Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2017, {tevilka 3, letnik 6 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2017 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz pouka DPS 18 Literarni kuti~ek 16 Si-T 17 Pogled z onkraj Sne`nika 21 Sre~anja 22 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00 12.00, 18.00 20.00 in etrtek: 10.00 12.00 MePZ: ponedeljek 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 ali po dogovoru Folklorna skupina: sreda 19.00 21.00 Planinska skupina: torek 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek ob 18.00 Glasbena skupina: torek 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek 17.00 20.00 Mladinska skupina: sobota popoldan, po dogovoru Likovna skupina: po dogovoru Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 I ztekajo~e se leto je bilo v KPD Bazovica v znamenju pomembne obletnice, ~astitljivemu, 70. rojstnemu dnevu pa posve~eni vsi dogodki. Ta Sopotja so zato, kot smo napovedali, prazni~no obarvana, za nami je namre~ tudi osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj, skupaj s spremljajo~imi dogodki, kot so nastop dramske skupine, razstava fotografij legendarnega planinca Jake ^opa in humanitarna razstava samorastniškega nagrajevanega slikarja Janeza Štrosa – vsemu smo na­menili dodatne strani. Društvo je za proslavo prejelo ve~ ~estitk in pohval, besede slavnostnih govorcev pa je mogo~e strniti v oceno, da je KPD Bazovica mo~no vpeta v okolje in ima pomemb­no povezovalno vlogo. O tem pri~ajo tudi dogodki, ki jih tokrat spremljamo, pred tem pa velja omeniti sre~anje vseh slovenskih društev in letošnjo obletnico, 25 let krovne organizacije. Rubri­ka Iz društva omenja še sodelovanje na letni prireditvi, na kateri se predstavljajo reške manjšine in je tokrat potekala v okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture 2020; MePZ je z nasto­pom obogatil prireditev reškega društva književnikov ob njihovi desetletnici, Slovenski dom je gostil konferenco slovenskih mladinskih organizacij iz zamejstva, pa tudi nastop društva iz Tu­zle, medtem ko je MePZ KPD Bazovica gostoval pri rojakih v Banjaluki, folklorna skupina pa za­plesala na Grobniku in zatem gostila nastop tamkajšnjih plesalcev. Dramska skupina se je znova uspešno predstavila v Male~niku pri Mariboru, fotografska skupina je v goste povabila bistriškega fotografa Andreja Udovi~a iz FK Sušec in postavila razstavo z naslovom Utrinki z izletov, njihove fotografije pa krasijo tudi tokratni Foto koti~ek; obiskali smo tudi reško razstavo Retrovizor ume­tniškega fotografa Istoga Žorža. V društvu je bil ve~er tudi za najmlajše, z lutkovno skupino Luki iz KD Svoboda Kisovec iz Slovenije; tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar se je udeležila tudi obiska u~encev OŠ Kidri~evo na reški OŠ Pe}ine in se v društvu sešla s predstavnikoma slovenskega ministrstva in Zavoda RS za šolstvo, podpredsednica Jasmina Dla~i} pa je društvo predstavljala na proslavi v po~astitev desetletnice SKD Oljka v Pore~u. Omenjamo tudi pobudo za sestanek, ki jo je slovenskim društvom po dveh letih mandata poslala saborska poslanka Ermina Lekaj Prlja­skaj. Ob koncu spremljamo tudi planince, za katerimi sta živahno poletje in pestra jesen, v novo leto pa vstopajo z že na~rtovanimi izleti za prve tri mesece. Rubrika Iz svetov spremlja skupno sejo sveta Mesta Reka in PGŽ, predstavniki pa so se udeležili tudi prvega in uspešnega sre~anja rojakov v Matuljih, ki ga je organiziral tamkajšnji slovenski manjšinski svet na ob~inski ravni. Rubrika, namenjena oblikam u~enja slovenš~ine, na kratko predstavlja organizacijo v tem šol­skem letu in odmevno delavnico v ^abru, v organizaciji tamkajšnje u~iteljice DPS Mirjane Žagar ter narodne knjižnice Ivana Žagarja in njene ravnateljice Sintije Žurga Paripovi}. Za Literarni koti~ek nas je znova razveselila rojakinja Metka Benussi; tokrat piše o sorodstvenih vezeh z zna­nim reškim slikarjem Romolom Venuccijem, po materi slovenskih korenin, ki pa se je, kot denimo Francesco Drenig in tudi drugi, v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno priklju~il italijanske­mu kulturnemu krogu na Reki. Rubrika Si-T omenja predstavitev treh knjig: publikacije mag. Daine Glavo~i} o pomembnih reških someš~ankah, zatem dopolnjene, druge izdaje knjige o zgo­dovini Gorskega kotarja avtorja Slavka Malnarja in pesniške zbirke rojakinje Andreje Malta, za katero upamo, da jo bomo imeli priložnost spoznati tudi v društvu. Ob zaklju~ku številke pa nas je presenetila žalostna novica o smrti dolgoletne ~lanice Margherite Miri}, ki je v društvu delova­la skoraj vsa leta od za~etka. Na letošnji jubilej društva pa se je v rubriki Pogled z onkraj Snežni­ka ozrla tudi naša bistriška sodelavka Dragica Jakseti~. Ob koncu še razveseljiva novica, da je dr. Barbara Riman potrjena za ~lanico Sveta za zamejstvo pri Vladi RS, poleg Darka Šonca, ki je bil ~lan tudi v dosedanjih mandatih. Prva seja je napovedana za december, ve~ o tem v prihodnji številki. Želimo vam prijetne praznike in vse dobro v novem letu. y Uredništvo Uvodnik IZ DRU[TVA 9. september, T-objekt, Ben~i}, Reka Porto etno festival V okviru programa Reka EPK 2020 je bil organiziran Porto etno festival kot spoj etno glasbe in gastro­nomije narodnih manjšin Reke in Primorsko-goranske županije. Dogodek je bil svojevrstna kombina­cija ve~letne reške prireditve Etno smotra in lanskega programa Bakanalije – babica ni od tu, uspešnega v sklopu projekta Reka EPK 2020. Zvrstile so se delavnice in programi za najmlajše, obiskovalci so lahko spoznali tudi okuse tradicionalne kuhinje razli~nih narodov, osrednji del ve~era pa je izpolnil glasbeni program po izboru umetniškega direktorja festivala, glasbenika Zorana Majstorovi}a. Posebej za to prilo­žnost je bil sestavljen Porto etno orkester, z reškimi glasbeniki, ki sta se jim pridružila slovenska umetnica Nika Solce in znani beograjski glasbenik Vasil Hadžimanov, nastopili pa sta tudi skupini iz Italije in Bol­garije, Arakne Group in Karandila Gypsy Brass Orchestra. Pri organizaciji festivala so poleg Mesta Reka in Društva Reka EPK 2020 sodelovali še Interdisciplinarni kolektiv Manufaktura ter kot partnerji Plovdiv EPK 2019, italijanski konzulat z Reke, SKD Prosvjeta in KPD Bazovica. Marjana Mirkovi} Nika Solce. Foto: www. nikasolce.info Nika Solce Nika Solce je vsestranska umetnica lutkarica in pevka, ki svo­jo glasbeno govorico združuje z ljudskim izro~ilom. Že od rane mladosti nastopa z glasbeniki z vsega sveta in iš~e nove prilo­žnosti za izražanje tako znotraj divjih balkanskih ritmov kot indijskih duhovnih pesmi. A zaradi izrednega smisla za lastne melodije, ki jih združuje z glasbo iz drugih delov sveta, njene interpretacije ne vodijo le na popotovanje znotraj in zunaj nas, temve~ so tudi nadvse izvirne. Glasba, ki jo izvaja z razli~nimi glasbeniki in mednarodnimi zasedbami, je preplet ljudskega izro~ila, avtorske glasbe in uglasbitev poezije Franceta Prešer­na, Sre~ka Kosovela, Ferija Lainš~ka in drugih slovenskih po­etov. Njena glasba je ~utna, nežna in temperamentna hkrati, mešanica balkanskih, španskih ritmov in slovenske zemlje. Ve~: www.nikasolce.info 14. september, Slovenski dom KPD Bazovica Andrej Udovi~: Asociacije, razstava fotografij F otografska skupina KPD Bazovica že vrsto let sodeluje s fotoklubom (FK) Sušec iz Ilirske Bistrice. Ve~letno sodelo­vanje je stkalo prijateljske vezi, ki so pripeljale do nove predsta­vitve, tokrat prve samostojne razstave ~lana tega prijateljskega društva, Andreja Udovi~a. Fotografije so posnete v doma~em okolju, na podeželju Ilirske Bistrice, ob zlati jutranji ali ve~erni uri. Rde~a nit razstavljenih fotografij in navdih fotografu so bile pesmi Vlada Kreslina, ki najboljše opišejo motive in ~ustva na fotografijah. Vsaka izmed njih je nosila ime naslova ene od Kreslinovih skladb in se v harmoni~ni domišljiji skladala z vse­bino. Gostje so s seboj pripeljali tudi simpati~nega glasbenika, Kristijana ^rlenca iz Pivke, ki je na kitari s Kreslinovimi pesmimi zapolnil in po­pestril kulturni program ob odprtju. Fotografska skupina KPD Bazovica s FK Sušec že tradicionalno pripravlja odprtje gostujo~e razstave na dan ali predve~er slovenskega državnega praznika, 15. septembra, dan vrnitve Primorske k mati~ni domovini. V društvu tako sku­paj praznujemo spomin na ta pomembni datum. Seveda tedaj ve~er ne mine, ne da bi vsaj enkrat zapeli primorsko himno Vstajenje Primorske, ki so jo gostje letos imeli celo natisnjeno na hrbtni strani svojih rde~ih majic. Povzeto po zapisu Ani­ te Hromin in Eve Ciglar IZ DRU[TVA 15. september, OŠ Pe}ine, Reka Obisk iz Kidri~evega V okviru ve~letnega sodelovanja je re­ško OŠ Pe}ine znova obiskala skupi­na u~encev iz OŠ Kidri~evo. Prisr~no dobrodošlico s krajšim programom so jim pripravili reški vrstniki pod vodstvom u~iteljice slovenš~ine Andree Šlosar. Po-leg ravnateljice Jasne Vukoni} Žuni~ sta goste pozdravila še tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar in Boris Rejec kot predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka, ki sicer finan~no podpira pouk slovenš~ine. Tokrat je svet na mestni ravni omogo~il tudi del programa, ki je bil ob tej priložnosti organiziran na Ka­stvu, z delavnico Spoznajmo naš kraj. Namenjena je bila kulturni dediš~ini in zanimivostim tega slikovitega starega mesteca nad Reko, drugi dan obiska pa je bil na programu ogled Spomeniške knji­žnice in zbirke v vili Ruži} na Pe}inah. Druženje je tudi tokrat stkalo nove stike in prijateljstva, ki jih je sicer posebej okrepila prejšnja ravnateljica OŠ Pe}ine, rojakinja Irena Mar­gan, ko je leta 2006 na tej šoli za~ela pou~evati slovenš~ino. Tri leta pozneje je bil pouk slovenš~ine uvrš~en na urnik kot izbirni predmet po t. i. modelu C in vsa leta se zanj odlo~a približno tretjina vseh u~encev te šole. U~iteljice OŠ Kidri~evo, ki so spre­mljale u~ence, pa so znova poudarile pomen obiskov, ki omogo~ajo tudi spoznavanje šolskega sistema na Hrvaškem in primerjavo s slovenskim, ter napovedale, da bodo prihodnji~ na urnik uvrstile tudi obisk KPD Bazovica. Marjana Mirkovi} 16. september, Slovenski dom KPD Bazovica ŽePZ Sloven~ice, Tuzla N ovo kulturno sezono, za društvo tu­di jubilejno, je napovedalo gostova­nje ženskega pevskega zbora Sloven~ice iz Slovenske skupnosti Tuzla. Goste in navzo~e je pozdravil koordinator kultur­nih dejavnosti KPD Bazovica Vitomir Vi­taz, spomnil na pomembno letošnjo obletnico, 70 let delovanja društva, in na oder najprej povabil gostitelja, mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka. Pesmi Po jezeru, Zdo­mec (solo Dragica Rizman) in Mravlje so bile lep uvod v program, v katerem so se predstavile gostje iz Tuzle, na odru pa se je zavrtela tudi folklorna skupina KPD Bazovica ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a. Gostujo~o Slovensko skupnost Tuzla je predstavil Vitomir Vitaz: društvo deluje že 24 let, dejavno je v ožjem in širšem okolju, za seboj ima vrsto prireditev, koncertov, akademij in razstav. Združuje približno tristo ~lanov z obmo~ja Tuzle in iz ob~in Lukavac, Živinice in Banovi}i ter je odprto za vse rojake in ljubitelje slo­venskega jezika in kulture. Društvo v svojih prostorih organizira pouk slovenš~ine za otroke in odrasle, redni skupini pa sta likovna sekcija in ženski pevski zbor (ŽePZ) Sloven~ice, ki sta nosilca njihove celotne kulturne dejavnosti, po kateri so prepoznavni v Tuzli, Bosni in Hercegovini in Slove­niji. Ženski pevski zbor Sloven~ice, ki je bil ustanovljen leta 2009, šteje 26 pevk. Vodi jih mlada zborovodkinja Lejla Mulaosmano­ IZ DRU[TVA vi}, na harmoniki jih spremlja Mirela Ibrahimovi} Mehanovi}, za izgovarjavo pevk pa skrbi upokojena pro­fesorica Marija Sou~ek. Nastopale so na razli~nih prireditvah in sre~anjih po BiH, Srbiji, Hrvaški in Sloveniji, tudi na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Sti~ni. Na repertoarju imajo slovenske ljudske in druge pesmi ter seveda tudi bosanske in nas so zelo razveselile z obojimi. Za spomin na lep ve~er in prijetno druženje so gostje podarile sliko in zanimivo knjižico Amalija avtorice mag. Asje Redži} in v založbi njihovega društva. Kot je povedala predsednica društva Dragica Teši}, gre za življenjepis o izjemni rojakinji Amaliji Lebeni~nik, sodelavki Clare Zetkin in borki za delavske pravice, sindikalistki, med vojno vzornico mladim revolucionarjem in antifašistom v Tuzli, kjer so jo nacisti jeseni 1941 zaprli in februarja naslednje leto skupaj s sinom Andrijo in skupino vidnih antifašistov ustrelili. Dragica Teši} se je ob koncu še posebej zahvalila tajnici KPD Bazovica Evi Ciglar in ~lanici folklorne skupine Slavici Vukovi} Ba~i}, ki sta gostje popeljali na zanimiv ogled Reke. Lep ve~er je sklenil skupni nastop obeh zborov, s pesmijo Slovenska dežela in gostujo~o zborovodkinjo ter ob spremljavi zadovoljnega ob~instva. Marjana Mirkovi} 19. september, Galerija Juraj Klovi}, Reka Istog Žorž: Retrovizor 55, razstava fotografij 1962–2017 Fotka 5 Istog Žorž 24. september, OŠ Male~nik pri Mariboru V Male~niku zadnje gostovanje s "Tatom"? L etos se je s štajerskega konca z željo po sodelovanju oglasil moški pevski zbor France Marolt iz Male~nika pri Mariboru, ki tudi ima dolgoletno tradicijo in letos praznuje 50-letnico delo­vanja. Ob jubileju so si želeli podariti izlet na Reko in nastop v Slovenskem domu. Konec aprila je bil zborovski koncert že napo­vedan, a je dogodek žal odpadel. Se zdaj sprašujete, ali smo zgre­šili naslov ~lanka? Nismo. Ker je bila želja po reško-štajerski navezi tako mo~na, so se v Male~niku odlo~ili, da našo dramsko skupino povabijo v Male~nik. Igralska ekipa se je z veseljem od­ R eški umetniški fotograf Istog Žorž, dolgoletni ~lan KPD Ba­zovica, tudi mentor ob nastanku fotografske skupine v dru­štvu, je z razstavo Retrovizor proslavil 55 let svojega delovanja. Retrospektivo je predstavil v šestih kronoloških sklopih, po de­setletjih. Fotografirati je za~el kot najstnik in pozornost vzbu­dil že na svoji prvi javni predstavitvi leta 1962. In prav s to izvirno, podpisano in datirano fotografijo se za~enja razstava, ki jo kon~ujejo dela, nastala letos, pred samo retrospektivo. Po­sebno zanimiva je bila tudi vrsta portretov znanih reških ume­tnikov, o katerih je besedo, dve rad spregovoril tudi sam avtor, ki je med razstavo v popoldanskih urah obiskovalcem pogosto sam predstavil del svoje ustvarjalnosti. Kot je v lepo oblikovanem katalogu med drugim zapisal Ervin Dubrovi}, je "Žorž zgodaj za~el ohranjati ravnotežje med foto­grafskim krogom, iz katerega je izhajal, in splošnim likovno­umetniškim okoljem, ki se mu je pozneje pridružil. Kalil se je v obrtniškem okolju o~etovega fotografskega ateljeja, zatem de­loval v foto klubu, a se pozneje zlahka vklju~il v Hrvaško društvo likovnih umetnikov. Tako naravno so takšno pot prešli le redki fotografi. Istoga Žorža so v ve~ kot pol stoletja dolgem ustvarjalnem delovanju vselej zanimale nenavadne podrobnosti, nenavadne kompozicije, posebni kadri in svojstveno oblikovanje, in pogosto se je ustvarjalno poigraval z likovnostjo, oblikami, formami in barva­mi. Najprej se je izražal s ~rno-belo foto­grafijo in uporabljal '~ist' fotografski postopek. Zatem je slike barval s poseb­nimi kemikalijami, pa uporabljal tudi škarje, in na koncu fotoshop. Na razne na~ine je rezal, trgal, lepil in kolažiral, in si na vse mogo~e na~ine prizadeval foto­grafijo iztrgati vsakodnevni dokumen­tarnosti in ji dodati posebno svežino in svojstven smisel. Razstava govori predvsem o nenavadnih spremembah, ki jih je doživljal svojih to~no petinpetdeset let, in v primerjavi s številnimi drugimi retrospektivami ne kaže na dokon~an opus, temve~ na osu­pljivo obstojnost in vitalnost, ki ju dose­ga vsa ta dolga leta. Duško Istog Žorž nikoli ni spreminjal sveta. Vselej je spreminjal le fotografijo." Marjana Mirkovi} zvala vabilu in se podala na pot v polni zasedbi, ~eprav se zaradi selitve naše igralke Ivane v zadnjem ~asu težje sesta­ne. Namestili smo se v motelu v Male~niku in se po kosilu odpravili na ogled maribor­skih znamenitosti. Povzpeli smo se na bli­žnji gri~ Piramido, od koder se razlega ~udovit razgled na mesto, se sprehodili skozi park in ožje središ~e, mimo prve gi­mnazije, Gradu, Florjanovega in Grajske­ga trga, po Gosposki do Slomškovega in Glavnega trga ter si na Lentu ogledali naj­starejšo trto. Pozno popoldne smo se sre~ali z gostiteljem, Teodorjem Zorkom, ki nas je peljal na kme~ki turizem v Vodo­le, kjer nas je pri~akal tudi predsednik nji­hovega zbora, Janko Štrafela. V prijetnem klepetu ob doma~ih štajerskih narezkih smo se dogovorili še o zadnjih podrobno­stih v zvezi s predstavo, se bolje spoznali in skovali na~rte za pevsko sodelovanje. Po sre~nem naklju~ju nam je stregla celo nekdanja mariborska vinska kraljica. V nedeljo, 24. septembra, smo se zgodaj odpravili na OŠ Male~nik, kjer so pridni doma~ini že pripravljali dvorano. Postavi­li smo kulise in popoldne ponovno odigra­li komedijo Daria Foja Niti tat ne more pošteno krasti v režiji Ser|a Dla~i}a, ki je letos prejela prvo nagrado na festival za­mejskih ljubiteljskih gledališ~ v Mavhi-njah blizu Trsta. Po skoraj dvajsetih ponovitvah je med igralci še vedno enaka, dobra energija in z izvedbo smo spet bili zadovolj­ni. Moški pevski zbor bomo na Reki gostili predvidoma februarja prihodnje leto. Dramska skupina v prihajajo~em letu na~rtuje vaje za postavitev nove predstave. Se bo zasedba spremenila? Katero besedilo so izbrali? Kdaj bo premiera? Ali bo komedija? Na to odgovorov še ne razkrivamo. Ali je "tat" resni~no zadnji~ gostoval? Milan Grlica v glavni vlogi je organizacijski vodja dramske skupine in nas opominja: "Niko­li ne reci nikoli!" Eva Ciglar 29.–30. september, Slovenski dom KPD Bazovica Mednarodna konferenca za zamejske mladinske organizacije K PD Bazovica je v jubilejnem letu go­stilo še eno pomembno mednarodno sre~anje na Reki, konferenco za mladin­ske organizacije iz zamejstva. Organizira­la sta jo Mladinski svet Slovenije (MSS) in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) v sodelovanju s KPD Ba­zovica in društvom EU korak. Potekala je v okviru projekta Povezujemo in bila to­krat namenjena informiranju in komuni­ciranju, udeležili pa so se je predstavniki organizacij iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške, Med drugimi smo poleg mladih iz ve~ organizacij iz Slovenije tako spo­znali tudi tabornike (Rod Modrega vala) iz Trsta in tamkajšnje mlade, povezane v od­krivanju skupnih poti (MOSP), predstav­nike zamejskih študentskih klubov iz Italije (KZŠ) in Gradca (KSŠŠG) ter mlade iz Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) iz Avstrije. Iz Hrvaške so se poleg gostitelja – iz KPD Bazovica Eva Ciglar, Marina Bubni} in Ivona Novakovi} ter Na­tali Iskra iz društva EU korak – vabilu od­zvali še Mirjana Žagar iz SKD Gorski kotar iz ^abra ter Nina Reindl in Marko Cencelj iz KPD Slovenski dom iz Zagreba. Konferenco je odprla veleposlanica RS v RH dr. Smiljana Knez, navzo~e pa so poz­dravili še predsednik MSS Tin Kampl, podsekretarka v kabinetu ministra na USZS Jelena Malnar, predsednik KPD Bazovica Zvo­nimir Stipeti}, predsednika slovenskih manjšinskih svetov Reke in županije, Boris Rejec in Vasja Simoni~ ter namestnica reškega župana Verena Lelas Turak. Kot je pri tem opozoril Vasja Simo­ni~, "moramo vsi skupaj poskrbeti za sodobnejše pristope, ki bi v društva pripeljali mlade, kot edini na~in, da se zaustavi drasti~no upadanje števila rojakov na Hrvaškem". Sklepnega dela konference se je udeležil tudi minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki so ga udeleženci seznanili z idejami za projekte, s katerimi bi dolgoro~no pripomogli k ve~jemu medsebojnemu povezovanju mladih in sodelovanju s Slovenijo, pritegnili mlade v dejavnosti zamejskih organizacij ter vzpostavili prenos odgovornosti na mlajše generacije, spodbudili kroženje možganov in zagotavljali nadaljevanje podobnih sre~anj. Vsi udeleženci so dogodek ocenili za uspešnega in izrazili upa­nje, da se bodo ta sre~anja, po prvem lani v Monoštru na Ma­džarskem in letošnjem na Reki, nadaljevala tudi v prihodnje. Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 1. oktober, Kulturni dom, Dražice Zatancajmo po doma}i 4. oktober, Sabor RH, Zagreb Vabilo poslanke Ermine Lekaj Prljaskaj Fotka 8 Foto: arhiv sk N aša folklorna skupina (FS) se je na prvo oktobrsko nedeljo udeležila 23. mednarodnega festivala folklore Zatancajmo po doma}i. To je najve~ja kulturna prireditev v ob~ini Jelenje. Organizator dogajanja je FS KUD Zvir Jelenje, s katero ima KPD Bazovica zelo dobre stike, tako da so skupaj pripravili že ve~ nastopov. Dolgoletna vodja njihove skupine, Alenka Jureti}, in vodja otroške folklore, Martina Mi~eti}, sta pred leti postavili kar štiri naše koreografije. Alenka Jureti} je upokojena u~iteljica in med drugim dobitnica nagrade za življenjsko delo, ki je dejavna v organizaciji številnih prireditev, med drugim tudi folklornega sre~anja Zatancajmo po doma}i. Ob prihodu v Dražice so nas ob štirih popoldne že na parkiriš~u veselo sprejeli doma~ini. Skupaj s preostalimi nastopajo~imi sku­pinami nas je sprejel župan Ob~ine Jelenje Robert Mar~elja, nas prisr~no pozdravil, seznanil s prireditvijo in nam predstavil njene organizatorje in vodje. Fotka 9 ELP na slove­snosti KPD Ba­zovica 18. novembra. Foto: MM P oslanka Ermina Lekaj Prljaskaj od 28. decembra 2015 zdaj že v drugem mandatu v hrvaškem saboru poleg svoje, albanske narodne manjšine, uradno zastopa še bošnjaško, ~rnogorsko, makedonsko in slovensko narodno manjšino. 22. septembra le­tos je naposled povabila organizacije slovenske skupnosti na po­svetovalni sestanek 4. oktobra. Tema je bila predstavitev Operativnega na~rta za narodne manjšine (OPNM) v sedanjem obdobju sabora. Za svoj prvi poskus stika s predstavniki sloven­ske skupnosti je potrebovala skoraj dve leti. Pri tem je navedla, da je namen sestanka postaviti "dolgotrajne temelje sodelovanju v prihodnje in medsebojnemu varstvu in promociji interesa slo­venske narodne manjšine v Republiki Hrvaški". Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) Dar­ko Šonc je povedal, da je ob tem pozval društva, naj se sre~anja ne udeležijo, razloge pa navedel v pismu, ki ga je kot odgovor na vabilo poslal tudi poslanki. Med drugim je zapisal, da zaradi kratkega ~asovnega roka ni bilo mogo~e uskladiti stališ~ med ~lanicami krovne organizacije in se ustrezno pripraviti za sesta­nek, predvsem ker gre za tako pomembno temo, kot je OPNM, v pripravo katerega slovenska skupnost ni bila vklju~ena. Poslan­ko je ob tem spomnil, da je to njen prvi poskus vzpostavitve so­delovanja z manjšino, ki jo zastopa dva mandata. Predlagal je preložitev sestanka in vnovi~ni sklic za sre~anje, na katero bi povabili predstavnike vseh organizacij slovenske skupnosti in bi Letos so skupaj z doma~ini, KUD Zvir Jele­nje, sodelovali še plesalci KUD Kupine~ki Kraljevec, mesteca v bližini Zagreba, FS Majžice, FS Sv. Juraj Kras in naša FS. Po­sebej je gledalce navdušil nastop otroške folklorne skupine KUD Zvir. Mali plesalci, stari od pet do deset ali dvanajst let staro­sti, so v originalnih narodnih nošah svo­jega kraja sr~no peli in plesali. Naša FS Bazovica se je predstavila z dvema spleto­ma, belokranjskim z Lepo Anko in gorenj­skim, ob glasbeni spremljavi harmon­ikarja Ivana Simi}a. Po podelitvi zahval predstavnikom nasto­pajo~ih skupin je organizator za zadnjo to~ko programa namenil "potresuljko za vse". Tako smo vsi nastopajo~i v svojih nošah na odru zaplesali potresuljko. Dru­ženje se je nadaljevalo v dobrem razpolo­ženju, zaigrali sta dve harmoniki, pelo se je in plesalo še dolgo v no~. Vse to z boga­to zakusko! Za nami je še en uspešen nastop in druže­nje ter dogovor o skupnem nastopu in go­stovanju KUD Zvir v KPD Bazovica. Slavica Vukovi} Ba~i} potekalo na sedežu ZSDH. Kot je povedal, odgovora ni prejel, a je do pogovora s po­slanko kljub temu prišlo, priložnost za to pa je bila osrednja slovesnost ob sedemde­setletnici KPD Bazovica 18. novembra v reškem Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku. Vabilu poslanke pa so se – nekateri z na­vedbo, da pisma krovne organizacije niso prejeli – odzvali predstavniki slovenske narodne manjšine Varaždinske in Karlov­ške županije ter Mesta Karlovec in Ob~ine Cestica, Barbara Antoli~ Vupora in Janez Jankovi} ter Marina Dela~ Tepši} in Ana Mumlek. Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 7. oktober, Hotel Panorama, Zagreb 25 let krovne organizacije: Ni politike, ki bi nas sprla! L etošnje leto je leto jubilejev: poleg 70 let delovanja KPD Bazovica okrogle obletnice praznujejo tudi društva SKD Tri­glav v Splitu (25 let), SKD Dr. France Pre­šeren v Šibeniku (20 let) ter SKD Gorski kotar, SKD Oljka iz Pore~a in SKD Lipa iz Buzeta (10 let). Pomemben jubilej pa slavi tudi krovna organizacija, ~emur je bila posve~ena posebna slovesnost na leto­šnjem sre~anju vseh slovenskih društev v Zagrebu. Zbralo se je ve~ kot tristo rojakov z vseh koncev Hrvaške, vabilu na prazni~no sre~anje pa se je odzvalo tudi ve~ visokih gostov, med njimi minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, odposlanec predsednika Republi­ke Slovenije, akademik prof. dr. Boštjan Žekš, slovenska veleposlanica na Hrva­škem dr. Smiljana Knez, zagrebški župan Milan Bandi} in predsednik Sveta za naro­dne manjšine RH dr. Aleksandar Tolnauer. V svojih nagovorih so poudarili pomen in povezovalno vlogo krovne organizacije, njen predsednik Darko Šonc pa željo po nadaljnjem ohranjanju slo­venstva, krepitvi vezi z ve~inskim okoljem ter pomladitvijo vod­stva, predvsem pa s ~im manj problemi med državama. In kot je dodal, ni politike, ki bi nas skregala in vnesla razdor med sloven-ski in hrvaški narod. Darko Šonc je prejel tudi priznanje, ki ga je njemu in krovni organizaciji za prispevek k uveljavitvi manjšin­skih pravic v imenu Sveta za narodne manjšine RH podelil dr. Aleksandar Tolnauer. Slovesnost je obogatil kulturni program, ki ga je tudi tokrat vo­dila tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, s slovenskimi uspešnicami pa so nastopili sopranistka Anja Žabkar in basist Miha Bole (Dan ljubezni), pevca Sandro Vešligaj in Alen Bellulo ob spremljavi klaviatur in kitare (Med iskrenimi ljudmi), tenorist Marijo Krnic´ in pianistka Tamara Povrh (Kje so tiste stezice) ter ob koncu še pevec Daniel Šimek, ki je ob spremljavi pianina in s priljubljeno Slovenija, od kod lepote tvoje na noge dvignil polno dvorano. Ve~er se je nadaljeval v druženju ob pesmi in plesu ter dogovorih za prihodnje, petnajsto sre~anje vseh slovenskih društev na Hr­vaškem. Marjana Mirkovi} Zveza Slovencev/Zveza slovenskih društev na Hrvaškem: prvi sedež na Reki U stanovljena je bila 31. januarja 1992 in registrirana 5. marca kot Zveza Slovencev na Hrvaškem. Zruževala je društva Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, Kulturno-umetni­ško društvo Slovenski dom v Karlovcu in Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež. V drugih dveh društvih namre~ pravih sogovornikov takrat ni bilo, saj je zagrebško društvo preživljalo težke trenutke in burne spremembe, karlovško pa se je od sodelovanja v krovni organizaciji takoj po registraciji odmaknilo. Maja se je vanjo vklju~ilo novo društvo, Triglav iz Splita. Vodstvo je v prvem mandatu prevzel predsednik KPD Bazovica, danes pokojni Vinko Žibert, in prav njemu gre velika za­hvala, da se je krovna organizacija postavila na noge v ~asu, ki takšnemu povezovanju ni bil niti naj­manj naklonjen. Osamosvojitev je ~ez no~ prinesla vrsto sprememb (tudi) Slovencem, ki so spoznali, da se morajo organizirano povezovati pri urejanju statusa in v prizadevanju za ohranitev osnovnih pravic nasploh. K temu so mo~no pripomogli konzularni dnevi veleposlaništva RS v RH, ki so poleg krovne organizacije okrepili tudi prepoznavnost KPD Bazovica in omogo~ili, da je vse do danes ostala središ~e najrazli~nejših informacij, povezanih s Slovenijo. Ne presene~a zato, da je veleposlaništvo leta 2000 Vinka Žiberta tudi zato predlagalo za eno izmed državnih odlikovanj, ki bi si ga upravi~eno zaslužil. Omeniti še velja, da mu je bila kot tajnica krovne organizacije v pomo~ pok. Gabrijela Babi}, sicer dol­goletna ~lanica KPD Bazovica, ki je ustvarjalno povezovala na desetine prireditev na odru Slovenskega doma. Zveza Slovencev se je leta 1996 preimenovala v Zvezo slovenskih društev in sedež preselila v Zagreb. Od takrat jo uspešno vodi predsednik KPD Slovenski dom iz Zagreba, Darko Šonc, združuje vseh šest­najst društev, sodeluje s klju~nimi telesi manjšinske politike na Hrvaškem, je pr vi sogovornik za Slo­venijo in vklju~ena v koordinacijo slovenskih krovnih organizacij v zamejstvu SLOM AK. IZ DRU[TVA 10. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Darko Mohar: Kreta za planince in turiste, predavanje V odja naše planinske skupine Darko Mohar je pripravil pre­davanje z naslovom Kreta za planince in turiste. Z ženo Lidijo Tuškan Mohar sta se v pr vem tednu junija letos kot go­sta planinskega društva PD RTV Ljubljana udeležila enoteden­skega izleta na Kreto. Vtise o tem je predstavil na zanimivem predavanju, ki so ga obiskali tudi udeleženci in gostje iz Lju­bljane. Avtor je predstavitev popestril s številnimi fotografijami in ze­mljepisnim prikazom potovanja, z ustreznim izborom izvirne grške glasbe pa ve~er še dodatno obogatil. Ob~instvo v dvora­ni, ki je bila zasedena do zadnjega koti~ka, je bilo navdušeno nad zanimivo predstavitvijo in je Darka Moharja nagradilo z zasluženim in burnim ploskanjem. Branka Radisic 11. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Utrinki z izletov, razstava fotografij 14. oktober, Kulturni center Banski dvor, Banjaluka Koncert slovenskih zborov Z veza slovenskih društev v BiH Evropa zdaj je v Banjaluki organizirala koncert slovenskih pevskih zborov. Povabilo smo dobili že lani, ko so bili pevci iz Banjaluke v gosteh pri nas. Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj, da nas ne bi presenetila kolona na meji. Po treh urah vožnje smo potrpežlji­vo po~akali kakšno urico za prehod meje in se kmalu zatem znašli v Banjaluki, v znanem hotelu, kjer smo že enkrat prespa­li. Nastanili smo se in se po kosilu za~eli pripravljati na nastop. Dogodek so pripravili v lepi koncertni dvorani Kulturnega cen­tra Banski dvor v središ~u mesta. Na koncertu so nastopili trije zbori iz Bosne in Hercegovine in trije zbori iz tujine: MePZ Ca­merata Slovenica iz Sarajeva, ŽePZ Sloven~ice iz Tuzle, MePZ Davorin Jenko iz Banjaluke, ŽePZ Rože iz Nove Gorice, MoPZ Pivka iz Pivke in naš zbor, MePZ KPD Bazovica. Razstavo je odprla Anita Hromin in ob tej priložnosti ~estitala ~lanom društva za 70 let uspešnega delovanja, z željo, da bi tako še naprej delovala tudi fotografska skupina. Dodala je tudi ~estitko ~lanu skupine, reškemu umetniškemu fotogra­fu Istogu Žoržu, ob njegovem 70. roj­stnem dnevu. Fotografije za razstavo so prispevali Đilio Arbula, Milena Arbula, Mirjana Bru­mnjak, Dubravka Dijani}, Andrej Hro­min, Anita Hromin, Dionis Juri}, Robert Trmošljanin in Istog Žorž. Anita Hromin Pesem je napolnila ~udovito akusti~no dvorano in program se je hitro zvrstil. Naš zbor je zapel tri pesmi: Zdomec, Na­smijana Mare in za konec Žabe. ^eprav nismo nastopili v polnem številu, smo z nastopom lahko zelo zadovoljni, saj nas je ob~instvo nagradilo z navdušenim aplavzom. Po nastopu smo se odpeljali na ve~erjo, tam pa smo potem vsi nastopajo~i in na­ši gostitelji preživeli lep družabni ve~er s petjem in plesom. Po vrnitvi v hotel smo do poznih uric tiho prepevali na recepciji hotela in tako kon~ali ta lepi dan. Naslednje jutro smo po zajtrku odšli na kratek ogled središ~a Banjaluke in obi­skali tržnico, pred odhodom pa smo šli še na banjaluške ~evap~i~e, saj brez tega obisk Banjaluke ne bi bil popoln. Poslovi­li smo se od svojih gostiteljev in si oblju­bili, da se kmalu spet vidimo. Zvonimir Stipeti} 20. oktober, OŠ Pe}ine, OŠ Kozala Delovni obisk predstavnikov iz Slovenije IZ DRU[TVA V eronika Pirnat z Zavoda RS za šolstvo in Roman Maurice Gruden z ministr­stva za izobraževanje, znanost in šport RS sta se med delovnim obiskom na Reki sešla z u~iteljicama slovenš~ine, Andreo Šlosar in Sandro Grudeni}, na osnovnih šolah Pe}ine in Kozala, kjer poteka pouk slovenskega jezika in kulture po manjšin­ 21. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Folklorni ve~er V okviru 10. obletnice KPD Bazovica je bil v dvorani organiziran folklorni ve~er. Doma~i folklorni skupini (FS) so se kot gostje pridružili dragi prijatelji, fol­kloristi KUD Zvir iz Jelenja, z dolgoletno vodjo Alenko Jureti}. Dobrodošlico v imenu društva jim je za­želel koordinator kulturnih dejavnosti KPD Bazovica Vitomir Vitaz in v nadalje­vanju tudi povezoval prireditev. Predsta­vil je FS KUD Zvir s krajšim pregledom delovanja tega društva, ki deluje nepretr­gano že od leta 1977. Na podlagi starih grobniških plesov in petja ohranjajo predvsem izvirno krajevno folkloro. Na­stopajo v zanimivih nošah, ki so, kot pravijo, narejene po "idejni rekonstrukciji starih grobniških noš". FS KUD Zvir od vsega za~etka strokovno in premišljeno vodi Alenka Jureti}, po po­klicu u~iteljica. Skupina ima za seboj veli­ko nastopov na revijah folklore po vsej Hrvaški, pa tudi v ve~ evropskih državah. Na odru smo nastopali izmeni~no: gostje so se predstavili s štirimi plesi (Mihin vaj­ser, Mažurka – plesni par, Grobniški dr­meš – plesni par in Tanac pod feštu), vse v koreografiji Alenke Jureti}. Naša skupi­ski zakonodaji oz. modelu C. Prinesla sta u~benike, knjižna dari­la in slikanice za otroke, sre~anje pa je bilo tudi priložnost za seznanitev z novostmi. Gre predvsem za e-gradiva za u~enje slovenš~ine, dostopna na dolo~enih spletnih straneh, govor pa je bil tudi o poletnih šolah in taboru v organizaciji Zavoda RS za šolstvo in mladinski poletni šoli za najstnike, stare od 14 do 18 let, v organizaciji Centra za slovenš~ino. Poletne šole organizira tudi Izseljenska matica, a te ve~ pozornosti namenjajo umetni­škemu delovanju. Zavod za šolstvo organizira tudi ekskurzije, ki bodo za reške u~ence v prihodnje organizirane skupno za obe šoli, OŠ Pe}ine in OŠ Kozala. Beseda je tekla tudi o zamisli za skupne nastop ob koncu šolskega leta, na katerem bi se v KPD Bazovica na Reki Fotka 15 zbrali u~enci z vseh šestih šol Istre in Kvarnerja, na katerih pote­ka pouk slovenš~ine. Poleg dveh reških šol so to še OŠ Vazmo­slav Gržalja v Buzetu, OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih in njena podružni~na šola v Juši}ih, ter OŠ Marija i Lina v Umagu, kjer se je pouk letošnjo jesen za~el s prostovoljnim u~enjem. Veronika Pirnat in Roman Maurice Gruden sta obiskala tudi KPD Bazovica in se sešla s predsednikom Zvonimirjem Stipeti}em, tajnico Evo Ciglar in predstavnico društva EU korak, Natali Iskra. Marjana Mirkovi} na je najprej zaplesala Slavonski ples v koreografiji Gabrijela Funari}a, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli štirje mladi ~lani Reškega tamburaškega orkestra KUD Željezni~ar. Sledila sta še istrski in gorenjski splet, oba v koreografiji Alenke Jureti} in ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a. To je bil uspešen skupni nastop z bogatim in pestrim progra­mom. Poleg zanimivih noš obeh skupin so imeli gostje par odli~nih mladih plesalcev, ki sta se zavrtela v dveh to~kah in mo~no navdušila navzo~e. Po programu je v prostorih našega društva sledilo neformalno druženje z bogato pogostitvijo. V prijetnem ozra~ju smo se še bolje spoznali in vodji skupin, Nataša Grlica in Alenka Jureti}, sta bili o~itno zelo zadovoljni. V dobrem razpoloženju smo se poslovili z željo, da bi še imeli takšne nastope. Slavica Vukovi} Ba~i} 10. november, Mestna hiša, Reka Dnevi prijateljev knjige, 10. mednarodni festival književnosti Štiridnevni program (9.–12. november) te, letos že desete prireditve je na slovesnosti ob podelitvi nagrad s krajšim nastopom obogatil mešani pevski zbor (MePZ) KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, navzo~e v polni dvorani me­stne hiše pa pozdravil predsednik društva Zvonimir Stipeti} in omenil tudi letošnji jubilej društva. V pestrem programu je med drugimi sodelovala tudi maribor­ska založba Maus. Njene izdaje je predstavila urednica Nataša 10. november, Slovenski dom KPD Bazovica KUD Svoboda, Kisovec: Strah, lutkovna predstava V društvu smo gostili lutkovno skupino Luki, ki deluje pod okriljem kulturnega društva Svoboda iz vasi Kisovec blizu Zagorja ob Savi. Šest~lansko skupinico, ki je generacijsko precej razli~na, povezu­jejo tudi družinske vezi, predvsem pa ljubezen do lutkarstva in razveseljevanja otrok. Zaupali so nam, da lutkar mora biti vse­stranski. Torej mu ne smejo biti tuji lepota besede, likovno ustvarjanje, tudi krojaštvo, mora biti igralec, pevec, plesalec, za­bavnež in predvsem imeti rad to, kar po~ne. Z za~etkom ob 18. uri so nam uprizorili polurno predstavo z naslovom Strah, ki je navdušila naše najmlajše. Zgodbica o Strahu, ki je bil prepri~an, da zna zelo imenitno strašiti, je nasmejala tudi odrasle in nas prepri~ala, da je strah znotraj votel, okrog ga pa ni~ ni. Vedre in skrbno dodelane kostume, bogate scenske kulise, režijo in ne nazadnje tudi besedila za svoje predstave pripravljajo ~lani sami. Besedilo za to predstavo je bilo plod domišljije ~lanic sku-pine Jane Mil~inski in Katarine Eranovi~. So tudi stalni gostje Ta~kovega festivala lutkovnih skupin, ki poteka v Litiji. V našem društvu in nasploh na Hrvaškem so gostovali prvi~, a 17. november, Istrska zbornica, Pore~ Švikart, posebej tudi najnovejšo z naslo­vom Poeti~ni manifest avtorja Valerija Orli}a, sicer vodje festivala, v prevodu Željka Perovi}a in sodelujo~ega v progra­mu. Tudi ob tej priložnosti je bilo poudar­jeno dobro sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi literarnimi ustvarjalci, po­vezanimi tudi s kolegi na širšem sose­dnjem obmo~ju. Mednarodno nagrado Hrvaškega knji­ževnega društva je prejel bosensko-her­cegovski književnik Ante Zirdum. V okviru festivala so predstavili tudi novo številko revije za kulturo in književnost Književno pero. Valerij Orli} jo je podaril tudi KPD Bazovica in predlagal, da ena izmed predstavitev v prihodnje poteka tudi v Slovenskem domu na Reki. Marjana Mirkovi} SKD Oljka: 10 let prizadevanja za ohranitev slovenske kulture S KD Oljka praznuje desetletnico delovanja. Slovesne prosla­ve ob tej obletnici se je udeležilo ve~ visokih gostov, ki so rojakom ~estitali in jih tudi nagovorili: Rudi Merljak z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, minister sveto­valec in konzul na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu mag. Viktor Mlakar, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrva­škem Darko Šonc, župan Ob~ine Šentjur mag. Marko Diaci in poreški župan Loris Pešuri}, ki je za darilo prinesel sporo~ilo o dodelitvi prostorov za delovanje društva. Predsednica in ustanoviteljica SKD Oljka Miriam Pran je v nagovoru vsa vesela za­to izrazila veliko zadovoljstvo in dejala, da "ima ob~utek, da se bo šele zdaj za~elo delati". V kulturnem programu je navzo~e z odli~nim koncertom ob tej priložnosti po~astil MePZ Sonce iz Ponikve pri Šen­tjurju pod vodstvom dirigentke Andreje Ocvirk, svojo to~ko presene~anja pa sta še pripravila in v duetu zapela Emil Zonta, nekdanji glasbeni urednik in producent na Radiu Koper -Capodistria, sicer pa znani raziskovalec istrske glasbene dediš­~ine, in Dario Gregori~, ~lan sveta KS De­kani, zadolžen za kulturo. Po slavnostnem delu proslave se je zabava nadaljevala ob pesmi in smehu do ranih jutranjih ur. Jasmina Dla~i} 17. november, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica Hinko Poro~nik, zaljubljen v Snežnik Z nani bistriški planinec in soustano­vitelj tamkajšnje skupine gorskih re­ševalcev je že trideset let vodja mar~ev­skega pohoda na Snežnik, ljubiteljski fotograf, ljubitelj narave in zaljubljen v Snežnik. PS KPD Bazovica skoraj od pr­vih dni sodeluje in prijateljuje z njim, bil je tudi eden izmed prvih predavateljev, ki je ~lanom društva in prijateljem pokazal ~udoviti svet Pivških presihajo~ih jezer. Tokrat je predstavil le dolo~ene posnetke iz svoje bogate zbirke fotografij s prelepi­mi posnetki Snežnika in njegove oklice. Naravo doživlja na svoj, v fotografskem pogledu enkraten na~in. Igre svetlobe, oblakov in oblik ter detajli, to so njegovi IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA Planinsko poletje 2017 ^ lani PS Bazovica so bili izredno pri­dni. ^eprav zaradi organizacijskih te­žav ni bil osvojen prvi štiritiso~ak, so bili poleti izjemno dejavni, in to kar na treh celinah. In zelo so se približali meji 4000 metrov nad morjem. ^lani PS so se povzpeli in razvili svojo zastavo na Mt. Fuji, ki je s 3776 metrov najvišji vrh Japonske, na 3283 metrov visokem Petzeku v Avstriji, prvi~ osvojili vrh v Južni Ameriki (Pico da Tijuca, 1021 m) ter ve~ vrhov v Alpah, visokih nad 2000 m, kot so Mala Ponca, Planjava, Oj­strica, Kamniti Lovec, Mangart, Špik, Ka­njavec in Kanin. V septembru je sledil še vzpon na Olimp v Gr~iji v organizaciji PD Pobeda iz Beograda, na katerega se je od­pravilo ve~ ~lanov. Temu lahko še doda­mo na za~etku junija osvojen 1571 m visok Afentis v gorovju Oros Dikti na Kreti kot dokaz, da so se planinci poleti razkropili po vsem svetu. P oletnega planinskega izpopolnjevanja v U~nem centru Pla­ninske zveze Slovenije (PZS) v Bavšici se je udeležilo 23 ~la­in vseeno tehni~no kar zahteven vzpon na Prestreljenik (2499 m) in delno za vzpon do Prestreljnikovega okna. Lep dan je omogo~il vsem skupinam va­ren pristop do izbranih ciljev in izredne razglede, od Montaža in Viša v Zahodnih Julijcih, ~ez Mangart in Jalovec do Trigla­va in seveda naprej do Krna nad Kobari­dom. Morje se je sicer skrivalo v avgustovskih meglicah, ~eprav se ga je dalo ob~utiti v nižinah za Goriškimi brdi. Po kon~anih turah in predavanjih je sledi­lo še druženje ob tabornem ognju do po­ nov. Šolanje je ena izmed rednih dejavnosti PS Bazovica. Tudi letos je bilo pripravljenih ve~ predavanj in seveda prakti~ni del, ki je potekal v kaninskem visokogorju. Predavanja so pripravili vodniki skupine: Andrej Mohar je spregovoril o pripravah na pla­ninsko turo, Darko Mohar o planinskem obisku otoka Kreta v Gr~iji, zdravnica Paola Trupac pa o prvi pomo~i. Udeleženci te~aja so predavanja poslušali z velikim zanimanjem. V prakti~nem delu se je mo~nejša skupina povzpela na vrh Kani­na (2587 m) po precej zahtevni poti, ki terja nekoliko izkušeno­sti, iznajdljivosti pri hoji po zavarovanih poteh in precej kondicije. Druga skupina se je delno odlo~ila za nekoliko krajši 10. september, Bazoviški pohod 2017, kljub slabemu vremenu 1. oktober, 60 let ko~e na Slavniku in pohod znih ve~ernih ur. Druženje v topli no~i ni pokvarilo niti nekaj grmenja in bliskanja nekje v bližnji okolici. V nedeljo je kot po navadi sledilo še po­spravljanje hiše in ob vrnitvi domov seve­da ogled katere od lepot naše Slovenije. Tokrat se je vsa skupina odlo~ila za ogled Tolminskih korit, naravne znamenitosti na soto~ju Tolminke in Zadlaš~ice, najniž­je in najlepše vstopne to~ke v Triglavski narodni park. vse suho, še malo sonca se je pokazalo. Dovolj za pripravo na pohod. Pohod se je za~el spet v nalivu, a s~asoma se je dež pomiril – malo ga je bilo, malo ne, dovolj za hojo pod dežjem. Organiza­torji so malo skrajšali traso, izognili so se v dežju nevarnim in spolzkim odse­kom in speljali tudi ta, 37. spominski po­hod, posve~en padlim bazoviškim junakom. Tudi slovesnost ob spomeniku je bila malce skrajšana in druženje po pohodu žal odpovedano, toda ~lani PS, ki so se pohoda udeležili, so bili res za­dovoljni. Hoja v dežju jim je bila v užitek, v ko~i na Kokoši se je zapelo, skratka, bilo je veliko dobre volje in pozitivne energije. In ponosa, da smo se pohoda, posve~enega dogodku, po katerem je na­še društvo dobilo ime, udeležili v tako velikem številu. T umova ko~a na Slavniku stoji 60 let in z veliko truda jo vzdržuje Obalno planinsko društvo iz Kopra. Lani so pri­dobili certifikat družinam prijazna pla­ninska ko~a in certifikat okolju prijazna planinska ko~a, na oba pa so doma~ini izredno ponosni. Proslavo so letos pove­zali s tradicionalnim, 39. pohodom na Slavnik, ki ga doma~ini organizirajo vsako pr vo nedeljo v oktobru. Vzponu in proslavi se je priklju~ilo deset ~lanov PS Bazovica, ki ima ta po­ hod redno v programu že pet let. Proslava je potekla v pesmi, spominih dedi~ev dr. Henrika Tume, po katerem je ko~a dobila ime, in slavno­stnih govorih predsednika Obalnega PD Alda Zubina ter podpredsednika PZS Toneta Jesenka. ^lani Bazovice smo uživali v družbi doma~inov, saj so naša sre~anja vedno zelo prisr~na in prijateljska. In seveda v sre~anjih s številnimi planinskimi prijatelji iz Tržaškega in z vseh koncev Primorske. Lep dan je pripomogel k dobremu vzdušju, ki se je nadaljevalo tudi na poti proti domu. 14. oktober, Zelena Lika – prelepa, a pusta pokrajina IZ DRU[TVA Jesen se nam je zavlekla pod kožo, z ju­tranjo meglo, rumeno obarvanimi goz­dovi, soncem v višavah. V daljavi mogo~ni Velebit, pod nami zelena polja ob reki Gacki. Samotni gozdovi 1013 m visokega Veljuna. Dve urici vzpona, ena­ko toliko nazaj, obisk enega od prelepih izvirov reke Gacke. Majerovo vrilo je res vredno ogleda. Nakup moke v mlinu spominja na stare ~ase bolj naravnega na~ina življenja. ^eprav mlin trenutno melje v prazno in je moka lahko bog ve od kod, so ob~utki enkratni. Pa še malo druženja v Oto~cu, tako da nas zadnji son~ni žarki pospremijo na pot proti do-mu. Še se vrnemo v Liko ogledovat njene lepote. 10. november, Naravni rezervat Ustje So~e (Foce dell' Isonzo/Isola della Cona) S o~a je zmeraj in vsepovsod lepa. V Jadransko morje se izliva nedale~ Trži~a v Italiji, na najsevernejši to~ki Ja­dranskega morja. Njen izliv je mo~virnat, gnezdiš~e za številne ptice. Prav zato so to obmo~je v Italiji razglasili za naravni park in s posebno zaš~itno ograjo omogo~ili opazovanje ptic, ki jih na vr­huncu sezone tu gnezdi ve~ kot tristo vrst. Skozi park sta speljani poti: krajša omogo~a opazovanje ptic, druga pa obi­skovalce popelje prav na zadnji rt, za ka­terim So~a izgine v morju. Pozna jesen je omogo~ila udeležencem izleta uživanje v prekrasnih bar vah, oblakih, ki so se podili po nebu, pticah na vodi, kopnem in v zraku. Sonce je ob~asno obarvalo So~o v modro, skoraj tako, kot jo poznamo iz Trente. Številne mo~virne rastline, beli ko­nji, ki se tukaj svobodno pasejo, temna bar va morja in veliko število labodov so še dodatno popestrili doživetje. Mo~an jugo in plima sta prinesla nekaj ve~ vode na travnike parka, tako da se je bilo treba ob~asno sezuti in kreniti bos po vodi naprej. Danes so naše noge že pozabile na tisti prekrasni ob~utek hoje brez obutve, v katerem smo lahko uživali vso otroštvo. Ure v naravnem parku so hitro tekle. Ob vrnitvi smo si v mestu Šti­van še ogledali izvir Timave, najkrajše reke v Italiji. Tu v Ja­dransko morje med drugim prite~ejo vode izpod Snežnika in Snježnika. Žal za ogled dvorca v Devinu ni ve~ ostalo ~asa. Kratek dan in ~rni oblaki so malce skrajšali izlet. Izleti in druge dejavnosti v letu 2018: Januar 1. 1. Novoletna penina na U~ki Lastni prevoz 7. 1. Istra, izlet v neznano Avtobus 13. 1. Slovenska PP: Od Ospa do Socerba Lastni prevoz/avtobus 28. 1. Sviš~aki, zimski te~aj Lastni prevoz/GRS Ilirska Bistrica Marec 3. 3. Žene v hribe, Vela Pliš in Mli~ni vrh Lastni prevoz 18. 3. Kjer se stekata So~a in Kras Lastni prevoz/SPD Trst/Obalno PD 25. 3. Krk za ~lane in prijatelje Avtobus Sestanki planinske skupine so ob torkih od 20.00 do 22.00 ure. Stik: tajništvo KPD Bazovica v uradnih urah in Darko Mohar (GSM: +385 91 573 0362). Izlete planinske skupine je spremljal Darko Mohar. IN MEMORIAM Margherita Miri} Na Reki je 25. novembra letos umrla 88-letna Margherita Miri}, dolgoletna ~lanica KPD Bazovica in MePZ. Margherita Miri} je v društvu sodelovala od pr vih let. Stanovala je namre~ v reški ~etrti Štranga, v bližini Slovenskega doma, ki je bil živahno zbirališ~e ne le rojakov, temve~ tudi številnih drugih mladih z Reke. V društvo se je vklju~ila na povabilo takratne predsednice Zore Ausec in pozneje pripeljala tudi svojce. Margherita Miri}, družabna in vedre narave, je bila dejavna v ve~ skupinah, najraje pa je pela – bila je tudi ~lanica reškega upokojenskega pevskega zbora – in v MePZ je nastopala vse do lani. Vedno je bila pripravljena prisko~iti na pomo~ in ob prireditvah pogosto nepogrešljiva tudi v kuhinji. Za trud in prizadevno sodelovanje je od društva preje­la tudi ve~ zahval in priznanj, v pr vi lanski številki Sopotij pa smo jo kot eno izmed najzvestejših ~lanic KPD Bazovica predstavili v rubriki Sre~anja. Ostala nam bo v lepem in prijetnem spominu. Margherito Miri} so 1. decembra na zadnjo pot na reškem pokopališ~u Kozala spremili tudi ~lani MePZ in društva. 11. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Seja Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ in Sveta Mesta Reka IZ SVETOV N a sedežu svetov je potekala skupna seja. V prvem delu jo je vodil predse­dnik sveta na županijski ravni Vasja Si­moni~, kot kaže zapisnik, pa je bila na dnevnem redu – poleg finan~nega poro~ila in na~rtov za prihodnje – v ospredju aktualna problematika, denimo udeležba na izobraževalnem seminarju, sre~anje z istrskimi rojaki v Rakitniku, proslava desetletnice SKD Gorski kotar v Prezidu, vseslovensko sre~anje v Zagre­bu in reška konferenca mladinskih orga­nizacij iz zamejstva. Govor je bil tudi o vabilu na sre~anje z Ermino Lekaj Prlja­skaj, saborsko poslanko petih manjšin, formalno tudi slovenske, ter izboru ~la­na ali ~lanice Sveta za zamejstvo pri Vla­di RS oz. predlogu za dva predstavnika iz hrvaškega dela zamejstva (predlagana sta Darko Šonc in dr. Barbara Riman, op. ur.). Svet je tudi podprl finan~no pomo~ za nakup u~benikov, namenjenih pouku slovenš~ine. Navzo~i so se med drugim se­znanili tudi z informacijami o predsedniških volitvah v RS, Dnevih slovenske kulture v Istri z zaklju~no prireditvijo v Lo­vranu, sre~anju z rojaki v Matuljih in na~rtovano proslavo ob sedemdesetletnici KPD Bazovica na Reki. Drugi del seje, namenjene svetu na mestni ravni, je vodil pred­sednik tega sveta Boris Rejec, dnevni red pa je vseboval finan~no poro~ilo in na~rt za prihodnje, odslej z nekoliko manj­šimi sredstvi. Ve~ina teh je namenjena sofinanciranju glasila Sopotja, svet pa med drugim finan~no podpira še pouk slovenš~ine na OŠ Pe}ine in OŠ Kozala ter Igralne urice v slovenš~ini v vrtcu Bulevard. Boris Rejec je navzo~e med dru­gim seznanil tudi s sklepom mestnih oblasti, da je imenovan za ~lana Odbora z narodne manjšine. Marjana Mirkovi} 20. oktober, Kulturni dom Hangar, Matulji Prvo organizirano sre~anje rojakov S vet slovenske narodne manjšine (SNM) Ob~ine Matulji je organiziral prvo sre­~anje rojakov na tem obmo~ju. Ob vzpo­stavitvi sveta so kot prednostni nalogi napovedali povezovanje rojakov in spod­bujanje u~enja slovenš~ine v javnem šol­stvu. Ta usmeritev ostaja tudi v pri­hodnje, je v svojem nagovoru med drugim poudaril predsednik sveta Robert Bav~ar. Predstavil je njihovo delo in navzo~e po­vabil k sodelovanju, v poznejšem pogo­voru pa izrazil še upanje, da se bo finan~na podpora, ki jo ob~inska blagaj­na namenja svetu, v prihodnje pove~ala. Navzo~e je pozdravil tudi predsednik SNM na županijski ravni in SKD Snežnik iz Lovrana, Vasja Simoni~. Na pomo~ z izkušnjami je prisko~il tudi pri organiza­ciji tega sre~anja in ob tem izrazil upanje, da bosta sveta v prihodnje navezala te­snejše medsebojno sodelovanje. Po podatkih ljudskega štetja leta 2011 se je v Matuljih 248 oseb narodnostno opre­delilo za Slovence, presene~a pa podatek, da jih je nekoliko ve~ (252) navedlo slo­venš~ino kot svoj materni jezik. Pred do­brega pol stoletja jo je bilo slišati na vsakem koraku, so na druženju povedali obiskovalci, in veliko rojakov je v Matu­lje pripeljalo delo na železnici; danes so to po njihovem mnenju predvsem družin­ski razlogi. Slovenš~ina pa se po~asi uve­ljavlja tudi v šolah: kot izbirni predmet po modelu C je že peto leto na urniku ma­tuljske osnovne šole in drugo leto v njeni podružnici v Juši}ih. Pouk je predstavila u~iteljica slovenš~ine Andrea Šlosar in se tudi zahvalila matuljskemu svetu za podporo, ki u~encem omogo~a pestrejši potek pouka. Pod njenim vodstvom so se s krajšim programom na odru predstavili tudi najmlajši in mo~no razveselili obiskovalce, posebno še desetletni harmonikar An­tonio Marinac, ki je s svojim nastopom k petju pritegnil vso dvorano. ^e sklepamo po odzivih, je bilo sre~anje zelo uspešno in bi ga veljalo ponoviti tudi v prihodnje. Prvo pobudo za organizirano sre~anje rojakov v Matuljih pa je pred ve~ kot desetimi leti že dal Svet SNM PGŽ, v sodelovanju s Svetom SNM Ob~ine Lovran in z namenom, da jih pritegne h kandidaturi za volitve. Ob~inske oblasti so dogodek takrat sicer na~elno podprle, niso pa ga napovedale, zato odziva ni bilo. Leta 2015 pa je bil – po zaslugi Vasje Simoni~a in rojakov, ki so kandidirali na volitvah – tudi v Ob~ini Matulji naposled ustano­vljen svet SNM. Upoštevaje tudi dejstvo, da pouk slovenš~ine tam poteka že peto leto, lahko re~emo, da je storjen korak na­prej h krepitvi slovenske skupnosti na tem obmo~ju. Marjana Mirkovi} Dejavnost društva je bila vsa leta bogata in pestra, o tem natan~no in iz~rpno pri~a monografija Slovenski dom KPD Ba­zovica, avtoric Barbare in Kristine Riman (2007), izdana tudi v dopolnjeni izdaji v slovenš~ini (2012). V njej med drugim na­vajata, da so društvo vodili Zora Ausec (1947–1952, ~astna predsednica), Hrabroslav Soban (1952–1957), Jože Harej (1957– 1961), Drago Rizman (1961–1969, 1972–1978, 1980–1982, 1987–1992, tudi ~astni predsednik), Avgust Mihevc (1969– 1970), Drago Boži~ (1970–1972), Franc Vodopivec (1972), Ignac Vrabi~ (1978–1980), Vinko Žibert (1982–1987, 1992–1998), Marjan Keber (1998–2002), Vitomir Vitaz (2002–2010) in Mi­lan Grlica (2010–2013), ki sta mu sledila Jasmina Dla~i} (2013– 2014) in Zvonimir Stipeti} (2014–). Poleg omenjenih vodilnih predstavnikov so dejavnost društva nasploh seveda soustvarjali številni rojaki – med ~lani je zapi­sanih ve~ sto imen in vsem gre zahvala za ohranjanje sloven­ske pesmi in besede na Reki. Pomembno pri~evanje o KPD Bazovica danes K PD Bazovica vodi enajst~lanski upravni odbor, ki deluje v naslednji sestavi: od leta 2014 je predsednik Zvonimir Sti­peti}, podpredsednica Jasmina Dla~i}, ~lani pa so še Milan Grli­ca, Anita Hromin, Zdenka Jelov~an, Marijana Košuta-Bankovi}, Ivo Maruši}, Darko Mohar, Damjan Pipan, Barbara Riman in Vitomir Vitaz. dejavnosti društva so tudi publikacije, med drugimi monogra­fija En ~lovek, celo gledališ~e, avtoric Barbare in Kristine Ri­man o gledališ~niku Alojzu Useniku, ter zbirka ~rtic in pesmi z naslovom Kako si mi lepa, dežela doma~a ... dolgoletnega vsestranskega ~lana Slavka Arbitra. Slovenski dom je danes sedež tudi za druge slovenske organi­zacije, v njem imata poleg obeh svetov slovenske narodne manjšine, na mestni in županijski ravni, svoje prostore še dru­štvo EU korak in reška enota ljubljanskega Inštituta za naro­dnostna vprašanja. KPD Bazovica sodeluje z drugimi slovenskimi društvi na Hrva­škem in v zamejstvu ter BiH, s številnimi organizacijami v Slo­veniji, z drugimi manjšinskimi društvi na Reki in širše. Trdno je vpeta v okolje, v katerem deluje, ima pa tudi pomembno povezovalno vlogo, in po tem je danes prepoznavna tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji. 70 let V društvu danes deluje devet skupin, likovna skupina pa je, tudi zaradi odsotnosti vodje Ade Osmanagi}, za~asno prenehala delovati. Mešani pevski zbor (MePZ) Z borovodja je Zoran Badjuk, predsednik zbora Zvonimir Sti­peti}. MePZ je najstarejša in osrednja skupina v društvu, deluje od njegove ustanovitve, še pred tem pa je prav petje za~elo povezovati rojake. V zboru, ki danes združuje okrog trideset pevk in pevcev – med njimi so tudi vnuki prvih ~lanov –, kot zanimivost velja poudariti, da v njem ves ~as poje Jože Grlica - Pepi, o ~emer pri~a tudi njegova pristopnica (!). V sedmih dese­tletjih se je v zboru zvrstilo enajst dirigentov, po podatkih iz monografije Slovenski dom KPD Bazovica (1947–2007) avtoric dr. Barbare Riman in dr. Kristine Riman je bil prvi Stanko Vola­ri~, sledili pa so Anton Geržin~i~, Stanko Jurdana, Stanko Zida­ri~, Jože Poljanec, Miloš Zlati}, Rajmond Hrovat, Peter Škrjanec, Franjo Bravdica, Maja Dobrila in Zoran Badjuk. Repertoar zbora je bil raznovrsten, poleg slovenskih ljudskih, umetnih, borbenih in nabožnih pesmi so ga sestavljali tudi napevi primorskega, is­trskega in dalmatinskega melosa. Zbor pa na program uvrš~a tudi ve~ pesmi ~lana društva Slavka Arbitra, ki jih je uglasbil skladatelj Josip Kaplan, rojak iz Lovrana, in med njimi je tudi pesem Bazovica, ki je postala himna društva. Zbor ima za seboj veliko nastopov, tudi v Sloveniji in na tujem, prejel je ve~ nagrad Fotka Badjuk ali zbor in priznanj, v prvih desetletjih delovanja pa je na pomo~ prisko~il celo v nekaterih predstavah v reškem opernem gledališ~u. V zboru pojejo sopran Ljudmila Barbali}, Dušanka Bešli}, Zden­ka Jelov~an, Jasna Krpan, Ljubica Pugelj, Danica Rajh, Dragica Rizman, Mira Srdo~, Eleonora Udovc, Ana Uljani} in Marcella Vu~kovi}; altistke so Nerina Bratovi~, Vera Fatovi}, Boža Grlica, Loredana Jurkovi}, Maja Marijana Kotri, Marija Marži}, Ljubica Dramska skupina Praprotnik, Lucija Sin~i}, Marta Šnajdar, Marta Vitaz in Amalija Volk; tenor pojejo Marica Aži}, Eva Ciglar, Jože Grlica, Anita Hro­min, Dušan Ilijaši}, Bosiljko in Mirjana Kasi}, Arsen Mara~i}, Sonja Ogrinc in Anton Vi~evi}; basisti pa pojejo Romano Bande­ra, Frane Cvitan, Dragan Došen, Vladimir Gruden, Damir Man­zin, Boris Rejec, Savo Sancin in Zvonimir Stipeti}. T udi delovanje dramske skupine sega v pr va leta društva, dejavnost uspešno nadaljuje tudi danes. predsednici Zori Ausec je namre~ uspelo k sodelovanju pri-Vodstvo je jeseni 2010 prevzel Siniša Posari}, leto pozneje Re­tegniti ve~ slovenskih gledaliških umetnikov, takrat zaposle-nata Fugoši}, danes je umetniški vodja Ser|o Dla~i}, organiza­nih v reškem gledališ~u. Pomagali so pri režijah in igranju vlog cijski pa Milan Grlica. On je bil v vlogi tatu v zadnji predstavi ter vzpostavitvi amaterske dramske skupine društva nasploh. Niti tat ne more pošteno krasti – na besedilo Daria Foja jo je Posebej živahna dejavnost pa se je za~ela s prihodom gledali-režiral Ser|o Dla~i} – v okviru prijave za festival hrvaških lju­škega inšpicienta Alojza Usenika leta 1975, zanesenjaka, ki je biteljskih gledališ~ marca lani na županijski ravni razglašen skupino neutrudno in uspešno vodil celih 35 let ter postal pra-za najboljšega igralca. Enako priznanje je za režijo te predsta­va legenda in prepoznavni znak ne le dramske skupine, temve~ ve prejel tudi Ser|o Dla~i}, na letošnjem zamejskem festivalu slovenske skupnosti na Kvarnerju nasploh. Poleg režije in glav-ljubiteljskih gledaliških skupin iz zamejstva v Mavhinjah pa je nih vlog je obi~ajno odigral tudi vse druge izza odra, avtorici predstava prejela prvo nagrado! monografije o društvu pa sta o njem napisali tudi monografijo ^lani dramske skupine so Ivana Bakovi}, Eva Ciglar, Milan in z naslovom En ~lovek – celo gledališ~e. Na odru društva in Nataša Grlica, Ivan Harej, Anita Hromin, Zdenka Jelov~an, Lo­drugod se je zvrstilo na stotine predstav, recitalov in nastopov, redana Jurkovi}, Ivo Maruši} in Vitomir Vitaz, novi ~lanici pa dramska skupina je prejela ve~ priznanj in nagrad ter svojo sta postali tudi Ivona Novakovi} in Ada Osmanagi}. Planinska skupina S kupina deluje od leta 2002, prvi vodja je bil danes že pokojni Janko Rizman, zatem Stanko Hrže­njak, od leta 2005 pa jo uspešno vodi Darko Mohar. Šteje okrog petdeset ~lanov vseh generacij, organizira lastne in skupne izlete po Hrvaškem, Alpah in Dolomitih ter se udeležuje pohodov drugih planinskih društev. PS poleg pohodništva prizadevno deluje tudi na kulturnem, izobraževalnem in športnem podro~ju. Tako pripravlja razli~ne razstave svojih ~lanov in z njimi gostuje tudi zunaj dru­štva, gosti avtorje drugih planinskih društev, organizira predavanja na temo naravne in kulturne dediš~ine ter v goste vabi vrhunske slovenske alpiniste, pripravlja poletne in zimske izobraževalne te~aje, turnirje in druge dogodke. PS je kot ~lanica vklju~ena v PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, s katerim tesno sodeluje tudi pri izobraževanju ~lanov, tako se danes lahko pohvali z ve~ izšolanih vodnikov, tudi iz mlajše generacije, kar je nekoliko pomladilo ~lanstvo nasploh. PS je tudi ~lanica krovnih pla­ninskih organizacij Planinske zveze Slovenije in Hrvaške planinske zveze, uspešno navezuje stike s planinskimi društvi na Reki in okolici ter širše, tudi s planinci sosednjih držav, v Sloveniji in na obmo~ju skupnega slovenskega kulturnega prostora ter BIH. Veliko zaslug za to in za zanimivo, vsestransko usmerjeno de­javnost pa ima zlasti sedanji vodja. V PS so v~lanjeni Slavica Afri}, Diana in Mario Ani~i}, Đilio in Milena Arbula, Ago in Silvina Babahmetovi}, Ivana Bakovi}, Anita, Jadranka in Zoran Bistri~i}, Alemka Blaži}, Zinka Boži~ek, Jelena Cinotti, Emilija in Bojan Cvetkovi~, Lili ^argo­nja, Stella ^ernjar, Dubravka Dijani}, Jasmina Dla~i}, Marino Dubrovi}, Milivoj Filipovi}, Matija Golub, Ingrid in Mladen Gra- Folklorna skupina V odja je Nataša Grlica, nastope pa spremljata harmonikar Ivan Simi} in basist Ivan Harej. Slovenski narodni plesi se na odru društva plešejo vsa leta, organizirano mo~neje od leta 1971 in pod strokovnim, skoraj tridesetletnim vodstvom baletne plesalke reškega gledališ~a Sonje Kern-Svoboda, ki je, mimogrede, skrbela tudi za koreo­grafijo obilice dramskih predstav. V osemdesetih letih je bila posebej uspešna skupina mladih, iz katere je izšlo kar osem zakonskih parov in je postala tudi nekakšno jedro društva. Za svoje nastope, od val~kov in polke do klasi~nih in sodobnih plesov, so prejeli vrsto priznanj. Sonja Kern-Svoboda je vodila tudi otroško skupino, ki je nastopala do konca devetdesetih let. Današnja FS aktivno deluje od leta 2008, predvsem na pobudo vodje Nataše Grlica in zagnanega ~lanstva. V osemnajst~lanski sestavi so tudi trije moški plesalci, na repertoarju pa so spleti bovac, Andrej, Milan in Nataša Grlica, Mira Grži}, Anita Hro­min, Slavko Ivan~i}, Dionis Juri}, Vlado Kobas, Dušan Kos, Milena Licul, Jasna Lin~i}-Kostren~i}, Marina Petra Lon~ar, Branka Martinovi}, Ivo Maruši}, Ksenija Mrkela, Andrej in Dar­ko Mohar, Lidija Tuškan-Mohar, Gorana Pecirep, Damjan, Ja­sna in Vojko Pipan, Branka Radiši}, Dragi} in Maja Rosi~, Boris in Marija Rumac, Nevenka in Suad Saltovi}, Jelica Stipkovi}, Ivica in jasna Tota, Lu~ano Verbanac, Zdenka Kallan-Verba­nac, ^edomir in Marcella Vu~kovi}, Slavica Vu~kovi}-Ba~i} in Maja Žuvela-Stipeti}. koreografiji Alenke Jureti} iz KUD-a Zvir iz Jelenja, Sandre Far­kaš iz FD-ja Pazin in Martine Mi~eti} ter Gabrijela Funari}a iz opatijskega KUD-a Zora. Zavrtijo se tudi v sklepnem kolu iz opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca na koreografijo, ki jo je po spominu na prvo postavitev s koreografijo iz gledališ~a pri­redila Nataša Grlica. Razli~ne plese predstavijo v ustreznih na­rodnih nošah, sicer pa nastope pogosto popestrijo tudi s svojim petjem. FS sestavljajo Branko Arbanas, Ivana Bakovi}, Jadranka Bistri~i}, Zinka Boži}ek, Stella ^ernjar, Jasmina Dla~i}, Zvjez­dana Gregoran, Martina Grlica, Nataša Grlica, Leonida Kal~i}, Ivica Kurjega, Nevenka Saltovi}-Mudri}, Nenad Pani}, Elizabe­ta Prelovac, Marija Su~i}, Jasna Tota, Diana Verši}, Marcella Vu~kovi}, Nina Vu~kovi} in Slavica Vukovi}-Ba~i}, glasbena spremljava pa sta Ivan Simi} in Ivan Harej. Fotografska skupina U stanovljena je bila leta 2006 pod mentorstvom reškega umetniškega fotografa Istoga Žorža in se prvi~ javno predstavila junija tistega leta. Danes šteje devet aktivnih ~la­nov, ve~ let jo je zavzeto in uspešno vodila Anita Hromin, ki je za svoje dosežke prejela tudi nagrade in priznanja. To dolžnost je spomladi letos prevzel Andrej Hromin. Skupina spremlja dogajanje v društvu, skrbi za arhiv fotografij v društvu in glasilu Sopotja, daje pobude in organizira (na) te~aje, razstave in gostovanja, pogosto skupaj z drugimi sku­pinami društva, pripravlja strokovne ekskurzije, se predstavlja v slovenskih društvih na Hrvaškem in manjšinskih ter drugih organizacijah na Reki, vklju~uje v številne reške projekte in sodeluje s sorodnimi društvi na Reki in okolici, v Sloveniji ter z rojaki v zamejstvu in BiH. V preteklem desetletju je skupina tako pripravila ve~ kot petde­set razstav, samostojnih in skupnih, Anita Hromin pa tudi ve~ razstav planinske skupine, da bi širšemu ~lanstvu društva ta­ko prikazala utrinke z izletov. Fotografsko skupino sestavljajo Đilio Arbula, Milena Arbula, Mirjana Brumnjak, Dubravka Di­jani}, Andrej Hromin, Anita Hromin, Dionis Juri}, Darko Mo­har, Ira Petris, Robert Trmošljanin in Istog Žorž. Glasbena skupina G lasbena dejavnost je bila v društvu organizirana leta 1950, kot harmonikarska sekcija na pobudo Gvidona Mi­sleja, tudi njenega uspešnega vodje do leta 1967, ko ga je na tem mestu nadomestil Rajmond Hrovat. Organizirani nastopi so zabeleženi do prireditve ob tridesetletnici društva februarja 1978. Sedanja glasbena skupina deluje pet let, nastala je na predlog urednice Sopotij in z uspešno izpeljano pobudo Ivana Hareja, tudi mentorja, v njej igra osem ~lanov, solistka pa je Zdenka Kallan-Verbanac. Skupino vodi Andrej Mohar, izbor razli~nih instrumentov (kitara, bas kitara, klaviatura, mando­lina, blok flavta, cajon in razna tolkala) omogo~a raznovrsten repertoar, ki ga trenutno sestavlja ve~ kot dvajset pesmi razli~nega žanra. Ta pravi ljubiteljski bend si je nadel ime Mi­mo ritma, vendar so njegovi nastopi že zdavnaj za~eli dokazo­vati prav nasprotno. K temu je vsekakor pripomoglo tudi glasbeno izobraževanje skupine z mentorjem Ivanom Harejem, u~ne ure pa so predvidene tudi v prihodnje in vklju~ene v redno dejavnost skupine. Mimo ritma za zdaj nastopa v društvu in bogati razli~ne dogodke drugih skupin, v na~rtu pa ima tudi pripravo programa za samostojne in celove~erne nastope v jav­nosti. ^lani so Zinka Boži~ek, Dubravka Dijani}, Nerina Brato­vi}, Dionis Juri}, Zdenka Kallan-Verbanac, Andrej Mohar, Predrag Smajla in Maja Žuvela Stipeti}. 70 let Mladinska skupina M ladi so bili tako ali druga~e vedno navzo~i v društvu, ži­vahna dejavnost je bila opazna predvsem v ~asu kluba slo­venskih študentov v šestdesetih letih in dvajset let pozneje z generacijo, uspešno predvsem v folklori. Sredi devetdesetih let se je oblikovala skupina študentov pod vodstvom Senada Verema; vanjo so se ob~asno vklju~evali mladi, ki so se šolali na Reki ali v Sloveniji, s slednjim pa je bil povezan tudi klub reških študen­tov v Sloveniji, t. i. KRŠ. Mladinska skupina je za~ela delovati organizirano pred dobrim desetletjem, danes jo vodi Ivona Nova­kovi}, združuje pa devetnajst ~lanov mlajše generacije. Sre~ujejo se vsak mesec, po potrebi oz. kot pomo~ ob razli~nih ve~jih do­godkih v društvu pa tudi pogosteje. Družijo se z željo spodbujati in uresni~evati svoje ustvarjalne zamisli, krepiti sodelovanje z drugimi skupinami v društvu in vezi z vrstniki ter društvi v Slo­veniji in zamejstvu nasploh. Organizirajo razli~ne dogodke na temo kulture, športa in manjšinskih pravic ter delavnice za naj­mlajše, sodelujejo z glasilom Sopotja, v zadnjem letu pa navezu­jejo tudi stike na mednarodni ravni. Del redne dejavnosti so zelo priljubljeni vsakoletni izleti v Slovenijo, ki udeležencem prinaša­jo nova spoznanja o njeni bogati kulturni in naravni dediš~ini. ^lani so Ivana Bakovi}, Marina Bubni}, Roberta Cetina, Eva Ci­glar, Ana ^ivi}, Jasmina Dla~i}, Dora Gabriel, Matija Golub, An­drej Grlica, Natali Iskra, Staša Iskra, Iva Jerkovi}, Andrej Mohar, Ivona Novakovi}, Ada Osmanagi}, Damjan Pipan, Lara Sim~i}, Enrica Tomljanovi} in Diana Verši}. SRSKI S kupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI) je naj­mlajša skupina v društvu, nastala leta 2015 z željo, da bi udeleženci po obiskovanju dopolnilnega pouka slovenš~ine še naprej prou~evali sloven­sko kulturo in obi~aje ter spoznanja prenesli med širše ~lanstvo. Skupino vodi profesorica glasbene kulture Gloria Segnan, ~lanice pa so še upokojenka Lili ^argonja, Zdenka Kallan-Verbanac in Gorana Pecirep ter ob~asno Marina Pavli~. S skupnim nastopom so se ve~krat predstavile v doma~em in drugih slovenskih društvih, v etnološki zbirki rodbine ^op Pal~ava šiša v goranski vasici Plešce, pri društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije v Ljubljani. Zelo jih veseli, da se je ob letošnjem jubileju društva rodila ideja o predstavitvi vseh skupin v koledarju za leto 2018. Kot so zapisale ob fotografiranju, "smo imele sre~o, da smo za našega fotografa dobile Darka Moharja. Dogovorili smo se, da se najdemo zgodaj zjutraj, tik po son~nem vzhodu. Darko je imel na~rt, kje in kako nas bo posnel, ker je želel pokazati, kaj naša skupina predstavlja. Prijazno nas je popeljal na razli~ne lokacije po našem mestu in znova nas je navdušila lepota Reke, ki jo zaradi hitrega življenjskega utripa ne opazimo vselej. Naša navzo~nost je izzvala radovedne poglede mimoido~ih. Malce smo se po~utile važne in ta lepi dan kon~ale z nasmehom." DPS D opolnilni pouk slovenš~ine (DPS) v društvu poteka od šol. l. 1993/94, organiziran je v sodelovanju s pristojnim slovenskim ministrstvom in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, ki zagotavlja tudi ve~ino potrebne literature. Pr va u~iteljica je bila mag. Marija Donadi}, po petnajstih letih sta jo do šol.l. 2014/15 zamenjali u~iteljici, napoteni iz Slovenije: najprej za dve šolski leti Mojca Podobnik in zatem Dragica Motik. Jeseni 2015 je DPS v društvu prevzela u~iteljica Vida Srdo~ in po dveh dese­tletjih raznovrstnega pou~evanja slovenš~ine s svojimi izkušnjami zdaj uspešno bogati tudi ta pouk. DPS poteka ve~krat tedensko, v ve~ skupinah, oblikovanih glede na pred­znanje udeležencev. Ti so razli~nih starosti, od osnovnošolcev in dijakov, ki se želijo vpisati na slovenske univerze, do študentov in (ne)zaposlenih razli~nih poklicev. Vsako jesen se prijavi ve~ kot trideset udeležencev, za šol. l. 2017/18 prijave še potekajo. 18. novembra osrednja slovesnost ob sedemdesetletnici KPD Bazovica O srednja slovesnost je potekala 18. novembra v HKD, kjer so obiskovalce sprejele ~lanice mladinske skupine v slo­venski narodni noši, za glasbo je skrbel Trio Lipa istoimenske­ga društva iz Buzeta, v preddverju pa je bila tudi na ogled dokumentarno-fotografska razstava o dejavnosti društva. V dvorani, polni do zadnjega sedeža, so navzo~e nagovorili pred­sednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, predsednik Zveze slo­venskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, reški župan Vojko Obersnel, namestnik primorsko-goranskega župana Petar Ma­mula, saborska poslanka albanske, bošnjaške, ~rnogorske, ma­kedonske in slovenske narodne manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez in minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po sve­tu, Gorazd Žmavc. Poudarili so predvsem vpetost društva v okolje in njegovo povezovalno vlogo. V program, ki sta ga vodila tajnica in koordinator kulturnih dejavnosti KPD Bazovica, Eva Ciglar in Vitomir Vitaz, je s pe­smima Mi smo ubežniki in Zdomec uvedel MePZ pod vodstvom Zorana Badjuka. Folklorna skupina pod vodstvom Nataše Grli­ca se je zavrtela v Potrkani polki in pozneje v sklepnem kolu iz opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca, glasbena skupina pa je zaigrala in zapela Dan ljubezni in Slovenija, od kod lepote tvoje. Operni pevec Luka Ortar je ob klavirski spremljavi Ane Antonelli zapel samospev Pojdem na prejo, posebej pa so na odru razveselili mal~ki iz poletne šole v KPD Bazovica, ki jih je za nastop s Kek~evo pesmijo pripravila u~iteljica Sandra Gru­deni}. Ob koncu programa se je Zvonimir Stipeti} zahvalil vsem, ki so sedem desetletij prizadevno ohranjali slovensko pe­sem in besedo ter soustvarjali bogato dejavnost društva. Za dolgoletno in uspešno delo je dvanajstim ~lanom, dejavnim ~etrt stoletja in ve~, podelil zlata priznanja in plakete, posebej pa se je Zvonimir Stipeti} – skupaj z dvorano – zahvalil pevcu Jožetu Grlici - Pepiju, ki skupaj z društvom in zborom praznuje sedemdesetletnico neprekinjenega delovanja! Ve~er se je po nastopu MePZ s himno Bazovica in Ven~kom slovenskih ob pesmi in plesu nadaljeval v veselem druženju. 70 let Zlata priznanja Zlato priznanje za dolgoletno in uspešno sodelovanje so prejeli Jože Grlica -Pepi za 70 let, Loredana Jurkovi} za 70 let, Marta Vitaz za 69 let, Dragica Rizman za 68 let, Boža Grlica za 65 let, Zdenka Jelov~an za 67 let, Boris Rejec za 57 let, Vitomir Vitaz in Milan Grlica za 49 let, Nataša Grlica in Sonja Ogrinc za 39 let, Andrej Grlica za 31 let ter Stanislav Požar in urednica Sopotij za dolgoletno uspešno sodelovanje. Za dolgoletno uspešno sodelovanje je KPD Bazovica zlata priznanja podelila tudi Zve­zi slovenskih društev na Hrvaškem, Me­stu Reka, Primorsko-goranski županiji, Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Veleposlaništvu RS v RH, Ermina Lekaj Prljaskaj pa ga je dobila v znak pozornosti, ker se je odzvala vabilu. 70 let Jaka ^op, fotografski poet gora V okviru jubileja društva in tudi planinske skupine je bila 20. novembra v galeriji Principij odprta desetdnevna razstava foto­grafij Jake ^opa, organizirana v sodelovanju s Slovenskim pla­ninskim muzejem (SPM) iz Mojstrane. S krajšim nastopom in pesmijo Planinska je program napove­dal MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, navzo~e v galeriji, znova premajhni za vse obiskovalce, je poz­dravil njen vodja Borislav Boži}, predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} je spomnil na obletnico in na kratko predsta­vil društvo, predstavnici SPM, direktorica Irena Benedi~i~ in kustosinja Saša Mesec, pa sta spregovorili o sodelovanju z ro­jaki na Reki in razstavi, ki je nastala ob stoletnici rojstva Jake ^opa. V muzeju v Mojstrani so to med drugim proslavili tudi z izdajo monografije Fotografska pesem Jake ^opa, ki je bila na vpogled in na prodaj tudi na reški razstavi. V njej je zbranih sto najboljših, najzna~ilnejših in najbolj znanih ~rno-belih fo­tografij iz petih ^opovih monografij. Izbor je pripravil Jože Mi­heli~, priznani slovenski naravovarstvenik, alpinist, fotograf, pedagog in dolgoletni vodja službe za izobraževanje in naravo­varstveno vzgojo v javnem zavodu Triglavski narodni park. Jože Miheli~ je bil tudi gostujo~i predavatelj na razstavi, na kateri je z zanimivo pripovedjo, osebnim pri~evanjem in foto­grafijami iz omenjene monografije obiskovalcem kar najlepše približal delo in življenje legendarnega Jake ^opa. Gostom iz Slovenije, vsem sodelujo~im pri razstavi in obisko­valcem se je ob koncu zahvalil še vodja planinske skupine Dar­ko Mohar, ki je, upravi~eno, kar žarel od zadovoljstva nad uspešnim ve~erom. Jaka ^op Jaka ^op (1911–2002), legendarni fotograf in ljubitelj sloven­skih gora, je prepotoval in prehodil Alpe in vso Evropo, obiskal tudi Ameriko, njegov sopotnik na vseh poteh pa je bil fotograf­ski aparat. Kustosinja SPM Saša Mesec je v vabilu, ki ga je oblikoval Andrej Hromin, med drugim zapisala, da je bil "~lan Turistovskega kluba Skala, ki na vrhunsko raven ni dvignil le slovenskega alpinizma, temve~ tudi umetniško fotografi jo… Po drugi svetovni vojni je svoje fotografi je predstavil na ve~ kot 60 samostojnih ter številnih skupinskih doma~ih in mednarodnih razstavah umetniške in planinske fotografi je, objavljal pa jih je tudi v razli~nih strokovnih knjigah, ~asopisih in revijah doma in po svetu… Z beleženjem narave, kulturne krajine in kme~kih opravil imajo 'Jak~eve' fotografi je poleg estetske tudi veliko doku­mentarno vrednost – lahko jih ob~udujemo v njegovih monogra­fi jah Svet med vrhovi: Julijske Alpe (1962), Raj pod Triglavom (1968), Viharniki (1970) Kraljestvo Zlatoroga: Julijske Alpe (1989), Slovenski kozolec (1993) ter Trenta in So~a: doline, gore in ljudje (1996). Prireditvam se je pridružila tudi razstava sodobnega sloven­skega umetnika Janeza Štrosa v prostorih KPD Bazovica. Ve~er se je za~el s krajšim nastopom klape Kvarner, zatem pa je Eva Ciglar, ki je povezovala program, povabila obiskovalce k ogle-du humanitarne razstave in abstraktnih del v olju na platnu, "ki nam dajejo krila, da pomagamo leteti tudi tistim, ki sami ne morejo," je poudarila. Predstavila je umetnika, ki ima za seboj ve~ razstav doma in na tujem, od Dunaja, Rotterdama do Lon-dona in Pariza, in bil za svoje ustvarjanje ve~krat nagrajen, tudi v tujini (Bruselj, Cannes …). Povedala je, da je namen do­godka humanitarne narave, kot darilo za prostovoljni prispe­vek pa so obiskovalci prejeli knjigo s fotografijami slik Janeza Štrosa. Izkupic´ek je bil v celoti namenjen oddelku za otroke s posebnimi potrebami v reškem vrtcu Turni}. Za pobudo se je navzo~im zahvalila tudi ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin in pohvalila sodelovanje s KPD Bazovica, ki je vklju~ena tudi v potek Igralnih uric v slovenš~ini v vrtcu Bulevard, ter izrazila upanje, da bodo te dobra priprava za celodnevni slo­venski vrtec v prihodnje. Na kratko se je predstavil tudi Janez Štros, povedal, da slika od leta 2002, prvo razstavo pa je imel leta 2012. Izdal je tudi dve knjigi, druga je bila na voljo v KPD Bazovica, in to pred pred­stavitvijo, napovedano sicer za 3. december v Ljubljani. Med obiskovalci razstave je knjiga vzbudila veliko zanimanja, šte­vilni so avtorja prosili tudi za posvetilo. Prazni~no prilogo pripravila in uredila urednica Sopotij Pouk slovenš~ine v osnovnih šolah in društvih POUK SLOVEN[^INE daji, po t. i. modelu C. Na Reki poteka na OŠ Kozala – pou~uje ga Sandra Grude­ni}, in OŠ Pe}ine, kjer ga vodi u~iteljica Andrea Šlosar, ki pou~uje tudi na OŠ Dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih. Sicer pa se pobude za u~enje slovenš~ine nadaljujejo: poleg Buzeta, kjer pouk po modelu C v OŠ Vazmoslava Gržalje vodi Andrea Šlosar, DPS v društvu Lipa pa tajnica reške Bazovice, Eva Ciglar, so "re­ške" mo~i na delu tudi v puljskem dru­štvu Istra, v katerem DPS vodi Vida Srdo~, v tem šolskem letu pa je prevzela tudi DPS v društvu Ajda v Umagu in pro­stovoljni pouk slovenš~ine na tamkajšnji OŠ Marija in Lina. Slovenš~ina bo do konca leta uvrš~ena tudi na urnik štirih obmejnih osnovnih šol v Medžimurju – v Štrigovi, Selnici, Svetem Martinu na Muri in Murskem Središ~u – z u~iteljico iz Slovenije, Anejo Cafuta, medtem ko se v Varaždinski žu­paniji podobno, s slovenskim kadrom, nadaljuje pouk slovenš~ine v sedmih ob­mejnih osnovnih šolah. Bralne delavnice v Narodni knjižnici Ivana Žagarja v ^abru scenarij za kulturno prireditev, najmlajši so prisluhnili branju slikanice Beli muc in ~rni muc avtorice Helene Kralji~, u~iteljica Mirjana Žagar pa je z osnovno­šolkami izvedla lutkovno predstavo Rde~a kapica. Poleg u~iteljice je udele­žence delavnic usmerjala tudi ravnatelji­ca knjižnice Sintija Žurga Paripovi}. Dogodek je bil uspešen, predvidena ura obiska v knjižnici se je zaradi velikega zanimanja podaljšala za dve dodatni uri, v katerih so najmlajši z risbami upoda­bljali pravljice, ve~ji otroci pa raziskovali slovenski koti~ek. 2. novembra pa je bil v knjižnici, tudi v okviru ~ezmejnega sodelovanja, organi­ziran medkulturni dialog, ki ga je vodil Marko Smole, vodja Etnološke zbirka rodbine ^op Pal~ava šiša. Žal na dogo­dek kljub zanimivi temi, Zgodbe iz naše­ga kraja, ni bilo velikega odziva. Obiskovalci so prisluhnili nenavadnim legendam in zgodbam o ~arovnicah, mra~nikih, spaminah (nare~ni izraz za umrle, ki se vra~ajo, a mogo~e jih je le slišati, ne pa tudi videti) in podobno. Povzeto po zapisu Mirjane Žagar Iskanje Vsaka pripoved se za~ne z "neko~, v davnih ~asih", zato tudi jaz za~enjam svojo misel še pred svojim rojstvom. Gotovo ste slišali otroke, ki vam nedol­žno re~ejo: "Ko sem bil velik ..." Zato sem sklenila, da sem, "ko sem bila velika", že živela v Reki. Vem samo, da je moja ljubljena stara mama Francka izjavila (z molkom v rokah), ko sem brez pozdrava odšla na Reko: "Vedela sem, da bo nazadnje le šla tjakaj …" Vem, da je bila žalostna zaradi mojega odhoda, je pa le vedela, da tako mora biti, da so me ~udne niti usode vodile na to pot. Ta naša Francka, v~asih smo se hecali z njo in jo klicali Fran~iška – rimska vdova, je bila resni~no kot svetnica in nas je vse skupaj držala pokonci. Imela je celo dva moža; eden je hitro umrl, drugi je pa, pomislite, prišel v Novo mesto nazaj z Reke, vrnil se je na Dolenjsko po vseh burjah in tam našel precej mlajšo našo staro mamo. Služila je v znani novomeški gostilni pri sestri starega o~eta, ki se je z Reke vrnil brez o~esa. Videla sem na foto­grafiji, kako stoji ob stari mami s ~rno prevezo. Prisluškovala sem pogovo­rom odraslih in ujela zgodbe in spomine, ki so se dotikali moje družine. Menda je naš stari o~e, Lojz -Slavko, imel na Reki sina (žal sem pozabila ime), ki je izginil nekje v Etiopiji kot italijanski vojak v I. sv. vojni. Zdaj vem, da je bila v tistih ~asih navada, da so mladi ljudje iskali sre~o po svetu, zato je naš stari o~e odšel tudi na Reko, kjer je živela njegova sestra Ana z možem Madžarom in otroki na italijanskem delu; ~ez mejo, na Suša­ku pa brat Lojz -Slavko, naš stari o~e. In na meji – mostu – so se tepli (Slavko je bil v tajni policiji jugoslovanske monarhije), tako je zgubil oko. Skozi življenje je šel pustolovsko; lahko bi mirno živel kot dober kroja~ z drugimi obrtniki, a je rajši igral violino in s kartanjem preganjal ~as. Lahko si mislim, kakšni so bili dnevi (in no~i) na takratni Reki, igranje violine, kozarci, karte ... ženske. Ko se je poro~il s Francko v Novem mestu, se ni preve~ umiril; napravil je krasno moško obleko, plaš~, dobi~ek pa je odšel za pija~o in karte. S seboj pa je prinesel slike sestrine družine, ki je ostala na Reki. Teta Ana je imela, mislim, pet otrok – tri h~erke in dvoj~ka, Roma in Rema. Donedavna nisem vedela, da je Romolo Venucci pravzaprav bratranec moje mame, ni bilo no­benih stikov in bog ve, ali je g. Ana sploh vedela, kaj je s sorodniki na Do­lenjskem. Vmes je spet bila vojna. Samo te slike z Reke, ki sem jih dobila šele po smrti svoje mame. Nikoli se ni sprijaznila z dejstvom, da sem izbra­la svoj koš~ek neba nad Reko, in tu sem našla svoj kamen, kamor bom položila glavo in se za vekomaj spo~ila. Krog se je zaprl, sklenil, stari o~e, njegova sestra Ana in jaz, nikogar ni ve~, ki bi povezoval Reko z Dolenjsko. Reka, ki me je sprejela kot dobra ma~eha, podarila mi je nepozabne son~ne dneve, številne neprespane no~i, ko sem se po~utila zavrženo, in jutra, ki so prinašala lajšanje od obupa. Srce je prepolno hvaležnosti za vsak nasmeh ljudi, ki jih sre~ujem skozi življenje, zdaj v svoji reški jeseni se, skrivno kot zaljubljenka, spominjam svoje novomeške spomladi. Pisatelj je še kako imel prav, ko je ugotovil, da so vsi ljudje bratje. Metka Benussi Ana Rostand, por. Wnoucsek, s h~erkama Ilono in mlajšo Vilmo ter dvoj~koma Remom in Romom (fotografirano okrog leta 1910 v nekdanjem hotelu Hungaria, danes Krešimirova 14). Osebni arhiv Metke Benussi. LITERARNI KOTI^EK Si-T Marjana Mirkovi} 47 S predstavitve. Fo­ to: Marjana Mir­kovi} 20. oktober, Andreja Malta na Reki 4.–5. september, Pomembne ženske na Reki in v okolici v 19. in 20. stoletju C enter za participacijo žensk v družbenem življenju je na re­ škem Korzu predstavil publikacijo, ki jo je na pobudo te or­ ganizacije napisala reška umetnostna zgodovinarka mag. Daina Glavo~i}. Predstavlja 53 žensk, zapisanih v reški zgodo­ vini na številnih podro~jih, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, ohranitev kulturne in zgodovinske dediš~ine, znanost, novinarstvo, književnost, industrijski razvoj in politika. Avtori­ ca meni, da je to za~etni korak za nadaljnje raziskovanje, da bi ženske, ki so razvoju mesta vtisnile pe~at, ostale zapisane. Pri~akovati je drugo izdajo knjige, dopolnjeno z življenjepisi in delom še vrste drugih izjemnih žensk. Omenjena publikacija med drugimi predstavlja tudi rojakinje, slikarko Boženo Vilhar, igralko Dragico Stiplošek Pregarc in zdravnico dr. Vereno Kogoj -Baki}. y Marjana Mirkovi} 18. oktober, Zgodovina ^abranskega predstavljena na Reki A vtor Slavko Malnar, prizadevni raziskovalec krajevne zgo­ dovine, je drugo izdajo svojega obsežnega in nagrajenega dela dopolnil z novimi podatki in obravnavo obdobja od leta 1945 do danes. Na predstavitvi v Narodni ~italnici na Trsatu so o knjigi spregovorili urednik Ivan Janeš, tudi predsednik po­družnice Matice Hrvaške (MH) v ^abru, ki je založnik, ter dr. Željko Bartulovi} in avtor. V imenu organizatorja, Društva Go­ ranov, je navzo~e pozdravila predsedni­ca Mirjana Ra~ki, goranski kantavtor in harmonikar Matija Turk pa je ve~er obo­gatil s krajšim nastopom. Slavko Malnar je tudi tokrat prejel ve~ ~estitk in pohval za pomembno delo, ki je vpogled tudi na policah KPD Bazovica. Dogodek je pote­kal v okviru 175. obletnice MH, 140 let MH v ^abru in 25 let obnovljene MH v ^abru. y Marjana Mirkovi} V reški knjigarni Ribook je gostovala zadrska književnica o njihovem pomenu za naše življenje, ki Andreja Malta, rojakinja, ki piše v slovenš~ini in hrvaš~ini, ga te vsekakor plemenitijo". objavlja v ve~ ~asopisih in revijah, sodeluje na sre~anjih in je dejavna v SKD Lipa v Zadru. To je založilo tudi njeni dvojezi~ni knjigi Po stezah spominov (2013) in Vsakdanje stvari (2015), dve njeni deli je izdala tudi reška založba Studio TiM, Lica i nali~ja ljubavi in Moja ma~ka Bella… (radila je što je htjela/ Moja ma~ka Bella … je po~ela, kar je hotela), ki jo je predstavi­la tudi na Reki. Zanimiv ve~er sta obiskali tudi študentki reške filozofske fakultete Tena Levati} in Lucija Žic, ki obiskujeta predavanja dr. Barbare Riman o slovensko-hrvaških vezeh. Obe je Andreja Malta s svojim delom navdušila, predvsem z odli~no hrvaš~ino in smislom za humor, in po njunem mnenju je "pesniška zbirka, pravzaprav pripovedka v stihih, lepa berlji­va, zelo spodbudna za razvoj empatije do živali in za razmislek Proslava, ogledalo društva. Oboje odli~no. D ober dan, dragi ~lani Kulturno-pro­svetnega društva Bazovica, ko tole pišem, sta minila dva tedna, od­kar ste praznovali svojo 70. obletnico, in še vedno me ni zapustilo ~isto veselje nad vašo proslavo v kulturnem domu na Sušaku. Res, po dolgem ~asu sem bila pri~a bogati, pestri in lepi prireditvi. Bra­vo! Še govorcem sem vsem z zanima­njem prisluhnila, kaj šele vam, pevcem, vašim kekcem, igralcem, glasbenikom, plesalcem, fotografom, planincem ... Ni bilo treba dosti govoriti, kaj je po~elo 70 let in kaj po~ne društvo Bazovica danes. Je bilo vse "napisano", še bolj pa "narisa­no" kar na odru. To vam (in nam, gostom) je lepo povedal tudi vaš župan Vojko Obersnel, ki o~itno dobro pozna vaše društvo. Ki razume, ki ima širino, ki zna, ki spoštuje in ki se zmore tudi pohecati. ^e bi imela naša Ilirska Bistrica enega vsaj malega Ober­snela in ne tako "ljudino", kakršen je vaš Obersnel, bi bila jaz vsaj tako zadovolj­na, kot sem bila z vašo proslavo in z njim, njegovim govorom na njej. ^e bi ga imela, bi skupaj z vami komaj ~akala leto 2020, ko boste postali meš­~ani evropske kulturne prestolnice in ko, sem prepri~ana, bo Reka zasijala! Ober­snel vas je, tudi kot društvo, ki zna pove­zati vse manjšine, žive~e na Reki, povabil k sooblikovanju praznovanja. In ~e bi v Bistrici imeli vsaj en'ga Obersnel~ka, bi bili gotovo tudi mi oziroma naša lokalna skupnost skupaj z vami del vašega pra­znovanja ob nazivu evropska kulturna prestolnica. Ah! Tako pa se, od Reke od­daljeni le kakih 15 kilometrov zra~ne ~rte, našim županom iz njihove teme sploh ne svita, kako bogato, pestro in le­po bi lahko bilo sodelovanje ne samo z vami, ~lani društva, pa~ pa sodelovanje nasploh z Reko, Opatijo, njunim zaled­jem in vso Primorsko-goransko županijo. A v tolažbo: tudi v tem pogledu so nava­dni smrtniki Bistri~ani že zdavnaj prehi­teli svoje župane in njihovo ve~ino v ob~inskem svetu. Mi vemo: ko je sneg, se gre lahko smu~at na Platak, fešt na vaši strani meje nikoli ne zmanjka, v kino ni treba v Ljubljano ali Koper, najbližji je na Reki, na poletno prireditev pod zvezdnim nebom se gre na grobniški grad ali v Kastav, po dobro knjigo hrvaških, srbskih, bosanskih ... piscev ni treba potovati v Za­greb, dovolj je sko~iti v eno izmed knjigarn na reškem Korzu. Da ne govorimo o nedeljskem sprehodu po lungo mare od Volo­skega do Lovrana ali o vrhunski malvaziji v lokalih. In kako lepo bi bilo na primer, ~e bi vam na vaš oder za 70. rojstni dan prišel ~estitat kdaj tudi kak naš župan. No, pa pridite tudi vi kdaj k nam. Z vašim Darkom, ko pride na primer na kako odprtje planinske fotografske razstave. Pridite kako uro prej, da vam bomo razkazali, kako bo kmalu zasijala naša Bistrica. Videli boste gradbiš~e na glavni cesti, na katerem na 100 metrih mencajo že od konca juni­ja. To je tam, kjer je zdravstveni dom in kjer so zaradi parkiranja posekali kopico velikih dreves in spotoma zmikastili pla­tane, ki so vendarle ušle umoru. Te sre~e pa nista imeli stari platani na novem gradbiš~u nižje ob isti cesti pri "blagovni­ci", kjer bo nastalo krožiš~e, ki ga nih~e ne potrebuje. Velikih, starih dreves pre­prosto ni ve~. V tišini, inkognito, so nas zapuš~ala vse poletje. Mi nismo kot v Pa­rizu, kjer kostanje in platane zlahka pre­našajo že stoletja. Mi smo moderni, mi podiramo, asfaltiramo in parkiramo. V mestnem parku, ki ga je, kot marsikateri bistriški drevored, s številnimi eksoti na mestnem smetiš~u, zasadil pred desetletji, v nazadnjaškem so­cializmu, uredil Viljem Kindler, smo dobili plasti~na otroška igrala. Nato smo ta zavarovali še z ograjico ob umetnem jezer­cu, da nam deca ne pocepa med zlate ribice. Nismo na primer novih plasti~nih igral postavili na elitno mestno lokacijo za Do-mom na Vidmu, kjer je nekdaj stal vrtec in kjer bi lahko še ve­dno bil park. Ne, podrli smo vrtec, plato pa zalili in asfaltirali v ogromno in 95 odstotkov ~asa prazno parkiriš~e. Kjer pa že stojijo stara igrala za otro~ad, na mestu nekdanjega drugega vrtca, bomo dobili menda Lidl. Samo Lidl nam namre~ v Bistri­ci poleg parkiriš~ še manjka! Starši iz sosednjih blokov svojo deco lahko vozijo na plasti~na igrala v Park Viljema Kindlerja, starci, ki jim ne privoš~imo ne zelenic ne klopi, sploh pa so v napoto na parkiriš~ih, pa naj ostanejo kar doma pred tevej~ki. Za novo parkiriš~e so naši šefi poskrbeli tudi v unikatno, s ce­stnimi ovirami oblikovanem krožiš~u pri pošti. Z asfaltom so zalili prejšnjo (zanikrno) zelenico. Volitve bodo kmalu in res nas je strah tega bistriškega razvoja. Trepetamo za staromodne platane na železniški postaji, ki jeseni smetijo asfalt pod njimi, ogromne Kindlerjeve indijske oreškarje v parku, ki utesnjujejo plasti~na igrala, nemoderne kostanje na placu, pod katerimi bi se, na mestu kjer še stoji spomenik obešenim v NOB, lahko uredilo še kako parkiriš~e. Pri nas doma parkiriš~ in asfalta nikdar dovolj, po kulturo pa bomo še naprej hodili na primer k vam. In si želeli, da bi dobili vsaj en'ga majhnega Obersnel~ka! Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Dragica Jakseti~ FOTO KOTI^EK Foto: Dionis Juri} Foto: Anita Hromin Foto: Mirjana Brumnjak Foto: \ilio Arbula Foto: Milena Arbula