GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
ŠTEVILKA 2
FEBRUAR 1977
LETNIK XV.
Najlepše želje ženam ob njihovem prazniku
Uredniški odbor
V T6A „Boris Kidrič” smo ustanovili konferenco ZK
Dne 28. 1. 1977 je bila -v tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo! volilna konferenca članov ZK. Za sekretarja konference : je bil izvoljeni tov. Jože Šegula, za njegovega ; namestnika pa tov. Janko Kolarič iz TOZD Glinica.
Konferenca šteje 30 članov — iz vsake OOŽK TOZD in DSSS je v konferenci po 6 članov.
Sekretariat konference šteje 10 članov, sestavljajo ga vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK, sekretar konference, njegov namestnik, predstavnik zadolžen za delo v sindikatu, predstavnik zadolžen za delo v mladinski organizaciji in predstavnik aktiva mladih komunistov,
kateri je bil pred nedavnim konstituiran. 1 -Osnovni namen delovanja konference ZK TGA je, da bodo člani ZK v delovni organizaciji zagotovili enotnost idejnega in akcijskega delovanja pri spoznavanju interesov, vloge in položaja združenih proizvajalcev in pri o-sveščanju delavskega razreda. O teh spoznanjih pri sodelovanju idejno političnega boja za uresničevanje ustave in politike ZK v interesu delavskega razreda in da bodo delovale kot povezovalni dejavnik politične in samoupravne ter delegatske aktivnosti delavcev in njihovih interesov.
Franc Vreže, ml.
Poročilo o delu sveta ZK TEA „Boris Kidrič”
Kidričevo
da se pospešeno izboljšujejo delovne in življenjske razmere delavcev.
Na osnovi dokumentov 10. kongresa ZKJ se v tej dobi postavni pred članstvo in osnovne organizacije ZK v neposredni proizvodnji osnovna -naloga usposobiti združeno delo za izvršitev vseh nalog sprejetih na kongresu.
Svet ZK TGA se je Zavedajoč teh odgovornih nalog usmeril v aktiviranje in usposobitev OOZK ter njih vodstev v teji smeri s povdarkom na osamosvojitev OOZK v TOZD-ih. Če smo hoteli doseči/ da si bodo delavci v TOZD zagotovili odločilen vpliv na oblikovanje in uresničevanje odnosov v proiz-
vodnji da bodo postali odločujoči činitelji za razvijanje družbene delitve dela, ter postali učinkoviti povezovalci dela in sredstev kakor v TGA tako tudi v SOZD UNIAL, smo morali ne samo voditi politiko osamosvojitve OOZK, temveč tudi aktivno pomagati OO akcijsko in organizacijsko. Pri tem ne smemo pozabiti na pomembno vlogo obč. komiteja, ki je z rednim sklicevanjem sekretarjev in načrtnim seminarskim vzgajanjem vodstev OOZK zelo intenzivno pomagal in usmerjal delo OOZK. Smelo lahko trdimo, da še take intenzivnosti ni bilo v naši občini.
(NadaLjevanje na 3. strani)
V torek 18. januarja 1977 nas je vse skupaj prizadela huda novica, da je tragično preminil v letalski nesreči naš dragi tovariš in revolucionar ter borec za napredek svojega naroda in predsednik ZIS tov. DŽE-MAL BIJEDIĆ skupaj s svojo soprogo Razijo ter sodelavci in vsemi člani posadke tragičnega letala, ki je ta dan zadnjič popeljalo neumornega predsednika v Sarajevo na sejo CK ZKS Bosne in Hercegovine. Omahnil je resnično sredi neumornega dela za svoj narod za katerega se je boril od svojih mladih let pa vse do zadnjega tragičnega dogodka.
Tudi nas — sodelavce v TGA Kidričevo je boleče prizadela ta težka vest in smo se zato tudi zbrali na žalni komemoraciji naslednji dan v dvorani strojne delavnice, na kateri
je o liku pokojnega Džemala Bijediča spregovoril sekretar sveta ZKS TGA tov. Maks Jabločnik, delegat zveznega zbora skupščine SFRJ. Lepo je orisal njegovo življenjsko pot od tistega dne, ko se je leta 1917 rodil v Mostarju, o borbi v mladih letih in nato dalje skozi življenje in NOB vse do osvoboditve. Vendar se je njegova borba nadaljevala tudi naprej, saj se je zavedal, da služi za svetle ideale svojega ljudstva, kateremu je ostal zvest do tistega tragičnega dogodka, ki je onemel milijone državljanov naše socialistične Jugoslavije.
Za njim ne žalujemo le mi, ampak ves napredni svet. Vsi, ki so poznali njegova prizadevanja za mir in sožitje med vsemi narodi, za razvoj dežel, ki še vedno ječijo pod
jarmom kolonializma. Vedno je dajal podporo borbi teh narodov svela. Ni potrebno naštevati vseh njegovih prizadevanj, ki jih je dobil za svoje nesebično in neumorno delo.
Nikoli mu ni bilo žal časa za pogovor z delovnim človekom, saj je pelotna njegova borba v vseh smereh razvoja in stabilizacije bila namenjena le v prid delavcem, šele sedaj se vsi zavedamo kaj smo izgubili s pokojnim Bijedičem, saj bo globoka rana ostala nezaceljena. Mi pa ga ne bomo nikoli pozabili. To smo tudi izrazili v poslanih sožalnih brzojavkah družini pokojnika in ZIS ter CK ZKJ.
Naj bo večna slava pokojnemu D2EMALU BIJEDIĆU!
F. Meško
Z žalne komemoracije delavcev TGA ob smrti predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča
Čaš, za katerega dajemo poročilo, je bil za delovanje sveta še prav posebno pa za OOZK V TOZD im DSSS zelo aktiven in intenziven-.
Resolucije 7. 'kongresa ZKS & 10. kongresa ZKJ so obvezale članstvo in- OOZK za dosledno borbo v organiziranosti .delavskega razreda. S pov-darkom, da so nujina nadaljnja prizadevanja komunistov in vseh subjektivnih sil zato,
Spominska plaketa tovarni glinice in aluminija „Boris Kidrič” Kidričevo
Ob 30. obletnici vojne industrije, združene industrije orožja in vojne o-preme Jugoslavije in ob 26. obletnici obstoja tovarne »SOKO« Mostar so na skupni svečani proslavi dne 24. 1. 1977 v domu kulture v Mostarju podelili kolektivu Tovarne gli-
nice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo spominsko plaketo na zastavi SFRJ v znak priznanja za uspešno sodelovanje pri razvoju sredstev oborožitve in vojne opreme za prispevek pri delu in razvoju vojne industrije SFRJ.
Franc Vreže, ml.
Tovariša Džemala Bijediča ne bomo nikoli pozabili
Hlebčki
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju 1977.
Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta.
I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega
Obrat	Plan	Doseženo
v januarju	77/76
A.	GLINICA
1.	Iziluženo	100
2.	Kalcinirano	100
B.	ALUMINIJ
3.	Elektroliza A	100
4.	Elektroliza B	100
5.	Livarna	100
6.	Anodna masa	100
II. Prikaz porabljenih surovin
1.	GLINICA
Al hidrat — A1203 Na 1 tono proizvoda
—	boksit
—	NaOH
—	para
—	ed. energija
2.	ALUMINIJ Hala A
—	glinica
—	anodna masa
—	krioliit
... Al. fluorid
—	el. energija
Hala B . — glinica
—	anodna masa
—	kriolit
—	AL fluorid
—	el. energija
3.	ANODNA MASA Za izvoz:
—	petrolkoks
—	katranska smoda
Za domačo porabo:
—	petrolkoks
—	katranska smola
—	el. energija
96	88
97	65
102	100
99	107
94	97
177	93
enoto proizvoda —	1/1977
Plan	Indeks
100	100
100	109
100	93
10O	'96
100	100
100	99
100	42
100	125
100	101
100	100
100	98
100	94
100	108
100	101
100	:r.-“
100	: 	
100	104
100	92
100	73
NEZGODE
Januarja 1977
TOZD ALUMINIJ TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE DS SKUPNE SLUŽBE
na delu na poti skupaj
6 BgHSl I 6
i	—	i
5	1	6
2—2
14	1	15
OBLIKA NEFRECE:
stisnjen ob predmet	1
stik s 'skrajnimi temperaturami	4
udarec predmeta	5
udarec ob predmet	2
stik z nevarnimi snovmi'	2
padec osebe	1
Poškodovali so se naslednji dedavci:
TOZD ALUMINIJ
1.	Stanko Mlakar, mat. št. 4181, iz hale A, se je poškodoval 18. januarja. Med puljenjem klinov na el. celici 112 je pri natikanju spone na Al palico prišlo do izbruha plamena, ki je ponesrečenca oplazil, pri čemer je dohil manjše opekline po obrazu.
2.	Stanko Breg, mat. št. 3021, iz hale B, se je poškodoval 8. januarja. Pri prestavljanju prebij alca Skorje mu je stisnilo prstanec roke.
3.	Anton Klajderič, mat. št. 3733 iz livarne, se je ponesrečil 3. januarja. Pri iskanju verige za montažo korita na peč 1-A so se prevrnile takile za 120 ter ga je ena od njih udarila v desno nogo izpod kolena.
4.	Jakob Stredec, mat. št. 3079 iz livarne, se je ponesrečil 18. januarja. Pri potapljanju legure v tekoči aluminij na 12. indukcijski peči je ta brizgnil in polil ponesrečenca po nogi in čevlju ter mu popekel desno nogo.
5.	Štefan Vogrinc, mat. št. 4098 iz hale A, se je ponesreči! 3. januarja. Ko je zaradi puljenja klina na celici 320 dvignil sporno, jo je edektro magnet pritignid, pri čemer mu je-stisnilo prst na desni. roki.
6.	Anton Sagadin, mat. št. 2728 iz elektrolize B, se je ponesrečil 23. januarja. Opravljal je delo pri črpanju aluminija pri elektrolitski peči št. 714. Iz črpalne cevi je brizgnil tekoči aluminij in opekel ponesrečenca po nartnem delu leve noge.
TOZD GLINICA
1.	Stanko Pišek, mat. št. 938 iz glinice rdeči del, se je poškodoval 12. januarja. Ponesrečenec ie nameraval povečati obrate južnega jeklenega traku pri mokrih mlinih, pri čemer ga je regulirano kolo variatori a udarilo po desni roki in mu poškodovalo tri prste.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Jože Resman, mat. št. 3750 iz gradbenega vzdrževanja, se ie ponesrečil 5. januarja. Zaradi: poledice je avto zaneslo s ceste, kjer se je obrnil. Pon", je bil sopotnik in je utrpel poškodbo na vratu.
2.	Jože Resman, mat. št. 3750 iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 31. januarja. Pri ometa-v-anju betonskega nosilca ob el. celici je ponesrečencu odletela malta v desno oko.
3.	Franc Godvain. mat. št. 243 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 26. januarja. Pri izbiranju somika na vozičku za črpanje aluminija se je okmšiil del kladiva ter odletel v hrbtni del leve roke ter mu ga poškodoval.
4.	Zdravko Jemeišek, mat. št. 4478 iz elektro vzdrževania, se je ponesrečil 12. januarja. Na stikalu ie menjaval nodnožie varovalke. Pii tem ga ie opekel električni tok. Utrpel je poškodbo na prstih obeh rok.
5.	Ivan Pooliatnik, mat. št. 645 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečili 26. januarja. Pri vstavljanju tesnila v cevovod na EMKO filtru je brizgnila pralna voda. in ponesrečenca polila po obrazu, vsled česar je dobil lažje opekline.
6.	Franc Tomažič, mat. št. 2431 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 26. januarja. Pri vstavljanju tesnila v cevovod pri EMKO filtru je brizgnila pralna voda in pon. polila po obrazu. Utrpel je lažje opekline.
DS SKUPNE SLUŽBE
1.	Franc Jus, mat. št. 994 iz gozdne skupine, se je ponesrečil
11.	januarja. Med potjo na delovišče v .gozdu je stopil na polkrov vodovodnega jaška. Ponesrečenec je padel in si poškodoval hrbtno stran desne roke.
2.	Branko Holc, mat. št. 4317 iž ERC-a, se je ponesrečil 11. januarja. Pri .snemanju gumice iz programskega paketa, se je gumica pretrgala in udarila ponesrečenca v desno oko.
Komu naj služi zakon o združenem delu
Morda malce nenavaden naslov, žal pa je resnica taka, da je nujno potrebno nekaj spregovoriti tudi o tem, komu sploh služi novi zakon o združenem delu, ki je bil sprejet 25. novembra liani v Beogradu. Marsikdo bo negotovo majali z glavo in menil, kaj nam spet nekdo hoče soliti pamet s tem zakonom, o katerem v zadnjem času slišimo skoraj vsak dan. Vendar kot sem omenil je žal resnica ta, da je o tem treba resneje spregovoriti. Dokaz za to pa so zbori delavcev, na katerih simo razpravljali o samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov.
V tem sestavku sicer ne želim polemizirati o tem, ali je sam samoupravni sporazum (ali kot ga mi bolje poznamo: tarifen pravilnik) dober ali ne ali je sprejemljiv ali, ne za vse, ker so za to pristojni drugi. Mimogrede lahko omenim le to,, da brez napake Še nikoli nikjer ni šlo in tudi ne bo, da pa so res ituidi tukaj precejšnje napake, katere bo treba odpraviti. Ker seveda govorim predvsem o zborih delavcev v TOZD tovarne glinice (ker za ostale verodostojno ne vem) upam, da ni nič 'kaj posebno drugače. Naj .omenim najprej to, da se je na zborih jasno pokazalo, da pretežna večina delavcev sploh ini. seznanjena z zakonom o združenem delu, ki je izrednega pomena za nadaljnje usklajevanje samoupravnih aktov z njim. Vendar so nekateri _u-poimo oporekali določenim členom v zakonu, češ da to ni tako in da to tako nikoli ne more biti. Od kod tako mntenje in od kod tako neznanje?
Nedvomno so tisti, kr só bili najbolj glasni' v tej smeri dokazali, da se v času javne razprave sploh niso niti zmenili za to kar je bilo zapisano v osnutku- te pač zato niso mogli manj tudi dati nobene pripombe, na zborih pa $o za njega glasovali. Kje je torej tulkaj logika? Smelo trdim-, da tak delavec, ki se della junaka na zborih -s tem, da negira sprejet zakon o združenem delu, žaga sam sebi vejo na kateri sedi ne meneč se za morebitne posledice. Vprašujem- tudi tiste, ki so dobili
(Nadaljevanje 'n-a 5. strani)
Dekantacije
Poročilo o de	ilu sveta ZK TGA
„Boris Kic	Irič” Kidričevo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pomoč OOZK pri njihovem delu se je odražala prvenstveno V, tem, da je svet ZK TGA praihtkširal posvete s sekretarji pred vsèmd važnimi akcijami oz. občasno osveževal ini samoosveščal' sebe in sekretarje za naloge, oz. tiste probleme, kr .so bstàjali nerešeni; Sklicevali smo tudi skupino s sekretarji Osnovnih organizacij sestanke čflanbv na nivoju TGA, problemske konference ki posvete, za vsa vprašanja., ki so bila važna za gospodarjenje in življenje našega kolektiva, kot tudi zaradi integracijskih problernov v SOZD UNI Ah.
Svet ZK TGA je bil v tem času...tudi glavna gomilna sila skupaj s predsedstvom konference sindikata pri. konstituiranju v SOZD UNlAh, .db izvolitve Sveta ZK UNI AL, pozneje pa .sé čldni,.Sveta,;ki delujejo v Svetti ZK UNTAL. V ta namen smo pri nas organizirali,-.. številna posvetova: nja in konference, v.žejo širokem sestavu in’ Vložili, vse sile in moči, da bi probleme Okrog združitve v SOZD UNlAL premagali in pripelj ali dio stvarne združitve dela in sredstev, v interesu obeh delovnih kolektivov in - širše družbene skupnosti. Za ' ilustracijo naj navedem-, da smo imeli od 18,-12. 1975 do 16. 1. 1976, tj'. za nepolni mesec dni, tri take zbore kornunistoviin vodstev- DPO ož.- vodilnih tovarišev- samo v cilju izboljšanja odnosov ,in,, za . boljše delovanje SOZD UNTAL-a. Na teh. ptenumiife smo sprejeli šitevilliie sklepe in naloge, od katerih se pa na žalost prilič-, no število še do danes ni v celoti realiziralo. Lahko rečemo, da je naša osnovna slabost v tem, da ne moremo dosledno uresničiti paše obljube, ki sirio jo, dali predsedniku zvdže kömundstÖv Slovenije tov. Popitu, ki j® ob priliki svojega obiska v ripši organizaciji zveze komp-niš-tov poslušal nàia izvajanja, med ostalimi prijpBröcili in napotki ža nadaljnje delo, tperi opozorili na pomanjkanje analiziranja — izvrševanja slšjfepov v öpganizätijrih ZK, Zaradi' tega üärii mora biti resno pred očmi ta .napaka v mjetodi delovanja ZK, tako na riävoju Sveta kot tudi v osnovnih organizacijah.
Pri obliki organiziranj a za katero smo se že v lanskem latu opredelili ih tudi izvolili delegate ter Sprejeli Pdslbv-nilk dela; konference ZK TGA, bomo morali prvenstveno polagati važnost metodi, delm z ozirom, ha bo to delegatska konferenca, in da bo to organ zveze komunistov pa, nivoju delovne brganizacijte TGA, ne pa posvetovalni. organ krit je bil Svet.ZK TGA dosedaj-,.: To zagotavllja in nalaga tudi 5. tbckà 12. dlèhà Poslovnika, ki jo v celoti citirami: '»korit ferenca sprati ugotavlja na začetku. vsake seje izvršitev sklepov in - stališč V OOZK ter sproti ugotavlja tudi izvrševanje programa fconfenen: cp.« Zadnji stavek tega člena pgoyofrio näkazuje kako važen je program konference. Program bo jasno 'moral biti zelo konkreten, in akeij-s-jii, da ho omogočal pravilno órientaeìjb Kopferenice . ZK TGA v rijetol vodilih vló-ii, razboju in delovanju OOZK v TOZD in DSSS, katere bodo morale biti v bodoče nosilke in organizator vsega družbe-
ho-paljfiqneóa zibljéhjà; prav posebno pà čihi-tfelj,; ki ho združeno delo aktiviral v smeri lastne in družbene razširjene reprodukcije. Če hočemo, da bo družbena repro-dukacija uspešna, je v prvi vrsti naloga ZK v TOZD, borba za čimvišjo produktivnost, dela in s tem tudi večjo družbeno rast. Tu seveda ne bi smeli zanemariti dosledne borbe osnovnih organizacij in nas članov ZK za brezkompromisno. izvajapije Zakona O združenem ' delu. Ta žakori j‘é za delavski razred izredno močno orožje v rokah delavca, da se dokončno obračuna ž vsemi anomalijami, okrog delitve viška dela in da se ob pnam združeno delo aktivno Vključi na podlagi svobodne rriehj-äve ÜPM V dnižbeito Fé-' produkcijo in to preko svojih predstavnikov oz. delegatov,, ki delttjejö V rspnih delegacijah, d> katerih, bi tritìi driheš morali špregbVbhiti in sami sébe oceniti, koliko širio, naredili dbsedaj v delegatskem sistemu. Samokritično moramo priznati, dà ddšti premalo, ' Čeprav ugbtavljämö ria vseh nivojih, da šišterii hi za-žiivei- kbt bi inorai, ih da delegati' nisiriO dovblj' - ihfbrmi-raai, nismo sami, konkretno naš Svat ZK, naredili dovolj, v -hdši delovni ' Organizaciji, da bi delègdtisko bažb itti delegacije poskušali boljše organizirati in usposobiti. V tem je nekoliko več storila sindikalna organizacija v TGA, ki je v ta namen organizirala več sernmarjtev, skozi katere I se je naš delavec samoupravljalec lahko izobraževal in pridobil vsaj osnovno izobrazbo, ki' jp danes delegat oz. upfavlj.alec 'mora imeti. Ko že omenjamo sini difcalnb organizacijo moramo omeniti, da je Svet ZK TGA dobro in dokaj uspešno sodeloval s predsedstvom konference sindikata TGA, Kakor tudi z vodstvom delovne ' organizacije. Na vse. važnejše posvete v zvezi z organiziranjem v TGA in. SOZD UNIAL smo vabili vse vodilne tovariše, ki so se vabilom radi odzvali in, tudi pomagali Svetu ZK TGA s kvalitetnimi èia-borati in. predlogi, iter tako veliko prispevali k razreševanju problemov, zato se jim v iriiénu Sveta ZK za požrtvovalno delb iskreno zahvaljujem ter pozivam k shaki zavzetosti pri delu konference oz. sekretariata iste v bodoče..
Še in še obi lahko naštevali tako dobre kakor tudi >slabe strani dela Sveta in njegove vloge ter kompetence, ki jih je imel, oz. jih ni imel, , ah pa si jih je včasih opravičeno ali pa tudi ; neopravičeno prilaš-i čal, vendar mislimi, da jé vso delovanje Sveta imelo en sam cilj,, to je pomagati razreševati problematiko znotraj kolektiva. kakor tudi navzven, prav kosebno pa še v procesu združevanja dela; in sredstev med TGA in Impolom Slovenska Bistrita! in vtseh o-stalih političnih problemih. Vendar problemov ne bi razlagal in ponavljal, ker ste jih neštetokrat slišali v tej dvorani .ria naših razširjenih sejah Sveta in na. skupnih sestankih ter problemskih konferencah. Prav posebno j,e, potr èhrio povdariti}, da kiljpp vsem, naporom nismo uspeli dpseči, da bi'. séjj vsi sklepi, katere .sirio sprejeli, mesnicah. V tem se opaža naša slabost, ki jo moramo v bodoče
izkoreniniti iz metod našega dela, posebno pa Sé odpfàViti pri vodstvih v organizacijah ZK TGA. Ob feh problemih bi bito potrebno v razpravi spregovoriti in tudi kritičjio ih samokritičtip Openiti stanje. Poririja pa sé tildi mišPl, da bii: mogoče kazalo pondviti
tudi, da se nàti mladinci ne pptrudijci dovolj, da bi nas starejše tovariše v vodstvih DPO s svojimi stališči in problemi okuDirali oz. z drugo besedo ni čutiti dovoljne revolucionarnosti, 'ki smo jih {navajeni od mladine v pre-tektosti.
trudili vsak po svojih močeh, kakor tudi vsem kbriiri-ništom TGA, ki sö prispevali k razvoju in napredku naše organizacije ih prizadevanju sveta ža boljši jutri.
Prav posebno in toplo zahvalo ter priznanje, smo dolžni našemu neumornemii tov.
Hidrat
problemsko konferenco članstva, kakršna je bila lani poleti, katera je spodbudila dejavnike v TGA, vendàf še rie dbvbij. Mladihfeki brgahdžačiiji v naši drildvhi organizaciji kot je že navada, v zadnjem časii ne posvečamo dovolj pozornosti, čeravno vedno vabimo predstavnike mladinskih organizacij na sestanke, ni načrtnega dela z mladino ES saj v toliki meri, kot bi to bilo potrebno. Interesantno je
Pred nedavnim formirati aktiv mladih kbmuhištov. nam daje upanje, da bomo tudi v mladinskih vrstah zaznali napredek. Tudi prisotnost ZSMS TGA v Sestavu šrekrelariata konference ZK TGA daje garancijo za boljše sodelovanje kot je bilo do sedaj.
Preden zaključim poročilo, bi še rad javnb Zahvalil za pomoč ki sodelovanje v prvi vrišti vseirii članom sveta, ki so se ; v tej’-;,'mandatni dobi
Šeguli; ki je po prihodu iz srednje politične' šole praktično vodil svet ZK TGA, z dolgoletnimi izkušnjajni in znanjem, ki si ga je še do-pbflnil v šoli. Zato se mu v imenu nas vseh irl v 'Svojem imenu prav lepo zahvaljujem in želim, da hi' Sé v bodoče bil tako aktiven delavec na samoupravnem, ih družbenopolitičnem področju.
Maks Jabločnik Sekretar sveta ZK
razširjene seje komiteja občinske konference ZKS Slovenska Bistrica z dne 21. decembra 1976 o aktualnih vprašanjih položaja IMPOLA v zvezi s proizvodnimi problemi in oskrbo z aluminijem ter dohodkovnimi odnosi v SOZD UNIAL.
Vse alane ZK in člane delovne skupnosti TGA Kidričevo želimo seznaniti o zelo pomembnih sklepih Občinskega komiteja ZKS Slovenska Bistrica s ciljem, da damo spodbudo vsem o razmišljanju in problemih in razpravah, da smo čimbolj’ informirani o aktualnih problemih in stališčih, kako oblikovati politična in samoupravna stališča za uspešna delovanja SOZD-a UNIAL zaradi tega v celoti objavljamo sklepe Občinske konference ZKS Slovenska Bistrica.
1.	Odločitev, da bi komite obravnaval vprašanja položaja Impola na svoji seji izhaja predvsem iz naslednjih razlogov:
a)	Impol je z okoli 1800 zaposlenimi (kar predstavlja približno 1/3 zaposlenih v občini) daleč največja in najpomembnejša delavna organizacija v občini Slov. Bistrica.
b)	Delež Impola v gospodarstvu naše občine znaša več kot 50%, zatorej se rezultati gospodarjenja v tej delovni organizaciji močno (bodisi pozitivno ali negativno) odražajo v rezultatih celotne občine.
c)	Dohodek Impola se v veliki meri odraža v splošni in skupni porabi v občini.
d)	Predelava aluminija ima prioritetno mesto v kratkoročnem in dolgoročnem programu razvoja občine Slov. Bistrica.
e)	Delovna organizacija Impol je zaradi pomanjkanja o-snovne surovine in tendenc po nenehnem naraščanju njene cene (to je cene aluminiju), zašla v resne težave,, ki jih zaradi že prej omenjenih razlogov ne moremo in ne smemo zanemariti. Zaradi pomanjkanja aluminija oziroma nerednih dobav le-tega, v nekaterih TOZD, še zlasti v TOZD valjarna, delajo z znatno manjšimi zmogljivostmi’ kot so optimalne možnosti pri nekaterih proizvodih, stroški pa ostajajo isti oziroma celo naraščajo. Spričo tega so bila v valjarni resna razmišljanja, da bi za določen čas ustavili proizvodnjo.
2.	Po daljšem kriznem obdobju, ko Impol zaradi o-gramnih investicijskih vlaganj v svoj razvoj (in to iz lastnih sredstev) ni bil akumulativen ali pa je bilančno izkazoval celo izgubo, so bili v predpreteklem in preteklem letu v tej delovni organizaciji doseženi boljši poslovni rezultati. Realno in upravičeno je bilo pričakovati, da bo poslej delovna organizacija Impol v mnogo večji meri kot doslej postala dejanski nosilec hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja občine Slov. Bistrica ter odpiranja prepotrebnih novih produktivnih delovnih mest, zlasti za ženske in delavce, ki so na začasnem delu v tujini. Obdobje konsolidacije Impola je sovpadalo tudi s pospešenimi integracijskimi gibanji in prizadevanji. Vloženi so bili veliki politični napori za integracijo Impola in TGA Kidričevo ter ustanovitev SOZD Unial kot edino e-konomsko utemeljeno _ alternativo nadaljnjega hitrejše-
ga razvoja barvne metalurgije v regiji in republiki.
3.	Združitev omenjenih delovnih organizacij pa zaradi subjektivnih in objektivnih Zato je bilo povsem pravilno, da sta se CK ZKS in medobčinski svet ZKS Maribor odločila imenovati komisijo, ki naj bi1 preučila vzroke stagnacije, zaostrila odgovornost in prispevala k konsolidaciji odnosov ter zasnove resničnega združevanja dela in sredstev in zasnovi dohodkovnih odnosov na realnih in enakopravnih osnovah. Že samo imenovanje komisije in opozorila na odgovornost, so brez dvoma prispevala k temu), da je bil) sprejet in podpisan sporazum o začasni u-reditvi dohodkovnih odnosov.
Delitveno razmerje 40:60 v korist TGA Kidričevo, določeno v tem sporazumu in dejstvo, da so sporazum soglasno sprejeli na zborih delavcev obeh delovnih organizacij, je bilo zagotovilo, da so izhodišča za pripravo kvalitetnega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev dobro zastavljena. Približno takšno razmerje v delitvi celotnega prihodka bi po objektivnih strokovnih ocenah zagotavljalo obema partnerjema reprodukcijsko sposobnost in enakopraven položaj.
4.	V zadnjem času pa je prišlo s strani odgovornih tovarišev iz TGA do zahteve po spremembi delitvenega razmerja, ki je bilo dogovorjeno z začasnim sporazumom. Takšna zahteva se je pokazala za Impol nesprejemljiva, saj bi predstavljala pri obstoječem proizvodnem programu preveliko odlivanje a-kmmulaoije.
5.	Naslednji problem je vprašanje rednih dobav aluminija po začasnem samoupravnem sporazumu in pomanjkanje metala nasploh. To so ovire, da ni možno povečati fizičnega obsega proizvodnje in da se prodaja zmanjšuje kljub boljšim tržnim pogojem in povpraševanju na domačem in tujem tržišču. To je tudi razlog, da zaostajajo planirane dobave nekaterim domačim kupcem (Gorenje, IMV, Novo mesto, EMMI Slov. Bistrica, ISKRA, TUBA...).
6.	Kljub določilu, zapisanem v začasnem samoupravnem sporazumu o potrebi po medsebojnem zaupanju, komite ugotavlja, da .tega sedaj v SOZD nil. Gre za vprašanja različne interpretacije in različnega prikazovanja podatkov o doseženih izvoznih cenah, dohodku in sploh o poslovnih rezultatih. Delavci o-beh delovnih organizacij tako sedaj niso objektivno in pravočasno obveščeni o gospodarjenju in poslovanju, tako Impola kot TGA Kidričevo, čeprav vemo, da je le objektivno informiranje lahko porok za medsebojno zaupanje ter poznavanje in razumevanje razmer oziroma težav tako enega kot drugega partnerja.
7.	Komite se je na podlagi gradiva, !ki so ga pripravile strokovne službe Impola seznanil tudi s podatkom, da primanjkuje predelovalnim zmogljivostim v Jugoslaviji
68.500	ton primernega aluminija. po drugi strani pa v Jugoslaviji stimuliramo izvoz aluminija z izvoznimi premijami celo v primerih, ko ne gre za pogodbene obveznosti.
Na podlagi teh ugotovitev, M izhajajo iz pripravljenega gradiva in na podlagi objektivne in konstruktivne razprave udeležencev seje, je komite sprejel naslednja stališča, predloge in sklepe:
1. Komite nalaga komunistom v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih individualnih poslovodnih organih v Impolu, da storijo vse za čimprejšnji sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev na enakopravni osnovi, v skladu z realnimi pokazatelji-, poslovanja in gospodarjenja. Osnova za izdelavo takega sporazuma je zakon o združenem delu.
2.	Komite meni, da je treba v okviru SOZD UNIAL zagotoviti medsebojno sprotno in objektivno informiranje ter prikazovanje podatkov o poslovanju, in sicer na podlagi dokumentiranih pismenih podatkov službe družbenega knjigovodstva. Prav tako je nujno razčistiti realnost doslej prikazanih podatkov in zaostriti odgovornost do tistih, ki takšne podatke daje-
jo. V zvezi s tem komite tudi podpira stališče komiteja konference organizacij ZK v Impolu, da morajo skupne službe izdelati metodo enotnega prikazovanja	proizvo dno-f i-
nančnih podatkov obeh delovnih organizacij. Za podajanje pravilnih podatkov naj bodo odgovorni vodilni delavci o-beh delovnih organizacij.
3.	Komite predlaga in hkrati Obvezuje v Skladu s stališči in sklepi medobčinskega sveta ZKS Maribor najodgovornejše družbenopolitične dejavnike v Impolu, da se zavzemajo za obravnavo celotne problematike na svetu ZK Unial, samoupravnih organih in konferenci sindikata.
4.	V delovni organizaciji Impol je treba storiti vse za povečanje finalizacije in pre-struktuiranje proizvodnje na najbolj visoko kvalitetne proizvode oziroma povečatifsna-daljnjo predelavo aluminija tako v občini kot izven nje ter v zvezi s tem omogočiti odpiranje novih produktivnih delovnih mest.
5.	O nastalih problemih in stališčih komiteja in političnega aktiva je nujno čim bolj popolno in objektivno informirati družbenopolitične organizacije na ravni občine Ptuj in Slov. Bistrica. Komite predlaga, da o tem informira tudi delavce v TGA Kidričevo. Še posebej je treba z omenjenimi problemi seznaniti gospodarsko zbornico in organe ZKS.
6.	Vložiti je .treba vse napore za pravočasno zagotovitev planiranih količin aluminija za leto 1977 kajti v nasprotnem primeru bo prišlo do zastoja v proizvodnji oziroma celo do ustavitve proizvodnje v TOZD valjarni V zvezi s tem je treba zaostriti odgovornost najodgovornejših dejavnikov v Impolu in jih opozoriti na resne posledice, do katerih lahko pride.
7.	Komite poziva najodgovornejše družbenopolitične, samoupravne in strokovne dejavnike v TGA Kidričevo, da kljub problemom pri dogovarjanju in sporazumevanju in kljub težavam pri graditvi u-streznih dohodkovnih odnosov zagotovijo Impolu tolikš-
ne količine aluminija, da ne bo prišlo do zastojev v proizvodnji.
8.	Komite meni, da je vsako progresivno zviševanje cen treba reševati v skladu z objektivnimi razmerami na tržišču in v okviru dohodkovnih odnosov na podlagi vzajemne solidarnosti in delitve poslovnega rizika.
9.	Družbenopolitični in samoupravni dejavniki ter vodilni in strokovni delavci morajo storiti vse, da bodo na podlagi zakona o združenem delu ustrezno zasnovani dohodkovni odnosi tako med TOZD znotraj delovne organizacije Impol kot med obema združenima podjetjima v okviru SOZD.
10.	Komite ugotavlja, da so dobave aluminija za potrebe Impola dolgoročni problem. Komite meni, da ni pravilno, da nam družba stimulira izvoz surovega aluminija, če ostane zaradi tega v SOZD del zmogljivosti neizkoriščen. Neizkoriščenost zmogljivosti avtomatično preprečuje boljše gospodarjenje, prekomerno povečuje proizvodne stroške in onemogoča ustvarjanje večjega dohodka. Zato komite meni, da se polno izkoriščanje dbstoječih domačih zmogljivosti zagotovi, če je potreb^ no, tudi z administrativnimi ukrepi. Komite predlaga organom ZKS, da zahtevajo od najodgovornejših dejavnikov, da se to ustrezno uredi. _ V zvezi s tem komite podpira stališča upravnega odbora združenja industrije aluminija Jugoslavije, ki meni, da je treba realizirati nabavo aluminija po blagovnih listah, medtem ko se za preostale manjkajoče količine aluminija, ki jih ni mogoče zagotoviti doma ali jih nabaviti v vzhodnoevropskih državah, o-dobri uvoz iz konvertibilnega področja.
11.	Komite predlaga svetu ZK Unial, da ise na svoji prvi seji, na kateri bi naj sodelovali tudi člani komiteja občinske konference ZKS Ptuj in Slov. Bistrica ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij., skupščine občine in izvršnega sveta, obravnava omenjeno problematiko ter sprejme ustrezna stališča za skupno rešitev nastalega težavnega položaja.
12.	Najodgovornejši komunisti v Impolu so dolžni storiti vse za dvig produktivnosti, iskanje notranjih rezerv in za dosledno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov.
13.	Komite meni, da je treba sedaj), ko je zakon o zdru-. ženem delu sprejet pospešiti sodno registracijo SOZD Unial.
14.	Komite meni, da je treba zaostriti odgovornost do tistih, ki so tako ali drugače vplivali na zaostritev odnosov med obema delovnima organizacijama in s tem tudi vplivali na počasnost pri združevanju dela in sredstev, urejanju dohodkovnih odnosov in drugih vprašanj znotraj SOZD Unial.
Gradivo za razpravo v OOZK TOZD in DSSS o sestavljeni organizaciji združenega dela UNIAL
1.	EKONOMSKA UTEMELJITEV POVEZOVANJA V SOZD UNIAL
Delavci OZD TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in OZD IMPOL Slovenska Bistrica, Partizanska 38, so se na zborih, ki; so bili v dneh, od 26. marca do 30. marca, 1974 odločili, da se združijo v UNIALiM ZDRUŽENO ALUMINIJSKO INDUSTRIJO MARIBOR, Cankarjeva 25. Delavci obeh DO so- se odločili za združitev zaradi .sledečih interesov:
uspešnejšega razvoja o-snovne in predelovalne .industrije,
—	enotne proizvodne orientacije,
—	skupne razvojne politike,
—	boljšega izkoriščanja pro-. ' izvodn-ih zmogljivostiy 4
—	skupnega nastopanja na tržišču,
—	delitve proizvodnega programa in specializacije,
—	širjenje proizvodne' dejavnosti,
—	večje poslovne učinkovitosti,
—	socialne varnosti delavcev slkupnega nastopanja pri družbenih organih,
—	bančnih in drugih poslov-: nih institucijah.
Vse. to' vsebuje samoupravni sporazum o združitvi v SOZD »UNIAL«, ki je bil podpisan dne 14. maja 1974 v Mariboru; V času bd 19. 9. do
6.	12. 1975 so bile na zborih obeh delovnih ■ organizacij sprejefe^dopoMtve SS ih prečiščeno besedilo so pooblaščeni predstavniki podpisali
13.	januarja; 1976 v Mariboru.
Vertikalna, povezava proizvodnje aluminija s: predelavo' v SOZD »UNIAL« je' drožbč-* no opravičena, in nujna..
Obe DO sta v sestavu SOZD medsebojno eksistenčno povezani in se medsebojni odnosi lahko Zadovoljivo rešujejo le s čvrstim dolgoročnim sodelovanjem:; z dosledno u-šfcladitvijO' razvojnih programov- in izpostavitvijo dohodkovnih Odnosov.
Nekaj povzetkov iz elaborata o združitvi:
Sedanji1 ne najbolj ugoden finančni položaj sili' delovni organizaciji k Združevanju, tako pridemo do povezanosti- finančnih in proizvodnih sredstev ter umskih in -strokovnih sposobnosti. Povezanost finančnih sredstev pa o-mogoča, da se posamezne proizvodne kapacitete dopolnijo oz. obnovijo, obenem pa so dane možnosti za finalizacijo gotovih vrst proizvodov. To ponieoi velik korak naprej v, konkurenčnem boju za obsitaneik na tržišču. Namen povezovanja obeh slovenskih alumdniijiskdhpjitovarn je' v nadaljnjem uspešnem razvoju aluminijske. industrije na Slovenskem... Sestavljeno podjetje bo moralo vso svo-
jo razpoložljivo surovino ‘ predelati 'v res' visoko-".kvalitetne in visoko zahtevne,, po možnosti; finalne : -proizvode. Na'ta nàcio bo' tudi Mžje slediti stalni rasti cen surovin in energije, kar je v slovenskem gospodarskem prostoru, kjer surovine in energija primanjkujejo, še posebej po; memfono ... Nadaljnji razvoj aluminijske industrije mora biti tudi v smeri potrošnje. Usklajevanje dolgoročnih interesov združenega dela bo na principih doslednega spoštovanja nove Ustave in danes hi dodali ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU, kar pri sedanji razdvojenosti hi bilo mogoče uspešno, in. racionalno upravljati. .y .;
2.	SAMOUPRAVNI AKTI, IZVOLJENI IN KONSTITUIRANI SAMOUPRAVNI ORGANI IN ORGANI VODENJA: SOZD UNIAL še ni vpisan v sodni register. Sprejeti normativni akti.:
—	Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD;
—- Poslovnik o delu DS SOZD;
—	Sporazum o začasni ureditvi dohodkovnih razmerij v SOZD.
Samoupravni organi izvoljeni in konstituirani: If- Delavski svet UNIAL (10+ 18 članov)
—	kolegijsko', izvršilna organa DS SOZD sta:
a)	Odbor za program in
Montai
; razvoj (4+4 člane)
b)	Odbor za ekonomiko in finance (4+4 člane).
—	Odbor za' samoupravno de-
—	- lavsko nadzorstvo (3 + 3
člane). ' T*
—	Notranja arbitraža (3+3
•	člani).
Vodilni in' vodstveni organi:
—	Poslovodni odbOr' SOZD
•	(4+4 claim'" + predsednik),
—	Predsednik poslovodnega odbora SOZD.
V začetku septembra 1976 so bile formirane Skupne službe SOZD s sedežem v Mariboru, Cankarjeva 25.
Zasedba:
—	V. d. predsednik Poslovodnega odbora SOZD (zasedeno),
—	vodja.-službe za- plan in . organizacijo (vodja + analitik),
—	vodja službe za marketing (vodja),,
—	vodja silužbe za razvoj (vodja),
—	tajnica Skupnih služb in z-a določen čas računovodja Delovne skupnosti in čistilka.
Družbeno-politične organizacije v SOZD:
—	Svat ZK UNIAL sekretariat Sveta ZK UNIAL
•4- Komisije pri svetu ZK UNIAL
a)	Komisija- za kadre
b)	Komi-sij-a za družbenoekonomske odnose
c)	Komisije za organiziranost in -idejna - vprašanja-.-
—	Koordinacijski odbor sindikata UNIAL
—	Koordinacijski odbor ■ ZSMS UNIAL
3.	KADROVSKA VPRAŠANJA:
V SOZD UNIAL še ni rešeno vprašanje:
—. predsednika Poslovodnega odbora
—	vodje splošno kadrovske službe
—	in računovodje delovne skupnosti SOZD
(Nadaljevanje na- 6. strani)
Komu naj služi zakon o združenem delu
(Nadaljevanje z 2, strani);-
tako osnutek, 'kot sedaj tudi sam zakon o združenem delu, kaj1 so storili' v smeri tega, da bi sleherni delavec lahko bil podrobneje seznanjen s tem pomembnim zakonom? To so is'eveda sindikalni poverjeniki, ki so zakon dobil in ga spravili lepo v svoje omare ali pa še morda celo kam drugam.
Res je, da delavec ne more poznati prav vseh členov v zakonu na pamet, zato imamo kač zakon v obliki knjige/ da vanj pogledamo, kadar se za to poikaže potreba, vendar pa M sleherni moral' le poznati -tiste osnovne zadeve, ki- se tičejo poglavja o deÉtvi o-sebnih dohodkov oz. samega dohodka, o odgovornosti dn seveda o delovnem razmerju.
Prepričani sem, da mnog-i-naši delavci ne vedo, da v poglavju o delovnih razmerjih med drugim tudi točno piše kdaj preneha ini kako to tudi preneha. Tako se 'tudi eden izmed členov glasi: »Delavcu preneha delovno razmerje po
zakonu: če noče dati pismene iizjave -g -sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v temeljni otij ga-nizaciji'■— z diiem, ko je zavrnil dati pismeno izjavo oziroma po izteku zadnjega dne za; dajanje takšne izjave.
To bi morali vedeti predvsem ,tisti, .ki v-sebolj odklanjajo podpisovanje takih in podobnih samoupravnih aktov.
Te,ga si- prav -gotovo ni izmislil direktor ali predsednik sindikata ali kdo drug, ampak je to jasno napisano v zakonu o združenem de-lu, katerega smo tudi mi potrdili in ga zato moramo kot takega spoštovati in dosledno izvajati.. Tukaj namreč dilem in stranpoti ni. Kdor se ne strinja s -samoupravo in SS o združevanju dela delavcev v TOZD, ta pač ne more biti tudi član takega združenega dela. Če se ponovno povrnem na to, kdo je dobil' zakon o združenem delu, potem moram povdariti, da je zakon dobil zato, da ga ob vsakem času posreduje delavcem v
združenem delu, da se le-ti podrobneje seznanijo vsaj- s tisti členi,, ki so za njih (za nas), najbolj pctoemboi. Sin-di,kalni poverjenik mora biti tistimi členi, ki so za njih (za jimi sodelavci ' v bazi in ta-rekoč diha z njimi- s t-em, da jih spoznava z vsem, kar je za njih najbolj- potrebno. Potem pa ne more prihajati do tega, da se nekdo na zboru delavcev naredi pametnega ter k -temu potrjevanju potegne še ostale, ki isploh ne vedo, kaj ji-m je nekdo natve-zil, kar pač z zadevo in samimi zakonom niso seznanjeni.
Če nekdo hoče dosledno u-veljavljati svoje pravice, potem more poznati zakon ob t-em pa seveda tudi mora vedeti o svojih dolžnosti, to kar je dolžan v svojem delovnem času doprinesti.
Na zadnjih zborih v TOZD tovarna glinice so padala tudi mnenja, da so nekatere zadeve okrog sedanjega SS o delitvi osebnih dohodkov nezakonite! Če bi se dobro poznal zakon o združenem delu bi
morda taka namigovanja odpadla.
•Če 'je namreč temu res) tako, potem tak delavec mora vedeti, dà obstaja pri nas; tudi javni' pravobranilec samoupravljanja .ter sodišče združenega dela, kjer se da to hitro I ugotoviti in napake tudi odpraviti. Čeprav v -sestavek pod gornjim naslovom ne sodi- potek nekaterih zadev okrog zborov v glinice pa bi vseeno radi v dveh stavkih povdaril, da nihče ni bil prisiljen podpisati- pristopa k SS o delitvi OD ter o spremembi sistemizacije sedem delovnih mest, zato ker so bila v sejni sobi 'ena vrata zaklenjena. Mnogi so namreč menili, da je to bilo napravljeno namensko zato, da se delavce prisili na podpis. Trdim, da mene nihče nikoli" ne bo prisilil, da nekaj -podpišem, če sem siguren da ni meni in skupnosti v prid, pa če zaklene pet vrat.
Morda res ni- bilo, na mestu, da so tokrat bila zakle-njena tista vrata, -ki so običajno stalno odprta, saj so
drugače normalno ena vrata stalno zaklenjena. No, o tem naj_ spregovorijo raje priza-detivna- zborih in povedo kaj smatrajo in mislijo. Vsi podpisi, ki jih delavci dajejo, so prostovoljni in v skladu z zakonom o združenem delu, ki tako in tako določa kaj mora in kako mora biti zadeva urejena, da je v skladu z njim. To pa nam nalaga novo dolžnost, da le-tega sedaj v celoti spoznamo oz. upoznamo, kajti za to je še vedno čas in sedaj še toliko -bolj, ker j'e to že zakon in nte osnutek in nam že služi in katerega se moramo dosledno pridržavati.
Zakon o združenem delu je zakon nas vseh — je zakon delavcev ki! so ga v javni razpravi mnogo premlevali, žal pa pri nas oz. nekateri zelo malo in slabo ali pa oelo nič. Brez tega zakona in tudi- delavskega uprayljanja in ni pravic delavcev, ki bi prišle mimo njega!
F. Meško
(Nadaljevanje s 5. strani)
Z zasedbo navedenih delen nih mest, bi trenutno rešil, kadrovsko vprašanje v SÒZD
Pri realizaciji dogovorjeni]’ nalog in ciljev, kot so zap sani v elaboratu o združi tv v SOZD in Samoupravnem sporazumu o združitvi i SOZD, pa bi zasedbo povečali seveda glede na potrebe.
4. DELO V SOZD DO SEDAJ
Do sedaj je v SOZD UNIAL premalo narejenega v smisli realizacije dogovorjenih na log in ciljev iz elaborata c združitvi in iz Samoupravne ga sporazuma o združitvi.
V dve in polletnem obdob ju smo uspeli le:
— formirati skupne službe.
— konstituirati samoupravne organe.
— delavski svet SOZD je i med 9 sej,
— sprejeli smo Sporazum o začasnem urejanju dohod kovnih odnosov v SOZD v drugem polletju 1976.
— obe DO sta podpisali po godbo o ustanovitvi skup nega računalniškega cent ra v SOZD-u, v ta namer so že sredstva združena in računalnik je že nabavljer (sisitem IBM-370).
— Izdelan je osnutek SS c združevanju dela in sred štev (je v fazi vsklajevanja pri komisiji),
— DPO v SOZD so biie pobudnik vseh dosedanjih akcij in predlogov sklepov, M so jih sprejemali samoupravni organi.
Predvsem bi morali takoj rešiti naslednja vprašanja:
— Srednjeročnega plana za obdobje 1976-1-1980 v SOZD UNIAL tako kot to določajo zakoni,
— preiti iz kratkoročne poslovne politike na dolgoročno t. ji. razvojni — perspektivni politiki, ker je edino taka politika usmerjena k uresničevanju ciljev povezovanja in k družbenemu interesu — ter o-puisititi podjetniško miselnost.
5.	PROBLEMATIKA STANJA V SOZD UNIAL
V članstvu ZK TGA je bila tekoče v razpravi problematika poslovanja in odnosov v SOZD UNIAL. O terni smo tudi spregovorili na problemski konferenci lani poleti. Zavzeli smo tudi konkretna stališča, vendar se vsi sklepi niso izvršili. Nerešeni problemi in današnja stanja so predvsem v naslednjem:
— SOZD še ni registriran, ker ni bil predložen SS o združitvi v SOZD v skladu z Zakonom o združenem delu.
—	delavci TGA so še premalo obveščeni o odnosih v SOZD,
—	DPO, upravni organi in izvršilni organi občine Ptuj
—	poslovna politika mora izhajati iz sprejetega skupnega plana SOZD,
—	delavce DO morajo Poslo-
vodni organi redno obveščati o poslovanju SOZD,
—	problematiko SOZD bo možno reševati s tem, da obe DO resnično združita urniki in kadrovski potencial,
komunisti so nosilci akcije za uresničitev ciljev povezovanja v SOZD,
—	organi ZKS in ostalih DPO morajo na vseh nivojih nenehno kontrolirati izvrševanje sprejetih sklepov in vztrajati za njihovo uresničitev.
O tem' gradivu morajo razpravljati člani OOZK v TOZD in DSSS in o njem sprejeti svoje stališče.
Gradivo je pripravila komisija po nalogu Občinskega komiteja ZKS Ptuj v sestavu:
1.	Anton Ilec, 1. r.
2.	Jože Šegula, h r.
3.	Vojo, Veličkovič, 1. r.
4.	Maks Jabločnik, 1. r.
5.	Viktor Markovič, i. r.
6.	Franc Krajno, 1- r.
Gradivo je bilo v razpravi na razširjeni seji Sveta ZK TGA dne 22. in 24. 1. 1977. Razširjeni seji so prisostvovali: vsi člani Sveta ZK UNIAL iz TGA, sekretariati OOZK TOZD in DSSS,, člani ZK iz vodstev OOZK TOZD in vodilni delavci, člani ZK. Gradivo je v predloženi obliki sprejeto ih se daje v razpravo vsem OOZK in potrditev (rok do 28. 1. 1977).
Iz strojne delavnice
&	Dosedanji Poslovodni odbor SOZD UNIAL in v. d. predsednik Poslovodnega odbora ne opravljajta zadovoljivo vseh svojih nalog,
— nesoglasja v poslovni politiki SOZD izhajajo deloma- še iz časov pred združitvijo,
zasedena še niso vsa vodilna delovna mesta v SOZD,
K DPO v SOZD so premalo vztrajno in odgovorno zahtevale realizacijo sprejetih sklepov,
— pri vodstvih v obeh DO je premalo pripravljenosti in volje za medsebojno sodelovanje.
— v SOZD UNIAL še vse doslej- ni uspelo vskLaditi razvojnega programa, niti dolgoročno rešiti medsebojnih ekonomskih odnosov na podlagi združevanja dela in- sredstev,
— prihajalo ;je do neprinci-piekuh obtožb napram DO TGA s strani vodstva IMPOLA,
— na nivoju DPO in samo upravnih organov je dosežena dokaj zadovoljiva stopnja- sodelovanja,
— današnji odnosi v SOZD UNIAL niso v celoti odraz družbenih interesov,
so se dosedaj premalo vključevali v razreševanje problemov v SOZD-u.
6,	NALOGE ZA SPREMEMBO STANJA V SOZD UNIAL
Povezovanje v SOZD UNIAL je življenjskega pomena za obe DO zato moramo:
‘•ü- razrešiti probleme srednjeročnega planiranja v SOZD, DO in TOZD, sočasno tako, kot zahteva zakon (rok do konca majafT977),
—■ vse naioge in akcije morajo izhajati iz skupnih planov,
— sprejeti SS o združitvi dela in sredstev v SOZD-u (rok 1. polletje 1977),
—f uskladiti Samoupravni sporazum z Zakonom o združenem delu in doseči registracijo,
— rešiti vprašanje predsednika Poslovodnega odbora SOZD,
— izpolnjevati dogovorjene , cilje združevanja,
— vodilni delavci morajo dosledno izvajati Zakon o združenem delu in Zakon o planiranju pri ureditvi boljših družbeno ekonomskih odnosov v SOZD,
4=7 vse probleme . moramo reševati tam, kjer nastajajo,
Ureditev Kidričeve domačije
V	Knežcu pri Rogaški Slatini bodo uredili nekdanji dom dr. Franceta Kidriča, znamenitega Prešemovca, -in sina Borisa Kidriča, enega vodilnih funkcionarjev in organizatorjev Komunistične partije -ter narodnoosvobodilne borbe in prvega predsednika vlade LR Slovenije.
Občina Šmarje pri Jelšah je že lani v aprilu sprejela odlok s katerim' je proglasila Kidričevo domačijo na Knežcu za kulturni spomeniki I. kategorije, V spominskem domu H muzeju bo staina spominska razstava za oba Kidriča.
Spominski dom, oziroma sedanjo domačijo, je potrebno konstrukcijsko adaptirati, notranjost pa urediti po že predlagani zasnovi, ki je naslednja:
V	pritličju hiše bodo štirje razstavni prostori, še
dva prostora pa bosta na podstrešju. V dveh spodnjih razstavnih prostorih bo prikazano delovanje Borisa Kidriča, v .sosednjih dveh pa o delu in življenju njegove očeta dr. Franceta Kidriča. V eni) izmed zgornjih sob bo urejena knjižnica obeh velikih mož, v sosednji podstrešni1 sobi pa bo stalna razstava o revolucionarnem delavskem- gibanju in NOB na širšem območju Rogaške Slatine.	:	;,
V	neposredni bližini domačije je postavljeno 'skladišče Kmetijskega kombinata, katerega nameravajo odkupiti in urediti v njem' sanitarije, stanovanje za oskrbnika ter en Večji prostor, v katerem bi bila na razpolago audiovizualna sredstva (kratki filmi ali diapozitivi z govorno spremljavo).
Zanimalo vas bo, kaj je doslej že narejenega. Delo je razdeljeno na tri komisije: za sanacijo, Za pravho-finančne posle in strokovna' komisija za postavitev obeh razstav. Formiran pa je tudi odbor spominskega doma dr. F. in B. Kidriča/,ki je sestavljen iz delegatov vseh tistih delovnih organizacij in ustanov, ki nosijo ime Borisa Kidriča. Tudi naš poslovni odbor je že odloči^ svojega delegata. Na prvi .seji tega odbora, ki je bila 2. februarja letosi, je bila razprava o družbenem dogovoru za financiranje sanacije .doma in njegove funkcionalne ureditve. Doslej je SO Šmarje pri Jelšah že zagotovila 40 milj. S din (za sanacijo poslovanja), Republiška kulturna skupnost 13 milj. S din in Muzej revolucije iz Celja 5 milji. S din. Računa se vsaj še na 60 do 80 milj. S din, ki naj bi jih zagotovili podpisniki družbenega dogovora. Naša tovarna, ki se ponaša z imenom velikega borca- Boris Kidriča, bo prav gotovo prispevala svoj: delež za ureditev tega pomembnega kulturnega spomenika. Naša zavest nam v tem primeru, ne dovoljuje nobenih pomislekov.
Izumiteljstvo in novatorstvo v Jugoslaviji
Kot je znano, je bilo za leto tehnoloških inovacij proglašeno leto 1975. V zvezi s tem je Zvezna skupščina sprejela poseben odlok, s katerim so določene naloge, ki jih je treba Uresničiti, oblikovan pa je bil tudi svet leta tehnoloških inovacij. Tega sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov v federaciji, predstavniki republik in pokrajin ter znanstvenih institucij.. Od]ok se je dopolnil še v tern smislu, da je bilo tudi leto 1976 proglašeno _ za leto tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine.
Svetu je z odlokom skupščine SFRJ naloženo,- da se angažira pri sprejemanju dolgoročnih in kratkoročnih programov aktivnosti za ustvarjanje pogojev za trajno angažiranje družbenih sil pri razvoju, izumiteljstva in, da v procesu Uresničevanja teh programov koordinira aktivnost z Vsemi institucijami, ki so angažirane v akciji ’ leta inovacij. Svet je posebej za-dblžen za nenehno vzpodbujanje ' sredstev javnega informiranja, da obveščajo javnost o ukrepih in uspehih, ki so doseženi na področju razvoja tehnoloških inovacij, kakor tudi, da se angažirajo pri drugih dolgoročnih nalogah, ki so prav taiko pomembne za razvoj te aktivnosti.
Zaostajanje v izumiteljstvu
Razvoj ustvarjalnosti in izumiteljstva V naši državi je povdarjen v vseh pomembnejših političnih dokumentih kot eden izmed važnih ciljev v razvoju naše samoupravne socialistične družbe.
Vpliv znanosti in tehnike ter vpliv sodobne tehnologije na hitrejši ekonomski in gospodarski razvoj, so po-v-darjeni kot prednosti. Poseb no je treba vztrajati pri tesnejšem povezovanju znanosti in prakse za čim uspešnejše vključevanje naše države v tokove znattstveno-tehnološke revolucije.
. Toda v zadnjih dveh desetletjih je bila ne le stagnacija, i temveč tudi zaostajanje na področju ustvarjanja lastne tehnologije in ustvarjanja pogojev za lastni razvoj. Sistem šolanja kadrov je, Čeprav se je v teh dveh desetletjih razvijal, zapostavljal tiste elemente izobraževanja, ki bi morali1 odločilno vplivati na kreativnost in ustvarjalnost. čeprav je naraščalo število šolanih kadrov, nastajalo čedalje več znanstvenih mištiitutov in se je razvijala raziskovalna dejavnost tudi v delovnih. organizacijah ter je naraščalo število znanstvenih delavcev na vseh področjih,, pa, je upadalo število prijavljenih in registriranih _ patentov, zlasti še tistih, ki so uporabljeni v praksi. Tako je bilo npr. več patentov prijavljenih in odobrenih v ob dobju med 1. 1950 in 1960 kot pa v naslednjem obdobju,. t. j. med 1, 1960 in 1970. Tudi število tehnoloških izboljšav se ni zvečalo, kar velja tudi za koristne predloge, ki so bili dani za zboljšanje : proizvodnje.
istočasno pa je treba po-vdariitl, da se proizvodne sile
v svetu, zlasti v razvitih državah, spričo čedalje večjega števila tehnoloških inovacij razvijajo z velikansko naglico in- njihova uporaba v proizvodnji doprinaša k vse hitrejšemu naraščanju produktivnosti. Nasprotja med razvitimi državami in državami v razvoju so se povečala tudi Zaradi počasne in pod neugodnimi pogoji potekajoče premestitve tehnologije.
Jugoslavija, tako kot mnoge druge države v razvoju, po številu zaščitenih in uporabljenih izumov zaostaja za razvitimi državami. Te ugotovitve so znane že več jet, toda zaradi neorganiziranega nastopa in premajhne podpore pobudami, ki so najpogosteje prihajale iz delovnih organizacij, so prizadevanja, da bi spremenil stanje na tem področju dolgo ostajala samo pri poskusih.
S sprejetjem nove Ustave in z uresničevanjem ustavnih sprememb so v naši družbi Ustvarjeni ugodni pogoji za hitrejši razvoj ustvarjalnosti v znanosti in tehnologiji, posebno pa za hitrejši razvoj inovacijskih procesov. Pa tudi sklepi X. kongresa ZKJ so z Resolucijo p nalogah pri razvoju znanosti najneposred-neje zavezali vse progresivne sole, da se aiigažirajo za spreminjanje dosedanjega stanja iia tem področju. ,,
Zaradi še bolj pospešenega gospodarskega razvoja nase države iti enakomernejšega vključevanja v dinamičen tehnološki razvoj v svetu in v mednarodno delitev dela je bik» nujno spodbuditi vse družbene sile v združenem delu in v celotni družbi k spreminjanju dosedanjega neugodnega odnosa do znanstvene in tehnološke ustvarjalnosti in za ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za razvoj no-vatorstva in racionalizator-stva. Zato je bil tudi sprejet Odilok o proglasitvi Leta tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine v naši državi.
Akcije v jetu inovacij
-t-- bil je konstituiran Svet leta inovaciji, ki je začel! organizirano delovati v skladu z nalogami iz odloka skupščine SFRJ;
re- okrepilo in razširilo se je delo na ugotavljanju stanja iin problemov nà področju inventivnega dela, zlasti z organiziranim angažiranjem družbenopolitičnih organizaciji in Gospodarske zbornice Jugoslavije;
— v JLA je bila ustanovljena komisija za organizacijo, usmerjanje in pospeševanje izumiteljstva-, novator-stva im racionalizatorstva;
ffl-.na pobudo Zveznega zavoda za patente, kakor tudi Zveznega zavoda za statistiko in zveznega zavoda za planiranje, so bili storjeni vsi ukrepi za to, da |S ta dejavnost dobi ustrezno mesto tudi v listinah kot so: resolucija o ciljih ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976, Družbeni plan razvoja Jugoslavije za obdob-
je od leta 1976 do 1980, Zakon o združenem delu, Zakon o -industrijski lastnini in drugih.
Ugodnejša družbena klima
Sredi leta tehnoloških inovacij je stekla živahna dejavnost v vseh republikah in pokrajinah, tako da so bili ugotovljeni najugodnejši rezultati iz vseh dosedanjih obdobij. Kažejo se predvsem v čedalje večjem številu tistih organizacij združenega dela, v katerih uspešno rešujejo probleme in se razvija izumiteljstvo. Vise pogosteje sprejemajo takšne pravilnike za urejanje notranjih odnosov v kolektivih, ‘ki spodbujajo raz-
voj izumiteljstva. Rezultati urejanja odnosov na tem področju se kažejo v vse večjem številu prijav izumov, zlasti pa tehnoloških aboljšav in koristnih predlogov za- razvoj procesa proizvodnje.
Aktivnosti V republikah in
pokrajinah
V	organizacijah združenega dela so razpravljali o vrsti vprašanji, ki jih je bilo treba rešiti, da bi inovacijska dejavnost postala množična. Poglavitna značilnost teh razprav je izražanje zahteve za pomoč in- sodelovanje o skupnih akcijah ,da bi to dejavnost jrospešili in razvijali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela na učinkovitejši način. V tem pogledu je bila pomoč zelo -učinkovita in organizirana v Vojvodini in na Kosovu ter v Makedoniji, pa -tudi v vseh ostalih republikah, kar je vplivalo na kontinuiteto angažiranja vseh družbenih sil na teh področjih,
V	Sloveniji je odboru za inovacije uspelo sprožiti vrsto pomembnih vprašanj- v organizacijah združenega dela prek akcij za gospodarsko stabilizacijo in povečanje produktivnosti. Zlasti so poskrbeli, da-se s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori obvezno urejajo
temeljna merila za spodbujanje in1 vrednotenje rezultatov dela v novatorstvu.
Gospodarska zbornica in Znanstvena raziskovalna-skupnost Slovenije sta združili sredstva za financiranje raziskovalnih nalog za zboljšanje pogojev gospodarjenja. Raziskovalna skupnost je angažirala za financiranje inventivne dejavnosti prek posebnega sklada (Resslov sklad) 1,1 milijona dinarjev, za kreditiranje domačih inovacij pa 160 milijonov dinarjev.
V vseh republikah in pokrajinah bolj organizirano spremljajo gibanja na področju inovacijske dejavnosti za- področje gospodarstva.
ničnih izboljšav, temveč tudi finančni učinki ter družbena korist glede pogojev dela.
Izvedenih je bilo nekaj analiz in anket. Ocene teh dokumentov pričajo, da se merila za ocenjevanje koristi uporabljenih inovacijskih rešitev počasi spreminjajo. To je najbolj razvidno iz podatkov, da znatno hitreje narašča dohodek od uporabe izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, kakor pa naraščajo ustrézna ' nadomestila, ki se jih po sporazumih ali pravilnikih izplača avtorjem.
Spodbuda novatorstvu
Z razvojem sistema delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela se preko samoupravnih sporazumov začne ustvarjati model nagrajevanja, ki bo čimbolj jasno opredelil nad-poprečni delovni doprinos in vemeje izkazoval dejanski zaslužek vsakega posameznika po njegovem doprinosu. Določbe sporazumov bodo dovolj- široke tudi za pogumnej-še in odločnejše rešitve pri vrednotenju inovacijskih u-spehov. V nekaterih primerih so' takšne rešitve že vgrajene v pravilnike; glede izkušenj pri uporabi le-teh pa še ni dovolj znanega tako zavoljo razmeroma kratkega- obdobja, kot tudi zaradi nezadost-
ne menjave teh. V 1. 1975 se je začel širši proces družbenega vrednotenja in dajanja priznanj inovatorjem in ra-cionalizatprjem —• podeljenih je bilo 30 prvomajskih nagrad, od tega 28 za novatorstvo in racionalizatorstvo. Iz sklada »Boris Kidrič« je bilo nagrajenih 13 inovatorjev, bili pa so tudi drugi primeri družbenega priznanja nova-torjem in racionalizatorjem.
Vse te spremembe so zelo pozitivno vplivale na formiranje čedalje ugodnejšega odnosa do inventivnega dela; na ta način se najdirektneje spodbuja najširše plasti delovnih ljudi, da se čimbolj množično vključujejo v inovacijske procese, kar je bila ena izmed nalog v letu tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine,v Jugoslaviji.
Usposabljanje kadrov
Izvedenih je bilo več akcij usposabljanja kadlrov za organizirano delo pri razvoju inventivnega dela in inovacijskih procesov.
Na področju usposabljanja kadrov so bile poleg aktivnosti o združenem delu V letu 1975 izvedene tudi akcije preko Skupnosti univerz za uvajanje novih učnih predmetov ali za dopolnitev programov na fakultetah s področja industrijske lastnine in izumiteljstva kot dejavnika gospodarskega razvoja. V Beogradu je bil tudi prvi mednarodni sejem tehnoloških inovacij in -tehnologije za transfer, kjer je sodelovalo 31 držav., od tega 23 držav v razvoju, našo državo pa je zastopalo 82 podjetij.
Če združimo vse dosedaj povedano, bi ob:; zaključku prispevka dejali:
—	v letu tehnoloških inovacij je bi začetek večjega števila dolgoročnih in kratkoročnih akcij, za trajno angažiranje vseh družbenih sil pri razvoju izumiteljstva v Jugoslaviji;
■u- čedalje večje sodelovanje med organizacijami združenega dela, in znanstvenimi insititücij-ami pri pospeševanju inovacij in izumiteljstva ;
—	število delavcev, ki se organizirano Vključujejo v inovacijske dejavnosti, nenehno narašča, tako da je bilo letä 1975 prijavljenih za 50% več patentov kot leta 1972;
—	naša država, tako kot mnoge druge države v razvoju, po številu zavarovalnih in uporabljenih izumov zaostaja za , razvitimi državami.
Viktor Markovič, órg.
MID MEDNARODNIMI SPRINTIMI (po M. M.)
t fea, tea 'Zdaj je samo na tebif da jih ujameš / *
Zabeležene so ne je spremembe števila izumov in teh-
Kaj menijo naši delavci o... ?
Med- zaposlenim* v naši delovni orggandzaciji se neprestano širijo datocene govorice o težavah in problemih, s' 'katerimi se srečujemo delavci v TGA. Ker se ta mnenja ö določenih problemih med seboj 1 razlikujejo in ostajajo navadno le v krogu sodelavcev, je vodstvo družbenopbli-tičnih organizacij zadolžilo kadrovsko-socialni sektor, da s pomočjo' vprašalnika ugotovi mnenje večine zaposlenih. Vodstvo DPO je želelo tudi izvedeti, kaj naši delavci menijo o osnutku temeljev srednjeročnega plana razvoja in o možnostih njegove uresničitve.
Ugotavljanje mnenj delavcev s pomočjo vprašalnika predstavlja novo metodo menjave mnenj med delavci in vodstvom delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij (sedaj smo v glavnem visi vedeli kaj o neiki stvar meni vodstvo, nismo pa vedeli, kaj meni večina zaposlenih).
S pomočjo vprašalnika smo želeli ugotoviti glavne probleme ter vzroke njihovega nastajanja pri organizaciji, dela, samoupravljanju, informiranju, odnosu do delovnih sredstev in planiranju v TGA.
S sestavkom želimo seznaniti vse člane TGA o rezultatih obddlave vprašalnika (prikazana so mnenja, ki so se največkrat pojavila . med odgovori). Ker je snov precej obširna, jo bomo objavili v več številkah »Aluminija«.
Kdo je odgovarjal na vprašanja?
Zaradi objektivnih razlogov (anketo smo pripravili in obdelali le trije delavci kadrovsko socialnega sektorja) nismo mogli anketirati vseh delavcev TGA, temveč smo se odločili za 10% vzorec vseh zaposlenih. Anketirali smo 200 delavcev. Pri tem smo upoštevali številb zaposlenih po TOZD in strukturo samoupravnih organov, članov ZK, vodstvenih delavcev in neposrednih proizvajalcev.
Poprečna starost anketiranih je 39,5 let, kar ustreza poprečni starosti zaposlenih v TGA, ki je 38,5 let. Tudi po delovni dobi v TGA struktura delavcev,, ki so odgovarjali na vprašalnik, odgovarja delovni dobi vseh zaposlenih (poprečna delovna doba v TGA anketiranih je 12,4 leta, vseh zaposlenih pa je 12,6 let).
Tudi število anketiranih po TOZD v glavnem ustreza strukturi zaposlenih po TOZD. Med anketiranimi je bilo 40% delavcev, 17,5 % neposrednih proizvajalcev, 14% preddelavcev, 18% vodij skupin do 35 ljudi in 10% vodij organizacijskih enot. Direktorjev TOZD in sektorjev nismo anketirali.
Med delavci, 3d so odgovarjali na vprašanja so člani ZK, več kot polovica pa jih je tudi članov samoupravnih organov TGA in UNIAL.
Samoupravljanje v TGA
V socialistični Jugoslaviji je samoupravljanje temelj družbenopolitičnih odnosov in vodilno načelo družbenega razvoja. Po Pariški komuni je samoupravljanje prvič zaživelo šele v novi Jugoslaviji. Izkušnje prakse samoupravnih odnosov zahtevajo in določajo razvoj ter spremembe v družbenih odnosih ter v u-stavni ureditvi (od Zakona o uvedbi delavskih svetov v
podjetjih leta 1950 do Zakona o ' združenem delu leta 1976).
Leta 1950 je bilo uvedeno del avslko s amoupravlj anj e tudi- v TGA Kidričevo. Večina delavcev meni, j da i se je v TGA uvajalo v Skladu z možnostmi TGA. Precej jih misli, da še je samoupravljanje u-velj avito ter vedno spremljalo spremembe v naši družbi, in ustavni ureditvi. Dosti pa je tudi takšnih, ki menijo, da smo le formalno prilagajali samoupravne akte družbenim spremembam, odnosi pa se niso bistveno spremimj ali-
voljni.' Menijo, dà ira odločitve samoupravnih • ‘organov precej ' vpliva. mnenje vodstva delovne organizacije in strokovnjakov ter članov ZK. Nekoliko manj vpliva mnenje sindikalne organizacije.
Razlike med vplivi so majhne. Vodstvo ima nekoliko večji vpliv verjetno zato, ker skupaj1 s - strokovnimi službami pripravlja večino predlogov ter gradivo za samoupravne organe.
Sodelavci v anketi mislijo, da imajo skupne . službe največji vpliv na sprejemanje samoupravnih odločitev v
Zelo malo' jih je izjavilo, da se ne želijo vključiti v delo samoupravnih organov.
•Ugotovili smo, da kjer je v razpravi o določenih problemih sodelovala večina zapo-sleruih, kjer je dosti informacij o določenem problemu ter sodelujejo tudi družbeno po1 litične organizacije, je tudi Vloga "samoupravnih organov pri odločanju velika in pomembna.
Vloga samoupravnih organov je, po mnenju anketiranih, manjša, pri problemih, ki jih običajno imCmijemo »strokovne« (rekonstrukcija,, orga-
Iz pralnice
Ker samoupravljanje obsega vsa področja ikot so: organizacija deda, organizacija TOZD, planiranje, delitev dohodka, kadrovska politika, kontrola, smo v tem delu poskušali ugotoviti, na katerih področjih je samoupravljanje v resnici zaživelo in kje ni.
a)	Vpliv posameznika na odločanje
Na osnovi dobljenih podatkov lahko ugotovimo, da vpliv posameznika na odločanje o pomembnih stvareh v TGA upada s širjenjem organizacijske enote. Tako anketirani menijo, da imajo srednji vpliv na odločanje pri organizaciji njihovega deia, nekoliko manjši pri odločanju v TOZD in mali na odločanje o organizaciji dela v TGA.
Podatki kažejo, da s širjenjem področja dela upada možnost posameznikovega sodelovanja pri odločanju o organizaciji dela. To je_ po svoje tudi razumljivo, saj se s širjenjem področja dela (od posameznega delovnega mesta do določenega TOZD oz. Celotne TGA) veča tudi število delavcev, iki sodelujejo pri organizaciji dela.
b)	Kdo vpliva na odločanje samoupravnih organov Anketirani so s samoupravljanjem v TGA srednje zado-
TGA. Nekoliko manjši, vpliv pa pripisujejo tudi TOZD Aluminij in TOZD Vzdrževanje. Tudi tukaj so razlike med posameznimi vplivi res zelo majhne. Delavci bi, v večini primerov, odločali, na osnovi informaciji, ki jih dobijo od strokovnih služb in ZK. Relativno nizko mesto, ki. ga pri določanju, vpliva dosega sindikalna organizacija kaže, da se bo morala bolj' angažirati, saj' je predstavnik delavcev. '
c)	Na katera področja dela imajo samoupravni organi naj večji vpliv
Delavci, .ki so odgovarjali na vprašanja, mislijo, da imajo samoupravni organi v TGA najivečji vpliv na delitev stanovanj, sprejemanje osnutka temeljev srednjeročnega plana, financiranje interesnih skupnosti in sprejem delavcev. Nekoliko manjši vpliv pripisujejo samoupravnim organom pri odločanju o pritožbah delavcev in kršitvah detovne discipline. Najiiižji vpliv pa imajo na organizacijske spremembe, rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih obratov in delitev dohodka ter OD.
d)	Sodelovanje pri delu samoupravnih organov Skoraj polovica anketiranih
je izrazila željo, da bi postali člani samoupravnih organov.
nizacijiske spremembe, delitev dohodka, finančno poslovanje, nabava in prodaja...)
Poseben .problem predstavlja, po našem mnenju, največkrat izraženo mišljenje, da se delegati v samoupravnih organih srednje poglabljajo v problem, ki ga rešujejo in da zmeraj niso dovolj , usposobljeni, da razumejo bistvo problema, o 'katerem odločajo. Vzrok temu je, po njihovem mnemjui, nepravočasno prejemanje gradiva za seje in premajhna razumljivost gradiva. Zato tudi ne preseneča' mnenje, da večina delegatov ne zastopa stališča svoje delovne sredine, niti ne odgovarja svoji sredini za sklepe, ki se razlikujejo od stališča delovne skupine.
Zadovoljstvo z delom in odnosi v TGA
Z našo anketo smo želeli izvedeti tudti, kaj naši delavci mislijo o naši delovni organe zaciji, s čim so zadovoljni in s čim ne.
Večina anketiranih meni, da je TGA takšna delovna organizacija kot so ostale v ptujski občini. Le malo je takšnih, 3d mislijo, da je zelo slaba in jo zaradi tega nameravajo zapustiti.
a)	Zadovoljstvo z delom
Delavci' so manj zadovoljni z delom skupnih služb in
drugih TOZD (delo svojega TOZD ocenjujejo skoraj, vsi dokaj dobro), z delom vodJ stva TGA in vodstva' lastnega TOZD. Zadovoljni pa so z delom kot ga opravljajo sodelavci, njihova delovna'skupina, podrejeni in z Mastnim delom.
Ti podatki dopolnjujejo u-gotovitve o protislovju med strokovnimi; službami in vodstvom na eni strani in delavci ter samoupravljahu na drugi strani (kar smo ugotovili že v poglavju o samoupravljanju). Odprava tega protislovja mora postati pomembna naloga vodstva in družbenopolitičnih organizacij'. U-gotoviti moramo vzroke tega nasprotja, ki izhajajo iz delitve dela na »umsko« in »fizično«, iz različnega nagrajevanja, »vodstvenega« položaja skupnih služb, manjše možnosti1 merjenja dela strokovnjakov, zaradi tega pa tudi občutek njihove manjše učinkovitosti in potreb, slabe obveščenosti o delu skupnih služb in premajhne občutljivosti strokovnih služb za probleme delavcev v proizvodnji. Šele ko bomo raziskali' te vzroke, bomo lahko odpravili to protislovje.
b)	Zadovoljstvo z odnosi
Podatki o zadovoljstvu z odnosi TGA sé dopoljujiejo s podatki o zadovoljstvu z delom. Anketirani so manj * 'zadovoljni z odnosi v lastnem TOZD ' in odnosih svojega TOZD ào drugih TOZD in DS $S, Zadovoljni pa so z odnosi medi, sodelavci, odnosi nadrejenega in odnosi v svoji organizacijski enoti.
Delavci so zadovoljni z odnosi v svoji sredini, v kateri' delajo in jo' tudi dobro poznajo. Manj pa so zadovoljni z odnosi v širših organizacijskih enotah, kijih tudi manj poiznajo.
c)	Posebni problemi
Po meniju delavcev predstavlja poseben, problem neizdelan sistem ; napredovanja v naši delovni organizaciji; Možnost napredovanja pri delu je v naši., družbi zaželena, saj vzpodbuja delavčevo samopotrjevanje, z dobrim dekan,. dobrimi' odnosi s sodelavci, strokovnim izpopolnjevanjem. .
Delavci so manj zadovoljni tudi ‘s sistemom nagrajevanj n kar je v bistvu nezadovoljstvo z osebnim dohodkom in nagrajevanjem' po delu. Pri reševanju tega problema moramo upoštevati, , naslednje Slabosti: slabo obveščanje o ustvarjanju dohodka in njegovi delitvi; majhen vpliv samoupravnih organov na odločanje o dohodku in neizdelan sistem nagrajevanja po delu.
V naslednjih številkah bomo prikazali, kaj naši delavci menijo še o informiranju, odnosu do delovnih skredstev ter o temeljih srednjeročnega plana razvoja v TGA.
A.	Gorjup
B.	Glazer
Z. Zeljič
NALOGE
SINDIKATA
LETOS
Iz »Informatorja«, Oti ga izdaja/ svet Zveze sindikatov Jugoslavije za glasila organizacij združenega dela in občin smo izbrali kratko oceno o tem, kaj: je sindikat dosegel v dveh letih po sedmem kongresu ZSJ ter kakšne naloge čakajo sindikalno organizacijo v tem letu. Glede na to, da smo vsi člani te masovne organizacije je vsekakor prav,, da se tudi preko našega glasila upoznamo z oceno, ki jo je podal tenui glasilu oz. »Informatorju« predsednik ZSJ tovariš Mika ŠPILJAK.
nizacije, je nadaljnje konstituiranje združenega dela, na osnovi zakona o združenem delu, ki smo ga ob koncu novembra 1976 sprejeli v zvezni skupščini. Vse tisto, za kar smo se v tem dokumentu o-predelilii, to je, za nadaljnje poglabljanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, bo potrebno vsakodnevno, vztrajno in dosledno uresničevati v praksi v vsaki temeljni organizaciji združenega dela v združenem delu, kar bo vsekakor večletna naloga.
Elektrolize B
Kot naročeno ali bolje rečeno primemo za ta čas je prvoi, kar je povedal tov. Mika Špiljak, da je sindikat še posebej zadolžen za uresničevanje načela nagrajevanja po rezultatih dela. Najprej je tov. Mika dejal, da večina nalog za katere smo se opredelili na minulem kongresu ima trajnejši, dolgoročnejši značaji, zato ne morejo biti uresničene naenkrat niti ni njihovo uresničevanje lahko. Zaradi tega ne nameravamo začenjati nekih novih akcij, temveč se bomo z vztrajnim delom prizadevali, da uresničimo in opravimo prevzete obveznosti.
Tudi v bodoče se bomo stalno vračali k tistim nalogam, za katere smo se dogovorili. Vse dotlej, dokler jih ne bomo uresničili. Od rezultatov, katere smo dosegli, in teh je veliko, kakor tudi odprtih vprašanji, katere bo treba rešiti, mislimo da posebno pozornost zaslužijo tisti s področja socialne politike. U-stvarjene so zahvaljujoč aktivnemu političnemu odnosu celotne družbe pri odstranjevanju raznih nepravilnosti in socialnih' razlik, tako da se stalno izboljšuj ejo živllj enjski in delovnih pogoji delavcev in njihovih družin. Pospešeno je zaposlovanje, predvsem mladih kvalificiranih delavcev in povečane so možnosti za odpiranje novih' delavnih mest. Velika sredstva in napori se vlagajo v gradnjo stanovanj, vedno večje število delavcev iz neposredne proizvodnje lahko računa na vse hitrejše reševanje svojega stanovanjskega vprašanja.
Ena od oblik družbene prehrane je zagotovo uvedena v vseh proizvodnih delovnih on ganizacijah. Hitreje se gradi zavode za otroke, večja pozornost velja oddihu in rekreaciji, varstvu pri delu in podobno.
Prizadevanja sindikalne organizacije in celotne družbe bodo v naslednjem in v prihodnjih letih morala biti u-smerjena v dokončevanje začetih akcij za nadaljnje izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda in delovnih ljudi. Sindikat bo zato posebno pozornost namenjal petim akcijam, ki jih na tem področju vodi: uvajanje toplega obroka v vse temeljne organizacije; hitrejši gradnji stanovanj za delavce, zavodov za otroke, ustvarjanje ugodnejših pogojev za oddih in rekreacijo ter boljše varstvo pri delu.
Eno najpomembnejših področij,, ki seveda ni samo v pristojnosti sindikalne orga-
Med nalogami, za katere smo od družbe še posebno zadolženi, je na prvem mestu celotno področje pridobivanja in delitve dohodka. S tistim, kar je bilo ustvarjeno v zadnjih dveh letih, to je, od časa, ko traja povečana aktivnost za dosledno uporabo načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela, ne moremo biti zadovoljni, kakor tudi ne z aktivnostjo sindikalne organizacije na tem področju.
Mi se pravzaprav bistveno še nismo odmaknili od načelnih stališč, ,kd so zelo jasno opredeljena v številnih dokumentih. Njihovo uresničevanje v praksi poteka še zelo počasi, ob številnih odporih in upornem zadrževanju starega- plačilnega sistema z vsemi negativnimi posledicami za proizvodnjo, produktivnost in družbene odnose.
Mislimi, da moramo jasno povedati: če do konca in v vseh strukturah ne bomo o-pustili starega plačilnega sistema in ne bomo uivedli delitve osebnih dohodkov po delu in prispevku, ne moremo dosledno uresničevati niti u-stave niti zakona o združenem- delu.
^ Sedaj je neizogibno, da se v vseh temeljnih in delovnih
organizacijah, tam kjer to še ni, ali ni ustrezno urejeno, najdejo kriterije in merila za merjenje dela in rezultatov dela vsakega posameznika od direktorja do vratarja. (To bi lahko služilo tudi nam v poduk!). Sploh se ne sme več izgubljati časa z razpravami, kako je »težko poiskati pravilne kriterije in merila za nagrajevanje po delu«. Prav gotovo to ni lahko delo, toda da je to mogoče, potrjujejo vse tiste delovne organizacije, ki so že izdelale lastne kriterije za merila.
Takim naporom je v 'tem trenutku potrebna širša družbena spodbuda, da bi se hitreje premikali naprej, Ob takem angažiranju vseh bo mogoče dosegati zelo velike rezultate v proizvodnji, produktivnosti in dohodku, še posebno pa v družbenih odnosih. Seznam nalog, na katerih je treba aktivno delati, razumljivo s tem ni izčrpan. Opozoril/ bom še na dve, in sicer na borbo za večjo produktivnost dela in na organizacijo dela samoupravnih interesnih skupnosti po u-stavnih načelih.
MEDNARODNA SOLIDARNOST ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE!
Svet ZSJ je 9. novembra 1976 potrdil spremembe in dopolnitve statuta sklada mednarodne solidarnosti ZSJ. Po statutu so sredstva sklada izključno namenjena za nudenje pomoči sindikalnim in drugim organizacijam oz. naprednim gibanjem, ki se borijo za svobodo in neodvisnost svojih dežel ter obrambo demokratičnih in sindikalnih pravic. Nadalje sindikatom na novo osvobojenih in drugih dežel v razvoju, za organiziranje redne sindikalne aktivnosti, kakor tudi sindikalnim gibanjem v tistih deželah, v katerih so delovni ljudje prizadeti z elementarnimi in drugimi nevšečnostmi oz. nesrečami. Pomoč, ki ni z ničemer pogojena, se daje v denarni in materialni obliki, usklajeno z interesi in potrebami tistih, katerim je namenjena. Iz sklada se bo v okviru možnosti, nudila tudi pomoč našim organizacijam združenega dela v primerih, ko bodo lente orgami-
Zalivalnica
zdrale akcije solidarnosti z bojem delavcev in sindikatov drugih dežel proti določenim multinacionalnim družbam, ali posameznim diktatorskim režimom.
Predloge za dodeljevanje pomoči iz sklada lahko predložijo predsedstva republiških in pokrajinskih svetov ZS, svet zveze sindikatov Jugoslavije in izvršni odbori zveznih odborov posebnih sindikatov in to samostojno ali na osnovi predloga osnovnih organizacij občinskih in mestnih svetov zveze sindikatov.
Zadnji dve leti je program nudenja pomoči iz tega sklada predstavljal nadaljevanje dosedanje politike pomoči. Osnovni cilji je bil, da se po-moč nudi v pravem času, da je različna in usklajena z interesi in potrebami sindikalnih organizacij in gibanj, katerim je namenjena. Materialna pomoč je bila nudena na osnovi neposrednega vpogleda v stanje teh organizacij in v okviru naših možnosti,
V tem času je bil izražen povečan interes osvobodilnih gibanj in sindikatov, neuvrščenih dežel, oziroma dežel v razvoju, za samoupravni sistem' v Jugoslaviji, ker je vedno večje števila tistih, ki so usmerjeni v uvajanje različnih oblik udeležbe delavcev v upravljanju v njihovih deželah'. Naše izkušnje so pogosto eno od osnovnih navdihov tem sindikatom in zato je bilo iz tega .sklada v zadnjih dveh letih financiranih več seminarjev .kot na primer za predstavnike sindikalnih organizacij vzhodne Afrike, Latinske Amerike ali Sudana in še posebno večje število študijskih delegacij.
Iz navedenega lahko tudi za nas izberemo kaj koristnega. Tov. Mika Špiljak je v tem intervjuju podal nekatere misli ob katerih se moramo zamisliti prav vsi člani sindikata. Prav to je brez dvoma napotilo vsem tistim, ki še vedno dvomijo v iskrenost dela naše sindikalne organizacije, saj še vedno v aktivnosti vidijo le preteklost to je prodajo zračnic za 'kolesa, nogavic, premoga in krompirja. Aktivnost sindikata tako v naši delovni organizaciji kot v zvezi, pa je neprimerno drugačna, kot si jo zamdšljijo poedinci, ki- jim prav gotovo ni mar združeno delo — še manj pa sindikat!
France Meško
Vloga družbene samozaščite v krajevni skupnosti
O Vlogi družbene samozaščite v naši delovni organizaciji in o vdogi Te-te v delovnih organizacijah nasploh smo v našem glasilu že poročali, zato bi se danes zadržali malce še pri vlogi lètte v krajevnih skupnostih. V prvi poloviti meseca januarja letos se je namreč sestala na redni seji občinska konferenca ZKS Ptuj ter na problemski konferenci SZDL Ptuj člani konference in šo razpravljali 'o vlogi družbene samozaščite ter so ocenili stanje v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, izvolili pa so tudi novega podpredsednika občinske konfrenče SZDL Ptuj in sicer tovariša Franca Zadravca, pomočnika direktorja Mercator-Panonija Ptuj.
Kar se tiče družbene samozaščite v 'krajevnih skupnostih je bilo ugotovljeno, da so bile razprave o tej pomembni temi v 20 krajevnih skupnostih, prav gotovo pa so med tem časom razpravljali že tudi v ostalih 5 KS. Za razpravo so imeli materiali, ki je obsegal devet točk in sicer kadrovski sestav odborov za SLO in družbeno samozaščito, opredelitev DS v statutih KS, pravilnikih o DS, zaščitnih načrtih DS, o zavarovanju družbenega premoženja, vplivu odbora DS na kadrovsko politiko v KS, političnem razpoloženju v KS, sodelovanju KS in OZD po vprašanju družbene samozaščite in seveda kako ljudje (oz. delovni ljudje) v KS sodelujejo pri uresničevanju za področje družbene samozaščite.
Povsem jasno je namreč dejstvo, da morajo pri uresničevanju programov družbene samozaščite v krajevni skupnosti sodelovati vsi občani, saji je to ne Je njihova obveza ampak dolžnost na-pram socialistični ureditvi v samoupravni socialistični Jugoslaviji. V KS imajo izvoljene odbore za družbeno samozaščito, vendar so zaenkrat še le-ti ločeni od odborov za SLO, vendar se bo vse to v letošnjem letu uredilo tako, da bo vse združeno v eno enoto v kateri bodo, kot smo omenili vključene vse strukture prebivalstva v krajevni skupnosti.
Nedvomno je bistveno v vlogi družbene samozaščite zavarovanje družbenega premoženja, vendar je to za sedaj pač še različno urejeno, saj je vse v odvisnosti od tèga ali v določeni KS imajo take objekte, ki zahtevajo tako zavarovanje. čeprav je sicer v pravilnikih taika določba o zaščiti objektov pa vendarle v KS ugotavljajo, da ni pomembnejših sredstev za zavarovanje objektov. Pri vsem pa je seveda največjega pomena to, da je politično razpoloženje občanov v krajevnih skupnostih prilično dobro, kar je velika prednost za določene akcije.
To se je doslej že pokazalo pri minulem referendumu za uvedbo samoprispevka za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju in gradnje nove šole v Markovcih. Tajko razpoloženje pa je tudi v bodoče
garant za še večje akcije, kajti čeprav mora občan danes seči že precej globoko v svoj žep, mu hi žal denarja za izgradnjo tistega kar nujno potrebuje talko sam, kot njegovi družinski člani — skratka vsi občani v KS in v občini.
Pri vlogi družbene samozaščite v KS mora priti do izraza tudi konkretno sodelovanje z rdečim križem, gasilskimi enotami in drugimi, ki imajo za nalogo uveisti čim-uspešnejšo metodo družbene samozaščite v svoji krajevni skupnosti, '
Ker smo vsi zaposleni v TGA istočasho tudi občani v '•aznih krajevnih skupnostih Smo dolžni tudi tam delati in se vključevati v bedo DS in v KS prenašati izkušene metode tudi iz organizacije združenega dela. Če bi le mimogrede omenil primer kako smo an-
gažirani v tej' smeri v naši delovni organizaciji bi lahko povdaril le to, da smo pri nas analizirali svoje delo pri čemer smo ugotovili, da v našem sistemu obstaja kar 20 točk pri katerih jé déìo pomanjkljivo ali pa celo na nekaterih področjih še nismo storili skoraj nič. Sedlaj še sicer te pomanjkljivosti počasi vendar zagotovo (Odpravljajo,, da se naš sistemi družbene samozaščite čimbolj izpopolni.
Sprejeli smo pravilnik po katerem bodo, tudi dosledno delali. Prav tako pa mora biti tudi v krajevnih skupnostih, kjer je tudi potrebno napraviti temeljite analize dosedanjega iri trenutnega stanja ter vse kar ne velja odpraviti in sistem družbene samozaščite dosledno uveljavljati. V krajevnih skupnostih kjer so bolj kmetijska območja bi
lahko riajvteč pripomogle na primer kmetijske zadruge, ki bi za svoje kriiete organizirali pažnja predavanja o kmetijstvu, kjer se lahko vključi tudi diel družbene sapibz.aščite^Na tak način bi ogromno pripomogli svojim kmetom v tej smeri, 'kajti vloga družbene samozaščite v (Krajevni skupnosti, 'kjer živimo je, köt šem že omenil, izrétìhegà pomena.
V letejšnjerri, letu niaš čakajo ha, tem področju zahtevne ih odgovorne naloge, saj bo potrebno popraviti iri koor-dihhriti mbdsébojho delb bred združenim delom iti krajevnimi skupnostmi. V ta namen šo polnoč formirane posebne ekipe ljiueti, ki bodo strokovno pomagale tako v delovnih organizacijah (kot v krajevnih skupnostih Urediti zadeve, ki so še nerazčiščeno, kajti vlogo družbene samozaščite v krajevni skupnosti je trèba vzeti za resno in kot temu pravimo .ža Svojo, Saj vsi v KS tudi živiriio in delamo in nàm nè sme ih ne more biti vseeno, kaj še dogaja v tej' smeri.
Družbena samozaščita md-ra postati nekaj, kar ndsi sle-hérai občan v sebi kot svoje, šaj še praktično to vsé uveljavlja največ ža nas same ža našo skupno varnost. Družbena samozaščita je torej nadaljevanje tistega 'kar smo si priborili v NOB in kar moramo danes prav vsi čuvati kot sveto tradicijo; saj življenja tisočerih žrtev BÉ smejo biti nikoli zaman iri pozabljene. Pravilnike p družbeni Samozaščiti v KS in tudi v DO je treba nenehno izpopolnjevati ter ga v praksi dosledno izvajati. Prédtetojeèe naloge, v tem letu, saj mora biti dokončno vse uréjerio do konca leta, pa nas vsé skupaj le bvezujejo, kajifi družbena samozaščita rhbra postati delček našega všakda; njega življenja., Ker bo v tej smeri glede vloge družbene samozaščite v KS .letos še nekaj bistvenih premikov in novosti borno o le-teh še spregovorili v naslednjih števiL-kah našega glasila.
hrti.
IZ IMPOLA
Valjarne
Spregovoriti bo treba o konkretnih problemih
V petek, dne 4. marca 1977 bo po sklepu izvršnega odbora krajevne konference SZDL — delovna (problemska) letna konferenca KK SZDL Kidričevo. Kaj bi torej lahko dejali tokrat pred samo konferenco, katera bi naj dala odgovore na nekatera bistvena vprašanja v krajevni skupnosti Kidričevo v kateri, kot tudi mnogih drugih, problemov ne manjka in, ki zahtevajo konkretne rešitve. Predvsem bo seveda govora o delovanju delegacij1 v KS, o delu društev in organizacij v KS oziroma na celotnem območju KS ter seveda še o nekaterih drugih aktualnih vsakdanjih problemih, ki tarejo in žulijo občane te krajevne skupnosti.
Že večkrat je bilo na sejah IO KK SZDL sproženo vprašanje javne telefonske govorilnice, katsera je vsebolj potrebna, Saj so takorekoč prepuščeni v nočnem času ter ob praznikih samim sebi, če
slučajno pride do kakšne potrebe po zdravniški pomoči ali podobno. Dežurstva na OM namreč ni, ni niti v zdravstvenem domu in zato pač mora vsak iskati pomoč (če je seveda nujna in potrebna) kakor ve in zna.
Težko je ponoči buditi po naselju ljudi, ki majo telefone, medtem ko bi z ureditvijo javne govorilnice bil problem v tej smeri v celoti rešen. Ko so se na sejah IO KK SZDL pa tudi na ostalih Zborih občanov ali drugih podobnih sestankih razpravljali o potrebah po dežurni službi tako na OM kot tudi v ZD, so po večini menili, da je v KS kot je Kidričevo nekaj takega nujno in potrebno, čeprav so seveda nasprotne strani menile drugače. No in prav zaradi tega se na konferenci pričakuje živahnih razprav, pripomb ter predvsem konkretnih predlogov za rešitev vsaj nekaterih aktualnih problemov, ki jih tarejo.
Omenil sem, da bo na tej konferenci govora tudi o delu delegacije pri KS in o delU društev in organizacij. Predsedniki KO SZDL v Kidričevem, Kungoti in Apačah so dobili zadolžitve, da na svojih območjih poskrbijo za to,, dà bodo podana poročila o delu v imnulem letu ter vsaj podan okvirni program dela za letošnje leto. Enako seveda velljia tudi za delo delegacij, saj se je ugotovilo, da nekatere sploh ne delajo.
Tako je namreč ddégacija SIS za kulturo pozabila kako je njeno delo in vloga, kaj bolje pa ni tudi še z nekaterimi drugimi, vendar Te v nekoliko lažji obliki. Pri ysem gre namreč zato, da smo na zadnji javni tribuni v dvorani TGA v restavraciji, kjer jè v tednu komunista v ptujski občini bilo pod geslom »ČLOVEK, DELO, KULTURA« povedanega marsikaj po vprašanju problemov kulture v KS. Medtem, ko so na javni
tribuni tožili o težkem finančnem stanju o nekaterih kadrovskih problemih in podobno pa je na drugi strani delegacija SIS za kulturo pozabila zla svoje poslanstvo.
IO	KK SZDL je sklenil, da je nujno potrebno .taki nedelavnosti napraviti konec in rešiti vsaj tisto kar se v tem trenutku še rešiti da. Zavedamo se, da se prav v letošnjem letu nahajamo v sila zahtevnih nalogah, saj bodo (ponekod so že) stekle priprave na volitve, 'ki bodo nri spomlad prihodnje leto, kajti štiriletni mandat se izteka. Že sedaj; je treba konkretno vedeti karri' koga predlagati Jn za kaj’ sploh ima kdo občutek in voljo, da Sodeluje in dela. Prav tako bó konferenca morala odgovoriti še nä nekatera druga. vprašanja, (kdo so prestopniki v naselju bi. v KS, vprašanje družbene prehrane ter še in še mnogo drugega poleg tega kar sem že maloprej omenil,
Poročila, ki jih bodo podali predsedniki delegacij ; društev in Organizacij na konferenci 4. matici Ibtos, bodo prav gotovo dala odgovor m marsikaj o Čemer Strip doslej malo vedeli in zato 'irridi ni bilo pravih prijemov in ukrepov za odpravo določenih problemov.
Slabo misli (tisti, ki . Sinatra, da sta predsednik ih tajnik v KS ter predsednik in sakrétap KK SŽDL Usta, ki bosta reševala vse probleme in vse) bdgovoćnpšt nosila Te rta svojih ramenih. Dolžni So prav. vsi občani,. da aktivno sodelujejo pri reševanju problematike v KS, saj bo le tako moč lažje iri hitreje odstraniti vse tisto kar nam' zavira iri Ovira hitrejši napredek v KS. Na. konferenco bi naj zato prišlo čilriveč tistih, ki imajo konkretne predloge iri ideje ža hitrejši napredek in razyoj krajevne skupnosti Kidričevo.
France Meško
ČEMU ZAKLEPAMO VRATA?
Zbori delovnih Ljudi so sedaj že mimo. Vsi tudi vemo o čem se je tam odločalo in kaj sprejemalo. O tem v tem članku nimam namena razpravljati.
Še predno je bil dan zbora za drugo izmeno rdečega in belega dela in kotlarne, sem slišal ,govoriti, da so se zapirala vrata oziroma zaklepala v sejni sobi delavskega sveta glinice v času zbora. Nisem verjel in me tudi ne zanima,
če .se je to res dogajalo. Prepričal pa sem se sam, da se je to zgodilo na zboru naše izmene dne 28. 1. 1977. Ko sem prišel z drugimi sodelavci na zbor smo vstopili skozi zadnja vrata, ko pa se je zbor začel in že prej, se je zadnja vrata zaklenilo. »Zakaj in čemu,« sem vprašal, pa mi nihče hi odgovoril; Dobil sem samo qcjlgovor: »Ja, pa saj niso spredaj ^zaklenjena«.
Vprašam samo to. Zakaj nismo zaklepali vrat takrat,
ko smo dajali za Skopje, vpisovali posojilo za ceste, prispevek za mariborsko bolnišnico, prispevali za Posočje in še za razne druge humane akcije v naši tovarni.
Da se je vrata zaklenilo zaradi lepšega, si verjetno tudi nihče ne upa trditi. Morda bo kdo dejal, čemu to pisanje, saj to ni tako pomembna zadeva. Menim, da to ni majhna zadeva in bi jo mo-' rali razčistiti, saj je bilo za-
radi tega primera na zboru veliko pripomb ;
Knjiga zgodovine naših narodov je napisana s krvjo naših najboljših sinov in hčera. Milijon sedemsto tisoč žrtev je padlo zato, da snio danes srečni in svobodni v socialistični Jugoslaviji. Po tolikih letih svobode in delavskega samoupravljanja se kaj’,1 takega he bi smelo zgoditi.
Štefan Jeza
V spomin tov. Beraniču
Sprevod
V imenu vodstva podjetja se je. od tovariša Beraniča poslovil v.d. direktor TOZD aluminij ing. Rajher
V skoraj 22. letih dela v TGA je tov. Lovro opravljal različne delovne dolžnosti. Vse enako vestno, vendar so zaradi dolgoletnih izkušenj prišle njegove sposobnosti do izraza šele ob prevzemu dolžnosti vodje obrata elektrolize B. Imel je izreden občutek za vodenje in delo z ljudmi, za ustvarjanje primernih medsebojnih odnosov in primernega _ delovnega vzdušja, ki je bilo mnogokrat potrebno, da je obrat lahko izpolnil postavljene naloge in dosegel željene proizvodne rezultate. Razen nalog, ki izvirajo iz delovnega mesta je opravljal vestno tudi vse ostale naložene mu naloge kot samoupravi j alee ali družbenopolitični delavec.
Poteg vsega naštetega dela v tovarni pa je z veliko naglico dograjeval svoj dom, kot da bi vedel, kaj mora še opraviti preden se isteče njegov čas. In ta čas se je iztekel 18. 1. 1911, na veliko žalost nas vseh, mnogo prezgodaj. Prezgodaj zato, ker je kljub velikemu opravljenemu
delu ostalo Lovrovo delo nedokončano. V 43. letih življenja ni bilo mogoče opraviti vsega in vrzel, ki je ostala bo težko nadomestljiva v podjetju in nenadomestljiva v družini.
Dragi Lovro! Za Tvoje požrtvovalno delo se Ti iskreno zahvaljujemo. Ostal nam boš v trajnem spominu, kot iskren tovariš, prijatelj, sodelavec in obratovodja.
Slava Ti!
Namensko varčevanje in kreditiranje za dopust
... Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj je sprejela »Pravilnik o kreditiranju občanov za dopuste na podlagi namenskega varčevanja«. Ta pravilnik omogoča vsem zaposlenim, da namensko vab-, čujejo ih dobijo kredite za letovanje v domovini. Namen tega pa je, da čim večje število zaposlenih in njihovih družinskih članov preživi letni dopust izven kraja bivališča in st s tem pridobi novih moči' za nadaljnje delo.
Pogoji za to obliko varčevanja' so 'naslednji:
1.
, Kreditpja banka Maribor (v nadaljevanju: banka) odobrava kreditno sposobnim občanom, državljanom SFRJ, ki z njo poslovno sodelujejo, namenske kredite za dopuste v domovini.,
2.
Občan poslovno sodeluje z banko, če ima pri njej nalo-
Dušan Predovnik - samovoljna vselitev v stanovanje
Dušan Predovnik, čistilec proizvodnih naprav v TOZD tovarna glinice se je dne 22. 10. 1976 vselil v samsko sobo v Kidričevem št. 13, ki je v razpolaganju našega podjetja, ne da bi predhodno sklenil’ stanovanjsko pogodbo in ne da bi mu bila ta soba po redni pàti: dodeljena. Zaradi tega je javno tožilstvo Ptuj zoper njega uvedlo kazenski postopek pni Občinskem sodišču v Ptuju. Občinsko sodišče je ugotovilo, da se je Predovnik vise-lil v to sobo v nasprotju z določili zakona v stanovanjskih razmerjih in s tem storil kaznivo dejanje ter ga zaradi tega obsodilo na en mesec zapora! Izvršitev kazni mu: je odložilo za dobo enega leta pod pogojem, da se kazen ne bo izvršila, če v tem času ne stori novega ‘kaznivega dejanja. Ob,sojen je bil tudi na plačilo stroškov kazenskega postopka.
Splošni sektor
ženo domačo ali tujo valuto kot varčevalec ali kot imetnik tekočega, žiro ali1 deviznega računa.
3.
Banka bo odobravala za dopust občanom iz čl. 2 tega pravilnika, ki bodo z njo sklenile pogodbo o namenskem varčevanju.
Občan lahko namensko varčuje:
—	z rednimi mesečnimi pologi,
—	z enkratnim pologom.
4.
Najkrajša, varčevalna, doba je 6 mesecev, računajoč od dneva prvega pologa.
Po poteku varčevalne dobe skleneta banka in občan kreditno pogodbo.
5.
Občanu;, ki ne plača enega ali več rednih mesečnih pologov, se s pogodbo določena varčevalna doba podaljša za toliko mesecev, kolikor mesecev kasni z rednimi mesečnimi pologi.
6.
Privarčevane zneske obrestuje banka po 7,5%, kredite pa daje po 10 % letni obrestni meri. V primeru nerednega odplačevanja kredita zaračuna banka poleg rednih še 6%
7.
Banka bo' odobravala kredite za dopuste v višini 100 % od privarčevhnih zneskov' s tem, da znesek kredita v nobenem primeru' ne more preseči din,. 4.000.—.
Odobreni kredit bo. banka nakazala gostinski ali turistični organizaciji oz. domu oddiha organizacije združenegd dela in sicer na podlagi ustreznega računa oz. predračuna.
(Nadaljevanje na,'12. .strani)
VELESLALOM NA MALI KOPI
Komisija za šport in rekreacijo pri tovarniški konferenci sindikata TGA je organizirate. prvo izbirno tekmovanje smučarjev v veleslalomu. Tekmovanja, ki smo ga pripravili na Mali Kopi na slovenj egoriškem Pohorju, ,se je udeležilo 30 tekmovalcev. Čeravno je v našem kolektivu zanimanje za ta šport zelo veliko, lahko rečem, da je bala udeležba skromna. No, če vzamemo v obzir, da je bilo tekmovanje takorekoč zadnji dan počitnic, ko je še vsak hotel izkoristiti ta dan za smučanje v družinskem krogu ter da je bilo v tem času tudi precej članov kolektiva na smučanju v tujini, smo lahko zadovoljni tudi s takšno udeležbo.
Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, bite je namreč močna odjuga in smo zato temu primerno postavili progo, ki je štela 15 vratič.
V skupini nad 30 let je tekmovalo 13 tekmovalcev, v skupini do 30 let pa je startate 10 tekmovalcev, od katerih so bili trije diskvalificirani.
Uvrstitev:
Člani do 30 let:
1.	Vahar Milan
2.	Glažar Zvonko
3.	Pešl Miran
4.	Mohorič Srdan
5.	Meglič Janko
6.	Urbančič Boris
7.	Fajt Milan
Člani nad 30 let:
1.	Potočnik Bojan
2.	Kropeč Peter
3.	Kostajnšek Jernej
4.	Prejac Janko
5.	Perič Stevo
6.	Dolinar Filip
7.	Murata Srečko
8.	Kramberger Miha
9.	Meglič Stanko
10.	Kovač Ciril
11.	Pintarič Ivan
12.	Peternel Vlado
13.	Gerečnik Franc
Ker je bilo to tekmovanje izbirno, se je iz vsake skupine uvrstite prvih 5 članov v nadaljnje tekmovanje, ki bo na nivoju Uniate. Tekmovali bomo za prehodni pokal, ki so ga lansko leto pri Treh kraljih osvojii člani Impola.
Janko Meglič
M*
Smučar
Namensko varčevanje in
Nadaljevanje z 11. strani)
8.
Banka bo odobravate te kredite z odplačilnim rokom do 6 mesecev.
Dodatna pojasnila glede varčevanja in kreditiranja dajejo v likvidaturah banke v Ptuju in v poslovalnicah Kidričevo in Majšperk.
Alenka Gorup
‘iiit im—n J K ll ili,Stesa ImwÉ mèm% « i Ü«- !§ié> g & |||É|ip mi * ili IHi								f/ju.rfòi		•S*Wa/	P/Z404 474 *■!* 3 AOfÀMOy	yzjoui. CJocc)
								i				
							Ai/\é izuHnt/3 Al:Z.dJ\}					
							£aiY\m c aim			Sce Vi = has-tG. ULTaČG	G‘C.W A7 A /7CM ozfi ■ aia iAtisiće	
							TiliJSUjJ /OAlj					
							S-dSiUi rvj ciato i AIE					
							CAScWI 7E&Mitii				i TAL! 2 fi è'nt/C	
							/ O V GJLCtVi					
							Sßär ■ H- kolLoURl	os^r/\p£K. ?iL) UOOJ2, DUŠA tlhZlSea				
							te* n c. i za izve JìilfAASiTA			£MU-/?4 CEVC. Sč21S77-o ZA F/Lyj		
		W,tY\ e. ß/lÄh’CL,	■ '/JrZ/zEr /V/ /Co Y	&>IP§P Q& Y&jt. VìJAC'a	ptLiroK. DO m /è		pW'Oh ojiA/Alca Afe? Ltté Ì£LBNiCA		Sk/?*at3			Tor A HATA TO roH-AI J r k’iMidi
									<dö /^C.			
B/Ks/ l'fc'C. V VODAVŠI											LS&ic	
PGNJJz (7-/1T-)								VEÀ-HCA EEGiCA öTTTmT fifoMESKi				
?DOtiV NA Vari					±;va lux*. iM£. C SCAM /V. VojaZoni							
OS . ZA/jMEi			*'rwS ■// r/C.A	7AWA o?.f • HEM /					&or*£J' M^Ti SEZATÌ/Y. IZ /4Z0			
Ho CICA							m ;mc đEKLSAJi Tn či					PE6PA = &/ft/PA/A IGGA
\feticfo-												
itiro			MEjMAì- •Z4					Me1)Aie i X.VAMùi TOifOBMl-			EA/orft ZA làtice GE4ALÖ	
/sća/ik			kJDOZ m							GZétA cSHiCA		
			CS&HlI)							HOL		
o flcwe s T~E ~ ; /o				/JAlcuno oS /ofi • G/2.- V					6UEZ.IL o }CAT3t\			
aJZti ■ Atro 1/				Arroti- OZA/4&) lì3A Aro- V4				Ti-Urai/tz A/4				
T£2)M,K_				LkSPi SUITE V iIÌM/A/IJ	GÒZEòz AJiK-							.	
9.
Privarčevane zneske lahko dvigne občan ob dospetju pravice za sklenitev kreditne pogodbe. Ta sredstva lahko dvigne v gotovini ali pa jih pusti nakazati Skupno s sredstvu kredita.
10.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti, zavarovanja in odplačevanja kreditov se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za potrošniške kredite.
11.
Banka lahko na predlog občana podaljša ali skrajša s pogodbo določeno dobo varčevanja. Skrajšanje varčevalne dobe ne sme biti v nasprotju s čl. 4 tega pravilnika.
Za vsako spremembo skleneta banka in občan dodatke k pogpdbi o namenskem varčevanju.
Občan ne more med varčevanjem dvigniti privarčevanih zneskov, niti obresti, razen če odlpoive varčevalno pogodbo. Odpoved predloži banki pismeno.
12.
Ta pravilnik je sprejel Izvršni odbor Kreditne banke Maribor na svoji seji dne
8.	12. 1976 in začne veljati osmi dan po sprejemu.
ZAH VA LA
Nemi od bolečine, še vedno ne moremo dojeti, da smo mnogo prerano izgubili našega ljubega moža, očeta, sina in strica
IVANA KRAJNCA
in ga spremili do mnogo preranega groba, ki mu bo zadnji tihi dom. Tem potom se iz dna srca zahvaljujemo prav vsem darovalcem cvetja in vencev, kot tudi vsem tistim, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili ter z nami sočustvovali. Kruta smrt je tokrat bila neizprosna in nam je iztrgala mlado življenje. Hčerka in sinček se ne bosta nikoli spominjala našega dragega očeta, saj je usoda posegla prav v trenutku, ko sta ga najbolj želela in vedno pričakovala. Prav prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, predvsem še le-ta velja DPD »SVOBODI« Kidričevo, ter godbi na pihala TGA Kidričevo kot tudi vsem govornikom, ki so se od našega dragega očka in sina poslovili z ganljivimi besedami ob odprtem grobu. To še predvsem velja prijateljem in sodelavcem tov. Zvonku Frčecu, Benotu Vehovarju ter vsem ostalim, ki ste izrekli besede v slovo in žalovali z nami. Tudi v bodoče prosimo tihega sočustvovanja In že v naprej srčna hvala vsem, ki boste obiskovali njegov prerani grob, ga prekrili s cvetjem ter prižigali svečkeI Prosimo tihega sožalja!
Žalujoči: žena Dragica s hčerkico in sinčkom, mama, ata in ostalo sorodstvo
KINO SPORED
za mesec marec 1977
l. Ena prilika od 1000 4. Prepovedane strasti
8.	Preštej svoje metke
11.	Super diabolik
15.	V zmajevo gnezdo
18.	Afriška veza
22.	Žaoka
25.	Godzite proti magäteno
29.	Oisenova banda I
ruski barvni vojni vohunski ital. barvni,' drama amer. barvni, vestern ital.-amer. barvni, vohunski hong-kong. barvni, karate -.ital. barvni, ljub. drama amer. barvni, kriminalni japon. barvni, pouč. fanti danska barvna komedija
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniški odbor:
Ivo Tušek — predsednik,
Člani:
Franc Meško Anton Zadravec Jože Huzjan in
Anton Kozoderc — namestnik predsednika —
Franc Vrlič — odgovorni urednik Tisk: ZGP »Pomurski tisk« — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo.
ZAKON 0 ZDRUŽENEM DELU

S
M
&
hi
£
Z
H
U-l CD	«3
SC	
—	LU
	1	>CD
03	—
LU	ac
	Sp»
os	
	
s	>CD
H"	ač
	ca
	—
H	
LU	co
ČD	S
	o
m ifji	ca
V Tv# LU	|||
	
g	E
-ji LU	S
ea	
	«c
—j	2C
co	
S	
K
In
O
r-
fid
<
D
ođ
ca
CS
L-*
XS)
<
Z
a
uu
cd
N
BOMO MORALI IZVAJATI -
ZATO SE SEZNANIMO Z NJEGOVO
BISTVENO VSEBINO
Beseda bratcem
Zaradi izredne pomembnosti, da se sleherni delavec TGA Boris Kidrič seznani z bistvom zakona o združenem delu, se je odločil uredniški odbor »Aluminija«, da izda pričujoče gradivo v izredni številki. Tako bo kot celota delavcem vedno na razpolago. Tokrat smo se odločili tudi za manjši format »Aluminija« z željo, da bi bilo gradivo še bolj priročno.
Uredniški odbor
Zakon o združenem delu je bil sprejet ob koncu preteklega leta, objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 53/76 dne 3. 12. 1976 in je začel veljati 11. decembra 1976.
S tem sestavkom želimo pobliže seznaniti s posameznimi poglavji zakona, vendar le s tistimi za katera menimo, da bodo najbolj zanimala vse zaposlene v naši delovni organizaciji.
Takoj je treba opozoriti na to, da 660. člen Zakona o združenem delu (v nadaljnjem tekstu ZZD) nalaga vsem delovnim organizacijam sprejem programa za prilagajanje svoje organizacije in samoupravnih aktov z ZZD„ kar mora biti opravljeno najpozneje v dveh letih od njegove uveljavitve. Ta program bo moral vsebovati tudi določila o seznanitvi delavcev v ZZD. Del te naloge lahko izvedemo na ta način, da v nevezani obliki s komentarjem objavimo nekatera določila ZZD.
Kot prispevek za pripravo tega sestavka smo uporabili gradivo, ki je bilo pripravljeno za seminar o zakonu o združenem delu, ki je bil ob koncu preteklega leta v Portorožu in začetku tega leta na Bledu. Seminar je organiziral inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
V tem obdobju je največ razprav o urejanju delitve osebnih dohodkov v Tovarni glinice in aluminija, zato začenjamo s to problematiko.
Osebni dohodki
Do sedaj smo urejali v naši tovarni osebne dohodke po določilih Zakona o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Po teh določilih smo sprejeli tudi Samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov v mesecu januarju. Novi ZZD ureja to področje tako-le:
Delavci v temeljni organizaciji določijo osnove in merila za delitev ' sredstev za osebne dohodke. To je njihova pravica, pa tudi dolžnost. Ce jih namreč ne določijo, prejemajo le z zakonom določeni zajamčeni osebni dohodek. Poleg tega se po 5. točki 619. člena ZZD šteje, da so v takšnem primeru v temeljni organizaciji skaljeni samoupravni odnosi, ker ni sprejet samoupravni splošni akt, ki ga temeljna organizacija po zakonu mora sprejeti. Zaradi tega je pristojni organ družbenopolitične organizacije (to je zlasti skupščina občine) pooblaščen, da lahko odredi ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine (622. člen ZZD). če te osnove in merila namreč niso vnaprej določene, je delavcem skoraj onemogočene, da bi uveljavljali svojo samoupravno pravico, da odločajo o delitvi sredstev za osebne dohodke. -
Upoštevajoč določbe 463. člena ZZD, kjer je določeno, o katerih samoupravnih sporazumih odločajo delavci z referendumom, določbe 586. člena ZZD, kjer je primeroma
določeno, kateri družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi se urejajo in usklajujejo s samoupravnimi sporazumi, ter določbo 179. člena ZZD, kjer je našteto, katere medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti urejajo delavci s samoupravnimi splošnimi akti, je možno ugotoviti, da delavci v temeljni organizaciji področje delitve sredstev za osebne dohodke urejajo:
—	s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, ki med drugim vsebuje tudi osnove za urejanje za delitev sredstev za osebne dohodke (336. člen ZZD);
■— s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (463. člen ZZD), ki ga delavci sprejmejo z referendumom, ko ga poprej obravnavajo na način, ki mora biti določen v statutu temeljne organizacije;
—	s samoupravnim splošnim aktom (pravilnikom, s katerim določajo osnove in merila za vrednotenje dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev in način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov delavcev (3. točka 3. odstavka 179. člena ZZD). Ta akt je izvedbeni akt zlasti tistih določb sporazuma, ki jih pravilnik potem nadrobno razčleni, sprejme ga pa delavski svet temeljne organizacije. S tem aktom je mogoče urediti materijo, ki je doslej znana pod nazivom »sistematizacija delovnih mest«. S tem aktom je treba konkretno izpeljati v 3. odstavku 129. člena ZZD postavljeno načelo, po katerem se prispevek delavca k delu ugotavlja glede na kvantiteto dela, upoštevaje zlasti obseg in zahtevnost dela, kvaliteto doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, prihranke, dosežene pri delu, u-porabo delovnih sredstev, prihranke pri delu in pogoje, v katerih delavec dela.
Toda vrednostno kot udeležba v sredstvih za osebne dohodke se mora delovni prispevek ugotavljati glede na ustvarjanje in zlasti glede na povečanje dohodka temeljne organizacije, ki jo ta doseže z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije tako v temeljni organizaciji kot tudi v različnih oblikah združevanja teh sredstev kot s svojim in družbenim minulim delom.
— Urejanje osebnih dohodkov v delovni organizcLciji
ZZD definira delovno organizacijo za samostojno organizacijo delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije v njeni sestavi (346 člen ZZD).
Iz takšne zasnove zakon izvaja med drugim dtte posledici:
IS- samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v
delovno organizacijo, ki vsebuje določbe o združevanju sredstev in njihovem namenu ter o načinu razporejanja in izkazovanja skupnega prihodka (2. odstavek 67. člena ZZD);
— delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije sprejmejo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Samoupravni sporazum, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji mora biti sprejet v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, sklenjenim v okviru delovne organizacije. Če ni, lahko pristojni organ družbenopolitične skupnosti odredi ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, ker se v takšnih primerih šteje, da so skaljeni samoupravni odnosi v smislu 1. točke 619. člena ZZD.
Med »skupne osnove in merila« je lahko šteti določbe o tem, kako se merijo in ugotavljajo takšne osnove kot so produktivnost dela, rentabilnost, ekonomičnost, kako se ugotavlja in meri prispevek k povečanju dohodka, kako, po kakšnih indikatorjih in po kakšni metodi se vrednoti delo, zlasti pa osnove in merila, po katerih se delijo sredstva za osebne dohodke iz naslova minulega dela, saj je delovna organizacija prva in celo obvezna oblika združevanja dela in sredstev.
Delavci v temeljni organizaciji pa lahko sklenejo samoupravne sporazume tudi z delavci v drugih temeljnih organizacijah izven delovne organizacije (panožno sporazumevanje, teritorialno, po dohodkovnih kompleksih itd.). Če delavci temeljne organizacije sklenejo takšen sporazum, ne smejo sprejeti drugega sporazuma, ki bi bil v nasprotju z njim (128. člen ZZD). Če je sporazum v nasprotju, se lahko začne samoupravni spor med sodiščem združenega dela. V tem primeru je skladnost oziroma neskladnost stvar sodnega arbitriranja.
V 579. členu zakon omenja področja, na katerih se sklepajo družbeni dogovori, s katerimi se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov širšega pomena. Z družbenim dogovorom se lahko urejajo vsi tisti pogoji, ki so pomembni, da se odnosi v delitvi sredstev za osebne dohodke na samoupravni podlagi čim skladneje uredijo in stalno razvijajo v skladu z načeli delitve po delu tako, da se ne moti potek družbene reprodukcije. Pri tem pa je značilno zlasti:
— samoupravni splošni akt o delitvi sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji ne sme biti v nasprotju z družbenim dogovorom, toda samo če ga je sklenila temeljna organizacija ali k njemu pristopila;
— samoupravni sporazumi, s katerimi delavci v temeljnih organizacijah določajo skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, ne smejo biti v nasprotju z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma h kateremu je pristopila temeljna organizacija.
Če so samoupravni splošni akti o delitvi sredstev za osebne dohodke temeljne organizacije ali samoupravni sporazumi v nasprotju z družbenim dogovorom, se lahko začne samoupravni spor na sodišču združenega dela.
Zajamčeni osebni dohodki
Ustava SFRJ vsebuje splošna določila o zajamčenih osebnih dohodkih delavcem (22. člen), ZZD pa ta določila konkretizira in v 131. členu določa:
—	vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost.
—	višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom in sicer v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila temeljna organizacija oziroma k njemu pristopila in z zakonom.
—	višina zajamčenega osebnega dohodka se določi glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in glede na splošne pogoje okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.
Izhajajoč iz teh določb je mogoče povzeti, da je višina zajamčenega osebnega dohodka lahko različna, razlike pa naj izvirajo iz različnosti splošnih pogojev, v katerih delavec dela in živi, splošnih pogojev okolja, v katerih delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe, torej po območjih, lahko je pa različna tudi med temeljnimi organizacijami. Zakon v 132. členu izrecno določa, da je zajamčeni osebni dohodek, določen v temeljni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela (torej tudi v okviru delovne organizacije) lahko večji od zajamčenega osebnega dohodka, ki je predpisan z zakonom ali določen z družbenim dogovorom. Tako zajamčeni osebni dohodek pa se lahko krije iz sredstev rezerv, ki jih u-pravljajo in sicer samo v znesku, ki je večji od predpisanega. Sicer pa morajo delavci v temeljni organizaciji iz ustvarjenega čistega dohodka zagotoviti predvsem sredstva za o-sebne dohodke do višine zajamčenih osebnih dohodkov.
Če iz ustvarjenega čistega dohodka ni mogoče kriti zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika do njihove višine krije iz sredstev rezerv temeljne organizacije oziroma iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji združenega dela, v kateri je temeljna organizacija združena. Takšno kritje pa mora biti predvideno in urejeno v samoupravnem sporazumu o združevanju, kjer naj bi bili torej praviloma določeni pogoji za takšen način kritja.
— Obračun osebnega dohodka delavcu
Končno še velja opozoriti na določbo 136. člena ZZD, po kateri se mora vsakemu delavcu vročiti končni obračun njegovega osebnega do-
hodka ob zaključnem računu temeljne organizacije in ki se dokončno obračuna glede na čas, ki ga je delavec med letom prebil na delu. Končni obračun pa mora vsebovati:
—	znesek osebnega dohodka, izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke;
—	znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena za zadovoljevanje skupnih potreb in ta znesek mora biti izkazan po njihovem namenu;
—	znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošne družbene potrebe (davek);
znesek sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka temeljne organizacije, obračunan na delavca.
Samoupravno
odločanje
V novem ustavnem sistemu ne ločimo več posrednega in neposrednega odločanja, ker sam delegatski sistem nalaga delegatom, da pri zavzemanju stališč do vprašanj o katerih se odloča, ravnajo v skladu s smernicami in stališči delavcev, ki so jih delegirali (141. člen Ustave SFRJ). Bistvo Samoupravnega odločanja tudi ni v zaključni fazi, ko delavci oz. delegati glasujejo, naj bi se na ta način brez predhodnih priprav tako odločanje kaj hitro spremenilo v farso demokracije. Končna faza odločanja predpostav-
■Mj
lja priprave, predvsem seznanjanje delavcev s problemi o katerih bodo odločali in predhodno zavzemanje stališč oziroma smernic v primeru delegatov. Ta vprašanja je potrebno v samoupravnih splošnih aktih obdelati, saj sicer ne bi realizirali političnih, pa tudi ne zakonskih intencij.
Odločanje ima običajno tri faze: pobuda ali iniciativa, oblikovanje predloga, obravnavanje in sklepanje, končno še kontrola, to je pa izvrševanje in sankcije.
— Pobuda
Pobuda je pravica delavcev, družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja na eni strani, na drugi strani pa dolžnost poslovodnih organov m delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo. Pobude lahko izvirajo tudi izven delovnih organizacij, ki jih podajo: občinska skupščina, družbeni pravobranilec samoupravljanja, služba družbenega knjigovodstva, sodni in upravni organi. Organ na katerega je pobuda naslovljena mora nanjo odgovoriti. V splošnem aktu mora biti določen rok v katerem je potrebno odgovoriti na pobudo.
Razumljivo pa je, da pobude ne morejo dati delavci, če niso informirani o problemih.
— Obveščanje
Obveščanje delavcev obravnavajo določbe III poglavja ZZD (546 do 550. člen). ZZD nalaga organizacijam združenega dela da morajo zagotoviti redno in pravočasno, popolno, ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotni problematiki in stanju v podjetju. Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov organov samoupravljanja ter drugih organizacij v katere so se združili.
Ko 546 člen ZZD določa, da morajo biti delavci obveščeni redno, pomeni da je potrebno določiti roke obveščanja; pravočasno tako, da jim dobljeni podatki omogočajo pripravo za. odločanje; resnično — poudarjanje prepovedi zavajanja. Posebej je pomembna določba o tem, da mora biti obveščanje po vsebini in obliki dostopno, podobno opredelitev daje tudi določba 547. člena, ko poudarja, da morajo delavce obveščati tako, da se vsak delavec lahko seznani z njihovimi poročili, ki jih prouči in zavzame svoje stališče.
— Oblikovanje predloga
Predlog, o katerem se bodo morali odločati delavci ali organi u-pravljanja, mora upoštevati predvsem naslednja načela:
načelo ustavnosti in zakonitosti: družbene in ekonomske smotrnosti; spoštovanja skupnih in splošnih in-
teresov ter pravil socialistične morale, v kar vključujemo tudi problem dobrih poslovnih običajev in načelo vestnosti ter poštenja.
Vsak predlog mora imeti glede na opisana načela določen pregled temeljnih vprašanj, zlasti pa kvalifikacijo posledic, ki nastanejo na podlagi realizacije predloga. Prav v tem pogledu se običajno predlogi močno nedorečeni, pa čeprav ni akta, ki ne bi imel določenih ekonomskih ali socialnih posledic. Prav zaradi tega dejstva mora imeti vsak predlog naslednje elemente: ime organa, službe, delavca, ki je dal predlog za odločitev, obrazloženo mnenje strokovnih služb, povzetek mnenj delovne skupnosti in sindikalne organizacije, stališča družbenopolitičnih skupnosti, strokovnih in znanstvenih institucij, banke, zunanjih sodelavcev, slednje, če je to potrebno.
Predhodni postopek
Pred dejanskim odločanjem (glasovanjem, sklepanjem) je potrebno opraviti predhoden postopek, ker sicer odločanje izgublja smisel, delavci bi odločali nepripravljeni, na drugačen način se odločitve tudi izsiljujejo.
ZZD v več določbah poudarja problem predhodne obravnave, zlasti v primerih, ko delavci odločajo z osebnim izjavljanjem (462 člen ZZD), ter nalaga, da statut razreši ta vprašanja. Temeljne določbe o teh vprašanjih bi bile naslednje:
—	povsem jasno je treba opredeliti vprašanje, ki se bo obravnavalo torej točno definiranje dnevnega reda;
—	določiti je treba, na kakšen način bodo delavci dobili predhodno informacijo; menimo, da bi bilo potrebno pred zborom delavcev opraviti sestanke samoupravnih delovnih skupin, kjer bi bila podana obrazložitev vprašanja; v zahtevnejših primerih pa tudi kratka pismena informacija — povzetek vsega v glasilu delovne organizacije ali na drug način;
M- po opravljenih sestankih samoupravnih delovnih skupin bi šele lahko bil sklican zbor delavcev, kjer bi odločali z osebnim izjavljanjem; tudi referenduma ni mogoče razpisati brez zbora delavcev, pred katerim bi morali biti sestanki delovnih skupin ali dana pismena informacija.
O tem, kaj se bo obravnavalo v predhodni obravnavi, odloča delavski svet, tako so delegati že informirani in so zavzeli določena stališča ter je jasno, da lahko poteka informiranje tudi po delegatskem sistemu (462/IV-V Čl. ZZD). Opozoriti je še treba na vlogo sindikata. O vsaki predhodni obravnavi je treba obvestiti sindikat, ta ima tudi pravico, da zahteva predhodno obravnavo, če je delavski svet morda ne bi predvidel (462/VII čl. ZZD).
—	Odgovornost za predloge
Razreševanje problema odločanja pomeni v veliki meri razmerja, ki nastajajo med delavci kot nosilci pravic in obveznosti ter njihovimi organi na eni strani in poslovodnimi organi na drugi strani. Že Kardelj je povedal, da od delavca in njegovih organov ne smemo pričakovati, da bodo pripravljali in sprejemali strokovne odločitve o upravljanju stvari, delovnega procesa in poslovanja. Zato je potreben visoko kvalificiran aparat strokovnega vodenja, ki mora biti sam strokovno odgovoren ne samo kolektivu, temveč tudi družbi. ZZD je te misli opredelil predvsem v naslednjem opredelil predvsem v naslednjih določbah:
—	Poslovodni organ vodi poslovanje temeljne organizacije, predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje; obravnava pred odločitvijo predlog plana in vse posamične sklepe v zvezi z njegovo izvršitvijo (513. člen ZZD);
—	Individualni poslovodni organ oz. predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu delavskega sveta, brez pravice odločanja; dolžan ga je opozoriti na nezakonite sklepe in druge akte in sklepe, ki niso v skladu s planom, kakor tudi na nesmotrne sklepe in druge akte; kadar delavski svet odloča o poslih in sredstvih družbene reprodukcije in se ta sklep ne nanaša na sklep poslovodnega organa, mora zahtevati mnenje poslovodnega organa, ki ga je tudi dolžan dati (514 člen);
—	Če je akt, ki so ga sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem, ali akt delavskega sveta in drugih oganov v nasprotju z zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi, statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom, je dolžan poslovodni organ opozoriti organ, ki ga je sprejel, če pa ta vztraja pri svojem aktu, mora zadržati izvršitev in o tem v treh dneh obvestiti pristojen organ družbenopolitične skupnosti (519. člen ZZD);
—	Če sprejme delavski svet izven meja svojih pooblastil, v nasprotju z opozorilom poslovodnega organa, izvršilnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, inšpektorja ali drugega pristojnega organa sklep, s katerim se prizadene škoda OZD, mora poslovodni organ zadržati izvršitev in začeti postopek pred sodiščem združenega dela.
Iz citiranih določb se jasno vidi realaci j a poslovodnih organov na-pram delavcem in organom upravljanja. Poslovodni organi so predlagatelji odločitev, vendar so za te odločitve vedno oni odgovorni, kajti dolžni so zadržati nezakonite, škodljive ipd. sklepe. Ni se mogoče skrivati za odločitvami delavcev in or-
ganov upravljanja. Razumljivo je, da je dolžan poslovodni organ tudi pravočasno pokreniti vse potrebno, da se preprečijo posledice, ki bi nastale, če bi se nek sklep kasneje pokazal pri izvajanju kot škodljiv, ter je zato dolžan predlagati njegovo spremembo.
Poudarimo naj še, da so glede na določbe Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Rr. 1. SFRJ št. 6/76) osnove plana samoupravni sporazum, torej ima ta akt naravo samoupravnega splošnega akta in je dolžan organ ravnati v smislu cit. določbe 519. člena ZZD — opozoriti na sklepe, ki bi bili v nasprotju s planom, oziroma izvršitev zadržati. Določbe ZZD je treba razumeti tudi tako, da se mora poslovodni organ izjaviti o sklepu, ki ga predlaga kolektivni izvršilni ali drug organ, torej zavzeti povsem jasno stališče in je tako tudi za tak sklep odgovoren.
— Osebno izjavljanje
Po pravilno opravljenem predhodnem postopku in oblikovanem predlogu, bi praviloma prišli do odločanja. Vendar ni mogoče spregledati, da lahko dajo delavci v predhodni obravnavi spreminjeval; ne oz. dopolnilne predloge, zlasti na področju samoupravnih splošnih aktov ali drugih obsežnejših odločitev (plani ipd.). Zato bi moral delavski svet preden razpiše odločanje z referendumom objaviti, kakšno stališče je zavzel do vseh sprememb, zlasti katere je upošteval in katere zavrnil ter iz katerih razlogov. V ostalih primerih osebnega izjavljanja — zbori delavcev bi se lahko spremembe ustno obrazložile.
ZZD določa kot oblike osebnega izjavljanja: referendum, zbor delavcev, podpisovanje oziroma pismene izjave in druge oblike osebnega izjavljanja, ki jih predpiše zakon ali samoupravni splošni akt.
Referendum je po vsebinski strani opredeljen v 463. členu ZZD, vendar ga je možno razširiti še na druge primere, glede katerih se delavci osebno izjavljajo. Postopek bo podrobno reguliran v posebnem republiškem zakonu.
Z, zbori delavcev so opredeljeni v 464. členu ZZD. Zbor delavcev se praviloma opravi na nivoju temeljne organizacije 470. člen ZZD pa predvideva več zborov v temeljni organizaciji, če ni mogoče organizirati enotnega zbora.
Podpisovanje in pismene izjave, kot posebna oblika osebnega izjavljanja ni posebej opredeljena v ZZD. Nedvomno je podpisovanje nekega splošnega akta ali dajanje pismenih izjav o njegovem sprejemu lahko posebna oblika osebnega izjavljanja, ter tako tudi način ugotavljanja potrebne večine. Po določbi 611. člena se namreč samoupravni splošni akti v temeljni organizaciji sprejemajo z večino glasov. To pomeni, da je 'to poseben
način ugotavljanja večine, ne pa morda, da se samoupravni splošni akt spreminja v pogodbo. Kdaj bi delavci odločali na ta način, samostojno uredijo v statutu oz. samoupravnem sporazumu.
Vse predloge aktov (posamičnih in splošnih) torej najprej oblikuje poslovodni organ ali komisija, ki jo vodi (515/V ZZD), ta posreduje svoj predlog delavskemu svetu (za določena vprašanja lahko tudi komisiji ali drugemu telesu, ki pa ga izvolijo delavci — torej neposredno!). Delavski svet ali ta posebna komisija (466 člen ZZD) da predlog delavcem v osebno izjavljanje, seveda ob upoštevanju vsega, kar je bilo rečeno o predhodnem postopku. V TOZD se odloča vedno z večino glasov.
— Odločanje v delovni organizaciji
Ob odločanju v delovni organizaciji je treba ločevati dve situaciji: odločanje o materialnih obveznostih in tistih, glede katerih se delavci osebno izjavljajo ter obravnavanje drugih primerov. Pri odločanju na nivoju delovne organizacije so delegacije vezane na stališče delavcev oz. delavskega sveta temeljne organizacije. Glasuje se po sistemu delegacij temeljnih organizacij, vsaka delegacija ima le en sam glas, delegacije so enakopravne (ne glede na kriterij števila delavcev ali morda celo dohodka) in sklep je sprejet le ob pogoju soglasja.
— Delovna skupnost
Predvsem moramo poudariti, da so delaVci v delovni skupnosti enakopravni z delavci v temeljnih organizacijah in so tako z ZZD odpravljene vse dileme o posebnem položaju teh delavcev. Delegacija delovne skupnosti ima v delavskem svetu delovne organizacije povsem enake pravice Jsakor delegacija temeljne organizacije. Razumljivo je le, da ta delovna skupnost ne sklepa samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, ker pač ni subjekt tega samoupravnega sporazumevanja. V nadaljnjem odločanju pa ima enak položaj, kar izvira iz dejstva, da z delavci temeljnih organizacij združuje delo. Omejitev teh pravic, ki so določene v 542 do 545 členu ZZD je v 404. členu, interpretacija teh določb v praksi pa ne bo delala težav, kajti delovna skupnost je omejena v samostojnem odločanju le glede tistih aktov in dejanj, zaradi katerih je bila skupnost Ustanovljena, te pà so opredeljene v 404. členu ZZD. Najenostavnejša rešitev tega je, da se akti, glede katerih bi bilo potrebno soglasje, najprej obravnavajo kot predlogi ter bi v tem postopku dal delavski svet delovne organizacije soglasje vnaprej, nato pa bi se izvedel postopek z referendumom in podobno. Pridobi sé na proceduri, kajti kasnejše soglasje, kakor ga tudi predvideva zakon, lahko povzroči večjo zamotanost.
Medsebojna delovna razmerja
V zakonodaji je običajno, da ima vsak pomembnejši normativni akt temeljne določbe, ki vsebujejo predvsem načela, opredelitve in osnove za podrobnejšo ureditev predmeta. Ta načela so običajno konkretnejša uresničitev ustavnih določil na tem področju, ki jih v konkretnem primeru najdemo v prvem delu ZZD.
Medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu ureja zakon v IV. in V. poglavju. Določila teh poglavij se uporabljajo:
—	za vse kategorije delavcev z izjemami predvidenimi v čl. 162 do 163,
—	za vse kategorije delovnih ljudi,
—	delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih organizacij družbenopolitičnih skupnosti se bodo uredila z republiškim zakonom,
str v skladu z zakonom se bodo s splošnimi samoupravnimi akti uredila delovna razmerja med delovnimi ljudmi in delavci katerih dopolnilno delo uporabljajo pri opravljanju te dejavnosti (167).
V IV. poglavju ureja zakon naslednje pravice in obveznosti ter odgovornosti, ki nastajajo ob delu:
—	sklenitev delovnega razmerja (167—178),
—	določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju (179—192),,
—	odgovornost za delovne obveznosti (193—210),
—	prenehanje delovnega razmerja (211—219).
Vsi ti oddelki urejajo materialno pravne pravice in obveznosti delavcev, medtem ko V. poglavje (čl. pravice in obveznosti delavcev iz 220—226)^ ureja formalno pravne medsebojnih delovnih razmerij pri delu.
Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
ZZD v svojem 167. členu, kot tudi že 159. in 160. člen zvezne ustave zagotavljajo vsem državljanom Jugoslavije, da lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklepajo delovno razmerje z delavci
temeljnih organizacij na način, ki ga ureja zakon in samoupravni splošni akti.
— Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Pogoje za sklenitev delovnega razmerja delimo:
-4 na splošne pogoje, ki1 jih določa zakon in sicer: dopolnjenih 15 let starosti in splošno zdravstveno zmožnost za delo, ter
— posebne pogoje, ki jih delavci v temeljni organizaciji določijo glede na potrebe delovnega procesa, delovne pogoje, dela in naloge, in to v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja morajo biti razvidni za vsako posamezno delovno mesto iz akta o sistematizaciji delovnih mest. Pri oblikovanju delovnih mest bo treba upoštevati tudi družbene dogovore o nalogah pri .oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na nivoju republike ter na nivoju regij in občin (Ur. 1. SRS št. 27/74).
Nihče ne bo mogel začeti delati preden ni na način in pod pogoji, določenimi s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom sklenil delovno razmerje.
— Postopek za sklenitev delovnega razmerja
Zakon loči dva postopka za povečanje števila delavcev za opravljanje določenih del oziroma halog in sicer običajni na podlagi oglasa in izjemni razpisni postopek za delavce, ki imajo posebna pooblastila in
odgovornosti. Posebnost razpisnega postopka je samo v tem, da se za te delavce zahteva ponovna izbira (reelekcija) in to v času, ki mora biti naveden v razpisu. Tako pri oglasnem kot razpisnem postopku ima kandidat, ki misli, da je bila kršena njegova pravica pri sklenitvi delovnega razmerja pravico zahtevati varstvo svoje pravice pri sodišču združenega dela.
Postopek za sklenitev delovnega razmerja bo tekel v več fazah. Najprej bo moral pristojni organ v temeljni organizaciji na podlagi plana in drugih samoupravnih splošnih aktov ugotoviti, da je treba v de-ovnem procesu oziroma proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog in odločiti, da se z drugimi delavci sklene delovno razmerje in določiti potrebno število delavcev. Tako bodo morale temeljne organizacije kratkoročno in srednjeročno planirati v okviru svojih planov razvoja tudi potrebe po delavcih, ki bodo potrebni glede na razvoj temeljne organizacije, glede na naraven odliv delavcev, fluktuacijo delavcev itd.
Na podlagi odločitve, da se z drugimi delavci sklene delovno razmerje bo morala temeljna organizacija objaviti bodisi na podlagi oglasa ali razpisa pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje del oziroma nalog, za katere bo sklenil delovno razmerje.
Objava bo morala biti javna, le v izjemnih primerih, ki jih bo določil zakon se bo lahko sklenilo delovno razmerje brez javnega objavljanja oglasa oziroma razpisa. To zakonsko določilo daje poseben poudarek javni objavi, da ne bi prihajalo do zlorab glede tega.
Sledi izbiranje vlog kandikatov, proučitev in pregled teh vlog in druge dokhmentacije, če kandidat izpolnjuje pogoje, nadalje po po-
trebi razgovori s kandidati, zdravstveni in psihotehnični pregledi kandidatov, predhodni preizkus znanja na podlagi avdicije, testa, pismene naloge in drugo, kar vse opravijo strokovne službe v kadrovskem sektorju, ki nato posredujejo celotno zbrano gradivo organu, ki bo odločil o izbiri kandidata.
Nato se opravi izbira izmed kandidatov, ki so se prijavili na oglas oziroma razpis. To izbiro opravi delavski' svet ali komisija.
Pomembna novost zakona je določba 2. odst. 172. člena zakona, da če nihče izmed kandidatov ni izbran ,da se lahko razpis ponovi. Doslej je bila različna praksa, če se je ha razpis javilo več kandidatov ali celo samo en kandidat je moral nekdo biti izbran. Dana sprememba daje delavcem možnost, da z vso odgovornostjo oceni j o_ kandidata in odločijo o izbiri ali ne. Če izbire ne opravijo med prijavljenimi kandidati, lahko objavijo nov razpis.
Izbranemu delavcu se mora vročiti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, samoupravni splošni akti, s katerimi se ureja delovno razmerje in statut temeljne organizacije.
Izbrani kandidat prouči te akte in ko da pismeno izjavo, lahko pa se odloči tudi drug dan, vendar uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti od tistega dneva, ko j è začel delati.
če delavec iz neupravičenih vzrokov ne začne delati določenega dne, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.
Izbiro individualnega poslovodnega organa organizacije združenega dela ureja 1Ò4. člen zvezne ustave in četrti del zakona, ki ureja uresničevanje ‘samoupravljanja de-
lavcev v združenem delu v II. poglavju, ki govori o organih upravljanja.
Zakon v 187. členu dopušča še v naprej, da ima delavec, za katerega je določen delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, pravico pod pogoji in na način, kot to določa zakon, skleniti delovno razmerje v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih ter na ta način doseči poln delovni čas.
Zakon določa primere, ko se lahko združuje delo za določen čas, in sicer: sezonsko delo, povečanje obsega dela, ki traja krajši čas, na-domestovanje odsotnega delavca, ki služi vojaški rok, opravlja družbene dolžnosti ali je na daljšem dopustu in drugo.
— Razporejanje delavca v temeljni organizaciji
Po zakonu ima delavec pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge za katere je sklenil delovno razmerje.
Glede na ekonomski in tehnološki razvoj, možnosti napredovanja delavca je nujno, da prihaja do poklicne in celo prostorske mobilnosti delavca. Dela in naloge se neprestano spreminjajo, nastajajo nove in se ukinjajo dosedanje. To so razlogi, da delavec ne opravlja vso dobo del in nalog, za katere je bil izbran in je lahko razporejen v temeljni organizaciji, v kateri dela, na vsako delovno mesto oziroma naloge, lai ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim na podlagi ugotovljenih delovnih potreb.
Izjemoma se lahko delavec z njegovo privolitvijo razporedi začasno ali trajno na delo oziroma nalogo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.
Delavca se lahko razporedi iz ene temeljne organizacije v drugo v okviru iste organizacije na delo o-ziroma nalogo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, če so takšni primeri in pogoji določeni s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo.
— Izpolnjevanje znanja, zmožnosti in delovnih spretnosti
Po 178. členu zakona ima delavec pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravlja zaupana mu dela in naloge ter da nenehno izpolnjuje svoje znanje, zmožnosti in delovne sposobnosti, da bi čim uspešneje opravljal določena dela in izpolnjeval delovne naloge, kakor tudi dolžnost Spoštovati določeno delovno disciplino. Za neizpolnjevanje delovnih dolžnosti je delavec odgovoren po tem zakonu.
— Prenehanje delovnega razmerja
Prenehanje delovnega razmerja je v vseh družbeno-ekonomskih sistemih eno od najpomembnejših institutov delovnega prava. Ena od temeljnih karakteristik delovnega razmerja pri nas je prostovoljnost. To načelo pride do izraza tudi pri popolni svobodi razveze oziroma odpovedi delovnega razmerja.
Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:
■'«- če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje,
— če se s pooblaščenim organom sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji,
— če noče delati na delovnem me; stu, ki mu je ponujeno in ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma, če se noče dokvalifici-rati ali prekvalificirati na drugo ustrezno delo (v primerih iz 213. členaZZD).
Delavcu lahko preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:
— če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je bilo sklenjeno delovno razmerje,
— če ne izpolnjuje svojih obveznosti pri delu in na ta način huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije (hujša kršitev delovnih obveznosti).
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji; če po preteku pripravniške dobe ne napravi strokovnega izpita.
Če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav,_ v katere je prišla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, lahko delavci odločijo, da tistim delavcem, ki je zaradi njihovega neodgovornega odnosa prišla temeljna organizacija v takšen položaj preneha delovno razmerje, _ v skladu s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje.
Delavcu preneha delovno razmerje po zakonu:
— če noče dati pismene izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji,
—	če se na način, predpisan v zakonu, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen,
—	če izpolm pogoje za osebno pokojnino, če z zakonom ni drugače določeno,
—	če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano o-pravljati določena dela in mu ni mogoče zagotoviti drugih del,
—	če mora biti zaradi prestajanja zapora odsoten več kot šest mesecev,
—	če mu je izrečen varnostni ukrep, vzgojni ali varstveni ukrep, daljši kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela.
— Prenehanje delovnega razmerja po volji delavca samega
Po 211. členu ZZD imamo samo en čisti način prenehanja delovnega razmerja delavca pio volji delavca in to le, če sam pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji. Novost je v tem, da je potrebna pismena izjava. Po tem določilu ima delavec pravico brez obrazložitve prenehati ob vsakem času z delom in prekiniti delovno razmerje s pogojem, da o tem pismeno obvesti druge delavce in da ostane od sporočitve svojega namena v združenem delu še toliko časa, kolikor bo to določeno s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje.
S tem določilom in tudi sicer zakon ne dopušča samovoljnega prenehanja delovnega razmerja delavca v temeljni organizaciji kot način prenehanja delovnega razmerja. Po 2. odst. 197. člena pa se izreče prenehanje delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, storjene z neopravičenim zaporednim izostajanjem z dela najmanj pet delovnih dni, lahko pa se s samoupravnim splošnim aktom določi tudi več delovnih dni. V tem primeru je treba uvesti disciplinski postopek.
— Pismeni sporazum delavca s pooblaščenim organom o prenehanju delovnega razmerja
ZZD določa, da se lahko delavec pismeno sporazume o prenehanju delovnega razmerja s pooblaščenim organom. Na ta način želi zakon poenostaviti takšno pismeno sporazumevanje. ZZD ne določa kdo naj bo ta pooblaščeni organ, toda glede na to, da 2. odst. 181. člena zakona določa, da o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet ali njegove komisije, se ti organi lahko sporazumevajo z delavcem.
— Prenehanje delovnega razmerja po volji drugih delavcev
Delavcu lahko preneha delovno razmerje, če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, če ne izpolnjuje svojih obveznosti pri delu in na ta način huje krši skupne interese drugih delavcev, — kadar se začne postopek za prenehanje temeljne organizacije oziroma delovne organizacije. Novost prinaša 215 člen ZZD, ki določa, da delavcu lahko preneha delovno razmerje, za katerega se ugotovi, da ni zmožen opravljati dela oziroma naloge, ki so mu zaupane ali za katerega se ugotovi, da trajanje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, če noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti. V teh primerih bo za ugotovitev omenjenih dejstev delavski svet imenoval komisijo izmed delavcev, ki morajo imeti vsaj tisto strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar zmožnost se u-gotavlja. Komisija odloča na podlagi svoje ugotovitve, zoper odločbo te komisije je možen ugovor.
— Prenehanje delovnega razmerja pripravnika
Po 176. členu ZZD se sklene s pripravnikom praviloma delovno razmerje za nedoločen čas, izjemoma pa lahko tudi za določen čas. Pripravniku bo po preteku pripravniške dobe prenehalo delovno razmerje le, če ne bo napravil strokovnega izpita.
—	Prenehanje delovnega razmerja po zakonu
Po zakonu preneha delavcu delovno razmerje, če noče dati pismene izjave o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji
—	z dnem, ko je zavrnil dati pismeno izjavo oziroma po izteku zadnjega dne za dajanje takšne izjave. Na ta način prihajamo do dokaj ostre sankcije zoper tiste delavce, ki ne bodo hoteli dati pismene izjave, čeprav so že danes, in več. let prej v delovnem razmerju. —- Nadalje, če delavec izpolni pogoje za osebno pokojnino. Tu je mišljeno predvsem starostno pokojnino, kajti za invalidsko pokojnino bo veljala druga točka 216., člena, ki predpisuje prenehanje delovnega razmerja delavcu, če je ugotovljeno, da je za delo popolnoma nezmožen. — Novost prenehanja delovnega razmerja po zakonu pomeni tudi 4. točka 216. člena, ki določa prenehanje, če je delavcu po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela in naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog. V 5. točki 216. člena so nekoliko spremenjena dosedanja določila in je določeno, da preneha delavcu delovno raz-
merje po zakonu le, če mora biti zaradi prestajanja zapora odsoten več kot šest mesecev.
— Odločba o prenehanju delovnega razmerja
Zakon v 219. členu ponovno uvaja odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ki mora imeti obrazložitev in mora biti delavcu vročena v pismeni obliki s poukom o pravici do ugovora. Ta odločba bo izdana na podlagi sklepa delavskega sveta ali komisije, ki jo bo ta imenoval. V obeh primerih bo o ugovoru odločal delavski svet, delavec pa bo imel pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri sodiščih združenega dela zoper dokončno odločbo v temeljni organizaciji.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju
— Akti, v katerih delavci določajo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti
Delavci po ZZD samo v temelju urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji (336. člen ZZD). Ta samoupravni sporazum s katerim se tudi sicer delavci organizirajo v temeljno organizacijo (2. odst. 331. člena) je v bistvu temeljni pravni akt združevanja dela delavcev v notranjih razmerjih, na katerem temeljijo vsi nadaljnji samoupravni splošni akti, ki podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti (glej 179. člen ZZD).
Sprejeti samoupravni splošni akti morajo vsebovati ureditev vseh tistih temeljnih razmerij, ki jih s skupnim imenom označujemo kot delovna razmerja. Tista razmerja, ki jih mora opredeliti samoupravni splošni akt, so našteta v šestih točkah 3. odstavka 179. člena ZZD, in če ta razmerja niso urejena tako, kot je navedeno, je organizacija združenega dela odgovorna tudi za prekršek (2. tč. 652. člena ZZD).
Sklenjeni samoupravni splošni akti morajo biti skladni z drugimi pravnimi akti, ki urejajo to področje, to pa je: z zakonom, zvezno in republiško ustavo, — s samoupravnim sporazumom, predvsem s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, pa tudi s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo (1. odst. 180. čl. ZZD); v sestavljeno organizacijo (2. in 3. odstavek 180. člena ZZD). Če delavci ne uskladijo takega samoupravnega splošnega akta po na-
vedenih merilih, je organizacija združenega dela odgovorna za prekršek (2. točka 652. člena ZZD), taka neskladnost pa je tudi povod zai spor pred sodiščem združenega dela (4. odst. 180. člena ZZD). Nadaljnja skladnost je z družbenimi dogovori, ki urejajo določeno področje, ne glede na kakšnem nivoju je družbeni dogovor sprejet (od federacije do občine). — Samoupravni splošni akt mora biti nadalje skladen z načeli morale samoupravne socialistične družbe (575. člen ZZD). Načela moralne samoupravne socialistične družbe so »pravila obnašanja« in kot taka opredeljena tako v temeljnih določbah ZZD (1. do 44. člen) ter v uvodnem delu republiške in zvezne ustave.
Pri obravnavanju aktov, v katerih delavci določajo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v delovnem razmerju, je treba opozoriti na prehodne določbe ZZD. — Medtem ko ZZD začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SFRJ in ko z 31. marcem 1977 neha veljati Z—ZMRD (1. točka 2. odstavka 666. člena' ZZD), pa morajo obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela svojo organizacijo ter samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume (torej tudi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu), statute in druge samoupravne splošne akte uskladiti z ZZD v dveh letih od njegove uveljavitve (1. odst. 669. člena ZZD).
Vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela, ki bo nastala po uveljavitvi ZZD bo torej morala takoj in v celoti upoštevati vse določbe ZZD glede na prej cit. 670. člen ZZD. Obstoječe organizacije združenega dela pa bodo morale sicer takoj ob uveljavitvi ZZD u-poštevati načela tega zakona, skladno s 670. členom, v okviru teh načel pa uporabljati svoje dosedanje samoupravne sporazume vseh vrst in druge samoupravne splošne akte vseh vrst, vendar pa bo smelo tako prehodno obdobje trajati najdalj dve leti od uveljavitve tega zakona (1. odst. 659. člena ZZD) — kar vse seveda velja tudi za določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju. Kakor tudi za ureditev odgovornosti delavcev, ki jo obravnavamo v naslednjem poglavju.
H- Odločanje o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju
ZZD izhaja iz pravila, da o uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju praviloma odloča delavski svet (2. odst. 181. člena ZZD). To svojo pristojnost pa lahko delavski svet prenese tudi na komisije (torej eno ali več), na primer na komisijo o sprejemanju delavcev v delovno razmerje (1. odst. 172. člena ZZD) na komisijo za odločanje o prenehnju delovnega razmerja itd., kakor to sledi tudi iz 2. odst.
181. člena ZZD. Zaradi jasnosti pa je treba opozoriti, da v navedeno kategorijo organov (komisij) ne spada disciplinska komisija, ki ima poseben pravni status (199. do 201. člen ZZD).
Tudi navedene komisije delavskega sveta (2. odst. 181. člena ZZD) odločajo o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev, in imajo v bistvu enak status, kakor ga ima izvršilni organ delavskega sveta, katerega sestavo in pristojnosti obravnava ZZD v 498. do 502. členu. Značilnost tega organa je, da opravlja izvršilne funkcije (500. člen ZZD), torej izvršuje sklepe in smernice delavskega sveta tudi na področju delovnih razmerij. Značilnost navedenega izvršilnega organa je tudi v tem, da je sestavljen iz članov delavskega sveta in tudi iz drugih delavcev temeljne organizacije, ki jih prav tako voli delavski svet (1. odst. 499. člena ZZD).
— Odgovornost za delovne obveznosti
Nedvomno je celoten ZZD prežet z načelom, da je vsaka pravica iz združenega dela pogojena z obveznostmi in dolžnostmi, ki jih delo s temi sredstvi poraja. Ni pravice brez obveznosti in odgovornosti. 2. člen ZZD vgrajuje v temelje socialističnega samoupravnega združenega dela in s tem v samoupravni položaj delavca medsebojno odgovornost delavcev. To ni samo načelna določba, pač pa je realizirana v različnih oblikah in se njena misel v bistvu prepleta skozi ves zakon (na primer, glej člene: 11, 19, 28, 46, 68, 166, 178, 230, 403, 474, 476, 479, 480, 483, 556, 566 in nasi. itd.).
Načelo, da so delavci osebno odgovorni (1. odst. 193. člena ZZD) je nedvomno še vedno izhodiščno. To velja za vse oblike odgovornosti (disciplinsko, materialno, samoupravno in družbeno-politično itd.). Vsakdo je odgovoren samo za svoje ravnanje, ne pa tudi za ravnanje drugih.
Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če ta zaide v težave zaradi slabega dela in poslovanja ali nevestnega obnašanja itd. (2. odst. 19. člena ZZD). Osebna odgovornost ■ nevestnih delavcev se v tem primeru prepleta z osebno odgovornostjo drugih delavcev, je torej medsebojno soodvisna in zato vsi trpijo materialne posledice.
Oblika take odgovornosti je tudi odgovornost za pravilnost podatkov ter za strokovne ocene za določitev periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa, ki jih dajejo poslovodni organ temeljne organizacije ali ustrezna služba oziroma pooblaščena specializirana organizacija (3. odst. 150. člena ZZD).
Če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela lahko delavci v skladu s samouprav-
nim splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, odločijo, da preneha delovno razmerje tistim delavcem, ki je zaradi njihovega neodgovornega odnosa temeljna organizacija zašla v takšen položaj (212. člen ZZD).
Oblika take odgovornosti je gotovo tudi odgovornost članov izvršilnega organa delavskega sveta, ki so odgovorni, med drugim, tudi za škodo, nastalo z izvršitvijo sklepa, ki je bil sprejet na njihov predlog, če so pri predlaganju prikrili dejstva ali zavestno dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali dè-lavcem (2. odst. 569. člena ZZD).
Delavec je odgovoren za kršitve vseh oblik delovne discipline samo če je kriv. To je glede disciplinske odgovornosti še posebej poudarjeno v 2. odst. 193. člena ZZD, glede odškodninske odgovornosti pa v 1. odst. 205. člena.
—	Določitev kršitev delovnih ob-' veznos ti
Tudi ZZD ohranja dosedanje pravilo, da delavci sami določijo katera dejanja oziroma opustitve pomenijo kršitev delovne dolžnosti. Vendar pa pozna ZZD pomembne odstope od tega pravila. Predvsem ZZD že sam primeroma navaja, katera ravnanja se lahko opredelijo v samoupravnem splošnem aktu kot hujše kršitve delovne discipline (2. odst. 194. člena). Namen takega naštevanja, kaj se lahko šteje kot kršitev delovne dolžnosti, ni v tem, da se taka dejanja morajo opredeliti kot kršitev delovne discipline, pač pa j'e namen v tem, da bi se kolikor je le mogoče uskladili kriteriji za odgovornost glede v zakonu naštetih dejanj.
Novost v primerjavi z dosedanjo zakonodajo je tudi v tem, da že zakon sam v nekaterih primerih določa, katero dejanje se šteje za kršitev delovne discipline oziroma delovne dolžnosti. Delavec je za tako dejanje torej odgovoren, ne glede na to, ali je tako dejanje kot kršitev delovne discipline določeno tudi v samoupravnem splošnem aktu njegove temeljne organizacije. Taki primeri so v zakonu:
S- vse tiste hujše kršitve delovnih dolžnosti, naštete v 196. členu, za katere se sme izreči denarna kazen. Ker izhaja iz zakona, da se denarna kazen ne sme izreči za druge kršitve, kot samo za tiste, ki so določene v cit. členu je tedaj gotovo, da bo pristojna disciplinska komisija lahko izrekla tak ukrep za dejanje, ne-glede na to, ali bo tako dejanje opredeljeno kot kršitev delovne dolžnosti tudi v samoupravnem splošnem aktu.
—	nadalje vse tiste kršitve delovnih dolžnosti, naštete v 197. členu, torej za tiste, za katere je mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
-«- vsaj posredno izhaja iz ZZD, da pomeni kršitev delovne dolžnosti tudi kršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti (2. odst. 445. člena ZZD).
po zakonu pomeni kršitev delovne dolžnosti individualnega poslovodnega organa, če ne opozori delavskega sveta na nezakonite sklepe, sploh če ne izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga 2. in 3. odst. 514. člena ZZD.
—	neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, delavcev in sindikata, v primerih, ko je to z zakonom določeno (2. odst. 550. člena ZZD)
—• oviranje člana organa oziroma organ samoupravne delavske kontrole pri opravljanju njegove funkcije ali mu jo onemogoča (5. odst. 553. člena)
—	klicanje delavca na odgovornost ali postavljanje le tega v manj ugoden položaj, oziroma onemogočanje delavcu vpogled v listine in poslovanje organizacije združenega dela (4. odst. 553. člena).
|g- reševanje sporov v nasprotju s postopkom, ki ga določa ZZD (636 do 640. člen), prav tako že po zakonu pomeni kršitev delovne obveznosti (2. odst. 638. člena).
— Disciplinski ukrepi
Sistem disciplinskih ukrepov je v ZZD ostal enak v primerjavi z dosedanjo zakonodajno ureditvijo, vendar s pomembno spremembo:
—	kot nov ukrep je predvidena denarna kazen,
—	izpadel je dosedanji ukrep odstavitve delavca z vodilnega delovnega mesta (4. točka 1. odst. 54. člena R—ZMRD), ker ta ni zaživel v praksi.
— Organi disciplinskega postopka
V primerjavi z dosedanjo ureditvijo, ko so delavci v samoupravnem sporazumu v celoti sami določali, kdo je upravičen uvesti postopek, določa že sam ZZD v 202. členu upravičene predlagatelje po; stopka, kar je očitno izraz teženj po poenotenju kriterijev disciplinske odgovornosti. Uvedbo postopka lahko predlagajo tudi zunanji organi (družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat in pristojni organ družbenopolitične skupnosti (202. člen), kar je pravtako novost v primerjavi z dosedanjo ureditvijo. — Pooblaščeni organ je dolžan začeti postopek.
Posebej je poudarjena tudi vloga sindikalne organizacije. Ne samo, da lahko predlaga uvedbo postopka (202. člen, pač pa je'treba o vsaki uvedbi postopka obvestiti sindikat (3. odst. 203. člena), pred disciplinsko komisijo je treba slišati morebitno mnenje sindikata (2. odst. 204. člena).
— Organ prve stopnje
Organ prve stopnje je disciplinska komisija, ki je formirana:
—	ali v temeljni organizaciji,
—	ali v delovni organizaciji (199. člen), ki se v tem primeru imenuje »skupna disciplinska komisija«.
ZZD tudi dokaj podrobno določa načela za sestav disciplinske komisije: — sestavlja jo liho število članov, — njene člane volijo delavci na enak način kot delegate delavskega sveta (491 do 496. člen v zvezi s 1. in 2. odst. 200. člena), — v njenem sestavu morajo biti tudi Zunanji člani, vendar največ četrtina vseh članov disciplinske komisije. Tudi te volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine (3. odst. 200. člena).
Delavci temeljne organizacije (ali delovne organizacije) bodo tako izvolili predsednika disciplinske komisije (če gre za skupno komisijo v vseh temeljnih organizacijah, (2. odst. 201. člena), določeno število svojih delavcev kot potencialnih članov komisije in določeno število oseb iz liste zbora združenega dela skupščine občine. Primer: predsednik disciplinske komisije + 13 delavcev + 3 člane z liste zbora združenega dela, skupaj torej 17 članov disciplinske komisije.
Vsi ti potencialni člani seveda ne bodo zasedali naenkrat, pač pa bo predsednik disciplinske komisije vsakokrat, za vsak disciplinski primer posebej, določil izmed članov disciplinske komisije njeno sestavo (4. odst. 200. člena). Primer od 17 članov bo sestavil pet člansko komisijo za konkreten primer: predsednik, en zunanji član — trije delavci, od teh vsaj en član iz tiste temeljne organizacije, iz katere je delavec, ki je v postopku.
Tako sestavljena disciplinska komisija odloči:
—	ali je delavec, zoper katerega je uveden postopek, kriv ali ni kriv očitane kršitve delovne dolžnosti,
—	če odloči, da je kriv, mu izreče enega od ukrepov,
—	če iz kršitve delovne dolžnosti izvira tudi škoda, odloči tudi o povrnitvi škode, če pa o tem ne more odločiti (ker ima na primer premalo dokaznih podatkov), pa da vsaj pobudo za odškodninski postopek (3. odst. 199. člena) to je, da pristojni organ temeljne organizacije uvede odškodninski postopek pred sodiščem združenega dela (2. odst. 207. člena),
—	če je za določena škodna dejanja s samoupravnim splošnim aktom določena pavšalna odškodnina, odloči tudi o tej odškodnini, če so za tako odločitev podani pogoji iz 206. člena ZZD.
—	Ugovor zoper odločbo disciplinske komisije
Zoper odločbo disciplinske komisije ima pravico ugovora prizadeti delavec, kakor tudi tisti, ki je predlagal uvedbo postopka (5. odst. 204. člena). Rok za ugovor mora znašati najmanj osem dni od vročitve odločbe (204. člen ZZD). V tem prime; ru torej ne velja splošni 30 dnevni rok. ki sicer velja za varstvo delavčevih pravic (1. odst. 221. člena).
—	Organ druge stopnje
Organ druge stopnje ni več sestavljen iz zunanjih članov, kakor organ prve stopnje. Organ druge stopnje je:
—	ali delavski svet temeljne organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju, kar je pravilo, saj bo delavski svet temeljne organizacije odločal ne samo o ugovoru disciplinske komisije, formirane v temeljni organizaciji, pač pa tudi o ugovoru zoper skupno disciplinsko komisijo, formirano na nivoju delovne organizacije (5. in 6. odst. člena),
—	ali pa komisija v temeljni organizaciji določena s statutom, vendar očitno samo takrat, če je na prvi stopnji odločila disciplinska komisija ne pa skupna disciplinska komisija.
Organ druge stopnje odloča samo na podlagi ugovora, ki ga poda u-pravičenec zoper odločbo disciplinske komisije.
Razumljivo je, da morajo vse odločbe disciplinskih organov vsebovati1 ustrezno pismeno obrazložitev, kakor tudi pravni pouk o nadaljnjem varstvu pravic.
Odškodninska odgovornost
Kakor doslej, je delavec odškodninsko odgovoren samo, če je škodo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti, ne tudi iz navadne malomarnosti (1. odst. 205. člena). Novost pa je, da je delavec odgovoren za vso škodo, to je za premoženjsko in za nepremoženj-sko, medtem ko je bil doslej odgovoren samo za materialno škodo.
Nadaljnja novost je tudi, da je mogoče določena škodna dejanja vnaprej oceniti .ovrednotiti, jim torej že vnaprej določiti višino odškodnine (pavšalna odškodnina, 206. člen). Povračilo pavšalne škode je mogoče doseči ob ustreznih določbah v samoupravnih splošnih aktih.
Varstvo pravic delavcev
Zakon ločuje »varstvo delavcev, posebno varstvo žena, žena nosečnic in porodnic, mladine delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb« in varstvo pravic delavcev. — Posebej ureja zakon varstvo delavčevih individualnih pravic do ostalih delavcev, kadar je pri uresničevanju pravic prišlo do konfliktne si-
tuacije. To ureja zakon v posebnem poglavju (220—226 člen). Teoretično lahko govorimo o varstvu pravic delavcev tudi v zvezi z odgovornostjo delavca za izpolnjevanje delovnih obveznosti do ostalih delavcev. Pri tem ureja zakon posebej odgovornost delavcev za izpolnjevanje delovnih obveznosti (193. do 210. člen) in posebej odgovornost delavcev za opravljanje samouprav-ljalskih funkcij (566. do 572. člen).
—	Individualni in kolektivni delovni spori
V	primeru konflikta nastopa lahko posamični delavec s svojim predlogom proti ostalim delavcem (individualni delovni spor). Če se tega spora kot udeleženec udeležuje večje število delavcev (organiziranih v določeni organizacijski enoti ali pa samo dejansko večja neorganizirana skupina) govorimo o kolektivnem delovnem sporu.
V	40. členu temeljnih določb predvideva zakon naslednje institucionalizirane oblike za reševanje konfliktnih situacij :
—	usklajevanje, — posredovanje, arbitraža oziroma razsodišča, sodišča združenega dela in druga samoupravna sodišča.
V	636 do 640 členu zakon prvič konkretno ureja materijo reševanja kolektivnih delovnih sporov.
—	Novi pojem delovnega spora
Predmet materialnih medsebojnih delovnih razmerij je glede na delavčevo pravico, da odloča o vseh vprašanjih ekonomskega, socialnega in političnega življenja, presegel ozek okvir delovnih razmerij. To se odraža v samem zakonu, kjer je ta materija urejena kot del medsebojnih razmerij v nekaj poglavjih predvsem IV. in V. poglavju drugega dela.
—	Reševanje spora v delovni organizaciji in pred sodiščem združenega dela
Sporno delovno razmerje se ureja pred pristojnim organom v temeljni organizaciji, postopek se konča z dokončno odločitvijo, proti kateri ni več znotraj delovne organizacije pravnega sredstva. Dokončna odločitev je z izjemo uveljavljanja denarnih terjatev ,pogoj za vložitev predloga pri pristojnem sodišču združenega dela (2. odst. _ čl. 224). Zakon ne ureja možnosti obnove postopka, pač pa dopušča, da se zadeva konča s sporazumom, za katerega je predpisana pismena oblika im ima tak sporazum moč izvršilne listine.
V	1. odstavku 225 čl. ureja zakon izvršitev pravnomočnih sodnih odločb v delovni organizaciji, v naslednjem odstavku je pa kvalificirana neizvršitev odločbe za hujšo kršitev delovne obveznosti. Poleg tega se po 652. čl. kaznuje zaradi prekrška organizacija, če ne izvrši v določenem roku pravnomočne sodne odločitve izdane v postopku za varstvo pravic delavcev, — kaznuje se tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela (2. odst. 652 čl.).
Zakon o združenem delu je zelo obširen zato bo potrebno o njegovih določbah še kdaj drugič kaj napisati.