Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
(skala dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hafrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslaviio znaša mesečno Din 18.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 67
Sreda, 19. avgusta 1936
Leto XI
Zločinska državljanska vojna v Španiji
Prod od srednjeveške dobe
Vsak, kdor je kdaj le povohal v politično življenje, bo takoj opazil, da morda človeštvo še nikdar ni doživljalo tako stirašne zgodovine kakršno doživlja danes. Popolnoma nas spominja na srednjeveško dobo roparskih vitezov in klerikalnega fevdalizma. Noben zakon nič ne velja, nobena mednarodna pogodba. Kljub pogodbi, kljub prisegi ti skoči za vrat krvoločni ris in ti izpije kri, kadar se mu zazdi, kadar ga prime živalski instinkt.
To smo videli po vojni že večkrat v posameznih državah, zlasti pa imamo enako žalostno sliko v sedanji španski državljanski vojni, Proti prisegi je planil španski fašizem na vlado ljudske fronte kakor volk na čredo ovac in vsi drugi volkovi mu pomagajo mesariti med ljudstvom, da bi ga zatrli, oziroma — požrli.
In če se vprašujemo, kaj je vzrok tej nemorali?
Vzrok je pomanjkanje srčne in tudi katoliške kulture ter demokracije. Narodi in činitelji s srčno kulturo, bi tega ne prenesli. Tudi čut demokracije je kulturna dobrina, ki pomeni idealno strpnost ljudi med seboj in voljo, da se vsem na tem svetu socialno čimbolje godi. V današnji dobi ie ta čut tembolj pomemben, ker je postala razlika med podjetniškim in delavskim razredom tako velika, da je milijone ljudi brez dela in jiela. Tu more blagodejno vplivati le blagohotna demokracija, to je izravnanje teh krivičnih razlik med obema razredoma.
To je nujnost dobe.
Demokracija je naš najvišji ideal, če so vsi ljudje enaki. Demokracija je naša pravična zahteva. In če se nam krivica godi, če ne uspemo kljub temu, da jo zahtevamo, potem se moramo bojevati zanjo eventualno tudi s skrajno odločnostjo; boj za demokracijo je pravičen in moralen, boj proti njej je pa nemoralen in krivičen, je trinoško nasilstvo.
Ta namen smo imeli tudi, ko srno vložili za dovolitev naše socialistične stranke socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Že danes lahko poudarimo, da bo naša stranka imela zaenkrat dve glavni nalogi, in sicer specialno za svobodo, to je za demokracijo in vzgojo v demokratičnem duhu; v drugi vrsti, dasii so to temeljne zahteve našega razreda, boj za socialne pravice delovnega ljudstva.
Za ureditev naših notranjih razmer so to važna vprašanja. Mi smio popolnoma prepričani, da pridemo le potom najpopolniejše demokracije do rednih znosnih razmer v državi. To pa uvidevajo vsi resni politiki v državi. Vsaj se nam to zagotavlja celo z najmerodavnejših mest.
..Mi, smo torej prav ob pravem času prijavili ustanovitev svoje stranke, ki bo nedvomno dovoljena, ker je potrebna za nas in za ureditev naših notranje-političnih državljanskih od-
nošajev.____________
Gverilska vojna v Abesiniji
Italija je slovesno proglasila zmago tiad Abesimjo, kljub temu se boji nadaljujejo. Abesinski oddelki vojne se nenadoma: pojavijo, izvršijo napad in zopet izginejo. V Džibuti so vse bolnice polne ranjenih italijanskih vojakov, kar najbolje potrjuje, da so vesti o gverilskih napadih Abesincev resnične.
Po vseh normah morale in mednarodnega prava je upor v Španiji nasilstvo nad meščanstvom in delovnim ljudstvom. Vsaka legalna vlada bii smela podpreti le legalno vlado, če sploh veljajo še kaj' prisege na zakone in princip nevmešavanja v notranje razmere. Imamo že izkušnje v zgodovini zadnjih let, da ta morala ne velja, da se. tepta vselej, kadar kapitalističnim verižnikom tako ugaja.
Zanimivo je tudi, da se prejšnji predsednik republike Zamora nahaja v taboru upornikov.
Prav te dni je izrekel sedanji predsednik republike Azana znamenite besede: Meja Francije je v tem trenutku na gorovju Guadarrame. S tem je hotel Azana opozoriti Francijo na veliko nevarnost, da dobi Francija na pirenejski meji nevarnega sovražnika, zaveznika Italije in Nemčije, če bi zaradi nevtralnosti evropske demokracije morala podleči vlada ljudske i
ne potrebuje pomoči.
Anglija podpiše sporazum, o ne-vmiešavanju, če ga podpišejo tudi Francija, Nemčija, Italija, Rusija in Portugalska. Odgovorili sta Rusija in Portugalska.
Vladne čete imajo težkoče na južnih bojiščih, dočim na drugih bojiščih z uspehom napadajo ali se branijo. Krvoločnost rebelistov kaže tudi angleško poročilo, da so rebeli spravili v ječe v Španiji nad en milijon delavcev in vladnih pristašev.
Ofenziva na Guadarami
Madridska vlada javlja, da se pripravlja v gorovju Guadaramia nad Madridom odločilna bitka. Pri Naval-peral de la Mata v pokrajini Careres so že doživeli uporniki težak poraz.
Katalonski predsednik Compango ze zvedel, da se nahaja otok Mallor-ka pred zasedbo po vladnih četah.
Vladne bojne ladje so obstreljevale južna obmorska uporniška mesta Ceuta in obrežje med Algerikas in Kadiz. V Ceuti so bile porušene uporniške vojašnice in trdnjavske baterije.
Izpraznitev Granade. — Mir pred San Sebastianom
V Grandi je vlada dovolila, da odpravijo iz mesta 200 tujcev, ki se tam nahajajo.
Pred San Sebastianom je mir. U-porniki napadajo civilno prebivalstvo z letali, kar je proti vojnemu pravu.
Naraščajoča nepotrpežljivost. — Nemčija še vedno ni odgovorila na predlog glede nevtralnosti v španski vojni.
Hitler se je že vrnil v Berlin. V pondeljek, dne 17. t. m. pa še vedno ni odgovora na predlog Francije in Anglije, da naj sie tuje države ne vmešavajo v notranje razmere Španije.
Pariški list pravi, da bo Nemčija odgovorila šele, ko bo gotova, da zmagajo uporniki.
In če se Nemčija tudi pridruži, bo to storila v nedoločeni obliki, ker bo hotela nadaljevati podpiranje upornikov. Nemčija je najprej izjavila, da španska vlada še ni ustregla protestu zaradi umora Nemcev. Španska vlada se je opravičila, odgovora na predlog pa še ni. To zavlačevanje, pravi »La Republique«, ne more biti nič druge-
fronte v Španiji, ker fašistične dežele podpirajo upornike
Francoska vlada ima tudi nepo-bitne dokaze, da Nemčija zalaga u-pornike z vsemi vojnimi potrebščinami. 'Istotako Italija. Nemčija hoče zamenjati vojne ladje v španskih vodah. To je pa pretveza, s katero hoče zopet prepeljati vojni materija! upornikom ter pravlja tja še več ladij.
Na poziv z dne 28. julija 1936 obeh delavskih internacional (soc. del. int. in intern. strok, zveze) so organizacije takoj poslale znatne zneske borilcem za demokracijo v Španiji. Tako:
Velika Britanija L. 1000, ena strok, oirg. v Zedinjenih državah 5000 dolarjev, Švedija 55.000 šv. kron, Nor-vegija 25.000 kron, Belgija 260.000 b.
! for., Francija 350.000 fr. frankov, Dan-
ga kakor zlobna volja. »Moming post« pa pravi: Nujno je, da se vprašanje uredi, če se noče, da postane Španija bojišče cele Evrope. Isti list izrecno povdarja, da bi bila pomoč španski vladi popolnoma legalna akcija, ker gre za legalno vlado. Demokracija se pa tega ogiblje. Vendar mora biti konec potrpljenja (ker tako daleč pa ne sme iti stvar, dia se oodpira upornike, ne pa legalno vlado).
Nemčija In Italija zalagata upornike na veliko
Anglež Sir Percival Philipps poroča, da ima Franco 20 Junkarjevih in 5 lovskih nemških letal ter 17 italijanskih kapronijev. V Sevilli je 60 Nemcev in 12 Italijanov, ki inštruirajo v strežbi letal in topov ter tudi sami sodelujejo v vojni.
Badajoz padel
Ljubljansko klerikalno časopisje je pri nas prvo poročalo o padcui mesta Badajoza ob portugalski meji. Badajoz vendar še ni v oblasti vsta-šev, ker se milica v okolici še vedno nahaja v borbi s fašisti. Mesto so vladne čete zapustile, da se poskrbe z živili in municijo. Krivoprisežni fašistični uporniki so vladno milico v ■mestu jako prijazno sprejeli, sarmo postrelili so teh poštenih boriteljev za zakon in pravico 1500 ter vse častnike. ker zavezniki klerikalizma in kapitala ne poznajo terorja in krvavih grozovitosti. Kaj ne. da je tako, ker tako čitamo v časopisju?
Francoski zunanji minister s. Del-bos je poslal glavnemu tajniku Društva narodov noto, v kateri ponovno razlaga svoje načelne izjave ter poudarja, da je treba dati Društvu narodov popolno avtoriteto in finančno podporo. Svoje stališče bo še posebej pojasnil k predlogom drugih držav še pred novimi sklicanjem seje Društva narodov.
Tuidi to vprašanje kaže. da hoče fašizem izsiliti razkroj Društva na-
Francoska vlada je zaraditega sklenila, da izvede ultimativno diplomatsko akcijo, ker je zavlačevanje dogovora o nevmešavanju očividno le manever.
Španska ljudska vlada ne zahteva tuje pomoči, kakor pravi Azana1, pač pa zahteva v imenu pravice in poštenosti, da se ustavi podpiranje upornikov.
ska 25.000 kr, Čehoslovaška »25.000 kč. in Nizozemska 10.000 goldirjev.
Vsi prijatelji demokracije in vsi sovražniki fašizma in s tem vojne in mednarodnega hujskanja, se poživljajo na pomoč v boju za evropsko civilizacijo in ohranitev one politične kulture, ki utegne biti odločilna, ki spada med najboljše tradicije Evrope.
Trideseti dan vojne. — Žene na severni ipanskl fronti
Odkar so stare Amazonke izumrle, še nismo v zgodovini doživeli enake borbenosti žena, kakor v sedanji španski revoluciji. Žene čutijo, kje je poštenost in pravica, zato sodelujejo na severni fronti. Pred mestom irunom sc z moškimi vred napodile upornike v beg. Najprej je vladno topništvo preprečilo ustaški napad in med tem so vladne čete, predvsem žene navalile na ustaše in jih zapodile v divji beg ter jih popolnoma demoralizirale. S preganjanjem pa niso prenehale, na begu so jim prizadejale mnogo škode. Tako so žene osvobodile Santander ob Bi-stajskem zalivu, ki fašistom tako diši.
General Franco prodaja vrabca na strehi
General Franco je obljubil oni državi. ki bi ga podprla pri uporu finančno in vojaško španski Maroko kot odškodnino. Kupčija je povzročila vnemirjenje v Španiji in v vseh d!r-žavah ob Sredozemskem morju. Enako ponudbo je napravil tudi znani tihotapec Mach, ki se pogaja v imenu unornikov za denar s tujimi državami glede pristanišča Rio de Oiro, ki se nahaja v zahodno-afriški španski koloniji.
rodov, da bi lažje diktiral narodom. Fašizem ne odgovarja na nobeno mednarodno vprašanje precizno in nikjer noče sodelovati v interesu mednarodnega sporazuma. Če demokracija tega ne vidi in ne čuti. ji ni pomoči, čeprav je v ogromni večini.
   ...................  —.......-	4.'.'	'■■■
Znani ras Gukša, ki je izdal abesinsko vojsko, se namerava podati v Italijo, t* ► .	4,.	*t« »n
Mednarodna pomot Španskemu ljudstvu
Krvave bitke na vseh bojiščih
Vladne čete in milica v ofenzivi. — Odgovora o nevmešavanju še ni iz Rima in Berlina. — Španska vlada
Francoska vlada za Društvo
narodov
Nota zunanjega ministra Delbosa
Potovanje v Španijo
(II.) Presedlnik Sozialistične delavsko internacionale s. Louis de Broucke-re je v imenu internacionala s Petrom Nemi jem ohiskal bojujoče se delavce v Špani j i.
Vračam se pravkar s kratkega potovanja v Španiji. Hotel sem v čim-krajšem času, ki je danes izredno dragocen, zbrati čimveč poizvedb in vtiskov.
Toda že iz dosedanjih mojih poizvedovanj morem ugotovit1, dvoje: Prvič, da sta Španka vlada in špansko ljudstvo vsekakor v položaju, da upor premagata, če se obema strankama prepusti, da stvar poravnata med seboj.
Ni dvoma, da je pripravljena vojaška veleizdaja imela strašne posledice. Število častnikov, ki so javno prelomili prisego zvestobe ali se vedli nezanesljivo, je 75 do 80 odstotkov. Velik del vojske so potegnili s seboj. Polastili so se utrjenih mest, velikih zalog orožja in vojaških preskrbnih potrebščin. Legalna vlada je bila naenkrat oropana skoraj vseh akcijskih sredstev in izdajalci so utegnili upati, da bodo pahnili državo v anarhijo.
Toda odgovor ljudstva je bil veličasten. Od prvega; dne so se ljudske milice, brez vojaške izvežbanosti in skora brez orožja pokazale s svojo zmagoVito hrabrostjo.
Nihče sicer ni dvomil o hrabrosti špankih proletarcev. O čemer bi lahko dvomili je prej talent za organizacijo. Tudi tu so ogromno izvršili: v malo dneh je republika zbrala znatne borbene sile, postavila kadre, preskrbela municijo in prehrano, organizirala izdelovanje orožja. Obenem je vpostavila notranji red: povsod se je zopet pričelo z delom, mesta so zopet mirna, politična nasprotja so pozabljena ali. o d god ena .
Ne da bi se obotavljal, lahko že danes ugotavljam, da je vlada vojaško, finančno, politično in moralno v premoči.
•
Republikanska Španija je dovolj močna, daj se sama brez kake pomoči bori proti fašizmu; ni ji pa mogoče zadostno se upreti skupnemu napadu vseh fašističnih sil Evrope. Njih koalicija je danes dejstvo ter si je treba biti glede posledice teh dejstev na jasnem.
Portugalska, Nemčija, Italija bolj in bolj med vojskujoče. To se godi na več načinov.
General Franco ima vojsko v Afriki, tvorijo jo tujska legija in miaro-kanski najemniki. Skuša se prav sedaj % spraviti v Evropo. Če se mu bo to posrečilo, se ima zahvaliti pomorskim in zračnim pomočkom Italije in Nemčije, ki sta jih poslali v območje gibraltar-ske ožine. Že sedaj so italijanska letala, katerih nakatera so bila še 28. julija v seznamu italijanske zračne flote, sodelovala pri upornikih. Pri
Francu se je ugotovilo vsaj tri trimo-torna nemška letala; na enem je bila številka le slabo preslikana. Križarka »Deutschland« podpira upornike za sedaj s svojo nazvočnostjo, kmalu pa pa morda tudi s svojimi topovi. Štiri nemške ladje potujejo v Barcelomi, da bodo tam »demonstrirale«, iz česar pa lahko vsak hip nastane »kazenska« ekspedicija. Skoraj opravičeno sumimo, da popelje ladja iz Hamburga, ki bo peljala tudi 28 letal, te za Španijo — seveda v Maroko.
Če bi torej Franco spričo te mo gočne podpore imel dalje časa odprto pot po morju, bo postal položaj španske vlade bistveno težji Tudi potem se bodo, kakor sem prepričan, prodirajočemu nasprotniku trdno upirali; toda proti vojaški premoči, ki bi u-tegnila postati polagoma prehuda, preti delavcem vendarle očitna nevarnost, da bi bili končno premagani.
Toda se tem bi bile premagane z njim potem zahodne demokracije. Zakaj, če španska vojna zavzame te oblike, nastane neizogibno splošna vojna.
Zakaj nihče ne bo tako neumen, ki bi veroval, da bo Franco pomoč, ki mu jo nudita obe fašistični vladi, prejel zastonj. Zmagati more le, če postane njiju vazal (podložnik). Njegova vlada bi zasidrala Hitlerja in Mussolinija v Maroko, ob morski ožini. Dobila bi s tem gospodstvo nad vsem za-hodnjim Sredozemskim morjem, bi odrezala evropsko Francijo od francoske Afrike ter prerezala zvezo Anglije v Indijo.
In to hi pomenilo, da morata Francija in Anglija končno pričeti z vojno, ker nista mogli pravočasno storiti svojo dolžnost:	dolžnost, da
rešita mir!
*
Vem, kako tehtno je to, kar moram. sedaj povedati in povem le zara-ditega, ker mi to nalaga grenka dolž-. nost vesti.
Absolutno sem prepričan, da se nahajamo na odločilni točki za reši-j tev miru, demokracije in socializma
—	te trojice, ki jih v svojem mišljenju
nisem nikdar mogel ločiti in so tudi resnično neločljive.
Ravnanje fašističnih držav ni nič drugega kakor resničen napad.
V	Evropi se to utegne zgoditi. Ob enakem pomanjkanju poguma se lahko dopusti zrušitev španske republike, kakor se je to zgodilo v slučaju Abesinije. Ali ne govore celo o »nevtralnosti« med špansko vlado in tolpo veleizdajalskih častnikov — beseda, ki kruto žali vse naše pravne čute!
Evropa to dopušča! »Da reši mir«, pravijo — kakšna nepojmljiva zaslepljenost!
Ali nihče ne vidi, da se s pristankom,, z vednim umikanjem, kazanjem slabosti za slabostjo, kapitulacijo za kapitulacijo, prepušča fašizmu inici-jativo in politično vodstvo v Evropi? Ali nihče ne opaža, da je njega predrznost vsak dan večja, da se bo stopnjevala d!o neizmernosti in da se ne bo ustavil, marveč nas bo pahnil v vojno — toliko bolj gotovo, kolikor manj poguma bomo imeli.
Recimo, če bomo imeli enako »previdnost«, ko bo nemški fašizem ponovil igro, organiziral v sudetsko-nemških pokrajinah upor in zahteval od nas »nevtralnost« med uporniki in čehoslovaško vlado. Ali bomo s tem pridobili mir?
Niti za to ceno ne, ker bo izzivanju sledilo le novo izzivanje. Ta nam pa prineso obenem državljansko vojno. Kajti zakaj bi pri nas doma ne smeli vojaštvo, bankirji, fašisti storiti isto, kar se je drugod tako dobro posrečilo? Zakaj ne bi smeli v pomočjo tujih bajonetov uničiti demokracijo tudi pri nas?
Potem šele bi se branili? In kdo vendar ne razume, da bi bilo potem prepozno?
Sedaj je treba rešiti mir s tem, da se reši špansko republiko. Če bomo dopustili zaradi pomanjkanja poguma, da jo fašizem zadavi, potem bo vojna, najstrašnejša vojna ob najbolj neugodnih razmerah skoraj neizogibna.
Sedaj ali nikoli! Morda ima Evropa le še nekoliko dni časa, da se odloči.
Po Louis de Brouckeru.
Demokracija je neobhodna potreba našega ljudstva
Bobič in Ranko Trifunovič sta imela v Skoplju konferenco s svojimi prijatelji in prijatelji Ace Stanojeviča.
Ranko Trifunovič je na konferenci pojasnil boj združene opozicije za demokracijo ter grajal postopek nekaterih strank, ki otežkočujejo akcijo. Izjavil je. da je demokracija neobhodna potreba našega ljudstva. Združena opozicija se bo borila za resnično demokracijo in bo zahteva-
la, da se v splošni prid rešijo politične razmere v državi.
*
V	Paračinu je združena opozicija že vložila skupno listo sreskemu sodišču v odobritev.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako fe ne, stori takoj svojo dolinost!
Blumove reforme
Hitro delo vlade in zbornice.
Zbornica je odobrila v petem či-tanju izpremembe zakonskega načrta o žitnem zavodu s 386 glasovi proti 187.
Zbornica je tudi odobrila zakon o kreditni pomoči malim industrijcem, obrtnikom in kmetom.
Senat je odobril zakon o razširjenju državnega jamstva za kredite, za izvoz na dve milijardi frankov.
Šolska obveznost je bila razširjena dio končanega 14. leta starosti.
V upravni svet francoske banke je bil imenovan tudi s. Jauhaux.
Salengro za Špansko vlade
Francoski notranji minister Salengro je te dni na nekem, zborovanju v Lillu javno izjavil, da so simpatije francoske vlade na strani legalne španske vlade. Levičarski krogi so sprejeli to izjavo z velikim navdušenjem.
Sodrug Jouhaux v v Madridu
Glavni tajnik francoskih strokovnih organizacij s. Jouhaux je odletel s posebnim letalom z Toulouse v Madrid, da tami podpre s svojimi sveti madridsko vlado.
Konferenca Hale antante
Letošnja konferenca zunanjih mi-strov Male antante se bo vršila 12. septembra v Bratislavi.
Glavni predmet razprave bo novi položaj v Podunaviu po sklenitvi nemško-avstrijskega dogovora.
Zopet smrtna nesreča rudarja
V nekem rudniku v Hudi jami se je v petek, dne 14. t. m. smlrtno ponesrečil 19-letni rudar Franc Mejak. 'Ponesrečeni je padel okrog 70 m globoko v rudniški jašek in obležal na licu mesta mrtev. Kot vzrok nesreče se navaja pomanjkanje luči in morda še drugih nedostatkov, kar bo šele ugotovil komisija. Tako padajo žrtve črnega diamanta dan za dnevom v borbi za košček trdega kruha. »
Balkanska banka. Listi poročajo, da bodo na prihodnjem zasedanju gospodarskega sveta Balkanske zveze sklenili ustanoviti posebno balkansko banko, ki naj bi pospeševala trgovinske odnošaje med balkanskimi državami. Za to banko se baje zanima tudi Francija.
V. Lebedev-Kumač;
Vsakemu svoje
Olga Aleksandrovna se je prijazno , nasmehnila gostinji in si popravila moker šop las, ki ji je visel preko utrujenega obraza.
— Sedite, draga Nina Konstant-novna. Še pozdraviti vas ne morem tako kot se spodobi? Saj vidite!
Spustila je likalnik na samovar in obupno odprla roke. Na mizi so ležali kupi zlikanega ali za likanje pripravljenega, še vlažnega perila. Smrdljivo j petrolejsko kuhalo je soplo na tleh.
V	medeni posodi na ognju je venomer nekaj cvrčalo in grgralo. Na vsakem stolu so ležali krožniki z jajci, z moko za prežganko in z drugimi rečmi, ki jih kuhanja nevešč človek niti ne razume. Z drobtinicami posuti, nežnio rožnati zrezki so čakali na ponvi. Zrak je bil prepojen z vonjem pražene čebule in čistega perila ter s sinjkastim, rahlim dimom oglja v likalniku.
— Ali vidite to zmešnjavo? Pričela sem navsezgodaj in ves božji dan nisem utegnila, da bi se bila vsaj za hip vsedla! Ah, nikar me tako ne
glejte, prosim! Danes nes sem prava pepelnica!
Gospa Olga si je v zadregi obrisala s predpasnikom potno čelo in se spustila na divan poleg Nine Konstanti-novne.
— Kako lepo ste danes oblečeni
—	kar sitno mi je, če vas poigledam! Zares zavidam vas. Kako neki ste le utegnili tako kmalu končati svoje opravke?
Gospa Nina je stegnila nožiče v lakastih čeveljčkih in potrkala s peti ob peto:
•—Kaj pa mislite — kakšne (opravke neki?
— No, hojo na trg, pospravljanje, obed!
— Ah, kaj še! Ali res mislite, da imam za vse to čas? Lepa reč! Mar mi je!
— Toda, draga gospa... saj bo danes prišel obenem z mojim Nikoi-lajem tudi vaš gospod soprog?
— No, in kaj potem?
— Mislila sem, da ga ne bo. Nemara so ga zadržali službeni opravki?
— Ne, nikakor me! Moj Sergej in vaš Nikolaj prideta prav gotovo da-
nes, kakor sta bila sporočila. Danes, pravim . .. No, in kaj potem?
— Ka-aj? Ampak . . . Vaš soprog je bil tri mesece na potovanju. Tri mesece ga niste videli... Kako je torej mogoče ...
Gospa Nina se je veselo zasmejala:
— Kaj pa vam je, ljuba duša?
— Kaj? No ... čudim se, da niste ničesar pripravili. Ali je mogoče, da niste skuhali kosila niti pospravili stanovanja?
— Nisem!
Gospa Olga je začudeno skomignila z rameni:
Kar n:č vas ne razumem, gospa.
Jaz pa vas ne! Čemu neki bi bilo vse to potrebno? Ni vredno, da bi človek govoril.
Gospa Nina je vzela iz torbice ogledalce in si pričela skrbno pudrati nosek,
Gospa Olga je med tem planila k petrolejki in jela vneto mešati neko reč, ki je zavrela čez rob in se je hotela prismoditi,
Trenutek pozneje sta obe znanki zopet sedeli druga poleg druge. Obe sta bili enako mladi in prikupni. Toda gospa Olga je utrujeno zapirala oči,
ki so ji zardele od vročine. Pot ji je lahko curljal po utrujenem obrazu.
V	naglici se je bila vrezala v prst na levi roki, ki je bil zdaj nerodno zavit v krvavečo cunjico. A gospa Nina, v kratki promenadni obleki, napudrana in rdečelična, je bila vsa zavita v oblak parfema in si je zadovoljno ogle-davala z bleščečimi očmi, manikirane in lakirane nohte.
— Hotela sem vas vprašati, Olga Aleksandrovna, kdaj pride vlak? Ne vem točno, ali ob pol sedmih ali ob pol osmih?
— Točno o pol osmih. Nikolaj mi je bil brzojavil.
Torej bosta čez poldrugo uro že doma. Zdaj je ob šestih. No, navsezadnje imam še dovolj časa. Hotela bi ju namreč presenetiti na kolodvoru.
— Moj Bog! Jaz pa res ne bom utegnila. Saj je že ob šestih!
— Pa z Bogom! Ne bom vas motila. Morebiti se bomo vsi skupaj za trenutek oglasili pri vas. Saj imamo do kolodvora samo par korakov.
— Le pridite! Zelo me bo veselilo, če bom videla vašega soproga!
(Dalje prihodnjič.)
Prvo pogajanje s tekstilnimi
industrije! za sklenitev kolekt. pogodbe
l<z	ttoMUUccUev
Maribor
Dne 14. t. m. so se vršili na Banski upravi razgovori o kolektivni pogodbi, katero so predložile strokovne organizacije 57 tovarnarjem v Dravski banovini. Razpravo je sklicala Banska uprava in jo je vodil gospod inšpektor dela inž. Baraga. Navzočih je bilo 11 industrijskih podjetnikov ostale pa je zastopala Zveza industrijcev in Idustrijska zbornica. Industrijsko zbornico sta zastopala generalni tajnik g. Mohorič in predsednik g. Kavčič. Zvezo industrijcev pa g. dr. Golja in inž. Šu-klje. Delavstvo je zastopalo 7 delegatov delavcev od vsake strokovne organizacije med njimi glavni tajniki zvezi Jakomin Lovro za Splošno del. strokovno zvezo, Lombardo Peter za Jugoslovansko strokovno zvezo in Bučar Vekoslav za Narodno strokovno zvezo. Delavski zaupniki so bili iz Kranja, Tržiča, Maribora, Celja in drugih važnejših krajev, v katerih se nahaja tekstilna industrija. Delavsko zbornico sta zastopala glavni tajnik s. Uratnik in tajnik s. Golmajer.
S. Uratnik je v imenu delavskega zastopstva iznesel zahteve tekstilnega delavstva, ki jih bomo priobčili prihodnjič.
V	imenu industrijcev so govorili gg.rMohorič, dr. Golja, inž. Šuklje in Kavčič.
Od strani delavskega zastopstva so poleg s. Uratnika utemeljili upravičenost in važnost kolektivne pogodbe in delavske zahteve Jakomin, Lombardo in Bučar.
Rezultat razprave je bil, da tekstilni industrije! v teku 14 dni izvolijo ožji odbor, ki bo pooblaščen razpravljati o podrobnosti osnutka kolektivne pogodbe.
Ker se je na tej razpravi govorilo o pogodbi samo načelno, so zastopniki delodajalcev izjavili, da v načelu pogodbi ne nasprotujejo, na-glašali pa so, da bi bilo nujno potrebno urediti delovne in plačilne odnose s kolektivno pogodbo, ki bo obsegala vsa tekstilna podjetja v državi.
Delavstvo ob tej priliki ponovno pozivamo, da se strne v strokovne organizacije, ker le združeni in močno organizirani bodo zamogli izvo-jevati kolektivno pogodbo.
Tekstilno delavstvo priredi informativne shode v sredo, dne 19. t. m. v Kranju, v soboto, 22. t. m, zvečer pa v Mariboru in Celju. Dolžnost vsega tekstilnega delavstva je, da se shodov korporativno udeleži.
10 pomočnikov — 10 vajencev. Vsakomur v Mariboru je znano, da se pa nekaterih obratih v nasprotju lepe socialne zakonodaje -še vedno izrabljajo vajenci. Vkljub temu se nikdo ne najde, ki bi energično posegel vmes, ter zlorabe odpravil.V nekem .podjetju, kjer izdelujejo blagajne, imajo na primer kar 10 .pomočnikov, katerim je .pomagalo do nedavnega tudi nič manje .kot 10 vajencev. Jasno je, .dia se ti vajenci na ta način svoje obrti nikdar ne morejo zadostno izučiti. Toda to še ni vse. Ko je izšla meseca majnika ministrska naredba o dopustnosti števila vajencev, se je ,v dotičnem podjetju izkazalo, da nekateri vajenci sploh niso bili prijavljeni pri pristojnem Združenju in jim je bila vsled tega vsa učna doba izgubljena. Podjetnik bi moral vajencem vsled tega izplačati za čas zaposlitve mezdo, kot jo dobivajo .sicer pom, delavci, a je tudi to odklonil, čeprav je vajence vporabljal za vsa mogoča, podjetju koristna .pomožna dela, zlasti za razvažanje blaga in donašanje juižine pomočnikom, kakor pač .po navadi delajo z vajenci. Še sedaj, ko je stroga naredba že par mesecev v veljavi, ima dotični podjetnik, ki ni strokovnjak, 6 vajencev, medtem ko dopušča ministrska narediba največ 4 vajence. Bilo ibi skrajno umestno, da izvrši mestna občina po svojem obrtnem referentu takoj strogi pregled vseh obrtnih podjetji glede zaposlovanja vajencev in zlasti tudi preišče njihove učne pogodbe, če odgovarjajo zakonitim .predpisom. Ravno vajenci so običajna sinovi najrevnejših starišev, ki dajo svoje otroke učiti obrti radi tega, da bi prišli čimprej do lastnega kruha. Socialni čut in (preprečevanje itak velike brezposelnosti zahteva tu naj" strožjo kontrolo in kaznovanje onih, ki te reveže .izrabljajo.
Tudi pri mesarjih bo treba napraviti red. V našem uredništvu se je zglasil mesarski močnik, ki je delal par mesecev .pri nekem mesarskem mojstru od ranega jutra, .preden je solnce izšlo in pozno .v noč. Naenkrat .ga je mojster vrgel na cesto, ne da bi mu ipo zakonu 14 dni poprej odpovedal ali mu .za to izplačal za 14-dnevno odpovedno dobo. Kočno se je še izkazalo, da pomočnik niti ni bil prijavljen .pri Združenju mesarjev, kar mu škoduje v toliko, ker mu to potem manjka pri .predpisani pomočniški dobi za moj-'sterski izpit. Ugled mojstrov zahteva, da v tem oziru sami gledajo na red in nastopajo ,z vso odločnostjo proti takim nevestnim tovarišem, ki delajo tudi njim samim umazano konkurenco. i
Naša pridna godba. Glazbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev se vkljub naporni službi železničarjev prav letos izredno marljivo giblje, čeprav je umljivo, da se pri današnjih težkih časih težko boiri za obstanek. Na splošno željo občinstva je godba v nedeljo zopet koncertirala v Košakih, kjer se je zbralo nia vrtu gostilne Koren toliko občinstva, da je /bilo težko dobiti .prostora. Vmes med svira n jem .godbe so še nastopali pevci društva »Fmohsinn« in »Enakosti« in Studencev, ki so .z godbo vred vsi skupaj želi hvaležen aplavz številnega občinstva. Prireditev je vnovič pokazala, kako zelo je javnosti priljubljena naša železničarska godba' s svojim kapelnikom g. Schon-herrjem.
Povišanie najemnin v železniški koloniji.
Kako mizerne so .plače železniških dlelavcev smo v našem listu že ponovno poročali- Kljub temu, da draginja ni padla, so se /plače od
Celje Stavka stavbinskih delavcev Je konCana
Stavbeniki iz Celja in okolice so sprejeli takozvani ljubljanski sporazum z malimi izpremembami. Delavci so se vrnili v ponedeljek na delo. Pogajanja med zastopniki stavkajočega delavstva pri regulaciji Savinje v Tremarju pri Celju še niso dovedla do uspeha, radi česar delavstvo še nadalje vztraja v stavki. Pogajanja so se vršila včeraj ponovno in bomo v prihodnji številki poročali o rezultatu.
Ivo Froehlich preminul. V nedeljo, dne 16. t. m. je zadet od srčne kapi preminul v najlepši moški dobi 431etni Ivo Froehlich, nameščenec pri tv. R. Stermecki v Celju. Pokojni je bil dolgoletni naročnik našega lista in zvest član S. P. N. J. ter vzor nameščenca, ki je večji del svojega prostega časa posvečal delu za zboljšanje socialnega položaja trgovskih nameščencev. Že dolgo vrsto let je bil eden izmed vodečih funkcionarjev Saveza priv. nameščencev Jugoslavije in Pomočniškega zbora pri Združenju trgovcev. Slava njegovemu spominu, žalujočim naše iskreno sožalje.
Hrastnik
Veličastno uspela prireditev Vzajemnosti I. v Hrastniku. V nedeljo, dne 16. t. m.
se je vršil na pobudo Vzajemnosti 1. delavski kulturni dan ob sodelovnaju z Vzajemnostjo II. in steklarsko ter rudarsko godbo na pihala. — To je bila prva prireditev novo .osnovanega kulturnega društva Vzajemnosti. Uvodoma je s. Kosmos v krepkih besedah pozdravil navzoče, posbej še zveznega predsednika s. dir. Jelenca iz Ljubljane, Bilo je nad 700 udeležencev, kar pomeni za našo sajasto dolino vsekakor častno udeležbo. Nato je s. Kosmos /podčrtal pometi in naloge kulturnega društva »Vzajemnosti«, kot naslednice razpuščene »Svobode«, posebno pa je podčrtal solidarnost, ki vlada med vsemi nastopajočimi društvi, kar je pripomoglo, da je prireditev v tako i velikem obsegu uspela. Med drugim je po-1 žival zlasti delavsko mladino, da se včlani
leta do leta zniževale, tako da so danes železniški delavci diomala najslabše plačani za svojo sicer težko in odgo/vorno službo. Le redki so, ki zamorejo izhajati z zaslužkom na železnici. Med te se je zlasti prištevalo tudi one železničarje, ki so stanovali v naturalnih stanovanjah v železniški koloniji. Najemnine so bile namreč v teh stanovanjih svoj čas zelo nizke in sicer s-o plačevali najemniki prvotno le Din 14.—, .pozneje ,pa iDin 75,— za trisobna stanovanja. .Pred leti so povišali najemnino na Din 150.—, te dni pa je izšel nov odlok, po katerem se najemnine zo/pet -zvišajo za 60 odstotkov, tako da bodo ta stanovanja odslej stala Din 240. To je vsekakor zelo hud udarec za železničarje, zlasti pa ne družine, ki imajo večje število nedoraslih otrok. Čudimo se, da nek železničarki klub, ki se v zadnjem času silno širokousti, ni znal preprečiti .pov-išanje teh najemnin!
Kakor hitro so prišli čez mejo, so mariborski »hitlerjanci« na vožnji v Berlin k Olimpiadi v skupnem vlaku sneli raz suknje jugoslovanske znake in obdržali samo olimpijski znak. Vso javnost bi gotovo zanimalo, kaj so ukrenili naši nacionalni udeleženci, ko so to videli?
Nova vila na Pohorju. Razven /primarij,a g. dr. Robiča .zida na Pohorju v bližini Mariborske .koče novo vilo tudi ravnatelj Banovinske hranilnice, .podružnice Maribor, g. dr. Kovačec. Baje s.o še daljni interesenti za podobne vile na Pohorju in b-o na ta način tam kmalu nastala cela kolonija. Vila odvetnika dr. Blankeja je v glavnem že izgotovljena. Izkazalo /pa se je, da je odcapek ceste k tem vilam od banovinske ceste .prestrmo izpeljan, skoro še enkrata tako strmo, ko banovinska. To gotovo ni v prid tujskemu, prometu, ker avtobusi ne 'bodo mogli voziti do pohorskih koč.
Nova stavba. Na oglu Prešernove in Majstrove ulice sta začela zakonca ing. Abt graditi novo trinadstropno ogelno hišo, kjer bodo zopet našli številni brezposelni dela. Drugi čakajo na /gradnjo projektiranih hiš na /bližnjem Zrinjskega trgu, kjer je bila medtem dovoljena /parcelacija dr. Pohlovega vrta.
Sedem gradbenih dovoljenj je te dni dodelil mestni radbeni .urad interesentom, večinoma za gradnjo /novih stanovanjskih hiš.
Smrtna kesa. V nedeljo, dne 16. t. m. je preminula v 75. letu starosti g. Lucija Dra-ganič. Truplo pokojne bo prepeljano v Dalmacijo.
Pri vojakih v Sarajevu, kjer je služil svoj rok, je umrl 13. avgusta v 23. letu starosti trg. pomočnik Drago Burian. Pokojni je bil kremenitega značaja ter v Mariboru splošno priljubljen. Bil je tudi član DTE, do njih razpusta. Naj mu bode bosanska zemljica lahka!
I. javna pismena licitacija za popravilo carinskih skladišč v Mariboru, ki je bila razpisana z odlokom mestnega poglavarstva mariborskega, je preložena na dam 3. septembra 1936. V -ostalem ostane /prvotni razglas nes-premenjen.
^ Kostanjarji, ki želijo v letu 1936/37 peči kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 10. do 20. avgusta med uradnimi urami. — Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo tozedavno obrt, ostalim, ki nimajo obrtnega lista, se nova dovoljenja ne bo izdajalo.
v kulturno društvo »Vzajemnosti« in godbena društva ter pomaga orati ledino na polju delavske kulture, za podvig delavstva in njegov napredek. Kot že omenjeno je Vzajemnost naslednica razpuščene »Svobode« pred katero pa je tudi že postojala kot prvo delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«, ki pa je bilo 1914 leta razpuščeno redi nekega predavanja, ki ga je obdržal naš pokojri veliki slovenski pisatelj s. Ivan Cankar, katerega slika je bila simbolično razobešena nad odrom. Ker je bil ves program skrbno izbran in posamezne točke posrečeno izvajane, je na navzoče vsa prireditev napravila lep utis. Predvsem pa je lahko tudi v ponos nastopajočim društvom, ki so s tem združenim nastopom pokazala, da je ta prireditev bila vredna imena: 1. delavski kulturni dan.
Trbovlje
Velika konferenca delavskih zaupnikov. V soboto, dne 15. t. m. se je vršila velika konferenca zaupnikov strokovnih organizacij in zaupnikov II. skupine Rudarske zadruge. Na tej konferenci se je konstatira-lo, da je T. P. D. znižala akordne postavke, vsled neupoštevanja doklad in premij, za cirka 30 odst. Na drugi strani se je zopet ugotovilo, da je podjetje posebno v Hrastniku dodalo k dosedanjimi akordnimi po-i stavkami celo do 100 in več procentov, a vse to še ni zadostovalo, da bi dosegli temeljno mezdo. Da ne ugotavljamo drugih primerov, ki so prišli na konferenci do izraza, lahko mirno izjavimo: delavske zahteve so minimalne in upravičene. Če jih pa 1. P. D. ne namerava upoštevati, potoni naj računa z najstrožjim odporom. Razprave, ki se bodo vršile, morajo urediti razmere med delavstvom in T. P. D. v vseh socialnil vprašanjih, ki se tičejo teh -odnosov. T. P. D. ali že prizna ali ne, je kršila kolektivno pogodbo, osobito pri vprašanju akordnih postavk, kakor tudi pri odjemalcih živeža v rudniških konzumih ter vseh ostalih dokladah, ki jih je imelo delavstvo zajamčene. Delavske organizacije so solidarne o teh zahtevah, ki jih je delavstvo stavilo ter ne tno-re od njih odsto/piti. Javna taj-
Dama Ut
Novi minister pravde. Za ministra pravde je bil ime/novan bivši miinister dr. Nilko Subotič.
Petnajstletnica smrti kralja Petra I. je bila dne 16. t. m.
Ministerski predsednik, g. dr. Sto-jadinovič, se je mudil te dni na Bledu.
Koncert jugoslovanskih pesmi v Leningradu, Te dni je prine/dil naš najboljši tenorist Josip Rijavec koncert jugoslovanskih pesmi v Leningradu in dosegel ogromen uspeh. Nastopil bo še v Moskvi in Odesi, odtam pa se Ko podal na turnejo po Skandinavskih državah. Kakor poročajo listi so bili Rusi silno navdušeni nad lepoto oaše pesmi in glasbe.
Francozi bodo letos nakupili okrog 200 vagonov svežih sliv v Jugoslaviji. Zastopnik trgovcev s sadjem je v to svrho prispel te dni v Beograd.
Pri avtomobilskem karambolu, ki se je zgodil minulo nedeljo v Vojniku pri Celju se je smrtno ponesrečil ing. Ciniburg iz Češke, šest potnikov pa je zadobilo lažje poškodbe.
Pod Skuto v Logarski dolini, je plaz kamenja podsul Ulrika Molzerja iz Koroške. Po silnih naporih so ponesrečenca reševalci spravili v dolino, od tam pa so ga odpremili v celjsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam.
•
Italija se oborožuje dalje — Mussolini se boji, V Italiji dela orožna industrija nepretrgano. Zlasti v industriji za vojna letala. Med delavstvom se pa pojavlja vznemirjenje. Režim je zaraditega naročil, da morajo fašisti zasesti tovarne, če bi nastali v njih nemiri ali stavke.
460.000	Dunajčanov na policiji. Po uradnih izkazih dunajske policije je bilo v prvem polletju uvedeno pri policiji postopanje proti 460.000 osebam. Torej eno četrtino Dunajčanov zasleduje policija v teku pol leta, Političnih deliktov je bilo 37.163. — To pač niso samo politični in kriminalni zločinci, marveč jih je vsaj dve tretjini pognal tja socialni položaj. Policija danes ni samo zrcalo morale, ampak zrcal° socialnega položaja.
Francoski general Gamelin, ki se je te dni mudil v Varšavi in skušal navezati zboljšanje vojaških zvez m-ed obema državama, je kakor pravijo poročila, popolnoma uspel v svoji misiji.
Hitler je v strašnih skrbeh. Iz nemških vladnih krogov poročajo, da Hitlerja silno vznemirja, ker se je v Španiji komunizem! tako razpasel. Francoski predlog o nevtralnosti je sprejela nemška vlada le v »načelu« in je prav mogoče, da smemo pričakovati nove dogodke mednarodnega zna- I
čaja. Druga zadeva je, zaradi katere kanclerja glava boli, ker je Rusija razširila vojaško dolžnost. Doslej so imeli vojaško dolžnost od 21., odslej 'pa od 19. leta starosti. K u:t» :< t j
■ r~s-
Berlinska olimpijada je bila zaključena 16. t. m. y<f. «• i * n »
Med Parizom in Londonom je bil
dosežen popolen -sporazum glede prepovedi uvoza municije in orožja v Španijo. Sporazum so sprejele tudi vse ostale države, izvzemši Italije in Nemčije, ki bi rade še naprej netile nemire in kovale kapital iz španske državljanske vojne.
Angleške strokovne organizacije so sklenile zbirati denar in živila za španske miličnike. Vlada pa je zbirko nrepovedala.
Francoska letalska delegacija je obiskala Moskvo, kjer je bila prisrčno sprejeta.
Japonska vlada izjavlja, da je pripravljena pogajati se z Rusijo, toda šele ko bo japonska armada tako* izpopolnjena, da bo enakovredna sovjetski vojski.
Kavo uničujejo v Braziliji. Letos je bilo samo v Braziliji uničenih 36 milijonov vreč kave.
■
Nemški učenjaki v pregnanstvu. Povodom kongresa za svobodo znanstvenega dela, kateri se je vršil v Oksfordu v Angliji, je prof. Norman Bentvvich prečital izčrpno poročilo o preganjanju nemških učenjakov, kateri niso hoteli kloniti nacijskemu režimu. — Po podatkih, ki jih je iznese! angleški profesor, znaša število učenjakov, ki so izgubili nameščenje, 1.200. Nemčija je izgnala največ učenjakov po padcu Carigrada, ko so Turki leta 1453. povzročili veliko i selitev bizantinskih književnikov in učenja-j kov, vsled tega je tudi interesantno pripomniti, da je današnja turška vlada na carigrajskih in ankarskih vseučiliščih in institucijah zaposlila 50 izgnanih nemških učenjakov.
Sinovjev obtožen umorov
Telegrafska ruska agentura po-j roča, da je bila zasnovana v Rusiji ! zarota proti funkcionarjem sovjetov. Skupina Trocki-Sinovjev je izvedla več terorističnih akcij proti voditeljem komunistične stranke. Umor Kirova je bil tudi njih- delo. Jedro skupne so tvorili Sinovjev, Kamenov, Jevdokimov. Bakajev, Ivan Smirnov, Mihael Mračkovski in Ter Vagaljan. Dokazano je, da vodi akcijo Trocki. V preiskavi so navedeni in še več oseb. Obravnava se bo vršila pred navišjim sodiščem javno. — Nerazumljivo je, da so šele sedaj prišli na to zvezo z umorom Kirova.
nost je, da imajo gospodje okrog T. P. D. bajne plače. Rudarji, ki pa morajo garati tudi za te plače, .pa prejemajo po 200, ali nekaj več dinarjev na mesec. Okrog tega vprašanja se ho moralo začeti urejevati rudarsko stanje v rudnikih T. P. D.
Kranj
Veliko zborovanje tekstilnega delavstva.
Za sredo 19. t. m. ob pol 19. uri, sklicujejo strokovne organizacije v divorani hotela »Stara Pošta«, veliko zborovanje tekstilnega delavstva. Govorili bodo poleg drugih, centralni tajnik strokovnih organizacij in sicer o ukrepih glede zniževanja akordnih postavk ter o poteku ankete glede kolektivne pogodbe na Banski upravi, ki se je vršila dne 14, t. m. V interesu slehernega tekstilnega delavca je, da se zborovanja udeleži. Gre za našo eksistenco. Na dvorišču bo nameščen ojačevalec, tako, da bo dana možnost vsem prisostvovati zborovanju.
Polcžai tekstilnih delavcev se od' dne do
dne labša. Akordne postake se znižujejo; poleg tega se pa dielavstvo šikanira in za vsako malenkost kaznuje, Ni jasno, ali podjetja s takim početjem samo manevrirajo in s tem preizkušajo delavstvo, ako bo odporno v svoji zahtevi po kolektivni pogodbi, katero se bodo najbrž nekateri podjetniki protivili podpisati. Ako računajo, da bo delavstvo šlo preko tega važnega vprašanja brez odpora, se seveda zelo motijo, zahteve, ki jih vsebuje kolektivna pogodba, so malenkostne, zato so tembolj upravičene. Podjetniki bodo le za malenkosti prikrajšan na ogromnem dobičku, ki ga diobivajo z izkoriščanjem jugoslovanskega delavstva s čemer ne škodujejo samo delavstvu temveč tudi celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Radi šikan je delavstvo razburjeno in trdno odločeno, da se bo do skrajnosti borilo, ako mu bo bo-rba za kolektivno pogodbo vsiljena.
Jesenice
Proslava 301etnice obstoja podružnice SMRJ, ki se je vršila minulo soboto ie nedeljo je bila veličastna manifestacija delavstva za mir in lepšo bodočnost delavskega razreda. Podrobno poročilo bomo prinesli v prihodnji številki našega lista.
Žalec
Smrtna kosa, V soboto, dne 15. avgusta 1.1. smo sprejmili na pokopališču v Žalcu rudarja s. Forstner Franca. Pokojnik je bil star komaj 29 let in je bil zaposlen na rudniku v Zabukovci. Ker je bil zelo marljiv v svojem poklicu si je nakopal bolezen, kateri je končno podlegel. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Žal, da po sedanjih pravilah Bratovske skladnice, ne bo dobila uboga družina niti pokojnine, ker pokojni ni dosegel 10 let polnega članstva. Kako se naj družina preživlja? — Na zadnji poti so (pokojnika spremljali številni rudarji iz Zabukovce, za kar jim gre najlepša zahvala. Posebna zahvala pa gre zlasti tudi sodrugom pevcem »Vzajemnosti« iz Zabukovce, za žalostinke, ki so jih zapeli pri hiši žalosti in ob odprtem grobu. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu, žalujočim preostalim pa izekamo naše iskreno sožalje.
J. R. iz V.
Ptuj
Smrtno se je ponesrečil rudar Jožef Kro-šelj v rudniku Medvodcah, Krošelj je padel več metrov globoko! v jašek in zadiobil pri padcu tako hude poškodbe, da je kmalu po prevozu v ptujsko bolnico podlegel poškodbam.
Prostovoljno v smrt. Na progi Ptuj— Hajdina se je v nedeljo zjutraj vrgel pod kolesa lokomotive 70-letni Ivam Tomanič, brezposen krojač iz Nove Gradiške v Slavoniji. Razmesarjeno truplo pokojnika so pokopali na pokopališču v Hajdini. Vzrok: Pomanjkanje in beda.
Pekovski pomočniki kljub neznosnemu položaju — čakajo in nič ne ukrenejo, da bi prišli do svojih pravic. Tudi tem je treba ponovno povedati, da en sam ne doseže nič, vsi združeni pa mnogo. Zato na delo!
Športna rubrika
S. K. Kovinar — delavski prvak Slovenije. Povodom proslave 30. letnice kovinarske organizacije na Jesenicah je Delavska športna podizrveiza organizirala tudi finalne tekme za prenstvo delavskih klubov v Sloveniji, katerih so se udeležili SK Olimp iz Celja, Dask iz Trbovelj, Grafika iiz Ljubljane in jeseniški Kovinar. Največ ji napredek je pokazal Kovinar, tki si je po kotmaj enoletnem obstoju (priboril prehodni pokal DNSP in se plasiral na -prvo -mesto. Rezultati tekem so bili:
Kovinar : Grafika 2 : 0 Dask : Kovinar 0 : 0 Dask : Olimp 1 : 1 Kovinar : OUmp 1 : 0 Dask : Grafika 1 : 1 Olimp : Grahka 2 : 0 Tabela se glasi:
Kovinar Olimp Dask Grafika
Po tekmah je zastopnik -podzveze predal Kovinarju krasen srebrni pokal v prehodno last s pozivom, da bo častno zastopal delavski šport Slovenije v nadaljnjem državnem tekmovanju proti delavskemu prvaku zagrebškega -podisaveza.
2	1	0	3:0
1	1	1	3:2
0	3 0		2:2
0	1	2	1:5
Kdo financira upornike?
Prijatelj klerikalnega voditelja Gil Roblesa — bankir Juan March,
V	Valenciji so vojaške čete odkrile v skladišču mnogo zabojev, v katerih je bilo orožje. To orožje je bilo last najboigatejšega milijonarja Španije Juana Marcha, ki je donedavna bival z Gil Roblesom v Biarritzu. V bližini Leride so vladne čete zaplenile transport, ki je prevažal vojni materijal in 300.000 peset. Tudi to blago je bilo last Marcha, ki je bilo namenjeno upornikom v Saragossi. V Londonu se po-gajata z bankami dva častnika v imenu Marcha, da naj bi podprle novo nelegalno generalsko vlado z orožjem in živili.
Prva republikanska vlada 1931 je Marcha zaprla, da preišče vse njegovo temno poslovanje, ki je v nekaj letih postal največji milijonar v Španiji,
March se ne zanima za politiko sicer, Ni bil ne prijatelj in ne sovražnik Alfonza ali Rivera in tudi republika mu je deveta briga. Kdor mu pa nasprotuje v njegovih kupčijah, tega sovraži. Podoben je voditelju pomorskih roparjev, ki hoče samo osvajati. Z goljufijami v škodo države je obogatel. Gospodaril je z Alfonzom, Ri-verom in skoraj vsakim finančnim in vojnim ministrom ter delil z njimi dobiček, ki jih je vse še tudi ogoljufal. Republika je pa hotela napraviti konec njegovemu delovanju, ker bi sicer on napravil konec republike.
Preiskava proti Marchu je takrat dokazala, da ima March knježji grad na Malorci. Prebivalci so ga morali voliti v parlament, ko je bil že v zaporu. Marchov prijatelj pa je bil predsednik vlade Lerroux. Preiskava proti Marchu se je vršila dalje-. Ker zapori v Madridu niso bili vami, so poslali Marcha v ječo v Alcalu. Deset dni preden bi se imela vršiti obravnava, pa je March izginil iz ječe in z njim tudi ravnatelj jetnišnice. Bežal je v inozemstvo. Po krajšem času se je vrnil v svoj grad na Malorci ter ustanovil z Gil Roblesom »avtonom-
no gibanje desnice« in bil 1933 zopet izvoljen v poslansko zbornico, ker je dal okoli pet milijonov peset (40 milijonov Din) za volilni fond Gil Rob-lesovemu gibanju.
Juan March je bil rojen v Barceloni. Bavil se je z izvozom in uvozom živil, orožja in postal voditelj trusta. Podkupoval je carinske uradnike, ustanovil svoje brodovje za tihotapljenje. Med vojno z Markom je dobavljal orožje Abdel Krimu in zaslužil ogromno, dobavljal je pa takrat orožje tudi Španiji. Pokupil je takrat mnogo rudnikov v Asturiji in vrsto privatnih železnic. Kot osebni prijatelj kralja Alfonza XIII. je rad posojal državi denar, za kar je dobil nekakšen monopol v trgovini z živili in tobakom.
Mož teme je postal seveda nepomirljiv sovražnik republike, ker so se republikanci hoteli vmešavati v njegove nepoštene posle. Uvidel je, da se mora baviti tudi s politiko, če hoče še naprej tako lepo zaslužiti. Kazalo mu ni drugega, kakor da se zveže z Gil Roblesom in financira njegovo gibanje. Danes je znano, da je March eden inspiratorjev upora. Maja meseca se je sestal z generalom Francom v Tangerju in potem v Liza-boni z generalom, Sanjurjom. Doma v Malorki je uredil svoje stvari ter se odpeljal s svojim zrakoplovom osem dni pred izbruhom upora v inozemstvo, kjer se je nekaj kilometrov za mejo nastanil z Gil Roblesom in drugimi prijatelji, da počaka izida meščanske vojne.
Izgnan je bil iz francoskega Biar-ritza. Gil Robles je odšel v Lizabono in najbrže je tudi March odletel s svojim aeroplanom tja. V Lizaboni ima March že več let zasebno banko, ki v glavnem direktno podpira s krediti španske uporne generale.
Ti podatki dokazujejo, kakšne morale so španski uporniki.
Vatikan protestira
Umori duhovnikov in redovnikov.
Vatikan je, čim je opazil, da generalska veleizdajska akcija v Španiji * 1 • '	■* 11 ter se je prelevila v ne-
gotovo državljansko vojno, obsodil prelivanje krvi. Drugače bi bilo, če bi bila revolucija s prvim mahom uspela. Tedaj bi ne bilo medsebojnega klanja, pač pa bi klali uporniki delavske in republikanske državljane, kakor je Gil Robles napravil že 1. 1934. Nad
30.000	državljanov je poslal v ječe, več kot 10.000 jih je pa pobil.
Vatikan je pa sedaj vložil protest pri madridski vladi. Pritožil se je zaradi bogoskirunstev in sovražnih dejanj z duhovščino. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« pa je objavilo članek z naslovom »Umori duhovnikov in redovnikov«.
iProtest je opravičen, ker je vsak protest proti zlohotni moritvi sočloveka moralno utemeljen. Toda proti umorom protestira tudi delavstvo,protestira pa še prav posebno proti pravim provzročiteljem splošne morije, ki velja življenje tisoče in tisoče ljudi.
Nobene potrebe ni bilo, dia jie reakcija z generali odrekla pokorščino legalni vladi, da je generaliteta prelomila svojo prisego na ustavo in zakone ter s tem zagrešila po današnjih pojmih veleizdajo, s katero je hotela oropati ljudstvo svobode in pravic ter napraviti zopet fevdalni suženjski sistem pod firmo diktature.
Razumemo pa tudi, zakaj je gnjev naroda naperjen tudi proti cerkvi v Španiji, duhovnikom in redovnikom. Beograjsko »Vreme« samo je te dni poročalo, da streljajo menihi iz samostanov na vladne čete in milico. Isto-tako Doroča gospa dr. Montessori, italijanska reformna vzgojiteljica, ki je
te dni prišla iz Barcilone v London, naslednje:
»Barcelona je bila v rokah vlade, toda duhovniki so se aktivno udeleževali bojev. Mislim, da so bila velika nevarnost, ki je grozila cerkvam, mu-nicijska skladišča, ki so se nahajala po cerkvah.«
Po tem poročilu in drugih, ki jih nihče ne taji, so duhovniki in samostani aktivno na svojo (ne vatikansko) odgovornost sodelovali z. uporniki; bili so torej sestavni del veleiz-dajniškega upora. Duhovščina v teh bojih ni ostala nevtralna, zato tudi nihče ne more pričakovati od legalne vlade in nje vojske, da bi z; njimi drugače ravnali kakor z drugimi uporniki.
V	kolikor so se godila zverinstva, ki jih je ob tolikem opravičenem ogorčenju nemogoče preprečiti, obsojamo tudi mi. Še ostudneji je pa prvotni ukaz upornikov, da morajo njih vojaki takoj pomoriti vse miličnike vladnih čet in druge nasprotnike.
Te stvari smo morali pojasniti, ker reakcionarno časopisje tako silno grdi in blati pošteno borbo španskega ljudstva za demokracijo in svobodo. Mislimo, da nam; prav žalostni dogodki v Španiij in zadržanje do njih najbolje dokazuje, da ljudstvo nima nikjer drugje zaslombe kakor samo v sebi. Nasprotniki obmetavajo špansko legalno vlado z »bolševiki«, da bi jo priskutili narodom. Vendar pa vsi vemo, da je ta trditev farizejska laž, ker je španska vlada, vlada ljudske fronte. Ce pa bodo veleizdajalski uporniki preveč razljutili narod, kolikor še ni Ijut naj si pa pripišejo posledice sami.
Vsaj enega
novega naročnika
bom Dridobil vsak teden za
Jelnusko Politiko"
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega oroletarca.
Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali!
Delavski pravni svetovalec
Davek na pokojnine rudarjev (Leše)
Vprašanje:	Od Bratovske skladnice
smo bili obveščeni, da je izdal minister za Šume in rudnike rešenje, glasom katerega se mora od 1. sept. 1936 dalje odtegovati uslužbenski davek tdui od pokojnin rudarjev. Ali obstoja glede tega davka kak eksistenčni minimum in kakšen je ta eksistenčni minimum?
Odgovor:	Po	zakonu o neposrednih
davkih z dne 8. febr. 1928 so oproščene uslužbenskega davka osebe, katerih uslužbenski prejemki ne presegajo eksistenčnega minimuma. Eksistenčni minimum pa znaša Din 400 na mesec. Din 100 na teden, ali Din 16 na dan na poleg tega za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka do 18 let brez stalnega dohodka po Din 100 na mesec, Din 25 na teden ali Din 4 na dan. Ako torej na primer vpokojenec ne dobiva na mesec več kot po Din 400 pokojnine, odnosno, ako ima recimo 2 pod 18 let stara še nepreskrbljena otroka, Din 600, bo oproščen uslužbenskega davka, v nasprotnem primeru pa bo moral davek plačati.
Nadure v brivski obrti. Ali more službodavec odtegniti uslužbencu davek za več mesecev nazaj?
(Rogatec).
Vprašanje: Pri nekem brivskem mojstru ie bila zaposlena pomočnica, ki je imela mesečne plače le Din 200, dasiravno je bila zaposlena dnevno >od 7. ure zjutraj pa do 8. ur zvečer. Ko je radi preslabih delovnih pogojev službo odpovedala, ji je naenkrat izginil ves prihranjeni denar. Javila je zadevo orožnikom, ki so osumili brata njenega poslodavca, kar ga je tega tako razkačilo, da se je dejansko lotil, obenem pa ji odtegnil davek kar za 16 mesecev nazaj. Ali je bi! to upravičen storiti? Ali more uslužbenka zahtevati nadure?
Odgovor: Za brivnice velja 10-urni zakoniti dnevni delovni čas in je treba vse delo, kolikor ga uslužbenec opravi preko tega časa, plačati z normalno mezdo in še s
50 odstotnim poviškom k tej mezdi za vsako naduro. Ako je torej pomočnica opravljala nadur, more za te nadure zahtevati od svojega bivšega poslodavca plačilo gornje nadurne mezde. — Uslužbenski davek obremenjuje uslužbenca, pobira pa ga službodavec, ki ga lahko odtegne od uslužben-čeve plače. Ge pa je službodavec plačeval uslužbenski davek že 16 mesecev za uslužbenko, ne da bi ji za to kaj odtegnil od plače, nima pravice tega storiti niti sedaj naknadno, ker je v tem primeru bil gotovo vsaj molče sklenjen dogovor, da bode uslužbenski davek nosil službodavec.
Meh za smeh
Vsi so enaki.
— Priseži mi, dušica, da sem prvi, Hi ga ljubiš.
— Moški ste vsi enaki. Vsak hoče, da mu to prisegam. No, pa naj bo, prisegam tudi tebi.
Logično.
— Tvoja domača naloga je prav dobra, Mihec, samo če ne bi bila dobesedno enaka nalogi tvojega bratca. Kaj naj sklepam iz tega?
— Da je tudi naloga mojega bratca prav dobra.
Zelo čudno.
—f Ko se je moja mati rodila, je tehtala samo pet funtov.
— To je pa res čudno. Kaj je ostala živa?
Čudni računi.
— To dekle dobi 100.000 za doto, seveda, če ne pojde stari ta čas po gobe.
— Kaj pa če pojde?
— Dobi seveda še več.
Osrečil jo je.
— Vsak človek mora nekoga osrečiti.
51 storil tudi ti tako, prijatelj?
— Da, letos med počitnicami. Bil sem pri teti ln ko sem odhajal, je bila presrečna-
Zahtevajte vedno in povsod M in pecivo iz Delavske pekarne v Maribora.
Telefon .2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.