Štev. 31.
izlitja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom ta celo let« 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja •pravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
¡LGVEHSH
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Težave kmetskega stanu v liberalni dobi.
(Knez Alojzij Liecbtenstein.)
III. Prvo, kar sedaj kmetske ljudi posebuo tlači, so neprimerno velike dače. T« so pa dvojne: državne (cesarske) pa deželne in srenjske, t. j. deželne in srenjske priklade (Umlagen). Prvo, t. j. državne dače so sedaj tolike, da zamorejo že samé kmeta spraviti v sitne zadrege, posebno, če zapo-redom potegnejo hude letine. Srenjske priklade in tudi deželne so pa v liberalni dobi toliko poskočile, da mnogo srenj tudi v najboljših letinah upropastijo. Prihodnja kmetske zbornice, v katerih bi kmetski ljudje sklepali o lastnih kmet-skih zadevah, kakor sedaj v trgovinskih zbornicah trgovci sklepajo o lastnih trgovskih zadevah, bodo tedaj morale, hitro ko bodo osnovane, delovati in siliti na zmanjšanje dač. Tukaj mi utegne kdo ugovarjati: ali državi je treba denarjev. Res je, državi je treba denarjev, veliko denarjev; toda resnično tudi je, da ima finančni minister z državno davkarijo vred ozir jemati na velikanske de-narstvene spremembe v poslednjih letih. Denar se je v ogromni meri preselil v roke, katere v primeri do kmeta jako malo ali nič davka ne plačujejo in torej ima državna davkarija pri pobiranju dačnib denarjev zapustiti pot, kder deuarja več najti ni, in ga iti iskat tje, kder ga še kaj, ali kder ga največ je. Ne prikrivam si težkoč ter priznavam, kako težko je, pregibni kapital v zdatne davkarijske kleše djati. Pregibni kapital obdačenju previdno uhaja, kakor polzka jegulja ribičevim prstom. Toda ni dvomiti, da bo skušena in dosledna davkarija vse take težave slavno premagala. Njena vsemu svetu dobro znana prebrisanost in znajdljivost si zamore tukaj pridobiti mnogo slave, še več pa denarjev, brž ko prazni strah pred denarstvenimi mogotci odloži. Kmetske zbornice bodo dalje morale siliti na to, da se bodo srenjske priklade (se vé da tudi deželne) srenjam zopet v pametni meri nalagale. Omenim še, da bo tudi treba od konca do kraja predrugačiti sedanjo postavo gledé domovinske pravice (Heimatsberechtigung) in tako zva-
nega pomočnega domovja (UnterstUtzungsvvohnsitz). Kajti toti dve postavi sedaj velika mesta zlorabijo na škodo kmetskim srenjam. Vabijo namreč mlade in krepke delavne ljudi iz dežele k sebi ter jih črez nekoliko let, ko so se izdelali, oslabeli in se postarali, pošiljajo po šubu nazaj kot ubožce in reveže ter jih na stare dni nedolžnim srenjam v oskrbovanje navešajo. Vsled tega imamo tudi čedalje večje stroške za šub, ki je postal drag po-magač svobodnemu preseljevanju — prav liberalno delo usmiljenja, ki se v tem kaže, da lačne po šubu pošiljajo na sprehod.
Druga težava, pod katero sedaj ubogi kmet omaguje, so dolgovi. Tako ves zadolžen, kakor sedaj, še kmetski stan v Avstriji ni bil nikdar. Dolgovi pa rušijo gospodarstvo v dvojnem oziru ; prvič ker zamore upnik dolžniku kapital odpovedati in ga tirjati nazaj, drugič, ker mora dolžnik upniku izplačevati letne obresti. Odpovedljivi dolg je večen nemir za delajočega posestnika in če se mu kapital odpovč, tedaj je prisiljen ali gospodarstvo odložiti, ali posestvo prodati ali pa najeti nov dolg, da prvi poplača. Da je vsak navedenih slučajev rednemu gospodarjenju neugoden, to je jasno kot beli den. Večjidel se novi posestnik novim razmeram ne more kmalu privaditi, stari pa, če na posestvu ostane, tem težavniše gospodari, čem več upnikov na reveža pritiska. Naposled je še treba pomniti, da pri sedanjem splošnem ubo-žanju novi posestnik navadno le majhno svotico kupnine položi, z vsem drugim pa na dolgu ostane. Reva začne torej gospodariti z večjimi dolgovi, kakor so oni bili, zarad katerih je njegov prednik iz posestva moral. Dolžnost obresti plačevati je sila težavna reč. Zadolženi posestnik je prisiljen vsako leto nekaj od pridelovanih dohodkov pri-trgati si. Ta letni davek narašča pri sedanjem slobodnem oderuštvu neizmerno ter presega daleč žrtve nekdanje rabote ali tlake. Sedanje oderuške obresti se pobirajo brez ozira na mogoči pridelek zemljišča, brez ozira na pridelovalno zmožnost kmetskega človeka. Oderuške obresti krčijo ubogim ljudem že zgoli človeške pravice in kvarijo
davkeplačilno moč državljanov. Zaostalih davkov država nikdar ne iztirjuje tako neusmiljeno, kakor sedaj oderuhi dolžne jim obresti in kapitale iz ljudi derejo. Vseh posestnikov posamezne cele dežele se država nikoli ne upa zaiad zaostale dače rubiti, pač pa mora sedaj po svojih uradnikih pomagati, da oderuhi v Gališkem in Morav-8kem vse kmete po dražbah iz posestev tirajo. Kajti uradniki morajo postavo gledé svobodnega oderuštva izvrševati, dokler ni preklicana. Na Ogerskem so poslanci in vlada v tej zadevi popustili liberalne nauke, ustregli so javnim potrebam ter določili, koliko obresti se sme postavno jemati in po sodniji tirjati. Naši liberalci se pa še niso toliko spametovali *), čeravno so pri nas razmere in potrebe jednako hude in nevarne. Naši liberalci so pač vseh najslabši. Gledajo sicer vedno na svoj dobiček, vendar so prekratkovidni. da bi ga vselej res zasledili in toraj sežejo po naibližnjem pomočku in za silo, z katerim le kratek čas shajajo. Ko bi vendar popolnem slepi bili, dali bi se vendar vsaj voditi! Od liberalcev tedaj pričakuje kmet zastonj zdatne pomoči, liberalci mu pomagati deloma nečejo, deloma pa ne morejo. Kmetom se morajo dati kmetske zbornice, da bo v njih kmetski človek sam svoj glas povzdignil in zastran silnega zadolženja kmetskega stan u sledeče tirjal: 1. Postava, katera pripušča deLa rje proti menjicam (Wechsel) j e m a ti na hišeinselišča, na zemljišča, na živino in orodje, sploh navesfundusinstructus ali gospo da rstveno spravo, semora pre klicati; 2. Treba je osnovati postavo, ki bo določevala mogoče dolge obroke za o d p o v e o a n j e k a p i t a 1 o v, kateri kot dolg ležijo na zemljiščih ali gruntih. Kajti le tako je reduo gospodarjenje na kmetih mogoče. Jaz bi celó za to bil, da se do nekolike višine kapitali nikako nebi mogli odpovedati. Kajti uekaleii kapitali na zemljišča vknjiženi so taho varni, da zamoreš dolžno pismo vsaki čas biez zgube prodati. Primeroma nekaj jednakega vidimo pri državni renti in pri vsakovrstnih poštenih deluicdh, čeravno se jihov kapital ne more odpovedati; 3. Zemljiščna posestva se ne smejo z dolgovi preoblagati, k večjemu do ene tretinke ali četrtinke čistega dohodka, ki se imate kot najvišja s vota za obresti po 5% kapital račuuiti, kar daje potem najvišjo svoto kapitala, kateri bi se na posestvo smel posoditi. Na primer vinogradič daje 3o fl. vseskoznega čistega dobička na leto. Toraj bi se smelo 10 fl. (tretiuka) za obiesti po 5°/0 obrnoti in tedaj le 200 fl. kapitala na vinogradič kot dolg vknjižiti; 4. V tistih krajih, kder je sila prevelika in se po-sestnikunikakordrugačepomagatineda,
*) Nekoliko vendar že, ker so vsaj za Gališko sklonili novo oderuško postavo, katero so svitli cesar potrdili.
Ured.
se morajo oderuški dolgovi po gori omenjeni največji višini obresti in kapitala preračuniti in zmanjšati; utonajočemu človeku ne gre šele kazati, kako se ima plavati, marveč treba ga je takoj iz vode potegnoti; 5. Zoper oderuhe se morajo zopet uvesti ostre postave, po katerih bodo kaznovani vdenarjih in z zaporom in tudi druge nepovoljne jim nasledke svojega nepoštenega ravnanja čutili v državljanskem življenju. Kajti le bedasti liberalci mislijo hudobijo zatreti z tem, da se nji z kaznijo prizanaša; 6. Srenjam se mora dovoliti pravica, barantačem ali špekulantom nakupovanje, drobljenje in zlaganje zemljišč prepovedati. Kmetskazemlišča bi se naj prodajala zopet le kmetskim ljudem. Kajti ohranjenje sebe samega je vsakemu stanu najsvetejša dolžnost; 7. Sedanje dedinske postave (Erbschaftsgesetze) je treba modro predrugačiti tako, da bodo stalnost rodbine na njenem rojstnemselišču bolje varovale. Naposledje še potreba«, da se krajiškim navadam primerna dru žinska postava za posle osnuje, katera bo hlapcem in deklaminsploh kmetskim delavcem dajala več moralične zaslombe in gmotne varnosti.
Slavua gospoda, to so tiste najpotrebniše reči, na katere morajo prihodnje kmetske zbornice neumorno siliti. Ne dajmo se od liberalcev motiti, ki tukaj ugovarjajo rekoč: sleherno, tudi kmetsko, gospodarstvo potrebuj denarjev, kredita. Res je, ali konservativci nečemo kredit odpravili, ampak le modro uravnati in omejiti. Hranilnicam, katere so z manjšimi obresti zadovoljne, smo jako hvaležni iu jim želimo srečuega uspeha in napredka. Toda lehkomišljeucem med kmeti otežki čiti nare-janje novih dolgov, je gotovo koristna reč.
Naposled se omenim tretjo težavo, ki sedaj kmeta hudo tare; to je padla cena poljedelskih pridelkov. Uzrokov je več- N-ijimenitu.ši so sledeči! Sosedne dežele Rumunija in Rusija imate vsako leto veliko zrnja in klavne žiune za izvažanje pripravljene. Zemlja tam bolje rodi iu delo menje stane, zato pa zamorejo svoje pridelke jako po ceni prodajati, izvažati in tako na ceno naših poljskih piidelkov pritiskati. To postane tem bolj občutljivo, ker naše železnice od tujega blaga za daljne pošiljatve jako malo vožuine jemljejo, med tem ko krajše pošiljatve domačih pridelkov po jako visokih tariflh računijo in tako domačo trgovino motijo in domačim pridelkom ceno gubijo. Naši fabrikanti, fužinarji iu obrtniki zahtevajo od vlade, naj tujemu blagu po visoki colnini pot zapira. Jednako bo treba, da tudi kmetski ljudje v kmet-skih zbornicah povzdignejo svoj glas in za tuje zrnje in tujo klavno živino zahtevajo visoko colnino in torej varovanje domačih poljedelskih pridelkov.
Resolucije ali sklepi
sploSnega shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju meseca maja 1877.
E. Šola.
III. Dokler sedanje nekrščanske uravnave šolstva in učilstva ne bodo odpravljene in z boljšimi nadomeščene, je katoličanom najnujniša naloga, na vse sile delati, da se nevarnostim, katere mladini iz ovih uravnav žugajo, kolikor mogoče v okom prihaja. Deloma je to mogoče, ako se ustanovljajo, vzdržujejo in podpirajo katoliški privatni zavodi pod vodstvom duhovnih redov (n. pr. šolskih sester itd.) potem privatne varovalnice za otroke, učilnice, sirotišča, pripravništva za učitelje in učiteljice. Sploh pa je treba zunaj šole dostavljati, česar sedanja šola glede katoliškega prepričanja in zdatnega verskega poduka ne zmore. Na mladino, dokler v šolo zahaja, upljiva zraven dušnega pastirja in kateheta, o čemur se pa ne gre tukaj razgovarjati, najbolj domače življenje starišev in sploh vse javno življenje katoliškega ljudstva. Karkoli tedaj pripomaga ohraniti katoliške navade gledč javnih pobožnostij, skupne domače molitve, katoliških pozdravov (hvaljen bodi Jezus Kristus) itd., vse to brani katoliško odgojo otrok. Neposreden pomočen za ohranjenje in okrepljenje katoliškega di užbinskega življenja so stanovske družbe ali zaveze, zlasti važna in imenitna je družba krščanskih mater.
čem dalje katoliška mladina v brezverskih srednjih in višjih šolah napreduje, tem bolj raste nevarnost njenega razkristijanjenja. Precej mladih ljudi, prisiljenih obiskovati oddaljene šole, je kr-ščanskej domačej hiši odvzetih, od leta do leta občujejo več z tujim svetom in tovarštva si od-birajo na slepo srečo. Najbolj nevarno je v letih popolne svobode na visokih šolah, Ko je upljiva po krščanskem nasvetovanju, lepih zgledih krščanskega mišljenja in življenja najbolj treba. Čem bolj se torej učilni zavodi katoliškemu življenju izneverujejo, tem večja je potreba naredeb, katere se sicer mladini nebi vsilovale, pač pa bi se naj kot jihovim gmotnim in duševnim koristim ugodne na mikaven način priporočale. Sledeče nasvete priporočamo:
1.	Katoliški dijaki se naj bolj družijo.
2.	Naj se udeležujejo krščanskih zadrug, n. pr. marijanske zadruge, v poznejih letih pa dela-jočih katoliških društev, zlasti preskrbovanju ubogih posvečenih konferenc sv. Vincencija.
3.	Posredovanje pri nastanovanju katoliških dijakov pri vernih katoliških rodbinah.
4.	Na vseučiliščih bi naj katoliški učenjaki blagovolili za določeno število dijakov znanstvena, učečej mladini primerna, predavanja imeti, deloma gledč višjega poduka v veri, deloma pa v takih znanostih, čijih pravo razumljenje je v najtesnejši zvezi z verskim prepričanjem.
5. Polagoma se naj zopet upeljejo katoliške zaveze dijakov in kolegije. Shod katoličanov spozna kot močno zaželjeno, da bi po vseh deželah prijatelji mladine vzajemno z pastirstvensko duhovščino in predstojništvi katoliških zadrug in društev praktično poskusili, ali se dajo gori navedeni) nasveti djanski upeljati ali ne in naj bi o uspehih prihodnjemu shodu katoličanov poročali.
IV. Da se bo zmotam novega šolstva in iz njih izvirajoČim nevarnostim v okom prihajalo, je k djanski izpeljavi te jamere potrebno, da se katoličani med seboj porazumijo, drug na drugega naslanjajo in vstrajno delajo. Zato se sklene sledeče:
Shod katoličanov spoznava kot nujno potrebo, da se v vsaki deželi in v večjih deželah v sleherni škofiji, bodi po osnovanju v ta namen posebnih družeb, bodi po odsekih že obstoječih kat. pol. društev, bodi na kak drug način vsekako poskrbi, da bodo sposobni možje upeljevanju in pospeševanju tega, kar se je v navedenih točkah a) glede borbe zoper brezversko in posilno šolstvo, ¡3) glede priprav za blagonosen prevrat in 7) glede obrambe katoliške mladine zoper razkristijanjenje kot koristno spoznalo in priporočilo, kolikor mogoče v porazumu z škofi, posvetili uredjeno in vstrajno delovanje in se tako sposobne storili, o razvitku, katerega je šolstvo v njihovih deželah že imelo v oziru na postavodajavo, na upravo in na djanske nasledke, vselej zanesljivo poročati in povsod z svetom in djaujem pomagati.
Gospodarske stvari.
Navadno mijilo in kako ga kvarijo in ponarejajo.
M. Težko se nahaja ktera med vsakdanjimi potrebščinami, ki bi bila tolikim in tako raznovrstnim goljufijam podvržena, kakor ravno navadna žajta ali mijilo za pranje. Ne le, da je dostikrat pomešano z krompirjevo moko, teževcem, vodnim steklom, 8 tanko glino itd. ima vrh tega ne redko-krat po 60—80 težnih odstotkov vode v sebi in tedaj le 20—40 delov pravega mijila. Odkar so začeli na nov način mijilo delati, namreč po mrzlem potu z razjedno sodo namesto z pepelom in apnom, se tako imenovano močno ali krepko mijilo, ki ima k večemu le 30 odstotkov vode v sebi le redko več nareja in prodaja, če si tudi milarji in prodajavci svojemu blagu to ime v njegovo pri-poročbo še vedno prilastujejo. Večidel mijila, ki ga dandanašnji narejajo in prodajajo, je le tako imenovano gativno mijilo prej ko ne odtod to ime, ker pri narejanju popolnoma nečisti spodnji lug, kteri se pri močnem mijila izloči in odlije, v vse mijilno testo stlači ali zgati in tedaj težo mijilu za polovico ali za s/i poviša. Od tod prihaja, da se taka žajfa, ko stara postane z nekako solnato skorjo prevleče. V prejšnjih časih se je, kakor znano vsa žajfa iz loja narejala, zdaj se jemlje zato mnogo cenejše palmovo ali kokosovo olje,
Prava vrednost kterekoli žajfe obstoji pred vsem dragim o tem, koliko ima, več ali manj, maščobe v sebi. Kakošne so pa ravno v tem oziru marsi-ktere žajfe, se labko da iz te resnice sklepati, da se zdaj že znajo iz 100 kilov palmovega olja 300 kilov mijila narediti. Kupec potem takem za svoj trdo zaslužen denar le 1/3 pravega mijila in */s vode (luga) dobiva, in še kakega drugega smetija. Res da niso ravno vse sorte tako slabe, pa imajo vendar najboljše le po 40—50 % prave čiste žajfe. Našli so jih pa že sort, ki so po 80 °/o v°de in tujih primeškov v sebi imele. Tako mijilo, ki je tako rekoč za goljufijo kakor nalašč narejeno, ponujajo posebno prodajavci, ki od hiše do hiše hodijo sicer res za prav nizko ceno, vendar pa še vedno za 50—60% predrago. Prav težko je na prvi pogled samo po zvunajni obliki presoditi, ali je ktera žajta dobra ali slaba. Ni zadosti kakor v prejšnjih časih, ko so še močno in krepko žajfo delali, da je žajfa bela, trda in suha, ker se vse te lastnosti po primešanju vodnega stekla ali drugih snovi žajfi dati znajo. Prava vrednost žajfe se da le spoznati in presoditi, ako se v ta namen prava skušnja z žajfo naredi, koliko je namreč v kterem kosu prave žajfe. Tu pomagajo nektere priproste poskusbe, ki bi se morale v vsakem gospodarstvu, v kterem se več mijila potrebuje, narejati, da se take poškodbe varuje, ki v teku celega leta precej denarja stoji. 1. Posuši se kos žajfe na zmerno toplem kraju prav dobro. Kos se je pred sušenjem zvagal in zopet po sušenju, in iz tega koliko več ali manj je na svoji teži zgubil, se spozuava vrednost blaga. To je najbolj piiprosta poskusba, ki pa le poprečno merilo za presodbo podaja, ker voda nikdar popolnoma ne izpuhti in ker se druge primešbe na ta način ne dajo spoznati. 2. Vzame se na tanko zvagan kos mijila morda blizo 1/t kila, zreže se ua drobne kosce in se postavi v litru vode, v ktero se je peščica kuhinjske soli vrgla, k ognju, da nekaj zavreje. Paziti pa je treba, da zmes ne vzkipi. Potem se pogleda ali se žajfa od vode rada loči ali ne. Ako se ne loči rada, pridene se še nekaj soli, da se stvari rajše ločijo. Na to se cela' zmes pusti, da se razhladi, plast žajfe, ki je na vrh stopila, se odvzame, dobro posuši in zvaga. Kar proste teže manjka, to je primešek. Ali je ta voda, ali odvečen natron ali druge tvarine, za to se gospodinja ne bode dalje brigala. Dobra močna žajfa mora 60—70°/o maščobe v sebi imeti, najboljše gativne žajfe pa, kakoršne zdaj delajo, jo imajo le 50 °J0, slabejše pa komaj po 30—33 ®/0. Vse drugo je nič vredna primešba.
V prejšnjih časih je bila pametna navada, da se je v vsakem večem gospodarstvu potrebna žajfa doma skuhala. V ta namen so se kosti, ki v kuhinji ostajajo, prekuhale in vsi drugi odpadki maščobe nabirali in branjevali, dokler se je za jedno kuho žajfe dosti maščobe nabralo. Škoda le, da se ta hvalevredna navada dan današnji če
dalje bolj opušča. Odpadki maščobe se mečejo v pomije ali kako drugače pod zlo gred6. Namesto tega se pa za težek denar kupuje dostikrat ničvredna žajfa in še ta se pogostoma v neposušenem stanu rabi. Pri pranju se dostikrat maže, kakor nekakošni močnik. Ni čuda tedaj, da se zdaj po 12—15 kilov mijila potrebuje, kjer jih je poprej 5 zadosti bilo.
Maj oran.
M. Vrtnarji razločujejo a) poletni majoran, ki se po leti seje, po zimi pa v bolj mrzlih krajih zmrzne, kakor n. p. po celi severni Nemčiji, kjer ta rastlina mrzlih zim ne pretrpi. Zato se pa po takih krajih le čez jedno poletje vzdrži in ga imajo tam le za jednoletno rastlino, b) zimski majoran. Ta rastlina prenese v toplejših krajih, kakor na Francoskem pa tudi pri nas zimo in le pri bolj hudem mrazu pozebe. Trpi toraj po južnih krajih po več let, kakor timos ali timi-jan. Ta okoliščina je tudi vzbudila misel, da je zimski majaion neka posebna sorta, kar pa je krivo. Je le jedna sorta majarona, ki pa po južnih krajih po več let, po severnih pa le jedno leto trpi. Majaron zahteva v mladosti toplote in tanko rahlo prst. Seje se tedaj meseca marca pod steklom v gnojnih gredah. Sajenice, brž ko so dosti močne, se presadijo na gredice 4—6 palcev vsak sebi ali pa gredam za obrobek na prav solnčnem kraju. Med letom se po trikrat porezuje. Kdor si hoče semena sam prirediti, si mora jeseni nekoliko rastlin v lonce presaditi, v stekleni hiši ali med okni prezimiti in spomladi zopet na prosto pa zavarovano in toplo mesto posaditi. Do avgusta seme dozori in ostane 4—5 let kdljivno. Lahkejse pa je si semena pri semenarju kupiti. Po krajih, kjer ta rastlina na prostem prezimuje, se pa rajše zaploja z delenjem posameznih rastlin. V senci posušene vejice se rabijo v kuhinji kot začimba za klobase in pomočke, v lekarni pa kot pomoček za kihanje, za okladke in zelišne kopeli.
Tržne novosti. Nenavadno posebnost imamo dnes povedati; iz sosedne Nemčije je k nam došlo, posebno na Štajersko in Koroško, deloma tudi na Kranjsko, veliko živinskih kupcev, ki neznano veliko goved pokupijo in na Nemško izvažajo. Kranjska kmetijska družba se boji, da nebi po tem takem naša domača živinoreja, za čije povzdigo se je že toliko denarjev potrošilo, škode trpela, ker se najlepša živina tropama iz dežele goni. Naj tedaj posestniki pazijo in ceno visoko držijo. Pruska Nemčija se tiho pa gotovo pripravlja na boj, in skrbi že sedaj za živež. Letina kaže povsod dobro. Od vseh strani slišimo le ugodne glase, da pšenica, rž, ječmen in oves dobro in mnogo zrnja pri mlatitvi dajejo; kuruza in krompir, ajda in proso lepo kaže; da bi le nekoliko deža o | pravem času palo; še celo vinogradi so se po-; pravili tako, da na Ogerskem in Avstrijskem upajo
na srednje dobro branje; ,tudi pri nas na Štajerskem smo v obče zadovoljni — se ve kder ni bilo toče — cvelo že dolgo ni tako ugodno po vinogradih, kakor letos in že sedaj se kaže lepo, polno, z debelimi jagodami nadevano grozdje; proti lani smo za 3 tedne naprej in ako bo se avgust ugoden, potem dobimo precej izvrstno vino 1. 1877. Vsled veselih glasov o dobri letini, leze cena pri zrnju nazaj, toda ni preveč, čemur je turška vojska uzrok in bojazen, da se kde ne raztegne še na več držav. Za starim vinom se pa mnogo po-prašuje.
Sejmovi na Štajerskem 4. avgusta: sv. Gora; 6. avg. Loka, Lemberg, Ptuj, Trbovlje, sv. Trojica v Halozah; 10. avg. sv. Lovrenc na polju, Radgona, Lučane in Podčetrtek.
Sejmovi na Koroškem. 4. avgusta Kotiče; 6. avg. v Blatnice, sv. Lovrenc v Zilski dolini, črno; 10. avg. Sirnica, sv. Lovrenc v Reichenavi, sv. Lenart v Lavantinski dolini; 13. avg. Belak; 16. avg. HUttenberg.
Dopisi.
Iz Maribora. Pretečeno soboto je bila v šoli tukajšnjih šolskih sester letna skušnja vpričo mi-lostljivega kneza in škofa in mnoge imenitne duhovne in svetne gosp6de. Koncem šolskega leta je obiskovalo šolo blizu 400 deklet, izmed kterih jih je nad 100, večjidel iz mi h razredov, v zavodu šolskib sester stanovalo. Vsa šola je razdeljena v 7 razredov. V 7. razredu se podučujejo veČjidel take deklice, ktere se za učiteljsko službo pripravljajo in namen imajo, v red šolskih sester vstopiti. Učiteljice in učenke so svojo nalogo izvršile zares izvrstno, ter zaslužile pohvalo, ktera se jim je od vseh strani izrekala. Nek vojašk častnik ki ima tudi svojo hčerko v zavodu, se ni mogel dosti načuditi, da je bilo sestram mogoče, tako male deklice pa že toliko lepih, in težavnih stvari naučiti. V posebni dvorani so bila razstavljena razna dela pletenja, šivanja, vezenja itd., ktera so deklice med letom napravile in jih sedaj radostno seboj vzele, da se doma pred stariši izkažejo, kaj in koliko so se naučile.
Iz Kostrivnice. Nepostavnemu in razpokani kostrivniški farni cerkvi škodljivemu streljanju z možnarji je deželska gosposka konec napravila. Z omenjenim streljanjem pa zdaj farno predstoj-ništvo pri cerkvenih slovesnostih ni imelo nič opraviti. Pečal se je ž njim, kar se po drugod ne godi, srenjski berič, čuden stric. Letos na veliko noč so pokali možnarji ob '/a 5 zjutraj komaj 10 korakov od cerkvenega zida proč. Za-naprej bo na povelje deželske gosposke drugače in je 28. in 29. julija že tudi bilo. Ces. kralj, glavar v Ptuju namreč je poslal v smislu visoke c. k. namestnije v Gradcu pismo, ktero je v resnici zlata vredno. V njem beremo: „Naredbe, ktere
zadevajo cerimonije, slovesnosti, procesije, zunajni lišp in kinč in druge enake reči, ki služijo k povzdigi službe božje, pripadajo edino le gosp. fajmoštru, ki se naj o njih z cekmeštri pogovorijo, zlasti, ako bi se za takošnje reči kaj iz cerkvene kase plačati moralo. Zarad tega imajo tudi le gosp. fajmošter z cekmeštri zastran cerkvene muzike in streljanja z možnarji kaj določiti pravico. Le samo toti določijo, ali sme cerkvena muzika biti in pa, ali se sme z možnarji streljati in pa kje. Srenja in srenjčani nimajo v teh rečeh nič odločiti, oni smejo samo svoje želje povedati, ktere gosp. fajmošter spolnijo, ako so pravične in pametne. Da se ob cerkvenih slovesnostih 28. in 29. julija in 6. in 7. oktobra zoper te naredbe in ukaze ravnalo ne bo, in da se ne bo nemir godil, se je ob enem c. kr. žandarmeriji v Rogatcu zapovedalo, na to gledati in skrbeti, da se to zgodi, kar se je zaukazalo. Zandarji bodo od tistih oseb, ki bodo z možnarji streljale, pismo z farnim pečatom od gosp. fajmoštra dano tirjali, v kterem pismu morajo osebe in pa kraj za streljanje odločen naznanjen biti. Osebe, ktere se bodo brez takoš-nega pisma ali na kakem drugem, kakor na mestu po gosp. fajmošru odločenem, pri streljanju zasačile, se bodo zapodile, in če bi se ustavljale, jih bodo žaudar ji prejeli in se bodo kaznovale. Kazen bo zadela vsakega brez razločka, ki bi se delovanju ces. kr. žandarjev ustavljal. Farnemu uradu (gosp. fajmoštru) in pa srenjskemu uradu (srenjs-kemu g»sp. predstojniku) je zapovedano, vse to ljudem naznaniti, da se nerednosti godile ne bodo, in da se bo vedel vsak kazni varovati. Zoper te ukaze bi kak rekurs nič ne .pomagal. Farnemu uradu se ob enem naroča, pametne želje srenjčanov spolniti, da se vzajemna zastopnost ohrani. V „Gosp." štev. 25 od 12. junija se tudi bere o strehanju z možnarji pri slovesnih okoliščinah. Tisto streljanje je pa pri posvetnih veselicah kakor ob trgatvi, pri godovih, na gostijah i. t. d. Za takošno streljanje so srenjski predstojniki odgovorni in smejo tiste kaznovati, ki nimajo pravih možnarjev ali ki po nezanesljivih osebah ali na kakem mestu streljati pustijo, na kterem je imetje ali življenje koga v nevarnosti, streljanje z možnarji pri cerkvenih slovesnostih in žegnovanjih pripada edino le gosp. fajmoštrom in cekmeštrom." Tako piše slavna c. k. deželska gosposka. Vsled tega zau-kaza so kostrivniški „kanonirji" vsi poparjeni, posebno jihov „komandant" — srenjski berič!
Iz Reihenburga pri Savi. Dvakrat druga za drugo nas je nesreča obiskala ; 24. t. m. zjutraj ob štirih začne hiša posestnika in mizarja Martina Sotošeka goreti, ali k največji sreči smo ogenj hitro pogasili. Ali to še ni bilo zadosti; 25. t. m. drugi dan ob l/25 zjutraj se vname hiša Franca Pongraca; ogenj se je hitro razširil in v kratkem je stalo 7 poslopij v ognju. Fr. Pongracu ste zgoreli dve hiši, živinski hlev in mesarju Jos. Rupniku živinski hlev in blizu 200
centov krme. Skupna škoda znaša 3500 gold. Samo Rupnik je bil zavarovan. Očitno hvalo moramo krškemu gasilnemu društvu izreči, ki nam je v nesreči na pomoč prišlo. 14. t. m. so našli na obrežju nekega ribnika mrtvega otroka; mati ki je otroka pustila, se še ni izvedela.
Iz Brašlovec. Skoraj neverjetno je, koliko nespamotnih in praznovernih ljudi je še med nami, ki predrznim zapeljivcem in galjufom najneumniše reči verujejo. Pretekle dni je tukaj hodil nek slepar, dom& iz Zagorja pri Savi. To človeče je ljudi sleparilo s tem, da se jim je ponujalo za skušenega živinozdravmka. Ko )e zapazil, da mu verujejo, jim je začel praviti, kako umč „coprati"' ter napraviti, da preneha vsako „zacoprauje" tako, da se vsled „copra" zbolelega živinčeta uikoli več čaranje ne prime. Na dalje jim je iz „kant" prerokoval prihodnost, se v6 da vse le za drage denarje. Mnogo ljudi je že tako opeharil in tudi arzenik in druge strupovine prodajal. Najbolj čudno pa je to, da drznega goljufa nihče ces. kralj, gosposki ne ovadi! —
Iz Ljubna v savinjski dolini. Naš župan kot predsednik krajnega šolskega sveta že od septembra 1. leta ni sklical nobene redne seje. Dvakrat že sta v tem času dva uda tirjala sejo, ki je potem bila napovedana, toda kdo ni prišel, to je bil vrli predsednik in jegov namestnik. Pravijo, da se bojit? račun položiti. Pritožilo se je že zarad tega pri okrajnem šolskem svetu, ki še pa do sedaj ničesar ni odločil. — Bilo je 19. julija, ko se je v Savinjskem vrhu zgodila velika nesreča. Nekega posestnika hlapec je po zajutrku šel ¿a brezo po trte. To pa je za 171etoega mladenča bila zadnja pot. Komaj malo spleza na brezo, stopi na suho vejo in pade raz drevesa na tla; to pa tako nesrečno na levo stran, kjer je imel za pašnikom ostro sekirico, da mu je ta trebuh prerezala. Preden je vračnik, vrli g. dr. Pirkmajer, prihitel, je že preveč črev iz trebuha stopilo in nesrečnež jev 48 urah po groznih bolečinah umrl. — V gornji savinjski dolini nam je ljubi Bog pripravil lepo žetvo. Žito je lepo in čisto. Veselo je gledati, kako se kozolci polnijo, ki so dolgo že prazni stali. Upamo, da se bodo tudi kašte vrlo polnile. Krompir in kuruza lepo kaže vsled blagonosnega deža. Tudi sadja imamo nekaj in črešnje po hribih sedaj najlepše zorijo. Bodi Bogu hvala za vse 1
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Magjari in poprek vsi turkoljubi sedaj čedalje bolj silijo, naj bi Avstrija šla Turkom na pomoč zoper Ruse. Vse drugo avstrijsko prebivalstvo pa ravno nasprotno misli in želi, naj se Avstrija drži dogovorov z ruskim carjem, reši turško prašanje in zasede konči Bos-nijo in Hercegovino, na kar tudi marsikatere vojaške priprave zanesljivo kažejo. V Metkoviču v Palmaciji delajo tabor za 12.000 mož, v Spljet
I pride 5000 mož z glavnim stanom za generala Rodiča, kateri je namenjen za glavnega poveljnika v Bosniji in Hercegovini; 2 regimenta husarjev sta mimo Zagreba šla na bosensko mejo, v Senj pa
1	regiment ulanov, sploh pa bode 5 vojnih oddelkov pod orožje pozvanih, če je res, kar novine o velikem zboru ministrov pod predsedništvom cesarjevim iz Dunaju poročajo. Vojake bodo vsaki čas poklicali. — V Ptuj so iz Ljubljane pripeljali
2	bateriji novih Uhacijevih kanonov, da bodo ž njimi vojake streljati vadili na širnem dravskem polju pri Ebensfeldu. — Kranjski zbor bo meseca avgusta sklican na kratko zborovanje, da bodo volitve priznane iu izvoljen nov odbor, katerega so nemškutarji naibolj potrebni. Slovenski poslanci bodo bržčas skušali kmalu v začetku kazati, da zamorejo z odhodom iz zbornice veljavnost zborovanja braniti. Jeze nemškutarske se menda malo bojijo. — Južno-tirolski poslanci so se poslanstvu za državni zbor odpovedali; vlada razpiše kmalu nove volitve in je odposlala zaupnih mož, gledat, ali se še da kaj opraviti med tamošnjimi Italijani, ki močno na laško stran vlečejo. Tudi tržaški in istrijauski Lahoni so se začeli drzno glasiti. Nedavno so razposlali oklic do prebivalcev, naj bodo pripravljeni na zedinjenje z laškim kraljestvom. Podpisan je nek skriven odbor prekucuhov v Trstu pod imenom: il comitato trgestino istriano. Tako veleizdajstvo se šopiri v Avstriji in vlada še le Lahe podpira proti pravičnim zahtevam vselej zvestih Slovencev v Gorici, v tržaški okolici iu v Istriji. — Vojaške vaje so vendarle nekoliko pre-težavne. Pretečeni teden je od par sto vojakov blizu Krems-a v Sp. Avstriji 50 zbolelo, 7 jih je
! takoj umrio, 2 sta pa znorela. Vsled tega je izišlo povelje, da smejo vojaki v sedanji vročini teleč-njak odložiti, nezdrav zavratnik odpreti in pred 10. uro v kosarne nazaj iti. — Cesar Viljelm zapusti 7. avg. Gaštein in se snide z našim cesarjem v Salcburgu. — General Molinari se je z magjar-skimi ministri spri in generalno komando v Zagrebu odložil. V Turka zaljubljeni Magjari so pre-tečeno nedeljo 200 zborov po raznih mestih sklicali, se za Turke jokali in do vlade sklepali prošnje, naj hiti — ubogim Turkom na pomoč!
Vnanje države. Naša Avstrija uživa sedaj sicer mir, toda jene zunanje razmere niso brez nevarnosti. Resničnih prijateljev nimamo skoro nikder, sovražnikov pa vse polno. Najbolj se re-penči Italijan; ta zbira sedaj v 3 taborih 80.000 mož, brodovje ima zbrano v Tarentu, laške novine drzno hujskajo zoper Avstrijo in pravijo, da če Avstrija vzeme Bosnijo in Hercegovino, mora Italiji prepustiti južni Tirol, Gorico, Trst in Istrijo. Za italijansko ošabnostjo pa stoji pruski Bismark, ki je prav židane volje postal, ko je njegov me-šetar Beningsen iz Rima prišel nazaj in mu poročal, da je zvezo med Italijo in Nemčijo srečno dognal. Zoper koga? No, to bodemo Avstrijanci menda skoro izvedeli. Čudno je tudi to, da Prusi
tako nujno in skrbno poizvedavljejo, koliko stoji naših vojakov na Češkem in Moravskem ? Pruski Bismark ima juda BleichrSderja kot denarnega mešeterja ter da vsakega zapreti, kateri se pre- j drzne očitati mu, da se z pomočjo nesramnega juda na borzi bogati. Isti človek kot minister je tudi največ kriv, da imajo Nemci postavo, po kateri so kolinskega nadškofa Melchers-a odstavili, zaprli, potem iztirali in sedaj zopet na 30 dni v za- i por obsodili, ker je dvema župnikoma kot nadškof pisal, kako imata ovčice Gospodove pastirovati. Posestniki velikih železnic v Severni Ameriki so uradnikom in delavcem plačilo hotli znižati za 10 %. Vsled tega so se ti uprli, delo opustili in na vojake streljali, kateri so hotli nemiru konec storiti. Nekoliko vojakov je bilo ranjenih, a mnogo delavcev že umorjenih, ker so vojaki bili prisiljeni v nje streljati. Nekateri vojaški oddelki so pa delavcem dali prav in rabuka je vsled tega še večja. — Srbi so sklenili colnino na tuje blago povzvi-šati in 2 milijona zlatov na posodo vzeti, da se pokrije dolg lanjske vojske. — Grki pošiljajo več vojakov in streliva na turško mejo. — Za kristi-jane živeče sredi Turkov se je močno bati, čem bolj Rusi napredujejo; Turki nameravajo namreč vse kristijane poklati, preden svojo tolovajsko go-spodstvo odložijo. Vsled tega se govori, da bodo vse večje vlade evropske poslale svoje brodovje na Turško kristijanom v pomoč!
Ruski-rumnnski-čmogorski-tnrški boj.
Pretečeni teden ni bil srečen za Ruse; čeravno so črez Donavo mahnili z neizmerno silo, vendar še nimajo nikder prav uspehov, kakor bi jim želeti bilo. Krivi so nekaj gotovo tudi ruski generali, preveč so svoje sile raztepli. To so Turki brž zapazili; začeli so se zbirati in z veliko silo na posamezne ruske oddelke mahati. Vsled tega so Rusi par krat že prišli v hude zadrege. Tako je general Krtidener z IX oddelkom srečno vzel Nikopolje 16. julija in vlovil 60j0 Turkov z 72 kanoui, toda drugi deu je samo 2 regimenta odposlal v Plevno tako neprevideno, da so hrabri pa nesrečni vojaki O-niau paši prišli pod meč O^man-pa-Sa je uamreč tiho prilezel iz Vidiua in se za Pi anom z 20.000 moži zvito skril, izueuadojan« Rase strahovito zgrabil. Ri-ka 2 regimenta sta se Sično branila in še le po >trašuem krvi preli-vauju zapustila Plevuo. Palo jima je 32 oficirjev in 2100 mož; 22. julija potem so dobili Rusi po moči in so zopet zgrabili Turka pa zastonj; kajti tudi Osman-paša je dobil več vojakov. Sedaj lomasti IV. ruski in IV. rumunski oddelek v Plevno, da zapodita Turka nazaj. Osman-paša pa je med tem proti Balkanu odposlal Adii-pašo, ki je ruske čete pregnal iz Lovaca in Selvija in maha sedaj proti Gabrovi, da prvemu turškemu geneialu Me-hemed-paši roko poda; ta stoji uamreč z 60.000 Turki med Sumlo in Džumajo. Če se obadva generala združila, potem so vsi Rusi, ki so tako '
srečno črez Balkan odšli, odrezani od glavne ruske vojne in ta je z ruskim carjem vred od Turkov obdana od Plevna, črez Gabrovo, Džumajo, Raz-grad in Ruščuk; zašla je v sramotno in mogoče tudi sila nevarno past. Pri Plevnu je dnes zopet boj !
SinešniČar 31. Pri nekem slikarju je bila med drugimi tudi podoba izpostavljena, na kteri se je videlo, kako je hudič po neko ženo prišel. Nek kmet premišljevaje podobo, začne kimati ter reče sam pri sebi: „ta menda le ni moja, ker ona bi mu gotovo očesa skrampala."
Razne stvari.
(Učiteljske spremembe) nadučitelj Škoflek na Vranskem in Cizelj v Mozirju menjata svoje službe; za učitelja na Planini pride J. Voglar in k sv. Križu pri Slatini Fr. Bezjak. V Ločah pri Konjicah je Ida Salficky nameščena kot učiteljica.
(V Šoštanju) začne urad za cementiranje sodov in druge posode z 1. augustom svoje delovanje v hiši gospe Bete Orel-jeve.
(,Speče dete zgorelo) je pri sv. Martiuu v Rožni dolini, ko je nepreviden mlatič z tobakom škedenj užgal.
(Nalašč užgal) je nekdo Suukovo gospodarsko poslopje v Hočah pri Mariboru; ogenj je kmalu zgrabil soseda Strohmajerja in Miheliča. Pogorele so 4 hiše in 2 škednja.
(Znanemu domoljubu Dom. Čolniku) na Drvanji v slov. goricah je pogorelo gospodarsko poslopje; škode je 4 —5000 fl. Zavarovan je bil pri banki „Slaviji".
(G. profesor Jan. Pajk), lastnik slovenske tiskarne v Mariboru, je dobil profesuro na gimnaziji v Ried u na G. Avstrijskem. Čudno, kako slovenske profesorje v nemški Ried tiščijo!
(Tatovi na sejmu) v Arvežu 20. julija so v gnječi nekemu kmetu prerezali suknjo in mu iz naprsnega žepa vkradli 380 fl. in se potem med množico zgubili.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Prestavljeni so čč. gg;. kaplani: A. P-.diiostuik v Prihovo,
—	J Pečnik v Svičino, — G. Hrastel k sv. Štefanu.
—	Na novo so vmeščeni čč. gg. L. Kratuberger v M-iienberj:. — M. Go šič v Vuzeuico II.. — F. Šošteiič v Hoče II. — Kaplauija v št. Rupertu nad Laškim in 2. kaplanija v Srna tnu pri Slov. Gradcu ostanete začasno izpraznjeni. Spremembe v Danici štev. 30 so bile pred časom naznanjene, krive in nezanesljive.
(Za družbo duhovnikov) sta vplačala čč. gg. Zabukošek 44 fl. (ustn. dopl.), Lenart 11 fl
Dražbe III. 3. avgusta Jan. Muršak v Rogozi 1760 fl. 4. avg. Ana Petrovič v Pobrežu 2150 fl. 8. avgusta Jan. Toplak v Pavlovcjh 400 fl. Peter Medved v Statenbeigu. 10. avg. Štefan Šunkovič v Turnišu 275 fl. Gregor Krempl v Negovi. 17. avg. F<anz Abt v Ločiču 800 fl. Janez Štruc v R >žnem 275 fl.
l.oterljne številke:
V	Trstu 28. julija 1877: 66, 24, 11, 60, 32.
V	Lincu „ „ 77, 81, 12, 17, 57.
Prihodnje srečkanje: 11. avgusta 1877.
Najnovejši Uiirzi na Ounaju.
Papirna renta 61'10 — Srebrna renta 65 50 — Zlata renta 73'50— Akcije narodne banke 794— Kreditne akcijo 152.— 20Napoleon 9-91 — Ces kr cekini 5 93 — Srebro 10910.
Prilicno posestvo na prodaj.
Pet četrtink ure od Maribora blizu farne cerkve v obljudenem kraju se proda hiša z 3 sobami, knhnjo, kletjo, hlevom, sadunosnikom in vrtom. Posestvice sodi za krčmo, kupčijo ali kakega pen-zijoniranega gospoda. Več se izvč na mauti v graškem predmestju v Mariboru!
Stanovanje
3—3
v stari makolski šoli, pripravno za kakega duhovnika v pokoju ali za kakega rokodelca, se daje z lahkimi pogoji v najem.
V novi šoli se pa oddaja lepa, prostorna vinska klet.
Natančneje pri kiajn mu šolskemu svetu v Ma-kolah!
v Mariboru.
Podpisana dajeta vsem tistim, kateri radi krčme obiskujejo, ino tistim, kateri včasih iz dežele v Maribor pridejo, posebno pa čestitej duhovščini po deželi, na znanje, da sta z pričetkom tega meseca zdavna znano krčmo
„zum Sandwirth"
(Rapoc) v Mariboru
v najem vzela. V tej krčmi je več sob za popotnike pripravljenih, katerim se bode stanovanje po najnižji ceni računalo. Kar se tiče jedila in pijače — treba je posebej opomniti, da se bo v tej krčmi le naturno ali pravo vino, posebno iz Fraj-bama in od Št. Petra, in prav dobro pivo iz Maribora točilo, kakor tudi za to skrbelo, da bodo jedila prav okusna.
Koncem pa še posebno vabita vse Slovence, j kateri ljubijo kapljo dobrega vina in kos dobre pečenke, naj prav obiluo obiskujejo njuno gostilnico.
V Mariboru dne 19. julija 1877.
Jože in Hanika Grušovnik.
[2- -3]
DANIJEL RAKTJS
priporoča svojo
trgovec z železjem v graški uiici — V CELJU — v graški ulici
veliko zalogo
z piavim zlatom pozlačenih
nagrobnih križev
potem zalogo ¿g^ sa f^^vte ognjišča (šparherde),
na dalje ključarsko blago za razna poslopja;
vse je v lepi obliki in iz dobre robe izdelano. Narisi, potrošni proračuni, ceniki se rado in takoj dopošljejo, ako se po njih želja izreče. Isti priporoča naposled svojo
zalogo poljedelskih strojev (mašin)
posebno mlatilnic in trijerjev za čistenje zrnja, ki so res izvrstna roba in po ceni, kakor v fabriki (Clayton & Shuttleworth).
iooooooooooo*