i ten
št. 35/15. april 2013
energetska srnrcijr jrvnih stavb v lasti občine ... str. 3 rimske terme kljub stečaju poslujejo nemoteno ... str.11
intervju z blažem križnikom ... str. 12 ^bg čebelarjina srečanju apislovenija...str. 13
85let"mošKega"pevskeGAzBora"laško". str. 22

dobrodelni tek društva vesele nogice ... str. 30
»party bejbe« zavladale v laškem ... str. 39
i
1
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
SPOŠTOVANI IN SPOŠTOVANE!
Po pestri in res neverjetno dolgi zimi, ki nam je nasula obilico snega in športnih uspehov, so pogledi že usmerjeni naprej. Naprej v pomlad, ki se počasi, a vztrajno prebuja. Pomlad, ki nam s svežino in živahnimi barvami prinese novo veselje in nov zagon.
Zame je to najlepši letni čas, še posebej, ker sem pred  leti na lep marčevski dan prejel drugo srce in doživel prebujenje, prav takšno, kot ga pomlad vedno znova pričara našim očem. In izkoriščam priložnost, da povem tudi vam: darovanje organov izboljšuje in rešuje življenja drugim. Preizkušeno. In globoka zahvala in hvaležnost gre vsem, ki kakorkoli prispevate k uresničevanju podobno srečnih življenjskih zgodb.
Kot ste že opazili, smo pred časom oblikovno posodobili Laški bilten. V začetku marca pa je po šestih letih napočil čas tudi za prenovo spletnih strani Občine Laško. Le-te smo oblikovno posodobili, namenili več pozornosti slikovnemu gradivu in dodali več interaktivnosti. Vsebine smo preuredili in skušali zagotoviti večjo preglednost objavljenih prispevkov. Vabljeni k ogledu strani na naslovu www.lasko.si!
Tudi naš bilten je tokrat v znamenju sprememb. Ob začetku koledarske pomladi so v Vatikanu ustoličili novega papeža, Slovenci smo dobili novo vlado, Laški bilten pa novo lektorico in članico uredniškega odbora. Jasmina Štorman se je namreč zaradi povečanih delovnih obveznosti poslovila. Ob tej priložnosti se ji v imenu uredniškega odbora zahvaljujem za ves vložen trud, predanost in uspešno sodelovanje. Z nami je bila od samih začetkov, skupaj smo rasli, se učili in postali to, kar smo - simpatično občinsko glasilo, ki predstavlja merilo in vzor drugim. Hkrati z veseljem v naših vrstah pozdravljam Nino Pader, s katero bomo, v to sem prepričan, uspešno delo nadaljevali. Jasmini, s katero se bomo zagotovo še srečevali, pa želimo veliko sreče in obilo uspehov na njeni novinarski poti.
Čeprav pri ustvarjanju biltena sodelujem vseskozi, moram priznati, da me še vedno preseneča odziv vas, občank in občanov, za sodelovanje pri nastajanju biltena. Vedno znova se v uredniškem odboru namreč srečujemo s sladkimi skrbmi, kako vse prispele članke vključiti v aktualno številko. To nas veseli in nam daje motivacijo za nadaljnje delo. Verjamem, da bilten z veseljem prebirate in da vam vsaj malo popestri sive vsakdanje dni!
Tomaž Koprive, tehnični urednik
Fotografija na naslovnici:
Velikonočne pisaniee Rok Deželak | RD2.si
Naslednja številka izide 15. junija 2013.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. maja 2013 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 6. maja 2013.
2
"i* ^i* *tf
PROSLAVA OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU
Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo v soboto, 27. aprila 2013, ob 11.00 uri, pri Osnovni šoli Šentrupert. V kulturnem programu bodo sodelovali domači kulturni ustvarjalci.
Pred proslavo bo potekal pohod po poti XIV. divizije s startom ob 6.30 pri Grač-nici.
Župan Občine Laško Frane Zdolšek
Soorganizatorji:
Občina Laško, Združenje boreev za vrednote NOB Laško, JSKD OI Laško, STIK
občinska uprava
OBČINSKE INVESTICIJE
Energetska sanacija javnih stavb v lasti Občine Laško
Nenehna rast cen energentov, omejenost fosilnih goriv, vpliv energetike na okolje in podnebne razmere so razlogi, zaradi katerih smo se začeli zavedati, da energija ni dana sama po sebi in da je ni na voljo v neomejenih količinah. Zato je energetska sanacija starejših stavb smiselna in nujno potrebna, saj s tem preprečimo nadaljnjo potrato energije. Predvsem stavbe, ki so bile grajene v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so zelo slabo izolirane, zaradi česar danes veljajo za energetsko zelo potratne.
Slabo izolirane stavbe povečujejo stroške ogrevanja in hlajenja. Zato je zelo pomembno, da se zmanjšajo toplotne izgube z ustrezno vgrajeno toplotno izolacijo stavb in zamenjavo oken ter zunanjih vrat. Prav tako je pomembna notranja izolacija prostorov predvsem vkopanih sten in tal pod neogrevano kletjo ter stropa pod neogrevanim podstrešjem.
Večina uporabnikov pozna različne izkaznice o energetski učinkovitosti gospodinjskih aparatov. Kaj pa nam pove energetska izkaznica za objekte? Na osnovi energetske izkaznice za objekt lahko uporabnik predvidi višino stroškov, povezanih z delovanjem objekta. Slika spodaj prikazuje razvrstitev objekta v razred energetske učinkovitosti glede na letno porabo toplote za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe - kWh/m2a.
Razredi energetske učinkovitosti stavbe. Vir: www.ursa.si
Občina Laško je v letu 2008 sprejela lokalni energetski koncept, v katerem so bile podane možnosti in rešitve s področja energetske oskrbe lokalne skupnosti. Za določene javne stavbe so bili izdelani tudi podrobni energetski pregledi. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere javne stavbe energetsko zelo potratne.
V septembru 2012 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo prvi Javni razpis za energetsko sanacijo javnih stavb v lastni lokalnih skupnosti, na katerega je Občina Laško prijavila tri projekte. Projekt energetske sanacije Vrtca Laško je projekt, ki ga bo občina zaključila do septembra 2013. Vrednost sanacijskih del znaša 436.101,11 evrov, od tega pa bo evropska unija iz evropskega kohezijskega sklada prispevala 313.815,00 evrov. Drugi projekt je energetska sanacija OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Vrednost sanacijskih del znaša 718.866,34 evrov, od tega pa bo evropska unija iz evropskega kohezijskega sklada pri-
spevala 567.160,28 evrov. Začetek projekta je predviden v mesecu juniju 2013, zaključek pa v mesecu septembru 2014. Oba projekta zajemata celovito prenovo ovoja stavbe (fasada, okna, zunanja vrata), izolacijo vkopanih zidov ter tal in stropov proti neogrevanim prostorom. Poleg tega pa še zamenjavo energenta in prehod na obnovljive vire energije. Za oba projekta je Občina Laško uspešno pridobila sredstva EU in tako v marcu 2013 z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisala pogodbo o sofinanciranju. Tretji projekt je energetska sanacija OŠ Primoža Trubarja v Laškem s pripadajočo telovadnico. Vrednost sanacijskih del znaša 860.037,71 evrov, zaprošena sredstva za sofinanciranje pa 677.702,59 evrov.
V februarju 2013 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo še drugi javni razpis, na katerega je Občina Laško prijavila še tri projekte in sicer energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Laško, katerega vrednost del znaša 343.538,08 evrov, zaprošena sredstva pa 190.185,89 evrov, energetsko sanacijo podružnične OŠ Rečica, pri kateri vrednost sanacijskih del znaša 172.687,34 evrov, zaprošena sredstva EU pa 73.081,95 evrov, ter energetsko sanacijo podružnične šole Zidani Most, katere vrednost sanacije znaša 176.651,97 evrov, zaprošena sredstva sofinanciranja iz EU pa 118.794,73 evrov. Glede na upravičene namene tega razpisa je Občina Laško prijavila prenovo ovoja teh stavb, ki zajema zamenjavo stavbnega pohištva ter izvedbo toplotne izolacije zunanje lupine (torej zunanjih sten ter plošče proti neogrevanemu podstrešju).
mag. Andrej Flis
Kanalizacija Laško_

| Nrtfoihi v vašo prihvctnvst
LHTH*;iP DU>C numuF« i Mi IMA< Lv 14
Občina Laško je v izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2013-2014 vključila projekt "Kanalizacija Laško". Projekt zajema izgradnjo fekalnega kanalizacijskega omrežja v ulicah oziroma naseljih: del Valentini-čeve ulice, del Kidričeve ulice, Kajuhova ulica, Podhumska ulica in povezava Pot na Kobivjek v Laškem, Cesta v Debro in Pod Gradom. Projekt je Občina Laško prijavila na 6. Javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2012-2014. 22. marca 2013 smo prejeli sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerim je bilo odobreno sofinanciranje projekta. Vrednost del znaša 1.044.446,75 evrov. Projekt bo sofinanciran iz sredstev EU ESRR do višine 691.620,15 evrov, zaključen pa bo do konca septembra 2014.
mag. Andrej Flis
Ureditev treh vaških jeder v Občini Laško_
EK RP
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
V začetku januarja 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavilo 8. Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Obnova in razvoj vasi v okviru PRP 2007-2013. Občina Laško je na razpis prijavila projekt ureditve treh vaških
občinska uprava
jeder v Občini Laško. To so vaško jedro Mala Breza, kjer želimo zgraditi nov vodovod, pločnik z javno razsvetljavo ter avtobusno postajališče. V vaškem jedru Zgornja Rečica, pri podružnični osnovni šoli, se bo uredil pločnik, prehod za pešce ter avtobusno postajališče. V Zidanem Mostu na Vili se bo uredilo otroško igrišče ter parkirišče za avtomobile, prostor pa se bo tudi uredil z urbano opremo kot so npr. klopi, koši za smeti.
Občina Laško pričakuje, da bo projekt s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) odobren, kar bo omogočilo lažjo izvedbo. Predviden zaključek projekta je začetek oktobra 2013, le-to pa je odvisno od dneva odobritve projekta s strani ARSKTRP.
mag. Andrej Flis
Obnova objekta Pristave v Jurkloštru
Izvajalec del NGD d. o. o. iz Ljubljane po pogodbi zaključuje z deli, s katerimi se bo izvedla rekonstrukcija nadstropja v objektu Pristave. Tehnični pregled bo opravljen v aprilu 2013. Na objektu se je na novo izvedlo ostrešje s kritino, izolirali so se vsi prostori, na novo se je položil parket, opravila so se elektroinstalacijska dela s svetili in izvedle strojne instalacije za ogrevanje večnamenskega prostora. Prostor bo služil za delo krajevne skupnosti. Hkrati poteka načrtovanje prizidka k Pristavi in ureditev spodnje pritlične etaže, ki bo omogočal odvijanje gostinske dejavnosti.
V poletnih mesecih se bo opravilo arheološko odkrivanje površine, kjer je
predviden prizidek. Globina izkopa bo predvidoma do treh metrov, predvideva pa se, da se bodo odkrili zidovi samostanskih objektov, kjer so prebivali kar-tuzijani. Na globini okoli treh metrov se predvideva, da se bodo odkrile kleti, ki so se funkcijsko navezovale na celoten kompleks kartuzije.
Prenovljen objekt s prizidkom bo v končni fazi pomenil izboljšanje turistične in gostinske dejavnosti pri promociji ožjega neokrnjenega jurkloštrskega okoliša in njegove narave, kartuzije, bližnjih gozdov, prenovljen objekt pa bo pomagal tudi pri širjenju turistične ponudbe naše lokalne skupnosti.
Luka Picej
Sanacija mostu v Jagoče_
V nadaljevanju je predstavljena kratka informacija o izvedbi sanacijskih del poškodovanega mostu v Jagoče, ki jo je občinska uprava pridobila od Ljiljane Herga, vodje Sektorja za vzdrževanje in varstvo cest na DRSC.
Dela ne potekajo po želenih terminih, potekajo pa skladno z danimi zmožnostmi. Od začetka del je trenutno že druga daljša prekinitev del zaradi visokih voda. Poleg tega so dodatne geomehanske preiskave, ki smo jih lahko izvedli šele po dokončanju nasipa ob poškodovani podpori, pokazale neugodno sestavo temeljnih tal. Tako je na začetku predvideno plitvo temeljenje začasnih podpornih stebrov
potrebno nadomestiti z globokim temeljenjem z mikro piloti. Trenutno se izvaja dimenzioniranje globokega temeljenja.
Do sedaj se je izvedel ukrep preprečitve nadaljnjega nagibanja poškodovane podpore z obsipom ob temelju in pričvr-stitvijo na vrhu stebra.
Sedaj naj bi se najprej izvedli začasni podporni stebri ob poškodovani podpori. Slednji bodo prevzeli obtežbo vozišč-ne plošče mostu, ko se bo poškodovana podpora porušila. Izvedla se bo nova nadomestna podpora z novim temeljenjem in stebrom. Potrebno bo podrobneje preveriti tudi stabilnost desne (predvidoma nepoškodovane) podpore objekta, saj je sondažni izkop pokazal odstopanja v se-
stavi temeljnih tal glede na osnovni projekt.
Pogodbeni rok je 30. april 2013 (ocena pred pričetkom izvedbe). Rok gradnje je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer (visoke vode) in dejanskih karakteristik temeljnih tal.
PLAČEVANJE NA OBČINSKI BLAGAJNI
Preteklo je dobro leto, odkar v okviru občinske uprave deluje Občinska blagajna, ki je namenjena gotovinskemu plačevanju položnic brez provizije. Nahaja se v pritličju občinske zgradbe, uradne ure pa so ob sredah od 11. do 16. ure in ob petkih od 9. do 12. ure.
Glede na dober odziv in povpraševanje občanov oziroma plačnikov položnic, smo v tem letu razširili seznam javnih zavodov in podjetij, za katere je možno gotovinsko plačevanje položnic in sicer:
Občina Laško, Vrtec Laško, Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Glasbena šola Laško - Radeče, Javno podjetje Komunala Laško d.o.o., Elektro Celje Energija, d.o.o., JZ STIK, Elektro Turnšek d.o.o., Adriaplin d.o.o., NT&RC d.o.o. in CSD Laško.
Martina Časl

1. mesto v kategoriji najbolj urejeno podjetje v letu 2012 Penzion Pago, d.o.o. - Vila Monet
1. mesto v kategoriji najbolj urejen javni objekt v letu 2012 Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice
1. mesto v kategoriji najbolj urejena kmetija v letu 2012 Olga Požlep, Velike Grahovše 41
1. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2012 Mihaela in Drago Gumzej, Trnovo 1d
1. mesto v kategoriji najbolj urejena vas/zaselek/naselje/ ulica v letu 2012 - novo naselje Belovo, Sedraž
Občina Laško
v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi
objavlja
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO V LETU 2013
i.
Tekmovanje je v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA, s katero želimo naš bivalni prostor narediti prijetnejši za občane in obiskovalce. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s
turizmom.
II.
Občina Laško, v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi, organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Namen tekmovanja je spodbujanje urejanja objektov in okolice, kar bo prispevalo k lepšemu in
privlačnejšemu okolju.
III.
Udeleženci tekmovanja so vsi občani občine Laško, vse vasi, naselja, zaselki in ulice, javne institucije ter fizične in pravne osebe s področja gospodarstva v občini. Na razpis se lahko prijavijo posamezne fizične in pravne osebe, krajevne skupnosti in društva.
IV.
V letošnjem letu so objekti razvrščeni v naslednje kategorije: 1. vas/zaselek/naselje/ulica, 2. hiša, 3. kmetija, 4. javni objekt/podjetje.
Ocenjevanje zajema urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice. Ocenjuje se na podlagi ocenjevalnih pol, ki jih pripravi komisija.
V.
Župan imenuje komisijo za ocenjevanje urejenosti krajev. Komisijo sestavljajo člani občinske uprave, Komunale Laško, turističnih društev in krajevnih skupnosti.
VI.
Strokovna komisija bo ocenila vse prijavljene tekmovalce ter izbrala tri najboljše znotraj posamezne kategorije. Nato bodo lahko občanke in občani preko spletne strani: www.lasko.si oddali svoj glas za enega izmed treh najboljših in prispevali 50% celotne ocene.
VII.
Priznanje in nagrade najboljšim znotraj kategorij bo podelil župan občine Laško na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Nagrade so sledeče: 1. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 200 €, 2. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 100 € in 3. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 50 €.
VIII.
Dodatne informacije o tekmovanju bodo na voljo na naših spletnih straneh www.lasko.si Prav tako bodo o rezultatih tekmovanja obveščeni mediji.
VIIII.
Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov ter pripis kategorije v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najkasneje do 5. 7. 2013, na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si
ŽUPAN OBČINE LAŠKO Franc Zdolšek
OBČINSKA UPRAVA/OBČINSKI SVET
LETOVANJE ZA OTROKE V BASKI NA OTOKU KRK
Občina Laško v sodelovanju s Cele-io d. o. o. organizira letovanje za otroke od 6 do vključno 15 let iz občine Laško.
Otroci lahko preživijo deset dogodivščin polnih dni v Celjskem domu v Baški na otoku Krku, ki je tik ob plaži ter ponuja veliko možnosti za rekreacijo (odbojka, nogomet, peskovnik, tobogani, plezala, gugalnice ...). Več o domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.celeia. si.
Polna cena letovanja za 10 dni je 400,00 evrov. V ceno je vključeno dnevno bivanje s štirimi obroki hrane na dan (zajtrk, kosilo, popoldanska malica in večerja) ter uporabo vseh športnih rekvizitov, ki so v lasti doma. Za otroke z zdravstvenimi indikacijami (potrebno potrdilo splošnega zdravnika) je cena 235,80 evrov.
Starši lahko vložijo vlogo za subvencionirano letovanje (višina subvencije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v %, ki je določen v odločbi o otroškem dodatku). Možno je
tudi plačilo po obrokih (največ 6). Starši, ki niso upravičeni do subvencije letovanja in bodo poravnali znesek letovanja v največ treh obrokih, imajo posebni popust.
Prevoz v višini 35,00 evrov za vsakega otroka krije Občina Laško.
Prijavnice dobite na vseh osnovnih šolah v občini Laško, v glavni pisarni Občine Laško ter na internetni strani Občine Laško www.lasko.si (novice).
Kontaktna oseba: Jasna Kermelj, tel. št. 03 733 87 20 ali jasna.kermelj@lasko. si.
Jasna Kermelj
OBČINSKI SVET LAŠKO
Dopisni seji v decembru in februarju_
Konec decembra je bila izvedena 3. dopisna seja Občinskega sveta Laško, na kateri so svetniki potrdili Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013. Vrednost točke ostaja enaka kot lansko leto - za stanovanjske površine 0,0166 evra in poslovne površine 0,0277 evra.
Na 4. dopisni seji, ki je potekala v februarju, so svetniki podali soglasje k sklepu sveta zavoda Zdravstvenega doma Laško, da se za direktorico zdravstvenega doma imenuje mag. Branko Bugarin.
15. redna seja v marcu_
Na redni seji so svetniki obravnavali program dela občinskega sveta, zaključni račun proračuna Občine
Laško za leto 2012, prerazporeditev proračunskih sredstev, spremembe NRP in Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem v letu 2013. Potrdili so investicijsko dokumentacijo za obdobje od 30. 9. 2012 do 28. 2. 2013 ter NRP za leto 2014.
Na področju okolja, prostora in komunalne dejavnosti sta bila sprejeta Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Laško. Občinski svet se je seznanil z zaključnim poročilom o izvedenem projektu Obnova starega mestnega jedra Laško, poročilom o izvajanju koncesijske pogodbe Adriaplina, d. o. o., ter poročilom o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter poročilom JP Komunale Laško. Sprejet je bil gospodarski načrt JP Komunale Laško za leto 2013
ter podano soglasje k najemu kredita JP Komunale Laško.
Na področju družbenih dejavnosti sta bila sprejeta prenovljeni Odlok o ustanovitvi Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo ter Sklep o določitvi cene socialnovarstvene storitve pomoč na domu, po katerem je končna cena storitve za uporabnika 3,98 evra na efektivno uro (ob nedeljah in v nočnem času 7,70 evrov, ob državnih praznikih ali dala prostih dneh pa 8,26 evrov).
Občinski svet je obravnaval tudi odstopno izjavo članice uredniškega odbora Laškega biltena Jasmine Štorman in za novo članico potrdil Nino Pader.
Naslednja seja občinskega sveta bo v začetku maja.
Gradiva za seje občinskega sveta so dostopna na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan
upravna enota/davcna uprava
Izdaja osebne izkaznice državljanu RS v tujini_
Od 1. marca 2013 dalje lahko državljani RS, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini, oziroma se nahajajo v tujini in se zaradi zdravstvenih in drugih upravičenih razlogov ne morejo vrniti v domovino, zaprosijo za izdajo osebne izkaznice na slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. Osebne izkaznice, za katere bo vloga podana v tujini, bodo prosilcem v tujini tudi vročene.
Poleg navedenega lahko pri diplomatskih predstavništvih in konzulatih RS državljani naznanijo tudi morebitno pogrešitev, izgubo ali krajo osebne izkaznice v tujini.
Tujci - dovoljenje za stalno prebivanje v obliki nalepke le še do sredine maja 2013_
Ministrstvo za notranje zadeve RS poziva vse tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji, da najkasneje do 18. maja 2013 zamenjajo dovoljenje v
obliki nalepke v potnem listu za dovoljenje v obliki kartice.
Dovoljenje v obliki kartice je bilo uvedeno z novim Zakonom o tujcih, »stara« nalepka v potnem listu pa velja le še do navedenega datuma. S pravočasno zamenjavo se boste izognili morebitnim nevšečnostim pri dokazovanju svojega statusa in pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz tega. Poleg tega vam bo zamenjava omogočila nemoteno potovanje zunaj Republike Slovenije in zmanjšala možnosti ponarejanja listine.
Dovoljenje za stalno prebivanje lahko zamenjate pri upravni enoti, na območju katere prebivate.
Obvestilo organizatorjem javnih prireditev_
Organizatorje javnih prireditev obveščamo, da je od novembra 2012 v veljavi spremenjen Pravilnik za izvajanje Zakona o javnih zbiranjih. Bistvena sprememba, ki jo pravilnik prinaša organizatorju prireditve je, da bo Policija zaračunala stroške pomoči pri vzdrževanju reda na prireditvi, o čemer se lahko organizator že pred prireditvijo uskladi s pristojno policijsko postajo. V nasprotnem primeru bo predlog za pomoč pri vzdrževanju reda pripravila pristojna policijska
postaja in ga predstavila na ustni obravnavi, organizator pa bo moral s predlogom soglašati. Število policistov, njihova opremljenost in organizacijska struktura se določi na podlagi ocene ogroženosti iz policijskega načrta varovanja prireditve.
Prireditve, na katerih bo potrebna pomoč policije, so (na podlagi 15. b člena pravilnika):
-	prireditve na javni cesti, če predstavljajo izredno uporabo ceste;
-	športne prireditve, za katere se lahko na podlagi podatkov organizatorja ali policije utemeljeno pričakuje, da bi lahko prišlo do kršitev reda ali ogrožanja javnega reda;
-	druge prireditve, če policija na podlagi utemeljenih podatkov ali informacij oceni, da je potrebna prisotnost policistov (npr. zabavne prireditve, na katerih je policija že v preteklosti morala organizatorju pomagati pri vzdrževanju reda).
Organizatorje prireditev zato opozarjamo, da pravočasno navežejo stik s Policijo in dosežejo ustrezen dogovor o njihovi pomoči na prireditvi, da navedena problematika ne bo ovirala postopka pridobitve dovoljenja pri upravni enoti.
Oddelek za upravne notranje in splošne zadeve
DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD CELJE
Vzpostavitev davčnih pisarn_
Davčno upravo RS v tem letu čaka veliko sprememb, ki bodo vsekakor vplivale tudi na življenje v vsaki od občin v Republiki Sloveniji. Ker si želimo, da bi bile vse spremembe sprejete tudi med občani, vas želimo nekoliko podrobneje seznaniti z aktivnostmi reorganizacije davčnih izpostav, ki jim bomo priča v tem letu.
Zaposleni na Davčni upravi RS se že vrsto let soočamo z zmanjševanjem števila zaposlenih, zmanjšujejo se tudi finančna sredstva za delovanje davčne službe, hkrati pa se povečujejo njene obveznosti. Zato smo že v preteklosti sprejeli vrsto varčevalnih ukrepov. Davčna uprava je pripravila in uvedla številne elektronske in druge storitve, ki omogočajo davčnim zavezancem sodelovanje z davčnim organom, tudi brez fizičnega obiska na enoti davčne uprave. Finančno
gospodarska kriza je razmere dodatno zaostrila. Ključni cilj povezovanja davčne in carinske uprave je racionalizacija davčne in carinske službe.
Davčna uprava je bila prisiljena sprejeti odločitev, da se na vseh dosedanjih izpostavah oblikujejo davčne pisarne, ki bodo zagotavljale dosegljivost za prebivalce in hkrati optimizirale organizacijo dela ter zmanjšale stroške poslovanja.
V davčnih pisarnah se bodo sprejemale vloge za izdajo potrdil, obrazci, pritožbe, zahtevki in druge vloge in napovedi, izdajala se bodo enostavna potrdila. Ob dejstvu, da je vse več storitev davčne uprave dostopnih preko spletne strani in elektronskega poslovanja, z vzpostavitvijo davčnih pisarn pa se bo torej ohranila prisotnost davčne uprave na vseh obstoječih lokacijah davčnih izpostav, se s predlogi sprememb organizacije in racionalizacije postopkov pravice državljanom ne bodo omejevale in se zavezancev za davek z oddaljenih območij tudi ne bo postavljalo v neenakopraven položaj glede na ostale
t»b} t i
zavezance za davek. Seveda se bo odprtje davčnih pisarn prilagajalo potrebam občanov, pri čemer bi bile davčne pisarne za zavezance praviloma odprte dvakrat tedensko, po potrebi pa se bodo uradne ure oziroma prisotnost števila zaposlenih v davčnih pisarnah sproti prilagajale.
Aktivnosti reorganizacije davčnih izpostav v davčne pisarne so se zaradi dolgotrajnih postopkov odpovedi najemnih razmerij že začele izvajati in se bodo dokončale sočasno do 1. julija 2013 na vseh davčnih uradih.
Cilj reorganizacije je torej racionalizacija, ki bo omogočila, da bomo z vedno manjšim številom zaposlenih še naprej uspešno in učinkovito opravljali sicer že tako veliko število nalog, ki se utegne še povečati. Hkrati pa moramo zagotoviti zmanjševanje stroškov in ohraniti dostopnost storitev davčne uprave za vse zavezance, saj se nobena lokacija trenutnih izpostav ne bo ukinila, pač pa se bo spremenil način izvajanja dela.
Zvezdana Gržina, direktorica
7
IZ POSLANSKE KLOPI/KRAJEVNE SKUPNOSTI
Spoštovani občani in občanke Občine Laško,_
z odhodom poslanca Andreja Vizjaka na mesto ministra za delo, družino in socialne zadeve, sem na osnovi volilnega izida v 8. volilnem okraju, ko ste mi zaupali vaš glas, nadomestila njegovo mesto in s 14. februarjem postala vaša poslanka. Hvala vam. S spremembo vlade se je Andrej Vizjak vrnil v poslanske klopi, zato je moja nadomestna poslanska funkcija prenehala 20. marca 2013.
V letu dni je vlada Janeza Janše izvedla veliko strukturnih ukrepov in reform, med njimi velja izpostaviti pokojninsko reformo in reformo trga dela, zaradi katerih se je Slovenija lahko dodatno zadolžila z izdajo desetletnih obveznic na ameriškem trgu. Vlada Janeza Janše je pripravila ekonomski program stabilnosti in predstavila strukturne ukrepe, ki so evropsko trojko prepričali, da bo Slovenija sama rešila težave na ključnih točkah. Prva od teh je zagon gospodarske rasti, ki ne bo mogoč brez predhodne sanacije bančnega sistema in reforme trga dela, brez transparen-tnega upravljanja z državnim premoženjem na enem mestu. Nujna je dokončna ratifikacija pristopa Hrvaške v EU, prenovljena referendumska zakonodaja, reforma pravosodnega sistema in sprememba političnega sistema, ki bo volivcem in volivkam omogočal izbiro svojega poslanca ali poslanke ter nenazadnje zapis zlatega fiskalnega pravila v Ustavo RS, ki pomeni samoomejevanje vsakokratne oblasti v zvezi s proračunsko politiko in zagotavlja večjo transparentnost poslovanja z držav-
nim denarjem, kar je nedvomno prispevek k demokraciji. Zato je potrebno še pred konsolidacijo javnih financ, kamor sodi tudi sprejem zlatega fiskalnega pravila, konsolidirati naše zavedanje, da smo vsi odgovorni za našo državo.
Upam, da sem s svojim delom upravičila tudi vaša pričakovanja, kot sem jih lahko v tem kratkem enoletnem obdobju mojega poslanstva. Veseli me, da sem s svojim prizadevanjem pripomogla k hitrejši izvedbi ukrepov na lokalnem področju in sicer k nadaljevanju proti-poplavnih ukrepov na Savinji od Marija Gradca do naselij Strmca in Udmat ter k podpisu sporazuma med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Občino Laško ter Thermano d. d. glede vzdrževanja vodotokov in obmejnih zemljišč od Zdravilišča Laško do mostu v Jagočah in od Rečice do izliva v Savinjo. Takoj po nastopu mandata nam je s skupnimi močmi uspelo doseči prepoved tranzitnega prometa nad 7,5 ton po cesti G1-5 mimo Radeč, skozi Zidani most, Rimske Toplice in Laško. Sicer je to še nedokončana zadeva, pa vendar nam je uspelo začasno asfaltirati ceste pod naseljem Vila v Zidanem mostu, pristopili smo k sanaciji poškodovane ceste G1-5 na relaciji Zidani most - Rimske Toplice pod Velikim Širjem in po zagotovilih predstavnikov DRSC bo v letih 2012-2013 na cesti Laško-Šentru-pert-Šentjur rekonstruiran 500-metrski odsek državne ceste na odseku pod Šen-trupertom, ki je najbolj dotrajan. Veseli me tudi, da sem mnogim, ki ste se oglasili v moji poslanski pisarni pomagala po svojih močeh, hvala pa tudi vsem vam za vaše predloge in ideje, ki sem jih prenesla v parlament RS. Kar zadeva problem stečaja Rimskih term poudarjam, da je iskanje rešitev oziroma vodenje in upravljanje podjetja, stvar lastnikov in uprave. Politiki se v to ne moremo in ne smemo vmešavati. Zavedam se ločnice med poslanstvom in lobiranjem in te meje nisem prestopi-
la. Si pa želim in pričakujem rešitve, ki bodo ohranila delovna mesta in omogočile dolgoročen uspešen razvoj podjetij in s tem tudi samega kraja. Delo parlamenta je z vidika njegove zakonodajne funkcije izredno zahtevno in odgovorno. Kot poslanka sem se zavedala svoje funkcije in pomena kredibilnosti poslanskega dela, zato sem se trudila, da sem svoje delo opravila odgovorno, strokovno in v korist vseh državljanov in državljank Republike Slovenije. Vedno so me pozitivno navdušile strokovne razprave, ki so praviloma vodile v konstruktivne rešitve, ki jih v tem obdobju resnih gospodarskih in ekonomskih razmer, potrebujemo. Nestrokovne, brezplodne razprave pa me ne navdušujejo in žal ugotavljam, da je takšnih razprav v odborih DZ kar precej. Iskreno si želim, da bi v parlamentu zmogli konstruktivno sodelovati pri iskanju strokovnih rešitev, ki bi Slovenijo popeljale nazaj na pot najrazvitejših držav, da bi želja za izhod iz krize prevladala nad strankarskimi apeti-ti in da bi s skupnimi močmi za Slovenijo ustvarili pogoje, kjer bi vsi lahko imeli enake izhodiščne možnosti za izobraževanje, delo, boljše plače, varne in dostojne pokojnine, dostopne pogoje za varno starost v domovih za ostarele, pridobitev stanovanja za mlade družine, za enakost pred zakonom. Čas bo pokazal, ali smo sposobni pri ključnih vprašanjih, ki so pomembna za obstoj države, stopiti skupaj in dokazati, da smo končno spregledali in da smo na nivoju, ko smo sposobni eliminirati politični prestiž in konsolidirati naše razmišljanje v dobro Slovenije. Naš skupni cilj mora biti ohranitev slovenske suverenosti za vsako ceno. To je moja želja in v tej smeri sem v preteklem letu v državnem zboru RS vedno delovala. Menim namreč, da z uresničevanjem le te lahko odgovorno pogledamo v oči naslednji generaciji.
Vsem občanom in občankam Občine Laško želim vse dobro.
mag. Damjana Petavar Dobovšek
KS REČICA
Zima se ne poslavlja_
Pri prebiranju nove številke Biltena je morda zunaj že prava pomlad, lahko pa nas je presenetil še zadnji sneg, ki smo ga nekoč poimenovali »kočarski gnoj«. Kakorkoli že, v letošnji zimski sezoni nas je sneg dodobra zasul, saj smo imeli preko tri metre snega.
8
Strošek zimskega vzdrževanja javnih poti v naši krajevni skupnosti je posledično narasel na obračunsko vrednost, ki znaša preko 12.500 evrov, kar pomeni, da je naš proračun prazen do septembra 2013. Za boljše razumevanje, vam naj navedem podatek, da je postavka v proračunu Občine Laško za zimsko sezono 2012/13 znašala 260.000 evrov, izvajalci zimske službe pa smo na območju celotne občine v ta namen porabili že skoraj 500.000 evrov. Finančno stanje v naši KS
r> r4s4a
je izredno težko, na kar smo že opozorili občinsko vodstvo in seznanili člane občinskega sveta na zadnji redni seji. V ta namen smo v okviru KS sprejeli izredne varčevalne ukrepe, ki zajemajo samo plačilo izvajalcem zimske službe in plačilo rednih stroškov, kot so elektrika, komunalne storitve itd. Na kakšen način bomo izvajali spomladanske sanacije cest, vam v tem trenutku ne morem opisati. Prosimo vas za strpnost in potrpljenje. Upam, da boste tako kot v preteklosti sami ali s
skupnimi močmi uporabnikov cest sanirali zimske poškodbe, predvsem na makadamskih odsekih v smislu krpanja udarnih jam, čiščenju prečnih kanalov in prepustov ter odstranitvi gramoza iz roba cestišča. Če bo ta možnost na voljo, bo KS priskrbela gramoz.
Skupaj s podjetjem Avto Celje smo organizirali redne tehnične preglede traktorjev in moramo priznati, da je številčnost udeležencev vsako leto višja. KS v letošnjem letu ne bo organizirala splošne čistilne akcije, bomo pa s pomočjo gasilcev izvedli čiščenje križišč, parkirnih prostorov pred vežico, šolo in sindikalnem domu. Izvedli bomo čiščenje avtobusnih postaj ter pobrali odpadke ob glavni lokalni cesti. Krajane pozivamo, da izkoristijo možnost naročila zabojnika za odvoz kosovnih odpadkov, ki jo ponuja Komunala Laško.
Občina Laško je izvedla razpis za izvajalca obnove lokalne ceste od šole v Zgornji Rečici do križišča pri Krašek in upamo, da se dela pričnejo čim prej. Kot nam je zatrdil župan, se občina izjemno trudi tudi za uvrstitev sanacije šole v Zgornji Rečici v program državne pomoči. Kot lahko opazimo dajeta šola in vrtec kraju upanje, da bo kraj živel tudi v prihodnosti. Zaposlenim tako v šoli kot vrtcu pa se za trud pri razvoju družabnega utripa v kraju iskreno zahvaljujemo.
V končni fazi je projekt ureditve parkirišča pri žalnici v Zgornji Rečici in upajmo, da bomo po vseh dolgotrajnih postopkih le pridobili gradbeno dovoljenje. Na osnovi vloge krajanov oziroma uporabnikov ceste Ferme - Zakrišek smo pričeli s pripravo medsebojnih dogovorov med lastniki, KS in Občino Laško, kjer bodo navedene osnovne obveznosti vsakega udeleženca pri podpisu medsebojnega dogovora. V drugi polovici apri-
Parkirišče pri žalnici
la pa bomo na osnovi namenskih sredstev, ki smo jih pridobili s strani občine izvedli modernizacijo dela javne poti Po-drenovca - Privšek.
V društvih iz našega območja lahko opazimo, da je utrip še vedno dober ter lahko pričakujemo še veliko dobrih novic. Na osnovi razpisa, ki so ga prejela vsa društva, pa le ta vljudno vabimo, da podajo predloge za letošnje nagrajence v okviru krajevnega praznika, ki bo 7. julija 2013 na Zavratih. Za slovo naj vas povabimo na tradicionalni Japček party, ki
bo v soboto, 20. aprila 2013 pri brunarici v Zgornji Rečici s pričetkom ob 17. uri. 28. aprila vas člani Planinskega društva Laško in Moškega pevskega zbora Laško vabijo na tradicionalno postavitev mlaja pri Planinskem domu Šmohor ob 14. uri. In seveda se vidimo l.maja na tradicionalnem družabnem srečanju na Šmohor-ju s pričetkom ob 11. uri. Z našim pozdravom, SREČNO!
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
KS MARIJA GRADEC
Dograditev telekomunikacijskega omrežja na Reki_
Na Reki se je v mesecu marcu zaključil projekt dograditve telekomunikacijskega omrežja. Dograjeno je bilo optično medkrajevno kabelsko omrežje v dolžini 2680 metrov ter bakreno krajevno kabelsko omrežje v dolžini 580 metrov. Zgrajena je bila nova funkcijska lokacija Reka v obliki zunanje omare. Uporabljene so bile obstoječe trase bakrenih kablov. Prekopi
so se izvajali na podlagi soglasij za prekop parcel, podpisanih s strani nekaj več kot 30 krajanov. Zahvaljujemo se jim za pozitivni pristop k projektu posodobitve telekomunikacijskih storitev. Posebna zahvala gre tudi predsedniku Krajevne skupnosti Marija Gradec g. Martinu Brečku, ki je vložil veliko truda za pridobitev soglasij. Zahvala tudi Občini Laško in g. Dimitriju Grilu ter g. Marjanu Žikovšku, predstavniku Elektra Celje d. d. Še posebej pa se zahvaljujemo g. Dragu Semetu, predstavniku Telekoma Slovenije d. d., za vse izvedene aktivnosti in angažiranost, da se je dograditev omrežja na Reki sploh izvedla.
Krajani Reke, Padeža in Olešč smo tako pridobili možnost novih priključitev na internetno omrežje, ki predhodno niso bile možne. Z novo funkcijsko lokacijo je bil namreč vzpostavljen posodobljen pristop na internetne storitve (IPTV, INTERNET in VOIP) za 90 naročnikov. Hitrost prenosa podatkov se je z uporabo tehnologije ADSL IN VDSL iz max 0,5Mb/s oz. max 4Mb/s povečala na max 100Mb/s. Sedaj smo bolje povezani s svetom.
Krajanka Olešč in tajnica Krajevne skupnosti Marija Gradec
Renata Dermota 9
komunala
KOMUNALA V LAŠKO
Ali je sneg v strnjenih naseljih drugačen od tistega višje ležečega?
Letošnja zima je bila še posebej radodarna s snegom. Velike količine snega so posledično prinašale več težav pri opravljanju zimske službe, ne samo v višje ležečih in težje dostopnih predelih, kjer se trudimo zagotoviti prevoznost cest do odhoda ljudi v službo in kar nam večinoma tudi uspeva, ampak tudi v strnjenih naseljih in v mestnem jedru, kjer je pluženje in vzdrževanje ulic in pločnikov zaradi strnjenosti in utesnjenosti, še toliko bolj oteženo.
Praviloma so objekti locirani ob ulicah, ki so že same po sebi zelo ozke. Zemljišča so z raznimi nasadi, ograjami, kamnitimi in betonskimi zložbami večinoma ograjena vse do priključka na cesto. Ko pada sneg, pada povsod in ne izbira, prav tako ne loči lastništva. Narava je v takih trenutkih do vseh enako radodarna. Ob tako velikih količinah snega, kot je to bilo letos, pa celo enako kruta.
Nekateri lastniki čistijo dovoze k svojim objektom najraje kar na cestišče, ker se ob hiši nametan sneg predolgo tali, za povrh je še grd in umazan.
Večina teh lastnikov očisti dovoze še pred prihodom komunalne službe, ki jim ob vsakokratnem pluženju očisti vso količino novozapadlega snega, tudi tistega, ki so ga predhodno odvrgli na cestišče. Pri tem sneg pade tudi na že očiščene dovoze in poti. Podobna zgodba se nam dogaja tudi na pločnikih.
Pri pluženju obstaja poleg prioritet glede pomembnosti cest tudi hierarhija samega pluženja, kar pomeni, da se sneg iz cest višjega ranga v križišču ali odcepu napluži na odsek nižje rangirane ceste oziroma priključka. To je logično in povsem normalno ter se na enak način izvaja povsod tam, kjer se zimska služba izvaja organizirano. Tako moramo na pločnikih ob regionalnih in magistralnih cestah odplužiti sneg, ki je bil nanje naplužen s cest višjega ranga na nasprotno stran pločnika in deloma tudi na priključke, kar ni namerno, ampak zgolj nujno početje. Seveda to povzroča negodovanje in nestrinjanje lastnikov ter posledično obilo telefonskih urgenc. V teh primerih se lahko sicer opravičimo za nastalo situ-
acijo, a tega snega enostavno ne smemo odplužiti nazaj na regionalno ali magistralno cesto.
Tudi pri opravljanju zimske službe se včasih zgodi kakšna nenamerna napaka ali neskladnost pri razporedu pluženja, predvsem zaradi obilice dela in utrujenosti delavcev, ki izvajajo pluženje, za kar pa se vsem prizadetim opravičujemo.
V	Občini Laško nekateri občani živijo tudi na hribovitem območju, kjer je v zimskem obdobju ponekod skupaj zapadlo več metrov snega. To so domačije na področju Šmohorja, Velikega Kozja, Lokavca, Lovrenca, Rudenika, Svete Trojice in tudi drugod. Ti kraji so bili v tem zimskem obdobju večkrat odrezani od sveta. Najbolj izstopa domačija Lednik iz Ješivca nad Lahovim Grabnom, ki ima kar pet kilometrov dolgo dovozno pot. Lednikovi so bili odrezani od sveta dober teden. Na njihovo prošnjo in prošnjo KS Jurklošter smo jim priskočili na pomoč. Z dvema specialnima komunalnima voziloma smo potrebovali dva dni, da smo uspeli prebiti vse zamete in štiri obsežne snežne plazove.
Ves naš trud je bil poplačan, ko smo bili za trenutek ujeti v toplem stisku njihovih rok. Njihova hvaležnost in zadovoljstvo pa sta nam vlila novih moči za naše delo tudi v prihodnje.
Marko Klinar, Marjan Salobir
Nov urnik odvoza odpadkov_
V	začetku maja (od 6. do 10. maja) bomo prešli na tedenski sistem odvoza odpadkov po celotni občini. V tem prvem tednu (19. teden) bomo pričeli z odvozom mešanih komunalnih odpadkov (zelena posoda). V naslednjem tednu (20. teden; od 13. do 17. maja) pa bomo odvažali embalažo (posoda z rumenim pokrovom). V nadaljevanju se bo odvoz nadaljeval izmenično, torej enkrat zelena, enkrat posoda z rumenim pokrovom.
Točen dan odvoza odpadkov z vaše lokacije je razviden iz priloge Laškega biltena. Urnik bo objavljen tudi na spletnih straneh Komunale Laško (www.komu-nala-lasko.si), kjer bo uporabnikom na voljo aplikacija, preko katere bo možno z izbiro naslova uporabnika (lokacija) pridobiti podatek o tem, kdaj se bo s te lokacije izvršil odvoz odpadkov in katera posoda bo tega dne izpraznjena.
Z novim načinom odvoza odpadkov bomo v enakopraven položaj postavili vse naše uporabnike ne glede na njihovo oddaljeno lokacijo.
Z uvedbo novega sistema odvoza odpadkov bo poenotena tudi cena storitve za vsa gospodinjstva. Za vsa tista gospodinjstva, ki so bolj oddaljena od odjemnih mest, pa bomo v prihodnosti poskušali zagotoviti tudi določene ugodnosti.
V primeru, da bo ob uvedbi novega sistema odvoza odpadkov prišlo do posameznih odstopanj in težav, naprošamo vse uporabnike za strpnost. Hkrati pa vam sporočamo, da se bomo trudili, da bo teh težav čim manj.
Apeliramo na vse uporabnike, da odpadke ločujejo skladno z navodili, opisanimi v zloženki, ki so jo prejela vsa gospodinjstva že v preteklosti in da odpadke oddajajo v ustrezne namenske posode.
Za vsa pojasnila in dodatne informacije smo vam na razpolago preko telefona 03 734 44 00 ali preko elektronske pošte odpadki@komunala-lasko.si.
Andrej Ilijevec, Marjan Salobir
Novice na področju kanalizacije
Javno podjetje Komunala Laško d. o. o. je kot izvajalec lokalne gospodarske javne službe Odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Laško, dolžno najmanj enkrat na štiri leta odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MČN), skladno z navodili za obratovanje in vzdrževanje MČN, na centralno čistilno napravo.
Obveščamo vas, da bomo z odvozi pričeli takoj, ko se izteče zimsko obdobje. Prav tako obveščamo vse lastnike MČN, da pred vgradnjo MČN pridobijo soglasje Komunale Laško kot izvajalca javne službe in nas obvestijo o začetku vgradnje MČN ter dostavijo vsaj en izvod popolne tehnične dokumentacije za MČN z navodili za obratovanje in vzdrževanje MČN, vključno s skico pripadajoče kanalizacije na objektu, kot tudi izjavo o skladnosti MČN. V kolikor nam dokumentacija o že obstoječih MČN še ni bila predložena, nam naj jo lastniki dostavijo najkasneje v roku enega meseca.
Lastnik oz. upravljavec MČN mora omogočiti izvajalcu javne službe pogoje za nemoteno izvajanje storitev, kot je izdelava ocene obratovanja MČN in občasne meritve, praznjenje in prevzem blata iz MČN ter analizo vzorcev odpadne vode na iztoku.
Pomembno je tudi, da se v celotnem obdobju obratovanja MČN hrani dokumentacija o opravljenih vzdrževalnih
10
lilij 3)
komunala/gospodarstvo
delih na MČN, izvedenih meritvah in podatkih o ravnanju z blatom in o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem, zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja čistilne naprave in podobnih razlogov ter obdobju njihovega trajanja.
Kot izvajalec javne službe smo na podlagi podatkov dolžni voditi evidenco MČN, izdanih soglasij in posredovati
predpisana poročila pristojnemu ministrstvu.
Občina Laško je na podlagi Odloka o programu opremljanja zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo zavezala vse lastnike objektov ali dela stavb, ki so v območju, predvidenem za priključitev, da se morajo obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje v določenem roku.
Vse tiste, ki se niso priključili na javno omrežje v roku, ki je bil predviden z odločbo, opozarjamo, da naj čim prej izvedejo priključitev, saj jih v nasprotnem primeru lahko obišče pristojni inšpektor, ki v zvezi s tem po službeni dolžnosti lahko izda ureditveno odločbo, s katero odredi prisilno izvršitev upravne odločbe.
Bojana Mastnak
RIMSKE TERME BODO KLJUB STEČAJU POSLOVALE NEMOTENO
Družba Rimske terme kljub pričet-ku stečajnega postopka nemoteno posluje in bo s poslovanjem nadaljevala tudi v bodoče. Aktivnosti stečajnega upravitelja bodo v prvi fazi usmerjene v iskanje najemnika, v nadaljevanju pa v prodajo nepremičnin in dejavnosti. Zaposleni, gostje in poslovni partnerji ne bodo občutili nobenih posledic novih okoliščin poslovanja.
Pozitivni trendi v poslovanju in obetavne napovedi za naslednje mesece (rast prihodkov v prvih dveh mesecih glede na lani je 22 odstotkov) so eden od razlogov, da bodo Rimske terme, kljub začetku stečajnega postopka, lahko nemoteno nadaljevale s poslovanjem. Slednje je z vidika interesov upnikov, dobaviteljev, potencialnih strateških investitorjev in širšega družbenega okolja najboljša možnost, kar je potrdilo tudi Okrajno sodišče v Celju. To je na predlog dosedanjega pri-
silnega upravitelja, sedaj stečajnega upravitelja Borisa Dolamiča, da naj družba nadaljuje s poslovanjem, izdalo sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje poslovanja v stečaju. Da se zagotovi čim bolj optimalno delovanje Rimskih term, bodo v prvi fazi po razglasitvi stečaja vse aktivnosti stečajnega upravitelja usmerjene v iskanje najemnika oziroma upravitelja, v nadaljevanju pa v prodajo nepremičnin in dejavnosti. Poslovanje družbe bo vodila dosedanja predsednica uprave Rimskih term, Alenka Iskra.
V družbi si bodo prizadevali, da bo na enak način kot do sedaj, potekalo tudi poslovanje z vsemi poslovnimi partnerji, s katerimi so sodelovali že v preteklih 15 mesecih. Prav tako zagotavljajo, da bodo vse storitve, ki jih ponujajo, še naprej izvajali z najvišjo stopnjo kakovosti. Ob pozitivnih trendih v poslovanju so dobra popotnica in razlog za optimizem tudi
hotelske kapacitete, ki so v prvih dveh mesecih letošnjega leta bile zasedene preko 50 odstotkov. Tako zasedenost nastanitvenih kapacitet kot tudi porast obiska so pokazatelj dobrega poslovanja enih od najmlajših slovenskih term. V Rimskih termah ob tem dodajajo, da bodo kljub nekaterim formalno pravnim spremembam realizirali vse obstoječe rezervacije, še naprej pa sprejemali tudi nove.
Ponudba Rimskih term bo še naprej temeljila na vrhunskih storitvah, uvajali bodo novosti in si prizadevali za še pri-stnejše doživetje, namenjeno popolnemu razvajanju gostov. V načrtih za prihodnost pa stavijo tudi na izjemno okolico, edinstveno arhitekturo in vrhunske bazenske storitve. Pestro ponudbo sestavljajo tudi številni wellness paketi, zao-kroža pa jo odlična kulinarika izpod rok večkrat nagrajenih hišnih chefov.
Rimske terme
ENSVET \(Oj ENERGETSKO SVETOVANJE
msvei
Letošnja zima se nam je zopet pokazala približno takšna kot jo še pomnimo. Snega je bilo dovolj za jezo, veselje in naravo.
Čeprav smo velikokrat tarnali, da je snega preveč, je dobro, da se spomnimo, da se je poleti pojavljalo veliko pomanjkanje v zalogah podtalne vode. Upajmo, da nam je letošnji sneg vsaj malo povrnil zmanjšane zaloge.
Navaditi se bomo morali na varčevanje s pitno vodo. Za zalivanje vrtov, pranje, izplakovanje stranišč ipd. bomo morali uporabljati deževnico ali manjše studenčke, ki niso primerni za uživanje.
Predpisi in zakoni, ki jih daje država, se v veliki meri nanašajo le na učinkovito
rabo in varčevanje z energijo, na varčevanje s pitno vodo pa kar pozabljajo. V novem razpisu za subvencije tega poglavja ni.
Občani sami se bomo morali zavedati, da je varčevanje s pitno vodo nujno potrebno.
V	Laškem imamo to srečo, da je na območju občine relativno dovolj izvirov, ki trenutno lahko pokrivajo vse potrebe. Dolgotrajne suše in s tem povezani padci podtalnic ter zmanjšane izdatnosti zajetij že kažejo, kam naj pelje poraba pitne vode. Zavedati se moramo, da je vrtanje novih zajetij dvorezen meč. Narava je največji pravičnik. Dovoljuje jemati toliko, kolikor ima na razpolago.
V	Laškem imamo upravljalca, ki poleg zagotavljanja vode za Pivovarno Laško skupaj z občino primerno skrbi tudi za ostale porabnike. Ko bo enkrat dosežena maksimalna pokritost s priključki zdrave pitne vode, bo potrebno z vso skrbnostjo
pristopiti k zmanjšanju njene porabe.
Seveda se z zmanjšanjem porabe vode zmanjša tudi prihodek, ki je namenjen vzdrževanju vodovodnega sistema, vendar je reševanje tega problema dolžnost pametne države, da to uredi s pametno politiko v zadovoljstvo vseh.
Pravo zimsko kurjenje smo zaenkrat zaključili. Občasno se bomo še pogreli, ostalo pa naj opravi sonce. Sedaj, po kurilni sezoni je čas, da opravimo redna servisiranja ogrevalnih naprav, da bo ob novi kurilni sezoni čim manj težav.
Sedaj je tudi čas za razmislek o ostalih ukrepih varčevanja z energijo. Objavljen je razpis Eko sklada za subvencije, ki so priložnost, da lažje izvedemo kakšen nujen ukrep.
Če boste potrebovali kakšen nasvet, se lahko obrnete na lokalno svetovalno pisarno.
Energetsko svetovalna pisarna Laško
Bills 3)
11
intervju
Intervju z Blažem Križnikom_
LAŠČANVSEULU
Blaža Križnika je pot kmalu po diplomi iz arhitekture vodila v tujino - na Nizozemsko, v Španijo in Južno Korejo. Leta 2008 je doktoriral iz sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede, za svojo tezo pa je prejel nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo. Od leta 2009 do 2012 je kot gostujoči profesor predaval na Fakulteti za urbane znanosti na Univerzi v Seulu, od lanskega leta pa v južnokorejski prestolnici poučuje na Univerzi Kwangwoon. Z njim smo se pogovarjali o njegovi akademski in poklicni karieri ter življenju v Seulu.
Imate diplomo iz arhitekture in doktorat iz sociologije vsakdanjega življenja. Kako povezati obe smeri? Kako arhitektura oz. urbanizacija vpliva na življenje ljudi v mestih?
Arhitektura zelo neposredno spreminja vsakdanje življenje ljudi, o čemur pa me v času študija niso dosti učili. Veliko smo se pogovarjali o zgradbah, skoraj nič pa o ljudeh, zaradi česar sem po študiju arhitekture nadaljeval z doktorskim študijem sociologije. Arhitekure enostavno ne moremo misliti zunaj družbe, v kateri nastaja.
Študirali ste tudi v Rotterdamu in delali kot raziskovalec v Barceloni. Kaj vas je vleklo v tujino? Kaj ste odnesli od študija in raziskovanja v teh dveh evropskih mestih?
Rotterdam in Barcelona sta bila poznana kot dobra primera celostnega načrtovanja mest, zato sem ju želel spoznati od blizu. Hkrati pa sta študij in delo v tujini priložnost pogledati na domovino od daleč. Iz tujine se Slovenijo namreč vidi precej drugače kot od doma.
Ste eden izmed ustanoviteljev Inštituta za politike prostora, kjer raziskujete globaliziranje mest in družbena gibanja. Kateri so poglavitni cilji delovanja inštituta?
Inštitut za politike prostora smo ustanovili pred sedmimi leti kot neodvisen raziskovalni zavod in nevladno organizacijo na področju trajnostnega urejanja prostora. Slovenija se namreč srečuje s številnimi težavami in tveganji, ki so posledica nestrokovnega urejanja prostora. Zadnji primer takšne nemarne prakse je vladna uredba, ki naj bi poenostavila gradnjo nezahtevnih objektov, dejansko pa odpira vrata malim špekulantom in vodi v razvrednotenje okolja. Kakovostno okolje je ena redkih prednosti, ki jih Slovenija v primerjavi z ostalimi državami še ima, in na inštitutu se zavzemamo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Pri tem v okviru pobud Odgovorno do prostora! in Mreže za prostor uspešno sodelujemo s sorodnimi nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in nekaterimi javnimi institucijami.
Še vedno sodelujete z inštitutom - kako usklajujete delo med Ljubljano oz. Slovenijo in Seulom?
Delo na daljavo danes ne predstavlja večje težave. Na ta način je mogoče korejske izkušnje in znanje izkoristiti tudi pri slovenskih projektih. Med obema deželama je namreč precej manj razlik, kot si morda predstavljamo. Zlasti kar se tiče trajnostnega urejanja prostora.
Kako je prišlo do sodelovanja s seulskimi univerzami? Kaj je botrovalo k vašemu odhodu v Južno Korejo?
V	Sloveniji želimo verjeti, da je gospodarska kriza edini razlog za izseljevanje mladih ljudi v zadnjih letih, kar pa drži samo na pol. Že pred krizo je namreč na številnih področjih vladala negativna selekcija. Pri zaposlovanju je bila politična pripadnost tako pogosto pomembnejša od strokovne usposobljenosti. Sam sem šel v Južno Korejo, ker je bilo v Seulu enostavneje najti zaposlitev. Univerza me je na mesto gostujočega profesorja imenovala v štirinajstih dneh, pri nas pa lahko podoben postopek traja leto dni. Južna Koreja je poleg tega tudi ena najbolj urbaniziranih družb na svetu in je zato odlično okolje za moje strokovno delo.
Kako bi primerjali delo (s študenti) v Južni Koreji in Sloveniji? Kakšne so razlike in podobnosti?
V	Južni Koreji je velika večina univerz zasebnih, šolnine na najboljših univerzah dosegajo do šest tisoč evrov na semester. Južnokorejski študenti so tudi zato bolj motivirani za študij in delajo precej več kot slovenski. Hkrati na trgu dela vlada izjemno huda konkurenca, tako da dobro službo, za razliko od Slovenije, dobijo res samo najboljši študenti. Slaba stran visokih šolnin pa je, da povečujejo družbeno razslojevanje, ker študenti iz družin z nizkimi dohodki težko pridejo na dobre šole in posledično ne morejo do dobrih služb. So pa slovenski študenti pri študiju precej bolj samostojni in bolj kritični od južnokorejskih.
Katere so glavne kulturne in družbene razlike (in podobnosti) med Seulom in Laškim oz. med Južno Korejo in Slovenijo?
Prve južnokorejske demokratične volitve so bile le tri leta pred slovenskimi, zato je za Slovenijo in Južno Korejo značilna pozna demokratizacija, kar se med drugim kaže v nizki politični kulturi na lokalni ravni. Podobno kot v Seulu se tudi v Laškem pogosto dogaja, da se pomembne razvojne odločitve sprejemajo brez sodelovanja javnosti. Pri umeščanju tretje razvojne osi v prostor so občani v Laškem na primer izvedeli, da bo mimo njih potekala hitra cesta šele po tem, ko je bil njen potek večinoma že dogovorjen brez njihovega sodelovanja. Seveda so se temu upravičeno uprli. Takšni nedemokratični postopki morda koristijo špekulantom, gotovo pa ne krepijo zaupanja v demokratičnost odločanja na občinski in državni ravni. V Seulu se položaj glede vključevanja javnosti v urejanje prostora izboljšuje. Upajmo, da se bo tudi v Laškem.
Ste kdaj naleteli na jezikovne ovire?
Korejci so do tujcev sprva nezaupljivi. Kar glede na njihovo težko zgodovino niti ni presenetljivo. Vendar je včasih dovolj le nekaj korejskih besed, pa pogovor hitro steče. Tudi v tem pogledu smo si Slovenci in Korejci podobni.
Nika Košak
12
čebelarstvo
LASKI ČEBELARJI NA 36. DNEVIH ČEBELARSTVA APISLOVENIJA PREDSTAVILI OBČINO LAŠKO IN NJENE MEDENE ZAKLADE
Na 36. tradicionalnem letnem srečanju čebelarjev ApiSlovenija, ki sta ga v Celju 16. in 17. marca pripravili ČZS in Celjski sejem, je bil predstavljen tudi natečaj Čebelam najbolj prijazne občine in podjetja. Na celjskem sejmišču so svoje delo in aktivnosti v povezavi s čebelarstvom predstavile občine in podjetja, ki
so najbolj prepričale natečajno komisijo. Občino Laško, prejemnico priznanja za drugo čebelam najbolj prijazno občino, so na sejmu zastopali laški čebelarji. Prav tako se je na sejmu predstavila Thermana Laško, ki je prejela prvo mesto in postala čebelam najbolj prijazno podjetje.
Občina Laško, laški čebelarji, STIK in Thermana smo na sejmu postavili skupno predstavitveno stojnico, namenjeno promociji čebelarskega turizma in turizma v Laškem nasploh. Obisk sejma in naše skupne stojnice je bil zelo številen. Zanimanje obiskovalcev za turistično ponudbo Laškega je bilo res presenetljivo veliko. Odlično oblikovan in raznovrsten promocijski material je pritegnil obiskovalce. Poudarek na sejmu, kjer so sodelovali čebelarji iz več držav, je bil tokrat na vključitvi in sodelovanju laških čebelarjev v krajevni turistični ponudbi.
Predstavnica TIC-a Metka Mavri in predstavnica Thermane Danijela Ivanc sta imeli dovolj dela. Raznoliko ponudbo Laškega, od vandranja, kolesarjenja, razvajanja v Thermani, medenih masaž, obiska Pivovarne Laško, muzeja in še več zanimivega sta ponudili na vabljivih prospektih in vodnikih po Laškem in okolici.
Čebelarji smo predstavljali ponudbo izdelkov iz čebeljega panja in povabili na obisk naših čebelarstev s posebnim letakom. Letak z opisom posameznih programov, ki jih čebelarji v Laškem ponujamo, je oblikovala Marina Bezgovšek, izdal in založil pa STIK Laško.
Sejem je trajal samo dva dneva, a kljub temu dovolj, da smo skupaj uspešno predstavili turistično »dobro prakso« La-ščanov širšemu krogu obiskovalcev.
Jože Blagotinšek
110 LET LAŠKIH ČEBELARJEV
Zaključili smo leto 2012 in s tem tudi praznovanje 110. letnice organiziranega čebelarjenja v Laškem. Leto, kot tako, je bilo glede na čebelje pridelke zelo slabo, celo najslabše v zadnjih 30 letih. Zato ga bomo čebelarji hitro pozabili. Še dolgo pa se bomo spominjali dogodkov, ki so se kar vrstili preko leta ter dajali pečat našemu praznovanju že omenjene visoke obletnice. Pomlad je za razvoj čebelje družine izredno pomembna. Po čebeljih družinah pa se ravnamo tudi čebelarji, kajti če hočemo izpeljati vse naloge, ki si jih zadamo, se moramo zgledovati po naših vzornicah čebelah. Celo pomlad so tekle priprave na dva izredno pomembna dogodka, ki smo jih ob izdatni pomoči občine, obeh osnovnih šol ter mnogih sponzorjev, izvedli prvo soboto v maju. Obe prireditvi sta tekli na isti dan. Že v zgodnjih jutranjih urah so šolske učilnice obeh šol napolnili mladi čebelarji s svojimi mentorji (bilo jih je preko 550) iz cele Slovenije, ki so na 35. državnem tekmovanju mladih čebelarjev testirali na krožkih pridobljeno znanje.Vse je potekalo profesionalno, zato so bili tudi odzivi izjemni. Še isti večer smo se čebelarji sestali na svečani proslavi v čast naše 110. obletnice v Kulturnem centru. S svojo navzočnostjo so nas na obeh dogodkih počastili najvišji predstavniki
naše občine, Čebelarske zveze Slovenije, osnovnih šol, donatorjev in sosednjih društev. Skratka prijatelji, ki cenijo naše delo in delo naših ljubljenk, ki opravljajo zelo pomembno delo za naš obstoj ter nas k njemu na razne načine tudi spodbujajo. To se vidi tudi po prejetju najvišjega občinskega priznanja - Zlatega grba Občine Laško, ki nam je bil podeljen ob praznovanju občinskega praznika. Čebelarji smo zelo spoštljivi do narave in to se odraža tudi v našem početju s čebelami. Enak odnos imamo tudi do okolja, v katerem živimo in čebelarimo. Čebele so namreč zelo dober indikator čistosti okolja. In, ker je zavest v glavah tistih, ki v naši občini odločajo o našem čistem,
ljudem in živalim prijaznem okolju na visoki ravni, smo lahko pomirjeni. Kajti imamo dokaze. Thermana Laško je v letu 2012 postala čebelam najbolj prijazno podjetje v Sloveniji, žal samo izmed šest prijavljenih. Občina Laško pa je zasedla odlično drugo mesto v konkurenci 39 občin. Še enkrat obema nagrajencema čestitke s strani čebelarjev. Natečaj za čebelam najbolj prijazna podjetja in občine vsako leto razpiše Čebelarska zveza Slovenije. V Laškem imamo še marsikoga, ki bi lahko kandidiral. Skratka, lepo je biti čebelar v Laškem.
ČD Laško, predsednik Franc Šolar Foto: T. Krivec
Podelitev priznanj na ČZS Brdo pri Lukovici: Marina Bezgovšek,Tatjana Šolar, župan Franc Zdolšek, Franc Šolar in Metka Krivec.
13
stik
STIK - CENTER ZA ŠPORT. TURIZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Redni Občni zbor Turističnega društva Laško in Hortikulturnega društva Laško_
Člani Turističnega in Hortikulturnega društva Laško so se v ponedeljek, 25. marca 2013 sestali v restavraciji hotela Hum, na rednem letnem občnem zboru. Delovno predsedstvo in člani so po dvo-urnem občnem zboru sprejeli delovno in finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora obeh društev. Sprejeta sta bila tudi programa dela za leto 2013.
Delovno poročilo Turističnega društva Laško je podal podpredsednik društva Gorazd Šetina in dejal, da se je v letu 2012 v društvu zgodilo precej prelomnih trenutkov. V društvu je potekalo precej aktivnosti glede prodaje objekta TIC in nakupa deleža nepremičnine v hotelu Savinja. V času priprav na največjo prireditev Pivo in cvetje je med društvom kot organizatorjem in Pivovarno kot sponzorjem, prišlo do nestrinjanja s pogoji in programsko strategijo. Na podlagi tega je Upravni odbor na svoji 5. redni seji soglasno sprejel sklep, da se odpoveduje organizaciji 48. Prireditve Pivo in cvetje. V septembru je društvo sprejelo odstop Andreje Križnik s funkcije predsednice društva. Vse nadaljnje aktivnosti društva so bile usmerjene v pripravo in funkcioniranje društva v bodočnosti, njegovega poslanstva, cilja, dejavnosti in tudi iskanje predloga za novega predsednika društva.
Občni zbor je na podlagi predloga upravnega odbora sprejel sklep, da se za predsednika Turističnega društva Laško imenuje Tomaža Majcna, tudi v. d. direktorja STIK-a Laško, za mandatno obdobje upravnega odbora. Tomaž Majcen se je za izkazano zaupanje zahvalil in dejal, da bo društvo še naprej delovalo in uresničevalo svoje cilje po zastavljenem programu dela za leto 2013. Glavna naloga društva bo urediti etažno lastniško razmerje v hotelu Savinja in ostala medsebojna razmerja. Turistično društvo Laško bo tudi v nadaljevanju aktivno sodelovalo s STIK-om, društvi, podjetji in organizacijami ter se vključevalo v razne projekte in prireditve, kot so Pivo in cvetje, Martinovo, Žegnanje konj ... Društvo bo delovalo tudi na področju urejanja okolja, se vključevalo v čistilne akcije, projekte, pripravljalo različna tematska
izobraževanja in sodelovalo s šolami in vrtci ter v dejavnost društva vključevalo mlade. Skratka, cilj nadaljnjega delovanja Turističnega društva Laško je vključitev čim večjega števila prebivalcev v akcije posameznikov, uličnih odborov in vaških odborov za polepšanje in urejenost posameznih objektov, ulic in zaselkov ter vključevanje v projekte za še uspešnejšo turistično ponudbo Laškega.
Turistično društvo Laško svojim članom na podlagi potrjene članske izkaznice nudi naslednje ugodnosti:
-	10% popust pri nakupu spominkov v TIC-u Laško
-	dve brezplačni pijači pri nakupu gostinskih storitev v penzionu Vita Park nad 30 EUR in 10% popust pri nakupu vstopnic za tenis
-	5% popust na storitve v Foto atelje Maja Štih s. p. Laško
-	20% popust v Thermani Laško pri nakupu vstopnic za bazen in savno ter 10% popust na vse ostale welness storitve in gostinsko ponudbo.
Vpis novih članov v Turistično društvo Laško poteka na TlC-u Laško, tic@stik--lasko.si, 03 733 89 50.
Alenka Škorjanc, Turistično društvo Laško
Zaključek abonmajskih prireditev v sezoni 2012/13
V Kulturnem centru Laško bomo s predstavo Špas teatra, v režiji Lada Bi-zovičarja, Slovenska muska od A do Ž, ki bo v četrtek, 18. aprila, ob 17.00 in 19.30, zaključili to sezono abonmajskih prireditev.
Še vedno se največ obiskovalcev odloči za nakup Gledališkega abonmaja, ki je v iztekli sezoni nudil pet vrhunskih komedij znanih gledališč. Zelo dobro obiskani so bili tudi koncerti v sklopu abonmaja Mavrice polk in valčkov. Pet koncertov narodno zabavne glasbe je v letošnji sezoni povezoval Klobasekov Pepi in poskrbel, da so se obiskovalci ob odlični glasbi tudi nasmejali. Ravnodušni pa niso ostali niti obiskovalci Abonmaja Laško, ki so v letošnji sezoni slišali domačina Andreja Topliška v zvrsti jazza, v prazničnem decembru preživeli domač večer ob Matjažu Robavsu in Tomažu Plahutniku ter se na valentinovo veselili skupaj z Vladom Kreslinom.
Skozi vso sezono je potekal tudi ABC abonmajček za naše najmlajše in učence osnovnih šol. ABC abonmajček je sestavljen posebej za otroke iz vrtca in učence razredne stopnje ter posebej za učence
predmetne stopnje. Vsak abonma zajema po pet predstav različnega žanra. Tako otroci spoznajo različne zvrsti kulture, od gledaliških iger, lutkovnih, glasbenih, plesnih do poučnih predavanj. V ABC abonmajček je bilo vključenih preko 1.100 učencev.
V	pripravi je že program za sezono abonmajskih prireditev 2013/14, ki se bo pričela oktobra 2013. Vabimo vas k sodelovanju pri pripravi programa in vas prosimo, da vaše želje, predloge ter ideje posredujete na e-naslov: info@stik-lasko. si.
Alenka Škorjanc, STIK
Pestro dogajanje v dvorani Tri lilije
Pretekli meseci so v »Lilije« prinesli pestro dogajanje in potrdili, da je to večnamenska dvorana. Del meseca februarja in marca je bil zapolnjen s košarkarskim sporedom, ki je prinesel pet članskih tekem v domači ligi Telemach in kar devet tekem mlajših selekcij. Zaključil se je prvi del lige Telemach, v kateri so domači košarkarji zasedli prvo mesto, 23. marca pa se je pričel tudi drugi del z ligo za prvaka.
V	februarju je bil 3. dvoranski turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral NK Laško. V našo dvorano pa so se na vikend priprave vrnili slovenski reprezentanti v futsalu ter naravnost iz Laškega tudi odpotovali na kvalifikacije za EP v Turčijo.
Mesec marec je bil izredno pester mesec, saj so se prireditve in tekme vrstile ena za drugo.
2. in 3. marec je bil rokometen, saj smo gostili finalni turnir rokometnega pokala Slovenije. Na tekmah Celjanov, ki so na koncu osvojili prvo mesto, se je dvorana Tri lilije ponovno napolnila do zadnjega kotička. Vzdušje v dvorani je bilo dobro v zadovoljstvo vseh.
8. marca smo bili v znamenju žensk in deklet. V organizaciji Novega tednika in Radia Celje smo gostili kar 130 gibanja željnih deklet na Partyju za fit bejbe.
V	četrtek, 14. marca, so bili naši gostje najmlajši zborovski pevci iz vrtcev, ki jih je z zanimanjem spodbujalo blizu 400 obiskovalcev, snegu in vetru navkljub.
14
f, fr^r |
Že naslednji dan smo se iz koncertnega prizorišča prelevili v dvorano s tata-miji, saj se je več kot 300 tekmovalcev iz več kot 30 držav borilo na Svetovnem pokalu v karateju. Takšnih turnirjev je v Evropi samo pet in eden izmed njih je bil 16. in 17. marca v dvorani Tri lilije.
V	mesecu aprilu nas čaka domače košarkarsko prvenstvo ter koncert narodno zabavne glasbe, mesec maj pa je že tradicionalno posvečen Odprtemu prvenstvu invalidov v namiznem tenisu.
Aleš Antauer, STIK Foto: Boris Vrabec
Po laških poteh_
V	STIK-u smo skupaj z Občino Laško zastavili vsesplošno promocijsko akcijo pohodov, ki smo jo poimenovali PO LAŠKIH POTEH. Vse ljubitelje hoje v naravi, rekreacije in druženja vabimo, da se nam pridružijo na organiziranih pohodih po urejenih in označenih tematskih pohodnih poteh laške občine, kjer bomo spoznavali zgodbe in lepote naših krajev na svežem zraku ter ob sproščenem športnem koraku.
Znak promocijske akcije Po laških poteh
V sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH smo izbrali 5 pohodov, ki so se in se bodo v letu 2013 časovno in lokacijsko odvili po sledečem vrstnem redu:
-	23. marec 2013 - Pohod na Hum, start ob 9.00 na parkirišču Gradu Tabor Laško. Organizator: STIK
-	15. junij 2013 - Pohod po Aškerčevi poti, start med 7.00 in 8.00 pred ŽP v Zidanem Mostu. Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplice
-	24. avgust 2013 - Pohod po Oriono-vi poti, start ob 9.00 pred Kartuzijo v Jurkloštru. Organizator: OD ON Jur-klošter
-	14. september 2013 - Pohod po poti treh cerkva, start ob 9.00 na parkirišču Hotela Zdravilišče Laško. Organizator: Krajani Šmihela
-	9. november 2013 - Pohod po nekda-
njih trških mejah Laškega, start ob 9.00 na Aškerčevem trgu. Organizator: PD Laško
Nekatere pohode poznamo že kot tradicionalne in se odvijajo vrsto let, nekaj jih je povsem novih. Organizatorji posameznih pohodov bodo z lastnim programom poskrbeli za zabavo in prijetno vzdušje ter predstavitev zanimivosti ob poti, manjkala pa ne bo niti okrepčilna domača pijača, niti jedača.
Vsi, ki se boste udeležili vseh petih pohodov v tekočem letu, boste kot nagrado prejeli priponko PO LAŠKIH POTEH - ob predložitvi kartončka z zbranimi žigi opravljenih pohodov Vam bo podeljena ob koncu leta v TlC-u Laško. Ker smo prepričani, da se boste pohodov radi udeleževali, bomo za 3-letno zvestobo podelili zlato priznanje PO LAŠKIH POTEH ter zlatega pohodnika vpisali v častno knjigo PO LAŠKIH POTEH.
Znak akcije 2013
Žige opravljenih pohodov v tekočem letu pohodnik zbira na za to namenjenem kartončku, ki ga prejme ob prvem pohodu v letu. Naj vas premami narava s svojimi presenečenji, da boste v dobri družbi ter v gibanju storili tudi nekaj zase.
Dean Muhovec, STIK
Pohod na Hum_
Prvi pohod v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH v letu 2013 je organiziral STIK v soboto, 23. marca in sicer Pohod na Hum. Pohodniki smo se zbrali na parkirišču pred Gradom Tabor Laško in ob 9.00 krenili na štiri kilometre dolgo, krožno tematsko pohodno pot.
Tik pod vrhom
Vsega skupaj smo našteli 110 udeležencev. Najmlajša je bila pohodnica z nežnimi 6. leti, najstarejši pohodnik pa je beležil častitljivih 81 let. Vsi so uspe-
šno premagali srednje zahtevno pot in se v sončnem, a mrzlem dnevu, po uri in pol hoje, vrnili na grajsko izhodišče poti. Tam nas je pričakala zaslužena odlična topla malica, ki jo je vsem v slast pripravil izvrstni chef restavracije Pavus, Grad Tabor Laško, Marko Pavčnik.
Okrepčilo na poti
Zelo pestra, tako za oči kot za želodec, je bila tudi izbira domačih dobrot in izdelkov okoliških ponudnikov na stojnicah. Piko na i za še prijetnejše in veselo druženje so z veselimi vižami dodali člani Ansambla Kvintoni, tako da je dobra volja odmevala v dolino.
S tem dogodkom je bila tudi uradno odprta prenovljena pohodna pot »Pot na Hum - A7« (v lanski jeseni urejen in označen tri kilometre dolg odsek poti od vrha Huma, čez »Tri vrhe« v Zahum, mimo Blaževe skale do Gradu Tabor), kar je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil tudi Tomaž Majcen, v.d. direktorja STIK-a.
Naj že danes velja vljudno povabilo na 2. pohod in druženje v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH, 15. junija - Pohod po Aškerčevi poti. Se vidimo, kajne?
Dean Muhovec Foto: arhiv STIK
Laško na turistični borzi v Milanu
Od četrtka, 14. februarja, do nedelje, 17. februarja, je v Milanu potekal BIT 2013 - Borsa Internationale del Turismo, največja poslovna borza v Italiji. Letos se je borze udeležilo več kot 5.000 razstavljavcev iz 120 držav, obiskalo pa jo je preko 50.000 obiskovalcev.
V organizaciji Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija) se na borzi vsako leto predstavi tudi Slovenija. Predstavitvi se je letos poleg sedemnajstih drugih slovenskih ponudnikov in v sodelovanju s Thermano Laško, pridružil tudi TIC Laško. Tokrat je stojnica s ponudbo slovenskega turizma obiskovalce seznanjala predvsem z zeleno, aktivno in zdravo turistično ponudbo. Slovenija se pri
15
italijanskih gostih uvršča med izredno zanimive in privlačne turistične destina-cije, kljub temu pa je zaradi krize število prihodov v zadnjem obdobju nekoliko upadlo. Dobro zastavljena in učinkovita promocija je zato na tako odmevnih dogodkih kot je BIT Milano, še toliko bolj pomembna.
Metka Mavri
Stojnica slovenskega turizma v Milanu, foto: STIK
TIC Laško v novih prostorih_
Za Turistično informacijski center Laško (TIC), ki deluje v okviru Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK), se pričenja novo obdobje. Svojo dejavnost bo namreč odslej opravljal v nekdanjih prostorih hotela Savinja v centru mesta.
TIC Laško je v začetku deloval pod okriljem Turističnega društva Laško, v letu 2007 pa se je dejavnost informacijskega centra prenesla na novo ustanovljeni javni zavod STIK. TIC je še naprej deloval v istih prostorih, turistične informacije, promocijski material ter spominki so bili tako še vedno na voljo na vidni lokaciji nasproti železniške in avtobusne postaje.
Stavba TIC-a Laško od leta 2000, foto: arhiv STIK
Novi sodobni prostori TIC-a v nekdanjem hotelu Savinja na Valvasorjevem trgu predstavljajo veliko pridobitev tako za Laško kot tudi za njegove enodnevne in večdnevne obiskovalce. V sklopu informacijskega centra bo urejena trgovina s širokim izborom spominkov in daril, pridelkov s podeželja ter izdelkov domače in umetnostne obrti. Del prostorov bo namenjen tudi Turistični
agenciji Komptur d. o. o., ki poleg svojih programov nudi potovanja in letovanja drugih turističnih organizatorjev.
TIC Laško še nadalje ostaja točka, ki pomembno prispeva k razvoju in prepoznavnosti turistične ponudbe ter ustvarja povezavo med turisti, občani in lokalnimi ponudniki.
Vodeni izleti_
Pripravili smo nove programe za vodene izlete, ki vabijo na obisk Laškega in okolice z lokalnimi vodniki. Ker si poleg domačih obiskovalcev želimo tudi tuje, smo ponudbo pripravili še v hrvaškem, ruskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Skupine lahko tako skupaj z vodnikom odkrivajo Laško, spoznavajo pivovarno, obiščejo čebelarja, preživijo svoj čas na Aškerčevi domačiji ali v Kartuziji Jurklošter, si ogledajo Polhovo jamo ali odkrivajo Rečiško dolino. Programe izletov dopolnjuje še predstavitev muzejev in galerij, celotna ponudba pa služi kot dodatna promocija Laškega z okolico v Sloveniji in tujini.
Tina Belej
Programi ustvarjalnega turizma
Stara modrost pravi, da nekaterih reči ne moreš narediti, dokler se jih ne naučiš, drugih se ne naučiš, dokler jih ne narediš. Kreativnost in inovativnost, ki sta bili vodilo ustvarjalcem in izvajalcem projekta USTVARJAJMO, katerega glavni namen je vzpostavitev celovite ponudbe ustvarjalnega turizma na območju LAS Raznolikost podeželja (občine Celje, Laško, Štore in Vojnik), sta pripomogli k oblikovanju turističnih programov, ki spodbujajo ustvarjalnost obiskovalcev ter poudarjajo posebnost (v nekaterih primerih tudi izjemnost) in vrednost tradicionalnih in novejših umetnih obrti, znanj in veščin območja.
EK'RP
Strokovni izraz »ustvarjalni turizem«
je skoval profesor za študije prostega časa na univerzi Tilburg na Nizozemskem, dr. Greg Richards, in ga opredelil takole: »To je oblika turizma, ki posameznikom omogoča, da razvijajo lastne ustvarjalne potenciale na podlagi doživljanja pokrajine, stikov z domačini, ki so nosilci kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti, značilnih za območje in s pomočjo izobraževalnih vsebin, ki povečujejo njihova znanja, veščine in sposobnosti.« Povpraševanje po programih kulturnega, in znotraj njega tudi ustvarjalnega turizma, je v svetu in pri nas v stalnem porastu. V okviru projekta USTVARJAJMO smo oblikovali programe, namenjene različnim ciljnim skupinam, njihovemu kvalitetnemu izvajanju pa bodo v pomoč tudi učno-delovni listi za posamezne aktivnosti, ki jih bomo natisnili v aprilu. Prav tako bomo v aprilu izvedli tudi tisk promocijske brošure, ki bo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku predstavila posamezne ponudnike ustvarjalnega turizma in njihove programe.
V maju bomo izvajanje projekta USTVARJAJMO zaključili, a programi ustvarjalnega turizma se bodo nadaljevali in razvijali dalje. Cilj je, da postanemo destinacija, ki bo v širšem prostoru prepoznana po raznovrstnih in kvalitetnih programih ustvarjalnega turizma.
Marina Bezgovšek
Dušan Zavšek predstavlja inovativne metode dela z glino
Petra Rems predstavlja ustvarjalno delo s tkaninami Foto: Matjaž Jambriško

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
16
Vzgojni predavanji v Knjižnici Laško
V prireditvenem utripu naše knjižnice marec že tradicionalno namenimo vzgojnim temam. Letos tako poročamo o dveh dogodkih, ki nam bosta še dolgo ostala v spominu. Na začetku meseca smo gostili Emilijo Pavlič, Primorko, mamo in otroško kuharico, avtorico dveh knjig o prehrani in kuhanju v družinskem krogu. S svojim energičnim nastopom, iskrenimi nasveti in strogimi pogledi na uporabo zdrave, doma pridelane in sezonske hrane, še posebej pa na pomen vzgoje otrok ob delu v kuhinji in odnosu do hrane, nas je navdušila. Žal pa nam je, da je bil obisk nekoliko slabši in da zanimiv večer v knjižnico ni privabil več obiskovalcev.
število članov, obisk knjižnice in izposoja gradiva. Udobnejše je izvajanje različnih dejavnosti za otroke, skupni prireditveni prostor pa nam omogoča tudi reden in raznovrsten prireditveni program za odrasle, ki ste ga Rimljani dobro sprejeli. V preteklih dveh letih se je tako zvrstilo veliko zanimivih dogodkov, izpostavili pa bi literarna večera s pesnikom Tonetom Kuntnerjem in pesnico Nežo Maurer, gostovanji gledališke skupine Teharje, psihološko predavanje nam dobro znanega patra Karla Gržana, izredno zanimanje je bilo tudi za nekaj potopisnih predavanj ... Sezono bomo zaključili 31. maja z glasbenim večerom v cerkvici Lurd, kjer vas bodo presenetili glasbeniki, katerih imen vam tokrat še ne bomo povedali
S širšega zornega kota smo se z vzgojo otrok, od malčkov pa do skoraj že odraslih otrok, srečali ob predavanju Marka Juhanta. Znani vzgojni pedagog, avtor knjige Varuh otrokovih dolžnosti, je povsem napolnil prireditveni prostor v knjižnici. Jasno in preprosto je predstavil način vzgajanja, ki temelji na postavljanju mej otrokom, njihovem vključevanju v delo v družini in podeljevanju dolžnosti. Prepričani smo, da je ob številnih slikovitih primerih vsak od prisotnih slišal nekaj, kar se ga je dotaknilo in kar bo v prihodnje upošteval pri svoji vzgoji.
Matej Jazbinšek
Utrip v Knjižnici Rimske Toplice
Od konca leta 2010, ko smo knjižnico v Rimskih Toplicah preselili v nove prostore in tudi povečali odprtost, temu sledijo tudi rezultati našega dela. Povečuje se
Pomladanski dogodki v laški knjižnici_
V letošnji kratki pomladi bomo morali biti zelo pridni, če bomo hoteli postoriti vse, kar je za ta letni čas potrebno. Pridni bomo morali biti kot čebele in pri tem nas bo morda spodbudilo predavanje rojaka dr. Petra Kozmusa z naslovom O čmr-ljih in čebelah, ki smo ga s čebelarskim društvom organizirali v času nastajanju te številke Biltena. Ob tej prireditvi smo postavili tudi razstavo čebelarske literature, orodja naših čebelarjev in fotografij čebel, za otroke pa ob 60-letnici otroške knjižne zbirke Čebelica izpostavili zbirko z več kot polstoletno tradicijo. Razstava
bo na ogled do konca maja. 19. aprila bomo v goste povabili našega akademika dddr. Jožeta Mačka, ki nam bo predstavil svoje raziskovalno zgodovinsko delo o tako imenovanih mašnih in svetnih ustanovah (posebnih oblikah darovanja za maše), ki obsega šest knjig. Od 20. do 23. aprila potekajo slovenski dnevi knjige. V Laškem bo v tem času veliko raznovrstnih prireditev. Vabimo vas, da prisluhnete priznanemu slovenskemu pisatelju Goranu Vojnovicu in tako ne pozabite na praznik knjige. 9. maja bomo imeli večer z našim olimpijcem Rokom Margučem, ki mu bomo še enkrat čestitali, nato pa se z njim pogovarjali o njegovem priljubljenem športu in seveda tudi o zmagah. Ker je maj prijeten mesec za izlete, smo si tudi mi zamislili izletniško prireditev. Z znanim slovenskim fotografom Tomom Jeseničnikom bomo 21. maja z videoprojekcijo obiskali veliko slovenskih znamenitih krajev. Večer smo poimenovali kar po naslovu njegove knjige Slovenija v presežnikih. 30. maja pa bo laška knjižnica zasijala v pravljičnih barvah ilustracij slikarke Mojce Cerjakove. Na otvoritvi razstave bodo sodelovali otroci iz laškega vrtca in MPZ Trubadurji. Vse to se bo zgodilo ob slavnostnem zaključku predšolske bralne značke, ki jo bo letos osvojilo, kot kaže, okoli 300 predšolskih otrok iz cele občine. Sledila bo še prireditev za reševalce vseslovenskega knjižnega kviza, za učence višje stopnje pa bomo gostili psihološko predavanje za najstnike, kjer bo predavala dr. Nuša Juričič. 13. junija se bomo z zakoncema Branetom in Valentino Grubar z jadrnico odpravili na »križarjenje po Sredozemskem morju«.
Metka Kovačič
Obiskal nas bo Goran Vojnovič
V aprilu, v dnevih slovenske knjige ter na Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, se v naši knjižnici in enotah izteka 5. sezona Bralne značke za odrasle. Z Bralno značko promoviramo kvalitetne knjige in ob tujih še posebej izpostavljamo naše avtorje. S tem želimo povečevati izposojo domačih del ter izboljševati poznavanje slovenskih avtorjev. V okviru Bralne značke smo v goste povabili avtorje, katerih knjige smo uvrščali na priporočilne sezname. Spomnimo se Marjana Tomšiča, Ferija Lainščka, Tone-
17
knjižnicr/jskd
ta Partljiča, Ifigenije Simonovic, Mance Košir, Alenke Rebula, Dušana Šarotarja in Aleša Bergerja.
Tudi letos bomo ob zaključku Bralne značke izkoristili to lepo priložnost. 23. aprila nas bo obiskal mlad slovenski avtor GORAN VOJNOVIC, rojen leta 1980 v Ljubljani.
m
V
Čeprav je po izobrazbi filmski režiser, ga poznamo bolj po njegovih pisateljskih delih. Je tudi pronicljiv kolumnist in publicist z objavami v različnih filmskih revijah (največ v Ekranu). Leta 1999 se je s pesniško zbirko Lep je ta svet poskusil tudi kot pesnik. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Čefurji raus!, s katerim se je postavil v vlogo otroka priseljencev z ljubljanskih Fužin ter z njim pritegnil pozornost široke bralske publike. Zanj je leto pozneje prejel dve prestižni nagradi: kresnik za najboljši slovenski roman leta in najvišjo nagrado na kulturnem področju v Sloveniji - nagrado Prešernovega sklada. Med tem in drugim romanom je režiral film Piran - Pirano (2010) in leta 2012 navdušil s knjigo Jugoslavija, moja dežela. Njegove starejše kolumne lahko zbrane preberemo v knjigi Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra (2010), aktualne pa vsako soboto spremljamo v prilogi Dnevnika.
Vabimo vas in veseli bomo, če literarni večer obiščete v tako velikem številu in z enako mero pozornosti, kot ste posegali po Vojnovičevih romanih!
Barbara Rančigaj
Predstavitev poslovne baze Gvin
Od marca lahko člani Knjižnice Laško med drugimi bazami brezplačno dostopate tudi do sicer plačljive poslovne baze Gvin. V njej so zbrani aktualni podatki o organizaciji in poslovanju slovenskih podjetij in podjetnikov ter članki slovenskih revij in časopisov o poslovnem dogajanju tako v Sloveniji kot po svetu. Portal Gvin bo v naši knjižnici v sredo, 24. aprila, ob 14. uri predstavila Ksenija Janež Lapič iz podjetja Bisnode, kjer ta baza nastaja. Prijazno vabimo, da se predstavitve udeležite predvsem podjetniki in študentje, pa tudi drugi, ki vas to področje zanima in bi bazo uporabljali.
Knjižni nahrbtniki Knjižnice Laško šli na pot_
Z aprilom smo v Knjižnici Laško na pot poslali 14,"knjižnih nahrbtnikov", ki so namenjeni vsem podružničnim šolam (Rečica, Šentrupert, Vrh, Jurklošter, Sedraž, Zidani Most, Lažiše). Vanje smo uvrstili leposlovna in poučna dela, po eno didaktično igračo ter DVD ali CD z risankami, poučnimi oddajami, zvočnimi pravljicami ali otroškimi pesmicami. Nahrbtniki bodo krožili med učenci, ki jim s tem želimo na nekoliko drugačen, zanimiv in zabaven način približati knjige in drugo knjižnično gradivo. Z nahrbtniki pa bi radi tudi spodbudili branje, igranje in pogovarjanje v družinskem krogu, prišli nasproti tistim, ki jim splošna knjižnica ni na dosegu roke ter tako nagovorili učence in starše, da bi kljub slabši dostopnosti v naše knjižnice še pogosteje zahajali.
D KRALJESTVU ČRK
Knjižnica. Nadvse dolgočasno mesto za nekatere. Same police starih, zaprašenih knjig in čuden vonj, pa knjižničarke - starejše z očali, ki rečejo: »Kar najdi si, kar rabiš.«
Pa se počasi spraviš med police ... In se začne tvoja pot med tisoče črk ...
Rada imam knjige, vse sorte knjig. In tako je že od mojega prvega obiska knjižnice - najprej le v spremstvu tovarišice v šolsko knjižnico, nato kam drugam.
Ko enkrat zakoračiš v svet zgodb, ne moreš več ven. V svetu domišljije je bilo življenje bolj popolno, zadovoljivo, vanj se je bilo možno zateči ob vsakem trenutku, tudi če nisem bila v knjižnci.
Kakor hitro sem prestopila prag knjižnice, se je vse skupaj zdelo kot ena sama pustolovščina. V popolni koncentraciji sem se izgubila med stranmi prepovedanih romanov, med pustolovščinami Vinetuja in podobnih junakov. V dolgih požirkih sem vpijala lepoto besed in opisov ter doživljala usode junakov. Kako težko se je bilo nato spet prestaviti v sedanjost!
V tistem času sem vedela, da je vonj po knjigah magično privlačen in da zagotovo hočem prav tja. Tam je bilo namreč nepozabno lepo. Kot magnet me je namreč privlačila misel posedeti med vsemi temi zgodbami in se odločati, katero bo moje naslednje potovanje v pravljični svet. In tišina, ki spremlja to magičnost, je bila najboljša možna glasbena podlaga - ozadje za vse moje občutke.
Mirno, nepremično sedeti v tej mehki tišini, ko te niti trd stol ne moti, in odpluti v mislih med vse te nebeške črke ali sprehoditi se med policami, pobožati črke, vonj po knjigah pa se ti zaleze globoko pod kožo.
In vse te zgodbe, junaki, predmeti ... Tudi v sanje so hodili. In ko v sanjah, v tisti strašni samoti ne moreš niti krikniti, ne jokati, ko te davi, drugič pa navdušuje v neskončnost, kakšno olajšanje, ko naposled uspeš odpreti oči in je dan.
Pravzaprav se lahko le čudim, kako živo in enkrat za vselej se neki bežen trenutek lepote vtisne v spomin. In kako se nekdanji vtisi usidrajo v srce in jih še danes občutim, ko prestopim prag knjižnice - prag spominov in izkušenj.
Cvetka Berginc
POMLAD ZAMUJA, K LJUBITELJSKI KULTURNIKI NE
skd
J JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
18
To leto pomlad krepko zamuja, a vendar je to kulturno izredno topel čas, kjer pred občinstvo privre veliko kulturnih dogodkov, ki jih ustvarijo naši ljubiteljski kulturniki.
Že na začetku leta smo organizirali izobraževanje za mentorice plesnih skupin in delavnico za zborovodkinje vrtčevskih zborčkov. Mladi pevci na letošnji reviji otroških in mladinskih pevskih zborov
jskd/kultura
so se predstavili na treh koncertih oziroma revijah z naslovom »POZDRAV POMLADI«. Preko 400 mladih pevcev tokrat ni priklicalo pomlad, pripravili pa so zanimive in tehtne programe. Še posebej zanimiv program so pripravili mladi pevci iz Vokalne skupine CHIL-LAX, ki so navdušili poslušalce in strokovno spremljevalko s sproščenim, mladostnim zanosom in zanimivim programom, podprtim z bogato inštrumentalno spremljavo.
Naslednje področje, ki je letos preseglo vsa pričakovanja, je območno srečanje otroških gledaliških skupin. Na dveh srečanjih se je predstavilo kar dvanajst otroških gledaliških skupin. Gledališko predstavo so pripravili tudi člani gledališke skupine Kulturnega društva Prežihov Voranc iz Jurkloštra, ki so z svojo predstavo nasmejali veliko število obiskovalcev kulturnega centra.
V času tiskanja biltena je potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin z naslovom »SE IGRAMO, POJEMO IN TUDI ZAPLEŠEMO«. Prijavljenih je
>:k (i I; S r<

bilo 11 otroških folklornih skupin iz vrtcev, šol in društev.
Bralce biltena vabimo, da obiščejo še naslednje prireditve, ki se bojo odvijale v Kulturnem centru Laško:
-	19. in 20. aprila mladi plesalci vabijo na območno srečanje plesnih skupin z naslovom »ZAVRTIMO SE«,
-	16. maja bo območna revija odraslih peskih zborov »NAŠI ZBORI«,
-	23. maja pa odprtje likovne razstave
ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev z naslovom »SVETLOBA IN SENCA«. Kot vsakokrat se tudi tokrat zahvaljujemo vsem ustvarjalcem kulturnih dogodkov, vodjem in mentorjem ter vsem, ki pomagate pri sami izvedbi teh prireditev.
Ivan Medved, koordinator Območne izpostave Laško Foto: Foto Fleš
PREŠERNO NA VRHU NAD LAŠKIM
Da je bilo še nekaj dni po kulturnemu prazniku, posvečenemu največjemu slovenskemu pesniku, vzdušje prešerno, so v nedeljo, 17. februarja, poskrbeli tudi kulturniki na Vrhu nad Laškim. Zdaj že tradicionalna prireditev je privabila obiskovalce od blizu in daleč in dvorana gasilskega doma je bila skorajda premajhna za vse.
Ne France Prešeren, vaški posebnež Šmerčev Jožek je bil tisti, kateremu so na Vrhu namenili uvodne minute. Usoda mu ni bila najbolj naklonjena, a Jožek je, topel, iskren in nepokvarjen, kot je bil, znal iz ljudi izvabiti najboljše -dobroto. Spomin nanj je v ganljivi, spoštljivi pripovedi obudil Valentin Deželak, neutrudljiv zbiralec in zapisovalec preteklosti. Na svojem vikendu na Razborju zbira predmete, ki so bili nekoč del vsakdana, na papir pa zapiše tudi
nemalo dragocenih spominov: na svoje otroštvo, ljudi, ki jih je poznal in ki so za naše kraje skoraj legendarni. No, legendarna pa postaja tudi naša vaška godba pod vodstvom Ivana Medveda, ki z vedno širšim in zahtevnejšim repertoarjem širi glasbena obzorja rednih obiskovalcev prireditev na Vrhu. K temu vsakokrat prispevajo pevci domačega pevskega zbora in zborovodja Alenka Šon, v zadnjem obdobju pa se godbi radi pridružijo tudi mladi harmonikarji Milana Škorjanca, ki z vnemo, s katero raztegujejo meh, dokazujejo, da je res lepo biti muzikant.
Velik potencial kažejo tudi učenci podružnične šole Vrh, ki vedno znova po-
nosno, samozavestno in brez kančka treme nastopajo pred občinstvom. Takšne preizkušnje so odlična šola za življenje, največ zaslug za to pa ima nedvomno učiteljica Marija Kotar, ki že vrsto let skrbno izbira kulturni program učencev, s katerim ne navdušijo le svojih staršev, temveč tudi druge. Svojega očeta je sicer najbolj presenetil mladi član godbe Peter Gradič, ki mu je ob abrahamu zaigral skladbo Pastirček in tako poskrbel za verjetno eno najlepših presenečenj ob tem jubileju.
Jasmina Štorman Foto: Foto Fleš
19
MEŠANI PEVSKI ZBOR ODMEV Z VRHA
Že stoletja dajeta cvetje in petje Slovencem oporo in veselje. Z roko v roki sta z nami v najpomembnejših trenutkih življenja. In kot negujemo cvetje, moramo tudi petje. Z veliko vaje in ljubezni.
V laški občini ni težko postati zborist. Zborov je veliko, treba se je le odločiti. Kakšne pesmi želim peti? Kako pogosto lahko vadim? Kje želim peti? Kakšne so-pevce in sopevke želim?
MePZ Vrh nad Laškim deluje pod vodstvom Alenke Šon že debela tri leta. Čeprav se ne zdi veliko, smo se v tem času marsikaj naučili in prestali kar nekaj preizkušenj - v letu 2012 svoj prvi letni koncert. Sodelujemo z Ženskim pevskim zborom Laško in Vaško godbo z Vrha nad Laškim, lanskega decembra pa smo bili v gosteh pri Mešanem pevskem zboru Štore. S prav posebnim veseljem smo se udeležili tudi Srečanja ljudskih pevcev in godcev in seveda večera ob 80. obletnici kulturnega udejstvovanja v Vrhu nad Laškim. Odzvali smo se mnogim vabilom: vabilom Hiše generacij, Društva AMZS, Zavoda Odon, Vile Šmohor ... Tu smo se
kalili in družili. In še vedno se. Vadimo v gasilskem domu na Vrhu nad Laškim in prav to sezono smo dobili novo vodstvo. Predsednica zbora je Marina Ožek. Prišel je tudi čas, da si nadenemo ime. Želeli smo, da se v našem imenu prebere, od kod prihajamo in da nadaljujemo s tradicijo petja. Tako je nastalo ime zbora: ODMEV Z VRHA. S tem imenom bomo v letošnjem letu izvedli letni koncert in
se predstavili na občinski reviji pevskih zborov. Zagotovo pa to ne bosta edini priložnosti, kjer bomo letos zapeli. Saj si lahko predstavljate, kako praznujemo naše rojstne dneve! S polno pesmi in veselja! Zato vas že danes vabimo, da se nam v soboto, 20. aprila pridružite na našem letnem koncertu v dvorani Gasilskega doma na Vrhu nad Laškim!
Urška Knez
KD TROBNI DOL
Čebelarski pustni utrinek_
Nad preganjanje zime se je letos iz čebelnjaka Kulturnega društva Trobni Dol vsul roj žlahtnih, avtohtonih domačih čebel. Medu s cvetnih poljan v tistih zasneženih in mrzlih februarskih pustnih dneh še niso mogle nabrati, so pa pobirale pohvale in nagrade, kjerkoli so se prikazale. Poletele so kar na štiri pustne prireditve v Celje (Bowling, Celjski dom, Planet Tuš in City center Celje, kjer so se družile celo s Čuki), bile so v Šentjurju in Dobju, nazadnje pa so tudi okoli domačega panja zaplesale Majin ples.
20
Le škoda je, da se niso mogle predstaviti domačemu občinstvu v Laškem, kjer je letos pustni karneval odpadel. Kdo ve, morda pa se tudi zato nismo mogli tako dolgo znebiti te dolge in puste zime?
M. Oprešnik Foto: J. Salobir
Proslava ob dneva žena in materinskem dnevu
Kljub obotavljivemu in zakasnelemu prihodu letošnje vigre-di, pa sta dva pomladna, tako imenovana ženska praznika, prišla ob svojem času: Dan žena, 8. marca in materinski dan, 25. marca. Ker Kulturno društvo Trobni Dol vsako leto oba skupaj primerno obeleži, je bilo tako tudi letos.
Proslava v ta namen je bila izvedena 16. marca 2013 v kulturnem domu v Trobnem Dolu, ki so se je udeležile žene, matere in dekleta iz bližnje in daljne okolice, spremljali pa so jih tudi njihovi domači, svojci in prijatelji, tako da je bil obisk polnošte-vilen.
V kulturnem programu so nastopili najmlajši z recitacijami, petjem in glasbo, večji učenci pa z otroško igrico »Torta za mamo«. Dramska skupina je predstavila krajšo igro »Dve Ka-trci« in skeč »Vojak Švejk«, nastopil pa je tudi domači mešani pevski zbor ljudskih pevcev. Na prireditvi je gostovalo tudi KUD Šentrupert z nastopom moškega pevskega zbora ter kitaristke in harmonikarja.
Prireditev se je nadaljevala z zakusko in družabnim večerom, kjer ni manjkalo dobre volje ter prijetnega vzdušja, pozno v noč.
M. Oprešnik
kultura
KD JURKLOŠTER
Kulturni večer
V petek, 8. februarja, je bil za nas in naše plesalce folklorne skupine prav poseben dan. Ob 18. uri smo napolnili šolsko telovadnico na našem prvem t. i. kulturnem večeru. Z lepo zaigrano himno nas je v prireditev uvedla učenka 5. razreda PŠ Jurklošter in 4. razreda glasbene šole Laško Marija Terezija Kolman, ki je tudi v nadaljevanju ogrela naša srca z doživetim igranjem violine. Predstavili so se tudi pevci moškega pevskega zbora, ki so kljub temu, da nimajo pevovodje, ubrano zapeli. Prireditev je popestrila še Hermina Palčnik, ki je z nami delila svoje misli, občutke in doživetja, ki jih sama tako spretno povezuje v rime. Glavni nastopajoči pa so bili seveda plesalci otroške folklorne skupine pod mentorstvom učiteljice Darje Horjak. Predstavili so kar tri splete otroških plesov in rajalnih iger, od katerih je bil vsak splet zaključena celota. Tako smo videli splet šaljivk, splet o živalih in splet o kruhu. Plesalci so pokazali, da radi plešejo, da uživajo pri folklori in da jim ni težko nastopati, četudi je praznik. Nas pa so navdušili in okužili s svojo vedrino in prisrčnostjo. Videli smo, da so enakovredno vključeni tako petošolci, ki plešejo že peto leto, kot prvošolci, ki so komaj dobro začeli s plesnimi koraki. Ozračje pa sta dodatno ogrela tudi harmonikarja: Andrej Pavčnik, ki zdaj spremlja folklorno skupino in Damjan Pečnik, ki se je folkloristom pridružil v spomin na čase, ko je bil sam še spremljevalni harmonikar. Prireditev je suvereno povezovala Nina Palčnik.
Ob koncu so učenci pojedli tudi torto. Prinesla jo je učenka, ki je ravno na ta dan praznovala rojstni dan. Po končani prireditvi je naše društvo ob pomoči prizadevnih gospodinj pripravilo pogostitev za vse obiskovalce in nastopajoče. Tako smo tudi v Jurkloštru proslavili kulturni praznik. Darja Horjak je še enkrat dokazala, da si za svoje dosedanje delo resnično zasluži priznanje Zlati možnar, ki ga je prejela dan pred našo prireditvijo.
Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve, se iskreno zahvaljujemo in si želimo takšnega sodelovanja tudi v bodoče. Hvala tudi staršem folkloristov, ki učence tako zvesto vozite na vaje in nastope. Z izvedbo prireditve smo bili vsi zadovoljni in želimo si, da bi postala tradicionalna. Nekoliko več poguma nam vliva tudi dejstvo, da ravno v tem času urejajo dvorano v bližnji Pristavi in da bomo s pridobitvijo primernega prostora lažje uresničevali podobne aktivnosti.
Marca praznujemo_
Vsako leto marca v Jurkloštru praznujemo. Tudi 22. marca letos smo se zbrali na vsakoletni prireditvi v šolski telovadnici. Prostor je bil skoraj premajhen za vse nastopajoče in obiskovalce.
Tudi tu so program popestrili pevci moškega pevskega zbora, ki so, čeprav nimajo pevovodje, ubrano začeli in končali prireditev. Ob pravljici o pajkcu so se igrali otroci iz vrtca z Renato in Mileno. Tako smo spoznali pravljico, ki so jo domiselno zaigrali najmlajši, vmes pa prikazali različne dejavnosti. Šolarji so se predstavili tako z resnimi kot tudi humornimi deklamaci-jami. Program je obogatilo petje otroškega pevskega zbora, ki že vrsto let deluje na naši šoli. Učenci so predstavili tudi kratko šaljivo igrico, v kateri smo izvedeli, kaj se lahko zgodi, če sta pri hiši Katra in katrca - avto in sta obe istočasno »na bolniški«. Z vsem tem so se predstavili učenci naše šole pod mentorstvom učiteljic Milene, Darje in Magde ter Estere, ki že več let vodi na šoli pevski zbor. Da se nam ni potrebno bati za gledališki podmladek, so poleg učencev naše šole dokazali člani mladinske gledališke skupine, ki so nasmejali občinstvo z raznimi smešni-cami povezanimi v zgodbico. Zasluge za to pa gredo Hermini, ki je besedilo napisala in gledališčnike tudi pripravila na nastop. Seveda pa večer ne bi bil popoln brez otroške folklorne skupine z mentorico Darjo, ki nam je predstavila cel splet otroških šaljivk na duhovit in zanimiv način. Pri eni zbadljivki je bil potreben tudi čisto pravi manjši leseni vozek. Plesne korake je, kot že nekaj let zapored, spremljal harmonikar Andrej. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lesičar je pozdravil obiskovalce in nagovoril predvsem nežnejši spol. Program sta povezovala Špela in Gašper, ki sta vezni tekst popestrila še z lastnimi duhovitimi prikazi in postajata že pravi voditeljski par.
Po proslavi je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo za vse prijavljene. Tako se nas je zbralo okrog sto, željnih druženja in zabave ob vrlih muzikantih iz Šentjurja. Večer smo zaključili ob klepetu, plesu in petju v ranih jutranjih urah.
Izvedba prireditve je zahtevala veliko časa in pripravljenosti za delo od vseh mentorjev, nastopajočih in vseh, ki so pomagali pripraviti prostor in pogostitev. Letos (upamo, da res zadnjič) smo prireditev izvedli v telovadnici, kamor smo prinesli stole in mize, za kar se posebej zahvaljujem članom KD, sveta KS in predvsem Društvu mladih.
Letos nam je uspela še ena prireditev, na kateri je bila moteča le slabša slišnost in vidnost nastopajočih. Ker v bližini urejajo dvorano, srčno upamo, da bomo naslednje leto imeli boljše pogoje in da bodo obiskovalci še bolj zadovoljni. Veseli pa smo, da krajani naše delo cenijo in se prireditve tako množično udeležujejo.
Kljub velikemu finančnemu zalogaju, ki bremeni kulturno društvo, še bolj pa krajevno skupnost, si želimo, da bi tudi v bodoče našli finančna sredstva. Vsem nastopajočim pa želim, da bi z optimizmom zrli naprej in nas še pogosto razvedrili in razveselili.
Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi in organizaciji prireditve.
Magda Stopinšek
21
Moški pevski zbor Laško_
DA SLOVENSKE PESMI NE GREDO V POZABO
Samo nekaj minut je potrebnih, da človek ugotovi, zakaj pevci iz Moškega pevskega zbora Laško že mnogo let sodelujejo kot homogena skupina - ne druži jih samo petje, ampak pravo prijateljstvo. Ob 70-letnici zbora je Jože Rajh, takratni in zdajšnji predsednik društva, zapisal, da je sestav zbora razmeroma star in ne zagotavlja, da bo bodo lahko obhajali naslednje okrogle obletnice. Vendar je za njimi 80-letni-ca, letos pa obeležujejo 85 let ustanovitve zbora. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s člani zbora z najdaljšim stažem - Jožetom Rajhom, Adolfom Mikšetom, Stanetom Brečkom, Karli-jem Kraškom, Jožetom Požar škom in Francijem Terškom.
Pevsko društvo Hum Laško, kot se je zbor sprva imenoval, je bilo ustanovljeno 21. maja 1928. Prvo leto delovanja so peli pod taktirko Vilka Kuntare, po njegovi premestitvi pa je sta njegovo mesto prevzela najprej Franjo Gruden, kasneje pa Franjo Drolc. Nekaj časa je zbor vodil Radovan Gobec, zadnja leta pred vojno pa Viktor Jenko in Ernest Kvartič. Ob okupaciji je zbor prenehal javno delovati. Kot je zapisano v knjigi, ki so jo izdali ob 50-letnem jubileju, so se nekateri pevci vključili v mešani pevski zbor, ki je smel peti le nemške pesmi. Slovenske pesmi so
peli le zasebno, skrivaj ali v gozdovih v partizanskih pevskih skupinah. Ponovno so zbor oživeli 20. oktobra 1945 pod vodstvom Franca Ropreta. Leta 1947 je zbor postal del sindikalnega kulturno umetniškega društva (SKUD) pod imenom ''Pevska sekcija SKUD Dušana Poženela
rudnika Laško - Rečica''. V letih do 1949 se je zamenjalo kar nekaj zborovodij, nato pa je vodstvo prevzel Jurij Gorič in najprej ustanovil mešani pevski zbor, kasneje pa pevce razvrstil v moško, žensko in mladinsko skupino, ki so se ob večjih prireditvah združevale. Leta 1952 je nastalo delavsko prosvetno društvo »Svoboda« in čeprav je društvo začelo pešati, se je moški pevski zbor obdržal. Od leta 1965 so delovali pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta. V tem času je nastopil tudi novi pevovodja, Mitja Žnidaršič, leta 1970 pa mu je sledil Milan Kasesnik. Štiri leta kasneje je pokroviteljstvo nad zborom prevzelo podjetje TIM. Večkrat so se udeležili prireditve ''Naša pesem'', kjer so leta 1978 osvojili tudi bronasto plaketo. Leto za tem uspehom je zborovodja postal Lojze Švec, leta 2006 pa je vodenje zbora prevzel tudi trenutni pevovodja Dejan Jakšič.
Spomini_
Pevci, s katerimi smo se pogovarjali, so v svojih spominih izpostavili leto 1964, ki ga opisujejo kot prelomno, ko je zbor po krajšem premoru ponovno začel delovati. V zboru je bila »skupina starejših pevcev, ki so bili podobnih let kot zdaj mi, prišla pa nas je tudi kar velika skupina mladih. Stari smo bili med 20 in 30 let, bistveno mlajši kot oni, ki so bili motorji in organizatorji. Tudi samoiniciativa je prišla z njihove strani, da se zbor ponovno sestavi in se začne prepevati. Čeprav je bila raz-
lika v letih velika, smo hitro našli medsebojni kontakt. Že takrat je med nami stekla prijetna komunikacija in hitro smo postali dobri pevski prijatelji,« svoje vtise pevskih začetkov pri zboru strne Karli Krašek. »Čeprav je bilo sprva bolj težko,« svojo zgodbo pripoveduje Franci Teršek, »je solidarnost drugih pevcev, ki včasih tudi spregledajo pomanjkljivosti, eden izmed razlogov, zakaj že toliko let vztrajam pri zboru. Kamorkoli gremo ali kjerkoli smo - je poživitev, ki nam daje spodbudo in lepša življenje.«
Da je prijateljstvo velikega pomena v zboru, so povedali tudi ostali pevci. »Ta sestav ima veliko srečo, da smo se v njem zbrali ljudje, ki imamo zelo radi pesem in da smo vsi zelo vedrega značaja. Zato je neštetokrat, ko smo skupaj, ogromno medsebojnih zbadljivk, ki popestrijo naša srečanja,« medsebojno druženje opisuje Jože Rajh, Stane Brečko pa pojasni, da pride tudi do težke zafrkanci-je, ampak zamer ni. Član z najdaljšim, 60-letnim stažem, Adolf Mikše, pravi, da so bili vedno humoristična ekipa. »Veliko smo se presmejali, veliko je bilo dobrih večerov,« dodaja. Kljub temu pa nikoli niso zanemarjali pevskih obveznosti, saj se redno udeležujejo vaj, ker, kot pravijo, ni korektno do drugih, da se brez opravičljivega razloga ne pojaviš na vajah.
Poslanstvo_
Poslanstvo pevskega zbora je predvsem ohranjanje slovenske pesmi. »Da slovenske (narodne) pesmi ne gredo v pozabo,« pravijo. In na repertoarju jih nimajo malo. »Bile so pesmi, ko je bilo treba solirati in kar ne morem verjeti, da sem imel približno deset solo pesmi v tem času. Vendar zadnje čase ne več, ker z leti si pač zaslužiš »penzijo«, tudi v pevskem zboru,« v smehu pove Jože Po-žaršek. V zadnjih 30 letih pa so za obvezo vzeli še dvigovanje mlaja na Šmohorju.
Vsako leto organizirajo več koncertov, večinoma v Zdravilišču Laško, Thermani in Domu starejših in letni koncert v Kulturnem centru. K tem prištevajo še 10 do 15 nastopov, njihova obveza pa je tudi sodelovanje na pogrebih, kjer jih želijo zraven. Letno imajo približno 150 ur vaj, če pa prištejemo še nastope, seštevek znaša približno 250 ur petja na leto.
Moški pevski zbor danes šteje 23 članov. Vsi se strinjajo, da je njihova največja težava pridobivanje novih pevcev. »Naša osnovna težava je že vrsto let vključevanje mlajših. Danes si mladi preprosto ne vzamejo časa za petje in najbrž je tudi manj možnosti. Mi smo še tista genera-
22
kultura
cija, ki smo veliko prepevali na vasi ali v gostilnah, danes tega skoraj ne slišiš več. Zaradi tega mladi niti nimajo možnosti, da bi se »zastrupili« s pesmijo, sploh narodno in zborovsko,« pomanjkanje pevcev pojasnjuje Rajh. Morda pa morebitne nove pevce prepričajo 6. junija ob 19.30 v Kulturnem centru Laško, ko ob 85-le-tnici pripravljajo koncert z gostujočim ansamblom, kvintetom Dori.
Nika Košak
Najprej želim izreči zahvalo vsem pevcem in zborovodjem, ki so prepevali in več kot osem desetletij ustvarjali v Moškem pevskem zboru Laško. Pevcem, ki danes prepevajo v zboru izrekam iskrene čestitke, predsedniku Jožetu Rajhu izrekamo zahvalo z željo, da bo še mnogo let tkal vezi med pevci in občani Laškega, tako kot do sedaj, saj zbor prepeva na mnogih proslavah in praznikih v občini ter ob različnih slovesnostih. Obletnica
je priložnost za vpogled v minulo delo in hkrati priložnost za nov začetek. Zato ob tej priložnosti vabim med nas nove pevce in verjamem, da bi se pri nas dobro počutili. Hvala tudi občini Laško, JSKD Laško in vsem donatorjem, ki razumejo in podpirajo kulturno udejstvovanje.
Vsem pevcem želim obilo petja še na mnoga leta.
Zborovodja Dejan Jakšič
LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO
Kam ?
Kam? Daleč ali blizu? Velikokrat se zgodi, da potujemo daleč pa ne pridemo nikamor, včasih pa nas že kratko potovanje popelje k biserom na lastnem dvorišču. Potrebni sta le pravi meri poguma in volje. V pričakovanju lepega se odpravimo na pot. Kam? Pojdimo tja, kjer smo že bili ali pa na kako novo mesto. Bo lepo? Seveda bo, če ste se sami tako odločili. Gremo predvsem zato, da bomo eno z naravo, da bomo kot veter, ki mrši lase in se zaleze do kosti, da bomo kot sončni žarek, ki kakor roka ljube nežno boža lice. Skratka - uživajmo!
Tako je tudi bilo na tista dva dneva, ko smo se odpravili v Bu-
Cezanna. Že sama vožnja v družbi prijetnih ljudi in prijateljev je nadvse zanimiva. Klepeta na pretek, nobenih mobi-telov, nič sitnarjenja, da o hrani in pijači ne govorim.
V bistvu sta dva dneva kratek čas za tako dolgo pot, vendar smo ga maksimalno izkoristili, si ogledali oba dela madžarske prestolnice, Budim in Pešto. Nadvse zanimive zgradbe, razgledne točke na višje ležečih trdnjavah, naslednji
dan pa v galerijo, kjer smo si ogledali s celega sveta zbrana dela Cezanna, nazadnje pa še dela drugih umetnikov. Polni vtisov smo še dolgo govorili le o tem, dobili navdih za nadaljnje delo, pravzaprav so nas prsti zasrbeli po čopičih.
Izlet je bil nadvse poučen in zelo prijeten, saj si vse premalokrat vzamemo čas za sočloveka. Druženje, druženje in še enkrat druženje ...
Naj dodam še to, da smo v Hiši generacij odprli razstavo Enakonočje v besedi in sliki in postavili naše slike zvezdnega neba, ki bodo na ogled še kar nekaj časa. Krajši kulturni program je razstavo popestril in obogatil, nato pa smo se družili ob klepetu, tudi s prijateljskim likovnim društvom Hrastnik. Tudi v Pivovarni Laško je na ogled razstava naših del z naslovom Cvetje. Vabljeni na ogled vsako dopoldne na delovni dan.
dimpešto na znamenito razstavo Na otvoritvi razstave Enakonočje v besedi in sliki v družbi kolegov iz Hrastnika
C. Berginc
Društvo za razvedrilo Jagoče na občnem zboru izdelovalo butaro
Društvo za razvedrilo Jagoče se je osnovalo okroglih deset let nazaj. Osnovno gonilo društva, da organizira dogodke, ki povezujejo in združujejo krajane, se v tem obdobju ni prav nič spremenilo. Še vedno z zanosom pripravljamo vsakoletno avgustovsko Jagoško noč, še vedno se z veseljem odpravimo na ličkanje koruze na domačijo Podrepšekovih, kot pustne šeme se odpravimo po hišah, se snidemo na prvomajskem kresovanju, naši »ofi-rovci« člane razveselijo z rojstnodnevno podoknico ...
23. marca smo se člani dobili pod Ve-senjakovim kozolcem, na vsakoletnem občnem zboru, kjer so nas letos čakale tudi volitve, za uvod pa okrepčilna me-
dica jagoškega čebelarstva Blagotinšek. »Garnitura« se je z volitvami na rahlo spremenila, a predsednik društva ostaja Peter Hohkraut, tudi sicer naša gonilna sila. Veseli nas, da so se društvu priključili kar trije novi člani - Mateja in Ivo Ivankovič ter Simon Honn. Verjamemo, da se bodo v naši družbi dobro počutili. Na občnem zboru smo zastavili letošnji načrt dela, ki ostaja podoben preteklim letom. Le da smo tokrat v načrt dodali še nekaj manjših projektov, kot je na primer spomladansko čiščenje jagoških cest. Kar nekaj časa smo namenili tudi problematiki zaprtja jagoškega mostu, se pogovarjali o tem, kako to v negativni meri vpliva na naša življenja in predvsem izpostavili dejstvo, da pogrešamo konkretnejše informacije o tem, kaj se dogaja in kdaj bo stanje mostu sanirano. Sledilo je veselo
druženje, na katerem ni manjkalo niti jedače niti pijače. Ob koncu je zazvenela tudi harmonika.
NP
v
Na občnem zboru smo izdelali butaro, ki so jo jagoški fantje (na sliki eden izmed njih, Boštjan Topole) dan kasneje, na cvetno nedeljo, odnesli v cerkev svetega Martina. Tam so z veseljem ugotavljali, da je naša, jagoška butara skorajda najvišja.
23
Zafante in dekleta
Organizacijski odbor 49. prireditve Pivo in cvetje
in
Etno odbor Jureta Krašovca »MOŽNAR«
pripravljata in organizirata


Oheet po Stari šegi
v okviru 49. prireditve Pivo - Cvetje.
Za njeno izvedbo potrebujeta nov, 45. par, ki bi se želel poročiti na omenjeni prireditvi, in sicer:
v nedeljo, 14. julija 2013, ob 10. uri v Laškem.
Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se!
Zadnji rok za prijavo je 30. april 2013.
Izbor para opravi Etno odbor Možnar na podlagi sprejetih kriterijev.
Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali ga vam po navadni, oz. e-pošti pošlje ZKD Možnar, če jih pokličete po telefonu na številko: 734-34-60 ali jim posredujete vaše želje na e-naslov: zkdmoznar.lasko©siol.net. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti oz. pošljete na naslov: ZKD občine Laško, Trg svobode 6, 3270 Laško, s pripisom »Za ohcet- ne odpiraj«.
Darila za mladoporočenca so na lanski ohceti prispevali:
Zlatarstvo Milan Gajšek iz Šentjurja, Pivovarna Laško d. d., Občina Laško, Thermana d. d. Laško, Rimske Terme d. d., Krajevna skupnost Sedraž, Kmetijska zadruga Laško, JZ STIK Laško, EEA Danijel Medved Laško, AGM Nemec d.o.o., MON-TING S.K., Picerija Špica - Jože SADAR s.p. Laško, Cvetličarna PROTEA, Vita park CAMLOH, Gostišče ČATER, Gostišče HOCHKRAUT, Knjižnica Laško, Komunala Laško, Market TUŠ v Laškem, Turistična kmetija Kozmus iz Paneč, Lekarna Cizej, OPTIKA Damjan Poljanšek s.p., Čebelarstvo Blagotinšek iz Jagoč, Frizerski atelje Brigita Weber Laško, Modno šiviljstvo Unikat -Stanka Jurgelj, Gostilna Bezgovšek Laško, Gostišče PAVUS - Grad Tabor Laško, Marjanca Deželak in Etno odbor Jureta Krašovca »MOŽNAR«. Vsem iskrena hvala!
Foto: Foto Fleš
V SPOMIN ZORI TIČAR
Človeku je usojeno, da pride in gre. Na nič od tega običajno ne vpliva, odmerjeno mu je število ur, dni, srečanj z ljudmi, ur, preživetih ob razmisleku, razburjanju o politiki, jezi nad tem ali onim človekom, število odpuščanj drugim in še bi lahko naštevali. Vse to našteto sestavlja bogastvo, pestrost in lepoto življenja. Vse to je imela tudi Zora. In to znala ceniti. Neizmerno je ljubila samostojnost, zato je sama zase skrbela skoraj do konca, le slabe tri mesece je preživela v oskrbi izven svojega doma. In znala je pisati. Najraje o svojem kraju, ki ga je posvojila pred več kot sedmimi desetletji. Rada se je oglasila tudi v pismih bralcev slovenskih dnevnikov, saj je spremljala, kaj se dogaja okrog nas in najbolj so jo bolele krivice. Njej so se dogajale že v rani mladosti in to jo je spremljalo vse življenje.
Rojena 30. decembra 1915 je že kot otrok doživela segregacijo svoje vrste. Njena starša sta bila različnih stanov in se zato nista smela poročiti. Bila je, čeprav
otrok porojen iz ljubezni, nezakonski pankrt in je zato vsa predšolska leta preživela pri rejnikih, družine je zamenjala kar petkrat. Šolska leta je preživela pri starih starših, končala meščansko šolo v Trbovljah in nato srednjo šolo v Celju. Poročila se je s simpatijo iz mladih let, z Levom Tičarjem in v zakonu z njim preživela 48 let, rodili pa so se jima trije sinovi: Niko, Tit in Vital. Preživela je moža in kar dva od treh sinov. »Imam srečo; za vse, kar se mi je hudega zgodilo v življenju sem zdaj nagrajena, živim sama, tako kot mi je všeč,« je rada rekla, kadar je sedela pred hišo in se predajala toplim sončnim žarkom, posebej v dobri družbi. Čeprav je bilo med nama nekaj sto mese-
cev razlike v letih, sva včasih tako vneto klepetali, kot bi bili istih let - družilo naju je ustvarjanje in pri tem leta nimajo nobene besede.
O vsem tem, kaj se dogajalo v njenem kraju, ko je bila »Toplica« na višku moči in slave in kaj vse je »Speča lepotica« pretrpela do zadnjih let, ko se je zbudila iz sna, je napisala v Blišču rimske Trnuljčice, knjigi, za katero je gradivo začela zbirati, ko si je bila naložila že osmi križ. S kakšnim žarom je pisala za našo lokalno revijo Krpan in kako vesela je potem bila knjige pred zdaj že trinajstimi leti! Kako vesela je šele bila, ko se je njena Trnuljčica prebudila iz sna in kako je zopet trepetala, ko je izvedela, da stvari niso na svojem mestu.
In zdaj, ko še ne vemo natančno, kako se bo končal stečaj Rimskih term, ali jo bodo spet obletavali »mladenči« in si pred njo trgali hlače, ker bo Trnuljčica spet padla v dolgoletni sen, ali se bo našel pravi, ki jo bo zbudil za zmeraj, se je sredi marca poslovila tudi sama.
Boža Herek
24
literarni kotiček
Stara mati
Nisem poraženka in ne zmagovalka,
a vendar sem mati, ki poskušam s svojimi vnuki sedanjost obvladovati.
Največkrat je to najtežje, ker smo starejši iz skromnosti v razkošno sedanjost prešli.
Generacije mnoge so že mimo odšle, slediti novemu času ni nam lahko, prehitevati mladega sveta pa ne zmoremo.
Nočemo ga spremeniti, le mladino hočemo od zlega odvrniti. Želim, da ne utone v mamljivi globini, zajema sveži naj zrak na čisti življenjski gladini.
Naj bo v sleherni hiši spoštovanje, v vsaki družini, kjer bivata skupaj starost in mladost, mirnega sožitja zadosti, pa bo življenje kakor trden, kamniti most. To bo bodoča zdrava država.
Heda Peterkovič
Dama iz bordela
Ves v soju sveč je kot škrlat, bordel rdeč. V njem dama -osamljena in sama.
Ljubezen prodaja za denar, brez čustev - ji zanje več ni mar. Visokih pet in v odtenku prosoja je obleka, le lutka je in niti senca od človeka.
Telo kot mrtvo, a vendarle živi, duša je davno med umrlimi. Srce ledeno, kot kamen, onemelo.
Prišel bo dan, ko boj bo njen končan. Takrat na nebu zvezda nova zažari, božji sij, mir večen dodeli.
Hermina Palčnik
Pomladna
Razprla roke je pomlad, zavel je s hribov veter mlad. Prezeble trate sonce greje, odganja zimo in se v pest ji smeje.
Pisal verze o ljubezni bo poet, vrabčka spletata si gnezdo spet. Odpira se za cvetom cvet, spet živ in pisan bo ves svet.
Hermina Palčnik
^^ladna pomlad
Prve rožice so že zacvetele, a niso videt' prav vesele.
Vedno znova nekdo jih tušira tako, da nimajo noben'ga mira.
Rade bi se malo osušile in ogrele in s sončnimi se žarki bi objele.
A nebo ne ozira se na to, al' je rož'cam toplo al' hladno.
A slej ko prej, moč sonca se bo pokazala in temne oblake iz naših krajev bo pregnala.
Marija Janc
v
&as
Vpeti v čas, ki spreminja vse nas, se nas lasti; S seboj odnaša delček za delčkom življenja in vsa
neizpolnjena hrepenenja.
Včasih prepozno se zavemo, kaj vse odnesel nam je čas, ki neopazno odšel je mimo nas.
Pa vendar, živimo v tem času, ki ga nismo sami določili, saj tudi ne vemo, kdaj se od njega bomo poslovili.
In v kapljici spomina
se zaveš, da prehitro vse mineva, zato užij lepoto - vsakega dneva.
Nevenka Fantinatto
Prostovoljk
a
Skrivnostni vrelec vaše duše, je odmev spoznanja, koliko ljudem pomenijo -dobra dejanja.
In taki ljudje med nami živijo, ki skrivnostne vrelce duše s sočlovekom delijo.
Ponosni smo na njih in hvala, da vam uspe, dobre stvari - razdeliti med ljudi.
Nevenka Fantinatto
<M^oževa »koMnica« ženi za dan žena ali materinski dan
Dam ti, dam, za dan žena, dam, ti ljuba ženkica, od srca ta šopka dva. En'ga dam za tvoje slavje, en'ga dam za moje zdravje. Da boš skrbela kot doslej, ko prispel bom pozno s sej. Da ne boš na mene z'jala, da mi jest' in pit' boš dala in posodo brž pomila, da mi noge boš umila in copate mi pogrela, da boš zmeraj le vesela!
Da otroke boš učila, da vsak dan boš vrt zalila, da nocoj za praznik tvoj spečeš v ponvi mi takoj eno pujskovo pečenko, kupiš vinca mi pletenko in popaziš, da potem, ko vse spijem in pojem, mi ne boš pod »kovtrom« tečna, mrzlih nog, kot da si ječna! Le tako z menoj boš srečna!
Dam ti, dam, za dan žena, od srca ta šopka dva.
Anica Mehle
Potj
ujem
Odločim se, da odpotujem.
Piš vetra me zaziblje. Odplavam. Ne vem, kam. Ne vem, do kje in ne, do kdaj.
Pristanem. Kje sem? Okolje mi ni znano.
Tu ni kot doma. So rože, so drevesa, so oblaki, a je drugačna barva in drugi znaki.
Spoznavam neznano okolje, lunine žarke in žareče nebo. Se spomnim, da to je vesolje, saj gledam od tu na svojo Zemljo.
Sem na neznanem planetu. Imam drugo obliko in notranjost. Ko to spoznam, si samo eno zaželim, da vrnem se sem, da zopet sem jaz, da imam vse, kar znam.
Zlata Strel
25
zdravstvo
ZDRAVA PREHRANA IN ZDRAVO HUJŠANJE
V današnjem času je res težko reči, kaj je zdravo. Izdelki, ki nam jih ponujajo, so čedalje slabši in oporečni. Komu verjeti, ko gremo po nakupih in si pri tem želimo, da nakupimo zdravo hrano. Ob slabši finančni zmogljivosti pa je nakupovanje še težje. Ljudje posegajo po cenejših izdelkih, ker si dražjih ne morejo privoščiti. Vendar je vse skupaj relativno. Danes skoraj ne moremo zagotovo trditi, da so cenejši izdelki nujno slabi. Na ceno se nikakor ne moremo zanesti. Zanesemo pa se lahko na svoje znanje in poznavanje o tem, kaj je zdravo in kaj ne.
Vsako pomlad si nekako vsi želimo imeti postave kot ljudje na fotografijah revij. Celo zimo, ki je bila res dolga, pa za to, da bi se spomladi in poleti počutili dobro, nismo naredili nič kaj pametnega. Zdrava prehrana gre na račun želje po lepi postavi v narobe smer. Najlažje je pojesti nekaj tablet za hujšanje in si nadeti magnete za hujšanje ter se predajati posebnim dietam za hujšanje. Diet za huj-šanje je kolikor si jih ljudje lahko zamislimo. Od jajčne do bananine in še in še bi lahko naštevali. Je res tako težko izbrati zdrav način življenja in zdravo prehrano?
Kot smo omenili, je izbira zdrave hrane ob nakupu lahko prava pustolovščina. Izdelkov, ki so na voljo, je namreč ogromno. Da ne govorimo o oglasih, ki jih moramo vsak dan poslušati, gledati in ki nam zaradi apatičnosti počasi zlezejo po kožo. Tisti, ki imajo svoje vrtove, dobro vedo, da je doma pridelana hrana druge barve, okusa in jo znajo ceniti.
Preostalim pa je precej težko dobiti zdravo zelenjavo, sadje, meso in ostalo. Prepuščeni smo proizvajalcem, ki zagotavljajo kakovost. Vsak po svoje.
Najprej o zdravi hrani, ki pripomore k ohranitvi zdravja posameznika.
Kupujte izdelke, ki niso preveč sestavljeni. To pomeni, da imajo v sestavi največ dve stvari. Jogurti so najboljši tisti, ki so v trgovini celo najcenejši. To je čvrsti jogurt, ki je brez dodatkov. Doma pa si lahko naredite sadnega. Kupujte sveže mleko in ga raje prekuhavajte doma. Pri tem se je potrebno držati higienskih smernic, kar pomeni, da se mleko doma kuha najmanj 10 minut. Skuto si lahko iz mleka naredite sami, prav tako kislo mleko.
Sadje je najboljše tisto, ki je sezonsko, enako velja tudi za zelenjavo. Če ni sezona za paradižnik, pač ni. Bo pa takrat, ko bo. Če je sezona za češnje, se jih najejmo takrat, ko so. Kar dobimo ali si pridelamo sami, pa lahko vložimo za zimo. Vlaganje je najboljše v steklene kozarce. Sadje in zelenjavo pred vlaganjem ne prekuhava-mo preveč, saj se tako uničujejo vitamini. Tudi kruh lahko spečemo sami.
Izbira živil naj bo odvisna od letnih časov. Pozimi jemo repo, zelje in fižol. Spomladi jemo mlado solato, lahke zelenjavne juhe in podobno. Enako velja za poletje.
Zdrava hrana je tudi topla hrana. Če je le možno, si hrano kuhamo in pojemo čim večkrat kaj »na žlico«. Hrana naj bo dobro toplotno obdelana, kar še posebej velja za meso, ki ga dodamo k zelenjavi. Pri izbiri in pripravi jedi pa ni potrebno pretiravati. Vse skupaj naj bo skromno in enostavno.
Poseganje po raznih dietah za telo predstavlja stres. Telo zazna spremembo in se je ustraši. Nezavedno si začne kopičiti zaloge, ker misli, da bo stradalo. Zato je zmanjševanje obrokov in hudo spreminjanje vrste hrane zelo stresno. Zdrav način prehranjevanja mora temeljiti na tradicionalni in regijski kulturi. Če v naših krajih ne jemo špargljev, ker tukaj ne rastejo, jih pač ne. Si pa jih, ko je sezona špargljev, kdaj privoščimo in pripravimo. Prehod na prehrano drugih kultur je za
telo obremenjujoč. Sredozemska prehrana temelji na ovčjem mesu, mleku, jogurtih, sadju in zelenjavi. Vendar jim njihovo podnebje ves čas omogoča sveže sadje in zelenjavo. V naših krajih tega nimamo. Imamo pa domača jabolka, ki jih jeseni pripravimo in jih lahko jemo celo zimo vse do pomladi. Imamo tudi kislo zelje in repo. Kako shujšati, je večno vprašanje današnjega časa. Hujšamo lahko samo tako, da jemo redno, da jemo domačo hrano, ki jo (če le lahko) vsaj enkrat na dan skuhamo. Moški pojedo več kot ženske. Tisti, ki imajo težave z odvajanjem blata, imajo tudi težave s prekomerno težo. Kot sem že pisala v članku o težavah z odvajanjem v Laškem biltenu, je to težavo potrebno čim prej odpraviti. Vsi obroki naj bodo sestavljeni iz največ treh živil. Jabolka ne pojejmo samega, temveč ga pojejmo z graham kruhom. Zjutraj spijmo belo kavo ali čaj. Ne odrekajte se hrani, jejte vse po vrsti in v manjših količinah. Vmesnih obrokov naj ne bo. Če je nekdo močnejše postave, je pomembno, da je vseeno gibčen in si brez težav zaveže čevlje. Smisel je v okretnosti in gibčnosti in ne v oblinah. Če so izvidi krvi v redu, kar pomeni, da ni sladkorne bolezni, povišanih maščob v krvi ali visokem tlaku in seveda posameznik nima slabih navad, kot so kajenje in pretirano poseganje po hrani in je samo močnejše postave, je to v redu. Vendar vsakodnevni sprehod ali hitra hoja s palicami pripomore k manjšemu obsegu pasu, boljši kondiciji in počutju.
Torej je zdrava prehrana ta, ki je enostavna in iz naših krajev. Zdrav način življenja pa redna vadba ali vsaj sprehod, ki pripomore k boljši kondiciji. Če bi slučajno v gozdu srečali medveda, bi mu tisti s kondicijo z lahkoto ubežali. Malo za šalo, malo zares.
Tomislava Kordiš, diplomirana medicinska sestra
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO obvešča, da se bo 8. 4. 2013 spremenil ordinacijski čas naslednjih ambulant:
•	ambulante III (Melita ZLATEČAN, dr. med., spec. spl. med.),
•	ambulante IV (Marko RA-TEJ, dr. med., spec MDPŠ) in
•	ambulante Medicine dela, prometa in športa.
Ambulanta	Ponedeljek	Torek	Sreda	Četrtek	Petek
Amb. III.	dopoldan	popoldan	dopoldan	dopoldan	dopoldan/ vsak 3. petek v mesecu popoldan
Amb. IV.	popoldan	ZAPRTO	dopoldan	ZAPRTO	dopoldan/ vsak 4. petek v mesecu popoldan
Amb. MDPŠ		dopoldan		dopoldan	
26
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
FELDENKRAIS VAJE ZA KOLENO
Noge predstavljajo našo stabilnost in moč. To dobro čutimo v naših kolenih, ki nas dobro nosijo ali pa se srečujemo z bolečinami in poškodbami. Velikokrat je kriva netreniranost in nepripravljenost na večje napore. Ko smo starejši, nas v dobri kondiciji najdlje ohranja hoja, vaje za krepitev mišic nog, počepi ob stabilni opori, ples in razne športne aktivnosti.
Primeri vaj:
Ležimo na hrbtu s stegnjenimi nogami
Izmenoma obračamo stopalo navzven, na zunanji rob stopala, in ga vračamo v začetni položaj. Opazujemo gib v celotni nogi, hrbtenici, rami, glavi. S stopalom, oprtim na zunanji rob, drsimo po podlagi, da se noga v kolenu pokrči do meje, ko nam je še prijetno in nogo iztegnemo. Vajo delamo izmenoma z obema nogama, v svojem ritmu in izbiri števila ponovitev.
Obe nogi v kolku in kolenu pokrčimo. Koleno stegnemo do meje, ko nam je še ugodno in hkrati zravnamo stopalo. Nato pokrčimo stopalo, potegnemo k sebi, ko nogo pokrčimo. Po nekaj ponovitvah, vajo naredimo še z drugo nogo.
Sedaj naredimo obratne gibe v stopalu in kolenu. Nogo v kolenu pokrčimo in stopalo stegnemo in nogo iztegnemo, ko stopalo pokrčimo.
Pokrčene noge primemo za stegno pod kolenom ter ponovimo krčenje in iztezanje kolena. Verjetno bomo ugotovili, da je ta način lažji, saj je hrbtenica v ledvenem delu bolj oprta na podlago.
Pri ponavljanju vaj usmerimo pozornost na posamezne dele telesa ter opazuj-mo, če sta se bolečina in gibljivost povečali ali zmanjšali. Učinki vaj so lahko zelo hitri, saj se nekateri znebijo bolečin že po prvih vajah.
Osvobodimo se navajenih gibov in jih zamenjamo z novim načinom gibanja, mišljenja in samozavedanja. Pravijo, da se učimo vse življenje ne glede na trenutno fizično in psihično stanje. Feldenkra-is vadbe nas na prijazen način povabijo k spreminjanju in napredovanju.
Vsi, ki si želite prepustiti strokovnemu vodstvu Feldenkrais učiteljice Nuše Romih-Masnoglav iz Rakitne, ki si nova znanja redno pridobiva v tujini, ste vabljeni v Zdravilišče Laško, kamor prihaja že dve leti, vsak petek ob 19 uri.
Majda Anžin, fizioterapevtka
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Rdeči križ ima bogato tradicijo
Vsako leto maja se spomnimo velikega človeka Henrya Dunanta, ki je pred 150. leti ustanovil Rdeči križ. Svojo idejo je zasnoval s knjigo Spomin na Solferino, ki je izšla leto prej, leta 1862. Zato 8. maja, na dan njegovega rojstva, obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. V Sloveniji se takrat prične t.i. Teden Rdečega križa, pri Območnem združenju Rdečega križa Laško pa bomo v sodelovanju s Krajevnimi organizacijami Rdečega križa laške in radeške občine v maju pripravili že 19. Mesec dejavnosti organizacij
Rdečega križa. V tem času bo priložnost dana vsem članom, da sodelujete v dogodkih, s katerimi se predstavljamo tudi ostalim občanom. V vsakem kraju, kjer je organizacija Rdečega križa, bodo pripravili kakšen dogodek, na katerega vas bodo še posebej povabili. S tem na najbolj neposredni način ohranjamo in razvijamo idejo ustanovitelja za jutrišnje in prihodnje rodove.
Letošnje leto bodo poleg že omenjene obletnice krvodajalstva in obletnice nastanka RK njegovo dejavnost zaznamovali volilni zbori članov v kar nekaj krajevnih organizacijah RK, kakor tudi v okviru Območnega združenja RK. Zato poleg dosedanjih članov odborov vabimo k sodelovanju tudi ostale, ki ste z znanjem in voljo pripravljeni oblikovati naše delo v prihodnje. Pokličite nas in nam sporočite vašo pripravljenost sodelovanja. Ob tem bomo pripravili kar nekaj zanimivih predavanj, povezanih z okoljsko in naravovarstveno tematiko, posledicami ško-
Logo 60 let krvodajalstva na Slovenskem
dljivih sevanj ipd. Eno takšnih bo 5. maja ob 10. uri na Marija Gradcu, ko bomo lahko prisluhnili znanemu slovenskemu naravovarstveniku, svobodnemu raziskovalcu in publicistu, Antonu Komatu, ki nam bo osvetlil problematiko privatizacije vode, strupov v hrani, umazanih iger farmacevtske industrije in še kaj. Že sedaj vljudno vabljeni.
V tem času bo večina naših prostovoljcev pobirala članarino, ki znaša 4 evre. Hvala vsem, ki ste zvesti člani ene od 13 krajevnih organizacij RK in ker nam ob
27
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
članarini namenite tudi kakšen prostovoljni prispevek za njihovo delovanje.
Iz državne proslave ob 60- letnici krvodajalstva v Zagorju
Prvi zbor članov je bil v Rimskih Toplicah_
Krajevne organizacije Rdečega križa imajo svoje naloge opredeljene v Statutu Območnega združenja RK Laško.
Med pomembnejšimi je tudi sklic zbora članov, ki je najvišji organ vsake krajevne organizacije RK. Na njem vodstvo in odbor svojim članom poročata o delu, načrtih in finančnem poslovanju.
Pri Krajevni organizaciji RK v Rimskih Toplicah so pohiteli in tudi letos, tokrat na jožefovo zvečer, pripravili zbor svojih članov, na katerem so jih podrobno seznanili z bogatim delom in načrti. Na njem so prisotni pohvalili delo organizacije in med drugim menili, da bi bilo lepo, če bi med zbranimi sedeli tudi vsi prejemniki njihove pomoči ter na ta način izrazili spoštovanje do organizacije, ki jim po svojih močeh pomaga, če že niso njihovi člani.
Zbor članov je dodatno obogatilo predavanje Slobodana Vujasinovica, dr. med. spec. za kožne in spolne bolezni, ki je prisotnim ob projekciji spregovoril o pomenu sonca za zdravje in boleznih kože zaradi njega.
Sedaj se že vneto pripravljajo na prireditev, ki bo v soboto, 10. maja, v Rimskih Toplicah, s slovesno podelitvijo priznanj krvodajalcem jubilantom in koncertom Kvinteta Dori.
Predsednica Marija Šantej se zahvaljuje predavatelju, dr. Vujasinovicu
28
V Sedražu priznanja krvodajalcem
Ko se pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Sedraž še niso povsem oddahnili od organizacije srečanja vseh njihovih krajanov, starih 70 in več let, ki je minilo v prijetnem vzdušju, so že snovali in sredi marca pripravili novo prireditev. Tokrat so medse povabili vse njihove krvodajalce, ki so si z darovanjem krvi prislužili eno od priznanj. Na ta način želijo ohraniti in nadaljevati z lani začrtano nalogo vsakoletnega druženja z njihovimi krvodajalci. Tokrat so nanj povabili samo tiste krvodajalce, ki so bili prejemniki enega od priznanj. Srečanje so pripravili na Turistični kmetiji Nemec, učenci njihove šole pa so z učiteljicama pripravili kratek, a nadvse zanimiv in pester program. Sledila je podelitev priznanj. Najprej za 5, 10, 15 in 20-krat darovano kri. Plaketo z značko in priznanjem za 25-krat darovano kri je letos prejel njihov predsednik Damjan Knez, za 35-krat darovano kri sta priznanje prejela Marjana Pader in Franc Brlec, za 40-krat darovano kri Zvonko Gračner, za 45-krat Marko Žo-har in za 50-krat darovano kri sta tokrat priznanje, plaketo in značko prejela Jože Habe in Aleš Jerman. Krajevna organizacija RK jima je v znak hvaležnosti izročila še spominski uri. Vsem prejemnikom priznanj je čestital tudi podžupan Občine Laško Klemen Grešak in predsednica sveta KS Sedraž, Martina Dernov-šek. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Prejemniki enega od priznanj za darovano kri v Sedražu. Drugi z desne Aleš Jerman, tretji z desne Jože Habe
S hvaležnostjo za darove za družino Škorjanc_
Zaključila se je še ena velika solidarnostna akcija, ki smo jo v lanskem letu odprli pri Območnem združenju Rdečega križa Laško. Slednjo v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Laško, saj se je nesreča tokrat zgodila na njihovem področju. Z akcijo smo pričeli takoj po požaru, ki je sredi oktobra močno uničil hišo družine Škorjanc - Hrastnik na Strmci pri Laškem. Z javnim apelom
smo v sodelovanju z mediji dosegli, da se je o akciji in stiski družine govorilo in pisalo. Na ta način smo znova vzbudili čut solidarnosti pri številnih ljudeh in posameznikih, ki so družini želeli in ji tudi pomagali. Tokrat pomoči na lokalnem nivoju nismo zbirali od vrat do vrat na nabiralne pole, ker so to opravili domačini, razen v Radobljah in Plazovju, kjer ima družina svoje rodbinske korenine. Zato pa smo odprli nabiralno polo na našem sedežu in transakcijski račun, na katerega so lahko darovalci nakazali pomoč. Prav tako smo za materialno pomoč napisali nekaj prošenj, na katere so se odzvala podjetja in jim pomagala v materialu. Samo na ta način se je na našem računu skupaj zbralo 8.043,28 evrov finančnih sredstev, na našo prošnjo se je dodatno s 1.000 evri odzvala tudi Iskrica Nedeljskega dnevnika. Kar nekaj je tudi tistih, ki so družini pomoč izročili neposredno in jih mi nismo evidentirali. Od večjih darovalcev zanje na našem računu so bili Janez Benedek, dr. dent. med., Gratex d. o. o., Spojka d. o. o., Krajevna skupnost Laško, stranka DESUS, Petrol, BS Laško, Rdeči križ Slovenije in Območno združenje RK Laško, vse Krajevne organizacije RK laške ter radeške občine, Občina Laško, ki je namenila decembrsko sejnino svetnikov, župana in obeh podžupanov in 41 posameznih darovalcev. Občina Laško jim je pomagala tudi pri urejanju dokumentacije in odvozu odpadkov. Hvaležni smo tudi Alenki Križnik, ki je družini podarila okrog 25 kvadratnih metrov ploščic.
Z zbranimi sredstvi smo družini preko računov pomagali pri plačilu betona, pri izdelavi ostrešja in desk, plačilu strešne kritine in njeno izvedbo, plačilu la-minatov in nekaj materiala za električno napeljavo. Sredi marca smo poravnali še zadnje odprte račune in tako z nulo zaprli račun zanje.
Marija Škorjanc nam je ob obisku povedala, da se sanacija hiše počasi zaključuje. Družina je hvaležna nam in vsem, ki so čutili z njimi ter jim po svojih močeh pomagali. Opravljenega je bilo tudi veliko ur prostovoljnega dela. Mi pa smo hvaležni tudi vsem vam, ki ste se odzvali na naš klic in preko nas družini pomagali v situaciji, kakršne si nihče ne želi. Če pa že do nje pride, je pomembno, da v nesreči ne ostaneš sam. Kot zagotovo ni ostala družina Škorjanc - Hrastnik.
PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
V minulem obdobju smo imeli dve naši slavljenki, ki sta praznovali 90. roj-
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
stni dan, in sicer Frančiško Cerar iz Ga-brnega ter Jožefo Lipovšek iz Velikega Širja. Obiskali smo samo Frančiško Cerar, medtem ko smo gospe Lipovšek poslali le voščilnico in tako s spoštovanjem upoštevali njeno željo.
Frančiška Cerar nas je pričakala kar na peči_
Fanika, ki se sicer dobro drži in po-redkoma potrebuje zdravniško pomoč, se je dan pred našim obiskom vrnila iz bolnice zaradi močnejšega prehlada. Petek, 22. februarja, je bil pravi zimski dan. Takrat smo se skupaj z našim županom Francem Zdolškom, predsednikom KS Marija Gradec Martinom Brečkom in prostovoljko RK Marija Gradec na tem terenu, Anico Kolšek, podali k njej. Ni nas presenetilo, ko smo jo ob prihodu, skupaj z nečakom Vinkom in nečakinjo Mileno, našli kar na veliki kmečki peči, medtem ko so na okenskih policah še
vedno lepo cveteli božični kaktusi. Zato je kar ob peči sledilo tudi voščilo za njen praznik. Fanika, kakor jo kličemo, živi sama v majhni hiški, v kateri sta odraščala še njena dva brata in dve sestri. Od omenjenih sedaj nedaleč stran sedaj živi žal še samo brat Tone.
Fanika je bila stara tri leta, ko so se iz Knezdola pri Trbovljah, kjer se je rodila, preselili v Gabrno. Oče je bil rudar in si je želel drugam, zato je kupil parcelo v Ga-brnem. Na njej so si postavili starejšo hiško. Kupili so jo na Reki pri Laškem in jo prestavili k njim. Hiška ima sedaj že kar pomenljivo starost. Ko so ostali odšli od doma, je Fanika ostala sama doma. S priložnostnimi deli po hišah je kaj zaslužila in se celo za zelo kratek čas poročila. Svojih otrok ni imela, ima pa zato v bližini kar nekaj nečakov in nečakinj. Omeniti velja, da se je Fanika zapisala tudi med krvodajalce. Kri je darovala kar 20-krat in se tudi sicer rada udeležuje dogodkov, ki jih pripravljajo pri Rdečem križu na Marija Gradcu.
Privadila se je samotarskega življenja, ki jo dela nekoliko drugačno. Nečak Vinko z družino je le lučaj stran od nje in ji, kadar kaj potrebuje, z veseljem pomaga. Pa še več bi ji, če bi le smeli. Tudi lepo praznovanje zanjo so pripravili kar pri njih, kjer je bolj toplo in prostorno. Fanika pa, če ji le uspe, še vedno vse želi narediti sama. Od kuhanja naprej. Če boste kdaj hodili po Gabrnem in srečali
starejšo gospo s kakšno veliko, suho vejo na rami, potem je skoraj gotovo, da ste srečali našo slavljenko Faniko.
Vlado Marot
Za praznike se spomnimo tudi tistih ..._
Pred velikonočnimi prazniki smo v Krajevni organizaciji RK Rečica tako kot vsako leto izvedli delavnice. Na njih smo izdelovali vizitke s prazničnimi motivi in butarice iz šib ter zelenja, v katerega smo vpletli cvetje. TUŠ Supermarket na Celjski cesti v Debru nam je omogočil prodajo naših izdelkov. Vsem, ki nas na ta način podpirate, se najlepše zahvaljujemo. Z denarjem od prodaje bomo pomagali socialno šibkim. Še pred prazniki smo eni družini že omogočili, da so bili dnevi zanje nekoliko lepši.
Marija Šmauc
RAZSTAVE V HISI GENERACIJ LAŠKO
»Danes je besed veliko. Veliko jih govorimo, veliko jih slišimo. Tako veliko, da se nam zdijo samoumevne. Tako veliko, da kar letijo iz nas in mimo nas, da je včasih težko opaziti, čemu so tukaj in kaj res pomenijo...« S temi besedami smo 18. februarja odprli razstavo Voščim z besedo; razstavo ročno izdelanih voščilnic, ki so jih krasila avtorska besedila razstavljavcev-pro-stovoljcev našega medgeneracijskega centra.
V marcu pa smo v naših prostorih gostili kar dve bogati razstavi. 12. marca smo z razstavo Poezija v čipki proslavili začetek pomladi, ki se je izražala preko klekljanih izdelkov 45 ljubiteljskih klekljaric iz skupine Kitice, ki deluje že 7. leto v Hiši generacij in jih vodi prostovoljka Marjeta Dremel, tudi sama velika ljubiteljica klekljane čipke. Razstavljeni so bili prtički, črno-beli triptihi podob narave in ljudi, nakit in oblačila. Poezija čipke je neslišna v svoji vidni podobi, čeprav je ob svojem nastajanju precej glasna, ko si roki podajata lesene kle-klje, ki z nitko pišejo kitice. Kitice, ki niso nujno v pravi pesniški rimi, saj je kleklja-rici dopuščena umetniška

	u
m	LJ
svoboda. Le-ta pa lahko kmalu postane pusta, če jo poskušamo stisniti v kalup. Razstava je imela tudi humanitarni kotiček, kjer so se prodajali drobni izdelki, izkupiček od prodaje pa je šel v roke društvu Vesele nogice, ki skrbi za otroke z zaostankom v razvoju na različnih področjih. Za omenjeno društvo v Hiši generacij do preklica zbiramo star papir in zamaške, ki jih lahko prinesete v času odprtja naše Hiše.
19. marca, tik pred svetovnim dnevom poezije ter pomladanskim enakonočjem, pa smo z Likovnim društvom Laško in literarnim krožkom Hiše generacij, pripravili slikarsko pesniško razstavo Enakonočje v besedi in sliki. Vsak jezik ima svojo poezijo. Izraža tisto, kar se ne da povedati, a v njej se lahko ljudje srečujejo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov. Dan se iz dneva v dan daljša, v nas se prebuja želja po prenovi, obnovi, ljubezni in brstenju. Vse to smo ujeli v pesmi in slikarske čopiče, ki so odslikali prostranost svoda nad nami. Zazrti vanj, ob
zvokih harmonike učencev Glasbene šole Laško-Rade-če, ki jih vodi Boris Razbor-šek, smo vstopili v pomlad. Čeravno jo letošnja zima ne želi spustiti v našo deželo.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti
29
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
Zmagovalni pirh Doma starejših Laško_
V marcu je znano slovensko podjetje pripravilo nagradno igro, v kateri so izbirali najlepšo pisanico oziroma pirh. K sodelovanju so povabili vse domove starejših.
Ko smo prejeli vabilo, smo skupaj s stanovalci pričeli razmišljati, kako naj se lotimo dela, da bo naše velikonočno jajce nekaj posebnega. Stanovalci so imeli številne zanimive predloge, prevladala pa je odločitev, da velikonočno jajce izdelamo iz velike kocke stiropora. Čeprav je izdelava pisanic po tradiciji ženska domena, so se dela tokrat lotili moški, največ truda je vložil Benjamin Ljubej.
Zaradi izjemne velikosti naše pisanice le te nismo pošiljali po pošti, temveč je bila v Ljubljano dostavljena kar z avtom. Teden dni pred Velikim ponedeljkom smo bili obveščeni, da je bila naša pisanica nagrajena s prvim mestom. Prislužili smo si obisk klovnov Rdečih noskov, ki jih bomo z veseljem sprejeli medse.
Vodja programa oskrbe starejših
Janja Podkoritnik Kamenšek
(X) CEMUenUMClAUiJCELOLAStiO Ctmmm*d«KHiJ(rt«rtC(Uilii

F 03 TU 4111
Vabljeni ua izobraževalno-svetovalno predavanje:


VARNA VOŽNJA,
v sodelovanju z AMD Laško.
torek, 23. ii p rila 2013, ol> 18. uri.
Centru starejših Hiši generacij Laško
(Savinjsko n abreiji 6).
Predavanji je namenjeno vsem voznikom-mladim in izkuienim, ki si želite preveriti in osvežiti
svoje znanje iz eestnoprometnih predpisov. S pomočjo inštruktorja vožnje boste laliko razrešili morebitna vprašanja, žagale. hkrati pa s tem pripomogli k bolj vami vožnji na naSih slovenskih cestah, ki vsako leto vzamejo premnogo življenj.
BODIMO ODGOVORNI DO SEBE
IN
DO DRUGIH V PROMETU!
DRUŠTVO VESELE NOGICE VABI NA DOBRODELNI TEK
V društvu Vesele nogice je združena skupina staršev, skrbnikov in podpornikov otrok z razvojnim zaostankom, katerih skupen cilj je narediti korak naprej in pomagati najšibkejšim v naši družbi.
Preteklo leto je bilo za društvo zelo pestro in zanimivo. Prve mesece po ustanovitvi se je društvo posvečalo iskanju do-natorjev in sponzorjev, saj so potrebovali sredstva za opremo prostorov in za kritje stroškov najema ter obratovanje prostora. Finančna kriza, ki je močno prizadela gospodarstvo, je vplivala tudi na društvo, saj so donacije in sponzorstva vse bolj omejena in redka. Kljub temu pa društvo ni čakalo le na donatorje in sponzorje, ampak so pridno zbirali sredstva tudi
na druge načine. Društvo se iskreno zahvaljuje OŠ Laško in PE Debro, OŠ Antona Aškerca, Vrtcu Laško in Hiši generacij Laško ter vsem ostalim šolam, vrtcem in posameznikom, ki so se pridružili njihovi akciji zbiranja papirja in zamaškov. V mesecu novembru se je društvo potegovalo za sredstva Studia Moderna v akciji "Objem topline". S pomočjo prijateljev in podpornik ov, ki so pridno glasovali zanje, je društvo Vesele nogice prejelo največ "objemov", zasedlo prvo mesto in tako pridobilo donacijo podjetja Studio Moderna. Skozi cel december je potekala akcija "Smrečica sreče 2013", v kateri so člani in podporniki društva prodajali ročno izdelane voščilnice. Konec decembra so društvo prijetno presenetili člani društva LAK iz Laškega in vzgojiteljice Vrtca Laško. Društvo LAK Laško je v prostorih društva pripravilo prihod Božička in tako obdarilo vse otroke s posebnimi potrebami iz društva Vesele nogice. Društvo je s pomočjo donatorjev pripravilo darila še za svoje prostovoljce in njihove otroke. Vzgojiteljice Andreja P., Andreja T., Cvetka in Katja pa so s čudovito lutkovno predstavo pričarale nasmeh in srečo na obraze otrok.
V zadnjih treh mesecih društvo intenzivno vzpostavlja stike s terapevti in štu-
denti fizioterapije ter se dogovarja za sodelovanje in pomoč njihovim prosilcem in članom. Marca pa se je, v dogovoru s slovenskimi mobilnimi operaterji, omogočila tudi storitev SMS donacije, kjer lahko uporabniki storitev Mobitel v aprilu in maju 2013, Tušmobil in Si.mobil pa do konca leta s ključno besedo nogice ali nogice5 prispevajo 1 oz. 5 evrov za otroke s posebnimi potrebami društva Vesele nogice.
Društvo se trudi v medijih na različne načine osveščati javnost o problematiki njihovih članov in seveda tudi vseh ostalih oseb s posebnimi potrebami. Predvsem so se osredotočili na težave otrok in mladostnikov. Zelo aktivni so tudi na svoji spletni strani http://drustvo-vese-lenogice.si/, spremljate pa jih lahko tudi preko Facebooka.
Društvo Vesele nogice 21. aprila v Laškem pripravlja prvi dobrodelni tek za Vesele nogice. Prijavnina, ki se bo zbrala ob tej priložnosti, bo v celoti namenjena delovanju in uresničitvi ciljev društva. Ti pa so v prvi vrsti financiranje fizioterapij in nakup potrebnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami.
Tek bo potekal po dveh progah in sicer:
30
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
•	Vodomčkova proga (800 metrov)
je namenjena otrokom, starostnikom, staršem otrok z vozički, invalidom ter vsem, ki daljše proge ne zmorejo. Potekala bo skozi zdraviliški park pri Thermani Laško.
•	daljša proga Vesele nogice (2.500 metrov) je namenjena vsem ostalim udeležencem in bo potekala po ulicah mesta. Ta proga je malo zahtevnejša in ima nekaj rahlih vzponov in spustov.
Spremljevalci in navijači tekačev bodo ves čas prireditve lahko uživali na otroških delavnicah in v kulturnem programu, ki bo potekal na parkirišču ob Kulturnem centru. Na prireditvi se vam bodo predstavila tudi nekatera podjetja, posamezniki, kmetije in društva iz Laškega in njegove okolice. Program prireditve:
•	9.00 - 11.00 možnost dodatnih prijav na tek
•	10.30 vodeno ogrevanje za tek Veseli Vodomček
•	11.00 start teka Veseli Vodomček
•	11.30 vodeno ogrevanje za tek Vesele nogice
•	12.00 start teka Vesele nogice
•	13.00 - 15.00 podelitev spominskih nagrad vsem udeležencem na progah in razglasitev zmagovalcev Prireditev bosta povezovala Nina Pa-
der in ambasador društva Rado Mulej.
Društvo Vesele nogice obljublja dan poln rekreacije, zabave, smeha, ustvarjanja in mnogih presenečenj. 21. aprila bo Laško takšno, kot je ime društva - veselo.
Vodomčkova proga (800 metrov)
Prijave na dobrodelni tek potekajo do 18. aprila 2013 na spletni strani društva: www.drustvo-veselenogice.si ter na dan teka med 9. in 11. uro.
Celoten tek bo društvo speljalo s pomočjo prostovoljcev, sponzorjev in do-natorjev, z zbranimi sredstvi pa bodo
Daljša proga Vesele nogice (2.500 metrov)
tako lahko pomagali čim večjemu številu otrok, ki se nanje obračajo po pomoč. Pri organizaciji dogodka društvo Vesele nogice podpirajo tudi Občina Laško in STIK Laško. Na teku se bodo tekačem pridružili nekateri uspešni športniki in znane medijske osebnosti. Želja društva Vesele nogice je, da bi se dobrodelni tek odvijal vsako leto in tako postal tradicija.
Namen dobrodelnega teka je širiti sporočilo, da skupaj zmoremo več. Društvo Vesele nogice vas vabi, da se pridružite tekačem in katerokoli traso pre-tečete ali pa prehodite. Vsak udeleženec bo zmagovalec, ne glede na to, kako in kdaj bo prišel na cilj!
Društvo Vesele nogice v svoj krog vabi vse, ki bi želeli kakorkoli delovati v njihovem društvu. Če bi tudi vi radi delili svoj optimizem, pozitivno energijo in prosti čas, vabljeni, da se pridružite društvu. Več informacij o delovanju društva lahko preberete na njihovi spletni strani, lahko pa jih tudi kontaktirate na telefonski številki 041 610 284 ali preko elektronske pošte: drustvo.veselenogice@gmail. com.
Slogan društva je "Skupaj zmoremo več" in z vašo pomočjo bodo to zagotovo uresničili.
Društvo Vesele nogice se iskreno zahvaljuje svojim prijateljem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem za njihovo zaupanje, podporo in pomoč.
Popolna zapora prometa bo dne 21.04.2013 med 11.45 do 13.00 ure.
Sprememba predvideva popolno zaporo prometa na omenjenih ulicah: Mestna ulica od križišča s Trubarjevim nabrežjem do križišča s Trubarjevo ulico,Trubarjeva ulica od Mestne ulice do križišča s Kidričevo ulico, Kidričeva ulica do križišča s Cesto na Svetino, Cesta na Svetino do križišča s Kopitarjevo ulico, Valentiničeva ulica do križišča s Kopitarjevo ulico, Kopitarjeva ulica, Stegenškova ulica ter Aškerčev trg do Savinjskega nabrežja.
Promet bo zagotovljen za vozila na nujni vožnji in vozilom posebnega družbenega pomena.
31
vzgoja in izobraževanje
Povabili smo mamice in očke v vrtec, da pokažemo kaj že znamo
Draga mamica in očka, pridita in zapojta z menoj, zaplešita z menoj in igrajta se z menoj.
Tako kot vsako leto, smo tudi letos v marcu povabili mamico in očka v vrtec. Otroci iz oddelka Muce smo se dobro
pripravili na prihod staršev. Zapeli smo pesmice, poslušali pravljico Rdeča Kapica, malo drugače, tako, da so jo tudi starši slišali prvič. Ob koncu druženja smo otroci skupaj s starši zarajali. Imeli smo se zelo lepo. V drugem delu našega druženja smo pripravili tri ustvarjalne delavnice. V prvi so otroci s pomočjo staršev rezali in lepili piščančka, v drugi so lepili zajčka, v tretji so jajčka barvali s posebno barvo.
Otroci in starši so dobro sodelovali, zato so nastali lepi izdelki, ki so krasili mize ob minulih praznikih. Vsi otroci, starši in vzgojitelji smo bili zelo zadovoljni, saj je naše druženje zelo lepo uspelo.
Boža in Nina, oddelek Muce
Muce z babicami iz Hiše generacij z vlakom v Hermanov brlog_
Zbudilo nas je prijetno zimsko jutro. V oddelku Muce je bilo zelo živahno. Nestrpno smo čakali prihod naših babic. Ko so prišle, smo jih navdušeno pozdravili. Skupaj smo narisali darilo za Hermana Lisjaka in se odpravili na železniško postajo. Pot do vlaka se nam je vlekla. V veselem pričakovanju smo sedli na vlak in že smo se peljali. Ko smo stopali proti muzeju, pa smo premišljevali ali se je Herman že zbudil. Skrb je bila odveč, Herman nas je že čakal in nas popeljal po muzeju.
Ogledali in sprehodili smo se skozi torto velikanko, zapeli in zaplesali s Hermanom Lisjakom, nato pa se posladkali v Hermanovi slaščičarni. Slovo od Hermana ni bilo žalostno, saj smo mu obljubili, da kmalu spet pridemo. Na poti skozi mesto smo srečali tudi prijaznega klovna, s katerim smo se fotografirali. Na železniški postaji v Celju nas je pričakalo sonce in vožnja do Laškega je kar prehitro minila. Babice, Petra in Adrijana so nas varno pripeljale v vrtec, pojedli smo kosilo in odšli k počitku. V sanjah smo se vozili z vlakom, se družili s Hermanom Lisjakom in se smejali s klovnom. Sanjali smo o lepem izletu, ki ga brez naših zlatih babic ne bi bilo.
Boža in Nina, oddelek Muce
Ponovno srebro na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava_
Od septembra smo se z učenci pripravljali na državno tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava - Potuj z jezikom, kjer smo se predstavili s temo Praznične jedi v otroški preobleki.
Podatke o jedeh za božične in velikonočne praznike smo najprej zbrali z anketo. Nato smo v predbožičnem času povabili babice na božično kosilo, ki smo ga pripravili skupaj, okrasili jedi in pogrinjke, nato pa seveda z užitkom pospravili v lačne želodce. Babice smo tudi povprašali o jedeh, ki so jih pripravljali včasih in o izrazih, ki so jih
uporabljali ter tako pridobili še več podatkov, ki smo jih vse skrbno zapisali. Iz vsega smo oblikovali turistično ponudbo za družine: v delavnicah bi vnaprej pripravljene jedi otroci okrasili, starše pa bi naučili na različne načine zlagati prtičke (npr. rožico, zajčka ...). Vse to smo str-
nili v raziskovalno nalogo in se začeli pripravljati na predstavitev projekta na turistični tržnici.
Pri pripravi izdelkov so sodelovali učenci turističnega krožka predmetne in razredne stopnje ter nadarjeni z likovnega, naravoslovnega in gospodinjskega področja. Tekmovanja, ki je bilo 19. marca 2013 v Mer-catorjevem centru v Celju, so se zaradi omejenega števila tekmovalcev udeležili učenci predmetne stopnje turističnega krožka. Učence smo vodile učiteljice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc. Naše skupno delo in prizadevnost sta se obrestovala. S skupnimi močmi smo zmogli in uspeli - prejeli smo srebrno priznanje.
Mentorica turističnega krožka Slavica Šmerc
32
vzgoja in izobraževanje
Kratkočasniki dobili nagrado za posebne literarne dosežke_
Novo šolsko leto je tudi v naši šoli prineslo novosti. Začel je izhajati mesečnik Kratkočasnik. V njem so zbrani prispevki o dogajanju v naši šoli, poskrbljeno pa je tudi za smeh in »kravžljanje« možganov. Kratkočasnik je že s prvo izdajo požel velik uspeh. Navdušenje učencev in učiteljev je bilo bistveno večje, kot smo sploh upali pričakovati. Zaradi takšnega odziva smo se odločili, da bomo izdali tudi posebno izdajo z naslovom Kratko-časnikova literarnica, v kateri smo zbrali literarne prispevke učencev od tretjega do devetega razreda vseh naših šol.
Glasilo smo poslali na natečaj v okviru letošnjih Roševih dnevov. Komisija je v petek, 8. marca, med 59 prispelimi glasili iz vse Slovenije pregledala tudi našega. Pri izbiranju se je oprla na vnaprej določene kriterije. Trud, ki ga je prispevalo uredništvo časopisa z urednico Tanjo Drolec, je bil poplačan. Dobili smo nagrado za posebne literarne dosežke. S tem smo prišli med »top 3« v državi.
Kot utemeljitev so sodniki navedli: »Posebna priloga šolskega glasila ponuja izbor presežnih literarnih besedil, ki skozi otroško avtentično ustvarjalnost ter skozi radovedne oči posnemajo svet odrasle literature. V poskusih poezije in proze nam predstavijo literaturo kot
igro, ki nas zabava, poučuje in kratkočasi. Posebna priloga je nadgradnja redne šolske dejavnosti, kjer so učenci lahko samo ustvarjalci in raziskovalci, ne pa tudi podajalci naučenega znanja.« S tem smo kratkočasniki dobili še eno zelo pomembno potrditev, da smo na pravi poti. Časopis bomo ustvarjali še naprej in če bi ga radi prebrali, vas z veseljem vabimo k ogledu na spletni strani naše šole. Uredništvo, ki ga sestavljamo učenci s pomočjo učiteljice Tanje, pa se še vedno veča; tako nas je zdaj že več kot sedemdeset, ki pišemo prispevke za naš zabavni Kratkočasnik.
Taja Jančič in Ana Blatnik
PŠ VRH NAD LAŠKIM
V gasilskem domu na Vrhu praznovali materinski dan_
V soboto, 23. marca popoldne, smo tradicionalno praznovali materinski dan.
Da je bil prihod v dvorano gasilskega doma prijetnejši in lahkotnejši, je poskrbela domača pihalna godba. V nadaljevanju je z ubranim petjem nastopil domači mešani pevski zbor. Za prisrčnost so tako kot vedno poskrbeli učenci. Pripravili so sproščen in zanimiv nastop. Uprizorili so igro Zajček Uhec in Skoki-ca iščeta mamo. Ko sta zajčka mamico končno našla, so učenci zapeli vsem dobro znano pesem Mamica je kakor zarja. Ni manjkalo niti plesa niti domače glasbe. Kar kmalu se nam je zahotelo plesati, ko so na oder stopili Rok Plan-ko, Žan Ulaga, Tomaž Mlakar in pevka
Anita Blatnik kot šolski ansambel Mladi Vrh>nčani. Predstavili so se prvič, a upajmo, da ne zadnjič, saj so nam dodobra pognali kri po žilah z narodnozabavnimi zvoki. Redni sooblikovalci kulturnega programa so bili člani etno skupine Pit> mi dej, ki so prireditvi dali ton domač-
nosti. Na koncu programa so otroci svoje mame razveselili z darilom, ki so ga izdelali sami. Čisto za konec je bilo poskrbljeno tudi za pogostitev, za kar gre zasluga predsedniku naše krajevne skupnosti
Marija Kotar
PŠ ŠENTRUPERT
Pozdrav pomladi v PŠ Šentrupert
V PŠ Šentrupert je bil tudi letos začetek pomladi v znamenju šolske prireditve Pozdrav pomladi, ki smo jo pripravili 23. marca. Zvončki so že pokukali izpod snega, ptički so se oženili in v naših srčkih prebudili radost. In ker je pomlad čas, ko se narava prebuja iz zimskega sna, v naših srcih pa ljubezen, smo tako obarvali tudi prireditev. Tako so se na odru razigrano zavrteli račke, metuljčki in čebelice in nam pričarali pravo pomladno vzdušje. Prireditev smo začinili s šalami iz šolskih klopi in z recitacijami o mamicah in očkih, saj je bil pred vrati tudi materinski dan. Z glasbo so se predstavili mladi nadebudni glasbeniki in sicer Veronika Fajfer in Larisa Kolarec na harmoniki, Klara Brečko na klaviaturah in Eva Kodrin na kitari. Prireditev so popestrili MPZ, skupina mažoretk in ljudski pevci. KUD Šentrupert je občinstvo nasmejalo s skečem Gumb. Tako smo v Šen-trupertu skupaj vstopili v čarobni pomladni čas.
Tina Šolinc
33
vzgoja in izobraževanje
Evropska vas - Estonija
Naša šola vsako leto sodeluje tudi pri projektu Evropska vas. Ker smo lansko leto uživali ob sredozemski Italiji in mediteranski kuhinji, se bomo letos podali višje na sever, ob Baltik - v Estonijo.
Estonija je najsevernejša baltska država, ki je postala samostojna leta 1992, ko se je ločila od Sovjetske zveze, leta 2004 stopila v EU in pred dobrim letom denarno valuto krono zamenjala z evrom.
Kot okno med Evropo in Rusijo je bila Estonija vedno zaželen del sveta. Okupatorji so se vrstili kot po tekočem traku -od Dancev, Švedov, Nemcev, Poljakov in Rusov, zato jo lahko danes označimo kot
jezikovni in kulturni lonec.
Pretežno ravninsko deželo (najvišja točka je Suur Munamagi s 317 metri) s 1000 jezeri, 1500 otoki, 7000 rekami in vodotoki in kar 3800 kilometrov dolgo obalo jo poseljuje 1,3 milijona prebivalcev.
Estoncev ne imenujejo zastonj tudi pojoči narod, saj na leto organizirajo veliko pevskih in plesnih festivalov. Vsakih pet let se na največjem pevskem festivalu Laulupidu zbere čez 25.000 pevcev iz cele Estonije v narodnih preoblekah, ki skupaj dokazujejo, da je potrpljenje orožje in da kultura lahko reši narod pred uničenjem.
Ta država je ena najnaprednejših na področju tehnologije. Šli so celo tako daleč, da je v Estoniji internet zagotovljen z ustavo kot osnovna pravica državljanov, razvili pa so tudi svetovno znano programsko opremo za internetno telefonijo - Skype. Je ena izmed prvih, ki je v vir-tualnem svetu Second Life ustvarila svojo ambasado, kjer se da dobiti potovalne informacije in zaprositi za vizum. Danes je že več kot 90 odstotkov vseh bančnih transakcij opravljenih elektronsko, nudijo pa celo možnost nakupa avtobusne vozovnice in plačilo parkirnine z mobilnim telefonom.
Estonščina je mehak in melodičen jezik, ki spada v ugrofinsko vejo uralskih jezikov. Posebno jo naredi dejstvo, da je
v Evropi ena izmed redkih, ki ne spadajo v indoevropsko skupino. Estonščina je bližnji sorodnik finščine, in na Finskem obstaja šala, kaj si mislijo, ko poslušajo Estonce. Njihovo govorjenje naj bi bilo prav na las podobno žlobudranju pijanih Fincev.
Mnogim tujcem se Estonci zdijo precej hladni in zadržani, a le na prvi pogled. Če si pripravljen počakati, dobiš priložnost, jih bolje spoznaš in ugotoviš, da se pod tisto masko skrivajo zelo prijazni, zgovorni, gostoljubni ter topli ljudje.
Estonci so, podobno kot Slovenci, veliki individualisti. Raje vodijo kot sledijo in nikoli ne zaupajo nikomur samo zaradi njegovega statusa. Rečejo, kar mislijo, in mislijo, kar rečejo. Za mnoge veljata že skoraj pregovorna zadržanost in hladnost, je pa z njima povezana naslednja šala: Kako prepoznaš sramežljivega Estonca? Ko stoji pred teboj, gleda v svoje čevlje. Kako pa prepoznaš spontanega Estonca? Ko stoji pred teboj, gleda v tvoje čevlje!
Pa zakaj bi vam zaupala vse njihove skrivnosti? Najbolj »firbčni« pokukajte na blog http://evropskavas-estonija. blogspot.com/ In za konec še nagradno vprašanje: Kdo je bil Kalevipoeg? Odgovor boste našli na naši stojnici 8. maja v Celju.
Naeme Celjes, vodja projekta Monika Randjelovic
Kulturni dan - Muzej Hrastnik_
V	prvi polovici februarja smo učenci prvega triletja centralne šole in podružnic obiskali Muzej v Hrastniku.Za zidovi stare, vendar obnovljene zgradbe, ki na prvi pogled ne pritegne velike pozornosti, se skrivajo čudoviti izdelki Steklarne Hrastnik, stara šolska učilnica in najrazličnejši predmeti iz bogate krajevne zgodovine. Čisto na vrhu pa domujejo marionete. Skozi muzej nas je popeljala kustosinja Nevenka in prav v vsakem nadstropju smo odkrili nekaj novega, zanimivega.
V	pritličju se nahaja Muzej Steklarne Hrastnik. V vitrinah so skrbno zloženi kozarci, vaze in ostali stekleni izdelki, na stenah pa visijo plakati, ki prikazujejo zgodovino Steklarne in izdelavo steklenih predmetov.
Nadstropje višje smo se vživeli v šolski vsakdan na-
ših babic in dedkov. Učilnica je enaka kot pred dobrimi petdesetimi leti. Imajo stare lesene klopi in učbenike. Tiste, ki niso želeli poslušati razlage, je čakala oslovska klop. Vse se nam je zdelo zelo domače, kot da je ta soba že od nekdaj tam - in res je bila, saj so tu nekoč hodili otroci v osnovno šolo. Ostale sobe so nas popeljale v zgodovino Hrastnika.
A ker smo zelo radovedni, smo nekateri na hitro pokukali še na podstrešje. Tam so na nas čakale lutke. Na rokah, nogah in glavi so imele nitke - to so bile marionete. Ogledali smo si lutkovno
predstavo Janko in Metka tamkajšnjega Marionetnega gledališča Jurček. Ko je bilo predstave konec, smo poklepetali z lutkarji. Smuknili smo lahko v zakulisje in tudi sami poprijeli za marionete.
Na koncu smo zavihali rokave in postali umetniki. Najmlajši so izdelali lutke na paličici, starejši pa ročno lutko. Dan je bil zelo zanimiv in z veseljem se bomo še vrnili. Obiščite jih tudi vi, zanimivo je.
Jasmina Oblak
34
vzgoja in izobraževanje
Turizmu pomaga lastna glava_
Letos je Turistična zveza Slovenije organizirala že 27. festival Turizmu pomaga lastna glava, tokrat na temo Potuj z jezikom. Po enoletnem predahu smo se tudi na naši šoli odločili, da ponovno združimo moči. Ker radi dobro jemo in nam lepa slovenska beseda ni tuja, smo se hitro odločili za turistični produkt -gostilno Pr' Močn'k. Idejni projekt smo morali narediti in oddati do konca januarja, nato pa so se začele priprave za turistično tržnico.
Turistične tržnice potekajo v vseh večjih Mercatorjevih centrih po Sloveniji kjer se predstavijo osnovne šole iz tistega območja. Tržnica v Celju je potekala 19. marca.
V Celje smo prispeli že ob 12. uri in pričeli s postavljanjem kulise. Prostor se je hitro polnil in z velikim zanimanjem
smo opazovali drug drugega, kakšne so bile njihove ideje in kaj bodo postregli na pladnjih. Med 15. in 17. uro je bilo najbolj napeto, saj je stojnice obiskala žirija, ki je pod budnim očesom spremljala dogajanje na stojnici in nastope. Dekleta so medtem skrbela za polno stojnico dobrot, fantje pa so obiskovalce s polnimi pladnji potic in piškotov vabili na ogled stojnice.
Tekmovalni del je bil za nami in sledila je ura zabave in kviz v poznavanju narečnih besed. Nato je na oder prišla žirija. Adrenalin nam je zopet napolnil telo, ko smo pričakovali razglasitev rezultatov. Pohvalimo se lahko s srebrnim priznanjem in potrditvijo, da smo na pravi poti. Čeprav večina otrok, ki je sodelovala pri projektu, zapušča osnovnošolske klopi, so vsi po vrsti obljubili, da se bodo podobnih projektov lotili tudi kot srednješolci.
Posebna zahvala za požrtvovalnost in veliko dobre volje, da je projekt uspel gre Barbari Oblak, Martini Omerzu, Urbanu Mekšetu iz 9.a,
Dariji Ožek, Jerneju Skerbišu, Špeli Črešnovar, Mihaeli Cigole, Tadeju Pu-šniku iz 9.b in Gašperju Mekšetu iz 7.b razreda.
Mentorica Jasmina Oblak
Zmaji miru - »Talking kites«_
Že drugo leto smo sodelovali v iE-ARN projektu Zmaji miru. Z otroci sveta smo spuščali zmaje 21.03. 2013. Letos so bili naši zmaji izdelani iz nakupovalnih vrečk. Smo namreč tudi EKO šola. Opremili smo jih s simboli miru in besedami veselja. Ideje in načrt za zmaje smo našli na internetu. Vremenska napoved »megla z dežjem« se je uresničila, ni pa nam prekrižala načrtov. V rokavu smo imeli rezervni načrt: v primeru dežja, jih bomo spuščali v telovadnici. Zmaji so tako poleteli že prvo šolsko uro, ko še ni deževalo. Zbrali smo se na šolskem igrišču. Učenci nižjih razredov so bili sprva žalo-
stni, saj brez pomoči vetra niso leteli. Hitro so sami našli rešitev: vrvico skrajšaš na en meter, iztegneš roko in hitro tečeš!
Tudi mir na svetu potrebuje našo pomoč: vsi moramo sodelovati, iztegniti roko, sanjam dati krila. Nikoli ne obu-pajmo. Kako bi bilo, če bi vladali otroci,
si lahko preberemo v knjigi KRALJ MA-TJAŽEK PRVI, ki jo je napisal Janusz Korczak. Čeprav ima Matjažek plemenite ideje spozna, da potrebuje pomoč in znanje sposobnih odraslih. Knjigo boste žal težko našli v knjižnici, saj je bila edina izdaja leta 1958, MK. Mi smo jo našli na bolšjem trgu v Celju.
Zaključimo z besedami Kralja Ma-tjažka Prvega: »Otroci in mladostniki predstavljajo 1/3 človeštva. Otroštvo predstavlja 1/3 življenja. Otroci ne bodo pripravljeni za prihodnost, če jih ne pripravimo sedaj. Pripadati bi jim morala 1/3 naravnega bogastva, skupaj z nalogo odgovornosti in pravičnosti«.
Nuša Ocvirk
PŠ SEDRAŽ
Prireditev ob materinskem dnevu
V petek, 22. marca, so se učenci naše podružnične šole Se-draž, skupaj z otroci vrtca Sedraž, predstavili na prireditvi ob materinskem dnevu. S petjem, plesom in igro so tako želeli prikazati vsem mamicam, babicam, pa tudi očkom, dedkom in ostalim obiskovalcem, kaj vse so se v zimskih mesecih naučili, obenem pa so se jim na tak način tudi zahvalili za njihovo podporo in sodelovanje pri našem delu. Na prireditvi se je predstavilo tudi nekaj naših učencev na različnih inštrumentih, saj le ti na naši šoli tvorijo že skoraj mali orkester. Za konec smo se vsi skupaj predali še ubranem petju Vokalne skupine Chil-lax, ki nam je s svojim nastopom čudovito popestrila zaključek prireditve. Ob tej priložnosti se jim zelo lepo zahvaljujemo za njihovo sodelovanje.
Prireditev je obiskalo zelo lepo število obiskovalcev. Lepega obiska in prijetnih odzivov smo bili zelo veseli. Trud učiteljic, vzgojiteljic in naših sončkov je bil tako še kako poplačan in vsi smo zadovoljni odšli domov.
Maja Lapornik
35
glasbena šola
GLASBENA ŠOLA
LAŠKO-RADEČE
jimi ustvarjalnimi miniaturami predstavili učenci predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, nauka o glasbi in solfeggia.
Tekmovanja mladih glasbenikov
V aprilu in maju se bodo učenci udeležili mednarodnega tekmovanja Svirel v Štanjelu, mednarodnega tekmovanja flavtistov v Požarevcu, mednarodnega
tekmovanja harmonikašev v Beltincih, mednarodnega tekmovanja Antonio Sa-lieri v Italiji in Beogradu ter mednarodnega tekmovanja plesalcev sodobnega plesa v Ljubljani.
Vsem udeležencem minulih tekmovanj izrekam čestitke, učencem, ki se s svojimi učitelji pripravljajo na omenjena tekmovanja pa želim veliko ustvarjalne energije in prijetnih doživetij ob muzici-ranju in plesu.
Družinska koncerta ob materinskem dnevu
Konec marca smo v Radečah in Laškem, skupaj s starši in ostalimi sorodniki naših učencev, pripravili družinska koncerta ob materinskem dnevu. Mnogi starši in ostali sorodniki so po dolgih letih spet poprijeli za svoje inštrumente in pobrisali z njih prah, kot je v veznem tekstu dejal povezovalec programa Primož Raz-boršek. Utrdile so se prijetne družinske vezi in ob večerih ni bila v ospredju televizija, temveč druženje in vadba. Muzici-ralo, pelo in plesalo se je na našem odru z dušo in srcem, koncerta pa bosta še dolgo ostala vsem v prijetnem spominu.
Bliža se zaključek šolskega leta, ki bo za nas pester in zanimiv, saj se pripravljamo na uradno otvoritev novih prostorov na Valvasorjevem trgu, ki je predvidena v juniju. Napovednik nastopov in ostalih dogodkov lahko spremljate na naši spletni strani. V sodelovanju z drugimi glasbenimi šolami bo kitarski orkester nastopil na Zasavski reviji orkestrov v Hrastniku, harmonikarski orkester na 7. Srečanju harmonikarskih orkestrov Slovenije na Jesenicah, pihalni orkester bo gostoval v Novem mestu in v okviru projekta »Glasba ne pozna meja« bomo 23. aprila gostili mladinski pihalni orkester iz GŠ Marjana Kozine Novo mesto. Plesni oddelek 18. maja pripravlja letno produkcijo »Zgodba drevesa«, učenke pa bodo sodelovale tudi na območni plesni reviji v Laškem in mednarodnem tekmovanju Opus. Ob »Dnevih odprtih vrat«, ki bosta potekala 13. maja v Radečah in 14. maja v Laškem, od 16:30 do 18:00, ste
Od selitve do tekmovanj in številnih koncertov Glasbene šole Laško -Radeče_
2. januarja so učenci prvič vstopili v nove prostore glasbene šole na Valvasorjevem trgu 2 v Laškem, še posebej so se nove plesne učilnice razveselili učenci in učenke plesa. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ravnateljici Vrtca Laško in vodstvu Kulturnega centra za gostoljubnost, saj smo pouk v preteklem letu izvajali v prostorih vrtca in na odru Kulturnega centra.
Učenci in učitelji klavirskega oddelka iz Radeč in Laškega so pripravili skupen koncert z učenci klavirskega oddelka iz GŠ Sežana. Strokovni aktivi so pripravili delavnice za učence klavirja (v Radečah), harmonike in klarineta (v Laškem) z gostujočimi profesorji iz Konservatorija za glasbo v Ljubljani in iz GŠ Sežana.
Izpostaviti velja tudi naše učitelje, ki poleg svoje redne delovne obveznosti nastopajo ob različnih priložnostih in tako smo ob kulturnem prazniku pripravili poslušalcem v Kulturnem centru Laško prijetno presenečenje. Poleg komornih zasedb je zaigral tudi »Big ben« orkester, ki je združil učitelje, nekdanje učitelje in učence z gosti. To pa ni bil njihov edini nastop, saj so se predstavili tudi na strokovnem posvetu ravnateljev osnovnih in glasbenih šol v Thermani Laško.
V projektu »Glasbena mavrica«, ki je potekal kar štiri dni januarja so se s svo-
Učenci Glasbene šole Laško - Radeče so se od 12. do 14. februarja udeležili 16. regijskega tekmovanja ter nadgradili svoje znanje z uspehi:
Kaja Gričar, bronasto priznanje, Helena Jeretina, srebrno priznanje, Ula Ma-tek, srebrno priznanje, Neja Lapornik, zlato priznanje, Luka Vindišar, zlato priznanje, Urška Sikovšek, zlato priznanje, Žan Klenovšek, zlato priznanje, Anja Kerkoč, srebrno priznanje, Eva Nogra-šek, srebrno priznanje.
Njihovi učitelji in korepetitorji so: Alenka Šon, Tatjana Brinovec, Mojca Lukmar, Gašper Salobir, Brigita Mlakar, Primož Razboršek, Dejan Jakšič in Nina Mole.
Učenci, ki so prejeli zlata priznanja, so se uvrstili na 42. državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki je potekalo od 11. do 21. marca v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Črnomlju in Kočevju. Njihov trud s številnimi dodatnimi urami pouka je bil odlikovan z dosežki: Luka Vindišar, zlata plaketa, 2. nagrada, Urška Sikovšek, srebrna plaketa, Neja Lapornik, srebrna plaketa, Žan Klenovšek, bronasta plaketa.
Od 1. do 10. marca so se 10. mednarodnega tekmovanja pihalcev in trobilcev Davorin Jenko v Beogradu udeležili in za svoj trud, voljo in pridnost prejeli: Daniela Kovač, prva nagrada - laureat, Bor Turnšek, prva nagrada, tretje mesto, Jernej Maček, prva nagrada, drugo mesto, Luka Vindišar, prva nagrada - laureat, Tina Kramar, druga nagrada. Njihovi učitelji in korepetitorji so Nina Mole, Marko Razboršek, Primož Razboršek, Damjan Vajde in Dejan Jakšič.
I* l M.
36
glasbena šola/mladi
v naše prostore vljudno vabljeni starši in otroci. Vrata naših učilnic bodo odprta za učitelje boste lahko povprašali o vsem, kar vas zanima glede VPISA v glasbeno šolo, ki bo 30. in 31. maja 2013. V maju in juniju bodo učenci zaigrali še na oddelčnih nastopih, tematskem koncertu učencev, ki zaključujejo šolanje, ob Dnevu šole pa bomo na zaključnem koncertu podelili priznanja Zlata nota.
Smučanje v Nassfeldu_
Sneg, ki ga letos nikakor nismo mogli odgnati, nas je v LAK-u spodbudil, da smo se odpravili na eno izmed smučišč v tujini. Prvo marčevsko soboto smo tako presmučali v avstrijskem Nassfeldu, kjer se je po dopoldanski megli in nekoliko slabši vidljivosti popoldne le prikazalo sonce in nam omogočilo ne le prijetno smuko, ampak tudi uživancijo ob "mar-tinčkanju" ter razgled na avstrijske, italijanske in slovenske Alpe. Sedemurna smuka je prehitro minila in po vrnitvi v dolino smo se prijetno utrujeni in polni zgodbic s smučišča odpravili proti Sloveniji in se v poznih večernih urah vsi nepoškodovani vrnili nazaj v Laško.
Nika Košak
Poizpitni žur v Ljubljani_
Konec napornih dni izpitnega obdobja, zapolnjenih s študijskimi obveznostmi, smo tudi letos zaključili z žurom v Ljubljani. Sreda, 6. marec, se je izkazala za odličen dan za poizpitno druženje LAK-ovcev. Pričeli smo v pivnici Kra-tochwill, kjer se nas je zbralo rekordno število. Okrepčali smo se s picami in domače varjenim pivom, po katerem pivnica tudi slovi. Ob 23. uri smo se prestavili na dobro znano lokacijo preteklih žurov, klub Companeros. Dobra glasba, akcijske cene pijač in najpomembnejše: odlična družba. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je zabava trajala pozno v noč, kajne?
Barbara Zorko
Vljudno vabljeni na vse naše nastope, koncerte in ostale dejavnosti (več na www.gsradece.si)
Vsi, ki želite obiskovati glasbeno šolo, ste vabljeni na DAN ODPRTIH VRAT V LAŠKEM v torek, 14. maja 2013, od 16:30 do 18:00, v novih prostorih glasbene šole na Valvasorjevem trgu 2.
Ličenje z Matejo Pozeb Očko
V soboto, 9. marca, smo v Vili Monet Laško za naše članice pripravili tečaj li-čenja, ki ga je vodila umetnica ličenja Mateja Pozeb Očko. Na štiriurnem tečaju smo se naučile, kako pomembna je dnevna nega obraza, kako izbrati primeren odtenek pudra za našo kožo, kaj mora vsebovati vsaka kozmetična torbica in še marsikaj. Na modelu nam je vizažistka prikazala dnevni make up in nam zaupala nekaj trikov, ki pripomorejo k lepši izdelavi našega make up-a. Na koncu smo izžrebali dve srečnici, ki sta prejeli bon za dnevni in večerni make up v Matejinem studiu Alter Ego. Predstavnice nežnejšega spola so bile nad tečajem zelo zadovoljne, saj smo skupaj preživele prijetno dopoldne, ki smo ga obogatile z novimi uporabnimi informacijami.
Barbi Jančič
Poleti v Planici
Za športne navdušence smo pripravili še en izlet - odločili smo se obiskati največji slovenski športni praznik, smučarske polete v Planici. Ker se je za letos na-
Na šoli je v tem šolskem letu začela delovati DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA, pri kateri dekleta obiskujejo zaključna razreda OŠ in srednjo šolo. Vse, ki bi se želele pridružiti skupini, vabimo k sodelovanju. Informacije lahko dobite pri vodji skupine - Rosani Jakšič, tel. 041 208 930.
Ravnateljica Rosana Jakšič
povedovalo, da se bo zaradi dobre forme slovenskih »Orlov« pod Poncami zbralo veliko navijačev, smo se odločili, da proti Gorenjski krenemo zelo zgodaj. Zgodnja ura nas ob pogledu na polna avtocestna počivališča ni spravila v slabo voljo, saj smo vedeli, da smo se le tako lahko izognili čakanju na gorenjski magistralki. In se je začelo - dobra volja, pivo, navijaška oprema in Čebelice, seveda tiste iz harmonike. Kot bi mignil se je tekmovanje začelo, kmalu pa smo z glasnim navijanjem pospremili tudi prvi slovenski polet, ki je napovedal boj za medalje. Naši so v lepem sončnem vremenu skakali nadpovprečno in na koncu dosegli tisto, po kar smo navijači tudi prišli - prvo mesto v skupinskih poletih! Dobro razpoloženje je nato z glasbenimi vložki nadgradila skupina Nude, ki nas v navijaški coni ni pustila ravnodušne. Popolno soboto smo zaključili s kosilom in mislijo, da tudi v prihodnje obiščemo ta slovenski ponos.
Klemen Dermota
In kaj LAK za vas pripravlja v prihodnjih mesecih?_
Začnemo že ta petek, 19. aprila, ko za vas skupaj z Ga-Al Group in ŠMOCL-om pripravljamo večer elektronske glasbe. Zabavali vas bodo znani DJ-i, med drugimi LXS & DANIEL GREENX. Maj bomo pričeli z našim tradicionalnim pohodom na Šmohor, pripravljamo pa tudi potopisno predavanje. 8. maja nas lahko pridete pozdravit na našo stojnico na ŠKIS-ovi tržnici v Ljubljani ali pa se oglasite 25. maja v Celju na MladiSmo OPEN AIR, kjer bomo seveda tudi LAK-ovci. Naša dijaška sekcija za vas pripravlja predavanje o fotografiji, na svoj račun pa boste prišli tudi adrenalinski navdušenci - čakata vas paintball in karting. Spremljajte našo novo spletno stran, Facebook in Twitter profil, kjer vas bomo o vsem sproti obveščali!
37
šport in rekreacija
Planinski tabor za osnovnošolce
V Planinskem društvu Laško, Mladinski odsek Klinček, letos ponovno organiziramo planinski tabor za osnovnošolce, ki bo potekal od 1. 7. do 7. 7. 2013 na Šmohorju. Med taborom bodo udeleženci bivali v Planinski koči na Šmohorju, kjer bodo vsak dan potekale športne, družabne in izobraževalne aktivnosti. Šli bomo na izlete na Gozdnik, Malič ter Mrzlico in Kal, učili se bomo o naravi, prvi pomoči in gozdnih živalih, odpravili se bomo na plezanje ter na bazen, tekmovali bomo v orientaciji, vsak večer pa se bomo družili, igrali na harmoniko, peli ter se zabavali.
Za več informacij in za prijave se lahko obrnete na mentorici planinskega krožka na osnovni šoli - Marijo Čibej ter Vesno Obrez, vabljeni pa ste tudi, da se nam pridružite na izletih s planinskim krožkom.
Urša Sojč
Planinsko društvo Laško
23. februarja 2013 je bil redni volilni občni zbor Planinskega društva Laško, ki je v letu 2012 imelo 209 članov, s svojimi aktivnostmi pa je k sodelovanju pritegnilo izjemno število ljubiteljev hribov in gora, ki sodijo pod skrbništvo tega društva. Gre zlasti za tri tradicionalne večje pohode: Marčevski pohod na Šmohor, Pohod po rečiških poteh in Pohod po trških mejah Laškega. Vsi trije so vključeni v aktivnosti za leto 2013 in sicer 28. marčevski pohod na Šmohor je bil 17. 3. 2013, Pohod po re-čiški krožni poti bo 29. 6. 2013, 15. Pohod po trških mejah Laškega pa bo 9. 11. 2013. Organizirano je bilo večje število izletov po Planu izletov, ki je sprejet tudi za leto 2013, pri čemer velja posebej omeniti izlete, ki jih v okviru društvene aktivnosti organizira pohodniška sekcija Društva upokojencev Laško in so predvidoma vsak drugi petek v mesecu in imajo izjemno dober odziv. Planinsko društvo sodeluje
s STIK-om Laško na področju urejanja pohodnih poti, ki so ocenjene na podlagi posebne študije kot zanimive za turiste, ki obiskujejo občino Laško. Zaenkrat je poseben poudarek na ureditvi poti na Hum, kjer pride do izraza izjemna usposobljenost članov odseka za planinske poti, ki štejejo med najboljše v slovenskem merilu. Čeprav vsi odseki skrbijo za varstvo okolja, pa je to še posebna skrb odseka za varstvo gorske narave, medtem ko za mlade in najmlajše skrbita mladinski odsek in sekcija Klinček.
Dobro sodelovanje je vzpostavljeno še s Pivovarno Laško in njihovo akcijo Zla-torogova transverzala ponosa, iz hotelov Thermane Laško pa pot vodi naravnost na Hum. Z avtobusom je sedaj možna zanimiva pot na Dom na Šmohor, kjer se izletniki lahko odločijo za pot na druge hribe in gore, ki so v okolici, ali pa zgolj uživajo pri planinski koči, kjer je zanje dobro poskrbljeno z rekreativnimi površinami in seveda ponudbo hrane ter pijače, za kar skrbi najemnica Helena. Društvo je tako kot vsako leto izvedlo kar nekaj investicij v sam planinski dom in okolico, kar se načrtuje tudi v tem letu ( nadstrešek, klopi).
Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo društva in sicer za predsednico Zdenka Pešec, za podpredsednika pa Marjan Kozmus, v upravnem odboru pa so po svoji funkciji vodje odsekov in sekcij ter člani gospodarskega odbora.
Zdenka Pešec
Marčevski pohod na Šmohor_
Planinsko društvo Laško je v okviru svojih predvidenih aktivnosti 17. marca izvedlo že 29. marčevski pohod na Šmohor. Udeležencev (tistih, ki so se evidentirali) je bilo preko 150, vseh, ki so tega dne ubirali pot na dom na Šmohor pa gotovo znatno več, saj je bil dom dobesedno nabito poln. Med udeleženci ne
gre spregledati naših najmlajših članov, Klinčkov, ki so pod vodstvom mentorjev pogumno korakali navkreber in zardeli, toda še vedno polni energije prispeli na cilj, očitno željni novih podvigov. Med pohodniki je bilo večje število tistih, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič in smo jim podelili spominsko darilo, ki sta nam ga pomagali sestaviti Pivovarna Laško in Thermana Laško, za kar se jima ponovno zahvaljujemo. Oskrbnica Helena se je na ta lep in mrzel nedeljski dan spomnila vseh Jožic in Jožetov, udeležencev pohoda, in jim za godovanje izročila "tekoče" darilo. Druženje je s kulturnim programom popestril Laški pevski zbor, ki nikoli ne odreče sodelovanja, zato tudi njim velja iskrena zahvala.
Vse tiste, ki ste izpustili ta tradicionalni pohod, pa vabimo na izlete in pohode, ki jih PD laško načrtuje za to leto. Vaš korak bo varen pod vodstvom naših izku-
šenih vodnikov in na profesionalno pripravljenih pohodnih poteh, za kar skrbi odsek za planinske poti.
Zdenka Pešec
V naslednjih tednih in mesecih vas Planinsko društvo Laško vabi na naslednje pohode: April:
20. 4. Dobrča
27. 4. Pohod ob dnevu upora proti okupatorju: Šentrupert
Maj:
1.5.	Tradicionalno srečanje na Šmo-horju
11. 5. Po oglarski poti - Zdole pri Litiji
25.5.	Velika Planina
Junij:
1.6.	Nočni pohod na Babe
15.6.	Pece
29.6. Rečiška krožna pot
38
sport in rekreacija
Srebrni in bronasti kolesar 2012_
Laški kolesarji smo v marcu opravili zbor članov, pregledali opravljene začrtane aktivnosti v letu 2012 in se pogovorili o načrtu dela za leto 2013. Na podlagi klubskega pravilnika sta bila razglašena NAJ KOLESARJA ZA LETO 2012.
"Bronasti kolesar" je postal Janko Jan-čič, ki je opravil več kot 20 vzponov na
Šmohor, več kot 20 vzponov na Svetino in obiskal Jurklošter več kot 20-krat.
Igor Uratarič je opravil 40 vzponov na Šmohor, 40 vzponov na Svetino in obiskal Jurklošter 41-krat. Postal je "srebrni kolesar" za leto 2012. Samo z omenjenimi vzponi in obiski Jurkloštra iz izhodiščne točke Laško je opravil dobrih 3600 km.
Od ostalih rezultatov velja pohvaliti Robija Podbevška za 108 vzponov na Šmohor, Mirana Kolška za opravljenih 88 vzponov na Šmohor ter Jožeta Dov-jaka, ki je opravil 73 vzponov na Gore.
Za vse kolesarje velja povabilo, da se udeležijo 2. kolesarskega sejma, ki bo v soboto, 20. aprila 2013.
KK Laško
»Party bejbe« zavladale v Laškem
Dan žena, 8. marec, smo dekleta letos praznovale nekoliko drugače. V organizaciji Novega tednika in Radia Celje je v športni dvorani Tri lilije v Laškem potekal Party za fit bejbe. Več kot 3-urnega maratona kurjenja kalorij s številnimi priznanimi slovenskimi inštruktorji in promocijami se je udeležilo preko 100 deklet, ki so se odločile, da ta večer preživijo v ženski družbi. Moških je namreč bilo (kot se za ta dan spodobi) komajda za vzorec.
Za začetek je na oder stopil priznani slovenski inštruktor Peter Dragovič, ki deluje po celi Evropi in sodeluje tudi s
podjetjem Nike. Njegova aerobic dance vadba je dekleta dodobra ogrela. Sledila je svetovno znana zumba s priznanimi inštruktorji Nastjo Štern, Sandro Popo-vič, Jasno Jošic in Tomijem. Katarina Ratej, vrhunska plesalka in tudi vizažist-ka, ki je z nami delila drobne nasvete li-čenja, je predstavila vadbo v visokih pet-kah, Jasna Jošic, ena izmed zgolj štirih licenciranih intruktoric bokwe pri nas, pa je predstavila vadbo na pohodu, s katero je moč pokuriti do kar 1200 kalorij na uro! Za konec je Matic Zadravec - še eden iz liste izjemnih slovenskih koreo-grafov, sicer tudi član skupine Maestro, predstavil house dance vadbo.
Seveda so piko na i pridale številne promocije in bogata nagradna igra. Zato zahvala vsem, ki so sodelovali pri dogodku. Z nami so bili: Loving Hut, Center zdravja in znanja Avrora, Kmetija Podpečan, Pekarna Zrno Vudrag, Frenetic, Ekološka trgovina Peter Babarovič s. p., Cvetličarna Palaška, Zobna poliklinika Leljak Dental, Sportservis, Nivea, Nestle, lokal Play Off, spletni portal vemkajjem.com, Center Linea Snella Celje ... Iskrena hvala tudi gostitelj em, centru STIK Laško in ekipi Treh lilij. Bilo je enostavno odlično! In vsekakor vredno ponovitve.
NP
Foto: GrupA
Športno društvo Rečica
Vljudno vabljeni na prireditve, ki jih organiziramo v letu 2013:
•	kresovanje (30. april)
•	Eksplozija športa (turnir v nogometu, košarki in odbojki, 6. julij)
•	Rečicafest (21. september) Športno društvo Rečica je
prevzelo vodenje občinske lige v malem nogometu - futsalu. Vabimo vas na ogled zanimivih tekem, ki bodo na sporedu vsak petek med 18. in 22. uro na igrišču OŠ Primoža Trubarja. V sezoni 2013 sodelujejo naslednje ekipe: ŠD Re-
čica, Bako' Team Hajek, Uličarji, Breze, ŠD Vrh nad Laškim, Zlatorog, Lipov list, AGM Nemec, Sharks, Jurklošter ter NK Laško Pivovar. Ekipe so se prvič pomerile v petek, 5. aprila 2013.
Zahvaljujemo se Občini Laško, ki je ligo omogočila. Posebna zahvala gre tudi pokroviteljema nagrad najboljšim tekmovalcem: Pivovarni Laško ter Gostišču in piceriji Bezgovšek!
Športni pozdrav!
Bojan Šipek, predsednik ŠD Rečica
Preživite poletne dni v družbi najdražjih! Pozabavajte se ob pokritem prostoru za piknik, odigrajte odbojko na mivki ali pa kar oboje - vse to le streljaj od mestnega vrveža! Rezervacije sprejemamo na tel. številki 031/445929 (Andreja).
39
šport in rekreacija/društva
REKREACIJA 2012-2013_
Vsako leto nestrpno čakamo jesen, ko se prične rekreacija. Dobivamo se vsak četrtek že kar nekaj let, pri čemer smo začeli v Osnovni šoli Laško, nato smo se preselili v Osnovno šolo Debro in sedaj se raz-gibavamo v dvorani Tri lilije. Vsako leto se nam pridruži še kdo, povečini pa smo ustaljena ekipa, ki maksimalno izkoristi uro in pol rekreacije. Večkrat organiziramo prijateljsko tekmo z različnimi ekipami, radi se tudi odpravimo na gostovanja
k prijateljskim ekipam. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil g. Užmahu za izposojo kombija. V januarju smo organizirali prijateljski turnir v telovadnici osnovne šole v Rimskih Toplicah. Udeležile so se ga ekipe Rimskih Toplic, Planine in Laškega. Družabno srečanje smo zaključili v Aqua-romi v Rimskih Toplicah. V marcu smo se udeležili prijateljske tekme v telovadnici na Polulah, v aprilu pa nas čaka povratna tekma v Laškem in sicer s Planino, ki pa bo tudi zadnja v letošnji sezoni.
Peter Hohkraut
STRELSKO DRUŠTVO CELJSKA ČETA MALA BREZA
Pestro zimsko dogajanje_
Kljub svoji geografski razvejanosti in razgibanosti Mala Breza z raznovrstnim dogajanjem združuje in povezuje svoje krajane. Tako je skozi celo zimo lokalno strelsko društvo spremljalo bogato dogajanje.
Pričelo se je s tradicionalnim turnirjem v biljardu, ki se je odvil 2. februarja. Sodelovalo je 13 tekmovalcev, po že ustaljenem in dobro preizkušenem načinu razigravanja je zmagovalec postal Cvetko Privšek pred Jožetom Ramšakom in Francijem Klepejem.
Kot že vrsto let zapored, se je na pustno soboto v društvu tudi letos pustova-lo. Številne maske, zbralo se jih je kar 48, so bile kategorizirane v tri skupine in sicer kot posamične, skupinske in otroške. Tričlanska strokovna komisija je imela težko delo, da je v vsaki skupini izbrala najboljše tri maske, ki so na koncu prejele simbolične nagrade. Zmagovalci v posamezni skupini so postali »kurent«, »ohcet« in »klovn«, vsaka udeležena maska pa je prejela krof in pijačo, za kar je poskrbelo društvo.
Kljub raznolikemu udejstvovanju strelsko društvo zvesto zastopa svoje ime, saj z rednimi treningi streljanja z zračno puško in pištolo spodbuja mladino k ukvarjanju s tem športom. Tako je bila 1.
40
marca ob tradicionalnem strelskem tekmovanju v počastitev dneva žena in mu-čenikov, ki se ga je udeležilo 33 strelcev društva, po dolgem času uspešno izvedena tudi samostojna tekma za podmladek. Najboljši strelci obeh tekem so bili Marija Hrastnik in najperspektivnejši strelec Luka Privšek ter med cicibani Petra Žu-mer in Nejc Mačkovšek.
9. marca je sledil turnir v namiznem tenisu, ki ga je zaznamovala udeležba 14 tekmovalcev iz okolice Laškega in Celja. Zmagal je domačin Jože Cverle pred Alešem Marotom in Cvetkom Privškom.
Zimsko dogajanje se je zaključilo s turnirjem v pikadu in ročnem nogometu, 22. marca. V pikadu sta se v finalu pomerila Peter Privšek st. in Cvetko Privšek, končno zmago je po trdem in napetem boju slavil slednji. V ročnem nogometu sta največ spretnosti in znanja pokazala Jože Ramšak in Blaž Planko.
Vsi zgoraj našteti dogodki dokazujejo, da Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza nudi pestro paleto raznovrstnih dogodkov. Vsak zainteresirani lahko najde sebi primerno dejavnost ter pripomore k ohranjanju že tradicionalnih dogodkov in z morebitnimi svežimi idejami k rasti društva.
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu
Kot že vrsto let zapored, je kulturna sekcija strelskega društva tudi letos pripravila proslavo ob dnevu žena in ma-
terinskem dnevu za krajanke. Program je bil bogat in raznolik, saj se je na odru zvrstilo približno 25 udeležencev.
Predstavili so se otroci s plesom in recitacijami, nastopile so mlade in perspektivne glasbenice, uprizorjena je bila otroška igra »Butalski policaj in Cefizelj«, odigrani so bili skeči »Prigode Johana in Poldeka«, »Tri kuverte« ter »Radijska zmešnjava«, zaigrali pa so tudi lokalni »Fušarji«.
Vzporedno s to prireditvijo so bila na razstavi Vrtnic, kot se imenujejo domače ustvarjalke ročnih del, predstavljena njihova ročna dela, ki so jih s svojimi spretnimi rokami vestno ustvarjale skozi celo leto. Tako so bili na ogled postavljeni tako uporabni predmeti kot tudi prava umetniška dela, kot so kvačkani in pleteni izdelki, nakit, adventni venčki, pletene košare in podstavki, slike, rožice iz nogavic ter še mnogo ostalih umetnin.
Kot je že v navadi, je strelsko društvo v sodelovanju s svojimi člani po končanem uradnem delu prireditve poskrbelo za pogostitev s prigrizkom, pijačo in pecivom ob prijetni glasbi domačinov.
Simona Ocvirk
društva
PO POTEH XIV. DIVIZIJE
Tudi letos je Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško organiziralo tridnevni pohod od Sedlarjevega do Gračnice pri Rimskih Toplicah. Na pot se je v petek, 8. februarja, odpravilo 70 pohodnikov. V Sedlarjevem so domačini organizirali spominsko svečanost ob 69-letnici prihoda te divizije na Štajersko in pozdravili pohodnike ob njihovem začetku pohoda. Pot je vodila preko Buč in Virštanja do partizanske bolnice Javorščica nad Loko pri Žusmu in naprej do Prevorja, kjer so prespali v podružnični šoli. Naslednji dan, ko se jim je pridružilo 50 vojakov Slovenske vojske, so krenili do Planine pri Sevnici,
kjer so skupaj z domačini izvedli spominsko svečanost ter po kosilu nadaljevali pot preko Bohorja do Zabukovja. Tu so prenočili v domu krajanov. Naslednje jutro - v nedeljo, 10. februarja, so šli preko Okroglic in Lovrenca v dolino Lokav-ca in Gračnice. Tu so končali pohod pri spomeniku narodnemu heroju Iliji Ba-dovincu in otrokom živega zidu, kjer so sodelovali na spominski svečanosti, ki sta jo organizirala Občina Laško in Združenje borcev za vrednote NOB Laško.
Prihodnje leto bo društvo ob 70-le-tnici prihoda Štirinajste divizije na Štajersko organiziralo svoj 40. pohod po tej poti. Prvi pohod so mladi iz naše občine organizirali leta 1974. V teh letih je na pohodih sodelovalo preko tri tisoč po-
hodnikov. Na ta jubilejni pohod že sedaj vabijo tudi nekdanje pohodnike. Ob tej obletnici bo društvo izdalo zbornik o teh pohodih, zato vabi nekdanje pohodnike, da k nastanku zbornika prispevajo pisne prispevke in stare fotografije.
Andrej Mavri
nikoli več morije in vojne ter povojnega trpljenja, s čimer smo se strinjali vsi prisotni: Slovenci, Italijani, Avstrijci, Madžari, Nemci, Hrvati, Bošnjaki, Srbi, Američani, Čehi, Slovaki, Poljaki ... Po prijetnem druženju po slovesnosti je ura kaj prehitro prešla v temo in noč.
Na poti domov smo navkljub slabemu vremenu opravili ogled sirarne in nakupili pristen domači sir, še bolj občudovanja vreden pa je bil ogled trdnjave Kluže ob strokovnem vodstvu lokalnega vodiča.
Povratek v večernih urah je minil v dobrem razpoloženju in zavezi, da se ob letu spet vidimo.
Utrinki z navezave stikov med OZSČ Laško in častniško organizacijo Republike Madžarske
Delovno srečanje z Načelnikom Generalštaba Slovenske vojske v Laškem_
Drugo leto je zapored OZSČ Laško organiziralo delovno srečanje z Načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, letos z brigadirjem mag. Dobranom Božičem, ki se je prijazno odzval na našo prošnjo.
Srečanje je bilo, glede na »popularnost« tovrstnih tem v družbi, dobro obiskano. Udeležili so se ga člani OZSČ Laško, delegacije OZSČ Velenje, Šmarje, OZVVS Laško in Velenje ter Šmarje, ZB NOB Laško in Društva XIV. divizije La-
41
OBMOČNO ZDRUZENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV LAŠKO
S programom dela OZSČ Laško je med letom predvidenih več nalog, tematsko zelo različnih in zanimivih, tako za članstvo, kot tudi za druge člane naše skupnosti in širše.
Priprava in kuhanje vojaškega obroka_
Tekmovanja v pripravi in kuhanju vojaškega obroka 22. septembra 2012 pri domačiji Jeran v Zgornji Rečici se je udeležilo deset ekip, ki so pokazale precejšnjo mero pripravljenosti in iznajdljivosti, ki so jo potrebovali v pripravi štajerske kisle juhe. Za predhodno okrepčilo je poskrbel naš Jože Krajnc z naborom raznoraznih gob (v izvrstno pomoč mu je bil pri tem opravilu tudi laški župan).
Ekipe je k dobremu delu spodbudila tudi prisotnost pokrovitelja - župana Občine Laško Franca Zdolška, predsednika ZSČ generalpodpolkovnika Albina Gutmana in ob zaključku tudi Načelnika General-
štaba Slovenske vojske, brigadirja Do-brana Božiča.
Ponavadi je vsak pripravljen obrok za kuharja najboljši, pa vseeno je tu šlo za tekmovanje. S tekmovalne plati je župan Franc Zdolšek ob spremstvu eminentnih gostov in predsednika OZSČ Laško podelil priznanja, pokale in medalje za doseženo kakovost in sicer OZVVS Šoštanj za prvo mesto, PVD Sever Odbor Celje za drugo mesto in OZSČ Laško (ekipa Marija Gradec) za tretje mesto.
Upamo, da se v letu 2013 ponovno srečamo v še večjem številu, saj bomo pripravljali eno najpopularnejših jedi iz vojaškega repertoarja - pasulj.
Svečanost ob zaključku I. svetovne vojne ob Krnskem jezeru_
Že tradicionalno se častnice in častniki našega območnega združenja udeležujemo in prispevamo k svečanosti ob zaključku I. svetovne vojne ob Krnskem jezeru. Za visokogorje značilno spremenljivo vreme nam je tudi letos dalo svoj delež mokrote.
11. in 12. novembra 2012 smo se podali na slovesnost, ki poteka v čudoviti pokrajini, sploh ob lepem vremenu. Žal je sveti Martin sicer dobro letino rujnega popestril z obilo vode v obliki megle in dežja. Že tradicionalno srečanje prijateljev, je potekalo v dobrem vzdušju. Tudi jezikovne zadrege smo hitro premagali. Priznamo, da bo potrebno v prihodnje več truda tudi z naše strani. Slovesnost je bila klasična s sporočilom za vse čase:
društva/policija
ško. Posebno veseli smo bili obeh vodilnih iz naših lokalnih skupnosti - župana Zdolška in županje Pintaričeve, generalnega sekretarja ZSČ stotnika Ljubiča, poveljnika Vojašnice Celje majorja So-tlarja s številno delegacijo častnikov Slovenske vojske in medijev -Bože Herek, ki je celotno zadevo skrbno dokumentirala tudi za širše medije.
Po uvodnih nagovorih predsednika OZSČ Laško stotnika Zvonka Zorca, župana Zdolška in županje Pintaričeve ter stotnika Ljubiča, je prišla na vrsto osrednja tema večera.
Brigadir Božič je tako rekoč »naš«, je naš sokrajan in je z izrednim posluhom za strukturo udeležencev predstavil aktualno temo s področja delovanja Slovenske vojske in ZSČ: »Preobrazba in reorganizacija obrambnih sil in Slovenske vojske z novostmi v luči spreminjanja strateških konceptov obrambe in zaščite Republike Slovenije« .
Podajanje snovi je bilo zanimivo in pestro, tudi z nekaj polemičnimi pogledi in vprašanji, ki pa v pluralni družbi morajo obstajati. Preobširno bi bilo podati vso snov, ki je bila posredovana, je pa za vse, ki se srečanja niste utegnili udeležiti, tematiko moč dobiti v elektronski obliki na OZSČ Laško.
Državno prvenstvo v smučanju in streljanju (duatlon) GOLTE 2013
16. februarja 2013 je na Golteh potekalo 19. državno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov in 10. državno prvenstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo v t.i. »duatlonu« - smučanju (smuk) in streljanju (MK puška na 30 metrov).
Tekmovanj se že vrsto let udeležujejo tudi člani OZSČ Laško in OZVVS Laško, enkrat bolj, drugič manj uspešno, odvisno tudi od vremenskih razmer in pripravljenosti ekip ter pogojev na progi.
Letošnjega tekmovanja so se iz naše lokalne skupnosti udeležile naslednje ekipe:
-	OZSČ Laško (moški - Samo Lah, Andrej Mlakar in Bogdan Vidic),
-	OZSČ Laško (ženske - Jožica Krajnc Romih, Alenka Helena Senica in Katarina Pražnikar) in
-	OZVVS Laško (moški - Vido Romih, Jožef Senica in Ervin Košič). Razmere za tekmovanje so bile vremensko ugodne, je pa bila proga za smučanje precej načeta, predvsem pri višjih štartnih številkah (te so imeli tudi naši tekmovalci).
Po tekmovanju so se ekipe domov vračale zadovoljne, saj so bile zelo uspešne:
-	ekipa OZSČ Laško v ženski kategoriji je zmagala in osvojila pokal z medaljami za članice,
-	ekipa OZSČ Laško v moški konkurenci je zasedla odlično šesto mesto in
-	ekipa OZVVS Laško v moški konkurenci se je domov vrnila z osvojenim desetim mestom.
Iskrene čestitke!
Uspešnost in pripravljenost članic in članov za sodelovanje tudi na tovrstnih tekmovanjih je vredna vse pohvale, tudi rezultati so dobra popotnica za udeležbo prihodnje leto.
Zmagovalna ženska ekipa (OZSČ Laško) in udeleženci iz naše občine.
Konrad Zemljič Foto: Viljem Hladin, Jožef Krajnc, Jožef Senica
POLICIJSKA POSTAJA LAŠKO
Pozor, prihajajo motoristi!_
Spoštovani bralci, letošnja zima je bila dolga in hladna, zato vsi komaj čakamo na prve pomladanske dni. Te še posebej nestrpno pričakujejo vozniki vseh eno-slednih vozil, ki si želijo čim prej sprostiti svoj adrenalin. Žal pa nas dogodki v cestnem prometu opozarjajo na to, da vožnja ni vedno užitek, ampak za voznike enoslednih vozil predstavlja tudi nevarnost. Za svojo varnost moramo v cestnem prometu v prvi vrsti poskrbeti sami, z odgovornim ravnanjem in spoštovanjem cestno prometnih predpisov.
V letu 2012 sta na območju Policijske postaje Laško umrla 2 voznika enoslednih vozil, 4 so bili hudi telesno poškodovani, 12 pa lažje telesno poškodovanih. V primerjavi z letom 2011 se je stanje prometne varnosti glede na posledice močno poslabšalo. Zaradi omenjenega dejstva, upoštevajoč še element, da je cestna infrastruktura vse slabša, bi radi pozvali vse bralce, naj se v cestnem pro-
42
metu vedejo previdno in odgovorno.
Še posebej to velja za prve dni, ko so na cesti ostanki peska iz zimskega časa. Ker je vozna površina še precej trda in je oprijem koles slabši, lahko vozniki eno-slednih vozil hitro izgubijo nadzor nad svojimi vozili. Voznikom motornih koles zato predlagamo, da pred pričetkom vožnje, svojo znanje obnovijo na poligonu, hkrati pa še preverijo tehnično brezhibnost svojih motornih koles. Postaja prometne policije Celje 13. aprila, ob 10. uri, na avto poligonu Vransko, organizira preventivno aktivnost »POLICISTI IN MOTORISTI SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST«, kamor ste vsi vozniki motornih koles vljudno vabljeni.
V zadnjem času vse več ljudi kot način svoje rekreacije izbere kolesarjenje. Ker so tudi kolesarji zelo ranljiva vrsta udeležencev cestnega prometa, naj nekaj nasvetov namenimo tudi njim. Predlagamo, da kolesarji za prve vožnje izberejo manj zahtevne razdalje, da bodo pred zahtevnejšimi vzponi v ustrezni telesni pripravljenosti. Ker so bila kolesa preko zime v večini primerov v garažah in se dalj časa niso uporabljala, predlagamo, da se pred pričetkom vožnje na ustreznih servisih preverijo nastavitve koles in se
odpravijo morebitne tehnične pomanjkljivosti na kolesu. Ker so udarci z glavo ob tla za kolesarje lahko tudi usodni, nikakor ne gre pozabiti, da je priporočeno, da je varnostna čelada obvezna oprema vsakega kolesarja (po Zakonu o pravilih cestnega prometa je čelada za otroke obvezna do 14. leta starosti).
Hkrati pa opozarjamo ostale udeležence cestnega prometa, da so posebej pozorni na voznike enoslednih vozil. Zato naj ne bo odveč dodaten pogled v vzvratna ogledala med samo vožnjo, prav tako je potrebna večja previdnost pri vključevanju na prednostno cesto iz neprednostne ceste.
Upam, da so naši nasveti pripomogli k razmisleku k bolj strpnemu in odgovornemu ravnanju v cestnem prometu. V prvih treh mesecih letošnjega leta sta na območju Policijske postaje Laško v cestnem prometu življenje izgubili že dve osebi. Želimo si, da o podobnih nesrečah ne bi več poročali, zato vsem udeležencem cestnega prometa želimo varno udeležbo v cestnem prometu in srečno vožnjo.
Janez Kejžar, pomočnik komandirja Policijske postaje Laško
napovednik dogodkov
APRIL
♦	Muzej Laško: 9. fotografska razstava kLAK (9.00-17.00)
♦	Razstavišče Kulturnega centra Laško: Razstava akademskega slikarja, izr. prof., Bogdana Čobala iz Maribora (8.00-15.00 in v času prireditev)
Torek, 16. april
♦	Knjižnica Laško: Popoldanska pravljična urica (ob 17.00)
Četrtek, 18. april
♦	Kulturni center Laško: Gledališki abonma in izven, Slovenska muska od A do Ž, Lado Bizovičar (ob 17.00 in ob 19.30)
Petek, 19. april
♦	Kulturni center Laško: Območno srečanje plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17.00)
♦	Knjižnica Laško: dddr. Jože Maček: Mašne in svetne ustanove ter legati v La-vantinski škofiji (ob 19.00)
♦	Rimske Toplice, pri Purgu: Rimski večer - filmska projekcija Andreja Marin-ška
Sobota, 20. april
♦	Kulturni center Laško: Območno srečanje plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17.00)
Nedelja, 21. april
♦	Laško: Dobrodelni tek Veselih nogic (9.00 - 15.00)
Torek, 23. april
♦	Škofce, pri Sušniku: Jurjevanje - običaji ob Sv. Juriju (ob 15.00)
♦	Knjižnica Laško: Večer s pisateljem in režiserjem Goranom Vojnovicem, kres-nikovim nagrajencem in dobitnikom nagrade Prešernovega sklada (ob 19.00)
Sreda, 24. april
♦	Laško: 24. Jurjevanje po ulicah Laškega z zaključkom ob 10.30 na občinskem dvorišču (ob 9.30)
♦	Knjižnica Laško: Predstavitev plačljive poslovne baze Gvin (ob 14.00)
Četrtek, 25. april
♦	Dvorana Tri lilije: Domača glasbena parada - Modrijani, Spev, Iskrice, Aplavz, Vikend, Petka, Slovenski zvoki, Ans. Stanka Petriča, Žargon, Vihar, Toni Soto-šek z družino, Novi spomini, Poskočni muzikanti, Mladi godci, Vera & originali, Akordi, Naveza, Ans. Saša Avsenika ... (ob 19.00)
♦	Knjižnica Laško: Povejmo po angleško z Alenko Erjavec - pravljica in ustvar-jalnica v tujem jeziku (ob 17.00)
Sobota, 27. april
♦	Pri spomeniku v dolini Gračnice: Pohod po poti XIV. divizije (ob 6.30)
♦	Pri OŠ Šentrupert: Proslava ob dnevu boja proti okupatorju s kulturnim programom (ob 11.00)
♦	Rimske Toplice, zborno mesto Lokavec-Blatnik: 4. tradicionalni pohod na Lovrenc z ogledom encijana in piknikom (ob 9.00)
♦	Laziše: Srečanje godcev ljudskih viž, pevcev in drugih glasbenikov (talenti iz Šmiklavža; ob 18.00)
Torek, 30. april
♦	Dvorana Tri lilije: Liga Telemach - drugi del, liga za prvaka, 10. krog KK Zlato-rog Laško : KK Helios Domžale (ob 19.00)
♦	Rimske Toplice: Kresovanje (ob 18.00)
♦	Rimske Toplice: Kresovanje z rimskimi ljudskimi pevci
♦	Laziše: Pričetek prvomajskih praznikov, kresovanje (ob 20.00)
MAJ
Torek, 1. maj
♦	Šmohor: Tradicionalni prvomajski pohod in srečanje (start pri Gasilskem domu Debro ob 7.00)
♦	Kopitnik: Praznovanje praznika dela, družabno srečanje pohodnikov pri planinski koči in njeni okolici
Četrtek, 2. maj
♦	Laziše: Pohod po nekdanjih stezah - Sv. Kolman, med potjo ogled votline ob poti čez Brde
Sobota, 4. maj
♦	Kopitnik: Zlatorogova transverzala ponosa - pohod planincev in rekreativcev (start od 9. do 12. ure na označenem startnem mestu)
Sreda, 8. - sobota, 11. maj
♦	Dvorana Tri lilije: 10. odprto prvenstvo invalidov v namiznem tenisu
♦	Rimske Toplice, Aqua Roma (igrišče): Občinsko prvenstvo upokojencev v ke-
beco gljanju s kroglo na vrvici
0
|	Četrtek, 9. maj
^	♦ Knjižnica Laško: Večer z domačinom, svetovnim prvakom, deskarjem Rokom
1	Margučem (ob 19.00)
Petek, 10. maj
♦	Kulturni center Laško: Bitka med spoloma, komedija (ob 19.30) Četrtek, 16. maj
♦	Rimske Toplice, Ruska steza: Test hitre hoje na 2 km
♦	Dvorana večnamenskega doma Rimske Toplice: Veselimo se življenja- podelitev priznanj RK za darovanje krvi in koncert Kvinteta Dori
♦	Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih pevskih zborov malih vokalnih skupin Naši zbori (ob 19.30)
Nedelja, 12. maj
♦	Rimske Toplice, zborno mesto Aqua Roma: Tradicionalno kolesarjenje iz Rimskih Toplic do Jurkloštra in nazaj s piknikom (ob 9.00)
Sreda, 15. maj
♦	Rimske Toplice: Pokal Aqua Roma v kegljanju s kroglo na vrvici Petek, 17. maj
♦	Kulturni center Laško: Pojemo, plešemo, igramo - letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 19.30)
Sobota, 18. maj
♦	Muzej Laško: Svetovni dan muzejev, dan odprtih vrat (9.00 - 17.00)
♦	Večnamenski objekt Rimske Toplice: Rimski večer - koncert rimskih ljudskih pevcev
Torek, 21. maj
♦	Knjižnica Laško: Tomo Jeseničnik - Slovenija v presežnikih (potopisno predavanje ob projekciji fotografij, ob 19.00)
Četrtek, 23. maj
♦	Razstavišče Kulturnega centra Laško: Otvoritev razstave ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev (ob 18.00)
Petek, 24. maj
♦	Kulturni center Laško: Koncert ob 5. obletnici delovanja MePZ Jesen DU Laško
♦	Aškerčeva domačija na Senožetih: Srečanje Aškerčevih nagrajencev (ob 16.00)
Sobota, 25. maj
♦	Rimske Toplice, zborno mesto Aqua Roma: Nordijska hoja po poteh KS Rimske Toplice s piknikom (ob 9.00)
♦	Aškerčeva domačija na Senožetah: Srečanje Aškerčevih nagrajencev (ob 14.00)
♦	Kulturni center Laško: Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov (ob 17.00 in ob 19.00)
Četrtek, 30. maj
♦	Knjižnica Laško: Razstava ilustracij Mojce Cerjak in nastop MPZ Trubadurji (ob 10.00)
Petek, 31. maj
♦	Rimske Toplice, Aqua Roma: Turnir štajerske lige (igranje taroka, ob 17.00)
♦	Cerkev Lurd pri Rimskih Toplicah: Glasbeni večer (ob 20.00)
JUNIJ_
Sobota, 1. junij
♦	Laziše: Koncert MoPZ (ob 18.00)
♦	'Rimske Toplice: Nordijska hoja - tradicionalno srečanje z Laščani in gosti
♦	Kulturni center Laško: Pokonci izpod korenin, predstava Vokalne skupine Lilija (ob 19.30)
Četrtek, 6. junij
♦	Kulturni center Laško: Letni koncert Moškega pevskega zbora Laško (ob 19.30) Petek, 7. junij
♦	Kulturni center Laško: Osrednja prireditev ob dnevu šole (ob 18.00)
♦	Rimske Toplice: Pokal Aqua Roma v balinanju
♦	Večnamenski dom Rimske Toplice: Proslava ob krajevnem prazniku
Sobota, 8. junij (v primeru dežja prestavljeno na nedeljo, 9. junij)
♦	Rimske Toplice, Aqua Roma: 6. tradicionalno kuhanje »naj golaža« (ob 14.00, veselica ob 18.00)
Ponedeljek, 10. junij
♦	Rimske Toplice: Dan kraja (obletnica Aškerčeve smrti)
♦	Večnamenski dom Rimske Toplice: Koncert ob 130. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Rimske Toplice (ob 18.00)
Četrtek, 13. junij
♦	Knjižnica Laško: Brane in Valentina Grubar: Kam? Drugam! (potopisno predavanje in pripoved o jadranju, ob 19.00)
Sobota, 15. junij
♦	Po laških poteh: 18. pohod po Aškerčevi poti (start Zidani Most ob 7.00)
♦	Muzej Laško: Poletna muzejska noč, dan odprtih vrat, delavnice, ogled dokumentarnega filma (9.00 - 24.00)
43
«G
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 33 00)
www.adriaplin.si
Imam
najboljšega partnerja!
L
Novost: ZEMELJSKI PLIN V PAKETU!
¡novativni paket SPLET vam zagotavlja celovit pregled porabe	Paket Splet ponuja nižjo ceno: 0,3695 €/m3*.
in nadzor nad stroški zemeljskega plina, konkurenčno in navzgor omejeno ceno
zemeljskega plina ter preprosto sklenitev naročniškega razmerja z izbiro paketa	Pozanimajte se in zadovoljni boste! preko spleta. In to vse, ne da bi se vam bilo treba vezati.
Obiščite www.adriaplin.si, kjer se lahko prijavite na paket SPLET in si ogledate našo ostalo ponudbo. Za vsa dodatna pojasnila smo vam vedno na voljo na elektronskem naslovupaketna.ponudba@adriaplin.si, na brezplačni telefonski številki 080 33 00 pa se vam bomo oglasili vsak delavnik od 8.00 do 18.00.
*V ceni niso zajeti dodatki k ceni zemeljskega plina, kijih predpisuje država, stroški in prispevki za dostop do omrežja ter DDV.
Eni so zelo zadovoljni.

adriaplin
TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS
733 87 12 bilten@lasko.si
risticna agencija v Laškem
cTz2.04.2013 dalje vas vljudno vabimo * ^iiove prostore
M&MTOURS	^
Mestna ulica z , Laško
J V Sc M TC
TURISTIČNA AGENCIJA
Mitja Moškotevc s.p. Mestna ulica 2,3270 Laško
Tel.: 080 205 36 05 , Fax: 080 205 36 07, E-EI: mmtours@siol.net
44
Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto
Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Laškem, Rimskih toplicah in še marsikje drugje. Lahko pa jo
35. Katerokoli pot že uberemo. Zelena jeklenka je vselej
brezhibna, varna ter nas prijetno nagradi.
Zelene ugodnosti
Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in čisto jeklenko priročnih dimenzij, temveč si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino.
Če bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih kupimo plin kar 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo spodnji kupon in se oglasimo na enem izmed pooblaščenih prodajnih mest Zelene jeklenke.
Zelena jeklenka nagrajuje našo zvestobo, zato bomo za nakupe pri pooblaščenem prodajalcu deležni ugodnosti vse leto. Z vsakim nakupom do konca leta prejmemo popust ter prihranimo, in to vsakič več! Več informacij nam bo rade volje podal naš najbližji pooblaščeni prodajalec Zelene jeklenke.
LAŠKO: KZ LAŠKO, TRGOVINA LAŠČANKA, Zdraviliška 15, 3270 Laško • TRGOVINA TOČKA, Spodnja Rečica 160, 3270 Laško RIMSKE TOPLICE: KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE,
Globoko 1,3272 Rimske Toplice
Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/.
> F
a .
Edina tako varna
Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo, kar je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena z natanko 10 kg plina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim tesnilom, ki se nahaja v matici jeklenke in ki ob priklopu poskrbi za našo dodatno varnost. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine pa tudi bolj praktična za namestitev znotraj vašega kuhinjskega elementa. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja.
Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno
jeklenko naročite kar na dom na brezplačni številki 080 2005. -----------------------------------
PREKLOPI NA ZELENO!
POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!*
BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI.
BUTAN PLIN
hiša prijazne energije
www.butanplin.si
Prodajna mesta Zelene jeklenke v vaši bližini
Laško:
•	KZ LAŠKO, TRGOVINA LAŠČANKA
•	TRGOVINA TOČKA
Rimske Toplice:
•	KZ LAŠKO, PE RIMSKE TOPLICE
£	*Kupon s popustom velja do 30.6.2013 na
|	navedenih prodajnih mestih, in sicer izključno
ji	ob prvem nakupu plina v Zeleni jeklenki {novi
|	uporabniki). Ostali popusti in ugodnosti se
5	ne seštevajo.

Zakoraka/te v pokpe brez eeMital Pripravite svoje teh ze danesl
Ne zamudite promocijske ponudbe v mesecu aprilu in maju!
o
I WELLNESS PARK LAŠKO
Informacije: www.thermana.si | wellness-spa@thermana.si | 03 423 20 40 | 080 81 19
Novost Wellness Spa Centra je ekskluzivni program nege telesa s celostnim in dvojnim delovanjem proti celulitu in staranju:
•	spodbuja odvajanja vode,
•	redči nakopičene maščobe,
•	deluje proti staranju kože,
•	rezultati vidni že po prvem obisku,
•	možen nakupa kompleta (krema + serum) za NEGO DOMA.

Za ljubitelje kopanja in za vse željne vodne zabave ob otvoritvi poletne sezone pripravljamo pester program dogajanja za vso družino:
•	zabavo s skupino Črna mačka,
•	zabavne igre (kocka sreče, limbo,..),
•	otroške ustvarjalne delavnice (body painting, izdelovanje nakita...J
•	družinsko nagradno igro,
•	izbor najbolj izvirnega imitatorja,
•	'olJisk bobnarske zased^.z mažoretkami iz Laškega..-
v
Člani Thermana cluba uživajo do 30 % ceneje!
TUEKMANALaško
Informacije: www.thermana.si | termalni.eenter@thermana.si | 03 734 89 00 | 080 81 19
Gremo v hribe? Seveda gremo!
Drage planinke, planinci, ljubitelji narave, pohodov in prijetnega druženja. Leto je obrnilo nov list, zima se je prevesila v pomlad in to je čas, ko narava vzcveti in nas privabi na plano. To je tudi čas, ko se začne Zlatorogova akcija Gremo v hribe. Letos ne bo prav nič drugače.
Zlatorogova ekipa je že pošteno zavihala rokave in se priprav na novo, že četrto sezono akcije Gremo v hribe, lotila z obilo veselja in zagnanosti. Zlatorogova transverzala ponosa se tako nadaljuje v letu 2013 in tudi tokrat vas bomo popeljali na čudovite kraje, po vsej Sloveniji, kjer se boste v dobri družbi lahko zabavali ob Zlatorogovih igrah.
Pohodniški projekt številka 1. v Sloveniji!
V	lanskem letu je bilo med dvanajstimi lokacijami kar devet novih oz. devet takih, ki smo jih z Zlatorogovim dogodkom obiskali prvič.
V	letošnjem letu smo Zlatorogovi družini planinskih domov in koč dodali tri nove lokacije (Mirna gora v Beli krajini, Domžalski dom na Mali planini in Dobrča na Gorenjskem), skupno pa Zlatorogova transverzala šteje že 24 lokacij.
Zlatorogovo transverzalo ponosa podpira tudi ena izmed največjih slovenskih nevladnih organizacij - Planinska zveza Slovenije, kar daje pohodniškemu projektu še posebno težo.
Transverzala nadaljuje z družbeno odgovorno noto
Družbeno odgovorna nota akcije se prav tako nadaljuje, saj bo Pivovarna Laško za vsak podpis v častni Zlatorogovi knjigi, donirala 1 evro lokalnemu planinskemu društvu. V letu 2012 se je v knjigo vpisalo več kot 6000 pohodnikov in Pivovarna Laško je v tem letu lokalnim planinskim društvom, za njihovo nadaljnje delovanje donirala 12.000 evrov. Od leta 2010, ko se je akcija začela, pa do danes, znesek donacij znaša že preko 60.000 evrov, kar je več kot pohvale vredno.
Osvoji vseh 12 lokacij in postani ambasador Zlatorogove transverzale ponosa
Vsi tisti, ki se boste udeležili vseh 12 dogodkov, boste na Šmohorju, kjer bo potekal zadnji letošnji dogodek transverzale, prejeli diplomo z nazivom ambasador Zlatorogove transverzale ponosa ter bogato nagrado s strani Pivovarne Laško.
Torej vse, ki ste bili z nami v preteklih letih ali pa vas druženje v naravi preprosto veseli vabimo, da se nam pridružite in se udeležite Zlatorogovih dogodkov. Obljubljamo, da vam ne bo žal.
Lokacije in termini Zlatorogove transverzale ponosa za leto 2013:
1.	Koča na Kokoši / 20. april
2.	Koča na Kopitniku / 4. maj
3.	Zavetišče na Planini nad Vrhniko / 25. maj
4.	Mariborska koča na Pohorju / 1. junij
5.	Dom na Mirni gori / 8. junij
6.	Koča na Blegošu / 15. junij
7.	Koča na Menini planini / 22. junij
8.	Koča na Dobrči / 29. junij
9.	Domžalski dom na Mali planini / 6. julij
10.	Vojkova koča na Nanosu / 17. avgust
11.	Kosijev dom na Vogarju / 24. avgust
12.	Planinski dom na Šmohorju / 31. avgust
Na lokacijah vas pričakujemo od 8. ure dalje, naše druženje začinjeno z glasbo in družabnimi igricami, pa se bo nadaljevalo do popoldanskih ur (predvidoma do 16. ure). Vljudno vabljeni!
Več na: www.gremovhribe.si
ZLATO ftOGOVA
Transverzala
PONOSA
«9
SP
S s
Na tipgbdku vas čakajo številne družabne in nagradne igre ter zabava ob dobri glasbi!
fete.ženca Zlaterogove ■ti^risy©pza)e '¡bohoša, ki se bo v okviru ldk^e.Greittg v Hribe podpisaI v častno plafii.n^J^ fejigo, bo pivovarna Laško -n^n^nija 1 eur lokal nemi^plani nskem |j Sruštvu <1$ tfadafjpje delovanje.
Wwv^giemoyhri be.si
20. 4. 2013
Koča na Kokoši
4. 5. 2013
Koča na Kopitniku
25. 5. 2013
Zavetišče na Planini nad Vrhniko


Ml

JmK^j v' v?--*'v*?..
m l^^^MJSfe v

'r mli!.
1825
1. 6. 2013
Mariborska koča na Pohorju
8. 6. 2013
Dom na Mirni gori
15. 6. 2013
Koča na Blegošu
22. 6. 2013
Dom na Menini planini
29. 6. 2013
Koča na Dobrči
6. 7. 2013
Domžalski dom na Mali planini
17. 8. 2013
Vojkova koča na Nanosu
24. 8. 2013
Kosijev dom na Vogarju
31. 8. 2013
Planinski dom na Šmohorju
Zlatorogovo transverzalo ponosa Q podpira Planinska zveza Slovenije
- --- j* ^ PLANINSKAIMPINE
SLOVENIJE \OFSKMNIA