F. V. HÖRNIGKOVA STATISTIKA OBRTNIKOV SLOVENSKIH MEST
IN TRGOV IZ LETA 1673
JOSIP 20NTAR
Filip Viljem Hörnigk se je rodil 23. janu-
arja 1640 v Frankfurtu ob Maini.* Njegov oče
Ludvik se je preselil leta 1650 v Mainz, kjer
je postal telesni zdravnik tamkajšnjega volil-
nega kneza Janeza Filipa pl. Schönborna.
Obenem je bil dekan medicinske fakultete.
Mladi Filip Viljem je študiral v Mainzu in
Ingolstadtu pravne vede ter končal študije
leta 1661 s posebnim spisom in disputacijo. V
tej dobi se je seznanil tudi s kameralistom
(merkantilistom) Janezom Joahimom Becher-
jem (1635—1682), ki je študiral na medicin-
ski fakulteti v Mainzu in se leta 1662 poročil
z Hörnigkovo sestro Marijo Veroniko.^
Ko je prišel škof Krištof de Roy as y Spi-
nola, vodilni diplomat cesarja Leopolda L, po
opravkih tudi na dvor volilnega kneza v Main-
zu in je spoznal mladega Hörnigka, njegovo
izobraženost ter temeljito zgodovinsko in
pravno znanje, si ga je izbral za tajnika in ga
vzel s seboj na Dunaj. Tudi Roy as je bil vnet
zagovornik merkantiMstičmh idej, ki so se te-
daj širile z zahoda v nemške in avstrijske
dežele, kjer so dobile posebno obliko t. i. ka-
meralizma.' Na njegovo pobudo je prišel tudi
Becher na Dunaj. Tedaj je ravno dokončaval
prvi glavni spis o teoriji merkantilizma »Po-
litični diskurz o pravih vzrokih za povzdigo
in nazadovanje mest, dežel in držav«. Postal
je član komerčnega kolegija, ki naj bi v prak-
si uveljavil nove oblike gospodarstva.
Cesar Leopold I. je preskrbel leta 1667 Ro-
yas-Spinolu, tedaj naslovnemu kninskemu
škofu, bogato župnijo Hartberg na Spodnjem
Štajerskem. Ker pa je bil Royas-Spinola za-
radi diplomatskih poslanstev pogosto odso-
ten, je postavil tajnika Hörnigka za svojega
pooblaščenca »in temporalibus«, ne le v oseb-
nih škofovih zadevah, marveč tudi v vodstvu
župnijskega gospodarstva ter pripadajočega
zemljiškega gospostva. O tem pričajo ohra-
njeni inventarji podložnikov, nov urbar in
obsežna kopialna knjiga, v katero je Hör-
nigk prepisal številne listine od 1310 do 1667,
ki bi se sicer izgubile. Bivanje in delovanje v
Hartbergu je dalo Hörnigku priložnost, da
dodobra spozna ne samo Vzhodno Štajersko.
Večkrat je potoval od tod v Gradec in zlasti
na Dunaj, kjer se je tedaj uveljavljal njegov
svak Becher. Z merkantilističnimi načrti je
bilo povezano tudi najobsežnejše potovanje,
na katero se je odpravil Hörnigk v drugi po-
lovici leta 1673. Vedlo ga je skoraj prek
vse tedanje Avstrije. Na Becher j evo prošnjo
je namreč škof Royas-Spinola spomladi pred-
ložil Leopoldu I. nov načrt za obdavčenje:
5 "/o obrtni davek na vse rokodelsko blago,
ki bi ga plačal kupec. Dotlej so bili rokodel-
ski izdelki oproščeni davkov, medtem ko so
kmetje imeli velika davčna bremena. Becher
je nameraval primerno reorganizirati cehe in
razširiti cehovstvo tudi na podeželske obrt-
nike. Vladar se je zanimal za predlog in že-
lel dobiti za preračunanje davka potrebno
obrtno statistiko. To nalogo so poverili Hör-
nigku. Namen potovanja pa naj bi ostal ta-
jen. Saj je šlo za to, da popiše obrti vseh
mest in trgov (število mojstrov in pomočni-
kov vsake panoge obrti) v Avstriji in s teru
ugotovi davčno osnovo, ne da bi to opazili
prizadeti. Komerčni kolegij je dal 17. julija
1673 Hörnigku potrebna navodila.
Najprej se je odpravil na Šlesko, ki je spa-
dala tedaj še k Avstriji. Odtod je potoval v
sosedne dele Češke in Moravske. Potem je
ubral pot v Notranjo Avstrijo, s tem tudi v
slovenske dežele, šele nato je prišel v Gornjo
in Spodnjo Avstrijo južno od Donave. Ob
koncu leta 1673 je želel pregledati še tiste
dele Češke in Moravske, ki jih prej ni obi-
skal, toda pri mestu Tfebovä-Moravskä so ga
prijeli, češ da vohuni, ter iso ga spustili šele
na ukaz moravskega deželnega glavarja. Ta-
ko je ostalo Hörnigkovo informativno poto-
vanje nepopolno. Obiskal je 92 mest in 16
trgov, med njimi Celje, Konjice, Kranj, Ljub-
ljano, Maribor, Ptuj, Slov. Bistrico, Škof j o
Loko in Tržič. Hörnigkovi zapiski so se delo-
ma ohranili v Becher j evi zapuščini v roko-
pisu »Varia Becheri 11.« v vgeučiliščni knjiž-
nici v Rostocku (NDR).
Marca 1676 je Hörnigk zapustil Hartberg,
potoval s svakom Becherjem prek Nemčije
do Kölna, potem pa spremljal škofa Royasa-
Spinolo najprej v Rim, odtod pa na razne
nemške knežje dvore. Na tem potovanju je
spoznal znamenitega filozofa in polihistorja
Leibniza, s katerim si je odslej živahno dopi-
soval. Zaradi kuge, ki je izbruhnila leta 1679
v Nemčiji, je škof Royas-Spinola prekinil svo-
jo diplomatsko dejavnost, Hörnigk pa je postal
tajnik avstrijskega poslanika Janeza Filipa
grofa Lamberga v Berlinu. Leto pozneje mu
je ponudil dunajski dvorni vojni svet službo
cesarskega rezidenta pri Visoki porti v Stam-
bulu, pa jo je odklonil. Po zgledu Leibniza in
deloma na pobudo grofa Lamberga je Hör-
nigk sestavil in anonimno izdal več politič-
nih letakov, ki so predočevali gospodarsko
in politično izkoriščanje nemških dežel po
Francozih tedanje dobe. Leta 1682 se je pre-
selil z Lambergom v Dresden.
Naslednje leto so Osmani drugič oblegali
Dunaj. Tedaj se je izkazala bridka resnica,
da je obramba države, ki nima razvitega go-
spodarstva, težavna. Zato je imel Hörnigk za
svojo dolžnost, da po zmagi nad Turki napiše
knjigo, ki naj vzdrami lene, zanikrne in go-
spodarsko zaostale Avstrijce, da store državo
neodvisno od inozemstva ter razvijejo in smo-
trno goje lastno narodno gospodarstvo. Brez
navedbe pisca, kraja tiska in založnika je
izšla leta 1684 Hörnigkova knjiga »Avstrija
čez vse, ako le hoče« (Österreich über alles,
wenn es nur will), tj. dobrohoten predlog,
kako bi dvignili z dobro vodenim gospodar-
stvom cesarske dedne dežele nad vse druge
evropske države ter dosegli njihovo neodvis-
nost. Pisec si ni dosti obetal od svojih pobud
in je sklenil svoje delo z značilnimi verzi, ki
utegnejo še danes prepogosto veljati ob pred-
logih gospodarskih reform:
»Cantantur haec, clamantur haec
dicuntur, audiuntur
scribuntur haec, leguntur haec
et lecta negliguntur«
Hörnigkova knjiga pa je imela izredno živ-
ljenjsko moč. Postala je najbolj znano in raz-
širjeno narodno- in državnogospodarsko delo
svoje dobe, po katerem so segali eno stoletje
vsi, ki so se ukvarjali z državno upravo. V
zapuščinskih inventarjih plemstva in inteli-
gence iz 17. in 18. stoletja v Arhivu Slovenije
v Ljubljani se omenja precej pogosto že prva
izdaja omenjenega Hörnigkovega dela, ki je
izšla še anonimno.'' Doživelo je 16 izdaj. Zad-
njo je priredil 1. 1784 Benedikt Fr. Hermann
pod naslovom »Horneka pripombe o avstrij-
ski državni ekonomiji«.
Ko je postal grof Lamberg knezoškof v
Passauu, se je preselil tudi Hörnigk tja in
deloval do svoje smrti (24. oktobra 1714) kot
tajni svetnik in arhivar še pod Lambergovim
naslednikom Rajmundom Ferdinandom gro-
fom Rabatta. Se v zadnjih letih svojega živ-
ljenja se je zanimal za državoznanstvo. O tem
priča ohranjeni rokopis »O državi«, ki močno
temelji na delih Nizozemca Grotiusa in Nem-
ca Pufendorfa.
Hörnigkova statistika iz leta 1673 je najbrž
najstarejši ohranjeni popis rokodelcev v slo-
venskih mestih in trgih. V svojem poročilu
pravilno trdi, da se ravna, število mesarjev,
pekov, krojačev in čevljarjev po populaciji.
Cehi niso bili preveč zasedeni. Manjkalo je
pomočnikov. Ni pa izključeno, da Hörnigku
niso postregli s pravilnimi navedbami. Kjer
niso označeni brivci, so opravljali to obrt pa-
darji in ranocelniki. Posebno značilna je
krepko razvita kovaška obrt v Tržiču.
Podrobni podatki obstajajo za naslednje kraje:
m = mojstri, p = pomočniki
81
Zal samo sumarične podatke ima rokopis za naslednja mesta:
OPOMBE
1. H. Gerstenberg, Philipp Wühelm v. Hör-
nigk, Jahrbücher f. Nationalökonomie und Sta-
tistik 133. Bd. Jena 1930, 813—871; Fr. Posch, Phi-
lipp von Hörnigk, Werdejahre tmd österr.-stei-
rische Beziehungen, MIÖG 61 (1953) 335—358. —
2. H. Hassinger, Johann Joachim Becher 1635—
1682. Ein Beitrag zur Geschichte des Merkanti-
lismus. Veröffentlichungen der Kommission f.
neuere Geschichte Österreichs 38. Wien 1951. —
3. L. Scmimer, Die österreichischen Kameralisten
in dogmengeschichtlicher Darstellung IL, Studien
zur Sozial-, Wirtschafts- und Verwaltungsge-
schichte, herausgegeben von Dr. Karl Grünberg
XIII., Wien 1925; A. Tautscher, Geschichte der
Volkswirtschaftslehre, Wien 1950, zl. 24 sj. — 4.
Prim. J. Som, Trst in njegovo neposredno zaled-
je v prvih treh desetletjih XVIII. stoletja, Kro-
nika VII (1959), 159.
&2