omara na 5 ali 6 predalov ♦ Pedikerski aparat za profesionalno pedikuro, minimalno 25.000 obratov na minuto - firma Salus ♦ Parni sesalec ♦ Hladilna torba ♦ Kdo bi položil tlakovce ♦ Plastični obešalniki ♦ Rastlinjak ♦ Kdo prodaja table za košarko ♦ Kdo izdeluje plastične prtljažnike za avto ♦ Zastopnik za Tecnichs ♦ Kdo izdeluje zobotrebce ♦ Ograja iz medenine ♦ Kdo bi prepleskal ograjo in okenske okvirje ♦ Uvoznik avtomobilov Aleco ♦ Prednji levi blatnik za Jugo Florida 1.4 ♦ Servis za Suzuki ♦ Aparat za masažo nog ♦ Agencija za zaposlovanje v Ljubljani ♦ Nabožni kipec angel varuh ♦ Komplet za polaganje tapet ♦ Zastopstvo za kozmetiko Elisabeth Arden Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Se posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINET0VE BAZE PODATKOV ♦ Tisk etiket: tekstilne, samolepilne tekstilne, papirnate, tiskanje na razne polivinilaste folije, črtne kode na različne materiale z zaščitnimi znaki firm ♦ Prodaja novih in rabljenih traktorjev znamke Zetor, Univerza!, Ruski LTZ, Hurliman, slovaški Agrozet... Rezervni deli, servis za vse tipe traktorjev ♦ Plinska vzmet za pisarniške stole (liftomat) za dvig in spust, zamenjava koles na stolih ♦ Maloprodaja in veleprodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, čistilna in pralna sredstva. ♦ Servisi in jedilni pribori za gostince ♦ Izdelovanje izdelkov iz plastike: kavne žličke, multipraktiki, sklede, jedilni pribor, noži, vilice, žlice, set za začimbe, držalo za tenis žogice...♦ Izdelava in montaža zunanjih dvoriščnih vrat z avtomatiko in daljinskim odpiranjem ♦ Prodaja in sprejem rabljenega pohištva; pohištvo od doma tudi odpeljejo ♦ Montaža in prodaja avtoalarmov in akustike, popravila agregatov in električnih napeljav na motornih vozilih ♦ Izdelava in montaža senčil, žaluzij in rolet Pripravila Sabina Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti Marinet ® 063/441-441 Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 28. julija 1994, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 12. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 10 iz številke 27 Vodoravno: tripanosoma, rododendron, Izak, PD, Kne, Ti, Meir, IM, Tone Fornezzi, tonalit, Antej, avtor, psič, MA, prefekta, Kreta, ata, Alaska, risar, Rit, Danon, talina, anemona, amaterka, tartrat, peron, AB. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Dušan Ponikvar, Ljubljanska 17, 61381 Rakek 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” -Vilma Novak, Razlagova 8/1, 63000 Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Tone Vidervol, Cankarjeva 3, 61330 Kočevje Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! Kupon za križanko - nadaljevanko št. 2: Misel:--------------------------------- Ime in priimek: Naslov:___________ Pošta,mesto: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: NAGRADNI KUPON ŠT.12 PRIIMEK IN IME: ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA KOVINSKA GALANTERIJA ■ IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV TERMIČNA OBDELAVA KOVIN Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno. Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/59 889, Slovenija Mjhmmm liwe SrniniUKVstereo 959MHz BREZ DLAKE NA JEZIKU liHHtMfl line tfflMMr UKVstereo 959MHz « i, 11 i 3 I \ fK. l ,fgs -.§ ||F i \ H il 1 na | n , ' m. 1 i r? t\ Š | v H i 1 V \ ■/ Hom objekte. NAPRAVA ZA O0ŽVEPLEVANJE DIMNIH PUHOV -BLOK 4 Investitor: TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Stroke«« radio,-CEE LJUBLJANA Odgovorno osebe: MARKO KOMPAN,