171. številka. Ljubljana, nedeljo 27. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI Ifchsj.i vsak dan, invzornši ponedeljke in d;.eve po prazuikth, tor volja p« pottl prijeman, za avatro-ogerake dežele za celo leto 16 jjold., za po! Iflta 3 jrold.. sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez poaiijattfa na dom za cplo ieto 13 Koid , th četrt >ta 3 go'd. 30 kr., za en paosoo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dum ae računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele za o*lo leto 20 £old., za poi lota 10 tfoid. — Za gospode učitelje na ljudskih solab In za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano sa četrt lota 2 tfold. 50 kr.. po poet) prejonian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-«opno petit-VTst»; 6 kr. če ae oznanilo enkrat 4ieka. 5 kr. če dvakrat in 4 kr. & s? tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ae plača štempelj za 30 kr. Lopiai naj a o Izvole frankirati. — Hokopiat M D( vračajo. — Ur ftdaiitvc je v Ljiiblj.vii ua celovški coati v Tavčarjevi btjp „Hotel Evropa1*. OpravniAtvo, na katero naj ae blagovolijo pojigati naročnino, reklatnaoije, otnanila t. j. administrativna reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi Ix CirOrcil j.nkeffU 24. julija. (IzV. dopis.. Od vseh krajev Slovenskega beremo o volilnih slu xl i h , o posvetovanjih kmetskih in mestnih volilccv glede kandidatov za državni zbor, sanio naša Gorenjska stran mirno spi, kakor da bi nas ne brigale te volitve. Posamezni, bolj omikani rodoljubi se si cer pogovarjajo o imenitnosti volitev, a do volilnega shoda še nij srn o prišli. Iz .. Novic smo poizvedeli, da za gorenjsko in notranjsko mestno skupino se nasvctuje za kandidata dr. Costa. Ne vemo, jc-li na tej vesti kaj resničnega in ali res nameravajo „Novice" dr. Costo v mestih kandidovati, to pa vem, da tukaj na Gorenjskem od meščanov niti v Loki, niti v Kranji ni Radoljci nijsem slišal, da bi se bil dr. Costa omenil. Ne marajo ga ravno posebno. A denes mi nij poročati o različnih mislih mestnih volilcev; objaviti Vam hočem zastran gorenjske kntetttke volilne s k up i ne, kolikor mije znano javno mnenje na kmetih. „. , . Gorenjska kmetska volilna skupiua obsega okraje: Kranj, Skofja Loka, Tržič z volilnim mestom Kranj; Kamnik in U r d z volilnim mestom Kamnik; Ra-doljca io Kranjska gora z volilnim mestom Kad olj ca. Vsi ti okraji so narodni, nij se bati, da bi tu nemškntar zmagal, da-si se moramo varovati tudi tega. Ali tudi tacega nečemo, ki bi ali zmirom molčal v državnem zboru, kakor so dozdanji naši državni poslanci, ali pa ki bi samo pravice duhovnov zagovarjal, naše narodne pa ne ali le po vrhu. Jaz sem z več možmi govoril in zmenili smo se tako, da bi prav dober bi! za na- šega poslanca gospod M. /'#><•, trgovec v Kranji, bivši župan kranjskega mesta. On je posebno v gospodarstvenih in trgovinskih rečeh podučen, živi med ljudstvom, torej pozna njegove potrebe, je zanesljiv narodnjak, in dober govornik. Naredimo volilno shode in postavimo gospoda Pirca za kandidata! Politični razgled. Motri&nje dežele. V Ijubljani 26. julija. Glede volitev v ii»-+itriti ^lnn- beremo v minister i jel nih listih, da minister Las ser, kateri je že blizu df afmeseca na odpustu, se začetkom! avgusta vrpci'na svoje mesto, in potem pride čas, da začne vladno delovanje za direktne volitve. Dozdaj' ministerstvo v tem oziru niče8a nij storilo. Oficijozni listi pričakujejo od vlade, da ne ostane popolnem pasivna pri volitvah, ampak da bode saj tam upljivala, kjer je ustava v nevarnosti. Minister Strrmttfjf tedaj ne bode v kmetski skupini srednjega Stajerja kandi-doval. „N. l<\ P.w, ki j« prva to vest prinesla, priznava zdaj, da je kila mistitikovaua in da Htremavr ostane kandTdab v mestni skupini srednjega Štajerja. Tudi klerikalni graški „Volksblatt" je preklical vest o Stremayr-jevi kandidaturi, ker minister Htremavr dozdaj še nij tako zanesljiv klerikalec, da bi ga klerikalci morali sprejeti za kandidata. Naposled se bodo vendar mesta in trgi morali omisliti ministra in kljubu ropotanju ustavo-vernih listov se Stremavrju nič hudega dogodilo no bode. Njegovi dozdanji volilci se bodo že dali spregovoriti, da ga spravijo v državni zbor. Državni svetnik, znani Hi-miti je postal baron. Braun je ravnatelj cesarske kabinetne kanclije in pri vsaki spremembi ministerstva omenjeno je bilo njegovo ime, kot moža, kateri je pripomagal k tem spremembam. Pad GiBkrovega ministerstva in vstvarjenje llohen-\vartovega se njemu pripisuje; tudi Bcustu iii.ii. je on šel naznanjat, da je prešla njegova ura, ter mu prijateljsko svetoval, da naj Beust .sam prosi za izpuŠčeuje iz službe. V tem trenutku , ko se zopet šepeta o ministerski krizi , hote časniki v baronizovanji Mraiiua videti nekak poseben pomen in nevarnost za sedanje ministerstvo. Na Ce&kein. se je Jungmanov spomin slovesno obhajal v muogih mestih ; v politiki pa se nič posebuega ne godi. „Narodni listv" donašajo članke o aktivni politiki, katera pa ne bi smela segati do udeleževanja Čehov, v državnem zboru. Samo državno sodstvo „Narodni list\ - priznajo in opominjajo Čehe, da branujoči svoje narodne in državljanske pravice gredo vselej končno do državnega sodstva, ako v nižjih stopnjah ne morejo priti do svojih pravic. V državni zbor pa bi Čehi ne smeli se podati, ako nečejo postati del neke cislajtanske narodnosti. — Pasivni upor je Čehom malo haska do m as al; če to zdaj sami spoznajo, naj ga opuste in aktivno postopajo, a to naj store do skrajne mere. II v »• va t.r ki»-<>//«'»** k ti nagodba še nij dognana, a vse kaže, da bode kmalu skle-nena. Banov namestnik Vakanovič je na Dunaj odpotoval, da stori predloge zarad sklicanja deželnega zbora hrvatskega. V Zagreb pa sta došla dva ogerska ministra, če prav ne z izrečenim namenom političnega posredovanja, a gotovo se bodeta tudi o političnih razmerah podučevala in spoznala nujno potrebo, da se končno uravnajo razmere med <)gorsko in Hrvatsko, ne manj potrebno za Ogersko, nego za Hrvatsko. Vitanje driuv«*. Pogodbe miru, katerega je vuski general Kaufman sklenil s Kivo, so po „Golosu" sledeče: Kiva plača v sedmih letih 2 milijona rublje v vojne odškodnine. V poroštvo obdrže Rusi mesta Surahav in Kungrad. Kiva ostane samostojna pod vlado sedanjega kana, odstopi pa okrajne na levem bregu reke Amu Darja emiru bokarskemu, ki je v vojski Rusom pomagal. Smrtna kazen se v Kivi odpravi. Rusi odidejo '21. avgusta iz kivan skega glavnega mesta. — Videti je, da so te Nedeljska pisma. VII. „Des Lebens Unverstaud mit Wehmut zu geuiessen, ist Tugeud und Bcgritl" — go-spica moja, ali ste že kedaj brali „Zgodnjo Danico V" — Jaz še nijsem postal rilister, a vendar imam že svojo kuharico. Tri in petdeset let in sedem mesecov že gleda taista luč tega sveta, in sicer od pet in dvajsetega leta naprej s tako pobožnimi očmi, da ga še nij bilo petka, ni kvaterne saboto, o katerej bi se mi moglo očitati, da se nijsem — postil. Samo enkrat se je mislil moj liberalni želodce okoristiti, ko sem svoji Ilcbi s prav resnim in pogumnim obrazom zapovedal, da hočem prihodnji petek pečenko na mizi imeti. A bogme! Pečenka je bila tu, a prismojena in suha, kakor bi bila prišla neposrednje izpod sedla kakega kirgizijskega kuharja. Odslej pak sem obupal — in nij ga petka brez posta. Da si pa prcžeuem vsled tega vzbujene melanholične muhe, prebiram „za desert" veselega srca vsak petek humoristične strani „Zg. Danice" , in meni v tolažbo se tedaj koncentrira vsa moja lilozolija v gori navedeni izrek Ncstroy-ev: „Des Lebens Uu-verstand . . . ." gospica! ko bi monsignore Jaran ne bil monsignore in ne urednik katoliškega cerkvenega lista, bi bil morda prav iskren prijatelj O. V. Berg-ov in sodelavec pri „Kikcriki-ju". Tudi njegovo pero bi nam podalo morda kako „Nr. 28" — in lavor jevi venci bi mu leteli sleherni večer z zadnje galerije „Karltkeatra" pod noge. Vsaj je mož ae tedaj, ko je v Karlovci študiral, kazal poseben talent za take reči, — pa izvolil si je boljši tlel, — postal je neutrudljiv delavec v vinogradu gospodovem in — monsignore. Pa pri vsem njegovem resnem poklici pro-dere vendar mnogokrat humoristična njegova žilica in — sleherni petek po postnem kosilu zadobim jaz po branji zadnje strani našega slovenskega „Kikeriki-ja" — to je: „Zgodnje Danice" — zopet svojo dobro voljo. Lejte, gospica, tako skrbita kuharica in pa monsiguorc za moje telesno in dušno blagostanje, — druzega ne manjka, nego da bi dal jaz še pet goldinarjev za cerkev sv. Jožeta na Golovci, pa tega ne storim : kajti potem bi me kuharica, videvši moj napredek, še v saboto k postu obsodila, — monsignore bi pa v prihodnji „Danici" po vrhu navadnih še tri kozle prebrnil; — jaz pa se bojim za svoj želodec in za g. Jaranov vrat. Ko sta še Kristus in svet Peter po svetu hodila, prišla sta nekega večera utrujena in lačna do ovčarja, ki je ravno večerjo kuhal. Poprosita ga malt) jedi, |>a ovčar jima odkima, rekoč: „Plačajta!" Popotnika nijsta pogodbe za Kivo še precej ugodne, a kan se je podvrgel Rusom popolnem. Oni bodo sedaj prav za prav gospodarji, kan jim bo le pomagal, da ložje obdrže avtoriteto nad ljudstvom. Iz oproštenih sužnjev, ki so baje željo izrekli, da ostanejo v Kivi — pa kot podložniki Rusije in pod ruskim varstvom — napravi Rusija kolonijo v Knngradn. Število njihovo iznaša čez 10.000. Kusi so jim pač veliki dobrotniki. Vsi veljavni francuski listi hvalijo govor, katerega je imel .lules Favre, ta stari in neprestraseni branitelj narodnih pravic, v ponedeljek v skupščini verzajlski. Nekateri sicer mislijo, da sedaj še nij bil pravi čas za interpelacijo, a to mnenje je krivo, ker se skupščina v kratkem razide, in potem ne bo več Časa interpelirati. Sicer pa se o takih stvareh nikoli prezgodaj ne interpelira. Dasi so monarhisti pri glasovanji zmagali, je napravil vendar Favrov govor globok moralima vtis, in monarhisti so zelo pobiti. Mislili so, da bode vsaj kateri Širokoustnih ministrov vlado zagovarjal, a le vojvoda Bro-glie se je dokopal do svojega revnega govora, ki pa nij mogel oslabiti Favrovih strel, ki so bile uničevalne posebno za bonapartiste. Poslednji se hudujejo, zakaj da nijsta govorila Rouher in Castellane, a to nij bilo lehko, oba sta molčala, ko je Favre izrekel sodbo nad bonapartisti. V sredo je narodna skupščina z malo večino sprejela postavo, s katero se daje permanentni komisiji oblast, preganjati one, ki bi proti sedanji narodni skupščini kaj agitirali. S tem je politika prešla v pravosodje, in ..beli odbor za občni blagor" ima polno oblast preganjati republikance. Razprava je bila neki jako viharna, a denes še nemarno natanjčnega poročila. %p*ti*j%ki karlisti so dobili poslednje dni zopet mnogo pomoči : tako je izbarkala pri Loqueiti angleška barka za nje nekatere topove in mnogo pušek. Vendar pa sedaj še ne morejo zmagalno napredovati, dasi po poročilih nekega lista že francoska mesta (Perpignan) jemljejo, ker se je narod v Kataloniji vzdignil zopar nje. Njihov vodja Dor-regarav je bil vBled tega primoran, umakniti se v Estello. Znani krvolok Santa Cruz se poda neki v Rim, da zadobi ondi absolu-cijo za svoja tri nosiva. Švicarski zvezni sovet je potrdil postavo, katero je napravil genevski kanton o duhovnih. S Šahom perzijanskim je sklenila švicarska vlada trgovsko pogodbo. * S ah je mislil tudi Bern obiskati, a vsled depeše, katero je od italijanskega kralja dobil, je odpotoval v sredo iz Geneva v Turin. Iz Italije pojde šah na Dunaj, potem pa neki tudi v Carigrad. Švica, Italija in Nemčija dogovarjajo baje zvezo proti ultramontancem, ako bi po- vzdignili kje glavo. To jim bode menda ne koliko ohladilo prevročo kri. Dopisi. Iz Vipave 24. julija. |lzv. dop.| Ako človek trezne misli pogleda, prebere in razsodi dopise iz Notranjnkega v zadnjih „Novicah", mu mora nehote na misel priti in reči: ta list že res ,,s smrtjo rinja." Eden kakor drugi dopis, v Ljubljani ali morebiti res kak na Notranjskem skovan, je v pravem pomenu abderitičen — ali da drugače rečem — ^nezmotljiv". Ne bodem se hvalil, da sem predobro informiran po vsej Notranj-skej, toliko bolj pa so mi razmere znane med Vipavci in ne motim se, nekoliko tudi na Pivki. Za volitev v državni zbor bodemo, kakor smo že poročali, volili poslanca po postojnskem volilnem shodn razglašenega. Hohenwart, (katerega sicer spoštujemo, a ker je Nemec, naj ga volijo tirolski ali g or n j e-štaj er s ki nemški federalisti) k večjemu dobi nštiri", seveda pa „tehtne" glase od Vipavcev. „Nemca ne! Nemca ne! ne bodemo volili", to je splošno govorjenje pri nas. Otepajte, gnjusite, obrekujte in lažite nam čez poštenjake kolikor Vam drago! upliv pri ljudstvu izgubljate Vi! a ne oni, katere „Novice" blatijo. Vodili ste ljudstvo dovolj časa v tamoti! — Predobro smo Vas začeli spoznavati, kaj delate pod krinko klc-rikalstva! — Mirno in tiho je gledal eden in drugi vaše „Noviško", to je despotno postopanje, mislil si pa zraven: ..čakajte, enkrat prinesete še nam v malen". In res! Inteligencija, katera brez izjeme vsa (razen gospodov duhovnov) stoji pri nas za program: „vse za narod, omiko in svobodo", ima brezdvomno veliko večino za sabo. Brez vlade, brez prižnice, brez obrekovanja najodličnejših osob : bode končno zmaga — naša! Menil sem lažnjivemu „Noviškemu" dopisniku iz Notranjskega, kateri se boji povedati, kako je še sedaj, je bil in bode od in pred volilnim shodom v Postojni jeze „zelen", razjasniti, posebno kar je od Vipavcev v njegovem bedastem dopisu Čenčal, pa nij vredno. V tolažbo „Novicam" in Danici povemo, da kaj čvrsto agitiramo tudi za „S 1 o venski Tednik" in prepričani smo, da bode imel prihodnje več naročnikov na Vipavskem, kot oba onadva lista vkup. Iz ~N©traiU«l*«Mra 2f>. jal. flzv. dop.] Zadnje „Novičice" imajo zopet svoje prostore napolnene s puhlimi frazami od nam dobro znanih notranjskih dopisunov. — Marsikaj mičnega in smešnega omenjeni gospodje svojim patronom pripovedujejo in človek, kojemu še kri popolnem ne vre, si mora misliti : Odpustimo jim, vsaj ne vedo, kaj delajo v svojej strasti. — „Novičice" in njih privrženci vedno in pri vsakej priliki sanjarijo, da oni večino slovenskega naroda zastopajo ; a zagotavljamo jih, da se zelo motijo. Se ve da fajmoštri, kaplani in žalibože tudi nekaj še popolnem nevednih kmetov vedno eno godejo; a naša notranjska inteligencija že dobro pozna to mračnjaštvo in se ne hode dala niti pičico premakniti od gesla: ..vse za narod, omiko in svobodo". I "pati pa tudi smemo, da se bodo naši še v temi tavajoči kmetje kmalu zdramili, vrli ,,Slov. Tednik" jim zelo dopada. Ko sem prvi list z „N." na ogled dobil, bral in priporočal sem ga in reči smem, da ne brez vspeha, kajti nekateri so se z veseljem nanj naročili. Neki pošten možak, ki ga prav rad in z veseljem prebira, izrazil se je: „To so vendar ene „cajtenge", ki tudi kaj resničnega povedo, ne pa samo prismodarije." Narodnjaci! razširjajte izvrstni in svobodomiselni „Slov. Tednik" vsak v svojem kraji in zatirajte hinavske in mračnjaške novine v prid milega naroda slovenskega. Notranjski dopisun v „Nov." 14. julija Narodovega podlistkarja prav lepo krsti in s tem svetu kaže, kako neopiljeni so še tisti „ohče spoštovani", ki se jih nihče dotakniti ne sme. G. Baptista se zaradi te pregrehe gotovo močno kesa. Dalje omenjeni dopisun „Narodu" očita, da mu njegovi dopisniki slabo strežejo, kajti kar na ulicah vjamejo, pa kar brž za resnico prodajejo. — Gospodine, ko bi bili vi malo pomislili, kdo je tisti, ki po ulicah pobira in za resnico prodaje, gotovo bi bili molčali. — Vsaj menda tudi vran vranu ne skluje očesa. Iz 24. jul. |Izv. dopis.] Da je grof IIohenwart zareB pravi ljubček „Novic", razvidi se iz tega, da so one v svojej zadnji štev. skoro vse predale napolnile z dopisi iz „ Notranjskega", kateri edino le kandidaturo IIohenw. priporočajo. Dopisi so polni strastnega napadanja na narodnjake, kateri delajo na to, da se izvoli vost in ničevost našega početja, mej tem ko jih same razjeda črv zastarelosti. Le poglejte ga glavnega „Glas"-ovega urednika, Globočnika , kako se trudi mož z velikanskim celotizmom širiti mej narodom in mej svojimi brati resne, pobožne in naravne ideje, kako sveta je vsa njegova teorija, — in vendar ve Globočnik sam, in vemo mi, nekoliko tudi po njem, da ,,grau ist alle Theorie!" Ta politikar in njegov kolega v Ljubljani kaplan Klun, sta si v marsičem sorodna, pa — gospica, saj veste, da nij lepo, ako je človek drugim radi kakega njihovega veselja nevoščljiv. „Zakaj vasuješ?" sem upra-šal enkrat nekega kmetskega fantina. — „E, gospod, to je reveževa „prata", je odgovoril, — oblekel kožuh, vzel poleno v roke, in šel „na vas." In ta morala — gospica moja, vlada tudi mej — pa kaj bi govoril? Baptista. imela denarja, in svet Peter 'je jel po svoji stari navadi godrnjati in jeziti se, Kristus pa ga zavrne, rekoč: „Pusti ga, pusti! Ta človek je svoj poklic zgrešil; kupec bi bil moral postati, ali pa fajmošter — revež jo je pa se Bvojim talentom zavozil." Tako je dejal naš Gospod, ter šel sč sv. Petrom dalje, pustivši ovčarja pri večerji. — Gospica , koliko ljudi je na svetu, ki so svoj poklic zgrešili. O monsignore Jaranu sem Vam to že denes povedal, o tistem rudečeličnera kaplanu Klunu pa oni dan. In ko bi bil doktor Klečeplaz še pred deset leti oblekel žimnata kuto, postrigel lase „na pisker", in obul sandale, ne bi trebalo milovati dendenes nas Slovence, da se naša posvetna inteligenca tonsurira, in trejalkam upoguje; tako pak hodi Človeku pri pogledu Klečeplaza nehote na misel Hamletova beseda: „Ofelija, pojdi v kloŠter" ! In sedaj, ko gre Urškina glorija h koncu, bi znal doktor Klečeplaz tudi stopiti v velikansko vrsto kompetentov, ako bi se bil pred deset leti udal strogemu povelju: „Coelebs manebis, ae breviarium recitabis." Pa kaj hočemo — „es muss auch solehe Kauze ge-ben", pravi Goethe, — doktorju KleČeplazu pak je dejal one dni v čitalniški prvaški sobi nekov hribovski duhoven: „Kliss' die Ilond, euer Gnodent;! In doktor ga je bil vesel, tega svojega spoznovalca, — ter ga je pogledal prijazno-muhastega obraza, kakor Pavliha svojo mater, ko je bil pesička „pre-teršilčka" v močniku skuhal. E, — navihan je, navihan, ta doktor! Gospica moja, ako pogledate v vrsto vseh teh kolena brusečih politikarjev v ta-larji, v zurki in fraku, zapazili bodete kmalu, da tiči v vsakem kos izgubljenega ženija in — spomin izgrešenega poklica. Vsled tega se čutijo vzvišene čez nas, in kakor sive razvaline iz zatonulih časov nam trobijo minlji- Slovenec, ne pa nemšk grof, da se g. dr. Kazlag izvoli za drž. poslanca. — „Novi-ški" možje se penijo, jezno okolo sebe mahajo in kakor besni grizejo vse, kar njim pod zobe pride. Edino dobro za nas je le še to, da tem ljudem nijso sablje na razpolaganje!; kajti mahnili bi gotovo, kot drugi Mac-Mahonci na vse boritelje napredka in svobode. Ne zdi se mi vredno odgovarjati na vse one dopise v zadnjih Novicah", ne preiskovati, kdo ima večjo vednost o ..ženski estetiki", Hren ali dr. Costa, sploh mlado- ali staroslovenci, — reči moram le to, da zastopane so bile pri shodu vse županije, in napadajte nas še bolj surovo — zmaga bode končno le naša! Mi nečemo svojih močij slabiti s tem, da bi odgovarjali neotesanim, surovim dopisom v „Novicah", rabili jih bomo le za to, da še več glasov pridobimo za našega slovenskega kandidata g. dr. Razlaga. Ne sanjajte o tem, da zadobi nemški grof llohenvvart v Planini kaj glasov. Tu za njega nijso tla. V Postojni pa bodemo videli, kaj je resničnega v „Novičnih" dopisih. — V kratkem času bodemo lehko se številkami dokazali sad postojnskega volilnega shoda, kajti volilne liste se že pri davkarijah na-pravljajo in kmalu bođemo volili volilne može. Na volišči se tedaj vidimo in po končani volitvi ..zatulili" bodemo kakor ..kraški bik" (kaj ne g. Zelen?) dr. Razlag je naš poslanec! Noviški prvaki pa bodo izprevideli, da Notranjec se ne da več v absolutističnem smislu vladati, on hoče sam tudi kaj govoriti. Zapovedovati si ne pusti in želi, da se ga v narodnem vprašanji ne prezira. On obžaluje neokretno in ostarelo politikovanje ko-lovodjev, kajti on ve, da, ko so prvaki hoteli zidati narodni dom, so nevedoma sezidali cerkvico, v katerej sedaj mežnarijo, da so prouzročili nepotrebno „ versko" vprašanje in da se branijo pripoznati nam neobhodno potrebno svobodo in napredek. —ovec. Iz Trsti* 24. jul. [Izv. dop.) Kaj veljavno je, ako se v nekaterih krajih cele občine, to je veljavni možje iz posameznih vasi zbirajo in pogovarjajo o gospodarskih in političnih rečeh. Taki kraji in taki možje so vsi večjidel v dobrem stanji ; take občine imajo dobre župane in učitelje. Večkrat sem si namenil to misel sprožiti na korist naše tržaške okolice. In ravno zdaj je ugoden Čas, ko se dvojne volitve bližajo: namreč volitve v mestno starešinstvo, katere bodo meseca septembra t. 1. in volitve v dunajski državni zbor. Okoličani! „čas je zlato". Napravite si, ker nemate priložnosti se drugači skupaj zbirati, društvo, to je „Kmetsko politično društvo v okolici". Da pa bi lažje vsak se iz preobširne tržaške okolice zbora udeležil, naj bi se društvo tako napravilo, da hi se po celi okolici lehko zborovalo, ker to bi jako gespodarjem v dvojnih razmerah koristilo. Društveni namen naj bi bil v prvi vrsti kmetijstvo in gospodarstvo in v drugi politika, to je zboljšanje našega stanja in obramba narodnih naših pravic; kajti če se pomisli, kako je tržaški okoličan zatiran od strani italijanskega mestnega starešinstva, kako je zanemarjen in v blato gazen slovenski naš materini jezik, kake so naše Blovcnske šole, in kakšne župane in okrajne komisarje imamo in to vse zato, ker nijsmo možati in energični, nego v politiki mlačni in neizvedeni! Kmetsko politično društvo bi bilo vam Slovencem v okolici prava šola poduka, v kateri bi lehko spoznavali svoje prihodnje poslance v deželni in državni zbor. Med tem bi se predavalo ali bralo o vinoreji, kmetijstvu in poljedelstvu. Koliko koristi bi iz tega gospodarji zajemali, to uče in kažejo one dežele, v katerih so že taka društva. Na noge torej vrli okoličani in tržaški rodoljubje, snujte tudi vi ..kmetsko politično društvo". Nemudoma pogovorite se med soboj, kje bi se sešli, da bi se v kratkem saj temelj temu društvu položil, to je da bi se izvolil začasni odbor, kateri bi pravila sestavil in poskrbel daljše korake. Le železne volje je treba, pa bo vse gladko šlo, se ve da začetek je težak pri vsaki reči, posebno pa v narodnem delovanji. Ker bodo čez dober mesec volitve v mestno starešinstvo, treba da v tem nekoliko izpregovorim. Časi od zadnjih volitev so se jako spremenili, mestno starešinstvo je med tem drugo organizacijo ustvarilo, s katero je okolici vse avtonomne pravice odvzelo, za katere se hode treba po drugem potu boriti, ljudje so v enih vaseh več ali menj od magistrata zaslepljeni, da rujejo proti sebi, proti lastnemu narodu ter pomagajo širiti laško propagando, med tem, ko jim mestno starešinstvo t'iška bremena na žuljava ramena naklada z novo organizacijo, ter jim postavlja v posamezne vasi komisarje, dacarske urade i. t. d. Vse le na škodo in na stroške okolice. In ko suša, trtna bolezen, toča in druge neugodne reči okolico, to je vaše grunte uničuje, kdo vam odpiše davke? Nihče. Zatorej je treba, da se zdaj pomenite, koga boste v prihodnji mestni zbor poslali. Mislim, da je za celo okolico bila jako dobra šola, obnašanje zdajnih deputatov, kaj so oni storili za vas, to je vam jasno. Edini poštenjak vaš, g. Nabergoj, se je poganjal za okolico. Zarad tega je on večkrat od besnih in malopridnih lahonov očitno zasra-movan bil, a on se je moževsko držal, da si ga podpiral nij nobeden njegovih tovarišev, ko je stavil interpelacije za šole, za naš slovenski jezik in druge narodne pravice. Naj bode vam torej v opombo, da si zdaj z dobrimi poslanci, katere boste septembra meseca izvolili, zopet pridobite, kar so vam molčeči in v lahonski tabor pobegnoli poslanci zakrivili. Da pa si izberete zaupne može, treba je tehtnih preudarkov in pretre-sovanja te ali one osobe, priporočamo pa že denes, da prva pogodba in glavni faktor je narodnost. Kdor nij naroden, kdor nij vaš rojak, ne mora biti tudi dober poslanec. Kdor svoj narod ljubi, dela lažje, kot oni, kateri nemajo domoljubnega Čuta in se lehko izneverijo. Od kod da bi se vzeli prihodnji poslanci, to vam hočemo v prihodnjič natanko nas veto vati. Za denes vas le opozo-rujera na to, da se pripravimo, da ne bomo kot zaspani vojaki napadeni in premagani brez orožja. Torej prva skrb naj bo „kmetsko politično društvo", v tržaški okolici in prihodnje volitve. Iz I Jii(i»mcia 25. jul. |lzv. dop.I Iteuter je bil 24. t. m. v Ljutomeru in govoril z ljutomerskimi nemškutarji. Lepi mož je govoril tudi lepe besede, t. j. mnogo ua- vadnih fraz, katere čitamo 100 in 100 krat po nemškutarskih listih. O Slovencih je tako govoril, kakor bi pripoznal njih pravice glede jezika, a vendar nemško se ne sme zanemariti, marveč se mora po šolah gojiti kajti brez nemščine se nikamor ne more in Avstrija je od nekdaj nemška bila itd. Kadar je nemško reč poudarjal so mu nemškutarji ploskali, a kadar je govoril, da naj bo materini jezik prvi v šoli, cerkvi in uradu, so nemškutarji debelo gledali. Popolnem po godu tudi Reuter nij našim ljudem. Ko bi prišel eden, ki bi obljubil, da naj se Slovenci in njihov jezik zatarejo in uničijo, za takega bi že glasovali. Tako pa ne bodo vedeli, ali bi Rrandstetterju ali pa Renterju zaupali. V cljanji pa bota že oba želje nem-škutarjev izpolnovala. Domače stvari. — fiaHlfti .*luni.J Denes imajo na Raki narodnjaki iz Krškega in sosednjih okrajev volilen shod. Upamo da Dolenjci ne bodo za Notranjci ostali. — (Iz Maribora) izvedamo, da hoče tisti skrivni in za zaprtimi vrati delujoči „pravni" centralni odbor postaviti v Mariboru za kandidate klerikalcev malega duhovna dr. Gregorca! Joj mene! To menda vendar nij mogoče! Rczenšek pa ta, — to bi bil zastop! — (G. Franc Rob ič,) profesor na mariborskem učiteljskem izobražcvališci, eden najtemeljiteje izobraženih slovenskih pedagogov, imenovan je od ministra nauka za šolskega nadzornika v okrajih: Maribor, okolica, Slovenska IJistrica in sv. Lcnard. — (Iz Toplic) na Dolenjskem se nam piše, da več doktorjev medicine v Ljubljani agitira pri bolnikih proti tem domačim toplicam, kar pač ne moremo odobravati. — (D e ž m a n zagovornik j c z u v i-tov.) Pobožna „Danica" brani jezuvite in se sklicuje na novega zagovornika, na avtoriteto g. Dežmana, ljubljanskega župana, ki je baje šenpeterskemu fajmoštru šel potrdit, da so jezuviti neškodljivi. Nu, če se Strciuavr brati z Kavšerjem, zakaj se ne bi Dežman z monsignorom Jaranom začel? — (Iz V u rb erga) pri Ptuji se nam piše: 22. julija je prodal ubog viničar iz Vurberga v Mariboru na semnji kravo. Ko je domov šel iz Maribora, pridruži se mu „nobel" gospod, a ko do bližnjega gozda dojdeta, dal je ta gospod neko znamenje, in hitro še prideta dva druga „gospoda" iz gozda, ter siromaku kmetu vzameta denarje, 07 gld., katore jc za kravo dobil. — (.Tatvina.) Na Vrhih, v slovcnje-graškem okraji so tatovi prodrli v hišo Franceta Rahtna, po domače Grenkega, ter odnesli listnico z 8 bankovci po 10 gl., 23 po 1 gl. Prazna listnica se je našla pozneje na cesti proti Koroškej. — (Od s v. Antona v 8 lov. Goricah) se nam piše: Letos je pri nas slaba letina; re/i ljudje skor niti za seme ne dobijo; pšenica je tudi slaba. Zdaj imamo tukaj takšno sušo, da se vse opali. Viharji razsajajo pri nas strašno in strela pogosto udarja. V goricah sc pri nas pač lepo kaže, pa, Rog pomagaj! do bratve je še daleč. Tujci. 26. j ul i j a. Evropa: Wef?wood iz Londona. — Ekev, Derže iz Trsta. — Vhilebcad iz Reke, Pri Klef»ntu: VVoiss in sin iz Dofariskett. — Fafour \i (.'.-uuaro. — V*-i«l, Kanal«- I družino iz Grado«, — Dn«n bi Dur.aja. — Kogoj, lNoku-pek h Idrije. — &>ten, Baner Mattcrsdort'. — \Y\-lula iz Angleškega. v— Kloinl.-MtT i/. M osobami ij Krke. — »I. Man gen iz Dunaja — Svarcel i/. Gradca, Pri A«m«r<'ii Bombtikn i/. Dahnnetie. — Nadracb ti Ljubljano. - Dolinar od av. Križa. — Kolati, Merlaki i/. Maribor«. — De bere iz Reke. Opomenica. r.kMrkutiva« dražbe 98, julija: Lovakovo, 4500 mL v Mrežicah. — 2!». julija: atiKoliSovo, 860 gl., v Hihnici. — Murušičevo,:3499 gfd., v Krškem. — Špicnagljev<». 6OT jrld., v Crnom)ji. — BO. julija: Stipluiekovo, 985 gld., v Kačjem dnin pri sjmarji na št. BI. julija: Ovnovo. 616 gtu., v Mokronoga, Zobni zdravnik A. Paichel, ordinira v MObOZdraviH'm in zobotvhničnem Stroku zopet od 9.—12. in od 2. — (5. ure v Cetlnovičcvi ttiši r ,,Zve%tH4', štev. 87 v 1. nadstropji. (185—4) Prijazno stanovanje, obsegajoče 4 sobe, kuhinjo, klet in drvarnico z vrtom vred, so išče za mirno stranko brez otrok za Št. Jurjevo 1874. Ponudbo uaj se blagovoljno oddajo v „Annoncen-Bureau" v Ljubljani, ua glavnem trgu 313. (171)—2) Danajaka boran 2»». julija. (Izvirno t&legraft&ao poročil««.) Baotttl drl, dolg v bankovcih . 68 gld. — Enotni dri; dolg v arobra . . »8 „ 88 ltiik) tiri. posojilo.....10'2 „ 10 kr Akcije narodna bank© . . 972 p — Kreditne akcije......215 \ — London........lit „ 80 Napol....... . . 8 „ 88«... C. k. oek-.rd...... — „ — Siobro........ . 10« , 60 Zdaj ko se čas j&tofcvtij približuje šteje si podpisano vodstvo v čast 1». n. gospode grmitiie posestnike na zavarovanje poljskih in senožetskih pridelkov proti ognju pOBehnO opomniti. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica, katera si je po večletni občnokoristni delavnosti splošno in popolno zaupanje pridobila, nadja se tudi zarad 3^gT zavarovanj«* pridelkov ~3WL prav obilnih naročil, temveč ker se je njena delavnost na premakljive stvari, le vsled dotičnih želja deležnikov upehala, ker se premije le zlo nisko računi j o in ker so pripomočki in vestno gospodarstvo društva porok, da se bodo prevzete «< ni It u in IjimI nikli loiaren (tahrilt) v l.jnltl Jani, izročilo, in vsled tega gospoda iittit»nt fiviva odstavilo. Dunaj, dne 25. julija 1878, Glavno ravnateljstvo „Greshama" na Dunaji. P, T, Kot pooblastenec. po zgoraj objavljenem razglasu poverjeu, prijazno naznanjam, da sem pisarno na velikem trgu št. 279 v prvem nadstropji ustanovil, in da sem mojega sina, gospoda Alberta Zeschko-ta za administrativno upravui.štvo pooblastil, in gospodu Avgustu Vrtniku voditeljstvo operacije zastopništva izročil. Za izvršitev'.raznih zavarovaluiii |ii<