Stev. 132. tf UttbftoRf. v IfeMel 12» nmOfe ism Izhaja rasen na«3etf in prašnikov v 3 a k cš a n popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1, Učiteljska tiskarna, 'v- Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-vrstiea 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primaren popust. filasllo UtG lit. Poiamosna štev. stana — 40 vfnarjfev. —— Naročnina: Po pošti ali 2 dostavljanjem na dom za ‘ celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt leta J 8 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko §4 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. vUpravništvo je v Ljubljani, :f Frančiškanska ulica št. 61,, Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 312. Pariška mirovna konferenca in spioini položaj. Pariški mirovni kongres se bliža *akl]učku. Nedvomno je, da se sklece la mir pod vplivom interesov kabalističnih mogotcev, ki presojalo svoJe načrte povsem s stališča imperializma. Naš narod bo razcepljen na več držav in prav enako se zgodi tudi z drugimi narodi. Peza mirovnih pogojev bo vplivala uničevalno na ves svet in zlasti na delavstvo Evrope. Socialno - demokratična stranka sklicuje z ozirom na to ializma. Naš narod bo razcepljen stranka sklicuje z ozirom na to petek, dne 18. junija 1919, ob pol 0. zvečer manifestafen shod v ..Mestnem domu ii 19 tfa shodu poročata člana delega-«ie v Pariz, ss. Prepeluh in Golouh, *« sta se na licu mesta prepričala o •Piognem položaju. Shod nai zavzame odločno sta-fisce napram nameravavanim krivicam v zavesti, da mir, ki se sklene v Parizu ne more biti traien, ter da B*u mora že po naravnem razvoiu slediti v kratkem pravičnejši mir. V tem resnem trenutku poživljamo vse prebivalstvo Ljubljane in okolice, da dvigne svoj glas. čeorav ga pariška gluha ušesa ne bi hotela slišati. Slišati ga pa mora narod, proletariiat, ki je obsojen k nai-večiim žrtvam. Sem s pravičnim mirom, če elane« ne. ga zahtevamo iutri odločneje! 0 produkciji premoga. (Govor sodr. M. č obala v narodnem predstavništvu dne 5. junija. Gospodje narodni poslanci I Popolnoma se strinjam z izvajanji obeh gospodov predgovornikov glede važnosti premoga in sem si v Svesti, da Je naš gospodarski obstanek precej odvisen od produkcije Premoga. ' Gospod interpeiant je prej navajal razne razloge, ki so zakrivili padanje produkcije. V, mesec » aprilu smo imeli pointer-Pelantovih izvajanjih 270 vagonov dnevne produkcije. V mesecu aprilu torej produkcija ni več padala, temveč se je že nekoliko dvignila. V p r v i h m e-S e c i h letošnjega leta, oziroma koncem lanskega leta Je bila produkcija še veliko nižja, in sicer tako, da se je v glavnih rudnikih v 'Trbovljah, Hrastniku in v Zagorju Produciralo vsega skupaj približno .1 e k a k i h 150 do 170 v a g o n o v dnevno. Vzrok padanja te produkcije Je bilo med časom vojne ravno to, kar je med drugim navedel gospod interpeiant, ki je rekel, da je predvsem treba, da bi razne družbe, toziroma država poskrbela za to, da se delavstvo dobro apro-vizijonira. Prva leta vojne, to je leta J915, 1916 in 1917, se je postavila na to stališče tudi avstrijska vlada in rudniški podjetniki, tako da je bila vsa aprovizacija rudarjev, izročena edinole rudniškim podjetnikom. Vsled tega je začela že v onem času, ko še ni prav nič manjkalo tehničnih pomočkov, padati produkcija, ker so podjetniki dajali delavcem namesto plačila v gotovini skoro samo hrano, ki je pa bila tako slaba, da ob tej hrani ni mogel nihče živeti In Je vsak omagal in postal za vsakršno delo nesposoben, kdor ni od drugod ničesar dobil. Tako Je začela že v prvih letili padati produkcija, ki je potem padala vedno bolj. Padla je tudi zaradi-tega, ker so pravi rudarji šli na vojno, in je potem armada pošiljala raznim rudnikom vojake. To pa niso bili rudarji. To so bili, kakor je to že omenil moj predgovornik, tovariš Kristan, kmetski sinovi, bili so pa tudi ljudje iz vseh drugih slojev. Bili so hotelirji, mesarji, krojači itd., torej ljudje, ki nikakor ne morejo nadomestiti pravih rudarjev. Zara-ditega je tudi produkcija bila tako nizka. V prvih mesecih po razsulu stare Avstrije so ti ljudje, ki jih je pošiljala raznim rudnikom armada, odšli domov, tako da je ostalo prav malo rudarjev, in je produkcija premoga padla skoro na ničlo. Delavstvo samo, posebno m uradništvo, se je takoj v prvem po-četku trudilo, kako bi se produkcija dvignila. Zato tudi ni bilo umestno, kakor je to omenil že predgovornik, kolega Kristan, da se je gospod interpeiant obregnil ob nemške uradnike, Delavci so že sami Prvi dan ob prevratu odstranili vse tiste, ki so bili res nasprotniki našega naroda. Vsi ostali uradniki, ki so še sedaj v službi, naj si bodo že potem nemške ali češke narodnosti, se trudijo od prvega dne pa do danes, da bi povzdignili produkcijo kar najbolj. , Ali, gospodje, za zvišanje produkcije je potrebno, da je na razpolago dovolj tehničnih pripomočkom. Brez tehničnih pripomočkov je to nemogoče. Da nimamo dovolj tehničnih pripomočkov, je precej kriva tudi naša centralna vlada, ker ne oskrbi v prvi vrsti strojev, posebno sesalk. Če bi ne bila n. pr. privatna trboveljska družba posodila velenjskemu premogovniku ene sesalke, bi ta sploh ne bil mogel obratovati. Ce pa se ob takem pomanjkanju strojev obrne kako podjetje v Belgrad s prošnjo za uvoz, pa ne pride nobena rešitev. (Tako je!) Prav tako je z bencinom. Poprej je en delavec lahko vozil po tri take jamske vozičke, sedaj pa vozita dva delavca en voziček, ker se ne dobi mazalnega olja. Prav tako le z razstrelivom, * dinamitom, še pred 14. dnevi Je bil na naši meji en vagon dinamita na razpolago, a ni bilo mogoče dobiti iz Belgrada dovoljenja za nakup. Tako se je moral nadzornik, ki ga je postavila vlada, truditi z brzojav-ljanjem, da se Je dobilo olje in dinamit. Zato pravim, da bi bilo tu treba nekaj ukreniti; kajti dokler bodo odvisni naši rudniki od centralne vlade glede uvoza raznih tehničnih pripomočkov, toliko časa tudi pri nas ne bo tako, kakor bi moralo biti. Take stvari se bodo že morale prepustiti avtonomiji pokrajinske oblasti, najboljše montanističnemu oddelku v Ljubljani ali Prehodno-gospodarske-mu uradu. Gospodje, še nekaj je potrebno pri nas storiti. Ako hočemo, da se povzdigne naša produkcija, se bo treba ozirati na to, da se bodo delavci, ki z veseljem delajo, tudi pošteno plačali in da se jim bo preskrbelo za jed in stanovanje. Stanovanj manjka povsod, pri vseh rudnikih: delavci stanujejo tako slabo, da vstane $o mojem mnenju marsikdo zjutraj bolj izmučen, nego je bil zvečer, ko Je prišel iz službe, ker njegovo stanovanje ne odgovarja človeškim življenskim potrebam. Prav tako je z delavskimi plačami. Po posredovanju poverjeništva za javna dela smo imeli v Ljubljani v marcu t. 1- pogajanja s trboveljsko družbo, da se je delavcem, ki so zaslužili 11 do 13 kron na dan. povišala plača na minimalne višine 18 kron dnevno za preddelavca; za druge kategorije se je določila nižja minimalna plača. Ali takrat, ko se je to sklepalo, so bile cene življenjskim potrebščinam čisto drugačne. Takoj, ko se je to sklenilo, je prišla ta nesrečna svobodna trgovina. Takrat je stala najfinejša moka 2 K 50 vin. do 2 K 60 vin., moka za kuho 1 K 70 vin., krušna moka 1 K 20 vin. Tudi sladkor je bil cenejši. Takoj po tistih pogajanjih se je pa zvišala cena najfinejši moki na 6 K za kg in tudi drugim vrstam moke so se cene zvišale temu sorazmerno. Toda o istočasnem povišanju delavske mezde ni bilo govora. Vlada bi se bila morala tudi zato pobrigati, da takrat, ko vidi, da se povišajo cene za živila, poviša tudi plača delavcem. Naj bi bil montanistični odsek, oziroma vlada sama takrat, ko so se povišale cene za živila, povišala tudi cene premogu, pa bi bila lahko ukazala podjetnikom, da povišajo plače svojemu delavstvu. Sedaj bo pa stvar še hujša. Na podlagi zadnjih vesti bo cena moke še višja. Slišali smo danes glede takih življenjskih potrebščin, ki so bile doslej poceni, n. pr. glede soli in drugih stvari, brez katerih delavec ne more biti, da so se jim povišale cene za 100 do 200%. Tudi to bo vznemirjalo delavstvo, če bodo pri nas tudi tako visoke cene kakor v Bel-gradu in tu okoli, ne bo moglo naše delavstvo izhajati s 15 do 20 kronami dnevne plače, ampak bo moralo imeti po 20 do 30 dinarjev na’ dan, kakor je to v Srbiji. Vse to je treba vzeti v kalkulacijo, če se hoče zvišati produkcija premoga. Jaz sem prepričan, da bo; naše delavstvo, ako se stori zanje, kar je nujno potrebno, in ako s« oskrbi vse te tehnične potrebščine, brez katerih se povišanje produkcije ne more doseči, rado z vso močjo delalo na to, da se produkcija premoga dvigne. Jaz bi bil samo« mnenja glede produkcije same, da bf moralo ministrstvo za rude in šume izročiti vse to eni sami kompetenci, in sicer taki kompetenci, ki bi bila v bližnjem stiku z raznimi rudniki nego je belgrajska vlada in ki bi se lažje informirala o potrebah, ki jih mora imeti rudnik. Treba bo čisto gotovo strojev, ne samo sesalk, ampak tudi motornih strojev, treba bo najboljšega olja in bencina. Če se bo preskrba teh potrebščin prepustila Belgradu, ne bo nič. Jaz sem prepričan, da se produkcija na ta način ne bo dvignila. Če se pa izroči ta stvar sedaj obstoječemu montanističnemu oddelku ali prehodno-gospodarske« mu uradu v Ljubljani, sem prepričan, da bodo imeli v teku meseca za 20 do 30% višjo produkcijo, in smo lahko prepričani, da pridemo do iste višine produkcije kakor je bila pred vojno. Najnovejša poročila. Po svetu. Odpoved službe v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 10. (ČTU.) Izvršilno nakazilo državnih uradov za socialno politiko in pravosodje določa, da morejo podjetja, ki se preselijo v inozemstvo, delojemalcem odpovedati službo le proti odpravnini. Obravnavanie nemških protipred-logov. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Pri obravnavi nemških protipredlo-gov v ponedeljek zjutraj in popoldne so se pečali načelniki zavezniških vlad zlasti z vprašanjem obnove in odškodnine. Posebno strokovne komisije so že doposlale svetu četverice svoja poročila o problemih saarske kotline, Alzacije - Lorene, nemških kolonij ter vojaških in pomorskih določb. Izdelati se morajo še poročila o obnovi in odškodnini, o vzhodnih mejah Nemčije, o finančnih vprašanjih, o ureditvi plovbe po rekah; tudi razprava o vprašanju, da-li se ima Nemčija pripustiti k zvezi narodov, še ni končana. V ponedeljek zjutraj je imela sejo teritorialna komisija, ki ima nalogo. določiti vzhodno mejo Nemčije. Popoldne nato se je sestala k seji komisija za baltiške pokrajine. Istočasno se je sešja v ministrstvu za zunanje posle posebna komisija, ki bo proučevala politične klavzule, pridržane v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo in nanašajoče se na Italijo. Člani te komisije so: PicIiOi} (Francija), Sonnino (Italija), sir Eyre Crowo (Anglija) in Nolson (Amerika); podrejen ji je tudi noše-ben redakcijski odsek, kjer ima vsaka velesila po enega zastopnika. Seja odseka za ustroi zveze narodov. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Odsek za ustroj zveze narodov, je imel v ponedeljek popoldne svoio drugo sejo pod predsedstvom Pi-chona. Generalni tajnik sir Kric Drummont je predložil spomenico o organizaciji zveze narodov. Razvila se je živahna razprava, po kateri so sprejeli nastopno resolucijo: Največje važnosti za zvezo narodov bo, da bo obveščena in poučena, kar, najhitreje o vseh važnejših političnih, gospodarskih, socialnih in drugačnih pojavih v vseh delih sveta. LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved« Preložil Fran Albrecht/ (Dalje.) Ko sem se drugo jutro zbudil, je bilo eno tistih motnih in toplih juter v avgustu. Zbit in slabe volje sem se podal ob osmih v knjižnico. Ker sem imel ključ, sem lahko vstopil in prebil tam v samoti tri ure, dokler se ni odprla knjižnica za občinstvo. Blodil sem po hodnikih med obema vrstama knjig, objet od tiste žlahtne samote, v kateri se človek ne počuti samega. Vršilo se je zaupljivo zbližanje med najizbranej-Šimi duhovi vseh časov in mojimi mislimi. Jemajoč poljubne knjige zdaj tuzdaj tam, w~-m skušal usmeriti svoje zanimanje na kak Predmet, da bi pozabil mučni vtis včerajšnjega prizora. Ali omadeževane slike ponižane ina-done nisem mogel pregnati iz svojih misli. Ako sem dvignil svoje oči od prelistanih strani, sem menil, da jo kakor v halucinaciji vidim prihajali po stopnjicah, ki so se vile v ozadju nizke galerije v brezkončni perspektivi. Ko Je stopala havzdol, Je dvigala dolge gube svoje sinje obleke, da je bilo videti njene nežne noge in fine gležnje; pozivala me je na verolomstvo s Erekimi pogledi svojih punčic in se ml ponu-ila s tistim nezvestim & taka čutnim osme- hom, ki sem ga bil včeraj odkril. In ta prikazen je izzvala v meni spolno čutnost, ki je bila že tri mesece pokopana. Tako deviškega me je napravilo njeno čisto ovzdušje, ker se je pričel moj silni nagon poosebljevati, koncentrirati se na en sam predmet. Da, poželel sem jo. Takoj sem si jo predstavljal, kako stoji naga pred menoj in sem prenesel na belo telo gibke črte njene obleke, ki sem jih poznal iz spomina. In ko so moje misli našle svoj cilj, sem poiskal knjigo s slikami italijanskih muzejev, ki je vsebovala reprodukcije vseh slavnih skulptur. Hotel sem potom znanstvenega raziskavanja najti obliko za to ženo. Hotel sem spoznati vrsto in pleme, h kateremu spada. Imel sem bogat izbor. Ali je bila Venera s trdimi grudi, oblim! kolki, normalna ženska, pričakujoča moža, sigurna sijajnega triumfa svoje lepote? — Nel... Juno? Ploda mati, žena, ki rodi, ležeča v otroški postelji in razkazujoča tiste dele svojega krasnega telesa, ki jih sramežljivo zakrivamo? — Tudi ne!... Je-li bila Minerva, pismena ženska, stara devica, ki skriva svoje upale prsi pod možkim oklepom? — Nikakor ne... In Diana! Bleda boginja, boginja noči, ki se boji opasne dnevne jasnine, kruta v svojem neprostovoljnem devištvu, posledici zgrešenih ln pomanjkljivih zmožnosti, preveč deček, premalo deklica, čestivredna iz prisiljenosti, ki 11 Akteon ni mogel odpustiti, da jo je zalotil v kopeli. Diepj^ Morebjti .t^^^vAlj.oeJega, plemena! Bodočnost bo govorila poslednjo sodbo 1 Ampak to nežno telo, ti fini udje, ta mični obrazek, ta ponosni smehljaj, te zakrite prsi, da bi gorele od skrivnih poželjenj in tirale strast do pohlepa, videti kri? Diana! Tako Je. to je ona! , Nadaljeval sem svoja raziskavanja; pre-x -L sem vse ^daje umetniških zbirk, nakopičenih v bogati državni knjižnici; hotei sem iztrgati iz svojih misli fantom deviške boginje. Primerjal sem in sem kot učenjak preizkušal pravilnost svojih domnev, stopajoč iz enega kraja velike stavbe v drugega, iščoč del, ki so obdelovala ta predmet. Slednjič me je glas zvonca iztrgal iz mojih fantazij: prišli so tovariši ter me poklicali k mojim običajnim dolžnostim. —----------- Zvečer sem se odločil, da posetim svoje drugove v klubu. Ko sem stopil v laboratorij, sem bil sprejet s peklenskim krikom radosti, ki me je zopet opogumil. Na sredi izbe so postavili mizo; na nji leži pred veliko steklenico ciankalija mrtvaška lobanja. Kraj lobanje je odprto sveto pismo, madežasto od punča. Kirur-gične cevke iz gumija služijo kot bralni znaki. Naokrog se vrste bleščeč kozarci za punč, ki jih polnijo z retorto. Tovariši so na najboljši poti, da se upijanijo. Ponudili so mi pollitersko stekleno čutaro, ki sem jo izpraznil na dušek. Vsi člani so mi napili s fclubovo psovko: »Pro-kletl« Odgovoril sem jim s tem. da sem £apel wsem »Zlikovcev«; Pariti, omamljati se je življenja pravi cilj! Po tej predigri se je dvignil splošen vik In krik, silen ropot in ob glasnem priznavanju sem jel prednašati svoja znana zasramovanja. V zvenečih verzih, v anatomskih izrazih sem proslavljal žensko kot utelešenje moževe nesposobnosti, da sam uživa. Upijanjam se ob surovih besedah, besedah oskrunstva, s katerimi kamendm madono; to je bolni izrodek mojega nepotešenega poželenja. Moj srd do verolomnega idola bruha s takšno silo na dan, da se me loteva čustvo grenke utehe. Tovariši, uboge pare, ki poznajo ljubezen samo iz javnih hiš, so očaram, ko utjejo, kako blatim ženo iz boljše družbe, ki se ji on? niso mogli približati. * Moja omamljenost raste. Čutim se srečnega, da slišim možke glasove, potem ko sem cele mesece prebil med občutljivim stokanjem, narejeno čestivrednostjo, hlinjeno nedolžnostjo. Kakor da sem vrgel svojo krinko vstran in razgrnil pajčolane, pod katerimi je Tartuffe skrival svojo hotljivost. V duhu vidim svojo oboževalko, kako se predaja vsem muham zakonske ljubezni, da prežene dolgočasje svojemu dolgočasnega življenja. Na njo, odsotno, bruham svoja podla zasramovanja, svoje žaljivke, izmeček, ki sem ga izbljuval v svoji onemogli besnosti, razljučen, da je nimam v svoji posesti, ker me neka sila v meni zadržuje pred zločinom. , (Dalje orih.> 'StfMT«,______________________________ Vsaka država, ki je član zveze* Bo torej morala obvestiti mednarodno tajništvo o vseh takih pojavih. Odsek je izjavil soglasno, da morajo .vlade držav, ki so članice zveze, biti odgovorne za poslovanje svojih funkcijonarjev v mednarodnem tajništvu. Odsek smatra tudi za potrebno, povabiti k sodelovanju nekaj odličnih pravnikov raznih narodnosti, ki bodo oddali svoje mnenje o uredbi mednarodnega stalnega sodnega dvora, kakršnega določa člen 14 mirovne pogodbe. »Temps« o plačilu nemške vojne odškodnine. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.? pod naslovom »Kontrast« priobčuje pariški »Temps« zanimiv članek, v katerem primerja bremena, ki jih Je rorala prevzeti Francija leta 1871. boniml, katere nalaga mirovna pogodba Nemčiji letos. Leta 1871, le plačala Francija sedem mesecev po podpisu premirja 125 milijonov; sedem mesecev po sklepu premirja z dne 11. novembra 1918. Nemčija ni plačala niti beliča, dasi ni bila niti poplavljena z nasprotnišklm vojaštvom, niti izplenjena, niti opustošena. Leta 1871. smo plačali osem mesecev po sklepu premirja celo milijardo, dve leti in Štiri mesece po podpisu mirovne pogodbe pa pet milijard in tristo petnajst milijonov. Ko se je sklepalo premirje dne 28. Januarja 1871., Je imela Francija v svoji državni blagajni mogoče §e en milijon; koliko milijard pa Je Imela y svojih blagajnah Nemčija dne 11. novembra 1918, ko Je podpisala n-e-ftiirje z zavezniki? Odkupnina petih milijard se je morala plačati v zlatu In v srebru, v čistem denarja In v natančno določenih vrednotah. Naši bankovci so bili izključeni (razen 125 milijonov), pravtako tudi naše nago. Nemčija sme plačati odškodnino in natura (v blagu, v naravnih produktih itd.) mi pa smo morali plačati /deloma v nemškem zlatu in samo 273 milijonov v srebru. Kje pa le nemško srebro? »Temps« opozarja na to, da je moralo plačati pariško jmesto leta 1871. dvesto milijonov odkupnine in da so morale rame francoske občine plačati Nemčiji za sedemstoinsedem milijonov vojnih kontribucij. Leta 1871. Je imela Nemčija poldrugo milijardo vojnih stroškov, zahtevala pa Se od nas pet milijard in trlstoinpetnajst milijonov, to je trikrat ln polkrat toliko, kakor *o znašali njeni vojni stroški. Nas je Vojna izza leta 1914. stala okoli 300 itniiifrrd, ako cenimo zelo nizko: zahtevamo, da nam flh Nemčija povrne. Turške pokrajine. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Komite za orijent, ki je pred kratkim zboroval v Parizu, Je sprejel soglasno nastopni dnevni red: Komite za orijent opozarja francosko vlado na veliko važnost, ki Jo ima za Francijo ohranitev neodvisnosti m neokrnjenosti turških pokrajin, ki se razprostirajo tostran Tavra. Izraža tudi željo, naj si vlada republike prizadeva, zagotoviti to neokrnjenost in neodvisnost. Samo ako bi bilo nemogoče, ohraniti to kakor ono, bi smela francoska politika pristati na sistem anatoiskih sektorjev. Proti cenzuri. Po dolgem času je prišla v narodnem predstavništvu tudi neznosna cenzura v pretres. Zopet oen-zuro sta govorila sodruga Vazo Kne-ževič in Vitomir Korač. Čeprav se je v prvi vrsti šlo za cenzuro bel-grajskih »Radničkih Novin«, vendar je stvar pri razpravljanju zavzela širši krog in govorilo se Je tudi o boljševizmu. — Minister Pribičevič je obljubljal, da se bo zavzel za omejitev take cenzure in je obenem povedal, da se cenzura izvršuje po vojaški oblasti in ministru za zunanje zadeve. Demokratje so se trudili, da oslabe nastop proti cenzuri, ali morali so se vendar potuhniti, ko so tudi časnikarji iz Srbije nastopili proti brezglavi cenzuri, ki je že prava sramota za novo Jugoslavijo in prava ovira kulturnega napredka. Socialistični predlog, tlčoč se cenzure, je bil odbit. ' Da bodo naši čitatelji videli, kako nemarno se je cenzura razpasla posebno po Srbiji, Bosni, Banatu, navedemo tu nekaj odstavkov lz govorov ss. Kneževiča in Korača. So drug Kneževlčje izvajal približno to-le: Svoječasno smo glede plenjenja »Radničkih Novin« že interpelirali. Ali cenzura Je postajala dan za dnevom neznosnejša. Danes zahtevamo odgovor g. ministra, s čim more opravičiti tako cenzuro. Tisk Je danes za vsak kulturni narod, za vsako kulturno društvo živ-Ijenska potreba, brez katere sl kul-fnrnega naroda, ali društva ne mo- remo misliti. Tisk pa s tako cenzuro, kot Jo imamo zdaj mi, ne more služiti svoji nalogi, kulturnemu napredku. Interesantno Je, da se vsak vzdih vsakega režima kaže najmar-kantnejše pri tisku. Opravičuje se cenzura s tem, češ, potrebna je za to, da se omeji razuzdano pisanje, ali da se brani javno moralo, da se prepreči nered, nepotrebno in nevarno razburjanje ljudij. C e pogledamo postopanje cenzorjev, se to opravičevanje cenzure nikakor ne more spraviti v sklad s sedanjim postopanjem cenzorjev. V socialističnih časopisih se cenzurira vsako stvar tako, da je to blamaža In škandal pred celim civiliziranem svetom. Uporablja se cenzura celo v to, da se prikrije oderuštvo in ne-zakonisti, ki se dogode, samo da bi ne prišle v javnost. Večkrat cenzura proti zakonu vzame v obrambo vlado ne Ysled dela, marveč nedela. Javno pisanje je danes že odvisno od milosti včasih skrajno politično nerazsodnih cenzorjev. Ker mi podpredsednik dr. Ribar brani čitatl razne odstavke iz »Radničkih Novin«, ki se bili zaplenjeni, navedem le par vzgledov, da se vidi, kaj vse se danes že cenzurira. V »Radničkih Novinah« Je prepovedano objavljati pravilnik centralnega sindikalnega zbora, ki Je doprinešen na kongresu. Izbrisano Je tu vse ono, kjer Je govor o tem, da si bodo sindikati v slučajih stavke medsebojno pomagali! Po zakonu so stavke dovoljene. In cenzurirati nedolžno stvar, kot Je pravilnik kongresa, ki niti ne poziva ljudstva na vstajo, niti ne žali vladarja ali oblastvenika kake zunanje države, to Je že čisto navadna kaprica cenzorja. Tako postopanje se nikakor ne da opravičiti. Nadalje se izbriše v »Radničkih Novinah« vsaka beseda »boljševik« ali »komunist«. Te besede se vporab-IJaJo povsod po svetu v literaturi kot med ljudstvom, v žurnalistiki in tudi pri nas po meščanskih listih. Samo v socialističnih listih se Jo briše. Kdor piše proti boljševlkom, ta sme pisati, kdor pa o njih hoče pisati opra« vičevalno ali objektivno pojasnjujoče, tega ne sme. Boljševiki se ne morejo predstav* IJati tako, kot to delajo meščanski listi, ki imenujejo vse nepravilno in nasilno boljševizem. Tega pa ne povedo, da le boljševizem Rotova doktrina, nauk. Nastal le po kongresu, ki se Je vršil v Londonu, ko se Je z resolucijo socialistov reševalo vprašanje agrarne reforme v kapitalistični družbi. Tu so dobili oni, ki so stali na svojem gotovem stališču, večino in oni so boljševiki. (Cuje se: Cenzura briše tudi »Demokracijo«.) Tudi to naj velja g. Prlbičeviču. ki briše tudi socialistične časopise! — Oni kristjani, ki se stalno zgražajo na te-rore, ki so jih boljševiki počenjali v Rusiji, naj se spomnijo BartolomeJ-ske noči, buržoazija pa francoske revolucije. Dalje, gospodje, se brišejo v »Rad. Novinah« akta, ki Jih Izdeluje sodna In policijska oblast. 29. aprila le policija preiskala delavski dom in stanovanja nekaterih socialistov v Belgradu. Tako je pri sodr. S. Markoviču policija izvršila preiskavo in priobčila izid preiskave. Policijski pisar Je dobil naredbo za preiskavo Markovičevega stanovanja, v kateri je stalo, da se po sigurnih obvestilih nahajajo pri Markoviči boljševlškl spisi, in velika vsota denarja ter razni spisi, ki poživljajo na orožje in vstajo. Preiskava ni našla ničesar. Ta izid preiskave Je sodr. Markovič dal v tisk, ali bil Je zaplenjen od prve do zadnje vrste. Torej niti svole in svojega doma časti se ne more braniti, s čim naj se potem more opravičiti taka cenzura? V isti številki »R. Nov.« je izšel tudi satiričen članek »Evreka«, ki opisuje kako Je škripal motor voza, na katerem Je bil naložen težki državni budget in je finančni minister premišljal, kako bi to breme olajšali. Konečno si zmisli srečno misel —• davek na samce. Tudi to je cenzura neusmiljeno brisala. SmešnoI Nadalje cenzura ne dopušča nl-sati o madžarski sovjetski republiki. V »Slobodi« sem napisal nekoč članek, kjer sem ironiziral madžarsko sovjetsko republiko. Pisal sem, da so na Madžarskem proglasili kar brez vsega, brez krvi. diktaturo proletarijata in da je bila prva njih deviza, da sl zopet osvoje ugrabljene jim pokrajine, čudil sem se tej politiki. AH vse to Je cenzor brisal, da ni ostalo skoro ničesar od celega članka. Na dan prvega maja, ko je buržoazija mislila, da se bo proletarijat dvignil, smo se odločili tiskati plakat s pozivom na delavstvo, da ne napravi kakega nepremišljenega koraka. Policija Je dovolila tiskati ta plakat v srbskem jeziku, v madžarskem pa. ne, Torel madžarski delav- irwiy _______________ d na ta dan niso smeli vedeti, 'da tift) bodo mirni. Ne nekem mestu je cenzuriran* pesem našega sodruga, ki navdušuje delavce v borbi za izboljšanje njih položaja; dalje več vrst, ki govore o oderuškem izkoriščanju delavstva pri živilih s strani raznih kapitalistov. Torej tu cenzura izrecno brani oderuštvo, napada delavstvo in mu ne pusti, da se brani. Taka cenzura v Srbiji ni nikdar obstojala. Če je taka cenzura morala biti posledica našega ujedinjenfa iti prvi dekret Jugoslavije, potem moram pesimistično gledati na bodočnost našega ujedinjenja in razpoloženje našega naroda. Culi ste Biankinlja, ki je govoril o zločinih okupacijskih oblasti v Dalmaciji. Veste, da naš splošni mednarodni položaj danes ni tako sijajen; veste tudi kak vpliv ima danes svoboda naroda na mednarodni položaj in zato se morate čuditi vladi, ki trpi tako cenzuro, ki je niti s čisto meščanskega stališča ne more tolerirati. Kako moremo mi od sveta zahtevati, da upošteva naše narodne pravice, če mi temu svetu ne moremo pokazati, da smo kulturni narod in da imamo pravice do naših aspiracij? Kako moremo stopiti pred narod, od katerega hočemo, da s plebiscitom glasuje za našo državo, ako mu ne moremo dokazati, da smo mi kulturneji od onega naroda, h kateremu bi se ta drugače moral pri-spojltl? Taka cenzura nas sramoti pred celim svetom. V »Pravdi« je bil cenzuriran Članek, ki govori o tem, kako naj bi se ločil civilni in vojaški promet. — S tako cenzuro se ne morete pohvaliti nikjer, ker nam ona krade narodni ugled in nas sramoti pred lastnim narodom. Po odgovoru ministra Priblčevl-ča je sodrug Kneževič dodal še to: Gospod minister Je izjavil, da so boljševiki tudi tako postopali in celo prepovedali Izdajo vsakega lista, ki bi pisal drugače, kot oni mislijo. Boljševiki povedo, zakaj tako delajo: Oni so v času revolucije in imajo diktaturo proletarijata, s katero hočejo predrugačiti družabni red. Torej oni tega ne prikrivajo. Buržo-aška družba pa stoji na stališču legalnosti ter noče priznati, da obstoja diktatura buržoaškega razreda. In s stališča legalnosti ne morete! In če podpirate tako cenzuro, potem to nikakor ne odgovarja vašemu stališču. Razpustite parlament in pri' znajte, da obstoja buržoaška diktatura. Nočete? — potem je to vaše početje hujša diktatura, kot !o vrše boljševiki. Cenzura Je pri nas lažja kot v Rusiji, ker pri nas ni revolucije. Ce pa bi Izbruhnila prot! vam, ali bi se ne posluževali istih sredstev kot boljševiki? O. minister mi je storil krivico z očitanjem, da sem ironiziral madžarsko revolucijo zato, ker se Je izvršila brez krvi. Tega nisem rekel, niti mislim, ker je to samo želia vsakega, da bi se revolucije vršile brezkrvno, kar seveda pri družabnih preobratih sploh ne gre. Ironizirat sem madžarsko revolucijo, ker vem, da se nobena revolucija niti družabni preobrat ne izvrši brez krvi, In ker je madžarska revolucija samo pakt madžarske buržoazije in šovinističnega madžarskega proletarijata, ki ji jemlje pravo iskrenost za socialistične ideale. Diktatura pro-letarijata v Pešti je imela čisto šovinistične izpodbude. Prav dobro poznam razpoloženje madžarskih delavskih organizacij in onih krogov okoli »Nepszave«. Vem, da so čisto navadno paktirali, ko so se znašli v neugodnem položaju vsled zahtev antante. »Nepszava« Je ves čas volne najškandalozneje napadala naš narod in podpihovala šovinistično razpoloženje madžarskega delavstva, vprežena v Tiszin vladni voz; na perfldnejši način kot vsi drugi Ilstl, je kričala po vojski in zato ni za kroge, kot so okoli »Nepszave« prav nič čudnega, če se Je ta v povzdigovanju boljševizma enačila s »Pester Llovdom« in ostalimi pe-štanskimi listi. Boljševizem tu ni uporabljen za dosego socialističnih Idealov, nego je bluf, s katerim bi se ustrašilo antanto, da s tem Madžarska dobi boljše mirovne pogoje. Odgovor g. ministra ni zadovoljiv. NaglaŠa, da bo vlada še v nadalje vzdrževala cenzuro, kljub temu, da Je g. Pribičevič priznal velike pregreške cenzure. Ni nam obljubil, da se bo cenzura vršila pri vseh listih enako in da ne bo smela preprečevati krltikovanja dela vlade in vseh drugih Javnih organov In oblasti. — ' « Po odgovoru g. ministra le sodr. Kneževič predlagal poziv na vlado, da se takoj odstrani preventivna cenzura tiska In se omeji samo na spise, tlčoče se operativcih ^glašklb aKcII. lovanje, da S'e Prfblčevfč itnjta da ni odgovoril ha to ničesar, kar bi bilo treba reči v imenu vlade, i vdarjajoč, da klub socialno-dem kratičnih poslancev ne odobrav^ * prakso boljševizma in da Je ogrom na večina Jugoslovanskega delav- i stva sodelovala pri nacionalnem uje-dinjenju in na konsolidaciji države, ožigosa zadržanje ministra Prlbičc-videva in narodnega predstavništva napram taki preneumni cenzuri. Delavski razred, ki je ves čas sodeloval pri konsolidiranju države, se glede svobode njegovega 11» s k a postavlja i z v e n z a k o -na, z izgovorom, da je vse ono, kar pišejo naši listi enostavna glori -fikacija in propaganda za boljševizem. Če se že tako misli in tako dela, potem se boljševizma s tem gotovo ne bo izpodbilo, ker ima boljševizem svoje globoke vzroke in razloge. In boljševizem se more izpodbijati pač samo s svobodo tiska in ne s presmešno cenzuro, kot Je n. pr. s tem, da gotovi cenzorji, ki spadajo v blaznico, Izbrišejo, če se zapiše besedi: »Komunistični manifest« —, besedo »komunistični« in puste samo »manifest«. Želimo ,da vlada konkretno odgovori, če je voljna, da svoje cenzorje kontrolira in jim da stroge in-strukcije. ....... ■■■ .... ■ .L. 111 III Fragmentaričen donesek k reformi vzgoje, pouka in dela v osnovni Soli. I (Konec.) Zgodaj se na| navaja otroke tudi na to, da doneso to in ono v~ šolo, In da oživi ob donešenih predmetih ves njihov domači šolski kot živa masa pred njihovimi očmi. To Je glavni namen vsega dela v osnovni šoli, da iz dela rodi zavest, da je vse, kar obdaja otroka, nekaj živega, in za njegovo življenje tako potrebnega, da bi brez tega niti živeti ne mogel. Otrok naj izpozna, da Je tudi kamen velikega pomena za stavbe, ceste itd., otrok naj izpozna, da brez rodovitne zemlje ne bi bilo kruha ln brez kruha ne življenja, on naj izpozna ob delu, da ni nobene stvari na svetu, ki Je ni privabila na svet ljubezen Stvarnikova: izpozna naj, da ljubezen vse izpopolni in brez dvoma bo vzljubil drobnega ptička, lepo cvetico, in to delo mu bo udušilo surovost in mu napolnilo dušo In srce z ljubeznijo, Iz katere se mora roditi tekom časa tudi ona velika ljubezen, v kateri Je sanjal že naš veliki romar, t. j. ljubezen, ki Je zmožna objeti vesoljno stvarstvo božje, in ki je zmožna ustvariti raj že na tem svetu. Človek se mora dvigniti nad žival, in nič ga ne dvigne tako visoko, nego samostojno delo, ki ga vrši z veseljem in išče višek veselja v njegovi končni dobri izvršitvi. Rekli smo že, da tak delaven pouk ni lahek, a iz njega izvira produktivnost in samo v produktivnosti nam je iskati moč stalnosti: reproduktlvnost sama pa je dim, ki duši človeka in se razgubi v nič. In ta nič Je bil dosedaj eden izmed glavnih vzrokov, da so imeli otroci dosedaj tako malo veselja do šole; zakaj tudi otrok hoče videti, da mn iz dela raste dobiček; in čim več bo otrok imel, tim več si bo želel; in ta nezadovoljnost ni lakomnost, temveč Je stremljenje po poti do viška. Budimo to hrepenenje z delom od leta do leta, in dvoma ni, da moramo tekom šestih let dvigniti otroka tako, da bo zrel tudi za delo kot tako. Koliko prilike se nam nudi za vzbujanje takega hrepenenja do samostojnem delu! ... Otrok naj izbere sam, kaj bi rad zdajinzdaj bral, otrok naj določi sam, o čem bi zdaj-inzdaj rad pisal, sam naj sestavlja Jezikovne vaje, računske naloge, sam naj pove kaj iz zgodovine, sam naj poda ta in oni potopis, sam naj prinese v šolo predmet, o katerem bi rad govoril ob prirodoplsju v Soli, in sam naj pove, kal bi rad izvedel iz naravoslovja. Da so ročnosti kot: petje, telovadba, risanje in ročna dela za samostojno delo kot nalašč ustvarjene, se ume Itak. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati, koliko učil narede otroci lahko sami, in kako se jim ob tem vadijo čuti, s čuti pojmovanje ln s pojmovanjem sklepanje, sodbe, umevanje, znanje, in z znanjem veselje do novega, težjega dela. Samostojno delo v osnovni šoli Je brez dvoma neizrecnega pomena, a to delo naj bo v času od 6.—12. starostnega leta tako, da služi predvsem pojasnjevanju pojmov, ker le Iz Jasnih pojmov zraste Jasno, t J. stalno znanje; In če kedal, tedaj se gre v dobi od 6.—14. starostnega leta za to, da ustvari janoHlft fipla mnr. m. določeno — četudi saiau - *;w -« porcijo znanja. Dostikrat se čudimo, koiiio saj nauči otrok v času od rojstva do !?.’ starostnega leta. Pa smo že kedaj pomislil?, da si je otrok pridobil pretežno večino tega znanja s svojini stnim delom, ki ga označujem«? m ko radi z izrazom Igranje? — Mo* dcrnih momentov za osnovno Soid iščemo po Ameriki, Angliji, Franciji? Skandinaviji, Danski, Nemčiji itd* in ob tem iskanju ne pomislimo pravi nič, da tudi Amerikani, Angleži!? Francozi, Švedi in Norvežani, Dan« ci, Nemci itd. nimajo drugega, negd otroka, ki pa so ga na njegovih poj tih opazovali bolje, nego smo ga p| mi. Tujina nas mika; m zaraditega pri domačem otroku, ki se igra i peskom in blatom, ne opazimo druf< gega, nego to, da se je otrok umaH zal. In to Je bil dosedaj ves nal pristno - domači pedagoški ekspeij riment. Zaraditega pa se mora tudi naš otrok — hočeš, nočeš morašl — prilagoditi samo izkustvom tujin eksperimentov, pa magari se preta« ka po njem mesto amerikanske itd* krvi, jugoslovanska. Tu naj zasta* vita učiteljišče in vadnice svoji praktično delo, in uverjeni smo, da bomo dobili v doglednem času D a4 leg navadnih pedagoških rokodel* cev tudi pedagoge umetnike. Predno končamo fragment, besedo o delu v času od 12.—-14. starostnega leta. Znano je, da ni nemogoče, da krene pouk v osnovni šoli v dobi od 12.—14. starostnega leta na boli strokovno pot; tako pa tudi ni nemogoče, da krene lahko s takinl poukom tudi delo v osnovni šoli na pot Kerscheusteinerja, in če hočete« magari tudi na pot Derveya; kjer Id to mogoče. Prav tako znano pa 1$ tudi dejstvo, da ob takem delu »id bo uspehov* če ne dobi delo orodja in delavnice, ki mu jih pa more nn« diti samo naša že tolikokrat omenjena, in zaraditega res univerzalna šolska dvorana, ki bo začetek Ijud« skih akademij, in če hočete, tudi ljudskih univerz, potem katerih sd bo razlila med maso ona oplemo* nitev, ki si io želimo za vzgojo, uk in delo v predšolski in pošolskl dobf. — In — Dnevne vesti. Važno za davkoplačevalce. Občinstvo se že sedaj opozarja-! da je v osnutek finančnega zakonai za tekoče upravno leto sprejeta določba, po kateri bo za vsak davčni zaostanek, ako kljubu opominu ne bo poravnan v določenem roku. koi globo plačati 50% poviška. Plesna kuga. V razvedrilo, zabavo in pospe« ševanje družabnosti spadajo siceil vsekakor tudi plesne šole, plesne vaje in plesi. To ne taji nihče. Toda* kakršne komedije in neumnosti, dal ne rečemo drugače, so se uganjali letos vsaj po govoricah med^ ljubljanskim prebivalstvom na neštevil-nih »plesnih vajah«, pa že presega vse. Plesne vaje ne smejo služiti razuzdanostim. Vzrok temu je. kef oblasti dajejo koncesije za plesne šole ljudem, ki niso strokovnjaki id imajo izpričevala iz plesnega pouka, ki so jih kupili za 100 ali 200 K. Taka izpričevala napravlja v Ljubljani neki liberalni U. Naravno Se, da zasebnik, ki ni nikomur odgovoren, napravi za denar, kar kdo hoče inf kdor hoče. Koliko je v čast to Ljubljančanom, ne vemo, ali mnenja smo, da bi se za stvar, ko se širijo govorice naravnost o ponočnih »orgijah«, že morala javnost nekoliko pobrigati. Vrhutega so se take stvari dogajale v takozvani boljši ljubljanski hiši. Tudi lani smo opozarjali nekoč na ta nedostatek, kar pa, kakor je videti, ni nič pomagalo. Prepoved, da solsuicio uradni in privatni zdravniki voiaškoobveznim osebam zdravniška izpričevala. Sanitetni oddelek komande 1V; armijske oblasti je dognal, da uradni in privatni zdravniki napravljajo vojnim obvezancem zdravniška izpričevala in da se ti sklicujoč se na Izpričevala ne odzivajo pozivom. Vsi zdravniki se poživljajo, da v bodoče ne napravljajo izpričeval vojnim obvezancem, ker jih vojaške oblasti ne priznavajo in ker se vojni obve-zanci s tem le zapeljujejo v kaznjiva dejanja. Zdravniško izjavo le izdati le tedaj, če oblasti to uradno zahtevi0- ~ i Drobno, — Sprejem učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolskd leto 1919-/20. Na prvi državni gimnaziji, na državni realni gimnazlit, na državni realki, na državni gimna-zUt 4 acaUda učnim Jezikom ® Ljubljani bo vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1919.'20. v nedeljo, 29. Junija od 9.—12. tire dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ob določeni uri v ravnateljevo pisarno dotičnega zavoda in prineso s seboj krstni list, obiskovaino spričevalo zadnjega razreda ljudske šole in izpričevalo o cepljenju koz. Zunanji učenci se zglase lahko tudi pismeno, pprejemni izpiti obsegajoč verouk, slovenščino in računstvo bodo v soboto, 5. julija od 8. ure dopoldne dalje. — Učiteljem s Koroškega. Učite-Jn llpteljice, ki so morali zbežati s Koroškega, oziroma niso mogli nastopiti službe radi napada nemško -koroških čet, naj takoj odidejo na svoja službena mesta. Tisti, katerih službena mesta so zasedena še po Senicih, oziroma so v nevtralnem Pasu, naj javijo takoi telegrafično svoje naslove višjemu šolskemu svetu. — Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani nujno sporoča to-le Podružnicam in posameznim gg. tovarišem: Dne 6. t. m. nam je bratsko društvo zagrebško osebno Po svojem predsedniku dr. Karliču stavilo predlog, naj bo »Nastavni lY]estnik« naše, enotno skupno gla* silo za članke in društvene zadeve. Naš odbor 5e z največjim veseljem sprejel to novico: tako bi mi, srednješolski učitelji v Sloveniji, slednjič vendar prišli do rednega glasila, d o b r e g a glasila, in, kar je naj-veeje važnosti, po tej poti se bomo s hrvatskirni kolegi najprej duševno zbližali, spoznali ter v nerazdružno bratsko organizacijo zvezali. ta namen je zdaj treba takoj dvo-tefča: l. takoj pisati članke in društvene zadeve, in 2. podpreti list •udii gmotno; Hrvatje plačujejo po K članarine svojemu društvu in ?ato dobiva vsak član tudi »Nastavni ‘Mestnik«; tudi mi moramo zvišati članarino na 12 K. Ker pa v teh dneh ne moremo sklicati občnega zbora (ki ima to pravico), prosimo : podružnice nai skupno, kjer teh ni, pa gg- tovariši vsak zase po dopisnici javijo I. ali so za zvišanje članarine na 12 K? in 2. če so. naj javijo vsak svoje zasebno stanova-nje, da bodo dobivali »Nastavni ^Vjestnik« naravnost na dom. Odbor prosi odgovora venem tednu; zakai 1. broj. »Nastavnega Vjestni-ka« za šolsko leto 1919./20. se že stavi (izide 1. septembra) in v Zagrebu morajo višino naklade vedeti vsaj do 20. t. m. Zvišanje članarine se razume od 1. septembra t. 1. dalje. 1. broj »Nastavnega Vjestnika* prinese med drugimi naš oklic za sodelovanje ter vse tisto, kar smo bili namenili za 2. številko naših »Izve« stij« (katerih 1. števiika je vsakemu elanu na razpolago). Sedaj pa takoi na delo! — Odbor. D 7- Kako se dela s sladkorjem. Prejeli smo: Včeraj so ženske upravičeno zahtevale, da se jim nakaže Sladkor, kajti dokaze imamo, da ie K- Lilleg nakazal posameznim osebam po 2 in 5 kg sladkorja, enemn celo 20 kg. Ako se pravi, da ni sladkorja, potem ga ne sme biti za nobenega, ne pa da eni dobe, drugi pa *>e. Dobro bi bilo, da se nekoliko ptneji oblast razdeljevanja sladkorja. — H. — Občni zbor »Mladike«. Društvo »Mladika« ima letos svoj občni zbor v četrtek, dne 3. julija 1919 ob šestih popoldne v mestni posvetovalni s sledečim dnevnim redom: J* Nagovor predsednice. 2. Letno poročilo tajništva. 3. Računski zaključek za preteklo upravno leto. 5. Poročilo računskih preglednic. 6. Volitev upravnega odbora za novo upravno dobo (§ 6. dr. pravil). 7. •Volitev računskih preglednic za prihodnje društveno leto. 8. Samostalni predlogi (§ 10., odst. 6, dr. pravil). 9- Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi društvenice in društvenike upravni odbor. — Kako nas vlečejo. Iz kroga državnih uradnikov smo prejeli sledeči dopis: Že maja pretečenega leta se je zbralo državno uradništvo v »'Mestnem domu« z namenom, da odločno zahteva od vlade podpore. Pričakovali smo rešitve mesec za tnesecem. Prišel je preobrat. Par mesecev smo pričakovali izboljšanje, a do tega ni prišlo. Sestali smo se zopet letos v januarju v »Mestnem domu« ter tam ogorčeni zahtevali Pomoči. Ta nam je bila seveda takoj obljubljena, a le z največjo težavo Izpeljana. Dobili smo res dvojno dra-Kinjsko doklado, a odpadel je Istočasno nabavni prispevek in celoletno »zboljšanje je vsled tega tako minimalno, da pri današnjih razmerah ne Pride v poštev. Belgrajska vlada Be zaveda položaja in želi, da jo uradniške deputacije ne nadlegujejo gečl To je uajlepši izgovor, Mirno gledal tn čakaJL Morda «e4e nalde NAPRBI. kj 'a klad. KO h katerega dobiš po-Dceia onemogel, par kron podr-ore. Neverjetno! Kadar gre za militarizem. nc igrajo milijarde nobene uloge, kakor hitro gre pa za dobrobit naroda, takrat ni nobenih sredstev. Vzdramimo se vendar in pričnimo iznova. Saj smo se že ponovno prepričali, da se »brez mu-je« še čevelj ne obuje. Če so dosegli bančni uradniki in nekatere druge stroke uspeh, kako da ga državno uradništvo ne bi? Če vlada nima denarnih sredstev, naj jih vzame tam, kjer jih je dovelj. Zakaj ščit! vojne dobičkarje, zakaj ne določi cen? — Martin Pirnat, ogibalni postavljaj, naj se javi, na katero postajo je zdaj prestavljen radi Inomoškega podpornega društva, da ne Izgubi svojih pravic, ker je pomotoma prišel njegov dopis na krajevno skupino Zidani most brez zazname postaje. — Pečnik Jože, pooblaščenec Inomoškega društva in prostorni .mojster v Zidanem mostu. — Pri komandi mesta Ljubljana naj se javita: dobrovoljec 1. čete I. bat. 2. jugosl. polka Franc Grabnar, kaplar Miloš Erbež (komandant Tre-bovič). — Poštne znamke. Rok za izdelavo poštnih znamk je podaljšan do 15, julija. — Vilfanova koča na Begunjšlcl bo otvorjena v nedeljo, 15. junija 1.1. Koča bo oskrbovana z Jedjo in pijačo. — Radovljiška podružnica S. P. D. — Aretovan je bil v Ljubljani Josip Predavec, somišljenik Radičeve stranke. — Cola le priplul po Gruberjevem kanalu v Ljubljano. Ustavil Ra je Perhavec Albin ter ga privezal, da ni odplul dalje. Čoln, kateri je 9 korakov dolg in za katerega se ne ve, čigava last da je, se nahaja sedaj v policijskem varstvu. — Mlekarski voziček se je naBel na Večni poti v grmovju. Na vozičku je bilo: I Jerbas, 11 kovfnastth posod za mleko, 1 steklenica, eno belo pogrinjalo ter eno zelene barve. Voziček Je na peresih, rujavo barvan, kolesa ima rudeča ter nosi črke A. M. Voziček se nahaja pri najditelju Strohsack Ernestu, hišniku na strelišču, stanujoč pa na Glincah št. 29. — Žigosala je bankovce neka Semič Ana, natakarica v hotelu *Wil-son« v Ljubljani. Bila pa je pri tem od finančnega preglednika Oziniča zasačena. Zagovarjala se bo pred sodiščem. -- Pes le popadel Franceta Avsec med časom, ko je istt na dvorišču hiše št. 9 v Spodnji Šiški razkladal pivo. Pri tem fe bil na nogi pod kolenom lahko ranjen in obenem so mu bile strgane tudi hlače. Razen bolečin Ima Avsec tudi 400 kron škode. — Zaplemba tobaka. Tobak sta hotela čez mejo iztihotapiti neki Be-lačič Florjan in Horvat Ivan, oba iz Krapinskega okraja na Hrvatskem. Imela sta oba polne nahrbtnike pri aretaciji, pri kateri priložnosti je Horvat skušal uteči, a bil !e zopet prijet. Podtikal je potem še stražniku 100 kronski bankovec, kar mu pa seveda tudi ni nič pomagalo. Tobak se je obema zaplenil. — Tobak je tudi hotela izvažati neka Guček Josipina, a se ji ni posrečilo, kajti na kolodvoru ie bila zasačena in tobak j! je bil odvzet in se bode imela zagovarjati na pristojnem mestu. — etefan Mizeršt in Jože Maraž, begunca iz Gorice, sta v Ljubljani po raznih trafikah nakupila veliko množino tobaka, da bi ž njim verižila. Policija je seveda to preprečila in tobak oddala finančnemu ravnateljstvu. — Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 25. do 31. maja 1919. Oboleli so: Davica (Diph-teria): Celjski okraj: občina Trbovlje 1 oseba; Ljutomerski okraj: občina Presika 1 oseba. Trebušni tifus (Tvphus abdominales): Novomeški okraj: občina Šmihel Stopič 1 oseba. Sepsispuerperalis: Ljutomerski okraj: občina Branislavci 1 oseba. Osepnice (Variola): Brežiški okraj: občine Artiče 1 oseba, Bojsno 1 oseba. Globoko 6 oseb. Celjski okraj: občina Loka 1 oseba. Ljubljana mesto: 1 oseba umrla iz zunaje občine. Ljubljanski okraj: občina Vrbljenle 2 osebi obolele. Ljutomerski okraj-, občina Ščavnica 5 oseb. Ptujski okr,: občine Bratanešice 1 oseba, Bukovci 1 oseba, Oradiša 1 oseba, Markovci 1 oseba, Runeč 1 oseba, Stoinlct 1 oseba obolela, 1 umrla, Sv. Tomaž 1 oseba umrla. Sv. Vid 1 oseba obolela, Turski vrh 1 oseba obolela. 1 umrla. Pripomba: Krški okraj: občina Krško in Čatež: ugriznila stekla mačka 6 oseb. — Otvoritev delavske akademije w Pragi. Po poročilih čeških listov, kt «mo lih lel« sedal prejeli, le biU 9L marca otvorjena v Pragi aelnvsk'a akademija. Dalje poročata, da na- redba o naznanjanju shodov, ni več v veljavi. — Upor francoskih mornarjev v Sebastopolu. Francoski socialistični list »La Vagne«, list zastopnika Bri-zona, objavlja pismo nekega francoskega mornarja iz Sebastopola od srede meseca aprila. Takrat so zapustili Francozi Sebastopol, ker je na francoskih vojnih ladjah »Fran-se«, »Justice«, »Verynae«, »Mira-beau« in na nekaterih drugih ladjah, ki so bile pred Sebastopolom, nastal upor. Mornarji so peli internacionalo in razobesili rdečo zastavo. Mornarji, ki so bili na suhem na dopustu, so soglašali z boljševiško stranko in hodili z boljševiki po ulicah. Prišlo je tudi do strelnih pobojev, pri čemer je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Ko so mornarji zahtevati, da naj čete aliirancev izpraznijo celo Rusijo, jih je francoski admiral prepričeval, da bodo čete tekom dveh tednov odposlane iz Rusije. Mornar končuje pismo, da se bodo uprli vsi mornarji, ako ne zapuste aliiranci Rusije. — Železniška nesreča. Na Francoskem sta na postaji Saint Pierre trčila dva vlaka. V enem so bili nemški ujetniki, drugega so pa tvorile rezervne angleške lokomotive. Deset voz je bilo popolnoma zdrobljenih. Bilo je več mrtvih in ranjenih. — Predavanie Urbana Jarnika. Urban Jarnik je v Sibinju pr^iaval o delovanju za pobratenje Čehoslo-vakov in Romunov. Navzoči so bili tudi ministri. Ko Je Jarnik govor