URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Ljubljana, sobota. 26. julija 1947 Leto VIII., štev. 174 — Posamezna številka 2 din UBBDM16XVO IM UPBAVAl LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA «XJCV. f TELEFON SJ-22 DO iM I ROKOPISI SB NE VKACAJO ZHAJA V HA K DAN KAZEN PONEDELJKA 1 1 8 1 1 1 1 » ! O D D E L E K LJUBLJANA TELEFON »-32 38-33 POSTNI ČEKOVNI KACUN F LJUBLJANI SZ 60 <045 08 O G L A S I P O C E N I K U MESEČNA NAROČNINA <5 DIN I o ■ Kaj se dogaja v DP-iaborišč h v Avstriji Pred kratkim še so avstrijski ofi- cisini krogi in je avstrijski tisk za­ vrni, da se vodi v obmejnem prede- • med Jugoslavijo in Avstrijo pri­ stna vojna med »rdečimi gardisti«, A prihajajo iz Jugoslavije, in med »belogardisti«, ki se nahajajo na avstrijski strani meje. Trdili so, da je na Pohorju več tisoč »belih par­ tizanov«, ki se bore proti sedanji oblasti v Jugoslaviji itd., — skratka razvili so kievetniško kampanjo proti naši državi. Hiter odgovor, ki je na osnovi dosedanjih ugotovitev v razpravah proti ujetim banditom, sledil v jugoslovanskem tisku, je prisilil avstrijsko reakcijo k umiku. Iz avstrijskih uradnih krogov so prišle vesti, da imajo dogodki na meji samo lokalen pomen in da so neupravičeno zavzeli v javnosti pretiran obseg. S tem pa se dejstva niso niti za las spremenila. In za ta dejstva gre- Gre za dolžnosti, ki iz njih izvirajo za Avstrijce in angloameriške oku­ pacijske oblasti v Avstriji. Ne mislimo namreč, da je vodstvo terorističnih band v Avstriji za na­ pade na slovensko prebivalstvo sa­ mo vprašanje lokalnega pomena, ali da so samo lokalnega pomena dejstva, da se v avstrijskih DP-ta- boriščih vežbajo in oborožujejo di­ verzantske tolpe, da vojni zločinci preprečujejo repatriacijo Jugoslo­ vanov, da se kurirji zločinskih or­ ganizacij z dovolilnicama avstrij­ skih oblasti in okupacijskih sil svo­ bodno sprehajajo po Avstriji, da organizirane bande jugoslovanskih vojnih zločincev skupaj z avstrij­ skimi zaudarja in financarji obstre- 1 jujejo jugoslovanske obmejne .dra­ že, da prehajajo preko meje ter po­ bijajo in ropajo prebivalstvo, napa­ dajo borce Jugoslovanske armade in vrše špij-onažo za tuje impe­ rialiste. To so dejstva, ki se vrše z ved­ nostjo in s podporo nacističnih uradnikov v avstrijski upravi in posameznih predstavnikov anglo­ američkih okupacijskih čet. O tej organizaciji so pripovedovali ujeti teroristi pred vojaškim sodiščem. Ponovili bomo samo glavne ugoto­ vitve. Vodstvo, roparskih napadov na jugoslovansko ozemlje ima tkzv. Nacionalni komite kraljevine Jugo­ slavije v Salzburgu, kjer je tudi vodstvo »slovenske vojske« kot del »kraljeve jugoslovanske vojske«, ki ima svojo glavno komando pri Ri­ mu v Italiji. Politično vodstvo ima »Slovenski narodni odbor v Rimu«, ki je po zaupnem aktu »komande slovenske armije« dne 9. maja 1946. v Rimu »soglasno odobril načrt slo­ venske armade za nadaljevanje or­ ganizacijskih, propagandnih, obve­ ščevalnih in operativnih akcij na podre ju slovenskega ozemlja«. Ak­ cije banditov, lo so ropanje in umo­ ri, dokazujejo, da gre res za »nada­ ljevanje akcij«, ki so jih isti banditi vršili skupaj z nemškimi in italijan­ skimi fašisti v dobi okupacije- Prav to pa dokazuje tudi sestav band. Za sprejem v »Matjaževo voj­ sko«. ki je po zaplenjenem zaupnem aktu »ilegalno ime slovenske arma­ de kraljeve jugoslovanske vojske«, so potrebna priporočila. Obtoženci na dosedanjih procesih so ta pripo­ ročila imeli- Tako je obsojeni Ceh že kot nemški žandar v dobi oku­ pacije izdajal zavedne Slovence in ubijal talce, gestapovec Gernjak pa ima na vesti več sto Slovencev iz Maribora in okolice, itd., kar je bi­ lo dovoljno priporočilo za sprejem med »kraljeve vojščake«. Drugi so za sprejem dobili priporočilo zaup­ nih oseb. Tako je v mariborskem procesu obsojeni Skamljič po lastni izjavi dobil priporočilo vojnega zlo­ činca škofa Rožmana. Rekrutacija in vežbanje zločincev se vrši v avstrijskih in italijanskih taboriščih. V Avstriji so to tabo­ rišče TVagna pri Lipnici, kjer je za­ točišče Giušičevih kurirjev in kjer organizira bande Jak. Stanek; dalje so to taborišča Stras, Judenburg, Admont, Kobens, Ditlelsdorf, Role- man in druga. V taboriščih Glas- bach in Pongau se vrši diverzant­ ski in teroristični kurz. Absolvente pošiljajo na roparske pohode v Ju­ goslavijo. Obtoženci so pripovedo­ vali, da so se nemoteno vadili v ravnanju z orožjem, saj so dobili — kadar je prišla taboriščna kontrola — z ameriške strani že dva dni prej obvestilo, da so lahko poskrili orožje. Organizatorja band in njihovi ku­ rirji se svobodno gibljejo po vsem ozemlju onstran naše meje. Njihov komandant Glušič se v ameriški uni­ formi in z ameriškim avtomobilom vozi po avstrijskem teritoriju in preko mej. Amerikanci so mu izro­ čili štirijezične legitimacije, ki jih je potem Glušič sam razdeljeval. Tudi vsi kurirji in posamezni zlo­ činci imajo propustnice za avstrij­ sko ozemlje, ki jih jim izdajajo av­ strijske oblasti ali uradi okupacij­ skih sil. V I,livarnah se uniformi­ rani banditi ob belem dnevu z orož jem sprehajajo po trgu. le semter- tja dobijo rahel namig avstrijskih ali angloameriškib oblasti, naj pred civilnim prebivalstvom skrivajo orožje, da prebivalstvo ne bo pre­ več protestiralo. Popolnoma svobodni so vojni zlo­ činci tudi v taboriščih. Taboriščne uprave in straža v taboriščih so se­ stavljeni iz oseh, zaprtih v tabori­ šča, tako, da stražijo sami sebe. Skoraj vsi vodilni ljudje so vojni zločinci, ki vživajo zaupanje NK- KJ-a. V taboriščih se vrši propa­ gandni in dejanski pritisk za vstop v banditske grupe s trditvijo o splo­ šni mobilizaciji in grožnjami za ob­ sodbo NKKJ. s parolo, da se v Ju­ goslavijo ne ho vrnil nihče, ki ne bo vstopil v »Matjaževo vojsko«, s pro­ pagando, da v Jugoslaviji vsakega, ki se prostovoljno vrne, zapro in nikdar več ne izpuste One, ki se hočejo kljub temu vrniti, zapre ta­ boriščna uprava v posebne sobe in izolira od ostalih. Zločinsko rovarjenje podpirajo agenti angleške FŠS, ki banditom zagotavljajo svobodo delovanja in gibanja v Avstriji za vohunsko slu­ žbo. ki jo banditi vrše za njihovo in druge tuje obveščevalne službe. Prepričanje o nekaznivosti in podpo­ ri, ki jo imajo bande, je v obmejnih predelih tako močno, da se poho­ dov »Matjaževe vojske« ob meji udeležujejo tudi avstrijski žandarji in financarji ter skupno streljajo na naše obmejne poistojanke. Obto­ ženci so pripovedovali, da so imeli vtis, da so avstrijski organi podre­ jeni Semečevi bandi. Avstrijski žandarji sami, ki so jim avstrijski antifašisti trn v peti, so se — pre­ pričani o vsemogočnosti Sernečeve bande — obrnili nanje s prošnjo, naj ubijejo štiri avstrijske antifa­ šiste. Obtoženci pa tudi pripovedujejo o razočaranju, ki so ga doživeli po prestopu jugoslovanske meje. Orga­ nizator band Bule Mihailovič je v mariborskem procesu priznal, da je zaprosil za teroristične grupe v Av­ strijo, ker na jugoslovanskem ozem­ lju ni naletel med ljudstvom na rti- kak odziv. Obtoženci v ljubljanskem Procesu pa so pripovedovali o svo­ jem razočaranju, ko so verjeli ve­ stem avstrijskega tiska in taboriščni propagandi, da je na Pohorju več tisoč belogardistov, pa so ob svo­ jem prihodu ugotovila, da je njih 19 edina teroristična grupa in še ta brez odziva pri ljudstvu, razen pri nekaterih posameznikih, kot. n. pr. župniku na Puščavi, ki jim je nudil skrivališče. To razočaranje je izbi­ jalo v divjih medsebojnih prepirih in pobojih zaradi delitve naropane­ ga blaga. Tako torej. V vprašanju odgovor­ nosti in krivde ni dvoma. Tudi ni dvoma o upravičenosti zahtev jugo­ slovanskega ljudstva, ki jih je ju­ goslovanska vlada v dveh memo­ randumih izročila oblastem v Av­ striji. In še nekaj. Na sedem sosednih držav meji Jugoslavija. Na mejah dveh od njih ne pride m ne pride do miru. To je najprej meja proti Grčiji, kjer se ponavljajo provoka- cijski napadi grških monarhofaši- stov in to je potem meja napram Avstriji. Vprašanje, ki se Pri tem postav­ lja že samo ob sebi je: kje je vzrok, da na mejah teh držav napram Ju­ goslaviji ne pride do miru, vpraša­ nje, ki je do kraja identično z vpra­ šanjem: v čem je sličnost sedanje­ ga položaja v Grčiji in Avstriji. 2e površen pogled nam pove, da gre za državi, ki sta okupirani od angle­ ških in ameriških čet, za državi, kjer vladajo reakcionarne sile. ki so se zaradi svojih razrednih inte­ resov uklonile tujim imperialistom ter preprečile, da hi ljudstvo očisti­ lo upravni aparat od fašističnih ele­ mentov in postavilo vojne zločince pred sodišče. Ta ugotovitev isto­ časno poudarja bistven pomen, ki ga ima borba progresivnih sil v teh deželah, zlasti še za nadaljnji raz­ voj. V okviru zastavljenega vpra- šamja pa nam gre samo za splošno oznako trenutnega stanja oblasti v Grčiji in v Avstriji, ki smo jo dali z zgornjimi ugotovitvami- S t°m pa smo tudi že odgovorili ua vpraša­ nje. kje je vzrok za nemire, ki se dogajajo samo na naših mejah s te­ ma dvema državama. Ce si na lo zastavimo še vpraša­ nje o namenu izzivalnih provokacij na naših mejah, potem nam gornja ugotovitev pove: prvič, da skušajo reakcionarne sile v teh državah za­ radi ostrega spopada z naprednimi množicami zakrili dejstvo, da ima delovno ljudstvo Jugoslavije oblast trdno v svojih rokah; drugič, da skušajo v času. ko so tujim impe­ rialistom prodali neodvisnost svojih dežel s pretvezo, da samo to omo­ goča ekonomsko zboljšanje v deželi, za vsako ceno zakrili dejstvo, da si jugoslovansko ljudstvo gradi blagi­ njo oh istočasnem utrjevanju svoje neodvisnosti, in tretjič, da skušajo čim bolj ovirati razvoj naše dežele, ki je navzlic njihovemu prikriva­ nju vse boli in bolj vzor delovnim linjem v teh deželah samih. Brezizhodnost terorističnih pro­ roka cii pa ne more biti izgovor, da se ne bi takoj izvršili ostri ukrepi, Borba za sprejemAlbanije medZdruženearode Odločen nastop sovjetskega In poljskega delegata v obrambo interesov LR Albanije New York. 24. jul. (Tanjug). Na včerajšnji, seji komiteja za sprejem novih članov v Organizacijo Združenih narodov so nadaljevali razpravljanje o albanski prošnju Poljski delegat je izjavil: »Proti sprejemu Albanije ni nobenih upra­ vičenih razlogov. Albanija je prispe­ vala velik delež k zmagi zaveznikov, naslanjajoč se v glavnem na lastne sile. Združeni narodi so bili ustvar­ jeni med vojno proti nemškemu in italijanskemu fašizmu in morajo biti zato vse države, ki so prispevale v borbi proti fašizmu, članice Združe­ nih narodov. Pritožbe nekaterih de­ legacij zaradi incidenta v Kriškem prelivu in incidentov na grško-aIhan­ ski meji. niso utemeljene. Spomniti se je treba na dejstvo, da se Gretja smatra v vojni z Albanijo. Sprejem Albanije bi primoral Grčijo, da bi spremenila st oje stališče proti Alba­ niji.« Sovjetski delegat Krasilnikov je odločno nastopil v obrambo alban­ skih interesov in dejal: »Predstavniki nekaterih držav stal­ no po krivici obtožujejo Albanijo. Gre dejansko za dolgo vrsto najbolj različnih izzivanj mlade republike Albanije. Načrtno se razširjajo raz­ lične vesti o Albaniji, da bi zapeljali svetovno javno mnenje. Metode, ki jih nekatere države uporabljajo proti Albaniji, 6o precej podobne meto­ dam, ki so jih fašistične države upo­ rabljale v drugi svetovni vojni. Vsa ta izzivanja imajo med drugim na­ men, onemogočiti sprejem Albanije med Združene narode. Britanska in ameriška delegacija zatrjujeta, da albanska vlada ni de­ mokratična. Kateri člen Ustanovne listine Združenih narodov prepovedu­ je, da se sprejmejo v članstvo tiste države, katerih vlade delajo v korist svojega ljudstva? Predstavniki neka­ terih držav so omenili tukaj razne razloge proti sprejemu Albanije. Pr­ vi »zločin« Albanije je. ker noče sprejeti tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve in ne dovoljuje, da bi ji z neko baje gospodarsko pomoč­ jo narekovali politične pogoje. Drugi »zločin« Albanije je v tem, ker ge ob njenih mejah dogajajo ob­ mejni incidenti, ki jih izziva današ­ nja grška vlada. Sedanji položaj mlade republike Albanije je mogoče v nekem pogledu primerjati s položajem mlade Sovjet­ ske zveze po Oktobrski revoluciji. Mnoge države, ki so sovražno razpo­ ložene proti ljudski oblasti, so izva­ jale vojaško .intervencijo v Sovjetski zvezi, katere izid je dobro znan. Raz­ umljivo je, da obstoja določena raz­ lika pri današnjem položaju Albani­ je. Medtem ko so proti mladi Sovjet­ ski republiki vodili odkrito vojno, se nekatere države pri Albaniji poslu­ žujejo drugih oblik, toda iste vsebi­ ne. Te oblike, ki jih uporabljajo pro­ ti Albaniji, se ne označujejo z vojno, nego z »incidentom v Kriškem preli­ vu, vpadi gverilcev v Grčijo z alban­ skega ozemlja, mednarodnimi briga­ dami« itd. Zanimivo je, da predstavniki dr­ žav, ki stalno obtožujejo Albamijo, načrtno zanikajo dejstva, s katerimi je albanska vlada dokazala lažnivost teh obtožb. Zelo sem se začudil, da je tudi francoski delegat zasnoval svoje stališče na teh lažnih obtožbah. Britanska in ameriška delegacija zatrjujeta, da albanska vlada ni mi­ roljubna in da ne zastopa albanske­ ga naroda itd. Kakšne značilnosti mo­ ra po mišljenju britanskega in ame­ riškega delegata imeti kaka vlada, da bi jo bilo mogoče imenovati de­ mokratično in reprezentativno? Mi­ slim, da bi m-orala po njihovem mi­ šljenju demokratična in reprezenta­ tivna vlada izpolnjevati predvsem na­ slednje pogoje: 1. Dovoliti dvema tu- tujinia velikima silama, da bi se ne­ ovirano vmešavali v notranje zadeve njene države; 2. Sprejeti tako inie- no gospodarsko pomoč in pogodbe, ki bi jih narekovali obe velesili; 3. Dovoliti, da bi bili v njenem general­ nem štabu predstavniki teh velesil, in- končno, da bi sprejemali nasvete in navodila tujih vojaških strokov­ njakov. Prav nobenega razloga ni. da bi Albaniji pošiljali pismo z zahtevo, da naj pojasni, kako je ravnala s pripo­ ročili Varnostnega sveta glede inci­ denta v Krfskem prelivu. Albanija je suverena država in albanska vlada točno pozna svoje obveznosti. Zato ni nobenega utemeljenega razloga, da bi jo s pismom opozarjali na njene obveznosti.« Po Krasilnikovem govoru so sku­ šali ameriški, britanski, francoski in avstralski delegati zanikati dejstva, ki jih je navedel Krasilnikov, in so nekoliko ublažili svoje obtožbe proti Albaniji, ki so jih navedli na pred­ včerajšnjem sestanku. Britanski dele­ gat je izjavil, da ni nikoli dejal, da albanska vlada ne predstavlja alban­ skega naroda. Francoski delegat je rekel, da na­ čeloma ni proti sprejetju Albanije, ampak je samo oredlagal, naj bi da­ la albanska vlada določena pojasnila o kriškem incidentu. Avstralski delegat je poudarjal, da obtožbe proti Albaniji sicer niso ne­ utemeljene, vendar je on samo zah­ teval, da naj Albanija dokaže sve» dobro voljo. Ne strinja pa se s trdiV vijo, da se je Albanija sama osvotx* dila. a-mpak so jo osvobodile ameri­ ške, angleške in južnoafriške divizi­ je v Grčiji in Italiji. Predstavnik ZDA je izjavil, da so obtožbe proti Albaniji utemeljene. Nato je predsednik komiteja za sprejem novih članov predlagal, naj bi poslali Albaniji pismo s prošnjo, da pojasni kriški incident in do 1. av­ gusta pošlje odgovor. Sovjetski dele­ gat se je temu odločno uprl in ni bil nato sprejet nikakršen sklep. Prihod­ nja seja je določena za ponedeljek. Varnostni svet New York, 24. jul. (Tanjug) Na današnji seji Varnostnega sveta se je pričela razprava o britanskem dodatku k § 2 ameriške resolucije, Predstavnik Francije je izjavil, da Varnostni svet ne bi smel prihajati v položaj, da bi vnaprej zavzemal stališče do kakih bodočih dogodkov. Gromiko je poudaril, da Združe­ ne države neprestano uporabljajo velike fraze o bodoči nevarnosti za mir v zvezi z neznanimi bodočimi akcijami Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Niti ameriška resolucija miti britanski dodatni predlog nista v skladu z Ustanovno listino. V ameriški resoluciji se Jugoslavija, Bolgarija in Albanija neutemeljeno obtožujejo zaradi bodočih akcij, ki niso znane- To je v nasprotju z Ustanovilo listino Združenih naro­ dov. Neznane akcije, ki bi se po mnenju ameriškega delegata pripe­ tile v bodočnosti, se nikakor ne mo­ rejo smatrati za kršitev miru. Marshallov načrt je zadel na odpor v Ameriki in Evropi Ameriški uradni krogi se boje, da bo prišlo zaradi Marshallovega načrta do razkola med zapadnim! državami N e w Y o rk , 24. ju l. ( T a s s ) . A rne- r iš k i lis ti p o u d a rja jo , d a se m o ra M a rsh a llo v n a č r t b o riti z v ed n o več­ jim i te ž a v a m i. D o p isn ik » U n ite d P re s s a « iz W a s h m g to n a S a k e fo rd o p i­ s u je p e s im iz e m m e d v la d a jo č im i jkro. g i v Z d ru ž e n ih d r ž a v a h A m e rik e in p iše m e d d ru g im : » D a n e s je m in u lo 6 m esecev , od­ k a r je M a rs c h a ll z u n a n ji m in is te r. Z n a š e l se je p re d d e js tv o m , d a je za­ d e l n je g o v n a č r t n a te ž a v e d o m a in v in o z e m s tv u . N a jr e s n e jš a te ž a v a je , d a F r a n c ija n i z a d o v o ljn a z n a č rto m B rita n c e v in A m e rič a n o v , d a b i ob­ n o v ili in d u s trijo N e m č ije , in d a j e ce­ lo V e lik a B r ita n ija s p re m e n ila to n , č e p ra v je p re v z e la p o b u d o , d a b i z a ­ g o to v ila s p r e je tje M a rs h a llo v e g a p re d lo g a v z a p a d n i E v ro p i. B rita n c e je m in u lo n a v d u š e n je z a M arsh allo v - n a č r t, č im s o a m e r iš k i z a ­ s to p n ik i Iz ja v ili č la n o m b r ita n s k e v la d e , d a n a č r t n e d a je V e lik i B ri­ ta n iji p re d n o s ti p r i p o m o či In d a se b o m o r a la V e lik a B r ita n ija zad o v o ­ ljiti z e n a k o p o m o č jo k o t jo b o d o ­ b ila o s ta la E v ro p a , š e b o lj je s p la h ­ n ilo n jih o v o n a v d u š e n je , k o so zv e­ d eli, d a n a m e r a v a a m e riš k i n a č r t ob­ n o v iti z a p a d n o N e m č ijo p o d a m e ri­ š k im v o d stv o m , k a r v e lja celo z a P o ­ r u rje , k i je s e d a j p o d v o d stv o m B ri­ ta n c e v . A m e riš k i u r a d n i k ro g i, k i s o b ili p re d te d n o m d n i v s k r b e h z a r a d i r a z ­ k o la m e d V z h o d om in Z a p a d o m , išč e ­ jo s e d a j s re d s tv o , k a k o b i p re p re č ili ra z k o l m e d s a m im i z a p a d n im i d r ž a ­ v am i.« R a z e n t e g a p o u d a r ja jo S e k e fo rd in d ru g i d o p isn ik i, d a je v la d a v s k r ­ b eh , k e r K o n g re s n im a n a m e n a , d a ti s r e d s tv a z a iz v a ja n je v la d n e z u n a n je p o litik e . D a b i p re m a g a l t a o d p o r, s e je M a rs h a ll 21. ju lija s e s ta l z z u ­ n a n je p o litič n im o d b o rom P re d s ta v n i­ š k e g a d o m a . T e g a s e s ta n k a so s e u d e­ ležili tu d i z a s to p n ik i d r u g ih o d b o ro v P r e d s ta v n iš k e g a d o m a, k i im a jo zv ezo z z u n a n jo p o litik o , ta k o n . p r. z a s to p n ik i k r e d itn e g a o d b o ra in o d ­ b o ra z a o b o ro žen e sile . P re d s e d n ik z u n a n je p o litič n e g a o d b o ra re p u b lik a ­ n e c E a to n Iz d rž a v e N e w Y e rs e y n i h o te l v ra z g o v o ru z d o p isn ik o m p o ­ v e d a ti, o č em so se ra z g o v a rja li, re ­ k e l je le, d a je im e la k o n fe re n c a z M a rs h a llo m n a m e n , o k r e p iti s tik e m e d z u n a n jim m in is tr s tv o m in K o n ­ g re so m . W a s h in g to n s k i d o p isn ik U sta » C h ri­ s tia n S cien ce M o n ito r« je 19. ju lija sp o ro č il, d a s o s tr o k o v n ja k i iz z u ­ n a n je g a m in is tr s tv a iz ja v ili, d a o sn o v n i’ d e l a m e r iš k e g a ja v n e g a m n e ­ n ja d a n e s n e o d o b ra v a ta k o im en o ­ v a n e g a M a rs h a llo v e g a n a č r ta . P o p o ro č ilih tis k a h o če se d a j z u n a ­ n je m in is trs tv o s p ro p a g a n d o v p liv a ­ t i n a ja v n o m n e n je . » N ew Y o rk T i­ m es« p iše, d a n a m e r a v a z u n a n je m i­ n is tr s tv o iz v e s ti v zg o jn o k a m p a n jo po v s e j d rž a v i. Poljska in Madžarska ne bosta deležni pomoči L o n d o n , 24. ju l. (R a d io L o n d o n ). A m e riš k o z u n a n je ,m in is tr s tv o je sp o ­ ro čilo , d a P o ljs k a ' in M a d ž a rs k a n e b o s ta d eležn i p o m o či p riz a d e tim d r­ ž a v a m , z a k a te r e je d o lo čen ih 350 m ilijo n o v d o la rje v , k e r s t a o d k lo n ili so d e lo v a n je n a p a r iš k i k o n fe re n c i o M a rs h a llo v e m n a č r tu z a p o m o č pri. o b n o v i E v ro p e . A m e riš k i z u n a n ji m in is te r M a rs h a ll je d e ja l, d a te m a d v e m a d rž a v a m a p o p o d a tk ih u r a d n e g a p o ro č ila »ni n u jn o p o tr e b n a pom o č« . Marshall za konferenco o nemški industriji L o n d o n , 24. ju l. L o n d o n sk i ra d io p o ro č a iz P a r iz a , d a je a m e riš k i zu ­ n a n ji m in is te r M a rs h a ll p re d la g a l s k lic a n je k o n fe re n c e z a s to p n ik o v Z d ru ž e n ih d rž a v A m e rik e , V el. B ri­ ta n ije in F r a n c ije o In d u s triji N e m ­ č ije . PISMO GENERALISIMA STALINA PREDSEDNIKU KP AVSTRIJE Vrnitev avstrijskih ujetnikov Iz Sovjetske zveze bo za­ ključena do konca tega leta Dunai, 24. julija. (Tanjug). Gene- ralisim Stalin je poslal predsedniku Komunistične partije Avstrije Jo­ hannu Koplemggu naslednji odgovor na pismo, ki so mu ga poslali avstrij­ ski komunistični poslanci s prošnjo, da bi čimprej mogoče izpustili iz ujetništva avstrijske ujetnike v Sov­ jetski zvezi: »Sporočam vam. da je Sovjetska vlada razpravljala o vašem pismu, v katerem pišete o mnogoštevilnih pro­ šnjah družin avstrijskih vojnih ujet­ nikov in izražate željo, da bi se pod­ prla pospešena vrnitev vojnih ujet­ nikov v Avstrijo. V zvezi s tem Je sovjetska vl3da sklenila pospešiti vračanje vojnih ujetnikov iz Sovjet­ ske zveze, tako da bo njihova vrni­ tev v Avstrijo zaključena do konca tega leta. Avstrijska vlada Je bila o tem sklepu obveščena. — Josip Visa- rionovič Stalin.« Predsednik KP Avstrije Koplenigg je sprejel po sprejetju tega pisma delegacijo žena. mater in ostalih so­ rodnikov avstrijskih vojnih ujetni­ kov in imel ob tej priložnosti krajši govor. Poudaril je. da je pismo gene- raiisima Stalina naiboij razveseljiva vest za matere in ženp v Avstriji po osvoboditvi. Vse avstrijsko ljudstvo je hvaležno generalisimu Stalinu ki jih proti zločinski delavnosti Na­ cionalnega komiteja kraljevine Ju­ goslavije v Salzburgu in v DP tabo fiščih zahteva naše delovno ljud­ stvo in demokratična javnost v svetu. in sovjetski vladi zaradi novih doka­ zov razumevanja do avstrijskega naroda in pripravljenosti, da mu nudi roko. Guido Schmidt v Švici Praga. 24. jul. (CTK). Sinoči je pri­ spel v Švico bivši avstrijski zunanji minister, znani nacist Guido Schmidt, skupno s svojim zagovornikom dr. Skreinom. Pred tedni je avstrijsko sodišče vojnega zločinca Schmidta oprostilo, vendar je pozneje posebna komisija za denacifiikaeiijo ugotovila, da je leriv za odkrito sodelovanje z nacisti, in je zahtevala, da ga znova postavijo pred sodišče. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Bolgarijo Dunaj, 24. jul. (Tanjug). Zavezniški kontrolna svet za Avstrijo je odobril trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Bolgarijo. Nikola Petkov obtožen, da je pripravljal državni prevrat v Bolgariji Sofija, 24. jul. (Tanjug) Direkcija za lisk je izdala naslednje obvesti­ lo- Včeraj je javno tožilstvo oblast­ nega ^sodišča v Sofiji izročilo Ni­ koli Petkovu, bivšemu šefu reakcio­ narne opozicije, polkovnikoma Mar­ ku Ivanovu in Borisu Gerkovu, ma­ jorju Afanasu Afanasovu in Dimi tru Ivanovu, obtožnico, ki jih obto­ žuje, da so pripravljali oborožen državni prevrat Volitve na Madžarskem bodo 3 1 . avgusta Budimpešta, 24. jul. (Tanjug) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da bo vlada predla­ gala predsedniku republike Zoltanu Tildyju, da naj razpusti narodno skupščino in skliče novo izvoljeno skupščino za 16. september. Volitve bodo 31. avgusta. Razen tega je ministrski svet skle­ nil, da bo Madžarska vzpostavila diplomatske odnošaje z LR Albani­ jo in odprla madžarsko poslaništvo v Tirani. Divizija »Italla« poslaniku Ivekoviću Rim, 24. jul. (Tanjug) Ob prihodu jugoslovanskega pooblaščenega mi­ nistra dr. Mladena Ivekoviča v Rim mu je poslala komanda partizanske divizije »Italia«. ki se skupno z Jugoslovansko armado udeleževala osvobodilnih borb proti nemškemu okupatorju, naslednja brzojavni po­ zdrav: »Partizani divizije »Italia«, ki so se na ozemlju Jugoslavije borili z ramo ob rami s slavno Jugoslovan­ sko armado, vam izražajo najpri- srčnejšo dobrodošlico v želji, da se med našimi narodi vzpostavi naj­ tesnejše sodelovanje.« Kolonialna vojna v Indoneziji Haag, 24. jul. (Tass). Kakor poro­ čajo holandski časopisi, se bijejo na Javi in Sumatri na vs°h bojiščih hu­ de borbe med holandskimi silami in četami Indonezijske republike. Ho­ landski vojski se je s pomočjo težkih tankov in letal, izdelanih v Ameriki in Britaniji, posrečilo napredovati v nekaterih področjih na ozemlju Indo­ nezijske republike. Protesti zaradi vojne v Indoneziji so v raznih slojih holandskega prebi­ valstva vedno glasnejši. V Amsterda­ mu in drugih mestih v Holandiji so danes izbruhnile stavke. V ladjedel­ nici stavka 600 delavcev. V stavko je stopilo tudi 300 zidarjev, ki so se jim pridružili delavci, zaposleni pri gradnji cest. Tudi po mestih severne Holandije so izbruhnile stavke. V parlamentu so komunistični po­ slanci hudo kritizirali vladno politiko nasilja in pozvali socialiste, naj iz­ stopijo iz vlade. Socialisti, ki so v vladi združeni s katoliki, so izjavili, da predstavlja sklep vlade glede napada na Indone­ zijsko republiko »moralni poraz«. Iz­ razilti so se za arbitražo. Desničarske stranke nasprotno iz­ ražajo popolno zadovoljstvo z akcijo Bellovo vlade. Albanski udarniki na Gorenjskem Kranjska gora, 25. ju]. Delegacija albanskih udarnikov je včeraj obi­ skala tovarno tkanin v Kranju, Blejsko jezero in delavsko okrevališče »Franc Rozman« v Gozd-Martuljfeu. Delovni kolektiv tovarno tk a n in v Kra­ nju je v počastitev albanskih gostov v teku včerajšnjega dno presegel normo za 5%. Albanski udarniki v družbi udarnikov iz Km»»ja na poti k tovarne tiskanega blaga. y Kranja