245. številka. Ljubljana, petek 26. oktobra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. fsiiaja vsak dmn, izvsemii ponedeljke in dneve po praznicih, tor velja po polti prejeinan sa avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta M gld., •a ©očrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanj a na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na fin so taenna 10 kr. M meaeo, 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa 41] a k« velja snift a na cena in sioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne poti t-vrate 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Popial naj ee fcvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredniitvo je v Ljabljanl v Franc Kolmanovej hifii i'. 3 „gledališka stolba". Oprav niltvo, na katero naj se blagovolijo potiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej liiSl. Vojska. Poterburg 23. oktobra. Oficijalno. Dne 17. t. m. sta napali dve kompaniji Turkov z jahajočimi bašibozuki naše prvo straže pri Chiankibi; Turki bo bili z velikimi izgubami ctlbiti. Na našej strani dva ranjena. Prt našem Ituščukskem korpusu so se na ▼Bej liniji delala rekognosciranja, pri čemer so bile neke turške straže vznemirjevane. Izgube je imela le ona četa, ki je šla na Jovan Čifiik. Njej nasproti je stalo 5000 Turkov s kanoni in konjico. Naša izguba zna'a 1 oficir 14 mož ranjenih, 2 moža mrtva. Po noči od 5. do 6. oktobra je prijelo 40O0 Turkov s petimi kanoni in 300 Čerkesi konjiški oddelek polkovnika Levisa pri vasi Kadomirce na cesti Plevna-Sofija. Oddelek je napad odbil in se je zjutraj na Ma-jgalo ob reki Iskru nazaj pomaknil. J as 23. okt. lluski vojni oddelki Še nijso nehali tu skozi marširati. Obleke in živeža za zimo je prešlo uže za 80.000 mož. Državna bauka, ki je iz Odese bila bežala iz strahu pred turško invazijo, vrnila se je v Odeso nazaj. Carigrad 24. okt. Isinail-paša baje nadaljuje svoj marš, da bi se zjedinil z Muk-tarjem. Zjedinjenje bode kmalu zgodilo se. Na Duuavu in v Dobruči so bili mali boji. Rusi bombardirajo neprestano Iiuščuk. Carigrad 23. okt. Uže osem dnij se zbira redifska vojska tretjega razreda pri Nišu. Ob enem se provijant zbira tam in na Babi nej glavi. Carigrad 24. oktobra. Časopisi zagotavljajo, da je en del turške vojske, pri Aladža-daghu od Rusov zajete, ušel in se z vojsko Na naših gorah. (Poveat iz šestnajstega stoletja, spisal Liberius.) XII. (Dalje.) „Ta ti govori, ki vse veš in znaš, jaz bom pa molčal," pravi potem nekoliko razžaljen prejšnji, še kaka dva pota bolj pisano pogleda izpod pokrivala in potem zopet pozabi vsega. BTa ženska nii kar si bodi," ongavi daljo Štefan, ko se pomiri zopet druščina. „Vedno je sama, druščine se ogiblje, lo ta nora Katrina, ta jej godi in s to besed uje cestokrat cele ure. Sam hudiman ve, kaj imate .skupaj. Prej nijsem verjel, da bi bila ta starka čarovnica, a zdaj vem, da je, sicer bi ne mogla mamiti tako mlado deklice." „Kuj meniš, da nijsta z graščakom tako malo bolj znana, vsaj me umeš, Štefan, to Ismail-paše zjedinil, kateri je prišel v Kaghis-maii in se hoče zjediniti z Muktar-pašo, kateri ima močno pozicijo proti Soganli-daghu. Cetinje 23. okt. Namen Trebinje, Gačko in Metohijo oblegovati je odpuščen. Ali vse priprave so delajo, ofenzivo poprijeti proti PodgOrici. Odpuščeni batoljoni nekaterih krajev so zopet sklicani. Ker se je Sulejman-paša na Razgrad nazaj potegnil, pisal je baje v Carigrad, da je izpoznal, da je plan njegovega prednika Mehemet Alija bil pravi. To se hoče reči: s to vojsko, ki jo ima, ne upa si na odprtem polji nič proti Rusom v velikej bitvi začeti. Plevna morda še celo prej ne bode pala, predno je Rusi popolnem ne obkolijo in Osmana ne sestradajo. Potem pa bode moral, kakor Bazaine v Metzu, s celo vojsko udati se. O generalu Lazarevu, ki je največ pripomogel, da je bila sijajna bitka pri Aladžt-Daghu dobljena, pišejo, da je Ivan Davidova: Lazarev rodil se leta 1820 v mestu Šuši, okraj Baku. Kot prost vojak je začel služiti in si je vsa napredovanja in odlikovanja v bojih pridobil, zlasti v bojih proti gorjauskim ljudstvom v Kavkazu. Iz Sarajeva se piše: Turška vlada goni iz vseh stranij bašibozuke skupaj, da bi zabranila Črnogorcem zmagoviti vhod v Hercegovino. Valija je poslal 500O pehotnih in 500 jezdnih bašibozukov v Mostar; mej po slednjimi se nahaja tudi sin Nazkar-paše, ponosni Djemil beg. To vojništvo je dobro oboroženo in ima puške dvocevke. Tudi Fazli-paša jo privedel k Mostaru oddelek ostarelih bašibozukov. Tedaj so uže starci dobri iu za- rad tega so prazne in zaprte hiše in proda-jalnice. Kakor se čuje, je odšlo iz Kosova 4000 bašibozukov k Gačku. Iz ustaškoga logora u Tiskovcu, v Bosni, se piše „Obzoru": Kako sam vam brzojavio, ustrojila se ovdje 20. septembra po starom (11. okt) privremena (začasna) narodna bosanska vlada, koja je izdala istoga dana sliedeči proglas narodu bosanskomu, (v katerem se mej družim pravi:) „Bošnjaci! Ondje, gdje se još niste digli na oružje, a jest vam moguće, dignite se odmah i stanite pod vašu narodnu zastavu, život i imanje prinesite na žrtvenik vašega oslobo-djenja, jer bez obćeg pregorevanja nemože se ništa postignuti. — Sad je već kucnuo posljednji čas i došlo je vrieme, da se svrši račun sa krvnikom našim i neprijateljem slobode i čovječanstva. Bošnjaci! Ma kakva sudbina postigla vašu privremenu vladu, ma sva naša usiljavanja propala u borbi, treba da znate, da krv, kojd ste vi proljevali na bojnom polju, nije prelita bez koristi, vaša krv dala je nama pravo, da pred cielom Europom kažemo volja bosanskog naroda, i mi se nadamo, da će sve čovječne i kršćanske države uvažiti i pomagati našu pravednu stvar, za koju smo dužni svi do posljednje kapi krvi boriti se. Bošnjaci I Sada pak, kada car Alexander vodi svoj narod u borbu za oslobodjenje svijuh kršćana u Turskoj, mi netrebamo, niti smijemo gubiti nadu, da nećemo dobiti našu podpunu slobodu i prava, za koja smo toliko vjekova proljevali našu krv. — Bošnjaci I Pohitite dakle svi složno kao braća boriti se za zlatnu slobodu svoju in nepožalite i najveće žrtve doprinieti u korist vaše mile otačbine, da nebi ni na kome kletva ostala. U bosanskom logoru u Tiskovcu, tako mej nami ostane, ne da bi dejal, da opravljam ljudi," pritakne radoveden kmet na desni in se ozre v nasproti sedečega ki-čmarjn, češ, kaj bode neki on rekel, ali bode prikimal, ali kali. „Vsaj pravim, razumite me, kar se peča deklina s Katrino, menim, da se je spremenila vsa. In kako bi bilo tudi drugače, mladost iu starost, mlade in stare misli, te se no strinjajo, ena se mora razliti v drugo, to je naravno, iu ta Katrina je bila vedno čudna ženska." „Kaj praviš, kdo je neki ta babnica, ki osobeukuje v tistoj koči, Štefan V" vpraša zdajci krčmar in pristavi: „Kaj ne, možakarji, še eno merico, to se ve V" Ko stoje zopet polne kupice na mizi ua-daljuje Štefan: „To žensko, sam hudiman jo poznaj. Eni menijo, da nij blazno, drugi da, eni trdijo, da se je naselila iz mesta, ker jej je njen mož zapravil vse premoženje, zopet drugi, da je toj grajski, o katerej je govorica, v rodu, in graščaku in kdo ve, komu še." „In pa tistemu beraču, mavharju Krokarju," pristavi vinjen mlajši pivec. »Kolikokrat sem ga videl priti iz njeno koče, in njo za njim, in vedno sta se prepirala v nekem tujem jeziku, da, ko bi bil mogel le umeti, kaj lepo bi bilo to." „Vsnj je res, Krokar je čuden Človek," povzame krčmar besedo. „Uže mnogo časa ga nij videti tod, in denarja mu ne zmanjka. Ciste zlate so videli pri njem." „Prav imate, Krokar nij berač, kot so drugi, zakaj pa k tistemu staremu župniku ua Pogorji zahaja , ki ne moro videti živega človeka, in je sam čmerun kot hudičevo olje. Tist neumen star Urban, župnijski sluga, mi je pripovedoval na te-la lastna ušesa, kako da je potem duhoven klical za njim, naj molči, molči, samo molči, nič druzega." „Trav imaš, jaz tudi mislim tako," Be na Miholjdan, 29. septembra (11. oktobra) 1877. Bosanska privremena narodna vlada: Vladimir Jonin, predsjednik. Sekretari: Jovo Bilbija, Jovo Skobla. Vojvode: Golub Babić, Vid Milanovie, Pero Kreco. Četovodje: Pop Jovo Pečanac, pop Vasilja Kovačević, Ni ka Buro, Ilija Trikić, Ilija Šević, Gjorgje Despo-tović, Mate Jureta (katolik), Damjan Gjuriea, Trivun Bundalo, Božo Ljubojević. Iz državnega zbora. Z Dnnaja 24. oktobra. [Izv. dop.] Finančni minister je državnemu zboru predložil državni proračun za 1878. leto. Vse hvale vredno je, da se finančni minister vsako leto podviza, ter o pravem času proračun predloži tako, da je vselej uže lehko potrjen, predno se začne novo finančno leto. Da bi le s tem tudi državne finance bile urejene! A budget kaže spet hude rane, na katerih naša država v financijalnem oziru hira in ki se ne morejo zaceliti, dokler se po sedanji politični sistemi vlada. Dvajset milijonov goldinarjev deficita imamo v prihodnjem letu, ker troški za toliko presegajo državne prihodke. Pa to še nij vse. Minister hoče več denarjev v centralnih kasah imeti in zahteva v ta namen še deset milijonov gold. Državni dohodki, tako upa minister, se bodo za 17 milijonov gold. povekšali, namreč pri direktnih davkih za blizu dva, pri colu za 7, ostalo pri neposrednjih davkih, vse to pa le, ako se bo nova nagodba z Ogersko dognala. Će se pa to ne zgodi, kaj potem? Dohodki ostanejo pri starem in deficit bo za 15 do 17 milijonov gold. višji. Minister prizna, da so upravni troški previsoki in naznanja, da se neka komisija uže dalje časa posvetuje, kako bi bo dali troški znižati. Kesu I tat posvetovanja je znižanje upravnih troškov za celih 400.000 gold. pri budgetu, ki znaša 420 milijonov gold. Kaplja v morje. Nobenega pritrjeuja, niti enega bravo-klica iz vselej pokornega centra, nij bilo slišati, ko je minister končal svoje razlaganje. In vendar je v svetlih barvah slikal, da se naše finance od leta do leta zboljšajo, ter za gotovo obetal, da v dveh letih ne bo več nobenega deficita. Pa mož se je zastonj trudil, nikdo mu več ne verjame, odkar smo vsako leto slišali enaka prorokovanja, a končno ostanemo pri starem deficitu. S kakim ponosom in samosvestjo je isti oglasita urno krčmarjev in starejšega pivca glas. Mlajši pa poskuša, prikimovaje z zaspano glavo, neko precej robato pesen. In ko mu ne gre prav po volji še kaka dva pota zakriči, jezeč se nad Katrino, nad beračem, nad smejočimi se tovariši in nad Ysem svetom, ter zadremlje lep, sladek spanec, spanec, katerega spe le otroci, zaljubljenci in pa veseli vinski bratci. Nekoliko pozneje je v krčmi zopet vse tiho. Krčmar je dremal ob omizji in premišljeval mnoge reči, sam nij vedel ravno kaj, in leščerba je brlela vedno z večjim otrinkom ter ugasnila posled. Po saniotuej stezi, skozi bukov gozd, pa sta stopala dva človeka, zdaj v urnejših, zdaj v počasnejih korakih, kakor je dopuščala le polovična mesečina svečava in pa njene, hoje trudne, noge in pijače razgreti glavi. Pot ju pelje v obližje koče, kjer je stanovala grajska Katrina. Kar zapazita, ako-ravno je bilo uže pozno v noč, luč brleti ondi, finančni minister leta 1874 klical v državnem zboru: „Den VVeg des Schuldenmachens wer-den wir nicht betreten," in od tistega časa nij niti eno leto preteklo, da bi država ne bila najela novih posojil, za katera mora vedno višje procente ponujati. Obresti za državne dolgove uže znašajo v prihodnjem letu ogromni znesek 1*8 milijonov gold., požero* tedaj skoraj tretjino vseh prihodkov. Kamo pridemo, če bo tako naprej šlo ? Vseučiliščna svečanost v Zagrebu. V petek dne 19. t. m. vršila se je v saborskej dvorani svečana inštalacija novega rektorja, viteza dr. Vojnovica, kateri je zdaj prvi dobil znake rektorske oblasti, ki jih je daroval zagrebškemu vseučilišču sam presvetli kralj in cesar. Odstopajoči lanski rektor dr. Kržan je govoril lep govor za slovo, kjer je povdarjal, kateri ima biti pravec naukom vse-učiliškim. Za njim je izpregovoril novi rektor dr. Vojnovič, ki pravi, da se bode trudil, da vseučilišče odgoja i d e a le v akademičnej mladeži, kateri bi se strinjali s potrebami naroda, in z ono veliko nalogo, katero je odločila božja previdnost in zgodovinski razvitek narodu hrvatskemu. Ko se je okončala slavnost, zbere se mladež v gostilni, da tudi tam proslavi veselo ta imenitni dan. Pri tej priliki prišle so v razgovor različne stranke na zagrebškem vseu čilišči, mej katerimi je zadobila zmago zmernejša. Nekov dijak nazdravi utemeljitelju vseučilišča, vladiki Strossmaveru, na kar se začuje gromoviti „živio," mej njim pa tudi kakov žvižg od nasprotne starčevičevske stranke. Na večer pa so vseučiliščniki odposlali telegrafsko zahvalnico vladiki Strossmaveru, v ka-terej povdarjajo njegove zasluge za utemeljitev zagrebške višje šole in za povzdigo naroda hrvaškega. Vladika jim je tudi zelo prijazno takoj odgovoril. Naposled so peli še nekoliko lepih pesuij pred stanovanjem dr. Vojnoviča in dr. Markoviča. Dočim se radujemo, pravi „Primorac", da je izgubila svojo moč stranka, ki se nij poganjala za nič idealnega, namreč Starčevieijanci, želimo ob jednem, da se mladež varuje pred strupom, ki navdaja naš de-našnji politični život. Mi pa pristavljamo željo, naj mladež goji idejo Slovanstva, potem bode delala najvspešnejše za vzveličenje Ilr-vatstva. približata se, pol radovedno, kaj dela starka tako pozno pri luči. Prišedša h koči, pogleda stareji izmej njiju skozi malo oknice v sobo. A kako zazija in se zgane, koleno mu zdrsi z lesenega trama, kamor je bilo vprto, videč v sobi, poleg postelje, slonečo starko divjega obraza, skleue-nih rok, objokanih očij. Na postelji pa leži bleda, gospodska deklica in se ne gane. Mlad človek stoji pri njej, zre jej nepremakljivo v obraz, zmajuje z glavo in dirja posled, kakor blazen, po sobi. In kaj je to ? To je oni duhovnik, sejalec nove vero, katerega so hoteli vreči zadnjo nedeljo s prižnice, ki je izginil nenadoma mej ljudstvom. Strah in groza spreleti gledalca. Stara Katrina, krivoversk duhoven, kdo ve, če ne mrtva deklica, kako s° to strinja, kako se to druži v na pol razdrtej gozdnej koči. Kakor da bi se zbal Bvoje lastne sence iu podobe, ki mu plava pred očmi, po- Magjari, zatiralci nemškega elementa. Zatiranje, s katerim Magjari postopajo proti drugim narodom, pokazuje se zopet jasno v njihovem postopanji proti nemškej sakskej narodnej univerzi v Sedmograškem. Po zapovedi ministra Tisze vzela bode saksko premoženje ogerska vlada, katero uže na stoletja oskrbuje nemški sakski narod na Oger-skem. V seji narodne univerzitete sakske 20. oktobra t. 1. je sakski nadžupan Wachter izrekel zboru, da mora sprejeti ministerski ukaz ob obskrbovanji univerzitetnega premoženja, drugače bode spravil v veljavo ministerski dopis z manjšino zborovo, katero zastopata dva Rumunca. Sakski nemški poslanci so proti temu nezaslišanemu govoru hoteli vložiti protest. Nadžupan pa je to zabranit, a dal na glasovanje vprašanje, da-li se univerziteta odloči za veljavnost predloženega ukaza. Temu so se vsi upirali, samo dva Rumunca in pero-vodja bili so s tem zadovoljni. Naposled pak je nadžupan rekel, da tudi, ako pritrdi manjšina, dobode ministrova volja veljavo. Zaradi tega vlada mej ondotnimi Saksi največja raz-jarjenost, pripovedujejo viri iz Ogerskega. Kakor mora vsacega prijatelja pravičnosti razsrditi, ko sliši, da brutalni magjarski rod postopa zdaj proti nemškim Saksom ravno tako surovo, kakor proti Slovakom in Srbom, moramo pa vendar znano prikazen zopet zaznamovati, da naši ustavoverni nemški listi, kot „Deutsche Zeitung", zdaj silno vpijejo na Magjare in njih silovito krivičnost, ko se je pa Slovakom in Srbom ista krivica godila, nijso imeli ti ljudje ne jedne besede graje! To se ve! Kar je proti Slovanu obrneno, to se jim prav zdi, le Nemcu bo ne sme v narodnih rečeh krivica delati! Kedaj pridemo do enake mere, enake pravice za vse? Politični razgled. V Ljubljani 25. oktobra. Vtis, ki so ga naredile številke pro« račttna na avstrijske časopise, je jako neugoden, kakor vidimo iz člankov. Dva ogerska vladna lista poročata, da fielefjncije ne bodo prej skupaj stopile, predno ne bode nagodba gotova. To je menda pritisk na oba parlamenta, da bi prej delo izvršila. General Filipović, kot novi poveljnik v gi*anie$y je prepotoval svojo oblastnijo. Obe- tegne zijalec pokrivalo nižje na čelo, migne svoj omu vinjenemu tovarišu in ubere pot pod noge, kolikor ga morejo nesti trudne, težke noge. Tovariš videvši svojega prijatelja bežati, plane kvišku, vdere za njim in kriči: „Čakaj čakaj, kam te ženo coprnice in sam peklenšček v noč?" Šum se čuje v kočo. Duhovnik se ozre skozi okno in čuje moške korake. Misleč, da se bližajo kmetje, ki ga preganjajo, plane na prosto iu hiti ne vedoč za bežečitna. Prva opazita v nepopisljivem strahu temno, pre-ganjajočo podobo za seboj in potem še hujšo bežita. A kmalu mlajšega zapuste moči, spod-! takne se nad koreninami, ki i asto črez pot, 'in pade na obraz, meneč, da je uže v oblasti samega peklenščeka, ki ga preganja. Opazivši duhovnik bežeča pred soboj, zavije na drugo stran, in kmalu je vse tiho. Le luna sije jasneje raz neba in iz sa- tal je skrbeti za njen blagor. Zatorej bode menda vendar delal za njeno zjedinjenje s Hrvatsko. Tudi hrvatski poslanci v TeŠti bodo to vprašanje te dni sprožili. O *rh*lcej akciji je zopet nekaj potihnilo. Pred spomladjo je srbsko sodelovanje zopet dvomno postalo. Ali je kriva nepripravljenost, ali čakajo kakovega gotovega čina, ne ve se. Iz 1inknreštn se javlja, da je srbski pretendent Peter Karagjorgjevič tja prišel in menda skuša rovati, da bi mu kdo na srbski prestol pomogel. #W# „Moniteur" pripoveduje, da je Mac-Mahon rekel po ministerskem svetu in konferenci z Brogliejem in Four-touom, da zdaj niti ne misli na premembo vlade. f*<*tnbotti je bila izročena razsodba pariSke policijske sodnije, ki ga obsoja zarad razžaljen ja predsednika republike na 3 mesece ječe in 4000 frankov globe. Torej s tem, da je Gambetta poslanec postal, se postopanje proti njemu nij ustavilo, kakor so nekateri krivo menili. Iz JfMmlriUtM. naznanjajo vladno okrožnico, ki bode izšla in religijozno toleranco naznanila. — To je treba v ubogoj Španiji še le zdaj naznanjati! Žalostne osode narodov! V f»vu»kcm deželnem zboru je vlada naznanila, da je cesar odbil prošnjo ministra grofa Eulenburga za stalno izpuščenje iz službe in mu dovolil Šestmesečen odpust To naznanilo pride v petek v zboru na dnevni red. Windhorst vpraša, ali je enako naznanilo prišlo glede odpusta Bismarkovega. Predjednik pravi, da ne. Bichter želi, da bi se na dnevni red dejalo, če pride enako poročilo. Dopisi. Iz NIov«kii««k(k IBitttrlce 20. okt. [Izviren dopis.] Trgatev se je tukaj v prvi polovici oktobra vršila, le v nekaterih goricah po Pohorji po stari navadi po sv. Tereziji in le-ta pozneje nabrana vina so dosti boljša, ker smo imeli o tem času prav tople Bolnčne dneve. Trgatev je skozi slabo se obnesla, ker so ljudje dobivali le po tretjini navadnega letnega pridelka, žalostno za kmete, ki imajo ravno od vina svoje gotove pridelke. Cena novega vina se nij ustanovila. V spodnjih krajih po dravinskej dolini se dobiva po 5 gld. avstr. vedro, po Pohorji je 1. do 2. gold. dražje. Izmej trsov so v pohorskih krajih najbolj obrodili žlahnina (gutedel), rjavina (ro-ther Portugieser) in zelenika. Prav slabo so se letos obnes^ črnine, tudi pri Konjicah se motne koče brli še pozno leščerba, na postelji pa izdihuje mlada deklica: „Oj, kam je šel, zapustil me je, prelomil je najsvetejšo prisego, preganjajo ga, umoriti ga hote, ker je krivoverec, ker ljubi mene, najnesrečuejšo žensko na svetu." XIII. Bilo je po polu dne nekaj tednov po zneje. Po kolovozncj, ne ravno najlepšej cest', kije peljala od Grobljiškega grada proti fari, kjer je stanoval župnik Montinus, jezdil je možak na iskrenem vrancu, ki je srdito grizel bogato okovano uzdo in kresal z jeklenimi kopiti iskre po kamenji. Le sem ter tja je s precejšnjo silo po-državal jezdec ognjenega konja, jahal počasneje, kakor da bi potreboval več miru za svoje misli, ki mu vidno razgrevajo čelo iu vtiskujejo resno podobo v njegovo lice. „Montinus me kliče, govoriti ima z me noj, pravi jezdec, ki je bil graščak GroMjiSki, sam pri sebi. „In kaj mi ima povedati, kaj morem jaz skoraj nič črnine nij pridelalo, potem malnik (Mosler) in muškatelec. Iz DunaJA 22. okt. [Izv. dop.j V tukajšnjih slovanskih društvih začelo je jako živo postajati. Valjda je nehala za društveno delovanje tudi drugod poznata „saison morte," snujejo se uže v raznih slavjanskih društvih koncerti, zabave, predavanja, dramatične predstave itd. Bivšo soboto priredila je „Slovanska B3 -seda" izboren koncert z zabavo. Slovansko pevsko društvo pelo je več zborov, kakor Jenkov: ,,Nek dušman vidi/1 od Forchtgott-Tovačovskega harmonizirano VojaČekovo kitico slavjanskih narodnih pesnij, in sicer: 1. V Birne stoji vrany kule," 2. „Aj čo by bola," 3. Ach škoda, preškoda," 4. „A taj ry tom, rytom,M 5. „Ty jsi jenom", fi. „Žežulinka kuka," 7. „Slovaci, Slovaci, všeci jste spevaci," 8. „Horo, horo vysoka jsi," 7. Kozak kona na pa j al, ljuba vodu brala," 0. „Do kieliecha czy patasza," 10. „Prosto reže ptica zrake." itd. V tukajšnjih krogih kot umetnica vrlo poznata gospica .Božena Še tri lova igrala je na klavir: „Airs Bohemiens," Caprice od Schulhofta in še več druzih piješ Bila je jako pohvaljena. Gospo l Krečman igral je na vi-jolončelu, gospa Olčkova deklamovala je ,,Hvalo mladih" ter bila tudi burno izzivana itd Vsi prostori bili so polni, občinstvo jako navdušeno. To je bila zadnja zabava v starih dosedanjih prostoriščih. „Slov. Beseda" preseli se uže bodoči mesec v notranje mesto (I. Ro-thenthurmst. štev. 12.) v nove mraniornaste hiše 1. nadstopje, kamor se bode tudi slovansko pevsko društvo preselilo, tako da bosta odslej dva slavj. društva v jednej najlepših hiš notranjega mesta združena. V istem poslopji bode tudi slovanska restavracija ,,zur Linde." Slovansko pevsko društvo je tudi pričelo svoje delovanje. Tretjega decembra ima velik koncert v cvetličnih dvoranah. V novic je pristopilo društvu več Slovencev, Hrvatov, Rusov itd. kot ustanovitelj je društvu pristopil srbski ministerski predseduik Stefča M i haj 1 ovi ti. Društvo ima sedaj skoro izmej vseh narodnostij odlične podpornike, samo izmej Slovencev nij še nihče kot ustanovitelj ali kot podporni ud pristopil. Mej pevci je pak Slovencev mnogo. Prvo češko dramatično društvo na Du- pomoči njemu, ki je nezadovoljen sam s so-boj, le gloje še na spominu boljše minolosti." „Da, ko sem jezdil pred enim letom prvič v samotno župnijo, pozdravit novega soseda, ko mi je pravil s solzami v očeh o siroti, ka tere edina pomoč je on, ko mi jo je pripo ročal v varno zavetje, nijsem mislil, da eno samo leto učini toliko spremina. „ Tedaj Se nijsem poznal Gizele, nijsem verjel, da se plemenita kri strinja z beraško, vitežko počutje s priprosto deklico, ki mesto da bi bila vesela te nenaravnosti, nema sluha mojim čutilom, mojej ljubezni. Koliko potov sem se trudil raztolmačiti to, a nij. mi bilo mogoče. Kilo ve če mi se ne razjasni denes ta velikanska ug.inka. Tako govoreč spodbode zopet iskrenega ••ranca, stisne tesneje vajeti v reke in dirja kakor blisk po samotnem pogorji in temna ■ uca njegovega života dirja zvesto poleg njega. Kmalu potem zavije z glavne ceste v naji „Pokrok" ima 28. t. m. velik koncert z zabavo. Program obsega petje, glasbo, deklamacijo in druge umetnostne produkcije. Tudi o slovenskem akad. društvu „Sloveniji" vam smem nekaj poročati. Nedavno je imelo to društvo svoj zbor ter volitev jiovega predsednika in odbora. Za predsednika je izvoljen gosp. France Šta j ar, drd. juris, za podpredsednika g. France Orožen, cand. prof., za tajnikagosp. Štef. Lapajne stud. jur., za blagajnika gosp. Ri-hard Lah, Stud. jur., za odbornika gospoda Miško Gabrijelčie, stud. juris in gosp. Ivan Jan, za arhivarja pak gosp. Schvvei-ger, stud. juris. Ako dobra predznamenja ne bodo varala, smemo se nadejati prav živega delovanja in zanimanja za društvo. Lepa sloga se je menda po dolgem času zopet vrnila v to slovensko društvo in ne bilo bi popolnem nemogoče, da društvo, na čelu mu zmožen predsednik in delaven odbor, napravi kakoršnokoli slavnost. Društvo šteje sedaj nad TO udov, mej temi kakovih 30 izurjenih pevcev, kar je lepo znamenje vsoobčega zanimanja za društvo. Radovan Perunov. Domače stvari. — (Imenovanja.) G Teodor Dol jak je imenovan za okrajne sodnije adjunkta v Ajdovščini, g. Jakob Jakopič za sodnijskega adjunkta v Pulj, g. Lorenc P e t ron io za sod. adjunkta v Bolzet, g. Franc Oiani za sod. adjunkta v Lošinj. — (Izpit iz državnega računstva) se bode v Gradci vršil 12. novembra. Kdor se ga hoče udeležiti, mora svojo dotično prošnjo vložiti pri izpraševalnej komisiji vsaj do 8. novembra. — (Požarna straža ljubljanska) ima v nedeljo glavno vajo ob 8. zjutraj. V četrtek pa mašo pri nunah za umrle tovariše. — (Na Triglav) sta bila, kakor „L. Z." poroča, splezala dva turista iz Ljubljane 22. t. in. — v tem času kasno. Na vrhu je povsod zmrznen sneg. — (V Kamniku) je predvčeranjera sodnik A. Elsner po daljšej bolezni umrl. — (Ženi to vanj o) V sredo se je v Kamniku poročil g. Julius Polec, adjunkt v Logatci, z gospodičino Ano Podrekarjevo iz Kamnika. stransko in črez nekoliko obstoji pred starodavno župnijo. Sluga Urban se prikaže pri tej priči mej vratmi in naznani župniku prišleca. Cmerikavega obraza, bledega lica leži župnik na postelji, ko vstopi graščak, ter se približa svojemu bolnemu znancu. „Posebna čast, katero mi dajete, gospod giašeuk," pravi s slabim glasom župnik in poda prišlecu svojo koščeno roko. Graščak strmi zavzet tega nenadnega prizora in odgovarja nekaj besedij, ki se glase kakor poklon, katerega je vajen svet v enacih situvacijah. „Lepo, prav lepo je, da me obiščete," pravi zopet župnik, ko sede graščak k njegovej postelji. „To je moja dolžnost, dolžnost, ki veže prijatelja s prijateljem," odvrne graščak. „Da, da, prijatelja, lepo ime, in vi ga zaslužite. Pokazali ste mi to uže v prvem času najinega znanja," šepeče bolnik. (Dalje prih.) — (Zelje) se je malu katero leto tako obneslo, kakor letos, posebno na ljubljanskem močvirji ga je veliko. Dan na dan ga vozijo polne vagone v glavah na Reko in v Trst. Naši pridui Krakovčanje iu Trnovčanje ga ribajo noč in dan, da ga potem kislega pošiljajo v Trst, Aleksandrijo in še drugam, ker „kranjsko zelje" če dalje bolj slovi. — (Lastavke) nas letos še nijso za pustile, iz Česar se sklepa, da bode še dolgo lepo vreme ostalo. Tudi druge prikazni v naravi baje isto prorokujejo. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 28. t. m. veselico s sledečim programom: 1. Povoden mož, deklamacija. 2. Poštena deklica, šaloigra v 1 dejanji. 3. »Zakonska sol", šaloigra v 1 dejanji 4. Ples. Uljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k občnej udeležbi, ter naj blagovole tudi sposobno ne ude s sabo pripeljati. Začetek ob 7Va ufi zvečer. Odbor. — (Slovenska matica.) Piše se iz Zagreba v „Slov." „Jour fixe hrvatske Matice" se prične petek 2G. okt., ter bode se to zimo redovito držal vsak petek v hiši barona Ožegovica na Zriujskem trgu. Začetek je ob sedmih zvečer. To so prostovoljni shodi matičarjev t. j. odbornikov, družnikov, pa tudi druzih učenjakov, pisateljev, ki O takih prilikah marsikatero uganejo na korist Matici in po nje domačej vedi in umet-niji, kar bi tudi vam Slovencem morebiti ne bilo od zla!" — Kes no! Ho, odbor Matičin pri nas, osnuj take večere! Saj nas je vendar nekaj v Ljubljani in zima je dolga, dela pa, bogami, treba! Odborova dolžnost bi bila tu inicijativo poprijeti! — (Požar.) Na podu Gašparja Trdine ▼ Podsmrečji pri sv. Ožbaldu, kamniškega okraja, je 25. p. t. vnelo se. Zgoreli so pod, hiša in hlev; za C00 gold. škode; pogorelec mj bil zavarovan. — (Nesreča.) Piše se nam: Načelnik železniške postaje na Rakeku je prišel, ko je ravnal prepeljavanje vagonov na postaji, z desno roko mej vagonske pufarje, kateri so mu roko popolnem štrli, tako, da pravijo, da mu jo bode treba odrezati. — (Iz Št. Lenarta y slovenskih goricah) se nam piše, da je po noči dne 16. t. m. pogorelo gospodarsko poslopje Tomaža Kurnika tik cerkve sv. Benedikta. Sum, da je požgala, leti na neko zloglasno baburo, katero je Kurnikov gostač Ogrinec potem, ko je nekaj časa več ko prijateljsko ž njo živel, od sebe spodil. Žandarmerija jo uže išče. Zavarovano je pogorelo poslopje bilo pri banki „Slaviji". — (Določbe o mitnici ali šrangi na reškej cesti) so: Pobiralo se bode od uprežene živali po 4 kr., od neuprežene živali, (konj, volov, krav, juncev, telic, mul in oslov) po 2 kr., od manjših živalij, (telet, ovac, koz in prašičev) po 1 kr., od živali, ki se nosijo, ali vozijo, ne bode se plačalo nič. — (Civilni zakon.) Iz Celovca se poroča: 20. oktobra se je tu pri magistratu poročal brezverski asekuraučni uradnik Sig-mund Schnabl iz Dunaja z učiteljico v Pliberku gospodičino Ano Thumer. To je tretji civilni zakon v Celovci, odkar zasilna postava o tem obstoji._ Hazne vesti« * (Za tri krajcarje 140 goldinar-ev.) Žena ključalničarskega pomagača na Dunaji, Josipina Timel, kupuje in prodaje stare klobuke. 11. t. m. je ravno nje mali sinko trgal iz takovih skriljakov podšitke, kar zakliče ves vesel: „Gledite, mati, kako lepe podobice!" Žena se obrne in vidi v sinkovih rokah polno desetakov in goldinarjev. Sešteje jih in bilo jih nij manj od 140 gold., kateri denar izroči še istega dne policijskemu uradu. Stari klobuk je bila mej drugimi kupila za tri krajcarje. *(Nov planet) je iznašel nekov profesor Peters v Washingtonu. Ta bi bil po številu 17G planet. * (Pošten tat.) Pred tremi leti je bilo župniku neke vasice v Badenskem iz njega pisarne 100 gld. ukradenih. Nedavno tega pa je vas pogorela. A pred nekimi dnevi je prejel župnik po pošti pismo, v katerem je bilo 120 gld. in tatova opomba, da mu je tedaj zelo trebalo denarju, a da mu sedaj prav hvaležen vrača glavnico in obresti vkupe. * (Visoka starost.) Na Francoskem v Bordeaux je te dni umrla 117 let stara žena Aua Daguon, katera je preživela 17 različnih vlad. * (V Aleksandr ij i) je takova vročina nastopila, da je ljudje ne pomnijo v tej dobi leta še nikoli tolike. * (Deset za šest.) Kan Afganistanski je poslal šahu Perzijskemu šest najlepših deklic iz Afganistana, kot sužnice, na dar. Sah perzijski je povrnil darilo z 10 Perzijankami. — Tako se časte mogotci v azijskem orijentu. * (Čudno poroko) poročajo ruske novine iz Varšave. Mlada in uboga dekle je podedovala silno veliko premoženje, vendar samo s tem pogojem, da se prej o m oži. Sorodniki eo jej dolgo priporočali tega ali onega in naposled se ona odloči, izbruti si moža po svojej volji in želji. Berača, ki je prosil milosti pri cerkovnih viatih in imel uže preko 80 let, naprosi, da naj jej bode mož ter mu obljubi 300 rubljev, ako jej izpolni to željo — le takoj po poroki mora iti od nje proč in nikdar več ne sme meniti se za njo. Siromaku se pogoji nijso zdeli Blabi, 300 rubljev je lep denar — in poročili so ga v cerkvi z mlado gospo, pri čemer je bilo pa toliko gledalcev — samih beračev — da se je vse trlo. Mlada gospa je dobila denar v roke in je odšla v tuje kraje, — gospoda soproga pa nij več videti ob cerkvenih durih. * (K o 1 o r a d o v c a), znanega strašno škodljivega hrošča je nekdo iz Amerike poslal v štirih eksemplarih živega v škatuljici v Evropo. Na srečo zasledili so in usmrtili uže poštarji v Bremenu nevarnega žužka, da si je bilo zunaj zapisano, da so v pošiljatvi le primerki blaga. * (Kitajski tolovaji) so leta 1875 napadli nemško ladijo ter pri tej priliki krmarja, rodom Danca, ubili. Vlada je tirjala odškodnine in ž njo plačala ves dolg umrlega, a 5200 kron izročila je siromašnej materi in hčeri krmarjevej. Tujci. 24. oktobra: Pri Slonu: Doutach iz Zug eba. — Aug-niayer iz Gradca — Kustelic iz Trata. — Lovičnik iz Celja, — L it: man iz Dunaja. — Steiner iz Zagreba. — Grebenic iz Vel. LašČ. — Ohr iz Tržiča. — Schvvarz iz Zagreba. Pri Maliei: pl. Min man ;z Dunaja. — Bor iz Gradca, —- Braucl bar iz Dunaja. — Hočevar iz Krškega. — Jager iz Kočevja. — Petrin iz Trsta — Sonweiger iz Dunaja. — Eisler iz Kanila. Pri Kauiorvl: Kalan iz iz Kranja. Izrisi« teae v Ljubljani 24. oktobra t. 1. Pženica hektoliter 9 g!d. <5 kr.; — rož U g!d. 18 kr.; — ječmen 6 f>3 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 5 gld. f>3 kr.; — proso 5 gld. b5 kr.; — koruza 6 goid, 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 g!d. 04 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; inasl.i kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 8U kr.; — gpuh bisen — gld. 68 kr.; — epeh povojen — gld. 74 kr.; jajce po 2*/i kr.;— mleka liter 7 kr.; govednino kilogram 54 kr.; — toletnino 60 kr.; — iviojsko moso 54 kr.; — gena 10 U kilogramov 1 gld. 91 kr. — slame 1 gold. 78 k;-.; — drva trda 4 kv. metrih 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 25. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 64 gld. 05 Enotni drž. dolg v srebru . 66 v 95 » n 40 u 1860 drž. posojilo .... . 110 m 25 H Akcijo narodne banke . . . . bilo n — n Kreditne akcije..... . 212 ■ 60 n 117 n 75 n Napol......... 9 m 48 »• C. kr. cekini ...... 5 n 65 , 105 it 10 n . 68 • 20 ■ B. 2506. (311- -3) Objava natječaja. Uslied zaključka općinskoga vieća od 4. septembra o. g. ovo upraviteljstvo otvara natječaj na upražnjeno miesto općinskoga lječ-nika sa godišnjom plaćom od 1500 forinta, koja će mu izplaćivana biti od mjeseca do mjeseca unapried iz ove općinske blagajne. Natjecatelji podnieti će svoje molbenice ovome upraviteljstvu podkriepljene svjedočanstvima uoblašćenja na struku Ijekarsku, vi-darstvo, primaljstvo i vrhu poznavanja jugoslavenskoga jezika, i to kroz neproduživi rok od 40 dana od dne prvoga uvrštenja ove objave u „Slovenskom Narodu". Odabranoga Iječnika biti će dužnost, Ije-čiti mukte, ne samo siromašne bolestnike ove varoši, nego i čitave okolice, u kome slučaju pripadat će mu predplatna sredstva prevoza. Od općinskoga upraviteljstva, Knin, 5. listopada 1877. J u/f tavi e, firnen »•„ načeln ik, i>ritye