SINCE 1964
i984-m925
GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S .P. um>.dipLtotgmdb. gsm 041 633 987
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
s'mobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Izdelki za zdravo življenje	urnik
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 • 12.00
Ni res, da samo feministi na TV gledajo ženski nogomet
Bilo je pač svetovno nogometno prvenstvo ženskih reprezentanc in pritiskanje gumba na daljincu meje pripeljalo do tekme med Angležinjami in Brazilkami. Najprej sem vse skupaj opazoval kotsupervizor, ki primerja ženske poteze z moškimi, potem pa me je pritegnila tekma in gledal sem jo do konca.
Slika
Naj vas nič ne mika, ta ženska je navadna slika ni majhna, ni velika čeprav se tal in zvezd dotika. Tako se z ženskami dogaja, noge so na tleh, glava pa uhaja.
Mandt-acu Ve/rjo ...
... da. AreZ '	é»
Si/o M and rac a
/eMOj da /*? A' Allo AraJcev Mandraca Ve/rto, da rie. Al Ado prodajalcev M andr oca Ae/r/o, da ne Ai Ado piscev Mandraca VeeiO) da re A' Allo docjodfcov za Mandrac Ve/riO) da Al Al/o, kJjuA Mandracu, zelo do/jcas.
(Mef) Kasneje sem se o tekmi pogovarjal z nekaj zagrizenimi nogometnimi komentatorji in skupaj smo ugotovili le to, da je svet pred razpadom, saj je nogomet pač najpomembnejša postranska stvar na svetu za moške.
Pa je prišla Isakovičeva in za njo Majdičeva pa Tina Maže in še kakšna judoistka in na koncu smo morali priznati, da nas, vsaj v športu, rešujejo ženske.
Potem je prišla ta blontna ministrica in je mulariji, ki se je razglasila za študente, razložila, kaj pomeni: vsi različni, vsi enakopravni. In smo po
krajšem moškem posvetu ugotovili, da ima ženska jajca.
Nato je prišel nek tip, ki ga skrbi čista voda in je razlagal, kako bodo imeli v metropoli referendum o džamiji, ki z vodo nima nobene zveze razen te, da jo pač rabijo za malto. In smo rekli, da je navadna zguba. Potem je nekdo omenil Jorasa, od njega pa je šlo naprej proti Podobn iku pa do neke komaj obstoječe ma-skilistične stranke iz Maribora in nato smo preko Popeta prišli na Klokota in ugotovili, da tipi v glavnem delajo kažin in da bi bilo bolje, če bi bilo v politiki več žensk.
Seveda, ne le tistih v klimakteriju ampak tistih v zrelih plodnih letih, ko se pač navadiš na to, da so par dni v mesecu tečne, drugače pa čisto fajn. In smo se spomnili, da bo osmi marec in da bi bilo lepo, če bi jih kam zapeljali. “In ker je ravno nedelja bomo lahko še skupaj pogledali kakšno tekmo angleškega prvenstva” se je spomnil nekdo in mi smo bili takoj za. “Ženski nogomet je dober, ampak v majhnih količinah” smo ugotovili, medtem ko so rokometašice Krima šle novi evropski zmagi naproti.
zžaAo, Arva/a van, vse/rj žensAsci Mandraca la ^ Azo/e Ir
CESTTTKf 08
j) me/a zema

tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
CENTER
@ BANKA KOPER
V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882
komunala
izda - isola
P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
. NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO	P ,	,
(24 ur) tel: 041/ 650 375
MANDR/IČ 2
--------------------------------------- Reagiranja
Tudi recesija bolj ogroža ženske
8. marca leta 1857 so ženske, zaposlene v tekstilni industriji v New Yor-ku, protestirale zaradi nečloveških delovnih razmer in nizkih mezd. Decembra 1977 je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela posebno resolucijo, s katero je razglasila 8. marec za dan ZN za pravice žensk in mednarodnega mirm Geslo letošnjega dneva žensk je “Ženske in moški združeni v prizadevanjih za ustavitev nasilja nad ženskami in dekleti”.
Ženske v Sloveniji v povprečju za 3,4 leta starejše od moških
V	Sloveniji je konec septembra 2008 živelo 2.053.740 prebivalcev, žensk je bilo 50,1 %, moških pa 49,9 %. Čeprav se na leto vedno rodi več dečkov kot deklic, je žensk v skupnem številu prebivalcev več kot moških, kajti stopnja umrljivosti je za ženske zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov nižja kot za moške. Število moških je do 60. leta starosti v vseh starostnih skupinah večje od števila žensk, potem pa se razmerje obrne, ker ženske umirajo starejše kot moški. Konec junija 2008 so bile ženske v Sloveniji stare povprečno 42,8 leta, moški pa povprečno 39,4 leta.
Deklice, rojene v letih 2006-2007, lahko pričakujejo 82 let življenja
Pričakovano trajanje življenja prebivalcev Slovenije se zvišuje: deklice, rojene v letih 2006-2007, lahko pričakujejo, da bodo dočakale 82,3 leta, dečki, rojeni v istem obdobju, pa 74,9 leta. V primerjavi z leti 1996-1997 se je pričakovano trajanje življenja za žensko podaljšalo za 4,3 leta, za moškega pa za 4,0 leta.
Odlaganje materinstva v kasnejša leta
V	letu 2007 so bile matere v Sloveniji ob rojstvu otroka v povprečju stare
29,9	leta. Ob rojstvu prvega otroka so bile stare v povprečju 28,2 leta, kar je doslej naj višja starost žensk ob rojstvu prvega otroka po drugi svetovni vojni pri nas. Tretjina žensk (3.108), ki so v letu 2007 prvič postale matere, pa je bila starejša od 30 let.
V	letu 2007 so bile najbolj rodna skupina žensk ženske, stare 28,29 in 30 let, pred petnajstimi leti pa ženske, stare 23 let.
Za študij po srednji šoli se odloča vse več žensk
Pred petintridesetimi leti je le petina žensk v Sloveniji dosegla višjo stopnjo izobrazbe od končane osnovne šole, 30 % vseh žensk pa je bilo brez izobrazbe ali pa je imelo le nedokončano osnovno šolo. Le dobra dva odstotka žensk pa sta dosegla izobrazbo, višjo od srednješolske.
Po letu 1980 se je razmerje začelo obračati in po letu 2000 je bilo brez dokončane osnovne šole še deset odstotkov prebivalk Slovenije, danes pa je takih le pet odstotkov.
V	študijskem letu 2007/08 je bilo med študenti že skoraj 60 % žensk. Vsebinski interesi študentk pa se v zadnjem desetletju niso bistveno
spremenili. Še vedno se največ študentk, skoraj polovica, odloči za študij družboslovja, tretjina pa bodisi za področje izobraževanja, umetnosti in humanistike ali zdravstva in sociale. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji za ženske večja kot za moške V tretjem četrtletju 2008 je bilo v Sloveniji 1.066.000 aktivnih prebivalcev; žensk med njimi je bilo 45,5 %. Stopnja aktivnosti za ženske je bila torej 54,5-odstotna (za moške 67,0-odstotna), stopnja brezposelnosti pa za ženske 4,4-odstotna (za moške 3,9-odstotna).
Najmanj žensk med zaposlenimi je bilo konec leta 2008 v Sloveniji v dejavnostih gradbeništvo (7,9 %) in rudarstvo (11,8 %), največ pa v zdravstvu in socialnem varstvu (80,6 %) ter v izobraževanju (78,9 %). Razlike med plačami žensk in moških
Po mednarodno sprejetih statističnih standardih za izračunavanje razlik med plačami žensk in plačami moških - pri tem se kot osnova uporabljajo bruto plače za plačano uro - je bila razlika med žensko in moško plačo v Sloveniji leta 2006 5,0-odstotna; ženske so torej v povprečju zaslužile
95,0	% povprečne bruto plače moških. Ženska bruto plača za plačano uro je v povprečju znašala 6,48 EUR, moška bruto plača za plačano uro pa v povprečju 6,82 EUR.
Največja razlika med plačami žensk in plačami moških v prid moškim pa je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer je znašala skoraj 30 %.
Statistični urad RS
Čestitka
8. marec, praznik žena, svaki otrok ima mamo doma. Samo če še en zvonček ji podari, mamica puno se razveseli.
In otrok iz tem prizna, da mamico jo on rad ima.
Ker svaka mamica, ima srce od zlata.
Ker mamica puno za otroke stori, skrbi za njega tristušezdeset inu tri dni. In če otrok je bolan, pri njega spi, samo da nebo sam.
Da čimpreje se ozdravi in da v šolo hodi, in da čim več se uči.
In kadar bo bil velik, bo imel dobri poklic, in dosti bo znal.
In zato,
bo mama vesela, če v vazici za 8. marec, en zvonček od otroka bo imela.
Za veseli 8. marec za lepe in zdrave dni vaša Celestina Vam želi.
Celestina
Pohvala
Dobre izkušnje z izolsko bolnišnico!
Pacijenta sta dobila napotnico za rentgen zaradi spondiloze in bolečin v kolenu in kolku. Naslednji dan: prijazen sprejem pri okencu in: “Počakajta na klic po zvočniku.” Dobrih deset minut in - klic.
Strokovni pristop dežurne in tisto kar se prepogosto pogreša pri ljudeh v belem in modrem, empatija. To je to. Skoraj neverjetno, po vsem kar se bere in komentira. Vse je odvisno od posameznika, njegove etike, osebne interpretacije svojega poslanstva.
Druga zgodba iz SBI.
Novembra lani, po dobrem letu (čakalna lista) pacijent prejme vabilo za specialistični pregled pri revmatologu. Prijazna dr. Marija Kokalj - Devetak, si vzame čas in pozorno prisluhne pacijentu (83 let). Odloči se za temeljito hematološko analizo. Rezultati so kritični kar se tiče vitamina B12. Zaskrbljujoč deficit (60pg/mL) orjentaciske ref. vrednosti -208-964 ! Še ne dolgo nazaj se je govorilo o pernicio-zni anemiji, ki je bila usodna. Hitro ukrepanje dr.Kokaljeve in lečečega dr. Pejiča iz ZD Izola, in ustrezna terapija ki bo vseskozi urejala absorpcijo tega pomembnega vitamina za organizem, sta preprečili najhuje. HVALA!
P.S. Več novic, manj prepirov, veliko bralcev je sitih pisem v katerih bralci ne počnejo drugega kot izničujejo delo, razmišljanje in ideje drugih bralcev, zato, da bi dokazali, da oni razmišljajo prav, imajo prave ideje, so najbolj pošteni in sploh poklicani za vse resnice ...” Ukrep: omejitev na en časopisni stolpec...
No, recimo, da je tako. Passiamoci sopra!
Maria Pfeiffer
Cenejša zdravila
So kot višja sila vsa cenejša zdravila, zdravijo le reveže in uboge siromake.
A za bolj bogate, ki nosijo na riti bele svilene gaie za njih vse mora biti.
Oni si bodo vse kupili, lek za vse bolečine.
A mi, da bi zdravi bili, šnops in rum bomo pili!
Vsi trdijo, kričijo, da pomagal nam bo bog. Vozijo se z zlato kočijo, tišino, nam pel bo, stari rog!
Prebral sem tisti plakat, da cenejša zdravila so bolj zdrava. Naiven kot bi bil še mlad, verjel sem, pa me boli glava!
Za reveže ni penicilina, le še kakšen andol in kaj malo aspirina, da ubogi ne pade dol.
Viagra je zanj predraga, a kaj bi mu za vraga, če ptičja gripa ga davi ga nihče vec gor ne spravi.
Ernest Cah
Reagiranja
eStran Reagiranja je namenjena nenaročenim podpisanim pismom bralcev, odgovorom ali sorodnim sporočilom javnosti, ki so pomembna za celovito obveščanje javnosti, hkrati pa so napisana tako, da ne žalijo oziroma ne vzpodnujajo nobene nestrpnosti. Obseg pisanja je omejen na en časopisni stolpec. Pisce daljših ali neprimernih zapisov bomo obvestili o tem, da pisma ne bomo objavili oziroma da ga bomo skrajšali.	Uredništvo
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, fax. 05/ 640 0015, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Četrtek, 5.marec 2009, št. 798
-----------------------------------------Občinski svet - — —
Prva papirnata lopata za cesto Jagodje ■ Šared je zasajena
Izolski občinski svetniki so prejšnji teden na pot pospremili projekt povezovalne ceste Jagodje - Šared, ki naj bi povezala izolsko podeželje z mestom, Brez večjih razprav so sprejeli tudi poročilo Stavbenika in poslovni načrt Komunale. Živahneje pa je bilo ob poslušanju informacije o bodoči organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve.
Večji del 7. redne seje je bil sicer namenjen letnim delovnim in razvojnim načrtom ter finančnim načrtom javnih zavodov Vrtec Mavrica Izola, Mestna knjižnica Izola, OŠ Livade, OŠ Dante Alighieri in OŠ Vojke Šmuc.
Načrte je odbor za družbene dejavnosti obravnaval na razširjeni seji ter jih predložil Občinskemu svetu v obravnavo in da jih sprejme v vednost. Odbor za družbene dejavnosti je na omenjeni seji sprejel še sklep, naj Urad za družbene dejavnosti temeljito proučiti prostorsko problematiko v izolskih vrtcih in šolah, tako da bi dobili jasnejši vpogled v zasedenost objektov v katerih delujejo te ustanove. Urad za družbene dejavnosti naj bi to delo opravil že ta mesec in s svojimi ugotovitvami seznanil Odbor za družbene dejavnosti, ki bo šele oborožen s temi podatki lahko sprejel nekatere predloge in pobude in jih posredoval občinskemu svetu. Posebej so na razširjeni seji sveta govorili tudi o prostorski problematiki Mestne knjižnice Izola. Vse letne in finančne načrte je Občinski svet sprejel v vednost.
Že pred tem so Svetniki z veliko večino glasov v drugi obravnavi sprejeli Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Izola, vključno z amandmajem, po katerem se določa rok plačila v 30ih dneh.
Cesti na Šared se mudi
V prvi obravnavi za javno razgrnitev so svetniki sprejeli dopolnjen osnutek odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za cesto in kolektor Jagodje - Šared. Traso in značilnosti bodoče povezovalne ceste med Jagodjem in Šaredom so najprej predstavili projektanti, ki so si cesto zamislili kot sodobno dvopasovnico v širini 6 metrov, ob eni strani bo speljan pločnik, na drugi strani pa bo moč kasneje urediti tudi sprehajalno pot in kolesarsko stezo. Ob cesti, vse do območja nad Petrolovim servisom je speljana tudi kanalizacija in druga infrastruktura, na kar so svetniki (Edi Grbec - IJN) posebej opozorili, saj bi bilo res nesmiselno, če ob tej gradnji ne bi zagotovili tudi cevi za optični kabel in ostalo komunikacijsko infrastrukturo. Svetniki so posebej opozarjali tudi na nujno zaščito vodnih virov na območju nasutja, kjer se bo nova cesta priključila na obstoječo
cesto Izola - Korte, opozorili pa so tudi na prometno ureditev (Gerk
-	Oljka), saj se dokaj ravna cesta z naklonom 9% hitro lahko spremeni v zelo nevarno dirkališče. Po drugi strani pa bi lahko težja vozila pri vožnji v klanec ustvarjala zastoje, zato je treba razmišljati tudi o izogi-bališčih. Pripombe iz prve razprave na občinskem svetu so že vključili v javno obravnavo, javno naznanilo o javni razgrnitvi pa bo župan objavil v Uradnih objavah Občine Izola, na občinski spletni strani, na občinskih oglasnih deskah ter na sedežih Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava in Krajevne skupnosti Korte.
Več plačanih najemnin kot prej
To so izvedeli svetniki med vsebinsko razpravo ob sprejemanju Poročilo o delu koncesionarja Stavbenik
-	servisne storitve v lanskem letu. Direktor, Vlado Marič, je sicer ob tem podatku tudi povedal, da je plačilna disciplina dobra, vseeno pa jim bo letos najverjetneje primanjkovalo denarja za vsa predvidena dela. Ob tem se je razvila kratka razprava o tem ali poslovni prostori prinašajo izgubo ali ne, kar je posebej zanimalo svetnico Zares, Doris Gomizelj, ki so ji pojasnili, da je izguba takrat, ko prostori niso oddani oziroma, ko je treba v njihovo obnovitev vložiti tako velika sredstva, da se ta denar skozi najemnino ne bo povrnil niti v nekaj desetletjih. V takih primerih bi občina bolj racionalno ravnala, če bi takšne poslovne prostore prodala, je povedal predsednik komisije za poslovne prostore, Tomislav Vitezi-ca in dodal, da so v njihovem mandatu oddali takorekoč vse poslovne prostore, ki so leta samevali v starem delu mesta, in da je interesa še vedno precej. Na vprašanje svetnika Liste Izolani ali se pri njihovem delu že pozna recesija, ki je udarila gradbince in posledično prinesla nižje cene del, pa je direktor Marič odgovoril, da tega še niso zaznali, zagotovo pa se ne bodo branili boljših ponudb kot jih imajo danes.
Komunala za strokovnost
Ob obravnavi Poslovnega načrta Javnega podjetja Komunala za leto 2009 je bilo največ pripomb na poslovanje podjetja, ki je sicer načrtovano dokaj ambiciozno, vseeno pa so nekateri pogrešali podrobnejšo finančno konstrukcijo poslovnega načrta. Dušan Molk iz SD je poleg tega opozoril še na kadrovanje, saj je v podjetju predvidena zaposlitev 72 delavcev, kar ni malo. Vendar pa bi moralo iti zaposlovanje predvsem v smeri strokovnosti. S tem v zvezi je direktor, Alojz Zorko, povedal, da je zaposlovanje strokovnih kadrov nujno potrebno, saj se je v preteklosti zaposlovalo predvsem administrativne kadre, zdaj pa je čas za prave strokovnjake, ki bodo delali na terenu. S tem v zvezi je posebej opozoril na strokovno moč s področja ekologije, saj brez tega v prihodnje enostavno ne bodo več mogli zagotavljati standardov, ki jih zahteva evropska in slovenska zakonodaja. Na vprašanje o odnosu med lastnimi izvajalci in kooperanti pa je postregel s seznamom kooperantov, obljubil pa je tudi podatke o tem koliko del je opravljal kateri od kooperantov. Na vprašanja svetnikov je še pojasnil kakšna dela se izvajajo na dveh izolskih pokopališčih na pripombo Sebastjana Morata iz SD glede tlakovanja poti skozi park pred pokopališčem pa je pojasnil, da je bilo tlakovanje pravzaprav nadomestilo za „škodo“, ki je nastala pri vgradnji povezovalnega kanala med Izolo in Koprom
Poročilo ni poročilo
Tako so ugotovili svetniki in tudi sam poročevalec, Darko Grad, ki je v funkciji v.d. direktorja javnega zavoda Centra za kulturo, šport in prireditve, bil dolžan pripraviti dve vmesni in končno poročilo o potrebni reorganizaciji Centra. Namesto poročila, ki za dva meseca dela res ne more biti posebej bogato, je Darko Grad podal le informacijo o terminskih in vsebinskih fazah

prestrukturiranja javnega zavoda, sama obravnava pa se je razvila v problemsko razpravo o delovanju zavoda. Silvano Sau, svetnik narodnosti, je povedal, da informacija prejudicira reorganizacijo zavoda v smeri oblikovanja dveh Centrov z dvema direktorjema. Enako so v Listi Izolani prepričani, da ne gre prehitevati s takšno organizacijo, ki bo gotovo še dražja od sedanje in da so pričakovali bolj inovativne predloge. Svetnik liste Izola zbudi se, Marko Treskavica, pa je v.d. Direktorju zastavil serijo konkretnih vprašanj v zvezi z investicijami v Centru in glede brezplačne uporabe nogometnega igrišča s strani NK Bonifika Izola. Odgovore so mu obljubili na naslednji seji. Tudi informacija, da se svet zavoda v teh šestih mesecih ni sestal, je dobilo odgovor v obliki pojasnila, da je vendarle šlo za poseben ukrep imenovanja vršilca dolžnosti direktorja in da se bo svet sestal zdaj, ko so pripravljeni predlogi reorganizacije zavoda. Še pred tem pa naj bi se s predlogom seznanili uporabniki in izvajalci, ki sestavljajo programska sveta za kulturo in šport. Glede na povedano je bilo tudi logično, da so svetniki preložili razpravo in glasovanje o predlogu sklepa o soglasju k Statutu javnega zavoda CKSP, saj Centra v sedanji obliki najverjetneje ne bo več.
Pred koncem seje so svetniki potrdili tudi predlog, Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podaljšanje mandata vršilcu dolžnosti poslovno-programskega direktorja javnega zavoda CKŠP, g. Darku Gradu, ki bo na tem mestu ostal lahko le še do zakonsko določenega roka, torej do septembra, ko bi morala biti reorganizacija končana.
Glasovalna naprava deluje po potrebi
Tako se je zdelo ob glasovanju o imenovanju predstavnika občine Izola v Svet zavoda Doma upokojencev Izola. Čeprav je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z veliko večino predlagala imenovanje Antona Juriševiča, ki je bil kandidat Desus-a, pa se je na sami seji zgodilo, da je postala njegova izvolitev vprašljiva. Po dveh ponovljenih glasovanjih je bil kandidat Desusa z enim glasom večine izvoljen v svet zavoda Doma upokojencev.	DM

IPA 8
IPA 8 lahko postane mesto mrtvih duš, tako kot tista, ki smo jih že zgradili
Nedvomno so prostorski posegi v Izoli zelo delikatni postopki, kljub temu pa nekateri gradijo takorekoč brez težav, drugi pa naletijo na skoraj nepremostljive ovire. In v čem je razlika? V tem, da so eni "naši", drugi pa to niso. Drugih opaznejših razlik med njimi ni.
Saj bi človek še verjel, da smo se Izolani počasi le spametovali, če se ne bi dogodki skoraj prekrivali. Zanimivo je, da je gradnja naselja ob križišču v Simonovem zalivu, stanovanj za trg v Livadah zahod in Al-catraza, ki sodijo v ta rang objektov, potekala skoraj brez zapletov. Zato pa se je do onemoglosti zapletlo pri načrtovani gradnji Argoline in zdaj objektov v IPA8, prav gotovo pa ne bo nič lažje tudi investitorjem na območju Ladjedelnice in Delamarisa. In vredno je pogledati, kdo tem gradnjam najbolj nasprotuje. Potem stvari postanejo bolj razumljive. Seveda pa to ne spreminja dejstva, da je omenjena gradnja, ki so jo predstavili prejšnji teden, nova nevarnost za prepozidanost izolskega prostora in za špekulacije gradbincev, kakršnih smo v Izoli že doživeli celo vrsto. Zato so bile več kot upravičene nekatere pripombe na račun projekta, ki ga je izdelal Biro Obala. Projektanti so javnosti predstavili osnovne značilnosti projekta, orisali način gradnje posameznih objektov in dimenzije, navedli funkcije in storitve, ki jih bodo posamezni objekti nudili in v splošnem zajeli bistvo narave projekta. Začetni predstavitvi je sledila javna razprava v kateri je bilo veliko ugovorov in nestrinjanj izraženih predvsem v zvezi z naravo samega projekta, saj se izolskim občanom porajajo številna vprašanja glede tega, kaj se bo z objekti dogajalo po končani gradnji. Nekatera vprašanja so prejela takojšnje odgovore, na druga pa bodo posredovani odgovori kasneje, na vsak način pa se obeta zelo živahno odločanje na seji občinskega sveta, ko bo dokončno odločal o tem projektu.
Sicer pa je imela sama javna obravnava kar nekaj bistvenih poudarkov, od urejanja prometa, ki je po mnenju večine povsem zgrešeno do pomanjkanja parkirnih mest, najpomembnejši pa je seveda strah, da bodo investitorji po končani gradnji, neposrdno ali po kakšnem namišljenem stečaju apartmaje, ki naj bi bili del apart hotela, enostavno prodali. Da temu ne bo tako so dokazovali predstavniki investitorja, verjela pa sta jim tudi župan Tomislav Klokočovnik in podžupan Bojan Zadel, kar pa je imelo morda celo nasprotni učinek na prisotne.
Izolani smo namreč že vajeni, da nas najrazličnejši investitorji žejne pripeljejo čez vodo, velikokrat tudi s pomočjo lokalnih oblastnikov. Zato je vredno pripombe iz razprave in vse, ki se bodo še nabrale, res temeljito in odgovorno pregledati in upoštevati v edinem interesu Izola-nov - da s takšno gradnjo izboljšamo turistično ponudbo občine, omogočimo nove zaposlitve in ne obremenimo okolja. Ce tega ne dosežemo je bilo vse zaman.	ur
Ker sta župan in tudi predstavnik trenutnega investitorja na javni razgrnitvi izjavila, da bo v trikotniku možna le gradnja hotelskega kompleksa (apart-hotel, hotel 3*...)- takšno namembnost podpiramo tudi mi-je potrebno poskrbeti za kvalitetno in nedvoumno oblikovano pravno podlago v odloku,kar bo preprečilo možnost zlorab in različnih razlag besedila odloka.
l.Da se koncept predloga ne izrodi, je potrebno natančno določiti namebnost objektov v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti zato predlagamo, da se objektom A, B, C, Č, D, E in F (delno pritličje-določiti v procentih) v 1,2 in 3 nadstropju določi kot dejavnost:
55.100 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov ter določiti, da ni možna sprememba namembnosti ali rabe.
Ž.Izračun maksimalne pozidanosti in izkoriščenosti naj se opravi na podlagi velikosti zemljišča investitorja (temu izračunu se prilagodi kapaciteta stavb) posebej se iz izračuna izključijo zasebna zemljišča, zelene cone in zemljišča v občinski lasti. (8.člen, 11.člen odloka).
3.	Zakaj ni na zemljiščih v lasti občine Izola ob Morovi ulici katera so po družbenem planu predvidena za stanovanjsko gradnjo predvidena gradnja? Na podlagi kakšnih kriterijev se je občina odrekla izrabi lastnih zemljišč. Ali bo občini plačana odškodnina, ker lahko investitor zaradi navedenega izrabi večji faktor pozidanosti na lastnem zemljišču?
Po končani gradnji je potrebno združiti vse parcele na območju hotelskega kompleksa v eno novo parcelo in prepovedati parcelacijo zaradi funkcionalne zaokrožitve hotelskega kompleksa. Hotelski kompleks v katerega spadajo stavbe A, B, C, Č, D, E, F, objekt pod zemljo (garaža), skupni deli zgradb (bazen, igrišča, terase, poti in podobno) in zemljišča na katerem le-te stojijo predstavlja samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno upravljanje in uporabo zato ni možno odtujiti dele stavb in vzpostavitev etažne lastnine.
4.	V celotnem tekstu odloka se črta besede apartma, apartmajska enota in po-
Zvonikježe lepši
Seveda pa še ni dokončno obnovljen. Pravzaprav so bila opravljena le najosnovnejša vzdrževalna dela in popravljena fasada zgornjega dela zvonika, ki zdaj res daje lepo podobo staremu mestu. Od vzdrževalnih del pa so bila najpomembnejša tista s katerimi so zvonik trdneje povezali in ga statično okrepili.
Seveda pa bo za popolno prenovo potrebnega še veliko časa in predvsem veliko denarja, saj si v župnišču prizadevajo, da bi zvonik uredili do te mere, da bi bil lahko odprt za obiskovalce. Občina Izola jim pri tem daje podporo, vendar bo njena pomoč zaradi finančnih težav zelo racionalna.
Investitorje za apart hotel
Vodstvu Konstruktorja smo iz Mandrača naslovili nekaj vprašanj na katera bi želeli še dodatne odgovore in prijazno so nam odgovorili, da so pripravljeni na temeljit pogovor, ki ga bomo opravili za eno od naslednjih številk, vsekakor pa pred koncem javne obravnave. Povedali so tudi, da je bila javna obravnava kvalitetna, čeprav je bila precej travmatična in je pokazala, da so Izolani sčasoma postali res hipersen-zibilni za svojo okolico.
Kot investitorji bodo seveda spoštovali dokumente, ki bodo sprejeti s tem v zvezi in tudi sami bodo predlagali, da se morebitna prodaja apartmajev onemogoči z njihovo uradno klasifikacijo kot objekte za hotelsko dejavnost.
dobno (navedeni pojmi niso pravno definirani v nobenem predpisu, zato obstaja velika verjetnost zlorab), pri opisu se uporablja terminologijo od 32 do 35. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.
5.	Naj se črtajo nesmiselne omejitve v številu hotelskih sob, površinah bazenov, številu zvedic, kapacitah kongresnih dvoran, .itd, ker bo to odvisno od programa končnega investitorja v hotelski kompleks.
6.	Naj se poveča kapaciteta občinskega parkirišča ob Morovi ulici (gostilna Sonja) in preveri možnost bočnega parkiranja ob Morovi ulici v smeri centra do odcepa v ul.Okt obrske revolucije. ZObjekt F naj se zniža za eno nadstropje (na P+2) zaradi negativnega vpliva na zasebni stanovanjski objekt.
8.	Zaradi velikosti objektov naj se za hotelski kompleks dovoli samo ravne strehe (ki se jih izkoristi za sončne kolektorje), v odloku določiti tudi max. višine etaž.
9.	V normativih za parkiranje je treba zahtevati najmanj 4 parkirišča za avtobuse (dolžine za avtobus s 50 sedeži) predlagamo, da se parkirišče zagotovi v Tomažičevi ulici na sprejemni ploščadi in to tako, da se sprejemno ploščad podaljša in zagotovi taka širina, da je možno parkiranje najmanj 4 avtobusov, poleg pa ostane prevozni pas za sprejem gostov. 100 parkirnih mest za potrebe Marine Izola- potrebno je skleniti pravni posel overjen pri notarju v korist vsakokratnega koncesijskega upravljalca Marine Izola za čas trajanje koncesije oziroma minimalno za 30 let. Sklenitev pravnega posla med lastnikom garaže na tem območju(za uporbo 100 parkirnih mest v garaži)naj bo eden izmed pogojev za pridobitev koncesije za upravljanje Marine Izola.
Kapaciteta objektov mora biti pogojena z zagotovitvijo ustreznega števila parkirnih mest.
Občina Izola mora zaščititi interes mesta in preprečiti kasnejše manipulacije s prostorom-investitor ne more vsiljevati pravnih formulacij in pogojev, ki so dvoumni ali nesprejemljivi.
Občinski odbor LDS Izola Predsednik: Mag.Darko Filiput
Prostorski posegi
Pišemo biblijo, pa smo kar pozabili na vesoljni potop
Lanskoletne težave s sprejemanjem občinskega proračuna so menda glavni razlog za zamudo, ki nastaja pri pripravi strokovnih podlag in pripravi samega občinskega prostorskega načrta, saj brez denarja strokovne službe niso mogle naročati izdelave posameznih dokumentov. Tako se bo Izola verjetno pridružila tisti polovici slovenskih občin, ki ne bodo pravočasno, torej do novembra meseca, sprejele svojih temeljnih prostorskih dokumentov.
Jana Gojanovič Purger, vodja oddelka za urbanizem, ki je tudi nosilec priprave teh dokumentov, pravi, da še vedno upajo, da ne bi prišlo do večjih zamud, saj imajo večino strokovnih podlag že zbranih, prav v začetku tega tedna pa so opravili sklepne pogovore za podpis pogodbe s končnim izdelovalcem OPN. Ker primanjkuje časa in denarja čakajo tudi na informacijo, koliko denarja bi lahko dobili kot sofinanciranje iz evropskih sredstev preko 2 projektov. V uradu tudi preverjajo možnosti in načine uradnega in neuradnega informiranja in vključevanja politike, strokovne, zainteresirane in laične javnosti v sam postopek sprejemanja prostorskega načrta. V mislih imajo izredno sejo OS, tematsko sejo odborov za okolje in prostor, gospodarstvo in finance, družbene dejavnosti, javne tematske predstavitve in okrogle mize.
O izbranem izdelovalcu, s katerim pogodba še ni sklenjena, smo izvedeli le, da ima dobre izkušnje in nekatere predloge za sodelovanje s krajani že pred izdelavo osnutkov in pred formalnimi procedurami. Izola sicer ne odstopa od drugih slovenskih občin, saj smo izvedeli, da sta od sprejema zakona do sedaj zgolj dve od dvestodesetih občin sprejeli odlok o občinskem prostorskem načrtu, kakor to veleva zakon, sicer razglašen že aprila 2007. Zato se v občini po malem že pripravljajo na to, da bodo zaprosili za podaljšanje roka za izdelavo OPN.
Kaj pa če bomo poplavljeni?
Poleg strokovnih podlag, kamor sodi naprimer energetska oskrba, cestne povezave poseljenost in podobno, je pomemben dokumet tudi analiza okoljskih vplivov, oziroma, posledice posegov v prostor za okolje. Ta ocena je za Izolo menda že izdelana, zagotovo pa je bila sprejeta ob pripravi regijske strategije prostorskega razvoja v kateri je med drugim zapisano tudi to-le:
V 40-letnem obdobju stalnih meritev je povprečna amplituda plimovanja v slovenskem morju 66 cm, pri čemer se gladina morja v Koprskem zalivu spreminja od 1,45 metra pod srednjo višino morja do 1,55 metra nad njo. Najnižje višine morja so v obdobju od decembra do februarja, najvišje pa v jesenskih mesecih.
Za obdobje 1997-2000 je značilno, da so gladine morja višje kot v preteklem primerjalnem obdobju. Srednja letna višina (SLV) morja je bila v obdobju 1997- 2000 v povprečju za 2 cm višja kot v obdobju 1961-1990. Izjema so razmere v februarju in marcu, ko so bile višine morja večinoma nižje kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Trend zviševanja višin morja ob slovenski obali na podlagi meritev na mareografski postaji Koper (dolžina niza 1960-2001) se ocenjuje na 0,1 m/100 let. Značilen trend za Sredozemlje pa je ocenjen z 1,1 mm/leto do 1,6 mm/ leto. Glede na trende višin morja ob slovenski obali in globalne napovedi se pričakuje v prihodnjih 100 in več letih večja ogroženost oz. pogostejša preplavitev nižje ležečih urbanih predelov slovenskih mest (Koper, Izola, Piran, Portorož), predvsem na lokacijah, ki jih morje že sedaj vsakoletno poplavlja.
•o
§ Poplave so, poplave bodo
^ Morje je v našem zalivu poplavljalo
p in bo poplavljalo. Toda, ali bo res
t5
vse ostalo v mejah “normalnega”? Glede na nekatere napovedi bi človek vendarle pričakoval, da bodo prostorski načrtovalci razmišljali tudi o možnosti večjega dviga gladine morja, kar bi lahko pomenilo, da bomo imeli kar nekaj delov obalnih mest stalno pod vodo, prav tako bo pod vodo celotna trasa kanalizacije in čistilna naprava v Kopru. Optimisti se s temi napovedmi sicer ne strinjajo, vendar dr. Timi Ečimovič, doktor klimatoloških znanosti in predavatelj na številnih univerzah po svetu, sicer pa domačin iz Medo-šev, pravi, da bi se morali pripraviti na realno “nevarnost”, da se bo gladina morja v naslednjih petdesetih letih dvignila za več kot pol metra. Kaj to pomeni za obmorsko Izolo bi načrtovalci morali vedeti.
Kaj je bilo doslej že storjenega
Občina Izola je junija 2005 pričela s postopkom priprave Strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Izola in sprejela Program priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Izola. Skladno s tem so izvedene naslednje aktivnosti: zgodila se je 1. prostorska konferenca, pridobljene so bile smernice nosilcev urejanja prostora ter od posameznih nosilcev tudi strokovne podlage, pridobljena odločba Ministrstva za okolje in prostor o potrebi izdelave celovite presoje vplivov na okolje, na podlagi javnega poziva zainteresiranim posameznikom in podjetjem so bile zbrane in evidentirane pobude za pripravo prostorskih aktov, (prišlo je kar 450 pobud), narejena je bila analiza smernic, pridobljene strokovne podlage (vodnogospodarstvo, promet, javna gospodarska infrastruktura, lastnosti tal, zeleni sistemi, prostočasne dejavnosti, prostorske študije,...) in izdelana analiza stanja in teženj v prostoru.
Sicer pa je Župan Občine Izola v začetku lanskega leta sprejel Sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN), januarja letos je bil pripravljen in izveden razpis za izbor izdelovalca, prav zdaj pa potekajo dogovori z izdelovalcem, pregled in potrditev pogodbe in primopredaja dosedaj izdelanih gradiv.
ur
Revitina akcija v mesecu marcu
Ob nakupu merilnika krvnega tlaka MICROLIFE BP A 100 še merilnik holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja Multi-Care zastonj!
MICROLIFE BP A 100 je popolnoma avtomatski merilnik krvnega tlaka za merjenje na nadlakti. Je klinično preizkušen.
Akcija MICROLIFE + MultiCare traja do konca marca oz. do odprodaje zalog.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 v___________________ sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 • 12.00
it/vfcimviT 6
------------------------------------------— NOVO V STAREM
Kubusi postajajo tipične izolske novogradnje
V	arhitekturi jih poznajo kot pasivne hiše oziroma kot kompaktno obliko stavbe. Bistvo je namreč v varčevanju z energijo, zato se arhitekti pri načrtovanju stavb danes radi vzdržijo členjenja stavbe z dodajanjem erkerjev, lož, niš, odvečnih vogalov, frčad, lomljene strehe in podobnih elementov.
Gre za doseganje čim nižjega razmerja med površino izoliranega zunanjega ovoja in med bruto ogrevano prostornino stavbe. Bolj ko poenostavimo obliko stavbe, manj je možnosti izgube toplotne energije čez ovoj in manj je možnosti za nastanek toplotnih mostov. Najučinkovitejše razmerje dosegajo npr. sredinske vrstne hiše, oziroma stanovanja v stanovanjskih blokih, ki so obdana z drugimi stanovanji -skratka, manj zunanje stene kot je v stiku z okolico, manj je možnosti za izgubo toplote. Slovenski sen o lastnih samostojni hišici je tako že v izhodišču energetsko manj ugoden.
V	tem smislu bi najučinkovitejša hiša imela obliko krogle, ker pa to ni možno, je naslednja energetsko najvarčnejša oblika oblika stavbe kubus oziroma enostavna kocka
Na četrtkovi seji Občinskega sveta so svetniki dobili	informacijo
izolskega župana,	Tomislava
Klokočovnika, o poteku razrešitve direktorja Zdravstvenega doma Izola in imenovanja v.d. direktorice Zdravstvenega doma Izola.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namreč sprejela sklep, naj strokovne službe Občine Izola pripravijo pisno poročilo z obrazložitvijo glede poteka razrešitve direktorja Zdravstvenega doma Izola in imenovanja vršilca dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Izola. Istočasno je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, da župan Občine Izola nemudoma pozove Svet zavoda Zdravstvenega doma Izola, da prične s postopkom javnega razpisa za imenovanje direktorja Zdravstvenega doma Izola.
Župan pojasnjuje
V pojasnilu svetnikom je župan najprej zapisal, da je Občina Izola (občinski svet, županstvo in občinska uprava) za odstop dotedanjega direktorja
In prav v obliki kocke je grajena tudi stavba, ki nastaja kot rekonstrukcija, dozidava in nadzidava stanovanjskega objekta v Morovi ulici, ki po svojem videzu že zdaj odstopa od okoliških počitniških depandans in sosednjih stavb. Investitorko iz Ljubljane smo zaman skušali izslediti v telefonskem imeniku in na internetu, saj nam tega podatka uradni organi niso mogli posredovati, tako da bo ta del zapisa minil brez njihovega prispevka.
dr. Evgenija Komljanca, izvedela iz medijev, in sicer 9. 12. 2008. Formalno oziroma pisno Občina Izola z njegovim odstopom ni bila nikoli seznanjena. Res pa je, da so januarja izvedeli, da je podal odstopno izjavo svetu zavoda, kar je tudi sicer razumljivo, saj je direktor javnega zavoda neposredno odgovoren svetu zavoda. Hkrati z medijsko napovedanim odstopom g. Evgenija Komljanca smo na Občini Izola prejeli odstop dveh članov sveta JZ Zdravstveni dom, in sicer g. Aleša Bohinca in g. Igorja France, zato sta bila na decembrski redni seji občinskega sveta (11. 12. 2008) imenovana nova člana sveta JZ Zdravstveni dom Izola.
V naslednjem tednu po imenovanju je župan podpisal sprejete sklepe o imenovanju in ti so bili nato s povratnico poslani razrešenim članom sveta, novim članom sveta in Svetu zavoda Zdravstvenega doma.
Sledila je 3. redna seja Sveta JZ Zdravstveni dom Izola (21.1.2009 ) na kateri so svetniki na podlagi odstopne izjave, g. Komljanca razrešili s funkcije direktorja JZ Zdravstveni dom Izola in
Kubus vznemirja sosede
V uredništvo Mandrača smo namreč prejeli kar nekaj klicev občanov, ki sprašujejo podrobnosti o gradnji stanovanjskega objekta v Morovi ulici v Simonovem zalivu. Gre za, zdaj že znan kubus, ki res nekoliko izstopa iz okolice, sosedje pa so se pritoževali, da niso bili niti stranke v postopku in da je objekt grajen mimo dovoljenj. Branko Andreja-šič, načelnik Upravne enote Izola nam je dal nekaj bistvenih pojasnil.
sprejeli ugotovitveni sklep, da je s tem delovno razmerje za določen čas prenehalo in sprejeli sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ter sklep s katerim so vršilcu dolžnosti naložili, da v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi zagotovi in izvede vse potrebne postopke za imenovanje direktorja, najkasneje pred iztekom enoletnega mandata vršilca dolžnosti ter za normalno in tekoče poslovanje zavoda.
Dne 5. 2. 2009 smo bili z dopisom JZ Zdravstveni dom Izola, seznanjeni s sprejetimi sklepi, to pa je bila tudi formalna podlaga za sklic 2. korespondenčne seje. Obenem pa je bilo v skladu z zakonom tudi zadnje, kar je bilo potrebno storiti v primeru razrešitve na podlagi odstopne izjave. Saj na podlagi 32. člena Zakona o zavodih svet zavoda imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem ustanovitelja, na podlagi II. alineje 27. člena Statuta Zavoda in 2. odstavka 38. člena Zakona o zavodih pa je svet zavoda dolžan razrešiti direktorja zavoda, če direktor zavoda sam zahteva razrešitev.
Irena Ostrouška - urad župana
-	Ali je Upravna enota Izola izdala gradbeno dovoljenje za omenjeni objekt?
-	Za gradnjo na navedeni lokaciji je Upravna enota Izola dne 28.10.2008 izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo,dozidavo in nadzidavo obstoječega stanovanjskega objekta v katerem je predvidena ureditev treh stanovanj.
-	Ali neposredni sosedje res niso imeli statusa stranke v postopku?
-	Status strank v konkretnem postopku imajo lastniki mejnih zemljišč, ki so znotraj vplivnega območja - širino pasu vplivnega območja zariše projektant in za to tudi prevzame odgovornost. Stranke lahko v postopku dokazujejo, da je projektant vplivno območje napačno določil. V konkretnem primeru je bilo vplivno območje določeno do parcelnih meja investitorja, zato neposredni sosedje nisi bili vključeni v postopek.
-	Ali prostorski dokument za to območje dopušča nekoliko neobičajne arhitekturne zamisli kot je omenjena gradnja?
-	Občina izola je s spremembami in dopolnitvami Odloka o ureditvenem načrtu Simonov zaliv v Izoli, ki jih je Občinski svet sprejel v letu 2005, na tangiranem območju omogočila gradnjo objektov v štirih etažah K+P+2, odmik od sosednjih parcel je lahko do dva (2) metra brez soglasja neposrednega soseda. Investitor je na konkreten projekt pridobil tudi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območne enote Piran.
-	Ali ste seznanjeni z informacijo, da je skladnost omenjenega objekta preveril tudi inšpektor za gradnje in kakšne so njegove ugotovitve?
-	Inšpektorat za okolje in prostor, Območna enota Koper nam je dnell. 2. 2009 posredoval odločbo iz katere izhaja, da se tangirani objekt gradi v nasprotju z gradbenim dovoljenjem.
Seveda smo to informacijo preverili tudi na Inšpektoratu za okolje in prostor - Območna enota Koper in
Pavel Galjanič nam je potrdil, da je nadomestna gradnja za nekdanjo depandanso v Morovi ulici v obravnavi pri gradbeni inšpekciji. Zaradi neskladne gradnje je v zadevi izdana ustavitvena odločba, ki jo investitor spoštuje.	ur
0 «Hiodu direktorja in prihodu direktorico
Dom upokojencev Izola-
Dom upokojencev je končno dobil lastnega zdravnika
Doktor Gregorič se je iz Zdravstvenega doma preselil v ambulanto v izolskem Domu upokojencev. Pogodba je bila podpisana še s prejšnjim direktorjem ZD in nova direktorica je selitev labko le vzela na znanje.
S ponedeljkom je Dom upokojencev Izola, dobil novega zdravnika. S tem dejanjem se je tudi končala dolga kalvarija okoli tega delovnega mesta, o kateri se je dosti govorilo, a malo vedelo.
Novi zdravnik v ambulanti doma upokojencev je tako postal dolgoletni zdravnik zdravstvenega doma dr. Ivan Gregorič, s katerim smo seveda tudi opravili krajši pogovor.
- Za začetek, kako to, da ste prevzeli delovno mesto zdravnika v domu upokojencev?
Vse se je začelo pred dvema letoma, ko me je invalidska komisija oprostila terenskega dela. In tako preprosto nisem mogel opravljati nujnejših intervencij na terenu, kar je postavilo v težak položaj ostale, ki so me morali nadomeščati. Ta priložnost v ambulanti Doma upokojencev je zagotovo prišla ob pravem času. Uprava zdravstvenega doma je to predlagala, jaz pa sem se s tem strinjal. Saj kot veste, so imeli v domu nekaj težav s prejšnjim zdravnikom, in čeprav je tudi tukaj treba paciente obiskati na „terenu“, to vsekakor ni primerljivo s tekom do petega nadstropja z dvema torbama.
- Pa verjetno vseeno ta odločitev ni bila lahka. Kako pa z vašimi prejšnjimi pacienti?
35 let sem delal v zdravstvenem domu, tako da resnično ni bila ta odločitev kar tako. Najprej smo pomislili, da bi moje starejše paciente obdržal tudi v ambulanti v domu, a to iz praktičnih razlogov preprosto ni bilo mogoče. Potem pa se je vmešal še ZZZS, in to tudi po pravici, saj bi dejansko šlo za dve ločeni dejavnosti. Na eni strani ambulanta doma upokojencev, na drugi pa splošna ambulanta. Poleg tega ne bi bilo dobro, če bi v dom prihajali bolniki. Tako sem bil pač prisi-
ljen svoje stare paciente prepustiti drugim zdravnikom.
-	Kako so to sprejeli?
Ne boste verjeli, toda dobil sem celo kakšno grožnjo. Ljudje so zelo navezani na svojega zdravnika, a dejstvo je, da ne morem drugače. Še lastnega brata sem moral poslati k drugemu zdravniku. Poleg tega, je dela v domu več kot dovolj. Tukaj imam že tako 230 bolnikov, in dom deluje že skoraj kot nekakšna bolnišnica v malem. Delo v domu se kar močno razlikuje od dela v splošni ambulanti, ali pa na terenu. Ja, resnično je to skoraj kot bolnišnica. Če bi pogledali točkovno, koliko sem delal prej in koliko delam zdaj, vam lahko povem, da delam trenutno v resnici še več kot prej.
-	In ko ste sprejeli ta novi izziv, ste se zavedali, v kaj se spuščate?
Ja, vse mi je bilo jasno, saj sem vendarle večkrat tudi nadomeščal druge zdravnike tako v izolskem domu, v preteklosti pa tudi v drugih obalnih domovih. In prepričan sem, da smo za vse našli dobro rešitev.
AM
Društvo psoriatikov praznuje 30 let
Društvo psoriatikov Slovenije, ki ima od leta 2003 tudi podružnico na Obali, in ki letos praznuje že 30. letnico delovanja, vabi vse, ki bi radi vedeli čimveč o bolezni, ki jo poznamo kot luskavica, da se jim pridružijo na svojih srečanjih. Člani društva se zavedajo temeljnega pomena druženja, ki predstavlja pomoč in samopomoč bolnikom, občutek pripadnosti sebi enakim, izobraževanje, zdravljenje, druženje in socialno pomoč.
Temeljni cilji društva so, da se čimbolj e predstavijo v obalnih medijih in v dermatoloških ambulantah, in tako sproti opremljajo oglasno desko z novostmi v podružnici. Že lani je društvo navezalo stike z zamejci v Italiji, s katerimi poskuša še okrepiti sodelovanje.
Redne seje podružnice so vsak
drugi petek v mesecu, in pričnejo 13.marca ob 18 uri.Vse redne seje se bodo odvijale prostorih Rdečega križa v Izoli, Druženja bodo v društvu popestrili z vsaj dvema pohodoma, s piknikom in izletom z barko po slovenskem morju, vse za medsebojno spoznavanje članov in njihovih družin, poleg tega je v programu tudi druženje s člani drugih podružnic.
Organizirana so strokovna predavanja iz področja psihologije in dermatologije, tedensko kopanje v zimskem času za člane
v enem od obalnih bazenov ter tudi druženje s kopanjem v morju v poletnih mesecih.
Člani društva se bodo udeležili zdravljenja v bolnišnici za rehabilitacijo v Naftalanu v Ivanič Gradu, na obnovitveni rehabilitaciji pa bo omogočeno zdravljenje vsaj 10% članov podružnice. Društvo se bo udeležilo tudi psoriade - športnih iger in aktivnosti iz strani DPS, predvsem ob praznovanju 30 letnice delovanja društva.
Vse dodatne informacije lahko dobite pri ga.Mariji na telefonu 040 599 123	AM
Direktorica ambiciozno
Prejšnji teden so v Zdravstvenem domu Izola predstavili dobrodelno akcijo Darilo Življenju, s katero se je farmacevtska družba Lek odločila darovati zdravstvenim domovom oz. njihovim urgentnim službam po vsej Sloveniji nov, sodoben reanimacij-ski kovček, ki bo prišel izjemno prav predvsem pri učinkovitejši prvi pomoči in oživljanju.
Ob tej priložnosti je direktorica Gordana Živčec Kalan, predstavila uporabo novega obrazca, ki omogoča neposredno vpisovanje v protokol in daje kopije izvida pregleda pacientu v roke, kot tudi obvestilo osebnemu zdravniku. V Domu uvajajo tudi redno sestajanje zdravnikov, kar naj bi pomagalo strokovni rasti uslug v domu.
Direktorica je govorila tudi o boljšem sodelovanju z Domom Upokojencev Izola in s tem v zvezi o zamenjavi zdravnikov v ambulantah. Takrat smo tudi izvedeli, da bo dr. Ivan Gregorič prevzel dela zdravnika v Domu upokojencev, zamenjal pa ga bo dr. Mladen Mrkaič.
Obvestilo članom
Društvo invalidov in društvo upokojencev Izola vabi svoje člane na naslednja predavanja v mesecu marcu:
02.03.09, od 16 do IS.ure
KONTROLA VITAMINOV IN MINERALOV V TKIVIH Višji laboratorijski teh. Kristina Stopar
09.03.09	od 16 do IS.ure
PREDAVANJE NA TEMO VPLIV PREHRANE NA ZDRAVJE IN SLADKORNA BOLEZEN Višji laboratorijski teh. Kristina Stopar
16.03.09	od 16 do IS.ure
PREDAVANJE O BOLEČINAH V KRIŽU
Dipl.zdrav.tehnik Matej Birsa (sanitetna hiša Farcom)
30.03.09	od 16 do IS.ure
PREDSTAVITEV INKONTINEN-TNEGA PROGRAMA Mag.farm. Helena Košir (sanitetna hiša Farcom)
Vodja delavnice Dnevi za zdravje: Vida Orbanič

Spori
Veterani še niso za v pokoj
2.SNL
V	nedeljo drugoligaški start Bonifike
V	nedeljo začenjajo nogometni drugoligaši spomladanski del prvenstva. Bonifika bo igrala doma (ob 15. uri), njen nasprotnik pa je ljubljanska Olimpija. Slednja je po prvem delu v vodstvu (28 točk), Bonifika pa je osma (15 točk).
Pričakovati je nepopustljivost in ofenzivo gostov, ki štartajo na prvo ligo in zato jim je vsaka točka dobrodošla. Še bolj to velja za Bonifiko, ki se po dveh sezonah boja za vrh zdaj bori za ohranitev drugoligaškega statusa. Nekaj pripravljalnih tekem je sicer pokazalo solidno raven izolske enajsterice in verjeti je, da bodo, kljub položaju v katerem se trenutno nahaja Bonifika, dali vse od sebe. Tako kot na prvi tekmi v Ljubljani, ko so remizirali z 1:1. Morebitna zmaga proti Ljubljančanom pa bi bila vsekakor odlična popotnica Izolanom v drugi del prvenstva.
Še vedno pa ni jasno, kje se bo tekmo igralo. Na spletu in v specializiranem tisku se je pojavila novica, da bodo nogometaši Bonifike domačo tekmo odigrali kar v gosteh, na stadionu Olimpije, a na spletni strani kluba ni nobenega uradnega sporočil. NZS naj bi odločitev sprejela šele po zaključku uredništva, a bolje informirani pravijo, naj bi se vseeno odigralo v Ljubljani. Razlog pe ša vedno ni znan. Izolski Center za šport, kulturo in prireditve navaja kot razlog izredno slabo stanje zelenice mestnega stadiona, vodstvo kluba pa razpadajočo ograjo, ter da ne bi hoteli tvegati z neustreznimi pogoji pri
tako delikatnem dogodku, kot je gostovanje ljubljanske navijaške skupine v našem mestu. BV
Rokomet
1. B. SRL- moški
Klima Petek Maribordstrabenz Plini Izola 52:24 (25:11)
Izolani so doživeli najhujši prvenstveni poraz. Proti kandidatom za napredovanje, ki so jih v zadnjih prvenstvih že nekajkrat zmagali, sicer niso imeli veliko možnosti za uspeh. Čeprav so nastopili brez Selišnika in vratarja Gregoriča, to ni bil razlog za neuspeh. V uvodu srečanja so sicer bili enakovreden partner, zatem pa so povsem zatajili tako obrambi kot napadu. Precej strelov na domača vrata je bilo nenatančnih, veliko žog pa je ubranil nekdanji izolski vratar Kevič. Pri gostih so največ zadetkov dosegli Redič (7), Pahor (5) ter Božič in Čosič (po 4).
V soboto pa zna biti v Kraški precej napeto, saj v goste prihajajo Sežančani. Sodeč po njihovem zadnjem mestu na lestvici ne bi pričakovali drugega kot zmago Izole, vendar je treba vedeti, da znajo biti Mitolovci kljub temu nevarni. V zadnjem krogu so resda tesno, a vendarle premagali Sviš (5. mesto). To je njihova prva zmaga letos, pred tem pa so
POGLED S STRANI
iše: Žarko Kovačič
Tokrat bom prednost dal B liga-šem, razlog pa zelo enostaven: MARIBOR - IZOLA 52:24 (26:11). Ob pogledu na zapisnik statističnih podatkov tekme, je vse še kako jasno. Štajercem bi že zadostovali goli iz prvega polčasa za skupno zmago. Verjetno je bil polom nakazan že z poznim odhodom iz Izole, povrh vsega se je potovalo v dveh kombijih. Se večja nesreča je bilo to, da so Mariborčani v preteklem kolu odigrali zelo bledo tekmo v Sežani in za nagrado morali krepko trenirati cel teden. Izolani res niso nameravali presenetiti v Mariboru, vendar pa ob tako slabem učinku v napadu, domačim res ni bilo težko rešetati izolskega gola. Res, nihče ni računal na točke (žal), toda take razlike pa tudi ni nihče pričakoval. Tudi izgovori o statusu in nagradah igralcev obeh ekip imajo samo nekaj teže, vse ostalo je v glavah in srcu posameznega igralca. Nekoliko nas lahko tolaži dejstvo, da nam Štajerci niso direktni konkurenti in je tako razlika v golih nepomembna. Veliko bolj nevarno pa lahko poraz deluje pred sobotnim derbi-
izgubili z vodilnim Mariborom za le za pet golov razlike. Nove točke jim v primeru zmage ne bi kaj dosti pomagale pri obstanku v ligi, uspeh nad Izolani pa bi bil vsekakor prestižnega značaja. Spodbuda s tribun bo vsekakor dobrodošla! BV
rokomet - ženske
V preteklem tednu so od vseh ekip ŽRK Izola oddigrale ligaško tekmo 17 kroga le starejše deklice v ligi STAREJŠE DEKLICE A ZAHOD. V Ilirski Bistrici so več kot prepričljivo zmagale:
RK ILIRSKA BISTRICA : ŽRK IZOLA 12 : 51 (4 : 29)
Za Izolanke so igrale: Simič Sa-manta (8), Čebulj Barbara (14), Lozar Barbara (7), Jagurdžija Amina (10), Perič Mateja (3), Mičovič Petra (3), Boljat Donna (2), Vasiljkovič Noemi (4) in vratarka Stojičič Nikolina.
Veteranski zmagi ostali v Sloveniji
Na 18. mednarodnem rokometnem turnirju veterank in veteranov 8. marec, ki se je konec tedna odvijal v izolski športni dvorani, sta v kategorijah žensk in moških zmagi ostali v Sloveniji. Med devetimi ženskami ekipami (Idrija, Šentjernej, Ptuj, Akcija, Duplje, Rijeka, Kočevje, Sevnica, Izola) je prvo mesto zasedla eki-
jem s Sežano. Mitol je končno prvič zmagal v prvenstvu in s tem prepričanjem lahko tudi računa na rešilne točke iz Izole. Domačo ekipo tako čaka težak teden priprav, predvsem je potrebno prepihati glave. Sama tradicija rezultatov je že dolgo na naši strani, vendar pa vse preveč hitro kopni in konec koncev bo ob podobnem pristopu kot v Mariboru vse veliko težje. Poraženec bo blizu izpadu in dodatnim kvalifikacijam, zato igra samo zmaga.V A ligi so tekme odigrali samo tisti »manjši« klubi. Cimos je bil prost, Celjani in Velenjčani so se srečali sinoči. Rezultati še vedno ponujajo nekaj domišljije. Na vrhu se stvari le nekoliko širijo, začelje pa ne nudi veliko prostora. Težko bitko bijejo Krkaši, v tem delu prvenstva so nesrečno izgubili vse tekme z golom razlike. Čeprav se ne otepajo s finančnimi problemi, jih športna sreča sploh noče. Vendar pa jih selitve iz IB v 1A ligo spremljajo že nekaj prvenstev. Glede na to, da bo izpadla samo ena ekipa, še vedno upajo na rešitev. Ponovno je uspelo zmagati igralkam Krima, katere ob ugodnem razpletu dogodkov še računajo na polfinale evropske lige.
V	domačem prvenstvu je trenutno prva Olimpija, presenetljivo pa so druge igralke Zagorja. Pirančanke so z zmago proti Brežicam potrdile A ligaški status in bodo veliko lažje odigrale ostanek prvenstva.
V	izolski dvorani je potekal turnir veterank in veteranov, tudi tokrat je bilo za videti veliko »klasike«, predvsem pa veliko dobre volje.

A W | ^rCp^TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
JL J±,\/JA.	AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00
Kegljanje
Namišljene težave KT1
pa Akcija, med štirimi moškimi (Trebnje, Sevnica, Osijek, Izola) pa so bili najboljši Trebanjci. Gledalci so lahko uživali v številnih atraktivnih potezah, predvsem pa so z zanimanjem spremljali nekdanje vrhunske igralke, kot so Tanja Polajnar in Ines Černe ter Izolanki Mara Šolaja in Davidela Tičič. In udeleženke so še dodale, da je bila, ob vseh polemikah o odnosih s sosedi (Hrvati) in ob vseh slabih novicah z domačih logov, zadnja sobota pravi “Otok” (ISOLA) dobre volje, prijetnega druženja in lepih športnih trenutkov.
Vrstni red - ženske: 1. Akcija, 2. Duplje, 3. Izola;
Za najboljšo igralko so razglasili Romano Jeruc (Duplje), strelko Nado Pohleven (Akcija), vratarko pa Jožo Zalokar (Šentjernej).
Vrstni red - moški: 1. Trebnje, 2. Izola, 3. Sevnica.
Najboljši igralec je bil Andrej Grandič (Izola), strelec Roman Šavrič (Trbovlje) in vratar Iztok Godec (Sevnica).
Namizni tenis
ISNTL - članice
Iskra Avtoelektrika : Arrigoni 1:5
Članice so tekmo 14. kroga odigrale že v torek 24. februarja in sicer zaradi Nine Pavlin iz Vrtojbe, ki je bila zasedena z igranjem za državno reprezentanco.
Takoj v prvem krogu, so igralke Arrigonija izredno dobro začele in zasluženo povedle 3:0. Domačinke so nato zmagale eno tekmo in to je bilo tudi vse. Tako je šla zmaga zasluženo v Izolo.
Z zmago nad lanskimi državnimi prvakinjami si je ekipa zopet odprla pot za visoko uvrstitev med prve tri ekipe v državi. Za ekipo so nastopile Kristina Ra-hotin, Jana Ludvik in Kristin Fatorič.
V nedeljo je v Kašlju pri Ljubljani potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje posamezno. Pri kadetinjah smo dosegli kar pet uvrstitev med 24 najboljših. Najboljše sta se odrezali z uvrstitvijo med osem : Vita Vatovec in Nika Veber. Uvrstitev med šestnajst sta dosegli Lara Zakrajšek in Urška Cokelj, med štiriindvajset pa se je uvrstila Maja Milenkovski.
Admir Muratovič se je najbolje odrezal pri kadetih. Za uvrstitev med prvih osem je sicer izgubil proti Ludviku Peršolji iz Vrtojbe. Na glavni turnir se je iz predtekmovalne skupine uvrstil še Erik Pavlin.
Dekleta za vrh, fantje za obstanek
Po zmagi v prejšnjem kolu v Novem mestu so Izolska dekleta tokrat zmagala tudi doma proti ekipi Kočevja z rezultatom 6:2 oziroma 3223 : 3110 pod. Keglji. Pri domačinkah sta dobro zaigrali Ste-govčeva z 586 p.k. in Zotiče-va z 571 p.k. ostale so igrale povprečno le Mlačeva ni bila razpoložena in jo je zamenjala mlada Stankovičeva.
Pri gostjah ni bilo razpoložene igralke. Izolanke sedaj zasedajo 4. mesto v ligi.
Moški z današnjo tekmo začeli zadnji lov za obstanek v l.b ligi. V goste je prišla druga ekipa državnih prvakov Konstruktorja iz Maribora. Po tesnem začetku in slabem nastopu Marsa se je Izolski ekipi le odprlo in so na koncu slavili z 6 : 2 oziroma 3528 : 3448. Pri domačinih so dobro zaigrali Širca z 629 p.k., Kumar Z 628 p.k., Gorjup z 601 p.k.. Pri gosteh je izstopal Radič z 605 p.k.. S to zmago in 10 točkami so Izolčani ujeli priključek v borbi za obstanek saj zaostajajo za Rudarjemeno točko !
Druga ekipa je v nedeljo na domačem igrišču premagal ekipo Jesenic II z 7 : 1 oziroma 3085 : 3065.
Naslednji krog ekipe gostujejo. Ženska ekipa pri trenutno vodeči ekip v Ljubljani, moški pa gredo v goste ekipi Poleta v Škofjo Loko.
Izolsko kegljišče pa konec tedna nebo samevalo. V soboto in nedeljo bodo v II. krogu nastopali mladi slovenski kegljači in kegljačice od letnika 2000 in starejši!
Gorjup Gorazd
Šola v naravi
Narava je pač narava
Petošolci iz OŠ Livade iz Izole so pred zimskimi počitnicami preživeli zasneženi teden v Bohinju. Na voglu in Kobli so se vsi naučili smučati.
V popoldanskem času so z zanimanjem tekli na smučeh, plezali, občudovali in spoznavali lepote alpskega sveta. Osvojili so tudi tehniko streljanja z lokom. Svojo domiselnost so predstavili na zaključnem večeru. MP, SŽ
Zadnje čase se, ponovno, veliko govori o najbolj znani izolski kiber kavarni KT1. Vse pa se je začelo pred časom, ko je gospod Grad, svetnik stranke IJN na občinskem svetu, podal pobudo, da se nekaj stori v zvezi s tem lokalom, saj se zaradi klientele in problematike droge iz njega umikata tudi Klub izolskih študentov in dijakov in Študentska organizacija na Primorskem.
Direktor KT1 Matjaž Štolfa, KIŠD, in študentska organiizacija iz Kopra na to odgovarjajo, to priložnost pa smo tudi izkoristili za pogovor njim o tem, kako trenutno deluje KT1, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in, seveda, kaj meni o tem zadnjem “političnem” vmešavanju v delo kiber kavarne.
Pa začnimo na začetku.
-	Kaj menite o navedbah svetnika, da je KT1 problematičen lokal, in da se iz njega umikajo tudi študentske organizacije?
Gre za izjmišljene obtožbe in za zlorabo položaja. Zanima me predvsem, od kod ima take informacije. Ne samo da so to neresnice in da verjetno ne ve, o čem govori. Kako bi si sicer razlagali, da se iz KT1 umika Klub izolskih študentov in dijakov, ki je član ustanovitelja, in Študentska organizacija univerze na Primorskem, ki je popolnoma drug pravni subjekt? Bojim se, da se za vsem tem morda skrivajo kakšni osebni interesi, saj je naša lokacija očitno zelo zanimiva. Ponavljam: najbolj me zanima, kdo je to sprožil in kaj ima za bregom.
-	Niso pa to trenutno edine težave lokala.
Ob vsem navedenem dobimo obisk policistov vsak drugi dan - dobesedno. Obratovalni čas imamo do 10. ure zvečer in takrat tudi zaključimo poslovanje, a ne morem zahtevati, da se ob 10. uri lokal popolnoma izprazni.V lokalu pač ostanejo zaposleni, včasih še kakšen njihov prijatelj ali dekle, toda lokal ne posluje in vrata so zaklenjena, glasbo pa ob lO.uri ugasnemo. Resnično ne razumem, zakaj so se tako spravili na nas. In to ravno zdaj, ko prvič od ustanovitve KT 1 deluje v zelenih številkah. Kot primer naj povem, da so pri zadnjem obisku policisti vsaj pol ure tolkli po vratih, potem pa še priklicali enega od naših zaposlenih iz Portoroža, da je prišel odklenit, in na koncu so nam naložili kazen za ‘neupoštevanje pooblaščene uradne osebe’ in seveda zaradi dela po koncu obratovalnega časa. A notri je bilo le 7 naših zaposlenih, dekle enega od njih in en prijatelj. Pa menda ju ne bomo pustili čakati zunaj, medtem ko se moramo še pogovoriti o službenih zadevah in nenazadnje tudi pospraviti lokal in ga pripraviti za naslednji dan! No, zanimivo je tudi, da smo od tržne inšpekcije dobili vsakokrat enak opis prekrška z enakim številom prisotnih v lokalu, češ da je bilo v lokalu 15 ljudi in da je bila pijača očitno malo pred tem natočena. Kot,
da bi uporabljali copy/paste sistem, ko nam znova in znova naprtijo kazen. Teh smo pa dobili v zadnjem obdobju že kar nekaj.
-	Pa se spominjam, da si že pred časom prosil za pomoč policijo pri reševanju težav z drogo, o katerih se že dolgo govori.
Res je, tudi na policijski postaji sem takrat že bil, a ni bilo nobenega odziva. A povedati moram, da smo se teh težav rešili sami. Zdaj ni v KT1 nič drugače kot v katerem koli drugem izolskem lokalu. A to je že druga zgodba. Brez smisla si je zatiskati oči in se prepričevati, da je droga v Izoli lokaliziran pojav. Ponosno pa lahko potrdim, da je naš lokal KT1 zdaj čist!
-	Če se vrnemo k prvemu vprašanju: si se morda poskusil s tem svetnikom tudi srečati, da bi ugotovil, od kod mu takšne navedbe?
Že od avgusta meseca ga poskušam dobiti na pogovor, pa nikoli nima časa. In po pravici povedano, se mi zdaj ta pogovor tudi ne zdi več potreben, saj dejansko ne vem, o čem bi se lahko še pogovarjala. Zanima pa me, od kod te informacije, seveda, saj tako v KIŠD kot v ŠOUP o tem ne vedo nič. S KIŠD pa tudi veliko sodelujemo in nas v delovanju podpira. Poleg tega smo v le nekaj dneh zbrali preko 250 podpisov mladih, ki nas podpirajo, pa čeprav podpisovanja sploh nismo promovirali.
-	Kako pa kaj načrti za naprej? Se v KT1 pripravlja kaj novega?
Zaenkrat lahko povem, da smo si pridobili status Mladinskega centra Izola, da bo našo dejavnost projektno sofinanciral tudi Urad za mladino Ministrstva za šolstvo in šport. Načrtujemo, da se bomo pridružili evropski kampanji proti uživanju drog, pripravljamo pa tudi nekaj okroglih miz, za katere pa vsi moderatorji še niso potrjeni. Zaenkrat lahko povem le to, da se dogovarjamo z zelo zanimivimi gosti, ki imajo kaj povedati. No, dejstvo je, da bi mi želeli postati predvsem finančno samostojni, saj bi na ta način še najmanj bremenili občinski proračun. A to je težko, ko pa moramo še vedno poravnavati obveznosti, ki so zapadle v plačilo že zdavnaj pred mojim prihodom in niso bile nikoli poravnane - nekatere celo vse od ustanovitve dalje. Da bi lahko izplavali iz teh težav, bi nam morali nekoliko podaljšati obratovalni čas. Za to smo tudi že vložili prošnjo, vendar nam zaenkrat niso ugodili.
Prepričan sem, da mladi potrebujemo tak prostor za druženje, saj drugega prostora v Izoli zaenkrat pač ni. In hudo mi je, da posamezniki poskušajo s širjenjem neresničnih trditev ustvarjati negativno razpoloženje do mladinske dejavnosti v Izoli in občutljivo problematiko spolitizirati, namesto da bi vse sile usmerili v pomoč in reševanje vsaj nekaterih problemov mladih.
Chupa
Kultura in zabava
■ V|l .111	■ I I ■	1 I I
V sklopu tradicionalnih pogovorov v izolski knjižnici z naslovom Zanimivi Izolani seje tokrat predstavil izolski slikar, grafik, karikaturist in sploh likovni multipraktik, Marjan Motoh. V zanimivem pogovoru, ki se ga je udeležilo veliko število obiskovalcev, je razkril nekatere njegove male skrivnosti in pokazal, daje človek, ki razmišlja preko okvirov male mediteranske občine.
Čitalnica Mestne knjižnice je bila skoraj premajhna za vse, ki jih je zanimal pogovor z mandračevim karikaturistom Marjanom Motohom, ki pa to svoje ustvarjanje postavlja vzporedno k vsem drugim oblikam ustvarjanja, ki jih obvlada.
Novinarki Nataši Benčič je bil dober sogovornik, pripovedoval je o svojih začetkih, tudi karika-turističnih, saj je pred davnimi leti sodeloval tudi pri že pokojnem Pavlihi. Pa tudi pred tem je že ilustriral na zabaven način. Tako je še kot najstnik prispeval ilustracije za slovensko kuharico, ki jo je napisala njegova mama, Milena Motoh, in to je bilo tudi njegovo najbolje plačano delo doslej, saj so knjigo, z ilustracijami vred, ponatisnili že najmanj sedemkrat.
Pri Motohovih se je vedno dobro kuhalo in tudi Marjan je pravi mojster kuhinje in posebej začimb, tako kot je tudi mojster različnih tehnik likovnega ustvarjanja. Loti se vsega, od risbe do olja, od akvarela do jedkanja v kamen, kjer je zadnje čase imel še največ dela.
Pripovedoval je o tem, kako so se preselili v Izolo in da je vsega kriv nekdanji Bife pri Kralju, kasneje Kraljica in zdaj Sonček, kjer sta s Tatjano posedela in se enostavno zaljubila v ta kraj.
Ko je pripovedoval o ateljeju v Ljubljanski ulici je povedal, da je bil to zanj povod, da je zapustil redno službo v Ljubljani in dokončno postal svobodni umetnik. “Pred tem se je že čisto navadil vstajanja zjutraj ob štirih, odhoda na prvi avtobus za Ljubljano in potem vračanja nazaj ob šestih zvečer."
Govoril je tudi o tem, da danes ni lahko preživeti zgolj z likovnim ustvarjanjem. “Če grafiko ponudiš za 20 Burov bodo rekli, daje draga, če jo daš za 10 pa bodo rekli, da že ni kaj posebnega, če je cenejša kot v hipermarketu.” Zanimiva je bila udeležba poslušalcev in škoda, da se pogovor ni razpletel tudi v tej smeri, saj smo med gosti opazili tudi prijatelja iz Avstrije, ki verjetno ves večer ni razumel niti besede, pa uredništvo Mandrača, prijatelja Lojzeta in stanovske prijatelje. Skratka, bilo je lepo in poučno, (ur)
Upokojenci in invalidi ustvaijajo
Četrtkov večer, 26.februarja, v Sončni dvorani se je pričel s pevskim koncertom zbora Sinji Galeb. Dvorano je napolnil z nenavadno energijo. Pesmi bogatijo, navezujejo topla prijateljstva, nagovarjajo drug drugega.
Gospa Mateja Palčič je vse navzoče pozdravila in povabila k razstavi ročnih del in k slikovni predstavitvi društev. Gospa Sonja Mihelič je brala poezijo gospe Vide Rožnik, ob peti obletnici v spomin, Gospa Grbec Marija pa o solinah. Prisotni smo bili tihi, brez besed, le oči so izdajale nema čustva, ki včasih več povedo kot besede.
Predsednika obeh društev Gospa Jolanda Deško in gospod Marjan Pavlič sta se z besedo sprehodila po poti, ki je za nami in po poti, ki je še pred nami. Razsta-
va je prikaz izredne delavnosti, spretnosti, potrpežljivosti naših ustvarjalk. Izdelki so unikatni. Prijetno druženje smo zaključili s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile naše prostovoljke. Vsem iskrena hvala za sodelovanje, za druženje, da ste bili z nami, hvala Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti in Centru za kulturo in šport, hvala gospe Mateji Markončič iz Radia Koper za pripravljeno reportažo o našem dogodku in gospe Zlati Ra-dikon za organizacijo dela Društva upokojencev Izola.
Praznovanje dneva žena
Člani Dl v Delfinu
Člani društva invalidov Izola bodo praznovali praznik žena, v soboto 7. 03. 2009 v hotelu Delfin v Izoli ob 19.00 uri.
Praznično na Belvederju
V soboto, 7. marca 2009 bo večer v restavraciji Kamin posvečen damam. Zaplesali boste lahko ob živi glasbi, zabava pa se bo nadaljevala do jutranjih ur v bližnjem The Club-u.
Mestna knjižnica Izola
vabi na ogled razstav v kotičku ustvarjalnosti:
-	mlada slikarka in ilustratorka Martina Ljubič iz Izole razstavlja svoje poetične in nežne ilustracije v prostoru za izposojo,
-	člani društva Lik iz Izole, Milenka Arsenov, Slavica Nastov-ski in Irena Jelenčič, razstavljajo svoje grafike v prostoru Središča za samostojno učenje in Borze znanja,
-	članice Društva upokojencev iz Izole: Jerebica Erminija, Fičur Hrovat Marija, Škrinjar Greta, Žgavec Ivanka in Lesjak Frančiška pa razstavljajo svoja ročna dela - idrijske čipke, kvačkane čipke, vezenine, prte in prtičke, zavese in okrasne predmete. Razstave si lahko ogledate do konca meseca marca v času odprtosti knjižnice. Vabljeni.
Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh - Skozi druge kulture spoznavamo sebe
vabita na
potopisno predavanje
ki bo v četrtek, 5. marca 2009, ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Po Keniji nas bo popeljala prostovoljka Viktorija Carli.
Veseli bomo vaše popotniške družbe!
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja
vabita na ustvarjalno delavnico izdelovanja darilnih tulcev. Delavnica bo potekala v petek, 6. marca, med 17. in 19. uro ter
v soboto, 7. marca, med 9. in 13. uro.
Delavnico bo izpeljala Marina Kurtin.
Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Stroški za materiale znašajo 10 Eur.
Delavnica bo potekala v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola.
Vida Orbanič
Četrtek, S.marec 2009
Kulturni dom Izola - ob 20.00
»KATHAK«
Večer tradicionalnega indijskega plesa.
Pokrovitelj: Indijska ambasada Ljubljana / vstopnina : s eur
Kino Odeon
ob 18.30: vojna med nevestama - Bride Wars Režija: Gary Winick Ob 20,30: EX BOBNAR - Ex drummer Režija in scenarij: Koen
Petek, S.marec 2009
Vaški dom Cetore - ob 19.99
Etno večer PLEŠEMO IN GODEMO
nastop skupine VRUJA
in mini plesna delavnica / vstop prost
Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore/JSKD Obmetna izpostava Izola
Kino Odeon
Ob 18.30 vojna med nevestama - Bride Wars Režija: Gary Winick ____Ob 20.30 EX BOBNAR - Ex drummer Režija in scenarij: Koen Mortier_
Sobota, 7.marec 2009
Kino Odeon
Ob 18.30 EX BOBNAR - Ex drummer Režija in scenarij: Koen Mortier Ob 20.30 vojna med nevestama - Bride Wars Režija: Gary Winick
Nedeua, S.marec 2009
Kulturni dom Korte - ob 17.00 predstava
PRIJATELJA
v izvedbi članov gledališke skupine KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, Avtorji:Helena Sajko, Ivan Novak, Viktor Rak§r / Priredba: Marija Knez s skupino / Režija: Marija Knez / Produkcija: KD Šavrini in anka Šavrinke, 2008 / Predstava poteka v okviru Območnega srečanja gledaliških skupin
Kulturno društvo Korte, Krajem skupnost Korte/ Območni izpostavi JSKD Izola in Koper
Kino Odeon
Ob 18.30 vojna med nevestama - Bride Wars Režija: Gary Winick _____Ob 20.30 ČAST IN SLAVA - Pride and Glory Režija: Gavin 0’Connor
Ponedeljek, 9.marec 2009
Kino Odeon
Ob 18.30 vojna med nevestama - Bride Wars Režija: Gary Winick Ob 20.30 ČAST IN SLAVA - Pride and Glory Režija: Gavin 0’Connor_
GsIBIÌJS Alga / Kristanov trgi
Vabimo vas na otvoritev razstave v četrtek 5.marca ob 19. uri
»V zavetju svetlobe »
Razstavlja
SEVERINA TROŠT ŠPR0GAR
Manziolijeva palača
Petek 6.marec ob 18.30 uri
Otvoritev slikarske razstave
Posvečeno ženskam
po otvoritvi, koncert CANTO DI DONNA
ELEONORA MATIJAŠIČ-sopran TAMARA STANESE-sopran ELISABETTA BUFFULINI-klavir
Galerija Krajcar
Petek, 6. marca 2009 ob 19.00 uri
Razstava slik Oìlllìd. RUZZÌCFcÌ iz Parecaga
galerija INSULA SMREKARJEVA20izoia,tel.os/ 641 5303 Vabimo vas na ogled razstave
ALENKA VICELJO porcelan
m

Razstava bo na ogled do 11. marca 2009.
Galerija Duka Piran
“Atlanti”
akademskega kiparja
Paride De Stefano
•c
. w
Banka Koper - Koper razstava fotografij
Jaka Jeraša
Torek, IO.marec 2009
Kino Odeon
Ob 18.30 vojna med nevestama - Bride Wars Režija: Gary Winick Ob 20,30 ČAST IN SLAVA - Pride and Glory Režija: Gavin 0’Connor
Sreda, Umarec 2009
Kino Odeon
Ob 18.00 ČAST IN SLAVA - Pride and Glory Režija: Gavin 0’Connor Ob 20.30 GOMORA - Gomorra Režija: Matteo Garrone
Četrtek, 12.marec 2009
Kino Odeon
Ob 18.30 PODZEMLJE, UPOR LIKANOV - Underworld 3 Režija: Patrick Tatopoulos Ob 20.30 GOMORA - Gomorra Režija: Matteo Garrone
Klasični Indijski plesi
Kulturni Dom, četrtek 5. marec ob 20.00
Ples Kathak, ki izvira iz severne Indije, je ena od osmih oblik klasičnega indijskega plesa. Ime Kathak izvira iz Sanskrtskega izraza katha, ki pomeni zgodba, medtem ko katthaka v sanskrtskem jeziku pomeni tisti/a, ki pripoveduje zgodbo, ali tisto, ki se navezuje na zgodbo.
Dhwani je kulturna organizacija ustanovljena leta 1984 na pobu-do vodilnih osebnosti plesa Kathak, Shri Krishan, Mohair Misra / in Vaswati Misra. Cilj organizacije je oživljanje in promocija do- / ^ godkov s področja indijske umetnosti, to pa dosežejo z organi- / jj zacijo plesnih, gledaliških in glasbenih koreografij na najviš-jem kulturnem nivoju.
Ob plesnem programu je predvidena tudi glasbena spremljava.
Pokrovitelj dogodka: Svet za Indijske kulturne odnose Veleposlaništvo Indije
Razstava fotografij Izole iz zraka
V Ateljeju 14 (v Pittonijevi 14, pri kulturnem domu) je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od lOh - lih in od 18h - 19h .
Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh - Skozi druge kulture spoznavamo sebe vas prisrčno vabita na potopisno predavanje ob slikah, ki bo v četrtek, 5. marca 2009, ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Po Keniji ..
nas bo popeljala.prostovoljka Viktorija Carli.
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja
vabita na ustvarjalno delavnico
izdelovanja darilnih tulcev.
Delavnica bo potekala v petek, 6. marca, med 17. in 19. uro ter v soboto, 7. marca, med 9. in 13. uro.
Delavnico bo izpeljala Marina Kurtin.
Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Stroški za materiale znašajo 10 EUR. Delavnica bo potekala v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola.
Umetnost laganja v KD
Vabimo vas k ogledu uspešnice, nove komedije “Laži, ampak pošteno”, kjer vas bo še vedno odklopljeni Borut Veselko nasmejal s predavanjem o umetnosti laganja.
Predstavo si lahko ogledate v petek 13.03. ob 20.00 v Kulturnem domu Izola.
Vstopnice so že v prodaji v galeriji Alga, na Petrolovih servisih, kioskih 3dva in v agenciji Bele Skale.
Dan žena
Zal mi je, da nisem študirala tujih jezikov
Dagmar Slekovec, upokojena profesorica biologije, študentka in predavateljica Univerze za tretje življensko obdobje, cenjena rodoslovka in predvsem Izolanka je praznovala 80 let, Nič posebnega, pravi, le vse težje z možem Aleksandrom slediva temu divjemu ritmu sodobnega časa. Lahko bi rekli, da je svetovljanka, saj je živela v Ljubljani, v Pragi in končno v Izoli, kjer jo lahko srečate med dopoldanskim sprehodom ali na kavi z nekdanjimi sodelavkami.
-

Ko vstopiš v stanovanje na Nazorjevi, te najprej prevzame lep razgled na Izolo. Veliko knjig na policah in likovnih del na stenah dokazuje, da tu prebiva intelektualna družina. V dnevni sobi me najprej pozdravi obraz male okroglolične deklice. To je Dagmar Slekovec, kot jo je pri štirih letih naslikal Božidar Jakac. Rada je jedla »pelnačo«. Kaj je to, radovedno vprašam: »Krompir s špinačo«, mi odvrne slavljenka. In tako steče pogovor o življenju, dolgem polnih osem desetletij, ki ga živi naša someščan-ka, pred kratkim predstavljena na večeru z zanimivimi Izolani v mestni knjižnici. Aktivna na številnih področjih dokazuje, da je življenje lahko polno in ustvarjalno tudi v poznih letih.
-	Kako se spominjate svojih najbolj rosnih let?
-	Rada sem jedla, ves čas sem bila bolj okrogla. Jedla sem rada stvari, kijih večna otrok ne mara. Tudi rodila sem se že težka, ob rojstvu sem imela kar 4,5 kg.
-	Kaj vas je v življenju veselilo?
-	Nisem bila kakšen poseben športnik, rada sem plavala in drsala. Učila sem se kar nekaj tujih jezikov. Od majhnega sem tekoče govorila češčino in slovenščino, težko rečem, kateri od teh je moj materin jezik. Moja mama je bila Čehinja, torej je to strogo vzeto češčina. Doma smo vedno uporabljali oba jezika, z očetom sva govorila slovensko, z mamo ga češko.
Ze od vrtca dalje sem se učila nemščine. Kasneje, ko sem obiskovala klasično gimnazijo v Ljubljani, sem se tam učila še latinščino in francoščino, pod okupacijo pa tudi italijanščino. Angleščino pa me je najprej učila mama.
-	Če bi lahko izbirali, ali bi bili raje mladi danes ali v vaših časih?
-	Kljub težkim časom, ki ji je zaznamovala vojna in pomanjkanje, je bila moja mladost lepa. Med ljudmi so vladali lepi odnosi. Ni bilo vselej idealno, spominjam se, da že v gimnaziji nisi mogel povsem iskreno govorit s sošolci, ker nisi nikoli vedel, kateri stranki pripadajo njegovi starši.
-	Katere vrednote in načela so vas spremljala skozi življenje?
-	Iskrenost in poštenost. Ta načela so mi blizu, čeprav sem po naravi in srcu ateistka. To cenim pri sočloveku. Najtežje pa prenašam hinavščino.
-	Kaj pa vaša poklicna pot?
-	Svojo prvo službo sem dobila na fizikalnem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer sem bila nekaj let asistentka. Po poroki sem se leta 1957 preselila v Izolo, tu smo dobili manjše stanovanje. Nato sem dvanajst let poučevala na Osnovni šoli Vojke Smuč v Izoli, bila osemnajst let profesorica biologije na Gimnaziji Koper in nekaj let tudi organizacijski vodja na tej šoli.
-	Ste kdaj obžalovali, da ste zapustili Ljubljano in prišli v Izolo?
-	Ne, tu sem se vživela v ljudi, dobila sem prijatelje, z možem sva si ustvarila družino. Pogosto sem hodila na obiske v Ljubljano, nikoli pa nisem razmišljala, da bi se vrnila. Tu je bilo življenje veliko bolj preprosto. Želela sern si priti na morje.
-	Če bi danes lahko ponovno začeli znova, kaj bi spremenili?
-	Verjetno bi se lotila študija jezikov, morda bi študirala slovanske jezike ali pa angleščino. Ob koncu gimnazije, ko sem razmišljala o svojem poklicu, sem se
odločala med jezikoslovjem in biologijo. Moja mama je med drugo svetovno vojno veliko poučevala tuje jezike, oče je bil zaprt v Dachau, potrebovali smo denar, s poučevanjem nas je tudi preživljala. Takoj po vojni leta 1947 ni bilo v Ljubljani nikogar, ki bi zares obvladal angleščino. Ker na fakulteti ni bilo primernih učiteljev praktikov za angleški jezik sem misel na študij jezikov opustila in se odločila za študij biologije.
-	Kaj radi počnete sedaj?
-	Rada berem, posebej zgodovinsko leposlovje, najraje prebiram moderno zgodovino, še posebej, če je politično obarvana. Zanima me vse, kar se je dogajalo v 20. stoletju. Ravnokar berem knjigo Borisa Pahorja Grmada v pristanu.
Že enaindvajset let sem v pokoju. Ves čas hodim na telovadbo, poleti vsak dan popoldan preživim na plaži. Običajno greva dopoldan z možem na sprehod in po trgovinah, popoldan pa berem. Hodim tudi k pouku francoščine, v okviru Univerze Morje pa vodim rodoslovni krožek. Ob sredah pa se na kavi srečujem s svojimi kolegicami, upokojenimi učiteljicami.
Barbara Dobrila

V	knjigi Pozabljena polovica, kjer so zbrani portreti slovenskih žensk 19. in 20. stoletja lahko preberemo življenjsko zgodbo Ružene Škerlj, Da-gmarine matere, rojene na začetku dvajsetega stoletja. Opisana je kot svetovljanka, razu-mnica in soavtorica številnih izdaj angleško-slovenskega slovarja ter slovensko-češkega slovarja.
V	prvih letih študija biologije je spoznala svojega poznejšega soproga Boža Škerlja, začetnika antropologije na Slovenskem. Ružena Škerlj je bila moderna ženska, pri šestdesetih se je naučila voziti in je vozila do pozne starosti. Veliko je potovala, z možem sta nekaj časa živela na Švedskem, kjer je bil dr. Škerlj Rockefellerjev štipendist, eno leto pa sta preživela tudi v ZDA. Ružena ni bila gospodinjski tip ženske, raje je pisala, poučevala in prevajala, da je le zaslužila dovolj za gospodinjsko pomočnico. Po poklicu je bila profesorica biologije in najbolj ponosna je bila takrat, ko je eden njenih vnukov dosegel doktorat iz biologije.
Svetniki podprli Univerzo za odrasle
Svetniška skupina Socialnih demokratov je na seji predstavila pobudo za podporo Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki deJuje v Izoli. Andragoško društvo Morje - Univerzo za tretje življenjsko obdobje so v Izoli ustanovili pred slabim letom in v tem kratkem času jim je uspelo opraviti veliko dela. Društvo z izobraževalnim programom je namenjeno v glavnem upokojencem, imajo že 110 članov in skupno izvajajo 19 področij izobraževanja: tuji jeziki, računalništvo, likovna umetnost, umetnostna zgodovina, digitalna fotografija, nordijska hoja, itd.
Kljub temu se izolsko društvo Morje financira izključno s članarino in nekaj malega sponzorskih sredstev. S temi sredstvi morajo pokrivati vse stroške: najemnino enega prostora v stari italijanski šoli, ogrevanje, pisarniški material, itd. Predavatelje v celoti plačujejo slušatelji sami. Ker društvo še ne deluje celo koledarsko leto, se niso mogli prijaviti na občinski razpis in imajo zaradi tega precej finančnih težav. Ker so izolske pokojnine v povprečju zelo nizke, upokojenci sami s težavo pokrivajo vse stroške delovanja univerze.
V odgovoru na svetniško pobudo je pristojni Urad za družbene dejavnosti napisal, da letos načrtuje pripravo in sprejem lokalnega progama social, kjer bo posebna pozornost namenjena starejši populaciji. Urad za družbene dejavnosti je Andragoško društvo Morje že pozval k prijavi na javni razpis za sofinanciranje programov v letu 2009, s predsednico društva pa so dogovorjene tudi nekatere aktivnosti za usklajevanje dejavnosti društva na lokalni ravni. V letošnjem proračunu pa so tudi zagotovljena finančna sredstva za odprtje dnevnega centra za starejše občane in v tem sklopu bodo preverili možnosti za zagotovitev prostorskih pogojev za izvajanje različnih oblik izobraževanja in usposabljanja občanov v tretjem življenjskem obdobju.	ur
Televizija je kriva, da sem se nehala smiliti sama sebi
-	Dober dan gospa Čebronova. Ali bi nam lahko povedali, kako se je spremenilo življenje tako aktivne gospe, kot ste vi, ko ste se preselili v dom upokojencev? Ali je sploh še mogoče ostati aktiven?
-	Seveda. Tako vam bom povedala. Enkrat, ko se človek upokoji, lahko postane resnično aktiven, saj ima za to več časa. Če pa prideš v dom za upokojence, pa je tega časa še veliko več, in če si tega želi, je lahko še bolj aktiven kot prej. Kot jaz temu rada pravim, je dom moja zadnja šola (smeh).
-	Torej je tudi življenje v domu za upokojence lahko aktivno in prijetno?
-	Vsekakor. Vse pa je odvisno od človeka samega. Človek mora biti dober. In če si dober, potem bodo tudi drugi dobri s teboj. Zavedati bi se morali, da je dom darilo, ne pa kazen. V domu sem že dve leti, in od osebja še nisem slišala žal besede. A je tudi res, da si košček srca moraš zaslužiti. Osebje dela v domu, ker je to njihova služba. Z oskrbovanci so vedno korektni, a le, če mi kaj damo, bomo to dobili nazaj. Zato resnično ni potrebe, da bi bili ljudje zagrenjeni, samo zato, ker pridejo v dom za upokojence.
-	Pa se to kar pogosto zgodi?
-	Se, se. In po navadi so ljudje zagrenjeni zaradi treh stvari. Najprej zaradi doma samega, saj na to, da so prišli v dom, gledajo kot na kazen. Potem krivijo otroke, ker so jih dali v dom, in so kar naenkrat slabi ljudje. In končno, za njihovo nesrečo je krivo tudi osebje. A nič od tega ne drži. Pač, potrebno se je le prilagoditi, in se zavedati, da so tudi zdravniki, pa sestre in kuharice samo ljudje, ki se lahko kdaj tudi zmotijo, da imajo lahko slab dan ali pa vstanejo z napačno nogo. In zavedati se moramo, da se je življenski ritem spremenil. Resnično ne moremo zahtevati od naših sinov in vnukov, da poleg vsega skrbijo še za nas, starejše. Že tako jim ni lahko in če vam povem po pravici, vam mladim prav nič ne zavidam. Zdi se mi, da je bilo nam v vaših letih,kljub vsemu, lažje.
-	Kako pa si polnite dneve v domu?
-	Dvakrat na teden imamo dopoldansko telovadbo, kjer se malo razgibamo, pa tudi malo poklepetamo, potem imamo enkrat te-
densko pevske vaje, ob četrtkih imamo skupine, kjer se pogovorimo malo o vsem. Po pravici povedano, malo kdo ima možnost tako aktivnega življenja, kot mi v domu, če le hočemo (smeh). Da niti ne omenimo knjižnice, pa televizijskih sob in poleti je ta naš park božje darilo. Kot primer vam lahko omenim sina, ki je redno obiskoval mamo, skoraj vsak dan je bil tu pri nas. Mama je nato umrla, a on še vedno pogosto pride mimo, pa malo poklepetamo, igramo karte in se nasmejemo. Tudi na tak način ohranja lep spomin na mamo.
-	Pa ste tako razmišljali od samega začetka, ali ste za to potrebovali nekaj časa?
-	O, kje pa. Najprej sem bila nekaj mesecev tudi sama zagrenjena, potem pa je nekega dne prišla televizijska ekipa, in so se odločili, da bodo kakšno besedo rekli tudi z menoj.. Novinarka pa je nato postavila tako nesrečno vprašanje, da me je kar presenetilo. Vprašala me je namreč, kako se počutim zdaj, ko sem prišla v dom, torej na zadnjo postajo življenja. No, na to sem mirno odgovorila, češ, pa menda nihče ne ve, niti jaz in niti ona, kdaj se bomo zadnjič prebudili. Vsak dan je lahko naš zadnji in samo upa lahko, da bo tudi ona nekega dne pripotovala tako daleč. Pa ne boste verjeli, ta del so s prispevka kar rezali (smeh). Od takrat sem začela drugače razmišljati. Vse se lahko, če se le hoče. Vsak dan se sprehodim po celi Izoli, in verjemite, ni lahko, a zato, ker si to želim, to tudi naredim.
-	Poleg vsega ste tudi predstavnica oskrbovancev v svetu doma.
-	Ja, tudi to počnem. Prepričana sem, da lahko svet doma veliko doseže in se bo na ta način kvaliteta našega življenja še toliko bolj
izboljšala, to pa poskušam dopovedati tudi ostalim. In tako vam povem, prej kot slej bo moral vsak v dom, takšna je pač sedanjost. Zato imam tudi svoje mnenje glede novega doma, o katerem se govori. Absolutno ne sme to biti nek luksuzen dom, saj je Izola vendarle delavsko mesto. Zgraditi bi morali dom, ki si ga lahko vsak privošči. Šele s tem bi nekaj dobrega naredili.
-	Kako pa boste praznovali 8. marec, ki je pred vrati?
-	No, pri teh praznikih nam pomaga naša Marjetka Popovski in resnično smo ji hvaležni za ves trud. Pravijo, da bo prišel en zborček, s
katerim bomo tudi sami lahko zapeli, in tako tudi mi imeli občutek praznika. Za to pa se moram res zahvaliti osebju doma, ki je vedno pozorno na te malenkosti in nam za vsak praznik pripravijo kakšno drobnarijo, recimo za pusta vedno dobimo krofe. To pa je samo še en način, da se spomnimo na to, da je to naš dom in na občutek domačnosti. Saj, kot pravi direktor doma, konec koncev smo mi le največja družina v Izoli. Jasno, kot v vsaki družini, tudi pri nas pride kdaj pa kdaj do kakšnega spora, a se potem pobotamo in pozabimo na vse. Tako pa je tudi najbolje.	Aljoša
Srebrne brazde v Delfinu
V	sredo 25. februarja je v kavarni hotela Delfin potekal 91. literarni večer, s katerim so obeležili 10.obletnico delovanja Obalnega literarnega kluba upokojencev Slovenije oz. za Slovensko Istro. Voditeljica literarnih večerov, Marjetka Popovski je predstavila njihov zbornik Srebrne brazde 4 in naznanila, da člani pripravljajo že nov zbornik Srebrne brazde 5, ki bo izšel v bližnji prihodnosti.
Naslednji literarni večer bo potekal 11. marca, ko se bo s pravljičnimi zgodbami predstavila izolska knjižničarka Špela Pahor, doma iz Pirana. V aprilu pa bo gost večera skupina literarnih ustvarjalcev iz Ilirske Bistrice.
V	četrtek, 12. marca pripravljajo poseben pevski večer, kjer bo izvajanje snemala tudi RTV Slovenija. Na večeru ZAPOJMO SI bo zapela in zaplesala Marjetka Popovski ob spremljavi članov Tamburaškega orkestra slovenskega KD France Prešeren iz Boljunca. Prišla bo ženska pevska skupina Dekleta s Škofij in pevska skupina KD Ivan Grbec iz Škednja, ki jih že nekaj let Marjetka vodi in bodo zapele nekaj pesmi. Kot posebni pevski gosti pa bodo njeni najstarejši pevci iz skupine Val morja in Marinaio bend iz Doma upokojencev Izola, ki jih vodi že 13.leto. S pesmijo bodo sodelovali tudi nekateri varovanci Varstveno-delovnega centra Mimoza iz Izole, s katerimi so že večkrat skupaj sodelovali. Prisotni bodo pa tudi člani literarnega kluba LIKUS, ki bodo nekaj svojih del tudi predstavili.
Ti so bili že velikokrat gosti literarnih večerov in so imeli skupne predstavitve tudi v drugih krajih Slovenije. Predstavila in zapela pa bo tudi pesem Glas morja, ki jo je sama napisala in uglasbila. Pri tem jo bo spremljal izolski glasbenik Vili Novak.
Televizija Slovenija bo prireditev posnela namensko, saj je bila Marjetka Popovski nagrajenka oz dobitnica priznanja leta 2008 ( kot posameznik) za vseživljenjsko učenje na svojem področju in ji ga podeljuje Andragoški center Slovenije iz Ljubljane. Uradna podelitev priznanja bo v Ljubljani 8. maja in ga bo prejela za dolgoletno učenje, širjenje in ohranjanje slovenske ljudske pesmi, tako doma, kakor v zamejstvu in po svetu, kjer živijo Slovenci. Z vso vnemo se posveča tudi poeziji in predstavitvam v različnih krajih, organizira razne priložnostne prireditve, ob sodelovanju drugih.
Prav tako bo v mesecu maju odpotovala v Francijo, v Pariz, kamor so jo povabili na sodelovanje vsakoletnega Shoda pariških Slovencev. S Shodom obeležijo tamkaj živeči Slovenci tudi praznik Dneva državnosti, ki ga počasti tudi veleposlanik s svojim prihodom in obiskom. S svojimi pesmimi in kitaro bo obogatila njihov kulturni program in skupaj z njimi zapela slovenske ljudske pesmi. Verjetno pa jo bo pot še letos peljala tudi v Srbijo, kamor jo vabijo člani slovenskega kulturnega društva Sava v Beogradu in Kredarica v Novem Sadu.....
»f/i,\lUEt/\f 14
Četrtek, 5.marec 2009, št. 798
Dobro je vedeti--------------------------------------------------------------------------
Izola bi lahko imela tudi festival klasične glasbe
Članek o oživljanju starega mestnega jedra je imel kar lep odmev in na uredništvo smo prejeli nekaj zanimivih pobud in pojasnilo predsednika društva Jona. To je naloga medija.
Jona - društvo mladih kristjanov že 4 leta skrbi za dostopnost sakralnih objektov v Izoli med turistično sezono. Po nedavni obnovi cerkve sv. Marije Alietske bomo naš projekt “Izolska kultura preko sakralnih objektov” razširili tudi na to cerkev.
Projekt, ki poteka v mesecu juliju in avgustu omogoča obiskovalcem voden ogled cerkva in muzeja “Zakladi sv. Mavra”. V društvu si želimo, da bi letos celotno razstavno zbirko prenesli in uredili v cerkvi sv. Marije Alietske. Je pa celoten projekt velik organizacijski in finančni zalogaj. Toda tehnično varovanje ne nudi varnosti na stopnji, kot to omogoča fizično varovanje, na kar nas opozarja nedavni primeri kraj v koprski stolnici. Ukradli so celo nadzorno kamero. Cerkev sv. Marije Alietske bo torej vsaj v poletnih mesecih večino dneva dostopna obiskovalcem in primerno varovana. Za celoletno odprtost cerkve pa v tem trenutku ni izpolnjenih pogojev.
Glede kulturnega dogajanja v omenjeni cerkvi, se bo letos zgodilo nadaljevanje Alietskih večerov, ki so bili organizirani ob otvoritvi. Cikel vsaj štirih koncertov klasične glasbe bo potekal v drugem tednu avgusta.
V društvu čutimo potrebo, da se v Izoli vzpostavi tradicionalen festival klasične glasbe, ker takšnega v naši občini še ni. Gostom je potrebno ponuditi poleg morja in sonca tudi kulturne in druge prireditve. Tukaj naj omenim, da je cerkev na razpolago tudi drugim organizatorjem glasbenih prireditev, ki bi želeli nastopiti v tej cerkvi, seveda s primernim programom.
Želeli pa bi si tesnejšega sodelovanja z občino in drugimi turističnimi delavci, kajti v tem trenutku gospodarske negotovosti so sponzorska sredstva skrčena na minimum. Vsi organizatorji prireditev delujemo v skupnem interesu oživljanja Izole.
Izola, kot srednjeveško mediteransko mesto mora graditi predvsem na svoji zgodovini, tradiciji in kulturi. V mestu je še nekaj cerkva, ki niso dostopne javnosti, nekaj palač in še marsikaj. Potrebno bi bilo razmisliti o dolgoročnem načrtu ohranitve vseh zgodovinskih objektov in njihovega ovrednotenja. Morda bi prišla v poštev združitev vseh muzejskih zbirk v eni palači, ali pa vsaj povezava v mrežo. V Izoli tudi zamujamo z označitvijo pomembnih objektov z informacijskimi tablami. Zaman so veliki hoteli, apartmaji in plaže, če ne moremo obiskovalcem v spomin vtisniti toplote mesta in bogastva tradicije.
Gregor Vučko, predsednik društva Jona
Recesija je priložnost za reševanje okolja
Gledanje znanstveno dokumentarne oddaje o klimatskih spremembah, ki je bila ta ponedeljek na drugem programu slovenske TV, me je nekako zbudila iz transa evropske otopelosti. Če pred tem, še nisem bila popolnoma prepričana, sem se ob črnih napovedih znanstvenikov glede prihodnosti odločila, da to leto del mojih prihodkov usmerim v izgradnjo sončnih kolektorjev.
Veliko se govori o klimatskih spremembah, dejansko pa se naredi zelo malo. Se zavedamo, da čas teče izredno hitro in da se katastrofe stopnjujejo? Kljub temu, da imamo varne domove, živimo vsi praktično pod »milim nebom«. Ko se narava razbesni, lahko v trenutku izgine vsa ta milina. Pri tem naša dežela ni nobena izjema. Opozorila kot so: plimovanja, viharni vetrovi okoli Kamnika, razne poplave, plazovi, se dogajajo tu. Sedanja kriza je velika opomba človeštvu, da preneha z razvojem, ki je večinoma naravnan le v večanje razkošja.
Če smo varčevali, smo sedaj lahko upravičeno zaskrbljeni za svoje prihranke. Lahko bi razumeli, da je prav sedanji trenutek pravi ali zadnji čas, da jih preusmerimo v izboljšanje okolja. Vsi čakamo kaj se bodo dogovorili na državnih nivojih vodilni politiki. Pustimo jih naj opravljajo to delo, mi pa poglejmo kaj lahko naredimo brez njih.
Kako bi odmevalo drugod, če bi se naprimer v Izoli pospešeno in množično lotili prav izgradnje sončnih kolektorjev ter izkoristili vso državno pomoč. Si predstavljate, skoraj pol Izole s tem? Ja v življenju je potrebno biti tudi idealist.
Ne bodimo zgolj egoisti! Pomislimo, da smo do sedaj živeli dokaj udobno, saj smo od prednikov dobili v upravljanje praktično neonesnažen svet. Ali lahko tako onesnaženega zapustimo našim potomcem?
Si je sploh mogoče predstavljati koliko gorja bodo morali preživeti, morda pa se mu tudi sami ne bomo uspeli izogniti.
Tisti, ki ste si slučajno ogledali navedeno oddajo, veste o čem govorim. Neprijetna resnica klimatskih sprememb, nam diha za ovratnik.
Ob koncu vas nocoj ob 19 uri vabim, v našo knjižnico na potopisno predavanje po Keniji. Ogledali si bomo del sveta, brez mraza.
Viktorija Carli
• mu '
Grb na cerkvi sv. Marije Alietske
Grb, na južni fasadi cerkve sv. Marije Alietske, je verjetno enden najdragocenejših še ohranjenih grbov in obeležij v našem mestu.
Znamenje je leta 1521 postavil izolski podestat Simon Perma-rinus, kot spomin na postavitev prve ure na zvonik cerkve. Uro je podestat postavil na lastne stroške. Na to nas opominja napis na spodnjem delu grba, ki se glasi: »Intermissum iniuria temporum, Horologium usum Simon Permarinus Praetor, pra-ecipue studio Restituit, MDXXI.« Na grbu je upodobljena Justicija - pravičnost, ki v vsaki roki drži palmovo vejo. Obkroža jo svetopisemski stavek: »Pravični bo cvetel kakor palma - lustus ut palma florebit«.
Naj na kratko predstavim simboliko. Na puščavskem območju, kjer se je pisala Stara zaveza, predstavlja dateljeva palma simbol stanovitnosti in varnosti. Kdor ima palmo, bo užival njen sad skozi vse leto. In pravični bo obrodil bogat sad, ter kljuboval časom. Zato je povezava med Ju-sticijo - pravičnostjo in časom. S to mislijo se povezuje tudi zgoraj omenjeni napis na spodnjem delu grba.
Danes je na fasadi postavljen odlitek, originalni grb pa hrani muzej »Zakladi sv. Mavra«. Pomanjkljivo oblečena Pravičnost pa je zgolj odraz renesančnega obdobja, v katerem je grb nastal. Na območju beneške republike je namreč pozno gotiko zamenjal renesančni slog, v katerem je postavljena tudi cerkev sv. Mavra. Še starejša, gotska podoba pa krasi stranski vhod v cerkev sv. Marije Alietske.
Gregor Vučko
V uredništvo smo prejeli še eno razlago grba, po kateri je bila cerkev Marije Alietske predvsem krstna cerkev in zato je bila na grbu upodobljena plodnost. Razlika je pravzaprav le v tem, da zgornja razlaga govori o rodnosti narave, druga pa o rodnosti ljudi. Sicer pa, tudi ljudje smo del narave.
Predzadnja
MALI OGLASI
KRIMINALNE
Vikend neznanec
Neznanec je med vikendom, ki pomeni konec tedna in ne vikend hišico, vlomil v gostinski lokal. Alkohol ga je manj zanimal kot dnevni izkupiček iz blagajne, ki ga je seveda ukradel.
113 je postalo 180
V soboto zvečer je močno vinjeni možakar iz javnega telefona na Prešernovi cesti z večkratnimi klici obremenjeval interventno številko policije 113. Možak, ki so ga policisti izsledili na kraju, je zahteval, da se ga pelje domov. Zaradi nepotrebnega obremenjevanja interventne številke so mu policisti izrekli globo v višini 180 EUR.
Še dobro da ni sebe izgubila
Nekateri pa res neizmerno zaupajo ljudem. Nepazljivo dekle je namreč torbico pustila brez nadzora v enem izmed lokalov v Izoli. Tako lepo je bila nastavljena, da je neznanec iz nje ukradel mobilni telefon. Torbico je pustil.
Podzemlje deluje
Neznani storilci so obiskali več kleti v stanovanjskih blokih na območju Livad. Kdo ve, morda so kontrolirali ali so tudi tam kleti v pritličju. Kaj so odkrili ne vemo, vemo pa, da so sproti ukradli različno električno orodje.
V	gore bodo šli
Očitno prihaja pomlad in ljudje se morajo opremiti. Tako so opremljevalci samega sebe nič hudega slutežemu Izolnu ukradli temno zeleno gorsko kolo znamke Kona. Z v hribe so zdaj opremljeni.
NLO - Neznani leteči otroci
V	soboto so izolski policisti prejeli več klicev občanov, ki so jim zaskrbljeno sporočali, da po strehi osnovne šole Vojke Šmuc plezajo otroci. Policisti so jih našli na “kraju zločina” in to nevarno igro prekinili ter obvestili vodstvo šole. Zdaj pa bo kažin.
Malo razbijanja
Nekam smo se umirili Izolani in tudi prometnih nesreč je k sreči malo. V preteklem tednu so policisti obravnavali dve prometni nesreči z materialno škodo in tri poškodbe vozil na parkiriščih.
Kaj pa dan žena?
Kar petkrat so morali policisti intervenirati v zasebnih prostorih, od tega dvakrat zaradi zakonskih prepirov. V obeh primerih so morali moško polovico pridržati. Trije občani so bili opozorjeni, ker so s preglasno glasbo motili sosede.
Sedemkrat je zapiskalo
Pri vožnji pod vplivom alkohola so policisti prejšnji teden ustavili sedem voznikov. Rekorder je imel v litru izdihanega zraka 0,86 miligramov alkohola.
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
IŠČEMO
-	Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877
-	V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077
-	V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005
-	Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077
-	Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št.. 040 768 714
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli za daljši čas. Tel: 041 211-917
-	Iščem eno ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljši čas. Tel: 041 206-288
-	Miren, mlad par nujno išče enosobno stanovanje v Izoli. Tel: 041 435 207
-	Štiričlanska družina z mirnim, prizadetim odraslim sinom, nujno išče dvosobno stanovanje v Izoli, tel.: 040 523 334
-	Iščem stanovanje-enosobno ali garsonjero v Izoli za daljše obdobje. tel 041 280 521 ODDAMO
-	Oddam trisobno, neopremljeno stanovanje v Izoli, za daljše obdobje Tel: 070 872 901
-	Garsonjero v izolskem bloku za eno osebo, do 15. junija. Tel. 040 614 823 (po 14. uri)
-	V San Simonu oddam poslovni prostor llm2. tel 031 611 568 PRODAMO
-	Prodamo stanovanje v bloku v Livadah, zgrajenem 1. 1983. Stanovanje je v L nadstropju bloka, veliko je 75,34 m2 in obsega: hodnik, ločene sanitarije, kuhinjo z jedilnico, 3 spalnice, klet in parkirišče pred blokom. Ogrevanje je centralno, ctv priključki urejeni, vpisano v zemljiško knjigo in bremen prosto. Stanovanje prodajamo brez posrednikov, za ceno
195.000	euro. Tel.041 247 944
Vozlu IN PLOVILA
-	Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. tel 041 653 946
-	Prodam odlično ohranjen Renault Senic, letnik 1999, prevoženih
92.000	km, redno servisiran, cena 4200 eurov. Tel: 031 667 492
-	Prodam strešni prtljažnik za Golf 3 in prtljažnik za Astro Caravan (vsak po 40 Eur). Tel 031 737 148
-	Prodam Hyundai Santa-Fe, letnik 2001, prevoženih 103.000 km. Dodatna oprema 4 alu platišča z zimskimi gumami, inox buli bar. Informacije na 041 / 600 159.
Dan odprtih vrat vrtca Mavrica
Vrtec Mavrica Izola vabi na dan odprtih vrat enot Školjka, Livade in dislociranega oddelka v Kortah v soboto, 7, 3. 2009 od 9.30 do 12. ure.
Obenem bo potekal tudi vpis otrok za novo šolsko leto.
Vabljeni!
ravnateljica: Suzana Božič
V spomin
Klavdij Vatovec
1937-2006
Tri leta so minila odkar nas je zapustil mož, oče in nono Klavdij. Vsak dan se ga spominjamo in pogrešamo njegovo besedo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate skupaj z nami.
Žena Marčela, sin Velimir in hčerka Sonja z družinama
Delo
-	Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ah pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591
-	Ponujam inštrukcije Matematike, Fizike, Kemije in Angleščine za osnovnošolce in srednješolce. Tutorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog.
Tel: 041 345 634
-	Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605
-	Čistim, likam, starejšim ljudem, lx ali večkrat tedensko. Skuham tudi obrok hrane. Sem čista in urejena. 041 254 886
Razno
-	- Prodam akacijeve kole, dolžine 2,8 m Tel: 040 247 827
-	Kompostiran kozji gnoj prodam . tel 040 342 200
-	Imate morda na podstrešju star šivalni stroj na nožni pogon in ga ne potrebujete, mogoče kolovrat ali klopčiče volne raznih barv? tel.031 275 873
-	Prodam kotel za kuhanje žganja, malo rabljen in črpalko za vino »sceumi«, cena po dogovoru Tel 041 365 556 ali 05 641 36 80
-	Prodam tri kose novih, notranjih, še zapakiranih vrat z okvirji, po polovični ceni Tel 041 613 299
-	PRODAM zelo malo rabljeno orodje za sobno telovadbo or-tibrek (kot sobno kolo) z merilnikom časa telovadbe in porabljenih kalorij, za ceno 50 eur. Lokacija prevzema Izola-Šared. tel. 051/251-496
-	Kupim kas on kiper za Iveco Evrocargo. 041 544 687
-	Podarim delujoč Philips barvni televizor 70cm, star 16 let. Tel: 031 298 023.
-	Prodam novo nadstropno posteljo (145xll6x75)z jogijem, spodnjo izvlečno pisalno mizo ter pre-dalnikom.031 297 305
-	Podarim dva mladiča nemškega ovčarja, tel 031 847 394
Izberite poklic,
kjer nikoli ne zmanjka dela!
Na Ljudski univerzi Koper se usposobite za
nudenje socialne oskrbe na domu.
S programom pričnemo že v začetku marca 2009.
Informacije: 05/ 612 80 00.
...hKAóA_. KftALD BD DAN ^ENA._ JE ZE CAI DA AKEYA TUBI MIDVA VEN NA fKAZNOVANJE.. TE POVABIM -H KARITAS NA ENOLONtNlOfl...
(qA£)
čffotel c4Cail/ia
Restavracija Hotela Marina
za DAN ŽENA
vabi
v soboto, 7.marca
Vse, ki se radi zabavate in uživate ob vrhunski kulinariki na večei^ob plesni GLASBI V ŽIVO.
Igra trio ALLEGRO.
ormacije in rezervacije na tel.št:
05/6604100
I
I
5