Im«d
PRO
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
storil SSftT
i
a u
widaW av.

OffKaK SSfiT I*. Uw«Mt iv«. Titopkmi LavraSal« MU.
LETO—yearxv. sftjjf jsr^sesirs.■asrrlr^ss^r-asr- ru- m ^ ^ . . ,, ,,,
I . 11,	,	• tk* AH *	M«fc I. liti Chica#o, Mi, sobota, 14. januarja (Jan. 14) 1922.
3uk.cri»tU» |f.00
Yaariy.
STEV.—NUMBER U.
Aa«a»ta— mmmm + mftdmk
rato ml pulm imviM
1I0S. Ac« «f Ocl. t, lil T, mkwiiW M Umm 14, 1010.
SIKI flUDMJEV V KANSASU SE TRAJA.
Lewia morda "odpokliče" vojaške I betice, kar mu ia dala jo preve* sramote.
PRAVA SLIKA POLOŽAJA.
(Izvirno poročilo Prosveti.) Radley, Kanu., 11. jan. — Stav-ka premogsrjev v državi Kansas kc traja in položaj jc z malimi iz jemami neizpremenjen. Protesti iz raznih držav proti Lewisu so tako Ktcvilni, da bo najbrž Lewis asm priporočil, naj se vojaške četice odpokličejo iz malih naselbin in nastanijo v Pittaburgu za slučaj ponovne "ženske reovlucije". Le na ta način se Lewis lahko izgovarja, da nima unijskih stavko-kazov pod zaščito vojaike straže.
Tukajšnje kapitalistično časopisje §e vedno ogreva za Lenina in njegovo početje, na drugi atra-ui Hi pa premogovne družbe veselja manejo roke, ker je Lewis tako uspi-šno naredil razkol v organizaciji United Mine Workers of America, kar so družbe najbolj želele.
Lewia upa, da mu bodo družbe povrnile uslugo za uslugo, ko poteče pogodba, pa se moti. Kaj če se zgodi takole: Ko poteče po-uodba 31. marca ln nove pogodbe ne bo mogoče skleniti, tedaj pokliče Lewia sedanje stavkokszc na štrajk, premogovne družbe mu pa bodo rekle: "Lewis, sprejmi pogodbo, kakršno hočemo mi, ako ne, nam je na razpolago več ko dve tretjini rudarjev v Kanaasu, katere si ti, Lewis, kar tebinič mcninič izobčil iz organizacije pred šestimi. meseci, namesto da bi
na ir8kemi 28,000 železničarjev ZAATAVKA danes.
Dublin, Irska, 13. jan. — "Svo-lx>dna irska država" je danea v paničnem stanju, ko je odbor organizacije železničarjev naznanil, da 23,000 železničarjev »topi v stavko v soboto o polnoči. Stavka bo generalna. Železničarji izjavljajo, da jih hočejo železniške družbe vreči nazaj v razmere pred desetimi leti z znižanjem mezde in podaljšanjem delavnika.
IEKSTIUIIM HOMCEM HOČEJO NAPRTITI VEC DELA.
OBENEM JIM HOČEJO ZNIŽATI MEZDO.
Tako iiflsda povsod listo vračanj« v normalna 6ass po podjetni-
ildh principih.
I H ZMAGUJEJO.
VELIKA TVRDKA JE PODPI-SALA POOODBO Z OROANIZA
0U0.
S to zmago so postojanke podjst-nikov oslabljene.
New York, N. Y. — Podjetniki
so poizkusili vse, da porazijo fo-tograverske delavce, ki so zastav* kali, ker so jim naznanili, da js mezda znižana za pet dolarjev ns teden. Najprvo so sami poizkusili delati, da tako ostra|ijo fotogra-verske delavce. Delavci so se seveda smejali takemu poizkusu, kajti vedeli so, da se bodo podjetniki kmalu naveličali delati. Po prvem delavniku je že prišla polovica manj podjetnikov na de-o in tako se je drobilo število de-laželjnih podjetnikov, dokler ni ostalo tako majhno, da ni vredno, da se omeni.
Velika pobitost se je pa pojavi-a med podjetniki, ki so venomer
__pridigali, da morajo podjetniki
jih podpiral! Žtfej so*»rno tako solidarni, kot so
• . * .	- _	. .	___! 1- «	mmIm^ZZa IA
stradani, da jih lah^o porabimo za stavkokaze proti tebi!"
Kaj poteče Lewis takrat, nc vemo. Ali ae bo zavedal krivice, katero je naredil nam in sebi?
Nafia vrla bojevnika Howat in Dorchy sta pa lahko prepričana, da ob prihodnjih volitvah se mora naša premogarska organizacija udeleži boja za delavske kandidate krajevnih uradnikov in zs-stopnikov. Edino na ta način bodo naše stavke plodonosne in zmagovite.
Ae nekaj. Če bi kdo rad vedel, kdo bo prvi atavkokaz za časa bodoče stavke, reci mu: "Moj dragi, jaz dobro vem. ko spravlja premog na površje, ne vem pa, kdo ga je spravil pod zemljo." Ako ti odgovori, da neki "vsega-mogočni" — tedaj look out! Pred »boj imaš stavkokaza!—Stavkar.
ČE JB ČLOVEK PREVEČ ZOO-VOBEN IN VLJUDEN . . .
New Vork, N. T. — Zvezni dis-'riktni sodnik Frsnk Oopper je razsodil, da vsakdo krši Volstea-dovo prohibicijoniško postavo, ki drugemu pove, kje se dobi žgsnje m obsodil je Isadore Rosenberga "n Hto dolarjev denarne globe.
Tihotapaki žganjeknharji se "daj vesele te razsodbe in pravi-•i", ^e je razlsgs prsvilns. tedaj krni postavo todi tisti, ki ovadi tihotapskega žgsnjekuhsrja, kaj-'i tudi on pove prohibieijoniškim "irentom, kje lahko kupijo žgsnje, da "imajo dokaze.
Angleži bodo oborožili Oriffitho vo stranka na Irskemf
London, 12. jan. — Iz Dublina i" prišla vest, da so britske vojs-;ke oblaati pripravljene dsti vse 'opovs in drugo orožje ter strelivo, ksr ga je ns Irskem, proviso-rični irski vladi, kateri nsčelnje '•riffilh. Namen tega dobrodušne-v* darila je, ds bo Griffith dobro 'složen z bojnim msterijslom za I "tlačen je ekatremnih republičs-nov pod vodstvom De Valere. s-ko bi zadnji poskušali pridobiti irske čet* na svojo stran ia se lo-«šla nssilne vstaje.
Irski poIHtfni jetniki so bili 'snes poni lončeni. Okrog tisoč » nfajnovc*v je bilo izpuščenih. Med femi je. 26 Ircev. ki so bili "baojsal na smrt.
delavci, ko je druga največja fo tograverska tvrdka Empire Photo Engraving kompanija podpisala pogodbo z organizacijo fotogra-verskih delavcev. Delavce je ta ta zmaga navdušila in prepričani so, da tudi drugi podjetniki kmalu odnehajo in podpišejo pogodbo z organizacijo.
Zmaga je pa zaradi tega tako značilna in pomembna, ker je vprav ta tvrdka skušala pred nekaj dnevi izvršiti delo-s pomočjo podjetnikov. Prepričala se je, da so taki poizkusi prazne sanje, ki več škodijo kot koristijo.
ALI SE JE RES ŠTEVILO BREZPOSELNIH DELAVCEV . SKRČIL07
Številke govore, tajje in kaj nI resnica.
New Vork, N. Y. - V drževi
New Vork je bilo proti koncem leta nastavljenih malo več delsv-cev v glavnih in nesezonskih in-dustrijsh. Poročila iz Pennsjlvs-nije pa govore, ds je bilo v de-cembru petdeset tisoč delavcev manj zsposljenih v industriji kot v prejšnjem mesecu. Tako poročilo podaja državni delavski de-paMment v Penns.vlvaniji. Poro-Silo prihaja torej iz dobrega vi ra in je resnično.
Iz teh številk je spoznati, da je število brezposelnih delavcev ako raj vedno enako. Ako se delo od pre v eni državi, ponehuje v dni-Zdi se. ds amo še daleč od te-tra. da se zamiče koleaje v tovar-na h, čeprav atajajo preroki vaeh vogalih in pripovedujejo, de ae industrija kmslu oživi. Boljše je biti v tem oziru pesimist kot optimist, saj delavec razočaranj.
ne doživi
New York, N. Y. — Združitve*
na konvencija tekstilnih delaveev je sklenila, da bo organizacija povsod podpirala odpor tekstilnih delavcev, kjer bodo skušali pod jetniki naprtati več dela tkestil-nim delavcem ali pa snižsti njih mezde. Russcll Palmer, tajnik organizacije tekstilnih dclavoev, poroča, da se je na podlagi tega zaključka vršila konference v Naticku, R. I., ns kateri je bil sam navzoč. Palmer .je tak#j po otvoritvi konference rasložil delegatom načrt za kampanjo proti več delu in znižanju mesde. No-kateri podjetniki hočejo, da tkalci delajo ns dva stola, nekateri pa celo zahtevajo, da en delsveo dela na štiri stole. Obenem ps ža< le podjetniki tudi snižsti mezdo. Tsko početje imenujejo podjetniki vračanje v normalne čase. Delavec naj več producirs in zs nižjo mezdo. To je zdaj načelo podjetnikov.
Palmer je pojasnil, da se poduč-no delo vrši z literaturo in shodi. Organizirajo se nova lokalna društva tam, kjer še ni organisaciie tekatilnih delavcev. V nekaterih mestih je orgsnizscijsko delo prav dobro uspelo, ker so zdaj vsi tsks-tilni delavci združeni v eni orga-maaciji. Da s« to organ isatorič-no delo izvrši, plača vsak član po en dolar v centraIpo blagajno.
Palmer je pojasnjeval izjavo tovarnarjev, ki izdelujejo sukno in ki so rekli, ds ne bodo snižali delavske mezde sedsj in da ne bodo obdržsvali nobene nadaljne konference o mezdni zadevi. Palmer pravi, da ta izjava pomeni, da pridejo po nekaj tednih vsi tovarnarji hkrati z zahtevo, da se vobče zniža mezda, ali da delavei delajo na dveh ali štirih stolih, dasiravno dozdsj delajo na enem ali dveh stolih.
Websterjevs stsvka je isbruk-nila nenadoma, je pojasnjeval palmer, ker so tkslei prišli do pre-pričanja, da je nemogoče delati na dveh ali štirih stolih in si pri takem delu ohraniti sdrsvje.
Povdsrjsl je, če se delavei ne organizirajo sdaj in ne Uvedejo odločnega odpore, se ne bo Is vsdržsl ta nečloveški sistem pri delu, smpsk profit tovsrnarjev postane tako viaok, kot je bil v vojnem čaau.
Ako bi bili tekstilni delavei vei v organizaciji, je menil Palmer, bi se podjetniki ne upali priti na dan s tskimi sshtevsmi.
ZANIMIVA JAVNA DBBATA.
Okiosfo, m. — V nedeljo dne IA. januarja se vrši zelo zanimiva debata v Ashland Audityrium na vogalu Aahlandske aeste in Vsn Rnrenove ulice. .Va dnevnem redu je vprsisnje: 44Ali je aocializem edino upanje človeškega pleme-ns?"
Revt Irwin St. John Tueker bo zsvzel pozitivno atališče, znani odvetnik (Marenee Darro* pa negativno.
Začetek to£jy. ob poltreh popoldne.
BBVOLTA V INDIJI JE KON ČANA — IN NI KONČANA.
London, 13, jan. — Uradno ae
Cročs, ds je revolta Moplahov v diji končana.
Allahabad, Indija. 12. jan. — Med rebelnimi Moplahi in angleškimi četami ae vrši velika bitka |lri Tottakadu. Iziti bifke ni še anan, toda izgube ao velike na o-beh atraneh. Angleži so uatrelili
t it ujetih voditeljev revolte v alpuramu.
m H INDUSTRIJSKO SODIŠČE.
BAHTBVAJO OA VBLBBIZNI IKI INTERESI.
Oompert mani, da se velebisniški Interesi igrajo i ognjem.
New Vork, N. V, (Federated Press). — Delavstvo je pričelo z bojem proti predlogi za ustanovitev industrijskega sodišča po kan-saškem vsorcu. Boj je seveda pri-lel v ftew Yorku in Ssmuel Qom-pers, predsednik Ameriške delsv-ske fedeacije, ki se je pred kratkem mudil v Kew Yorku, je svsril podjetniške intereae, naj ss ni-ksr ne igrajo z ognjem, ker hočejo delavstvu vsiliti za vsako ceno postavo, ki jim jemlje pravico do Stavke. Koncem analize je rekel, da organizirano delavstvo ne bo ubogalo. Pojaanil je tudi, da ao vse take poatave v protislovju z ustavo Združenih držav.
Zdaj prihaja Frank Gardner, tajnik podjetniške organiiaeije Ncw York Boerd

II ALBANSKI MEJI?
of Trade aad____
Transportation, ki je prevzela na-L/^ net^vVfl: V„	^
logo, da pritisne tako na TeglsU- ^r	k-Wn<H (Mmvkt jo
Briand je padel; nova kriza v Evropi.
Francoski militaristi strmoglavili Brianda, kor Jo v Can* noau glasoval sa pritnaajo rualriK lovjstov, aHjaatal pakt s Anglijo in moratorij sa Nam«ijo. MUilarlot Poincara ga naalodl. Ekonomska konforonca v Os* novi ss morda na bo vršila. Lloyd Goorf • ja rokol, jo s Briandom padol tudi vrhovni svat nntonta.
Cannee, Frsncijs, 13. jsn. — Vrhovni svet je sklenil, predno se je resftel, ds vsi zakljnčki, narejeni v Csnnesn, ostanejo v veljavi brez ozira kaj stori Franeije.
Vrhovni svet je tudi zaključil, da ekonomsks konferenea v Genovi se otvori R. marca
Csnnes, Frsncijs, 13. jan. — Mnenje tuksjšnjih diplomatov, ki zapuščajo konferenco vrhovnega svets, je, de Francije ostane o samljene. Angleški delegatje Izjavljajo, da ekonomska konferenca v Genovi ae bo vseeno vršils, če bo Frsnoijs srsven sli ns.
Psris, 13. jsn.—Rsymond Poin^ osre, bivši predsednik Frsnoijs, se dsnes posvetuje s voditelji naj* reakcijonarnejših strsnk glede ee-otavljenja nove vlade. Ako ee Poincaru poareči organlsi'sti vls-do, tedaj bo ta vlsds najbolj nazadnjaška odkar je psdsl Olemen-eesu. Poincarovs vlsds bo sshts-vsls nsdsljno vojaško okupacijo Nemčije, ako ssdnjs ne plačs odškodnine ta mesec, in bo zavrgla prisnsnje Sovjetske Rusije.
Pariz, 13. jan,~»Aristide Briand, ki je uačeloval fransoski vladi malo manj ko leto dni, je vderaj vred jo od
MESBOINE ' PO Mtto
108 ŽETVE ■ ___
PRVEM JANUARJU!
New Vork, N. V. - Od prvega januarja je alrnpino žgsnje zahtevalo 103 žrtve. V New lork« bilo največ žrtev, kajti žganje je pobralo 31 oaeb.
Zagovorniki prohibieije tMiJO. da sdaj prihajs msnj Ijndi v ao-rišniee. od kar je uvedena proki-bieijs. To je že verjetno, ker zdsj žgsnje ubija Ijodi, ssesto da be deliritim tre
edkrtta v Italiji.
Florenea. Italije, 13. jan. Karabinarji so srHirsll več komu-nističnih voditeljev, kl so ohtože-ni, ds organislrsjo nlečo armada.
Cbieago in okolica. V nudeljo .Im/o ./..j,mini vetrovi. Teas-peratura v zadnjih 24. arabnajvišja 22, najnižja 14. tUkmm isid* sojeni ob 7:1S, zaide ob 4 «42.
turo, da sprejme to protidelaveko predlogo, z izjavo, da je taka postava potrebna v interesu miru v industriji. V kolikor se je izvedelo dozdaj, bo imel po tej poeta-vi, ako bo sprejeta, vsak podjetnik, ali ps deset držsvljsnov pravico zshtevsti sodnijako prepo-ved, ki prepoveduje atavko za tri-deaet dni, dokler trajajo pogajanja za izravnavo aporov, kot je določeno v postavi.
Zdi se, da ta podjetniška organizacija misli, ds New York potrebuje ksos v industriji, kakršnega je povsročil industrijski sakon v Ksnsasu. Kajti isjsvs Gsrdnerja pravi, da ao na podjst-nišks organisseije vplivali uspehi, ki jih je dosegel governer Al-len, ds se je odločila za tako postavo.
Naravnost smešno je pa, kar pravi tajnik podjetniške orgsni-zseije, ds nims delsvstvo ničesar izgnbiti, ampak lahko pridobi vss, ko ao odpravljene stavke e prisilnim razsodiščem in sodnijskimi prepovedmi.
Ako primerjsmo Gompersovo kritiko o industrijskih sodiščih s kritiko AlessndrS' Howata, predsednika štirinajstega distrikta rudarske organizacije, opazimo, ds sta si podobni. Howst je šel žara-di svojega prepričanja v ješo.
Parlamentarni zakulianiki pri vatnih bisniških interesov že pri hsjajo v Alhsny in drugi so žs prišli, ds delajo propagando zs industrijsko sodišče. Ts mame-nja govore, da bodo napravljeni resni poizkusi, da se sprejme po stava, ki omejuje delavcem pravi* eo do atavke. Tsks poatava je bi* la od nekdaj najbolj priljubljen srček protidelavakega edvoketa Walter Gonrlon Merrita, kl je I gral glavno ulogo v pravdni sade vi klobučarakih delaveev v Dan buryju. Masa. Najbrž bo ta ad vokat priporočal, da sa sprejm« poatava, ki določa, da morajo bi ti delavak* atrobovne organiaaei j« iakorporirane. Kajti eilj tega advokata je. da se delavake orgs nizaeije tožijo ne odškodnino « »lučaju stavke.
Meveds je stališče, ki ge zsvze ms advokat selo čudno. In Ootn pers pravilno vprašaje, ko pravi, ako ao bili podjetaiki že kdaj ob da plačajo delaveem od Ikodsisa, ker so prelomili pogod
sledila konfliktu na kabinetni soji, ki se je vršils včersj zjutraj ln kstsri je predsedovsl Mills* rsnd, predsednik Francije. Mills-rsnd je nspsdel Brisnds ssrsdl ssključkov v Csnnesu. Po ssji js Brisnd stopil prsd nižjo sbornico, govoril je eno uro o zsključkih vrhovnegs svsts in nsto je nszns-nil svojo demisijo,
Trije zs ključ k i so strmoglsvill Brisnds: sngleško-franeoaki pakt. prisnsnje sovjstsks vlsde v Moskvi in moratorij ss Nsmčijo.
Kvrops stoji pred novo kriso. ^ss znamenja kažejo, ds bo Poln-carc, eden največjih nassdnjskov in militsriatov v Franciji, Brisn-dov naslednik. MUlsrand Js snoll kouferirsl s Poincsrem. Geslo Poincsrs In njegovih pristsšev je, ds mora Nemčijs plsčsti "vse do ssndjega centims"} o moratoriju noče ničesar slišati In ravno tako ne o priznanju Sovjetske Rusije. Ekonomske konference v Genovi nsjbrš ne bo in Anglijs mogoče umakne svoj alijančni pakt ter prepusti Francijo njeni usodi.
(!snnes, Frsncijs, 13. Jsn, — Dr. Wslter Rathensu, nsčelnlk nemške delegacije, je ravno govo HI ns včerajšnji popoldsnski seji vrhovnegs svsts o položsju Nem čije s osirom ns vojno odško^lnino, ko je stopil telegraski sel in pre-trgal njegov govor. Brzojavke Je naznanila padec llirandove vlade.
44 Konec vrhovnega sveta in konec n panja, da F.vropa okreva," je takoj vzkliknil Lloyd George
Heja ee ni več nadaljevala, Vrhovni svet je zaključil z bo rov a nje za nedoločen čaa, osiroma ss toliko časa, da bo konce vladne krize v Franciji, Louelteur, zastopnik Frsneije, je takoj naznanil, da gre v Pariz, liojrd George ga je proail. naj oatane le toliko čaaa, da dr. Kathetiau konča avoje po ročflo o odšk<Hlnlni, toda I<o»-eheur ni hotel čeketl.
Periz, 13. Jsn, — Brisnd ni
(Dalje aa S. strani).
Albanci tožijo Jugoslavijo prod ligo narodov, ds bol okupirati ispramjeno
nJ0Q-t°?«Mt r d


žensvs, ftvics, 13. jan.—Albso-sks komisija se je pritožila na svst lige narodov. dO jc Jugoslovanska armada 80,000 mol iiar0lbassk! meji v svrho, da ponovno okupira slbsnsko ossmljs, ki js bilo pred kratkim isprssnjeno.
Brsojsvks slhsnske komisije v Vslonl, dstlrsna 10, jsnusrjs, ss glssii
4 4Albanska vlada nas je Infor. mirals,\ds so ss ns ms ji Albanije pojavila močna Jugoslovanska čete, ki imsjo namen, reokupirstl teritorij, katerega so prsd nsdit« nlm lsprssnlls. Is novojsšklk rov ss dosnova, da jtgoslovi srmsds Šteje približno 80,000 ^ ja^»pre»ljšna s rs ščlnsAl sa tOVsjtfnjo Albansks vlada je velela četsm, ds ss umsknsjo v napada in ngj ss Izognejo SOVTSŠ-nostim, če je le mogoče. Komisijo se ue more uverlti o resničnosti teh informacij, ksr nI pooblsššsns stopiti na jugoslovansko ossmljs." ■Zsstopnik Jugoslsvije Jotsne vič je ostro kritlsiral porošllo slbsnske komisije. Dejal je, ds Albanija isrsbljs ligo nsrodor kot sredstvo ss opravljanje Juga* alavlje s falslfleirsnlmi vestmi. Dslje je rekel, ds js Jugoslavija isprsznils vso nsvtralno cono In nims nsmens, ds hI jo rsokupl* rsiš.
H vet lige nsrodov ims vsllks sitnosti s Poljaki in Utvinei ssrsdl Vllns. Obe stranki sta isjsrlli, ds ne sprejmets zsključks llgs narodov glede Vllne. Pred kratkim jo bil v Vilnl nekak plebiscit, kl js Ispsdel v prid Poljskov. Lltrtnel trds, ds Je bil plebiscit poljski cirkus.
SIAMSKA DVOJČKA SS BI BADATAdtliA.
Chleago, III, — Pred veš meseci sts prišla v Chicego Is fahoslovs-kije sismsks dvujčks Josipins in Kozs Blažek. HeatH sla akttpaj
zraščeni v kolku in atsri sts U let. Zadnji čatrtek so sdravnikl v Ameriesn llospltslu prejeli prošnjo dvojčkov, ds Ju-nsJ rasrešajo In ločijo, Dr. Mss Thorek bo prt' laksl aeatri, če Je operacijo sploh mogoča. Preiaksvs se bo vHUls s pomočjo Koengtenovlh žarkov In fluroakopa Keatrl ata v večnem strahu, da smrt ene pomeni sest rupl jen je krvi In smrt druge.
Obe sestri sta drugače popolnoma normalni. Zanimiva Je to, da je bila Itose omožens na laškem iu ima »najet let naga sina Njen mož je bil ubit v vojni,
KARDINAL UlBBOHS ZAPUSTIL f ISSJSS.
lialtimore, Md. — Premošesjo umrlega kardinala Glhlionaa
bo c delavei. Gompers nadaljuje, As 0I3A.2SS, obatojel« Is llbertl
ds hočejo le to obnoviti, ksr se je godilo pred tri sto Uli v Kvopi, ko so koafiseirsli denar delavskih eebov aa Angleškem. Podjetaiki se igrsjo s ognjem, meni Oom-pers.
bondov In rasnih drugih obveznic, osebnegs imetjs ia gotovine r lienkab Gotovina znaša SS4,477.IS
(Kdo pravi, da cerkveni knezit ne verjamejo v posvetne aakla-defl
ROSVETA
GLASILO liovnmi HAKOOME rooromi JEDNOTt
utftniA	mk<w
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
fccp«ogta«oT po dogovora. fto
N ar onTaSTininJer)t držav« Uta In |1.2» m trt »Nte«; ( m tri ■mih. In U inosemitvo
raop:
BkopUi m n« vračajo.
ro (Uran Chiago) 16 00 aa kto.TFio^E ; ChWo 96.60 na lato, fS.tf aa pol lota. statvo 91.00.	■
Naalov aa vsa, kar laaa atlk •
"PROSVETA"
t—fa. L»wdala Ava—a.
THE ENLft
OrtM al tko
Data« v oklepa« ja a. pr. (Jaa. SI'23) pole« vaiege iaaeaa aa i »al da vam Ja a te«« daoveai potekla ureJal aa. FomvUo jo
ROCKEFELLER JE MORAL LE ODNEHATI?
V Bayonnu so zastavkali oljni delavci, ker jim je Tidewatftr Oil kompanija hotela znižati mezdo za 24 odstotkov. Delavci so bili prisiljeni vstopiti v obrambno 4»v|fo, kajti de bi sprejeli znižanje mezde, bi bili pri sedanji draginji obsojeni np počasno umiranje lakote.
Kompanija je mislila, da bo zlomila stavko takoj v prvih dneh, kot je to storila v preteklosti, ko jp najela svoje hlapce in jih oborožila, da so terorizirali stavkarje in jih družine. Policijski načelnik je prekrižal U račun, ker je obvestil kompanijo, da ne bo dovolil uvažati v mesto oboroženih hlapcev. Kompanija je spoznala, da ne bo tako lahko ugnati in premagati stavkarje in pričela se je pogajati s stavkovnim odborom, ki so ga izvolili štraj-kujoči delavci. Pogajanja so končala, da se mezda zniža I# za deset odstotkov, da se izplača vsa mezda, ki so jo stavkarji izgubili zaradi stavke in da kompanija ne nastopi in ne preganja nobenega izmed stavkarjev. Priznana je bila tudi pravica, da delavci izvolijo svoje zastopnike, ki jih zastopajo v vseh prihodnjih sporih.v '
KompaViija je torej odnehala. Ampak če bodo Rocke-feller in drugi oljni kralji imeli kaj izgube, ker se niso trdovratno držali svoje zahteve, da se mora mezda znižati za 24 odstotkov, je seveda drugo vprašanje, ki bo rešeno, kadar kompanija sestavi in objavi svojo bilanco.
Ce je kompanija odnehala, je le to dokaz, da je bila njena zahteva po znižanju mezde za 24 odstotkov krivična.
VOZOVI METUZALEMOVE STAROSTI V PROMETU.
Pri zadnji nesreči, ki se je dogodila na newyoriki nadulični železnici, je bil en mladenič ubit in več drugih oseb je bilo ranjenih. Oba vlaka, ki sta treščila skupaj, sta sestala iz osem voz, izmed katerih so bili Štirje stari po devetnajst let, en voz devet in dvajset let, drugi eden in štirideset let in tretji pa celo tri in štirideset let. Vozovi •o bili leseni.
Mesto New York ima ravno tako svoje odredbe kot druga ameriška mesta, ki zahtevajo, da se leseni vozovi nadomestijo v tako nevarnem prometu z jeklenimi vozovi. Bivši komisar C. S. Hervey pravi, da so bili vsi poizkusi zastonj, da primorajo družbo, da nadomesti lesene vozove t jeklenimi.
Ako pogledamo profit te družbe, vidimo, da je na-
Svnost ogromen, kajti na glavnico $21,620,000, ki je bila lualno vplačana, je družba izplačal? v šestnajst letih 166,826,000. Izplačana jc bila torej trikrat tako visoka dividenda, kot znaša aktualno vplačana glavnica. Vozovi na nadulični železnici so pa ostali leseni.
To govori, da ho nekaterim kapitalistom zde človeška življenja zelo po ceni. Par miljonov manj dobička in na stotine ljudi bi bilo obvarovanih poškodb in marsikateremu bi bilo tudi ohranjeno življenje!
POTEZE PEKOVSKIH PODJETNIKOV.
' Kadar pride do spora med pekovskimi delavci ip podjetniki, tedaj mali podjetniki prvi podpišejo pogodbo z oiganizacijo pekovskih delavcev, medtem ko velepodjet-niki vztrajajo v svoji trmi in stavka se nadaljuje. Posledica takega postopanja je, da velepodJetniki razpečajo manj kruhu v mestu, v katerem imajo svoje tovarne za izdelovanje rastnega peciva.
Velepodjetniki imajo svoje tovarne navadno v vaii-kih mestih, kljub temu pa kmalu občutijo, da prodajo veliko manj kruha kot pred stavko. Velik obrat pa nosi velike dobičke, ako se stroji dobro izrabijo. Da se odjemalci zopet pomnože, prično velepodjelniki razvažati kiuh v mala mesta, ki ho oddaljena v okrožju do sto milj velikega mesta.
Kruhs nt postavijo direktno na trg, da bi mogoče tam odprli nvoje prodajalne. Poalužijo se pa nedireKtnega pota. V mrnto, v katerem mialijo avoj stavkokaški kruh postaviti na trg. pošljejo svoje agente, ki obljubijo kramarjem velik popust. Proti takim potezam pekovskih velepod jetnikov ni druge odpomoči. kol da delavd pazijo, da je na vsakem hlebu unijnka znamka. Tako ravnanje prepiičn trmaste velepod jetnike, da delavci ne marajo za liroh, ki ao ga gnetle utavkokaškc roke.
PRQSVB
JAVKA C0V0KN&.
mo*. ma v.
Glaeevi tlanov S. N. P. J.
in čitateljfv Prosvefe.	Wf*. V '
»veti št. .'104 i dn<' 31. deeeipbra
U SaUo, Al. — Prejel aem iz j,. bi| dopi4 n naafUSnf. Pi *tar«j{a kraja p«mo od rojaka, s ^ Stilnega dopisa ae je poalu katerim ava bila prijatelja v ci- mojega imena za podpia, valed vilnem kakor i vojaškem atanu. žfgar opozarjam, naj ne daje Poznal aem ga kot napredne« ^resničnih dopiaov v liat in naj »obojevnika v delavakih vratab, „ „e po«lužuje drugib imen v te kakoršnjih je bilo precej v ma- >Vrhe.
lem jneatu Idriji. Omenjeni mi Tako početja j« lopov«ko, ako piše o avojem in njihovih bratov ge kdo ne Upa dati pod avoje pi življenju med vojno, ki »o mi bi- gvojega imena'in zato izra li tudi vai poznani. Prepričan W illie drugega rojaka in bi ga bi aem. da je širom Amerike več ro- |Q tu(j, treba primerpo ^znovati jakov, ki poznajo mojega prijat«- Gledal bom, da pronajdem take Ija Jožefa K na pa in bi ae mojo- zljkovca, za kar aem mu tu.li če tudi kateri zanimal za njega nu sTedu. — Joaapb fcapavnik uaodo, priobčujem vaa j deloma
njegovo pumo. Piše mi med dru- Wil-d Wi	.
gim:	B^TT**	- .,
Srečen ai, da »i tam. V Bvro-	vestl 0
pi niamo imeli vojno aamo a P„. d",a' *mBr.P*Je ^vji ne Ii___• 4_____: "____k um/:, moremo pritožiti. Finančno kri
škami in topovi temveč bila" je	. a .	... ^ ,
tudi vojna proti gladu in botez- z0 Pa ?WpU«no v«4no bolj. Ifcla nim. Sploh amo ae morali boriti nHm ni trcba hQditI ,ikat
proti vsemu zlemu, čoaar ai more	.. . . . . . . .
človek domialiti. Vaa grozodej- '"kazovati delodajalcem, kateri
dejatva, ki ao «e vršila tu, ao nepo- ^J™*' da, M P0^™ pialjiva.	ni^jboljŠih irt miloatno podeli de-
Vem. da ne boš nejevoljen, če .
nekaj dogodkov*iz Z,n?a Je Pn naa v P°lnem
ti popišem vojne, najinih ae apominjaš. Mi •lil aem ai, da aeip popolnoma proat vojaščine, ko aem leta 1912 napravil trimeaeČno vdjaško službo na arbaki meji kot aanitettii podčaatnik. Bil aem takrat odpu ičen brez vnega in tudi a ni
^ vea čaa mojega bivanja med nji-
nljSooor dobija7, ^" j|rf im bil in Priiat<J,ic »»
med drugimi poklican v trat k .
garnizijaki bolnici kot aanitejec. m " ,
Vaak dan aem bil v llojanu pri ,	J New Du
bratih -vojakih in pri bivših tova- ^ 80 ™ nlž' V,Rokl d,ranik, riiih 5. Htotnije.	jeklarnč rte puščajo jz aebe nika
meni ae jc kakoi1 mojima dvema bratoma ftlor za kožo. Htarejši je ulekel amrtl, mlajšega pa aem aam zakopal. Ne
čeaar ne bom aabil nikoli. V zra ku je nenadoma zašumelo in našo bolnišnice ni bUo več. Od vaek
troei bolni od stradanja in brey V Kake obleke,
Sf-daj. ko ae je končalo klanje, ai nič boljše. Nov goapodar gro* zorilo tlači ljudatvo po našik pokrajinah. poprej v Avstriji aeta dobival vsaj invalidno ponzijo, o aedaj ni niti tega. Zdrav še nitom p<'|x>luom«. Bil aem p m I meae* eem operiran v Ooriei in ao mi vari i ia l#»ve noge krogi jo. |aivi se sieer lahko tu. loda le taki, ki ima denar, jaa pa ga ni* mam. «aj n«*morem zaalntiti. ker radi n^apoaobnNiri ne morem de. lati. V loj mizeriji dostikrat mišjim. da bi botja, če bi hi! prva dnt padel v tlalieiji. . . — Joško Enap "
Tako pile prijatelj, ki je eaa utmed mnogih Žrtev te vojne. Oft
mu
točiti v nje ižini na po
I— I IM ■! ■	'	" '
tu blizu, ae y lijih dela po 4va alj tri dni v tednu. Na ta federaciji ni posebno oni, ki imajo večje dpu.l
delavcev, tedaj ae za njih ni povzel nihče. O Trade Councilu ali po
Ameriški delavski federaciji ni P<> -T T . ^	^
bilo ?uti besedice. Tako amo do- zin.- ne izhajajo (jjobro, k. r s,, iu bili pn.bibieijo, katero kciii jaz * I i kompanije utrgale jil«.,, fii , da bi bili dPlavei lahko prepreči- sem in trideset centov pri toni pr,. li, če bi bili v resnici organizira- moga.
ni. Nekateri pravijo, da je kriv
mahti. Bntži akoro neprestano, da ao naatali za pečlarje pravi jetni-ški dnevi. Pred božičnimi prazniki sem" ac mudil v Ncw Duluthu, M inn., Bd kdder je minilo Zc 7 let knr sem se preselil sem. Sel sem zopet obiakati moje stare znancc bil zadovoljen
kega dima. je mrttfo in nihče od delavcev ne ve, kdaj se bo zo-
Dne 12. avgusta 1914 smo iz Trata odšli a transportom v (iali- . . ... . cijn, kjer aem bil oJdeljen štabu .P°kadi,° 12 ve,ik'h plavžev. sanitetne divizije. 26. avgu.ta pa fo J* '?2l7lSft Jek,arske8'1 tru je že hl\ cel naš 97. regiment v Rojakl' kl ,maj° fie kaJ Pocl boju, pri {emur je največ trpel Palee® *f <i»bro izhajajo in aem drugi bataljon. Najmanj tri Cefr- bi! Pr» Dilh na ob,,,ku tud» d«>bro tine najinih tovarišev je tam pa- P0*^"^-dlo in prvega sem videl paati	, , „ , .
Kračina, katerega vem, da se do- nc8r®žno	*» nedpl-
bro apominjaš. Tudi meni se **n	8tlin- Nek« pe81ari-
Vea ta moj obisk pa bi i)'l sko-
ca me je s svojimi žgočimi ofirai tako močno hipnotizirala, da bi bil kmalu skočil v bližnji kurnik,
morem pOpiaati, kaj aem takrat od ko?er n,( mk»ke«» "boda: K čutil, ko aem pokopaval mlajšf- Lje f/0^ biitre a zaP«ljivo ga brata, a najhuje mi je bilo, ko očl obrn,ila1v in VM aem moral to aporočati starišem. >era. ie lahko odne»®l domov ne
ranjeno svojo pečlarsko čast. —
nam bili vedno za petami. Potika- John Bei*tnt li smo ae po Galiciji kakor cigani do Velike noči 1915; nato pa so prišle nove moči in jaz sem dobil nekaj dopusta.
Namesto v Galicijo aem sedaj at T«ll4. m,n šel od doma z dopusta na itali-	\ Zi m \ :
jansko bojišče na kraško fronto £	m™ J "S™™*
pri Gorici. Tam sem ostal v Ko-	" T t w	^
stanjevici kake štiri mesece, do. ®	Tak0.^.
kler se ni pripetila nesreča in jo	v notranjščinah, na
zletela v zrak cela naša bolnišni-	,Kt0tak°
ca. To je bilo 18. aeptembra 1915,
r	' Itoma. Kompanije ao dobile nekaj
m IZ MSEIM
prostovoljcev, unijaki razvažalci pa jim pomagajo, da se tako delo nadaljuj«.
436 ljudi je oatalo Živih aamo 0 ^lALftraT- >	...
ljudi, v.l triko ranjeni; Boba	TI " V",el' "*
»..„■ (I,ob,o ir.pn,!, v pr... in n,	„ }tke*' P" "raor'
(lavi tri rune, tudi levo noKo mi	kompamj. »o pod-
jr močno poškodovalo.	* r,"'" l""
IM lam Z ,nr prepeljali v Lju- '"d" I'""* d'T,,t ldj.no in n« Dunaj na kliniko. ^	^
kjer aem ae zdravil eelo leto io "li" r"' MMJ J,W un,.JBki ra' pet meaecev. Kaj aem preatal ia	l^0'
videl, ti ne morem popisati. ^ud. imajo dovolj in policajev,
Leta 1017 v februarju sem še. J. b y*ru»>n "vnotako, unij-le prišel na dopust "	^
eev. Vesel aem ae vračal domov,	" .
da zopet vidim svoje domače: L	^	B*Ukar"
no in dve hčerki, a ko sem prišel u i« . T ?,'m nekak° ,Upl domov, so me vprašali, kaj sem UoZT^V* P°r"«ublli' -in kaj ,em princa,,. Niti po^ ^> ™ ^ li me niso. Ti no veš, kaj sem šn«	«cia\cev tu-
lil ip obup se me je loteval, da bi ^iK** S T	10
,' , , ,	, ™ arsaii na atavlri .bn.i ii
Me uamrtil. .la* bolan, žena in o*
držali na stavki nkozi 14 dni. Predsednik nnije jih je moral od« poklicati, ker so bila vsa njihova meata napolnjena a stavkokazt. Danes ao ti stavkarji brez poala. Ponudili so se Že svojim prejšnjim podjetnikom, katerim je vsled zmag« zrasel velik greben, in so jim odgovorili, da jih sprej-mejo na delo šele takrat, ko bo kateri sedanjih uslužbencev p«, stil svojo službo.
Taki neuspehi pri naa so lep« slika za delavee Širom Amerike. V krizi kakor je sedaj, ko je do š**t milijonov delavstva brez de. la. je težko prileti stavko, rM.seb-n« ako niso v«i delavci «ložni in dobro organisirani.
v »t. LaaHi je Ae kakik 7M0 pivovarniških delaveev hrea dela. Noj« k i dotirn vedo. da je kila v »t. Uuiau mogočna unij«, katera
ji rojaki, kl ae morda šo spomi |p« danes ni ve«. Ko je grocll no-njate avojega nekdaajeg« prija* um veliki uniji pivavamillrlh
Hallpar, Utah. — V premogo rovih pri naa se dela včasih po dva, včasih pa samo po eden dan v tednu. Delo je sploh težko do biti, ker je povsod preveč natla čeno z ljudmi.
Z društvi ne napredujemo po sebno dobro, ker ni mnogo 8lo vencev po tukajšnjih šotoriščih in kar jih je, pripadajo k razliČ nim jednotam. Da bi ne bili čla ni nikakega podpornega društva takih je malo.
Bral aem, da ao bili nekateri rojaki izključeni od društva v južnem Ooloradu. ker so oprav-Ijali stavkokaško delo, česar ne smejo, ako ae ravnajo po pravilih jednote. Ti očividno bolj ljubijo Rockeffellerja kakor pa do-bro podporno društvo, ki jim nudi v bolezni pomoč, dočini jih bogati Hoekeffeller vrže na ce. Oto, ko niao več sposobni za delo. — T. F. Šuštar.
Oontral Oity, Pa. — Malo šte-vfla NlAvencev je v naši naselbi-vsega je Aest družin in dva samea, cato tudi ni čudno, da je tako malo znana naaa naaelhina rojakom po Ameriki.
Hlovenci ae navadno največ dr-že tam. kjer jc
l^oti se pri nas dobjjo ae lahko
rod. poaebflo l'oljaki rflo rad, hajajo v cerkev. Kavno ko to pi.
šem igra zunaj poljska godba. Gotovo je, da gredo h kaki poro.
v cerkev ali imajo kak podo-zen opravek. MinUino da ni tako pobožnih ljudi kot mo ti Poljaki, saj v meatu imajo aest cerkva. — Foliz Pongrac.
....	I'...... - J	.	-	.	" »	--' --"-v.
da na pivovaruiakih delavcih, kar po različnih cenah, zato ovelujeaj pa ni resnica, ker krivda leži na onemu, ki namerava če«a kupiti, vaeh akupaj. Tako je razpadla nuj «» ogleda, mogočna unija pivovarniskib de- V naši naselbini je pobožen nH laveev; nevarnost preti drugi ve-liki uniji U. H. W. of A. in tudi železničarski! uniji. Bližnja bo. .dočpoiit nam bo pokazala, če se bosta ti dve uniji sploh mogli vz držati na površju. Delavci, organizirani pri teh dveh velikih unijah dobro vedo, da ni vse v redu v njihovem vodstvu in da se zato razbijajo mogočne stavke. Na njih je odvisno, če bosta uniji o stali ali nc, ker unije bo lahko obdžala samo zavest in dobri »k repi članstva samega ter splošna solidarnost medseboj.
V St. Louisu je meseca novem bra poskočila cena premogn, kar znači, du ao premogarski mogot ci dobro organizirani med seboj. Ali pa ao delavci dobili kak po-vilek pri mezdi. Če bi bili oni dobro organizirani, bi morali tudi oni to doseči. Moko so plačevali pekarski podjetniki med vojno po $16 za barCl in takrat je bil funt kruha 10c; danes plačajo pa isto količino moke samo $6 in kruh je še vedno na isti višini. Tudi pekaraki podjetniki so orga nizirani in medsebojno dogovor jeni. Kaj pa jc z delavci in usluž benci pri pekarnah? Ali so oni dobili kako povišanje plač? Kaj Se, podjetniki so jim mezdo celo znižali, dasiravno -imajo na sto odstotkov višje dobičke. Samo na delavcih je Icrivda, ker se nočejo dovoljno organizirati.
Jaz nikakor ne zvračam krivde na Rockeffellerja, Morgana ali na druge velepodjetnike, ker vsa krivda odpade samo na delavce. Ameriškim delavcem sedaj ne preostaja drugo kakor da ae takoj dobro organizirajo započnejo močno politično akcijo in ustano vijo dovolj svojega časopisja po vseh mestih, da bodo ljudje ved no in povsod informirani o polo žaju kakor je resničen in ne ka kor na primer danes poroča kapitalistični tisk.
Prava sramota je za ameriških šest milijonov organiziranih dc lavcev, ki imajo vsega skupaj ko maj par svojih dnevnikov, kar je jasen dokaz, kako malo brige je med njimi. Če bi bilo teh aest mi lijonov ljudi dobro organiziranih, bi ne bilo treba hoditi nikomur lačnemu po cestah in nobeni de lavski družini bi ne bilo treba tr peti pomanjkanja. Ne pričakuje mo, da bo kaj padlo z neba in da bo potem vse dobro. Vsa naša bo dočnost je odvisna od nas samih zato organ izirajmo se do zadnje ga vai, bodimo edini in v organi zaeijl na vodstva ne, puščajmo ljudi, ki menijo, da mora iti ves gospodarski in druža-bni red šo po starem. — J. Stančič. I
Springfield, Dl. —- V rovu, kjer sem zaposlen, je delalo 240 pre-mogarjev. Nekega lepega dne so prifill podjetniki rova in povedali, da ne morejo obratovat) v rovu z vsemi delavci t£r Če smo zadovoljni, da bi naa delalo samo 200, po dva v enem prostoru. •Sklicali smo sejo, na kateri smo sklenili, da bomo delali po dvij v enem prostoru, vsak po tri dni v tednu. Delali smo to vsaki dan do danes, a dobili amo zopet drugo komando, da mora vsakdo na delo in vsak na svoje megtb. Tako bomo torej zopet delali, da bodo nekateri v prostorih, drugi pa pri delu v vbodih. Oonijo nas od prostora do prostora, drugih 40, ki jih je preveč za te prostore, pa' so morali oditi j$a delom. Ne svetujem nikomur, da bi pri naR j.. skal' dela.
Predsednik Lewis in drugi voditelji naše rudarske organizacije ne vidijo tega, kaj se počenja z nami, temveč vidijo saino blagajne v organizaciji, iz katerih trošijo denar za izdajanje knjig, v katerih pišejo avoje zagdvorc radi početja v Kansasu. Če bi hii Leiyis pravi voditelj organizacije, bi ne bilo treba nikake stav-kc v Kansasu, a tudi če bi bili premogarjl pametni ob volitvah, bi ne bil Letvi* predsednik. Dokler se pa bodo premogarji kakor vsi drugi delavci pustili speljati po medenih besedah in se preslepiti z« Časa voljtev, toliko čisa, sfe nC rtadejajmo boljših časov. — Fraak Bosjsfc
Oranvillo, m. — O alabem de-lu v tukajšnji naselbini ae mi skoraj ne splača pisati, ker je tako kot drugod. Od povadd poročajo rojaki, kako se slabo zasluži V dotični naselbini kjer so in ravno tako se tudi jaz ne morem pohvaliti. Sploh pa bi avetovala o-nemu, ki bi se rad prepričal o sla-bih časih, naj pride v našo naselbino in prepričal se bo aam. 0b-Ijubujejo nam sicer, da bo boljše to leto, toda mi smo vajeni obljub in bojimo ae preveč nadejati, ker le prerado človeka vara.
Ženske so ponekod jako prid« ne za ustanavljanje svojih društev po naselbinah. Pri nas smo rojakinje to kar smo bile in še nič ae nismo ganile na društvenem polju. 81 oven k in Hrvatic nas je dovolj, zato bi ne bila za nas nikaka težkoča, ako bi hote le ustnnoviti lastno društvo. Dajmo se lotiti dela, rojakinje, in pokažimo, da zmoremo tudi me nekaj na društvenem polju. Ustanovimo si žensko društvo $NPJ tudi v naši naaelbini, saj uspeli nam je gotov, poaebno sedaj, ko so stopila v veljavo nqva pravila, ki nam olajšujejo ustanovitev društva in ao ugodnejša za pristopanje novih članov. Rojakinj pri nas je že precej pri moškeai društvu in te naj bi iatotako pri stopile k ženskemu društvu. Agi-tirajmo za napredek SNPJ. — Jooofina Novak.
LISTNICA UEKDVliTVA.
J 8. Pordido, Ala. — Sladkor, ki gn dobite iz trsa ima aamo r« di nezadostne pažnje pri čiščenju neprijten duh. Ako da«t« v«o po zornost na pravilno čiščenje, te daj mora vsak duh izginiti. Da b> sok. ki g« dobite od trsa oalal sirup in se ne spremenil v sladkor, morate zato uporabljali plavko (angl. ultramarine), katero goto vo dobite po boljših lekarnah. veda morate pri tem uporabijo" te kemične spojine gotovo ao-
------ j- več rudnikov in	» * —
lako tudi ni daleč od tu prošj"0' 0 *emur P« oe bolje lahko m kjer 0o zopet naseljeni Nloveneilform,rat* ^ l«*«rnarj|ST — v Milini premogokopov. V rovih jr,,rav* pri nas ne dela po nekaterih vsa ! II dan. toda ti rovi so bolj odda- Ponovit* I jeni od naaelbine, kar jih je pa
B p« SVETA.
(Federated P*«oa) *
v PiU«bouu, Pa.. 'razloga, ker delo
vodja ui Mel	^tjnh ru
j,rjcv. ki nočejo plačevati unij
sirih prispevkov
Dosluieni Vojaki, organiziraui v World ^§r Veterana, so napo Tfdali vojno drZavnl Industrijski komisiji v Coloradu. krajevna po-stija omenjene organizacije \ Denverju vodi boj. Coloradska Itomiii^ je RT*« spaka kakor nuno AUenovo sddišče v JCausasu Pred kratkim je ta komisija velelo zapreti straže stavkujpčih klavni-Kkih delavcev. Ni ga spora med delavci in delodajalci v državi, dn
Ra ne bi komisija • "rešila" y
prid delodajalcev.
ineriM^o^aloam. ^ehVoj! Ste unije v N<!w ITorku, ki je vpo rabila kapitalistično orofje "in-džnnkšen proti kapitalistom samim, mogoče spremeni taktiko delodajalcev. Tegs mnenja je zua ni socialistični voditelj Hillquit, ki je pomagal izpoalovatl sodni j »ko prepovedi v prid omenjene u-nije. Hillquit je sicer vesel, da so krojači dosegli zmago * nasprotnikovim orodjem, nima pa upanja, da bi organizirani delavci v splošnem doaegll tak uspeh. ''Sod ni j ske prepovedi proti delodajalcem ne bodo nikdar tako drastične kako' one, ki se izdajajo proti delavcem," je rekel Hillquit. "Upati pa je, da zmaga krojačev v New Vork n strezni delodajalce in naredi 'indžunkžne' med njimi manj popularne ter jih sčasonm odpravi."	. •
fUM0«Wi~
_
Rudarji so obnovili svojo sshtevo p« tortOTp dritrniku
Chicsgo, HJ. — Premogovniške kotapahije, ki imajo avoj sedež v
('hicagu, sc kujajo in nočejo sesti k mizi z zastopniki rudarjev in s# pogajati o novi pogodbi. Mesto da bi na glas povedali, kaj zahtevajo, pa le izjavljajo, da prične stavka rudarjev na polju mehkega in trdega premoga s prvim aprilom. Mogoče je ta izjava le propaganda, da prično industrijski podjetniki naročati premog že zdaj, da ložje odklonijo zahteve rudarjev in nalašč provocirajo stavko.'Mo-aroččvso premogovniški podjetniki med sabo sklenili, da odklonijo pogodbo z rudarji in izzovejo stavko. Ako je to resnica, tedaj je prerokovanje premogovniških podjetnikov o stavki razumeti tako, da zdaj svare industrijalnc podjetnike, da naj naroČe premog.
Nekateri podjetniki zahtevajo, da se odpravi "check off" sistem. Ti podjetniki izjavljajo, da tak sistem vodi do diktature, izvajane po organizaciji.
Hud«rji bodo ponovili svojo zahtevo po šesturnem delavniku, ker šesturni delavnik garantira, da bo delo skozi leto bolj enakomerno razdeljeno.
V Wsshingtonu se zavedajo, da bo splošna stavka rudarjev zelo "'•ugodno vplivala na izid volitev r jeseni. Predsednik ftarding je zaradi tega pozval voditelje podjetnikov in rudarjev na konferenco v Wasb1ngfonu. Konferi-ral ne bo z vsemi hkratu. ampak "nlcrat z voditelji podjetnikov, pa zopet z voditelji rudarjev. Konference so ostsle dosdaj brez u-<P«'ha, ksjti vsaka stranka jc izjavil«, da je pripravljena zs boj do konea.
KIWBB1KY O0TAJS.
D. Q. — Truman H. Newherry ostsne v senatu. Zanj je bilo oddanih 46 -glasov proti pa 41. Večina y majhna.
Devet republikancev je glaao
velo za izključen je. Debata jc trajala nekaj dni in repuMikan '•i »tare garde so jo zavlsčevsli, •lokler niso bili prepričani, ds bo zs \fwberrvjs oddana večina. Nekateri republikanski listi, ki podpirajo atoro gardo, proglaia io izid glaaovanja za veliko sma SO, V r<«ntei je pa pravk Pjrrfots rmsga. V jeseni bodo kongresne
volitve iu takrat se bo pokazalo, koliko je pridobila stara garda v republiški'*trsu|ii na ugledu zaradi potrditve Newberryja sc-natorjeiu.
ftezolueija, ki je bils sprejeta
deli v [ri dele. Prvi del črta lVdov priziv, drugi prir.ua sedež Nexvberiyju, tretji kritizira o-gromno vsoto IPJo.UUtt, ki je bila izdana ob času vo|itev, da je bil izvoljen Ne\vberry.
Senator La Follette je izjsvil, da ob priliki zopet spravi zadevo na dnevni red, postopal bo ravno tako kot v zadevi senatorja Lori-merja. P'edno je prjčelo imensko glasovanje je senator La Follette prosil /a besedo in je s pravim sarkazmom rekel, da naj se obuo Vi še enkrst zadeva senatorja Lo rimerj*, kajti žilo je manj dokazov, Ua je kriv kot pri Xewbcrry-ju, p katerem je krivda dokazana.
Glasovanje se je vršilo po imenih. Odsotni so bili trije senator-ji, 6 senatorjev je pa bilo na pare. Glasovali so republikanci za Newberryja:
IHOSVgT
Bali, Brtndtitt, Bur»um. Calder, Camaron. Colt,
Cummini,
CurtU,
Dllllntrham,
Elkin*. Ernat, Farna M, France. Fr«|in|thuy-
Mil,
Goodln*.
Hal«.
Harrald.
Ktllovr,
K*ya..
Lenroot,
Lm>C«.
MoCormlck.
McCumbei,
MrKlnl*y.
MeLean.
McNarr,
Nrluou, N«W,
Nlckolion. Od dir,
Proti Newberryju,
Botah,	Kanjron.
Oappar,	Ladd.
Jona«( Waih.) U Follette.
raiMM.
Polndanter,
ShartrMit, Smoot, BptSMr.
Stailflelil.
Starlim. TovMtnd.
W«doWorth, Winw, Wat»on(lnd)., WllH». ■ ■
Skupaj 4«.
republikanci:
Norbcck, Morrla, Hutharland Skupaj «.
Proti Newberryju demokrat jc:
Hitcheoek, Jdhaa (N.M.),
Kis*. M t Kal Ur, M yar.. Ovtrman. Ow«n, IMttBiao, POSMM, Kamadall. JCOSIBCOB,
Ashhurut. Broutaard, Caraway.
Culberion, Dial. Fl« teher, Garrjr, OImi. Hanla, rrluon, ■i,
Sheppard. Hhleldk, Hlmmuna, tfmlth, Swan»on. Trammall, Undtrvrood, W«l«h(Ma»») VVakhCMoht.) WUIUM»»—n. Skupaj 41.
SLIČICA IZ K**6ANSKE DRVW\
—t—
Chicago, HI. — Prek Južne Parkove ceste, nahajajoče se lu-os j proč od Michiganskega jezera, je žvižgala mrzla burja, toplomer je kazal le devet nad ničlo. Psr korakov gorindol po cesti in človeka je pričelo ščipsti v ušesa, da si je takoj potegnil kapo globoko doli, da ni občutil neprijetnega ščipanja in skelenja. Tam nn stranskem hodniku sta čepeli dve ženi srednje starosti: Frederica Voung in njena sestra Eunicc. daviti sta bili v odejo, z zobmi sta šklepetali in tresli* sta se mraza. Frederica je tipistka, Eunicc je tipistka in zna slikati v akvarelu. Obe sta brez dela. Prišli sta pred sedemnajst leti iz llillsbora, IU., v nadi, da najdeta srečo v miljon-skem mestu.
Kaj se je zgodilo, da sta ženi bi-i zunaj dve noči in dva dni v strupenem mrazu f Plačati nista mogli stanarine dvanajst dolarjev na mesec. Sodnik je njims dsl ča-sa trideset dni, da poravnata zaostalo stanarino. Bili sts in sta ie brez dela. torej ni bilo tudi denarja. Poteklo je trideset dni in prišli so biriči in ju postavili s pohištvom vred sredi zime in mrazu na eesto. Pohištvo je seveda večinoma sestalo iz kovčkov, ška-telj in sodčkov, pa n<*kaj cunj. Tu sts reviei čepeli dve noči in dva dni, dokler ni mimo prižel neki čssniksrski poročevalec in njims preskrbel, ds sts se Ishko nssta li v nekem prenočišču za slmms ke, ki sicer nosi ponosno ime 44hotel." In te se godi v človeški družbi, ki se baha a krščansko iivili-začijo.
»ti ur iMjJjo več povabile dsvko-plseevsles; naj vfcii prosrfjo^za povračilo davkov platauik čez
zneaek, ki ga zakonito dolguje, marveč bo on dobil iiersvtKMt po trdilo, da so mu naložili previ sok davke HVrtifieate of Overaa segment) io ček v pomčUo pre plačanega davka. Ako davkopla cevalee še dolguje del dohodnin-skegs davka, se preplač^ vpora bi v poravnavo še «Io)žpeg# zuc *ka in ostsue|( Se takoj povrm To |x»stopanje bo v veliko korist za davkoplačevalca in za vMo, kajti od prs v) ja potrebo posgbjie prtianje s strani davkoplačevalca in zmanjšijije delo uradg za rcic-anje da.vkoplaeev^lčevi|i Urjs< te v.
l)avkopla^f\|i|ei s^iej« tudi sedaj vložiti proinje za zpižfpje^ oziroma ppvračijo davka, a|j pri-čakuje se, da bo nova o<Jredb« znatno znižala ;4tevilo nrolfnj. Dohodninski ursd se trudi, da te-Vse Se nerešene prožnje tekom šestih meseeev in <fa bo kasfteje reževa I iste kar aproth Po dohodninskem zakonu od I. 1921 je vlada v nekaterih okoliščinah dolžna plsčsti obresti na pre^laČani davek, iu sieer od dneva plačila do dneva povračila. Nova odredba bo znatno znižala znesek teh obresti, ki jih mora vlada plačati,
FtODUltp

rss gs»
PitUburrh, Pa. — Frank Hull, podnačelnHc davnega rudniškega deparfmenta, izjsvlja, da jž V premogovi industriji veliko de-presijs.	*
Produkcija vsega minolega leta jn ocenjena na 184,9S2,2H3 ton, produkcija antracltncga premoga pa na 87,102 ton. Antracitpega premoga so producirali le za 2,-106,934 ton manj kot v prejšnjem "etu, mehkega premoga pa za sedemdeset miljonov ton manj.
Xa antraoithem premogovem polju je ponesrpčilo težko (smrtno) 550 rudarjev, na poljp mehkega premoga pa 290. Na antracit-nem premogovem polju so ru4sr-ji delali povprečno po 263 dni v etu, predlanskim ps 2^7 dni. Ns polju mehkegs premoga jis razlita veliko večja, kajti rudarji ao delali povprečno pp 138 dni v letu, predlanskim ps po 226 dni.
NIPOVABLJINI OOSTJI.
_I_
Ohioafo, HI. — John Pi Sheuris je n svojo leno in dvema detetoma sedel za mizo pri večerji, ko je zapel zvonec. Shewis je vstal, ds pogleda, kdo zvoni. Komaj jc odprl vrata, sta mu msiklrana-ro parja pomolila samakres pod nos in mu ukazala držati roki kvižko. Zvezala stS ga, nakar sta vstopila in zvezsla njegovo soprogo in gosta. Ropsrja sta odnesls $6« in tri žepne ure. - '
ysm Vork. — (Jugoslovsnski oddelek V. L. L S.) Vsled odloks «akledniškegs drpsrtmenU, ki je stopil v veljav<» dne 16. decetp Ur$, bile uvedene znatne olaj ,,<ve v svrkO hitregs |H»ravnanja davkoplačevalševih tirjatev sa Ifovračilo in znižanje lederalath davkov. Dosedaj. ako so davčne oblaati <»b prefloda <i«»hodar»0 skih prijav dognSle. ds ^ bi! do-kodnio»ki davek previaoko izra-eunan ozm»ma preplačan. »>.
vloži prošnjo za znižanje I oega davka osirema za povračil« prepiaeaaega davka. Taks prošnja je potem ^sksls na r^ž.tev, dokler je prižls ns *-rsl«. Ker je bilo js ko mn<>*o teb proženj, se stvsr preeej zavlačevale.	j
Po 13. deeeaikru davfae obla
potiuiornjrs mors Uiti privezaus k ladiji na povoju Poakušujj jf
Cokatala, ttf ^ jtfliuov* podtnor-ies pv»gre«ne globokejše kakor kattr) ^ubui^iu. kar je hiio iznaj denib do danes. v
(lUie jvslip k prej kot italijsuHko, is trm j* ti, I^s je gort omenjeni uuajditrrj trži^lvj Sloveuee. 0p. ur.)
De Valsra isavbil kontrolo » ' sinfajnovci.
Uublin, Irska, 13. jan. — Uat)-ficijonosti so vifersj »svojevsp novo zmsgo, ko so dobili kontrolo v iz\ rnevslnt ni odlloru sinfujnovsk« polit i ene mašinc. De Vuler* j« do bil samo dvfe odbornika, dovim jib
Imajo njegovi nasprotniki trinajst, *o tem porazu je l)e Valera na-Snanil, da je raakoi med sinfa|-novci neizogiben in strsuka moru Odločiti, katera stranka dobi bla-
Gijno in v«dilni aparat. Skliean je 1 zbor sinfajnoveev za 7. februarja, katerega ae ndeleži JftOO delegatov in takrat ae odloči, kdo Ini vodil nekdanjo hojevnu stranko Ircev.
Čete britske vojaške polieije aH takozvanih Črporujavcev iz-praznejo Irsko v prihodnjih desetih dueh.
GLAVNI STAN, SSS7 SS SO. LAWN»AUL AVE.. CHICAGO, ILLINOIS.
Izvriovalni odbor:
ur savni ooaaki
^essamsžtsiiž!1 ^
POROTNI OOaSK«
Ma l»Sirp»il pr>a.i>a, «>S W. M«r S4« A> '1S»#	isMksr. §m
SfO*1 K.
ir ir^r » —r,	r**M
oKaoliEi aua^!,n:: S—T-SS a UmOS Cl^SafSi 114« J.v.k	»m H^atelšs
J.h« OrUaU. SSS K. 13T.I, St. CW*5w4 O. gAfADNO OKSOŽJE. Aat.a žuUr, Bh 1S4. Or*aa, Kiu, m ImiihiI ^ T M.. Mar«, S«a ISS, B^Sl. MtSsTs.
iuft,- MS« »a wtf*»*t Nadzorni odbor t
rmk SaMa. pr.ia.ialk, IIS4 U. CrawUrS Ava., CtOM«^ IN« Ffuk ImmiI Fr^ar Anfn	Oh WUIU» SOlar. SSOS SI. CUtr'«L ClmM O.
, Zdruftitvonl odbori
ri.<■><■»i Prask ami sis4 a CfwM »'iiJUissi. m.	\
^Tvf 40S. gvN,. ssss W- aets si. ci*h»ju. j ssus. „9.	^HjgTa.
----------^. iV¥Ul( Pr r f - ^ ^ c^vstof Okla,
-f— • •»•	^ • sisiM mot* ft **
VSMOVNI 4SHM>
rozoai	• • S>-	si v ik^sa'M* |V vti
VSA PISMA, ki * f*ul«J* aa	si. eraS^SaSM «s rtiU.. (I. P. J* llS?.SS Sa. L*w4ala AvS, *
Mew Vork- — (Jugoslovanski oddelek K. h. I. S.) Tretji asi-stent tajnika za pošto nfsnsnja uradnem glssilu "Postal Bal-letiif":, '
'Minister zs pošto in brzojsv kraljevine Srb<»v, Hrvatov in Slovencev natnaojs, da bi bilo dobro opozoriti ameriško obšinstvo, ds je bila vsebina poštnih poši-ljatev is Združenih dršsv v krs-Ijevino KI IS večkrst pokradeaa, in priporoča, naj as as prilsgs denar v priporošoaik pismih, msrveč nsj"se isti pošilja potom bančnih čekov ali aakaanie banke.
"Poštarji naj o tem obveišsjo svojo kljjenV. kajti medaa ne ifoštoo-aakasniiae olužbe med
Združenimi državami ia fto krs*' Ijevino ni."
bogaatvs
aa daa amrja jo Isasjdas
Oita ušla dotaktjvom v Parisu.
Psriz, 11. jsn, — Bivšs svstrij-sks eosariea Olta, ki je na potu z otoka Madeire v ftvieo k njenemu bolnemu sinu, je včeraj izginila, ko jc dospela v Pariz. Tsjul francoski policisti so sledili CKi čim je stopila nn vlak ns franeo ski meji. Ko je pa lsstppUs v parisu in zssedls svtomobil v svrho, ds se odpelje ns drugI kolodvor, se je njen svtomobil izgubil v gneči ns ulicah in detektivi so Izgubili sled sa njo. Detektivi so naglo okupirali kolodvor, s katerega ae je imela Gita odpeljat/ dalje, motrili so vlake, toda niso je videli. Pozneje se je izvedelo, da je vzela drugi vlak In zapustila Pariz neopašens. (čssniksrski re-porterji so na postaji ohstopil! neko visoko ženo v črnem oblačilu in jo fotografirali, misleč, da je Clta. Imeli pa ao pred seboj neko portugalako igralko. ..
BRLUfD JE PADEL; KOVA KRIZA V tfVROPT.
(Nadaljevanje a prvs strtni.>
ru	■■ »'.
vprašal zbornice, če ae strinja s)i ne z zaključki v Csnnesu, zs kste-re je tudi on glssovsl, insrveč jc po končsnem govoru vrgel med poslsnee bombo svoje detnlsije, katere ni nihče pričakoval. Nfspo-razum z Millersndom in nekaterimi njegovimi ministri je Izzval krizo.
Briand je dejal v govoru: "Kar se tiče mene, vom le pojasnujem, kako in ksj in vi storite kar hočete. Tri leta ate zahtevali varščino Francije in tukaj jo zdaj imate. Vzemite jo ali pustite. Moje mnenje je, da se Francija mora udeležiti ekonomske konferenee v (Jo novi. Absolutno je tudi potrebno, ds je Rusije zastopana na tej kon-fereuei. To je unije mnenje. jAko vi nočete, ds se Francija udeleži te konferenee, reeite in sklenile, d h se ne bo."
Ko je Hrisnd nsznsuil ostavko vlade, je nastala panika v zbornici. Poslanci so planili pokoiie! iu se razšli v gručah. Komunisti so zahtevali, da sc parlament ras pusti.
Washington, D. C. — Vest, ds je Mrisnd padel, js pretresla diplo m ste ns tukajšnji razorožit ven i
onferenei. Hughes, ki je sporočil
vest konferenčni kom. Jf pristavil.
da jf ts dogodek zelo resen. Kon fereiičtiiki se boje, 4a bo vls<Liia kriza v Franciji vplivala na sa ključkf konferenc«. A1U-H Karr-aut, francoski aaotounik, j« dejsl, ds z<lsj čslu pojasnil iu u«vodil Id Psrisa.
vas ZAOtva solniškb poarons sa naslovbi SskMhs misMivs s. N. P. J« -ae Uwl*	**
OENAMia rožlLJATVt IN SVVAai. hI M iMaJ« lwilw>yp Okm la MmS S M iuimii Tajajilv« f. N. P, J« BSST-SS S*. UnOll ANm	tU.
vsa zAaavE v zvezi z slaoajmižkusi posu m ■Ulv* a N. p. t* sssr-aa S*. UmM	U.
Vm nO«ai «Ma faaUvaaJa v fi UvrlavaSu^ aSSam *a M^ psIM^Ml '»»O SMIS«,
M<wf»»|i ifw, «lfse s>il»v Is a«ar4. '	' «1 i v •
val pftoM ae st-	(Oa m mJ psiljijt aa imIwn Jska Us«wasS« StS W,
Har Si.. SartasIMA IU.	» ,
Val	ta Sruct aalal, mirmIU, afUal, »art»l«lM la	VSa hse |S V IVSSt
avs«
1 atacUMi H»lu< M e**'lja as M»I*VI 'Tr^vaU
fciJJktn.	crTr-
Vrata
? Združene dr« žave.
Rim, 1«. jsn.
— Prsneeaeo Ka
iznašel
lin, inženir v Trstf, jt ■ ■ majhno podmonii« o sa lokanje za kladov, ki leie v potopljenih Udi jal« na dna morja Podmornica
i-iinan oziroma	- -	kubični jard
^uSSl^	t okrog 70 kubičnih centimetrov)
,1 Bliža nje nalože- in fr en M. »ož Potapljal
ca ima električni motor In naprav« km izprcminjaaje zraka, vslad če. aer lahko ostane dve nri pod v0.I0 Dva reflektorja, ki imata po ;W0S svečnik sil svetlobe, omogočata potepi jelen, da jasno vid' vse predajte
ta one dežele, kjsr se je rodil, ni bila že iašrpsna. ja pregled na Hllia island prilično kitra stvsr. (im priseljenoi dospejo ns otok, so postsvljsni v vrsto In podvrie* ui kratkemu sdravniškemu pregledu, katerega svrhs js islošiti one slučaje, ki potrebujejo ns-tsntyn»jži pregled. Ns to so pris«-Ijeuei iaprsžsni giedc pismenosti in končno pridejo pred miso, ab kateri sedita dvs prišeljsniška nadzornika, ki vgotsvljata, da 11 jf priseljsnee vzsdoatih zahtevam sakona glede pflpustljivožtl r to deželo. Ako vzsdolčs In kvots one dežele, kjer se js rodil, nI bi> la ftc izčrpsns, je pripuščen ts-iojf»M'» </■! ^. ».'« v j
Čim so prissljsniško oblasti pripustile prissljenes, sme isti o* dit! is Kili« Islsnda, bodisi potom pn voznegs Čolna v mesto New Vork, ako je tjs namenjen, stl ps ga "ferr? bost" odveds ns železniško post s jo, sko je namenj«n drugam, Sorodniki ali pHjstoljl naj ne bodo v skrbeh v tskem sliiČsju, ksjti priseljeniške obls-sti ssme pssijo ns to, ds gre pri-seljonee as spravi visk in obvs* Ičsjo kondukterjs, n«j izpusti potnika ns postsjl, kamor je ns* m« njen,
(Koneo prihodnjič).
Har očita sorodniku ali prtjattlj«
■simr aoraonni.

VESTI IZ mm.
jo isstofil is
Trst. t. jan. — Hlovctiaki kirniii-nistlšni poalanec Tuntar je iffalofpll iz komuiiuitlčiie atranke v Italiji hiraake ja zahtevala do Tuator ihIIožI svoj man4ot. toda .m je o*l govoril s Izalopom iS stronkr.
DsUvskS bat jo Mla. s kaUre
Malo rašaaa nI
N«W Vork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Dsal je vsakdo, ki se je priselil y to zemljo, oh svojem prihodu prižel v dotiko s eno sli drugo priseljenilko postajo, kjer je vzadostil amerilklm,
Briacljeuižkim predpisom in je 11 redno pripuščen v to zemljo, Vendsrle večins ljudi nlms jaane-[a pojma o postopanju priscljeui-kih oblasti iti sploh o glavnih do. ločbah priseljeniških zakonov.
Vaakdo ve, kaka skrb obvlada ČIšMtf/tTfMftafujr ptmad Vi-kega aorodnika sli prljsteljs Iz tujine. Čim Isv« za parnlk, v ka terem ae pričakovanec nahaja, poatsne nemiren; v aVoji hojszni seobrača okoli za avet — večino-ms n« 11« pravo mesto. tAku se sorodnik ne prikaze takoj, tlotič-nik poiilja brzojavko sa brzojsv« ke, mnogokrat jirez potrebnih podatkov, na priseljeniške oblasti, ki — prenapolnjene z delom — ne morejo odgovarjati veem tudi ob najboljši volji. Ako končno pride vest, da je bil soro«lnik sli prijatelj zadržan na priseljeniški postaji, se dotjčnik prestraši, in skrbi, zguba čsss iu. strolki sledijo.
To je vse razumljivo, ali človsk si Ishko prihrani mnogo teb skrbi, sko sna nekaj o rednsm po-stvpsnju ns priseljeniških posla jab.
Med temi postajami najbolj glavna je seveda Kili* Island, postaja newyoržkega priat«nižča. Kllis Island ao pravcata vrata v Združene države. Havnatelj te pria«ljetnške postaje je komisar Robert K. Tod in njegova pomoč-nika sta mr. Hjrron in II. Thl lu mr. Ilarry R. l^andia.
je parnlk vstopil v new-lorški zsliv preko postsje z« kva-ranteno, pribsjs na brod prise-Ijaalški inaoektor in —sko pi nI kakik zadržkov rad, sumljivih bolezni na brodu — tskoj začenja!letožnjem urejali potrebno zs čim hitrejši Modarja, aaali|ial farao justice izkrsanje potnikov. Predno ja|« kapitalistični drušbi. Utošaji paraik pri«lal ob p«imolii. prise iDrošInaki koladar imš zalo bo«s-Ijeniški uradniki m že izvršili le vsebino ia iabraae ilostrseije, štetje vsrk politikov, izbrali vs< Naročita ga. ker bi bilo žkods, da
r«riške •irlailjane m pregleda- bi šla i«fcs kajif« mimo vas, ne ioozemes <intgsga in p/veg«,da bi jo ŠHall. Ijlsa« ««bko vezen razreda. Ti potoiki prycg« m 7>j »e*«p r pUlno drugega rajxm|a morajo vzado Ako fte nioU Oprošili Cankarje
fTSii
trrljega rairodo, amejo |>a biti vae.doaUg i pregledam ž« ps brodu. Ako ni «kupfi. vfcl njkakega radrika. ImnInO rodi dsjš, pošljemo za MM. ' Naročite ptplošoik določb priaHjeuiškoga (M«t ( ankSrjevO isdgjo revije De-z»kon« sli radi kvote, ae jim do-mufcrsolja, stane lOe. — Cm že voli vstop v Združene držovo di- |Hr dobre poveatne, poušne k) so rektno u par/Hk* ns isimol. Pri- olaln« knjiga, jih nsrošile od naa. sel jene 1 tretjegs rasn-do |M in,-. Maj volja zaloga dokr Hi aftoven-oni p/»»nik« kabine, katerih slu	knjig. 9 aaiogi kaama <adi
Čaj treba nstsn^nejt pnoskovoti.^tfJ aoglažkHi knjig. Pilile po odpeljejo na IKlia Island	oonik. Ko manjša aarošUa lak
Ako jf razvidno, da je priaolje ko pošljete pošla« anomke Naalo nfp spoy>ben. 4« ao mu dovot. vite; PNAsUaso, MM fP. flM vstop v ftdružcne države in k«« Bi., CftlltfJt tL	Mh
t* t 4«4 ' ♦
Kaj je juitics. |
. . Justiss je odobreajs ustanovljena krivic«. Ali jo j« ša kdo videl proliviti s« osvajalcem io roparjem? \ ♦ f .luatiea je družabna. Samo nessduvpljaeži jo hočejo Človeftko io rasumno. Upravi js sc jo po zsčrtanih predpisih lo ne z drgetanjem telesa in Žarki ra-ruma. Pred V««0I ne s*h|«v«jte ml juftice, d« mora biti pravične i njej to ni trčk«, ker Je juatie« ,.." Aristole Pr«n«f j« v noveli ki j« priobčens v
ali U predpisom priseljeniških ga-j ve iadsif " konov, ravan Ifko kakor pohiti	jf^.
w jo naročile. saJogi imsm« tudi isšle syrake Kr«ss Vse ljučivll Cankarjevo is
□
-T. tL D«*o)«nldJl -
BESI
rtrabdim.
□
Preložil Vladimir Lavstik.

(Dalja.)

"Zbogom, Kirilov."	#
"Pridite i« kati-rikrat ponoči. Kdaj?" , "Ali sle te poisbili, kaj jo jutri t" j "Ah. res, hodit* brez skrbi; ne bom zsspal; ob desetih. Vem »e rbnditi. kadar hočem. I*že« in pravim: oh aedmih, pa »e zbudim ob sedmih; rečem ob detetih — zbudim »e ob detetih."
•Znamenita laatnoati imate," ja dejal Nikolaj Vsevolodovič ter mu pogledal v bledi o-braz.
Vf " Vsm pojdem odpret vrata."
"Ne trudite ae; odpre mi Satov." "Ah, ftatov. Dobro, pa zbogom."
Ir-	VL
Vhod prazne h i Je, v kateri ja šival Aatov, ni bil zaklenjen; a v veli je obdala Htavrogina popolna tema in tipaje ja moral ^iakati atopnic v nadstropje. Toda zdajci ao ee zgoraj odprla vrata. in pokazala ee je luč, Aatov aam ni prišel vun, le vrata je odprl. Ko je »topil Nikolaj Vse-volodovič na prag njegove sobe, ga je videl, kako atoji v kotu za mizo in čaka.
"Ali me sprejmete v stvarni zadevit" j« vprašal a praga.
"Htopite notri in eedite," je odgovoril Se-L lo*. "ZapriU vrata; atojte, bom aam."
Zaklenil je vrata, ae vrnil k mizi ter sedel Nikolaju Vaevolodoviču nasproti. Hhujšal je bil ta teden, in zdelo ae je, da ga ravno kuha vro-' ilea. ^
"Dolgo ste me mučili," je šepnil tiho, pove-| sivši oči. "Zakaj vaa ni bilo?" I "Ali ate bili tako prepričani, da pridem?"
"Da, počakajte,.bledlo se mi je. . . morebi-■ ti se mi še blede še adaj. . . Počakajte." | Vstal je in zagrabil je nekaj na kraju vrhnje avojih treh knjišnih polie. Bil je samokrea.
"Enkrat se mi je bledlo ponoči, da me pri-dele ubit, in zjutraj na vse rgodaj sem kupil jj od nepridiprava Ljamšina samokres za svoje poslednje denarje: niaem ae vsm hotel dati kar ta-ko. Potem aem se iztreznil. . . Od tistihdob je le-s šal na polici; nsbojev niti nisem Imel. Počakaj, te.,.."
Vatal je in odprl vratca v oknu. "Ne vrzite ga akozi oknol" ga je ustavil Nikolaj Vaevolodovič. "Haj ni bil zastonj; in a ju t raj bodo ljudje govorili, da se valjajo pod j Katovljini oknom samokresi. Polotite ga nazaj, ^ tako, in eedite. Povejte, zakaj se kesate pred me-noj avoje miali, da vas pridem ubitf Spravit se tudi zdaj ne prihajam, temveč le, da govorim z ' vami o nujnih rečeh. Razložite mi predvaem, ali me niate udarili zaradi mojih stikov z vašo že-
"Kami veste, da ne!" Hatov je apet povesil
"In tudi ne, ker bi bili verjeli neumnim čenčam o Darji Pavlovni?"
"Ne, ne, gotovo ne I Budalost! Hestra mi je še iz počet ka povedala..." je izpregovoril
Aatov z rezko neatrpnoatjo; toliko da ni udaril z nogo ob tla.
"Potem ava ugenila obdava, jaz in vi," je nadaljeval Ntavrogin s pokojnim glasom. "Prav Imate, Marja Timofejevna Lehjadkina je moja zakonita lena; poročil sem jo v Petrogradu pred štirimi Irti in pol. Kaj ne, ds ste me udarili zaradi nje?"
Hatov je vea osupel poslušal in molčal. "Ugenil »em, toda verjeti nisem inogel," je aamrmral naposled, čudno irlrdsje Htavrogina. "In ste me udarili?"
Aatov je zardel do las in zsmomljal napol zmedeno:
"Udaril sem vas zaradi vaše propalosti ... aa vato la*. Nisem stopil k vam, da vas kaznujem; ko sem šel proti vam še nisem vedel, da u-darim, . . . Bilo je xato, ker st<< toliko pomenili
v mojem iivljenju.....Is«____"
"Raaumem, razumem, ne tratite besed. Zal mi je, da vsa najdem v vročici; silno nujno zadevo imam,"
"Toliko čaaa aem vas pričakoval!" Aatov ae je skoraj atreasl; vstsl je s stols. "Povejte svojo reč; tudi jss bom govoril. . . potem..." Medel je.
"Ts ssdevs je druge vrste," je povzel Nikolaj Vaevolodovič, opazujoč um radovedno. " Its/ne okolnosti so me prisilile izbrati nocoj to pozno uro in vas priti obvestit da bustr mogoče Ubiti."
Katov gN jr divje pogledal. "Vem. da bi uti-gnila pretiti nevernost," je •dgovoril « umerjenim jrlaaom, "toda kako mo. rele ravno vi to vedeti?"
"Zsto, ker jaz tudi spadam k njim. kakor Vi, in sem rsvnotakaen «'-lan njih družbe."
" Vi____ate član drušbe?"
"Pri vaših »*Vh vidim, da >»tr se \sega prej nadejali n« ir«» trga." je dejal Nikolaj Veevolo-do\ič s komaj vidnim naam<škotn. "Tods dovn. lite. ,>oti-mtakrm ate J* vedeli, da vam stresejo po življenju?"
"Niti sanjalo ae mi nt, In tudi »dsj ne verjamem. vzlir vašim heaedam. čeprav . . čeprsv si m človek nikoli v aveati, a temi bedaki!" je krik ml ids je i v Keanoati in treAril » prstjo ,»o mi gi. " \'r bojim se jih! Pretrgal sem i njimi Onile je pritekel štirikrat k meni. češ da morebiti. . .. toda ', je pogledal Htavrogina. "kaj vam je pravzaprav ms neg a v tej reči?"
"Ne, bojte se, jaz vaa ne varam," je nadaljeval Htavrogin zelo hladno, z obrazom človeka, izpotnjujočega zgolj evojo dolžnost. "Izpra-šujete me, kaj mi je znanega? Znano mi je, da ate stopili v to družbo v inozemstvu, pred dvemi Irti, še zs čsss njene stsre orgsnizscije, tik pred svojim odhodom v Ameriko in mends neposredno po nsjinem zadnjem razgovoru, o katerem ste mi pisali iz Amerike tako ©Mirno pismo. Ah, res, oproatite, da vam nisem odgovoril tudi v pismu, temveč samo. , . ."
"Z denarnim nakazilom; počakajte. . ." ga je ustavil Aatov, odprl naglo milni predal in vzel izpod papirja mavričaat bankovec. "Nate, vzemite sto rubljev, ki ste mi jih takrat poalali* brez vas bi bil poginil tam. Ae dolgo vam nc bi mogel vrniti, če bi ne bilo vaše gospe matere: ons mi je podarila teh sto rubljev po moji bolezni pred devetimi meseci kot pomoč v najhujši stiski. Nadaljujte, proaim. . ."
Zmanjkovalo mu je sape.
"V Ameriki ate izpremenili avoje nazore, in ko ate se vrnili v Avieo, ate ae hoteli odpovedati. Oni Vam niao odgovorili ničeaar, le naročili ao vam, da prevzamete tu na Ruakem nekakšno tiskarno in jo shranite« dokler je ne izročite oaebi, ki jo pošljejo k vam. Vsega ne vem natanko, ali v glavnem je tako, ne? V nadi ali a pogojem, da je to njih poslednja zahteva in vaa odpuate potem za vselej, ste prevzeli naročilo. Bodisi da je vse to resnica ali ne, zvedel sem čiato slučajno, česar menda ie ne veste: da ti goapodje nikakor nimsjo namena ločiti se od vas."
"To je neslanost!" je zavpil Aatov. "Povedal. sein jim pošteno, da jih zapuščam v vaem! To je moja pravica, pravica vesti in misli. . Tegs ne trpim! Ni jc sile, ki bi mogls. . . ."
"Čajte, ne kričite!" gs je ustsvil Nikolaj Vsevolodovič z veliko resnobo. "Nič ae ne bi čudil Verhovenskemu, če bi naju zdajle poalušal na vašem laatnem mostovžu s svojimi sli tujimi ušesi. Celo pijanec Lebjadkin je bil skoraj prisiljen slediti za vami in vi morebiti za njim, kajneda? Povejte rajši, ali je Verhovenskij zdaj pristsl na vaše razloge ali ne?"
"Pristal je; rekel je, da lehko in da imam pravico. . . ."
"Nu, potem vas vsrs. Vem, ds je poročal o vas celo Kirilov, ki skorsj sploh ne spada k njim; agentov imajo mnogo, celo takih, ki sami ne vedo, da alužijo družbi. Vas ao zmerom nadzorovali. Pjotr Verhovenukij je med drugim zato prišel v ta kraj, da uredi vašo zadevo enkrat as vselej; v ta nsmen je pooblaščen odstraniti vss v primernem hipu kot osebo, ki ve preveč in bi lehko ksj izdala. Ponavljam vam, da je vae to zanesljivo; in če dovolite, vam še povem, da ao oni bog ve zakaj trdno prepričani, da ate vohun in jih gotovo izdaate, če jih že niate. Ali ni rea-
niča

Aatov je skrivil usta, ko je slišal takšno vprašanje, izrečeno a tako vsakdanjim glaaom.
........... "Ce bi bil tudi vohun, komu naj jih iz.
dam?" je vprašal srdito nameato odgovora. "Ne, ne, pustite mene, vrag naj me vzame I" ja vzkliknil, pograhivti spet prvotno misel, ki ga je bila očividno še bolj pretresla nego vest o lastni nevarnosti. "Vi, vi Htavrogin, kako ste se mogli pogasiti v tako nesramno, abotno, lakaj* ako absurdnost! Vi član njih družbe! Ali je to dejanje Nikolaja Htavrogina!" je vzkliknil ma-lodane v obupu.
"Oprostite," se je resnično začudil Nikolaj Vsevolodovič, "toda zdi ee, da vidite v meni nekakšno aolnce, v sebi pa žužka v primeri z menoj. To sem opazil že v vašem pismu is Amerike."
"Vi. ... vi veste. . . ah, o meni rajii sploh ne govoriva!" zdajci je pretrgal Aatov. "Če morete o sebi kaj pojasniti, odgovorite. . . Na moje vprašanje!" je ponavljal razvnet. ,
"Z veseljem. Vprašate, kako sem se mogel zavreči v takšno mlako? Po vaem, kar sem vam povedal, mi je nekaj odkritoarčnoati v tem po-gledu celo dolžnost. Vidite, v strogem zmislu besede se k tej družbi sploh ne priitevsm. niti se nisem prišteval; pustil hi jih z mnogo večjo prs-vieo nego vi, ker nisem nikoli pristopil. Narobe, povedal sem jim že odkraja, da nismo tovariši, in če aem jim katerikrat pomagal, sem pomagal kot človek, ki nima kaj delati. Hodeloval sem nekoliko pri preuredbi drnžbe po novem načrtu — to je vse. Oni pa so ai premislili med tem in sklenili aami pri sebi, da je mene tudi nevarno izpustiti; adi se, ds sem obsojen tudi jaz."
"O, pri njih ni drugega kakor smrtna ka-sen, in vse po predpisih, črno na belem, s peča. tom in podpisom trehinpol Ijndi, Pa mislite, da so v stanu?"
"Deloms imate prsv, deloms ne," je nsda-ljeval Htavrogin s prejšnjim skoraj lenim rsvnn-dtišjem "Ni dvoma, da igra fantazija preveliko vlogo, kakor vedno v takih alučajikt peščica precenjuje svojo rsst in svoj pomen, fle hočete vedeti moje mnenje, sestoji vaa družba vobče as mo is Pjotr Verhovenskega, in mož je vreden vse pohvale, da a»« šteje namo zs njenega agenta Hieer pa njena osnovna misel ni neumnejša od drugih takih. Z\e*e imajo z 'Internationale', tnali so ai oskrbeti agentov po Rusiji ter iztek uiti celo dokaj originalen trik . . seveda le v tr-oriji. Kafr pa se tiče njihovih tukajšnjih name. nov, je gibanja naše make orgaaiaaMje vendar tako temna stvar in skoraj vedno tako polno preaenečenj, da smeš pri nas bognie vae poizkusiti. Ne porabit«*, da je Verhovenskij jsko ftilav človek/"
"Hteniea je, testo hudalaato. ki Ituaije aplok ne razume"' jr srdito kriknil Aatov.
"Hlsbo ga povnste. Rea imajo mi ti ljudje premslo pojmov o Rusiji, sli vendsr le trohico msnj od najti dveh; m vrhu trga je Verhovenskij entniisst "
- — (Dalje prihodnjič), r
DVONOŽEC
in druge zgodbe.
NARAVOSLOVNE PRAVLJICE
Spisal Kari Evald. Prevedel Franc Bolka.
(Dalje.)
Hklenila sta torej, zapustiti o-tok; z velikim naporom ata prišla preko reke. Bredla ata preko preplavljenega. travnika, izrrfenoma noseč otroka. Končno ata našla drevo, ki jima je dalo zavetja. Spletla ata veje, naredila atrebo in zabaaala špranje s trsvo in mshom, tsko sta imela zopet stanovanje.
"Do tu gori voda ne pride," je tolažil mož.
"Ali akozi ftreho dežuje," je toiila žena. "In za otroka je pre-mraz. Tudi tebe in mene zebe."
"Kaj nisem zmerom pravil?" ae je veaelil orangutan. "Nimajo ne kožuha, ne kaj podobnega. In •trašno bodo končali."
"Vi bi bili morali pitati vašega mladiča s črvi, gospa Dvonožica, je rekla gospa slavica. "Tako bi bil boljo uspeval. Moji mladiči so že skoro rsvno tsko veliki, kot jaz." v
"Postaviti bi ga bili morali i travo in ga prepustiti samega se bi, kakor sem vam svetovala jaz T je menila madam jelen. "Zdaj bi si lahko brez vas pomagal."
"Ležite na vašega mladiča!' je avetovala kakor poprej droz diaa. "Tako aem obdržala moje otročičke gorke."
Gospa J)vonožica ni rokla niče sar na vse te govore; žalostno je opazovale svojega dečka, ki je trepetal od mraza.
"Pravzaprav je zelo razvajeno dete!" godrnjala je ježevka. "Bog obvaruj . . . kar mora biti, mora biti in kdor postavlja na slednike v svet, jih mora primer no vzgojiti. Ali če tak polleten fantalin šc sesa . . . fejj S palico naj bi ga, potem pa ručl po ave-tu ž njimi"
"Ti ljudje ae nikakor nočejo spametovati 1" je zmerjala ma dam jelen. "Sami naj gledajo, ka ko si opomorejo. Kakor si kdo postelje, tako leži."
S tem so se živali odstranile DvonoŽci pa so ostali na svojem drevesu, medtem ko je še vedno deževalo in je otrok kričal oc mraza,
"Glej vendar to neumno ovco doli na travniku," je rekla žena "Dobro ji je v njenem debelem kožuhu, moj mali deček pa tu le žeč zmrzuje."
Dvnnožec je aicer dobro slišal kaj je govorila, vendar ji ni od vrnil. Nekaj časa je sedel molče in premišljal. Potem je spleza raz drevo in se vsedel na zemljo da bi dalje premišljal in pretuh tal, medtem ko je še deževalo. Go ri je slišal kričati svojega sinka in doli na travniku je videl pa sti se ovco.
Tu se je dvignil DvonoŽec in sc približal ovci. Med potom je pobral oater kamen in ga skril roki. Stopal je čiato počasi in gle dal v stran, da bi ae ovea ne pre strašila. Potem se je nenadoma vrgel na žival.
"Me-e-e! Uboj! Pomoči . . . U miram!" jc kričala ovca.
Dvonožec jo je udaril na čelo tako da je padla na tla. Potem jo je zadavil z rokami, jo zgrabil za kožuh in jo zavlekel k drevesu, ki je bilo zdaj njegovo stanovanje.
Z ostrim kamnom je preluknjal kožo in jo začel trgati z nohtovi. Njegova žena je prilezla doli in mu pomagala. Delala sta pridno z zobmi, da bi bila hitreje gotova; sredi dela pa sta prenehala in se pogledala z veselimi o>mi.
"Kako je bilo to oknano!" je vzkliknil mož.
"Čudovito!" je pritrdila njegova žens. "Pojdi, nesiva najinemu mladičn kožuh, potem jeva dalje."
Dvonožec je pil ovčjo kri in u-griznil globoko v meso.
"Čutim ae tako močnega kot ae nikoli!" je viknil "Zdaj naj lev le pride! Z menoj mu bo opravka!"
Potegnila ata kožo doli in zavila vanjo otroka, ki je kmalu potem zaspal gorko in dobro. Potem sta zavlekla oatanek ovee v svoje domovanje in jedja od tega. Po vsakem zagrizku, ki sta ga založila, čutila sta se bolj zdrava in krepkejša. NiČ več nista mislila na mraz in dež, pač pa sta govorila zadovoljno o bodočnoati.
"Tudi jaz hočem imeti tak ovčji kožuh," je rekla žena.
"Dobiš ga," je odvrnil mož in glodal kost. "Če ne najdeva kake druge živali, ki ima še bolj mehak in gorek kožuh. Ker tudi jaz ločem imeti kožuh ... In potem ji lahko razpela ovčjo kožo pod streho, tako da ne bi moglo deževati v najino drevesno atanova-nje. Jutri pobijem še nekaj ovac in jih privlečem semkaj."
In midva jih pojeva," se je veselile žena.
"Gotovo," je rekel mož. "Vsak dan bova jedla meso. Dobro je, da sva prišla na to misel; ribe v reki se me zdaj namreč boje."
"Pazi, da se ti ne pripeti kaka nesreča!" je rekla.
"Previden bom," je odvrnil. "Jutri zjutraj grem k reki in po-iščem več ostrih kamnov, za slučaj, da izgubim tega, ki ga imam Veš kaj . . . privezal bom tak oster kamen s srobotom na konec dolge veje . . . razumeš. Tako ovco lahko zadenem in ubi-jfem, predno pridem popolnoma do nje. Ker šivali se bodo seveda bale pred menoj, ko zvedo, da sem eno izmed njih ubil."
Medtem ko sta ae tako razgo-varjala, zbrale so se vse živali gozda na travniku — kakor prve noči po prihodu novih živali.
"Dvonožec je umoril ovco!" jc kričal vrabec in hitel z novico da Ije, čeravno je lil moker in raz kuštran od dežja.
"Dvonožec je ubil ovco in go vedo in kozo!" je vpila vrana in ploskala z mokrim peruti.
"Stoj!" je klicalo govedo. "Šc sem pri življenju, čeravno sem pripravljeno na najhujše."
"Dvonožec je pomoril vse vali v gozdu . . . Zdaj sedi sredi travnika in žre leva!" je šepetalo bičeyje. . In vse živali so drle na travnik, da bi izvedele, kaj se je dogodilo. Sredi skupščine je stal lev s ponosno dvignjeno glavo:
"Kakšen nemir je to?"
"Ali smem govoriti?" je klical orangutan in molil prst v zrak. "Sedel sem na palmi in vse videl. Bilo je strahovito."
"Ti «i pravzaprav slab pa-tron!" je rekel lev. "Ti delaš tvoje lastno sorodstvo slabo." '
"Sorodstvo je zelo zelo oddaljeno I" je odvrnil orangutan. 40-pozarjam vas, da sem izrecno zavrnil vsako odgovornost 'za ta Dvonožca, ki sta naši družini pravzaprav samo v nečast. — Sedel sem torej na drevesu in videl, kako je mož pridrvel, se vrgel na ovco in jo zadavil. Potem je vlekel ubogi atvor k dreveau, na katerem stanuje. Plazil aem ae za njim in videl kako je ovčje truplo raztrgal na kose. Njegova žena mu je pomagala pri tem in potem sta se vaedla oba na drevo in jedla."
"Kaj je to vae f" je vprašal ^ev. "Jaz sem aam pojedel že mnogo ovac v mojem Življenju, čeravno mi je jelenje meso ljubše! Zakaj bi si Dvonožec ne amel vzeti kosa meaa, če ima voljo nanj?"
"Če smem pripomniti," je začelo zdaj govedo, "bi rad opomnil na'to, kar wm rekel, ko smo bili tu zadnjič zbrani. Ti lahko govoriš lev, tebi dvonošee ne more do šivega. Nas pa požre. Ali vse eno bi se moral čuvati tudi ti. Mogel hi ti poatati nevaren dvojnik. Kaj če dobi veliko otrok ki pojedo vse ovee!"
"Ostanejo še vedno goveda" je rekel ameje lev in njegov« strašno zobovje je zablesi<lo. (Dalje prihodnjič.)
P
NAZNANIO IN ZAHALA.
8 tem naznanjam vaem sorodnikom] in znanoam, da je moj ljubljerti soj prog in oče
Anton Funtek
dolgi in mučni bolezni umrl dne januarja, 1922. Pokopali umo m dne 5. jan. t. 1. na katoliško pokopa. lišČe v Kemmerer, Wyo.
Pri .tej priliki se prav lepo zahvJ ljujem vsem. ki se mi v te.i težki in žalostni uri stali na strani in pomagali na en ali drugi način. Posebno se zahvalim vsem društvam, kat«. rih član je bil pokojnik, ki so mu darovali kranne vence in ae polnost«, vilno vdeležili sprevoda na pokopa-lišče. še enkrat moja najlepša za-hvala vsem.
Pokojnik je doma iz LuČe, Savin>*» ska dolina na Štajerskem v Jujrosla-i viji in zapušča tam dva brata in dve sestri v tej deželi pa enega brata] žalujoči ostali: Marija Funtek, proga; Anton Funtek ml., sin, in Marija Funtek ml., hči. Sutdet, Wy0
NAZNANIO IN ZAHALA
| žalostnim srcem poročam vsem znancem in prijateljem, da je za vedno- zaspala moja ljubljena Roprojja in mati
Uršula Perhaj,
v starosti 43 let Dne SI. der. 1921 je bila še zdrava in se skupno zabavala z nami in veselila prihodnjega novega leta, ob 10 uri zvečer se dvigne iz stola, stopi iz sobe v kuhinjo in se takoj zgrudila v nezavest, vaa prizadevanja jo obuditi so bila zamanj, umrla je. Pogreb se je vršil dne 3. jan. 1922. Tu izrekam najlepšo zahvalo vsem bližnjim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste priskočili mi *na pomoč v tej nesreči in me tolažili mene in otroke. Lepa hvala nje bratu Geo. Muhiču iz Butte. Mont., sa krasan venec in za vdelež-bo pri pogrebu. Na tem mestu želim izreči mojo najtoplejšo zahvalo vsem za nebrojne vence, ki ste jih darovali in položili na njeno krsto v zadnji blagi ji spomin. Lepa hvala vsem,, ki so se vdeležili pogreba in spremili k zadnjem počitku v ve kem številu. Lepa hvala vsem. Počivaj mirno, draga soproga in msti! Žalujoči ostali: Anton Perhaj, soprog; Tony, Mary, Annie in Rozi, o-troci. Vsi v Klein, Mont.
f° h-
RAD BI IZVEDEL,
kje se nahaja moj prijatelj Louis Hantar, rad tudi bi vedel, kje je Tony Brus. Prvi se nahaja mendu nekje v državi Montani in drugi pa nekje v Coloradi. Cenjene rojake uljudno prosim, če kdo ve za njih naslove, naj mi to naznani ako bodeta pa sama čitala ta oglas, naj se prijavita na moj naslov; Mike Halidia, P. O. Box 2, Pocahontas, 111.	(|Adv.)
DOMAČA IZKUŠENA 2CDRA VILA
za liftaje, ogree in enake mazolec in izpahke, je tudi zelo dobro za revmatizem. Kadar pošljete n«-ročilo, priložite $1.00 za stroške. Naslov je: PRANK GRADIAAR. P. O. Box 157, ELY, MTNN.
(Adv.)
PISMENO NAJ SE PRIGLASI.
Rad bi sporočil moji rojakinji pismeno od njene sestre in brata i* njene rojstne hiše obe Svetina. Njeno rojstno ime je Marija Ratajc. Naj mi piše in jI sporočim vse. Moj naslov je: Mike Storr, P. O. Bok 664, Lib-by, Mont.	(Adv.)
-r—--
Za kuhanje piva doma
imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vse druge potrebičine. Poskusit« m se prepričajte, da je doma pri nas, kuhani vedno le najboljši In naiea-nejši. Dobiti ji tudi sbirko sodov, steklenic In rasnih loncev, itd.
Ml vam doetavtmo naročilo p« pošti, točno v vsa kraja.
Grocerijam, sladčičaram ia v prodajalne ieleznine damo primaren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije na t
FRANK OGLAR*
S401 SanrUr Avmmmm, CUr^mmd. O.
Pošiljamo denar v staro domovino*
.. _	lafche	4a«ar v vae kraja »a
SLOVENSKO, HRVATSKO, DALMACIJO IN ISTRO.
Ammmr t.A a SrMj«. B*lf»r.k. I« Kmm.mikm JmmMmo m vaa p—Umi d.um,, mmmkm krni prmd rmjmm, 4m Ud. hitro i. u*mm iaptaimm
PRODAJEMO ŠIFKARTE NA VSE UNIJE.
(Vadne ure ao: 9 jntro do R aveder. Pondclck in aoboto do 8:30.
KASPAR STATE BANK,
1900 Blue latami A
CHICAGO, ILL.