NAŠ GLAS občina krško Poštnina plačana v gotovini SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE Občinski praznik tokrat drugače: Združen s 50. obletnico us Leto XII • 14. junij 1991 ovitve O F in izgnanstva Minili so časi pompoznih proslav, saj skorajda ni več kaj proslavljati. Prilike in čas za nizanje slovesnosti smo nekako potrošili. Zato je toliko bolj seglo do zavesti spoznanje, da se je na osrednji proslavi 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in izgnanstva Slovencev preteklo nedeljo (9. 6. 91) na gradu v Brestanici zbralo krepko čez tri tisoč ljudi. Veliko jih je prišlo že zjutraj na ustanovno skupščino Društva izgnancev Slovenije in medtem ko so ti opravljali svoje delo, so drugi, ki so prišli na osrednjo posavsko prireditev ob dvojnem jubileju in ob krškem občinskem prazniku, napolnili sprednje grajsko dvorišče. Osrednja osebnost proslave je bil seveda predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan; že ob prihodu je požel tak aplavz, kot ga že dolgo nisem zabeležil pri nobeni javni osebnosti. Njegov govor so sicer naši kolegi novinarji že delno objavili, a nič ne de, če skušamo z nekaj izbranimi poudarki ohraniti bistvo sporočila: Pred pol stoletja je iz Slovenske Bistrice v Srbijo odpeljal vlak prve slovenske izgnance... Nacisti so že pred napadom na Jugoslavijo načrtovali ponemčenje Slovenije. S pregonom v izgnanstvo 260.000 ljudi ali vsakega tretjega Slovenca, ki je tedaj živel na nemškem okupiranem ozemlju naše domovine, so želeli narediti prostor nemški kolonizaciji. Najprej so z domov pregnali slovenske intelektualce, učiteljstvo, duhovščino, zdravnike, uslužbence, skratka tiste, ki so v njih videli stebre slovenstva... Tedaj je blisknila iskra upora, plamcnica boja za svobodo. V njej niso sodelovale samo številne partizanske enote in tisoči aktivistov OF, v njem ni štela samo puška, temveč so v njem sodelovale tudi dolge kolone tistih Slovencev, ki so bili po koncentracijskih taboriščih, v vojnem ujetništvu in predvsem tudi v izgnanstvu... S pokončno moralno držo, z ljubeznijo in mislijo na dom in domovino, z medsebojno solidarnostjo so poskušali premagati lakoto, preživeti apele in dati dostojanstvo vsaj smrti ter preglasiti zavijanje siren in dim krematori-jev... V internaciji je bilo 40.000 Slovencev, 80.000 jih je bilo v zaporih, 15.000 je bilo Milan Kučan ODPRI! TELEFON: ŠT. 61-7911 ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI VSAK PONEDELJEK MED IS. IN IS. URO "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan..." Skupni nastop pevskih zborov iz Brestanice in Dobove ter pihalnih orkestrov iz Loč in Vidma. Pozdrav slovenski himni - od leve: častni občan krške občine Jože Borštnar, sevniški župnik in dekan Videmske dekanije Anton Hribernik, prior trapistovskega sa- mostana v Stični dr. Anton Nadrah podpredsednik SO Krško Miran Resnik. predsednik SO Krško Vojko Omerzu predsednik predsedstva Republike Slo' venije Milan Kučan, zgodovinar dr, Tone Ferenc, zborovodja Janko A vse nak. 2 Naš glas 8, 14. junij 1991 vojnih ujetnikov in 60.000 izgnancev. Njihove kosti so raztresene po vsej, Evropi, iz vse te množice pa izstopa še 900 ukradenih otrok. To, kar se je zgodilo, je veliko hujše, kot zmorejo povedati besede... Izgnanci v tujini so enako kot partizani v domovini prepričljivo pokazali, da slovenski narod je in da hoče živeti, čeprav so mu to neštetokrat v njegovi zgodovini odrekali in mu določili mesto med hlapci... Mi nismo narod vojne, a če gre za naš obstoj in prihodnost, ju znamo prepričljivo ubraniti. V sedanjem času velikih preizkušenj je očitno, da je nujno povezati in napreči ustvarjalne moči vsega slovenskega občestva, da bomo uspešno izšli iz velikih težav. Razlikovanja po tem, kaj je kdo v preteklosti bil, in ne po tem, ali hoče in zmore prispevati k skupnemu dobru slovenskega naroda, obnavljajo in poglabljajo stare delitve. Namenjajo nam usodo naroda, ki zapleten v lastne, povsem nekoristne spore, s pogledom, obrnjenim v svojo neveselo preteklost, pozablja stopiti na vlak, ki brez zamujanja pelje v prihodnost. Zgodovina te zamude ne bo odpustila in ne bo milostni sodnik. Slovenski plebiscit bo v takih razmerah lahko ogrožen. Treba je povedati, da slovenska osamosvojitev ni Demosovo dejanje in projekt, da je to odločitev Slovencev in vseh dragih državljanov Slovenije in da ta odločitev ne more biti niti področje preizkušanja moči opozicije... Kot narod smo zastavili previsoko vlogo, da bi si smeli privoščiti tako veliko neodgovornost, kot jo razkrivajo sedanji spori in očitki. Zaupam v zrelost slovenske skupščine in v odgovornost slovenskih političnih strank, ki so se s svojim podpisom na sporazumu zavezale, da bodo delale za uspeh plebiscita. Še je čas, a streznitev mora biti hitra in ujeta s težo naloge, kije živeči rodovi Slovencev ne bomo imeli priložnosti še enkrat izpeljati. Tu in zdaj se odloča usoda slovenstva. Je to zadosten opomin? NAS GLAS Republiški zavod za zaposlovanje - enota Sevnica vabi na sestanek brezposelne osebe iz občine Krško Sestanek bo v četrtek, 20. junija v prostorih Osnovne šole Jurija Dalmatina. Začel se bo ob 8. uri za prvo skupino in ob 9. uri za drugo skupino. Na sestanku želijo ugotoviti pripravljenost brezposelnih za različne oblike izobraževanja, obenem pa te osebe seznaniti z možnostmi za strokovno pomoč iz zavoda ter možnostmi samo/a poslovanja. Na kraju, kjer je bilo pri brestaniškem gradu pokopališče trapistov (porušili so ga leta 1947), je bila v nedeljo, 9. junija 1991, maša za izgnance, med katero so blagoslovili na novo postavljeni pokopališki križ. Izdelal gaje petinosemdesetletni brat Maks, ki sedaj živi v brestaniškem župnišču. Somasevali so duhovniki Videmske dekanije, vodil pa jih je stiski opat dr. Anton Nadrah. Prisotni so bili tudi bratje trapisti, ki so prišli iz raznih krajev svojega sedanjega bivanja: Stične, kartuzije Pletene in tudi Brestanice.1 NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868 - telefax (SO Krško): (0608) 21-828; 21-678 - Tisk in grafična priprava: Videm OE Papirkonfekcija Krško - Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. NaS glas 8. 14. junij 1991 3 Društvo bivših izgnancev Slovenije Ne glede na različnost osebnih usod je izgnance povezovalo eno: izgnanstvo je bil zanje samo pot načrtovanega genocida Nemcev nad slovenskim narodom, genocida, ki drugod nosi ime holokavst. V nedeljo, 9. maja 1991, so nekdanji slovenski izgnanci na gradu Rajhenburg ustanovili svoje društvo. Akcijo so začeli že pred nekaj leti, tokrat pa sojo formalno zaključili z izvolitvijo upravnega odbora, sprejetjem pravil in programa društva. V pravilih je zapisano, da gre za društvo, ki povezuje slovenske izgnance, ki so bili v času druge svetovne vojne pregnani s svojih domov v Nemčijo, Srbijo, Bosno in na Hrvaško. Društvo izgnancev Slovenije je avtonomna, nadstrankarska organizacija, ki se preko komisije za bivše politične zapornike, internirance in izgnance delovno povezuje z Združenjem borcev NOV Slovenije. V času. ko je v eni izmed dvoran brestaniškega gradu potekala ustanovna skupščina, je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev društva Ivan Deržič povedal, da je do tistega trenutka na mizi naštel 802 pristopni izjavi, nemir pri vpisni mizi pa je oznanjal, da se število novih članov društva še naprej povečuje. Marsikatero grenko smo navzoči slišali. Tako o trpljenju ljudi, ki so ne glede na spol, starost, poklic... bili prisiljeni vzeti s seboj tisto, kar so lahko nesli, in oditi neznani usodi naproti. Slišali smo tudi o pogol-tnosti kočevarskih Nemcev, ki so, zaslepljeni z nacistično propagando, na okupacijsko oblast pritiskali, naj jim izprazni in razdeli slovensko zemljo, o tem. da jim je bil po en grunt premalo in so za eno družino združevali tudi po tri posestva, o tem. da so zaradi takega ravnanja mnoge uborne hiše ostale prazne, zapisane propadanju, da so taki usodi zapisali preko sto slovenskih vasi in zaselkov. .. Pokazalo se je. da je zemlje dovolj, samo pri novih kolonistih ni bilo ne volje ne znanja o kmetovanju. Slišali smo o materah, ki so z muko skrbele za svoje otroke, o ponosnih izgnancih, ki so zavrnili naselitev v opuščenih vaseh ob poljski meji... Tudi priznanje je prišlo iz ust predsednika republiške organizacije ZZB NOV Ivana Dolničarja o tem, daje bila usoda izgnancev mnogo okrut-nejša od usode borcev, saj so bili ti svobodni, po vojni so imeli zagotovljeno družbeno skrb, medtem ko so jo izgnancem vse do danes odrekali. Po vrnitvi iz pregnanstva so ljudje razrušene domove obnovili, rane na njihovih telesih in dušah pa so marsikje ostale nezaceljene in so se vlekle skozi vse življenje. Odhajali so kot otroci in mladina, vrnili pa so se izgubljenih sanj, mladosti... Med vojno je bilo iz vse Slovenije pregnanih okrog 80.000 ljudi, marsikdo med njimi tudi ni dočakal današnjega družbenega priznanja njihove krute usode. Poklonili so se njihovemu spominu. Mnoge pa je ravno ta nemila usoda spodbudila k ohranjanju narodne zavesti in doslednemu negovanju sloven- stva. Nekaj takrat pisanega gradiva (pesmi, vtisov, spominov) je še vedno ohranjenega in ena izmed nalog društva naj bi bila, da to zbere in objavi. Veliko tega dela je že opravil zgodovinar dr. Tone Ferenc in v zahvalo za dosedanji prispevek so ga na ustanovni skupščini imenovali za častnega člana društva. V programu društva je zapisanih cela vrsta nalog, na tem mestu pa navedimo še ti dve: Društvo bo zastavilo ves svoj moralni vpliv za to, da bi nemške oblasti pokazale vsaj minimum pripravljenosti za plačilo odškodnine nekdanjim izgnancem, ki so takrat, ko so jih izgnali z rodih domov, živeli na območju tistega dela Slovenije, kije bil nasilno priključen k tretjemu rajhu. V takem duhu so tudi sestavili in prebrali pismo sedanjemu predsedniku Nemčije Helmutu Kohlu. Skrbelo pa bo društvo tudi za ljudi, ki nosijo posledice težkega življenja in trpljenja v taboriščih, ter zahtevalo od oblasti in ustanov Republike Slovenije, da posvetije več socialne in zdravstvene zaščite nekdanjim izgnancem, ki kot žrtve fašizma v preteklosti niso uživali nobenih ugodnosti. Socialistična stranka Slovenije Območna organizacija Krško čestita vsem občanom ob prazniku občine Krško 4 NaS glas 8. 14. junij 1991 Znak občine za Gasilsko društvo Krško Letos bo minilo 120 let od ustanovitve Gasilskega društva Krško. Za jubilej bo društvo ob občinskem prazniku prejelo veliki znak občine Krško. Njihovo moštvo smo fotogrta-tirali pred nastopom na tekmovanju, ki ga je priredila Občinska gasilska zveza 9. junija v Podlogu. Znak občine Krško za Podbočane Podboško gasilsko društvo je bilo ob svoji ustanovitvi (leta 1901) prva organizirana oblika boja proti požarom in usposabljanja zanj v podgorjanskih krajih. Njihovo tekmovalno ekipo smo slikali 9. junija pred nastopom na občinskem tekmovanju v Velikem Podlogu. Za svoj jubilej (90. obletnico) bodo ob krškem občinskem prazniku prejeli znak občine Krško. 25 Labodovih let v Krškem m m. h -** H M i! Naš glas g, 14. junij 1991 5 Labodova tovarna obstaja na območju današnje občine Krško že 33 let, le daje prva leta delovala v Kostanjevici, kasneje so pričeli šivati srajce za domače tržišče še v Krškem. Likali in zlagali so jih še v Novem mestu. Raziskovanje potreb in ekonomske upravičenosti je pokazalo, da bi bilo treba premestiti tudi kostanjeviško šivalnico v Krško. Leta 1969 sta se obrata združila, delo je dobilo 123 žensk iz Kostanjevice in 175 iz krške občine. Pri tem štejejo prizadevanja treh mož: Zdravka Petana, takratnega direktorja Laboda, Staneta Nunčiča, predsednika Ljudskega odbora občine Krško, in Lojza Rihter-ja, vodje Zavoda za zaposlovanje v občini Krško. Zlasti je bila složnost potrebna pri akciji prestavitve tovarne Kovinarske na drugo lokacijo in odkupa njenih nekdanjih prostorov. Krško je dobilo mesta za žensko delovno silo. Danes ima profitni center Libna preko 350 zaposlenih, s kakovostjo dela in spoštovanjem rokov so se uveljavili pri tujih partnerjih (Pfeiffle, Efro, Delmod), zlasti s proizvodnjo ženskih bluz in jersey programa). Skrbijo tako za pomlajevanje kadra kakor tudi za dvig njegove kakovosti, redno štipendirajo izobraževanje svojih bodočih delavcev na poklicni tekstilni šoli, nabavljajo sodobne, računalniško vodene stroje za vezenje... Ob letošnjem občinskem prazniku bo Labodov profitni center Libna za 25 let uspešnega delovanja prejel priznanje občine Krško. Eno izmed delovnih skupin smo fotografirali med odmo- Tekmovanje občinske gasilske zveze v sklopu proslav ob krškem občinskem prazniku Tekmovanja za leto 1991 je krška Občinska gasilska zveza organizirala v sklopu proslav ob krškem občinskem prazniku. Opravili so jih 1. in 8. junija v Velikem Podlogu. Mladinci, člani in člani industrijskih gasilskih društev so tekmovali v soboto, 8. junija, skupaj 27 ekip. Med člani so zasedli prvo mesto domačini iz Velikega Podloga, na drugo mesto so se uvrestili Senovčani in na tretje Zdolani. Vseh ekip je bilo v tej kategoriji 16. Izmed treh udeleženih industrijskih gasilskih društev so se na prvo mesto uvrstili iz podjetja Videm, na drugo iz NE Krško in na tretje iz TE Brestanica. Med osmimi udeleženimi mladinskimi ekipami so prvo mesto ponovno zasedli gasilci iz Velikega Podloga, drugo iz Drnovega in tretje s Senuš. Člani tekmujejo tudi za prehodni sektorski pokal Občinske gasilske zveze Krško. Letos ga je prejel sektor Leskovec, za katerega so tekmovala društva iz Velikega Podloga, Leskovca in Viher. Po tekmovanju je bil še promenadni koncert Pihalnega orkestra Videm. Alojz Colarič, predsednik Občinske gasilske zveze Krško Predsednik OGZ Alojz Colarič mam Najuspešnejše gasilsko društvo, Veliki Podlog: članska in mladinska vrsta imata vsaka svoje priznanje. Gasilsko društvo Senovo: drugouvrščeno Zdolska ekipa: tretje mesto med člani 6 NaS glas 8, 14. junij 1991 Maja Kocmut in Dušan Pavlenič: Prijeten večer v Galeriji Krško "Današnji čas je sicer slab, ker je slab za vse nas, a za slikarstvo je pravzaprav kar ugoden. Ne zapoveduje trendov, ne vsiljuje ničesar razen mojstrskega obvladanja tistega, kar kdo dela. Sicer je pa vsak lahko pri svojem delu svoboden..." Tako nekako je pričel predstavitev del, ki so bila pred gledalci v krški galeriji, likovni kritik, direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani, prof. dr. Mirko Juteršek. Maja Kocmut, avtorica teh del, se je rodila 1956 v Mariboru, diplomirala je leta 1981 v Ljubljani pri prof. Kiarju Mešku in je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Mariboru, svoja dela (olje na patnu) pa je v letih 1989, 1990 in 1991 predstavila na več samostojnih razstavah po Sloveniji, Italiji in Švici. Avtorica za svoje slikarsko sporočilo uporablja predvsem portret in tihožitje. Portret je pravzaprav obraz, ki se izlušči iz barvnih odtenkov, tihožitje pa šopek, ki mu ob robu zelo težko razločimo mejo med zadnjimi listi in podlago. Barve so tihe in slike delujejo zaradi tega kot intimno kramljanje umetnika s samim seboj ali z gledalcem. Prof. Juteršek je pri predstavitvi dejal, da slike lahko delujejo kot molitev, tako so silovite. Portret je sicer motiv, ki se je pri nas, v nasprotju s v^w^roMiinpflnflii|]iiiiiiiiiiiiwuL'. Od leve: Marija Medved (soorganizatorka), slikarka Maja Kocmut, Ida Merhar (Valvasorjeva knjižnica in čitalnica) in prof. dr. Mirko Juteršek. krajinarstvom, od slovenskega impresionizma dalje najmanj spreminjal. Obratno smo pri tihožitjih še komaj tu in tam zasledili kak šopek. Sedaj se figuralika počasi vrača v slikarstvo. Danes umetniki (lahko) živijo od portretov, čeprav ti ne prinašajo slave in rezultatov čez noč, ampak šele čez leta. Portreta brez podobnosti z modelom ni, čeprav se je tudi to stopnjevalo skozi vse obdobje, od slovenskega impresionizma dalje. Avtorica podobnost sicer ohranja, a jo združuje z eks-presionističnim izražanjem, in tu jo je dr. Juteršek primerjal z ljubljanskim kiparjem Pirnatom. Jasno je, daje "družinski" portret (za naročnika) drugačen, medtem ko avtorica slika tudi na pamet obraze svojih vizij. Ne jemlje točno določenega modela, se ji pa do- gaja, verjetno ne namenoma, da bi v marsikaterem obrazu lahko spoznali njene poteze. Tiho slikarsko izpoved Maje Kocmut so ob otvoritvi dopolnili zvoki kitare v rokah profesorja Pavleniča, ki so se po skorajda preakustičnem prostoru galerije prelivali tako kot barve na platnih. Razstavo je Valvasorjeva knjižnica organizirala v sodelovanju z Marijo Medved ob prazniku občine Krško, ki je bila tudi eden od sponzorjev. Drugi je bil IPEO, inženiring procesne opreme Krško. Razstava bo odprta do 21. junija, vsak dan med 9. in 12. ter 15. in 18. uro. Ob sobotah je krika galerija odprta med 15. in 18. uro, ob nedeljah pa med 9. in 12. uro. Rezultati kolesarske dirke: Za kriterij mesta Krško Kolesarsko društvo Videm je tudi letos organiziralo (že četrtič) dirko za kriterij mesta Krško. Dirka je bila v soboto, 8. junija, in je sodila v sklop proslav ob krškem občinskem prazniku. Dolžina proge je bila za pionirje 8.400 metrov, prevozili pa so jo s poprečno hitrostjo 34,782 km/h. Na prvo mesto seje uvrstil Dejan Gošek (zmagovalni čas 14,49 min., 18 točk), na drugo pa Primož Gabrič (16 točk). Oba sta iz Krškega. Tretje mesto je zasedel Jože Puš iz Krke (14 točk). Pri ostalih vožnjah se Krčani niso tako dobro odrezali. Pri mlajših mladincih je bil prvi Zoran Klemenčič (Rog), drugi Leon Bergant (Rog) in tretji Miran Kel- ner (Ptuj). Vozili so na progi, dolgi 16.800 m, s povprečno hitrostjo 39,560 km/h. Od starejših mladincev je prvi prispel na cilj Uroš Murn (Krka), drugi je bil Gregor Zaje (Rog) in tretji Tilen Pe-trič (Rog). Vozili so na progi, dolgi 22.400 m, s povprečno hitrostjo 43,979 km/h. V najmočnejši, članski skupini, je zmagal Peter Hvastja (Rog), drugi je bil Janez Božič (AS-Astra), tretji pa Franci Pilar (Sava). Proga je bila dolga 28 kilometrov, povprečna hitrost na njej 45,258 km/h, zmagovalec (med 25 tekmovalci) pa jo je prevozil v 37,12 min. Priznanja in odličja je podelil predsednik SO Krško Vojko Omerzu. Med pionirji sta se na zmagovalne stopničke povzpela dva Krčana: Dejan Gošek (v sredini) je bil prvi, Primož Gabrič (levi) pa drugi. Tretji je bil Jože Puš iz Krke. Naš glas 8, 14. junij 1991 NAS G LAS yiraTja delegatov in odgovori SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic zasedanj zborov SO Krško Skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bo v četrtek, 20. junija ob 15. uri. Na dnevnem redu bodo: - predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1990; - letno poročilo Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica; - poročilo o varnostnih razmerah in delu Postaje milice na območju občine Krško v letu 1990; - poročilo občinskega sodnika za prekrške v Krškem za leto 1990; - poročilo o delu in problematiki Javnega pravobranilstva v Celju za leto 1990; - volitve in imenovanja: a) predlog sklepa o imenovanju ravnatelja srednje šole kovinarske in elek trotehnične usmeritve Krško; b) predlog sklepa o imenovanju javnega pravobranilca Javnega pravobranil stva Celje. Predsedstvo SO Krško je predvidelo, da naj bi bilo skupno zasedanje končano najkasneje do 18.30, ker bo ob 19. uri slavnostna seja zborov Skupščine občine Krško, na kateri bodo podeljena občinska priznanja za leto 1991. 15. SKUPNO ZASEDANJE Zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško bo V ČETREK, 27. JUNIJA 1991 ob 15. uri v sejni dvorani »A« Skupščine občine Krško Na dnevnem redu: - pregled odgovorov na delegatska vprašanja in pobude ter nova vprašanja in pobude; - predlog obrambno-razvojnega načrta za leto 1991; - predlog Odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini Krško; - predlog Odloka o organiziranju Poklicne gasilske enote Krško; - predlog Odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Krško polje I. v delu k. o. Senuše; - predlog Odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Krško polje II. v delu k. o. Veliki Podlog in delu k. o. Drnovo; - poročilo o delu Sodišča združenega dela v Brežicah v letu 1990; - poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Brežice, Krško in Sevnica za leto 1990; - razno. 1. Vprašanje Mitje Orožna, delegata zbora krajevnih skupnosti iz Brestanice: Zakaj predlog Odloka o zazidalnem načrtu Dorc in Odloka o ureditvenem načrtu Brestanica po tolikšnem času še nista bila uvrščena na dnevni red zasedanja zborov SO Krško? Prosim, da oba odloka uvrstite na dnevni red 14. seje, če pa tega ne bo, prosim za utemeljitev! ODGOVOR Franca Jeniča, dipl. oec, sekretarja sekretariata za razvoj, varstvo okolja in urejanje prostora: Zazidalni načrt Brestanica - Dorc je bil v letu 1990 javno razgrnjen. V času javne razgrnitve so krajani dali svoje pripombe. Te je bilo potrebno strokovno proučiti in osnutek zazidalnega načrta po njih dopolniti. Trenutno je osnutek zazidalnega načrta dopolnjen in je v fazi pridobivanja soglasij pristojnih organov in organizacij. Ocenjujemo, da bo osnutek zazidalnega načrta možno obravnavati in sprejeti na skupščini v juliju 1991. Ureditveni načrt Brestanica - trg: Skladno s programom priprave prostorsko izvedbenih aktov za občino Krško (Uradni list SRS, št. 9/87) je bil nosilec oz. investitor priprave urbanistične dokumentacije za ureditveni načrt Brestanica - trg Sklad stavbnih zemljišč občine Krško. Na podlagi navedenega je bila v letu 1987 s Savaprojektom Krško kot izdelovalcem dokumentacije sklenjena pogodba o izdelavi cit. dokumentacije. Savaprojekt Krško k nalogi ni pristopil do 31. 5. 1990, pogodba finančno ni bila pokrita, zato je bila pogodba o izdelavi ureditvenega načrta Brestanica - trg dne 31. 5. 1990 razveljavljena. V letu 1991 je Sklad stavbnih zemljišč občine Krško sprejel svoj program nalog in koriščenja sredstev v letu 1991, iz katerega je razvidno, da se bo izdelava dokumentacije začela odvisno od dotoka finančnih sredstev. Ker se torej te naloge še nismo mogli lotiti, omenjenega odloka tudi ne moremo uvrstiti na dnevni red 14. seje skupščine. 8 Naš glas 8. 14. junij 1991 2. Delegata KS Leskovec in KS Senuše sta postavila vprašanje o novi lokacji sanitarne deponije. ODGOVOR Franca Jeniča: Ker na območju Posavja ni deponije za odlaganje komunalnih odpadkov, ki bi ustrezala zahtevnim sodobnim kriterijem - sedanje lokacije so namreč neprimerne, veliko pa je tudi črnih deponij, smo se odločili za program iskanja novih, primernejših lokacij na območju vseh posavskih občin. Da pa bi našli ustrezno, je potrebno na vseh lokacijah, ki so se po predhodnem strokovnem izboru pokazale kot možne, opraviti predhodne raziskave, med katere sodijo tudi geološke. V aprilu 1991 je Geološki zavod Ljubljana opravil geološke raziskave tudi na območju krajevne skupnosti Leskovec. Izvedene so bile štiri vrtine. Te so bile opravljene na podlagi priglasitvenih del, v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in Navodilom o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in kaj se šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85), po pridobljenih pisnih soglasjih lastnikov zemljišč, katerim je bil tudi pojasnjen namen vrtanja. Takšen postopek se je v času iskanja lokacij in strokovnega izbora, ko se še ne sprejemajo konkretnejše rešitve, pokazal za najbolj primernega. Trenutno se izdeluje strokovna ugotovitev oziroma študija primerne lokacije. Opravljene geološke raziskave naj bi odkrile, ali so možni vplivi deponije na podtalnico oziroma na zajetja pitne vode okoliških naselij, in pokazale, kakšni ukrepi bi bili potrebni za njihovo zaščito. V predvideni tehnologiji deponiranja se odpadki sortirajo, predvideva se zbiranje in odplinjevanje deponijskih plinov, odloženi odpadki pa se sproti prekrivajo z nevtralnim materialom. Vse to preprečuje nastajanje požarov in dima, ki so znani na deponijah, kakršna je tista pri Starem Gradu. Poudariti je potrebno, da se trenutno opravlja le tehnična presoja oziroma preverjanje lokacij. V nadaljnjih postopkih pa bodo sledili razgovori in odločanje, in takrat bo obveščena in vključena tudi širša javnost. Tajnik KS Senovo Zaključni račun Miha Senica: KS Senovo je imela ves čas po vojni honorarnega tajnika, zdaj bi ga radi polno zaposlili. Ob 4000 prebivalcih in raztreseni poselitvi bi bilo to nujno. O možnostih za uresničitev te potrebe je Franc Pavlin, sekretar sekretariata za notranje zadeve in občo upravo, napisal naslednji odgovor: "Senica Miha je podal vprašanje in pobudo, da se KS Senovo zagotovi profesionalni tajnik. Krajevne skupnosti po sedaj veljavni pravni ureditvi so teritorialne enote občine in si zagotavljajo delovanje oziroma organizirajo z lastnimi prihodki. Ti pa so lahko zagotovljeni iz proračuna občine s samoprispevkom ali drugimi načini, ki jih uvede KS. Krajevna skupnost Senovo je do sedaj imela tajnika, v KS pa deluje tudi krajevni urad, ki opravlja nekatere naloge z upravnega področja. Tajnik se je financiral iz prihodkov oziroma sredstev, s katerimi neposredno razpolaga in odloča KS. Kako se je organiziralo delovanje KS in zagotavljalo financiranje za opravljanje posameznih nalog, je stvar vsake krajevne skupnosti posebej oziroma je v njihovi pristojnosti. Dne 8. 1. 1991 je bil sprejet Odlok o organizaciji in delovnih področjih upravnih organov občine Krško, v katerem je bilo določeno, da krajevni uradi opravljajo naloge iz upravnega področja in naloge, ki jih določi izvršni svet Skupščine občine Krško. V zvezi s tem je izvršni svet dne 22. 2. 1991 določil razpored opravljanja nalog po krajevnih uradih in krajevnih skupnostih in tudi naloge, ki naj bi jih opravljali referenti za potrebe KS, o tem je bila obveščena tudi KS Senovo (svet). Dne 8. 5. 1991 pa smo iz KS Senovo prejeli tudi pismeno obvestilo, da poleg nalog, ki jih je določil izvršni svet SO, opravlja referent še določena finančna opravila. Dne 14. 5. 1991 je skupščina sprejela proračun za leto 1991 in v njem so predvidena sredstva za KS v občini Krško, za katere namene jih bodo posamezne KS porabile, je stvar posamezne KS. V primeru, da bi zagotavljali posebno financiranje tajnika KS Senovo iz proračuna občine, bi bila to izjema. Izvršni svet pa bo ponovno preveril kriterije, na podlagi katerih se posameznim KS zagotavlja iz proračuna določena sredstva in o tem obvestil vse KS." davkov in prispevkov je že pregledala strokovna komisija Pred delegati zborov krške skupščine bo predlog o potrditvi Zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1990. Skupaj doseženi promet v letu 1990, ki ga, po delegatskem gradivu sodeč, izkazuje zaključni račun, je tak: Skupnih obremenitev je za 94.539.790,70 din Saldo iz preteklega leta 355.860,00 din Obremenitve v tekočem letu 94.183.930,70 din Odpisi v tekočem letu 532.908,00 din Realizacija plačil v tekočem letu 75.228.867,90 din Saldo zaostanka per 31.12.1990 18.778.014,80 din Zaključni račun je pregledala srtrokovna komisija, sestavljena iz predsednice Mi-mice Stopinšck (Zavarovalnica Triglav), Andreja Zupančiča (SDK) in Branka Kovačiča (Sekretariat za finance občine Krško). Pri pregledu sta sodelovali Bo-žislava Venek (UDP) in Durda Pinterič (UDP - odsek za davčno knjigovodstvo. Po preledu so sestavili zapisnik, ki je predlogu odloka priložen. V njem je razen razčlemb posameznih podatkov dodano še, da je iztcrjcvalna služba v letu 1990 pretežni del družbenih obveznosti izterjala z rednim postopkom, del pa tudi s postopkom prisilne izterjave skupaj s službo registracije računov. Za vsakega davčnega zavezanca namreč občinska uprava za družbene prihodke vodi individualno kartoteko, iz katere so razvidne posamezne obremenitve, pripisi in odpisi, stroški prisilne izterjave, zamudne obresti kakor tudi vsa parcialna plačila po različnih oblikah davčnih obveznosti. V zaključku zapisnika je sklep komisije (s seje 9.4.91), daje Zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1990 sestavljen pravočasno in pravilno ter vsebuje vse predpisane obrazec. NaS glas 8, 14. junij 1991 9 Medobčinski inšpektorat poroča: Vsako leto premalo denarja in isti problemi Predstojnik Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica mag. Miroslav Mikeln v uvodu k letnemu poročilu o delovanju svoje službe navaja, da je nekoliko nesmiselno določilo 76. člena Zakona o sistemu državne uprave, ki od njega terja enkrat letno poročanje. Tako pred delegate občinskih skupščin pride že rahlo zastarana problematika, s katero se lahko samo še seznanijo, težko pa še kako reč ukrenejo. Zato so že lani predlagali, da bi delegatom o svojem delu poročali 2-4 krat letno.in sedaj ta predlog tudi ponavljajo. "Napisati uvod v poročilo ni preprosta niti hudo prezahtevna zadeva. Postane pa počasi ogabna, če je treba nekaj let zapored pisati o finančnih indrugih težavah Medobčinskega inšpektorata," komentira položaj mag. Mikeln. V dokaz, da so težave, s katerimi se služba srečuje, pa navaja nekaj zgovornih dejstev: - Od leta 1988 nimajo zaposlenega gozdarskega inšpektorja, zaposliti pa ga ne morejo, ker ni sredstev. - Junija 1990 sta se upokojila veterinarski in kmetijski inšpektor. Tudi njiju ne morejo nadomestiti, ker ni sredstev. - Večkrat inšpektorji ne morejo uporabljati službenih avtomobilov, ker ni denarja za gorivo. - V letu 1990 so inšpektorji samostojno odvzeli le 51 vzorcev živil in predmetov splošne rabe, ker za več (analiz) ni bilo denarja. - V minulem letu je bil žiro račun Medobčinskega inšpektorata večkrat blokiran za krajše ali daljše obdobje, razlog pa je razumljiv - pomanjkanje sredstev. "Morda bo kdo ob čitanju tega poročila" ugotavlja mag. Mikeln, "kritično pomislil tudi o delu inšpekcij, češ, so drage, neučinkovite, malo naredijo itd., morda so sploh nepotrebne. Takšne misli se bodo podile po glavi predvsem tistim, ki so 'padli v inšpekcijski mlin', morda tudi tistim, katerim inšpekcije niso 'ustregle', kar je popolnoma razumljivo. Ob neučakanosti naj bo v razmislek naslednje dejstvo: inšpektorji ne pišejo zakonov (lahko le sodelujejo pri izdelavi predlogov!), ampak nadzirajo njihovo izvajanje in sprožijo postopek po ugotovljenem kršenju predpisov. Zato bi lahko prej govorili o neučinkovitosti zakonodajalcev, ne pa inšpekcijskih služb." Še enega problema se mag. Mikeln loteva: v preteklem obdobju je bilo mnogo govora o reorganizaciji inšpekcijskih služb v Republiki Sloveniji, vse naj bi enotno organizirali in financiranli, inšpektorji naj bi iz medobčinskih postali republiški. Na žalost (predvsem zaradi predvidoma urejenega financiranja) se to v letu 1990 ni zgodilo. Tudi v letu 1990 sprememb ne bo. Vendar bo reorganizacija prej ali slej izvedena in takrat bodo novi "republiški" inšpektorji imeli svoje izpostave. V njih bodo svoje delo organizirali, se usklajevali in sh ranjevali svoje spise. Nekateri republiški sekretariati v novi shemi služb niso predvideli izpostave za Posavje. Menimo, dajo Po-savje potrebuje in da bi se za njih morali zavzeti poslanci iz Posavja v Skupščini Republike Slovenije. Uvod zaključuje razmišljanje o tem, da v Posavju že dve leti nimamo gozdarskega inšpektorja in močno ogroženi gozdovi so brez strokovnega varstva. Niso pa gozdovi edini ogroženi v Posavju. To je bilo včasih pojem čt stega predela Slovenije, sedaj pa je naše celotno okolje ogroženo. Spreminjamo se v slovensko kloako in v dokaz za to ni potrebna nobena analiza. Zadostuje pogled na Savo ali Krko. K temu je treba dodati še vso industrijo z njenimi emisijami, nevaarne tovore, ki se prevažajo po naših prometnicah,in gradnjo vrste novih, sodobnejših, hitrejših, večjih... prometnih poti, ki jih še načrtuje Slovenija na tem območju. Nekaj je pri preprečevanju negativnih pojavov storila že Medobčinska inšpekcijska služba, vsekakor pa bi lahko bila še učinkovitejša ekološka inšpekcija, ki bi povezovala in usklajevala dejavnost že obstoječih inšpkcij-skih služb ter ob podpori občinskih skupščin ukrepala hitro in učinkovito. V poročilu, ki sledi temu uvodu, so posamezni inšpektorji predstavili probleme, s katerimi se pri delu srečujejo Gradivo je dokaj obsežno in ker je za začetni premislek dovolj že predstavitev uvoda, ker na stanje za nazaj delegati itak ne morejo vplivati, smo sklenili,da vam posamezne dele poročila predstavimo v naslednji, poskupščinski številki Našega glasa. Nekoliko podrobneje in razčlenjeno po panogah ter, če bo po sreči, še s kako pripombo ali razpravo iz delegatskih klopi. Sedem mesecev po poplavi je bil pločnik Krške obvoznice ob Savi še zmeraj ob-grizen in nezavarovan. Na zasedanju občinske skupščine 14. maja je Slavko Šri-bar povprašal, kdo je dolžan poskrbeti za popravilo in zakaj niti opozorilne vrvice na tem mestu ni več. Franc Glin-šek, ki v občinski upravi vodi sekretariat za infrastrukturo, je povedal, da so Cestno podjetje že opozorili, da pa tam čakajo na republiški denar. » Vrvica pa bo, takoj«, je takrat dejal sekretar Glinšek. Mesec je bil skoraj naokoli, vrvice pa ni bilo. Pač pa so pred nekaj dnevi pripeljali stroje, popravilo se je začelo in upamo, da bo vse urejeno še pred navalom turistov! 10 NaS glas 8, 14. junij 1991 Varnostne razmere v občini: Delo postaje milice usmerjeno na preventivo O delu postaje milice Krško in problemih, ki jih njeni delavci morajo reševati, smo v Našem glasu že pisali ob razgovoru z načelnikom krške UNZ Rajmundom Vebrom. Takrat je bilo tudi poročilo, o katerem bodo delegati razpravljali.se nekoliko bolj sveže, saj so v njem' zbrani statistični podatki za leto 1990, primerjalni pa za leto 1989. Zato lahko le upamo, da se je trend relativno mirnega Posavja, ki ga predstavljajo ti podatki za lansko leto, nadaljeval tudi v prvo polovico leta 1991. Saj bi sicer delegati morda lahko s kakim odlokom tudi sproti prispevali k izboljšanju stanja ali preprečevanju njegovega poslabšanja. Poročilo o delu krške Postaje milice v svojem uvodu navaja kot novo pojavno obliko kršitev pozitivne zakonodaje protestne shode občanov pred Nuklearko in pred zgradbo SO Krško (v letu 1989). Na področju kriminalitete so delavci Postaje leta 1990 obravna- vali nekoliko več (12) kaznivih dejanj, medtem ko je njihova raziskanost v primerjavi z letom 89 manjša. Skupno jih je bilo 382, Izvršni svet SO Krško je na svoji seji (29.4.91) ob obravnavi Poročila PM "ugotavljal neučinkovitost dela milice pri odkrivanju kaznivih zadev in sankcioniranju, kot n.pr. glede škode, ki jo prizadevajo Romi, ter škode, ki jo povzročajo onesnaževalci okolja." V poročilu tudi ni podatkov o tem, ali so bile kakršnekoli sankcije proti njim, "vendar bo izvršni svet o tem vprašanju sklical poseben sestanek z vsemi službami, ki so kakorkoli pristojne za ukrepanje in bo z njimi proučil možnosti za zboljšanje učinkovitosti dela na tem področju". na škodo družbenega premoženja jih je bilo od tega 97. Po številu teh dejanj je na prvem mestu KS Krško, sledijo ji pa KS Senovo, Leskovec in Brestanica. Storilci so večinoma osebe brez kvalifikacije (poklica) ali polkva-lificirane osebe. Med vzroki za slabšo raziskanost kaznivih dejanj poročilo navaja lanske družbene spremembe in spremembe zakonodaje, kar vse je bistveno vplivalo na njihovo delo. V drugi polovici leta so delavci PM delali tudi v zaostrenih varnostnih razmerah, posledica pa je bila, da so se manj posvečali raziskavi manj nevarnih kaznivih dejanj, bolj pa hujšim oblikam, ki so jih večino tudi raziskali. Pozornost so posvečali tudi povratni-štvu. Pri povečanem obsegu gospodarskega kriminala gre, po navedbah poročila, veliko dejanj (<{,) na račun gozdnih tatvin, ki jih je bilo leta 89 le L. Verjetno je vzrok temu Zakon o moratoriju na sečnjo gozdov (op.ur.). Zoper kršitelje Zakona o orožju je krška postaja milice lani podala 8 ovadb zaradi nezakonitega nabavljanja orožja in stre- Prostori za postajo prometne milice v Krškem Od 1. marca letos velja odločba, s katero je v Krškem ustanovljena enota prometne milice. Sedaj so njene vrste popolnjene le dvotretjinsko, a odkar deluje, je dokazala, da je strokovna in učinkovita služba. Pretekli petek, 7. junija, so v Krškem izročili namenu tudi zanje pripravljene prostore. Na slovesnosti je zbrane nagovoril načelnik UNZ Krško, Raj-mund Veber. Med podatki, ki jih je naštel, je bil poudarek na tem, da se je zmanjšalo število prometnih nesreč, zlasti tistih s hudimi posledicami, pri rednem preverjanju prometa pa so izsledili tudi nekaj storilcev kaznivih dejanj, ki bi drugače morda ušli pravici. Doslej je namreč celotno področje pokrivala postaja prometne milice iz Novega mesta in ker gre za obsežen in obremenjen teren, na katerem je tako del avtoceste Ljubljana- Zagreb kakor tudi regionalna cesta Vrhovo-Drno-vo pa še vse ostale prometne površine, miličniki niso mogli zagotoviti zadostne navzočnosti povsod tam, kjer je to bilo potrebno. Novoustanovljena krška enota bo nadzirala 33 kilometrov avtoceste Gmajna-Bregana, 35 kilometrov ceste Drnovo-Vrhovo in 174 kilometrov regionalnih cest. Zagotovili bodo lahko doslednejši nadzor nad prevozom nevarnih snovi in povečali varnost otrok v prometu. V treh mesecih svojega delovanja so med drugim obravnavali 215 tujih državljanov in jim preprečili nameravani ilegalni prehod čez državno mejo z Avstrijo ali Itaijo. Prijeli so tudi tri voznike v ukradenih vozilih... Prostore postaje prometne milice je izročil namenu načelnik slovenske milice Pavle Čelik. Poudaril je, da so člani nove ekipe v dosedanjem delu dokazali, da niso le urejevalci prometa, pač pa da probleme razumejo širše in se jih lotevajo celovito, strokovno. Ponovno jih je opozoril na načela delovanja njihove službe: najprej preprečevati, nato opozarjati in šele, če je treba, kaznovati. K tem trem točkam je dodal še četrto, ki je po njegovih besedah normalna posledica razvoja naše družbe in s katero "je treba v prihodnje povsem realno računati. To je (samo)obramba z orožjem in preprečevanje oboroženih napadov. Nas glas 8, 14. junij 1991 liva - brez dovoljenja pristojnega organa. V akcijah iskanja orožja so lani opravili tri hišne preiskave (po odredbi sodnika za prekrške), ostalo orožje in strelivo pa je bilo zaseženo zaradi suma storjenega kaznivega dejanja. Delavci postaje milice so se ukvarjali tudi z varovanjem človekovega naravnega in bivalnega okolja (onesnaženje vodnega zajetja na Velikem Trnu). Poročilo opozarja tudi na odprt problem farme v naselju Pristava. V času močnih nalivov in velikih povodnji so se miličniki PM Krško lotili tudi humanitarne dejavnosti: urejanje prometa, pomoč pri reševanju inventarja, obveščanje o bližajoči se nevarnosti... Iskali so tudi pogrešano osebo, ki pa se je sama vrnila domov. Prometne površine na območju naše občine so v slabem stanju, slabo vzdrževane in delavci PM so organizacijam, ki so po Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa dolžne voditi nadzor nad stanjem in vzdrževanjem cest, leta 90 poslali 18 pisnih opozoril. Navezovali so tudi osebne stike z odgovornimi ljudmi in skupaj z njimi iskali najbolj ustrezne rešitve. Zaradi preureditve krškega mestnega jedra se je povečalastiska s parkirnim prostorom , to pa je imelo za posledico, da so vozniki puščali svoja vozila na nedovoljenih mestih. S tem so seveda ogrožali druge Udeležence v cestnem prometu. Pred sodnikom za prekrške je vedno več mladoletniki) v Občinski sodnik za prkrške je lani dobil 2835 predlogov za kaznovanje, skupaj s tistimi iz prejšnejga leta pa jih je bilo 7295. Od tega so lani v tem organu rešili 6249primerov. Ostanek ob koncu lanskega leta je bil l()46 zadev, to pa je precej manj kot v prejšnjih letih, ko so se zaradi kadrovskih težav zadeve kar grmadile. Razveseljivo je tudi. da so precej več kot v prejšnjih letih zadeve reševali po rednem in ne skrajšanem postopku. Žal pa postopki še vedno trajajo precej časa. kar pripisujejo predvsem slabi disciplini občanov, ki jih je treba na obravnave večkrat vabiti. Največ prekrškov so občani tudi lani storili v prometu (2544). na naslednjem mestu so kršitve javnega reda in miru. V primerjavi z letom 1989 je naraslo število prijav zoper mladoletnike in ti so na drugem mestu po številčnosti. Lani so v organu za prekrške pravnomočno kaznovali 2074 (676 več kot 1989) fizičnih in 60 (čez polovico več kot leto prej) pravnih oseb. Med kaznovanimi je bilo 395 mladoletnikov, največ kazni pa je bilo zaradi kršitev v cestnem prometu. Vse v letu 1990 izrečene denarne kazni so znašale 1.027.338din. občani pa so jih plačali le 269.355 din. kar pomeni, da je ostalo neplačanih več kot 70 % kazni. Sodnik za prekrške je 91 denarnih kazni lani spremenil v zaporno kazen, v 274 primerih pa prepovedal vožnjo motornih vozil. Posebej velja opozoriti na kršitve, ki jih povzročajo mladoletniki. Proti njim je bilo kar 473 predlogov, te je 48 več kot leta 1989. Pravnomočno je bilo obravnavanih 396 mladoletnikov - 215 več kot leto prej. In še kazni: 378 ukorov, 14 ukrepov strožjega nadzora staršev, 4 denarne kazni. Sicer pa v zadnjih štirih letih stalno narašča število predlogov zoper mladoletnike; leta 1987, na primer, jih je bilo 340. Izrečeni vzgojni ukrepi ne dosegajo želenih rezultatov, saj je veliko povratnikov. Zdi se, da je učinkovitejša denarna kazen ali pa kaznovanje staršev, je v poročilu o delu sodnika za prekrške za leto 1990 zapisala vodja tega organa, Jožica Tuljak. Javno pravobranilstvo Preobremenjeno zaradi spremembe pristojnosti Statistični podatki kažejo, da je skupno število zadev, ki jih je v letu 1990 obravnavalo javno pravobranilstvo v Celju, približno enako kot leto pred tem, spremenjena pa je njihova vsebina. Povečano je število pravdnih zadev (za 69 %) in nepravdnih (za 372 %). Obravnava slednjih terja bistveno več dela kot ostale zadeve. Povečanje je posledica spremenjene zakonodaje v letu 1990. Z uveljavitvijo Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev so namreč vsa sredstva ukinjenih samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijskih zemljiških skupnosti v proračune družbenopolitičnih skupnosti. Ker javni pravobranilec opravlja zanje dela pravnega varstva premoženjskih pravic in koristi pred sodišči in drugimi organi, so tako prešle nanj tudi vse dejavnosti nekdanjih SIS-ov. Poročilo navaja, da so zlasti pravdne zadeve vedno zahtevnejše in da nosijo vedno večje materialne posledice. Pri tem gre predvsem za odškodnine iz gradbenih pogodb in uveljavljanje garancijske pravice, za napake, ki so bile ob prevzemu objektov skrite in bi bil lahko upoštevan 10-letni garancijski rok. Pogostejši so tudi odškodninski zahtevki občanov zaradi škode, nastale z razvojem in modernizacijo prometnih površin. Povečan obseg transporta, zlati težkega, povzroča škodo na 100 in več let starih objektih. Občani iščejo krivce in jih najpogosteje najdejo (po njihovem mnenju) v občinskih upravnih službah. 11 Vedno več je tudi zahtevkov po ureditvi mej in nakupov zemljišč. Povsod tam, kjer pa gre za družbeno posest, mora sodelovati javni pravobranilec, pogosto mora opraviti terenski ogled... Povečal se je tudi obseg dela v zvezi s stečaji delovnih organizacij, saj imajo občine do njih različne zahtevke. Tudi delavci občinskih uprav in delovnih organizacij se na javno pravobranilstvo obračajo dnevno z vrsto vprašanj z najrazličnejših pravdnih področij, tudi takšnih, ki niso v pristojnosti te službe. Vse to njihovim petim delavcem (3 pravnice s pravosodnim izpitom in 2 administrativni delavki) vzame veliko časa in poročilo navaja dvom v to, da v dosedanji zasedbi dela več ne bodo zmogli. Hkrati pa je zapisana opazka, da še vedno ni rešeno vprašanje zadostnega financiranja delovanja javnega pravobranilstva, ker občine izhajajo iz lani izplačanih sredstev. Poročilo je podpisala javna pravobranilka Nada Fink. Izvršni svet SO Krško je na svoji seji (29.4.91) menil, da je potrebno zgornje poročilo dopolniti s konkretnimi podatki o tem, katere zadeve iz naše občine je pravobranilstvo obravnavalo in kako jih rešuje. Dopolnitev poročila je priložena h delegatskemu gradivu. Prvi dogovor o poravnavi Vidmovih obveznosti Skupina predstavnikov občine - Predsednik občinske skupščine Vojko Omerzu, predsednik IS Franc Černelič, sekretar sekretariata za razvoj Franc Jenič in predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč Metod Sonc - se je v začetku junija z glavnim direktorjem podjetja Videm Francem Čargom in njegovim namestnikom Milošem Medvedom dogovorila o načinu poravnave dela dolga podjetja Videm do Sklada stavbnih zemljišč. Domenjeno je bilo, da bo Videm od julija naprej nakazoval skladu po 5 milijonov din mesečno ter s tem poravnaval tekoče obveznosti (to je 10 milijonov din za prvo trome-sečje 1991 in 12 milijonov za drugo tromeseč-je) in del preteklega dolga. Posebej pa bosta Videm in IS SO Krško imenovala delovno skupino, ki bo izdelala predlog o načinu odplačila zapadlega dolga Vidma, ki je konec maja znašal nekaj čez 27 milijonov din. Vodstvo Vidma je predlagalo, da ta dolg poravna v obliki izdaje vrednostnih papirjev. Hkrati bo delovna skupina izdelala tudi analizo z izračunom realne vrednosti vplačila Vidma za zgradbo doma upokojencev; to je leta 1989 značalo 9 milijonov din. 12 Naš glas 8, 14. junij 1991 Soglasje k ponovnemu imenovanju Nade Fink za javno pravobranilko Skupščina občine Krško bo predvidoma imenovala Nado Fink, dipl. pravnico s pravosodnim izpitom, rojeno 1939. leta, za javno pravobranilko Javnega pravobranilstva Celje. Javno pravobranilstvo Celje pokriva področje 11 občin, med katerimi je tudi Krško. Zbor funkcionarjev Javnega pravobranilstva v Celju ocenjuje, da je ob sedanjem in bodočem povečanju obsega dela in njegovi problematiki pomembno, da delo predstojnika or- gana opravlja delavec, ki mu je delovno področje znano. Ker Nada Fink izpolnjuje vse formalne in ostale pogoje, poleg tega pa je že doslej v vseh pogledih vestno vodila omenjeni organ. v Lojze Stih ponovno ravnatelj srednje šole v Krškem Delegati zborov krške skupščine bodo predvidoma imenovali Lojza Stiha, diplomiranega politologa, rojenega 1934 , za ravnatelja Srednje šole kovinske in ele ktrotehnič-ne usmeritve Krško. Skupščina Republike Slovenije je 19. 3. 91 sprejela zakon o zavodih, ki v 31. členu določa, da poslovodni organ zavoda imenuje in razrešuje ustanovitelj. V tem primeru je to Skupščina občine Krško. Dosedanjemu ravnatelju krške srednje šole Lojzu Stihu je marca letos potekel mandat in v pričakovanju novega Zakona o zavodih ga je Svet šole imenoval za v.d. ravnatelja. Kandidat se je javil na razpis prostih del in nalog ravnatelja šole in izpolnjuje vse pogoje, zato komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga delegatom zborov SO Krško, da imenujejo Lojza Stiha za ravnatelja krške srednje šole. Obveščamo vas, da smo v Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije obravnavali sklepe zborov Skupščine občine Krško, sprejete na izrednem zasedanju 12. 3. 1991, in sprejeli stališča, ki vam jih pošiljamo v prilogi. Aleš Cerin, generalni sekretar Skupščina rebublike Slovenije Izvršni svet Stališča do sklepov zborov Skupščine občine Krško, sprejetih na izrednem zasedanju dne 12. marca 1991 Zbori Skupščine občine Krško so na izrednem zasedanju dne 12. marca 1991 obravnavali problematiko razrešitve skladišča nizko in srednjeradioktivnih odpadkov v nuklearni elektrarni Krško. Sklenili so, da prekinejo javno razpravo o razrešitvi skladišča v NE Krško za 60 dni, v tem času pa pričakujejo pozitivne odgovore Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na postavljene zahteve oziroma sklepe zborov Skupščine občine Krško, ki se nanašajo na vprašanja odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča, rente, varnega obratovanja NE Krško ter rešitve končnega odlaganja NSRAO. Ob obravnavi sklepov zborov Skupščine občine Krško je Izvršni svet Skupščine republike Slovenije sprejel naslednja spremenil osnovni pogoj iz lokacijskega dovoljenja št. 3.5(1/ F-6DF/JV leta 1988, po katerem ne sme biti presežena maksimalna ekvivalentna doza sevanja 0.2 mSv/leto, izmerjena na ograji NE Krško. Sklep št. 2: STALIŠČA: Sklep št. 1: Javno mnenje lokaciji trajnega odlagališča NSRAO na slovenskih tleh ni naklonjeno. Če SO Krško ne sprejme Odloka o širitvi sedanjega začasnega skladišča pri NE Krško, je treba zahtevati takojšnjo ustavitev njenega obratovanja, da bi bil v začasnem skladišču še po letu 1992 prostor za njene odpadke, nastale do časa, ko bo zgrajeno trajno odlagališče. Odgovor: V začetku leta 1989 je NE Krško sprožila pobudo za spremembo Ureditvenega načrta NEK UN 55/87-julij 1988, saj v skladišču RAO znotraj NE Krško zmanjkuje prostora, reševanje končnega odlaganja NSRAO pa poteka prepočasi, da bi bilo lahko zgrajeno do takrat, ko bo polno začasno skladišče v NE Krško. Da bi bila zagotovljena varnost in kontinuiteta obratovanja NE Krško, bi bilo potrebno razrešiti začasno skladišče znotraj NEK; in sicer za čas, dokler ne bo zgrajeno končno odlagališče. Začasno skladišče bi bilo treba razrešiti do konca leta 1992 oziroma do leta 1993. pri čemer potrebuje investitor za projektiranje in izgradnjo najmanj 18 mesecev. Trditev je torej točna, da bi bilo NE Krško potrebno zapreti celo pred letom 1992, če ne zagotovimo razrešitve skladišča. Poudariti je treba, da bodo vsi objekti pri razrešitvi skladišča izvedeni tako, da se ne bo Predsedstvo in IS SO Krško menita, da je v javni razpravi možno pričakovati pozitivno mnenje o povečanju začasnega skladišča NSRAO pri NEK le, če se bo temu ustrezno zakonsko trajno uredila odškodnina za uporabo stavbnega zemljišča. Odgovor: Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se danes obračunava na podlagi zakona 0 stavbnih zemljiščih ter dogovora o kriterijih in merilih za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga sklenile slovenske občine. Omenjeni dogovor upošteva kot osnovne kriterije za določitev višine nadomestila: lokacijo stavbnega zemljišča (coniranje mest in naselij vključno s posebnimi pogoji v turističnih krajih) ter stopnjo komunalne opremljenosti zemljišč (cesta, vodovod, kanalizacija, elektrika). Možne so (minimalne - 1,05 krat) povečanje vrednosti točke glede na namembnost zemljišč ( industrija, trgovina, stanovanjski objekti), nikjer pa ni upoštevan ekološki kriterij (v pozitivnem ali negativnem smislu). V primeru NE Krško gre za poseben dogovor, kjer je NE Krško dodatno obremenjena na račun njenih vplivov v prostoru. V tem Naš glas 8, 14. junij 1991 13 primeru je treba ločevati urbano (mestno) rento od nadomestil, odškodnin oziroma povračil za onesnaževanje okolja. To pa bo urejeno z zakonom o varstvu okolja, kot je pojasnjeno v 5. in 8. točki. Iz zahteve SO Krško ne izhaja povsem določno, kakšno odškodnino imajo v mislih, saj NE Krško že sedaj plačuje odškodnino za stavbno zemljišče (v letu 1990 je znašala cca 8 mio US$, za leto 1991 pa 11 mio US$) ali je mišljena renta. Konec leta 1990 je Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane v sklopu projekta Analiza in sodelovanje z javnostjo v zvezi z izborom lokacije odlagališča SNRAO ter v zvezi z delovanjem NE Krško izvedla nacionalno ekološko energetsko sondažo, raziskavo stališč skupin mnenjskih voditeljev in analizo pisanja tiska o NE Krško oziroma skladiščenje NSRAO. Iz odgovorov anketirancev je razvidno, da ti močno nasprotujejo kakršnikoli povezavi pristanka lokalnega prebivalstva na lokacijo odlagališča NSRAO z boljšimi razvojnimi možnostmi in ugodnostmi, ki naj bi jim jih ponudila republika (t. i. »podkupovanje«). Glede na takšen rezultat, ki odraža mnenje anketirancev, ni mogoče pričakovati, da bi z visoko odškodnino za stavbno zemljišče oz. rento bil odnos lokalnega prebivalstva do razrešitve skladišča NSRAO v NE Krško drugačen oz. pozitiven. Še posebej, ker se z razširitvijo skladišča NSRAO ne bi spremenili osnovni pogoji iz lokacijskega dovoljenja iz leta 1988, po katerem ne sme biti presežena maksimalna ekvivalentna doza sevanja 0,2 mSv/leto, izmerjena na ograji NE Krško. Sklep št. 3 Skupščina Republike Slovenije mora sprejeti obvezo oziroma jamčiti, da bo s posebnim zakonom do leta 1995 določila lokacijo trajnega odlagališča in ga tudi zgradila. Odgovor: Skupščina Republike Slovenije je poleti 1990 obravnavala in sprejela Programske usmeritve Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. V tem dokumentu, ki predstavlja okvir nalogam in aktivnostim Izvršnega sveta, je zapisano, da bo do leta 1992 pripravljena rešitev za trajno odlaganje nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki so sedaj skladiščeni v začasnem skladišču pri JE, katerega zmogljivosti bodo polne do leta 1992. Skupščina R Slovenije je tako že sprejela obvezo, da bo določila lokacijo trajnega odlagališča. Skladno z navedenim ter skladno z novo prostorsko in okolje varstveno zakonodajo, ki je v pripravi, bo Skupščina Republike Slovenije na predlog Izvršnega sveta sprejela odločitev o lokaciji trajnega odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov v okviru prostorskega plana Slovenije. Ta odločitev bo sprejeta na osnovi strokovnih podlag za določitev lokacije, presoje ranljivosti okolja, celovite presoje vplivov na okolje in medsebojnega usklajevanja med uporabniki prostora. Sklep št. 4: Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije naj zagotovi, da sredstva, ki pritekajo v Sklad za urejanje stavbnih zemljišč, ne bodo vključena v proračun občine Krško v skladu z novim zakonom o javni porabi. Odgovor: Zakon o javni porabi sicer šteje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč kot integralni proračunski vir. Še vedno pa je v veljavi tudi zakon o stavbnih zemljiščih, na podlagi katerega so v občinah ustanovljeni skladi stavbnih zemljišč. SO je ustanovitelj sklada stavbnih zemljišč, sprejema njegov finančni načrt, program dela in zaključno bilanco sklada. Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je pripravil stališče, da ne obstajajo razlogi za ukinjanje skladov v občinah in da se nadomestila za stavbna zemljišča še nadalje zbirajo v skladu stavbnih zemljišč in porabijo za namene, ki so določeni v programu sklada. Republiški sekretariat za finance je tako stališče v celoti sprejel. Zakon o proračunu Republike Slovenije pri določitvi osnove za delitev dopolnilnih sredstev za občine ni upošteval sredstev, zbranih iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Sklep št. 5: V skladu z že dano pobudo Sveta posavskih občin, naslovljeno na republiški Izvršni svet dne 24. 10. 1990, zahtevamo takojšnjo rešitev pravične rente za Posavje. Odgovor: Glej odgovor št. 8 Sklep št. 6: Republiška vlada mora predstaviti svoja jasna stališča do Nuklearne elektrarne kot podedovanega objekta. Odgovor: Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je v svoje Programske usmeritve, sprejete dne 26. junija 1990, zapisal, da bo »pri industrijski rabi jedrske energije pripravil zakonske podlage za takojšnje zaprtje Rudnika urana Žirovski vrh in JE Krško do leta 1995 ( z oceno vseh posledi). Skladno s tem že Analiza razvojnih možnosti energetike Slovenije 1990-2020, ki jo je izdelal Elektroištitut Milan Vidmar (Ljubljana, September 1990) obravnava scenarije z in brez jedrske energije v Sloveniji. V predlogu Programa prestrukturiranje energetike Slovenije (APE, April 1991) je podrobneje razdelan projekt zapiranja NE Krško. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije bo do 1. novembra 1991 pripravil potrebne podlage in sprožil postopke za dokončno odločitev o zapiranju NE Krško (odprto je vprašanje, ali bo o zapiranju NE Krško odločala slovenska skupščina ali pa bo razpisan referendum). Sklep št. 7 SO Krško zahteva izpolnitev vseh pogojev za varno obratovanje NE Krško do odločitve o njenem zapiranju. Odgovor: Republiška uprava za jedrsko varnost (RUJV) je zadolžena za nadzor nad varnim obratovanjem jedrskih objektov v R Sloveniji. Jedrska varnost NE Krško se ohranja na doseženem nivoju, z razvojem jedrske in radiološke varnosti v svetu pa se mora celo povečati, ne glede na to, kdaj bo sprejeta odločitev o njenem zapiranju in kdaj bo elektrarna trajno zaustavljena. Ker bo jedrska elektrarna tudi po zaprtju se nekaj časa jedrski objekt, se bo glede varnosti nadzor v celoti nadaljeval. 14 NaS glas 8, 14. junij 1991 Da bi vzdrževali s projektom predvidoma varnost NE Krško in jo tudi stalno izboljševali, RUJV spremlja vse aktivnosti v jedrski industriji v svetu, ki izboljšujejo jedrsko varnost, jih analizira in nalaga v izvajanje elektrarni. Elektrarna uvaja izboljšave tudi samoiniciativno. Izboljšave zajemajo modifikacije, rekonstrukcije ali dograditve tehnologije, stalno dopolnjevanje programov strokovnega izpopolnjevanja delavcev, dodatne varnostne analize, dodatne in nove obratovalne pogoje in omejitve, nova obratovalna navodila in posodabljanja organizacije obratovanja v smislu večje učinkovitosti in jasnejše odgovornosti. Sklep št. 8: Oblikovanje in zagotavljanje rente za Nuklearno elektrarno kot jedrski objekt je treba takoj zakonsko urediti. Odgovor: V okviru novega zakona o varstvu okolja, ki ga bo Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije predvidoma obravnaval že v mesecu maju, se pripravljajo tudi zakonske osnove za urejanje vprašanj nadomestil (rente) tudi v smislu te problematike v zvezi z NE Krško. Predlog za izdajo zakona o varstvu okolja z osnutkom določa pojem onesnaževanja tako, da zajema tudi posege v okolje, ki imajo za posledico tveganje ali nevarnost za okolje, pri čemer gre pri dopustnem tveganju za verjetnost, da bo nek dogodek imel posredni ali neposredni škodljivi učinek za okolje, življenje ali zdravje ljudi, ki je v mejah dopustnosti; nevarnost pa je definirana kot tveganje, ki ni več sprejemljivo glede na visoko stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ali obsega možne škode. Zakon uveljavljenja načelo odgovornosti onesnaževalca, ki je v okviru predpisanih ali določenih pravil varstva okolja odgovoren kazensko in odškodninsko za posledice svojega onesnaževanja. Načelo plačila za onesnaževanje (polluter pays principle) določa, da stroške onesnaževanja nosijo onesnaževalci v celoti, pri čemer v odvisnosti od vrste in oblike onesnaževanja nosijo redne in posebne stroške varstva okolja, stroške odprave poškodb okolja, stroške prekomernega onesnaževanja in stroške uporabe naprav, tehnologij, proizvodov in storitev, ki onesnažujejo okolje. V tem okviru so posebni stroški onesnaževalcev stroški za nadomestila prizadetim za degradacijo okolja zaradi vplivov ali tveganj, ki jih imajo posegi v okolje, kot so: 1. nadomestila za zmanjšanje uporabno vrednost, 2. nadomestila za zmanjšano kakovost bivalnega okolja, vključno z zmanjšanjem zaradi tveganj, 3. nadomestila za oportunitetne izgube zaradi vplivov, 4. nadomestila za oportunitetne izgube zaradi tveganj. Novi zakon bo uveljavil tudi postopek presoje vplivov na okolje, s katerim se ugotavljajo vse posledice nameravanih posegov v okolje. Če se v zvezi z nameravanim posegom predvidevajo tudi posebni stroški onesnaževanja v smislu zgornjega odstavka, mora študija vplivov na okolje kot podlaga za izdajo okoljevarstvenega soglasja obsegati tudi območje in subjekte, kijih bo poseg prizadel. Onesnaževalec mora organu, pristojnemu za izdajo dovoljenja, s katerim se dovoli poseg v okolje, pred izdajo dovoljenja predložiti sporazum ali pisno dokazilo o poskusu sporazumne določitev višine nadomestila (odškodnine) s subjekti, ki jih bo poseg prizadel, če do sporazuma ni prišlo, bil pa je poizkušen, mora nosilec posega predložiti dokazilo o tem, da je vložil zahtevo za določitev višine nadomestil pri pristojnem sodišču, preden se mu izda dovoljenje. Te določbe bodo skupaj z določbami o dolžnosti izdelave in izvedbe sanacijskih programov onesnaževalcev, katerih posegi imajo za posledico nevarnost za okolje, prekomerno obremenitev okolja in poškodbo okolja tudi podlaga za reševanje nadomestil v zvezi z obstoječim stanjem. Sklep št. 9. Prav tako je treba oblikovati zakonska določila za program in financiranje zaprtja Nuklearne elektrarne in njene dekomisije. Odgovor: Vprašanje zakonskih določil za program financiranja zaprtja Nuklearne elektrarne Krško in njene dekomisije je v neposredni zvezi s sklepom št. 6 oziroma programom zapiranja NE krško in bo pripravljen do 1. novembra 1991. Sklep št. 10: Dokler je Nuklearna elektrarna jedrski objekt, je treba zagotoviti izpolnjevanje vseh obveznosti do sklada stavbnih zemljišč. Po zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 18/84) se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča nadomestilo, ki ga je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča in sicer iz dohodka (62. člen). Glede na to je jedrska elektrarna kot industrijski objekt po sedanji zakonodaji dolžna plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, dokler obratuje oziroma dokler pridobiva dohodek. Vprašanje plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče po prenehanju obratovanja NE Krško bo potrebno rešiti v zakonu o ustavitvi in prenehanju obratovanja NE Krško. Uprava za družbene prihodke je z odločbo št. 4-414-1/91-A naložila Nuklearni elektrarni Krško za prvo tromesečje 1991 akontacijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - redni del v skupni višini 2.564.194,80 din. Akontacijo nadomestila za stavbno zemljišče se nakazuje iz poslovnih sredstev NE Krško in ga mora elektrarna načrtovati v poslovnem načrtu in realizirati na osnovi prodaje proizvedene električne energije. Sklep št. 11: Trajno odlagališče je treba reševati izven Republike Slovenije, pri čemer je treba računati tudi odpadke iz dekomisije. Odgovor: Navedeni sklep je v nasprotju s sprejetim sklepom št. 3 zborov Skupščine občine Krško, kjer se zahteva, da mora Skupščina Repu blike Slovenije jamčiti oz. sprejeti obvezo, da bo s posebnim zakonom do leta 1995 določila lokacijo trajnega odlagališča in ga tudi zgradila. Reševanje odlaganja NSRAO izven Republike Slovenije še vedno ostaja ena izmed obveznosti, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije v spremembe in dopolnitev družbenega plana R Slovenije za obdobje 1986-1990 (Ur. list RS, št. 2/86 in 23/89), kjer je zapisano, da bodo v okviru reševanja trajnega odlaganja NSRAO enakovredno proučene možnosti odlaganja v druge dele Jugoslavije, v druge države (pod nadzorstvom ustreznih mednarodnih organizacij) in v Sloveniji in Hrvaški. • Možnosti izvoza NSRAO v druge države in v druge dele Jugoslavije so bile proučene, vendar ni bilo pozitivnih odgovorov. Se posebej je treba poudariti, da zaenkrat ne obstajajo pozitivni predpisi, ki bi dopuščali izvoz NSRAO oz. mednarodne transakcije z NSRAO. Medrepubliška koordinacija R Slovenije in R Hrvaške za področje jedrske energije je na svoji 7. seji dne 26. septembra 1990 sprejela sklep, da niso podane realne podlage za nadaljnjo razdelavo možnosti izvoza NSRAO, niti možnosti odlaganja v drugih delih Jugoslavije. Sprejeta je bila tudi odločitev, da v primeru, da R Hrvaška ne sprejme lokacije odlagališča NSRAO na svojem ozemlju, bosta obe republiki ločeno poskrbeli za trajno odlaganje NSRAO, ki nastajajo pri obratovanju skupnega objekta Nuklearne elektrarne Krško. Republiki Slovenija in Hrvaška vodita aktivnosti za reševanje odlaganja NSRAO skladno z mrežnim planom, vendar nastajajo določeni časovni zamiki zaradi težav, s katerimi se izvajalci aktivnosti srečujejo pri svojem delu. Pri skupni oceni količin NSRAO, ki znaša 60536 brutto m3 NSRAO, so upoštevani tudi odpadki iz dekomisije (sprejeto na 7. seji Medrepubliške koordinacije dne 26. 9. 1990). Sklep št. 12: Problematiko Nuklearne elektrarne Krško naj v okviru republiškega Izvržnega sveta rešuje samo republiški sekretariat za anergetiko, da bi imeli stalni naslov, na katerega bi se lahko po potrebi obračali. Naš glas g, 14. junij 1991 15 Odgovor: Zakon o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije (Ur. list SRS, št. 5/80, 12/82,9/85,14/86, 37/87,44/87) določa pristojnosti posameznih upravnih organov. Skladno s tem zakonom opravlja Republiški sekretariat za energetiko zadeve, ki se nanašajo na primarno in transformirano energijo, na pridobivanje, predelavo ali dodelavo energetskih surovin in na racionalno ravnanje z njimi ter na rudarstvo. Podobno so določene pristojnosti drugih upravnih organov. Glede na to Republiški Sekretariat za energetiko ne more biti edini naslov, na katerega bi se lahko občina Krško po potrebi obračala, seveda pa je republiški sekretariat za energetiko pripravljen koordinirati aktivnosti, kjer se pokrivajo pristojnosti z drugimi upravnimi organi. Sklep št. 13: Od slovenske vlade zahtevamo pismena zagotovila, da bodo zahteve SO Krško, navedene v zgornjih točkah, obravnavane in upoštevane. Brez tega javne razprave o širitvi skladišče NSRAO pri NE Krško ne bomo nadaljevali. Sklep št. 14: Delegati SO Krško bodo o problematiki NE in širitvi skladišča NSRAO ponovno razpravljali v roku 60 dni, dotlej pa javna razprava »miruje«. Sklep št. 15: Skupščina občine Krško bo na svojem rednem zasedanju dne 13. 3. 1991 imenovala posebno delovno skupino, ki bo skrbela za stalne stike in pogajanja z republiško vlado o celovitem reševanju zahtev SO Krško do reševanja problematike delovanja Nuklearne elektrarne. Sklepi 13, 14 in 15 ne terjajo posebnih odgovorov Izvržnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Številka: 353-05/90-1/33-8 Ljubljana, 3. junija 1991 OE Proizvodnja papirja Krško: DE Proizvodnja papirja Krško: ¦^¦¦S^MMlit- ¦^¦¦^¦^¦^¦¦¦^PI*:::' Vidmov PSI in ekološki program nared za začetek poizkusne proizvodnje i OE Papir se delno poslavljamo od časopisnega papirja. Prenova najstarejšega papirnega stroja za proizvodnjo časopisnega papirja v Jugoslaviji PSI se bliža koncu, rekonstrukcija in povečava zmogljivosti prvega deinking procesa (to je postopek za predelavo odpadnega papirja) v Jugoslaviji že daje prve optimistične rezultate. Namen rekonstrukcije predelave odpadnega papirja po sistemu deinking je bil na eni strani, da povečamo kapaciteto predelave od 60 na 120 ton/dan, kakor tudi da vgradimo najsodobnejše sklope in elemente, ki bodo dajali ( ob računalniškem vodenju procesa) maksimalno kvaliteto in kvantiteto. Do konca maja smo prišli do 50 % zmogljivosti oddelka, to je do 60 ton predelanega odpadnega papirja na dan. V juniju in juliju moramo izvršiti vse potrebne optimizacije za doseganje 120 ton predelanega odpadnega papirja na dan ob zagotovljeni kvaliteti. 1. junija smo tudi že vstavili sita v sitovo skupino PSI in jo pognali s hitrostjo 650 m/ min. 2. junija smo vstavili izžemalne klobuče-vine ter stiskalnično skupino prav tako pognali s hitrostjo 650 m/min. V naslednjih dneh smo vstavili sušilna sita v sušilne skupine, prav tako smo jih vsako posebej pognali s hitrostjo 650 m/min. Ko bodo preverjeni vsi posamezni sklopi papirnega stroja, se bo pričela njihova sinhronizacija, za tem pa priprava stroja za zagon s snovjo, kar planiramo 15. 6. 1991. To pomeni, da se bo od takrat naprej pričela neka poizkusna proizvodnja papirja, kjer bomo težili za tem, da se papirni trak kot element proizvoda navija na tambur čim enakomerneje in čim kvalitetneje. Krmiljenje vseh enot skupaj od natoka papirnega stroja pa do navijalnega aparata (kjer se papirni trak navija na tambur) ureja računalnik firme Siemens. Novi stroj PSI, ki je bil največja slovenska investicija, bo proizvajal vse od brezlesnih Foto: Črt čmrgo 16 . Na« glas 8. 14. junij 1991 do 100 % recikliranih papirjev oziroma od pigmentiranih brezlesnih do pigmentiranih recikliranih papirjev. Tudi drugi papirni stroj danes ne proizvaja več časopisnih papirjev (le izjemoma), temveč revi alne, pisalne in knjižne papirje. V prihodnje bo samo še tretji papirni stroj proizvajal časopisni papir. Osnovni razlog za opuščanje proizvodnje časopisnega papirja je predvsem v tem, da so naše produkcije enote dokaj majhne,vsaj v primerjavi z dnevno proizvodnjo časopisnega papirja v svetu. Ta znaša 900 ton na eni produkcijski enoti, naša dnevna proizvodnja pa do 150 ton časopisnega papirja. Poleg tega želi Videm z novimi programi na bazi odpadnega papirja sporočiti potrošnikom nekaj povsem drugega. Ti programi bodo direktno konkurirali masovnim brezle-snim programom. Zaščiteni so z blagovno znamko Frendi. Jože RmmšI Ekološki projekt Vidma: Za znak plavega angela Naše poslanstvo je v tem trenutku obrnjeno v ekološko prijazne proizvode. To pomeni, da moramo v prvi fazi najprej osveščati javnost. Na ta način seveda lahko vplivamo na večjo porabo papirja, pri čemer bo poudarek predvsem na ekološko prijaznih papirjih. Ne odrekamo se tudi našemu splošnemu načelu, da je papir kultura civilizacije. Znano je sicer, da je rast ali potrošnja papirja v svetu in tudi pri nas odvisna predvsem od gospodarske moči oziroma od gospodarskega razvoja. Potrošnja papirja raste v svetu letno 3-4 %. Zanimivo je, da se je v letošnjem letu povečala poraba papirja celo v Jugoslaviji. Na žalost pa ne na račun gospodarske moči, temveč zaradi tega, kar se danes v Jugoslaviji dogaja. Glede na primerjave med brezlesnimi in recikliranimi papirji lahko navedem naslednje: za eno tono brezlesnega papirja porabimo 5,5 m3 lesa, medtem ko se pri recikliranih papirjih ta vedno v krogu vrača v reciklažo. Drevo se torej poseka le enkrat. Proizvodnja recikliranega papirja prihrani 4000 kwH energije, poraba sveže vode je za približno 28000 litrov manjša, onesnaženje ozračja je za 7 % manjše, onesnaženost vode je manjša za 35 %. To so bistvene prednosti recikliranih papirjev. Seveda je tu ekonomski vidik zelo močan, predvsem takoimenovana ekološka plat ekonomije, ki je v Jugoslaviji nikoli nismo imeli in ki jo bomo morali uvesti. Mi v Vidmu jo že uvajamo skozi ekološko prijazne proizvodnje na eni strani in skozi sanacijo pod naslovom Ekološki projekt Vidma, ki je dobil zeleno luč s podpisom 28. 5. 1991 v Ljubljani. Dogovor so podpisali republiški sekretar za varstvo okolja in urejanja prostora g. Miha Jazbin šek in republiški sekretar za energetiko dr. Miha Tomšič, z Vidmove strani pa glavni direktor g. Franc Čargo. Dogovor vsebuje najugodnejše kredite, ki jih bo nudila Mednarodna banka za razvoj za razrešitev ekoloških problemov v Sloveniji. V našem primeru je to zadnja faza čiščenja odpadnih voda, to je biološko čiščenje in izgradnja turboagregata na plin. Razumljivo je, da proizvajalec papirja tudi išče svojo ekonomijo in svoj obstoj. Za nas je pomembno to, da bomo z ekološkim osveščanjem prišli do tržnih deležev in s tem konkurirali masovnim brezlesnim papirjem. Študije namreč kažejo, da so reciklirani papirji glede na toniranje in reprodukcijo popolnoma enakovredni brezlesnim papirjem. Razlika je le v tem, da so reciklirani papirji nekoliko temnejši od brezlesnih in da se s tem tudi oko manj utruja pri branju. Način trženja tovrstnih proizvodov je podoben trženju masovnih brezlesnih papirjev, kjer pa že imamo 4-letne izkušnje, saj v Titovem Drvarju proizvajamo že štiri leta brezlesne papirje. Naša strategija trženja recikliranih papirjev je v pripravljenosti celotne družbe in predvsem določenih odločilnih dejavnikov. Tukaj mislim na posamezna ministrstva za zaščito okolja in urejanje prostora pa vse do šolskih oblasti. Čudno se namreč sliši, da so danes odpadne Jože Raušl surovine (v našem primeru odpadni papir) obdavčene s 33 % davkom, kakor tudi to, da še nimamo zakonov, ki bi natančno urejali usm.crjenost odpadnih surovin tja, kamor spadajo, to je: K proizvajalcu, kot surovino za nove proizvode. Tudi tu smo daleč za Evropo. Nam v Krškem je cilj, da si čim prej pridobimo za posamezne proizvode -vrste papirjev, ki so izdelani na bazi odpadnega papirja, znak plavega angela, ki ga pod strogimi pogoji in definicijo proizvoda, ki je izdelek okolja prijaznih surovin, podeljuje za tovrstne proizvode nemški inštitut RAL iz Bonna. Moram povedati, da se danes na slovenskem trgu že pojavljajo poleg nas proizvodi, ki so deklarirani kot okolju prijazni, ampak pogoje za pridobitev znaka plavi angel bo imel le Videm. V sklopu svojih aktivnosti je OE Papir konec meseca maja v prostorih LB pred- Naš glas 8, 14. junij 1991 17 stavil poslovni načrt, ki predstavlja način sistematičnega opredeljevanja celotne poslovne aktivnosti, pa tudi podlago za karšnokoli dokapitalizacijo podjetja. OE Papir namerava še naprej krepiti domači delež časopisnega papirja, obenem pa pridobiti pomemben delež v tržnih nišah na zahodnih trgih na področ- jih recikliranih pigmentiranih papirjev, kjer bomo trenutno prvi evropski proizvajalec pigmentiranih papirjev na bazi odpadnega papirja. Tovrstne proizvode bomo počasi, vendar vztrajno, nudili tudi domačemu trgu, kjer si obetamo dobre tržne možnosti. Dipl. ing. Jože Hnušl Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Krško I Obvestilo L1J r Folo. rfaniPejfir DJnikej-Hanncflerjif M 6 t- t- o L f V POLSKA MALCA - Uroš, Bojan in Gianni so se spomnili na Vas in nas. Zdaj so že doma in v prihodnji številki boste lahko brali o njihovi turneji po inozemstvu, kjer so tudi predstavili svojo novo ploščo. Socialdemokratska stranka Slovenije - občinski odbor Krško obvešča vse člane, prijatelje in simpatizerje, da deluje pisarna stranke ma Cesti krških žrtev 30 v novih prostorih (bivša stanovanjska skupnost) vsak dan od 16. do 18. ure. V pisarni lahko dobite vse informacije o delu stranke in o stranki sami. Na voljo so tudi pristopne izjave in razni drugi podatki. Od 7. do 15. ure se lahko obrnete za obvestila na tel. številko (0608) 21-768 (Darinka Mežič). Vabljeni! Predsedstvo SDSS OO Krško Vidmov projekt za nova delovna mesta V Krškem je precej pozornosti vzbudila Vidmova trgovina pod mostom, kjer so 1. maja začeli prodajati kompenzacijsko blago, s katerim različni Vidmovi kupci (namesto z denarjem) poravnavajo papirnici svoje dolgove. Malo pa je znano, da se je ideja o tej trgovini porodila v posebni projektni skupini za tako imenovane vzporedne programe, ki so jo v podjetju ustanovili konec letošnjega januarja. Vodenje skupine so zaupali diplomirani sociologinji Dragici Dani. Skupina šteje osem članov in Dragica Da nijeva je vanjo izbrala sodelavce z zelo hete-rogenih področij, od pravnega preko tehnološkega, kadrovskega do ekonomsko-finan čnega. Vsi razen Danijeve sodelujejo pri projektu poleg svojega rednega dela, njihov cilj pa je iskanje in uresničevanje zamisli za produktivno prezaposlovanje delavcev, torej za odpiranje novih delovnih mest. V ta namen skušajo animirati vse zaposlene, da bi sami prihajali do idej, naloga skupine pa je pomagati posameznim nosilcem idej preko barier, s katerimi se v tem velikem (Vidmovem) sistemu srečujejo na poti od ideje do njene uresničitve. Imeli so že dve akciji "Sodelujte pri kreiranju našega razvoja", odziv je bil dober, ideje so nagrajevali. Zamisel o trgovini so v skupini razdelali do tiste stopnje, da je bil jasen njen koncept, nato so predlagali novo skupino, ki se zdaj ukvarja z operativno izvedbo trgovinske dejavnosti. Ta se bo verjetno razširila z odkupovanjem starega papirja (z možnostjo zamenjave za proizvode v trgovini), le tehnične pogo- je za to morajo še zagotoviti, in verjetno bo za ta posel vse nared do jeseni. Zelo blizu uresničitve je tudi ideja o invalidskem podjetju, ki je sicer že registrirano, te dni pa pričakujejo še odgovor republiškega izvršnega sveta o soglasju, da to podjetje dobi status invalidskega podjetja. Če tega soglasja ne bo, bo ta enota vseeno, vendar v skrčeni obliki, začela poslovati kot podjetje za izdelavo in popravilo palet. Razmišljajo še o rešitvah za bazen, delavsko restavracijo, nameravajo postaviti kiosk pred tovarno in še kaj bi se našlo v njihovih načrtih. Doslej so zaposlili 3 ljudi v trgovini; v invalidskem podjetju, če bi dobilo ta status, bi bilo v začetku dela za 38 ljudi. Njihov načrt je: v povprečju 3 nova delovna mesta na mesec, in zaenkrat jim to uspeva. "Naše delo je delo majhnih korakov v celotnem sistemu Vidma," pravi Dragica Dani-jeva, "a če samo enemu delavcu zagotoviš delo in z njim eksistenco, je tudi to veliko." Dragica Dani 18 Na« glas 8, 14. junij 1991 Brestaniški praznik: Slovesen kot vsi pred njim Brestanica je bila prva postaja ljudi iz Posavja in krajev ob Sotli na poti v izgnanstvo. V spomin na tiste žalostne čase so si v tej krajevni skupnosti izbrali 7. junij, dan izgnancev, tudi za svoj krajevni praznik. Že več kot 10 let je to njihov svečani dan. Tudi letošnji je bil in zanj so se pripravili ravno tako skrbno kot vsa leta poprej. Prireditve, kulturne in športne, so se vrstile ves teden. Za začetek je bil nogometni turnir, sledil je turnir v namiznem tenisu. Sredi tedna so se na reviji predstavili otroški in mladinski pevski zbori iz cele krške občine. V petek, 7. junija, je bil dan šole Adama Bohoriča s predstavitvijo dejavnosti in zabavnimi prireditvami. Na zadnji dan praznovanja, v soboto, se je že dopoldne začel teniški turnir na novem igrišču pri Pohletu, popoldne je bila slovesnost ob 100. obletnici ustanovitve čitalnice v Brestanici, zvečer pa so podelili plakete najbolj prizadevnim krajanom. Ali bi taka praznovanja res morala postati Armin Tomašič je delo v krajevni skupnosti prekinil le v času podiplomskega študija. Sicer pa je od leta 1976 naprej vodil zbor delegatov, bil član in predsednik poravnalnega sveta, predsednik vaškega odbora Brestanice v času najbolj intenzivnega vlaganja v infrastrukturo (to je bil tudi čas samoprispevka) in vsa leta tudi delaven član planinskega in avto-moto društva ter IVI) Partizan. Na sliki: Arniinu Tomašiču (levo) je izročil srebrno plaketo predsednik sveta KS Brestanica Mirko Avsenak. je prejel srebrno plaketo za svoje petnajstletno delo v krajevni skupnosti in aktivno udej-stvovanje v društvih. Bronaste plakete so dobili: Manja Seher za izvajalsko in organizacijsko delo v DPM in drugih akcijah v korist otrok ter požrtvovalno poklicno delo v šoli; Verica Kustec za svoj veliki prispevek v DKD Svoboda, posebno za delovanje dramske sekcije, za vzgojo mladih igralcev in literatov in organizacijo kulturnega dogajanja v kraju; Stanislav Čuber za njegov prispevek k izgradnji komunalne infrastrukture, uspešnemu nastopanju ženske odbojkarske ekipe v 1. slovenski ligi, za mentorsko delo v strelskem krožku in delo v društvu upokojencev; Vinko Fric za pomemben prispevek pri reševanju komunalnih problemov, zlasti pri načrtovanju izgradnje skupnega kanalizacijskega ko-lektorja za Senovo in Brestanico ter ureditvi bazena, otroških igrišč, cest itd.; Ivan Pečnik, ki je bil glavni nosilec izgradnje PTT omrežja za Gorico, akcije za modernizacijo ceste Anže-Gorica, vesten član sveta KS in delegat ter uspešen sadjar. preteklost? Predsednik sveta KS Brestanica, Mirko Avsenak, je na to vprašanje odgovoril takole; "Večina prizadevnih krajanov meni, da je tak praznik lep, koristen in potreben. Je dan, ko naj bi vendarle bolj kot sicer razmišljali o sebi in o kraju, kjer živimo. Vsi krajani bi morali biti ponosni na svoj kraj. Morali bi se večkrat vprašati, ali smo kaj oziroma dovolj postorili; morali bi se prisiliti, da postorimo zastavljene naloge, če je le mogoče, do prazničnega dne." Tako so v Brestanici tudi ravnali. Z velikimi delovnimi dosežki se sicer ne morejo pohvaliti, saj časi niso naklonjeni velikopoteznim akcijam, so pa vendarle uredili nekaj cestnih odsekov, dogradili javno razsvetljavo in odpravili dosedanje akutno pomanjkanje vode v Dorcu. Blizu je dokončanje KATV v trgu. Hkrati že tečejo aktivnosti za uresničitev novih nalog: izgradnje novega pokopališča in šolske telovadnice, regulacije potoka Brestanice in z njo v zvezi priprave zemljišča in infrastrukture za obrtno cono na Sejmišču. Še posebno vztrajno pa si prizadevajo, da bi bil čim prej sprejet zazidalni načrt Dorca, kar bi šele omogočilo nadaljnje konkretne akcije. V omenjene dejavnosti za krajevno skupnost, in v druge, ki potekajo v društvih in še kje, so nekateri krajani vložili še posebno veliko časa in dela. Tem so v zahvalo podelili plakete krajevne skupnosti. Armin Tomašič Ob krajevnem prazniku so Brestani-čani medse povabili tudi svojega častnega krajana dr. Toneta Ferenca, zgodovinarja, ki je velik del svojega znanstvenega dela posvetil raziskovanju slovenskega izgnanstva, zlasti v Posavju in Obsotelju. Temu žalostnemu poglavju slovenske zgodovine je dr. Ferenc posvetil svoje misli tudi v pozdravu Brestaničanom ob njihovem prazniku. Dr. Tone Ferenc: Brestanica naj bo kraj zgodovinskega spomina in opomina Dragi krajani meni drage Brestanice.' Tudi letos mi je usoda naklonjena, da se lahko odzovem prijaznemu vabilu sveta krajevne skupnosti, da skupaj z vami praznujem naš krajevni praznik. Da sem lahko na vaš praznik skupaj z vami, mi je še posebej drago zato, ker je letos petdesetletnica žalos- tnega dogodka, ki se ga spominjamo za ta naš praznik, to je začetka okupatorjevega množičnega izganjanja Slovencev. Čeprav se raje spominjamo veselih dogodkov, pa mislim, da ne bi bilo prav, če bi po nemarnem ali celo hote pozabili na ta dogodek, ki je bil zares žalosten. Pošten zgodovinar bo moral priznati, da v slovenski narodni zgodovini ni bilo prelomnejšega in usodnejše- Naš glas 8. 14. junij 1991 19 ga časa, kot je bila fašistična okupacija 1941. leta. Saj so takrat vsi trije okupatorji, ki so zasedli še preostali del slovenskega ozemlja - posamezne dele (Koroško, Primorsko, Porabje) so imeli te prej, obsodili slovenski narod na smrt in Slovence podvrgli mno-tičnemu izganjanju in raznarodovanju, slovensko zemljo pa nemški kolonizaciji in vsesplošni germanizaciji, italijanizaciji in madžarizaciji. Po skoraj 1500 letih, kar biva naš rod tod, bi moral slovenski narod, če bi zmagali okupatorji, v nekaj desetletjih postati le še zgodovinski pojem. O tem namreč nobeden med okupatorji tisto usodno pomlad 1941. leta ni niti malo več dvomil. Osvobodilni boj slovenskega naroda in tudi drugih narodov je zločinske načrte okupatorjev oviral ali celo onemogočal, dokončno pa jih je - upajmo, da za vse večne čase -odstranila zmaga narodov protifašistične koalicije, med katerimi je bil tudi - in to povejmo s ponosom - tudi naš slovenski narod. Čutil sem, da to moram povedati ob našem prazniku. Kajti kot človeka in zgodovinarja me moti - da, celo boli, ko se po našem časopisju špekulira na vse mogoče načine, kaj bi bilo, če bi bilo kaj drugače, kot je bilo -največkrat: kako bi moral slovenski narod najti neki "modus vivendi" z okupatorjem in vojno prebiti brez žrtev. Po nemarnem pozabijo ali pa hote zamolči jo neizpodbitno dejstvo, da sta hotela slovenskemu narodu krojiti usodo A do/f Hitler in Benito Musso-lini, ki se v svojem takrat še zmagovi- tem pohodu po Evropi nista marala niti malo ozirati na želje kakšnega slovenskega politika ali se pogajati za nekakšen "modus vivendi" s slovenskim narodom. Moram priznati, da me včasih zelo preseneča, kako malo je ponekod zgodovinskega spomina. In če bi res veljal izrek, da narod, ki ne pozna svoje prehojene poti, jo mora prehoditi še enkrat, potem se nas Bog usmili. Sodim, daje ravno naša Brestanica med takšnimi kraji, kimorajo vzbujati zgodovinski spomin našega človeka. Zakaj ni ga kraja v Evropi, iz katerega bi šlo na trnovo pot izgnanstva toliko ljudi kot ravno iz Brestanice. Vendar to naj ne bo samo kraj zgodovinskega spomina, temveč tudi opomina. In to opomina zlasti tistim, ki v našem času sejejo seme nacionalne nestrpnosti in šovinizma, ki razpihujejo strasti preganjanja in celo ubijanja. Kot da se iz zgodovine niso naučili ničesar! V Prešernovem Krstu pri Savici, ki sem se ga pred leti naučil na pamet, se mi zdi najlepši tisti pesnikov stih: "da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mor 'mo se, prav' uk njegovi. " S to lepo mislijo v neprijaznem času končam svoj pozdrav, dragi krajani, in vam za krajevni praznik toplo čestitam s toplimi že/jami za mir, medsebojno razumevanje, zdravje in srečo/ Otvoritev teniškega igrišča pri Pohletu -slavnostni govor in prvi udarec z loparjem je imel Ivan Molan. (Folo: Gašper Avsenak) Ob 100. obletnici ustanovitve brestaniške čitalnice Natanko pred 100 leti so Ivan Matko, Gustav Unschuld in Jožef Jerman v Brestanici ustanovili čitalnico. Jerman, cesarski svetovalec in deželni poslanec, je bil njen prvi načelnik. V čitalnici so nastali zametki kulturne, telovadne in politične dejavnosti kraja. Nadaljevalka čitalniškega izročila je današnja knjižnica brestaniškega kulturnega društva Svoboda. Takšna, kot je danes, je delovala že pred vojno. Leta 1941 so Nemci sežgali vse njene knjige in po vojni so jo Brestani-čani obnovili. Do leta 1965 je tekla izposoja v elektrarni, kasneje pa sojo preselili v prvotne prostore v stavbo kaplanije. Danes ima okoli 2500 knjig, a Brestaničani menijo, da je to preskromno, zato so želeli ob jubileju obogatiti knjižni fond. Marsikatero knjigo so darovali krajani. Odzval se je tudi njihov častni krajan dr. Tone Ferenc in knjižnici podaril svoj celotni opus. Njegova dela so bila predstavljena na slovesnosti ob krajevnem prazniku, posvečeni 100. obletnici čitalnice, odslej pa bodo v tej knjižnici stalno razstavljena. Lepo darilo so Brestaničani dobili tudi od občinske Valvasorjeve knjižnice: Ida Merhar jim je na sobotni slovesnosti izročila kar 30 knjižnih novitet. Krajevna skupnost Brestanica je podelila srebrno plaketo knjižnici kot nadaljevalki ši-talniškega izročila ter njenima delavkama. Marici Daugul in Mariji Kavčič, za njuno petindvajsetletno prostovoljno (to je brezplačno) knjižničarsko delo. Na sliki (od leve): knjižničarka Marija Kavčič, predsednik sveta KS Brestanica Mirko Avsenak in častni krajan Brestanice dr. Tone Ferenc na slovesnosti v knjižnici. 20 Naš glas 8, 14. junij 1991 Leskovski 1. junij V spomin na srečno vrnitev izgnancev v Leskovcu že od leta 1980 praznujejo 1. junij kot dan svoje krajevne skupnosti. Praznovanju so resda namenili le en dan, zato pa so se prireditve vrstile od jutra do večera. Še posebno živahno je bilo v šoli in okoli nje, saj se je šola pridružila krajanom s praznovanjem svojega dne. Osrednja prireditev dneva je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Njen predsednik Dušan Vrh se ob pogledu v preteklo leto dni ni mogel ogniti problemom, ki tarejo krajevno skupnost, najhujša med njimi pa sta pokopališče, ki je premajhno, in neurejena oskrba z vodo v naselju Gmajna. Poleg tega bi bilo za Leskovec nujno, da se končno uresniči naloga, ki je bila že trikrat v planu Sklada stavbnih zemljišč, pa nikoli uresničena, to je izdelava prostorskega načrta za staro jedro naselja. Kabelska televizija, že zdavnaj plačana pa ne izgrajena, je še eno nezadovoljstvo več. Nekatere od omenjenih stvari so letos uvrščene v občinske plane, vendar to bolj kot veselje vzbuja v krajanih nekakšno nelagodje in nezaupanje do občinske oblasti. Bojijo se namreč, da bo uresničitev njihovih krajevnih potreb "cena", ki jo bodo plačali za to, da bo na njihovem območju nastala posavska sanitarna deponija. Tega, je povedal Dušan Arh, v Leskovcu ne bodo dovolili že zaradi zaščite svojih cest, še bolj pa zaradi varstva pitne vode. Kljub vsem težavam pa so v krajevni skupnosti vendarle nekaj postorili. Asfaltirali so blizu 3 km krajevnih cest, postavili ulično razsvetljavo na dober kilometer in pol poti in uredili še marsikatero malenkost, pri vsem pa sodelovali tudi s svojim denarjem. Pri vseh teh delih in tudi drugem dogajanju, najsi bo športnem, družabnem ali kulturnem, v takih krajevnih skupnostih, kakršna je leskovška, brez prostovoljcev ne gre. Sreča je, da se taki ljudje še vedno najdejo. Zahvala jim je zadovoljstvo krajanov in pa simbolično darilo v obliki plakete krajevne skupnosti. Letos so njeni dobitniki Marjan Arh, Peter Cesar, Ivan Lapuh, Bojan Petan, Iran Plevanč, Vili /drko, Mirko Žagar in Dušan Arh. In vendarle se nekaj dogaja - v tej hiši bo po končani obnovi Agrokombinatova mesnica, v stavbi, ki seje drži, bo menda zasebnik uredil gostinski lokal. Iz teh prostorov seje slišalo razbijanje orodja tudi tisto soboto, ko je bil v Leskovcu praznik. Marjan Arh (desno) prejema plaketo iz rok predsednika skupščine krajevne skupnosti Dušana Arha. Dobil jo je za desetletno delo v krajevni skupnosti, še posebej pa zato, ker vztrajno zastopa interese svojih volilcev v občinski skupščini, tako prejšnji kot sedanji. Udeleženci slavnostne seje skupščine: delegati in gostje iz drugih krajevnih skupnosti, predstavniki društev in organizacij v kS, podpredsednika občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, brigade. Eden od njih, Milan Peroci iz Ljubljane (na desni sliki), je udeležence fotografiral za spominski album, v katerem seje od to vrstnih srečanj iz preteklih let nabralo že okoli 900 fotografij. Žal bratene KS Lovas na Hrvaškem; zadnji hip so se odločili, da ne bodo odhajali od doma - iz nemirnih krajev v bližini borci slovenskega bataljona I. krajiške pa na posnetku ni predstavnikov iz po- Vukovarja. Na5 glas 8. 14. junij 1991 21 Letošnji dan leskovške osnovne šole je bil namenjen zabavi in razvedrilu. Nobenega mirnega sedenja in nobene resnobne proslave. Cel dan so si učenci lahko ogledovali razne zanimivosti, kakršna je bila, na primer, nastop šolanih psov (na sliki), sodelovali so v otroški modni reviji, si dali oblikovati pričeske, nastopali kot pevci in tako naprej. Poleg tega pa so skupaj z delavci šole tudi služili. Pripravili so srečolov, prodajali ocvrt krompirček, sladoled, pecivo ter druge jedi in pijaše. Od dela in od sponzorjev veiui takšnih organizacij še nimamo, hi bil skrajni čas, da se komercialno osvestijo in se glede lega zgledujejo pri bolj uspešnih ljudstvih ter z njimi tekmujejo. RR SLOVENCI KOT PODJETNIKI Naš glas 8. 14. junij 1991 35 Računalnik - blagajna Preverjanje zalog blaga je zamudno opravilo, je pa nujno za načrtovanje nabave in sklepanje pogodb z dobavitelji. Tudi vodenje poslovnih knjig je delo, ki vzame veliko časa in povrhu tega je človek zmotljiv. Računalni-čarji so tudi v takih opravkih videli izziv in sklenili, da bodo za te zoprne posle poiskali rešitev, katere odlika bo hitrost in zanesljivost. Rešitev, ki je v svetu že dlje časa v uporabi, pri nas pa si šele utira pot, je računalniška blagajna, uporabna v gostinstvu, trgovini, storitvenih dejavnostih, prometu, turizmu in še marsikje. Kaj zmore takšna naprava? Beleži promet in izpisuje račune, omogoča neposredno zvezo s stanjem zalog v vsakem trenutku, kontrolo prometa, zelo hitro spreminjanje cen, uporabo magnetnih kartic in črtne kode. Po prometu pa avtomatično obračuna še davek po posameznih vrstah in skupno. Sicer pa se računalniška blagajna lahko uporablja kot vsak drugi računalnik: z njo lahko izdelujete dopise, izpisujete nakaznice in še kaj. Omogoča torej popolno vodenje poslovanja, lahko pa se poveže z drugimi blagajnami (npr. v trgovini) oziroma z drugimi računalniki in celo s centralnim računalnikom, ki je lahko tudi dislociran. Pri nas uporabljajo takšne blagajne npr. v hotelih na Plitvicah - 50 jih imajo in osebje jih je ugodno sprejelo. Omogočajo namreč kontrolo prometa vsakega zaposlenega posebej, kar je lahko osnova za stimulativno nagrajevanje. Zadovoljni pa so tudi gostje -račun dobijo takoj in na njem je ob vsaki ceni vedno zapisana tudi vrsta usluge. Še po- ' Željko Kraljic in njegova računalniška blagajna. Ena od prvih bo v preizkusni uporabi v gostilni Komočar. Cena naprave z osnovno konfiguracijo računalnika, predalom za denar in čitaleem magnetne kartice bo okoli 4600 DEM, program pa bo veljal 18,5 tisoč din. sebno prijetno presenečeni pa so tuji gostje, ko dobijo račun izpisan v svojem jeziku. Željko Kraljic iz Data trenda na Cesti krških žrtev 12 se je odločil, da bo tak računalnik - blagajno ponudil na našem trgu. Kot zastopnik zagrebške računalniške firme Mi-cronic za Slovenijo bo pri njih nabavljal aparate, sam pa se je lotil izdelave računalniških programov zanje. Program za gostinstvo bo nared že ta mesec, konec julija pa že tudi program za trgovino. Program za gostinstvo (in tudi vse ostale) bo Željko Kraljic izdelal v slovenščini, enako tudi spremljajoči priročnik z navodili. Računi pa se bodo razen v našem jeziku lahko izpisovali še v nemščini, angleščini, italijanščini in francoščini. Akcija "100 sponzorjev šfflHF za rokomet" Čeprav je člansko moštvo RK Krško ob zaključku tekmovalne sezone 1990/91 izpadlo iz I. republiške lige (to ni bilo prvič), to ne bi smel biti "potop" tega športa niti kluba. Če zapišemo, da so v letu 1990 mladinci in kadeti osvojili 3. mesto na republiškem finalu in so bili starejši pionirji 2. za leto 1991, potem se po "kadrovski" plati za prihodnost krškega rokometa ne bi smeli bati. Žal pa moramo znova opozoriti na finančno plat; na razmere, v katerih se lahko ponovno zgodi isto, kot se je že tolikokrat doslej: da bodo po najboljših igralcih znova posegli finančno močnejši klubi. V klubu bi temu enkrat za vselej radi naredili konec. Občinska zveza športnih organizacij je do kluba dokaj radodarna, a je denarja iz njenih virov vse manj. Zadnji poizkus, da bi si RK Krško še to sezono (1991/92) zagotovil tolikšno finančno podlago, da bi lahko nemoteno nadaljeval delo z doma vzgojenimi mladimi igralci, je akcija "100 sponzorjev za rokomet". Vsi, ki bi želeli na ta način pomagati, se lahko vključijo s svojimi celoletnimi deleži, ki bodo v skladu z njihovimi finančnimi zmožnostmi. Izberejo si lahko vsote: 2.500 din, 5.000 din ali 10.000 din, plačajo jih lahko v enkratnem znesku ali v dveh obrokih. S tem denarjem naj bi v sezoni 1991/92 RK Krško delno pokril stroške dela s skupno devetimi ekipami na področju krajevnih skupnosti Senovo, Brestanica, Krško in Leskovec. Gre za 3 ekipe mlajših pionirjev, po 2 ekipi starejših pionirjev in mladincev ter po eno ekipo mladink in članov. 36 Naš glas 8. 14. junij 1991 Športno-zabavni konec tedna: Duatlon v Kostanjevici V soboto, 15. junija 91, bo v Kostanjevici živahno: v okviru novoustanovljne Duatlon-ske zveze Slovenije bosta agencija Otok in gostilna Žolnir organizirali I. kostanjeviški duatlon. Prireditev (A - 3,5 km teka, B - 20 km kolesarjenja, C - 6 km teka) se bo pričela ob 17. uri s startom izpred restavracije Pod Gorjanci. Vsi kandidati se lahko prijavijo tudi na dan tekmovanja, najkasneje do 13. ure, v Turistični agenciji Otok v Kostanjevici. Pri-javnina v tem primeru znaša 350 din. Prvi trije uvrščeni tekmovalci v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, prvih šest bo prejelo še posebne nagrade organizatorja, zmagovalci v posameznih kategorijah pa prejmejo še vsak po zmagovalno amforo. Praktična nagrada bo čakala absolutnega zmagovalca v ženski in moški kategoriji, darila imajo pripravljena' tudi za vse ostale tekmovalce, ravno tako tudi pogostitev. Zabavno-kulinarični del bo organizirala gostila Žolnir, za razvedrilo so naročili ansambel COF, nastopili pa bodo še: Plesni studio Videm, člani Literarnega kluba "Beno Zupančič" Krško ter plesna skupina Mi, molji iz Kostanjevice. Sicer pa se bo Kostanjeviški duatlon skupaj s tistima v Litiji in Kamniku točkoval za Pokal Slovenije v duatlonu. Že naslednji dan, v nedeljo, 16. junija (ob 9. uri), pa bo v Dolenjskih Toplicah Triatlon za vsakogar, ki se bo, ravno tako v kombinaciji s Kostanjeviškim duatlonom, točkoval za Pokal Sovenije v triatlonu. Matjaž ZajeKnik Bo Kostanjevica dočakala boljše čase? Že nekajkrat smo se obregnili ob zanemarjene in razpadajoče hiše sredi Kostanjevice, ob zanemarjene vrtove in še kaj. Kaže, da seje vsaj nekaj premaknilo. Nekdanjo mestno hišo so obdali z zidarskimi odri, kar običajno pomeni, da bo, ko bodo mojstri odšli, hiša lepša. Z njo pa (za spoznanje) tudi mesto. V zgornjem delu so bili in še naprej ostanejo stanovanjski prostori, spodaj pa bo menda uredil prodajalno gospod Ivan Pire. (Foto: Slavko Sintič). jjImM&š*" Foto: Slavko Sintič Reklamna akcija za kavo Tistim, ki ne moremo brez te aromatične, poživljajoče črne brozge, so na zanimiv in učinkovit način pritegnili pozornost z reklamno akcijo. Ko sem se prvič peljal skozi križišče med postajo milice in Agrokombinatovo prodajalno, nisem mogel verjeti, da res vidim to, kar vidim. Pod obokom pri bifeju in prodajalni je stal človek, tak, kot smo ga bili vajeni gledati na ovitkih za zrna pražene črne kave. "Dobro so ga pobarvali," sem pomislil. Pri drugi vožnji mimo sem se ustavil in ugotovil, da je res črne polti. Povedali so, da imajo reklamno akcijo, ki naj bi krški srenji povedala, da odslej lahko v domačih prodajalnah (Agrokombinatovih in Preskrbinih) dobijo kavno mešanico z oznako Delikatesa. Tudi pokušnjo so pripravili, le da bi, vsaj za moj okus, morali vse skupaj napraviti nekoliko bolj pozorno. Mislim na kuhanje kave, natakanje, izbiro skodelic... Brez zamere -opazka je resnično dobronamerna: če je de- gustacija namenjena graditvi pozitivnih predstav o kakem izdelku, potem naj jih resnično gradi... Na fotografiji so (od leve): Marija Kukovičič, poslovodkinja Preskrbine proda- jalne M 37, Janez Zamida, predstavnik Deli-katese iz Ljubljane, Martina Pacek, poslovodkinja Agrokombinatove prodajalne, in Claude Nomsi, študent FSPN iz Gabona. NaS glas 8. 14. junij 1991 37 KonieniŠki klub Posavie ****' xbor' tiBr aa m'podromu so se inji izbili lesne obloge. Škodo bodo sku-J •» dobili in imeli so kaj videti. Neznani šali popraviti, prijavili pa so jo tudi or- Krško je po prvi letošnji dirki - junija storilci so si privoščili njihovo stojnico ganom pregona. Foto: črt Čargo Z rjuho iz zadrege - Na posvetu za kadrovske delavce iz Posavja, ki je bil pretekli mesec v krškem hotelu, so informatorji hoteli postreči s podatki na projekcijskem platnu. Pa platna v hotelu, ki večkrat gosti razne skupine na posvetih in seminarjih, menda ne premorejo. Iz zadrege so se rešili tako, da so na steno razpeli belo rjuho. Pomagal je tudi direktor serniške enote Zavoda za zaposlovanje. Tone Koren (na sliki levo). Nagrada za zvestobo: 143 din - Celin dvanajst let je V. G. iz majhnega kraja v Posavju plačevala zavarovalno premijo za življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav. Zdaj je zavarovalna doba iz pogodbe potekla in na vrsto je prišlo izplačilo. Iz zavarovalnice v Krškem so se opravičili, daje 143 din pač tisto, kar je ostalo od inflacijske povodnji, razočaranje stranke pa je kljub temu popolno: "Če še kdaj pride kak zavarovalni agent, bo prišel samo do vrat!" Se dobro, da deluje inflacija samo na žepe zavarovancev. Če bi namreč imela dvosmerni učinek, bi zavarovalnica že zdavnaj obubožala! 38 Naš glas 8, 14. junij 1991 Vsem prebivalcem krajevne skupnosti Krško čestitamo ob krajevnem prazniku, 15. juniju Skupščina krajevne skupnosti Krško Vabimo ras, da se v čim večjem številu udeležite prireditev, kijih v počastitev krajevnega praznika organiziramo v naslednjem tednu! Svečana seja skupščine: Podelitev plaket KS Krško Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Krško, ki bo v petek, 14. junija 1991 ob 19. uri v mali dvorani krškega delavskega doma, bodo podelili plakete letošnjim dobitnikom. Zlato plaketo bo prejel Slavko Šribar - za dolgoletno in predano delo v krajevni skupnosti, zlasti pa v gasilskem društvu, kjer je bil glavni nosilec akcije ob adaptaciji gasilskega doma. Društvo slavi letos 120. obletnico'obstoja. Srebrno plaketo bodo dobili: Štefan Šunta - za dolgoletno predano aktivistič-no delo v organih krajevne skupnosti Krško; Rudi Dime - za 35-letno članstvo in aktivno igranje v pihalnem orkestru (v tem času je bil 17 let predsednik Pihalnega orkestra Videm); OŠ dr. Mihaj-la Rostoharja - za prizadevno in požrtvovalno delo pri vzgoji mlade generacije; Labod Libna - ob 25. obletnici konfekcijske proizvodnje v Krškem. Bronasto plaketo prejmeta Natalija Repec - za izredne dosežke v plavalnem športu, zlasti v letu 1990, ko je postala državna prvakinja na 200 m prosto, in Plesno društvo Videm - za širjenje plesne kulture, zlasti med mladimi v občini Krško. Osnovna šola HM K Lesko vec pri Krškem n • ¦• a HM K Leskovec prt Krsk rroeram prireditev Vzgojnovarstvena enota Tel. 33-422, 22-773 ob prazniku . krajevne skupnosti . «„« J r k vpisu predšolskih Krško otrok v VVE Foto: črt Čargo Petek, 14. junija: - ob 17. uri - koncert učencev glasbene šole Krško v prostorih glasbene šole - ob 19. uri - svečana seja skupščine s podelitvijo plaket KS Krško Sobota, 15. junija: - ob 10. uri - veslaški spust Sevnica-Krško s prihodom na cilj pri Jermanovi skali ob 11.30 - ob 19. uri - koncertni večer Branka Bre-zavščka in Brine Jež- Brezavšček (violina in klavir) v krškem kulturnem domu Torek, 18. junija: - ob 8. uri - likovna kolonija OŠ Jurija Dalmatina z zaključno razstavo ob 12. uri (v šoli) Petek, 21. junija: - ob 18. uri - promenadni koncert "Pozdrav poletju" v starem delu mesta Krško. Igral bo Pihalni orkester Videm Sobota, 22. junija: - ob 18. uri - kresna noč na Libni s Plesnim društvom Videm - ob 18. uri - družabno srečanje krajanov na igrišču Srednje šole Krško in v organizaciji Gasilskega društva Krško - ob 19. uri - show program Plesnega studia Videm v športni dvorani Leskovec. Obveščamo starše, da sprejemamo prijave za sprejem otrok v našo VVE. Če želite svojemu malčku oziroma pedšolskemu otroku dobro, potem brez odlašanja napišite vlogo, mi pa bomo poskrbeli, da bo vaš otrok varno preživel čas, za katerega nam ga boste zaupali. Seveda poleg varstva otrokom nudimo strokovno vzgojno vodenje in trudimo se, da vnašamo v svoje delo mnoge novosti. Posebno skrb posvečamo tudi zdravi in ustrezni prehrani. In kje so naše enote? - V enoti ob šoli v Leskovcu sprejemamo poleg ostalih predšolskih otrok tudi malčke. - Enota v Nakupovalnem centru Krško je edina v naši občini, kjer delamo do 20. ure zvečer. - V enoti v Velikem Podlogu prav tako sprejemamo otroke vseh starosti. Dodamo naj še, da nam lahko otroka prepustite za toliko ur dnevno, kot vi to potrebujete oziroma želite, na primer štiri, šest, osem ali več ur. Oglasite se osebno ali po telefonu oziroma napišite vlogo na naš naslov najkasneje do 20. junija 1991. Vodstvo šote 4?919 NaS glas 8. 14. junij 1991 39 Vlak EuroCity Mimara Verjamemo, da je med našimi občani veliko pozornosti zbudila vest o uvedbi sodobnega vlaka EuroCitv Mimara na progi Zagreb-Munchen. Za vas smo poiskali nekaj več informacij o njem. Torej! Na vlaku veljajo le mednarodne vozovnice, plačati pa je treba tudi predpisani dodatek za tovrstne vlake. Rezervacija ni obvezna, je pa možna, in sicer v Ljubljani, Kopru, Mariboru in Zagrebu. Možne pa so tudi posredne rezervacije prek drugih železniških postaj in pooblaščenih turističnih agencij. Za vlak, ki pelje iz Zagreba, je treba sedež rezervirati najpozneje do 18. ure dan pred odhodom, za vlak iz Munchna pa najpozneje do 3. ure pred odhodom. V ceni rezervacije je omenjeni dodatek za EuroCitv že vštet, tako da se sedež vsekakor splača zagotoviti že pred odhodom. Na tem vlaku bodo veljale ugodnosti, ki jih nudi izkaznica FIP. Če želite na ta vlak stopiti v Zagrebu, morate iz Krškega odpotovati z vlakom ob 5.20, ker odpelje Mimara iz Zagreba ob 8.10. Nekoliko manj boste čakali na prestop na ljubljanski postaji, saj se lahko odpravite iz Krškega proti Ljubljani s potniškim vlakom ob 7.09, medtem ko Mimara odpelje iz Ljubljane ob 10.20. Zeleni (poslovni) vlak, ki odpelje iz Krškega ob 6.59, prispe v Ljubljano ob 8.25. Cena vozovnice za vlak Mimara od Ljubljane do Munchna je 1.180,70 dinarjev (povrat- na 2.361,40 dinarjev) za drugi razred in 1.768,10 din (povratna 3.536,20 din) za prvi razred. Podatke o cenah vozovnic za Mimaro smo si sposodili v reviji Nova proga, ki je izšla maja 1991. Poizvedeli smo tudi, kakšno možnost imate, da stopite na Mimaro v Dobovi. Vlak menda ima električno lokomotivo in v Dobovi stoji, le vi morate imeti v žepu pravo (mednarodno) vozovnico z rezervacijo, pa najaviti vas morajo osebju vlaka, da vam bodo odprli pnevmatska vrata in vas spustili nanj. Kot zanimivost še to: Cena vozovnice od Krškega do Ljubljane, za zeleni vlak je 119 dinarjev, za potniškega 91, za Bitolo ekspres pa 121 dinarjev. Treba je pa povedati, da morate na zelenem vlaku po novem vse, kar si naročite (sendvič, kavo, sokj, posebej plačati. ZIDANI MOST-DOBOVA Ljubljana o 4.30 5.35* 6.40* 8.40 9.40* 10.40" 12.40* 13.40* 14.25 14.40* 15.40* 16.50 17.40* 18.40 20.40 Maribor o 5.10* 7.15*4 9.10* 10.10 12.10 13.10* 14.10* 15.10* 17.10* 18.10* ZIDANI MOST o 5.45 6.57 7.57 9.57 10.57 11.57 13.571 14.57 15.355 15.58 16.57 17.57 18.57 19.57 21.57 Radeče 5.48 7.00 8.00 10.00 11.00 12.00 14.00 15.00 15.38 16.01 17.00 18.00 19.00 20.00 22.00 Loka 5.52 7.04 8.04 10.04 11.04 12.04 14.04 15.04 15.42 16.05 17.04 18.04 19.04 20.04 22.04 Breg 5.55 7.07 8.07 10.07 11.07 12.07 14.07 15.07 15.45 16.08 17.07 18.07 19.07 20.07 22.07 SEVNICA 6.04 7.16 8.16 10.16 11.16 12.16 14.16 15.16 15.53 16.17 17.16 18.16 19.16 20.15 22.16 Blanca 6.11 7.23 8.23 10.23 11.23 12.23 14.23 15.23 16.23 17.23 18.23 19.23 22.23 Brestanica 6.17 7.29 8.29 10.29 11.29 12.29 14.29 15.29 16.29 17.29 18.29 19.29 22.29 Krško 6.21 7.34 8.33 10.33 11.34 12.33 14.33 15.33 16.33 17.34 18.33 19.33 22.33 Libna 6.25 7.39 8.37 10.37 11.38 12.37 14.37 15.37 16.37 17.39 18.37 19.37 Brežice ' 6.30 7.44 8.42 10.42 11.43 12.42 14.42 15.42 16.42 17.44 18.42 19.42 22.42 DOBOVA f ) 6.35 7.50 8.47 10.47 11.49 12.47 14.47 15.47 16.47 17.50 18.47 19.47 22.47 Zagreb gl. kol. i ) 8.27 12.26 13.20* 16.27* 17.27* 18.30 19.27* 20.30* DOBOVA-ZIDANI MOST Zagreb gl. kol. o 4.17" 9.01 12.10 13.18 14.56* 17.15* 18.07* 21.10 DOBOVA o 4.55' 5.55 6.55 8.55 9.40 10.55 12.55 13.55 14.57 15.55 17.352 17.55 18.55 21.55 Brežice 5.01 6.01 7.01 9.01 9.45 11.01 13.01 14.01 15.02 16.01 17.41 18.01 19.01 22.01 Libna 5.04 6.04 7.04 9.49 11.04 13.04 14.05 15.06 16.04 17.45 18.04 19.04 22.05 Krško 5.08 6.09 7.09 9.09 9.54 11.09 13.09 14.10 15.10 16.09 17.49 18.09 19.09 22.10 Brestanica 5.13 6.14 7.14 9.14 9.58 11.14 13.14 14.14 15.14 16.14 17.53 18.14 19.14 22.14 Blanca 5.19 6.19 7.19 9.19 10.04 11.19 13.19 14.20 15.20 16.19 17.58 18.19 19.19 22.20 SEVNICA 4.32 5.27 6.27 7.27 9.27 10.12 11.27 13.27 14.29 15.28 16.27 18.06 18.27 19.27 20.27 22.29 Breg 4.40 5.35 6.35 7.35 9.35 10.20 11.35 13.35 14.37 15.35 16.35 18.14 18.35 19.35 20.35 22.37 Loka 4.43 5.38 6.38 7.38 9.38 10.23 11.38 13.38 14.40 15.39 16.38 18.17 18.38 19.38 20.38 22.40 Radeče l < 4.47 5.42 6.42 7.42 9.42 10.27 11.42 13.42 14.44 15.42 16.42 18.21 18.42 19.42 20.42 22.44 ZIDANI MOST ) 4.50 5.45 6.45 7.45 9.45 10.30 11.45 13.45 14.47 15.45 16.45 18.24 18.45 19.45 20.45 22.47 Ljubljana f J 6.05 7.15* 8.05' 9.05' 11.05 12.05* 13.05* 15.05 16.05* 17.05 18.05* 19.25 20.05* 21.05' Maribor i ) 6.35* 7.35 8.30 9.35 11.35* 12.40* 13.35* 15.35* 16.35* 16.20' 18.35* 20.32* 21.35 LEGENDA: 0 = odhod, p = prihod 1 ne vozi ob nedeljah in praznikih 2 vozi ob nedeljah do 30.6. in od 1.9. voh pa se 27. 04. ne vozi 26. 4. 3 zveza do Celja 4 zveza iz Celja, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih; vozi pa 1. 11. 91. ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih zveza vlakov iz Ljubljane in Maribora. s prestopom v Zidanem Mostu, oz. Dobovi Vozni red velja od 2. 6. 91 do 30. 5. 92 železniško gospodarstvo ljubljana 40 Naš glas 8, 14. junij 1991 88 83 88 88 88 88 88 88 Prebivalce krške občine obveščamo, da bomo PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH in z OSREDNJO PRIREDITVIJO 88 88 88 NEODV MOSVOJITVE OSTOJNOSTI DRŽAVE SLOVENIJE ili NOVO ZASTAVO, zasadili K JPO SLOVENSKE DRŽAVNOSTI ter pripravili priložnostne m KULTURNE PROGRAME Slovensko samosto označilo tudi usklajeno zvon jen je in potrkavanje v vseh cerkvah, na večer pa bomo^PBvrheh prižgali kresove KRAJ IN ČAS VSEH PRIREDITEV V NAŠI OBČINI BOMO PRAVOČASNO SPOROČILI NA KRAJEVNO OBIČAJEN NAČIN! Predsednik delovne skupine za pripravo praznovanja osamosvojitve Slovenije Vojko Omerzu 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88