St. 100.
V Gorici, v torfik dne  17. septembra  1912.
Tečaj XLU.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4-uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto    ,    .    t.r> K "/»       »       •    .    10
'>*¦
A
Za NemcuVK ltHMfc^4a&ui Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
,kSCGA"' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu nKa?ipt)t po Goriškem m Gradiščaaskenr iri dvakrat v letu „Yozai red ffc leanic, parnikov iu poštnih zv< z'.
Na naročila brez doposlano naročnine se ne oziramo.
Telefon št. 85.
»Vse za naiod, svubodu in napredek U D/  K Lavrič.
Uredništvo.
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici  v l. nadstr.  na desno.
"pravuištvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., J-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru; Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Predavanja »Naroflne Prosvete" t Gorici:
V četrtek preteklega tedna ( v uvodniku) naznanjena predavanja se razlikujejo — kakor zamore vsakdo spoznati sam — bistveno od dosedanjih poizkusov v našem mestu. Že prvi pogled na imenik predavateljev nam pove, da tvorijo skoro polovico predavateljev vseuciliški .profesorji in 'docenti. Skoro vsa predavanja kesneje izidejo tudi v tisku in je skrbljeno, da dobe poslušalci 'zdravo poljudnoznanstveno duševno hrano. Predavanja so torej za Gorico velika pridobitev. 7, e z a-radi tega je pričakovati splo-š n e g a od živa i n t o 1 i .k e ud e-I e ž b e, da bo dvorana T r/g o v-sk e g a Doma ve d n o n a p o 1 n j e-na do zadnjega -kotička. Če nismo že sami toliko vredni, da bi se zanimali za ta resnični napredek goriškega slovenstva, 'bi se morali vsaj ozirati na goste, ki se ne vstrašijo dolge vožnje in pridejo iz Ljubljane, Zagreba in celo iz Nemčije v Gorico in ki pričakujejo vsekakor, da ne bodo govorili golim stenam in praznim stolom. Seznam predavanj kaže. da je njihova vsebina izbrana zlasti z oziram na, nekatera važna sodobna vprašanja, kakor so vprašanje malega naroda, hrvatsko-madjarski spor, bistvo življenja, psihologija mase;, sodobna izobrazba, modterna demokracija, itd.
Če bo obisk predavanj ugoden, postane ta institucija stalna in se bo po novem letu nadaljevala. Na ta način dobimo ljudsko vseučilišče, prvo na Slovenskem, ki bo stalo na intelektualnem višku. To je torej odvisno od — občinstva.
Pa še na nekaj opozarjamo: Med predavatelji so trije člani profesorskega zbora zagrebške univerze. Kulturni stiki med Jugoslovani se tako pričenjajo množ«ti. In ¦n\ v Gorici) na najskrajnejšem znpadu "»goslovanskega ozemlja, smo prvi, katerim se je posrečilo pridobiti si hrvatske     predavatelje   stalno    za   na-
ša predavanja. 'Razume se, da bodo ti trije predavali v hrvaščini, tako da se pokaže z dejanjem, kako lahko se Jugoslovani razumemo medsebojno in kako obžalovanja vredno je dejstvo, da se tega doslej nismo zavedali ali pa celo trdili, da -hrvatski jezik Slovencem ni razumljiv.
Naj torej ne bo malodnšnosti. .Dosedanjemu pričakovanju smo se odzvali, in želimo, da se naše delo podpira takoj začetkoma. Korist bo imelo le goriško Slovenstvo samo.
V izobrazbi je moč!
JAVNA PREDAVANJA
NARODNE PROSVETE V GORICI
s e b o d o  vršil a  p o n a1 slednje m redu:
20. septembra:... D1 r. F r a n J I e š i č, predsednik »Matice Slovenske« v Ljubljani in član »Jugoslovanske Akademije«... Vprašanje malega naroda.
28. septembra ... D r. J o sip Ž i-1 o v ie, r. j. vseuciliški profesor in pro-dekaii vseučilišča v Zagrebu ... Pabirei po staran hrvatskom kaznjeuom  pravu.
5. oktobra... D r. f v a n Lah, glavni urednik »iDneva« v Ljubljani... O slovenskem kulturnem razvoju*
12. oktobra... D r. F e r.d o p i. Š i-š i č, r. j. vseuciliški profesor, narodni poslanec na zajedniškem ogrsko-hrvatskem saboru in član »Jugoslovanske Akademije« v Zagrebu ... Hrvatsko-madjarski odnosa j i od 1. 1790 do 1873.
19. oktobra... D r. B o r i s Z a m i k, vseuciliški docent in načelnik zoološkega instituta na vseučilišču v Wurzburgu .. O bistvu življenja.
26. oktobra ... D r. A 1 o j z i j G r a d_ n i k, c. kr. sodnik v Gorici... Psihologija mase.
9. novembra... D r. *B o g u m i 1 Vošnjak. vseuciliški docent zagrebškega vseučilišča, v Gorici... Početki moderne demokracije.
16. novembra... V I a d i m i r K n a-flič. odvetniški kandidat v Gorici... O sodobni izobrazbi.
23. novembra... D r. Anton D e r-m o t a, odvetnik v Gorici... Reformacija, revolucija in evolucija.
30. novembra... D r. E r ne s t M i-ler. r. j. vseuciliški profesor v Zagrebu... Glavne škole u kriminalnoj znanosti.
7. decembra ... F e r d i n a n d S e i d 1. c. k. profesor višje realke v 'Gorici, član »Jugoslavenske Akademije znanosti«... Geološki izprehodi po goriški okolici. '
14. decembra...   Dr.   iK a r 1   Oz-val d, c. k. profesor   višje (gimnazije v j Gorici...    Bistvo in vzgojni pomen su-| gestije.
j Predavanja se bodo vršila v veliki , dvorani »Trgovskega Doma« točno ob o s m i uri zvečer. iP r o s i.m o t o č-' n o s t i pri udeležb i! I Vstopnina: Sedeži prve vrste a 1 K j (abonement za vsa predavanja 8 K). Se-; deži druge vrste a 50 v (abonement za vsa predavanja 4 K), Stojišča a 10 v.
»Narodna Prosveta« v Gorici.
Dojno razpoloženje u Bulgariji.
Odkar so letos zopet nemiri na Balkanu, čtijemo vedno vznemirijivejše vesti iz Bulgarije. Bulgarski narod hrepeni po osvoboditvi onih. rojakov, ki še ječijo pod turškim jarmom.
iPa je bilo že večkrat vojno razpoloženje v Bulgariji tako, da se je pričakovalo, da zdajpazdaj izbruhne vojna in se spopadeta Bulgar in Turčin.
Leta 1904., v času velike ustaje so bili d:plomatje v Sofiji že odposlali iz dežele svoje družine, ker se je sodilo, da je vojna neizogibna. Bulgarija je bila 'še vazalna kneževina Turčije. Vojski sta bili mobilizirani, turška in bulgarska. Na meji so si stali nasproti turški in bulgarski vojaki, drag proti druigemu v razdalji nekoliko metrov.
Kar je dospela iz Rusije brzojavka ter postavila pred Bulgarijo svoj veto. Poprej jo je pogumila na boj.
Leta 1908. je zopet kipelo v Bulgariji. Ko je bila proglašena v Turčiji ustava, takoj je bila •mobilizirana bulgarska vojska, ki je odšla na. mejo. Tačas je bila*prilika, da iBulgarija kaj doseže, ker se je nahajala Turčija v pravi desor.gamizaeiji. Tedaj je mogel del bulgarske vojske marširati proti Carigradu, drugi del pa ibi bil presekal vojski iz Soluna in Monastira dohod v glavno mesto. Takrat so bili bulgarski1 mii-nistri mnogo bolj bojaželjni nego dandanašnji. -— Takrat se je povdarjailo, da za Bulgarijo take prilike ne bo več ter da se treba okoristiti s položajem. Vladarja ni bilo v Sofiji. Pozvali so ga, naj nujno pride in prišel je. Ministri so mu šli naproti do Trnove. V vladarjevem vozu se je vršilo ministersko posvetovanje in zmagalo je knezovo mnenje, ki ni hotel vojne.
Vladar bulgarski se je takrat jako zameril ljudstvu. Bulgarski patriotje so rekli: Konec bo Bulgarije, nikdar ne rešimo bratov izpod tlirškega jarma, nikdar ne bo Velike Bulgarije, svobodne domovine.
To treba vedeti, potem je razumljivi) sedanje razpoloženje v Bulgariji. Pojavlja se zopet težnja za ujedinjenje in svobodo vsega bulgarskega naroda.
Priložnost je ugodna; turške finance, turška vojska, turška vlada, vse to je na slabih nogah in vrjiiitega ima Turčija na glavi še vojno z Italijo. Srbija tudi komaj čaka, da ibi kdo skočil na Turka, in če se posreči sporazum ?. iRumunijo, Grčija tudi že ropoče z orožjem, potem bi nastal .velik bojni ples na Balkanu. 20 let se že pripravlja Bulgarija na izvedbo svojega programa: narodno ujedinjenje in svoboda. In žrtvovala je že mnogo v ta namen.
Leta 1908. je izdala bulgarska vlada tajno okrožnico, ki pravi med druigim: »>Ako se v prihodnjosti pokaže, da so čete neobhodno potrebne, jih bo bulgarska vlada zo pet organizirala. Ko bo vlada likvidirala vso preteklost, potem se označi program prihodnjosti in pokažejo se pota našim organizacijam. Vodje bodo odgovorni in polagali bodo račune o uporabi fondov,'ki se jim dajo na razpolaganje. V proračunu za vstvarjanje prifocdnjiih čet se bn stavilo
Maksim Gorkf.
FOM A GORD.HUEV.
.   Roman.
(Dalje.)
»Gospoda!« se je zaslišal mirni zlovešči glas Maja-kina kakor škripanje pile na železu. »Ne dotaknite se ga! Prosim vas lepo ... ne ovirajte ga ... Naj zmerja... naj se zabava ... Njegove besede vam ne bodo storile ničesar ...«
»No, hvala lepa!« je kriknil Juškov.
Ob Fomini strani pa je stal Smolin in mu šepetal v uho:
»Nehajte, »golobček! Ali ste iz uma? Saj vas ...«
»Proč!« je dejal Fcma trdo in je bllsknil vanj s svojimi srditimi očmi. »Le pojdi k Majakinu in. liži ga ... morebiti odpade kak košček za tebe!«
Smolin je zažvižgal skozi sobe in odšel stran. In trgovci so začeli polagoma odhajati na druge dele ladij«. To je še bolj razdražilo Fomo. Rad bi jih bil prikoval na mesto s svojimi besedami, a ni našel v sebi takšnih silnih
»Vi da ste napravili življenje? Kdo ste vi? Falotje in roparji ...«
Nekateri izmed navzočih so se obrnili k Farni, kakor da jih je poklical.
»Kononov, ali te bodo kmalu sodili zaradi punice? K prisilnemu delu te obsodijo ... srečno.," Ilja! Zaman gradiš parobrode ... Na državnem parobrodu se popelješ v Sibirijo ...«
fKui.onov se je spustil na sto!: njegov obraz se je žalil s 'krvjo in nemo 'je zagrozil s pestjo. Rekel je s hri-pavim glasom:
»»Dobro ... že dobro ... tega ne bom ..   pozabil!«
Foma je videl njegov izkaženi cbraz z drhtečimi ustnicami in vedei je, s kakšnim orožjem lahko najbolj (zadene te ljudi.
»Haha! Urejevalci življenja! Guščin, ali daješ miloščino svojim nečakom? Vsaj kopejko bi jim dal vsak dan... Saj si jim ukradel celih sedeminšestdesettisoč! Bobrov! Zakaj si se zlagal o ljubici, da te je okradla in jo pustil zapreti? Če si se je bil naveličal, lahko bi jo bil prepustil sinu ... nič ne de, ... naj živi tudi s tvojo drugo ljubico tako-le ... Ali nisi vedel tega? Oh, ti svinja, debela ... ha4ha! A ti. Lup, odpri zopet prijetno hišo in lupi tam svoje goste, kakor lipovo lubje ... Potem bodo pa hudiči tebe lupili ... ha-ha! Dobro je biti 'lump, če ima človek tako pobožen obraz!... Koga si torej tedaj ubil, Lup?«
Forma je govoril, pretrgajo svc| govor s ©kcdoželjhim, glasnim smehom in videl, da njegove besede dobro učinkujejo na te ljudi. Prej, ko je govoril še njem vsem obenem, so se obračali cd njega, odhajali proč in zrli v svojega razkrinkovalca z zaničljivimi in srditimi očmi. Videl •e smehljaje na njihovih ustnicah, čutil je v vsaki njihovi kretnji in bilo mu je jasno, da jih njegove besede sicer jezijo, a vendar jih ne zadevam nko globoko, kakor bi on rad: Vse to je hladilo njegovo jt/o in že se je porajala v njem: bridka zavest da se'nm ji: ponesrečil napad ... Kakor hitro pa je izprcgovu-il o vsakem posebej, se je lil tro in docela izpremenilo vedenje poslušalcev i>i<; ' njemu,
Dočim se je Kononov spusti! težko na stol, kako! d'
se je zgrudil pod težo strogih Fominih besed, — je ta za-;>;>zil, da so z:.; g'.ali na obrazih nekaterih kupcev rezki in zlobni smehljaji. Slišal je odnekod odobravajoč in .začuden šepet:
»To je do-obro zadelo!
Ta šepet je dal Fomi moči in z zaverovano strastjo ]j začel vsipati svoja očitanja,' zasmeh in psovke na vsakogar, ki ga je zagledal. Radostno je rjovel, k^Je videl, kako učinkujejo njegove besede. Molče in radovedno so ga poslušali ; nekoliko jih je stopilo bliže k njemu.
Oglašali so se protestujoči vzkliki, toda bili So le kratki in ne glasni in kedarkoli je Foma zaklical kakšno ime, so vsi molče poslušali in škodoželjno pogledovali tja, kjer se je nahajal cbdolženi tovariš.
Bobrov se ie zmedeno smejal, toda njegovi mali o-česci ste prodirali Fomo, kakor dva svedrea. 'Lup Rjez-nikov pa je vzmahoval z rokami, nerodno skaJkaJ, lovil sapo in govoril:
»Vi ste priče ... Kaj je to? Ne! Tega ne odpustim! K sodniku pojdem ... Kaj je to?« In naenkrat je š tenkim Klasom zacvilil, iztezaje roke proti Fomi: Zveži te ga!«
Foma se je smejal.
kV*n:cu <e ne da zvezati ... Ona tudi zvezana ne umolkne ...«
»Re-cs ;, ! j«- /ategnil Kononov z zamolklim, napornim glasom.
*/ili    , /osp.-Ja kupci!« ie zvenel Majakinov glas. l"  j...,, glejte si ga ... Takšen je!«
¦• .p, ' H) eden za drugim stopali k Fomi in na nji-¦..-.. ./.ib je videl srd, radovednost, škodoželjno eu-vl. , /adovoljnosti tn bojazen.
na'leto 4-500 tfeo« levov te .te &telSo po-   nemukuta««™   ste*.- "*»*W
Wa„e, da »™ ;««.-i-cetoka   P-*^em,lin0 riftltkuiejo 2nanstve„ vprašanje.«                                         .                                                               ...
Tako je v iBulgariji:, •narod tn rodoljubi so za vojno, ker vidijo samo v vojni
'možnost ustvaritve, Velike Bulgarije, aH vladar, vlada m velevlasti so Proti vojni. Ali je'-upati na to, da dajo.ob prvi priliki velevlasti Bulgariji to, kar jej \ pripada brez prelivanja krvi? Zlasti 'Še, k^r ni izključeno, >da pusti -Rusija balkanske-.-Slovane na cedilu radi DardaneH
IV. shod narodno
Shod je bil v Ljubljani in je bil dobro •obiskan. Sprejete so bile na tem shodu, . čegar. vspored smo svoj čas priobčili, tele resolucije:          .   ¦                •.,'.. Narodno-radikalno ditfaštvo,    zbrano na IV. svojem* shodu v Ljubljani, izjavlja
1.  k narodnostnemu vprašanju': Z ozirom na naše narodnostno načelo
in tozadevne resolucije z naših shodov, poživljamo slovensko dijaštvo, da se "prične temeljitejše baviti z vprašanji, ki izvirajo iz cilja »Združena Slov e-n i j a«.   (Referent dr. iur. Ivan Sajovic.)
2.  Kvseiičiliškemu vprašanju:
1.  Akademiki, zbrani na IV. narodno-radikalnem shodu v Ljubljani ustanovitev slovenskega vseučilišča s sedežem v Trstu, ki bi vstrezalo potrebam obeh slovanskih narodov na jugu. Z ozirom na gospodarski in merkantilm značaj Trsta bi bila naloga takega zavoda, gojiti posebno v okviru državnoslovne in pravne fakultete.tudi gospodarsko   praktične,
' pomorske in trgovinske discipline. Ustanovitev slovenske in laške fakultete veže junktim tako sicer, da se brez is^časne ustanovitve sbvenske ne sme otvoriti italijanska pravna fakulteta.
2.  .Izrekajo se za popolno reciproci-tcto zagrebškega vseučilišča za vse dežele avstro-ogrske monarhije.
3.  Poživlja se vlada, da odpravi go-rostasne razmere na šolskem polju po slovenskih deželah in zlasti v Trstu in da ustanovi nemudoma prepotrebne slovenske ljudske, strokovne in srednje šole.
4.  iPožfclja se vlada, da pospešuje z gmotnimi sredstvi- habilitacijo slovenskih docentov na katerem koli vseučilišču avstro-ogrske monarhije za bodoče slovensko vseučilišče.
5. Poživlja se politično društvo »Edinost« kot poklicana politična organizacija tržaških Slovencev, .da ustvarS akcijski odbor, ki naj.bi se ustavno Davil z našim vseučiliškim vprašanjem in vodil priprave, kakor tudi vodil vse politično in časopisno delo za slovensko vseučilišče.
6.  Poživljajo se t vsi poslanci, deželni - zbora, občine in društva, da ukrenejo vse
-. potrebno v tem oziru, oziroma, da spremenijo svoje dosedanje sklepe v smislu naše sedanje zahteve »Slovensko vseučilišče v Trst«. (Referent dr. fil. Lavo ČermeljO
3. K verskemu vprašanju: Naloga države je, da čuva potom svojih osnovnih zakonov svobodo vere in vesti. To zahteva strpnost   napram   vsem konfesiiam, ki jih je smatrati V naših kon-
. kretnih razanerah za glavni predpogoj u-.' spešne rešitve jugoslovanskega vprašanja. Taka strpljivost pa .ni istovetna z dd-ferentnostjo napram verskim problemom, kr-ftot izpazi višje čuvstvenosti prestavljajo važne etične vredne* . Ako se pa uveljavljajo konfesijonaini' nazori na neetičen način, in ki je škodljiv narodnemu -in državnemu sožitju, ni boja proti tem pojavom smatrati za protiverski pokret.
Z oziram,na naš celoten naroden položaj ne kaže trosili sile z vsiljevanjem izvestnega rackmalističnega svetovnega nazora jned .najširšimi narodnimi sloji. .Dokler intenzivna splošna kultura: .ne pre-šinja vseh socijalnih razmer i-n dokler obstoja sedanja ekonomska nerazvitost, -ni mogoče na malh m uspešno nadomestiti današnje oblike verovanja doslej žane-matfenilh slojev s povsem' novim načinom nazfranja. Ne sinemo namreč prezreti, da ie treba* zadovoljevati najvažnejšim predpogojem; narodnega obstanka. Pač pa je pričakovati, da s prodiranj©«1* občne •kulture rn višjih žMjenskifo oblik bo verski m socijatoii moment podvržen trenut-
ne in verske predpostave; ni z verskimi naziranji pobijati znanstva istotako kakor ni mogoče z znanstvenimi argumenti zavračati verskih pojavov. Zahtevati je povsem svobodni razvoj udejstovanja znanstvenega mišljenja in želeti je, da najdejo vse sile, ki stremijo za splošnim: kulturnim razvojem, ara. vseh poljih svobodno torišče.
iPo resolucijah so se jele obravnavati interne zadeve: organizacija, publikacija, taktika. Reterent predsednik eksekutive Ivan Zorman poda vsebino m način celokupnega sedanjega udejstvovainja narodno-radikalne struie :n poda konkreten načrt za priihod-nj-ost. Po obširni in temeljiti debati so se sklenili- važni sklepi internega značaja, katerih posled:ce se pokažejo v najbližji ¦prihodnjosti.      '
Laiki vseučiliško vprašanje na :-3flflresu trfdenfskih visofcršolcev.
V nedeljo in včeraj se je vršil v Rivi kongres laških tridentskib visokošoioev. Na kongres je došlo tudi nekaj primorskih laških visokošolcev.
Glavno, kar nas zanima s tega kon-zabtevajo '. gresa, je laško vseučiliško vprašanje, o katerem' so seveda razpravljali in sprejeli tozadevne resolucije. <Laški visokošolci so bili vroči in so hoteli nastopiti ostro. Imeli so na jezikih že fulminantrte govore in pripravljene bobneče resolucije — pa sta jim dr. iMalfatti in dr. Dudah priporočila, naj se vzdržijo takih riskaritnih sklepov ter naj se zadržijo glede vseučiliške-ga vprašanja tako, da bo videti, da pričakujejo z zaupanjem, da se ugodno reši ta laški kulturni postulat.
Govorniki so pa vendar vzeli na piko tr-žaško namest-n i š t v o, k a t e r e m u s o oč it a 1 i, d a jim je nasprotno ter da skuša z a v le č i p r o vi zor ič n o rešitev v s e u<č i I i š k e g a v p r a š a n j a, ki obstoji od strani vlade v tem, da se ustanove stolice na šoli   Revoltella v Trstu.
Kongres je sprejel reschicijo, v kateri dijaki protestu jejo proti vladi, ki ni rešila še njihovega postulata v smislu, kakor hočejo rešitev vsi Lahi; izjavljajo, da je moigoča rešitev laškega vseučiliškega vprašanja le z ustanovitvijo popolnega laškega vseučilišča v Trstu ter odklanjajo poskuse s kako kompenzacijo in z odvračanjem dijakov od cilja. Odlo- ! . ceni so bojevati se do konca, da se ures- j niči njihov največji narodni postulat.          j
Delegacije se snidejo dne* 23. t. m. Ogrska delegacija je že sklicana po cesarjevem lastnoročnem pismu, avstrijsko pa skliče predsednik Dobernig na isti dan. Dne 24. t m. bo sprejem delegatov v cesarskem dvoru.
Za dopolnilne deželnozborske volitve v LJubljani, k* bodo 24. t. m., je postavila napredna stranka za* kandidata: prof. .1. Reisneria in tržnega nadzornika Ad. Rib-nikarja. iKandidate postavijo tudi soc. fde-rnokratje, klerikalci in Nemei, Najbrže bodo ožje volitve.
Inozemstvo.
Na Balkanu. — Turška vlada je zbrala baje v Drinopolju veliko vojaštva in postavi mesto v obsedno stanje. Ob turško-bulgarski meji postavlja Turčija vedno več vojaštva, sedaj pride na mejo divizija iz Sinirne. Na Severnem. Koso-vem hoče turška vlada izvesti neke re-iornie in urediti odškodninske zahteve. , Vali Giabil bej ima tostvaroio navodila iz Carigrada. Nove bulgarske vstaške čete so se pojavile v štipskem okraju, kar razburja Moiharn<edanee. — Bu 1 g ar i j a je v vojnem razpoloženju. Na velikem ljudskem zborovanju drinopoljskega društva so povdarjali govorniki potrebo vojoe za bulgarski narod, da varuje tako svoje živ-Ijenske interese. Vlada skliče sobranje še ta mesec, da poda poročilo o situaciji in pcstopanju svojem. Bulgarija je izdala za izredno oboroženje dosedaj 35 milijonov levov. — Črnogorski kralj se je baje izrazi! msproti nekemu poročevalcu, da ni prav, da velevlasti niso odgovorile na njegovo noto in in da po njegovem mnenju je vojna na Balkanu le še vprašanje nekaj dni. — Srbija je predložila zastopnikom velevlasti spomenico o ubojih in ropih v Sandžaku Novem" Bazarju in Stari Srbiji s pripombo, da ne bo več mirno gledala masakriranja svoj:h rojakov v Turčiji. Srbski kralj in črnogorski sta se popolnoma sprijaznila. Sprijaznil ju je sedanji balkanski položaj.
VOJNA MED TURČIJO   IN   ITALIJO.
Italijanski in turški pooblaščenci so . že odšli >jz Lugana, ko so se zediniH glede podpogojev za oficijalna miirovna pogajanja. Prihodnje dni prično pogajanja med oficijalnimi zastopniki obeh držav. Baje je dosežen tudi popoln sporazumi glede su-verenitete nad Tripolitanijo. Z vso gotovostjo se pričakuje, da bo ,mir sklenjen v kratkem, proglasi se pa sklep šele po dovršenih . državnozborskih volitvah v Turčiji.
Lahi se tako dan na dan ogrevajo za svoje vseučilišče, katero hočejo imeti v Trstu. Paralelno s takim laškim zavzemanjem bi moralo teči slovensko, da se vsi ogrejemo za slovensko vseučilišče v Trstu, kamor edino spada in kjer more slovenskemu narodu največ koristiti. — Vprašanje se. mora zanesti med ljudstvo, da se ljudstvo ogreje zanj in poslanci morajo poslušati glas ljudstva.
Ob tej priliki opozarjamo na Knafli-čevo spomenico slovenski javnosti »Vseučilišče v Trst«!, ki se prodaja po 30 v. Med ljudstvo iž njo!
Politični pregled.
¦     h:.   ¦¦
Avstro-Ogrska.
Za prestolonasledstvo. — Glasilo bivšega ogrskega domobranskega ministra I Kristoffvja, »Vilag«, priobčuje vest, da je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand prosil papeža, da bi ga odvezal od njegove prisege, s katero se' je odrekel prestolonasledstvu za svoje otroke, čeS, da bi v nasprotnem slučaju sa<m ne imogel prevzeti prestoJonasledstva. Papež da je pooblastil svojega delagata na svharistiič-nemu kongresu, kardinala Van Rossuma, da konferira v tem pogledu s prestolonaslednikom in da ga Sknša odpraviti' od njegovega namena. V ogrskih krogih je pobudila ta vest veliko senzacijo, zlasti z ozirom na to, ker se prestolonaslednikova renunciaaija ne da razveljaviiti, ker le bila inartikulirana v avstrijsko in ogrsko u-stavo.
|           Domače vesti.
I Odbor goriške ženske podružnice družbe sv. G. in M. vahf na posvetovanje vse gospe iti gospodične, ki bi hotele sodelovat; na cvetlične dneve 21. in 22. t. m. Posvetovanje se bo vršilo pri »Jelenu« v sredo ob 4 popoldne. Vabila se ne razpošiljajo. Prosi se obilne udeležbe!
Prihodnji sestanek za prireditev cvetličnega dneva v Gorici bo v četrtek zvečer ob 8. »pri jelenu«. Priprave so skoro končane In prosimo ponovno vse gospe in gospice, iki b| hotele sodelovati, 4a se pri-glase odbornJcam Q. M. podružnice, Isto-tako se obračamo do gosp. akademikov, da se odzovejo vabilu svojih akad. društev In sodelujejo kot spremljevalci' dam-prodajalk. Pokažimo v soboto in nedeljo, da v Gorici ni zamrla narodna zavest, tu-i d! če treba žrtvovati par uric In poseči k ljubki prodajalki na ljubo malo globlje v ; žep.                                  '        -~             ,'
Znova opozarjamo na predavanja »Narodne Prosvete«. — Prvo se vrši v petek 20. t. m. zvečer ob 8. v dvorani Trgovskega Doma. Predava prof. dr. Frf Ileštč o »Vprašanju malega naroda«. l Vspored nadaljnih predavanj je priobčen ' na prvi strani.                                           *
Prosimo polnoštevilne   udeležbe    in stroge točnosti!
Umrl je v moči na poned. ob 3..30 gospod Š t e f a n K r i ž n i č, vpokcieni rav- ¦ natelj tukajšnjega ženskega učiteljišča. Pokojnik je imel naslov vladnega svetnika ter je bil dlje 'časa član deželnega šolskega sveta. 'Dosegel je starost 66 let. Zapušča ženo in sina. iPogreb bo jutri dopoldne ob 10. uri.
Učiteljska vest. — Za. učiteljico v Ospu pri /Dolini v Istri je imenovana gospodična iPina Faninger iz Gorice.
Za Narodni muzej so darovali: Josip Prijatelj, c. kr. vadnični učitelj v Gorici nabral (nadaljevanje prejšnjih treh izkazov) : 34. Občina Kobarid helebardo nočnega čuvaja. 35. Josip RakuSček, občinski tajnik v Kobaridu, avtomatičen raženj. 36. Franc Stres, črevljar v Kobaridu, o-kanrencl les,. 37, Ivan Gruntar v Kobaridu, lesen kip sv. Ane. 38. Franc Ločniškar, nadučitelj v Drežnici, 1 suiico, star model z>a sir, 20 novcev in 1 svetinjo. 39. Gosipi-ca Justina 'Gruntar v lKobarid>u, olinato sliko sv. Antona. 40. Josip Gruntar, mizar v Kobaridu, 1 poslikan polič, 1 svečnik in 1 žličnik. 41. Josip Prijatelj 1 oljnato sliko: mafcr z otrokom, 1 stara železna vratca, 1 leseno 'čutaro (oboje domače delo), 1 lesen kip, 2 francoski kanonski krogli, 1 svečnik, 1 pastirsko piščal, knjige: iF3au des NVodreiner Tunnel«, Zgodovina tolminske šole, Srezha v Nesrezhi, Šolski, prijatelj; -1. 1852. Slovenski prijatelj ¦i. 1856', Slovenska bčela l. 1853, Ober-setzung des iB-erichtes des CainUes fiir die Eisenbahn durch das ilsotizo-tihal, kratke pre!d'.gre za orgije od Danila Fajglja, 1 star prstan, 13 novcev in 1 svetinjo. 42, iRafa-el Fajgelj. nadučitelj v Sedlu, 1 Sveto pismo, 1 srebrn novec in i braziljski bankovec. 43. Franc Oorenšček, učenec v Kobaridu, knjigo: Berilo o svetkih in ne-delliah !.n* 1 novec. 44. Albin iMiklavič, učitelj na Vršnem, knjigi: Kershansko devi-sM'Vv.b in iDoiinaziha poboshnost, nekaj nov-cev bi svetinj. iNadaljevanje sledi. Gldbor. Akad. fer. dr. »Adrija« v Gorici vabi na svoj redni občni, zbor za 'poslovno leto 1911/12 ki se bo vršil v četrtek dne 19. t. m. ob 3. pop. pri »Jelenu« s sledečini dnevnim redom: L Čitanje zapisnika; 2. Poročilo predsedhika in odbora; 3. Volitve; 4. Samostalni predlogi; 5. Slučajnosti. NB. Vabljeni so tudi qs. abitu-rijenti. Gosti in prijatelji' društva dobrodošli. — Odbor,
Kranjskogorska podružnica S. P. D. naznanja, da je »Do m n a V r š i č u« najmanj do 22. t. m. Še oskrbovan. Narava je v petni krasoti poznega poletja iu vrhovi jasnejši kot kedaj letošnje leto. Pot je brez snega in lahka z gor'ške in kranjske strani.
Na izvanrednem občnem zboru društva »Gor. Slov. Foto-amaterjev« v Gorici dne 14. t. ,m. se je odbor sledeče konstituiral: predsednik: Anton R. Matiri, podpredsednik: Milovan.Domeniš, tajnik: Egidij Sigi, blagajnik: Aleksander Am-brožič, knjižničar: Josip iBilek, "gospodar: , Rudolf Sigi, tajniški nam.: Mirko Gulič, 1 blagajn, nam.: Josip iBrezigar. Odborniš-ki namestniki: Miha Košir, Andrej Potl-gornik Rado Tipel. iPregledovalci računov: Dr. Drago Marušič, Josip Kofol.
Društvo »Goriška slovenska mladina« naznanja da1 se bo vršil V. redni občni zbor 21. septembra t. 1. (t. j. prili. soboto) ob 8V2 uri zvečer z že objavljenim, dnevnim redom v dvorani hotela »Zlati jelen«.y. Gorici. — V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure kasneje ob vsakem1 številu navzočih drugi občni zbor. Člane, koje zanima vpogled v celoletno društveno delovanje,' pozivljemo, da se udeleže občnega zbora. Z narodnim pozdravom. Odbor. ¦
V cerkvi se je nespodobno obnašal in motil vernike neki 17 .letni Ivan Vižintin od Sv. -Mihaela. Vsaj tako zveni iz obtožnice. Duhovnik ga; je zapodi iz cerkve ter mu pri tem dal ime, radi katerega se je čutil razžaljenega. Vižintin je tožil, ali duhovnik Zega je bil oproščen pri prvi j' razpravi iti tudi vsklicna je skončala z • njegovo oprostitvijo.
Za vrat ga je udaril. — Tukajšnji re-. dar Anton Kretič je imel lani 20. oktobra posla z nekim Ivanom 'Čufarinom.. ki se je nahajal baje na pol nag na izvoznem trgu .   v Gorici. Redar je zahteval, naj se obleče i in gre ž njim. iKer le ni hotel poslušati redarja, je ta Čufarina udaril za vrat in^ga tako spravil od voza in na poliicjo. Cu1-. farm je tožil in redar je bil obsojen pred okrajno   sodnijo   na zapor   48   ur.   Pri
vsklicni razpravi v soboto je bil oproščen.
V cerkvi je pel na tleh sedč v Krom-" bergli neki 25 letni zidar Avgust Lazar. Sodnija ga je obsodila na tri dni zapora, da bo premišljeval, da ne sme več peti in sedeti na tleh v cerkvi.
Svojo ženo Je ranil v pijanosti neki E.Dorigo iz Sredipolja, Pripeljali so -ga iz Tržiča v goriške zapore.
: Vojaki-novlncl iz Gradišča priredijo v nedeljo, dne 22. t. im. javni ples.
Listnica urednfetva: V T—t: Poslanega za dotično številko nismo mogli pri-.' obči ti radi pomanjkanja prostora, kratek posnetek pa se nahaja v »Primorcu« pret. petka. — V .1,: Ta]#^fi>tj,;kakor.poslana, cc ne pride od "štrahT priž^(fc^«afiiin*|]|is' z njitovinii dovoljenjem, ne moremo priobčiti. — G. 'dop. v T.: Na vizitki izraženi želji ne moremo vstreči,.ker 'Onega lista ne" dobivamo.
Gg. dopisnikom: Včasih • pritie^aka vest ali dopis na »Sočo«, ki se ga v številki istega dne ne rnore, .priobčiti pa je inonda tudi tak, da tiče prav v »Primorca«; zato prosimo gg. dop., da pogledajo v »iPrim.«, ako in i dopisa, v »Soči«. To iadi tega, da ne bo popraševanj, kaj je z dopisom. •
Še vedno Norltia«. ¦— »Corriere« hoče po, vsej sili napraviti iz Gorice »No-ritia«. Seveda, iltalianissime boli, da prebivajo v mestu s takolepo zvenečim, tako pristno slovenskimi imenom: Gorica. To boli', zato iščejo in .brskajo po zgodovini iri si domišljajo-, .da nekdanja »No-reja«, ki je stala baje pod Sv. Katarino na Solkanskem polju, se je spremenila v .»Noritia«*,. in ta v »Oorizia«.'—-\iKakšna J$?|$feF^^                             iz
. naselbini'na gorici krog gradu, potem je ! začete jastipod gradom. In višina, na kateri stoji grad, je taka igorica, kakoršnih je S dosti po Slovenskem. Naj gredo ItaNanis-, ;-simi-iz Gorice malo., na "sprehod po slo-¦ venski zemlji, pa dobijo dosti Goric. — ; Če bi bila tista iNoreja se nahajala tudi res pod sv. Katarino, nima nič opraviti z Go-
dina,   Pilon, . Vodeb,   iFafeelj,   Mrevlije, ( Marčj Brajnik, dalje gospici   D. : Joch* . mannovi in g. Obadu za darovanih 10 K j oziroma 3 K, posebno pa gospicatn Roži Faigeljevi, Emici Godinovj in Zinki Mar-j cevi za njihovo res vzgledno požrtvoval-1 nošt pri razpiodajanju v šotorih,   kakor' tudi končno vsem onim bratom članom, ki so na katerisikoli bodi način pripomogli, da se je prireditev tako dobro in v lepem redii izvršila.. iNa zdar! — 'ZiToclbor »Sokola« v Ajdovščini:    Ar tur Lokar, s. r., starosta. Marij Bras s. r., tajnik.
rico. Kdaj je bila Norela in kdaj1 je nastala
Domača politika.
Slovensko nezavednost moremo občudovati te dni v Gorici. Z dežele je prišlo s šolarji vse polno ljudi in ti hodijo iz boteg s polnimi zavitki in če že ne dobi tam, kamor gre, stopi kak deželan k Slo-, vencu, kakor bi rekel: nisem dobil, sem prišel pa k tebi! — luteligenti, prvaki po deželi, pač nič ne podučijo ljudstva. Zato je slovenska škoda vedno večja!
Goriški mestnisvet bo imel jutri zvečer sejo; na dnevnem redu je tudi točka- -odločitev glede 268 reklamacij, podanih glede na razpisane občinske volitve, (V »Soči« je bilo pomotoma poročano,, da je bilo reklamacij 600.) Ooločijo se tudi dnevi za dopolnilne volitve.
Občinske volitve v črnlčah so skon-čale z zmago Menikalne stranke. Kakor je bilo pričakovati. Ali tako sijajna ni ta zmaga, kakor kričijo po klerikalnih listih. Kdor bi sodil po telh glasovih, bi .mislil, da ni skoro nobenega naprednega volilca v Crmičah. IPa so in še dosti jih je.' V tretjem razredu je dobil 256 glasov klerikalni pristaš, ki je imel največ glasov; napreden kandidat, ki je imel največ glasov, jih je dobil 200; tisti, ki jih ie imel najmanj, jih je dobil- 1.83. No, vidite, to je vendar lepa napredna manjšima! I&di tega pa je bil z nasprotne strani tudi velikanski volilni boj in nečuvema agitacija. — Naprednim voMlcemi vsa čast! Le tako naprej in občinske volitve čez 3 leta skončajo >v jezo onih, ki -se sedaj tako šopirijo; potem bo tudi bolje z upravo občine!.
Soča spodjeda obrežje ob Tolminskem pokopališču, — Neurejena Soča v Gorah dela škodo, ker izpodjeda obrežje, kar se je že tisočkrat konstatiralo. Tako je c.kr. okrajno glavarstvo v Tolminu letos sporočilo deželnemu odboru, da i'z-.podjeda Soča vedno ibolj obrežje na onem mestu, kjer se nahaja tolminsko pokopališče. Deželni odbor je glede na to naznanil namestništvu. da je pripravljen odrediti svojega tehničnega organa na lice mesta, ako pride tudi državni tehnik. — Doslej še nismo nič slišali, da bi bila prišla na :l:ee mesta tehnični organ deželnega odbora in državni uradnik. Sicer pa zveni odgovor deželnega odbora nekam čudno. Saj je vendar sprejet načrt za regulacijo Soče; kaj je bil gornji tok tako slabo pregledan, da ni v načrtu nevarne točke ob Tolminskem pokopališču? Saj voda tam ni začela spodjedati šele letos! Poprava na onerri imestu v Tolminu spada v regulacijski načrt, kaj se hoče sedaj posebej krpati? Take krpe so silno drage in ne zaležejo nič. — Ta slučaj pa priča zopet, kako nujno je potrebna .regulacija Soče v gornjem toku; prej nego v dolnjem — ali ker že mora biti v Avstriji vse narobe, in ker naša dežela ne sme izgubiti pridevka »dežela neverjetnosti«, je'vse Pripravljen s za regulacijo Soče v Furlanski nižmi, gori v naših hribih pa naj spodjeda naprej obrežje in dela škodo. V Oradišču je bil hidravlični urad, ki je napravit načrte za regulacijo Soče, v Gradišču je sedaj ekspozitura za uravnavna dela Soče in Tera, kar vse dokazuje, ida je gornji tok pritegnjen v regulacijski načrt le tako »radi lepšega«; gotovo je za sedaj le, da se izvrši regulacija Soče,v nižini. Takt * dela v deželnem zboru v Gorici j" Pri centralni vladi na Dunaju z goriš-kr,mi Slovenci celo v čisto gospodarskem vprašanju.
i Gorica. — V ostalem pa se mi ne bomo } prerekali več radi Gorice, ker za pa-1 met uc ljudi je jasen izvor imena goriš-i ke^u mesta, čie ihioičejo . JtaUanis-(• s i m i imeti N o r i c i j o, pa naj jo imajo, i Za nas ostane Gorica — Gorica!
i       Narodna obramba.
Vse goriške podružnice, ki se ne ude. ležijo same po delegatih glavne skupščine v Trstu, vljudno prosimo, da pošljejo zglasnice in podpisana pooblastila odboru moške podružnice v Gorici. Za odbor moške podružnice v Gorici: Dr. E. De-reani.
I. obrambna razstava v Ljubljani je otvorjena. Pri otvoritvi so bili župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, dr. Oražen, prof. Ilešič. ravn. Hribar, SenekoviČ, liti-dovernik itd. Otvoril jo je predsednik »Pnosvete« Zorman. Namen razstave smo razložili. Kaže naše umikanje, naš napredek, izstavljene so risbe, ki govorijo cele knjige itd. O razstavi, ki se spremeni v stalni obrambni' muzej, prihodnjič kaj več.
Cvetlični dan v Vrtojbi v nedeljo 15. septembra. — Uspeh' cvetličnega dneva, ki ga je priredila naša Ciril-Metodova po-druživca, je nadkrilil vsako pričakovanje tako v gmotnem kakor v moralnem oziru. V nedeljo sta bili obe Vrtojbi praznično odeti, slovenske trobojnice so, plapolale v velikemi številu raz hiš ob glavni cesti; po ulicah so švigala naša dekleta v pestrih narodnih nošah in ponujala in prodajala cvetke; nikdo se ni ustavljal, bodisi star ali mlad, ženska ali možki, vsakdo je kupil cvetko od mlade prodajalke. Slično vrvenje je vladalo tudi po cestah v Šempetru, kamor je vrtojbenska podružnica tudi raztegnila ta dan svoj delokrog. O-krog pc-ldneva je bila razprodana že skoro cela zaloga nabavljenega cvetja. Popoldanska šaljiva tombola, srečolov. in dražba raznih predmetov se je imenitno obnesla. ljudstvo se je naravnost v o-gromnem številu navalilo na veselični prostor, kjer se je veselilo in zabavalo, tako neprisiljeno in dostojno, kakor morda še nikoli v Vrtojbi. Tujci, ki so prišli ta dan k nam, so se čudili narodnemu, ponosu naših ljudi. — Gmotni uspeh ni še natančno znan, toda gotovo je, da bo kosmatega dohodka okrog 470 Ki v Šempetru se je nabralo pri prodajanju . cvetk približno 123 K, ostalo pa v Vrtojbah. Ker je krog 90 iK stroškov, ostane približno 380 K čistega dobička. Uspeh našega cvetličnega dneva je nad vse časten in nad-kriljuje sedaj vse ostale prireditve na Goriškem.
Cvetlični dan v Rihembergu bo 22. t. m. Ponovno opozarjamo nam.
Sokolski vestnik.
Telovadno društvo Sokol v Gorici vabi č. gospe In gospodične k ženski telovadbi, ki se vrši v dveh oddelkih v torek in soboto od 7.-8. ozir. od 8.-9. zvečer pod vodstvom br. dr. Albina iKandare.
One cenjene dame, ki se žele odzvati temu vabilu, naj izvolijo priti v soboto dne 21. k m. ob 7. ozir. 8. uri zvečer v telovadnico ulica Sv. ilvana št. 7. (čez dvorišče).
Iz Ajdovščine, — Podpisani odbor izreka tem potoni najsrčnejšo zahvalo vsem onim gg. in cenj. družinam, ki so pri zadnji veselici podprli Sokola s tem, da so darovali dobitke za kolo sreče ali peci Vv? in sicer: A. Valič, Malik, A. Vodo-pivec, Kroner. A. in il. Sterle, Štekar, F. in A. Repič, Dolenc, tPeselj,   Kavs,   Go-
i Gospodarske vesti.
Letina na Vipavskem kaže povsod prav dobro. Krme smo pridelali veliko. Zaotavo kaže slabo, ker manjka vreme za sušenje. Vina bode na Vipavskem veliko, cena mu je lepa, prodalo se je do sedaj nad 60.000 hI mošta za ceno 36 kron hI.
Največje količine so ponakupili sledeči veletržci: 1. Boschan iPeter & sinovi Dunjjtj; =2. Ccrovac Anton iz Brucka na Muri; 3. Brijonske kleti v Istri; 4. Stern iz Zagreba; 5. Miiller Evgen iz Trsta ter 6. We'ber z Dunaja itd.
Tudi so se napravili razni sklepi za čisto vino pod jako ugodnimi pogoji in visoki ceni. Vsekako bode kakovost vina, ako ne ostanejo gorki solnčni dnevi, ne-povojjna, pač pa vendar v primeri s severnimi kronovjnami izborna.
(Vinogradnik,.
V Bukovici in Volčjidragi že tržejo vsj (0;ni, katerim je toča pobiila vinograde. Škoda je zdatna, a vendar so nekod le malo poškodovane lege.
Po Vipavski dolini so prodali že mnogo vina, da-si je 'še na trti in to po zelo. ugodnih cenah od 34—40 K hI. Vino odpeljejo kar izpod stiskalnice raznim vi-notržcem. Nad polovico ga je že prodanega v Dornbergu, Prvačini, na Gradišču in deloma tudi na Vogrskem. Ta cena ob trgatvi se da primerjati popolnoma s 44r-50 K hI o sv. iMartinu. Vina je mnogo več nego lani in bode približno iste kvalitete kakor lansko, ako dobi sedaj še količkaj solnčne gorkote. Avgust in september sta bila zelo neugodna za letošnje vinske pridelke. Isto je tudi y drugih krajih in zato se sedaj plačuje naše vino, po tako primernih cenah. Največ ga je kupila tvrclka Viktor iBolaiHio v Ljubljani. Sedanja zgodnja in ugodna kupčija vzdigne gotovo tudi za poznejše čase vinsko ceno, kar našemu vinogradniku iz srca privoščimo.
DOPISI.
Iz kobariškega okraja«
»Dan naraščaja.« Iz Kobarida: To je
bil dan, ki ga je hotela izvestna gospoda preprečiti. Kako? No,, gospoda je pač sto-rila.ono, kar ji je prišlo že v meso in kri: denuncirala je>   Kako in kaj, to je njena briga. Kljub prepovedi (poslužujem se pisave »Novega časa«) c. kr. okr. šolskega sveta nastopili so šolski otroci dne 25. pr, .m. popoldne na dvorišču pri »Špehonju«, kot sokolski naraščaj...   Bilo je v nedeljo popoldne,   dne 25. pr. <m.   Vse po koncu po iKobaridu. — Obhod!   Najprej .seveda neizogibna pr vaška (?) godba v sokolskih uniformah; — za njo oče župan, Fedrig in Jeronov Tone, vsi v sokolskih srajcah; — za njimi: šolski otroci, hočem sreči »sokolski. naraščaj« seveda v t sokolskih oblekah; — za' njimi polno ra-| dovednega občinstva; — pod lipo:   kup i otročajev s piščalkami v rokah,   da i!z-žvi^gajo vsakega, ki se upa prihajati v črni obleki! (O tem ne vemo seveda Ko-bar!dci ničesar.) -— Po obhodu javen nastop »sokolskega naraščaja«, čem: reči: šolskih otrok v sokolskih srajcah! Po na-; stopu neizogiben ples! — Ob dveh ponoči , ploha! Oh pol treh mačja godba pred ka-• plani jo! (V zahvalo! IPa sokolov ni bilo ! zraven!) .Do tu se čita jako lepo in stvar je pisana še precej reshicolijubno, razum malih' napak, •  katere pa   dopisniku kaj radi. odpuščamo!. Saj vemo, da se gospod " dopisnik mi -tak©: spozabil,   da br si   od . bližje ogledal one srajce, ki .ga tako bodejo, in da ni zašel v družbo, katero tako ' zaničuje. Toda nadaljujmo:    »Ob treh' sredi   trga   tri   pijane   goske, čem   r e č i   g o s p o d i Č n e«. — Sapa nam zastaja.  »Na. dan^  dopisnik,   na dan
pridi s svojim imenom, da iti vemo odra-,, čunati ,'zasiuženo pla$o/Moiid^'sQidi^.'p'o,';' svojem: pristašu, ki,.je' skušal, delati zTn^-kolibo;, itajef|imi, jfanti, ;ziagio iprji • CiriH-Me-todovi veselici v ibHžnj:i"vasi;vin,šeprii tem hvalevrednem delu tako sladko gatiil, da so ga.-— pa že veste, kaj je bilo proti jutru tami ob cestnem $mk\i..'
iz komenskega okraja.
iz Komna. — Slučajno senu dobil v roke riovostrujarski list »iNovi' čas'«, ki ga (pašiljajo Novostrujarji kakor »vzorec brez vrednosti«, zastonj in poštnine pro*-sto raznim ljudem po deželi. Štev". 37. N. C. z dne 13. IX;' 1912. se odlikuje po »junaškem« napadanju sokolskega naraščaja. Znamenje, da silno bolijo ižvestno gospodo vspehi naših Sokolov. Kar v treh noticah se zaganjajo v sokolski naraščaj in njegove učitelje! iPrv* članek navaija neke paragrafe ljudskošolskega 'zakonika in roti' in zaklinja si. dež. šolski svet, da naj prepove sokolske naraščaje po ljudskih šolali...! Vpraišanje nastane, če sme in more prepovedati dež. Šolski svet sta-rišem, da pošiljajo svoje otroke k telovadbi v sokolske telovadnice. Gospoda okoiu »N. C«, naj' se le pomiti, sčasoma se privadi že tudi na to, da 'bode gledala še v mnogo večjem številu sokolski naraščaj, kakor pri letošinjemi .»dnevu naraščaja«. Vso zavist in jezo skriva oa brezpotrebno 'skrbjo, ali so "bili otroci, ki so se vdeležili zleta v Kobarid pri imiaši! Stairiši iže vedo, kaj je njih dolžnost napram otrokom in — Bogu, novočasarjem. pa niso dolžni odgovora.
Prva in najsvetejša dolžnost naša je da s( vzgojimo zdravih, čvrstih otrok, da se bodo v življenju vspešno borili za obstanek. V zdravem telesu, more biti zdrav duh! Poglejte tako vzgojene otroke <ln čitali jim bodete z obrazov zdravje, ira-zum. odločnost in — zinačajnost, Mirne duše lahko pošiljamo svoje otroke v tako , družbo, kjer se dosega vseh teli vspehov. V sokolskih telovadnicah ni pbtuhnjencev ni klečeplazeev. Vemo sicer, da se glasi jeden izmed blagrov da: blaigor vbogim na duhu. ker njih je nebeško kraljestvo«, ali raje naj se otroci duševno in telesno krepko razvijejo, da si vstva>rijo Čim bolji obstanek tu na tem svetu, kakor pa da duševno otopijo, kakor se godi v tovest-nih društvih. Naj bodo ti ljudje prepričani, da me bodo stariši, ki se zavedaj;o svoji h: d o 1 ž n o s t i, nikdar pošiljali svoje decev ona izvestna društva!
Kar se tiče pa »dneva naraščaja«, povedati Vam moramo le to, da je ostal' našej deci v neizbrisnem' spominu!' Spoznali so otroci lep košček ihaše ožje domovine, porodil se je v njih čistih' dušah ponos, da so tudi oni sinovi te divne zemlje. Ponos, ki se je porodil'v otroku, krepil ga bode celo življenje in kadar do-rastejo ti otroci, ne odtujijo se našemu rodu in ne bodo več pomnoževali rene-gatske moči nam sovražnih narodov. A to vemo vsi da: Poturica je hujši- od Tur-čina!
Dopisnika iz Komna v »N. C« skrbi tudi dejstvo, da so se vrnili otroci od slavr nosti v Kobaridu- šele okohi polnoči. Joj, to pa to! Zjutraj so odšli otroci iz Kontna v Kobarid, mar misli modri dopisnik v »N. C« da br se Krili laihkovmili že popoldne istega dne iz Kobarida?
Svetujemo dopisniku, naj bi. naje poročal v »N. C«, kako. »luštno« je bilo po klerikalni veselici v Svetem od tam proti Komnu! To naj bi rage povedal!
Gospodom Sardoču, Cofciču, ŠČuku in Žigonu se pa stariši najtopleje zahvaljujemo za njih požrtvovalnost in trud, ki so ga imeli z našimi otroki doma in v Kobaridu. Dokaz naše hvaležnosti pa naj jim bode to, da jim mirne duše izročamo našo deco v varstvo.
Razne vesti.
Vodovodno   vprašanje v Trstl1,   —
Konference so skortcale tako, da še je sprejela resolucija, da. naj naroči vešča-kom, da študirajioin stavijo predloge glede" provizo-ričnega vodovoda in potem se študije nadaljujejo za definitivni' vodovod. Povodnji na Ogrskem. —¦ Iti dni je skupaj deževalo^ Deževje je napravilo na polju in drevju polno škodo. Več yasem je pretila velika ' nevarnost. (Nastopil je mTa'z in zapaidel je sneg.
Dalje na 4, strani.
"'""'   Ktaematograilčiie   predstave o   So-kotekih slavnostni v Pragi imajo v Trstu. •Vzbudile so seveda splošno zanimanje. Zaradi veronauka neusposobljen.   —
SooijalNoderriokratski list »Pravo Udu« poroča, da je sin socijalnodemokratsikega urednika Dunderja v Žižkovem v Pragi končal prvi razred ljudske šole. iKer pa je bil otrok prijavljen kot 'brez koncesije, ni ddbil v veronauku nikakega reda. Sedaj je dolbil oče sporočilo od okrajnega šolskega sveta, da njegov sin duševno m;i usposobljen, da bi mogel prestopiti v drugi , razred, ker nima reda v veronauku, in . da potemtakem ni zrel za drugi   razred.
Makao z zaznamovanimi kartami sta igrala v Trstu Jos. Saghei in Jak. iDe-marchi. Radi tega sta prišla pred *ad-nijo, ki je obsodila vsakega v zapor 6 tednov.
•Ker sta pa prestala vsak že 56 dni preiskovalnega zapora, sta puščena na svobod v. smislu novele k § 266 l A kaz: p., ki je stopila sedaj v veljavo. Po tej se ušteje preiskovalni zapor v kazen.
Do pretepa je prišlo v iBcIfastu na Angteškeni pri footballu. tRanjenih je 58 oseb, 6 smrtno.
Strahovit umor je bil tevršen pri Ju-denourgu. Tam so našli razmesarjeno truplo nekega neznanega človeka. Truplo je bilo brez glave, noge odrezane lin položene na progi. Za krivci ni nobene sledi.
Ladja se je potopila. -~ Iz Čikaga poročajo, da r,e je potopila neka šolska ladja s 24 mornarji. Šest mož je utonilo.
Z zrakoplovom na Helgoland. — Zrakoplov friansa je odplul iz Hamburga s 16 ¦potniki na Helgoland sodelovat pri mornariških -manevrih. (Zrakoplov vodi grof Zeppelin.
Potresi v Turčiji, zlasti ob traškem obrežju', so napravili zadnje čase toliko škode in se ponavljajo tako pogostoma, da so prebivalci prizadetih krajev prosili vlado, naj jih preseli v kake druge dežele, kjer bedo varnejši pred potresom.
Svoj aeroplan je pripravljal za vzle-tanje aviatik Aldo Jugetti v kraju Ohieti. Pri tem se je aparat nekaj pokvaril in propeler je-zadel aviatika; ki je kmalu na to umrl.
; Sleparsko »grofico«, ki je osleparila ljudaza en milijon iK> so aretirali na (Dunaju. Imenovala se je grofica Samberm in živela luksurijozno. Neki oficir se je lovil okoli nje in zapravil 40.000 iK ter se odpo-' vedai službi, meneč, da se bogato oženi. Sleparka je znala na pretkan način slepa-rit» bankirje in trgovce in jih je osleparila ia okroglo en milijon K. Ubogi oficir je ves obupan.
Dva aeroplana sta zadela drug ob drugega kakor poročajo iz >New jarka. En aeroplan je vodil milijonar Edvard Gill, drugega Francoz iMestadi. Ubil se je pri tem prvi. Edvard Gill; aparati so uničeni. Mestacb je lahko ranjen.
nezgode na delu.
Notranje ministerstvo je izdalo poročilo o nezgodah v delu leta 1909.
Leta 1909 je bilo v Avstriji 129.186 obratnih nezgod (leta 1908 ;pa 128.435). Od teh je bilo 1252 (1207) s smrtnim izidom, 32.903 (34.014) nezgod je imelo za posledico trajno ali delno nezmožnost za pridobivanje in 95.031 (93.214) nezgod^,je bilo ozdravljenih ali pa oškodovanih ' Ha drugačen način., n, pr. zato, ker .s,e -nezgoda ni priznala kot obratna nezgoda. Med tem ko se je Število nezgod zvišalo za 752, se je zmanjšalo število odškodnin za nezgode za 1111.
Odkar, obstoja v Avstriji delavsko zavarovanje je bilo ranjenih v industriji 1,502.852 delavcev in delavk. 18.413 cd teh je, umrlo, 416.410 je bilo težko ranjenih in 1 068.019 je bilo lahko ranjenih.
Leta 1909 je bilo priznanih 14.825 trajrrth rent, in s;oer ne le vsled nezgod v tem letu. temveč tudi vsled nezgod iz prejšnjih let, katerim so šele naknadno priznali rente.
Vsega skupaj je uživalo leta 1909. 112.012 oseb trajno rento, leta 1908 pa 104.974. Te osebe so dobivale na leto 22,053.913 K, za dva miljona kron več kakor leta 1908. Od 'onih, ki so dobivali trajne rente je bilo 88.265 oseb popolnima ali pa deloma nesposobnih za delo, druge so zaostali po smrtno ponesrečenih, in sicer je 10,179 vdov 12.619 otrok in 949 ascendeintov, to }e staršev alr starih starčev ponesrečencev. Poročilo pripriltflnja, da je ženski spol v znatno manjšem številu udeležen pn nezgodah nego   moški.
Naznanilo.
Tvrdka Amatlio Boluffio. zaloga  vina v Gorici,  ulj ud no naznanja tem potom vsem svojim cen j.   odjemalcem,  da bode
J v soboto, dne 21. t. m,
zaprta zaloga vina in pisarna.
••
naročajte
Sočo" in »Primorca".
Inserirajte u ..Soči in »Primorcu".
!
Cclgovorni urednik in izdajatelj  Ivan K :> v č i e v Gorici.
Tiska:  »Goriška Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J.   Fabčiči.
Zalaga:  Družba za izdajanje listov »Soča« in .Primorce«.
i
Mali oglasi.
HaJmanJU pristojbina stane 60 »in. Ako Je oglas obselneJSi se raCnna sa vsako besedo 3 tU. Hajptipravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike.
litcj.v o. lo««rirajo. Škod* ni majhna.
Pouk» francoščini tSLTSSS^
Naslov   pove  nprav-
Mol-ano ritiaira sprejme na stanovanje in nldistja UtldlVO hrano dobra družina. -Naslov pove upravništvo.
Tovarna sodavice in pokalic
SPOiTlIHSKH BESEDH
za vsako previdno gospodinjo je
„:Franck: z kavnim mlinčkom!" Pazite cenjena gospodinja
dobro  na  tor da  ne bodete  oškodovani  vsled kake ponaredbe!
— — TOVARNA V ZAGREBU.-------
Te dni se vrši letni kongres socialistov v Nemčiji, in sicer na Saksonskem v Ghomnitzu.
Vodstvo stranke je objavilo bilanco, iz katere se da presoditi in izmeriti na-rast in napredek stranke, ki ga je dosegla v zadnjem Času.
Iz te 'bilance je razvidno, da ima - stranka sedaj en milijon upisanin članov, ki plačujejo strankine pristojbine, ali sto in petdeset tisoč več nego lani. Izdaja 86 dnevnikov, izmed teh se jih tiska v lastnih tiskarnah 59. Ti dnevniki imajo skupno V/a milijona naročnikov. Socialističnih občinskiih starešin je okoli 10.000, poslancev v.raznih nemških zborih je 224, v Reichstagu jih je 110.
Dohodki stranke so znašali v tem letu 350.000 mark več nego v prejšnjem; znašajo skupno 1,700.000 mark.
No, ako se upošteva, da stranki pripadajo ali vsaj gb^ujejO' za njo mnogi, ki v njej niso upftani, po tem šteje stranka število svojih pristašev na 4 milijone.
Pač .kolosalne številke!
In te številke je rodilo podrobno delo, dobre organizacije. V tem oziru so res občudovanja vredni.
Tij nabrali so za stranko 1,700.000 mark. Stranka, gmotno podprta, lahko dela in se razvija.
Slovenci, naši somišljeniki, učimo se kaj iz teh številk!
blizu Gorice se proda ceno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji s koncesijo v red. Več pove: Brandt, Sp. Šiška pri Ljubljani.
Enega ali dva majhna dijaka ssšr
slov. uradniška družina na lirano in stanovanje. Soba je velika, suha, zračna, izborna domača hrana, strogo nadzorovanje. — V bližini šol. — Cena mala. — Naslov pove naše upravništvo.
flVP   fiiiaifinii   sPreime- se na stanovanje in ; UVG   UfJORIHJI   hrano   pod   vestnim   nadzor- \ stvom, poizve se v Gorici ulica Capitan Vandola št. 2, I. nadstr.                                                   j
!     30 tiektnitov briškega vina     j
<     na prodaj,  kje? pove   naše   upravništvo.     '
Bekretirani zidarski mojster Js
v Klavžah pri Podmelcu se priporoča vsem gospodarjem občine Tolminske za stavbinska dela z hitro in dobro postrežbo.                         j
je tudi klavir.
na stanovanje v r~,—g~ vili. Na razpolago - Kje, pove upravništvo _Soče\
Sprejmejo se učenke sSuSKSSi*«!?,
dini mesta. Kje, pove upravništk-o „Sočcu.           |
(IVA fiil!)Lffl mlajša, iz dobre družine, sprejme Ufu Uljema ugledna rodbina v dobro hrano in stanovanje; priklopna se k družini. Naslov pove upravništvo.
Vsakovrstni sodi
škafi za pranje, navadni škafi, brente za vino, leseni čepi in navadni zamašiti, asbestovi žvcplcni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa za filtriranje i. t, d.
kakor vsakovrstnih novih in rabljenih kletnih predmetov se dobi v zalogi
E. BREGANT
GORICA
ulica Morelli štev. lL
Sprejemajo se tudi naročila za gumijske cevi. -   Vsakovrstne pop *ve se izvršujejo z največjo dovršenostjo.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlŠI, Gosposka ulica ši, 7, I. nadstr.) — Talofom ftt~ 79.
BaCon postne hranilnice Štev. 837,315.        ! Ns občnera zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloge se   obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo   po   dogovoru.   Rentni   davek   plačuje posojilnica sama.
HraDliue vloge se sprejemajo od vs&feogar* Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po  5VsS, na  varščino aH zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1911. s 6 %. Stanje 31. dec. 1911.:  Zadružnikov 1863 z   deleži v znesKu 70.910 kron.   —  Hranilne   vloge:   1,103.25498.  —Posojila: 1,068.002—. — Reservni zakl ad:100.451 56  — Vrednost hiš: 383 538 29.
Kupujte samo  dvokolefU  „HI!etia", ki ™ nri.i*
bopi francoski sistem in liajtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original ViCfaria   so  najprak-tičnejši  za   vsako   hišo.   Isii   služijo   za   vsakovrstno  šivanje  in  slikanje   (vezenje).   S! roj
leče brezšumno in je jako trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
široko sjadajoče   predmete se dobi   po to-
vami^ki ceni pri Ivrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, ni Siolnem trqu M. 9. GOR GA.