JrrsK^rt I p T A O M A pnn A p§||pT[ Velj« za VMS leto... $3 .50 jfj Vi M A A JlQ i X V I li\ / I / it jjj bned eT«y dJt^Sunda,, » | Za pol let«......$2.00 ¥ ^^ ud Legal Holiday!. I|S ^a^giB^&J__list slovenskih delavcev v Ameriki. _S SO.gOO Readers g Teltphon«: C0ETLAWPT «687._Entered a, 8«c<"- neranjenih nemških vojakov in zaplenila uemško am-bulano. Angleška kavalerija je izgubila pri tem samo sto mož in kakih l.">0 konj. Nemci so imeli pri sebi kakih sedemdeset konj, katere so Angleži zaplenili. i Med vjetimi Nemci sem videl v-e bolniško moštvo, ter nekega poročnika in nekega polkovnika. Oba sta bila pri dobrem zdravju in i sra imela na glavi iežke jeklene čelade. Pogovarjal vem se / nekim poročnikom, ki je bil nekaj časa v Oiikagi. Njegova povest .)•• bila popolnoma podobna drugim, katere sem /.» večkrat dišal. Vrnil m- je bil v Nemčijo malo prej kot se je začela vojna. Proti njegovi volji mi ga vtaknili %- vojaško službo n tako je služil naprej brez vsakega upanja in cilja. Videlo se mil .te, da je vesel, ker smo ga vjeli. čeravno ni hotel tega priznati. Polkovnik je bil pa manj zgovoren. Angleščine ni znal, fran-costine pa ni hotel govoriti. das:ravno se mu je videlo, da zna ta jezik Svojo glavo je dv gal v zrak ter neprestano ponavljal: — »laz sem Nemec! /tlelo ^e mi je. da je pouost-u na to svoje priznanje. Na ozemlju, s katerega mi v nedeljo pregnali Nemce, je včeraj kar mrgolelo mož. konj in motorjev. Koncentrirana je bila kavale-i ja. infanterija in artilerija. Vse je čakalo povelj in je bilo pripravljeno na odhod. Nad ozemljem m, krožili agleški zrakoplovi in pazili, da b >e rc približal kak sovražniški aeruplan ki bi imel na tem mestu izbo-i»'ii e lj za obstreljevanje. Zrakoplovci mi letali naprej in nazaj ter v vse smeri. Če bi le /a par hipov opustili svojo službo, bi se dvignili nad taborišče nemški zrakoplovi, ki so komaj čakali trenutka za napad. Nemci -o imeli na razpolago veliko zrakoplovov. \7, česar je ' razvidu«*, da sc jo armada bavarskega princa pripravljala na odlo-* »len napad ter da j»- bila z vsem dobro preskrbljena. Večkrat sem videl nad angleškimi črtam; sovražne letalce, ki ; so se pa morali pred našimi vedno umakniti, še prej. preduo so dobili kako važnejšo informacijo. -- •——________ i U-čolni blizu New Yorka. Švedski parnik "Sommerstad" je bil potopljen bliiu New Yorka. — 25 milj od obrežja. Posadka, katero je pripeljal \ pristanišče ameriški patrolni čoln je prinesla vest o potopu švedske ga tovornega parnika **Somcr stad", ki je bil v pondeljek zjutraj torpediran 23 milj od Fire l.slands. Patrolni čoln je mornar je našel rešilnem čolnu, ko sr veslati že enajst milj proti obrež ju. Kapitan Hansen je popisal po top svoje ladje na siede^i naein "Pluli siuo iz Norveške proti New Yorku pod čarterjem Zdru žeiiilt držav. "Sommerstad" je včeraj okoli 8. ure zjutraj plul ob obrežju Long Island (pri New Yorku i, ko je opazovalec naznanil. da je v del sled torpeda, ki je prihajal proti ladji. Torpedo je grešil cilj le za malo razdaljo tet dalje nekaj jardov. nato pa se je zavrtel v polkrogu in obrnil preti ladji, katero je zadel ravno v r-redini in nastala je strašna raz strelba. Mnogo mornarjev je vsled s Inc eksplozije popadalo ua tla kuharja pa je vrglo iz kuhinje. \ idel sem. da se "Sommerstad" ne bo dolgo držal ua vodi. vsled česar sem za povedal posadki v re silne čolne. Ladje ni bilo mogoči rešiti. V idel i nismo n ti podmorskega čolna. Tiiti njegovega periskopa: ko smo bili v čolnu, je bilo morje pool noma mirno. Nemški poveljnik je bil popolnoma zadovoljen da je potopil parnik. kajti s cer bi bil oddal nanj še mnogo strelov. V nedeljo smo dobili po brezžičnem brzojavu svarilo, da podmorski čolni operirajo ob ameriški obali. Ker pa se je poročalo, da se nahajajo kakih 200 milj od *" "-.' $ i. " .'"^V" 'C 7 -iff.. ...... t ,,! • ■ '»brežja. nisem pričakoval, da bi videl kakega Huua pri Fir. Islands. "Sommerstad" se je tako naglo polnil t vodo. da je bil v štirih minutah dimnik že deloma v vodi. Parnik se je pr čel s prvim delom potaipljati in ko smo se odstranili v rešilnem čolnu, je molel zadnji konec proti nebu. Nad vodo je ležala tenka megla in ni bilo niti najmanjšega vetra. Obrnili srno se proti Long Islamlu. iti smo veslali cel dan. Proti večeru nas je zapazil patrolni čoln ki nas je vzel na krov. Mornarji so bili u-trujeni od veslanja in so ostali čez noč na patrolnem čolnu. S par nika ni bilo mogoče re*fti n ti najmanjše stvari in vsak je šel z ladje v tem. kar je imel na sebi." "Somerstad" je že 12. švedska ladja, katero je potopil nemški podmorski čoln ob ameriški obali. 14. avgusta ob 8. uri zvečer je nemški podmorski čoln torpediral ::i potopil ameriški tovorni parnik "Frederick R. Kellog" ob o-ba'i New Jerseya pri vhodu v »ewyorako pristanišče. Na parniku je bilo 7."»00 sodov olja. Razstrelba je bita taKo strahovita. da se je parn k odprl in v štirih minutah potopil. Posadka je bila ravno pri večerji. 7 mož posadke je utonilo, drugi so se rešili. Več žensk kot moških. ' London, Anglija. 14. avgusta. Nek italijanski učenjak pravi v svoji ravnokar izdani knjigi, da bo v Angliji, a ko se vojna prihodnje leto konča. 121 žensk med "24. in 44. letom na vsakega moškega «te starosti. 1910 je bilo razmerje 108 proti 100. V Franciji bo 124 žen iste starosti proti 100 moškim. V Neničij? kjer sta bila spola pred vojno skoro enaka, bo razmerje 119 pro-i U 100. S AMERIŠKA ARTILERIJA NA POTI V BOJNO ČRTO. * jju FIELD ARTILLERY CANNON i EHROUTE - 6o FROJNT ^ 15 (£) committee on I>uecic iMformatiom . ^ K jPrelom z Rusijo. Združene d-zave so prekinile vse d plomatične zveze z Rusijo. _ Ameriški konzul je odpotoval iz Moskve. Washington, I). C.. 14. avgusta. Združene države so prekinile diplomatique zveze z boljševiki in <-elo konzularni zastopniki v Moskvi so zapustili 5. avgusta svoja mesta. Ameriški poslanik na Švedskem ' je poslal državnemu departmentu poročilo, da ga je švedski zunanji urad obvestil, da je švedski generalni konzul v .Moskvi prevzel vse .ameriške, angleške in japonska zadeve. Ameriški generalni konzul v Moskvi Poole je poslal državnemu' department u več brzojavk glede' Leninove napovedi vojne in o dni-' gih dogodkih. Neka brzojavka pravi, da je Lenin 29. julija predi sovjetovimi uradniki opetovano izjavil, da obstaja vojno stanje med rusko republiko in za vezni-, škiuii državami. Zaradi tega so angleški diplo-matični zastopnik in konzularni zastopniki Francije, Ital je in Zdr. držav obiskali komisarja zunanjih zadev in so ga vprašali, ako se naj Leninova izjava smatra za vojno napoved. Cičerin je rekel, da se to ne sme dobesedno razumeti temveč tla želi sovjetova vlada nadaljevati diplomatične zveze z en-tento kakor z Nemčijo. V nekem drugem poročilu z dne (j. avgusta pravi konzul Poole. da so boljše viške oblasti popoldne 5. avgusta siloiua vdrle v francoski in angleški generalni konzulat ter so aretirale oba konzula i\ njihov štab. Ob treh zjutraj (j. avgusta sta bila konzula s svojim osobjem po| posredovanju švedskega konzula izpuščena. Ker je bil ameriški konzul prepričati, da n i jamstva, po katerem' bi bil ameriški konzulat varen, je un čil konzularne listine. Vsled tega Poole ni mogel ostati na svojem mestu in je prosil švedskega generalnega konzula.' da prevzame ameriške zadeve ter, obenem pozove boljše v iško vlado. | da mu dovoli odpotovati iz deže-j le. Enako so napravili ostali zavezniški zastopniki. Od tedaj, ko je prišlo zadnje poročilo ameriškega konzula, je že mogoče boljševiška vlada pa-1 dla, kajti poročalo se je, da sta Lenin in Troeki pobegnila iz Moskve. Ako je temu res tako, jh>-tem bo morebiti Poole ostal in bo zopet prevzel vodstvo ameriškega konzulata. Lndon. Anglija, 14. avgusta, i Ameriška armada, ki se je 2. at gusta pO strmoglavi jen ju boljše-viške vlade izkrcala z drugimi za-' vezniškhni oddelki v Arhangel-| sku, je majhen oddelek z neke kr žarke. Washington, I). (;.. 14. avgust*. Državni department je prejel iz. zanesljivega, toda neoficijelnega j vira v S.tockholmu, poročilo, da' je nemška vlada naroČila novi Dr. ftuehimann. Iz Amsterdama se poroča, da se bo j prejšnji nemški minister za zunanje zadeve najbrž vrnil v Haag. Amsterdam, Holaudsko. 14. avgusta. — V nemških krogih v Haagu prevladuje mnenje, da s«-d ose tlan j. nemški poslanik na Ho 'andskem. Posen, ki se mudi sedaj v Berlinu, najbrž ne bo vrnil na ^voje mesto. Poročalo se je. da mu bo sledil baron Maltzahn. vendar j »a se trajno vzdržuje vest da se bo najbrž naprosilo von Kuehlmauna. naj pride kot nemški poslanik ua Ilolaudsko. l)r. von Kuehlmann je izgubil svoj.- mesto kot nemški minuter za zunanje zadeve po govoru, ka terega je imel v nemški poslanski zbornici dne 24. junija tekočega leta. tekom katerega .je izjavil : — Vspričo obsežnosti te vojne ter vspričo števila sil. vključno o-ne onstran morja, je komaj pričakovati odločitve potom vojaške zmage ter brez pr'pomoeka diplo-matičnih pogajanj. finski vladi, da naj pripravi svojo armado za prodiranje proti Murmansku, kjer so zavezniki u-stanovili vojaško bazo. Dan jim je tok dveh tednov, da izpolnijo za htevo. i Stockholm, Švedska, 14. avgu sta. — Brzojavka iz Kristjanijc na Degen-s Nvheten pravi, da de lajo nemške in finske čete ob nor veški meji vel ke priprave. Meti Enare in Šalmijarvt na sk rajnem severu Finske, nekaj tisoč vojakov z mrzlično naglico gradi železnice, da bodo gotove v oktobru. Cela pokrajina je pod nemško kontrolo in pričakuje se da se bo v tem času pričela velika nemško-finska ofenziva proti Pečengi. ki Ježi okoli 60 milj za-padno od Murmanska. I Washington, D. C., 14. avgusta. Neko stoekholinsko poročilo pra I vi, da so ruski mornarji izjavili, 'da se bodo rajše borili proti Nem eem in da bodo prej razstrelili ladje, kakor pa da bi jih predali Nemcem. I Poroča se tudi, da so usk; mornarji videli Lenina in Trockija v Kroustadtu. Neka druga brzojavka pravi, da se nahajata nemški poslanik za Rusijo in nemški konzul iz Pe-trograda v Helsingforsu na potu v Berlin. Stockholm, Švedska. 14. avgusta. — Švedski častniki so izvedeli iz Helsiugforsa, da postaja ruski polažaj bolj in bolj kritičen in da se bojševiška vlada bliža kon eu. — Kmetske vstaje se množe. V večjih okrajih so kmetje organizirali oborožene odelke. ki se bore z boljševiki. Po mestih se širi protiboijševiško gibanje. Poročila, da sta pobegnila Lenin in Troeki v Kronstadt. so sko-rogotovo resnična. Deluje se na to. da se prenese vsa boljiev ška I vlada v Kronst^dt. - — t 1 ------! Kaj pravi Memčija? Poroča se, da je izgubil nemški narod vse zaupanje v voje vojaške voditelje. — Uspehi Focha so presenetili Nemce. London, Anglija. 14. avgusta. Zaupni Nemec, s svojo strogo vero v kajzerja ter svojo vero v bojno nad kril jevanje, je posta! v zad-' njem času nekoliko nezaupen. — Njegova vera je omajana ter je pripravljen prepirati se s svojim sosedom, svojimi vojaškimi voditelji ter celo s svoj m vojnim gospodom. Nemški idoli se rušijo in živci nemškega naroda so v kaj slabem stanju. Nemški narod pozna vojaško službo. Zna si razlagati oficijelna poročila ter je skozi štiri leta štu-. diral z vernostjo meniha vsa poročila. katera je priobčeval nemški generalni štab. Nemci niso sposob-t ni prenesti poraze in prvikrat, odkar se je pričela vojna, je bilo o-majano zaupanje nemškega občinstva v poročila, katera so izdajali njegovi vojni lordi. V poročilih, katera je objavil Ludendorff od 18. julija naprej, se je skušalo prikriti resne poraze, a se je s tem doseglo le veliko konfuzijo v javnem mnenju. Nem ški narod je že dolgo tega potisnil sliko Hiudenburga v ozadje, ikot se je potisnilo pri zaveznikih v ozadje slike Frencha, Joffra. Cadorne in drugih. Ludendorff je: bil sicer velik vojaški ženij. a izgublja sedaj hitro na prestižu in moči. Nemška upanja, da se bo dospelo do Pariza in kanalskih pristanišč. so izginila pred enim me-sečem. Niso se izpolnila nemška upanja, da bo mogoče uničiti Fran cijo in Anglijo, še predno bo prl-š.a na površje Amerika. Nemška vera v vsemogočnost njih generalov je bila kruto omajana. Izginilo je tudi nemško zaupanje, da bo mogoče izsiliti odločitev potom: vojaške zmage. Tekom preteklega meseca je zmagal Kuehlmann,' ue pa Ludendorff. Nikakih znamenj revolucije ni opaziti v Nemčiji ter jih tudi ne bo. dokler ne bo postala situacija tako siaba, da bodo nemške mase prepričane, da stvari ne morejo iti! tako naprej. Nemške mase so že sedaj izgubile svojo vero v mi!» tarizem ter jo bodo Se bolj, čim večji bodo uspehi zaveznikov. —j Nemški narod bi bil v stanu vzdr žati dolgo defenzivno vojno, ven . lar pa je vrjetno, da bo še pred: Božičem ponudil mir, ki bo veliko zmernejši kot je bil katerikoli/ katerega se je ponudilo dosedaj. Povsem naravno je pričakovati, da bo Foe h sedaj udaril in da bobi Nemci z večjim ali manjšim u-spehom odbili te napade. Zavezniki nimajo dosedaj še one velike uumerične premoči, da bi izvedli odločilni udarec proti nemškemu defenzivnemu sistemu. Kljiib temu, pa je danes Nemčija dejanski razočarana. Rojaki, naročajt« m na "Gkg Naroda'', najra$i stomald dntr. j nikvZdrtULdriarak. , OFICIJELNA POROČILA i -oc i FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Francija, 14. avgusta. — Nočno. — Tekom noči so naše čete. ki so nadaljevale s svojimi napredovanji med Matz 111 Oise, zavzele vas Ribecourt. Iztočno od Belval je naša nfan-terija. ki je preprečila neki protinapad sovražnika, zajela šest sovražnih častnikov, med katerimi sta bila dva bataljonska poveljnika, poleg večjega števla navadnih vojakov. V pokrajini pri Roye in Lassigny je bil artilerijski boj precej živahen. Dnevno poročilo. — Med Ancre in Oise je bilo opaziti artilerijsko delavnost tako z naše kot s sovražne strani, posebno pa v sektorjih Roye-sur-Matz ter Conchy-t; *s-pots. j Na fronti ob Vesle so ostali nem ski napadi brez vsakega uspeha. Naše čete so zajele veliko jetnikov tekom uspešnega napada v o kraju Mesnil-les-Hurlus. ANGLEŠKO POROČILO. London, Anglija, 14. avgusta. Nočno. — Danes so se vršili krajevni boji na bojni fronti v bližini Parvillers. Naše čete so napredovale ter ujele veliko števi-i!o sovražnikov. Sledeč svojemu zadnjemu um« i liauju v sektorju pri Hetuberne je izpraznil sovražnik svoje na-prep potisnjene postojanke pri Beaumont, Hamel, Serra in Boue-«■ poiskali pri Srbiji svoje pomoči. Srbija jih je prijazno sprejela ter jim obljubila, da bo delala z vsemi silami pri svojih zavezniških prijateljih na to, da se bodo oprostili avstrijskega jarma. Tako se je zgodilo, da sta se sešla na Krfu zastopnik avstrijskih Slovanov in zastopnik kraljevine Srbije. Pri posvetovanju nista imela enake besede in enakega upliva. Kajti Srbija je član zaveznikov, torej sila. ki pomaga uničevati Nemčijo, dočim >.o Slovenci in Hrvati podaniki one dežele, katera f>e bori proti zaveznikom. To je presneto vel k razloček, katerega mora razumeti vsakdo, ki ima količkaj s»di v glavi. Najprej je predlagal zastopnik Srbije, pod kakimi pogoji hoče delovati Srbija za korist onih ljudi, ki so, četudi neprostovoljno, nastopili proti nji. Zastopnik Slovencev in Hrvatov ni mog»l nasprotovati njegovim zahtevam, kajti pol na Krf je bila vseeno le bližja kot pa v Belo hišo ali pa v Bukinhani palačo. Sklenjena je bila torej pogodba s zavezniško vednostjo in s zavezniško sankcijo, pogodba, ki garantira Slovencem in Hrvatom popolno svobodo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbija bi gotovo prijazno ne pogledala zastopnika dveh avstrijskih narodov, če bi prišel k nji in zahteval od nje. da se mora Srbija \ teh in teh ozirih izpremeniti, če hoče. da se ji pridružita dva naroda, ki sta še sedaj hlapca in posili podanika njenega največjega nasprotnika. Zastopnik ofieielne Srbije pa ni bil prežet z mouarhističnim <*uhoni kot mu* blagovolijo očitati z raznih strani. V Krf ski deklaraciji je namreč točka, da bo imela prvo, zadnjo in odločilno besedo narodna skupščina, torej narodno zastopstvo, sestavljeno iz Slovencev. Hrvatov in Srbov. To zastopstvo bo imelo večjo in odločilnejšo besedo kot jo bo imel — kralj. in če temu zastopstvu ne bo kralj po volji, ga bo odstavilo, oziroma „'a sploh ne bo izvolilo za kralja, dočim kralj ne bo imel prilike, vtikati >e v od red be in določila narodne skupščine, ker ga I narodna skupščine sploh ne bo izvolila in priznala, če bo uvidela, da se noče popolnoma pokoriti njeni volji. Slovenci v Ameriki bomo rešili koncem vojne svojo nalogo. < e jo bomo ltšili častno, ali če se bomo morali uspehov sami sramovati, bo naša stvar. Ko bodo Slovenci in Hrvati v domovini oproščeni, bodo lahko jasno in javno povedali svoje mnenje. Srečni smo lahko, da imamo v domovini dovolj mož, ki si U-pajo javno nastopiti proti rablju. Nanje se lahko zanesemo. Nastopili bodo proti vsakemu, kdor bi jim poskušat v svob« di kratiti svobodo. Prepričani smo lahko, da bodo nastopili tudi proti bratu, če jim bo hotel kratiti tisto, kar so dosegli po dolgih letih trpljenja in boja. Krfsk« deklaracija ne sme razburjati nikogar. ('e je po mnenj.ii slovenskih republikancev ni sklenil postavni iti pravilno izvoljeni zastopnik Slovencev in Hrvatov s srbsko vlado, že sama po sebi ni veljavna xa slovenski iu hrvaški narod. Ker smo pa skoraj u ver jeni, da se naši rojaki onstran morja strinjajo z delovanjem Londonskega Odbora ter da v pošte vajo njegovo prizadevanje, moramo tudi mi vpoštevati to deklaracijo. Vpoštevati jo moramo, če bo pa večina žnjo nezadovoljna, se bo morala izpremeniti. i Porok za to so nam izjave vseh zavezniških državnikov, da mora imeti vsak sedanji tlačeni narod po vojni pravico, odločevati si sam svojo usodo. x , Jugoslovanski Narodni Svet v Washingtonu tvorijo Sloven- , tka Narodna Zveza. Hrvatski Savez in Srpska Narodna Odbrana. Prepričani smo. da bi tudi Slovensko Republieansko Združe- , nje dobilo v njem dovolj prostqra. Pridruži naj se mu. kontrolira naj in svetnje. Slovensko Republičansko Združenje naj se pridruži Jugoslovanskemu Nar. Svetu. N Ne zato, da bi priseglo na Krf sko deklaracijo, ampak - v sled - te-l i ga, ker je skupno delovanje že vsaj v nekaterih točkah za nas vse življenske važnosti. Če bodo pri teni »kupnem delovanju dokazi in nasveti Slovenskega Kepubličanskega Združenja teineljitejši in boljši kot so naši, bo vsak med nami patentiran norec, če se ne bo hotel ozirati nanje. i —k. i OOO--- / Popisi 1 Brooklyn, N. Y. , Cenjenemu občinstvu v Greater New Torku vljudno poročamo, da priredi Slovensko narodno pevsko društvo "'Slovan'*" svoj prvi letni , piknik v Henry Walters Emerald Parku v Glendale, L. I., v nedeljo 18. avgusta. To je dobro znani prostor vseh slovenskih piknikov, ' ki se vrše v tem parku. Zabave bo . dovolj. Kegljanje za cash dobitke. Izžreban bo zlat cekin in še obilo . drugih dobitkov, kateri bodo vsa-. kemu ugajali. Za piles bo skrbel dobro izurjeni kranjski orkester k na strum?. Vstopnina za osebo 15 centov, otroci 'iitpod 12 let vstopnine prosti. Znč-etek ob 1. url pop-Za obilno vdeležbo vas vljudno vabi 4* Slovan,' i Salt Lake City, Utah. Okinčajte lii*>o, pripravite sobo, prižgite luč, kadar ipride, da ga (sprejmemo. To je zapisano v najstarejši knjigi »veta. Te misli so ime obhajale 27. julija, ko som iz vlaka zrl na mnogobrojno množico ljudij,. ki so stali na mestnih ulicah v Ely, Minn. Ta dan sta pi*išla na Ely dva rojaka, sovrstnika zgodovinsko zaianih misijonarjev Barage, Pir-ca, Lavtižarja itd. Prišla sta starosti. pijonirja Rt. Rov. J. Trobec, slovenski škof v pokoju >z Saint Stephan. Minn., iu Msgr. Rt. Rev. J. F. Buli Prvi je obhajal SOlotnico svoje-j ga rojstva in delil »v. birmo ely-4 ski mladini; drugi pa je kot Spletni starček praznoval na Ely 60-letnieo mašništva. V svoji mladosti je Msgr. Huh uspešno deloval med Indijanci, deloval pa je tudi na slovenskem kulturnem polju ter vstanovii sedaj najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kmiski SFovenee". Spočetka je skoro sam napisal cel list. Podnevi je hodil po misijonskih postajali, ponoči pa je pisa!. Preobširno bi bilo oipisovati njegovo delovanje, to naj ostane prihranjeno za poznejše čase: napisati pa bi se mogla velikanska knjiga. Za ta dopis naj napišem .samo toliko. 15. avgusta 1007 je bilo v slovenskih gorah blizu Triglava v mali vasi Lučnah vse živahno. Peljali smo se iz Trate vedno vrše in po ovinkih smt> prišli srečno do cilja. Kamor smo pogledali, vse je bilo v slavolokih in mnogo rfapi-sov. kakor "Bodi pozdravljen ;da-tomašnik Msgr. Buh!"' itd. Ko! Slovenske novice. Joliet, 111. Ludvika Legan, 14 let stara, je Uiurla v soboto o. avg. zjutraj v domn svojega očeta Tomaža Le-gana, 1604 N. Hickory St. Pokojna deklica je dovršila našo župnijsko šolo sv. Jožefa z izvrstnim uspehom, dasiravno je že dalje časa bolehala. Bila je .pridna, mirna in sploh zglednega vedenja. Poleg njenega očeta žalujejo za njo tri sestrice, Mary, Bernice in Helen ter brat Ferdinand. Pogreb se je vršil 5. avg. dopoldne. Od hiše žalosti se je pogrebni sprevod pomikal v slovensko cerkev, kjer je bila'ob 9. uri črna sv. mašta ob vde-ležbi vse naše šolske mladine in potem na slovensko pokopališče. Velika vdeležbu od strani slovenskih družin je kazala splošno sočutje z užaloščenim očetom. Mrs. Marv Fink, 70 let stara, je umrla v nedeljo 4. avg. zorana v svojeiji domu, 1101 N. Scott St. ., Slov. pevsko društvo sv. Cecili- < je si kljub neznosni vročim ne pri- ] vošči nobenih počitnic, ampak go- , ji svojo pevske umetnost še s tem'i vpčjo vnemo. Kakor čujemo, se ' pripravlja za velik koncert, ki ga] priredi v korist naši cerkvi. Uča-jj teljiea in p e vov od k inja društva ] sv. Cecilije je Mrs. Anna Nema-! 1 Miss Anna.Kraus iz Ohicaga se ] je mudila tukaj na počitnicah pri'] svoji teti Mrs. Annie Nemauie. V| j sredo 7. avg. se je vraiila domovin ž njo je šla na počitnice v Chi-'« eaigo za 8 dni Miss Margaret Ne- , manic. knjigovodkinja v tiskamii 4 "Am. Slovenca'1. | Mrs. Maxy Mfliikwec, soprpgei ' [Johna Mahkovca. se^Je vrnila dne ■ 3. avg. domilo od 17 posvečenih! I-še 5 zliatomašnikov. Kakor mi je' " rekel letos Msgr. Buli, danes morebiti od teh žive samo še trije. Ob priliki zlate maše je Msgr. ^ Buh potoval dalje časa ipo naši do-. niovini in kamor je prišel, povsod i je bil kar najsvečanejše sprejet. I V onih žalostnih dneh. ko je \ . Igubljaui tekla slovenska kri. je i j Msgr. Buh z ži lostjo v srcu gledal | [ nemško podivjanost :u ob Jadran-i skem morju, kjer se je namera val j i «n«staiLUi, mi je rekel poln bolesti:j Amerika za Anierikanee; pojdi-j ' va nazaj.*7 Dalje časa sva bila na Reki in ; na Trsalu. Od tam je šeJ Msgr. Buh v Rim. jaz pa skozi Švico v Ameriko, kjer se po n.ekaj mev cecili zo]>et sestala. Tudi na Ely, Minn., so deklice trosile cvetje pod noge Migr. Bu-i ha in škofa Trobca, in kakor v Lučah. je tudi na predvečer nebvi ]>očastilo slavljenca z gromom in bliskom. J_ Matija Pogorele. kjer je bivala na počitnicah poldrugi mesec pri svojih prijateljicah v največji slovenski farmerski naselbini. Poročena sta bila v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa v torek 6. av-guista Josip Kolene in gdč. Roža Koejaučič. Bilo srečno! v- j Naši vojaki Josip Sekola, FrJ P. Mušič in drugi njih tovariši, ki' so odšli pod zastavo koncem aprila. so že na Francoskem. 7. avg. so dospela naznanila, da jc ladja, i na kateri so se peljiaili, varno do- , plula v neko francosko luko. —j Frank Kavzlarič. prvi Hrvat iz Jolieta. ki je odšel kot dobro vol j-i-nik v jugoslovansko anuado. piše : iz Toulona, luke v južni Franciji,'; ddal spd vode me^to žganja i za jJsJIO. Pride pred velivo poroto. - Izpuščen je bil'na svobodo pod t"J00 varščine. Novice iz Clevelanda. Umrla je Marija Hočevar, stara! i 5t> let. dooia iz Cerknice. Previ-» d en a je bila s sv. zakramenti za ■ umirajoče. Svojo posebno zgodo-I Vino je imela za seboj. Prehodila i je tri dele sveta. Nekaj časa je i - bila v Egiptu, nekaj let v Južni . Ameriki. 12 let v Clovelandu. Bila' . je samica. Pomagala je. kjer jej 1 • bilo treba dobre kuharice, pa t uda - drugih hišnih opravil se ni ustra-• šila. Veselost je ni zaipnstila tudi . v težkih poskošnjah življenja. Vročina je pi intsla stok iu i smrt dee i. Umrla je Veronika Le-' i narčič, stara 7 mesecev; Anton j Jerše pa še ni dočakai treh mese- - cev. ) Starišem Uad je umrla hčerka - Marija, starišem Urli omesečui - sinko. i Nevarno je zbolel Andrej Stra-J - žtevar, podomače Štefck, doma i/ i Padeža pri Borovnici. Sedaj sta-' - nuje pri svoji hčeri Ivani Kolar. : 1023 E. 61. St. i V netle!jo 4. avgusta so bili kr--jščeni v cerkvi sv. Vkla: Henrik - Jerina. Frank Sadar, Stanislavi - Sesek, Veronika Kosec iu Marija! ■ Gambač. - Z balkanske fronte se je oglasil . j rojak Luka Podgomik. Svoječas-,-jno je bil a- avstrijski ari i'adi. a že > prve mesece vojne ujet od Rusov. nakar je stanoval v Karabaškem zavrnili. Permska gubermja. V slo-. venskih časopisih je eital, kako se L| Slovenci borijo proti Avstriji, na-kar je licmudonua vstopil med pro-stovoljee iu jc bil poslan na Balkan, kjer se je sešel z mnogimi rojaki i/. Amerike. Naj živi jugoslovanska ed iinost! I s francoske fronte se jc oglasil John Jadrich, bivši pres>;iuan pri "< -levelandski Ameriki". On de- Jlnje v Franciji pri inženirjih. Pi-';še. da je vreme izvrstno, da grede |zgodaj spat in zgodaj vstanejo, j Dela dovolj za Ameriko v Fian-joiji. posebno za inženirje. V tabo-: J i išče, kjer je Jadrich, je bilo pri-"ipeljanih /<* mnogo nemškili "Fid-j cov kot ujetnikov, ki pripovedu- II jejo. da se nikdar v svojem zivije-jnju niso imeli še tako dobro, kot odkar so ujeti od zaveznikov. V nekem drugem taborišču se je Jadrich sešel z znanimi Clevelandča-ni Antonom Keržičem. Johnom Boitzem. Johnom Mišm-išem in I., I Starcem, ki vsi pošiljajo iskren; j pozdrave prijateljem v Ulevcland. j Najbolj hudo jim je, ker ne dobivajo slovenskih listov. Na koncu I pisma pišejo: "Ko bo Nemec poražen bodo naši rojaki š^e videli, kako je prav imel vaš list (U. A.), ko je od začetka vojne do danes j neprestano organizira! Slovence proti Nemcem. Želimo vam vsi skupaj mnogo uspeha."' Razpisuje se služba oskrbnika ./a Slov. Nar Doiu. Plača $30 me-' sečno iu prosto stanovanje, obsto-j J ječe iz dveh sob in kuhinje s pro-j sto razsvetljavo in kurjavo. Sta-j uovanje se lahko ogleda ml 15. a\-j glista naprej. Prošnje jc poslati] do 20. avgusta t. 1. na tajnika Lu-' jdovik Medvešek, 5800 Prosser A v. j I V ponedeljek 5. avgusta okrog, o. ure zjutraj se je videlo, da je! j skočil neki človek skozi okuo tr-' j gov i ne z vinom Louisa Knausa na 3916 St. Clair Ave. ter jo urnih' ! krač pobrisal. Najbrzy se je ustra-1 šil kakega ropota, ker ni bilo nič ukradenega. V mestu so na delu nemški van-daii. ki uničujejo privatne vrtovi i raznih družin, (iospu Ajia Krus-[ nov. 4456 VV. 51. St., je naznanila' . poli.-iji, da ji je preko noči nekdo J populil iz zemlje ves krompir. Niti 'eni rastlini m l>uo |>rizunešeno. j Policija in zvezini detektivi so naj delu. da ulovijo bandite. i Iz Collinwooda. Nevarno je zbolela gospa Kle-J menči<*\ soproga Josčpa Klemenči-ča. Upati je, da bo kmalu okrevala. V zdravniški »uski-bi se nahaja : .Vleš Milač. stanujoč na Trafalgar Ave. Želimo mu skorajšnjega o-kiwanja. V nedeljo 4. avgusta so bili krščeni v naši cerkvi Marije Vnebo-vzete: Rajmund K. Zalar. Henrik Mivšek. Anton Susiuain. Daniel J. Pustptnik. Frank Markonič iu Katarina Erjavec. Dne 15. avgusta bomo prazno- ' vali paironmjo. naše slovenske cerkve Marije Vnpbovzota; ker ] pa isti dan pride na delavnik, ai-1 to bomo vso slav n ost **žegnanja" naše župnije praznovali v nedeljo' 18. avgusta. Posebnega programa * nimamo, ali dobro bi tpti bilo. ako I bi se katoliška društva zbrala te,-skupno prikorakala v cerkev iJ zadtiji sveti maši, kakor to storijo po drugih župnijah. Iz Newburgha. V četrtek 1. avgusta je zatisnil j svoje trudne oči tukaj a v v e»*-|nem strahu in trepetu ponoči iu j podu c vu. ošto. popolno-. ma prustu, brez kake obveznosti ml vaše strani |m>|m»1iio tridnevno zdmv-Ijenje našega zdravje in moc vraOujo-in kri fistiifvpi ■JU VITO (MI^VI)O ŽIVLJENJE) zdravila, ki je sestavljeno iz čistih zdravilnih z«>liš«*-. ki raslfa v dežju in ua solneu v vrtu matere narave. Naslov: Jl'VITO LABORATORY. • Soulb Hill Branch o. PITTSBl*RUH. • - 1, LISTNICA UREDNIŠTVA. i Joc Rebolj, Pueblo, Colo. V stari kraj je le mogoče pisati le kratka osebna sporočila in sicer z d.rektnim posredovanjem centra- • le Ameriškega Rtlečega križ*. — Pojdite na podružnico Ameriške - ga Rdečega križa v Pueblo in tam vam bodo povedali, kaj morate : storiti. Vsa j tsikoj ^ni" informirnui dosedaj. r- IŠČE SE ; dogarje za delati francosko ("iaret • do|ge. Jaz plačam $50 «a 1000 ]>•> • in ,$bO po 1J inčev dolge. !mam ! izvrsten les. — Max Fleischer, - 25S Lewis St., Memphis, Tenn. POZOR ROJAKU i M^^&^^aik, matiJo u Senik« 1 gy lase, kakor ttk.1l ffiff '5? n možke brk« ga mazila ara- ^^^^^^^^^^^ dnlh krasni go i kakor tudi mo- , Skim krasni brki In brada In ne bono odpadali In osiveli Revmattzem, kostl-bol all trganje v rokah, nogab In t ' krilu, v osmih 1neh popolnoma ozdra-1 rim, rane opekline, bule, ture, krast« In k tin te, potne noge, kurja očesa, oseh-line v par dnevih popolnoma odstmnlv. Kdor bi moje sdravllo bres uspeha rabil mu Jamčim za $5.00. Pišite takoj po reclk, ki ga takoj pošljem zastonj. JAKOB WAHClC, f?t2 Banu Av«. flrrrlaaf. OUa JETIKA! JETIKA: •Jetika in kronični bronchitis /elo u ^[mšiiii zdravi z iiovotzn;*jde-n i m zdravilom Neumasan I»o>ti ni treba y^»vori!i o leni izvrstnem zdravilu, ker veljavo lw> samo ska-zalo pri bolniku. Ko b<» bolnik zdravilo sjim/> park rat rabil, bo /•» videl njega veljavo. Zdravilo Neu-masan ko.šta $5.', 15 in s r dobj ]>ri: A. li. KOLAR t O., (l'7 7 'JfNashvvatik, Minn. Rad bi izvedel onega ki mi je poslal i/. Jolieta. 111., yli i/ ti.i ry, Ind.. d emir -na Kelt, Mout. Prosim. n;ij so mi piiiiieno «)g!ii si. «la mu ga vrnem. — Frank , Niirlitiniral, :H)\ \V. Daly Ave.. Walkerville. Mont, i LM5— Iščem svojega iik /;i PETKA KKALJ. ibuna iz (»'orenje '»asi ]>ri Kanalu ob Soči na t»ori-škeio. i*rosim cenjene n .j:;ke v ( levelaiidu. če kdo ve zanj. naj mi pr~.!je njesrov naslov, ali naj sam «.gl:i-17—h KDOR SE HOČE UČITI Šivati slamnike ua električni stroj naj te z«Ioj»i pri: Mi*> Catharine Sclmeller. .'Iti liremen St.. Urook- j lynT X. V._(1 :j-i5—8) i je MAKU A \V I DRI C17 j j'red tlemi 1*1 i jc bila v Dunkel Stine in zdaj ne. v.-rn kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, c*; k00. 24; Mary Špicnagel 83, bi48, 500. 21». Društvo sv, Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Zopet sprejet: Anton Jakič 94. 17287, 1000. 19. Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Pristopili: Rudolf Fort una Jr. 1901, 19758. 1000, 17; Jožefa, Primožič 1886, 19759, 1000, 32. J Zopet sprejet: Josip Banieh 92, 19526, 1000, 26. Suspendirani: Frank Bab ch 98, 19385, 500. 20; Frank Gar-1 vas 98. 19528. -">00. 20; Josip Kral 92. 17776, 500. 22; Anton Kušlau 189, 18731. 1000. 27; Ana Kušlau 96, 19309 500, 21. Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Zopet sprejet: Jakob Jerkovieh 73. 15301, 500, 39. Suspendirani: Andrej Bregač 88. 19658. 2."»0. 29. Frank Bernard 86 18346. 1000, 30; Julija Cerar 95, 19066 1000, 22. | Sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa. Pristopili: Jakob Izakar 93. 19777. 500, 25; Josip Januiik 79 19775, 500. 39; Ignac Župančič 74, 19786, 500 44; Franka Izakar 91, 19776, 500, 24. Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm, Minn. ^Štipendiran: Frank Champa 84, 6482, 1000, 23. Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa. Odstopil: Mary Moetivh 79, 9148, 500, 28. Društvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Zopet sprejet: Jernej Končar 89, 16614, 1000, 24. Suspendiran John Grčar 91. 17303, 19. Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: Joseph Smadži 86. 19790. 1000, 32: Marv Krobelj 84, 19791. 1000, 34; Jennie Debevc 75 19733, 500, 43. Suspendirani: .Jakiin Kozak 89, 19311, 500 28; John Pinklor 188, 19691, 500, 30. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, O. Pristopili: Frank Baškovič 87, 19789, 1000, 31 ; Leopold Ivane 01, 19788.. 1000, 17; Joseph Pire 79, 19801 500, 40. Zopet sprejeti : John Rus 87. 18263. 1000, 28; Johu Novak 95 (18101, 500, 20: Marv Skubee 92, 16231, 1000 21. Suspendirani: Ciril Jevc 95. 16416, 1000, 18; Josip Zupaučič 12. 17267, 1000. 21. Suspendirani: Matt Dejak 98. 18065, 1000. 17: Josip Dejak 1900 19207, 1000. 17: Anton Jerman 82, 16672. 1000. 31; John Logar 86 18r»67. 500. ;}0: John Petrič 87. 174S6. ,"»00. 26: Frank Podržaj 96 18774. .">00. 21; Anton Skrjane 7s 18642. 1000. 38; John Tkalčič 78 18417, 500. 37; John Znidaršič 87, 15412, 500. 25. Društvo sv. Pavla štev. 116, Delmont, Pa. Prestopil k društvu sv. Jožeta št. 12 Pittsburgh, Pa. Peter U-; ran kar 80. 7253. 1000. 27. Prestopila k društvu sv. Resnega Telesa št. 77 Greensburg. Pa. | Jurij Medouič 87. 18620. 1000, 29; Mary MedoniČ 94, 18621, 1000. Sv. Ana, štev. 119, Aurora, 111. Pristopile: Mary Zagorc 86, 19813. 500. 32; Frances Zakovsek 77, 19814. 500. 41. Društvo Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn. Pristopila. Cecilija Glavan 96. 19785, 1000, 22. Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pristopili: Štev« Dobrenič 92, 19806, 1000, 26; Josip DobreniČ 90, 19807, 1000. 28. Suspendiran: Frank Žetko 78, 19697, 500. 38. Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. Pristopil; Nick Piškar 89, 19799. 1500. 29. "Danica, štv. 124, La Salle, Dl. Pristopil: Peter Kraine 57, 19800. 1000. 31. Odstopil: Valentin Bergles 89, 5879, 1000, 17. "Soča", štv. 125, Isclin, Pa. Pristopih Stanislav Šuštar 02, 19787, 1000, 16. Društvo sv. Jožefa, štev. 126, New Derry, Pa. Pristopili: Alfous Terbizan 90, 19804, 250. 28; Frank Vališ 90 19805, 250. 28. Društvo sv. Alojzija štev. 127, Kcnmore, Oregon. Pristopili; Albina Obreza 99, 19762, 500, 19; Alena Mišer 80, 19761. 500, 38. Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 128, New Duluth, Minn. Pr stopili: Matt Babieh Dl. 19768. 500. 27; Mary Blatnik. 93 19771, 500, 25; Josip Blatnik 92. 19770 1500, 26: Jurij Čačieh 84 19767. 500. 34: Mary Hodak 86 19766. 500. 32; Matt Polak 87. 197 64, 1000. 31: Tillie Salomon 1900. 19773. 1000. 18: Josip Salome, 88. 19772. 1000 30: Mike Spehar 82. 19769. 1000. 16; Anton Štrlel 74. 19774, 1000 44: Emil Vukovich 98, 19763, 500, 20; Siava Vuko-i vich 84. 19765, 1000 34. - OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značjo:! prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno! svoto, četrta razred. J. Pishler, gl. tajnik. 1 NAZNANILO. Začetkom vojne je začelo društvo ;,Orel" .štev. 90 Jugoslovanske Katoliške Jednote v New Yorku nabirati prostovoljne prispevke za Rdeči križ v Ljubljani. Nabralo se je $150.62. Ker pa ni bilo mogoče poslati tega denarja v staro domovino, je društvo sklenilo, da se jo izroči Ameriškemu Rdečemu križu Svoto smo oddali newvorakemu odseku Ameriškega Rdečega križa dne 13. avgusta 1918. i Odbor društva "Orel" št. 90 JSKJ. Naznanila. Društvo sv. Jerneja .stev. Si JSK-T. v Aurora. 111., tem potom naznanja, da priredi plesno veselico dne 25. avgusta. Vljudno se vabijo vsa domača društva iz A11-ix're in bližnje okoli«-e. kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje, da irann priskočijo na pomoč, z.i kar že vnaprej zahvaljujemo. V enakem slučaju vam bo tudi naiie j društvo na razpolago. S viral a bo ) -z\ rstna godba. Za dobro postrežbo bo skrbel v to izvoljeni odbor. Torej na veselo svidenje 25. a v g.! Vsem cenjenim članom društva sv. Ime Jezus št. 25 JSKJ. v Eve-lethu. Minn., se tem potom naznanja.da se naj pol nosite v ilno vde-leže redne seje dne 25. avgustu ob pol dveh popoldne. Na dnevnem redu je več važnih reči. meti temi tudi. kako bi se od poni o-glo slabemu finančnemu stanju društva. Zatorej ste vabljeni vsi. da se vde-ležite. da ne bo mogel potem nihče godrnjati, da mu ni prav. — Za društvo sv. Ime Jezus št 25 Louis Govže, tajnik. Članom društva sv. Andreja št. 84 JSKJ. v Triu idadu, Colo., se naznanja, da se redna trimesečna seja vrši v navadil th prostorih točno ob 9. uri i/ijutraj prvo nedeljo v septembru, to je 1. septembra. Tem potom so vsi člani pro-šeni. da se polnoštev iluo seje vde-leže. Katerega ne bo. pa že tuko veste, kaj ga čaka. to je kazni v prid društvene blagajne. Z bratskim pozdravom .loku Perušek, tajnik. Nadvlada v zraku. Francozi so popolni gospodarji v zraku. — Nemški aeroplani ne morejo poleteti na bojno črto. S francosko armado, 13. avgusta. — Kakor je razvidno iz po-l ročil, je vojna stopila v svojo dru-Igo dobo, dobo nemškega odpora [in Francozi .se nahajajo v položa-ju spraviti naprej pomoč in materi jal. V prvi armadi je ostal položaj stanoviten; na eestah delajo italijanski delavci in francoski inži-nirji. ki pridno popravljajo mostove in v splošnem olajšujejo napredovanje. Montdidier je kup razvalin; celo kleti je porušil topovski ogenj. Posebno razširjena je med armado zavest, da Francozi absolutno obvladajo zrak. Nemški aeroplani niso preleteli francoske meje. ne da bi bili izstreljeni in na večjem delu fronte nemška artilerija molči. V splošnem se more reči, da je-sovražna avijatika na francoski fronti kazala zelo majhno aktivnost. Sovražnik je že nekoliko o-kreval po porazu ter je spravil naprej zopet nekaj svežih čet, ki poskušajo obnoviti razbito moralo nemških čet. da drže staro bojno črto iz leta 1915. Tekom bojev zadnjih dni je zrakoplovna služba zlasti oddelki za bombardiranje igrala zelo veliko ulogo. Aeroplani za bombardiranje so prevzeli mesto težke artilerije. katere zavezniki niso mogli spraviti naprej tako naglo, da b; mogla slediti prodiranju. Delo teli aeroplanov je tako organizirano. da takoj napadejo oddelke iufanterije in vlake, kadar j dobe signale od opazovalnih oddelkov. To delo je podobno delu (artilerije v zvezi z zračno službo. Skadroni za bombardiranje so j na letališčih vedno pripravljeni, da takoj >'ete v zrak. kakorhitro j pride poročilo od opazovalnih balonov, iz vasi in cest. Ta sstem se je nekega dne porabil v Lassigny. Naznanjeno je bilo. da je mesto polno vojakov in vlakov z vojnim materijalom. Nad mesto je poletelo 121 aeroplanov in so vrgli 21 ton bomb. Nastali so veliki požari; mnogo strojev je bilo razbitih in mestne ulice so bile zablokirane. Aeroplaui so ue-jprestano bombardirali železniška križiča in ceste. GLAS NARODA, 15. AVG, VARČEVANJE -- poglavitna naloga... Voditelji nase velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. \ . . t In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. ' ' ' ~ Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. - V V , •, " Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. « * EVROPA JE IZČRPANA. . v . % rt7 Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. f ' ' ' * * ' • \ _ v t' -s Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. --^Z, W ' ,r 7 Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo Izprevide-U, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad mili ion naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma. NE POZABITE, da je vojakovo ž*7ljenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Šttdite in kupujte vojno-varčevalne znamko! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.19 ■bkIS ws^m^mkMm V\ * m- i m i mm?? mi p - * »K« Vr7.VT., i m - t ffgaspp^ EHlBnMeM ■ m Bp i T]'' T^HEBBBf^^^ 'ZZmjM .jllj^^ rnslmmišm^ Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. . "A- >f J Pomagajte svoji vladi, ida jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. - - •1 Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na naiuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi ZO VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Jt*? ' * •' Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru #. * Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — - ' * Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? J" - \ ' ^ Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago. Nekdo je rekel: če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač j>a samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. " :; "r7S 'v : *" r ^'J * GLAS X A RODA. 15. AVG. 1918. Ukrajina. • -ooo-- ■T (Iz "Slovenca".) .Mlada ukrajinska ljudovlada bije danes boj /.a svoj obstanek. Naravno, da išče zadoiube tam, kjer jo najde. Toda bojim se, da bo ta pomoč za l "krajino — predraga. Kajti že stari prednamci so znali, da narobe ravna, kdor izganja hudiča z Beleebubom. Imejmo pa pred očmi, da je Ukrajina čisto nepripravljena stopila na pozorišče. V ča>ih, kakršni *o, nobena državna tvorba, najmanj pa nanovo >e snujoča država, ne more obstati brez oboroženega varstva, s katerim dela red znotraj ter ščiti svoje meje. Ukrajinsko vojaštvo pa je »talo pomešano s četami vseh mogočih ruskih narodov a vseh plateh. Zato -.e je *ačela velika propaganda za novo prostovoljno ar-H.ado. Prvenstvo so v teni imeli 1'krajinci iz Avstro-Ogrske. Letos >o imeli ukrajinski dijaki iz Avstrije v Kijevu shod, kjer so sprejeli naslednjo resolucijo: Ko je shod preuiotril sedanji politični položaj ukrajinske ljudske republike, »e obrača na vse Ukrajince iz Galicije. Bukovine in severne Ogrske .-» pozivom, naj nemudoma stopijo v vrste polka "Sič" v Kijevu brez ozira ua to, je li so vojni ujetniki ali je njih bivanje v Ukrajini drugačnega značaja iu brez ozira na njih socialno stališče. — Ktnulo zatem se je v rail shod vseh Ukrajincev iz Avstrije. Velika dvorana pedagoškega muzeja v Kijevu je bila nabito polna. Sklenili so. naj v prostovoljne "Sičine" polke vstopijo vsi vojni ujetniki, begunci, evakuiranci. Resolucija pozivlje Ukrajince naj z i žirom na resno nevarnost, ki preti mladi republiki, ne izgube niti dneva z odlašanjem. Resolucija je naperjena proti boljšcvikom, ruskim central stom iu poljskim aneksijonistom. Boljše viška nevarnost je namreč ravno postala akutna in dejanska, ko je ukrajinska Rada začela zbirati svojo vojsko. Boljše viki so se namreč iz Harkova pogajali s kijevsko Rado toliko časa. dokler niso zbrali pri Harkovu in Jekateriuoslavu dovolj vojaških -il. Tedaj pa so ugodno se razvijajoča pogajanja pretrgali in nastopili s silo. Šesta armada, ki stoji na imnunski fronti, je ob tej pril/ki ua zborovanju priznala Rado ter obsodila nasilno politiko ljudskih komisarjev (boljševikovTa šesta armada jc zahtevala, naj Rada čimprej sklice ukrajinsko konstituanto, izvrši dtmobilizacijo ter ustanovi ukrajinske narodne č«*te, ki bodo- branile pridobitve revolucije v Ukrajini. Ukrajinska Rada je doslej zasledovala cilj, naj Ukrajina po-' stane zvezna svobodna država v veliki ruski federativni republiki. Popolno samostojnost I'krajine je dotlej zastopala le stranka samostojni kov"Po terorističnem nastopu boljševikov pa so tudi u-krAjinski socijalui revolucionarji, najmodernejša stranka v Ukrajini. s svojim organom i'Narodna Wola ' zavzeli stališče: — Proč od Rusije! — Stranke so v posebnem proglasu pozvale Rado. naj nemudoma proglasi samostojnost Ukrajine. Med drugimi argumenti navajajo tudi tega. da je vsled sedanjih zmed v Rusiji položaj tak. da bodo tam z veseljem sprejeli avtokratskega despota, ki bi jih rešil sedanjega stanja. S tem pa bi bilo tudi ukrajinske republike konec. Xa to Mališče se je pristavil tudi kijevski vojaški svet iu zahteval, naj samostojna republika takoj zacm* samostojna mirovna pogajanja. Kakor znano, se je to zgodilo. Znane so dosedanje posledice. -000- Iz govora ki ga je imel v avstrijskem parlamentu poBl. Lovto Pogačnik. -OOO- Visoka zbornica! 1'uli »,mo pravkar gospoda m>»i*trskega predsednika, kako je vse napade na Nemčijo zelo odločilo odklanjal. Da gospodje, kot Slovan vam lahko mirno rečeni: zaničujemo pohlep po deželah nemške države, zaničujemo gospodstvoželjuost nemškega ljudstva, zaničujemo, ker bunka nemška država v sedanji vojni nas. (dolgotrajni medklici. Predsednik zvoni i. Gospodje, vsakega resnega moža morajo skrbeti posledice teh mirovnih sklepov, ko vid'jno. da so Nemci vkorakali a- Estonijo, na Kuroiisko itd ju tla izjavlja naša vlada: če bo potrebno, bo tudi v Ukrajini delala red. l)a, gospodje, le oglejte si red, ki ste «ra tu napravili, red. ki ga je napravilo nemško hrepenenje do predpra-vie in do gospodstva v tej državi. Nimate pravice, da delate kje drugod red. Naučili se boste že druge pesmi, kar je sedanja dolgotrajna vojna že marsikaterega t rm ogla ve a naučila, da je pričel drugo pe-smo peti. (Poslanec Fahrner: Posebno med vami od včeraj naprej). Ljubi moji. le pomirite se iu zahvalite se Bogu, da se še niso avstrijski narodi popolnoma naučili druge pesmi. Zunanji minister kakor tudi ministrski predsednik sta tu razglasila načelo, da se bo perhoresciralo vsako tuje vmešavanje v avstrijske notranje razmere. Res je tako, kaj ne! Kljub temu se je moral grof temin naučiti čez 14 dni zopet drugačne pesmi in dovolil je ukrajinski Radi. da se je smela vmešavati. V Brestu Litov-skem se je to zgodilo. Delitev Galicije se je priznala ukrajinski Radi povodom mirovnega sklepa v Brestu Litovskem. Gospoda moja, mi privoščimo Ukrajincem svobodo prav tako. kakor jo sebi privoščimo iu si jo želimo. Vendar moramo tukaj pribiti. da se je Nemcem žal i bog posrečilo, enkrat nahujskati Poljake na Ukrajince, drugič I krajiuec na Poljake. Vaša ljubezen do naših narodov, gospodje, ne prihaja od srca. Toda če se bodo taki prizori tukaj pouavljali, se bodo tudi avstrijski slovanski narodi druge pes me naučili, poznali bodo. da nimajo od Nemcev pričakovati ljubezni, ampak samo sebičnosti iu sovraštva, mir bodo sklenili med seboj, v monarhiji bodo tvorili trdno slovansko enoto. To je tudi največje strašilo Nemcev. Današnji gotorn i k nemških strank posl. Hanser je namreč dejal, da žele avstrijskim narodom napredka, da žele. naj bi se avstrijski narodi razvijali. Toda. kako naj napredujejo, kako naj se razvijajo, o tem ne črhne živa duša besede. Klic: — Nam nočejo dati ue ene šole na Dunaju. Da. pa ne samo na Dunaju. Moj p red govornik s Koroškega je pravil o veliki ljubezni koroških Nemcev do koroških Slovencev. (Smeh). Pravil je. kako dobro se nam tam godi. Gospodje, stotlsoč Slovencev ima eno samo slovensko šolo. Ne enega definitivuega k siovenskega sodnika nimamo na Koroškem. Prav noben političen uradnik ne zna slovenski govoriti. To je vaša ljubezen do koroških Slovencev:.. Pred enim mesecem sem bil na Koroškem iu tedaj je 700 zastopnikov koroških Slovencev cele dežele živahno protestiralo pro titem preganjanjem. Ko bi bili le slišali te žrtve, kako so pripovedovale: kaj so vse prestale zaradi neutemeljenih vaših ovadb, ko so pripovedovale, koliko župnikov, učiteljev in pa kmetov je pral o \ verige, ne da bi se bilo moglo le enemu kaj dokazati. Ti koroški kmetje so mi pripovedovali, da so si že tudi celo mnoge takoimeuo-vane Nemcem prijazne družine izpregledale; kajti če pride sin domov s fronte pravi — čeprav je njegov oče Nemcem prijaznega mišljenja in je v armaid vpisan za Nemca: — Sedaj sem se šele naučil, kakšno ljubezen goje Nemci do nas. sedaj vem, da je naša rešitev le v tem. da gremo tudi mi koroški Slovenci proč od Nemcev k Zastopniki koroških kmetov so se zlasti izrekli za to, da naj se tudi koroška slovenska ozemlja priltlopijo sasomstojni jugoslovanski državi v smislu deklaracije jugoslovanskega kluba s dne 30. ALI JE TO KAPITAL ALI OBVEZNOST? | maja I. 1. Ljudstvo je tako govorijo. Že v zadnjem svojem govoru ' -cm tukaj konstatira!. da je najhujše, najslabše zlo za Avstrijo —! lenegatstvo. V monarhiji ne bode prej miru. dokler se renegatstvo | ne neha. Gospod deželi glavar llauser je tudi rekel, da uganjajo slovenske stranke v zbornici oderuštvo. ker hočejo vojno stisko izrabiti v svrho političnega izsiljevanja. Pa, gospoda moja, kdo je pa v Avstriji cela stoletja živel od političnega oderuštva? Le poglejte! doli na naš jug. pa boste videli, ko je uganjal politično oderuštvo.! Nemci so naš narod stoletja zatirali in ovirali v njegovi svobodi, j njegovem razvoju in napredku. Isti govornik je konstatirai. da je parlament v nevarnosti. Zakaj? Od katere strani? Menim, da ravno ta nastop nemških strank v tej uri dokazuje,! da bi jim bilo stokrat ljubše, če bi ta parlament ne bil tukaj. To je I njihova pobožna želja. A to se vam ne bo posrečilo! Zakaj naj bi bil parlament v nevarnosti? Ker je v nevarnosti provizorij in z njim vlada Seidler. Toda jaz koustatiraui: Če vlada ne dobi provizorija, j mora po prvem parlamentarnem pravilu celega s 'ta izvajati po-J slediee. iti mora in namesto te vlade bo pač priš druga. Ne parlament, marveč samo nadvladje Nemcev je v nevarnosti. Kaj t prebivalstvo v Avstriji je prišlo do prepričanja, da preje ne bo redu v tej državi, dokler predpravice Nemcev ne izgiuejo s sveta. Da .nemške stranke za notranji mir niso nič doprinesle, so danes dokazale; da tudi vlada do notranjega miru jii nič pripomogla, je istotako splošno znano. Amerikanri v ognju. Ameriške čete, ki niso bile še pripravljene za boj, so se oblekle v avstralske uniforme ter se vdele-žile boja. Washington, D. C, 14. avgusta. Kako so se ameriške čete vdeleži-le boja, tekom katerega so zavzele angleške čet dne 4. julija Hamel v Pikardiji. nam pripoveduje vojni tajnik Baker v svojem najnovejšem poročilu. Amerikaiiei, ki so hoteli na vsak način primerno' praznovati Dan Neodvisnosti, soi se oblekli v avstralske uniforme.! da so >e mogli vdeležiti boja. Te ameriške čete, povečini iz Srednjega zapada. so bile one. katere je pred kratkim odlikoval angleški kralj rat!i njih pogumnega obnašanja. Prideljene so bile an-gleškim iu avstralskim četam, s katerimi so se skupno vežbale. Ravno pred napadom je spoznal augleški poveljnik, — tako poroča Baker. — da ameriške čete še niso dosti izurjene, da bi se mogle vdeležiti boja. Kakorhitro $e je izvedelo za to med vrstami ameriških vojakov, jih je takoj veliko število izmenjalo svoje uniforme z avstralskimi. V obleki kolo-iiijaluih čet so šli Amerikanci naprej ter pomagali Angležem pri zavzetju vasi. Cena plina. Sodnik vrhovnega sodišča, Benedict, je razsodil v Brooklynu. da ne smejo kompapije več računati za tisoč kubičnih čevljev pli- Nezadovoljstvo v Avstriji. Ljudstvo v Avstriji vsled podra ženja kruha protestira. — Delavski nemiri, Preki sod odpravljen. Curih, Švica, 14. avgusta. — Avstrijski časopisi, ki so se zaradi zaprtja meje zakasnili, vsebujejo podrobnosti o izvanrednem razburjenju med prebivalstvom, ker se je kruh zopet podražil, katero odredbo je izdal finančni minister [samo zaradi tega, da poveča dr-jžavne dohodke za 225 milijonov dolarjev. Vsako avstrijsko mesto je poslalo ministru odločen pro-jtest, ki zahteva, da se mora to ob-dačeuje enakomerno razdeliti med mestno in kmetsko prebivalstvo. * "Arbeiter Zeituiig"' pravi, da ljudstvo ne bo ostalo mirno, ako ga bo še nadalje žalil in izdajal odredbe^Frez parlamentarnega do* voljenja. Isti list tudi objavlja odiok vojaškega poveljnika, ki odpravlja preki sod, katerega je lo. maja razpisal nad Štajersko, Koroško in Kranjsko. Preki sod je bil vpeljan zato, da se preprečijo dezer-tacije, nemiri. Vstaje, proti vojaške agitacije in javno ropanje. Zdaj je bil ta preki sod odpravljen, in sicer zaradi odločnega protesta focijalistiene stranke in vsled nujnih zahtev v državnem zboru. na kot 95 centov. Sodnik je odločil v prilog Public Service Com-• mission. Poljska armada. Haller zbira poljsko armado, — j Iz vse Rusije se odzivajo na po-; ziv pridružiti se zaveznikom. London, Anglija, 14. avgusta.' l Londonski poročevalec "J^ailv j jrhronicia" piše: " Vsi Poljaki o zdaj z dušo in j telesom z zavezniki", pravi gene-, hal Haller v pogovoru , kateregaj j sem ravnokar imel s tem odločnim; I in nadarjenim možem, ki zbira; 'poljske razbite čete Za konečn. i boj proti Nemcem. "In": je dodal ■general, "ni mi tretfa še povdar-J jati. da se bodo Poljaki borili s j tradicionalnim pogumom in duhom, požrtvovalnosti v. svoji borbi za J svobodo. ' Haller je oni plemeniti voditelj, ki se je po brest1-! itovskem miru boril s poljsko železno brigado proti Nemcem in ki se mu je, na-vziic temu. da je mnogo njegovih mož podleglo premoči generala Eichhorna. posrečilo rešiti del svoje brigade in jo peljati na lnur-niansko obrežje navzlic vsem številnim zaprekam in sistematični o-j poziciji od strani boljševikov. "Zdaj", pravi Haller. "je od-j deiek ua varnem in se izpolnuje. Tudi v Sibiriji je en poljski kontingent in Poljaki so na poti iz Poljske in vseh delov Rusije in se skrbno pripravljajo, da se pridružijo zastavi. ^ Predno sem odpotoval iz Moskve, sem izdal proklaniacijo in generalno povelje za mobilizacijo j na vse rojake in jaz vem, da je. bilo povelje z velikim navdušenjem sprejeto. Boljševiki so poskusili vse, da bi zabranili Po-, ljakom. da ne bi mogli priti do naše vojaške baze. Aretirali, so že mnogo poljskih vojakov iu vstavili mnogo oddelkov in velike množine materijala. ki je bil na potu na dogovorjeno zbirališče, toda moji rojaki se bodo naučili izogniti se boljševlškim oblastim? ki se že itak bliža svojemu koncu. Moja naloga je, da združim gibanje vseh naših razkropljenih čet v Sibiriji, na murmanskem obrežju, v Italiji in v Franciji. Dasiravno se bore posamezno, ven tiar gredo proti skupnemu sovražniku in naš cilj je vstvariti veliko poljsko armado. Radoveden sem, ako se prizn« va povsod velikanski pomen tega dela. — Poljaki prihajajo -z vseh strani sveta, da se bore pod zastavo. pod svojo lastno zastavo, po stoletni sužnosti, da s pomočjo svojih zaveznikov dosežejo narodno neodvisnost in svobodo. r Ne pozabite poljskih legij^ki Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. -t ~~ Asses. st. 241. 1. avg. 1918. Poročno umrlih članov za mesec avgust 1918. Umrli brat ANDREJ KOVAČ1Č eert. št. 7319, član društva sv. Petra in Pavla štev. 33 Lloydell. Pa. — Umrl dne 22. aprila 1918! — Vzrok smrti: poškodba v preiuogokopu. — Zavarovan je bil za -tl.000. — Pristopil k Jednoti 20. avgusta 1907. Umrli brat FRANK JUSTIN eert. štev. 1433, član društva sv. Alojzija štev. 19 Lorain. Ohio. — Umrl dne 15. junija 1918. — Vzrok smrti: otekline po telesu. — Zavarovan je bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti dne 18. avgusta 1901. Meseca julija je bilo izplačano kakor sledi: Za smrtniiio članov 2000.00 Za bolniško podporo in operacije 3799.63 Skupaj: $5799.63 OPOMBA: Zadnji čas je odšlo več članov v vojaško službo, in ker je nekaterim durštvom še vedno nejasno glede elanov-vojakov, ,pojasnujem ponovno sledeče: Člani, kateri prostovoljno odidejo v vojaško službo Združenih držav, ali pa če so vpoklicani potom nabora, lahko ostanejo člani Jeduote še nadalje, niso pa opravičeni do podpor iu odškodnin v smislu točke 265, deležni so pa njih dediči v slučaju smrti polovice smrtnine. za katero >o bili laki člani zavarovani. Kvr niso člaui-vpjaki enakopravni, tudi ne plačujejo asesmeu-tov za bolniški in poškodniuski sklad. Zato je potrebno, da se vsakega člana, ko odide k vojakom takoj poroča na glavni urad potom mesečnega poročila nod rubriko: ''Prcinenili zavarovalnino", kakor forma zahteva. Pripomniti je tudi potrebno, da je odšel k vojakom. Nadzorniki so sklenili, da se v glavnem uradu nabavi službeno zastavo, zato je tudi potrebno, da imamo vedno prijavljene vse člaue-vojake. V slučaju, da je kateri član odpuščen od vojaške službe, postane zopet enakopraven član. Poročati se pa mora tudi take izpreiueinbe na glavni urad potom mesečnega poročila. Upajoč, da bodo cenjeni gg. tajniki to uvaževali, ostajam z bratskim pozdravom vsem vdani J. Pishler, gl. tajnik. i VAŽNO NAZNANILO. Ely, Minn. 1. avg. 1918. Vsled vojne se razmere neprestano preminjajo, iu kakor se dozdeva, je pri nekaterih društvih še vedno nekaj članic, katere žive v starem kraju, njih soprogi so pa tukaj v Ameriki in plačujejo za njih assesmente. Ker pa je tako poslovanje protipostavuo glasom postave, kate-ia prepoveduje direktno in indirektno poslovati s sovražnikom ali s zaveznikom sovražnika (The Trading with enemy Act), so tem potom obveščena vsa društva, da morajo vse take članice ali člaue^ka-teri žive v stari domovini takoj suspendirati in prenehati prejemati zanje assesmente. Pri tem ne sme biti nobenih ugovorov. Postavi Združenih držav, v katerih živimo, moramo brezpogojno ugoditi. Za kršenje omenjene postave je določena kazen do 10 tisye dolarjev in poleg tega šc zapor. j Ako katero društvo ne ugodi zahtevi tega naznanila oziroma j postavi, bo posledice samo trpelo. Jed nota ni več odgovorna za smrtnine članic ali članov, kate-jri se nahajajo v stari domovini. Razume.se pa. da je Jednota crd-j govorna za vse smrtnine, katere so mogoče nastael za časa, ko so bili taki člani in članice še priznani od Jeduote in ko omenjena , postava še ni bila v veljavi. Z bratskim pozdravom j __ Joseph Piahler, gl. tajnik. so prišle iz Amerike in so stopile | i na bojna polja Francije. Ne smem | podati številk, toda poljska ar- i imada se naglo množi in bo v krat- ; 'kem postala zelo močna." | Haller mi je rekel, da delovala je centralnih držav pred in po jbrest-litoveskem moru niso vzbu-! jala zaupanja. Kar so te vlade ponujale £ Tmio roko, so z drugo u* j maknile. Poljaki so že pred dolgim časom opustili vse iluzije. Dobro vedo. da Nemci delujejo ž njimi za svoje koristi in da nimajo namena, dovoliti jim, tla vživajo pravo neodvisnost. *4Nasprotno pa so zavezniki" je rekel general Haller", svojim voditeljem predsednikom Wilso-nom in državniki, zbranimi v Ver- , sailles. priznali svete pravice Polj-'ske do neodvisnosti in obnovitev < j njenih dežel z izhodom na morje, j Kocka je padla: naša usoda je z vami. Živela poljska republika." , Nemiri na Češkem. London, 14. avgusta. — Ex- i change Telegraph Co. je dobila iz Curiha brzojavko, da je poroča-• lo monakovsko iu draždansko ča-jsopisje o velikih nemirih na Češkem. V nekem mestu je bilo u-streljenih 74 čeških vojakov. Po- < lieija je vprizorila 'pogone, pri katerih je bilo aretiranih več sto oseb. Ogrske garnizije so dobile ve-lika ojačenja. Na Češkem so prepovedana vsa javna in privatna zborovanja. — Češki časopisi so deloma vstavljeni. deloma pa izhajajo v zelo eenzuriranih izdajah. Monakovsko časopisje pravi, da lahko izbruhne na Češkem vsak hp splošen upor. Treba je le kake male stvari, pa se bo to domnevanje uresničilo Avstrijska dekla. Žeeva, Švica. 14. avgusta. — Kakor pifc "Democrat", ki je prejel poročilo iz nemških virov, je general Lndendorff ob priliki umikanja od Maine zahteval od zaveznice Nemčije 20 divizij vojaštva. Avstro-Ogrska je zahtevo odkloni'a ko pa je general Ludeu-dorff zagrozil, je poslala 2 diviziji ua zapndno fronto. Zaradi tega je bila avstrijsko-švicarsk.i meja zaprta. Strahovlada na Češkem. London, Anglija, 14. avgusta. Kakor pišejo moiiakovski in draž-tlanski listi, nastali na Češkem veliki nemiri, ker je bilo usnirečnih 71 čeških vojakov in ker jo bilo mnogo drugih oseb aretiranih. Ogrske garnizije so bile povečane in zaplenjuje se orožje. Javne in zasebne seje so prepovedane : mnogo listov jc bilo zatrtih, ostali so pa pod strogo cenzuro. Monakoveski listi pravijo, da lahko vsak najmanjši dogodek povzroči splošno vstajo na Češkem. Shod SNZ. v hew Yorku. Ilirija S. N. & ima v soboto 17. avgusta, zvečer ob osmih svojo redno mesečno sejo na 92 Morgan Ave., Brooklyn, N, Y. Slovenci in Slovenke, ki še niste pri tej organizaciji. pristopite prihodnjo soboto, kajti v sedanjem času je potrebno, da smo organizirani in združeni vsi Slovenci, ako res hočemo kaj doseči in se rešiti nemškega jarma. Vsi ue-neinški narodi v Avstriji zahtevajo neodvisnost, tudi naši rojaki v starem kraju so se izrekli za majsko deklaracijo, ki zahteva, da se slovenske dežele odcepijo od Av-trije ter se združijo s Hrvatsko in Srbijo v neodvisno jugoslovansko državo. Rojaki in rojakinje, nikogar ne sme biti med nami, *la ne bi bil član Slov. Nar. Zveze, zato ^pridite na sejo in stopite v naše vrste. i ■■ ■ H 'II » ■ i in........... ^ m «1 imi n, 1» Telefon urada*.Court 3459 Telefon na doma: Neville 1870 EL F. A. BO a A DE K, ATTORNEY AT LAW VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATOKK ZAJEDN1CE 1«3 BakeweU BuUdlog. vogal Diamond In Orane Sta* PITTSBURGH, PA. , . Ifte^ _ ^ r._-.n „ „ , / _ _ CIAS NAHODA. IS. AVG. 1918. SLOV. DELAVSKA mgh PODPORNA ZVEZA Uataoovifon« do* 16. avgwu ^tBLJ^r Inkorporitane 22. aprila 1909 190S. ▼ državi P«u Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI! Tfilm rt nil: ITAH PROSTOR, 1096 Norwood Omilil, OUH Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 11S, W«t Newtan, Pm, film ml tajnik: BLAŽ NOVAK. «34 Main St.. Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Poea. tajnik: ANDREJ VIDRICB, 20 Main Street, Conemang*, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 8602 St. Clair At«.. Cleveland, Oblo. Pea. blagajnik; ANTON HOCBVAJi, R. F. D. 2 Box 29 Bridgeport, NADZORNI ODBORI Piedeedefk nadeor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, WinedL Pa. L nadDornik: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab BU Numrej Hill. N. 8. Pttt»-bersn. Pa. I. nadaornlk: IVAN GROtRLJ. 8» R 1S7CH Bt, Cleveland. Obte. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Bos IX Bast Ml—V L porotnik: FRANC TEROPČlO, R F. D. S. Box 146, Fort Saltb, Alt. L porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. I4tb SL, Springfield. DL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. 3VWIP V. CRAHRK. 646 R Oblo St, Pltteborgb, Pa* flbral nrnd: CM Mata Bi, lilidiw, Pa. URADNO GLASILO l 1UI RARODA". 69 Oortlnndt Street, New Ter« CMp. Cenjena drufltva, odroma njib uradniki, eo nljndno pro6enl< poMJnM tea dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj ee podi je edino potom Poitnlh, Expresnlh aH BanCnlb denarnih aa kasni c. nikakor pa ne potom privatnih dekor. Nakasnice naj s* nastavljajo: Blaft Novak, Title Trust A Qua ran tee Co. in tako naslov-IJene poMlJaJo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla. ▼ slučaju. da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma namenijo urada glavnega tajnika, da ee v prihodnje popra rt Cigaretna škatlja. Xekpjra deževnega večera .je krop »tepete ure prišla v najcle-gantnej&i broadways k i hotel krasna ženska v spremstvu dveh gospodov. Dama. v soka, krasna in j vitka ženska je bila slavna igralka Lola Matero, katero je občudoval tedaj ves tedanji svet. Kljub temu, da je bila igralka, ji ni uiogt'1 irikdo ničesar očitati. Vsi so se poganjali za njeno milost, toda in kdo jo ni dosegel. Ko ,je bila s«1 v Evropi so se ugledni državniki in člani vladarskih hiš kar pulili za njeno naklonjenost, toda nikoiuu ni dovolila, da bi se ji približal. še h* v zadnjem •"■asii, fn o tem s«» pi»a!i vsi časnpi>i, je vseeno an-e lepe Matero nekoliko zmehčalo. V New York u se je !tumret* seznanil« z mladini tovarnarjem, kateri >•* je takoj po prvem se- ' stanku smrtno zaljubil v njeno lepoto. Najbrže ji je tudi stavil ženito-vanjsko ponudbo, s katero je bila ona, kar se je vsem čudno zdelo 1 zadovoljna. Ta tovarnar se je imenoval Batiken. Zailnje tedne so ga vedno videli v »jeni bližni in tu-«1 i t«'ga večera je prišel žnjo vred v hotel. Drugi gospod, ki jo je spremljal, je bil njen impresario, ' Italjan, njen rojak, ki je bil pa žq postnren človek. Ot •i vseh so se uprle v kraso-l tie o. Ko so nekaj easa sedeli pri mizi, je naenkrat vzkliknila*. — Gospoda, ali si je morda kdo izmed vas zapomnil številko avtomobila. s katerim smo se pripe ljuli sem? V njenem obrazu se je izražala velika skrb. — Kaj pa je, gospodična? — je vprašal Bail ken. — Zdi s«1 mi, «la sem pozabila v avtomobilu svojo dragoceno cigaret no škatljo. — 0e se prav spominjam, je bil avtomobil belo pobarvan. — Ali ga bomo lahko dobili, kaj mislita, gospoda? — Le pomirite se. gospodična — je odvrnil tovarnar. — Svojo škatljo boste gotovo dobili nazaj, samo če ste jo pustili v vozu. — Meni so dobro znane nevvvorfike zadeve in zato vas prosim, da meni poverite vso stvar. — Zaenkrat nam ne kaže ničesar drugega kot obvestiti polieijo in dati v časopise oglas. Avtomobila nikakor ne moremo sedaj loviti po ulici. Ta lov bi bil toliko bolj brezuspešen, ker si nismo zapomnili njegove številke. —S to vašo ponudbo sem popolnoma zadovoljna, gospod Banker, — je odvrnila priniadona. — Da. prav imate. — Za jutranje ča*o piše moramo sestaviti oglas in ob vestiti policijo, da bo vestno nadzorovala vse zastavniee. — Meni ni čisto nič za par tisoč dolarjev. Vi sami dobro veste, da je škatljn dragoee spomin. Pod ar 1 mi jo je perzijski šah. ko sem nekoč pel.* pred njim. Najboljše bi bilo. ee ponudimo onemu, ki bi prinese1 škatljo nazaj dvatisoe fraukov. — Skatlja je /.lata in vsa okrašena z I dragimi kamni. — Kolikomislite ponuditi? — jo vprašal tovarnar začuden. — Ali je škatlja res toliko vredna? — Ce se ne motim, je vredna kakih dvajset do petindvajset tisoč dolarjev. Toda zame ima po- ] leg tega še idealno vrednost, kaj- , 'ti podaril mi jo je orientalski via- . dar. Naj ostane torej pri dva tisoč 'dolarjih. ; Batiken je rekel natakarju, naj | mu prinese pero in črnilo, nakar . je takoj sestavil oglas. | Se predno jo napisal tovarnar oglas, se je dvignil od sosednje ; mize e'egantno oblečen gospod, rmenkaste polti in goste črne bra- j de. — _ ■ H t jj-B 1 Časopis, v katerejra jo bil dote- | laj zatopljen, je položil na stran, j pineal jo. vzel suknjo in klobuk ter zdaj zbrani skoraj vsi avto- j inobili pred veliko Opero. kjer ča- j kajo gostov. Y dobri uri bo pred- ( stava končana« Treba je torej hi- t teti. Dospel je do prvih avtomobilov j in začel vpraševati. Šoferji so mu j odkimavali. on je pa stopal na- , prej ob dolgi vrsti. j Po dolgem povpraševanju se mu t je slednjič posrečilo dobiti praT } vega. ( — M »ja žena je pustila v va-|< sem avtomobilu cigaretno škatljo j — je rekel prepričevalno. — Ali i ste jo morda našli? — Ne, — je odvrnil šofer. — Ce < jo je pustila, mora biti še vedno j v vozu. — Odkar sem prepeljal ] gospodo v hotel, nisem imel nobe- j uega potnika. ] Cigaretna škatlja je ležala res i ia naslonjaču. Neznanec jo jc za dovoljen spravil v žep ter dal šo- 1 ferju bogato napitnino. i V temni, deževni noči se je pla- i zil nek človek po najtemnejših 1 neivvorških ulicah, kjer vladata 1 beda in zločin. i Skrival se je kot zasledovana • zver. pazil je skrbno na vsak šum i ter gledal krog sebe. razsvetljene trgovine. V trgovini Slednjič je dospel od male napol razsvetljene trgovine. V trgo-vini je gospodaril stari Samuel, ki je imel že večkrat posla z o-blastjo, pa mu nikdar ni bi!o mogoče dokazati. Imel je malo zlatarsko trgovino. V izložbi je imel razsvetljene dragocene predmete, o katerih pa ni nihče vedel, odkod so prišli v njegovo zamazano okno. Tujec je potrkal na njegovo okno. Vrata so se napol odprla in prikazala se je umazana glav^ starega žida. — A, vi ste. Carlitta? — Da. Samuel, odpri takoj. — Le naprej, v mojo spalno sobo. — Malo pozen obisk je to, pa ' bi še š o. — Tam je luč. — Jaaj bom takoj za vami. Zatem sta oba izginila v trgovini. katero je razsvetljevala-'mala plinova luč. I — Koliko časa vas že nisem videl, Ernesto — je rekel stari, ko sta sedela v spalnici. Zatem mu je predložil steklenico vina in škatljo finih cigar. — Pred dvemi leti ste b.li zadnjič pri meni, kaj ne, če se prav spominjam. — Da, in dan pozneje so me aretirali. — Celo leto sem moral sedeti, prokleta smola, saj pravim. In vse to sem moral pretrpeti radi listnice, v kateri je bilo komaj par sto dol a rev. — Toda, pustiva to. — To naj bo enkrat ra vselej ' pozabljeno, — Mislim, da je bila to moja prva kazen in da bo tudi moja zadnja.? Samuel se je zasmejal iu mu ni popolnoma vrjel . — Prižgite vendar smodko. — Rečem vam. da m> izvrstne. — ln če ste žeji. Izvolite čašo vina. — To je vse. kar vam morem ponuditi. — Hvala, zelo se mi mudi. — Pri vas ni človek posebno varen. Vsak hip lahko potrkajo detektivi. — Sedaj pa k stvari, — Predvčerajšnjim se mi je posrečilo zapleniti tole škatljo. — Zlata je in okrašena z diamanti. — Toda, pre-čitajte najprej tale oglas. Samuel se je približal svetilki ter prečitai poročilo. — Zatem j* zvil časopis skupaj ter ga izročil Carlitti. — Pokažite mi škatljo — je re kel. — Če je res toliko vredna, kot pravi časopis, ste lahko brez skrbi. da vam bom dal zadostno svoto. — Tukaj je, toda jaz vam izročim škatljo samo pod enim pogojem. — Napravite mi tri ravno take škatlje kot so te. — Umevno jo, da ni potreba, da bi b'Je iz ravno take tvarine kot je ta, ker bi vas preveč stalo. Podobne ji pa morajo biti na les. — Poslužitr se kake tvarine, ki je podobna zlutu in ponarejenih kamnov. — Vse mora biti natančno izvršeno. Vse, vam rečem, od f rine pariž-kega zlatarja pa do posvetila perzijskega šaha. — Ali mislite, da bi iahko to napravili? Starec je nekaj časa opazoval škatljo iu slednjič odvrnil: — Težko bo šlo. kajti delo je izvrstno. Toda poskusi se vseeno lahko. — Pa tudi prav poceni ne bo. —r. !>obiti bi moral izvrstne ponarejene kar.inc. — Povejte, koliko daste — Kot sem že rekel, potrebujem jaz tri take škatlje. Po dolgem obotavljanju mu je odštel Samuel dvanajst tisoč dolarjev ter rekel, da bodo ostale tri škatlje v treh tednih gotove. Banken je stanoval v krasni vili v neposredni bližni mesta. Nekega jutra je sedel v spalnici ter pil ka vo. Malomarno je odprl časo-' i pis iu ga začel čitati. Naenkrat je obstalo njegovo oko na precej dolgom članku, ^i se je glasil takole: — Čitateljem je gotovo že znano, da je pustila naša priljublen«* priniadona pred tremi tedni \ nekem avtomobilu cigaretno škatljo, katero ji je Ml svoj čas podaril v znak svojega občudovanja perzijski šah. Kljub temu, da je obljubila gospodična Matero precejšno nagrado onemu, ki bi ji-prinesel dragocenost, se dozdaj še! nihče ni oglasil. | Znano je pa, da je bil prišel v oni usodepolni noči nek neznanec k šoferju ter mu rekel, da se je z njegovim avtomobilom vozila njegova žena ter da je pustila škatljo v njem. Šofer mu je škatljo. ničesar hudega sluteč, izročil. Ta človek je bil toliko premeten, da je skrival pred šoferjem *voj obraz in se sploh tako obnašal. da bi ga šofer zdaj ne mogel več spoznati. Gospodična Matero, ki se nahaja sedaj v Bostonu, jq nas naprosila objaviti, da je zdaj1 zvišala svojo nagrado ter da znaša sedaj tritisoč dolarjev. Pri tem je pa tudi svečano obljubila, da ne bo onega, ki ji bo vrnil škatljo. naznanila policiji ter da bo vstavila kazensko postopanje proti njemu. Najbrže bo najditelj toliko pošten, da ji bo izročil škatljo ter dobil zanjo nagrado tritisoč dolarjev. Bati se mu ui potreba nobene nevarnosti. Kazen tega se nam zdi pa še potrebno naznaniti--- Banken se je prijel za glavo ter vzkliknil: — Torej tudi to so že izvohali presneti reporterji?____Zatem je čital dalje: ---da bo slavna umetnica kiualo izgubila svoje dekliško ime ter da ga bo zamenjala z imenom nekega uglednega tovarnarja. — Toliko za danes. I Cro kasneje, ko se je hotel Banken podati v tovarno, so mu naznanili nekega moža. ki bi rad pt> vsej sili govoriti žnjim. Po kratkem premisleku ga je pozval k sebi. i t- .Tujec pg ui bil nihče drugi kot Bolne ženske naj bi ne prenaSale hudih bolečin, , , krčev in drugih nerodnosti, katerim so tolikrat podvržene. Teh bolečin < > bi ne bilo nikakor potreba prestaja- < I tL (znebite se jih ie sedaj, ali od začetka. Rabite torej obča znano I I zdravilo za ženske in za dekleta, , , vzemite Severa's Regulator j! (Severov Regulator). To je i zborna tonika in zdravilo, oso bi to pri žen- 1 sirih boleznih. To zdravilo delile 4 i hitro, mirno in z gotovim uspehom. x To zdravilo ne vsebuje ničesar ta* kega, kar bi ikodoralo zdravju. < i Vsaka žena naj bi isto poskusila. . Cena $1.28 steklenica; dobiva se < 1 v vseh lekarnah. 1 i mesto Carltta. Bil je siromašno oblečen, hodil je sklonjeno in o-potekajoče. Brado si je dal obriti, da bi ga nihče ne mogel spoznati. — Kaj hočete? — ga je vprašal Banken precej osorno. — Na noben način si ni mogel pojasniti, po kaj je prišel ta človek ob takem času k nj^mu in kako važnost mu je prinesel. Ernesto Carlitta je globoko zastokal, sedel je v naslonjač ter začel pripovedovati: — Prišel sem k vam, da vam nekaj priznam, gospod Banken. Moje ime naj vas čisto nič ne briga — Prepričan sem, da bi vas ne zanimalo, tudi če bi ga vam povedal. Jaz sem godbenik in sem igral v gledališču. Pred dvema mesecema sem pa zbolel, moral sem v bolnišnico, kjer sem bil o-periran. Operacijo sem srečno prestal. — Tistega večera, ko sem imel še čedno obleko — sedaj jt. že v zastavnici — sem se odpravil v eno največjih kavarn na Broad-wayu. hoteč preživeti nekaj ur uifj poštenimi in uglednimi ljudmi. — Sedel sem v ueposredui bližini one mize. pri kateri ste sedeli vi gospod, priniadona in njen spremljevalec. — Slišal sem, ko ste sc pogovarjali o izgubljeni škat- Ui. — Mož je zopet žalostno zavzdih-li i 1 —4 Naprej, naprej, — je silii Banken. kateremu se je že zdelo, kaj bo sledilo temu dolgemu uvo-j du. — Da. iu ker sem bil revež.' brez vsakega denarja, sem podlegel izkušnja vi. — Vedel sem. da ' se vstavljajo ob onem času avto- ' mobili pred Vel ko opero. — Šel : sem tja ter kmalo dobil pravega šoterja. — Izročil mi je škatljo. ! ker sem mu rekel, da je lasi mo- ' je žene. Komaj sem pa imel to j dragocenost v roki, me je začela peči vest. Da bi jo vrnil, si nisem ' upal, misleč, da me bodo zaprli. ' Včeraj sem - 9 F»«!c'iif-. V torek, četrtek iu soboto od 8. zjutraj do 8. zvečer. V lude* 2 1otrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in ^ angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na ♦ t ANTON ZBAŠNIK, t ♦ JAVNI NOTAR IN TOLMAČ ♦ X soba 102 Bakewelt Bldg., Cor. Diamond and Grant Sts., -f T {nasproti Court Housa) PITTSBURGH, PA. ^ f Telefon urada: Court 3459. Telefon na domu: Fisk 1901 J. -f t»M«MM..... I" Dr! LORENZ^k 644 Penn" j X EDINI SLOVENSKO t A GOVOREČI ZDRAVNIK "A &V6DU6 i X H(^^UBOLELn Pittsburgh, Pa. ! J Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas X sam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseb boleznih in ■ f ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spo- I I sna ti vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. A X Bkosl 23 let aem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških S bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa I Z le, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim- j A preje. A ♦ Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lise po telesa, bo- ■ lesni v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne f I bolezni, os