KUPUJTE VO^E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni vnited •TATes yfAR nds nuips ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FC^lCTORY Slovene Daily M( buy in Ohio UNITED STATES ★ Best Advertising Medium ■ESIm CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MARCH 5, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 52 werikanci stoje pred Koelnom; , Wka obramba je^/azklana ®6yeta armada vdrla v predmestje yuisburg; "Koeln je naš, kadar naša volja," se glasi poročilo ^AR.T'7 ———— j®dan ponedeljek, 5.'marca. — Prva deveta armada kot dve milji od Koelna, medtem ko ostale gifj.Qjjti ^ drobijo ostali nemški odpor na 75 milj dol- sojQ Reni, o kateri se poroča iz nemških virov, da že poskusili prekoračiti. ^ ---------- ;;'®Porterj^ glasi poročilo Cowana, "%ado. «0^ ® prvo ameriško J "G more biti ^ko jiiptv pred '''"<1 stain; ki se nahaja ^%adiia se je na- S"> ki 1 '"oč ameriških za drugo za- e.°l)ri "kh Ct" na ®®inška sila razklana Da dvoje ia, ■ ^ SO pro- od Koel- Da J ^ ^emške obramb-gg nemška / %eniA samo nekaj Prwhnestja iHestn »liljo in a ^%8ki hA* a%ed^^!'° j* poročal, & tanici slcušali bl**ao OH v I)ue8se]dor. , niosta, ka- Ct' POG"*" iihJ i"! v bližini I'm'"' danes y")genu Hitlerjev most v to{i?!®^ftiški vi J ' . nn+,l!!^""=kega po- Potrdili. Reno, po-, umaknila NSY Eoyne od "'"ike !!!®',' PToča, da .4(^?^Padnrbp°'V"°°' "'''" Ittj ^Wjev preko «1081,';™« t°» «"a. >»> ie "nieili. radr Poročilo SiN S*" "Wave. '^Vnb' 8 Poloma in •"aj Sta to]iuv° umikajo da bo vzelo Govras^r, bo vedelo, odno sposoben or-"'^kitv, in ^ vzhodnem **: * 8ilai2^,:Z*PreSiti zavez- h ^ Udariti poi- v SevZ^ ameri- Ne ^'Pravljalo I^^essel- ^ 'k L v 1 prekora- preko re- to ' So (.V. ^avčukaatih čol-odločeni, da Vi ^^Vršijo čim hi- »i« av. ®veta v n».i armu/i u: „„ ^k'k k in kanad- >1 > f;>ko M so ■Ju Sovražni- dotič Je ,r =apa sek- , ^n^n. 'f'l i«''°'''Pežli!.^'"®-'"iili Koel- 4&L'* hi^GsljiVo Naši fan+je-vojaki Rojak v Egiptu išče brate v Clevelcmdu "Enakopravnost" je prejela pismo od Jožefa Vrh, ki se nahaja v begunskem taboru v Egiptu, v katerem prosi, da se mu pomaga najti dvoje bratov, ki se nahajata v Clevelandu. Kot razvidno iz pisma, je pisec doma iz Dolenjega Zemuna pri Ilirski Bistrici, in je star 46 let. Prvo ime bratov je Ivan in Anton. Ivan je sedaj star 67 let in je šel z doma leta 1913, Anton pa je 49 let star in je odšel v Ameriko leta 1914. Jožef Vrh poroča, da je z doma že 30 mesecev. Prvotno je bil odveden v internacijo v Italiji, od tam pa je bil poslan v jugoslovansko begunsko taborišče. Njegov naslov je: Jožef Vrh, 42296, Jugoslav Refugee Camp 3, M. E. F., E1 Shatt, Egypt. PFC. JOHN FENDE Poznana družina Mr. in Mrs. John Fende, 1251 E. 167 St., ima dva sinova pri vojakih. Starejši sin Pfc. John se nahaja nekje v Nemčiji z ranger j i. Pri vojakih se nahaja od decembra 1942, preko morja pa skoro leto dni. Drugi sin družine, Pvt. Frank pa je bil poklican k vojakom 26. februarja 1944 in se sedaj nahaja v Alabami. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Pvt. Frank J. Fende, 35243188, A.S.N., Co. A., 17th Training Bn., Fifth Reg. IRTC —Fort McClellan, Ala. Kako je v zasedenem mestu Dueren Se ^ i'' So v, ' ^Qkler ^ tanki, potem niso na dan tu(ji "ačin so kk' ra2.r\(:lani "Volks- % 4 ^^zejj' ^'^ni "Volks-V so čakali, stner Je padel DUEREN.— (ONA) .—Zavezniška vojaška vlada je poslala v to zasedeno mesto oddelek 50 mož, katerim je poverjena skrb, da vladajo nad tem mestom. Načelnik oddelka, ki je prispel v mesto obenem z onimi vojaškimi oddelki, ki so m o r a 1 i zadušiti zadnji nemški odpor, je le s težavo našel dovolj nepoškodovanih prostorov v mestu, da bo zadostovalo za zavezniško vlado— kar pa se tiče civilnega prebivalstva, kateremu naj vlada, je naletel le na štiri osebe, ki so prilezle na dnevno luč iz nepopisnega totalnega uničenja. Vse je porušeno. Niti kamna ni več na kamenu. Ujetniki trde, da se nahaja pod razvalinami na tisoče inrt-vih, toda to so najbrže bajke. Dejstvo je pa, da je Dueren, ki je štel med najbogatejša nemška mesta, popolnoma porušen. POLITIČNI UJETNIKI V GORICI OSVOBOJENI WASHINGTON. — Urad za vojne informacije je ujel radijsko oddajo postaje "svobodna Jugoslavija", v kateri se poroča, da so partizanske čete nedavno vdrle v Gorico, kjer so osvobodile več političnih ujetnikov. Tekom napada so bili ubiti trije nemški častniki, 10 pa jih je bilo ranjenih. . POPRAVEK Mrs. Mary Belaj, soproga Frank Belaja, trgovca z moško opravo na 6202 St. Clair Ave., se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, ne v Glenville bolnišnici kot je bilo poročano v soboto. Finska je sedaj v vojni z Nemci; Rusi dobijo baže g J C JCIVtl I-'VVCIJ ' bi mogli "Volkssturmei'j ustaviti Amerikanee, ako tega ni bila sposobna redna vojska," je rekel poveljnik ene skupine ev. LONDON, 3. marca. — Nocoj je Finska formalno napovedala vojno Nemčiji in se s tem pridružila rastoči listi bivših osiščnih satelitov, ki so se vpričo rastoče stiske Nemčije obrnili proti Hitlerju. Finci so bili dejansko v boju z Nemci izza 19. septembra, ko je Finska sklenila primerje z Rusijo, toda ves njihov napor je šel za tem, da se deželo očisti nemških čet. Nocoj je finska vlada naznanila, da vojno stanje z Nemčijo obstoji izza 15. septembra, 1944, ko so nemške čete napadle mali otok Hogland ob finski obali. Deklaracija pravi, da se operacije proti Nemcem v severni Finski nadaljujejo. Londonski opazovalci pravijo, da formalna deklaracija vojne pomeni, da bo Rdeča vojska sedaj lahko rabila finske baze in da je to brez dvoma pomemben korak v ofenzivi za odreza-nje nemških čet na vzhodu, zlasti v Vzhodni Prusiji. HELSINKI, 3. marca. — Finski komunikacijski minister Aero je imel nocoj radijski govor, v katerem je svaril, da stoji Finska pred resno krizo, ako ne podvzame korake, da se dežela očisti zadnjih ostankov nacizma, in izjavil, da se ljudstvu nudi ta prilika pri volitvah, ki se bodo vršile 17. marca. Vesti z bojišč % Umrli - ranjeni - ujeti PFC. JOHN M, PRUDISH Mrs. Helen Prudish, 555 E. 128 St., je prejela od vojnega departmenta obvestilo, da je njen soprog, Pfc. John M. Prudish umrl v vojaški bolnišnici v Angliji na 16. junija 1944, en dan potem, ko je bil v bitki v Franciji ranjen. Prvotno je bila obveščena, da je pogrešan. Glasom poročila, je bil pokopan na nekem pokopališču v Angliji. Pokojni, ki je sin obče poznane družine, Mr. in Mrs. John Prudish, st., ki so prejšnje čase živeli v Collinwoodu, sedaj pa nekaj let v Willoughby, Ohio, je bil 32 let star. K vojakom je bil vpoklican 18. marca 1943 in svojeT)azično treningo je prejel v Camp Hood, Tex. Gra-duiral je iz Collinwood High šole in delal je pri Euclid Rd. Machinery Co. Dodeljen je bil k 294. oddelku inženirjev in preko morja je bil poslan v januarju 1944. Poleg soproge in staršev zapušča hčerko Diane Marie, staro 2% leta, in dve sestri, Mrs. Pauline Fletcher, 1276 E. 168 St., in Mrs. Marie_ Bishop, v Baltimore, Md. IVAN J. MIKLICH Vojni department je te dni sporočil Mrs. Normi S. Miklich, ki biva na 272 Fenkel Rd. v Chagrin Falls, da je bil njen mož, poročnik Ivan J. Miklich, star 29 let, 27. julija ubit v Franciji. Poprej je bilo poročano, da je med pogrešanimi in eno poročilo pozneje pa je javilo, da se nahaja v Nemčiji kot ujetnik. Pokojni poročnik, ki je služil pri pehoti, zapušča starše, Mr. in Mrs. Frank Miklich, ki bivajo na 18509 Shawnee Ave. Pohajal je v Collinwood High šolo ter dovršil State High šolo, pozneje pa je bil dijak na Bowling Green State University. Bil je eden izmed petih bratov, ki se nahajajo pri oboroženi sili, in sicer Frank se nahaja pri mornarici na Pacifiku, Louis in Edward v Franciji, August pa v taborišču Kessler Field v državi Mississippi. Poleg tega zapušča v Clevelandu brata in dve sestri, Mrs. Mary Žagar in Miss Rose Miklich. Rdeča vojska je v Baltiku za- S T AY K A V DETROITU JE KONČANA Delavci v Chrysler tovarni z veliko večino odglasovali, da se takoj vrnejo na delo jela v pasti 200 tisoč nacijev Dve rtiski armadi prodrli do baltiške obale v Pomeraniji; Rdeča vojska stoji samo 14 milj od Stettina LONDON, ponedeljek, p. marca. — Rdeča vojska je včeraj v novem senzacijskem udaru, ki jo je ponesel 62 DETROIT, 4. marca, milj daleč proti severu, prodrla do Baltika pri Kolbergu, j Stavkujoči delavci pri Chrys-s čemur je bila vzhodna Pomeranija razkosana na tri kose, j korporaciji, katerim je in obenem je bilo kakih 200,000 nemških vojakov zajetih j vladni delavski odbor velel, v pasti v eni največjih dvojnih obkoljevalnih operacij, j se vrnejo na delo, so no-kar jih pomni ta vojna. |coj z ogromno večino glasov Deklica padla s porča v tretjem nadstropju Ko je v soboto 15-letna Frances Dropik prinesla smeti na porč v tretjem nadstropju, da jih vrže v tam se nahaja-jočo posodo, se je naslonila na ograjo, katera se je podala, nakar je deklica padla na dvorišče, pri čemur je .dobila težke poškodbe. Nesreča se je zgodila v apartment hiši na 1512 E. 71 St. Deklica se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici v resnem stanju. "S make evert pay dat u BOND DAY Rusi so istočasno napadali na* loku južno in vzhodno .od Stet-tina\, glavne luke za Berlin, medtem ko so druge sovjetske sile prodrle na postojanke 14 milj od ocenjenega mesta, obenem pa udarile na 10 milj dolgi fronti ob dolenji Odri ter zavzeli mesto Schwedt. Spodnje krilo te ofenzive se nahaja 35 milj severovzhodno od Berlina. Medtem ko so te oklopne formacije skoro popolnoma uničile krilo nemške fronte v Pomeraniji, so druge sovjetske edini-ce daleč na vzhodu udarile proti Gdansku, od katerega se nahajajo samo 30 milj, medtem ko so bili v Vzhodni Prusiji ostanki 20 nemških divizij vrženi v 275 kvadratnih milj obsegajočo past južnozapadno od Koenigsberga, kjer jih sedaj Rusi sekajo v bojih na nož in z obstreljevanjem sovjetske ar-tilerije. Veliki vdor Rdeče vojske do Baltike pri Kolbergu je izvršila prva beloruska armada maršala žukova, kije pri tem zavzela 600 naseljenih krajev, med katerimi je bilo 10 važnih trd-njavskih postojank. Premišljen umor 150 Amerikancev v japonskem jetništvu LUZON, 3. nfarca. — Gen.. Douglas MacArthur je danes uradno naznanil, da so Japonci v Puerto Princessa na otoku Palav^an premišljeno masakri-i-ali 150 ameriških vojnih ujetnikov. Gen. MacArthur je objavil posebno naznanilo, v katerem je rečeno, da se je dobilo dodatno evidenco, ki pokazuje, da so Japonci v jetniškem taboru na otoku Palawa polili ameriške vojne ujetnike z gasolinom, potem pa s streli ali bajoneti pobili one, ki so skušali zbe-žati. 150 bombnikov enajstič udarilo Tokio WASHINGTON, 3. marca.— Danes je bilo nad Toki jem 150 ameriških super-bombnikov, ki so vprizorili svoj enajsti napad na tarče v japonski presto-lici. Napad je bil vprizorjen tekom dneva in je trajal polno uro. Japonski radio je priznal napad, o katerem je poročal, da je povzročil več požarov, katere pa se je spravilo pod kontrolo. Ameriške države formirale nov pakt "Monroe doktrine" odglasovali, da prenehajo s stavko, ki je trajala osem dni ter paralizirala vojno produkcijo v šestih tovarnah, v katerih je zaposlenih 24,000 delavcev. __________Stavkarji pri Chrvslerju, ki ME ICO CITY, 3. marca. , jg bila ena izmed dveh velikih Na med-ameriški konferenci, | g^^vk v detroitskih okrožjih, ki katera se sedaj bliža svojemu g^a prizadeli 13 tovarn in vrgli zaključku, ^e je dvajset ameriš- ^ dela skoro 37,000 delavcev, so kih republik danes sporazumelo, grenili, da se vrnejo na delo da formirajo zgodovinsko ali janco za mir na ameriškem kontinentu. Sporazum, ki ima biti znan kot "Čapultepeški akt" (zboro- jutri zjutraj. V drugi stavki je prizadetih nad 11,000 delavcev pri Briggs Manufacturing Co. Mike Novak, predsednik lo- vanje se namreč vrši v gradu kalne unije št. 3 avtomobilskih Capultepek), ima za svoj smo- ^ delavcev, CIO, ki je popreje ter medsebojno protekcijo meja i vztrajal, da se delavci ne bod-in neodvisnosti tekom vojne in j vrnili na delo, dokler Chrys' predvideva sklenitev trajne po- j korporacija ne sprejme nazaj godbo po končanju vojne. I na delo osem odslovlje^ih mož, Sprejem tega dogovora za j jg izpolnil obljubo, katero je po-trdno edinstvo 20 republik je ^ dal vladnemu odboru v Wash-pripravilo pot za izjavo gkde j^gtonu, da bo storil vse, kar Argentine, ki je edina ameriška' jg v njegovi moči, da se stav-republika, katera ni zastopana karji brez odloga vrnejo na na konferenci v Čapultepeku. Sporazum označen kot nova "Monroe doktrina" Senator Connelly, predsednik delo. Sporazmn za končanje stavke dosežen WASHINGTON, 3. marca. senatnega odseka za zunanje j Pri zaslišanjih, katera so se vr- ,zadeve, je podal formalno izjavo, v kateri je označil doseženi sporazum kot "novo Monroe doktrino", za katero stojijo vse ameriške republike namesto samo Zed. držav. Rekel je, da je "Čapultepeški akt eden največjih državnih dokumentov v zgodovini." Sporazum ima biti podrejen svetovni varnostni organizaciji, ki bo ustanovljena na konferenci Združenih narodov, ki se snide iprihodnji mesec v San Franciscu, in tam se bo tudi določilo, pod kakšnimi okolščina-mi se ima rabiti sila za izravnan je sporov, ki bi ogrožali mir zapadne hemisfere, ki bi bil ogrožen bodisi od kake ameriške ali izven-ameriške države. šila pred vladnim delavskim odborom, je bil danes dosežen sporazum za končanje stavke v Chryslerjevi tovarni. Doseženi sporazum določa, da nima kom-panija nastopiti z nobenimi ši-kanami proti stavkarjem, in da se zadeva osmih od^ovljenih mož prepusti redni proceduri za izravnanje sličnih sj)orov. Vrhovni podpredsednik CIO unije avtnih delavcev, Richard T. Frankensteen, je izjavil pred odborom, da bo vodstvo unije storilo vse, kar je v njeni moči, da bo unija na celi črti izpolnjevala svojo proti-stavkovno zaobljubo, dokler ne bo končana i vojna. REDNA SEJA Članicam podr. št. 14 SŽZ se naznanja, da se jutri, 6. marca vrši redna mesečna seja, ki bo zelo važna. Po seji se vrši zabava za članice, katerih rojstni NEMŠKA DRUŽINA ŠLA V SMRT "RADI SRAMOTE" NEKJE V NEMČIJI, 3 marca. — Ko so ameriške čete zavzele neki nemški trg, so našle v neki hiši obešeno vso družino, sestoječo iz moža, žene, hčere in družinskega psa. V hiši je bil najden list, na katerem je bilo napisano: "Sramota nemškega poraza je več kot pa nam je mogoče prenesti." SENATOR M O SE S IZ NORTH D A KOTE UMRL Vesti iz življenja ameriških Slovencev Crowburg, Kans. — V državni bolnišnici v Osawatomieju je 14. februarja umrla Mary Mar-so, stara 58 let in doma iz fare Artiče pri Brežicah na Štajerskem. V Ameriki je bila 33 let. Zapušča moža in hčer, ki živita v Utahu, ter sina v armadi. Pogreb je bil v oskrbi Slovenskega zadružnega pogrebnega zavoda. Joliet, 111. — V Luxemburgu je 20. januarja padel Pfc. Edward J. Rozman, star 26 let. pri vojakih od junija 1944 in preko morja je bil poslan decembra. Tukaj zapušča ženo, starše (Leo Adamič), polbrata. ROCHESTER, Minn. — V Mayo kliniki je danes umrl senator John Moses, star 60 let, i demokrat iz North Dakote, ki polsestro in dve sestri. — Dne je v jeseni porazil republikan-j 19. januarja je padel na zapad-skega izolacij onističnega sena- ni fronti Sgt. Edward Horvat, tor j a Geralda P. Nye-a. Poprej star 25 let in sin družine Mar-je bil trikrat governer North tin Horvat. Pri vojakih je b'l Dakote in je bil prvi demokrat, od junija 1941. Poleg starše. dnevi so bili v januarju, febru ar ju in marcu. Vabi se vse na'ki je bil kdaj izvoljen v ome- zapušča tri brate (dva v arma-udeležbo, njeni državi v senat Zed. držav.' di) in tri sestre. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 5. marca, 1945 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THC AMERICAN JTGOSL&V PBINTINO AND PUBLISHINO CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holldayi SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay earner In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta); Por One Year — (Z& celo leto)__________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)____________330 Por 3 Months — (Za S mesece)_______________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland!!, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ For Half Year — (Za pol leta)___ Por 8 Month# — (Z* S meeec«)_ -$730 - 4.00 . a.25 Por Europe. Boutb America and Other Foreign Co!intrlei: (Za Evropo, J!iino Ameriko In drage Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)_______ Por HaU Year — (Za pol leta) ____________________________ ..«8.00 _ 430 Entered u Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Mirko G. Kuhel: Slovenija v borbi za svobodo V. VLOGA CERKVE IN ODNOŠAJ PARTIZANOV V Sloveniji ni mogoče opisati nobene poteze življenja, da se ne bi upošteval vpliv katoliške cerkve. Vsaka vas ima svojo cerkev in če cerkve ne, vsaj kapelico, ki navadno zavzema prominentno mesto na kakem zvišanem prostoru, ali gorici, ali gričku. Razen male izjeme je narod stoodstotno katoliški. Ukoreninjena je med njim starodavna navada, da se šteje čas od enega praznika do drugega, od svetnika do svetnika — po pratikah. Važni in pomembni dogodki ostajajo v spominu ne po datumu mesecev ali dnevov, temveč po praznikih svetnikov. Sosedov fant se je oženil ob sv. Antonu, krava je zlegla dan po sv. Jožefu, stric so si nogo zlomili ob sv. Jakobu, prvi sneg je zapadel ob sv. Martinu itd. Važnost praznika je odvisna od imena svetnika in njegove priljubljenosti in razodeva jo zvonenje in klenkanje cerkvenih zvonov. Tudi po razsulu Jugoslavije se v tem ni ničesar spremenilo. Narod in njegova cerkev sta ostala. Tudi ob času okupacije so cerkve dobro obiskane, toda med verniki prevladujejo ženske, otroci iji starčki. Možje in fantje so večinoma pri vojakih ali pa raztrešeni po Evropi v internaciji ali prisilnem delu. Če bi zunanji človek kako nedeljo obiskal vaško cerkev, bi opazil med množico tudi precej partizanskih vojakov. Mnogi izmed teh nosijo okrog vratu običajne svetinji-ce in škapulirje in napram veri in cerkvi kažejo polno uda-nost in spoštovanje. Osvobodilna fronta v nobenem slučaju ni povzela kakega koraka ali se posluževala propagande, ki bi bila naperjena proti veri ali cerkvi. Samo oni cerkveni predstavniki, duhovniki in klerikalni voditelji, ki so izkoristili svoje pozicije in sodelovali z sovražnikom proti Osvobodilni fronti, so bili pred narodom razkrinkani, postavljeni pred sodnijo in sojeni — ne kot duhovniki, temveč kot Slovenci, ki so postali navadni narodni izdajalci. V Hinjah v Suhi krajini je vsled špijonaže bil obsojen na smrt župni upravitelj Kern. Pri sodni j ski obravnavi je priznal, da je dajal sovražniku informacije o gibanju partizanskih čet ter s tem povzročil bombardiranje in popolno uničenje treh sosednih vasi. Toda svojo krivdo je zvra-čal na svoje predstojnike iz Ljubljane, ki so mu dajali taka navodila. Sodilo ga je civilno sodišče in ne vojaški nagli sod. Med partizani se nahaja kot duhovni voi^ja in predstojnik vojnih kuratov dr. Metod Mikuž, bivši tajnik ljubljanskega nadškofa Rožmana in škofijski arhivar, ki opravlja med partizani cerkvene obrede pri porokah, pogrebih in krstih. Dasi je opravljen v partizansko uniformo in nosi čepico s simbolično rdečo zvezdo, ne nosi orožja. Cestokrat je že javno poudaril: "Božji služabnik ne rabi orožja." Pristopil je k Osvobodilni fronti, ko je v Ljubljani zapazil ko-laboracijo duhovnikov in klerikalcev s sovražnikom. Dasi mu je škof Rožman prepovedal opravljati duhovniške posle med partizani, se ni prestrašil, temveč vztrajal pri "skupni borbi poštenih ljudi proti tujemu in domačemu narodnemu sovražniku." "To, da sta le majhen delček (Bela garda v Ljubljani) naroda odločila, da moja navzočnost in delo v slovenski armadi 'pohujšuje verne slovenske ljudi,' je zame sedaj sicer velika ovira, nikakor pa ne razlog, da bi pustil duše tolikih poštenih ljudi. Takoj pa se bom umaknil, ko bo ves slovenski narod, predvsem pa moji partizani, izrekel nad menoj svojo obsodbo . . . Spoznal sem, da je to (partizansko gibanje), bila Božja volja, dobro namreč znam ločiti pravo iskrenost od narejene in te zadnje ni med partizani. Bog mi je priča, da govorim resnico, da me od teh dobrih, poštenih in kot zlato izčiščenih partizanov more ločiti samo še smrt." To je bil njegov odgovor. V aprilu 1944 se je vršila pod njegovim vodstvom verska konferenca, katere se je udeležilo mnogo duhovnikov. Vaška duhovščina navadno sodeluje z Osvobodilno fronto v vaseh, ki so osvobojene, in vršijo cerkvene obrede za partizane kljub prepovedi škofa Rožmana. Meseca oktobra smo tudi čitali v ameriških listih, da je maršal Tito zaprosil papeža za dvajset katoliških duhovnikov, januarja tega leta pa je pisal župnik Trunk v svojem Pisanem polju, da namerava tudi župnik Vital Vodušek iz San Frančiška odpotovati med partizane kot vojaški kaplan. CERKVE—TRDNJAVE Slovenski kmet smatra svojo cerkev za najlepšo poslopje na vasi in posveča ji vso pažnjo, skrb in ljubezen. Vasi se ponašajo s svojimi cerkvami in se kosajo, katera bo imela lepšo. V prvih letih partizanskega gibanja, zlasti drugo polovico 1941 in tekom leta 1942, so belogardisti okupirali važne vasi skupaj z Italijani. Pri ofenzivah proti "komunistom" jim je Bela garda preskrbovala kažipote in oglednike. Ko so se pa partizani vojaško opomogli, so pričeli napadati italijanske in belogardistične posadke v teh vaseh. Te sovražne posadke so skoraj brez izjeme bile zaba-rikadirane v poslopjih z naj debelejšimi stenami. In katera poslopja so bila to? Cerkve! Zazidali so okna in pustili majhne odprtine za puške in strojnice, pred vrata pa so postavili močne betohske bunkerje; tako utrjene cerkve so postale močne trdnjave, katere so morali partizani zavzeti z naskokom. Med bitko so bile take cerkve navadno hudo poškodovane ali razdejane. Danes je videti po Sloveniji, zlasti na Dolenjskem, veliko takih razvalin—nekdanjih božjih hramov, katere so Italijani in domači izdajalci brezvestno spremenili v vojaške trdnjave. Po mnogih stenah se že danes lahko čitajo ostudni napisi v italijanščini in vidi človeška nesnaga—delo onih, ki so "ščitili cerkev in vero pred bolševiki." LIAM O'FLAHERTY: Vihar na morju Dve stari ženski sta čepeli na skalah v velikem vegastem braniku ob morski obali 2^ vasjo Rundangan. Pletli sta. Vseokrog njiju in zadaj sta bili njuni rd^i krili edini barvni listi med siviiji pečevjem. Spredaj se je razprostiralo morje, modro in mirno. Daleč zunaj, kjer je sijalo solnce, se je bles-ketalo. Nebo je bilo sinje in prazno. Vetra ni bilo čuti nobenega. Edino šumenje je prihajalo z morja blizu obale, kjer je oseka ravno minevala. Voda je brbrala med povodnim rastlinjem po robeh daleč zunaj; plunkala je v črne skalne pasove, ki jih je obraščala rdeča morska trava. Bil je pomladen večer. Zrak je bil topel in svež, kakor da bi bil naprsen s kolinsko vodo ali s čim takim. Starki sta pletli volnene nogavice in se vmes natihoma zaspano pomenkovali. "Oh da," je spregovorila tista, ki so jo nazivali velika Brigita Conlon, ženska sedemdesetih let, visoke rasti in velike moči, močne oglate brade, kakor moški, rdečega obraza in zamišljenih oči, ki so se vselej zdele, ko da kaj žalujejo. Okoli vratu je imela zavezano majhno črno ogrinjavko, katere vogal je prisvaljkala, da si je ž njo očedila desno uho. "Nič ne vem," je dejala, "zakaj da me v" tem ušesu boli zmeraj, kakor se nareja na slabo vreme. Spet čutim, kakor da bi mi potoček žuborel notri. Moja stara mati, Bog ji daj počivati v miru, so tudi trpeli na tem." "Da," je povzela druga ženska ter lepo in prihlinjeno vzdihnila, "proti takimlfe znamenjem ne pomore nič." Drugi, Mariji Mullen, je bilo šele pet in šestdeset let in rdečkasti lasje ji še niso močno posiveli. Imela je spreminja-ve sive oči in bila zelo suhljate postave. V ribiški vasi Rundangan so se je vsi bali zaradi njenega opravljivega jezika in ker je imela navado prisluškovati zvečer pri vratih sosedov in streči na njihove pogovore. "He, he," je pristavila velika Brigita in žalobno gledala na morje, "zares živimo le po milosti božji, prav zares, ko morje kar naprej preži, da nas pogoltne. In vendar le zaradi morja ne pomremo od lakote. Zares, da je čudno marsikaj, i prav zares." Odprla je pleten-ko v zobe in naslonila glavo na njo. Zamišljenih oči je strmela ven na morje, kakor da bi si poskušala nekaj razložiti. Starki sta se znova zatopili v molčanje in pletli naprej. Bi-bavica je premenila in začelo je natekati. Odondol, kjer sta čepeli starki, je svet segal na obeh straneh daleč v morje. Na vzhod je bil ves v visokih čereh. Na zahod pa se je malone v isti ravni z morjem vlekla pusta dalja golih sivih skal, posuta s prodniki. Naprej na zahod se je polagoma dvigala v visoke kleči. Po skalovju so se plazile lahke sapice, ki so se včasih sunkovito zganile, zdaj tu, zdaj tam. Starki jih nista opazili. Iznenada je z morja pritegnil oster veter in napuhnil starima ženskama krili kakor v 'balona. Nekaj trenutkov je vihral zlokobno, nato pa ga spet ni bilo nikjer. Stari sta zaskrbljeno poduhali in iz enakega nagiba zvih vsaka svoje pletenje, preden sta spregovorili besedo. Nagrbančenega čela sta se ozrli druga v drugo. "Kaj ti nisem rekla, Marija!" se je tesnobno preteče zavzela vehka Brigita. Toda iz njenega neznano otožnega šepeta je bilo čuti tudi nekaj neizmerno veselega. Pokrila si je usta z dlanjo desne roke in potlej zamahnila, tako je zamaho-! vala z roko iz navade. "Ta bo-jlečina v ušesu me "nikoli ne o-goljufa," je začela znova. "Kar ires, da bo nevihta!" In Marija Mullen je viknila: "Bog nas varuj hudega! a moj mož pa je zunaj na ribjem lovu s sinom Patrikom in Štefanom Hallo-ranom. Usmiljena mati Božja!" je vsa iz sebe zaječala in se spravila na noge. "Iz vse vasi so le on na odprtem morju in vihar bo! Če nisem jaz nesreč-'na! Utonili bodo, utonih!" Na celem se je po sili pripravila v I velik str^h in tarnanje in steg-' nila roke proti morju. Raz-, prostrtih rok je stala vrh pro-I dja in prameni sivih las so ji i frfrali okrog obraza, začela je preklinjati morje in Žalovati na dsvojo usodo. Veter pa je rastel in žvižgal in ji napihoval rdeče krilo navzdol, da so se ji suhi udi ostro očrtavali. "O, Bog ti odpusti, ženska neumna!" je zakričala velika Brigita in se zaradi trganja v desnem boku s trudom postavila na noge. "Kaj le kli-češ nesrečo, hudoba! Ne skušaj morja! Rajši nehaj s tem, da bodo utonili!" V njenih besedah so se zrcalili siloviti pokončujoči gibi pobesnele narave, slepe in vesele svojega divjanja. Besede so bruhale iz nje čudno srdito, kakor je od morja sem buril veter. Rezal je mrzlo, prežimo in ostro, kot žvižgajo preko bojnega polja svinčenke, ki jih niso videli še nikdar nikoh. Marija Mullen je stala iztegnjenih rok. Ni se zmenila za veliko Brigito. Venomer je z rezkim glasom kriknila: "Utonili bodo, utonih!" — Kazalo je, da je tudi njo obšla blaznost, v kateri sta žalost in veselje izgubila svoj pomen in se pomešala v silnejši občutek. Morje se je začelo napenjati in razporjati v potoke pen. Vihar je naraščal. Ljudje iz vasi so pritekli na obalo. Zbrali so se pri starkah na kamnitem braniku. Kmalu je bil tu cel roj rdečih kril in v črne rute zavitih glav. Okoli so se razpostavili moški. Zaskrbljeno so se pogovarjali in pogledovali ven na zahodno \ stran morja. Ob vsakeih valu, ki se je razbil ob skalni obaU, se je morje kopičilo vse silovitejše. Začelo je renčati, premetavati se in škripati, ko da bi škrtali pošastni zobje. Oživelo je in tulilo z neštetimi glasovi, ki so poslušalce navdajali z grozo in jih mamili, da so se z morjem vred občutili blazne. Obrazi so se jim pomračili in iz oči jim je sijal daljen žar. Kadar so spregovorili, so vpili. Bili so drug zoper drugega. Togdtno so preklinjali. Roke na"hrbtu so se prestopali po prodju in se ne-zaupno ozirali po morju, ko da se bo naslednjo minuto pognalo sem gor in jih pogoltnilo. Žena Štefana Hallorana je počenila na prodnik kraj Marije Mullen. Ker sta bila njuna moža zunaj na ribjem lovu, so se vsi začeli zanimati zanju. Sami sebi sta se zdeli neizmerno važni, ker sta imeli moža v smrtni nevarnosti pred skupnim sovražnikom morjem. O-braz se jim je potegnil od žalosti, toda iz zvedenih oči jima je sijal divji ponos. Gledah sta na morje sovražno kakor žene zdavnih vojščakov, ki so stra-žile na obzidju kamnitih utrdb, medtem ko so se njihovi možje spredaj bojevali zoper sovražnika s kamnitnimi sekirami. Žena Štefana Hallorana, medla in bleda žena bolehnih zariplih o-či brez vejic, je venomer obračala glavo v to in ono stran. Gledala je izpod obrvi in majhne črne rute na glavi in iskala s pogledom po morju proti zahodu. "O, da," je dejala in vrtela z glavo. "Ko si je zjutraj de-val v red kavlje, sem mu pravila, naj ne hodi ven, ker so danes ta dan pred dvanajstimi leti moj oče umrli za pljučnico, če se kdo spominja." "Utonili bodo, utonih!" je kričala Marija Mullen. Klečala je na prodniku, na sebi na pol volneno moško kamižolo. Bila ji je trikrat prevelika in kakor jo je imela zapeto okoli vratu, je bila v njej videti kot potapljač. Butanje valov v čeri proti zahodni strani je glusilo veter. Veter je vršal enakomerno in slišati ga je bilo ko šumenje velikega slapa v veliki oddaljenosti. Toda hrumenje morja se je neprenehoma spreminja- lo. Naraščalo je In ponehavalo in nedoumljivo menjavalo glasovne vrste, kakor da bi igral godbeni zbor velikanov. Pošastno razločno je bilo čuti bu-čanje pa spet sikanje ali bobnenje. Ločeno od vsega poprejšnjega in sledečega je bilo vsaktero tako grozeče in prevladujoče kot prividi, ki se gne-tejo v blaznem umu, ločeni in čudno ijeodvisni drug od drugega. Potlej se je od zahodne strani sem pokazal čoln, ki so ga poganjali trije možje. V morje je molela ostra, s koncema srpasto zakrivljena čer, ob katero so se metali valovi. Odon-dod se je pojavil čoln, majhna črna pika na modrem in belem morju. Uzrli so ga le za trenutek in plašno zasikali: "Tu so." Nato je čoln izginil. Ljudje so videli z obale, da se je orjaški val brezčutno spel in ga zagrnil. Zdelo se jim je, da je morje čoln pogoltnilo in da je izgubljen za večno. — Ženske so kričale in kričale roke čez prsi. Nekatere so vikni-le: "Sveta Devica, pomagaj!" Moški pa so rekli samo: "To je bil val s Srpa, ta jih je zajel". Vendar jim je sapa zastajala in usta so jim zevala. V kolkih so se nagibali navspred in stregli, ali se bo čoln še prikazal. Ko so ga spet zagledali, so burno zamrmrali: "Ha, Bog jih obvaruj!" Od predorja, ki ga je čoln pravkar minil, je bilo po vodi sem dolg kos poti zavetrno. Čoln je spel bliže in ljudje so ga lahko videli ves čas, ne da bi ga kdaj izgubili izpred oči. — Lahko so razločili može, ki so veslali. Dejali so: "Tisti na zadnjem krmu je Štefan Hallor-ran. Napak je, da ga imajo zadaj. Na viharen dan je preslab pri veshh." Previdno so se začeli pomikati k robu morja, kjer naj bi čoln pristal. Bližal se je trenutek, ko bo čoln treba tvegati in kreniti h kraju. Bližale so se črne skale, ob katerih bo razdivjano morje morda raztrešilo troje mož. Moški na obali so se čedalje bolj vznemirjali. Marsikaterega je spre-letavala groza. Ženske so začele tarnati. Na obali je završalo hripavo in nerazločno golčanje, podobno govorici poblaznelih ljudi. Vsi so dajali nasvete, nihče pa ni ravnal, kakor mu je bilo nasvetovano. Mesto, kjer naj bi bil čoln pristal, je bilo sredi majhnega zaliva. Med grebenastim pečevjem je bila na levi strani ravna skalovina, kjer je pred nekaj leti udarila strela in odkrhnila greben skale. Sredi bibavice je morje ob mirnem vremenu doseglo pečevje, da je bilo tu lahko priti s čolnom h kraju. Toda zdaj so se preko rogov podili prevrnjenim gričem enaki valovi in se urno valili po ravni planjavi. Moški na obali so stali na meji branike in pečevje, petdeset metrov od morja. Toda kada^r je morje nabuhnilo, so jim valovi pljusknili do nog. Moški so zmajevali z glavami in se spogledovali. Brat Petra Mullena, suh človek, s hromo nogo, je med dlanmi zaklical možem v čolnu: "Vzdržite zunaj, kakor dolgo morete. Skozi to valovje ne pridete!" Toda zaradi hrumenja morja in vetra ga že deset metrov proč ni bilo moči slišati. Čoln se je premikal, dokler ni bil kakšnih dve sto metrov od pristajališča. Ljudje na obali so razločno videli obraze veslačev. Veslači so imeli obraze spače-ne in divje. Otrpli od strahu so sunkovito udarjali z vesli. Noge 30 togo upirali v stranice čolna in kazali zobe. Dve sto metrov proč so čoln iznenada zasukali postrani in začeli veslati od pristana. Na obali so l)otihnili. Moški so razvneto gledali za čolnom. -I vstale in se oprijele druga ge. Tako je bilo tiho p®' j te, medtem ko so bračunali in naravnali co , Potlej so ljudje na " ^ možje v čolnu zakričali vsi ti. Vesla so se s pojočim^^^ začela treti ob uglajeni les oboja in čoln se je' v pristanišče. Pojoči j sel in ljuto hlipanje veslanjem je bilo čuti rjovenja morja. Tako jano se je zaslišalo. zavrtel navznoter proti ^ Le še nekaj trenotkov i\ če bo raztreščilo, ali varnem. ^ Ženske, ki so stale P ^ nikih, so od razburje#^^ k pa se obnorele. Niso r- , , od strahu, ko so gie podoben, z jadrov, P črn čoln s tremi rezal modro in belo vo ^ vel v skale. Oči vel' « ; ^ niso bile več žalostne. ^ ji kot oči moža. Mullen in 'žene rana so vse ženske dale v čoln, vse pa so ® pulile laseHn vpile od ga strahu. Marija M zgrudila z obrazom na Brado v rokah si je f. sel« zi^ec in sama pM ^ "O, ljubi moj sin!" 2^ na Hallorana se J® med dvema v ruto in začela ^ čoln«' no bližajočem se li so čudno veselo. Kričali so tudi gii sc % da jim je njihovo n o ^ nje, rjovenje ju ^ ^ moč zelene in bele vo ^ (; ganje vetra pregnalo V najbolj nevarnem y | ko je čoln na vsa Ja ^ i smrt, se niso več o Coin, veslači, naos li in ženske po ^ tem strašnem trenu ^ tii prezirali nevarnost s svojim kričanje®* trušč vetra in ' poklical na boj '''''I rj ravo. Potlej pa so »8^®! J I ge e Čakali. Iznenada s ^ izgubili in nastala J® jtii' prihajal na -■ Coin je la. Lopate navzven " vesel so narahlo ^ Potlej so se vesla ^ ju hreščalo je, zaplj^^ vr&Uo. no dihtenje. Na o j ,, meli razburjeni 8 ^ jv( na obali so čakali ^ deh in se trdo dr bili d" Najprednji so . 0' vodi. Coin jc zdre vrsti. Zagrabili s" yg, s" j'{ je zdrsel čez glaV®- vl!^ je zakričah. Nasta Coin in najprednji - -g <■ li pod valom. Nato^^ .^jn maknil. Coin, veslac ^^,5! '4 ih' »i, ki so držali za skali. Oprijemali čoln, f. se s« gega in skale, ^ jemlje tal pes, ° seboj. ..gili S čolnom so Pristali so srečno- Dovoljeno nam 3® vhodu POTREB iTiBss external g ^ engine ^ k OPERATOR turret^ ^ OPEBATOy radial OPBBA^f ^ VOZNIKA ELB^. edaJ Stalna dela s^- ^ u-Visoka plača od |jij\ LMPM nf f rI/' DUNHAM ^ maple HE""^ ^li il marca, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. LEPI STRICEK BEL-AMI ancoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ I h (Nadaljevanje) I prvi korak .v ladjo, so mogočno "^ein in S3nia se Je nasmehnil: vem. Baje živi ja-ni,„ V Montmartr- C „e. litične v "Plume" dohni presneto 'Nin _^^^^iGrjevim in Du IfDol neki Jean "'MečlfA^- razu- \ naš možak ka- k, ^'J^'telj Georges, J® seznanil Iz tega m z njegovo biv-sklepal, da in jih bo rff'^audre' pa bo- Laroche-Ma- j® menil: k 'Ni ^ iji Bapač ! ta mala Made- ifi« Kan in na- ^ ^'ti t)/'' krinke, 5 r^Do se Du Roy ^ !,'®eil Od se je ven- j Vbert žene?" '^GVarenne jeodgo- ker V P'^vikrat ni bil ^0 to?" , 'epi oze- striček—ali iz \^^čnosti_ie kSie,' »ilT »" 'K«"*'!. I%i da z Madele- zadošča zgla- opustil Ip ^ to po- f £ i« ŽIm'" Cer. ,tii les T_ ^ navadnem zivel atll T- H ^Gnič n, da- ♦ ?" «0 to k »M ^altp,.,- slavo o' SI Kasnejši pod oko- % J« bilo skoraj elasnn kazali so JU. 1' 'J # ' Je - K "ia !^7k^PaWa|^jGf", ali je ig: 3 .'S. 7 ki bo precej oskuba- %g'^(ajoče množice SI slavne veseli, da občin.r skrb- p: bfu svoje take I ie katpv,- ^ vseh slo- 80 bin zadonele orgle in oznanile s svojim krepkim kovinastim glasom, da je vstopila nevesta. Šla je s sklonjeno glavo, a prav nič plaha, čeprav nekam razburjena, ljubka in očarljiva, prava minijaturna ne/esti-ca. ženske so se nasmihale in šepetale, ko je šla mimo. Moški so mrmrali: "Krasna, div-na!" Gospod Walter je korakal s pretirano dostojanstve-nostjo, nekoliko bled, naočnike naravnost na nosu. Za njima štiri družice, vse štiri v rožnatih oblekah in vse štiri lepe; bile so spremstvo tej biser-kraljični. Drugovi, skrbno izbrani, enakih postav, so šli v korak, kakor da so se vež-bali pri baletnem mojstru. Za njimi je prišla gospa Walter jeva, peljrJ jo je oče njenega drugega zeta, marki de Latour-Yvel;in, dvainsejflemde-setleten mož. Ni hodila, vlekla se je, kakor da se bo pri vsakem pregibu onesvestila, čutiti je bilo, da ji noge odrekajo, da ji razbija srce v. prsih kakor zverina, ki se vzpenja in bi rada ušla.' Vsušila se je bila. Beli lasje so delali njen obraz le še blede j ši in upalejši. Gledala je pred se, da ne bi nikogar videla, nemara, da bi mislila edino na to, kar jo muči. Potem je prišel Georges Du Roy s staro, neznano damo. Glavo je držal pokonci in niti trenil ni s srepo uprtimi, trdimi očmi pod namršenimi oM'-vami. Brki so mu bili videti vznemirjeni nad ustnicami. Ljudem se je zdel zelo zal fant. Nosil se je smelo, bil je vitko-stas, ravnih nog. Podal se mu Given Two Honors % tako • Zopet Poprijel za be- riri »«kr "■ dr agi moj, ^"":erjeva in Du AJ!" »e. '»'MitaJ" '» . ll«"«, J "" ho- fin ®šča}i" ie imel f C ^ mi- je Ig J ^ Maroku, in \i %1L vedel. g^«»trašnimi \L Mat| . ^ ^ lie »e je ^ ie g| . strašno '''a o je bf],'' ^adar sta V >k»>- kip, ale- |>« ;r,""«ia in J® spomnil . m , -'lujiii T, se je ne-vg: pa, tr- da ženske, ik^ % iti. T',0)1 : Pa je silni dr- Conidr. Harold E. Stassen, former Republican governor of Minnesota, who was named by President Roosevelt to the United Nations conference at San Francisco. He was recently decorated for his naval work. je frak, na katerem se je svetil, kakor kaplja krvi, mali rdeči "trak" častne legije. Nato so prišli sorodniki, Roza s senatorjem Rissolinom. Bila je že šest tednov omožena. Grof Latour-Yvelin je spremljal vi-konteso Percemursko. Naposled pisana procesija Du Royevih znancev in prijateljev, ki jih je bil uvedel v svojo novo obitelj, ljudje, znani med pariško brozgo, ki so takoj domači in, če je ravno sila, oddaljeni bratranci bogatih bahačev; pro-pali plemiči brez vsega, z madeži na svoji preteklosti, često oženjeni, kar je še huje. To so bili gospodje Bedvigne, marki de Banjolin, grof in grofica de Ra-venel, vojvoda de Ramorano, princ Kravalov, vitez Valreali, potem Walterjevi gosti, princ de Guerche, vojvoda in vojvodinja Ferracinska, lepa markiza Du-neska. Nekaj sorodnikov gospe Walterjeve v tej povorki se je držalo, kakor se spodobi ljudem iz province. In ves čas so pele orgle ter razlivale po ogromni stavbi bučne in ritmične zvoke iz svojih svetlih grl, ki vpijejo v nebo človeško radost ali tugo. Zaprli so velike vratnice pri vhodu in hi prokleta." Več žensk je bilo gin jenih, in šepetale so: "Kako je ubogo mater prevzelo!" Škof je pridigal: "Vi ste med srečniki tega sveta, med najbogatejšimi in najbolj spoštovanimi. Vi, ženin, ki vas .vaš talent povzdiguje preko drugih, vi, ki pišete, poučujete, svetujete, vodite narod, vam je poverjeno lepo poslanstvo, za lep vzgled ste postavljeni. . Du Roy ga je poslušal, ponosa pijan. Prelat rimske cerkve mu govori tako, njemu. In za svojim hrbtom je čutil množico, odlično družbo, ki je prišla radi njega semkaj. Bilo mu je, kakor da ga žene in dviga nevidna moč. Povzpel se je med mogočnjake sveta, on, on, sin ubogih kmetov iz Canteleuja. In hipoma ju je zagledal v njih pohlevni krčmi vrhu brega nad široko dolino rouensko, očeta in mater, kako nosita domačinom pijače. Ko je dedoval za grofom de Vaudrec, jima je bil poslal 5,000 frankov. Sedaj jima jih pošlje 50,000; in kupila si bosta majhno posestvo. In srečna in zadovoljna bosta. Škof je bil svoj nagovor kon ......% tfA»S*«.-WS HOHOlKStXli& King Attends Meet poma se je zmračilo, kakor da so j ^^1. Duhovnik s pozlačeno štolo vrgli sonce pred vrata. ^ je stopil pred oltar. In orgle so Sedaj je Georges klečal poleg' napele slavo mlademu paru. svoje žene pred razsvetljenim i Včasih so zabučale v zateglih, oltarjem. Novi tangerski škof, s! ^logočnih zvokih, kipečih kakor palico v roki, s kapo na glavi, je ^^lovi, tako^ zvonko in krepko, prišel iz žagreža, da bi ju zvezal i ^akor da hočejo dvigniti in pro-V imenu večnega Boga. j Stavil j'e običajna vprašanja, | menjal prstane, izrekel besede, ki vežejo kakor verige, ter govoril novima poročencema krščanski govor. Pridigal je o zvestobi, na dolgo, z visoko donečimi izrazi. Bil je rejen mož visoke rasti, eden tistih prelatov s ča/stit-Ijivimi trebuhi. Nekdo je na glas zaihtel, in nekaj glav se je okrenilo. Gospa Walterjeva- je plakala, obraz v dlaneh. Ukloniti se je morala. Kaj ji je bilo storiti? Ali od tistega dne, ko je vrnivšo se hčerko zapodila iz svoje sobe in je ni marala objeti, od tistega dne, ko je rekla potihoma Du Royu, ki jo je svečano pozdravil, ko je prišel zopet k nji: "Vi ste najostudnej-ši človek, kar jih poznam, ne ogovorite me nikoli več, zakaj jaz vam ne bom več odgovarjala!"—od takrat je trpela neznosne, nevtolažljive muke. Suzano je sovražila z ostrim sovraštvom, v katerem se je družila obupna strast s razjedajočim ljubosumnjem, čudnim Ijubo^ sumnjem matere in ljubice, ki si ga ni hotela priznati, a ki je bilo divje in je skelelo kakor živa rana. In sedaj ju poroča škof, njeno hčer in njenega ljubčka, v cerkvi, pred 2,000 ljudmi in vpričo nje! In ona ne more reči ničesar? Ne more tega preprečiti? Ne, saj ne sme zakričati: "Ta zveza, ki jo blagoslavljate, je King Ibn Saud cf Saudi, Arabia, is shown aboard an American warship, anchored at Gfsat Bitter Lake, Egypt, when President Roosevelt was host to three kings during a halt there after the conference at Yalta. Emperor Selassie and King Farouk were also present. Lend-Lease Mexican Aviators Ready for Front Si j ima, I %l; l-iih");" 1 • tX J ''Oko o 80 v je pT dalj. X skozi vJ^IQ 'Mrmranje •N^ '«a!.°'''i£nik'''®'' Je ljil" telim I ,'\^' 8Vetisg^^ »kčinatva, "'-t C" *'«ar trikrat c?lo v ^^^Gbardo ' So po ^'i -. - pa. jarki lu- a % oran- b S b"" ie Ha,, nil ■"'"■"Vila »voj Photo above shows a group of Mexican aviators, who have been trained with lend-lease funds and are Kctting ready to move to the front ta do their part against the Axis. This will be the first aerial squadron from Mexico to enter combat as well as the first Mexican air unit to finish training in the United States under lend-lease. They are shown in the air as well as on the ground, where they studied mechanical operation. dreti strop, da se razkrili jo pod nebo. Njih drhteči hrum je polnil vso cerkev in je stresal telo in dušo. Potem so se naenkrat pomirile; in nežni, lahkotni toni so poletavali po zraku, in se dotikali ušes kakor lahni dihi; bile so drobne, gracijozne arije, poskočne, ki so frfotale kakor ptički; a hipoma se je ta koketna muzika zopet razpregla, da je bila skorajda strašna s svojo silo in polnoto, kakor da se je pes-kovo zrno preobrazilo v svet. Potem so se razlegli človeški glasovi ter so zaplavali preko sklonjenih glav. Vauri in Lan-deck od opere sta pela. Dim kadila je raznašal žlahten vonj in pred oltarjem se je vršilo sveto opravilo; Bog-človek, ki ga je pozval njegov svečenik, se je spustil na zemljo, da blagoslovi baronu Georgesu Du Royu zmagoslavje. Lepi striček, klečeč poleg Suzane, je bil povesil glavo. V tem trenotku se je čutil skoraj vernega in pobožnega, ves hvaležen božanstvu, ki ga je tako podpiralo in obsipalo s svojo milostjo. In ne da bi sam prav vedel, na koga se obrača, ga je hvalil za svoj uspeh. Ko je služba božja minila, se je vzravnal, dal svoji ženi roko, ter odšel v žagrež. Tedaj se je začel brezkončni obhod povabljencev. Georges, prevzet vese- lja, se je zdel samemu sebi kralj, ki se mu prihaja narod klanjat. Stiskal je roke, jecljal besede, ki niso ničesar pomenile, pozdravljal in odgovarjal na poklone; "Zelo ste ljubeznivi." Kar zapazi gospo de Marelle; in spomnil se je vseh poljubov, ki ji jih je bil dal, in ki mu jih je ona vrnila, spomnil vseh njenih objemov in prelesti, njenega glasu in slasti njenih ustnic—in ta spomin mu je pognal v kri burno poželjenje po nji. Bila je lepa, elegantna, s svojim pobalinskim obrazom in živahnimi očmi. Georges je pomislil: "Kljub vsemu, kako čedna ljubica!" Bližala se mu je malo v zadregi, malo vznemirjena, ter mu je segla v roko. Prijel jo je in jo je pridržal v svoji. In tedaj je začutil tajni poziv teh ženskih prstov, lahni stisk, ki odpušča in sprejema. In on sam jo je stiskal, to drobno roko, češ: "Še vedno te ljubim, še vedno sem tvoj!" Oči so se jima srečale, smehljajoče, bleščeče, polne ljubezni. Zašepetala je s svojim dražest-nim glasom: "Na svidenje kmalu, gospod!" Veselo je odgovoril: "Kmalu na svidenje, gospa." In odšla ,je. Druge osebe so se rinile proti njemu; gnječa se je valila kakor reka pred njim. Naposled se je tok zredčil, zadnji udeleženci so se porazšli. Georges je prijel Suzano pod pazduho, da bi šel skozi cerkev nazaj. Bila je polna ljudi, zakaj vsak se je bil vrnil na svoj prostor, da bi ju videl, kako pojdeta skupaj iz cerkve. On je hodil počasi, z mirnim korakom, glavo pokonci, oči uprte v odprtino velikih vrat, ki je bila vsa v soncu. Po vsem životu ga je zgrinjala tista mrzla zona, ki nas stresa, kadar se čutimo neskončno srečne. Nikogar ni videl. Mislil je samo nase. Ko je dospel do praga, je zagledal zbrano množico, temo ljudi, hrumečih ljudi, ki so prišli semkaj radi njega, Georgesa Du Roya. Pariško ljudstvo ga je gledalo in mu zavidalo. Ko pa je dvignil oči, je uzrl tam zdolaj za Concordskim trgom državno zbornico. In bilo mu je, kakor da mu je skočiti od Madelenskega portala do porta-la burbonske palače. Polagoma je stopal po stopnišču med dvema vrstama gledalcev. A on jih ni nič videl; misel mu je šla nazaj in pred razvne-timi očmi mu je plavala v jar-kem soncu podoba gospe de Ma,-relle, ki si ravna pred zrcalom kratke kodre na sencih, ki so ji bili vselej zmršeni, kadar je vstala iz postelje. KONEC NAZNANILO IN ZAHVALA 1909 1945 z globoko potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila \ usoda tako nepričakovano zahtevala življenje prelj ubij enega soproga in brata Anton Speheli Blagopokojnik je preminil dne 3. februarja. Pogreb se je vršil dne 8. feb. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda ter po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Umrl je v najlepši dobi svojega življenja, star 35 let. Rojen je bil v Clevelandu. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so nam stali na strani in bili v pomoč in tolažbo v težkih urah. Najlepša hvala vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice v zadnji spomin pokojniku, kar je nam bilo v veliko tolažbo in uteho. Našo zahvalo tudi izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in se udeležili zadnjega sprevoda na pokopališče. Hvala lepa nosilcem krste ter Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo. Najlepša hvala tudi Rev. Andrew Andrey za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam na en ali drugi način pomagali! Ti, prelj ubij eni soprog in dragi brat, ki Ti ni bilo usojeno, da bi ostal med nami, bodi Ti lahka domača gruda in počivaj v miru. Prerano smo Te morali položiti v zgodnji grob, a ljubezen v naših srcih Ti ohranimo dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva! Žalujoči ostali: ANGELA, roj. Mostar, soproga CHARLES, brat MARY in ROSE STRUMBEL, sestri Cleveland, Ohio, dne 5. marca 1945. 3TB'AN 4, ' ENAKOPRAVNOST g, marca, ■ y METEŽU MARIJA KMETOVA Roman ai kih. (Nadaljevanje) in sem priša po oprav- "Prosim." Pire se je nalahno priklonil. "Vaš sluga." Tino je že grabila jeza in rdečica je zaplala na licih; komaj se je premagovala, da ni vstala in šla in po tihem si je mislila: "Nesramen človek—in tega mi je nasvetoval Andrej?" A glasno je dejala: "V sitnem položaju sem." "Vem; ločitev zakona." "Veste? Kako?" "I kar tako. Pa ne dajte se motiti in povejte, kako in kaj— že poslušam. Prosim!" Tini je nekako pošla sapa in ko je govorila o vsem, so se ji zdaj pa zdaj zatikale besede, a k sreči je zrl Pire ves čas v mizo in se ni niti zgenil. Le ustnice so se krivile in Tini se je zdelo, da bo zdaj pa zdaj planil v grohot. Pire ni utegnil odgovoriti ob koncu Tininega pripovedovanja, zakaj nagloma je potrkalo in, preden se je Pire odzval, je hitro vstopil Tone. Tina je poskočila, a Pire je prikimal in povabil Toneta, naj sede in dejal: "Prav, da ste prišli, gospod Mlakar. Tako bo šlo vse hitreje. Gospa, izvolite sesti, prosim." "Torej sem prav prišel, gospod doktor?" je povzel Tone, ki je brž sedel in se nasmehnil. "Nisem vedel, da je ..." "Vaša žena že tukaj," ga je prekinil Pire. "A ker mi je pravkar povedala že vso to zadevo, je dobro, da ste tudi vi prišli." "No, kaj torej?" je vprašal Tone. "Že vse veste? Potem je prav—in jaz vam kar koj povem, da ne bom sitnaril." "Saj bi tudi ne kazalo," je dejala malomarno Tina, ki je bila vsa bleda in ni Toneta niti pogledala v obraz. "To, seveda, je drugo vprašanje, če bi kazalo ali ne," je dejal Tone. "Če bi hotel, pa bi padlo vse v vodo." "Prosim, prosim, gospoda," je prekinil nesoglasje Pire in nadaljeval : "Torej ste vi, gospa, za ločitev zakona ?" "Na vsak način." "In vi gospod?" "To se razume." "Vzrok, ker ne moreta in ne marata nič več živeti skupaj. Je prav?" Tina in Tone sta molče prikimala. "In nikaka poravnava ni mogoča med vama?" je presekal Pire, ne da bi hotel slišati odgovor Toneta, ki je bil na Tinine besede že hotel poskočiti in jo zavrniti z vso ostrostjo. "Kar se tiče mene," je dejala Tina, "nisem za poravnavo. Na noben način." "Jaz," je dejal Tone, "sem vesel, da bom spet prost in bom živel brez skrbi." "Imenitno," je povzel Pire, "po vsem tem bo stvar kmalu rešena." Ironično se je nasmehnil in dejal spet: "Vendar vaju mo-| ram še siliti k poravnavi. Saj: bi bilo to čisto naravno, da bi se! pobotala. Vsa zadeva ni tako zelo resna in . . ." "Gospod doktor, prosim, po vsem, kar sem vam povedala— in sploh—jaz nočem in ne in ne!" je skoraj zavpila Tina. "Ali ni imenitna ta moja žen-ka, kaj ?" je dejal Tone in se zasmejal na ves glas. "Pa le poslušajte jo, tudi jaz nisem za nikake poravnave več." "Ah!" je nejevoljno vzkliknila Tina in vstala, rekoč: ^ "Gospod doktor, hočete še kakega pojasnila?" "Zdaj nič več, gospa. Vse spravim na zapisnik," "Dobro," je povzel Tone. "In kdaj bo to?" "Kdaj?" je vprašala tudi Tina. "Nekoliko časa bo že trajalo; a bodita brez skrbi, vse bo šlo gladko. Res, tako lahkega slučaja ločitve zakona še nisem imel izlepa. To me veseli, kar takole—prav> Še nekaj. Hčer imata, Vando, če se ne motim, kdo bo skrbel zanjo?" "Jaz," je dejala Tina. "Hči spada k materi—tudi meni je tako všeč." "Že dobro," je odgovoril Pire, "tudi to bomo zapisali. Listine bodo še potrebne od vseh treh, podpisi, pečati, koleki—in konec." Tina in Tone sta se pripravila, da gresta, a Tina je brž odhitela k vratom, da bi ne šla skupaj s Tonetom, nakar je ta dejal: "Kako se me boji, he, he. Ali nisem imeniten človek, gospod doktor?" "Res, preimenitni ste, gospod Mlakar," je dejal Pire in toliko, da se ni zasmejal na ves glas. Tina je brž pokimala Pireu in odšla in Tone je počasi odšel za njo. Ko je bil Pire sam, se je smejal in pomislil: "Te uboge živalce, kako kobacajo po vseh štirih. A ona—o, imenitna ženska, to si velja zapomniti. On pa, vraga, ne bi hotel živeti z njim niti deset dni, nikar deset let!" 2. V noči se je bila odpeljala Tina, ker že ni mogla pričakati trenutka, ko bo prosta Toneta tudi po zunanje. Medlele so zaspane luči pred kolodvorom, vse mesto je dremaje sililo v zaspanec. Od morja sem so se zdaj pa zdaj zasvetile lučke in spet utonile v noči. Kakor v zehanju je zažvižgala sirena in ni našla odmeva življenja. Za kolodvorom so se v težkem sopihanju in prerivanju motovilili vagoni ip. lokomotive so strmele z žarečimi, prežečimi in zlohotečimi očmi. Tu pa tam je veselo pomežiknil odsev luči na tračnicah in ljudje so postajali in so bili čudno bledi in medli kakor mrtveci, ki bi vstajali iz groba. Vanda se je stiskala k Tini, mrazilo jo je in kakor v domo-tožju so ji prihajale misli na gor-ko posteljo. Trepetaje je čakala, da se odpelje. V hrepenenju po vožnji in obenem v želji po postelji in zunanjem neprijetnem občutku zaspanca, je zdaj pa zdaj pogledala mater in Gornika in se ji je čudno zdelo, da je Gornik ves tako bled in pre-paden. Čutila je, da imata z materjo nekaj posebnega v besedah in da mati ne čuti, kako jo stiska za roko in jo vleče proti vagonu. "Da bi srečno prispela, Tina, da se boš pazila," je šepetal Gor- na vsem božjem svetu. In ko je bil vlak že daleč zunaj, se je nik in neskončna bol ločitve mu sunkoma okrenil in šel kakor v je stiskala srce in davila glas v} sanjah proti domu. grlu. "Ne boj se, Andrej, saj se ne peljem v Ameriko! Kaj je Maribor, saj to je kar tu—doma," ga je tolažila Tina, čeprav tudi njej ni bilo veselo v duši. "Vendar se bojim," je odvrnil Andrej, "pomni, da si mi ti vse in če izgubim tebe, izgubim sebe. Misli name, varuj se—ah—toliko bi ti še povedal, a glej, zdaj, ko bi moral govoriti, mi ne gre beseda in tako hudo mi je. Bojim se, kaj bo jutri in potem, ko te ne bo, ko te ne bom videl, kakor sem bil vajen, in kakor mi je zdaj že prešlo v vse moje bitje. O, Tina, misli, misli name." "Andrej, ne bodi žalosten. Saj se vrnem in potem bo sreče na dolgo in široko." "Potem, da, potem! Saj res, kaj bi se cmeril in še tebi delal težke ure. A ne morem; saj mi je, kakor bi si izrezal kos srca in ga vrgel na cesto." Že so se gnetli ljudje krog vlaka, brneli so glasovi, zdaj in zdaj se je ostro zapičil žvižg v temo, rdeče luči so skakale in v lokomotivi je svrščalo in šumelo. "Mama, zamudili bova!" je v strahu vzkliknila Vanda in Tina je dejala: "Res je čas, Andrej; pozdravljen in piši!" Gorniku je bilo, kakor bi mu srce poskočilo v grlo in krčevito se je oprijel Tininih rok. "Misli name, Tina; življenje si moje in vrni se, skoraj se vrni . . ." Beseda še mu je pretrgala, objel je Tino in jo poljubil in zdelo se mu je, da je ne bo videl nikdar več. Še se je poslovil od Vande in ko sta bili že obe v vagdnu in se je vlak že pomikal, je stal še vedno na peronu in bilo mu je, kakor da je sam Tina pa, kakor bi ji odleglo, ko je sedela v vagonu; globoko je zavzdihnila, nehote pretegnila ude in zdelo se ji je, da gre nekam v prostost in je prišla mladost še enkrat ponjo. Vanda je strmela predse in rada bi bila izprašala mater o Gorniku. Vendar je čutila, da ne sme s takimi besedami na dan, pa se je zleknila na sedežu in že je zaspala čez nekaj trenutkov. "Za božjo voljo, Tina, Vanda —vedve—zdaj in kako?" je kakor brez uma vzkliknila Tinina mati, ko sta zjutraj prišli z Vando v njeno stanovanje zunaj Maribora. "Sva pač prišli," je odvrnila nekoliko v zadregi Tina in pristavila: "Saj ne ostaneva dolgo, a zdajle sva trudni in počitka potrebni. Posebno Vanda si želi postelje." In namignila je materi, naj ne izprašuje dalje, dokler je Vanda poleg. Ko je bila Vanda že v drugi sobi, je mati brž vprašala Tino in ji napeto zrla v obraz: "Tak zakaj—čemu si tukaj?" "Bi vam povedala kar koj in naravnost?" "Je že spet kaj posebnega! Ah, Tina, moj Bog—se že kar bojim—pa povej, povej!" "Nu—ničesar tako nenavadnega in posebnega ni; a to mi povejte: če se dva ne razumeta in ne moreta razumeti, kaj je najbolje?" "Potrpljenje, Tina; vedno in povsod." "Ne. — Ločitev. Tako, zdaj veste." "Ločitev? Torej ločila si se? Od moža ločila? O, Tina, Tina, v grob me spraviš! Pa saj sem slutila, saj sem že zdavnaj slutila—in vendar, da bo res, da je že zdaj res—tega nisem vedela. Af Oiv/ W 195 "HEY FELLASi-V-MAILMAN S HERE iT War Vets Provided Variety of Recreation Centers Ti moj Bog—in to mi kar takole poveš, kar zdajle na vse zgodaj in kar prideš—in—kar . . . Nič; nazaj moraš!" je sklenila mati odločno in temna rdečica ji je zaplala na obrazu. "Ne bojte se, mama; saj vam ne bom v nadlego, niti jaz niti Vanda." "Kaj bi o tem! A moja dolžnost je, da te spravim nazaj k Tonetu. In to kar koj s prvim vlakom in . . "In ne—ne pojdem; nikdar več in pod nobenim pogojem. Saj me je prodal za stotisoč kron." "Prodal? Tone? Povej!" Tina ji je povedala, kolikor je imela zbranih misli, a od vožnje in vseh zadnjih dogodkov je vse drhtelo v njej. (Dalje prihodnjič) Dorothy's Gift Shop 16378 Euclid Ave. VOSeiLNE KARTE — KNJIGE COSTUME ZLATNINA IN DARILA POPRAVLJAMO URE VSEH IZDELKOV GLenville 4308 TOPLOTA UBLAŽI BOLEČINE HRBTOBOLA! Toplota olajša bolečine v mišicah—hitro, efektivno. Da imate dobrodošlo, stalno olajšavo toplote za več dni, baš na bolečem mestu, denite velik Johnson's RED CROSS PLASTER—ali pa težjega, toplejšega Johnson's Back Plaster . . , Lahka, aktivna medikacija prijetno segreje hrbet, oživi krvno cirkulacijo, odvrne podplutje, olajša bolečine . . . Gorko pokrivalo z blaga obdrži toploto života, protežira proti prepihu, nudi stalno podporo . . . Poskusite ta čist, lahak, zanesljiv način z "toploto zdraviti" navaden hrbtobol in druge bolečine v mišičevju—DANES. (V slučaju kroničnega hrbtobola, obiščite vašega zdravnika.) . . . Vedno zahtevajte PMSTNEGA, izdelanega po Johnson & Johnson. {1626 DED GROSS PUSTED {Aiaa MCK PLASTER Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVIDS 932-934 E. 152nd St. (5 Points) Poslužite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje INCOME TAX Kot prejšnja leta, tako smo tudi letos pripravljeni vam pomagati izpolniti vaše pole za dohodninski davek (Income Tax), Posebno ho v korist hišnim posestnikom in trgovcem, da se obrnejo do nas za poslugo v zadevi "Income Tax" pol. čas, ki ga boste zamudili v našemu uradu, se vam bo izplačal. Zatorej, odločite se, da se pri nas zglasi-te Čim preje. Zelo nam bo po-magano, če se že takoj zglasite, predno pride naval. Zapomnite si, da je naša posluga popolna. Vam smo vedno na uslugo z našo večletno izkušnjo v tem Za delavce Za delav« THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja y downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — ZglasitG se Employment Office, 700 Prospect Ave., ■ od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelja" The Ohio Bell Telephon^ oziru. Shown above, the dining room of the Paris Grand Hotel, which has been turned over to the furlouKhed lighting men enjoying time out in Paris. Many convalescent sailors are being sent to Yosemite National park California. The Ahwahnee Hotel, a tourist resort operated by the interior department, has been taken over by the navy and used as a convalescent haspital. Naša cena za to delo je letos od $2.00 naprej. Za popolno in zaupno poslugo, se vam osebno priporoča Mr. Marian Mihaljevich Urad je odprt od 9. zjutraj do 7. zvečer MIHALJEVICH BROS CO. 6424 ST. CLAIR AVE. IŠČE SE! HORIZONTAL & VERTICAL BORING MILLS OPERATORJE ENGINE LATHES ^,5. MOŠKE IN ŽENSKE ZA SPLOŠNO TOVA^ ŠKO DELO Dobra plača od ure poleg overtime Zglasite se pri The Osborn Mfg. Co- 5401 HAMILTON AVE. TOOL & DIE MAKERS Delo na benču na cavity in Impression Dies TOOL GRINDERS Plača od ure in overtime TURRET LATHE OPERATORJI na No. 4 Warner & Swasey Machine Delo od kosa Zglasite se pri S+eel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St. Mali oglasi SNAŽILKE-3.30 Popust na osebnih Slalno delo. Tede>>« THE HALLE^^ _ išce| Ženske za^'® Kratke ure — ° j zglasite Prospect Cleani"^, 1107 Bolivar Rd. ali Delavno ASTHMA brezplačno poizkušnjo ČE TRPITE NA ASTHMI V SAPNIKU, vsled kaSIja in težkega dihanja—pišite za hitro, učinkovito poskusno ponudbo brezplačno in brez rizike. Povpraševanja od strani takozvanih "brezupnih" slučajev posebno vabimo. NACOR, 832-X State Life Bldg., Indianapolis 4, Ind. NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak ( English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih dekle za eH v našem pecivo®* Nič dela ob Dobra Uniforme in 0^^ ^ Vprašajte za n V; S( COLONNADE Leader 524 B. sup Išče se stanj, š 5 sobami za be. Najraje ^ ni olp-og St. jjti je pripravljena do $35 mesečno- „ pusti v uradu Income Geo. R' in Kupujte vojne bonde In vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče In vse, kar ono predstavlja! WAR BONDS % EDWABP u 870 E. Ob večerih Pridite zgodaj vala. - LATHING AND STUCCO AND Izvriujetno Signal Corps Photo Infantryman on mopping up op-eration beyond a new Paciflc island beachhead. All that equipment he carries was purchased with War Bond funds. U, S. Treasury Department majhna In 3577 E. 149 St- LP. 3764 Uradnic® Pt S «/' .pi .. . . fr>5 S k l0( .m