Linguistica & philologica | 36 Zbirka Linguistica et philologica 36 Urednica zbirke Andreja Legan Ravnikar Januška Gostencnik Krajevni govori ob Cabranki in zgornji Kolpi © 2018, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC, ZRC SAZU Uredila Andreja Legan Ravnikar Recenzenti AlenkaŠivic-Dular JožicaŠkofic Metka Furlan Klara Šumenjak Prevod povzetka Neža Pavlovcic (angl.) Jezikovni pregled Jožica Škofic Kartograf Žiga Kokalj Oblikovanje Brane Vidmar Prelom SimonAtelšek Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogacnik Tisk Cicero Begunje, d. o. o. Naklada 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana2018 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504177. CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’28(497.4-13) GOSTENCNIK, Januška Krajevni govori ob Cabranki in zgornji Kolpi / Januška Gostencnik ;[prevod angleškega povzetka Neža Pavlovcic ; kartograf Žiga Kokalj]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. - (Zbirka Linguistica et philologica ; 36) ISBN 978-961-05-0081-0 294536192 Januška Gostencnik KRAJEVNI GOVORI OB Cabrankiinzgornjikolpi LJUBLJANA 2018 kazalo 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.1 Mreža krajev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2 Družbeno-geografski oris obravnavanega obmocja . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.2.1 Današnja upravna delitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.2.2 Geografska umestitev............................. 15 1.2.3 Zgodovinski oris . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 1.3 Pregled preucevanja govorov ob Cabranki in v zgornjem Obkolpju . . . . . . 20 1.3.1 Zgodovina preucevanja ............................ 20 1.3.2 Slovenska dialektologija............................ 23 1.3.3 Hrvaška dialektologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 1.3.4 Etnološko-jezikovni prispevki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 1.4 Obravnavano narecno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 1.4.1 Narecna transkripcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 1.5 Lastnosti obravnavanih jezikovnih sistemov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 1.5.1 Od skupnega razvoja do posameznih jezikovnih sistemov.......... 37 1.5.2 Slovenski jezikovni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 1.5.2.1 Izhodišcni splošnoslovenski fonološki sistem . . . . . . . . . . . . . . 38 1.5.2.2 Nadaljnja dialektizacija.......................... 40 1.5.2.3 Dolenjska narecna skupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 1.5.2.4 Kostelsko narecje – cabranško narecje. . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 1.5.2.5 Zahodno goransko podnarecje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 1.5.3 Kajkavski jezikovni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 2 Fonologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 2.1 Fonološki opisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 2.1.1 Babno Polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 2.1.1.1Inventar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 2.1.1.2Distribucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 2.1.1.3Izvor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 2.1.2 Cabar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 2.1.2.1Inventar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 2.1.2.2Distribucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 2.1.2.3Izvor.................................... 62 2.1.3 Ravnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 2.1.3.1Inventar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 2.1.3.2Distribucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 2.1.3.3Izvor.................................... 72 2.1.4 Gerovo..................................... 80 2.1.4.1Inventar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 2.1.4.2Distribucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 2.1.4.3Izvor.................................... 82 2.1.5 Osilnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 2.1.5.1Inventar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 2.1.5.2Distribucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 2.1.5.3Izvor.................................... 95 2.1.6 Bosljiva Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 2.1.6.1Inventar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 2.1.6.2Distribucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 2.1.6.3Izvor.................................... 106 2.2 Vokalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 2.2.1 Dolgi naglašeni vokalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 2.2.1.1 Issln. *./*.- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 2.2.1.2 Issln. *o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 2.2.1.3 Issln. *e/*č-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .122 2.2.1.4 Issln. *./*.- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123 2.2.1.5 Issln. *-.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..124 2.2.1.6 Issln. *o/*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 2.2.1.7 Umicno naglašena e in o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126 2.2.1.8 Issln. *./*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129 2.2.1.9 Issln. *a/*ŕ-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129 2.2.1.10 Issln. *i/*ě-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .131 2.2.1.11 Issln. *u/*- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .132 2.2.1.12 Issln. *./*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134 2.2.1.13 Issln. *./*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134 2.2.2 Kratki naglašeni vokalizem.......................... 135 2.2.3 Kratki nenaglašeni vokalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137 2.3 Konzonantizem .................................. 140 2.3.1.1 Issln. *l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 2.3.1.2 Issln. *l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142 2.3.1.3 Issln. *r/*r. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143 2.3.1.4 Issln. *n/*.n-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143 2.3.1.5 Issln. *m . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .144 2.3.1.6 Issln. *w . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146 2.3.1.7 Issln. *j . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148 2.3.1.8 Issln. *p/*b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149 2.3.1.9 Issln. *t/*d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149 2.3.1.10 Issln. *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 2.3.1.11 Issln. *k/*g/*x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 2.3.1.12 Issln. *c/*z/*s/*c/*ž/*š . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 2.4 Prozodija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 2.5 Geolingvisticni prikaz jezikovnih pojavov.................... 159 2.5.1 Uvodna karta ................................. 159 2.5.2 Odraz issln. *./*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 2.5.3 Odraz issln. *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161 2.5.4 Odraz issln. *e/*č- in issln. *./*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .162 2.5.5 Odraz issln. *- in issln. *o/*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .163 2.5.6 Odraz issln. *./.- in issln. *a/*ŕ-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 2.5.7 Odraz issln. *./*.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 2.5.8 Odraz umicno naglašenega e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166 2.5.9 Odraz umicno naglašenega o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .167 2.5.10 Odraz issln. *i/*ě- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168 2.5.11 Odraz issln. *u/*- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 2.5.12 Odraz issln. *l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 2.5.13 Odraz issln. *n . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .171 2.5.14 Prehod *lVO > .VO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .172 2.6 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .173 2.6.1 Relativna kronologija cabranških jezikovnih pojavov . . . . . . . . . . . .173 2.6.2 Govori cabranškega narecja.......................... 175 2.6.3 Predlog nove narecne razmejitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .179 3 Morfologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .181 3.1 Samostalnik. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .181 3.1.1 Moška sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .182 3.1.1.1 Nabor in izvor koncnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .182 3.1.1.2 Komentar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .183 3.1.1.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev................... 185 3.1.1.4Gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .186 3.1.2 Srednja sklanjatev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .191 3.1.2.1 Nabor in izvor koncnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .191 3.1.2.2 Komentar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .191 3.1.2.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev.. .. .. .. .. .. .. .. .. .192 3.1.2.4Gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .192 3.1.3 Ženska a-sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .196 3.1.3.1 Nabor in izvor koncnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .196 3.1.3.2 Komentar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .196 3.1.3.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev.. .. .. .. .. .. .. .. .. .198 3.1.3.4Gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .199 3.1.4 Ženska i-sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 3.1.4.1 Nabor in izvor koncnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 3.1.4.2 Komentar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 3.1.4.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev................... 205 3.1.4.4Gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 3.2 Pridevnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 3.2.1 Nabor in izvor koncnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 3.2.2 Nedolocnost in dolocnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 3.2.3 Stopnjevanje.................................. 209 3.3 Glagol. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 3.3.1Nedolocnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 3.3.2 Sedanjik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 3.3.2.1 Nabor in izvor koncnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 3.3.2.2 Komentar in gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .211 3.3.3Prihodnjik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .212 3.3.4Preteklik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .212 3.3.5Predpreteklik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .213 3.3.6Pogojnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .213 3.3.7Velelnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .213 3.4 Zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .214 3.4.1 Osebni zaimek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .214 3.4.2 Svojilni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 3.4.3 Kazalni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .216 3.4.4 Vprašalni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .216 3.4.5 Nikalni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .216 3.4.6 Povratno osebni zaimek.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..216 3.5 Števnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .217 3.5.1 Glavni števnik. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..217 3.5.2 Vrstilni števnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .218 4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .219 5Krajevni govori ob Cabranki in zgornji Kolpi (Povzetek). .. .. .. .. .. ..223 6Local dialects of Cabranka and Upper Kolpa river (Summary). . . . . . . . . .227 7Mjesni govori oko Cabranke i gornje Kupe(Sažetak) . . . . . . . . . . . . . . . .233 8Seznam krajšav in kart. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .237 9 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .239 UVODNE BESEDE To delo je bilo napisano za vse narecne govorce in za vse, ki jih preucujejo. *** Pri nastanku te monografije sem se zgledovala po delih Josipa Lisca Tragom zavicaja in Jakoba RiglerjaJužnonotranjskigovori; pri slednjem sem zlasti sledila vzorcu poda­janja narecnega gradiva. *** Na koncu, pa vendarle najbolj pomembno – zahvala vsem, ki so kakor koli pripomogli k nastanku tega dela: najprej profesorici Alenki Šivic-Dular in profesorju Mateju Šekliju za ves navdih in tlakovanje jezikoslovne poti; Jožici Škofic za dostopnost, popravke in dobro voljo, Metki Furlanza vse pisne in ustne pripombe, Andreji Legan Ravnikar, Klari Šumenjak, Marku Snoju, Žigi Kokalju, Mojci Kumin Horvat za kolegialno sode­lovanje, Karmen Kenda-Jež, Danili Zuljan Kumar, Veri Smole, Slavku Malnarju za ves vložen trud in potrpljenje, Alenki Veber, Ireni Klepec, Marku Smoletu, Ivanu Janešu, Dušanu Uletu, Berti Poje, Urhovim iz Cabra, Zlatku Pochobradskemu, Jožetu Gašparcu,Madleni Janeš, Darku in Davidu Janešu, Josipu in Ivanki Kovac, Dušanki Štimac, Sanji Klaric, Damijanu Malnarju in ostalim iz Slovenskega kulturnega društva Gorski Kotar, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, da je omogocil raziskavo »Slovenski jezik v Gorskem kotarju« in s tem dodatne, prepotrebne terenske raziskave v letu 2016. UVOD V pricujoci monografiji so predstavljeni krajevni govori v Sloveniji in na Hrvaškem, ki ležijoob reki Cabranki in zgornjem toku reke Kolpe, del njih pa v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Obravnavane govore v Sloveniji uvršcamo v severni del kostelskega narecja, ki je del dolenjske narecne skupine slovenskega jezika. Takoj za državno mejo pa obravnavane govore hrvaška dialektologija uvršca v zahodno goransko podnarecje goranskega narecja kajkavske narecne skupine hrvaškega jezika. Razmejitev slovenskega (in hrvaškega) jezika in njunih narecij s politicno mejo med Slovenijo in Hrvaško je odraz izkljucno sociolingvisticne, ne pa širše jezikoslovne presoje, ki bi upoštevala jezikovnorazvojne znacilnosti teh govorov in jih razmejila na podlagi njihovega jezikovnozgodovinskega razvoja. Tako zaradi razlicnih vzrokov tudi raziskave teh obmejnih govorov doslej niso bile pogoste. Obmocje obravnavanih govo­rov namrec kljub (državni) meji kot politicni locnici predstavlja jezikovnozgodovinski kontinuum, kar se danes odraža zlasti v jezikovno-narecni podobi tamkajšnjih krajevnih govorov. Monografija bo pripomogla k ugotavljanju, do kod segajo pojavi, ki so posle­dica morebitne skupne lingvogeneze vseh obravnavanih krajevnih govorov. Sociolingvi­sticni vidiki jezikovne ali narodnostne pripadnosti niso bili predmet preucevanja. Govori so obravnavani na razlicnih jezikovnih ravninah, in sicer na fonološki in morfološki ravnini. Z geolingvisticno metodo so predstavljene izofone, ki locujejo ozi­roma združujejo dolocene govore. Z metodami diahronega in sinhronega jezikoslovja so predstavljeneizoglose obravnavanih starejših in mlajših jezikovnih pojavov, tj. sku­šalo se je dolociti crte, ki povezujejo obmocje z enakim jezikovnim pojavom, kot tudi žarišca dolocene jezikovne inovacije in njena arhaicna obrobja. Temu je sledil poskus dolocanja izoglos med obravnavanimi slovenskimi in kajkavskimi govori z ambicijo, da bi se še bolj jasno izoblikovali tisti kriteriji, ki služijo za opredelitev nekega jezikov­nega sistema oziroma narecja in njegovega areala. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistema se je skušalo dokazati hipotezo, da je del govorov, ki se trenutno uvršcajo v zahodno goransko podnarecje gora­nskega narecja, lingvogenetsko gledano, del slovenskega jezikovnega sistema in ne hrva­škega kajkavskega. S predstavitvijo starejših jezikovnih pojavov, ki so služili kot defini­cijski kriteriji, se je poskušalo obravnavane »hrvaške« govore uvrstiti v dolenjsko narecno ploskev in tako dokazati njihovo avtohtonost na tem obmocju. S pomocjo mlajših jezi­kovnih pojavov pa se je obravnavane govore locilo od ostalih okoliških narecij dolenjske narecne ploskve in nadalje klasificiralo znotraj govorov samih. Prav tako se je poskušalo ugotoviti, do katere mere so lahko izomorfe relevantne kot definicijski kriteriji. Besedno kazalocelotnega narecnega gradiva, ki se poleg imenskega kazala nahaja na samem koncu, vsebuje narecno besedje, ki je poknjiženo v skladu z etimološkim in zgodovinskim nacelom, saj le tak zapis vsebuje podatke o izvirniku leksema in pred­vsem njegovi morfemski sestavljenosti na ravni knjižnega jezika (Šivic-Dular1988: 10). Tako smo sledili tudi pravilom oziroma tradiciji poknjiževanja iztocnic v Sloven-skem lingvisticnem atlasu (Šekli v SLA 2.2 2016: 58). Preucevani jezikovni sistemi so obravnavani tako s tipološkega kot lingvogenet­skega vidika. Tipološko jezikoslovje preucuje ustroj jezikovnega sistema ter podobno­sti in razlike med jezikovnimi sistemi s sinhronega vidika, med drugim preucuje mlajše jezikovne pojave ne glede na njihov izvor. Genetsko jezikoslovje pa preucuje sorod­stvene odnose med jezikovnimi sistemi glede na starejše in mlajše jezikovne pojave; uporablja torej diahroni pristop. Uporabljene so bile metode tako sinhronega kot dia­hronega jezikoslovja, predvsem pa naslednje metode: • anketna metoda (zbiranje gradiva na terenu neposredno od krajevnih govorcev), • etimološka metoda (za dolocanje morfemske sestave leksemov), • primerjalna metoda (za identifikacijo gradiva), • strukturna metoda (za dolocanje položaja jezikovnega elementa znotraj preuce-vane ravnine), • geolingvisticna metoda (za predstavitev izoglos). Razvoj jezikovnega sistema od pozne praslovanšcine do današnjih narecij je v tem delu obravnavan po principu monogeneze. Izhajal je torej iz uveljavljene teze o prvotni jezikovno enotni praslovanšcini, ki se je nato razclenila na dva makrodialekta, kasneje po slovanskih razselitvah na zahodni, vzhodni in južni makrodialekt, nato pa je zno­traj posameznega makrodialekta sledila nadaljnja dialektizacija v sodobne slovanske jezike (Šivic-Dular 2012: 228). Mladogramaticarsko odkritje regularnosti glasovnih sprememb, hkrati pa tudi vpliva analogije, namrec omogoca preverljivo rekonstrukci­jo predzgodovinskega razvoja na fonološki ravnini in dolocitev sorodstvenih razmerij med sorodnimi jeziki, dialekti ali organskimi govori (prav tam). 1.1 Mreža krajev V mrežo krajev so bili uvršceni krajevni govori, za katere se je v doslej objavljeni dialek­tološki literaturi ugotavljalo, da imajo dolocene medsebojne podobnosti, oziroma bi zanje lahko dokazovali skupno lingvogenezo. Za nekatere od njih je bilo to že deloma dognano (na primer Babno Polje, Osilnica), za druge pa je bila potrebna širša obravnava. Mrežo obravnavanih krajevnihgovorov se je trudilo napraviti cim bolj uravnote­ženo. Cilj, ki je bil bolj ali manj dosežen, je bil pridobiti narecno gradivo izbranih kra­jevnih govorov, nato pa še govorov njim bližnjih krajev, s cimer se je lahko preverjalo, do kod sega dolocen jezikovnipojav. Izkazalo se je, da je potrebna tudi vzpostavitev kontrolnih tock. Pri geolingvisticnemu prikazu izoglos se namrec vedno pojavi vpraša­nje, do kod le-te sežejo, oziroma kaj natanko zajemajo. Kontrolne tocke so tako služile za orientacijo pri izrisu izoglos. Obravnavani so bili naslednji krajevni govori: • Lazec ('La.z.c) (RS; SLA T280)1 – dalje La, • Srednja vas pri Dragi (RS; SLA T280)2 – dalje SvD, • Cabar ('Ceb.r) (RH; SLA T410 / HJA 186) – dalje Ca, • Babno Polje ('Bĺ.bnu 'Pulje) (RS; SLA T279 / OLA 13) – dalje BP, • Prezid (RH) – dalje Pr, • Novi Kot ('N.o.vi 'Bink.) (RS; SLA T417) – dalje NK, • Janeži (RH) – dalje Ja, • Kozji Vrh ('K.o.zj. 'V.rx) (RH) – dalje KV, • Loknari (RH) – dalje Lo, • Ravnice (Ro.'nice) (RH; SLA T411) – dalje Ra, • Tršce ('T.rstje) (RH) – dalje Tr, • Plešce (RH) – dalje Pl, • Zamost ('Zamust) (RH) – dalje Za, • Osilnica (.o'siv.nca) (RS; SLA T281) – dalje Os, • Hrvatsko (RH) – dalje Hr, • Bosljiva Loka (B.sli'vu.ka) (RS) – dalje BL, • Vode ('V.o.de) (RH) – dalje Vo, • Gerovo ('Gi.rav.) (RH; HJA 187) – dalje Ge, • Turke (RH) – dalje Tu, • Požar ('Požar) (RH) – dalje Po, • Razloge (Re'zuge) (RH) – dalje Raz, • Delnice ('D.....nce) (RH; HJA 194) – dalje De, • Crni Lug ('C.n. '..k) (RH) – dalje CL. Govori kontrolnih tock: • Grivac (RS) – kostelsko narecje, • Brod na Kupi (RH; HJA 195) – vzhodno goransko narecje, • Vas (RS; SLA T416) – kostelsko narecje, • Delac (RS; SLA T282) – kostelsko narecje, • Banja Loka (RS; SLA T283) – kostelsko narecje, • Gornji Turni (RH) – vzhodno goransko narecje, • Lokve (RH) – vzhodno goransko narecje, • Mrzla Vodica (RH; HJA 193) – cakavski govor. 1 Lazec je tocka 280 v Slovenskem lingvisticnem atlasu (dalje SLA) od tretjega zvezka dalje, in sicer namesto kraja Draga. 2 Srednja vas pri Dragi je bila tocka 280 v prvem in drugem zvezku SLA. Karta 1: Mreža obravnavanih krajev 1.2 Družbeno-geografski oris obravnavanega obmocja 1.2.1 Današnja upravna delitev Obravnavani kraji na slovenski strani državne meje upravno gledano spadajo v nasle­dnje obcine:3 • Loška dolina:4 Babno Polje; • Loški potok:5 Novi Kot, Lazec, Srednja vas pri Dragi; • Osilnica:6 Osilnica, Bosljiva Loka; • Kostel:7 Grivac. Obravnavani kraji na hrvaški strani državne meje upravno gledano spadajo v Primor­sko-goransko županijo s sedežem na Reki,8 ki se deli na obcine (hrv. grad),9 znotraj tega pa so posamezna naselja povezana v t. i. mestne odbore (MO):10 • Cabar: MO Cabar: Cabar, Loknari; MO Prezid: Prezid, Janeži, Kozji Vrh; MO Tršce: Ravnice, Tršce; MO Plešce: Plešce, Zamost; MO Gerovo: Vode, Gerovo. • Delnice: MO Delnice: Delnice, Gornji Turni; MO Turke: Hrvatsko, Požar, Turke; MO: Brod na Kupi; MO Crni Lug: Crni Lug, Razloge. • (Lokve, kamor med drugimi spadata tudi naselji Lokve in Mrzla Vodica). 1.2.2 Geografska umestitev Obravnavano obmocje je morda najbolje poimenovati geografsko, in sicer ga lahko locimo na tri dele: • dolina zgornje Kolpe in Cabranke, • Gorski kotar in • Kostelsko, tj. obmocje ob Kolpi od Srobotnika do Spodnje Bilpe.11 3 Viri: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx, http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ob%C4%8Din_v_Sloveniji in spletne strani posameznih obcin. Znotraj posameznih obcin so omenjeni zgolj kraji oziroma naselja, ki so obravnavani v tej monografiji. 4 Odcepljena od obcine Cerknica l. 1994. 5 Odcepljena od obcine Ribnica l. 1994. 6 Odcepljena od obcine Kocevje l. 1994, vendar je bila že prej samostojna obcina. 7 Odcepljena od obcine Kocevje l. 1998. 8 Viri: http://www.pgz.hr/Home.aspx, http://www.cabar.hr/, http://www.delnice.hr/. 9 Primorsko-goranska županija je razdeljena na 14 mest (hrv. grad) in 22 obcin (opcina), vendar pa lahko oboje v slovenšcino prevedemo z obcina, saj hrv. grad (na primer Cabar, Delnice) v tem kontekstu pomeni ‘mestno obcino, ne podeželsko’. 10 Znotraj posameznih obcin (oziroma mestnih odborov) so omenjeni zgolj kraji oziroma naselja, ki so obravnavani v tej monografiji. 11 Kostelci se, po nekdanjem kostelskem gospostvu, imenujejo prebivalci naselij ob Kolpi od Srobotnika do Bilpe, ozemlje pa Kostelsko (Orožen Adamic, Perko 1997: 152). Drugace Žagar Dolina zgornje Kolpe in Cabranke ter Kostelsko je pokrajina, za katero domacini nimajo skupnega imena. Sestavlja jo vec planotastih hribovij, med katerimi so podolja in prostrani ravniki. Na zahodu meji na Notranjsko podolje z Loškim in Babnim kraškim poljem, na hrvaško Kotarsko podolje na jugozahodu, na Bloke na severozahodu, na Velikolašcansko pokrajino s Slemeni na severu, na Ribniško-Kocevsko podolje s kraškimi polji na seve­rovzhodu in vzhodu, na Malo goro, Kocevski rog in Poljansko goro na vzhodu ter na Gorski kotar na jugu. Ceprav so dna kraških polj zunaj obravnavane pokrajine, recni dolini pa sta z rekami kot locnicami od sosednjih pokrajin zajeti le deloma, je obmejna, prometno odma­knjena pokrajina v južni Sloveniji dinarski svet v malem in hkrati tudi naravna locnica med Dolenjsko in Notranjsko (Perko, OroženAdamic 1998: 414, 421). Od sosednjih pokrajin je vecinoma razmejena z jasnimi naravnimi mejami. Na Kolpi in Cabranki se je ustalila tudi politicna meja med Kranjsko (Avstrijo) in Hrvaško (Ogrsko). Cabarski okraj je bil šele v 17. stoletju prikljucen Hrvaški (Perko, Orožen Adamic 1998: 414). Gorski kotar leži južno od Doline Kolpe in Cabranke ter Kostelskega. V celoti leži v Republiki Hrvaški in je del Primorsko-goranske županije. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na jugozahodu na Reško primorje, na vzhodu in severovzhodu pa na Ogulin­sko-plašcansko dolino in Pokolpje (hrv. Pokuplje). Gorski kotar je izredno gozdnato in hri­bovito obmocje z izrazitimi visokogorskimi lastnostmi. Najvišji vrh je Risnjak s 1528 metri. Reka Kolpa12 je mejna reka med Hrvaško in Slovenijo od izliva Cabranke v Kolpo pri Osilnici in vse do Božakovega pri Metliki. Kolpa izvira pod Kupickim vrhom (715 m) na hrvaški strani v Gorskem kotarju blizu Razlog na nadmorski višini 318 metrov. Dolžina reke Kolpe od izvira do izliva v Savo pri Sisku je 296 kilometrov. V gornjem delu tece ob Osilniški dolini v dolžini okoli 12 km, ob Kostelu pa od Srobotnika do Grglja v dolžini okoli 25 km (Žagar 1983: 12). Reka Cabranka ima mocan kraški izvir na slovenski strani državne meje in ob tem še en izvir na hrvaški strani tik nad zgornjim robom Cabra (KLS: 205). Kot levi pritok se izlije v Kolpo pri Osilnici. Dolga je okoli 17 km in je po vsej svoji dolžini mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. 1.2.3 Zgodovinski oris Sledovi prazgodovinske naselitve so zelo redki, prav tako sledovi iz rimskega casa. To lah­ko pojasnimo s pomanjkanjem vode in obširnimi pragozdovi na tem obmocju (KLS: 209). Karel Veliki je leta 811 izbralDravo za locnico med Salzburškim in Oglejskim patriarhatom. Slednji je tako dobil duhovno oblast tudi nad ribniško pokrajino do Kolpe s Kostelom vred (Južnic 2013: 9). (1983:9),kipravi,datamejapotekaodSrobotnikadoGrgljaobKolpi(takotudidrugiavtorji, na primer Stanislav Južnic). 12 Slovan. *K.lpa je prevzeto iz rom. *Colp. . Colapis. To ime je predromanskega, vendar verjetno že ide. izvora. Ce je domneva pravilna cesar pa ni mogoce dokazati, jeKolpa lahko prvotno pomenilo ‘kriva voda, reka z mnogimi zavoji’ (ESSZI: 196). V casu oglejskih patriarhov so bili v Kostelu že verski obredi in cerkev, ki je bila podrejena ribniški župniji s sedežem v Ribnici. Ribniška župnija v tedanjem obsegu je bila med najstarejšimi na Dolenjskem in jo lahko imenujemo prafara. Poleg Ribniškega polja s Sodraško dolino je obsegala še vse ozemlje južno do Kolpe in Gerova in južno od Babnega Polja do Bele krajine ter do vzhodne meje poljanske župnije pri DolenjskihToplicah (Žagar1983: 140). Oglejski patriarhi so celotno obmocje podelili v fevd Tur­jaškim grofom, ki so jih leta 1247 nasledili Ortenburžani (Malnar2007: 87); ti so bili lastniki tega obmocja vse do leta 1418. Ortenburžani so ozemlje razdelili na šest gospo­stev, med njimi sta bila tudi Kocevje in Kostel (Južnic1999: 305). V 13. in 14. stoletju so imeli velike fevde tudi na Koroškem in Kranjskem, svojo oblast proti Kolpi pa so širili iz kocevske smeri. Ortenburško kocevsko gospostvo je na jugu mejilo na poljansko in kostelsko gospostvo, na zahodu pa segalo do izvira Kolpe in cez gerovsko županijo do Malega Snežnika (1506 m.) (KLS: 209). Zaradi redke poseljenosti so zaceli tam naselje­vati ljudi iz drugih svojih bolj severnih obmocij, med njimi tudi nemško govorece (Južnic 2009: 7). Kolonizacija nemških prebivalcev je bila najvecja leta 1336. V 13. stoletju je bilo naselje Delnice z okolico del Modruške župe, kraji severoza­hodno od nje pa del Vinodolske župe, ki je sicer pogosto spreminjala meje.13 Leta 1363 je oglejski patriarh Ludovik della Torre grofom Ortenburškim dal dovo­ljenje, da sami predlagajo duhovnike v cerkvah v Kocevju, Poljanah, Kostelu, Osilnici 13 Meje Vinodolskežupe doloca Vinodolskizakon, hrvaškipravni zakonik izleta1288, ki omenja tudi severozahodno mejo Vinodolske župe. Tam pa niso omenjeni kraji na skrajnem severu (na primer Prezid, Gerovo), kar verjetno pomeni, da takrat ti kraji še niso bili del posesti Frankopanov. Severna meja je bila namrec že od nekdaj problematicna. Tako se je zgodovinsko lastništvo teh krajev dokazovalo le s pomocjo dokazanega ponaredka t. i. Bule Bele IV., katerega izvirnik naj bi nastal leta 1260, vendar ga niso nikoli našli, obstaja le prepis. V Buli Bele IV. je kot mejni severni kraj omenjen med drugim tudi Prezid. Ta ponaredek tako služi kot edini dokaz severne meje Frankopanov. Kljub temu se Bula Bele IV. pogosto omenja kot referenca tudi v resni literaturi. Na primer: »O stanovništvu Gorskog kotara prije 13. stoljeca povijesni izvori nam ne govore mnogo. Tobožnja kraljevska darovnica kralja Bele IV. iz godine 1260. kojom knezovi Krcki dolaze u feudalni posjed i baštinsko pravo nad vinodolskom župom sadrži nekoliko tocnih topografskih podataka i vijesti o prvim naseljima na krajnjem sjeverozapadu današnjega Gorskog kotara. Iako je taj dokument iz kasnijeg vremenanegolijeonstvarno datiran, tajdiplomatickifalsifikatmoždajevremenskiipakprva vijest o jednom dijelu današnjega Gorskog kotara« (Kruhek v Gorski kotar 1981: 283). Tako tudi Barac-Grum(Barac-Grum 1993: 19): »U 13. stoljecu, 1260. godine, spominjese naselje Prezidin kao posjed knezova krckih.« Marija Malnarv svoji doktorski disertaciji (2012) prav tako piše: »Jedno od prvih goranskih naselja vezanih uz upravu naselja i gradova u Vinodolu je Prezid, mjesto „pri zidu“. Dobio je ime po starom rimskom zidu (limesu) koji je zatvarao granicu Zapadnog rimskog carstva na Apeninskom poluotoku pred prodorom barbarskih naroda. O njegovu postanku, kao i datiranju, postoje razne teorije i moguca objašnjenja. Ono se, prema nekima, prvi put spominje 1260. godine u Buli Bele IV. Iako ovaj dokument mnogi povjesnicari smatraju falsifikatom, Kruhek(1981: 283) navodi da „iako je taj dokument iz kasnijeg vremena negoli je on stvarno datiran, taj diplomaticki falsifikat možda je vremenski ipak prva vijest o jednom dijelu današnjega Gorskog kotara.“ Svakako je važno spomenuti da je Prezid smješten u predjelu kroz povijest zvanom Babno polje (današnji pogranicni dio Republike Slovenije, op. a.).« in Gotenici, koncno potrditev pa morajo še vedno dobiti pri nadrejenem ribniškem župniku. Tako se isto leto navaja kot ustanovno leto kostelske župnije v Fari s samo­stojnim duhovnikom. Župnija s sedežem v Fari je do ustanovitve banjaloške župnije leta 1785 obsegala celotno kostelsko gospostvo (Žagar1983: 140). Leta 1363 je nastala tudi župnija v Osilnici, kar je sicer bilo prvotno ime za župnijo, šele nato je postalo tudi ime tamkajšnje vasi. Naselje Gerovo14 je postalo župnija leta 1404 (Malnar 2007: 65). V letih med 1469 in 1578 so sledili turški roparski pohodi, ki so s pokoli in zasu­žnjevanjem ljudi povzrocili razseljevanje Obkolpja in Kostelskega. Ljudje so se izse­ljevali že v drugi polovici 15. stoletja, najvec pa se jih je izselilo v 16. stoletju. Mnogi so se izselili na sever ali v smeri današnje Bele krajine. Prav obmocje Delnic in še posebno Ravne Gore naj bi bilo zaradi turških vpadov zelo prizadeto – ti kraji so bili tedaj prakticno izpraznjeni. Odseljevanja in kasnejša ponovna priseljevanja raziskovalci razlicno interpre­tirajo. Hrvaško zgodovinopisje (in posledicno tudi dialektologija) razlaga, da so se (cakavski) izseljenci okoli dve stoletji kasneje vrnili v te kraje (Cabarski kraj, Ravna Gora, Delnice, Skrad …) in s seboj prinesli pokajkavljeno cakavšcino,15kar naj bi se odsevalo v »posve osobitih hrvatskih kajkavskih govorima« (Gorski kotar 1981: 419). Tako naj bi bili današnji prebivalci potomci nekdanjih cakavcev, ki so se zacasno izse­lili na Kranjsko. Slavko Malnar(2007: 68, tudi 2010: 7) v to ni preprican, saj migracije ljudi s cakavskimi priimki iz smeri Kranjske niso bile nikjerzabeležene, prav tako v cerkvenih urbarjih ne najdemo cakavskih priimkov iz tistega casa. Turški vpadi so povzrocili tudi prihod Uskokov. Ti so pred turškim nasiljem pribe­žali v kranjske, štajerske in hrvaške kraje iz Bosne, Dalmacije in celo iz Srbije. Nase­ljevali so jih na obmocjih, ki so bila po letu 1469 zaradi turških vojevanj opustošena, in to predvsem v Beli krajini, Istri in na Krasu (Žagar1983: 66). Uskoke so gospodarji tamkajšnjih posesti želeli naseliti tudi severneje, v Gerovem, Osilnici in bližnjih kra­jih, kjer so bile zanje predvidene celo ugodne dajatvene olajšave, vendar zaradi težkih življenjskih razmer ti niso dolgo ostali. Za Ortenburžani so bili lastniki tega obmocja Celjski grofje do svojega izumrtja leta 1456 (Malnar2007: 87). V njihovem casu se je prvotni grad v Kostelu povecal v mogocen grajski objekt, ki je postal eden najvecjih na tedanjem Kranjskem (Žagar 1983: 44). Gospostvo Kocevje se je delilo na tri urade: zgornji (er), spodnji (unter) Kocevski in zadnji (Hinterland) s (Kocevsko) Reko in Dragarsko planoto. Urbar celj­skih grofov iz srede 15. stoletja je žal izgubljen (Južnic2009: 8). Ohranjen pa je urbar Kocevske Reke iz leta 1498, kjer je zapisano, da je v letu 1498 Urad obsegal tudi 14 V pisnih virih se Gerovo prvic omenja leta 1028 kot Gerona, ki je oddaljena »en dan hoje od Reke« (Giovani Kobler, Memorie per la storia della Liburnicas citta di Fiume, 1896, v Malnar 2007: 25). 15 Ta trditev se pojavlja pri avtorjih Vida Barac-Grum, Božidar Finka,RudolfStrohal, Marija Malnar Jurišic (…) ter v monografiji Gorski kotar (1981: 52, 420) pri razlagi zgodovine kajkavskihgovorov. Osilnico in Gerovo,16 ki je dobro desetletje kasneje pripadlohrvaškemu grofu Zrinj­skemu (Južnic 2013: 17). Prav tako se v urbarju prvic omenjajo tudi druga manjša naselja od spodnjem toku Cabranke in v okolici Gerova. Priimki, ki se omenjajo v tem urbarju, dajo slutiti da so bili njihovi nosilci šele kasneje naseljeni v te kraje, in sicer šele v 17. stoletju iz severnih delov Slovenije. V tem casu so vse kocevske župnije, vkljucno s Kostelom, pripadale ribniški naddiakoniji, pred tem pa so bile vse del naddiakonata Slovenske marke ali krajine (Kranjske). Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 so kocevske fare vkljucno s Kostelom tudi formalno prišle pod ribniški naddiakonat, ki se je obdržal vse do leta 1787 (Južnic 2013: 17). Po izumrtju grofov Celjskih so Kocevsko17 in druge posesti prišle v last Habsbur­žanov, ki so Poljane ob Kolpi s Kocevsko vred poldrugo stoletje obdržali kot deželno--knežji gospostvi in ju dajali v zakup. Leta 1507 je dobil kocevsko posest v najem baron Jurij Thurn. Ta je župnijoGerovo dal v doživljenjski najem Frankopanom. Imena krajev Delnice,Brod na Kolpi in bližnjih krajev so bila prvic omenjena leta 1481 kot ozemlja Frankopanov. Ti so zaradi prijateljskih vezi vsa ozemlja odstopili Zrinjskim (Kocevski Zbornik: 76, 89), namesto da bi bilo ozemlje vrnjeno kocevskemu gospo­stvu.18 Kocevsko gospostvo je bilo tako omejeno na ozemlje vzhodno od Cabranke (KLS 209), leta 1547 so ga prevzeli grofje Blagajski. Leta 1613 sta Andrej Ziegelfest in Zaharija Tance v komisiji nadvojvode Ferdi­nanda II. iz Gradca dolocala mejo med kostelskim in kocevskim gospostvom. Komisija naj bi razrešila tudi spore med Kocevarji in najemniki kocevarskega gospostva grofi Blagajskimi. Po tem je Srobotnik med letoma 1574 in 1613 prešel od kostelskega h kocevskemu gospostvu (Južnic 2013: 116). Zrinjski so znali dobro organizirati promet in trgovino. Gospodarski pomen obmo-cja sta povecala predvsem brata Nikola in Peter Zrinjski. Leta 1638 sta si med seboj razdelila svoje imetje (Gorski kotar 1981: 52) in grof Peter Zrinjski je leta 1651 v Cabru odprl železarnooziroma visoko pec za taljenje železove rude. V Osilnici je bil sicer že od leta 1476 odprt rudnik železove rude s plavži za njeno obdelavo. Peter Zrinjski je za potrebe železarne v Cabar in okolico naselil veliko delavcev, kovacev in rudarjev iz drugih delov Kranjske, Nemcije in Ceške.19 16 Tršce in Cabar še nista bili obdavcena v casu urbarja iz leta 1498, ceprav sta bržkone spadala pod župo Gerovo (Južnic 2009: 179). 17 Kocevsko gospostvo je do leta 1848 zajemalo še sedanjo obcino Osilnica ter dele sedanje obcine Loški Potok s središcema v Travi in Dragi, do 16. stoletja pa tudi obmocje današnje Hrvaške pri Gerovu (Južnic 2013: 1). 18 Za dokaz o »resnicni meji« je Zrinjskim služila Bula Bele IV. 19 Prim. »Može se na mnogo mjesta procitati kako je hrvatski junak grof Petar Zrinski za rad cabarske željezare angažirao mnoge majstore iz Gorenjske, Koruške, Tirola i Njemacke. Medu njima se spominju i prezimena kao Žagar, Malnar, Kvaternik, Cop, Žurga, Mandl i druga, a ona su na podrucju Cabra bilu prisutna barem 150 godina prije pocetka rada željezare u Cabru. Ona su zabilježena u najstarijem sacuvanom podatku za ovaj kraj, u Urbaru Kocevske Reke iz 1498. godine« (Malnar 2010: 7). Leta 1671 so Zrinjskim zaplenili njihovo imetje, cabarsko gospostvo je prešlo v lastništvo madžarske vojaške enote, leta 1695 pa jo je kupilaavstrijska vojaška enota. Ob zaplembi imetja je bil med letoma 1672 in 1673 narejentudi »inventar podložni­kov« Petra Zrinjskega. Po priimkih sodec jih je bilo okoli trideset s Kocevskega, pri­bližno enako iz Loškega gospostva, velik del priimkov pa pripada prišlekom iz okolice Idrije, Cerknega, Škofje Loke (Malnar 2007: 72). Leta 1663 je Zrinjski v Cabru osnoval novo župnijo, kamor je po novem spadal tudi Prezid oziroma Babno Polje (Pabenfeld). Šele leta 1719 je zacelo nastajati dana­šnje naselje Babno Polje, vendar pa je kraj s tem imenom že obstajal, tako so novo naselje poimenovali Novo Babno Polje, Prezid pa je postal Staro Babno Polje, ceprav so domacini kraj že od nekdaj imenovali Prezid (Malnar2007: 41). Z nadaljnjim razvo­jem Cabra je Gerovo, ki je bilo središce tega dela Gorskega kotarja vec stoletij, hitro zacelo izgubljati svojo vodilno gospodarsko vlogo in je prenehalo biti cerkveno sredi-šce Cabarskega kraja. Kocevsko gospostvo je bilo od leta 1641 do 1848 last Turjacanov. Leta 1776 je Marija Terezija na obmocju Gorskega kotarja osnovala Severinsko županijo, ki je zajela vsa nekdanja frankopanska in zrinjska ozemlja v današnjem Gorskem kotarju in Primorju. Severinska županija je bila razdeljena na tri dele: Primorski (sčm sta spadali tudi naselji Fužine in Lokve), Gorski (zajemal je ves osrednji del današnjega Gorskega kotarja, torej tudi Cabar, Brod, Delnice, Ravno Goro) in Kolpski (Severin, Lukovdol, Mrkopalj). Vendar pa je Jožef II. že leta 1785 ukinil vse županije kot zastarele in kon­zervativne tvorbe, namesto tegapa ustanovil okrožja, mnogo vecje politicne in upravne enote (Gorski kotar 1981: 66). 1.3 Pregled preucevanja govorov ob Cabranki in v zgornjem Obkolpju 1.3.1 Zgodovina preucevanja Zacetniki t. i. znanstvene dobe preucevanja kajkavskih govorov (Loncaric 1996: 1) so Josef Dobrovsky, Jernej Kopitarin Franc Miklošicz razlicnimi interpretacijami o pojmih »kajkavšcina« in »Slovenec«. Tako Dobrovsky kot nato Kopitarobravnavata slovenšcino in kajkavšcino kot en jezik. Prav tako Miklošic, ki hrvaške kajkavce (t. i. Civilna Hrvaška) ozemeljsko povezuje v t. i. zahodno deblo Slovenov skupaj z zaho­dno Ogrsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorjem (Šivic-Dular2013: 355). Šele ilirsko gibanje prinese spremembo, tj. povezovanje kajkavšcine s hrvaškim jezikom. Sredi 19. stoletja (v casu, ko osnova hrvaškemu knjižnemu jeziku postaja novo­štokavsko narecje) nastajajo prvi zavestni zapisi kajkavskega narecnega gradiva; med avtorji sta tudi Milan Rešetarin Rudolf Strohal. Milan Rešetarje leta 1907 izdal svojo monografijo Der štokavische dialekt, ki je pomembna zlasti zaradi precej natancno opredeljene meje kajkavskega narecja glede na druga narecja (Lisac2012: 94). Rudolf Strohalje poznan predvsem zaradi svojih podrobnih zapisov govorov krajev Brod na Kolpi, Lokve, Ravna Gora in Delnice, vendar pa njegovi zapisi ne veljajo za najbolj zanesljive. Leta 1922 Nikola Majnaric podrobno predstavi govor Ravne Gore. Lukjanenko leta 1905 v Kijevu izda monografijo Kajkavsko narjecje (Kijev, 1905), v kateri predstavlja svojo teorijo o slovenski, cakavski in štokavski osnovi kaj­kavskih govorov (Lisac2012: 92). Lukjanenkoje sprejel Oblakovo delitev kajkavšcine na južno (ki je bližja štokavšcini) in severno (ki je bližja slovenšcini), predstavil pa je tudi lastno hipotezo o trojni osnovi kajkavšcine, ki temelji na konzonantizmu, in sicer naj bi imela štokavsko, cakavsko in slovensko osnovo. Vatroslav Jagicv recenziji Lukjanenkovegadela natancneje opiše svoje stališce v zvezi s kajkavšcino in napiše, da za dolocanje narecnih odnosov niso zadostne posa­mezne foneticne znacilnosti (Loncaric1996: 5) ter poda dve definiciji kajkavšcine: 1) kajkavšcina je genetsko gledano prehodni idiom in predstavlja vmesni del med sloven-šcino in hrvašcino; 2) kajkavšcina je glede na svoje znacilnosti del hrvaškega jezika. V veliki meri se je na Lukjanenkovomonografijo naslonil Aleksandar Belic(v Stanojevic1927), ki je zaslužen za prvo znanstveno delitev kajkavskih narecij (brez gorskokotarskih govorov) znotraj hrvaške dialektologije, in sicer na podlagi odrazov praslovanskih *. in *. (> .., . j, c j). Po njegovem mnenju ni dvoma, da ima kaj­kavšcina skupne lastnosti s slovenskim jezikom, vendar pa pravi, da je glede na njene današnje lastnosti nikakor ne moremo imeti za slovensko narecje. Fran Ramovš meni, da je kajkavšcina genetsko gledano del slovenskega jezika. Prvotna jezikovna skupnost slovanšcine v Alpah in na zahodnem delu Balkana je bila razdeljena na dva dela, in sicer je SZ del (s slovenšcino, kajkavšcino in cakavšcino) stalnasproti vzhodnemu štokavskemu delu (Ramovš1936: 75). Že v 10. stoletju pa je kaj­kavšcina zaradi politicnih razlogov prešla pod hrvaški jezikovni vpliv, zato tudi Ramovš sodobnih kajkavskih govorov ni vkljuceval v slovenski jezik (Lisac2012: 95). Ramovš (1936: 76) navede znacilnosti, ki povezujejo kajkavšcino s slovenskim jezikom: 1)psl. *., *. > ., j in c, j > c, j; 2) paralelni razvoj skupin *stj, *skj in *zdj, *zgj > šc, z.z > Z kajk. šc, ždž; SZ kajk., prekm. šc, ždž; 3) *. > o (v kajk. po 14. st. > u po narecnem razvoju, delomapa gre za štokavsko-cakavski vpliv); 4) -o/-u (na SZ in SV s sekun­darnim -m po m./sr. spolu) < *-. < *-ojo v or. ed. a-debla; 5) *. > rj oziroma otrdi v r v položaju pred soglasnikom in na koncu zloga; 6) kvantitetasamoglasnika vpliva na kvaliteto; 7) podobnosti v morfologiji: -ov v rod. mn. samostalnikov moškega spola, ni vokativa, ohranjen namenilnik, tvorba futura z b.d., izgubaaorista in imperfekta; 8) veliko število skupnih izposojenk iz nemšcine; 9) jat se v Z sln. delu zoži (e > ., ie, ije, .e, i), na V sln. in kajk. pa ohranja svojo širino (e > e, ä, e., a.). Stjepan Ivšicje v monografiji Jezik Hrvata kajkavaca (1936) preucil celotno obmo-cje kajkavšcine (razen Gorskega kotarja). Najbolj pomembni rezultati njegove raziskave so povezani z naglasom, in sicer je dolocil t. i. osnovno kajkavsko akcentuacijo (dalje OKA). Zanjo je znacilen predvsem obstoj metatonicnih oziroma novih praslovanskih naglasov – novih akutov in novega cirkumfleksa v dolocenih kategorijah (Loncaric 1996: 8). Vecji del kajkavskih govorov, vendar brez gorskokotarskih govorov, je glede na naglas razvrstil v štiri vecje skupine, in sicer prav glede na metatonicni cirkumfleks. Ivšicje tako z odkritjem teh naglasnih zakonitosti, ki so skupino kajkavskih govorov povezale v celoto, posredno ovrgel Lukjanenkovo oziroma Belicevo in Ramovševo hipotezo (Loncaric 1996: 9). Mate Hrasteje (v Enciklopedija Jugoslavije 1960) primerjal Belicevo in Ivšicevo delitev ter kajkavsko narecno skupino razdelil na šest narecij; v svojo delitev pa je kot prvi vkljucil tudi t. i. goranski dijalekt. Dalibor Brozovicpostavi hipotezo o mejah kajkavšcine pred migracijami, in sicer naj bi se nahajala v okviru hrvaško-srbskega diasistema s petimi enotami, ki kot celota stoji nasproti slovenskemu diasistemu. Predlagal je novo delitev kajkavskih narecij (1960), in sicer s kombinacijo Beliceve delitve po konzonantizmu in Ivšicevepo naglasu (Loncaric1996: 10). Njegova zasluga je, da je pokazal potrebo, da se kajkavsko narecje deli naprej in da je za to nujno treba upoštevati dva razlicna kriterija, in sicer sta to lahko akcentuacija in vokalizem. Gorskokotarske govore je uvrstil v okvir kajkavšcine. Pavle Ivicje odkril (1961, 1968) dve pomembni znacilnosti v vokalizmuosrednjih kajkavskih govorov, ki služita za nadaljnjo klasifikacijo kajkavskih govorov: • izenacenje odrazov jata in polglasnika (*. = *.), • izenacenje odrazov zadnjega nosnega samoglasnika in zlogotvornega *. (*. = *.). Podal je tudi popravke Ivšiceve delitve glede na naglas.20 20 In sicer so bili Ivicevi popravki: 1)Ivšicje napacno predpostavil izogloso v SZ zagorskih govorih. Gre namrec za psl. stari akut, ki je v teh govorih ob Sotli na meji s Slovenijo v primerih, kot je »lipa«,po Ivšicu dal dolg zlog. Vendar pa so v teh govorih podaljšani vsi kratki nezadnji naglašeni zlogi, torej ne samo zlog s starim akutom, ali pa je prišlo do izgube nasprotja po kvantiteti. Ti govori tvorijo idiom, ki ima znacilnosti narecja, Ivic jih poimenuje gornjosutlanski dijalekt. 2) Podravskegovoreje Ivšicumestil vsvojo IV. skupino, saj so naglasnipojavipodobni kot v ostalih govorih te skupine, vendar pa gre tukaj za prefonologizacijo zaradi fiksiranja naglasnega mesta. Ivic ga poimenuje podravski dijalekt. 3)Ivšic ni vedel za govore v Medžimurju, v katerih je izginilo tudi nasprotje po kvantiteti, kaže pa, da je tako v celotnem Medžimurju. Poleg tega pa so ti govori razvili nekatere druge fonološke lastnosti, in sicer petdelni vokalni sistem. Ivic ga poimenuje »medimurski dijalekt«. Ivic opozarja, da je treba dodeliti mesto tudi govorom, ki ohranjajo nespremenjeni kajkavski cirkumfleks(karakteristika Ivšiceve I. skupine):pos.kel, m.so;govorom, kjer prihajado metatonijeakuta:suša .s.ša(sjevernomoslavackigovor);govorom, kjer poznajo metatakso naglasa proti zacetku besed: lo'pata . 'lopata. Zvonimir Junkovic (1963) je bil mnenja, da je bila kajkavšcina oziroma panonska skupina zahodnega južnoslovanskega prajezika že od zacetka del hrvaškega jezika in da so se iz nje razvili tudi nekateri današnji slovenski govori (prleški, prekmurski in nekateri vzhodnoštajerski govori). Njegova hipoteza temelji na naslednjih glaso­slovnih znacilnostih: • izenacenje odrazov e = ., kar ni znacilno za alpsko skupino; • razvoj *. in skupine *z.; • predpostavka, da v alpski skupini ni prišlo do skrajšanja psl. starega dolgega akuta, • slovenski govori, ki izhajajo iz panonske skupine, ne poznajo starih slovenskih naglasnih sprememb, tj. terciarnega premika cirkumfleksa, daljšanja nezadnjega kratkega zloga, odpravljanja nenaglašenih dolžin (Loncaric 1996: 11). Jakob Rigler je zavracal Junkovicevo teorijo in dokazoval: • da je bil akut v tistih govorih, ki mejijo na kajkavšcino, skrajšan in da; • razvoj *. ni bil tak, kot sta predvidevala Ivicin Junkovic, temvec tak, kot je pred­videval Ramovš. 1.3.2 Slovenska dialektologija Predstavitev prispevkov slovenskih dialektologov k proucevanju in klasifikaciji obrav­navanih govorov v nadaljevanju je kronološka. Fran Ramovšje v svoji Dialektološki karti slovenskega jezika (1931) kostelske govore prištel h govorom t. i. belokrajinskega narecja kot dela dolenjske narecne osnove. Na karti jih je narisal tudi na desnem bregu Kolpe (s precej naselji v okolici Delnic in okolici Cabra), kar je utemeljeval: »Tudi onstran Kolpe, v gorskem Kotaru, razmere niso bile nic drugacne; zato pa je toliko skupnosti med kostelskim dialektom in govorico v Delnicah in Lokvah« (Ramovš1931: 59). Na severu je na karti vkljucil tudi Lazec, severovzhodna meja pa je bila Kocevska. Babno Polje na severozahodu je prikljucil k zahodnemu dolenjskemu narecju. Vendar pa Ramovš, glede na navedene vire v Dialektih, ni razpolagal s prav veliko gradiva (Horvat1994: 306), bolj znani so mu bili namrec le (vzhodni) kostelski govori. Karta 2: Del Dialektološke karte slovenskega jezika (1931) (avtor: Fran Ramovš) Glede na kolicino štokavskih primesi je znotraj belokrajinskega dialekta razloceval šokarski govor (s trdno slovensko osnovo), osrednji belokranjski s poljskim govorom, južni belokranjski ali privrški in kostelski govor (Ramovš1931: 33). Uvrstitev kostel­skih govorov k belokranjskemunarecju je Ramovšutemeljeval s stopnjo srbohrvaške­ga21 vpliva, ki naj bi bil mocan tudi v kostelskih govorih oziroma »ker je ta govor po svojem postanku, razvoju in po svojem bistvu takšen kot belokrajinski, ga štejem kar k njim.« (Ramovš 1935: 136). Prvi obširnejši pregled jezikovnih znacilnosti kostelskega govora je podal Ramovš v Dialektih(1935: 142), nato pa še v Kratki zgodovini slovenskega jezika (1994: 136).22 Z nekaterimi tam opisanimi lastnostmi se na podlagi sodobnejših raziskav ne moremo (vec) strinjati. Za issln. *o/*.- in *o podaja Ramovšodraz uo. Tak diftonški odraz pa sem sama zasledila le v govoru Delnic in deloma v Babnem Polju. Isto velja za issln. 21 Pri povzemanju Frana Ramovša je uporabljen izraz »srbskohrvaški«, ki ga je sam uporabljal v skladu s takratnimi obicaji. 22 Prva izdaja iz leta 1936. *./*.-, kjer Ramovšnavaja diftong ie, ki ga prav tako nisem nikjer zasledila.23 Gradivo za Delnice, ki ga navaja od Strohalain se je kasneje izkazaloza precej nezanesljivo, v navedenih primerih sicer drži. Dialektolog Tine Logarje za potrebe Slovenskega lingvisticnega atlasa pripravil zapis po vprašalnici SLA v krajih Osilnica in Vas, oboje leta 1957. Albinca Lipovecje leta 1966 naredila zapis za SLA za govor Babnega Polja. Ta je vkljucen tudi v mrežo krajev Slovanskega lingvisticnega atlasa (OLA T013), za kar je bil prav tako narejen obsežen zapis po vprašalnici OLA Albince Lipovec in Francke Benedik.24 Jože Toporišic(1965: 23) je govore na obmocju Kocevskega obravnaval kot osmo narecno skupino, tj. kot »(mešano) kocevsko« (1968: 11). Jakob Riglerje v svojem komentarju Toporišicevegapoimenovanja leta 1975 predlagal združitev govorov koce­vskega obmocjater govorov ob Kolpi in v južni Beli krajini v posebno narecno sku­pino. Nekateri izmed teh govorov namrec izstopajo iz dolenjske narecne skupine, vsi pa naj bi imeli drugacen akusticni vtis. Po njegovem mnenju bi v to skupino lahko spadalo obmocje, ki ga je na svoji skici diahrone predstavitve slovenskih narecij oznacil z B. Prvotno naj bi v to skupino spadala tudi nekatera podrocja z današnje hrvaške strani državne meje (Rigler 2001: 297).25 Tine Logarje v svoji monografiji Slovenska narecja (1975) govor Babnega Polja povezal s kostelskim narecjemin zapisal, da je to eden izmed govorov narecja, ki se govori ob Cabranki in zgornji Kolpi na slovenski in hrvaški strani (Prezid, Cabar, Osil­nica itd.) (Logar 1975: 96). Novo gradivo je torej omogocilo boljše poznavanje govorov ob Kolpi in spre­membo narecne meje na narecni karti. Na Logar-Riglerjevikarti slovenskih narecij iz leta 1986 najdemo dve spremembi: prva je dialektološke narave – tudi Babno Polje je uvršceno v kostelsko narecje, druga pa je izenacitev južne narecne meje s politicno mejo s Hrvaško (ta sprememba je bila najverjetneje politicno motivirana).26 K temu navaja tudi Logarjevkomentar v rokopisu zapisa za SLA za Osilnico, kjer na podlagi odrazov dolgega vokalizma komentira, da »v Osilnici govorijo isto kot v Gerovu«, kar pomeni, da je najverjetneje poznal tudi gerovski govor. V porocilu s terena v kraju Osilnica pa: »Enaka govorica je razširjena tudi po hribih onstran Kolpe na Hrvatskem« (1. stran tipkopisa). Podobno tudi v svojem porocilu s terena v kraju Vas pri Kostelu, kjer je zapisal: »Tudi onstran Kolpe na Hrvatskem je govorica v glavnem ista kot na Kostelskem« (1. stran tipkopisa). Znano je namrec, da je Logarpri svojem zbiranju gradiva na terenu vedno zbiral tudi gradivo iz krajev v okolici predvidenih raziskovanih tock. 23 Vec o tem v poglavju 2.2.1.1. 24 SonjaHorvat je naredila zapis po vprašalnici SLA za Drago (SLA T280), vendar pa nam to gradivo že dlje casa ni dostopno, saj ga je zapisovalka odtujila, žal pa ga pred tem ni nikjer objavila. 25 Prva izdaja tega Riglerjevega prispevka je iz leta 1975. 26 Tako tudi Gorše 2010: 22. Karta 3: Karta slovenskih narecij z vecjimi naselji (Karto Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983) dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU (2016), izsek iz karte (SLA 2.1: 11) Logarje kasneje v svojem clanku za Enciklopedijo Slovenije 1 (ES 1987: 222) obravna-val kostelsko narecje v sklopu belokranjsko-obkolpskih govorov, ki jih je definiral kot »bolj ali manj mešane slov.-hrv.-srb. govore med Gorjanci in kocevskimi gozdovi ter Kolpo in Cabranko od Starega trga ob Kolpi do Osilnice in od tod naprej do Babnega Polja.« Pri opisu kostelskega narecja locuje med kostelskim govorom med Bilpo in Kužljem27 in osilniškim govorom (ES I: 223), ki ga je seveda dobro poznal.28 Osilniški govor je opisal kot preplet dolenjskih (osnovni razvoj samoglasnikov), belokranjskih (naglasni premiki), gorenjskih (švapanje) in rovtarskih pojavov (krajšanje dolgih i in u ter issln. *-. > o). Dialektologinja Sonja Horvat, ki je z Gregoricemsodelovala pri nastajanju Slo­varja kostelskega govora, je leta 1994 objavila prispevek o naglasnih in fonoloških znacilnostih slovenskega kostelskega govora (za kraje Babno Polje in Lazec ter kraje med Srobotnikom in Grgljem,ki jih poimenuje južnokostelski govori).29 V prispevku Horvatova ugotavlja, da so vsi obravnavani govori med seboj sicer enotni (Horvat 1994: 306), razlikujejo se le v nekaterih jezikovnih znacilnostih.30Tako se govor Lazca od govora Babnega Polja in južnokostelskega govora razlikuje po tem, da naj v njem 27 Kot opozarja že Gorše (2010: 21) v svojem diplomskem delu, obstajajo neskladja med Logarjevo mejo kostelskega narecja, kot jo doloca v omenjenem clanku in kot je dejansko zarisana na Karti slovenskih narecij iz leta poprej (1986). Na karti namrec meja kostelskega narecja ne sega do Bilpe, prav tako na narecni karti nista locena kostelski del in osilniški govor. 28 Na Karti slovenski narecij (1986) je kostelsko narecje oznaceno kot enotno narecje. 29 Prav ti zadnje omenjeni govori so zajeti v Gregoricevslovar. 30 Vsi govori so izgubili tonemskost, ohranili kvalitetno nasprotje, imajo iste naglasne premike ne bi prišlo do umika dolgega akuta s predzadnjega zloga.31 Vendar v nadaljevanju v opisu govora Lazca (Horvat1994: 308) podaja dvojnicne primere. Zelo verjetno je, da je Horvatova na terenu naletelana dvojnicnosti, saj smo tudi sami na obmocju dragar­skih govorov zasledili dolocene prozodijske nedoslednosti. Omenja tudi ponaglasne dolžine, ki naj bi se izgubljale v smeri proti severozahodu (Horvat1994: 306). Vendar pa glede na do sedaj zbrano gradivo, ponaglasne dolžine poznata izkljucno govora Banje Loke in Delaca in nikakor ne celoten jugovzhodni predel kostelskega narecja. Najmlajša generacija dialektologov na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU še naprej raziskuje te obmejne govore.32 V 1. zvezek SLA so tako bili kot kontrolne tocke zajeti tudi govori na Hrvaškem (SLA 1.2 2011: 22), med drugimi33 govora krajev Cabar (SLA T410) in Ravnice (SLA T411). Nadaljnje narecne raziskave in zlasti analize na osnovi metod genetskega jezikoslovja pa so utemeljile, da moremo vse kontrolne govore na Hrvaškem uvrstiti v regularno mrežo SLA, kar je predstavljeno v Uvodu k 2. zvezku SLA (SLA 2.2 2016: 20). Da gre za govore, ki pripadajo sloven-skemu jezikovnemu sistemu, so še podkrepili tudi posamezni znanstveni prispevki, mdr. je Matej Šekli(2013) obravnaval zemljepisnojezikoslovno clenitev kajkavšcine in slovensko-kajkavsko jezikovno mejo ter dokazal, da so, genetolingvisticno gledano, govori krajev Banfi, Hum na Sutli, Cabar, Gerovo, Delnice, Gornji Turni, Brod na Kolpi, Ravna Gora in Skrad del slovenskega jezikovnega sistema. (umik na prednaglasno kracino in nadkracino, terciarni umik cirkumfleksa in umik naglasa s kratkega zaprtega zloga). 31 Za primer navaja tudi leksem golob, v katerem naj ne bi prišlo do terciarnega umika cirkumfleksa (Horvat 1994: 306), vendar pa sama štiri vrstice prej v istem odstavku trdi, da ta umik govor Lazca pozna. 32 Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta pod mentorstvom VereSmole nastali diplomski deli, ki obravnavata dva razlicna krajevna govora kostelskega narecja. Tanja Muhvic(2009) je v svojem diplomskem delu kot prva zapisala lekseme tudi na hrvaški strani državne meje, in sicer v kraju Hrvatsko. Ana Gorše(2010) je podrobno opisala govor Bosljive Loke in tako zapolnila zev na obmocju, ki dejansko predstavlja mejo (sicer malo južneje) med severozahodnimi in jugovzhodnimi govori. Z geolingvisticno metodo je predstavila izoglose, ki vidno locujejo kostelsko narecje na dva dela. 33 VsehkrajevnihgovorovnaHrvaškem,zajetihvSLA mrežo,jesedem,polegobehomenjenih še: Banfi (SLA T407), Hum na Sutli (SLA T408), Dubravica (SLA T409), Ravna Gora (SLA T412) in Brest (SLA T413). 1.3.3 Hrvaška dialektologija Hrvaška dialektologija loci tri narecne skupine hrvaškega jezika, in sicer štokavsko, cakavsko in kajkavsko narecnoskupino.34 V tem delu se osredotocamo zgolj na (znan­stvene) delitve in opise govorov znotraj kajkavske narecne skupine, znotraj tega pa predvsem na govore v Gorskem kotarju. V novejšem casu (od druge polovice 20. sto­letja naprej) so se s kajkavšcino ukvarjali predvsem Stjepko Težak, Antun Šojat, Vida Barac-Grum, Božidar Finka, Josip Lisac, Mijo Loncaric, Vesna Zecevic, Mira Menac Mihelic, Anita Celinic, med najmlajšimi pa Marija Malnar Jurišic in Tijmen Pronk. Mijo Loncaric, ki ima obsežen kajkavski opus, je podal zaenkrat zadnjo veljavno klasifikacijo kajkavskih govorov. Hrvaška dialektologija (Loncaric1982 in 1996) tako deli kajkavsko narecno skupino na dva dela, in sicer na (Loncaric 1996): • glavnino narecij, v kateri imajo govori vse glavne oziroma tipicno kajkavske zna-cilnosti, in se glede na naglas in vokalizem deli na osem skupin: (I. Ivšiceva skupina)35 1) SREDIŠNJOZAGORSKI/BEDNJANSKO-ZAGORSKI – ohranja osnovno kajkavsko akcen­tuacijo, sovpad odrazov za *o = *., vendar ne tudi z odrazom za *u; 2) SAMOBORSKI – ohranja osnovno kajkavsko akcentuacijo, sovpad odrazov za *o = *. = *u; 3) varaždinsko-ludbreški – ohranja osnovno kajkavsko akcentuacijo, sovpad odrazov za *o = *. = *o; 4) GORNJOSUTLANSKI/ZAPADNO ZAGORSKI – izgubili so nasprotje po kvaliteti in kvantiteti; 5) medimurski – izgubili so nasprotje po kvaliteti in kvantiteti; 6) plješivickoprigorski – ohranja osnovno kajkavsko akcentuacijo, ni sovpada odrazov za *e . *.; (III. Ivšiceva skupina) 7) TUROPOLJSKO-POSAVSKI – regresivni premik naglasa z metatonicnega cirkumfle­ksa, sovpad odrazov za *o = *., vendar ne tudi z odrazom za *u; 8) vukomericko-pokupski– regresivni premik naglasa z metatonicnega cirkumfle­ksa, sovpad odrazov za *o = *. = *u; 9) donjolonjski/južnomoslavacki – regresivni premik naglasa z metatonicnega cirkumfleksa, sovpad odrazov za *o = *. = *u; 34 V hrvaški dialektološki terminologiji se za pojem narecne skupine uporablja izraznarjecje, torej (hrv.) štokavsko narjecje, cakavsko narjecje inkajkavsko narjecje, ki se dalje delijo na narecja, v hrvaški dialektološki terminologiji je temu ekvivalenten termin dijalekt. 35 Velika rimska številka predstavlja delitev skupin glede na naglas po Ivšic 1936. (IV. Ivšiceva skupina) 10) sjevernomoslavacki – regresivni premik naglasa s kratkega zloga; 11) GORNJOLONJSKI – progresivni premik naglasa z dolgih zlogov, sovpad odrazov za *o = *., vendar ne tudi z odrazom za *u; 12) glogovnicko-bilogorski – navzkrižna metatonija osnovnega kajkavskega cir-kumfleksa in akuta, sovpad odrazov za *o = *. = *u; 13) PODRAVSKI – stalno naglasno mesto; • obrobni, manjši del narecij, kjer govori nimajo vseh glavnih oziroma tipicnih znacilnosti: 14) GORANSKI/GORSKOKOTARSKI (goransko/gorskokotarsko narecje) – izgubili so nasprotje po kvaliteti, ni sovpada odrazov za *e . *. in *o . *.. Locujese zapadnogoranski (zahodno goransko podnarecje) del, ki ima vec skupnih zna-cilnosti s slovenskih jezikom, in istocnogoranski del (vzhodno goransko pod­narecje), ki je bolj povezan z osrednjim kajkavskim delom); (II. Ivšiceva skupina) 15) DONJOSUTLANSKI – s cakavsko osnovo. Karta 4: Karta kajkavske narecne skupine, izsek iz karte (avtor: Mijo Loncaric) Hrvaška dialektologija med goranske govore tradicionalno uvršca prav vse govore v Gorskem kotarju do državne meje s Slovenijo. Goransko narecje deli na dva dela, manjši vzhodni del in vecji zahodni del. Zahodnemu goranskemu podnarecju, ki za­jema tudi del govorov, obravnavanih v naši raziskavi, pripada obmocje v Gorskem kotarju zahodno od Zaumola in Plemenitaša (Lisac 2006: 11). Gorskokotarske govore je obravnavalo vec avtorjev, in sicer se je ena skupina ukvarjala bolj z samo klasifikacijo govorov – Božidar Finka, Vida Barac-Grumin Mijo Loncaric, druga skupina pa bolj s temeljitimi opisi posameznih krajevnih govorov – Josip Lisacz izcrpnim opisom krajevnih govorov Delnic in rojstnih Gornjih Turnov ter Broda na Kolpi, Marija Malnarje v svoji doktorski disertaciji(2012) temeljito predsta­vila govore Tršca, Prezida in Cabra. Opozorila je na sobivanje dveh jezikovnih siste­mov v mestu Cabar (M. Malnar2012: 71), in sicer na pogostejšega, ki je enak sistemu okoliških govorov, ter na »starega cabranškega«, ki ga bolj redko zasledimo.36 Tijmen Pronkje obravnaval zgodnji razvoj goranskih govorov do približno 16. stoletja (2010),37 in sicer spremembe v akcentuaciji – tipicno slovenski pomik cirkum­fleksa na naslednji zlog, ki je znacilen tudi za goranske govore (2010: 101), in nastanek novega cirkumfleksa, ki povezuje kajkavske in slovenske govore. Znotraj konzonan­tizma je obravnaval razvoj *v- > *x- (v dolocenih položajih), ki je znacilen za govore v celotnem Gorskem kotarju, izoglosa tega pojava pa se nahaja nekje na sredini Bele krajine. Pri vokalizmu je najprej izpostavil razvoj *u > *, ki je znacilen ne samo za govore v Gorskem kotarju, ampak ima vecji prostorski obseg. Dalje je apliciral Riglerjevzakon (po Rigler2001: 77–87, 88–95) asimilacije kratkega jata s samoglasni­kom v sledecem zlogu, ki je znacilen za južnoslovenske in nekatere vzhodne slovenske govore, na goranske govore in na preostale kajkavske, vendar do asimilacije ne prihaja v istih leksemih. Nato je prikazal najzgodnejši razvoj goranskega vokalizma, ki da je bolj podoben južnoslovenskemu razvoju kot kajkavskemu (2010: 116), znotraj tega pa vokalne sisteme goranskih govorov na razlicnih casovnih stopnjah. Božidar Finkaje leta 1966 naredil zapis za krajevni govor Gerova po vprašalnici za (tedaj imenovani) Srpskohrvatski dijalektološki atlas. Preuceval je gorskokotarsko kajkavšcino in jo klasificiral. Razdelil jo je na osem tipov (1974): lukovdolski, skrad-ski, ravnogorski, delnicki, brodskokupski, gerovsko-cabarski, lokvarsko-fužinarski in prezidanski. Predlagal je tudi klasifikacijo prehodnih oziroma mešanih kajkavsko-caka­vskih govorov. V sodelovanju z Vido Barac-Grumsta (1981) gorskokotarske govore razdelila na sedem tipov (skradski tip se ne omenja). Kasneje je Barac-Grumv svoji monografiji Cakavsko-kajkavski kontakt u Gorskom kotaru (1989) krajevne govore Cabra in Gerova sinhrono klasificirala v t. i. »makrosustav X.«, krajevni govor Prezida pa v »makrosustav XI«. Klasifikacija sloni na naslednjih razlikah: govor Prezida pozna ., c, z (slekanje in cakavizem)in .a,medtem ko ima Cabar vcasih .o in vcasih .a. Kratki vokalizem (1993: 82), tako naglašeni kot nenaglašeni,pa je enak kot v Prezidu, Gerovu in Cabru. O diahroni klasifikaciji ni govora. Odstopanja gorskokotarskih govorov od glavnih kajkavskihklasifikacijskih kri­terijev sta Finkain Barac-Grum(1981: 424) utemeljila: »Goranska ili gorskokotarska kajkavština nastala je kao rezultat raznovrsnih dijalekatskih prožimanja pri cemu važnu ulogu imaju dijalekti slovenskoga jezika«. Podobno tudi Loncaric(1996: 32), ki meni, 36 Pogostejši sistem predstavlja M. Malnar v svoji disertaciji v poglavjuSustav prvi (2012: 71) – v temdelu gaumešcamo med bajtarske govore, drugisistempav poglavju Sustav drugi (2012: 80)– vtemdelu ga umešcamo meddragarske govore, in je predstavljen v obliki fonološkega sistema v poglavju 2.1.2. 37 In sicer govorecelotnega goranskeganarecja, tj. (hrv.) zapadnogoranski poddijalekt in istocnogoranski poddijalekt. da imajo zahodni goranski govori v osnovi sicer slovenski razvoj, vendar pa je le-to sekundarno, saj naj bi nastalo kot rezultat priseljevanja v 16. stoletju: »Smatram da rani razvoj nije bio slovenski, kao ni u Beloj krajini, dok je kasniji, nakon migracija, mogao biti u dolenjskom smjeru« (1996: 161–62). To se utemeljuje predvsem z razlago: »U 17. i 18. st. ovo je podrucje naseljeno djelomicno stanovništvom iz Slovenije i iz drugih zemalja Austro-Ugarske Monarhije, ali su se u Kupsku dolinu – sve do Delnica, poceli vracati i potomci nekadašnjih izbjeglica pred Turcima, koji su za vrijeme naleta turske vojske prebjegli u susjednu Sloveniju. Došljaci su donosili svoju slovensku kajkavštinu te se miješali s malobrojnim cakavskim i kajkavskim starosjedilackim stanovništvom« (M. Malnar2010: 47). Vendar pa je malo verjetno, da bi se pobegli cakavci v obdobju dvesto letih »pokajkavili« do te mere, da bi svoje narecje pozabili, nato pa s svojim govorom kot povratniki popolnoma nadvladali avtohtoni govor. Tudi Slavko Malnar, ki je podrobno preuceval zgodovino in zabeležene priimke na cabarskem obmocju, pravi (Malnar2007: 68), da cakavskih priimkov v tistem obdobju ni najti,sploh pa ne podatkov o vecjih cakavskih migracijah s slovenske strani. Izrazi se zelo slikovito: »Jedan je napisao kako su naši preci bili cakavci. Za vrijeme turskih haracenja pobjegli su u Kranjsku, a njihovi unuci i praunuci vratili su se kao kajkavci. Kakvi su to kajkavci koji su pored kajkavskog jezika donijeli i kranjska prezimena?« (Malnar 2010: 7). Vendar pa hrvaška dialektologija mestoma tudi dokaj jasno povezuje goransko narecje s slovenskimi narecji oziroma slovenskim jezikovnim sistemom. Že Pavle Ivic je imel kajkavske govore za »hrvaške«, glede gorskokotarskih govorov pa je v pov­zetku (ang. summary) enega svojih pomembnejših prispevkov kajkavski dialektologiji zapisal (1961: 21): »The dialects of Fužine, Skrad, Gerovo and Cabar in Gorski kotar show a clearcut southern Slovenian (dolenjsko-notranjska) basis.« Tako tudi Josip Lisac(2006: 61): »Dakle, u usporedbi s glavninskom kajkavšti­nom mora se podvuci da u istraživanim govorima (govor krajev Delnice in Turni, op. avtorice) u osnovi izostaje jednacenje refleksa šwa in jata kako i jednacenje o i ., pa se stoga i zakljucuje kako goranske kajkavske govore treba ipak promatrati relativno odvojeno od središnjih kajkavskih i kako su kajkavskim goranskim najbliži srodnici najjužniji slovenski govori«. In dalje: »Mislim da necemo pogriješiti povežemo li ipak delnicko stanje s dolenjskim, a tako moramo postupati i s citavim terenom od Del-nica prema Gerovu, Zamostu i Prezidu ukljucujuci i Babno Polje na slovenskoj strani« (Lisac 2006: 59). Tudi Pronk(2010: 129) zakljucuje, da ni treba goranskih govorov obravnavati kot mešane in da je njihova avtohtona osnova dobro razvidna, ce jih gledamo v kontekstu bližnjih južnoslovanskih narecij. 1.3.4 Etnološko-jezikovni prispevki Slavist, duhovnik, predvsem pa zbiratelj narecnih besed Jože Gregoric(1908–1989) je bil po rodu iz Delaca.38 V sodelovanju z dialektologinjo Sonjo Horvatz Inštituta za slo­venski jezik Frana RamovšaZRC SAZU v Ljubljani je zbiral gradivo za narecni Slovar kostelskega govora. Slovar naj bi vkljuceval južnekostelske govore od Srobotnika do Grglja.39 Delo je zastalo predvsem zaradi Gregoricevesmrti, vendar je Obcina Kostel kasneje delo znova spodbudila in Kostelski slovar je v sodelovanju z obcino Kostel izšel leta 2014 v (so)uredništvu Petra Weissa in Ivanke Šircelj-Žnidaršic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Jože Primcje zbiral besedila slovstvene folklore v zgornji Kolpski dolini in o tem napisal vrsto clankov. Morda najpomembnejša pa je njegova monografija Okamneli mož (zbirka Glasovi) z zgošcenko, ki prinaša zgodbe iz »Babnega Polja in Prezida prek Gerova, Cabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare, Dola in Predgrada«. Obsežni uvod te monografije (1997: 7) obravnava zgodovino obmocja in tamkajšnji govor, ki ga avtor deli na tri dele: • gebarski govor (od Babnega Polja in Prezida na obeh bregovih Kolpe in Cabranke do vkljucno vasice Srobotnik ob Kolpi pod Sv. Ano), • kostelski govor (od Rackega Potoka pod Srobotnikom do Grglja) in • belokranjski govor (od Grglja do Dola oziroma Predgrada in naprej v Belo Krajino). Njegova razdelitev je utemeljena z nekdanjo delitvijo na gospostva (kocevsko, kostel­sko in poljansko) ter s frekvenco Uskokov na posameznem obmocju (manjše število na obmocju Osilnice, vecje na kostelskem, najvecje pa na belokranjskem) in njihovim vplivom na krajevne govore. Etnologinja Marija Makarovicje objavila monografijo (2002) o pricevanjih ozi­roma življenjskih zgodbah prebivalcev ob Kolpi in Cabranki. Marko Smole je zaslužen za ohranjanje lokalne kulturne dedišcine ob zgornji Kolpi in Cabranki. Vodi etnološko zbirko »Palcava šiša« v vasi Plešce. Organizira ter (so)izvaja vsakoletne etnološko-muzikološke delavnice, ki združujejo in izobražu­jejo razlicne ljudi s tega obmocja. Skupaj z Vero Smolesta v letu 2016 poskrbela za vpis krajevnih govorov ob Cabranki in zgornji Kolpi v register žive kulturne dedišcine Republike Slovenije. Slavko Malnar je po rodu iz Ravnic blizu Tršca. Po upokojitvi se je zacel lju­biteljsko ukvarjati z lokalno zgodovino, priimki in krajevnimi govori. Ljubiteljstvo je preraslo v resno delo in izdajo številnih monografij. Med njimi sta za jezikoslovje pomembna predvsem dva slovarja cabranškega govora (Pamejnek iz leta 2002 in Rjec­nik cabarskog govora iz leta 2008), ki prinašata neprecenljiv zapis krajevnega govora, hkrati pa nudita spodbudo in zgled vsem narecnim slovaropiscem. 38 Gregoricu in njegovemu delu je posvecena monografija: Južnic, S., Samec, D., Weiss, P.: DomoznanecinkulturnidelavecJožeGregoric. Kostelski ponos na slovenskem leposlovnem nebu. Ljubljana, Kostel, 2011. 39 Za vec informacij o nastajanju slovarja glej Horvat 1988/89 in Kenda-Jež, Weiss 2000. 1.4 Obravnavano narecno gradivo Narecno gradivo za to raziskavo je bilo pridobljeno na dva nacina: • s pregledom že obstojecih (bolj ali manj podrobnih) zapisov govorov (in deloma objavljenih raziskav), • z lastnim terenskim delom po vnaprej pripravljenih vprašalnicah.40 Za nekatere govore sta bila združena oba nacina. Gradivo se je pridobivalo z željo po cim vecji uravnoteženosti. Tega pa ni vedno lahko doseci, saj je bil del gradiva že zapisan, pa tudi informatorji narecni govorci – so zelo razlicni. Tudi ce je informator za dolocen kraj na voljo, ni nujno, da je najbolj primeren. Nekateri informatorji so bolj (meta)jezikovno zavedni, drugi manj, nekateri so bolj pripravljeni posvetiti svoj cas raziskavi, drugi spet manj. Veliko je odvisno tudi od tega, kako »cist« govor ima infor­mator na terenu. Zbiranje narecnega gradiva pa je še toliko težje, ce gre za obmocje, ki je skoraj popolnoma izseljeno. Podobno velja za že zbrano gradivo, saj ni nujno, da je to vedno tudi popolnoma zanesljivo. Precej je namrec odvisno od tega, kdo je gradivo zapisal.41 Idealno je torej imeti vec zapisov za posamezni kraj. Narecno gradivo za posamezne kraje je iz naslednjih virov: • Lazec: 1) gradivo za SLA 3; 2) gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; zapis: Januška Gostencnik; • Srednja vas pri Dragi:1) gradivo za SLA; 2) lastno terensko delo; zapis gradiva za SLA 1: Januška Gostencnik(pregled: Jožica Škofic), zapis gradiva za SLA 2: Jožica Škofic, ostalo zapisala: Januška Gostencnik, 2011; • Cabar: 1) gradivo za SLA, zapis: Jožica Škofic; 2) lastno terensko delo, zapis: Januška Gostencnik, 2012–2013; • Babno Polje: 1) gradivo za SLA, zapis: Albinca Lipovec, 1966; 2) gradivo za OLA, zapis: Albinca Lipovec, 1966; 3) lastno terensko delo, zapis: Januška Gostencnik, 2010–2011; • Prezid: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Novi Kot: 1) gradivo za SLA, zapis: Januška Gostencnik; 2) lastno terensko delo, zapis: Januška Gostencnik; • Janeži: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; 40 In sicer sta bili za terensko delo pripravljeni dve vprašalnici, prva, daljša, je bila pripravljena v okviru zbiranja gradiva za doktorsko disertacijo (Gostencnik 20131), in sicer zajema vprašalnica zlasti samostalnike, ki so vsebovani v gramaticnem delu vprašalnice SLA. Druga leksicna vprašalnica je bila narejena za potrebe raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, in sicer jebilapredvidenazgoljzadiagnosticnosondiranjeposameznihbližnjihsikrajevnihgovorov, kar je služilo za umestitev dolocenega krajevnega govora dolocenemu narecju. 41 Tijmen Pronk(2010: 100) opozarja, da gradivo Vide Barac-Grum za Delnice in Turne ni zanesljivo, enako tudi(2010:101) gradivo Rudolfa Strohala za Lokve in Fužine, ki ga za nezanesljivega oznacujejo tudi drugi avtorji. • Kozji Vrh: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Loknari: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Ravnice: lastno terensko delo, zapis: Januška Gostencnik, 2010–2013; • Tršce: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Plešce: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Zamost: 1) lastno terensko delo, zapis: Januška Gostencnik, 2012; 2) gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Osilnica: gradivo za SLA, zapis: Tine Logar, 1957; • Hrvatsko: gradivo iz diplomske naloge Tanje Muhvic: Somatski frazemi v govoru vasi Hrvatsko pri Osilnici (mentorica: prof. dr. Vera Smole), 2009; • Bosljiva Loka: gradivo iz diplomske naloge Ane Gorše: Potek izoglos v govorih ob zgornji Kolpi (mentorica: prof. dr. Vera Smole), 2010; • Vode: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Gerovo: 1) gradivo za HJA, zapis: Božidar Finka, 1966; 2) lastno terensko delo, zapis: Januška Gostencnik (pregled: Jožica Škofic), 2012; • Turke: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Požar: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Razloge: gradivo, zbrano v okviru raziskave Slovenski jezik v Gorskem kotarju, 2016; • Delnice in Gornji Turni: gradivo iz dela Josipa Lisca, Tragom zavicaja: delnicki govor i govor Gornjih Turni u svjetlosti goranskih kajkavskih govora, 2006; • Grivac:gradivo iz magistrske naloge Zale Mojce Jerman Kuželicki: Lastno ime­nje v vasi Grivac (mentor: prof. dr. Marko Snoj), 2016; • Brod na Kolpi: gradivo iz clanka Josipa Lisca: Iz goranskog vokalizma. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku, XXXI, 2. Novi Sad, 1988, 137–175; • Crni Lug: gradivo iz diplomske naloge Hrvoja Kovaca: Fonološki opis crnolu­škog govora (mentorica: dr. sc. Marija Malnar Jurišic, prof.), 2015; • Skrad,Lokve in Mrzla Vodica: gradivo iz monografije Vide Barac-Grum: Caka­vsko-kajkavski govorni kontakt u Gorskom kotaru, 1993. 1.4.1 Narecna transkripcija V tem delu je bila uporabljena (nova) slovenska nacionalna foneticna transkripcija, ki je v slovenski dialektologiji v rabi od leta 1970. Nekateri zapisi obravnavanih krajevnih govorov na slovenski strani državne meje pa so nastali pred tem letom (Osilnica, Babno Polje) in so še vedno uporabljali »staro«, tj. Ramovševo transkripcijo. Upoštevano je bilo tudi gradivo, ki so ga zbirali hrvaški dialektologi, ki upora­bljajo deloma drugacno transkripcijo (Josip Lisac, Vida Barac-Grum), ki je trenutno v veljavi tudi pri izdelavi Hrvaškega jezikovnega atlasa. Ker je tudi hrvaška dialekto­logija svojo transkripcijo skozi cas rahlo spreminjala, je bilo treba gradivo hrvaškega dialektologa Božidarja Finke (zapis za Gerovo) najprej pretranskribirati v trenutno uve­ljavljeno hrvaško transkripcijo. Smiselno je bilo vse gradivo zapisati v poenoteni foneticni transkripciji, da ne bi prišlo do razlicnih (napacnih) interpretacij glasoslovnih pojavov in da bi se omogocila lažja primerjava posameznih odrazov. Pri pretranskribiranju stare Ramovševe transkripcije so bile narejene naslednje spremembe (delno po Kenda-Jež v Logar 1996: VIII–XI): Dolgi samoglasniki . (npr. ., ., ., .., .., .., .) V. (dolžina) ('a., '.., 'ü., '..., '..., 'i.., 'i.) Odrazi umicno naglašenih e in oI .., .. .e., .o. Kratki samoglasniki . (npr. ., ., .) (kljukica spodaj) ., . V (kracina) ('o, 'a, '.e, '.o, 'i) o, e (širina) Le v zapisih za Osilnico in Babno Polje, kjer je predvidevati, da je z oznaceno kracino pou­darjeno relativno razmerje do drugih diftonških odrazov v inventarju (na primer pri odrazu za umicno naglašeni e nasproti odrazu za etimološki jat). Po lastnem slušnem vtisu te rela­tivne razlike ni bilo zaznati, tako da so (tudi) v skladu s (slovensko) tradicijo zapisovanja diftongov v tej monografiji odrazi umicno naglašenih e in o zapisovani z oznaceno dolžino. Pri pretranskribiranju iz hrvaške foneticne transkripcije v novo slovensko nacionalno transkripcijo (nova sln. trans.) so bila v tej monografiji uporabljena navodila, ki so jih pripravili na Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje (IHJJ) v Zagrebu.42 Prav tako je bilo tradicionalno hrvaško zapisovanje diftongov brez dolžin (na primer pri jatu, odra­zu za umicno naglašeni o ali zlogotvorni .) dopolnjeno – dodan je bil znak za dolžino. Treba je omeniti, da so navidezne razlike v kvaliteti (na primer nevtralni e-ji in o-ji) samoglasnikov v primerjavi z narecnim gradivom iz slovenske literature lahko zavaja­joci, saj so posledica drugacnega slušnega izhodišca in ne predstavljajo nujno razlike v kvaliteti. Pri tem je l. 2010 sodelovala tudi slovenska dialektologinja Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Nastale so naslednje spremembe: i, a, u, i, a, u, 'i., 'a., 'u. .. .. '... ./i . 'e. (kot dvojnica pri istem leksemu)II . . '.. .e .e '.e. u. u. '... . . '.. .u .u '..u Odraz umicno naglašenega o ň. '... Odraz novoakutiranega o, stalno dolgega nosnika o in akutiranega nosnika o v nezadnjem besednem zlogu .ň '... Odraz novoakutiranega e, stalno dolgega nosnika e in akutiranega nosnika e v nezadnjem besednem zlogu .. '... ee . .. e .. o oo . -./-o -. (kot dvojnica pri istem leksemu) o/. . (kot dvojnica pri istem leksemu) e/. . (kot dvojnica pri istem leksemu) -i/-y -y -. (kot dvojnica pri istem leksemu) w . hx II Finkove »dvojnice«sobile poenotenepredvsemzaradi lastnegaterenskegadelavGerovu, kjer so se predvidevanja, da gre za dolocen glas, potrdila. Poudariti je tudi treba, da transkripcija, ki jo je uporabljal Finka, ni poznala znaka za zelo ozek e, tj. e., tako predvidevam, da je z oznacevanjem./i znotraj istega leksema želel nakazati, da gre za glas, ki je po ožini med . ini. 1.5 Lastnosti obravnavanih jezikovnih sistemov Na tem mestu bo prikazano, po katerih kriterijih oziroma merilih slovenska in hrvaška dialektologija razvršcata tu obravnavne govore.43 1.5.1 Od skupnega razvoja do posameznih jezikovnih sistemov Praslovanšcina je razpadla najprej na dva, nato pa na tri makrodialekte: zahodni, vzho­dni in južni. Ti so se dalje narecno clenili. Južni makrodialekt se je po glasovnih spre­membah razclenil na svoj zahodni in vzhodni del. Dalje se je zahodni del razdelil na vec enot glede na nesplošnozahodnojužnoslovanske glasovne spremembe, ki so lahko ozemeljsko tudi bolj razširjene (Šekli 2013: 5): 1) rotacizem: psl. *VžV > *VrV sln., kajk., cak., Z štok. > *VžV V štok., mak., blg. 2) psl. *., *. > c, j > c, j sln., SZ kajk. > c, j Z sln., JZ kajk., cak. > c, . > c,. V kajk., štok. 3) psl. *šc, *ž. = š., ž. sln., kajk., cak., Z štok. > št, žd V štok. 4) odsotnost/prisotnost denazalizacije praslovanskih nosnikov psl. *e, *o > *e, *o SZ sln., mak., blg. > *e, *o JV sln. / > *e, *.kajk. / > *e, *u cak., štok. 5) prvotna ozka/široka kakovost psl. *ev povezavi z odsotnostjo/prisotnostjo denazalizacije psl. *e > *ä SZ sln., mak., blg. > *. JV sln., kajk., cak., štok. Znotraj slovenskega jezikovnega sistema se tako locujeta SZ in JV del, znotraj kajka­vskega pa SZ, JZ in V del. VcelotiseizhajaizRigler2001,Loncaric1985 in 1996, Šekli2009(delnopoBrozovic1960) in 2013. 1.5.2 Slovenski jezikovni sistem Prvotni slovenski jezikovni prostor, ki je bil razdeljen na dva dela, je kasneje, v obdo­bju od konca 10. do konca 12. stoletja, v okviru splošnoslovenskih inovacij oba areala povezal v celoto. Splošnoslovenske inovacije, ki so slovenski sistem zamejile od ostale zahodne južne slovanšcine, so: • pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, • umik na prednaglasno dolžino, • odvisnost samoglasniške kakovosti od samoglasniške kolikosti, • odvisnost samoglasniške kolikosti od mesta naglasa in (posledicno) • diftongizacija psl. *. in *o ter • skrajšava nenaglašenih dolgih zlogov. 1.5.2.1 Izhodišcni splošnoslovenski fonološki sistem Za 12. stoletje je Tine Logar(1996: 243–247) rekonstruiralizhodišcni splošnosloven-ski fonološki sistem (dalje issln.), ki predstavlja zadnjo stopnjo skupnega slovenskega razvoja pred njegovo narecno diferenciacijo. Iz tega sistema izhajajo vsi slovenski fo­nološki opisi slovenskih govorov. Predstavljen je inventar fonoloških enot, iz katerih izhajamo tudi v fonoloških opisih v tem delu.44 Vokalizem Dolgi naglašeni vokalizem *i *u *. *o *e *. *. *o *a *. *. Kratki naglašeni vokalizem *ě **. *č *. **. *. *ŕ *. *. 44 Nosnika *e in *o sta zaradi svojega nazalnega elementa podana izven vokalnega trikotnika, ki predvideva zgolj oralne glasove. Kratki nenaglašeni vokalizem *i *u *e *e *. *o *e *o *a *. *. Konzonantizem Zvocniki *w *m *l *r *n *j *l *r *n Nezvocniki *f45 *p *b *t *d *c *s *z *. *c *š *ž *k *g *x Naglašeni zlogotvorni *. je razpadel na samoglasniški oziroma polglasniški in sogla­sniški del, pri cemer je polglasnik vedno pred soglasnikom. Izhodišcni splošnoslovenski naglasni sistem je poznal dva tonema akut na dolžini in na kracini, cirkumfleks na dolžini in tri razlicne naglase. Nenaglašeni samoglasniki so vedno kratki. Nenaglašenih dolžin ni. Izvori so naslednji (Logar 1996: 247): . . novi dolgi akut . umik na prednaglasno dolžino . novi kratki akut v primerih zgodnje podaljšave . . stari dolgi cirkumfleks . stari kratki cirkumfleks (po podaljšavi) . novi dolgi cirkumfleks . po pomiku starega cirkumfleksa na naslednji zlog . . stari dolgi akut (po krajšavi) . novi kratki akut . . ., . (kratkih in dolgih nenaglašenih zlogov) 45 Nastopa v izposojenkah in posnemovalnih glasovih. 1.5.2.2 Nadaljnja dialektizacija Slovenska dialektologija znotraj slovenskega jezikovnega sistema dalje razvršca go-vore na skupine oziroma narecja po t. i. starejših in mlajših jezikovnih pojavih (Rigler 2001: 1357). Na osnovi starejših jezikovnih pojavov lahko dolocimo merila za doloca­nje mej med posameznimi narecnimi ploskvami (Šekli2009: 294), ki združujejo med seboj genetsko enake oziroma podobne jezikovne sisteme. Starejši jezikovni pojavi so: • denazalizacija (raznosnjenje): issln. *e, *o na sln. JV oziroma odsotnost tega na sln. SZ; • smer diftongizacije: issln. *./*o (*. > JV e., > SZ ie; *o > JV o., > SZ uo); • daljšanje oziroma nedaljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov in cas daljšanja: zgodnje daljšanje issln. *.-> *. (13., 14. st. – Z in J sln.), kjer imajo posledicno enojne odraze za issln. *. in *.-;pozno daljšanje (16. st. – S, severnoštajersko, Z del V sln. narecij), kjer imajo posledicno dvojne/trojne odraze za issln. *. in *.-; • vokalizacija dolgega polglasnika (14.–16. st.): issln. *./*.- > a (Z, gorenjsko, dolenjsko) oziroma e (V, S, J štajersko); • nacin (ne)sovpadanja razlicnih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov v posame­znihnarecnih ploskvah. Po teh (genetskih) merilih lahko diahrono razvrstimo slovenski jezikovni sistem na posamezne skupine narecij: • severna slovenska narecja: koroška narecja: rožansko, ziljsko (s kranjskogorskim podnarecjem), obirsko, podjunsko, mežiško in severnopohorsko-remšniško narecje; rezijansko narecje; • zahodna slovenska narecja: beneško-kraška narecna ploskev: nadiško, tersko, briško in kraško narecje (zbanjškim podnarecjem); obsoško-idrijska narecna ploskev: obsoško, tolminsko, cerkljansko in crnovrško narecje; • južna slovenska narecja: gorenjska narecna ploskev: gorenjsko (z vzhodnogorenjskim podnarecjem), selško, horjulsko, škofjeloško, poljansko narecje in baško podnarecje tolminskega narecja; dolenjska narecna ploskev: dolenjsko (z vzhodnodolenjskim podnarecjem), posavsko, severnobelokranjsko, kostelsko, notranjsko in istrsko narecje; južnoštajerska narecna ploskev: srednještajersko, kozjansko-bizeljsko in sre­dnjesavinjsko narecje; • vzhodna slovenska narecja: severnoštajerska narecna ploskev: južnopohorsko narecje, kozjaško podnarecje, zgornjesavinjsko narecje (s solcavskim podnarecjem); panonska narecna ploskev: prekmursko, prleško, slovenskogoriško in haloško narecje. LEGENDA: I gorenjski II dolenjski III južnoštajerski IV severnoštajerski V panonski VI obsoško-idrijski VII beneško-kraški VIII koroški A istrski B mešano obkolpsko in južno belokranjsko ter kocevsko ozemlje C prleško podrocje Karta 5: Diahrona delitev slovenskih narecij (avtor: Jakob Rigler v 2001: 32) Na osnovi mlajših jezikovnih pojavov, kar je strukturno oziroma tipološko merilo (Še­kli2009: 292 po Brozovic1960: 74, 76), lahko sinhrono razvrstimo slovenska narecja na sedem narecnih skupin z mešanimi kocevskimi govori. Taka razvrstitev je nastala tudi po slušnem vtisu posameznih narecij. V nadaljevanju se bomo osredotocili na do-lenjsko narecno skupino, ki je predmet pricujoce monografije. 1.5.2.3 Dolenjska narecna skupina Dolenjska skupina (na Riglerjevikarti pod II) sinhrono gledano obsega naslednja narecja: dolenjsko narecje, vzhodnodolenjsko podnarecje, severnobelokranjsko narecje; posavsko narecje (zagorsko-trboveljsko podnarecje, sevniško-krško podnarecje, laško podnarecje); notranjsko narecje. Starejši jezikovni pojavi, ki so znacilni za dolenjsko skupino, so: • denazalizacija, • diftongizacija issln. *./*o > *e./*o., • zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov, • vokalizacija issln. *./*.- > *a, • sovpad razvoja odrazov issln. *e/*č-in *./*.-ter issln. *-in *o/*.-. Dalje v razvoju osnovnega dolenjskega sistema prihaja do naslednjih sprememb znotraj naglašenega vokalizma: • diftong e. se ponekod disimilira v .., ponekod se monoftongira, • dolga e (< issln. *e/*č-in *./*.-) in o (< issln. *-in *o/*.-) se diftongirata v i.in u., • umicno naglašena e in o se deloma razvijata vzporedno (obicajno v .e in .o). Znotraj kratkega vokalizma pa so spremembe lahko naslednje: • se je skoraj povsod delabializiral in sovpadel z odrazom za i, ki ga je po govorih razlicno prizadela moderna vokalna redukcija, • izglasni -. > -u. Dolenjski soglasniški sistem (Logar 1996: 31): pt kc c f sšx bdg z ž vmnr l . j [l] Za zahodni del osnovnega dolenjskega sistema (zlasti notranjsko narecje) je znacilna zlasti izguba tonemskega nasprotja in umik naglasa s koncnega zloga na prednaglasno kracino. 1.5.2.4 Kostelsko narecje – cabranško narecje Sinhrono gledano spadajo tu obravnavani govori na slovenski strani meje v kostelsko narecje dolenjske narecne skupine. S severozahodne strani ga objema notranjsko nare-cje, s severa dolenjsko narecje, z zahodne strani mešani kocevski govori, z jugovzho­dne strani pa južnobelokranjsko narecje. Diahrono gledano spada kostelsko narecje v dolenjsko narecno ploskev, ki je del južnih slovenskih narecij. Jakob Riglerje na svoji karti diahrone razvrstitve slovenskih narecij izpustil obmocje kostelskega narecja (oznaci ga s crko B)46 kot nejasno, Matej Šekli (2009: 307) pa ga izvaja iz dolenjske narecne ploskve. Južna slovenska narecja definira: • zgodnja denazalizacija: issln. *e, *o > JV sln. *ä, *ĺ (skupaj z vzhodnimi narecji), • diftongizacija issln. *. in *o > JV *e. in *o. (skupaj z vzhodnimi narecji), • zgodnje daljšanje izhodišcnih splošnoslovenskih kratkih naglašenih nezadnjih • besednih zlogov (skupaj z zahodnimi sln. narecji); • sovpad e-jevskih in o-jevskih glasov: issln. *e/*č- in *- > J sln. *e in *o, • issln.*./*.- > J sln. . > a (gorenjska, dolenjska nar. ploskev in jugozahodni del • južnoštajerske nar. ploskve > a), • issln. *u/*- > J sln. *.. Znotraj tega se definira dolenjska narecna ploskev, ki kaže naslednje skupne inovacije (Šekli 2009: 306): • issln. *. in *o > J sln. *e. in *o. > dol. *e. in *u,47 • issln. *e/*č- = *./*.- in *- = *o/*.- > *e in *o > dol. *ie in *uo, • issln. *./*.- = issln. *a/*ŕ- > dol. *a. 46 GlejRiglerjevo karto v poglavju 1.5.2.2. 47 Položajni izostanek monoftongizacije *o. (< issln. *o) izkazujejo nekateri obrobni govori (Vipava in okolica notranjskega narecja) (Šekli 2009: 306). Narecja znotraj dolenjske narecne ploskve se nadalje delijo glede na novejše jezikovne inovacije; to so mlajše samoglasniške in soglasniške spremembe ter mlajše naglasne spremembe (Šekli 2009: 306–307). Vendar pa kostelsko narecje kot celoto znotraj dolenjske narecne skupine povezu­jejo (poleg omenjenih starejšihjezikovnih pojavov) le 1) (mlajše) naglasne spremembe: izguba tonemskih nasprotij, umik na prednaglasno nadkracino, terciarni umik cirkum­fleksa, umik dolgega akuta z zadnjega odprtega in zaprtega zloga,48 umik naglasa s koncnega kratkega odprtega in zaprtega zloga;49 2) mlajša samoglasniška sprememba: vzporeden razvoj umicno naglašenih e in o in 3) starejša soglasniška sprememba -m > -n, ki pa ni znacilna zgolj za tu obravnavane krajevne govore, temvec je to izoglosa z vecjim prostorskim dosegom. Samoglasniške in soglasniške izofone delijo sámo kostelsko narecje na dva dela, tj. na njegov (severo)zahodni in (jugo)vzhodni del. Samoglasniške izofone: • diftonški odrazi ... za jat na SZ (z izjemo Cabra, delno Lazca in Srednje vasi pri-Dragi), monoftonški .. na JV; • u-jevski odrazi za issln. *o na SZ (z izjemo Srednje vasi pri Dragi in delno Lazca), ozki o-jevski na JV; • sovpad odrazov novoakutiranega o in o-jevskega nosnika: zelo ozki o-jevski ozi­roma u-jevski odrazi na SZ (diftong v krajih Babno Polje in Delnice),ozki o-jevski odraz na JV; • sovpad odrazov dolgega e, novoakutiranega e in e-jevskeganosnika (vzporedni razvoj z opisanimi o-jevskimi glasovi): zelo ozki e-jevski oziroma i-jevski odrazi na SZ (diftong v krajih Babno Polje in Delnice), ozki e-jevski odraz na JV; • diftonški odrazi .e., .o.za umicno naglašena e in o (z izjemo Cabra, delno Lazca in Srednje vasi pri Dragi), široki monoftonški odrazi na JV (vkljucno z Delnicami), • diftonški odraz o.. za zlogotvorni . na SZ, monoftonški u-jevski glas na JV; • razokroženje issln. *u/*- (ponekod delno ohranjanje) na SZ; • krajšanje etimološkega i in u (tudi u < *o) na SZ (ne Cabar, Hrvatsko, Bosljiva Loka), ohranjanje dolžine na JV; • a-jevska barva odraza novoakutiranega polglasnika v zadnjem besednem zlogu na JV; • pojavi moderne vokalne redukcije na SZ, skoraj popolna odsotnost le-te na JV. 48 Za t. i. umik dolgega akuta z zadnjega zloga uporabljamo terminologijo Tineta Logarja(1996: 80). Natancneje bi lahko umik opisali kot umik dolgega novega akuta z zadnjega (odprtega in zaprtega zloga) na predhodni zlog. 49 Diahrono gledano je to psl. tonem tipa starega dolgega akuta in tipa novega kratkega akuta na zadnjem zaprtem zlogu, ki sta v internem slovenskem razvoju sovpadla. V issln. kratkem akutiranem zadnjem zaprtem zlogu ni prišlo do podaljšave, temvec do metatonije kratkega akuta v kratki cirkumfleks. Soglasniške izofone, ki se pokrivajo s samoglasniškimi in potekajo v smeri od Babnega Polja do Bosljive Loke, vkljucno z govorom Delnic, so: • prehod *l > . pred Vo (švapanje) (ne govori Cabra, Lazca in delno Srednje vasi pri Dragi), • depalatalizacija issln. *l v vseh položajih, • depalatalizacija issln. *n v vseh položajih (Bosljiva Loka ima dvojnicne odraze), ohranjanje na JV, • sekundarni *nj (< issln. *-n.j-) na SZ razpade na dva dela (vecinoma) -.n- oziroma -n.- (Osilnica), na JV je izpricano zlitje v *n, • diferenciacija zv . zg na SZ, • ohranjanje j pred vzglasnim i na SZ, • nastop proteticnega . pred vzglasnim u na SZ, • sporadicne pojavitve prehodnega j na SZ, • prehod tn . kn (tudi govor Vasi) na SZ, • vzglasni t . k v leksemu teden na SZ (tudi kontrolni govor Vasi). Na osnovi zapisanega od tod dalje ne bomo vec govorili o kostelskem narecju kot enoti, temvec o »novem« kostelskem narecju, tj. (jugo)vzhodnem delu »starega« kostelskega narecja, in o cabranškem narecju, poimenovano po reki Cabranki, tj. (severo)zaho­dnemu delu »starega« kostelskega narecja. Bolj znan izraz cabranski ni primeren, saj je izpeljan iz leksema Cabranec, tj. prebivalec mesta Cabra, za obravnavane krajevne govore na širšem obmocju pa takšno poimenovanje ne bi bilo zadostno. Cabranško narecje na svojem severozahodnem delu meji na notranjsko narecje, ki je diahrono prav tako del dolenjske narecne ploskve. Smiselno pa je najprej defi­nirati, kaj notranjsko narecje locuje od dolenjskega. Rigler(v ES 2: 296) navaja, da notranjsko narecje od dolenjskega loci: splošen zvocni vtis, ki je podoben kraškemu, izguba tonemskega naglaševanja, umik na prednaglasno nadkracino, razvoj zapornika g v pripornik. In podobno Vera Smole(v ES 15: 37): »Prvotno je to jugovzhodno nare-cje in ima vse starejše razvojne znacilnosti skupne z dolenjšcino, pozneje pa je prišlo pod primorske inovacijske vplive. Po slušnem vtisu in novejših razvojih je notranjsko narecje zdaj primorsko.« Notranjskemu in cabranškemu narecju so skupne predvsem mlajše naglasne spremembe: • umik na prednaglasno nadkracino, • umik naglasa s koncnega kratkega zaprtega zloga na predhodni zlog (tipa visok), • umik naglasa s koncnega kratkega zaprtega zloga na predpredhodni zlog: 'macerat ‘mocerad’, 'baratat ‘barantati’, 'gadernat ‘godrnjati’, 'mektat ‘meketati’ (Ra); • izguba tonemskih nasprotij. Notranjsko narecje ne pozna umika naglasa z dolgega zadnjega zloga (tipa novega dolgega akuta in cirkumfleksa). Skupna pa sta jima tudi dva soglasniška pojava, ki sta sicer znana le nekaterim južnonotranjskim govorom: • asimilacija h-š > š-š, • prehod izglasnega -m > -n. Na svojem skrajnem jugovzhodnem delu meji kostelsko narecje z južnobelokranjskim. Belokranjski govori se delijo na severnobelokranjsko narecje in južnobelokranjsko na­recje. Ta delitev je bila narejena na podlagi dveh kriterijev (Logar 1996: 79): • severnobelokranjsko narecje pozna podaljšavo kratkih akutiranih samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu: odsotnost tega v južnobelokranjskem narecju se razlaga kot srbski/hrvaški vpliv, • razvoj kratkih naglašenih in nenaglašenih samoglasnikov v »slovenskem smislu«, tj. prisotni so pojavi moderne vokalne redukcije v severnobelokranjskem narecju, cesar pa južnobelokranjski govori ne poznajo. Severnobelokranjske govore se po njihovih znacilnostih (razvoj dolgega vokalizma, razvoj sekundarno naglašenih samoglasnikov, moderna vokalna redukcija) uvršca med dolenjska narecja, od katerih pa jih krepko locujejo t. i. belokranjski naglasni premiki: umik na prednaglasno nadkracino, terciarni umik cirkumfleksa in umik dolgega akuta z zadnjega besednega zloga. Logar(1996: 80) te premike prepoznava kot samostojno razvite slovensko-belokranjske pojave in ne kot pojave, nastale pod vplivom hrvaških in srbskih govorov. Južnobelokranjski govori so mešani slovensko-hrvaški govori (Logar1996: 82). Od njih se kostelsko narecje izrazito locuje s svojo podaljšavo nezadnjih kratkih aku­tiranih zlogov. Spomniti se velja na Ramovševo klasifikacijo in njegovo uvrstitev kostelskega narecja k belokranjskim, znotraj katerih je nadalje loceval govore glede na stopnjo srbskih/hrvaških primesi (Ramovš1931: 33) – kostelski govor50je izkazoval najmanjšo stopnjo te primesi. 1.5.2.5 Zahodno goransko podnarecje Goranski govori, obravnavani v tem delu, so v okviru sodobne hrvaške dialektologije uvršceni v zahodno goransko podnarecje goranskega narecja kajkavske narecne skupi­ne (Loncaric 1982). Zlasti je za njih znacilno (Šekli 2013: 37): • odsotnost splošnokajkavskih inovacij: 1) Z jsl. *e = *. > kajk. ., 2) Z jsl. *o = *. > kajk. ., 50 Predvideva se, da je Ramovš poznal samo njegov JV del. • splošnoslovenski inovaciji: 1) naglasni pomik cirkumfleksa na naslednji zlog,51 2) umik na prednaglasno dolžino, • inovaciji južne slovenšcine: 1) zgodnje daljšanje skrajšanih akutiranih zlogov v nezadnjem besednem zlogu, 2) sln. *./*.- > J sln. *a, • inovacije dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine: 1) sln. *o > J sln. *o. > dol. *u,52 2) sln. *e/*č- = *./*.- > J sln. *e > dol. *ie, 3) sln. *- = *o/*.- > J sln. *o > dol. *uo, • inovacije, znacilne za cabranško narecje. Zahodni del goranskega podnarecja izkazuje lastnosti, ki ga bolj povezujejo z sloven-skim cabranškim narecjem kot pa s kajkavskimi govori. 1.5.3 Kajkavski jezikovni sistem Inventar fonoloških enot izhodišcnega kajkavskega sistema je po dolocenih glasovnih spremembah53izšel iz izhodišcnega srbskohrvaškega/hrvaškosrbskega fonološkega sis-tema (Brozovic in Ivic v FO 1981: 221): iu . . eo a . 51 TudiLoncaric (1996: 22) prepoznava ta pojav kot glavno inovacijo znotraj slovenskega jezikovnega sistema: »vjerojatno raniji, tipicno slovenski, jest progresivni pomak cirkumfleksa«. Vendar pa se je, najverjetneje zaradi slovenskih dialektoloških raziskav na obmocju Hrvaške, znanost prilagodila, in sicer danes beremo (Loncaric2017: 188): »8. progresivna metataksa cirkumfleksa u vecini slovenskoga jezika i dijelu zapadnih hrvatskih govora« in: »Rezultati istraživanja pokazuju kako je progresivni pomak starih praslavenskih cirkumfleksa jedna od bitnih karakteristika zapada hrvatskoga jezika.« (Celinic, Menac-Mihalic2017: 91). Avtorici poleg citirane trditve per se ne navajata nikakršnih novih dokazov, ki bi povezovali goranske govore s preostalimi kajkavskimi. 52 Verjetno te dolenjske monoftongizacije ne moremo predvidevati za kostelski del govorov. 53 To so: 1) *e, *o > kajk. *e, *.; 2) *e > kajk. *.; 3) *. = *o (> J./ S = *o > .); *.= *u (SZ, Gorski kotar); 4) nekateri govori izgubijo zlogotvorni .; 5) *. > . (vecina govorov) / a (SZ del, tudi goranski govori) / e (Z Medžimurje, nekateri zagorski govori). Izhodišcni splošnokajkavski naglasni sistem (OKA) ima naslednje izvore (Brozovicin Ivic v FO 1981: 226):54 . . psl. stari dolgi cirkumfleks, . psl. stari kratki cirkumfleks v enozložnicah po podaljšavi, . psl. novi dolgi cirkumfleks (tudi po kontrakciji) . novi kratki akut (v psl. naglasnem tipu a' tip volja), . . novi dolgi akut, . novi kratki akut (v besedotvornih tipih dobri, zelje, kozji), . v kontrakcijah, . novi dolgi akut, . . psl. stari kratki cirkumfleks v veczložnicah, . novi kratki akut (v besedotvornem tipu potok in nosiš), . psl. stari dolgi akut (v eno- in veczložnicah), . naglas na zadnjem zlogu s psl. kracino v prednaglasnem zlogu. Skupni kajkavsko-slovenski naglasni spremembi sta nastanek popraslovanskega nove­ga dolgega cirkumfleksa in popraslovanska analoška podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zlogov55(psl. naglasnega tipa b in c v tistih okoljih, kjer pri psl. nagla­snem tipu a prihaja do nastanka novega cirkumfleksa) (Šekli2013: 14) ter krajšanje vseh ponaglasnih dolžin. Izkljucno kajkavski naglasni spremembi sta (Šekli 2013: 18): • analogna podaljšava psl. kratkih novoakutiranih zlogov v nekaterih besedotvornih kategorijah (doloc. oblike prid. dobri, zeleni, sedmi; kolektivi zelje (B), snopje (D), ženski, kozji, koža (a')), kjer v kajkavšcini pride do nastanka t. i. novega caka­vskega akuta, • umik naglasa v tipu psl. *nest. > kajk. *n.sti. Kajkavska narecna skupina se z OKA od 10. stoletja dalje jasno loci od sosednjih je­zikovnih sistemov (Loncaric1996: 23). Za svojo razvrstitev narecij znotraj kajkavske narecne skupine56 je Loncaric povzel razlicna merila, in sicer: • OKA (kriterij povzel po Brozovicu 1960, ta po Ivšicu 1936), • odrazi psl. *. in *. (po Brozovicu 1960, ta po Belicu 1929), • izenacenje *. = *.: psl. *e = *. > kajk. *. (po Ivicu1961) izostanek tega vgoran­skih govorih, • izenacenje *. = *.: psl. *o = *. > kajk. *. (po Ivicu 1961) izostanek tega v • goranskih govorih. 54 Naglasni sistem kajkavskih govorov predstavlja v FO 1981 naglasni sistem D. 55 Naprimer v I/Tmn. samostalnikov srednjega spola psl. naglasnega tipa b, R/M/O mn. samostalnikov moškega spola psl. naglasnega tipa b. 56 Glej Loncaricevo klasifikacijo kajkavskih narecij v poglavju 1.3.3. Fonologija 2.1 Fonološki opisi 2.1.1 Babno Polje 2.1.1.1 Inventar 2.1.1.1.1Vokalizem Dolgi naglašeni57 ... i.. .e. ĺ. .o. u.. .. o.. Kratki naglašeni i . e a . u Nenaglašeni i . e . (.) . u a 57 Fonemai.. inu.. sta lahko izgovorjena z oslabljenim drugim delom koti.. oziroma u... 2.1.1.1.2Konzonantizem Zvocniki v m . l r n j Nezvocniki pbf td c sz c š ž kgx 2.1.1.1.3Prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozi­cije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('., 'V) ter nena­glašeno kracino (V). 2.1.1.2 Distribucija 2.1.1.2.1Vokalizem Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki samoglasniki lahko nastopajo samo v zadnjem oziroma edinem zlogu, v nezadnjem vedno kot posledica (mlajšega) naglasnega umika. Fonem ... ni mogoc v položaju pred j ('v..ja). Fonem i.. ni mogoc v položaju pred prehodnim j (g'le.jž.n). Fonem a ni mogoc v položaju pred izglasnim j (z'de.j). Fonem i ni mogoc v vzglasju zaradi pojavljanja j, ki nastopa pred njim (1. os. ed. sed. 'j.šcen ‘iskati’). Fonem o ni mogoc v vzglasju zaradi proteticnega ., ki nastopa pred njim ('..šp.ce). Fonem u ni mogoc v vzglasju zaradi proteticnega v, ki nastopa pred njim ('vusta). Fonem u ni mogoc v položaju ob zvocniku . ('.oj ‘loj’). 2.1.1.2.2Konzonantizem Zvocniki Zvocnik /v/ v izglasju in pred nezvenecimi nezvocniki ni mogoc, ker se tu premenjuje s fonemom f (Rmn. k'rĺ.f, 3. os. ed. sed. f'sĺ.xne). Nezvocniki Zveneci nezvocniki se pred nezvenecimi nezvocniki in v položaju pred pavzo preme­njujejo v nezvenece nezvocnike (prid. ž. 't.e.ška, k'riš). 2.1.1.2.3Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu v veczložnicah. Dolgi samoglasniki so vedno naglašeni, kratki pa bodisi naglašeni bodisi nenaglašeni. Govor ne pozna ponaglasnih dolžin. 2.1.1.3 Izvor 2.1.1.3.1Vokalizem Dolgi naglašeni issln. gradivo ... < *. g'r...x, s'm...x, s'n...k, 'l...s, b'r...k, 'l...p,'m...x,s'r...da; 'l...šn.k, k'l...šce; m'l...ku, 'c...da ‘creda’,z'v...zda, s'v...ca, prid. ž.: 'l...pa,'b....a;ga's...nca, b.'s...da, 'c...šna, 'm...s.c, Imn. 'm...sta,Rmn. 'l...t ‘leto’, 1. os. ed. sed. 'd....an; < *.-s'v...d.r, 'l...tu, 'm...stu, pa'l...nu, ka'l...nu, b'r...za, 'c...sta, n.'v...sta, st'r...xa, 'p...na ‘pena’, ne'd...la, Red. a'r...xa,pa'v...dat,'r...zat; o.. < *. 'co..n,'vo..k,'do..k,'bo..xa,'žo..na, 1. os. ed. sed.: 'mo..zen, 'do..ben ‘dolbsti’; < *.-'vo..na, Imn. 'po..xi, prid. ž.: 'do..ga, 'po..na; .. < *-. 'p..x, prid.: 'd.uk,'p..n, kratki ned. 't..c ‘tolci’, 'm..st ‘molsti’; i.. < *. < *.­< *e < *č­ < *e- v polož. predr u.. < *o < *.­< *­ .e. < umicno nagl.e < *e v polož. zar < *a po asimilaciji58 .o.59 < umicno nagl.o < *o61 redko ĺ. < *a 'pi..st,'pi..t,s'pi..t ‘spet’; 'pi..t.k, 1. os. ed. sed. 'vi..žen, p'li..šen,p'ri..den,g'ri..n ‘iti’, 3. os. ed. sed.'zi..be; g'ri..da, 'pi..ta, prid. ž.: 'mi..xka, 'ti..ška; 1. os. ed. sed. g'li..dan, 3. os. ed. sed.zg'li..da; s'ri..ca, 'di..tela, pak'li..kn.t; 'pi..c, 'mi..t, 'li..t, p.'pi... ~ ('pep..), v.'ci..rja, Red.: c.'vi..sa, dr.'vi..sa, ka'li..sa, Red. a'ci..esa ~ (.a'ce.sa); 'zi..le,'ži..nska,s'ti..la ‘stelja’, 'ži..n.x ‘ženin’, 'pi..rje, Red.: s.'mi..na, vr.'mi..na, j.c'mi..na, t.'li..ta, k'mi..ta, pag'ri..ba, v.'ši..sa, Rmn. 'ri..b.r ‘rebro’, prid. ž. d.'bi...a, 'si..d.n, t'ri..tj. ‘tretji’, 1. os. ed. sed. 'mi..cen ‘metati’, del. na -l m.: 'ni..su ‘nesti’, 'pi..ku ‘peci’, vel. 2. os. ed. 'mi..l. ‘mleti’; 'mi..ra, 'vi..ra, z'vi..r ~ (z'ver); 'zu..p, k'ru..k,'mu..š,'lu..k ‘log’, 'su..t, k'lu..p; 'mu..d.r,'pu..t, 'gu..šca, primer. 'vu..žj. ‘ozek’;'mu..ka ‘moka’;'gu..b.c, 'pu..p.k ‘popek’; 'du..ga ‘doga’, 'tu..ca, 'gu..ba; 'du..ta ‘dota’, 'ku..ža, 'vu..la ‘volja’, 'xu..ja ‘hoja, jelka’, 'nu..ša, š'ku..da, 'pu..stla, prid. m. 'du..b.r ‘dober’, 1. os. ed. sed.: 'nu..s.n, p'ru..sen; 'p.e.l.n, 'c.e.s.n,'ž.e.l.t,'c.e...,'s.e.d..,'s.e.stra, 'ž.e.na, 'z.e.mla,'t.e.ta, 'v.e.ža, ('rebru)~ 'r.e.bru, 't.e.le, st.'d.e.n.c,'d.e.b.. ‘debel’, D 'm.e.ne, 1. os. ed. sed. 'n.e.sen, 3. os. ed. sed. 'r.e.ce,del. na -l ž. s'p.e.k.a,a'ž.e.n.tse; b'r.e.me, v'r.e.me, ž'r.e..o; 'd.e.lec ‘dalec’; 'b.o.žic, pa'n.o.ci, xu'd.o.b.n,'g.o.ra ‘vzpetina, gozd (star.)’,'.o.na,60 't.o.r.k; 'r.o.ka; '.ĺ.s,p'rĺ.x,g'rĺ.t,v'rĺ.t,d'.ĺ.n,d'vĺ.;'ĺ.pnu, m'.ĺ.j ‘mlaj’,x'rĺ.st, k'rĺ.l, ('cudak) ~cu'dĺ.k; b'rĺ.da, t'rĺ.va, g'.ĺ.va; a'tĺ.va, 'pĺ.j.k,'zĺ.jc, Rmn.k'rĺ.f, 3. os. mn. sed. z'nĺ.ju; 58 Rigler 1963: 76. 59 Gradivo za SLA izkazuje odraz .a: '.are.x~'are.x, '.aknu, 'k.asa, 'k.aza, '.asa‘osa’,'n.aga, 'k.atu, 'b.až.c, Med. v g'r.ab., Red. 'n.asa, Red. at'r.aka, 'p.atak, 'p.agrep. 60 Da tukaj ne gre za proteticni glas .v vzglasju, ampak za regularen razvoj umicno naglašenega o, glej Rigler 2001: 67. Tako tudi pri vseh ostalih primerih tega tipa. 61 Gradivo za SLA izkazuje odraz .a: 'v.agu, 'r.aka. < *ŕ-'kĺ.m.n, 'jĺ.var,'gĺ.b.r, k'rĺ.va, s'.ĺ.ma,'rĺ.ma,'mĺ.t., 'pĺ.met,'sĺ... ‘salo’, rod. ed.b'rĺ.ta, 1. os. ed. sed. 'dĺ.n ‘dati’; < *. 'vĺ.s, 'dĺ.n,'mĺ.x,'.ĺ.n,'tĺ.st,'.ĺ.š ‘laž’,'cĺ.st; < *.-'mĺ.ša,'tĺ.šca,s'nĺ.xa, 'sĺ.jne ‘sanje’,prid. m. 'pĺ.sj. ‘pasji’, 3. os. ed. sed.: f'sĺ.xne ‘usahniti’, pre'mĺ.kne, 'pĺ.xne ‘pahniti’, 'gĺ.ne ‘ganiti’. Položajne razlicice issln. gradivo [..] < *. v polož. predj 'v..ja; [e.] < *č-v polož. ob (preh.)j 'je.jš ‘jež’, g'le.jž.n ~(g'l..žna) ‘gleženj’; < *-ŕ v polož. predj z'de.j. Kratki naglašeni issln. gradivo i < *i 'sin,'zit,k'ri,x'ci,'list; g'ric, s'vina, 'niz.k~'nizak; 'vinu, 'lice, 'zima, b'liz.; b'rinje, 1. os. ed. sed. 'pišen,'vid.n; < *ě-'niva, 'žila, 'miši ~ 'miša,62 'lipa, 'riba, Imn. 'tici ‘ptic’, prid. ž. 'sita; < *i pod terc. nagl. 'vixar; po umikunovega akuta 'zidar; u < *o 'nuxt, 'buk,'dum ‘dom’, 'nus, 'vus,'nuc,'ruk, 'muc,z'gun, 'pulje,63 'kust, Imn. ka'kuši; < *u 'luc,'vuš, g'lux; k'luc,p'luca, 'šuša, 'duša, 'lubje, 1. os. ed. sed. 'lup.n ‘lupiti’;'vusta; 'lukna, x'ruška; < *-'jutru, 'muxa, 'bukva, k'luka, 'luža, Red.: k'ruxa, 'kupa; < *u po umikunovega akuta 'cudak ~ (cu'dĺ.k); 62 Kolebanje med i-jevsko in o-jevsko sklanjatvijo za moški spol. 63 Odraz *p.le je posledica akcentske analogije po prepozicionalnih zvezah tipana polje < psl. *n. pole (Ramovš 1995: 81). . < *-ě < *i pod terc. nagl. po umikunovega akuta po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga < *e pod terc. nagl. po umikunovega akuta < *-ů < *u pod terc. nagl. po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga < *o po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga < *.- v polož. za j < *e pod terc. nagl. v polož. zaj .64 < *-. < umicno nagl.. < *-. < *-v polož. za prot.. < *i po umiku nagl. z zadnj. kratk. zlogapo prekozl. asimil. + r<*. + r<*.­ + r < *. pod terc. nagl. po umikunovega akuta po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga e < *-. < *e pod terc. nagl. po umikunovega akuta redko 'm.š,'n.t, 't.c ‘ptic’, 'n.c, prid. m. 's.t ‘sit’; 'j.mi ‘ime’, Red. 'z.mi ~('zime) ‘zima’; 'l.sjak ‘lisjak’, 3. os. ed. sed.: 'ž.vi ‘živeti’,'t.šci ‘tišcati’; 'c.gan, prid. m.: 'v.sok, 'p.jan, 'n.xce ~ 'n.šce ‘nihce’; d'r.vu, 's.nu, 'l.pu, 'c.vu ‘crevo’; a tudi: 'testu,'te..,Red. s'veta, 'lesa; 'm.x.r, 3. os. ed. sed. 'c.di ‘cediti’; k'r.x, s'k.p ‘skupaj’, 'k.p, 't., kratki ned.: 'c.t ‘cuti’; 'd.šit ‘dušiti’,'s.šit, Red. 'v.ši ‘uš’, Imn. 'l.di ‘ljudje’; 'ž.pan ‘župan’; g'l.bok ~ (po švapanju) 'v.bak ‘globok’; 'j.tra; 'j.sen ‘jesén’; 'b.t, 'p.s,'d.š, 't.šc; s'k.d.n, 'm.g.a,s't.za; 's.n ‘sčm’; '..d.r ‘oder’, '..šp.ce ‘ošpice’, '.o.s.n ‘8’; prid. m. 'š.rak ‘širok’; 'c.rf, 'p.rst, s'm.rt, 'b.rf; a tudi: 'g.rm, 'd.r.u,'p.rst, 'b.rki,'v.rx; 'g.r..;a tudi: 'g.r.., 's.rna, 'g.rca; 's.rci in 's.rce; 3. os. ed. sed. 't.rpi ‘trpeti’; 'm.rl.c; 'zet ‘zet’; 'mesu, Red. 'pesti, Red. 'peti; 3. os. ed. sed.: 'redi se ‘rediti se’; 'jez.k; 64 V kombinaciji z r obstajajodvojnice,. je redkejši izgovor izvorno istega fonema. Morda gre za idiolektalne razlike. < *-č k'met, 1. os. ed. sed. ž'ren ‘žreti’, kratki ned. 'nest ‘nčst’, p'lest ‘plčst’; < *e pod terc. nagl. 'nebu, 'peru, 'celust, Red. 'peci, z'vec.r, 'dev.t, 'des.t; a < *-ŕ b'rat, 'gat, g'rax, 'fant, '.as ‘laz’, Tmn. 'nas, zd'raf; < *a pod terc. nagl. Imn. '.asi ‘las’,Red. d'.ani, 'ba.an ‘bolan’, 'macan ‘mocan’, 'taku; po umikunovega akuta 'past.r ‘pastir’; po umiku nagl. z m'.at.c, prid. m. 'kasmat ‘kosmat’; zadnj. kratk. zloga < *-g'rap, 'pat,'kaš, 'kajn, st'rap, st'rak, k'rap,'šap ‘šop’; < *o pod terc. nagl. 'kakuš,'ka.o,'gal.p,'ab.rf,'.aku, Imn.:'.aci, 'naxti,Red.:'vaza, 'naci, 'raga, 'baga, 'maci, 'nagi, 'ba.an, del. na-l m.'abri., 'damu, 'taku, 'pas.t ‘povsod’; po umikunovega akuta 'kavac, k'.abuk,'kamar ‘komar’, del. na -l m.: 'radi., 'dabi., 1. os. ed. sed. 'kasin ‘kositi’, 3. os. ed. sed.: 'bali, 'tapi, 'gari, 'rasi, z'gani, '.avi ‘loviti’, 'gadise ‘goditi se’; po umiku nagl. z 'atrak, 'madr.s ‘modras’, 'patp.at, 'abras ‘obraz’, 'abut‘obut’, zadnj. kratk. zloga 'aple.n; < *o pod terc. nagl. Red.'zaba, Imn. 'zabi, Red.: 'maža, 'raba, k'lapi ‘klóp’; redko 'mašk.; < *e v vzglasju po umiku 'anajst ~ (a'nĺ.jst); < *. pod terc. nagl. Red. 'vasi. Položajne razlicice issln. gradivo [o] < *o v polož. obzvocniku '.oj ‘loj’. Kratki nenaglašeni issln. gradivo < *-i po terc. umiku v koncnici: Imn. m. 'naxti; po analogiji v Imn. m.: s't.bri, s'tĺ.rši, je'li..ni; Imn. ž.: pe'ruti,'niti; < *-e po terc. umiku 'j.mi ‘ime’, v koncnici65 Red. ž.: 'suzi ~ ('so..ze), 'z.mi ~('zime) ‘zima’, I/Tmn. ž.: 'nagi, 'buxi ~ ('bo..xe), 'so..ze ~ 'suzi; 65 Pri obravnavi koncnice *-e (v Red./I/Tmn.) je za samostalnike ženskega spola, ki so pripadali naglasni paradigmi b in c, uporabljen enoten izraz po terciarnem umiku, kljub temu da < *-e po terc. umiku 's.rci; v koncaju *-je 'karejni, 'kam.jni, z'nĺ.m.jni, 'ži..gnajni ~('ži..gnajne); po terc. umiku vkoncaju *-je Imn. 'ledi ‘ljudje’; u < *-o 'l...tu, '.o.knu ‘okno’, 'vinu, ž.'l...zu, 'taku; < *.. 'jĺ.buku; < v priponi *-.. < *../*.l 'ci..rku ‘cerkev’, 'p.ku, 'v.o.gu ‘vogel’; . < *i. š.'vĺ.nka, del. na -l sr. t.š'cĺ... ‘tišcati’; < *.i g'rĺ.b.t, 1. os. ed. sed. 'xu..d.n ‘hoditi’; < *i po umikunovega akuta 'past.r ‘pastir’; < *e. n.'bi..sa,z.'l.e.nu,v.'si...a,b.'s...da,Imn. t.'li..ta, prid. ž. d.'bi...a; < *e. c.'pina, l.'n.o.ba, l.'snika, l.'vica, pl.'nica, r.'snica; < *.e 'su..s.t, 'vid.t; < *u. l.'pina, st.'d.e.n.c, del. na -l ž. k.'pi.a, ('cudak) ~cu'dĺ.k; < *.u t'r...b.x, pat'pĺjzd.xa; < *e po terc. umiku 'dev.t, 'des.t; . < *.o 'ž.e.l.t; < *-o Oed.: s'kas.,z'miz., z'lip.; < .. v priponah *-.k, m.rt'vinc.k ‘martincek’, 'p...s.k, 't.o.r.k, 'pi..t.k ‘petek’, *-.c, *-.n, *-.s h'.ĺ.p.c, x'l...b.c, 'k.o.s.c, '.ĺ.kam.n ‘lakomen’, a tudi: 'b.zok, ž'r...boc; tudi:66 'm...s.c,'kĺ.m.n,'d.n.s(t), 'p.e.l.n; < *o po terc. umiku 'pas.t ‘povsod’; < sekundarni.po redukciji s'v...c.nca; to etimološko velja le za samostalnike naglasne paradigme c. Ker so nekdanji samostalniki ženskega spola akcentske paradigme b sovpadli s paradigmo c, so zato obravnavani na istem mestu. 66 Prisledecihleksemihgrezgoljzasinhronoadaptacijonapripone*-.c/*-.n/*-.skotposledico (slovenske) redukcije, etimološka izhodišca so namrec: psl. *m.s.c.,*k.men. (prvotni Ted. > Ied.), *d.n.s., pri slednjem odraz . na mestu *. ne v priponi, temvec v clenku (Alenka Šivic-Dular, pisno). Tako tudi psl. *pelyn., sekundarno *pelen. e < *.e 1. os. ed. sed.'n.e.sen, 'z.e.len; < *-e 'mu..rje, 3. os. ed. sed.: 't.e.ce,'p.e.ce, 'n.e.se; < *e po terc. umiku 'j.sen ‘jesén’; < *.e 'pĺ.met; < *-e 's...me, v'r.e.me, 't.e.le, ž'r.e.be, 'ž.e.ne, Red. ž. 'mize, Tmn. 'fĺ.nte, (a'ž.e.n.t) se; . < *-i 'mĺ.t., 2. os. ed. sed. s. ‘biti’, 2. os. velel.: v'zem., 'nes.; < *-u b'liz.; < *-e/*-i/*-u67 v koncnici D/Med. m./sr.: b'rĺ.t., 'sin., 'l.e.t. ‘le-tu’; < *-e/*-i68 v koncnici D/Med. ž.: k'rĺ.v., 'mĺ.ter.; (.) < v priponi *-.r,redko s't.b.r; a < *.a 'žĺ.gat,'d....at; < *-a 'jĺ.gada, g'.ĺ.va, x'ruška, 'sura; < *o. ag'nišce, pa'l...nu, pat'gĺ.na, pa's...ka ‘golo posecen svet’, ka'ruza, Red. ba'žica; < *.o 'jĺ.gada, 'gaspadar; < *o. ga's...nca. Onemitev samoglasnikov .i v priponi *-ica s'v...c.nca ‘svecnica’, ga's...nca, pad'.ĺ.sca ‘podlasica’; .e v priponi *-ec 'zĺ.jc, ne tudi: 'm...s.c. 67 Za D/M ednine samostalnikov moškega in srednjega spola se ne da nedvoumno dolociti izvora koncniškega morfema. Glej poglavje o morfologiji samostalnika, kjer je to podrobneje komentirano. 68 Za D/M ednine samostalnikov ženskega spolaa-sklanjatve se ne da nedvoumno dolociti izvora koncniškega morfema. Glej poglavje o morfologiji samostalnika, kjer je to podrobneje komentirano. 2.1.1.3.2Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodišcnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: izvor f < *v pred nezven. nezv. in v izglasju v < kot proteza pred *u­ . < *l pred Vo < *l < skupina *dl/*tl < kotprotezapred *o­ j < ohranjanjepred.-< *i­ < kotprehodnij [.] < *-nj- < *-n.j- kot[.] + n < *n kot[.] + n za samoglas. < *l kot l + [.] zasamoglas. n < *n v vzglasju za soglasnikom za samoglasnik. < *-m l < *l za soglasnikom za samoglasnik. < *-lj-< *-l.j­ gradivo f'c..raj, f'sak, '.o.fca, 'c.rf, 'b.rf, Rmn. k'rĺ.f; 'v.xu, 'vusta, 'vuzda, 'vuš; s'.ĺ.ma, d'.ĺ.ka, d'.ĺ.n, 'ka.o, 'd...k.a, ab'.ĺ.cnu, 1. os. ed. sed. '.ĺ.žen ‘lagati’, del. na -l ž. p.s'ti.a, prid. ž. d.'bi...a; del. na -l ž.: 'pĺ..a ‘pasti’, 'b.a.a ‘bosti’, p'l.e..a ‘plesti’; del. na -l m.: 'p.. ‘pasti’, 'b.. ‘bosti’, p'l.. ‘plesti’; '.aku,'..d.r ‘oder’, (po asimilaciji)'..tar ‘oltar’, '..šp.ce ‘ošpice’, '.o.s.n ‘8’; 'j.mi ‘ime’, 'j.zba ‘podstrešje’, 'j.t ‘iti’, 1. os. ed. sed. 'j.šcen ‘iskati’; p'lĺ.jšc, 'je.jš ‘jež’, g'le.jž.n, '..jst.r; 'karejni ‘korenje’,'kam.jni ‘kamenje’,z'nĺ.m.jni ‘znamenje’, g.r'me.jni; la'bĺjna,Red. 'ku..jna,'kastajn; redko:'pulje; 'niva, Oed. ž'nim; 'lukna; s'vina, '.o.g.n,s'k.d.n; 'kĺ.n, Oed.: s.'sinan, s'fĺ.ntan, Dmn.: x'ci..ran, 'ž.e.nan, 'n.o.gan, 1. os. ed. sed.: m'l..jen ‘mleti’, v'zĺ.men, '.ĺ.žen ‘lagati’, 'n...man, 'd....an, 'nu..s.n ‘nositi’; k'luc, k'luka, p'luca, 'z.e.mla,'pu..stla, Imn. 'k.rple; k'rĺ.l,Red. k'rĺ.la,s'ti..la,'vu..la ‘volja’,ne'd...la, 'pĺ.rk.l ‘parkelj’; 'zi..le, '..le; z < redko*g pred *e d'ruz.ga ~ d'rug.ga; < redko*k pred *e v.s'.o.k.ga ~ v.s'.o.c.ga, 'tĺ.k.ga ~ 'tĺ.c.ga. Izguba soglasnikov cre-. ce- 'c...da, 'c...va, c.'pina; pš-. š- še'nica; pt- . t- 't.c ‘ptic’. Asimilacija xc . šc 'n.xce ~ 'n.šce ‘nihce’; mr . br (s sekundarnim .) b.rb'linc ‘mravljinec’; t. . k 'k...d.n ‘teden’; x-š . š-š 'xiša ~ 'šiša; s-š . š-š 'š.šit ‘sušiti’, 'šuša. Diferenciacija zv . zg z'gun, z'g.o.nc. 2.1.1.3.3Prozodija Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kracino ('s.e.d.., 's.e.stra, 'b.o.žic), umik na prednaglasno nadkracino ('m.g.a,s't.za), terciarni umik cirkumfleksa ('s.rci, 'kakuš, '.aku, 'peru), umik dolgegaakuta z zadnjega zloga na predhodni (dolgi ali kratki) zlog ('c.gan, 'm.x.r, 'past.r) in umik naglasa s koncnega kratkega zloga na predhodni zlog ('m.rl.c, 'abras). 2.1.2 Cabar 2.1.2.1 Inventar 2.1.2.1.1Vokalizem Dolgi naglašeni i. (y.) u. e. .. .. .. .. .. o.. e... o. (ĺ.) a. V govoru se pojavljata fonema e. in .. kot dvojnici z istim izvorom. Fonema ..in ..sta med drugim odrazni razlicici issln. *o in *-, fonema ..in u.pa med drugim odrazni razlicici issln. *o. Kratki naglašeni i . y . e .. o (.) a Kratki nenaglašeni i . (y) u .. e .. o a 2.1.2.1.2Konzonantizem Zvocniki v m . l r n j Nezvocniki pbf td c sz c š ž kgx 2.1.2.1.3Prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozi­cije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('., 'V) ter nena­glašeno kracino (V). 2.1.2.2 Distribucija 2.1.2.2.1Vokalizem Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki samoglasniki nastopa­jo samo v zadnjem oziroma edinem zlogu, v nezadnjem zlogu vedno le kot posledica mlajšega naglasnega umika z zadnjega zloga v primerih, ko ni prišlo do podaljšave. Fonem i ni mogoc v vzglasju zaradi pojavljanja j, ki nastopa pred njim ('j..zba). Fonema o in u nista mogoca v vzglasju zaradiproteticnega v, ki nastopa pred njim ('vo.knu, 'vu.š in 'vü.sta). 2.1.2.2.2Konzonantizem Zvocniki Zvocnik /v/ v izglasju in pred nezvenecimi nezvocniki ni mogoc, ker se tu premenjuje s fonemom f (zd'ra.f, Ted. f 'peku). Nezvocniki Zveneci nezvocniki se pred nezvenecimi nezvocniki in v položaju pred pavzo preme­njujejo v nezvenece nezvocnike (prid. ž. 'r..tka, 'zu.p,k'ru.k, Rmn. 'ja.got). 2.1.2.2.3Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu v veczložnicah, razen izjemoma. Dolgi samoglasni­ki so vedno naglašeni, kratki pa bodisi naglašeni ali nenaglašeni. Ponaglasnih dolžin ni. Govor ima tendenco podaljševanja kratkih akutiranih zadnjihoziroma edinih zlo-gov in zlogov, naglašenih po mlajših naglasnih umikih. 2.1.2.3 Izvor 2.1.2.3.1Vokalizem Dolgi naglašeni issln. gradivo i. < *i 'ži.r, 'zi.t, 'si.n,'ci.r, k'ri.; 'li.ce, 'zi.ma;mo'ti.ka,b'ri.tva, me'zi.ncek, Rmn. 'ni.f, del. na -l ž. no'si.la, 'ši.vala; < *ě-'li.pa, 'mi.za,'ni.va, 'ri.ba,'ži.la, ž'li.ca,ly'si.ca, brada'vi.ca, še'ni.ca,'ši.l., ko'pi.tu, k.'ri.tu,se'ki.ra, prid. ž. 'si.ta, 3. os. ed. sed. 'pi.xa; < *-ě k'li.n, 'si.r,'ni.š ‘nic’ m.r'li.c ~('m.rlic), prid. m.'si.t; < *i po umikunovega akuta 2. os. ed. sed. 'ži.viš, 3. os. ed. sed. 'ži.vi; (y.) < *-redko nab'ry.sit, 'ty., del. na -l mn. 'ky.pili; u. < *o 'zu.p,k'ru.k; < *o 'nu.c,'mu.c,'vu.s,'ru.k ‘rog’,'nu.ft,'ku.st, Ted. 'm..st ~'mu.st, 'tu.,s'ku.s ‘skozi’; vendar tudi 'n...s; < *u 'lu.c,k'lu.n,ce'lu.st, 'vu.š, 'su.x, g'lu.x;k'lu.c, klo'bu.k, p'lu.ca, Red. 'du.še;'ru.da; o'lu.pek, x'ru.ška, Imn. 'lu.kne; < *-k'lu.ka, Red. (bres) tre'bu.xa, Imn. 'bu.kve, ko'žu.x; e. < *. del. na -l mn. 've.zali; < *.­ ('d..tela) ~ 'de.tela, s're.ca; < *. 'me.x; s'te.na, 'de.ža; del. na -l m.'de.lala; < *.­ s've.d.r, 'se.me ~ ('s..me), 'le.tu, 'ce.sta, st're.xa, 'pe.na,'re.zat, po've.dat, 1. os. ed. sed. 'ce.pin ‘cepiti’; < *e 'še.st, Red. ko'le.sa; < *č­ ('z..le) ~ 'ze.le,('s..d.m) ~ 'se.d.m; .. < *o 'm..š;'g..bec; < *.­ 'g..ba,'t..ca; < *o pod terc. nagl. Imn. 'z..bi; < *o g'n..j, Ted. 'm..st ~ ('mu.st),'v..s.k; < *­ 'v..la ‘volja’,'d..ta, 'k..ža, 'p..stla, 'k..ra ‘lubje’; .. < *. 'p..t‘5’,'p..st; 'r..p, 'p..tek, 3. os. ed. sed. t'r..se; 1. os. ed. sed. g'l..dan,p'r..dem; < *.­ 'd..tela ~ ('de.tela); < *. g'r..x, s'n..k,s'l..p ~ (s'l...p), 'l..p, oso'b..jnek ‘bajtar, revež’; 'r..tka, (k'l...šce) ~ k'l..šce, 1. os. ed. sed. 'v..n ‘vedeti’; m'l..ku,d'l..tu, g'n..zdu,st'r..la, z'v..zda,s'v..ca;'m..sec, x'l..bec,c'r..šna, 'v..t.r, Imn.'l..ta, 1. os. ed. sed. 's..kan, 3. os. ed. sed. og'r..je, 3. os. mn. sed. 'd..lajo; < *.­ 'm..sto, ko'l..nu,Ted. 'd..lo, ('se.me) ~ 's..me, ne'v..sta, sm'r..ka, 'd..kla, Imn. 'p..ge,p'l..šast, p.r'd..t., p'r..k ‘preko’; < *e 'l..t,'p..c,Red. cre'v..sa, z'm..r.m, p'r..k ‘prej’; < *č­ 'p..rje,'z..le ~ 'ze.le,Imn. 'r..bra, 's..d.m ~ 'se.d.m, 3. os. mn. sed. m'l..jejo, del. na -l m. 'p..ku ‘peci’; .. < *o 'k..t, 'p..t,'r..bec, o'r..dje;'p..pek, že'l..dec; < *o obicajno neregular. odraz 'v..gu; < *­ 'x..ja ‘smreka’, Oed.'v..ljo ‘volja’, 3. os. mn. sed. 'x..dijo; < *-v polož. obr g'r..p,st'r..p; < umicno nagl.o v polož. za prot.v 'v..gen, 'v..r.x; .. < *-. 'z..t ‘zet’; < umicno nagl.e, redko 't..ta; < *e pod terc. nagl. 'd..vit; .. < umicno nagl.o < *o pod terc. nagl. < *o redko o.. < *. < *.­ e. < umicno nagl.e < *e-v polož. predj < *e pod terc. nagl. redko < *e pod terc. nagl. po umiku novega akuta .. < *u pod terc. nagl. o. < umicno nagl.o < *o po umikunovega akuta po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga (ĺ.)69 < *a redko a. < *a < *ŕ­ < *-ŕ < *a pod terc. nagl. po umikunovega akuta < *. < *.­ 't..rek, 'p..tok, po'k..pat, z'g..nc; p'r..so, Imn. 'v..c. ‘oko’, prid. m. 'b..lan ‘bolan’, 'd..mo.; 'r..ka; 'žo..na, Imn. 'vo..ki; 'vo..na, Ted. na'Ko..po; 'pe.lin,s'te.gnu, 'ce.l.,'se.dlu,'se.lu,'že.na, 'se.stra,'ze.mla, 've.ža, 'de.bu ‘debel’, 3. os. mn. sed. 're.cejo, o'že.nitse, prid. m. 'ze.l.n; 've.ja; 'te.šku; 'pe.ta, prid. ž. 'me.xka; 've.cir,Imn. 'pe.ci; 3. os. ed. sed. 'le.ti; Imn. 'l..di ‘ljudje’; 'ko.sa,'ko.tu,'lo.nc, 'vo.knu ‘okno’, Imn. 'so.ve, (po)'ko.sit, z'go.nit; 3. os. ed. sed.: z'go.ni, 'bo.li; '.trok ~ 'o.trok; 'kĺ.šel ~ 'ka.šel, Red. 'pĺ.met., 'pĺ.zduxa; g'ra.t,p'ra.x, 'la.s,'la.kt ‘komolec’,v'ra.t, 'pa.s,sp'la.f, d'la.n,('b.žja) 'ma..ra ‘mavra (mavrica)’, 'ma.cexa, prid. m. d'ra.k ‘drag’; 'ja.r.m, k'ra.jl,ko'va.c;t'ra.va, b'ra.da; 'pa..c, p.r'ja.tu, 'za.jdna ('u.ra), m'ra.zenca ‘mraznica, mrzlica’, Rmn. 'ja.got; 'kĺ.šel ~ 'ka.šel, 'pa.lca, s'la.ma,'ma.ma, 'ra.na,Imn. lo'pa.te, prid. ž.: s'ta.ra, zd'ra.va; b'ra.t ~ b'rat,zd'ra.f, p.p'la.t; 'fa.zan, Imn. 'la.ži, 'la.si ~ 'lasi; 3. os. ed. sed. 'sa.di; 'da.n,'ma.x,'sa.ce ‘satje’, 'pa.jn ‘panj’; s'na.xa. 69 Morda gre za idiolektalne razlicice. Položajne razlicice issln. gradivo [ü.] < *u v polož. za prot.v 'vü.sta. Kratki naglašeni issln. gradivo < *i pod terc. nagl. 1. os. ed. sed. 'iman ‘imeti’; . < *i po umiku nagl. z 'ž.vot ‘trup’; zadnj. kratk. zloga y < *-ě redko 'myš; < *-k'ryx; < *u pod terc. nagl.položajno 'syš.t; . < *o pod terc. nagl. Imn.: 'n.ci, 'r.gi; po umiku nagl. z '.trok ~ ('o.trok); zadnj. kratk. zloga e < *-. 'deš; < umicno nagl.. 'megla,s'teza, 'peku,na'tešce; < *e pod terc. nagl. Tmn. 'mesu; < *e pod terc. nagl. 'cepin, 'testu, Ted. 'seno; < *e pod terc. nagl. 'nebu; < *u pod terc. nagl. Imn. 'veši ‘uš’; . < *-. 'p.s, 'b.t ~('b.t); < umicno nagl.. 'd.ska,'t.ma; . < *-ě redko 'n.c ‘nic’; < *u pod terc. nagl. 'x.du ‘hudo’; + r < *. 'c.rf, 'b.rke,'s.rp ‘srp’, s'm.rt; + r < *. pod terc. nagl. 's.rce; po umiku nagl. z 'm.rlic ~ (m.r'li.c); zadnj. kratk. zloga po umikunovega akuta 3. os. ed. sed. 'g.rmi; o < *-'koš,'pot; < *o70 pod terc. nagl. 'voku, 'kolu, 'golup; (.) < *. redko 'p.st. a < *-ŕ b'rat ~ (b'ra.t),'fant; < *a pod terc. nagl. Imn. ('la.si)~ 'lasi; < *e v vzglasjupo umiku 'anajst. Kratki nenaglašeni issln. gradivo < *.i 'u.stnica, 'pe.lin; < *i. ši'vi.lja; < *i po umiku 2. os. ed. sed. 'ži.viš; novega akuta po umiku nagl. z 'm.rlic ~ (m.r'li.c); zadnj. kratk. zloga < *e po terc. umiku 'd..vit; v koncnici71 Red. ž. 'v.di, Imn. ž.: 'n..gi, 'r..ki, Tmn. ž.: 'kozi, ko'ku.ši; < *e po terc. umiku 've.cir; po terc. umiku Imn. 'l..di ‘ljudje’; v koncaju *-je < *-e/*-i/*-u72 v koncnici D/Med. m./sr.: ug'r..bi, st'r..pi, na'v..rxi, v 'ma.lni ‘mlin’; < *-e/*-i73 v koncnici D/Med. ž.: s'la.mi, 'c..sti; . < *.e 'vid.t; (y) < *i. redko ly'si.ca; ü < *u. del. na -l mn. vü'ci.l., drü'ži.na; 70 Gradivo izpricuje dvojnicni odraz o in .. 71 Op. cit. 65. 72 Op. cit. 67. 73 Op. cit. 68. u < *.u 'pĺ.zduxa; < *-o po terc. umiku m'l..ku,d'l..tu, g'n..zdu, ko'l..nu, s'te.gnu, 'se.dlu,'se.lu; 'voku, 'testu, 'nebu; < *o po terc. umiku 'golup; < v priponi *-.l/*-.l’ 'ko.tu,'peku, 'ž..bu, p.r'ja.tu,'de.bu; < *.. 'ja.buko; . < *e. p.s'ni.ca ‘pest’; . < *o. s.'s..da; < *o.v polož. obzvocniku vd.'vi.ca ‘vdova’, k.'ri.tu, k.'ru.za, p.mi'ma.fka ‘cunja’; < *-o kot dvojnica: 'ši.l. ~('ši.lu), 'ce.l.; e < *.e Red. 'pĺ.met.; < *-e 'se.me ~ 's..me; v koncnici Red./I/Tmn. ž.: 'xi.še, 'ni.ve, 'ri.be, 'k..že, 'ža.be; < *e. le'n..ba,me'xu.r; < *e. se'ki.ra, Red. ve's..jla, Tmn. be'se.de,prid. ž. ve'li.ka; ne'v..sta, ne'd...la; < *-e 'p..rje; < *e.v polož. obr Ted. gre'di.co; k...p > k'.u.p > k'u.p. Kratki naglašeni issln. < *i < *ě­ < *-ě v polož. obr < *i po umikunovega akuta u < *o < *u < *­ . < *. pod terc. nagl. < *o v polož. za *lo < *o v polož. obj e < *-. < *e pod terc. nagl. < *-č < *e pod terc. nagl. < *-ŕ v polož. predj . < *-ě < *-. < umicno nagl.. < *-ů < *u pod terc. nagl. < *e pod terc. nagl. po umikunovega akuta < *. v polož. predj < umicno nagl.e po asimilaciji predj gradivo 'zit,'sin, k'ri,x'ci; s'vinja; g'ric; 'lice, 'vin., 'zima; 'tisa, ma'tika, 'misu ‘misel’; 'riba, 'xiša, 'ži.a, ka'bi.a, p.a'nina,ž'lica, Red.: 'niti, 'tica ‘ptic’, 'miša, Imn. 'vile, prid. ž. 'sita; x'rip; 'zidar; 'nuc, 'muc,'ruk, 'nus, 'buk,'nuxt ~ 'nuft, 'kust, 'must ~ ('m.st), 'us ~ 'vus,'pujle,81 Red. ka'kuši; 'luc,'sux; k'luc, p'luca, 'suša ~ 'šuša (star.), 'duša; 'usta, 'ujzda; 'lukna; 'buk.a ‘bukva’, 'jutru, Red.: 'kupa, k'ruxa; Imn. 'b.xi ‘bolha’; '..ka ‘loka’, že'..d.c, Red. ga'..ba; g'n.j, '..j ‘loj’; 'zet ‘zet’; 'mesu, Red. 'pesti; k'met; 'nebu, 'peru, 'pepi., 'vecir (ž.), Red. 'peci,'meda (star.) ~ ('me.da nov.),'leda (star.) ~ ('le.da nov.),'devit, 'desit; k'rej ‘kraj’; 'n.t, 't.c,'m.š, prid. m.'s.t ‘sit’; 'p.s, 'd.š,'b.t, na't.šce; s'k.d.n, s't.b.r,'p.ku, s't.za, 'm.g.a,'d.ska, Red. 'p.sa, 'd.žja; k'r.x, 'k.p; 'x.du, Imn. 'l.di ‘ljudje’; 's.nu,'t.stu, 'd.kle, Red. 'l.sa, s'n.ga, s'm.xa, z'v.ri, 'l.pu; 'm.xur; 'v.janca; 'm.ja; 81 Op. cit. 63. < *i v polož. zaj 'j.g.a ‘igla’; 'j.mi ‘ime’; po umiku nagl. z 'c.gan, 'n.šce ‘nihce’; zadnj. kratk. zloga . + r<*. 'p.rst, 'c.rf, 'ž.rt ‘žrd’, s'm.rt; + r<*.-'g.r..; + r < *. pod terc. nagl. 's.rci, Red. 'k.rvi; a < *-ŕ b'rat, 'gat, 'fant,prid. m. zd'ra.; < *-a v polož. predizglasnimj m'.aj ‘mlaj’; < *a pod terc. nagl. Red.: p'raxa, v'rata, st'rani, Imn. g'radi; po umikunovega akuta 'pastir, del. na -l m. 'radi. ‘roditi’; < *-'pat,'kaš, 'kajn, k'rap,g'rap, st'rap ~ (st'rop); < *o pod terc. nagl. 'kakuš, 'ga..p, 'ka.u, Red.: 'naci, 'maci, 'nagi,'baga, 'kasti, prid. m. 'ba..n; po umikunovega akuta 'ka.ac ‘kovac’,s'ramak‘siromak’, gas'padar, 1. os. ed. sed.: se 'patin ‘potiti se’, s'tajin ‘stati’, 3. os. ed. sed. z'gani ‘zvoniti’, del. na -l m. 'radi. ‘roditi’, 'papi. ‘popiti’; po umiku nagl. z 'macerat ‘mocerad’; zadnj. kratk. zaprt.zloga za dva zloga < *o pod terc. nagl. Red.: 'maža,'zaba, 'raba, 'kapi ‘klóp’, Imn. 'zabi; redko 'maški, 'raka (star.) ~ ('r.o.ka mlaj.); < *. pod terc. nagl. Red. '.asi ‘vas’. Položajne razlicice issln. gradivo [o] < *-v polož. za. '.ola ‘volja’; '.od.r ‘oder’, '.os.n ‘8’; < *o pod terc. nagl. v polož. '.oku; za proteticnim. < *o po umiku novega k'.obuk ‘klobuk’; akuta v polož. za *lo < *. pod terc. nagl. v Red./I/Rmn. '.oži ‘laž’. polož. ob zvocniku Kratki nenaglašeni issln. < *i. < *.i < *.u < *e po terc. umiku < *-e po terc. umiku po terc. umiku v koncaju *-je < *-e/*-i/*-u83 po terc. umiku < *-e/*-i84 po terc. umiku u < *-u < *-o po terc. umiku < *u. < v priponah *-..< *-../*-.l/*-.l . < *o. < *-o e < *e. < *.e < *e. < *-e < *-e < *o. redko < sekundarni. < .po redukcijii . < *-i 82 Op. cit. 65. 83 Op. cit. 67. 84 Op. cit. 68. gradivo ist'r...b.k, ši'.anka, del. na -l ž. i'm...la ‘imeti’; 'že.nix ‘ženin’, 'pelin; t'r...bix, 'pa.zdixa; 'devit, 'desit; 'j.mi ‘ime’, v koncnici82 Red./I/Tmn. ž.: 'ženi, 'sestri, 'raki, 'sozi ‘solza’, g'.o.vi, b'radi/-e,t'ra.vi; 's.rci; Imn. 'l.di ‘ljudje’; v koncnici D/Med. m./sr.: 'maži, 'bagi; v koncnici D/Med. ž.: 'kazi ~ ('k.o.z.), 'raki, 'nagi ~ ('n.o.g.); b'lizu; pa'l...nu,'l...tu, m'l...ku; 'l.pu, 's.nu,'nebu; klu'ca.venca; 'c..rku, '.o.gu ‘vogel’, 'misu ‘misel’, 'žebu,'p.ku ‘pekel’, prid. m. 'd.e.bu ‘debel’; s.'s...da; Ted. ž.: 'tu.c., 'ba.b.,'g..b., 'ž.e.n.; gle'n.o.ba ‘lenoba’,85 le'vica, ple'nica, zve'rina; '...xcet 'poroka’; ne'v...sta,ne'b..sa; 'p..jle ‘polje’, 'kamenje, 3. os. ed. sed. s'p.e.ce; 't.e.le, ž'r..be, v'r...me, 'd...te;v koncnici Red./I/Tmn. ž.: 'm..ke, 'g..be,'žile, 'k..že,'ba.be, 'duše; se'b..ta; klu'ca.venca; 'ma.t., s'ta.rš., pa'zim., pa'l...t.; v koncnici Imn. m.: st'r.o.p., 'k.o.jn., Omn.: z'v...zdam., že'b..lam., g'n...zdam., 'me.dam.; 85 Oblikazvzglasnimg- najverjetnejeninastalapo foneticnipoti. Mordajenastanku botrovala kontaminacija z leksemom glen 'sluz, blatna lepljiva prevleka’(Bezlaj I: 156) < *gl.n.zaradi pomenske podobnosti. Primerjaj tudi: del. na -l m. fg'l...nu ‘uleniti (se)’ (NK). < *-e/*-i86 v koncnici Ded. m./sr.: ca'v...k.,pag're.b.,ter'bux., 'rebr., 's.rc.,ka'l...n.; Med. m./sr.: p.rca'v...k.,g'r.o.b., p.ro'c..t., pag're.b.,ter'bux.,'rebr., 's.rc.,ka'l...n.; < *-e/*-i87 v koncnici D/Med. ž.: so's...d., 'c...st.; < *u. st.'d.e.nc ‘studenec’; < *.e 'pa.m.t, 'ja.str.p; < v priponah *-.c, *-ec, x'l..b.c, x'.a.p.c,'k.o.s.c,'t.o.r.k,'p...s.k, pan'd...l.k,'pe.t.k, *-.k, *-.n, *-.m, *-.r '.o.g.n, 'k...d.n, 'p...s.n, 'ja.r.m, s't.b.r, 'b..t.r; tudi:88 'm...s.c; a < *.a 'd...lat; < *-a g'.a..a ~ g'.o..a, 3. os. ed. sed. 'd...la; < *e v predponi *ne nas'na.ga (star.); < *o. pa'r..ka, pa's..da, ka'l...nu, kat'li.c.k, pa'zim., pa'l...t., gas'padar, gaspa'dina, ka'bi.a, Red. pag're.ba; < *.o 'jagada. Onemitev samoglasnikov i. v polož. ob zvocniku *r s'ramak, s'r.o.ta; .i v priponi *-ica 'pa.lca, klu'ca.venca; .. v priponi *-.c redko 'k.o.nc ‘konec’; .e v priponi *-ec 'zajc. 2.1.3.3.2Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodišcnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: issln. gradivo f < *v pred nezven. nezv. Med. fpa'l...n., Mmn. f'k.o.tl.x, '.o.fca, 'c.rf, 'b.rf; in v izglasju . < *l pred Vo '.a.s ‘las’, '.a.n ‘lan’, '.a.š ‘laž’, m'.aj ‘mlaj’, p.a'nina, x'.a.p.c, d'.a.n,že'..d.c,'ga..p, 'ka.u,'m.g.a,ka'bi.a, 'ži.a, Red. 's.e.d.a; 86 Op. cit. 67. 87 Op. cit. 68. 88 Pri sledecem leksemu gre zgolj za sinhrono adaptacijo na pripono *-.c kot posledico (slovenske) redukcije;etimološkoizhodišcejenamrec:psl.*m.s.c.(AlenkaŠivic-Dular,pisno).Glejtudi op.66. < *l pred Vo < *v pred Vo < *-v < *-l < kotprotezapred *o­ v < kotprotezapred *u­ j < ohranjanjepred *i­< kotprehodnij [.] < *n kot[.] + n za samoglas. < *-nj-< *-n.j- kot[.] + n < *l kot [.] + l za samoglas. < *-lj-< *-l.j­ n < *n v vzglasju za soglasnikom za samoglasnik. < *-m l < *l za soglasnikom za samoglasnik. < *-lj-< *-l.j­ c < *k pred i redko ž < *z nj- v predložni zvezi Izguba soglasnikov vd-. d­cre-. ce- pt- . t- v primeru s'te..a ‘stelja’; '.a.s ‘vas’, Red. ka'.a.ca ‘kovac’, ši'.anka, t'ra..a, 'buk.a, k'ra..a, 'ni.a; zd'ra.; prid. m. 'be., del. na -l m. 'radi. ‘roditi’, g'le.da.; .og'ra.ja, '.oca ‘oce’, .o'se.ba, ..g'nišce, .o'b.rva, '.o.kn./-u; 'vuš ‘uš’, 'vexu; 'j.g.a ‘igla’; 'j.mi ‘ime’; 'ujzda, 'je.jš, g'le.jž.n; redko: 'pajn ‘panj’, Red. 'k.o.jna; z'na.m.jni; redko: 'pujle, k'rajl; ve'sejli ‘veselje’; 'ni.a; ..g'nišce, 'lukna; gaspa'dina, s'k.d.n; Oed.: z'.o.nc.n ‘lonec’, s'k.o.tl.n, Dmn.: k'ra..an ‘krava’, 'k.o.san ‘kosa’, 'k.o.tl.n, 'ku.pan ‘klop’, 'luc.n ‘luc’, 1. os. ed. sed. s'tajin ‘stati’, 'se.d.n; k'luc, p'luca,'z.e.mla, Mmn. 'žeblax ‘žebelj’; '.ola ‘volja’, ne'd...la; 'ze.le; I/R/Tmn. '.oci, Dmn. '.ocan, M '.ocix, Omn. '.ocm. ‘volk’. Oed. ž'nin. da'vica ‘vdova’; 'c...da, c'...va, 'c.pina ‘glava, lobanja’; 't.c ‘ptic’. Asimilacija xc . šc 'n.šce ‘nihce’; xt . ft 'nuxt ~ 'nuft; cb . žb že'b...a ‘cebela’; t. . k 'k...d.n ‘teden’; s-š . š-š 'šuša (star.); s-c . š-c š'nuc. ‘sinoci’. Diferenciacija tn . kn (Imn.) k'na..a ‘dvorišce pred hišo’; zv . zg z'g..nc. Disimilacija r-r . n-r z'mantrat ‘utruditi’. Metateza d'rel ‘dlje’. dljer. 2.1.3.3.3Prozodija Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kracino ('s.e.stra,'d.e.bu, 'k.o.tu,'k.o.za), umik na prednaglasno nadkracino (s't.za, 'm.g.a), terciarni umik cirkumfleksa ('mesu, 'nebu), umik dolgega akuta z zadnjega zloga na predhodni (dolgi ali kratki) zlog (gas'padar, 'zidar) in umik naglasa s koncnega kratkega zloga na predhodni dolgi zlog ('c.gan) oziroma kratki zlog ('.o.bras, '.o.trak), pri slednjem sta novo naglašena e in o enaka refleksom umicno naglašenih e in o, in na predpredhodni zlog ('macerat). 2.1.4 Gerovo 2.1.4.1 Inventar 2.1.4.1.1Vokalizem Dolgi naglašeni i. e. ... .. .e. a. ... ... .. u. (..) Fonem a. se v govoru pogosto realizira rahlo zaokroženo. Kratki naglašeni i . u . e . a o . (.) . Nenaglašeni i . . e . . . a . . . u 2.1.4.1.2Konzonantizem Zvocniki vm . l rn j Nezvocniki pbf td c sz c š ž k gx 2.1.4.1.3Prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozi­cije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('., 'V) ter nena­glašeno kracino (V). 2.1.4.2 Distribucija 2.1.4.2.1Vokalizem Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom. Fonem i ni mogoc v vzglasju zaradi pojavljanja j, ki nastopa pred njim ('jigrat se). Fonem o deloma ni mogoc v vzglasju zaradi proteticnega ., ki nastopa pred njim ('...bras). Fonem u ni mogoc v vzglasju zaradi proteticnega v, ki nastopa pred njim ('vüx.). 2.1.4.2.2Konzonantizem Zvocniki Zvocnik /v/ v izglasju in pred nezvenecimi nezvocniki ni mogoc, ker se tu premenjuje s fonemom f ('patkuf,'balaf ‘balav, slinav’, 'k.rvaf,f's.mu, fp'r...k, žer'ja.fka‘žerjavica’). Nezvocniki Zveneci nezvocniki se pred nezvenecimi nezvocniki in v položaju pred pavzo preme­njujejo v nezvenece nezvocnike (ras'p.lu, 'ga...p, prid. m. m'.a.t ‘mlad’). 2.1.4.2.3 Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu v veczložnicah. Dolgi samoglasniki so vedno naglašeni, kratki pa bodisi naglašeni bodisi nenaglašeni. Govor ne pozna ponaglasnih dolžin. 2.1.4.3 Izvor 2.1.4.3.1Vokalizem Dolgi naglašeni issln. gradivo i.89 < *i 'si.n,'zi.t, 'ži.r; 3. os. ed. sed. c'vi.l.; k'ri..., b'li.z. ‘blizu’, 'pi.sm./-.; m.'ži.nc.k ‘mezinec’,bra'vi.nc ‘mravljinec’, ma'li.tva, Rmn. l.'si.c ‘lisica’, 3. os. ed. sed. s'pi., del. na -l ž. .ž.'ni..a; < *ě­ st'ri.na, s.'ki.ra,š'ti.r., 'ži.tu, 1. os. mn. sed. 'pi.jem. ~ 'pijem.; < *-ě v polož. predr 'si.r; < *e90 'ši.st, 'pi.c; prid. ž. ve'si..a; < *č- š'ci.ra ‘hci’, 'si.d.n ‘sedem’, 'si.dm., t'ri.tj.; < *.91 'pi.t‘5’, 'ri.p, 'pi.st, (g'r...d.l) ~ g'ri.d.l, 'pi.t.k ~ ('p...t.k) ‘petek’, 'pi.tnajst, s'pi.ke ‘spet’; < *e v polož. predr 'mi.ra, z'mi.ron ‘zmerom, vedno’; u.92 < *o g'nu.j,'xu.r ‘dihur’, 'mu.rje, t'vu.r ‘tvor’, z'gu.n ‘zvon’, 'nu.c~ ('nuc), 'mu.c, 'ru.k, 'pu.lje ~ ('pulje),'nu.ft ~ ('nuft), 'tu. ~ ('tu); < *-g'ru.bje’, g'ru.zdje, 'vu.r ‘vor’93, 'xu.ja ‘jelka’, 'ku.ža,'ku.ra94 ‘skorja’, prid. m. 'nu.f ‘nov’,3. os. ed. sed. 'vu.z.j.; < *o 'mu.š, 'zu.p;'pu.t, 'ku.t, st'ru.cje, v'ru.c; 'mu.ka, 1. os. ed. sed. 'ku.pl.n ‘kopati’;'bu.b.n; < *.-'tu.ca; 89 Kvantiteta ni izrazita, tako se pojavlja v govoru veliko dvojnic, na primer: 'si.n in 'sin. 90 Stalno dolgi e in novoakutirani e imata dvojnicna odraza i. in e.. 91 Stalno dolgieinkratki akutiranievnezadnjembesednem zloguimatatrojneodraze,insicer i., e. in ... 92 Kvantiteta ni izrazita, tako se pojavlja v govoru veliko dvojnic, na primer: 'nu.c in 'nuc. 93 Dolgi vokal -u- izkazuje psl. *vor. (b) (prim. v.r, vra ‘splav iz debel’ (BezlajIV: 344), ceprav semanticno ne ustreza popolnoma. 94 Verjetno vokalizem izkazuje odraz psl. *(s)kra (glej Bezlaj III: 246). e. < *e 'me.t, Red. ji'me.na ‘ime’,v.'ce.rja; < *č­ 'pe.rje, Red. pag're.ba, Imn. 're.bra, 'ze.le,prid. m. .'že.n.n, prid. ž. d.'be..a, 1. os. ed. sed. 'me.cen, del. na -l m. 'pe.k. ‘peci’; < *. 'pe.st;1. os. ed. sed. g'le.dan, prid. ž. pa'že.ta; 1. os. ed. sed. 'ze.b.n, 'ze.pst; < *.­ 'de.t.lca ~ 'di.tela, pak'le.knit; .. < *-1. os. ed. sed.: 'x..d.n, 'n..s.n, 'm..l.n, p'r..s.n ~ p'ru.s.n; < *.-'g..ba; ... < *. 95 b'r...st, c'v...t, d'v...stu, 'l...k ‘lek, zdravilo’, 'l...p,'l...n, 'm...x, fp'r...k ‘vprek’, s'n...k, ž'l...p, 'p...sa;'r...d.k, 3. os. ed. sed. 'z...xa; 'd...te, d'l...ta ~ d'l..ta, s't...na ~ s't..na, st'r....a, v'r...me, z'v...zda, prid. ž. 'b....a ~('bi..a),'b....u;ka's...nc ‘gosenica’, b.'s...da, Imn. 'l...ta, 'm...s.c,p'l...s.n ~ (p'l..s.n),pan'd...l.k ~(pan'd..l.k), s'r...da, s'r...d.n; < *.-'c...sta~ ('c..sta),'d...../-., ka'l...n./-., 'l...t./-.,'m...st./-.~ ('m.st./-.),m'r...ža, ne'd...la,p'l...t, 'r...pa, 's...kat ~ ('s..kat), 's...me ~ ('s..me), s.'s...da,sm'r...ka, st'r...xa,'t...me,v'r...ca ~ (v'r..ca),z'r...t ‘zreti’; < *e redko v polož. predr z'v...r ~ (z'v.r); < *. g'r...d.l ~ (g'ri.d.l), 'p...t.k; 1. os. mn. sed. g'l...dam./-. ~ (g'l..dam./-.); ... < *. 'v...k, 'ž...t ‘žolt, rumen’, 'ž...c; 'd...k sam. ‘dolg’,'k...k ~ ('k..k);'b...xa, 'ž...na; a tudi: 's...nce; 's...za; < *.-'v...na; .. < *. 'l..šn.k; k'l..šce, g'n..zdu ~ (g'n...zdu),m'l..ku,v'l..c ~ v'l..jc; c'r..šna; < *.-'d..t ~ ('d.t) ‘deti’, ne'v..sta, 'v..verca, 1. os. mn. sed. 'v...m.; < *e pod terc. nagl. 'd..kle, 'l..p.; < *č-v polož. obj ve's..jl.‘veselje’,'j..jš‘jež’, g'l..jžna ~ g'l..žna ‘gleženj’; < umicno nagl.e 'c.... ~ 'c.e.../-., 'c..s.n ~ 'c..s.n, 'ž..na ~ 'ž.e.na; < *. ga'v..dna, 'ž..jga ~ 'ž..ga ‘žeja’, 'ž..jg.n ‘žejen’, 3. os. ed. sed. p'r..de, 1. os. mn. sed. g'l..dam./-. ~ (g'l...dam./-.);96 95 Stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjem besednem zlogu imata dvojnicna odraza ... in ... 96 Prim. izvor e.. .e. < umicno nagl.e < *. v polož. obr < *a po asimilaciji97 ... < umicno nagl.o < *o po umikunovega akuta < *o redko < *-v polož. za prot.. a. < *a < *ŕ­ < *-ŕ < *a pod terc. nagl. < *. < *.­< *o pod terc. nagl. .. redko ('c..s.n)~ 'c..s.n,('c....)~ 'c.e.../-.,'s.e.../-.,'s.e.d.o, 'z.e.mla, 's.e.stra,'ž.e.na ~ ('žena),'d.e.b.., 't.e...c ‘telicek’, 'v.e.l.k, R 'm.e.ne, 1. os. ed. sed. 'r.e.c.n, 3. os. ed. sed.: 'r.e.ce,pa't.e.ce, del. na -l ž. p.r'n.e.s.a; g'r.e.da, na'r.e.dit; 'd.e.lec ‘dalec’; '...fca,98 '...kn.~ ('..kn.), '...sa,'...na‘ona’, '...s.a‘osla’, prid. ž. š.'r...ka, prid. doloc. obl.v.'s...ki, 'p...kle ‘potlej’, pa'n...c.; '...g.n, '...r. ~ ('..r..) ‘orel’,'...s. ‘osel’, 'p...t.k, v'd...v.c, 'k...s.c, ('m...c)~ 'm.o..c ‘molj’,'...v.s ‘oves’, f't...r.k, Imn. s.'k...l., 'v...z.t, 'd...b.t, p'r...s.t; a tudi: 'd.o.ba (n.), 'n.o.ga ~ ('n..ga), 'p.o.s. ‘posel’, 'k.o.za, 'g.o.ra ~ ('gara),99 'k.o.t., 'k.o.nc,'t.o.r.k, '.o.v.s, Red. 'n.o.sa, prid. ž. 'b.o.sa ~ ('b..sa), 'd.o.b.t, 3. os. ed. sed. 'z.o.ve; ('.obras)~ '...bras, 'p...tp.at ‘podplat’,prid. m. 'b...gat; '...fcar; 'r...ka; '...s.n ‘8’, prid. m. '...jst.r ‘oster’, '...s..n.k ~ '...so.n.k ‘oselnik’; 'da.r, d'.a.n (m.), v'.a.t ‘klas’, k'.a.s, g'ra.t, st'va.r, 'ga.s, 'ma.st, m'.a.t,x'.a.t ‘hlad’, g'.a.t ‘glad, lakota’,'ja.k ‘mocan’,'ta.t, v'ra.k,x'.a.d.n; x'ra.st,k'ra.t.k; g'.a.va,prid. ž. 'm.a.da,'ra.st ‘rasti’, '.a.kn. ~ v'.a.kn. ‘vlakno’; a'pa.j.k ‘pajek’, 'ža...c ‘žalec, želo’, 3. os. ed. sed. '.a.ja ‘lajati’,del. na -l ž kre'pa..a, k'ra.vji, s'ta.r. ('.o.ca), zd'ra.vje, 'za.jc ~ 'zajc; Med. nap'ra.g. ‘prag’,'ja.gada, 'ja.pka, 'ka.m.n., l.'pa.ta, 'ma.t., s'ra.ka, 'ža...st, 'ka...c, 'pa.lca,'ra.me, 'pa.st ‘pasti’, s'pa.t ‘spati’,t'ka.t ‘tkati’; prid. m. s'la.p; b'la.g.,Imn. '.ĺ.s., 'za.kaj; 'da.n,'va.s, '.a.š, 'pa.jn, 'ma.xavina; 'ma.ša, prid. m. 'pa.sj. ‘pasji’, 'ma.l.n ‘mlin’; 'ga...p ‘golob’, 'ka.rin ‘koren’; Rmn. 'p..s ~ ('p.s). 97 Rigler 1963: 76. 98 Op. cit. 60. 99 Drugi primer je analogija po odvisnih sklonih (Red. 'gari). Položajne razlicice issln. gradivo [..] < *-v polož. za *lo v primeru:prid. m. pa'...ž.n (ž. pa'...žna) ‘raven, položen’; < umicno nagl.o '...nc; v polož. za *lo in asimilaciji < *o redko 'v..g. ~ ('v.o.gu); v polož. za *lo že'...d.c; < *. v polož. za *lo v primeru: prid. m. '...v.k ‘lahek’. Kratki naglašeni issln. gradivo < *i 'sin; g'ric, 'listje, p.a'nina,p'rid.n, 'niz.k; 'zima,g'lista; m'linar, ma'tika, 'zipka, 1. os. ed. sed.: 'misl.n, 'vid.n, š'kil.n; < *ě-'vime, 'sit., g'liva, š'liva, ž'lica,'iskra, ka'bi.a, kap'riva, dva'rišce ‘dvorišce za hišo’, gre'dica ~ grej'dica, kaš'cica, ka'zica, kaše'nica, l.'sica, nas'nica ~ nos'nica, pra'sica, ..s'.ica, 'sirutka, Imn.: 'šibe, 'miš., 'žilaf, 'vid.t,1. os. mn. sed. 'pijem. ~ 'pijem., del. na -l m. s'liša./-../-o.; < *-ě 'dim,x'rip, 'miš, 'nit; < *i pod terc. nagl. 'jim. ‘ime’; po umikunovega akuta 3. os. ed. sed. 'živi ‘živeti’; < *e Red. j.'mina ‘ime’; . < *.-'j.st ‘jesti’,'s.st ‘sesti’,'s.jat ‘sejati’; < *e pod terc. nagl. 's.n.; po umikunovega akuta 'm.xur; < *. v polož. obzvoc. prid. m.: 'b.. ‘bel’, 'c.. ‘cel’, 'c.n ‘poceni’; < *ě-p.'š.vat ‘pošivati’,z'd.gn.t; < *-ě 'b.t ‘biti’, 'š.t ‘šiti’,st'r.c ‘strici’,'n.c; < *i redko 't.c.k ‘pticek’; prid. m. 'd.vj.; < *i po umiku nagl. z prid. m.: 'v.sak ~('v.sok), 'š.rak, 'n.šce ‘nihce’, prid. m. 'p.jan; zadnj. kratk. zloga < *-ů k'r.x ~(k'rüx); < *.-v polož. obr prid. m. s'r.c.n; ü < *-< *u pod terc. nagl. u < *o < *­< *-< *o < *u < *­< *. pod terc. nagl. redko < *a pod terc. nagl. in po asimilaciji . < *-redko . < *. < *.­< *e pod terc. nagl. < *e pod terc. nagl. < umicno nagl.e, redko < *i . < *-. < umicno nagl.. < *i po umikunovega akuta po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga < *a pod terc. nagl. + r < *. + r < *. pod terc. nagl. k'rüx ~ (k'r.x); 'vüx./-. (Imn. 'vuha), Imn. 'lüd. ‘ljudje’, 3. os. ed. sed. 'vüdre ‘udariti’, del. na -n m 'püšcen; b'rut‘brod, splav’, prid. m. 'bus ‘bos’, 'kust, 'must, 'nuc ~ ('nu.c), 'nuft ~ ('nu.ft), 'nus, 'vus,'buk,z'nuj, 'nuš, 'pulje,100 Imn. si'nuv., s'tu, 'su ‘sol’, ka'kuši, 'pud.n‘poldan’, 'tu ~ ('tu.);'kucka ‘kvocka, koklja’; 'kuzji,prid. m. 'nuf ‘nov’, 3. os. ed. sed.'nusi; t'.u, d'nu; 'guska, t'rub.c ‘spodnja in zgornja ustnica’; 'sux; 'suša, 'žul, Imn. k'luc.; prid. sr. 'tuje; f'ruška, '.ukna, 'jutr., 3. os. ed. sed. 'kuxa; 'kuxna, 'ruxa, 'pušcat; Imn. 'bux. ‘bolha’; 'cun; v primeru: prid. m. 'sud.k ‘sladak’;101 1. os. ed. sed. 'm.ren ~ ('m.o.ren), del. na -l m. 'm.g. ~ ('mo.g.); ras'p.l./-.; 'j.tra ~ ('j.tra), sp'r.t.n; g'r.nak; 'v.c.r; 'm.dv.t; x'r.b.c ‘majhen hrib, hribec’; 'b.t, 'd.š,'p.s, 'p.s.k, 's.n‘sen’, 1. os. ed. sed. 's.n‘biti’, 'v.s‘včs’; 'b.z.k, 'd.ska, s'k.d.n,'s.s.k ‘sesek’,'t.ma, 'p.ku, 'm.g.a ~ 'mog.a,Red. 'd.žja, 'd.n.s ~ 'donos; 3. os. ed. sed. 'k.pi ~ 'k.p. ‘kipeti’; ('v.s.k)~ 'v.s.k; 'm.st.n,'..ftic ~ ('.ĺ.ftic) ‘komolec’; 'b.rk. ~ ('b.k.), 'g.rm ~ ('g.m),'k.rf ~ ('k.f), 'v.rx ~ ('v.x); 's.rci; 100 Op. cit. 63. 101 Razvoj je verjetno šel tako: s.d.k < *sud.k < *s..d.k < *s.ad.k < *slad.k < *slad.k < *slad.k < psl. *s.ld.k.. . < *-'v.. ‘vol’, 'g.st,'d.bar ('da.n); < *a pod terc. nagl. 'k.k ~('kok) ‘kako’,'t.k ~('tok ~ 'toku) ‘tako’; e < *-č p'lest; < *-. p'rest ‘presti’, 'zet ‘zet’; < *e pod terc. nagl. 'mesu ‘meso’, prid. m. 'mev.k ‘mehak’; < *.-polož. obj prid. ž. b'reja; < umicno nagl.e, v polož. obzvoc. 'met.a, 'meja, 'jelin; < *e pod terc. nagl. 'dev.t, 'des.t~ ('de.s.t),'pep..,Red. 'peci, Imn. s'meti,'ves..‘vesel’; < *-ŕ v polož. predj z'dej; o < *o pod terc. nagl. '.oku ~ ('...k./-.), Imn. '.oci ~ '.oka; v položaju ob. < *. po umikunovega akuta 1. os. ed. sed.'mož.n ~ ('maž.n) ‘mižati’; < *-v polož. obr g'rom; a < *-ŕ b'rat, k'raj,m'ras, 'past ‘pasti’, p'rak, p'rat ‘prati’, prid. m. s'tar, 'tan ‘tam’; < *a 'babjak ‘ženskar’, 'zajc ~ 'za.jc; < *a pod terc. nagl. Red. st'vari; po umikunovega akuta 'past.r ‘pastir’; < *-ň g'rap, 'kajn ‘konj’,102 g'rast ‘grozd’, 'kaš; < umicno nagl.o prid. ž. 'nava ‘nov’; 'ar.x, 'patkuf; < *o pod terc. nagl. 'gasput, 'ka.., 'kakuš, 'vas.k ~ '.as.k ‘vosek’,103 Red. 'kasti, Rmn. 'naci, 1. os. ed. sed. 'paznan ‘poznati’; po umikunovega akuta 'kamarc ‘komar’, s'ramak, 3. os. ed. sed.: 'gari ‘goreti’, f'tapi se ‘utopiti se’, z'gan. ‘zvoniti’; < *. po umikunovega akuta 1. os. ed. sed.'maž.n ~ ('mož.n) ‘mižati’; < *e v vzglasju po umiku 'anajst; . < *. 'b.k. ~ ('b.rk.), 'c.f ~ ('c.rf), 'c.n ~('c.rn), 'd.v. ~ ('d.rv./-.), 'k.f ~ ('k.rf), 'k.t ~ ('k.rt), 'm.tvac ~ ('m.rtvac), 'p.st, prid. m. 't.t ~('t.rt), 't.n.k ~ ('t.rn.k),'v.ba ~ ('v.rba); < *. pod terc. nagl. v primeru:'k.vaf ~('k.rvaf). 102 Izpricana je tudi razlicica Ied. 'k.o..n, ki je nastala po stranskosklonski osnovi z odrazom umicno naglašenega o. 103 Pri rekonstrukciji izhajam iz južnoslovanske inovativne oblike: Ied. *v.s.k Red.*v.ska z vrinjenim polglasnikom v izglasnem soglasniškem sklopu Ied. in z morfološko preinterpretacijo tega sklopa (Alenka Šivic-Dular, pisno). Položajne razlicice issln. [.] < *u v polož. za proteticnimv < *- v polož. zav Kratki nenaglašeni issln. <*e v koncaju *-je po terc. umiku < *-e po terc. umiku . < *e. < *.e < *-e po terc. umiku v koncaju *-je < *e.v polož. ob zvocniku < *e po terc. umiku < *i. < *.i < *-i < *-u < *-e/*-i/*-u105 < *-e/*-i106 ü < *u. < *u po terc. umiku gradivo 'v.sta ‘usta’; 'v.la ‘volja’. gradivo ze'l..jni ‘zelenje’, 'pi.sajni ~ 'pi.sajn.; 'ka.rin ‘koren’,'jesin ‘jesén’; 's.rci; v koncnici104 Red./I/Tmn. ž.: 'ženi, š'c.ri, 'raki ‘roka’, I/Tmn. ž.: 'nagi ‘noga’; s.'ki.ra,gr.'x...ta; 'jim.t ‘imeti’,'m.dv.t,'ar.x; Imn. 'lüd. ‘ljudje’; v.'ce.rja; 'dev.t,'des.t;'j.m. ‘ime’; š.'r...ka,l.'sica; 'l..šn.k,'j..z.k,d.'ži.vn.k, 'v.e.l.k,m'.a.t.t,'m...n.t ‘pogovarjati se’,'v...z.t ‘voziti’,'past.r; 'ma.t.; v koncnici Imn.: si'nuv., st'ri.c., d'n..v., sra'ma.k., 1. os. ed. sed.: 'misl.n,'x..d.n,'n..s.n,'m..l.n,p'r..s.n; b'li.z. ‘blizu’; v koncnici D/Med. m./sr.: '.o.nc., 'zab.; v koncnici D/Med. ž.: 'ma.t.r., 'r...k.; 3. os. mn. sed.püs'ti.j./-.,kü'pa.vat; Red. 'vüši ~ ('vuši) ‘uš’, Imn. 'lüd. ‘ljudje’; 104 Op. cit. 65. 105 Op. cit. 67. 106 Op. cit. 68. u < *-o 'ži.tu,pa'l...nu;g'n..zdu ~ g'n...zdu,'c...u ~ 'c.e..u,'m...stu ~ 'm..stu, m'l..ku; < *o po terc. umiku 'gasput,'vuxu, 'kakuš; < *u po umikunovega akuta 'm.xur; < *o po terc. umiku 'ga..up; . < *-.l deležniki na -l m.: 'pe.k. ‘peci’, p.r'n.e.s.; < *a po asimilaciji del. na-l ž...'ga..a ‘lagati’; . < *-o 1. os. mn. sed.:'pušcam., 'v...m.; < *-o 3. os. mn. sed.:'jišcej.,'cicaj.‘sesati’,k'lijej.‘kleti’;3. os. mn. prih.‘biti’:'bud.; . < *e. b.'s...da,ž.'...d.c ~ (ž.'..d.c),n.'d...la,prid. ž.d.'be..a ‘debel’; < *e. gr.'dica~gr.j'dica ‘vrt’; e <*-e k'l..šce,'d..kle, 'd...te,'t...me,'s...me ~ 's..me, ('jigrat) se, Red./I/Tmn.: 'ma.t.re, p.a'nine, ž'b..le ~ ž'bi.le; <*-e 'ze.le,g'ra.ble, g'ru.bje, zd'ra.vje,'s...nce; <*.e 'di.tela,š't.e.rdes.t; . <*.e 'd.e.b..,'j.cm.n; < *u. 3. os. ed. sed.k.'pa.va ‘kupovati’; . < *o. s.'s...da; . < v priponah *-.c, *-.k, *-.m p'ras.c,'ja.r.k,pan'd..l.k,'t.o.r.k,'t.c.k ‘pticek’, prid. m. 'r...d.k, 'tes.n,'si.d.n; a tudi:ž'r..b.c,'ža...c ‘žalec, želo’; tudi:107 'm...s.c; . < *a po terc. umiku prid. m. 'sud.k ‘sladak’,108 'mev.k ‘mehak’; 107 Pri sledecem leksemu gre zgolj za sinhrono adaptacijo na pripono *-.c kot posledico (slovenske) redukcije, etimološko izhodišce je namrec: psl. *m.s.c. (AlenkaŠivic-Dular, pisno). Glej tudi op. 66. 108 Op. cit. 101. a < *-a-za'puv.t,kü'pa.vat,1. os. ed. sed. 'sajnan ‘sanjati’,'r...pa; < *o. ka'l...n./-.,dva'rišce, kap'riva,'ka'ruza, ka'bi.a, prid. ž. pada'jena ‘pomolzen’, pa'šüš.t,2. os. mn. sed. gava'ri.šte; < *.o109 'ja.gada; < *o po umiku nagl. z prid. m. 'š.rak, 'v.sak; zadnj. kratk. zloga < *o. ka's...nc ‘gosenica’; + r < *r-ar'd..ca. Položajne razlicice issln. gradivo [.] < *a v polož. pred. deležniki na -l m.: pa's...k.. ~ pa's..k.., 'b...ž.. ‘bežati’; < *.-v polož. pred. '...s..n.k ‘oselnik’. Onemitev samoglasnikov i. v polož. obzvoc. *r s'ramak; .i v priponi *-ica, *-ina 'pa.lca, 'šišca ‘hišica’, ga'v..dna. 2.1.4.3.2Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodišcnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: izvor gradivo f < *xK f'ruška, 'nuft, '..ftic ~ '.ĺ.ftic ‘komolec’, prid. ž.: '...fka ‘lahek’,'mefka ‘mehek’; < *v pred nezven. nezv. f's.ga, f's.mu, f't...p.t, fp'r..k,žer'ja.fka ‘žerjavica’; 'ši.f ‘šiv’, in v izglasju 'žilaf, 'k.rvaf, Rmn. b'ra.t.f; 109 Razen v primerih 'ža..ost ‘žalost’in .o'pa.ta (kot dvojnici sta zabeleženi tudi obliki .a'pa.ta in a'pa.ta), verjetno gre za vpliv -.-. . < *l pred Vo prid. m. '.a.c.n, k'.a.s, p.a'nina, g'.a.va, d'.a.n, x'.a.ce, ž'.a.xta, zg'.a.vnik, .ob'.a.cno, 'ga...p, 'ža...st, 'jig.a, ka'bi.a, 'met.a, š'ta..a, prid. ž.: ve'si..a, d.'bi..a, 3. os. ed. sed. '.a.ja ‘lajati’, del. na -l ž. g'l..da.a ~ g'l...da.a, 'vid.a, d.'ža..a, 'z...a ~ 'zi..a ‘vzeti’, sk'ri.a, 'da..a, s.'d....a, pa'pi.a ‘popiti’, pra'da..a, da'bi..a, t'ka..a, k'r.'pa..a; < *l < skupina *dl/*tl del. na -l ž.: 's....a‘sesti’, p'r...a‘presti’, p'l....a ‘plesti’, c'va..a ‘cvesti’; del. na -l m.: 's..‘sesti’, 'j..‘jesti’, c'v...‘cvesti’; < kotprotezapred *o-'...k./-., '...c./-.,.ob'.a.cno; j < ohranjanjepred *i-'jig.a, 'jim., 3. os. mn. sed.'jišcej.‘iskati’, 'j.zva‘izba’, 'jigrat se; < kotprehodnij [.] '...jst.r, 'j..jš ‘jež’, g'l..jžna ~(g'l..žna); < *n kot[.] + n za samoglas. 'kajn ‘konj’, 'pajn, 1. os. ed. sed. 'sajnan ‘sanjati’, 1. os. mn. sed. 'žajnem. ‘žeti’, 'zajn; < *-nj-< *-n.j- kot[.] + n 'pi.sajn., z.'l..jni; < *l kot l + [.] za samoglas.redko: 'pulje; n < *n za samoglasnik.redko: '...g.n; za soglasnikom c'r..šna, '.ukna; < *-m 1. os. ed. sed.:'sajnan, 'maž.n ~ ('mož.n) ‘mižati’,z'mi.ron ‘zmerom, vedno’; n < *n v vzglasju Red. 'nega; < *n v polož. predi v primeru:zg'.a.vnik ‘vzglavnik’; l < *l za soglasnikom Imn. k'luc.,'z.e.mla; za samoglasnik. 'di.tela, 'žul; < *-lj-< *-l.j-'ze.le, g'ra.ble; v < *x v polož. medsamoglas. prid. m.: '...v.k ‘lahek’, 'mev.k ‘mehak’; < kotprotezapred *u-3. os. ed. sed. 'vüdre ‘udariti’, 'vüx. ‘uho’, 'vüš ~ 'vuš, 'vura ‘ura’, 'v.sta ‘usta’; ž < *z nj- v predložni zvezi Oed. ž'ni.n. Izguba soglasnikov p (š)-. . (š)­ še'nica; p (t)- . . (t)­ 't.c.k ‘pticek’; vl-. ..- '.a.kn.110 ~ (v'.a.kn.) ‘vlakno’. Asimilacija xc . šc 'n.šce ‘nihce’, š'ce.r; cb . žb ž'b...a ~ ž'bi..a ‘cebela’, ž'bulca ‘cebulica’; xv . f 'fa.la ‘hvala’; xt . ft 'nuft, '.ĺ.ftic ‘komolec’; dn . gn prid. ž. 'ž..jgna ‘žejen’ (po analogiji tudi m.'ž..jg.n); mr . br bra'vi.nc ‘mravljinec’; t. . k 'k...d.n ‘teden’; ti . ki s'p..k. ‘spet’; x-š . š-š 'šiša ‘hiša’; s-š . š-š pa'šüš.t; z-c . ž-c m.'ži.nc.k ‘mezinec’. Diferenciacija tl.kl 'p...kle ‘potlej’; tn . kn k'na. ‘dvorišce pred hišo’; zv . zg z'gu.n. 3.1.4.3.3Prozodija Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kracino ('s.e.stra, 'ž.e.na ~ ('ž..na), 'c.e.../-. ~ ('c....), umik na prednaglasno nadkracino ('m.g.a ~ 'mog.a), terciarni umik cirkum­fleksa ('s.n., 'jim. ‘ime’, 'v.c.r, 'dev.t), umik dolgega akuta z zadnjega zloga na predho­dni (dolgi ali kratki) zlog ('m.xur, s'ramak) in umik naglasa s koncnega kratkega zloga na predhodni dolgi zlog ('v.sak) oziroma kratki zlog ('b...gat), pri slednjem sta novo naglašena e in o enaka refleksom umicno naglašenih e in o. 110 Razvoj je najbolj verjetno šel preko prehoda *l > . in asimilacije, posledica cesar je bila redukcija vzglasnega fonema v (v'la.kn. . v'.a.kn. . .'.a.kn. . '.a.kn.). 2.1.5 Osilnica 2.1.5.1 Inventar 2.1.5.1.1Vokalizem Dolgi naglašeni i. (e.) ... .e. a. (o.) .o. ... u. Kratki naglašeni i . e . a . o u Kratki nenaglašeni i . e . . o . . u a . . 2.1.5.1.2 Konzonantizem Zvocniki v m . l r n j l Nezvocniki p bf td c sz c š ž k gx 2.1.5.1.3 Prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozi­cije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('., 'V) ter nena­glašeno kracino (V). 2.1.5.2 Distribucija 2.1.5.2.1 Vokalizem Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom.111 Kratki samoglasniki nasto­pajo samo v zadnjem oziroma edinem zlogu, v nezadnjem zlogu vedno le kot posledica mlajšega naglasnega umika z zadnjega zloga. Vzglasni i ni mogoc zaradi pojavljanja j, ki nastopa pred njim ('j.mi ‘ime’). Vzglasni o ni mogoc zaradi proteticnega ., ki nastopa pred njim ('..rgle ‘orgle’). Vzglasni u ni mogoc zaradi proteticnega v, ki nastopa pred njim ('v.xu). 111 Kot relikt se v zbranem gradivu ohranja ponaglasna dolžina v primeru 'mozi.nc ‘mezinec’. 2.1.5.2.2 Konzonantizem Zvocniki Zvocnik /v/ v izglasju in pred nezvenecimi nezvocniki ni mogoc, ker se tu premenjuje s fonemom f ('post.rf, zd'raf, '.o.fca). Nezvocniki Zveneci nezvocniki se pred nezvenecimi nezvocniki in v položaju pred pavzo preme­njujejo v nezvenece nezvocnike (prid. ž. 'niska, 'na.xot, 'mu.š). 2.1.5.2.3 Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu v veczložnicah. Dolgi samoglasniki so vedno na­glašeni, kratki pa bodisi naglašeni ali nenaglašeni. Ponaglasnih dolžin ni. 2.1.5.3 Izvor 2.1.5.3.1 Vokalizem Dolgi naglašeni issln. gradivo i. < *e 'ši.st, 'pi.c,'mi.t, Red.je'mi.na ‘ime’, ve'ci.rja; < *č­ 'zi.le, Imn. 'ri.bra, Red.: k'mi.ta,te'li.ta,jec'mi.na, vre'mi.na, prid. ž. de'bi..a, 'si.don, t'ri.tj. ‘tretji’, 1. os. ed. sed. 'mi.cen ‘metati’, 3. os. ed. sed.: se .o'ži.n. ‘oženiti se’, 'mi.le ‘mleti’, del. na -l m. 'ni.sü.; < *. 'pi.st, 'pi.t‘5’; 'ri.p, 'pi.tok; 'ri.sje, 3. os. ed. sed.: g'li.da‘gledati’, p'ri.de ‘presti’, g'ri. ‘iti’; < *.­ s'ri.ca, Red.: 'zi.ta ‘zet’, te'li.ta; < *.­ v polož. predr 'vi.ra ‘vera’; < *i v polož. obr 'ži.r; u. < *o 'mu.š, 'zu.p, k'.u.p ‘klóp’; 'pu.t, 'ru.b.c, primer. 'vu.žj. ‘ozek’; 'mu.ka ‘moka’;'pu.pok; < *.-'gu.ba, 'tu.ca; < *o 'xu.r ‘dihur’,'.u.s ‘poln voz sena’,b'ru.t,'pu.lje;112 112 Op. cit. 63. < *-'ku.ža,š'k..da ~ š'ku.da,'vu.r,113 'pu.stel, 'du.b.r, 1. os. ed. sed. 'nu.s.n; e. < *č-redko 'že.n.x ‘ženin’; ...114 < *. 'm...x, b'r...k,'j...s‘jez’,s'r...n‘srenj’,s'n...k ('pa.da), s'r...da, prid. m. s'l...p; 'l...š.ek, 'r...tka, k'l...šce; g'n...zd., s'v...ca, c'r...da,s't...na,z'v...zda, st'r...xa, st'r...la, 'd...te, 'l...pa ('vecir); b'r...skva,'m...soc, Rmn.'l...t, 1. os. ed. sed. 'd....an; vendar v primeru: prid. ž.'b...a'x..ja ‘jelka’; < *.-'s...v.r, s'v...d.r,ko'l...n., že'l...z.,'l...t./(-u),'s...me, Red. so's...da, 'd...tela,115 ne'v...sta, 'l...sa, b'r...za, m'r...ža,'r...pa, ne'd...la, p'l...ša; ... < *. 's...za, 'c...n, 'b...xa, 1. os. ed. sed. 'k...nen ‘kleti’; < *.-'p...x; .e. < umicno nagl.e 'p.e.len, 'c.e.s., 'c.e..., s't.e.gn., 't.e.le, 's.e.d.u,'z.e.mla, 't.e.ta, 's.e.stra, 'ž.e.na,s.'d.e.nc ‘studenec’, 'v.e.ža, prid. m.: 'd.e.be., 'v.e.lok, 1. os. ed. sed. 'n.e.sen,k'l.e.pat, .o'ž.e.nit se, 'm.e.tat; < *e-redko 'p.e.ta; < *a po asimilaciji116 'd.e.lec ‘dalec’; .o. < umicno nagl.o 'p.o.p.r, Red.'k.o.jna, '.oknu,'.o.rix,117 'p.o.su‘posel’,'k.o.žux, '.o.gon ‘ogenj’,z'g.o.nc ‘zvonec’, 't.o.rok,'k.o.tu, 'b.o.ž.c, 'n.o.ga,'k.o.sa,'r.o.sa,'.o.da,'.o.fca, 'k.o.za,'.o.sa,'g.o.ra, prid. nedoloc. ž.ve's.o.ka, 'p.o.grep, nam.: z'g.o.nit, 'm.o.l.t ‘moliti’, 'p.o.p.at,'.o.plen; o. < *o po umiku nagl. z v primeru:'mo.dras; zadnj. kratk. zloga a. < *a 'pa.s,k'.a.s, v'ra.t, s'.a.p ‘slap’,s'ra.p,'.a.s ‘las’ (ž.), d'.a.n; x'ra.st, m'.a.toc ‘mlatic’;g'.a.va, t'ra.va, b'ra.zda;.o'ta.va, 'pa..oc,'zajc, s'ta.r. ('.o.ca), h'.a.poc, .o'pa.jok ‘pajek’, Imn. b'ra.t.; 113 Op. cit. 93. 114 Fonem je lahko izgovorjen z oslabljenim drugim delom kot .... 115 Izkazuje odraz jata. 116 Rigler 1963: 76. 117 Op. cit. 60. < *ŕ-'ka.šol, 'pa.stork, 'ga.b.r, 'ja.var, Red. b'ra.ta, 'ja.pku, b'.a.t., k'ra.va,'ra.na, m'.a.ka, d'.a.ka, 'ka.ca, 'ja.goda, s'.a.ma, 'ma.cexa, 'ma.t. ‘mati’, s'ta.tve; < *. 'va.s, 'da.n,'ta.st; < *.-'ma.ša,'ta.šca. Položajne razlicice issln. gradivo .. < *č- v polož. ob(preh.) j g'l..jžn. ‘gleženj’; .. < *-v polož. ob zvocniku 'k..ra ‘lubje’, 'x..ja ‘smreka’. Kratki naglašeni issln. gradivo < *i 'sin, x'ci; prid. m. 'nizok;'vinu, 'lice,g'lista, 'zima,b'liz.; 1. os. ed. sed. 'vid.n ‘videti’; < *ě-x'rip, 'ši.., ko'rit./(-u), 'žit.,ko'pitu,pa'rišce ‘toporišce’, 'niva, se'kira, g'riva,('žila)~ 'ži.a,'riba,s'liva,ma'lina,ž'lica, še'nica, gre'dica, l.'sica, pra'sica, ro'cica, ko'pica,brada'vica,prid. m. p'litok, š'tir.; < *-ě 'miš (m.), b'rin; < *i pod terc. nagl. 'vixar; po umikunovega akuta 2. os. ed. sed. 'živ.š; u < *o 'nuft,'nus, 'must, 'vusok ‘vosek’,g'nuj,z'gun, 'put ‘plot’,'kust, 'nuc, 'su ‘sol’, 'sura; < *u b'rus, g'lux, 'sux; k'luc, p'luca; 'vusta; x'ruška; < *-v'nuk, 'jutru, k'luka, 'muxa, 'bukva, 'burja, 'luža, Red. k'ruxa, Med. ftre'bux.; . < *-ů k'r.x; < *u pod terc. nagl. 'v.xu ‘uho’, Imn. 'l.di; po umikunovega akuta 'ž.pan, 1. os. ed. sed. 's.šin ‘sušiti’; < *e pod terc. nagl. 'l.sa,'s.nu, 'l.pu; < *i pod terc. nagl. za j 'j.mi ‘ime’; e < *-č < *e pod terc. nagl. po umikunovega akuta < *-. < *e pod terc. nagl. < *e v polož. predj pod terc. nagl. po umikunovega akuta . < *i po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga < *u pod terc. nagl.118 < *-ě v polož. obzvocniku . < *-. < *-v polož. za prot.. + r < *. + r < *.­ + r < *.pod terc. nagl. po umikunovega akuta po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga o < *-< *o pod terc. nagl. po umikunovega akuta < umicno nagl.o po prehodu *l > . in asimilaciji < *o pod terc. nagl. < *-. < umicno nagl.. < *. pod terc. nagl. < *e v vzglasju po umiku < *a pod terc. nagl. v polož. za *lo k'met; Red. 'peci, 'nebu, 'peru,'vecir (ž.), 'jesin ‘jesén’, 'devit, 'deset; 1. os. ed. sed. 'cepin ‘cepeti’, 3. os. ed. sed.: 'cepi, 'leži; 'zet ‘zet’; 'mesu, Red. 'pesti, prid. m.: 'mexak, 'težak; 'veja; Red. s'nega; 'mexur; prid. m. 'v.sok; Imn. 'l.di ‘ljudje’; 'r.t; 'b.t, 'd.š,'b.k ‘bik’; '..d.r ‘oder’, '..rgle ‘orgle’; vendar: '.o.s.n ‘8’; 'c.rf, 'g.rm, 'd.r.u, 'p.rst, 'b.rki, 'b.rf, 'v.rx, 'k.rf; 'g.r.., 's.rna, 'g.rca; 's.rci; 1. os. ed. sed.: 't.rpin ‘trpeti’, 'd.rcim ‘drcati’, 3. os. ed. sed.: 'g.rmi, 'p.rdi, s'm.rdi; 'm.rl.c; g'rop,'koš,'kojn, st'rop, 'vo. ‘vol’, 'pot ‘pod’, š'kof, prid. m. š'rok; '.o.b.ak,'.o.bruc,'korin ‘koren’,'kokuš, '.oku ‘oko’, 'ko.u ‘kolo’, 'mokru,Red.: 'nogi, 'soli, 'moci, 'kosti,prid. m. 'bo.on ‘bolan’, s'pomlat, 'doma; 'komar, 'košar, 'kovac, '.opar ‘lopar’, gas'padar, 1. os. ed. sed.: 'gorin ‘goreti’, 'kosin ‘kositi’, 'topin ‘topiti’, 3. os. ed. sed.: 'gori, 'rosi ‘rositi’, z'goni ‘zvoniti’; '.o.nc ‘lonec’; 'gostu; 'pos ‘pes’, 'tošc ‘tešc’; s'kodon, 'toma, 'mog.a,s'toza; 'post.rf; 'onajst; z'.otu, Red. s'.omi, g'.ovi, '.oxak, m'.odu; 118 Kot razlicica k .. a < *-ŕ b'rat, 'fant, 'gat, g'rax, '.as ‘laz’; < *a pod terc. nagl. 'zalif ‘zaliv’, Red.: v'rata,b'radi, 'vasi, d'.ani, p'raxa, Imn. '.asi ‘lasje’, d'ragu; < *o pod terc. nagl. Red. 'zaba ‘zob’. Kratki nenaglašeni issln. gradivo < *.i po umikunovega akuta 1. os. ed. sed.: 't.rpin, 'kosin ‘kositi’, 's.šin ‘sušiti’; < *-i po umikunovega akuta 3. os. ed. sed.: 'g.rmi, 'p.rdi, s'm.rdi, z'goni; < *-e po terc. umiku 'j.mi ‘ime’;v koncnici119 Red./I/Tmn. ž.: 'ženi, 's.stri, b'radi, '.adi ‘voda’, 'kozi ~ 'kazi, s'.omi, 'zemli; < *e po terc. umiku 's.rci, 'jesin, 'vecir; po terc. umiku v koncaju *-je Imn. 'l.di ‘ljudje’; < *.e redko '.o.rix ‘oreh’; < *u. del. na -l mn. zgi'bi.l. ‘izgubiti’; u < *o po terc. umiku '.obruc ‘obroc’; < *-o v izglasju k'.a.do.u ‘kladivo’, pre'di.u, 'vinu; po terc. umiku vizglasju 'nebu, 'peru,'mesu, 's.nu, 'ko.u, '.oku, 'l.pu, 'gostu, 'mokru, d'ragu; . < *-o 'ši.., 'g.r.., 'c.e..., ko'rit./(-u), 'l...t./(-u), 'di.b.. ‘deblo’; < *-o Ted. s'.om., Oed. s'pestj., s'kos.; . < *.e 'su.s.t, 'vid.t, 'živ.t; . < *.o v primeru: Rmn. 'sin.f, Dmn. 'sin.n; < *-o120 Oed.: s's.e.str., sx'c..rj.; e < *e. gre'di.ca, Red. je'zika; < *-e 't.e.le, 's...me, 'd...te; v koncnici Red./I/Tmn. ž.: z'v...zde, st'r...xe, m'r...že; < *e. sre'di.nc, Red. de'ti.ta; < *e. ne'd...la, se'kira, Red. te'li.ta; 119 Op. cit. 65. 120 Odraz izglasnega nosnika *-o ima tudi ožjo razlicico .. < *.e < *-e < *.u . < *i. < *.i < *-i < *-u < *-e/*-i/*-u121 < *-e/*-i122 . < . v priponi *-.r < . v priponi *-.c, redko < *pri- o < *o. < *.o < *o. < . v priponah *-.c, *-.k, *-.l, *-.n, *-.s < *a v polož. za *l po švapanju a < *a. < *.a < *o. < *.o124 < *-a 121 Op. cit. 67. 122 Op. cit. 68. 'v..verca, 'd...tela; 'zi.le, pa'rišce ‘toporišce’, 3. os. ed. sed.: 'n.e.se; Med. pot'pa.zdux.; š.'va.nka,l.'sica; 'n.o.ž.c, 'b.o.ž.c, d.r'ži.vn.k ‘deževnik’, t'ra..n.k ‘travnik’, Mmn. p.rb'ra.t.x; 'ma.t., co'v...šk.,š'tir.; v koncnici Omn. ssest'ra.m., Imn. d'ni.v.; b'liz.; v koncnici Ded. m./sr.: b'ra.t., 't...m. ‘ta’, Med. m./sr.: f tre'bux., na'c.e.l., na's.e.dl., na'neb.,v'mes. ‘meso’; v koncnici D/Med. ž.: 's.e.str., 'ž.e.n., x'ci.r., 'mater.; 'p.o.p.r, 'v...t.r, 'reb.r, 'nu.t.r; 'ru.b.c, 'so..c ‘solec’; p.r'ja.tu ‘prijatelj’; po'ru.ka ~ po'r..ka, so'bu.ta, koše'nica; 'ja.goda; so's...da, go's..nca; h'.a.poc, 'pa..oc, ka'za..oc, b'ra.tranoc, ž'r...boc,š'copoc, 'c.o.vok, mar'tincok, st'ricok, 'pi.tok,'b.zok, 'ka.šol, 'pa.rkol, s'kodon, '.o.gon ‘ogenj’; tudi:123 'donost ‘danes’; 'ja.b.ona, prid. m. 'bo.on ‘bolan’, del. na -l ž. 'd....o.a; ma'lina; 'd....at; pan'd...lok, gas'padar, gaspa'dina, pa'rišce ‘toporišce’; 'ja.var; b'ra.zda, s'.a.ma,'ma.cexa; 123 Pri sledecem leksemu gre zgolj za sinhrono adaptacijo na pripono *-.s kot posledico (slovenske) redukcije, etimološko izhodišce je namrec: psl. *d.n.s., kjer je odraz . na mestu *. ne v priponi, temvec v clenku (Alenka Šivic-Dular, pisno). Glej tudi op. 66. 124 Akanje je nedosledno. . < *l po onemitvii v 'kis.ca; priponi *-ica v polož. pred sogl. < *-.l redko 'ma.nt. ‘plašc’; . < *-.n no'bed., 'c.e.s.; < *n poonemitvii v m.rt'va.š.ca, 'ža.g.ca ‘žaganica, žagovina’, za'nu.ft.ca priponi *-ica v ‘zanohtnica’, s'v...c.ca. polož. pred sogl. Onemitev samoglasnikov . v priponi *-.c v polož. za sogl. 'mozi.nc ‘mezinec’,s.'d.e.nc ‘studenec’, ze'l.e.nc ‘zelenec, kušcar’; e v priponi *-ec 'zajc; i. v polož. ob zvocniku *r prid. m. š'rok, prid. ž. š'roka, s'r.o.ta; .i v priponi *-ica go's..nca, 'v..verca, 'm.rfca ‘mrvica’, 'kis.ca. 2.1.5.3.2 Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodišcnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: izvor gradivo f < *x v polož. pred *t 'nuft; < *v pred nezven. nezv. '.o.fca, 'žifc.n, 'm.rfca ‘mrvica’, 'ci.rkuf, 'k.rf, 'post.rf, zd'raf, in v izglasju p'raf, p'l...sn.f ‘plesniv’, Rmn.: b'ra.tof, 'sin.f; . < *l pred Vo k'.a.s, p'.omin ‘plamen’, t'.a, d'.a.ka, x'.a.ce, š'ta..a, '.o.s.a ‘osla’, 'd...k.a, del. na -l ž.: t'ka..a, š'.a, 'd....o.a, t.r'p....a, 'n.e.s.a, no'si.a, 'vid.a; < *l < skupina *dl/*tl del. na -l ž.: 'pa..a‘pasti’, 'j....a‘jesti’, p'l.e..a‘plesti’; del. na -l m.: 'po. ‘pasti’, 'j.. ‘jesti’; < kot proteza pred *o125 v < kot proteza pred *u­< kot proteza pred *u-(< *o) j < ohranjanje pred *i­< kot prehodnij [.] < *n kot[.] + n za samoglas. < *-nj- < *-n.j- kot n + [.] < *l kot[.] + l za samoglas. < *l kotl + [.] za samoglas. l < *l za soglasnikom za samoglasnik. < *-lj-< *-l.j­ n < *n v vzglasju za soglasnikom < *-m ž < *z nj- v predložni zvezi Izguba soglasnikov vd-. d- vz-. z- pš-. š- pt . p .o'pa.jok ‘pajek’, .o'm..la, .o'ta.va, .ob'.a.cn., .o'ž.e.nit se, .og'nišce, '..d.r ‘oder’, '..rgle ‘orgle’, del. na -l m. .og'l.ši. ‘oglušeti’, .o'd.šü ‘oditi’; 'vuš, 'v.xu ‘uho’, 'vuzda, 'vusta; primer. 'vu.žj. ‘ozek’; 'j.zba ‘izba’, 'j.mi ‘ime’, 2. os. ed. sed. 'j.šceš ‘iskati’; g'l..jžn.; lu'ba.jna, 'kojn,'kostajn; z'na.monje, 'ka.monje; redko: Imn. k'ra.jli ‘kralj’; redko: 'pu.lje; k'luc, p'luca,'z.e.mla; 'd...tela, 'ka.šol; 'zi.le; 'niva, Oed. ž'nin; c'r...šna, .og'nišce; 1. os ed. sed.: 'n...man, 'cepin ‘cepeti’, 'šivan ‘šivati’, 'ža.gan, Oed. zb'ra.ton, 'sin.n, Dmn.: 's.e.stran, x'ceran, b'ra.ton, 'tan; Oed.: ž'nin, ž'nu.,ž'nim.. do'vica ‘vdova’; 1. os. ed. sed. 'za.men ‘vzeti’; še'nica; 'tic ‘ptic’. 125 Zapis je ponekod nedosleden, saj se za proteticni . pojavlja tako grafem . kot tudi w. Asimilacija cb . žb ž'belnak ‘cebelnjak’, ž'bulca ‘cebulica’; mr . br brav'li.nc ‘mravljinec’; t. . k 'k...don ‘teden’; xt . ft 'nuft; s-š . š-š 'š.šit ‘sušiti’. Diferenciacija zv . zg z'gun. Disimilacija .m- . xm- x'm.rt ‘umreti’. Metateza d'rel ‘dlje’. dljer. 2.1.5.3.3 Prozodija Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kracino (s't.e.gn., 't.e.le, 'k.o.sa,'r.o.sa,'.o.da), umik na prednaglasno nadkracino ('mog.a, s'toza), terciarni umik cirkumfleksa ('vixar, 'l.pu, 'mesu), umik dolgegaakuta z zadnjega zloga na predhodni (dolgi ali kratki) zlog (2. os.ed. sed. 'živ.š, 'mexur, 'košar) in umik naglasa s koncnega kratkega zloga na predhodni dolgi zlog ('v.sok) oziroma kratki zlog ('p.o.grep), pri slednjem sta novo naglašena e in o enaka refleksom umicno naglašenih e in o. 2.1.6 Bosljiva Loka 2.1.6.1 Inventar 2.1.6.1.1Vokalizem Dolgi naglašeni i. e. ... .. ... e. y. a. o. ... ... (..) u. Kratki naglašeni i . . . y . ĺ a o (.) . . Kratki nenaglašeni i . e . . . e y . .ĺ a . . u . 2.1.6.1.2Konzonantizem Zvocniki v m . l r n j l Nezvocniki pbf td c sz c š ž k gx 2.1.6.1.3Prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozi­cije v naglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('., 'V) ter nena­glašeno kracino (V). 2.1.6.2 Distribucija 2.1.6.2.1Vokalizem Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom. Kratki samoglasniki nastopa­jo samo v zadnjem oziroma edinem zlogu, v nezadnjem zlogu vedno le kot posledica mlajšega naglasnega umika z zadnjega zloga. Fonem i ni mogoc v vzglasju zaradi pojavljanja j, ki nastopa pred njim ('j.g.a ‘igla’). Fonem o ni mogoc v vzglasju zaradi proteticnega ., ki nastopa pred njim (..g'ni.šc.). Fonem u ni mogoc v vzglasju zaradi proteticnega v, ki nastopa pred njim ('v.xu). 2.1.6.2.2Konzonantizem Zvocniki Zvocnik /v/ v izglasju in pred nezvenecimi nezvocniki ni mogoc, ker se tu premenjuje s fonemom f (prid. m. 'ži.f,nafk're.b.). Nezvocniki Zveneci nezvocniki se pred nezvenecimi nezvocniki in v položaju pred pavzo preme­njujejo v nezvenece nezvocnike (s'tu.rš ‘storž’, v'ra.k, prid. m. s'.a.p ‘slab’). 2.1.6.2.3 Prozodija Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu v veczložnicah. Dolgi samoglasniki so vedno na­glašeni, kratki pa bodisi naglašeni ali nenaglašeni. Ponaglasnih dolžin ni. Govor ima izrazito tendenco podaljševanja kratkih akutiranih zadnjih zlogov in zlogov, naglašenih po mlajših naglasnih umikih. 2.1.6.3 Izvor 2.1.6.3.1Vokalizem Dolgi naglašeni issln. gradivo i. < *i 'si.n,'ži.r,'zi.t, š'ci., 'ži.f,t'ri., 'mi ~ 'mi.;g'ri.c,prid. m. 'ni.z.k,3. os. ed. sed. 'zi.be ‘zebsti’;'li.ce,'vi.n.,'zi.ma, b'li.z. ‘blizu’; b'ri.tva, Imn. 'vi.tre, del. na -l ž.n.'si..a; < *ě­ 'ši..u,'ži.t.,k.'pi.t.,'ri.ba,'ži.la,'ni.va ~ ('ni.va), g'ri.vĺ, s'li.vĺ, ma'li.na,s.'ki.ra,l.'si.ca,ž'li.ca, b.da'vi.ca,n.s'ni.ca, pra'si.ca, dr.'ži.na ‘družina’, kot'li.na,b'ri.s.t; < *-ě 'ri.t, k'li.n,x'ri.p ~ (x'rip), 'si.r, prid. m. 'si.f ‘siv’, 'ci.st, g'ri.st; < *i po umikunovega akuta 1. os. ed. sed. 'ži.vin ‘živeti’; po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga 'ni.šce ‘nihce’; < *e 'li.t,'mi.t,'ši.st ~ ('še.st); < *č­ 'ži.nix ‘ženin’, 'zi.le,'ži.nska,s'ti.jla, 'pi.rje,Red.: k'mi.ta, Imn. (v.'še.sa) ~ v.'ši.sa, j.c'mi.n.va, 'si.d.n, t'ri.tja, 'ši.sta, p. 'di.sn.; < *-č k'mi.t; < *.126 'pi.t,primer. 'vi.cje ‘velik’, s'pi. ‘spet’;'pi.t.k,Imn. 'mi.cĺ ‘meca’, 3. os. ed. sed. s'vi.t.; < *.-g'li.dat; < *-. 'ri.p, 'zi.t ‘zet’; < *.-v polož. obr 'vi.ra ‘vera’, del. na -l m. z'mi.ri. ‘izmeriti’, z'mi.r.n ‘zmerom, vedno’; y. < *u 'sy.x,'py.st, b'ry.s, d'ry.g., prid. m. g'ly.x ~ (g'l.x) ‘gluh’, 3. os. ed. sed.s'ky.b. se ‘skubiti se’; k'ly.c, p'ly.ca ~ (p'l.ca), 'ly.bje; 'ry.da, 'vy.sta,t'ry.p.u ‘truplo’, prid. ž. 'xy.da;x'ry.ška,'ly.kna ‘luknja’, 'sy.kna ‘suknja’, 'ky.rje ('o.ku) ~ 'k.rje ('o.ku), 3. os. ed. sed. .'ly.p. ‘olupiti’, 'ty.d. ‘tudi’; < *-k'ly.ka ‘kljuka’, ('myxa) ~ 'my.xa, 'ry.xa, Med. na'ky.p. ‘kup’; u. < *o 'mu.š ~ ('m..š),'zu.p, 'gu.ska,'nu.tr., (po asimilaciji)127 'ku.p‘klop’; 'pu.t,'ru.b.c,Red. .'ru.dja;'mu.ka ‘moka’; 'pu.p.k; < *.-'gu.ba; < *o 'nu.s, 'nu.ft,g'nu.j,'vu.s,(po asimilaciji) 'pu.t ‘plot’, 'u.s ~ ('...s) ‘os’, 'mu.st,z'gu.n,s'tu.k ‘stog’, 'pu.le,128 'nu.c, 'ku.st, Imn.'ku..a, k.'ku.š., k.'ku.šja, s'tu., 'bu.l,š'nu.c. ‘sinoci’,s'ku.zi ‘skozi’,.'ku.l. ‘okoli’,'tu. < *-'ku.ža ~('k..ža), 'xu.ja ‘jelka’, š'ku.da,s'ku.rja, 'ku.ra, prid. m. 'ku.jzi ‘kozji’, 'ku.jnsk., 3. os. ed. sed.'vu.zij.; e. < *. 'pe.st ~ 'p..jst,za'ce.t.k,naj've.cji; p.'re.dn., za've.z.t; < *. v polož. obr c're.šna, Mmn. s're.dax, 3. os. ed. sed. z're.že; < *-. 'je.st, del. na -l m.: 'me.. ‘imeti’,'de.. ‘deti’; < *e ('ši.st)~ 'še.st, Red.v.'ce.ra; < *č-Imn. v.'še.sa ~(v.'ši.sa),k'me.ck., del. na -l m.: p.r'ne.si.,'re.ke.; .. < *.-redko129 't..ca, Imn.'g..be; ... < *. s'n...k, b'r...k,'m...x,c'r...v.l ‘cevelj’, Imn.c'r...va, 'r...c, s'r...da, 'l...p,s'l...p;'l...šn.k, 'l...ska, k'l...šcä; m'l...k., g'n...zd./-u, 'p...sta ‘pesto’, s'v...ca,c'r...da, v'r...me;g.'s...nca, 'v...t., 'm...s.c, b'r...skva, Rmn. 'l...t; 126 Ima dvojnicne odraze, in sicer i. ter e.. 127 Pot asimilacije je bila sledeca: k'lu.p > k'.u.p > k'u.p. 128 Op. cit. 63. 129 Kot razlicica u.. < *.­ ... < *. < *.­< *-. .. < *e pod terc. nagl. ... < umicno nagl.e < *č-v polož. predž130 < *e-redko < *a po asimilaciji131 ... < umicno nagl.o < *-v polož. ob ustnicnikih < *o redko e. < *e pod terc. nagl. < *e pod terc. nagl. po umikunovega akuta o. < *-< *o pod terc. nagl. po umikunovega akuta < *o redko pod terc. nagl. < *a pod terc. nagl., redko s'v...d.r, 'l...t., ž.'l...z., ko'l...n., 't...me, 's...me, 'd...k.ĺ, b'r...za, 'v...v.rca, p'l...ša, 'r...pa, m'l...t, 'r...zat; 'c...n, 'V...cj.(X'r.p), 'k...k; 'K...pa, 'v...na, 'd...g., del. na-l't...kl.; ('p...x), 't...c ‘tolc’, s't...c; d'r..vu ~ (d'r.vu),c'r..vu, Red.s'n..ga; s.'d...n.c ‘studenec’,'p...lin,'c...s.n,s't...gn., 'p...t.x ‘peteh (petelin)’, 'c....u,'s...stra,'t...ta,'ž...na, Med. p.'z...ml.,'d...b.., 'm...tat, 'ž...nit, 'p...lat, 3. os. ed. sed.: 'r...ce, (z)'n...se, del. na -l m. 'l...ž.., del. na -l ž. s'p...k.a,'n...s.a; 'v...ža; 'p...ta; 'd...l.c ‘dalec’; '...g.n132 ‘ogenj’, '...kn. ‘okno’, 'b...žic, 't...r.k, 'p...t.k, 'k...n.c, '...n.c, Ted.'k...jna,'...fca, 'n...ga, 'g...ra, 'k...sa, '...da, 'k...za,'...na,prid. ž. p'r...sta,vi's...ka, 'r...sit, 'm...l.t, 'v...z.t, z'g...n.t, 'k...smat, 'm...dr.s, '...p.as ‘oplaz’, '...plin ‘oplen’, 'p...p..t ‘podplat’, prid. m. 'g...t.f; 'm...k.r, 1. os. ed. sed. 'm...ran, 3. os. ed. sed.'m...re; 'r...ka; 'me.su, 'de.vit, 'de.sit; 've.cir (ž.), 'ne.bu; 3. os. ed. sed. 'le.ži; 'po.t ‘pod (tla)’, ('k..š)~ 'ko.š ~ ('koš),'mo.št, d'no., p'ro.c; 'ko.rin ~ ('korin) ‘koren’,'ko.kuš ~ ('kokuš), 'ky.rje'o.ku, p'ro.s., Red. 'no.ci,'so.li, Ted.'ko.s., Imn. 'no.gi ~ ('nogi), 'ko.sti,'ko.zi; 'ko.vac, 'ko.mar, g.s'po.dar ~ (g.s'podar), k'.o.bik ~ k'...b.k ‘klobuk’, 3. os. ed. sed.: s'to.pi, z'go.ni, 'bo.li; 'mo.ški; Red.'mo.ža, Imn.:'zo.bi, 'ro.ki; 'to.ku ~ ('toku), 'ko.k ~ ('kok); 130 Snoj v Bezlaj IV: 309. 131 Rigler 1963: 76. 132 Op. cit. 60. a. < *a '.a.s ‘las’,s'ra.p, z'na.k,s'.a.p, v'ra.k,'ma.st, v'ra.t, 'pa.s,prid. m. m'.a.t,d'va.;x'ra.st; b'ra.dĺ;.'ta.va, k.'ša.ra, 'za.j.c,x'.a.p.c, Rmn.k'ra.f,prid. doloc. obl. m. s'ta.r., del. na -l ž. p.z'na..a; < *ŕ­ 'ka.š.l, 'ga.b.r, d'.a.ka, 'ža.bĺ,'ma.t.,s'ta.tve, del. na -l ž. .p'ra..a; < *-ŕ 'fa.nt, b'ra.t ~ (b'rat), 'ca.s,prid. m. s'ta.r,'va.š; < *a pod terc. nagl. del. na -l m. 'za.ci. ‘zaceti’; po umikunovega akuta 'pa.stir ~ ('pastir); < *. 'da.n,'va.s,'.a.n ‘lan’,'ta.st,primer. 'ma.jn. ‘majhen’; < *.­ 'ta.šcĺ,'da.nkĺ,'ma.ša,'va.ška, 3. os. ed. sed.: 'za.me ‘vzeti’,'ža.jne ‘žeti’, p.'sa.xne. Položajne razlicice issln. gradivo [..] < *. v polož. predprehodnimj 'p..jst, 3. os. ed. sed. t'r..jse, del. na -l mn. r.st'r..jsl.; < *i pod terc. nagl. zaj 'j..mi ~ ('j.mi) ‘ime’; < *č-v polož. ob (preh.)j g'l..jž.n ‘gleženj’; < *e-v polož. predj 'v..ja; [..] < *o pod terc. nagl. prid. m. 'b....n ‘bolan’; v polož. pred*lo < *o v polož. za *lo '...ka ~ '...kĺ ‘loka’; [..] < *a pod terc. nagl. Ted. g'...v., Imn. '...si ‘las’, x'...dnu, s'...bu, '...xku; v polož. za*lo < *o po umikunovega akuta k'...bik ~ (k'.o.b.k); v polož. za*lo < *-redko g'r..p, 'k..š ~('ko.š ~ 'koš); < *-v polož. za prot.. '...d.r ‘oder’, '...rgle ‘orgle’, '...s.n ‘8’; [..] < *.-v polož. zam, redko 'm..ša; < *a v polož. ob zvocniku, redko 3. os. ed. sed.p'r..v.; < *ŕ-v polož. obzvocniku, redko 'k..m.n,k'r..vĺ,Red.b'r..tĺ,del. na-l m.m'...t.. ‘mlatiti’; < *e v vzglasju po umiku '..najst; [ĺ.] < *a v polož. pred. 'pĺ..c,ka'zĺ..c. Kratki naglašeni issln. < *-ě < *i < *i pod terc. nagl. y < *u < *­ . < *-133 < *e pod terc. nagl. po umikunovega akuta < *i pod terc. nagl.zaj . < *-. < umicno nagl.. < *-ŕ položajno pred. pri del. na -l m. . < *e pod terc. nagl. < *-< *u pod terc. nagl. po umikunovega akuta . < *-ě134 < *i po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga . < *-. + r < *. + r < *.­ + r < *.pod terc. nagl. po umiku nagl. z zadnj. kratk. zloga po umikunovega akuta gradivo š'tiri,'videt; x'rip ~ (x'r.p ~ x'ri.p), 'bik,'miš ~('m.š),'nic, b'rin; 'mi ~ ('mi.),'vi,'ti; mĺ'tika; 'vixar, 'živ.. ‘žival’; t'ryp;p'lyca ~ (p'ly.ca); ('ky.rje)('o.ku) ~ 'kyrje ('o.ku), prid. m. (g'ly.x) ~ g'lyx ‘gluh’, 'tyd. ‘tudi’; 'myxa ~ ('my.xa), Red.k'ryxa; 'k.p; d'r.vu, 's.nu, prid. m. 'l.sin; 'm.xyr ‘mehur’; 'j.mi ~ ('j..mi) ‘ime’; 'p.s,'d.š; 'm.g.a, 'd.ska, s't.za, s't.b.r, s'k.d.n, š'c.p.c; del. na -l m.: s't.. ‘stati’,'d.. ‘dati’,'p.. ‘pasti’; 'l.pu, d'r.vu ~ (d'r..vu); k'r.x,s'k.p ‘skupaj’; 'v.xu‘uho’, Imn.'l.di ‘ljudje’, del. na -l m. za'm.d.. ‘zamuditi’; 'ž.pan; 'n.c, 'b.t; prid. m.: 'š.r.k, 'v.s.k ~ ('v.s.k ~ 'v.s.k); 's.n ‘sčm’; 'p.rst, 'd.rvu,'b.rke,'g.r.m,'v.rf ~ ('v.f), s'm.rt, .'b.rv., 'p.rsa; 'g.r.u,c'm.rl; 's.rci, 'š.ršin ‘sršen’, 'g.rdu; 'm.rlic ~ ('m.lic); 3. os. ed. sed.: s'm.rd., 'v.rti ‘vrteti’; 133 Kot razlicica k .. 134 Kot razlicica k i. . < *-redko st'r.p, 'k.jn; ĺ < *-ŕ135 'g.t ‘gad’, (b'rat ~ b'ra.t)~ b'r.t, o < *o pod terc.nagl. 'toku ~ ('to.ku), 'kok ~ ('ko.k), 'kokuš ~ ('ko.kuš), ('ko.rin)~ 'korin ‘koren’, Imn. 'nogi ~ ('no.gi); po umikunovega akuta g.s'podar ~ (g.s'po.dar); < *. 'post.f; a < *-ŕ b'rat ~ (b'ra.t ~ b'r.t), '.as ‘laz’, g'rax, prid. m. zd'raf; < *a po umikunovega akuta 'pastir ~ ('pa.stir), 3. os. ed. sed. 'vali ‘valiti’; < *. v polož. predj 'pajn, 'vajn; . < *. 'v.x,'.š,'k.l,'b.f,'v.t,'v.f ~ ('v.rf), 'c.f,'d.va, 'v.ba; < *. po umikunovega akuta 3. os. ed. sed. 'g.mi ‘grmeti’; po umiku nagl. z ('m.rlic) ~ 'm.lic. zadnj. kratk. zloga Kratki nenaglašeni issln. gradivo < *.i po umikunovega akuta 'pa.stir ~ 'pastir, 1. os. ed. sed. 'ži.vin ‘živeti’, 2. os. ed. sed. s'm.rdiš, 3. os. ed. sed.: 'v.rti ‘vrteti’, 'vali ‘valiti’; < *.i po umiku nagl. z 'm.rlic ~ 'm.lic; zadnj. kratk. zloga < *e po terc. umiku 'š.ršin, 's.rci, 've.cir, 'l.sin, 'ko.rin ~ 'korin ‘koren’; v koncaju *-je živ'l..jni, c.š'c..jni,fsta'j..jni ‘vstajenje’,zv.'n..jni, 'ži.gnajni ‘žegnanje’; po terc. umiku v Imn.'l.di ‘ljudje’; koncaju *-je < *e po terc. umiku del. na -l m. 'za.ci.,'de.vit, 'de.sit,'j.(.)mi ‘ime’; v koncnici136 Red./I/Tmn. ž.: 'ro.ki,'no.gi ~ 'nogi, 'se.stri ~ ('s...stre), 'ko.zi; < *u po umikunovega akuta k'...bik ~ (k'.o.byk); < *.e redko '...rix ‘oreh’; 135 Kot razlicica k a. 136 Op. cit. 65. . < *i. < *.i < *-i < *.e y < *u po umikunovega akuta < *u.v vzglasju za proteticnimv v polož. obr u < *.u < *.o po terc. umiku < *-o po terc. umiku < *.. e < *.e137 . < *-o . < *e. < *e. < *u. . < *-.r + r < *r­ . < *o. < *.o < *.a položajno pred. pri del. na -l m. po terc. umiku položajno za *lo M.'x..lk.v., l.'si.ca, š.'vanka; za'da.v.t,z'mi.sl.t ‘spomniti se’,.'m.kn.t ‘umolkniti’; 'ma.t., s'ta.rš., 'ki.r., prid. m. mn. 'b...l., 'd...st. ‘dosti, veliko’, 2. os. ed. sed. 's. ‘biti’, del. na -l mn. m.: x.'di.l., i'm...l.; s'm.rd.t,'v.rt.t; (k'...bik) ~ k'.o.byk, 'm.xyr ‘mehur’; prid. ž. mn. vy'ži.tne‘užiten’, del. na -l ž. mn. vy'gi.bale‘ugibati’; dry'ži.na,stry'pe.ne; 'pa.zduxĺ,'ga.durĺ ‘velika kaca’; 'gosput,'ko.kuš; 's.nu,'me.su,'n...bu ~ 'nebu,'v.xu,'k...u,'o.ku, s'...bu, '...xku, 'l.pu, 'g.rdu; 'ja.buk.; 'videt; 'l...t.,k.'pi.t.,k'na... ‘tnalo’,'ži.t.,'t.st., 'ja.k., del. na -l sr.: za'ra.st..,'r...k..,x.'di...; l.'si.n., Ded.d.'ti.t., Med.nacr.'vi.s., del. na -l ž. zagr.'ši..a; t.'li.c.k, l.'di.n.,b.'s...da,z.'lj..na, Red.ž.'l...zne, del. na -l ž. s.'d....a,.'ž.'ni..a; s.'d...n.c ‘studenec’,Š.'ši.ca; '...d.r ‘oder’; .r'ja.v., .r'di.c.; p.n'd...l.k, k.'l...n.,k.'pi.t., .'ta.va, Imn.k.'ma.rj., k.'ku.š., k.'ku.šja,k.'va.ški, 3. os. mn. sed.zg.'ni.j., del. na -l ž. n.'si..a, del. na -l mn.k.'si.l.; 'ja.g.da, Oed.: sk'li.n.n ‘klin’, z.'ši...n ‘šilo’, Rmn. 'p.s.f ‘pes’; z'ma.g..,'r...z..a,'r...z..,'l...ž..,'ši.v..,'d...v.., p.'v...d.., del. na -l ž. 'ky.x..a, p.'v...d..a; prid. m. 'b...n ‘bolan’; 137 Kot razlicica k .. < e v priponi *-ec 'm...s.c, 'za.j.c; < . v priponi *-.r 'p...p.r, '...d.r ‘oder’, 'ga.b.r, 'v...t.r, 'pa.nk.rt; s't.b.r; < . v priponah *-.c, *-.k, x'.a.p.c, 'k....c ‘kolec’,'k...n.c, 'pa...c, 'pi.tok, *-.l, *-.n, *-.s 't...r.k,'ja.r.k, 'ni.z.k, mar'ti.nc.k, t.'li.c.k, za'ce.t.k, 'k..šc.k, p.n'd...l.k, 'ka.š.l, s'k.d.n, 'c...s.n, 'k...d.n; tudi:138 'd.n.s ‘danes’; < *o. g.'s...nca,k.'si..u ‘zajtrk’, Med.p.rs.'s...d.; < *-o Ted.: 'ly.kn. ‘luknja’,k'ra.v.,ži'vi.n.,'na.š.'xi.š.; . < *-e v koncnici Red./I/Tmn.: l.'di.n.,'xi.š., 'ka.c., 'ta.nk.; < *.e 'v...v.rca; < *-e 'jajc., 3. os. ed. sed. 'r...c. ‘reci’; < *u. del. na -l mn. zap.s'ti.l. ‘zapustiti’; . < *.i 'j..t.kĺ,'r..ž.ca,del. na -l sr. 'p..c... ‘pociti’, na'pi.xn..., del na -l mn. 'b...l.l.; < *-i del. na -l mn. 'r...zal., zap.s'ti.l. ‘zapustiti’; < *-e/*-i/*-u139 v koncnici D/Med. m./sr.:s.'s...d., d.'ti.t., na'ky.p., p.n.'ži.c., p.r'k.st.,na'm...st.,p.s'n...g., na cr.'vi.s.; < *-e/*-i140 v koncnici D/Med. ž.: 's.e.str., 'ž.e.n., x'ci.r., 'mater.; < *-u b'li.z. ‘blizu’; < *u po terc. umiku prid. m. '...b.t ‘obut’; . < *.a141 'ši.v.t,'d.rž.t,za've.z.t,b'ri.s.t, del. na -l m. p.'m..g.l.; < *-a142 'ku.ck. ‘kvocka, koklja’, p'li.tk., 'ka.š., c'r...d.; < *e. gr.'di.ca ~ (g.'di.ca) ‘gredica’; e < *-e 'd...te,'s...me,'t...me, Red./I/Tmn. ž.: 'k..že, ž'bi.le ‘cebela’, g.sp.'di.ne, 'ra.me; < *-e 'pu.le ‘polje’, 3. os. ed. sed. 'n...se; 138 Pri sledecem leksemu gre zgolj za sinhrono adaptacijo na pripono *-.s kot posledico (slovenske) redukcije, etimološko izhodišce je namrec: psl. *d.n.s., kjer je odraz . na mestu *. ne v priponi, temvec v clenku (Alenka Šivic-Dular, pisno). Glej tudi op. 66. 139 Op. cit. 67. 140 Op. cit. 68. 141 Kot razlicica k a. 142 Kot razlicica k a. ĺ < *.a < *-a a < *a. < *.a < *-a < *o.redko < *e v predponi *ne- . < *Kr po onemitvia/i/e/u/.. < *r­ < *-.r kot razlicica Onemitev samoglasnikov . v priponi *-.c i. v polož. ob zvocnikur .i v priponi *-ica 2.1.6.3.2Konzonantizem del. na -l mn.: up.'ra.blĺl., na'ma.zĺl.; 'ka.cĺ,s'li.vĺ,'d...k.ĺ,d.'vi.cĺ ‘vdova’,'p.ckĺ, 'ma.c.xĺ,b'ra.dĺ, 'pa.zduxĺ; za'ce.t.k,d.ma'cija, m.a'ky.žĺ ‘mlakuža’, p.a'ni.ka, ma'li.na, sa'ti.ne ‘satovje’, za'm...nat, 1. os. ed. sed. na'ri.šen; Imn.m.'ža.karj.,š'l.šat, 'd....at, del. na -l m.: p.k'ri.val.,iz'r...zal., 'c...pal., p.'p...val.; 'n...ga,'r..baca ‘srajca’,'ru.da,'...ka ‘loka’,c'r...va, 'ma.ša,prid. ž. š'r..ka,ž.'l...zna,del. na -l ž.: z'mi.sl..a ‘spomniti se’,p.'v...d..a; pa'ri.šce ‘toporišce’; prid. ž. na'mi.rna ‘nemiren’,na'ra.s.c ‘merjasec’,prid. na'va.rne ‘nevarni’; b.da'vi.ca, p.'j..t.l,g.'di.ca d.'ga.ce, x.pte'ni.ca; prid. ž. .'di.ca; 'p...p. ‘poper’,'v...t.. ka'zĺ..c, sr.'di.nc prid. ž. š'r..ka; 'v...v.rca, g.'s...nca. ~ (gr.'di.ca), d.'ži.nsk., Soglasniki so nastali iz enakih izhodišcnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: izvor gradivo f < *x v polož. pred *t 'nu.ft; < *v pred nezven. nezv. in v izglasju 'v.f, 'ži.f, 'po.tkuf, Rmn.: 'k...uf ‘kol’, 'm...sc.f, z 'ni.f ‘njiva’, del. na -l ž. ft.'pi..a ‘utopiti’,nafk're.b.; Fonologija . < *l pred Vo < *l < skupina *dl/*tl < kot proteza pred *o '.a.s ‘las’, '.as ‘laz’, m'.a.t.t, ..b'.a.cn., x'...dnu, prid. Imn. m'...di,'j.g.a ‘igla’, t'.a., d'.a.ka, prid. m. s'.a.p ‘slab’, s'.a.ma, c'...vik, sto'pa..o, del. na -l ž.: n.'si..a, ft.'pi..a, k.'si..a, del. na -l sr.: p.'bi.r..., 'p..c... ‘pociti’, 'r...k.., b'.u ‘biti’; del. na -l sr. ed.: 'pa..u ‘pasti’, p'ri..u ‘presti’; '...d.r ‘oder’,'...rgle ‘orgle’, ..g'ni.šc.,..b'.a.cn.; v < kot proteza pred *u­ 'v.xu, 'vy.sta, 'vy.ra ‘ura’, prid. ž. mn. vy'ži.tne ‘užiten’; j < ohranjanje pred *i­< kot prehodnij [.] < *n kot[.] + n za samoglasnik. < *-nj-< *-n.j- kot [.] + n < *l kot[.] + l za samoglasnik. 'j.(.)mi ‘ime’, del. na -l mn. j.'m...l. ‘imeti’, 'j.g.a‘igla’; prid. ž. '...j.tra ‘oster’, 'p..jst (~ 'pe.st), r.st'r..jsat, g'l..jž.n, 'pi.jc ‘pec’, 'za.jdna; 'ko.stajn ~ ('ko.stan ~ 'ko.stan),l.'ba.jna,'kojn; c.š'c..jni,fsta'j..jni,zv.'n..jni, 'ži.gnajni ‘žegnanje’, Red. ze'l..jna; redko: Imn. k'ra.jl. ‘kralj’, s'ti.jla; n < *n za soglasnikom za samoglasnik. < *-m 'kyxna, 'sy.kna, c'r...šna; g.sp.'di.na, s'k.d.n; 'si.d.n, 1. os. ed. sed.: 'm...ran, z'mi.sl.n ‘spomniti se’, 'v...n, 'n...s.n, Med. p.t k.'l...n.n, Oed.: s 't.stin 'm...ž.n, s k'li.n.n, z m'l...k.n, Dmn.: s'ta.rš.n, D 'nan ‘mi’, 'ka.n ‘kam’, 'tan ‘tam’, z'mi.r.n ‘zmerom, vedno’; n < *n v vzglasju za soglasnikom 'ni.va ~ ('ni.va), Oed. ž 'nin; k'r...šna, prid. ž.: s'ti.sn.na, 'za.jdna; l < *l za soglasnikom za samoglasnik. < *-lj-< *-l.j­< *lVE < skupina *dl kot (mlajša) razlicica: k'ly.c, p'ly.ca,c'm.rl; kot (mlajša) razlicica: 3. os. ed. sed. 'mi.le ‘mleti’; kot (mlajša) razlicica: '...le ‘olje’, 'zi.le; del. na -l: 'j...l. ‘jesti’; l < *l za soglasnikom za samoglasnik. < *-lj-< *-l.j­ brav'lin.c ‘mravljinec’, brav'li.nišce ‘mravljišce’; 'pu.le, Oed. 'pu.stel.; 'v.g.le ‘oglje’; ž < *z (v predložni zvezi) Oed: ž 'nin, ž 'ne.gĺ. Izguba soglasnikov vd-. d- d.'vi.cĺ ‘vdova’; vz-. z- del. na -l m. 'zi.. ‘vzeti’; pš-. š- š.'ni.ca. Asimilacija cb . žb ž'b..a ‘cebula’, ž'bi..a ‘cebela’; xc . šc š'ci., 'ni.šce; vc . šc (vc-> fc-> xc-) š'ci.raj ‘vceraj’; xt . ft 'nu.ft, '...ftic ‘komolec’; mr . br brav'li.nišce ‘mravljišce’; t. . k 'k...d.n ‘teden’; s-š . š-š Š.'ši.ca, 'š.ršin ‘sršen’, 3. os. ed. sed. š'liš., p.'š.šit ‘posušiti’; s-c . š-c š'nu.c. ‘sinoci’. Diferenciacija zv . zg z'gu.n; tn . kn k'na... ‘tnalo’. Disimilacija .m-. xm-x'm.rt ‘umret’. Metateza d're.l ‘dlje’. dljer. 2.1.6.3.3 Prozodija Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kracino ('c...s.n,s't...gn., 'p...t.k, 'k...sa), umik na prednaglasno nadkracino ('m.g.a, 'd.ska), terciarni umik cirkumfleksa ('me.su, 'ko.kuš ~ 'kokuš), umik dolgega akuta z zadnjega zloga na predhodni (dolgi ali kratki) zlog (3. os. ed. sed. 'le.ži, 'pa.stir ~ 'pastir) in umik naglasa s koncnega kratkega zloga na predhodni dolgi zlog ('v.s.k ~ 'v.s.k ~ 'v.s.k) oziroma kratki zlog ('m...dr.s), pri slednjem sta novo naglašena e in o enaka refleksom umicno naglašenih e in o. 2.2 Vokalizem 2.2.1 Dolgi naglašeni vokalizem Dolgi naglašeni samoglasniki so mogoci le pod naglasom. Dolgi naglašeni vokalizem je enak kot v izhodišcnem sistemu, z naslednjimi izjemami: 1) dolgi (oziroma difton­ški) so odrazi za umicno naglašena e in o, sčm uvršcamo tudi besede, kjer je prišlo do umika s koncnega kratkega odprtega ali zaprtega zloga na prednaglasno kracino tipa zelen in otrok (ne v govoru Babnega Polja);2) dolžine v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih umikih, najdemo le v krajevnih govorih Cabra, Hrvatskega in Bosljive Loke. Govora Cabra in Bosljive Loke izkazujeta tendenco podaljševanja vseh kratkih akutiranih samoglasnikov v zadnjem besednem zlogu.143 Ostale podaljšave so položajnega znacaja. Podaljšava i-ja ob zvocniku r je splošno razširjena: 'si.r(Ra, NK, BL, Ge); 'si.ratka (NK); 'mi.r(Tr); 's...r(De); 'm..r‘mir’ (CL). 2.2.1.1 Issln. *./*.­ Fran Ramovšje v Dialektih (1935: 142)144 za celotno kostelsko narecje, tj. za vse go-vore od kostelske Vasi na jugu pa do Babnega Polja, za jat navedel odraz ie, in sicer na osnovi Jurkovicevega145gradiva. Tine Logarpa je na osnovi gradiva, ki ga je sam zbral na terenu, v svojem porocilu s terena (z dne 26. januarja 1957)146 za Vas – Faro pri Kostelu za issln. *./*.- zapisal dva odraza, in sicer .. in e.. Glede te dvojnicnosti pripomni, »da kljub spraševanju ne morem reci, kdaj govore . in kdaj .«.147 Logarse dalje sklicuje na Ramovševodraz ie, kar naj bi torej verjetno predstavljalo starejše sta­nje, in svoje dvojnicne odraze razlaga s tem, da je tako šele v zadnjih desetletjih prišlo do asimilacije ie > ./..148 143 Vec v poglavju 2.2.2 Kratki naglašeni vokalizem. 144 Med narecji dolenjske narecne ploskve poznata danes odraz ie mešanijužnobelokranjski govor Starega trga ob Kolpi in rižansko podnarecje istrskega narecja. 145 Fran Ramovš žal nikjer ni zapisal celotnega imena ali kakršnih koli drugih podatkov o svojeminformatorju.NajverjetnejejebilRamovšev informator za Kostel prof. Joso Jurkovic (1888–1940), rojen v Colnarjih, pravnik, redni profesor in dekan Pravne fakultete v Ljubljani (vec o njem v Južnic, Samec,Weiss 2011: 15). Zahvaljujem se Petru Weissu za posredovanje celotnega imena prof. Jurkovica. 146 Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vLjubljani. 147 Tine Logar v rokopisu zapisa za SLA za Vas na prvi strani zapiše, da eden izmed informatorjev izgovarja jat ožje »kot ga obicajno govore v Vasi«. To razlaga s tem, da je informatorjeva mati po rodu iz Osilnice. Zakljucuje, da je »navadni odraz za e torej tu ., ceprav tudi . ni izkljucen.« 148 Tijmen Pronk(2010: 125, op. 50) v zvezi s kostelskim diftongom ie navaja nemški imeni za toponima Kocevska Reka (SV od Kostela) – Rieg in Friesach za Staro Brezje (to ime pa so lahko s seboj prinesli tudi koroški priseljenci, kjer se prav tako nahaja kraj Friesach (Breže). Vendar je kasneje Logarsvoje mnenje spremenil, seznanil se je namrec z osilni­škim govorom. V svojem porocilu (z dne 7. februarja 1957)149 s terena v Osilnici piše: »V diftongu .. je diftongicni . že slabo slišen. Zato sem mnenja, da se tu vrši proces monoftongizacije, ki je v Kostelu že dosežen. S tem popravljam svoje mnenje o kostel­skem ./., ki sem ga napisal v prejšnjem porocilu« (2. stran tipkopisa). S tem Logar zavrne razlago, zapisano v porocilu iz Vasi oziroma Fare pri Kostelu, in dalje o »Ramo­vševem« kostelskem odrazu ie ne piše vec, pac pa odraza .. in e. v Vasi izpeljuje iz *e.. Tudi dialektologinja Sonja Horvat(1994: 311, op. 14) je ugotovila, da Jurkovi-cevo gradivo, ki ga je v Dialektih navajal Ramovš, ni zanesljivo. Odraz ie namrec ne spada v nobenega od navedenih samoglasniških sestavov, prav tako manjka vzpo­rednost razvoja *. in *o, na podlagi cesar je Ramovšrazumljivo sklepal, da gre pri kostelskih govorih za mešane govore. Kot kaže je »Ramovševodraz« povzrocil veliko zmede, iz njega izhaja tudi Tij-men Pronk(2010: 117), ki meni, da je kostelski ie sekundarno diftongiran monoftong *., ta pa naj bi bil še ohranjen v današnjih govorih Vasi in Banje Loke. Tako tudi Matej Šekli (2009). Danes razpolagamo z veliko vec gradiva in tako je tudi celotna slika bolj jasna. Nedvoumno se je pokazalo, da sta se odraza za stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjem besednem zlogu v vseh govorih izenacila. Do podaljšave kratkega akutira­nega jata v nezadnjem besednem zlogu je moralo priti že zgodaj, saj je njegov razvoj sovpadel z razvojem stalno dolgega jata. Razvoj issln. *. je potekal vzporedno z razvo­jem issln. *o. Stanje je po govorih sledece. Skoraj vsi obravnavani govori izkazujejo diftonški odraz .... Govor Cabra, ki ima v celoti monoftonški sistem vokalizma, dosledno izka­zuje zgolj monoftong (.. oziroma e.),150govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi pa, kot kaže, predstavljata prehod, saj so odrazi ali monoftonški ali s prehodno razlicico, tj. z oslabljenim .-evskimelementom, ali diftonški. Distribucija ni predvidljiva. Govor Gerova mestoma kot razlicico izkazuje monoftonški ... Govor Crnega Luga izkazuje odraz ... Vsi kontrolni kostelski govori izkazujejo monoftonški odraz .. oziroma e., govor Banje Loke z razlicnima odrazoma za kratki akutirani jat v nezadnjem besednem zlogu (e.) in za stalno dolgi jat (..) (Gostencnik 20141). Gradivo: s'n..k, c'r..dnik; 'm..s.c, del. na -l ž. 'd..lala ~ m'l...ku; Imn. po'l...na, pon'd...l.k; 'l..t. ~ ne'd...la,s't...na,ko'l...n., 's...me,'r...pa (La); 'm..x, k'l..t, s'l..p, Med. na s'v..ti, le's..n; m'l..ko, d'l..t., s't..na; Rmn. 'l..t, del. na -l sr. 'd..lalu; 'l...s, b'r...k; 'p...s.k, k'le.šce, 1. os. ed. sed. 'v..n‘vedeti’; s'v...ca; del. na -l m. 'd...lu; po'l..n., 'l..to, st'r..xa, p'l..ša, 'd..kla, ne'v..sta, Med. 'c..sti, 's..kat, 3. os. ed. sed. zm'l..je, del. na 149 Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vLjubljani. 150 V Pronk(2010: 114) najdemo diftonški odraz za jat, kar je razumljivo glede na izvor gradiva. ZatoPronkutemeljeno dvomi v resnicnost Ivicevih (1961: 196) (monoftonških) podatkov za Cabar v opombi št. 27, vendar pa so seveda Ivicevi odrazi povsem zanesljivi. -l mn. smo'r..zali; ko'l...no ~ ka'l..n., že'l...z., so's...da, 'c...sta, 'p...na, 'r...pa, 'r...zat, 3. os. ed. sed. 's...ce,'m...ša, del. na -l mn. 'v...dli (SvD); g'r..x, s'n..k,s'l..p ~ s'l...p, 'l..p, oso'b..jnek ‘bajtar, revež’;'r..tka, k'l...šce ~ k'l..šce, 1. os. ed. sed. 'v..n; m'l..ku, d'l..tu, g'n..zdu,st'r..la, z'v..zda,s'v..ca;'m..sec,x'l..bec,c'r..šna, 'v..t.r, Imn.'l..ta, 1. os. ed. sed. 's..kan, 3. os. ed. sed. og'r..je, 3. os. mn. sed. 'd..lajo, 'r..žejo;'me.x; s'te.na, 'de.ža; del. na -l m. 'de.lala; 'm..sto, ko'l..nu,Ted. 'd..lo, 'se.me ~ 's..me, ne'v..sta, sm'r..ka, 'd..kla, Imn. 'p..ge,p'l..šast, p.r'd..t., p'r..k‘preko’;s've.d.r, 'se.me~ 's..me, 'le.tu, 'ce.sta, st're.xa, 'pe.na,'re.zat, po've.dat, 1. os. ed. sed. 'ce.pin (Ca); g'r...x, s'm...x, s'n...k, 'c...p, 'l...s, b'r...k, 'l...p,'m...x,s'r...da;'l...šn.k, k'l...šce; m'l...ku, z'v...zda, s'v...ca, 'c...da, 'l...pa, 'b....a; ga's...nca, b.'s...da, 'c...šna, 'm...s.c,Imn. 'm...sta, Rmn. 'l...t, 1. os. ed. sed. 'd....an; s'v...d.r, 'l...tu, 'm...stu, pa'l...nu, ka'l...nu, b'r...za, 'c...sta, n.'v...sta, st'r...xa, 'p...na, ne'd...la, Red. a'r...xa, pa'v...dat, 'r...zat, 2. os. mn. 'v...šte (BP);'l...s, s'n...k, g'r...x;'p...s.k;m'l...ku, s't...na;'m...s.c,pan'd...l.k, Imn. 'l...ta, Imn. 'm...sta; 'd...te, 's...me, ne'd...la (Pr);'l...p,Rmn. g'r...x.f;'l...ska, 'p...s.k,'l...šn.k;m'l...ku,s't...na; Imn. ka'l...na,Imn. (t'ri./d'va.) pa'l...na,be's...da, 1. os. mn. sed. 'd....amo, 'l...t.s; 'l...tu, 's...me, pa'l...nu, st'r...xa, ne'd...la (NK); 'l...s, s'n...k; 'p...s.k; m'l...ku, s't...na; 'm...s.c, 'p...š, pan'd...l.k, Imn.: 'm...sta, 'l...ta, 1. os. ed. sed. z'r...ž.n; 'l...t., 'm...stu, 'c...sta, 'r...ka, 's...me, ne'd...la (Ja); 'l...s, s'n...k; 'p...s.k; m'l...ku, s't...na; 'm...s.c, pan'd...lek, Imn. 'm...sta; 'm...stu, 'l...tu, 's...me, ne'd...la (KV);s'n...k; 'p...sek; m'l...ku, s't...na; 'm...s.c, pan'd...l.k, Imn. 'l...ta; 'l...tu, 'm...stu, 's...me, ne'd...la, Med. na 'c...st. (Lo); b'r...k, g'r...x, 'l...s, 'm...x, s'm...x, s'r...da,'l...p, 'l...n;'p...s.k, k'l...šce, 1. os. ed. sed. 'v...n; 'b....a, m'l...ku, g'n...zdu, d'l...tu, 'd...te,z'v...zda, st'r....a, s't...na,s'v...ca;b.'s...da, 'v...t.r, 'p...s.n,'m...s.c, x'l...b.c, Imn. 'm...sta, 3. os. ed. sed. 'd...la; 'l...tu,'d....u, 'm...stu, že'l...zu, ka'l...nu, pa'l...nu, b'r...za, sm'r...ka, 'c...sta, ne'v...sta, st'r...xa, 'p...na (Ra);'p...sek; m'l...ku, s't...na; 'm...sec, 3. os. ed. sed. 'd....a; 'l...t., 'm...stu, 's...me, 'd...te, 'c...sta, ne'd...la (Tr);'l...s, s'n...k; 'p...s.k; m'l...ku, s't...na, prid. ž. s'l...pa; 'm...s.c, pan'd...l.k, Imn. 'm...sta; 'l...ta (ž.) ‘leto’, 'l...tu ‘poletje’, 'm...stu, 's...me, ne'd...la (Pl); 'm...x, Med. na s'v...ti, Ted. v s'r...do, 'l...p, p'r...k, d'v...; 'd...te, del. na -l sr. bo'l....o; 'm...s.c, be's...da, Rmn. 'l...t, 3. os. ed. sed. 'd....a, del. na -l m. 'd...lu; ko'l...nu,'m...sto, 'l...to, Red. 'l...ta, ne'd...la, 'c...sta, Ted. v 'R...k., Med. v 'R...k., prid. ž. 'l...tna,1. os. mn. sed. ob'l...cemo,'m...nimo se ‘pogovarjati se’, 2. os. mn. sed. 'v...šte (Za); 'm...x, b'r...k,'j...s ‘jez’,s'r...n,s'n...k ('pa.da), s'r...da, s'l...p; 'l...š.ek, 'r...tka, k'l...šce; g'n...zd., s'v...ca, c'r...da, s't...na, z'v...zda, st'r...xa, st'r...la, 'd...te,'l...pa ('vecir); b'r...skva,'m...soc, Rmn.'l...t, 1. os. ed. sed.'d....an; 's...v.r, s'v...d.r,ko'l...n., že'l...z.,'l...t./(-u),'s...me, Red. so's...da,ne'v...sta, 'l...sa, b'r...za, m'r...ža, 'r...pa, ne'd...la, p'l...ša (Os); b'r...g, 'l...s, 'm...x, 'l...p; 'p...s.k, 'l...šnik, k'l...šce; 'd...te, g'n...zdu, m'l...ku,'r...ka, c'r...da, s'v...ca,'r...s;b.'s...da, c'r...šna, 'm...s.c, x'l...b.c,Rmn. k.'l...n, 3. os. ed. sed. 'd....a; 'm...stu, ko'l...nu, b'r...za, 'r...pa, 'c...sta, n.'v...sta, 'p...na, 2. os. ed. sed. 'v...š (Hr); s'n...k, b'r...k, 'm...x, c'r...v.l, Imn. c'r...va, 'r...c, s'r...da, 'l...p, s'l...p; 'l...šn.k, 'l...ska, k'l...šcä; m'l...k., g'n...zd./-u, 'p...sta ‘pesto’, s'v...ca, c'r...da, v'r...me; g.'s...nca, 'v...t., 'm...s.c, b'r...skva, Rmn. 'l...t; s'v...d.r, 'l...t., ž.'l...z., ko'l...n., 't...me, 's...me, 'd...k.ĺ, b'r...za, 'v...v.rca, p'l...ša, 'r...pa, m'l...t, 'r...zat (BL); s'n...k; 'pe..s.k; s't...na ‘velik kamen’, m'l...ku; 'm...s.c, pan'd...l.k, Imn. 'l...ta; 'm...stu ‘nase­lje’, 'd....., 'l...tu, 's...me, 'd...te, ne'd...la (Vo); b'r...st, c'v...t, d'v...st./-., 'l...k ‘lek, zdravilo’, 'l...p, 'l...n, 'm...x, fp'r...k, s'n...k, ž'l...p, 'p...sa; 'r...d.k, 3. os. ed. sed. 'z...xa; 'd...te, d'l...ta ~ d'l..ta, s't...na ~ s't..na, st'r....a, v'r...me, z'v...zda, 'b....a ~ 'bi..a, 'b....u; ka's...nc ‘gosenica’, b.'s...da, Imn. 'l...ta, 'm...s.c, p'l...s.n (~ p'l..s.n), pan'd...l.k ~ pan'd..l.k, s'r...da, s'r...d.n; 'l..šn.k; k'l..šce, g'n..zdu ~ g'n...zdu,m'l..ku,v'l..(j)c; c'r..šna; 'c...sta ~ 'c..sta,'d...../-., ka'l...n./-., 'l...t./-., 'm...st./-. ~ 'm.st./-., m'r...ža, ne'd...la, p'l...t, 'r...pa, 's...kat (~ 's..kat), 's...me ~ 's..me, s.'s...da, sm'r...ka, st'r...xa, 't...me, v'r...ca (~ v'r..ca), z'r...t ‘zreti’ (Ge); s'n...k, s'l...p; 'p...s.k; m'l...ku, s't...na; pan'd...l.k; 'l...to, 's...me, 'd...te, 'c...sta, ne'd...la (Tu); 'p...s.k; ('.oška) s't...na, z'v...zda; 'm...s.c, Imn. be's...de; 'l...to, 3. os. ed. sed. 'm...ša (Po); 'l...s ‘letva, gred, deska’, s'n...k; 'p...sok; m'l...ko, s't...na ‘kamen’; pan'd...l.k, 'm...s.c ('da.n); 'c...sta, 'm...stu, 's...me, ne'd...la (Raz); 'c...f, s'n...k, ž'l...p, b'r...k, g'r...x, 'l...s, 'm...x, g.'s...n.ca, s'r...da, 'r...c, 'l...p, s'l...p; 'p...s.k,'l...šn.k, k'l...šce;'c...na, m'l...k.,g'n...zd.,'d...t.,s'v...ca,st'r....a, v'r...ca; be's...da, 'c...star, 'v...t.r, 'm...s.c, x'l...b.c, c'r...šna, 's...nca ‘senca’,151 1. os. ed. sed. 'd....an; s'v...d.r, 'l...t., 'm...st., k.'l...n., 'd....., 't...m., m'r...ža, sm'r...ka, ne'd...la,b'r...za, ne'v...sta, st'r...xa, 'p...na,'r...ka, s.'s...da (De); b'r..k, s'n..k,'l..p; 'l..ska; m'l..k. ~ m'l...k.; 'c..star; 's..me, k.'l..n.,n.'v..sta (CL). 2.2.1.2 Issln. *o Za issln. *o se že zelo zgodaj predvideva diftongizacija v *o. na jugovzhodnem delu tedanjega slovenskega jezikovnega sistema, tj. v centralnem in južnoštajerskem fono­loškem sistemu (Rigler2001: 21). Dalje se razvija vzporedno z issln. **.. V osnovnem dolenjskem sistemu, ki ga Rigler(2001: 32) datira nekako v prvo polovico 14. stoletja, je diftong *o. že monoftongiziran v *u. Drugace Pronk(2010: 121), ki za dolenjske in zahodne goranske govore predvideva neposredni razvoj *o > *u. Prav u-jevski odraz dolgega o se zdi najbolj odlocujoc pri interpretaciji umestitve cabranških govorov (Šekli2013: 37). Namrec, govor Crnega Luga, ki ima monoftonški sistem, pozna na tem mestu kratki odraz u: 'nuc, 'kust (= k'luc; 'muxa). Sama kvantiteta, kot kaže, ni nujno najbolj relevantna, saj vsi cabranški govori ne izkazujejo kracine na mestu etimološkega u in i ter *o (prim. gradivo iz Hrvatskega in Bosljive Loke). Od u-jevskega odraza odstopajo dragarski govori, ki izkazujejo doloceno stopnjo mešanosti. Ramovš(1935: 142) za issln. *o (in issln. *o/*.-) podaja odraz uo, ki ga sami v govorih sicer nikjer nismo zasledili. Tak diftonški odraz ima danes le govor Delnic in deloma govor Babnega Polja (u..). To omenja tudi Tine Logar v svojem porocilu s 151 Za hidrotoponima Senica in Podsenica glej Bezlaj SVI II: 181. terena (z dne 26. januarja 1957)152v Vasi – Fari pri Kostelu in podaja za odraz issln. *o dolgi ozki .. ter ožjo razlicico... Kot pri jatu tudi tu domneva, da so Ramovševipri­meri z inovacijskim uo prikaz starejšega stanja, da je torej prišlo do monoftongizacije uo > ../... V dveh primerih pa je Logarzabeležil celo u.in zapisal: »Ramovštudi v tem primeru navaja za kostelšcino .o, o cigar nekdanji eksistenci prav zaradi današnjega . in zaradi -u v tipu m.su ne dvomim« (3. stran tipkopisa). Prav zadnji omenjeni primer (tip 'mesu) dalje povezuje s koncniškim *-. (v Red. in I/Tmn.) pri terciarno naglašenih samostalnikih ženske a-sklanjatve, katerega odraz je -i (v nasprotju z odrazom -e < *-e pri samostalnikih, pri katerih ni prišlo do terciarnega premika cirkumfleksa). Prav tu prepoznava paralelni razvoj izglasnih *-o in *-. (6. stran tipkopisa). Ce Logar pravilno povezuje paralelni razvoj izglasnih *-o in *-. pri terciarno naglašenih leksemih, bi nekdanji diftong prav tako lahko bil tudi dolenjski *o., ki v tipu meso naglasi svoj drugi del, izglasni diftong dol. *-ie (< *-e) pa prav tako svoj drugi del. Paralelnost, ki jo predvideva Logar, je tako ohranjena. V zvezis terciarno naglašenimi samostalniki predvidevam, da je kronološko naj­prej prišlo do umika cirkumfleksa s koncnega odprtega zloga, kjer je prevladal drugi del diftonga ou. Kronološko kasneje je prišlo do umika cirkumfleksa v zadnjem zapr­tem zlogu. To tipologijo umika cirkumfleksa najdemo tudi v govoru Žirovske kotline v poljanski dolini(Beguš2011: 30) in v nekaterih južnobelokranjskih govorih, kjer naj-demo izveden terciarni umik pri tipu oko, ne pa tudi pri tipu golob (Logar1996: 84).153 Nasploh tipologijo umika naglasa na predhodni zlog morda posredno potrjuje osamljen primer iz kostelske Banje Loke 'paku. ‘pekel’, kjer ohranjena ponaglasna dolžina lahko prica o tem, da je v zadnjem zaprtem zlogu kasneje prišlo do umika na prednaglasno nadkracino kot v odprtem zlogu (prim. Banja Loka 'magla, s'taza). Odrazi dolgega o so na obravnavanem obmocju u-jevske in o-jevske barve. Govori v pasu od Babnega Polja in Lazca (kot dvojnica) na severu do govorov Crnega Luga in Delnic na jugu izkazujejo u-jevsko barvo. Razlike so v le kvantiteti, in sicer je dolžina znacilna za govore Cabra, Hrvatskega in Bosljive Loke, govori Osilnice, Zamosta in Gerova izkazujejo dvojnicnost, pri slednjih dveh najdemo pri etimološkem u vzpore­dnost glede dvojnicnosti kvantitete. Vsi ostali govori imajo kracino. Govor Cabra ima poleg odraza u. redko tudi odraz ... Govor Lazca (poleg odraza u) in govor Srednje vasi pri Dragi izkazujeta o-jevsko barvo, tj. ozki .. oziroma ... Vsi kontrolni kostelski govori imajo odraz .. oziroma .. v Delacu. Gradivo: 'nus,'nuc, Imn. ko'kuši, Ted. na 'pulje; ~'k..st,'n..xt (La); 'n..s, 'n..xt, t'v..r, mu'z..l, 'k..st, si'r..ta, 't..; 'n...š ~ 'n..š; 'v..s, 'm..st, g'n..j (SvD); 'nu.c,'mu.c,'vu.s, 'ru.k,'nu.ft,'ku.st, Ted. 'm..st ~ 'mu.st,s'ku.s ‘skozi’ ~ z'g..n,g'n..j, 'v..s.k (Ca); 'nuxt, 'buk,'nus, 'vus,'nuc,'ruk, 'muc,z'gun, 'pulje, 'kust, Imn. ka'kuši (BP); 'nuxt, 'nus, 'kust, 152 Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vLjubljani. 153 Da je pri tipu oko res prišlo najprej do pomika, nato pa do umika, Logar dokazuje z akutom na prvem zlogu, v nasprotju s cirkumfleksom v tipu golob (Logar 1996: 84). 'nuc, 'k.sti, Red./Imn. 'naci, Imn. zga'nuvi, Red./Imn. ka'kuši (Pr);'gut‘god’, 'nuc, 'muc, 'vus,z'gun, Imn.zga'nuv., I/Rmn. ka'kuši, .a'kul., (g'n..j), ('žu.nta ‘žonta, usedlina’)154 (NK); 'n.s, 'nuxt, 'vus, 'pulje, 'kust, 'n.c, I/Rmn. ka'kuši (Ja); 'nus, 'nuxt, 'kust, 'nuc, s'kuz., Imn.: zga'nuvi, ka'kuši (KV); 'nus, 'put ‘znoj’, 'nuxt, 'kust, 'nuc, Red./Imn. ka'kuši (Lo); 'ruk, 'nus, 'buk,'nuxt ~ 'nuft, 'must ~ 'm.st, 'us ~ 'vus,'kust, 'nuc, 'muc,Red. ka'kuši (Ra); 'nus, 'nuft, 'kust, 'n.c, Imn. 'ka'kuši (Tr); 'nus, 'nuft, 'kust, 'nuc, Imn.: zga'nuvi, ka'kuši (Pl); Ted. gos'pu.da, Tmn. ko'ku.ši, m.'.u.ce, 'tu.lku, s'ku.zi, 'tu., s'tu.; 'nus, s'nuci (Za);'xu.r ‘dihur’,'.u.s ‘poln voz sena’,b'ru.t,'pu.lje;155 'nuft,'nus, 'must, 'vusok ‘vosek’,g'nuj,z'gun, 'put‘plot’,'kust,'nuc,'su, 'sura (Os);'ru.k, 'bu.k, 'nu.s,z'gu.n, 'vu.s, 'nu.ft,'ku.st,'nu.c, 'mu.c, Imn. s.'nu.v., s'ku.z., .o'ku.l. (Hr);'nu.s, 'nu.ft,g'nu.j,'vu.s,(po asimilaciji) 'pu.t ‘plot’, 'u.s ~ '...s ‘os’, 'mu.st,z'gu.n,s'tu.k ‘stog’, 'pu.le, 'nu.c,'ku.st, Imn.'ku..a, k.'ku.š., k.'ku.šja, s'tu., 'bu.l,š'nu.c.‘sinoci’,s'ku.zi,.'ku.l.,'tu. (BL); 'n.s, 'nuft, 'kust, 'nuc, Imn. ka'kuši (Vo); g'nu.j,'xu.r ‘dihur’, 'mu.rje, t'vu.r‘tvor’, z'gu.n, 'nu.c (~ 'nuc), 'mu.c, 'ru.k, 'pu.lje (~ 'pulje),'nu.ft, 'tu.; b'rut ‘brod, splav’, 'bus, 'kust, 'must, 'nuc, 'nuft, 'nus, 'vus,'buk,z'nuj, 'nuš, Imn. si'nuv., ka'kuši, 'pud.n ‘poldan’, 'pulje, 'su ‘sol’, 'tu;'kucka ‘kvocka, koklja’ (Ge), 'nuft, 'nus, z'gun, 'kust, 'su. ‘sol’ (Tu);'nus, 'nuft (Po);'nus, 'nuft, z'gun, 'kust, 'nuc, Red./Imn. ko'kuši (Raz); 'ruk, 'rut‘rod’, g'nuj, 'uj‘loj’, 'nus, 'put ‘znoj’, 'dum ‘dom, 'vus,'nuft,'must,z'gun,b'rut, 'kust,'nuc,'su., Ded. k.'kuš., prid. m.'bus (De); 'nus, 'must, b'rut, 'kust, 'nuc (CL). 2.2.1.3 Issln. *e/*č- Dolgi issln. *e in kratki akutirani issln. *č- v nezadnjem besednem zlogu sta se razvi­jala v paru. Dolenjski diftong *ie je kot diftong še vedno ohranjen v skrajno ležecih govorih Babnega Polja na severu in Delnic na jugu. V vseh ostalih govorih se je mo-noftongiral. Ozek e-jevski glas se govori vzhodno in južno od Babnega Polja. Pone-kod se monoftong še dalje oža, dokler ne doseže i-jevske stopnje v govorih Osilnice, Zamosta, Hrvatskega in Bosljive Loke ter deloma Gerova. Kontrolne kostelske tocke imajo odraz ... Gradivo: 'l..t,'p..c,'m..t,ve'c..r, Red.: o'c..sa,dre'v..sa, i'm..na, ko'l..sa, pe'r..sa; 'r..b.r,'z..le, 'p..rje, Red.: k'm..ta, u'š..sa, d'n..va, se'm..na, te'l..ta (La); 'p..c; 'me.t, 'v..s.k; g'l..ž., 'ž..nix ‘ženin’, 'z..le, Red. v.'š..sa, Imn. sk'l..pi, 'r..bra, 'ž..nske, 3. os. ed. sed zm'l..je; prid. ž. de'be.la (SvD); 'l..t,'p..c,Red.: cre'v..sa, ko'le.sa, z'm..r.m, p'r..k ‘prej’;'še.st; 'p..rje,'z..le ~ 'ze.le,Imn. 'r..bra, 's..d.m ~ 'se.d.m, 3. os. mn. sed. m'l..jejo, del. na -l m. 'p..ku ‘peci’;'z..le ~ 'ze.le,'s..d.m ~ 'se.d.m (Ca);'pi..c, 'mi..t, 'li..t, p.'pi... ~ 'pep.., v.'ci..rja, Red.: c.'vi..sa, dr.'vi..sa, ka'li..sa, a'ci..esa; 'zi..le, 'ži..nska,s'ti..la, 'ži..n.x ‘ženin’, 'pi..rje,Red. s.'mi..na, vr.'mi..na, j.c'mi..na, t.'li..ta, k'mi..ta, pag'ri..ba, v.'ši..sa, Rmn. 'ri..b.r, prid. ž. d.'bi...a, 'si..d.n, t'ri..tj., 1. os. ed. sed. 'mi..cen ‘metati’, del. na -l m. 'ni..su, 'pi..ku, vel. 'mi..l. ‘mleti’ (BP); 154 Usedlina, ki nastane pri kuhanju putra, da nastane maslo. 155 Op. cit. 63. 'le.t,'me.t, 'pe.c, Red.:ka'le.sa, .a'ce.sa, je'm..na; s'te.la, 'ze.le, 'pe.rje, Red.: d'ne.va, se'me.na, v.'še.sa, d.'te.ta, 'se.d.n (Pr); 'me.t, 'pe.c, pa'se.b.j,Red. pe'pe..a, Ded. j.'me.ni ‘ime’; 'pi.rje, 'ze.le, Red. k'me.ta, Med. na jer'me.n., Imn. 'že.nske, de'be.. (NK);'pe.c,'le.t,'me.t, 'še.st,Red.: d'ne.va, je'me.na; 'ze.le, 'pe.rje, Imn. 'že.nske, Rmn. ka'le.s, v.'še.s, 'se.d.n (Ja); 'le.t, 'pe.c, 'me.t, Red.: v.'še.sa, d'ne.va, ka'le.sa; s'te.la, 'ze.le, 'pe.rje, 'se.d.n (KV); 'pe.c, 'le.t, 'me.t, pa'se.b.n, Red.: d'ne.va, je'me.na, Imn. ka'le.sa; 'ze.le, 'pe.rje, š'ce.rka, 'se.d.n (Lo); 'le.t,'me.t,'pe.c,Red.: je'me.na,ka'le.sa ~ ('ka.a),pe're.sa ~ ('pera), 'še.st; 'že.nska, s'te..a ‘stelja’,'že.nix ‘ženin’,'pe.rje,Red.: vre'me.na, k'me.ta, pag're.ba, Imn.: 're.bra, v.'še.sa (star.), 'se.d.n (Ra); 'me.t, 'pe.c, 'le.t, Red.: je'me.na, d'ne.va; 'ze.le, 'pe.rje, 'se.d.n (Tr);'le.t,'pe.c,'me.t, Red.: d'ne.va, je'm..na; 'se.d.n, 'pe.rje, 'ze.le, Red. s.'me.na (Pl); 'še.st; Ted. 'vi.lko ‘velik’, 'si.dmega; 'že.nska, del. na -l m. 're.ke., 'se.d.n (Za);'ši.st, 'pi.c,'mi.t, Red.je'mi.na, ve'ci.rja; 'zi.le, Imn. 'ri.bra, Red.: k'mi.ta,te'li.ta,jec'mi.na, vre'mi.na, prid. ž. de'bi..a, 'si.don, t'ri.tj., 1. os. ed. sed. 'mi.cen ‘metati’, 3. os. ed. sed.: se.o'ži.n. ‘oženiti se’, 'mi.le ‘mleti’, del. na -l m. 'ni.sü. (Os);'li.t, 'pi.c; 'zi.l., 'ži.nska, Red.: j.'li.na ‘jelen’, pog'ri.ba, vr.'mi.na, Imn.: 'ri.bra, 'si..a ‘selo’, prid. ž. 'di.sna, prid. mn. ž. d.'bi.l.,del. na -l m.: 'ni.sy., 'ri.ky., 'si.d.n (Hr);'li.t,'mi.t,'ši.st ~ 'še.st,Red.v.'ce.ra; 'ži.nix ‘ženin’, 'zi.le,'ži.nska, s'ti.jla, 'pi.rje,Red.:k'mi.ta, Imn. v.'še.sa ~ v.'ši.sa, j.c'mi.n.va, 'si.d.n,t'ri.tja, 'ši.sta, p. 'di.sn.; k'me.ck., del. na -l m.: p.r'ne.si.,'re.ke. (BL); 'pe.c,'le.t,'me.t, 'š..st, Red.: d'ne.va, je'me.na; 'ze.le, 'pe.rje, 'se.don, Red. .o'ce.ta (Vo); 'ši.st, 'pi.c; ve'si..a; 'me.t, Red. ji'me.na; š'ci.ra, 'si.d.n, 'si.dm., t'ri.tj.; Imn. 're.bra,'ze.le,'pe.rje, Red. pag're.ba, prid. m. .'že.n.n, prid. ž. d.'be..a, 1. os. ed. sed. 'me.cen, del. na -l m. 'pe.k. ‘peci’ (Ge); 'le.t,'pe.c,'me.t; 'ze.le, s'te.la, 'pe.rje, de'že..n.k, 'se.don, Red. de'te.ta (Tu);Red. je'me.na ‘ime’ (Po); 'me.t, 'le.t, 'pe.c; 'ze.le ~ ('zi.le), g'le.žna (ž.), 'pe.rje, dre'že..nik ‘mocerad’, Red.: .o'ce.ta, te'le.ta, Imn. 'že.nske, prid. ž. d.'be..a, 'se.don (Raz); 'l...t, 'm...t, 'p...c, ve'c...ra,'š...st; 's...d.n,'ž...nska, Rmn.: 'r...b.r, 's.... ‘selo’, 1. os. ed. sed. g'r...n, del. na -l m. 'r...k..,t'r...tj. (De); 'l..t, 'm..t, 'p..c; 'ž..nska, 'p..rje, 'z..le, 1. os. ed. sed. 'm..l.n ‘mleti’, 's..dan (CL). 2.2.1.4 Issln. *./*.- Odrazi dolgega *ein kratkega akutiranega *ev nezadnjem zlogu kažejo enako sliko kot odrazi issln. *e in issln. *č-. Do denazalizacije je prišlo že zgodaj, nato pa se je dalje zelo širok e-jevski glas (J sln. *a) razvijal vzporedno z odrazom etimološkega e (J sln. e), kar se je v dolenjšcini odražalo kot diftong *ie. Gradivo: 'p..st;'p..t.k,g'l..ž.n;1. os. ed. sed. g'l..dan; 'd..tela,s'r..ca (La); 'p..st; 3. os. ed. sed.: t'r..se, se p'r..de; 3. os. ed. sed. se z've.že; p'r..s.ca (SvD); 'p..t ‘5’,'p..st; 'r..p, 'p..tek, 3. os. ed. sed. t'r..se; 1. os. ed. sed.: g'l..dan, p'r..dem; del. na -l mn. 've.zali; 'd..tela ~ 'de.tela, s're.ca (Ca); 'pi..st,'pi..t ‘5’,s'pi..t ‘spet’; 'pi..t.k, 1. os. ed. sed. 'vi..žen,p'li..šen,p'ri..den,g'ri..n ‘iti’, 3. os. ed. sed.'zi..be; g'ri..da, 'pi..ta, prid. ž.: 'mi..xka, 'ti..ška; 1. os. ed. sed. g'li..dan, 3. os. ed. sed.zg'li..da; s'ri..ca, 'di..tela, pak'li..kn.t (BP); 'pe.st; 'pe.t.k; 1. os. ed. sed. g'le.dan; s're.ca, 'de.tela (Pr);'pe.t ‘5’; 're.p,s'pi.t, del. na -l ž. p're..a ‘presti’; 'de.tela (NK);'pe.st, 'pe.t ‘5’; 'pe.t.k, prid. mn. m. p.'ve.zan., s'pe.t; 1. os. ed. sed. g'le.dan; s're.ca, 'de.tela (Ja);'pe.st; 'pe.t.k, s'pe.t; 1. os. ed. sed. g'le.dan; 'de.tela, 'g..ba, s're.ca (KV);'pe.st, 'pe.t ‘5’, s'pet; 'pe.t.k; 3. os. ed. sed. g'le.da; 'de.tela, s'ri.ca (Lo); 'pe.t ‘5’,p'le.s,'pe.st,'pe.d.n; 'pe.t.k, 're.p; 1. os. ed. sed. g'le.dan; s're.ca, Red. 'ze.ta (Ra); 'pe.st, 'pe.t‘5’; 'pe.tek; 2. os. ed. sed. g'le.daš; s're.ca, 'de.tela (Tr);'pe.st; 'pe.t.k; s'pe.t, 1. os. ed. sed. g'le.dan; s're.ca, 'de.telca (Pl); 'pe.t ‘5’, zak'le.t.; 'pe.t.k; 've.cje; s'pi.k.;del. na -l m. .'zi..; Med. (na) s'vi.ti ('g.o.ri); del. na -l m. mn. g'li.dali; s're.cno, pag'le.dat (Za); 'pi.st, 'pi.t ‘5’; 'ri.p, 'pi.tok, Red. 'zi.ta ‘zet’; 'ri.sje, 3. os. ed. sed.: g'li.da,p'ri.de ‘presti’, g'ri. ‘iti’; s'ri.ca, Red. te'li.ta (Os); 'pi.t ‘5’, s'pi.t; 'ri.p, 'ri.d; 'pi.tok, 1. os. ed. sed. p'li.š.n, 3. os. ed. sed.: 'zi.b., g'ri. ‘iti’, del. na -l ž. 'zi..a; 1. os. ed. sed. g'li.dan; Ted. s'ri.c., prid. ž. s'ri.cna (Hr); 'pi.t ‘5’, 'vi.cje, s'pi. ‘spet’; 'pi.t.k, Imn. 'mi.cĺ, 3. os. ed. sed. s'vi.t.; 'pe.st ~ 'p..jst, za'ce.t.k,naj've.cji, p.'re.dn., za've.z.t; g'li.dat (BL); 'pe.st, 'pe.t ‘5’; 'pe.t.k; 1. os. ed. sed. g'le.dan; s're.ca, 'de.tela (Vo); 'pi.t ‘5’, 'ri.p, 'pi.st, 'pi.tnajst, s'pi.ke ‘spet’; 'pi.t.k; 'pe.st;pa'že.ta,1. os. ed. sed.: 'ze.b.n; 'ze.pst; ga'v..dna, 3. os. ed. sed. p'r..de,1. os. mn. sed. g'l..dam./-. ~ g'l...dam./-.; 'de.t.lca, pak'le.knit (Ge); 'pe.t.k; 1. os. ed. sed. g'le.dan; 'd..tela, s'r..ca (Tu);'pe.st; 'pe.tok, del. na -l ed. ž. 'ze..a ‘vzeti’; 1. os. ed. sed. g'le.dan, del. na -l mn. g'le.dal.; 'de.tela, s're.ca (Raz); 'r...t‘red’, 'p...t‘5’,s'p...k. ‘spet’; 'p...t.k, 1. os. ed. sed. g'r...n, 3. os. ed. sed. p'r...de, t'r...se, po'ž...ta; 1. os. ed. sed. g'l...dan; prid. m. s'r...can (De); 'p..t ‘5’; 'p..tak, 2. os. ed. sed. g'r..š; 1. os. ed. sed. g'li.dan (CL). 2.2.1.5 Issln. *- Fonem *-se je razvijal vzporedno z e-jevskimi glasovi (issln. *e/*č-,*./*.-). Dolenj-ski diftong *uo je ohranjen v govoru Babnega Polja kot u.. in v govoru Delnic kot .... V vseh ostalih govorih je prišlo do monoftongizacije in zožitve, v dragarskih govorih in Crnem Lugu v .., v osrednjih bajtarskih in južnih gebarskih govorih še dlje v ... Stopnjo zožitve v u-jevski glas najdemo v govorih Osilnice, Gerova, Hrvatskega in Bosljive Loke. Vsi kontrolni kostelski govori izkazujejo odraz ... Gradivo: 'k..ža, 'v..la, Red. po't..ka, 1. os. ed. sed. p'r..s.n (La); 'k..ža, s'k..rja, 'p..jstla; 'x..ja ‘smreka’, del. na -l mn. 'm..gli (SvD); 'v..la, 'd..ta, 'k..ža, 'p..stla, 'k..ra ‘lubje’;'x..ja ‘smreka, Oed. 'v..ljo, 3. os. mn. sed. 'x..dijo (Ca);'du..ta, 'ku..ža, 'vu..la, 'xu..ja‘hoja, jelka’, 'nu..ša, š'ku..da, 'pu..stla, 'du..b.r, 1. os. ed. sed.: 'nu..s.n, p'ru..sen (BP); 'v..la, 'k..ža, Red. pa't..ka, 1. os. ed. sed.: 'm..l.n, 3. os. ed. sed. p'r..si (Pr); 'd..ta, Red.pa't..ka,pa's..da,'m..k.r, 1. os. ed. sed. 'k..pl.n (NK); 'v..la, 'k..ža, 'p..st.l, 'K..zji ('v.rx), 1. os. ed. sed: p'r..s.n, 'm..l.n (Ja);'k..ža, 'v..la, Red. pa't..ka, 3. os. ed. sed. p'r..si, 1. os. ed. sed. 'm..l.n (KV);'v..la, 'k..ža, 'š..be ‘usta’, Red. (n..j) pa't..ka, 1. os. ed. sed. p'r..s.n (Lo); Red. pa't..ka, 'd..ta, 'k..ža, 'x..ja ‘jelka’, 'p..st.l (ž.), 'š..ba ‘ustnica’ (Ra); 'k..ža, 'v..la, 'x..ja ‘drevesa na splošno’, 'p..stel, 1. os. ed. sed.: p'r..s.n, z'n..j.n se (Tr);'k..ža, 'v..la, Red. p.'t..ka, 1. os. ed. sed. 'm..l.n, 3. os. ed. sed. p'r..si (Pl); '..(.)s.n, Red. 'v..le ‘volja’, go't..ve, 1. os. ed. sed.: 'm..ren, 2. os. ed. sed. 'x..diš, del. na -l m. 'x..di., 'm..gu (Za);'ku.ža,š'k..da ~ š'ku.da,'vu.r,156 'pu.stel, 'du.b.r, 1. os. ed. sed. 'nu.s.n (Os);'vu.la, š'ku.da, s'ku.rja, 'ku.ža,'du.b.r, 1. os. ed. sed.: 'xu.d.n (Hr);'ku.ža ~ 'k..ža, 'xu.ja ‘jelka’, š'ku.da,s'ku.rja, 'ku.ra, 'ku.jzi, 'ku.jnsk., 3. os. ed. sed.'vu.zij. (BL); 'k..ža,'v..la, Red. pa't..ka, 1. os. ed. sed. p'r..sin (Vo); 1. os. ed. sed.: 'x..d.n, 'n..s.n, 'm..l.n, p'r..s.n; g'ru.bje, g'ru.zdje, 'vu.r‘vor’, 'xu.ja ‘jelka’, 'ku.ža,'ku.ra ‘skorja’, prid. m. 'nu.f ‘nov’,1. os. ed. sed. p'ru.s.n, 3. os. ed. sed. 'vu.z.j. (Ge); 'k..ža, 'v..la, 1. os. ed. sed.: p'r..s.n, 'm..l.n ‘moliti’ (Tu);'k..ža (Po); 'k..ža, 'v..la, 'p..stel, 'd..b.r, Red. p.'t..ka, 1. os. ed. sed. p'r..sin (Raz); 'v...jla, 'k...ža, š'k...da, 'z...ra, 1. os. ed. sed.: 'x...d.n, 'g...n.m, p'r...s.n, 3. os. ed. sed. 'n...s., '...s.n (De); 'x..ja, 'k..ža, 'v..jla, 2. os. ed. sed. 'x..diš (CL). 2.2.1.6 Issln. *o/*.- Odrazi dolgega *o in kratkega akutiranega *o v nezadnjem besednem zlogu kažejo enako sliko kot odrazi issln. *-. Do denazalizacije je prišlo že zgodaj, nato pa se je labializirani a-jevski fonem (J sln. *.) razvijal vzporedno z odrazom etimološkega no-voakutiranega o, kar se je v dolenjšcini odražalo kot diftong *uo. Leksem roka ima, pricakovano neregularno, povsod (z izjemo Srednje vasi pri Dragi) odraz umicno naglašenega o, ponekod z odrazom iz stranskih sklonov, tj. 'raka. Gradivo: 'z..p, 'm..š, ot'r..bi; 'p..t; 'm..ka; 'p..p.k; 's..dra, 't..ca, 'g..ba; ('ro.ka) (La); 'n..t.r; po's..da, 'p..t; 'z..p, 'm..š; prid. sr. 'v..tl.; 'p..pek, '..gle; 's...t; ('r..ka) (SvD); 'k..t, 'p..t,'r..bec, o'r..dje;'p..pek, že'l..dec; 'm..š;'g..bec; 'zu.p,k'ru.k; 'g..ba ‘lesna goba’,'t..ca; ('r..ka) (Ca); 'zu..p, k'ru..k,'mu..š,'lu..k‘log’, 'ru..p,'su..t, k'lu..p; 'mu..d.r, 'pu..t, 'gu..šca, primer. 'vu..žj.;'mu..ka ‘moka’;'gu..b.c, 'pu..p.k; 'du..ga, 'tu..ca, 'gu..ba; ('r.o.ka) (BP); ('zup), 'm.š; 'p..t; 'm..ka; 'pu.p.k; 't..ca, 'g..ba; ('r.o.ka) (Pr);'m..š, Rmn. 'gu.sk;'p..t,'k..šc.k; 'm..ka; ('r.o.ka ~ 'raka) (NK);'z..p, 'm..š; 'k..t, 'p..t; 'm..ka; 'p..b.k; 't..ca, 'g..ba; ('raka) (Ja);'zup, 'm.š; 'p..t; 'm..ka; 'p..p.k; 't..ca; ('raka) (KV);'z..p, 'mu.š; 'p..t; 'm..ka; 'g..b.c, 'p..p.k; 't..ca, 'g..ba; ('raka) (Lo); 'r..p,'z..p, 'm..š, pa's..da;'p..t (m.),'k..t;'m..ka; 'g..b.c; 'g..ba, 't..ca; ('r.o.ka ~ 'raka) (Ra); 'zu.p, 'm..š; 'p..t; 'm..ka; 'p..p.k; 'g..ba, 't..ca (Tr);'m.š, 'zup; 'p..t; 'm..ka; 'p..p.k; 't..ca, 'g..ba; ('r.o.ka) (Pl); 'm..š, 'z..p (Za); 'mu.š, 'zu.p, k'.u.p; 'pu.t, 'ru.b.c, primer. 'vu.žj.; 'mu.ka ‘moka’; 'pu.pok; 'gu.ba, 'tu.ca; ('r.o.ka) (Os); k'ru.g, 'ku.s, 'mu.š, 'zu.p, Red. g.'.u.ba; 'pu.t; 'gu.ba, 'tu.ca (Hr);'mu.š ~ 'm..š,'zu.p, 'gu.ska,'nu.tr., (po asimilaciji) 'ku.p ‘klop’;'pu.t,'ru.b.c,R .'ru.dja;'mu.ka; 'pu.p.k; 't..ca, Imn. 'g..be; 'gu.ba (BL); 'm..š, 'z..p; 'm..ka; 'g..b.c, 'p..p.k; 't..ca, 'g..ba; ('r.o.ka) (Vo); 'mu.š, 'zu.p;'pu.t, 'ku.t, st'ru.cje, v'ru.c; 'mu.ka, 1. os. ed. sed. 'ku.pl.n ‘kopati, kopljem’;'bu.b.n; 'g..ba; 'tu.ca; ('r...ka) (Ge);'p..t; 'm..ka; 't..ca; ('r.o.ka) (Tu); 'p..t; '...ka ‘loka’ (Po);'m..š; 'p..t; 'm..ka; 'pu.pok; 't..ca, 'g..ba ‘lesna goba’; 156 Op cit. 95. ('r.o.ka) (Raz); 'm...š, 'z...p, 'k...p; 'k...t, 'p...t, 'g...d.c, 'r...b.c, ok'r...g.., 'g...ska,'v...z.k,po's...d.t;(po asimilaciji) '...ka ‘loka’; 'b...b.n,'p...p.k; 'd...ga, 'g...ba, 't...ca; ('r...ka) (De); 'z..p, 'm..š,'s..t; 'k..t; 'm..ka; 'g..bac, 'p..pak; 'g..ba; ('r..ka) (CL). 2.2.1.7 Umicno naglašena e in o Kot umicno naglašena e in o se v obravnavanih govorih odražata tista e in o, ki sta bila v zlogu pred naglašenimi kratkimi zadnjimi (odprtimi in zaprtimi) zlogi, in sicer so to besede: 1) tipa (a. p. b in c) žena < psl. *žen., noga < psl. *nog.; 2) besedotvorne izpeljanke tipa (D) studenec < psl. *studen.c., konec < psl. *kon.c.; 3) izglagolske izpeljanke tipa (a. p. a.) prerok < sln. *prer.k < psl. *prorňk., potok < sln. *pot.k < psl. *potňk.; 4) tipa (F) pelin < sln. *pel.n < psl. *pel.n., kožuh < sln. *kož.h < psl. ko.ux.; 5) tipa (B) lepota. V vecini obravnavnih govorov pa tudi besede 6) tipa (a. p. b, a in F1) zelen < sln. *zel.n < psl. *zelen., obraz < sln. *obr.z < psl. *obr.z. in kosmat < sln. *kosm.t < psl. *kosm.t.. Govor Babnega Polja deloma na tem mestu izkazuje zgolj kracino ali omahovanje, primerjaj: 'kažux ~ 'k.o.žux,'abras, 'patp.at,vendar pa 'z.e.len (BP) in '.o.bras (Ra), 'p...p..t ‘podplat’ (BL). Umicno naglašena e in o izkazujeta v vseh govorih (z izjemo Delnic in Crnega Luga) vzporeden razvoj. Umicno naglašeni e izkazuje monoftonški odraz e.v govoru Cabra (mestoma tudi ožji nevtralni ..) in dvojnicno monoftoško-diftonške odraze v Lazcu. Diftonški odraz, tudi z rahlo oslabljenim diftonškim delom kot .e.,najdemo v Srednji vasi pri Dragi, kar verjetno kaže na postopno opušcanje diftonškega sistema, saj je bil razvoj pri jatu enak – tudi tam je slišati oslabljen palatalni del. Vsi ostali govori poznajo diftonški odraz .e.. Delnice in Crni Lug poznata na tem mestu monoftong e.. Kontrolni kostelski govori imajo odraz e.. Odrazi umicno naglašenega o kažejo deloma vzporedno sliko. In sicer najdemo diftong .o. v govorih od Babnega Polja do Bosljive Loke, v Srednji vasi pri Dragi deloma tudi z oslabljenim .-jevskim elementom. Lazec izkazuje dvojnicne odraze, tj. diftonške, tudi z oslabljenim .-jevskim elementom, in široke monoftonške. Cabar pozna le širok dolgi monoftong, mestoma tudi ožji nevtralni ... Južno od Razlog v Crnem Lugu najdemo nevtralni dolgi ... V kontrolnih kostelskih govorih se govori dolgi široki o. Nenavaden odraz pa kaže govor Delnic, ki ima diftong .., ki je enak .. < *./*.-. Ta diftong je morda sekundaren in je morebiti posledica potrebe govora po diferencia­ciji od ... < *-/*o/*.-. Gradivo: 's.e.dlu, 't.e.le, 'z.e.mla, 's.e.stra, Red. 'ž.e.ne, prid. ž. (f'sas.) prepo't.e.na, 3. os. ed. sed. (z'n..j m.) 't.e.ce, del. na -l ž. 'r.e.kla, del. na -l sr. s'p.e.klo; ~ 'že.na, stu'de.nc; 't.o.r.k, 'k.o.tu, 'g.o.ra, Red.: 'n.o.sa, ot'r.o.ka, 'k.o.tla, Med. u 'k.o.ši, Imn. ot'r.o.c., doloc. obl. prid. m. vy's.o.k.; ~ 'no.ga, 'ko.za, 'ko.sa,'vo.da, 'po.t.k, Tmn. s'no.pe, prid. ž. vy'so.ka (La); s't.e.kl., 't.e.ta, 's.e.stra, 'ž.e.na, 'z.e.mla, 3. os. ed. sed. 't.e.ce, 'ž.e.nit se; 'k.o.tu, 'k...sa, Imn. 'k.o.sci, 'p.o.tik ‘potok’, del. na -l m. 'v.o.zu, 'k.o.sit, 'n.o.sit, 'x.o.dit (SvD); 'pe.lin, s'te.gnu, 'ce.l., 'se.dlu, 'se.lu, 'že.na, 'se.stra, 'ze.mla, 'de.bu, 3. os. mn. 're.cejo, o'že.nit se; 't..ta, prid. m. 'ze.l.n; 'ko.sa,'ko.tu,'lo.nc, 'vo.knu, Imn. 'so.ve, (po) 'ko.sit, z'go.nit; 't..rek, 'p..tok, po'k..pat, z'g..nc (Ca); 'p.e.l.n, 'c.e.s.n,'ž.e.l.t,'c.e..., 's.e.d..,'s.e.stra,'ž.e.na, 'z.e.mla,'t.e.ta, ('rebru)~ 'r.e.bru, 't.e.le,'d.e.b.., D 'm.e.ne, 1. os. ed. sed. 'n.e.sen, 3. os. ed. sed. 'r.e.ce,del. na -l ž. s'p.e.k.a, a'ž.e.n.t se, 'z.e.len; 'b.o.žic, pa'n.o.ci, xu'd.o.b.n, 'g.o.ra ‘vzpetina, gozd (star.)’, '.o.na, 't.o.r.k (BP); 'ž.e.na, 's.e.stra, 'z.e.mla, 's.e..u, 's.e.d.o, s.'d.e.nc, 'z.e.l.n; '.o.sa, '.o.g.n, '.o.fca, 'n.o.ga, 'k.o.za, Red. 'n.o.xta, Red. 'n.o.sa, Med. (na) 'p.o.d., 't.o.r.k, z'g.o.nc, 'p.o.t.k (Pr); 'ž.e.na, 's.e.stra, 't.e.ta, 'z.e.mla, s't.e.gnu, 's.e.d.u, 'c.e.s.n, 'p.e.l.n,157 st.'d.e.nc, prid. m. 'v.e.l.k, 1. os. ed. sed.:'r.e.cen, s'p.e.c.n,'n.e.s.n, 3. os. ed. sed. 'p.e.re, del. na -l ž. 'r.e.k.a, 1. os. ed.del. na -l mn. 'n.e.sli, 'l.e.t. ‘le-tu’, p'le.t.n; '.o.g.n,'v.o.da,'n.o.ga ~ ('naga), 'k.o.sa, 'k.o.za, z'g.o.nc, 'k.o.tu, 'k.o.s.c, 'b.o.ž.c, Red.: do 'k.o.nca, 'k.a.ša, 'n.o.rca, Med. 'k.o.nc., Imn.: 'k.o.jni,s't.o.li,prid. m. 'g.o.taf, prid. ž.: 'b.o.sa,'d.o.bra, 'd.o.st., 'p.o.t.k, 'p.o.gr.p,'k.o.pat, .o'k.o.p.t, 3. os. ed. sed. 'p.o.je ‘peti’, del. na -l m. 'n.o.su, '.o.tr.k, '.o.pl.n ‘oplen’, 'p.o.št.n (NK); 'ž.e.na, 's.e.stra, 's.e..u, 's.e.d.., s't.e.gnu, 'z.e.mla, st.'d.e.nc, prid. ž.: z.'l.e.na, 3. os. ed. sed. s. 'r.e.ce,'t.e.ce, del. na -l ž. 'r.e.k.a; '.o.sa, '.o.trak, '.o.g.n,'.o.bras,('naga) ~ 'n.o.ga, 'v.o.da ~ ('vada), 'g.o.ra ~ ('gara), 't.o.r.k, Red./Imn. n'.o.sa, Rmn. 'k.o.jnu, prid. ž. v.'s.o.ka, 'd.o.st., pa'n.o.c., pre'k.o.p.t, '.o.bras, '.o.trak (Ja); 'ž.e.na, 's.e.stra, 'z.e.mla, 's.e.d.o, 's.e..u, s.'d.e.nc, 'z.e.l.n; '.o.fca, '.o.bras, '.o.sa, '.o.g.n,'k.o.za, 't.o.r.k, z'g.o.nc, Red.: 'n.o.sa, 'k.o.jna, '.o.tr.k (KV); 'ž.e.na, 's.e.stra, 'z.e.mla, 's.e.d.., st.'d.e.nc, prid. ž. z.'l.e.na, 1. os. ed. sed. 'r.e.c.n, 3. os. ed. sed. 't.e.ce; '.o.sa, '.o.bras, '.o.g.n, '.o.n, 'v.o.da, 'g.o.ra, 't.o.r.k, z'g.o.nc, Red.: 'n.o.sa, 'n.o.xta, 'k.o.jna, 3. os. ed. sed. 'z.o.ve, 'd.o.st., 'p.o.t.k, '.o.bras, '.o.tr.k (Lo); 't.e.le,'c.e..u ~ ('ce.u), 's.e..u, 'ž.e.na,'t.e.ta,'s.e.stra,'d.e.bu, 'v.e.lik, 1. os. ed. sed. 'r.e.c.n,3. os. ed. sed. 'r.e.ce,s'p.e.ce, del. na -l m. 'ž.e.nu‘ženiti se’,del. na -l mn. 'p.e.kl.; 'k.o.tu,'k.o.za ~ ('kaza),158 'k.o.sa ~ ('kasa),159 'n.o.ga ~ ('naga), '.o.sa, '.o.fca, '.o.g.n, 't.o.r.k, 'k.o.nc, '.o.nc, 'k.o.s.c, Red.: 'k.o.ša, 'k.o..na, k'r.o.pa ~ (k'rapa) (mlaj.),160 'p.o.da, g'r.o.ba, 'd.o.st.; 'p.o.t.k, 'p.o.grep; '.o.bras ‘obraz’, '.o.trak ‘otrok’ (Ra); 'ž.e.na, 's.e.stra, 'z.e.mla, 's.e.d.o, 's.e..u, 'v.e.l.k, 3. os. ed. sed.: 'r.e.ce,'t.e.ce, del. na -l mn. m. 'r.e.kli, 'z.e.len; '.o.g.n,'v.o.da ~ ('vada), 't.o.rek, z'g.o.nc, pa'n.o.c., Red.: 'k.o.jna, 'n.o.sa, 'n.o.fta, '.o.bras, '.o.trak (Tr);'ž.e.na, 'z.e.mla, 's.e.stra, 's.e.d.o, 's.e..u, 't.e.le, st.'d.e.nc, 'z.e.l.n; '.o.g.n, '.o.sa, '.o.n,'p.o.tok, 'n.o.ga, 'k.o.za, 'v.o.da, 't.o.r.k, z'g.o.nc, Red.: 'n.o.sa, 'n.o.fta, '.o.bras, '.o.tr.k (Pl); s't.e.gnu, 's.e.stra, 'ž.e.na, Ted. 'm.e.ne,Med. p.r't.e.ti, 1. os. ed. sed. p.r'n.e.sem, 3. os. ed. sed. 'r.e.ce,del. na -l'r.e.k.a, 'p.e.la., 'l.e.žat; '.o.na, 't.o.ruk, Ted. 'k.o.jna, Oed. s 'k.o.jni, Med.: na 'g.o.ri, na B'r.o.d.,'n.o.ga, stra'x.o.ta, prid. ž. 'm.o.cna,'.o.na, 3. os. ed. 'z.o.ve se,del. na -l m. ras'k.o.pa., 'v.o.zit, p'r.o.sit, 'x.o.dit, '.o.bras (Za); 'p.e.len, 'c.e.s., 'c.e..., s't.e.gn., 157 Op. cit. 66. 158 Sekundarna oblika je analogija po stranskih sklonih. 159 Ibid. 160 Sekundarna oblika je analogija po imenovalniku. 't.e.le, 's.e.d.u,'z.e.mla,'t.e.ta, 's.e.stra, 'ž.e.na,'d.e.be., 'v.e.lok, 1. os. ed. sed. 'n.e.sen, k'l.e.pat, .o'ž.e.nit se, 'm.e.tat; 'p.o.p.r, Red. 'k.o.jna, '.oknu, '.o.rix, 'p.o.su ‘posel’, 'k.o.žux, '.o.gon, z'g.o.nc, 't.o.rok, 'k.o.tu, 'b.o.ž.c, 'n.o.ga, 'k.o.sa, 'r.o.sa, '.o.da, '.o.fca, 'k.o.za, '.o.sa, 'g.o.ra, prid. nedol. ž. ve's.o.ka, z'g.o.nit, 'm.o.l.t, 'p.o.p.at, '.o.plen, 'p.o.gr.p (Os); 'c.e..., 's.e.stra, 'z.e.mla, 'd.e.by., D 'm.e.n., 3. os. ed. sed. 't.e.ce, 'r.e.c., del. na -l ž. 'n.e.s.a, 'r.e.k.a; '.o.knu, 'n.o.ga, 'k.o.sa, '.o.sa, 'g.o.ra, 'r.o.sa, 'v.o.da, 'b.o.žic, 'k.o.tu, Ted. 'n.o.rca, Ted. f '.o.g.n, Oed. 'n.o.s.n, prid. ž. 'b.o.sa, 'k.o.sit, 'n.o.sit, g.'v.o.r.t, 'd.o.b.t, p.'n.o.c. (Hr);s.'d...n.c,'p...lin,'c...s.n,s't...gn., 'p...t.x‘peteh (petelin)’, 'c....u,'s...stra,'t...ta,'ž...na, Med.p.'z...ml.,'d...b.., 'm...tat, 'ž...nit, 'p...lat, 3. os. ed. sed. 'r...ce,(z)'n...se, del. na -l m. 'l...ž.., del. na -l ž. s'p...k.a, 'n...s.a; '...g.n, '...kn., 'b...žic, 't...r.k, 'p...t.k, 'k...n.c, '...n.c, Ted. 'k....na, '...fca,'n...ga, 'g...ra, 'k...sa,'.o.sa,'...da, 'k...za,'...na, prid. ž.:p'r...sta,vi's...ka, 'r...sit, 'm...l.t,'v...z.t, z'g...n.t, 'k...smat, 'm...dr.s, '...p.as ‘oplaz’, '...plin ‘oplen’, 'p...p..t ‘podplat’, prid. m.: 'g...t.f (BL); 's.e.stra, 'z.e.mla, 'ž.e.na, 's.e.d.o, s.'d.e.nc, prid. m. 'v.e.lik, 3. os. ed. sed. 'r.e.ce 'z.e.len, 'z.e.len; '.o.g.n, '.o.sa, 'n.o.ga, 'k.o.za, 'v.o.da, 't.o.rok, z'g.o.nc, .'d.o.vac, Red.: 'n.o.sa, 'k.o.jna, 'p.o.tok, '.o.bras, '.o.trok (redko) (Vo); 'c..s.n ~ 'c...s.n,'c.... ~ 'c.e.../-.,'s.e.../-.,'s.e.d.o, 'z.e.mla, 's.e.stra, 'ž.e.na(~ 'ž..na),'ž.e.na(~ 'žena),'d.e.b../-e., 't.e...c‘telicek’, 'v.e.l.k, Red. 'm.e.ne, 1. os. ed. sed. 'r.e.c.n, 3. os. ed. sed.: 'r.e.ce,pa't.e.ce, del. na -l ž. p.r'n.e.s.a; 'c....~ 'c.e.../-., 'c..s.n ~ 'c...s.n, 'ž..na ~ 'ž.e.na; '...bras,'...fca, '...kn. (~ '..kn.), '...sa,'...na ‘ona’, '...s.a ‘osla’, š.'r...ka, 'p...kle ‘potlej’, pa'n...c.; '...g.n (~ '..g.n), '...r. ~ '..r.. ‘orel’,'...s. ‘osel’, 'p...t.k, v'd...v.c, 'k...s.c, ('m...c ~) 'm.o..c ‘molj’,'...v.s, f't...r.k ~ 't.o.r.k, Imn. s.'k...l., 'v...z.t, 'd...b.t, p'r...s.t; 'b.o.sa(~ 'b..sa), 'd.o.ba(n.), 'n.o.ga (~ 'n..ga), 'p.o.s. ‘posel’, 'k.o.za, 'g.o.ra~ ('gara), 'k.o.t., 'k.o.nc,'.o.v.s, Red. 'n.o.sa, 'd.o.b.t, 3. os. ed. sed. 'z.o.ve, 'p...tp.at ‘podplat’, 'b...gat (Ge); 's.e..u, 's.e.d.., s't.e.gno, 'c.e..o, 't.e.le, 'ž.e.na, 's.e.stra, 'z.e.mla, st.'d.e.n.c, 3. os. ed. sed. 't.e.ce, 1. os. mn. 'r.e.cemo, 'z.e.len; '.o.g.n, '.o.sa, '.o.ca, 'n.o.ga, 'v.o.da, 'k.o.za, 'k.o.sa, v'd.o.v.c, 'd.o.st., Red.: 'n.o.fta, 'n.o.sa, '.o.bras (Tu);'s.e.d.o, s.'d.e.n.c; '.o.bras, Red. 'n.o.sa (Po);'s.e... ‘vas’, 's.e.d.o, 't.e.le, 'ž.e.na, 's.e.stra, 'z.e.mla, 't.e.ta, s.n'd.e.noc, 3. os. ed. sed. 'r.e.ce, 'z.e.l.n; '.o.sa, '.o.na, '.o.g.n, 'n.o.ga, 'v.o.da, 'k.o.šna, ('to.rok), Red. 'n.o.sa, 'd.o.sti, 'p.o.tok, '.o.bras (Raz); 'ce.s.n, 'ce..., s'te.gn., 'se.d.., 'se..., 'že.na, 'te.ta, 'ze.mla, 'se.stra, D 'se.bi, 3. os. ed. sed.: s'pe.ce, 'pe.re, 2. os. mn. sed. 'pe.c.šte, del. na -l ž. 'te.k.a; 'p...s.., '...r.., 'p...t.k, 'k...z.., 'k...n.c, '...r.x, 'k...ž.x, 'n...ga, 'r...sa, 'z...ra, 'v...da, '...fca, '...v.s, '...g.n, Med. na 'm..stu, 'g...n.t, po'n..c., 'b...gat (De); 'ce.. ‘celo’, 'se.. ‘selo’, 'se.stra, del. na -l ž. s'pe.kva ‘speci’; 'v..da, 'g..ra, 'n..ga, '..kn.,prid. ž. 'b..sa (CL). Leksem veža izkazuje odraz umicnonaglašenega e, tj. psl. *vež. > 've.ža (Ca, De), 'v.e.ža (NK, Ra, Os), 'v...ža (BL). Primerjaj z Riglerjem(1963: 86), ki za izhodišce jemlje obliko z jatom v osnovi ali s Snojem(v BezlajIV: 309), ki navaja narecno gra­divo, ki dopušca intepretacijo izvornega psl. *včža, tj. novoakutiranega e s posebnim razvojem pred ž. 2.2.1.8 Issln. *./*.- Stalno dolgi issln. *. in kratki akutirani issln. *. v nezadnjem besednem zlogu se pov-sod odražata kot dolgi a, ki se je razvijal vzporedno z etimološkim a. Ohranjeno labi­alizacijo izkazuje skrajni severni del govor Babnega Polja, delno Janežev in južni del – Delnice in kontrolne Lokve. Govor Crnega Luga ima odraz a.. Kontrolni kostelski govori imajo odraz a.. Gradivo: 'da.n, 'va.s, 'ta.st; 'ta.šca, 'ma.ša, 'ma.l.n ‘mlin’ (La); 'ta.st, 'da.n, 'va.s, 'la.n; 'ta.šca, s'na.xa (SvD); 'da.n, 'ma.x, 'sa.ce, 'pa.jn; s'na.xa (Ca); 'vĺ.s, 'dĺ.n, 'mĺ.x,'.ĺ.n,'tĺ.st,'.ĺ.š,'cĺ.st; 'mĺ.ša,'tĺ.šca,s'nĺ.xa, 'sĺ.jne,'pĺ.sj., 3. os. ed. sed.: f'sĺ.xne, pre'mĺ.kne, 'pĺ.xne, 'gĺ.ne (BP); 'da.n, 'va.s ‘obisk’; 'ma.ša, 'ta.šca (Pr); 'va.s, 'da.n,'.a.n,'ta.st; 'ma.ša (NK);'da.n,'.a.n, Imn. 'pa.jne; 'ta.šca, 'mĺ.ša (Ja); 'da.n,'va.s; 'ta.šca, 'ma.ša (KV);'da.n, 'va.s; 'ta.šca, 'ma.ša (Lo); '.a.s ‘vas’,'da.n, '.a.n,'.a.š, 'ta.st; 'ma.ša, 'ta.šca (Ra); 'da.n,'va.s; 'ta.šca, 'ma.ša (Tr);'da.n,'va.s; 'ma.ša, 'ta.šca (Pl); 'da.n; Med. k 'ma.š. (Za);'va.s, 'da.n,'ta.st; 'ma.ša,'ta.šca (Os); 'da.n,'pa.jn, 'ca.st; 'ma.ša, 'sa.jne (Hr);'da.n,'va.s,'.a.n,'ta.st,primer. 'ma.jn. ‘maj-hen’; 'ta.šcĺ, 'da.nkĺ, 'ma.ša, 'va.ška, 3. os. ed. sed.: 'za.me ‘vzeti’, 'ža.jne ‘žeti’, p.'sa.xne (BL); 'da.n,'va.s ‘središce naselja’; 'ma.ša, 'ta.šca (Vo); 'da.n,'va.s, '.a.š, 'pa.jn, 'ma.xavina; 'ma.ša, 'pa.sj., 'ma.l.n ‘mlin’ (Ge); 'da.n, 'va.s; 'ma.ša, 'ta.šca (Tu); 'va.s; 'ma.ša (Po); 'da.n, 'va.s ‘osrednji del vasi’; 'ma.ša (Raz); 'vĺ.s, 'dĺ.n, '.ĺ.n, '.ĺ.š, 'cĺ.st, 'tĺ.st, 'pĺ.jn, 'mĺ.x.v.na; 'mĺ.ša (De); 'da.n, 'va.s ‘vas’, 'ta.st; 'ma.ša (CL). 2.2.1.9 Issln. *a/*ŕ- Vsi govori imajo za issln. *a/*ŕ-odraz dolgi a, dalje se med seboj razlikujejo le po (ne) labializaciji etimološkega a. Ohranjeno labializacijo izkazujejo govori Babnega Polja in delno Srednje vasi pri Dragi, Janežev in Cabra na severu ter govori na skrajnem jugu Delnice in kontrolne Lokve. Govor Crnega Luga ima odraz a.. Kontrolni kostelski govori imajo odraz a.. Prislov dalec ima po vokalni harmoniji pod vplivom zobnika (Rigler1963: 76) odraz a-ja enak odrazu umicno naglašenega e v vseh govorih: 'd.e.lec (BP, Ra, Ge, Os), 'd.e.l.c (NK, Lo, Tr, Raz), 'd...l.c (BL), 'd.e.l.c (Po), 'de.l.c (De). Gradivo: g'la.va, 'la.s, d'la.n, Red.: 'la.na, v'ra.ta; ko'va.c, p'ra.s.c; v'ra.ta; 'pa.jk, ko'ša.ra, Imn. b'ra.ti, Rmn. k'ra.f; k'ra.va, 'ža.ba, 'ra.ma, 'ja.ma, Red. b'ra.ta, 'ma.sl., Ted. s'la.m., 'ka.m.n, lo'pa.ta (La); v'ra.t, 'la.n,p'ra.x, s'ra.p, g'...va, d'la.n ~ 'pĺ.s, š'kĺ.rje; ko'va.c; t'ra.va; Imn. b'ra.tje, 'pa..c,x'la.p.c, o'ta.va; Red. b'ra.ta, k'ra.va, 'ra.na, 'ba.pca ('ti.sta, k. je r.še'va..a), 'ra.ma, 'ma.cexa, k'la.do. ‘kladivo’, 'kĺ.men, prid. ž. zd'ra.va, prid. sr. (je) s'pĺ.ceno (SvD); g'ra.t, p'ra.x, 'la.s, 'la.kt ‘komolec’, v'ra.t, 'pa.s, sp'la.f, d'la.n, ('b.žja) 'ma..ra ‘mavra (mavrica)’, 'ma.cexa ~ 'pĺ.zduxa; 'ja.r.m, k'ra.jl,ko'va.c;t'ra.va, b'ra.da; 'pa..c, p.r'ja.tu, 'za.jdna ('u.ra), m'ra.zenca ‘mraznica, mrzlica’, Rmn. 'ja.got; 'kĺ.šel~ 'ka.šel, 'pa.lca, s'la.ma,'ma.ma, 'ra.na~ Red. ('ni.ma) 'pĺ.met. (Ca);'.ĺ.s,p'rĺ.x, g'rĺ.t,v'rĺ.t,d'.ĺ.n,d'vĺ.;'ĺ.pnu, m'.ĺ.j ‘mlaj’,x'rĺ.st, k'rĺ.l, ('cudak) ~ cu'dĺ.k; b'rĺ.da, t'rĺ.va,g'.ĺ.va; a'tĺ.va, 'pĺ.j.k,'zĺ.jc, Rmn.k'rĺ.f, 3. os. mn. sed.z'nĺ.ju; 'kĺ.m.n, 'jĺ.var, 'gĺ.b.r, k'rĺ.va, s'.ĺ.ma,'rĺ.ma,'mĺ.t.,'pĺ.met,'sĺ... ‘salo’, rod. ed.b'rĺ.ta, 1. os. ed. sed. 'dĺ.n ‘dati’ (BP); '.a.s; a'pa.j.k; k'ra.va, 'ma.ti, 'ra.ma, 'ba.ra ‘vecja luža, mlaka’ (Pr); p'ra.x,'ža.ga; Tmn. x'ra.ste, Med. ka'va.c., gaspa'da.r;s'.a.na,p'.a.tnu;ka'ša.ra, .a'ta.va, 3. os. ed. sed. 'ca.ka; k'ra..a,'ka.m.n,k'.a.davu ‘kladivo’,'ma.s.o (NK); '.a.s, Red. d'.a.na;gaspa'da.r, .ob.r'šĺ.c ‘brisaca’, Imn. k'ra.jli; Imn. .o'pĺ.jk. (Ied. '.apajk), 3. os. ed. sed. 'pĺ.da; Red. b'rĺ.ta, k'ra.va, s'.a.ma, 'ra.ma, prid. ž. s'ta.ra (Ja); '.a.s, gaspa'da.r; a'pa.jk; k'ra.va, Red. .ob'ra.za (KV);'.a.s, v'ra.t; k'ra.jl; Rmn. k'ra.f; k'ra.va, 'ja.ma, m'.a.ka, 'ma.ti, 'ra.ma, Red. b'ra.ta (Lo); g'ra.t,161 ('ana) '.a.s (ž.) ‘las’, p'ra.x, v'ra.t,d'.a.n, st'ra.n;Red. ka'.a.ca ‘kovac’; t'ra..a, g'.a..a ~ g'.o..a, v'ra.ta; 'pa.zdixa, .og'ra.ja, o'ta..a, na'va.da, x'.a.p.c; Red. b'ra.ta, 'sa..u ‘salo’, b'.a.tu, 'pa.m.t, 'ra.ma, k'ra..a, 'ža.ba, 'ba.ba, 'ma.t. ‘mati’, 'pa.lca, s'.ama,prid. ž. s'ta.ra (Ra); '.a.s, v'ra.t, 'ba.ra ‘vecja mlaka’; Rmn. k'ra.f; k'ra.va, 'ra.ma, 'ma.ti (Tr);'.a.s; .a'pa.jk, Rmn. k'ra.f; k'ra.va (Pl); v'ra.t, z'ra.k, prid. m. m'.a.t;Red. ko'va.ca; b'rada (anal. po odvisnih sklo­nih); Imn. b'ra.ti, 'pa...c, 'sa.pnik, s'ta.re('a.ta), 1. os. ed. sed. p'ra.vin, del. na -l ž. 'da..a; Red. 'ra.ka ‘rak’, I/Tmn. k'ra.ve (Za);'pa.s,k'.a.s, v'ra.t, s'.a.p ‘slap’,s'ra.p,'.a.s ‘las’ (ž.), d'.a.n; x'ra.st, m'.a.toc ‘mlatic’; g'.a.va, t'ra.va, b'ra.zda; .o'ta.va, 'pa..oc, 'zajc, s'ta.r. ('.o.ca), h'.a.poc, .o'pa.jok ‘pajek’, Imn. b'ra.t.; 'ka.šol, 'pa.stork, 'ga.b.r, 'ja.var, Red. b'ra.ta, 'ja.pku, b'.a.t., k'ra.va,'ra.na, m'.a.ka, d'.a.ka, 'ka.ca, 'ja.goda, s'.a.ma, 'ma.cexa, 'ma.t. ‘mati’, s'ta.tve (Os); st'ra.x, g'ra.t, p'ra.x; b'ra.da, t'ra.va; x'.a.p.c, 'ma.cka; k'ra.va, d'.a.ka, 'ka.ca, 'ja.g.da, 'ma.t., 'pa.met, Red. b'ra.ty, 'ja.pku (Hr);'.a.s ‘las’,s'ra.p, z'na.k,s'.a.p, v'ra.k,'ma.st, v'ra.t,'pa.s,prid. m. m'.a.t,d'va.;x'ra.st; b'ra.dĺ; .'ta.va, k.'ša.ra, 'za.j.c, x'.a.p.c, Rmn. k'ra.f,prid. doloc. obl. m. s'ta.r., del. na -l ž. p.z'na..a; 'ka.š.l, 'ga.b.r, d'.a.ka, 'ža.bĺ,'ma.t.,s'ta.tve, del. na -l ž. .p'ra..a(BL); '.a.s, v'ra.t; g'.a.va; .o'pa.j.k, Rmn. k'ra.f; k'ra.va, 'ra.ma, 'ma.ti (Vo); 'da.r, d'.a.n (m.), v'.a.t ‘klas’, k'.a.s, g'ra.t, st'va.r, 'ga.s, 'ma.st, m'.a.t,x'.a.t‘hlad’, g'.a.t‘glad, lakota’,'ja.k‘mo­can’,'ta.t,v'ra.k,x'.a.d.n; x'ra.st,k'ra.t.k; g'.a.va,prid. ž. 'm.a.da,'ra.st‘rasti’,'.a.kn.~ v'.a.kn. ‘vlakno’; a'pa.j.k ‘pajek’, 'ža...c ‘žalec, želo’, 3. os. ed. sed.'.a.ja ‘lajati’,del. na -l ž kre'pa..a, k'ra.vji, s'ta.r. ('.o.ca), zd'ra.vje, 'za.jc ~ 'zajc; Med. na p'ra.g. ‘prag’, 'ja.gada, 'ja.pka, 'ka.m.n., l.'pa.ta, 'ma.t., s'ra.ka, 'ža...st, 'ka...c, 'pa.lca,'ra.me, 'pa.st ‘pasti’, s'pa.t ‘spati’, t'ka.t ‘tkati’ (Ge); v'ra.t, m'ra.k; t'ra.va; o'pa.l.k; k'ra.va, 'ja.ma, 'ra.ma, Red. ob'ra.za (Tu);d'.a.n, '.a.s; Imn x'ra.st.; prid. m.'.a.c.n (Po); ('a.na) '.a.s, m'ra.k; Red. ko'va.ca; o'pa.j.k; 'ka.ca, k'ra.va, 'ma.ti, 'ra.ma (Raz); 'pĺ.s, g'.ĺ.t, prid. m. m'.ĺ.t;1. os. ed. sed. 'dĺ.n;'pĺ...c, 'pajl.k, zd'rĺ.vje; 'žĺ.ba, 'jĺ.ma, d'.ĺ.ka, 'kĺ.š.l (De); 'pa.s,'ta.t, g'va.s ‘glas’, d'va.; g'va.va;.'ta.va, zd'ra.vje, 'za.jac, 'ja.str.p; 'ka.m.n, k'ra.va, 'ža.ba, .'pa.ta ‘lopata’ (CL). 161 V pomenu ‘mesto’, starejši pomen pa je ‘velika zgradba, najvecja v mestu’. 2.2.1.10 Issln. *i/*ě- Etimološki i je bil kot visoki samoglasnik podvržen krajšanju. Kratki i izkazujejo baj­tarski govori s Crnim Lugom in Delnicami, od gebarskih govorov pa Turke in Požar. Dvojnicne odraze kaže bajtarski govor Gerova162 in dragarski govori, govor Cabra le dolgi i. Od gebarskih govorov imata dvojnicne odraze Zamost in sporadicno Razloge, dolge pa Hrvatsko (z nekaj izjemami) in Bosljiva Loka. Velja pripomniti, da dolžina etimološkega i predvsem v osrednjem delu (Gerovo, Zamost,Razloge) obravnavanega obmocja ni tako izrazita kot kracina v »pravih« bajtarskih govorih. Vsi kontrolni ko­stelski govori imajo na tem mestu dolgi i. Izpostavimo lahko govora Cabra in Bosljive Loke, saj sta v svoj inventar dolgega vokalizma deloma vkljucila tudi dolgi i. < issln. *-ě.163 Dolžina visokih samoglasnikov v nezadnjih zlogih bi tako lahko bila v teh govorih tudi sekundarna, nastala s težnjo k podaljševanju vseh naglašenih zlogov. Gradivo: k'ri, 'si.n, 'zit, Red. 'zi.da; 'niz.k, pas'ti.r, 1. os. ed. sed. ži'vin; 'zima, 'vin.; ma'ti.ka; 'niva, 'žila, ko'bila, s'vina, še'nica (La); 'si.n,k'ri., prid. m.'žif; pas'tir, 'listje, 3. os. mn. sed. se'dijo; 'vinu, 'lice, prid. mn. 'sive; ma'ti.ka; me'zi.nc, Rmn. 'ži.l; 'šilo, 'žit., ko'rito, ko'pito, ko'sil., 'ži.a, ž'lica, brada'vica, ro'cica, se'kira, pla'nina, 'pila ‘pila’, Med. 'xiši, 3. os. ed. sed. 'piše, 3. os. mn. sed. ne p.s'tijo ‘pustiti’ (SvD); 'ži.r, 'zi.t, 'si.n, 'ci.r, k'ri.; 'li.ce, 'zi.ma; mo'ti.ka, b'ri.tva, me'zi.ncek, Rmn. 'ni.f, del. na -l ž. no'si.la, 'ši.vala; 'li.pa, 'mi.za, 'ni.va, 'ri.ba, 'ži.la, ž'li.ca, ly'si.ca, brada'vi.ca, še'ni.ca, 'ši.l., ko'pi.tu, k.'ri.tu, se'ki.ra, prid. ž. 'si.ta, 3. os. ed. sed. 'pi.xa (Ca); 'sin, 'zit, k'ri, x'ci, 'list; g'ric, s'vina, 'niz.k ~ 'nizak; 'vinu, 'lice, 'zima, b'liz.; b'rinje, 1. os. ed. sed. 'pišen, 'vid.n; 'niva, 'žila, 'miši ~ 'miša,'lipa, 'riba, 'tici, prid. ž. 'sita (BP); 'sin, 'zit; x'rip;'zima, 'vinu; ma'tika; 'niva, 'ži.a, ka'bi.a (Pr);'žif; b'lizi, 'vinu; b'ritva, 1. os. ed. sed. 'mislin; 'žitu, 'lipa, 'niva, ž'li.ca ~ ž'lica, Imn.: 'niti, 'miši, ka'bi.a, ka'pica, ka'ritu (NK); 'si.n, 'zit; x'rip; 'vinu, 'zima; ma'tika, 1. os. ed. sed. s'pin; 'niva, ka'bi.a, gaspa'dina (Ja);'zit, k'ri; x'rip; 'zima, 'vinu; ma'tika; 'ži.a, 'niva, ka'bi.a (KV); 'sin, 'zit, k'ri; st'ric, x'rip; 'zima, 'vinu; ma'tika, 2. os. mn. sed. 'videšte; 'niva, 'xiša, ka'bi.a, ka'pica ('sena), s'vina ‘znacajska lastnost’, Red. 'tica, 'žile (Lo); 'zit,'sin, k'ri; s'vinja; g'ric; 'lice, 'vin., 'zima; 'tisa, ma'tika, 'misu ‘misel’; x'rip, 'riba, 'xiša, 'ži.a,ka'bi.a, p.a'nina,ž'lica, Red.: 'niti, 'tica, 'miša, Imn. 'vile, prid. ž. 'sita (Ra); 'sin, 'zit; x'rip; 'vin., 'zima; ma'tika; 'niva, 'ži.a, ka'bi.a (Tr); 'sin, 'zit; 'zima, 'vinu; ma'tika, 3. os. ed. sed. 'vidi; 'ži.a, 'niva, ka'bi.a (Pl); 'si.n,Oed. is 'si.n.n, 'ži.f,t'ri., del. na -l m. po'bi.ro., p.püs'ti.., del. na -l m. mn. ka'si.li; del. na -l m. mn. xo'di.li; 'li.ce; 1. os. ed. sed. 'vi.din; del. na -l mn. da'bili; Red. s x'riba, Med. x'rib., Ted. 'šišo, Oed. da'vi.co ‘vdova’ (Za);'sin, x'ci; 'nizok; 'vinu,'lice, g'lista, 'zima,b'liz.; 1. os. ed. sed. 'vid.n; x'rip, 'ši.., ko'rit. /(-u), 'žit.,ko'pitu,pa'rišce, 162 Lastnoraziskovanjena terenu vkraju Gerovo je dalo celo znotrajistega leksemadvojne rezultate ('si.n in 'sin). 163 Tako imata v naboru kratkega naglašenega vokalizma le i, naglašen po terciarnem umiku naglasa. 'niva,se'kira, g'riva, ('žila)~ 'ži.a,'riba,s'liva,ma'lina,ž'lica, še'nica, gre'dica, l.'sica, pra'sica, ro'cica, ko'pica, brada'vica,prid. m. p'litok, š'tir. (Os); 'si.n, x'ci., 'ži.f, ('zit, 'list); 1. os. ed. sed. s'pi.n, 'vi.nu, 'zi.ma ~ ('zima), 'ti.xo, prid. Tmn. 'si.v.; 1. os. ed. sed. 'vi.d.n, 3. os. ed. sed.: 'si.li, 'mi.sl.; Red. 'ri.t., 'ži.lca ‘žilica’, lu'pi.na, 'ni.va, 'ri.ba, 'xi.ša, k'ni.ga, 'mi.za, 'ši.ba, še'ni.ca,s.'ki.ra, del. na -l ž. d.'bi..a (Hr); 'si.n,'ži.r,'zi.t, š'ci., 'ži.f,t'ri., 'mi ~ 'mi.;g'ri.c,'ni.z.k,3. os. ed. sed. 'zi.be;'li.ce,'vi.n.,'zi.ma,b'li.z.; b'ri.tva, Imn. 'vi.tre, del. na -l ž. n.'si..a; 'ši..u, 'ži.t., k.'pi.t., 'ri.ba, 'ži.la, 'ni.va ~ ('ni.va), g'ri.vĺ, s'li.vĺ, ma'li.na,s.'ki.ra,l.'si.ca,ž'li.ca, b.da'vi.ca,n.s'ni.ca, pra'si.ca, dry'ži.na,k.t'li.na,b'ri.s.t(BL); 'sin, 'zit; x'rip; 'vinu, 'zima; ma'tika; 'ži.a, 'niva, ka'bi.a (Vo); 'sin; g'ric, 'listje, p'rid.n, 'niz.k,p.a'nina; 'zima,g'lista; m'linar, ma'tika, 'zipka, 1. os. ed.: 'misl.n, 'vid.n, š'kil.n; 'si.n, 'zi.t, 'ži.r; 3. os. ed. sed. c'vi.l.; k'ri..., b'li.z., 'pi.sm./-.; m.'ži.nc.k,bra'vi.nc, ma'li.tva, 3. os. ed. sed. s'pi., del. na -l ž. .ž.'ni..a ~ .ž.'ni..a; 'vime, 'sit., g'liva, š'liva, ž'lica, 'iskra, ka'bi.a, kap'riva, dva'rišce, gre'dica ~ gr..j'dica, kaš'cica, ka'zica, kaše'nica, l.'sica, nas'nica ~ nos'nica, pra'sica, ..s'.ica, 'sirutka, Imn.: 'šibe, 'miš., 'žilaf, 'vid.t,1. os. mn. 'pijem., del. na -l m. s'liša./-../-o.; st'ri.na, s.'ki.ra,š'ti.r., 'ži.tu, 1. os. mn. sed. 'pi.jem. (Ge); 'zit, 'sin; 'vin., 'zima; ma'tika; 'niva, 'ži.a, 'ši.o, 'vile (Tu);'zima; 'ži.a (Po);'sin, 'zi.t, š'ci; x'rip, Red. pas'ti.rja; 'zima, 'vino; ma'tika; 'ži.a, 'niva, ko'bi.a, Red. 'di.ma (Raz); 'sin, 'list, š'ci, 'cist, k'rif; 'divj., 'listje; 'vinu, 'zima; ma'tika, 'mis.., 1. os. ed. sed.: 'misl.n, 'vid.n, 3. os. ed. sed. s'tisne; 'ši.., 'sit., k.'pit.,k.'rit., 'riba, 'tica, 'xiša, 'niva, s'liva, 'lipa, k'niga, 'ži.a, 'si.a, g'riva, k.'bi.a, k.p'riva, l.'sica, še'nica, d.š'cica ‘dešcica’, 'bist.r (De); 'sin, š'ci; 'listje; 'zima; m.'tika; 'dim, k'lin, 'žila, ž'lica (CL). 2.2.1.11 Issln. *u/*- Podobno stanje, kot ga najdemo pri etimološkem i, imamoglede kvantitete tudi pri etimološkem u, saj je bil tudi ta visoki samoglasnik izpostavljen krajšanju. Bajtarski govori v pasu od Babnega Polja do Delnic izkazujejo kratki u, tako tudi Crni Lug. Do krajšave etimološkega u ni prišlo v govoru Cabra, Hrvatskega in Bosljive Loke (enako tudi pri etimološkem i). Dragarska govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazujeta dvojnicne odraze (u in u.), tako tudi govora Zamosta in Razlog. Ostali gebar-ski govori imajo kracino. V severnih govorih so ohranjeni ostanki zaokroženosti, in sicer v posameznih pri­merih v govorih Prezida, Janežev in Loknarjev. Jugovzhodni del obmocja v smeri proti kostelskim govorom kaže na ohranjeno zaokroženost. Kratki tako poznajo govori Turkov, Požarja, Razlog in Delnic. Govor Bosljive Loke kaže na delno izgubo zaokro­ženosti (y.). Kostelski govori ohranjajo dolžino in zaokroženost, tj. poznajo odraz ü.. Govor kontrolnih Lokev izkazuje dvojnicnost odrazov (u in u.), govora Broda na Kolpi in Gornjih Turnov imata le dolge odraze (u.). Vecina govorov obravnavanega obmocja danes torej ne pozna vec zaokroženosti u-jevskega glasu. Pri dokazovanju, da je današnji u(.) res nastal iz dol. *. (< issln. *u/*-), so nam lahko v pomoc naslednji argumenti:164 1 Pri govorih, ki poznajo švapanje in v svojem inventarju dolgega ali kratkega voka­ lizma ne izpricujejo zaokroženega etimološkega u, lahko nekdanjo zaokroženost dokazujemo z naslednjo trditvijo – do švapanja oziroma prehoda skupine *la > .a, ki je v omenjenih govorih dosledno,ne prihaja pred etimološkim u,165na tem mestu imajo ti govori fonem l: 'luc,'lukna, 'luna (BP); g'lux (SvD); 'luc,'lukna ~ 'ka.u (Ra); '.ukna (Ge); o'lupok (Pl); del. na -l m. zas'lu.ži. (Za); g'lux, 'luža ~ 'ka.u (Os); 'lu.c, g'lu.x, .'lu.p.k, 'lu.kna (Hr); g'va.va ~ p'luk (CL). 2 Govora Bosljive Loke in Delnic, ki v svojem inventarju vokalizma izpricujeta zao­kroženi odraz issln. *u/*-, in prav tako poznata švapanje, le-tega, pricakovano, ne izkazujeta pred etimološkim u: 'ly.bje, 'ly.kna ~ 'k...u (BL); g'lüx ~ 'k..u (De). 3 Znotraj kratkega vokalizma po moderni vokalni redukciji v vseh govorih sovpa­dejo odrazi nenaglašenih *u, *i in *e. Pri leksemih, ki so biliterciarno naglašeni, se nekdanji prednaglasni u vecinoma odraža kot . oziroma i: Imn. 'l.di ‘ljudje’ (BP), 'sixu ‘suhó’ (De). Gradivo: kre'lut;k'l.c,'suša,p'lu.ca,'luc;'luna;'lukna; Red. k'ruxa,k'luka,'luža (La); g'lux, 'sux; k'luc, 'tujc; t'ruplo, 'usta; ce'lu.st; p'lu.ca; 'ruxa, 'kuxna, k'luka, o'kusna (SvD); 'lu.c, k'lu.n, ce'lu.st, 'vu.š, 'su.x, g'lu.x; k'lu.c, klo'bu.k, p'lu.ca, Red. 'du.še; 'ru.da; o'lu.pek, x'ru.ška, Imn. 'lu.kne; k'lu.ka, Red. (bres) tre'bu.xa, Imn. 'bu.kve (Ca); 'luc, 'vuš, g'lux; k'luc, p'luca, 'suša, 'duša, 'lubje, 1. os. ed. sed. 'lup.n ‘lupiti’; 'vusta; 'lukna, x'ruška; 'jutru, 'muxa, 'bukva, k'luka, 'luža, Red.: k'ruxa, 'kupa(BP); k'luc, p'luca, 's.ša, 'luc; 'lukna; 'luža, k'luka, Red. k'ruxa (Pr); 'pux, .ot'pust.k; k'luc; 'lukna; Red. k'ruxa, k'luka, 'ruxa (NK);'v..sta, k'luc, 'suša, p'..ca, '..c; prid. ž. 'pusta; 'lukna; k'luka, 'ruxa, Red. k'ruxa (Ja);k'luc, 'luc,p'luca, 'suša; 'lukna; 'luža, k'luka, Red. k'ruxa (KV); k'l.c, 'luc, 'suša, p'l.ca; 'l.kna; k'luka, 'l.ža, Red. k'ruxa (Lo); 'luc,'sux; k'luc, p'luca, 'suša ~ 'šuša (star.), 'duša; 'usta, 'ujzda; 'lukna; 'buk.a, 'jutru, Red.: 'kupa, k'ruxa (Ra); k'l.c, 'l.c, 'š.ša, p'l.ca;'lukna; 'l.ža, Red. k'ruxa (Tr);k'luc, 'suša, p'luca, 'luc;'vusta; 'lukna; 'luža, k'luka, Red. k'ruxa (Pl); p'lu.ca; 'kuxna, del. na -l m. zas'lu.ži. (Za);b'rus, g'lux, 'sux; k'luc, p'luca; 'vusta; x'ruška; v'nuk, 'jutru, k'luka, 'muxa, 'bukva, 'burja, 'luža, Red. k'ruxa, Med. f tre'bux. (Os);'lu.c,'vu.š, g'lu.x,'su.x; 'žu.l,'du.ša, p'lu.ca; 'vu.sta; .'lu.p.k, 'lu.kna, x'ru.ška; 'bu.kva, 'mu.xa, 'bu.rja, Red.: k'ru.xa(Hr);'sy.x,'py.st, b'ry.s, d'ry.g., g'ly.x ~ g'lyx, 3. os. ed. sed.s'ky.b. se ‘skubiti se’; k'ly.c, p'ly.ca ~ p'lyca, 'ly.bje; 'ry.da,'vy.sta,t'ry.p.u,prid. ž. 'xy.da;x'ry.ška,'ly.kna, 'sy.kna, 'ky.rje ~ 'kyrje ('o.ku), 3. os. ed. sed. .'ly.p. ‘olupiti’, 'ty.d.; k'ly.ka, 'myxa ~ 'my.xa, 'ry.xa, Med. na 'ky.p. (BL); k'l.c, p'luca, 'luc, 'suša; 'lukna; k'luka, 'luža, Red. k'ruxa (Vo); 'sux; 'suša, 'žul, Imn. 164 Tako tudi Pronk(2010: 120), ki piše: »Prvotnoje *u postalo prednjim * u zapadnim govorima Gorskoga kotara i u Beloj krajini, a vjerojatno i u istocnome goranskom.« 165 Rigler 2001: 129. k'luc.; prid. sr. 'tuje; f'ruška, '.ukna, 'jutr., 3. os. ed. sed. 'kuxa; 'kuxna, 'ruxa, 'pušcat (Ge); k'lüc,p'lüca, 'šüša, 'lüc, Rmn. 'vüx; 'lüža, k'lüka, Red. k'rüxa (Tu);'šüša, 'vüsta, Tmn. k'lüce, 'lüc; 'lükna; 'lüža, Red. k'rüxa (Po); k'lüc, p'luca, 'šü.ša; 'sükna, Tmn. x'rü.ške, 'lükna; 'lü.ža, Red. k'rüxa (Raz); b'rüs, 'süx, g'lüx; k'lüc,p'lüca, 3. os. ed. sed. k'rül.; 'rüda, 'jüxa, 'vüsta; x'rüška; 'jütr., 'bükva, 'müxa, Red. k'rüxa (De); k'lun, g'lux; k'luc, p'luca, 'suša; prid. ž. g'luxa; 'kuxar (CL). 2.2.1.12 Issln. *./*.- Zlogotvorni *. je razpadel, in sicer diftong o.. izkazujejo vsi govori do Bosljive Loke in Delnic. Do monoftongizacije v u-jevski smeri je prišlo v krajevnem govoru Crnega Luga. Kontrolni govori poznajo monoftongizacijo v u, ki jebodisi dolgi (Grivac) bodisi se je dalje skrajšal (na primer v govorih Delaca, Broda na Kolpi ter Gornjih Turnov). Pronkopozarja(2010: 123), da ni nakljucje, da so diftong o. ohranili prav tisti govori, ki ohranjajo tudi diftong ... iz jata. Predvideva, da je v govorih, ki danes izka­zujejo monoftong u (< *.), le-ta nastal iz nekdanjega *ou, saj ti govori niso trpeli difton-gov v svojem sistemu. Diftonški odraz jata pa je ohranjen v tistih govorih, kjer je le-ta prišel v par z odrazom *.. Gradivo: Oed. s 'c...n.n, o'p...dne; del. na -l mn. 't...kli; 'b...xa; 'v...na (La); 'ko..k, 'žo..c, 'so..za; 'c...n, prid. ž. 'd...ga (SvD); 'žo..na, Imn. 'vo..ki; 'vo..na, Ted. na'Ko..po, prid. sr. 'po..n. (Ca); 'co..n,'vo..k,'do..k,'bo..xa,'žo..na, 1. os. ed. sed.: 'mo..zen ‘molsti’, 'do..ben ‘dolbsti’; 'vo..na, Imn. 'po..xi, prid.: 'do..ga, 'po..na (BP); 'b...xa; 'v...na, 'K...pa (Pr); 'v...na (NK); 'b...xa, Oed. s 'c...n.n; Ted. 'v...no, 'K...pa (Ja); 'b...xa; 'v...na, 'K...pa (KV); Med. na 'c...n. (star.), 'b...xa; 'v...na (Lo); '.o..k ‘volk’, 'po..t, 'žo..na, 'so..za, 'bo..xa; '.o..na ‘volna’, prid. ž. 'do..ga (Ra); 'bo..xa; 'vo..na (Tr);'b...xa; 'v...na, 'K...pa (Pl); 's...za, 'c...n, 'b...xa, 1. os. ed. sed. 'k...nen ‘kleti’; 'p...x (Os); 'v...k, 'ž...na, 'c...n, 'p...ž; Imn. 'p...n., 'p...na,'v...na (Hr);'c...n, 'V...cj. X'r.p, 'k...k; 'K...pa, 'v...na, Imn. 'd...g., del. na -l 't...kl. (BL); 'bo..xa, 'su.nce; 'vo..na (Vo); 'v...k, 'ž...t ‘žolt, rumen’, 'ž...c, 'd...k sam. ‘dolg’,'k...k (~ 'k..k);'b...xa, 'ž...na; 'v...na (Ge); 'büxa; 'v...na (Tu); 's.nci,'d...go(Po); 'bo..xa, 'c...n; 'vo..na, 'K...pa(Raz); 'v...k, 'ž...c; 'd...k, 't...st ‘tolst, debel’; 3. os. ed. sed. 'g...b. ‘dolbsti’, 'ž...na, 'p...xar; 'v...na (De); 'vuk, 'žuc, prid. m. 'duk; 'vuna (CL). 2.2.1.13 Issln. *./*.- Zlogotvorni . je vecinoma razpadel na samoglasniški in soglasniški del *.r. Polglasnik vecinoma ostane ., v govoru Babnega Polja se vokalizira v ., v Tršcu pa lahko v glas .. Ohranjen zlogotvorni r pa imajo govori Gerova, Razlog in Bosljive Loke, povsod kot dvojnica. Gradivo: 'p.rst; 'g.rl., 'd.rva, 'p.rsa, ce't.rt.k (La); 'p.rst, s'm.rt, o'b.rvi, 'k.rst; 'g.rlu, 'ž.rt‘žrd’, 'p.rsa~ 'g.ca‘tnalo’,'d.va (SvD);o'b.rva,'c.rf, 's.rp, os't.rva‘ostrv’ ~ 'p.st; 'd.rva, 'k.rpa ~ 'p.sa (Ca); 'c.rf, 'p.rst, s'm.rt, 'b.rf; a tudi: 'g.rm, 'd.r.u, 'p.rst,'b.rki,'v.rx; 'g.r.. ~ 'g.r.., 's.rna, 'g.rca (BP); 'p.rst; 'g.r.o, ce't.rt.k (Pr); 'ž.rt ‘žrd’,'d.rva,'v.rba,'k.rma (NK);'p.rst, 'v.rx, .o'b.rva, 'k.rf; 'g.r.o, Rmn. 'd.rf, ce't.rt.k (Ja); 'p.rst; 'g.r.o, ce't.rt.k (KV); 'p.rst, o'b.rva; ce't.rt.k, 'v.rt, 'g.r.o (Lo); 'p.rst, 'c.rf, 'ž.rt‘žrd’, s'm.rt; 'g.r.. (Ra); 'p.rst, 'k.rf; 'g.r.o (Tr);'k.rf, 'p.rst; 'g.r.o, ce't.rt.k (Pl); 'p.rst (Za); 'c.rf, 'g.rm, 'd.r.u, 'p.rst, 'b.rki, 'b.rf, 'v.rx, 'k.rf; 'g.r.., 's.rna, 'g.rca (Os);'p..rst, 'c.rf, s'm.rt, 'v.rx; 'g..rba, 'd..rva, 'x..rb.t (Hr); 'v.x,'.š, 'k.l, 'b.f, 'v.t, 'v.f ~ 'v.rf, 'c.f, 'd.va, 'v.ba ~ 'p.rst, 'd.rvu, 'b.rke, 'g.r.m, 'v.rf ~ 'v.f, s'm.rt, .'b.rv., 'p.rsa; 'g.r.u, c'm.rl (BL); 'p.rst, 'k.rf; 'g.r.o, ce't'.rt.k (Vo); 'b.k. ~ 'b.rk., 'c.f ~ 'c.rf, 'c.n ~ 'c.rn, 'd.v. ~ 'd.rv./-., 'k.f ~ 'k.rf, 'k.t ~ 'k.rt, 'm.tvac ~ 'm.rtvac, 'p.st,prid. m. 't.t ~ 't.rt,'t.n.k~ 't.rn.k,'v.ba~ 'v.rba (Ge); 'p.rst, 'k.rf, 'v.rx; 'g.r.o, 'p.rsa, ce't.rt.k, š'k.rbast (Tu); 'v.rx, 'p.st; 'd.rvu (Raz); 'c.rf, 's.rp, s'm.rt; 'g.r.u, 'z.rnu, 'p.rstajn ‘prstan’ (De); 'c.f, 'k.f (CL). Sekundarni .,ki je nastal po foneticni poti, najdemo v leksemu deževnik: d.r'ži.vn.k (Os), sekundarno (Alenka Šivic-Dular, pisno) tudi vdre'že..nik ‘mocerad’(Raz). 2.2.2 Kratki naglašeni vokalizem Kratki naglašeni samoglasniki imajo v vseh obravnavanih govorih dva možna izvo­ra, in sicer so to bodisi 1) odrazi kratkih akutiranih samoglasnikov v zadnjem/edinem besednem zlogu (kjer ni prišlo do podaljšave) bodisi 2) naglašeni po mlajših nesplo­šnoslovenskih naglasnih umikih, ki v nekaterih govorih že tudi kažejo tendenco k po­daljševanju le-teh (Cabar, Hrvatsko, Bosljiva Loka, delno Gerovo). Bajtarski govor Osilnice in vsi gebarski govori ne izkazujejo akanja v novonaglašenem zlogu: 'ka.ac (Ra) ~ 'kovac (Raz). Bajtarski govori, nekateri dragarski (Cabar, delno Lazec, Srednja Vas pri Dragi) in deloma gebarski govori (Turke, Požar, Delnice, delno Zamost in Razloge) imajo po mlajšem krajšanju visokih samoglasnikov v svojem sistemu kratkih naglašenih samo­glasnikov tudi kratka i in u (< issln. *i/*ě- in *u/*- oziroma < issln. *o, v tistih govorih, kjer pride do razvoja v u) v nezadnjih besednih zlogih. 1) Gradivo: 'bik, x'rip, 'tic, 'n.c; k'met; b'rat, 'kat, 'gat, 'las, ob'ras, mod'ras; 'kojn, 'koš, 'g.st ‘gozd’, ot'rok; k'rux (La); 'n.c, x'rip, 'nit, 'rit; b'rat, m'ras, ob'ras, na'pat ‘napad’; 'koš,ot'rok ~ (ot'r.k) (SvD); 'm.š,'n.t, 't.c ‘ptic’, 'n.c, prid. m. 's.t ‘sit’; k'met, 1. os. ed. sed. ž'ren ‘žreti’, kratki ned. 'nest ‘nčst’; b'rat, 'gat, g'rax, zd'raf; g'rap, 'pat,'kaš; k'r.x, 'k.p (BP); 't.c; 'k.jn; k'rux (Pr); 't.c, 'n.c; k'met, x'ren; 's.n ‘sčm’; zd'raf, s'tar, z'dej; 'kaš, g'rap, 'mašt; k'rex (NK); 't.c, 'n.c; k'm.t;b'rat, z'dej; 'kajn; k'rex (Ja); 't.c; 'kajn; k'rex (KV); 't.c, 'p.t ‘piti’, 'nec; 'kajn,z'd.j; k'rex (Lo);'n.t, 't.c,'m.š, prid. m.'s.t ‘sit’; k'met; 'pat,'kaš, 'kajn, k'rap,g'rap, st'rap ~ st'rop; k'r.x, 'k.p (Ra);'t.c; b'rat; 'kajn, 'kaš, predl. 'pat ‘pod’; k'r.x (Tr);'t.c; 'kojn; k'rex (Pl); 'n.c, x'rip;b'rat (Za);'miš (m.), b'rin; k'met; 'zet ‘zet’; b'rat, 'fant, 'gat, g'rax, '.as ‘laz’; g'rop,'koš,'kojn, st'rop, 'vo. ‘vol’, 'pot ‘pod’, š'kof, prid. m. š'rok; k'r.x (Os);'miš, 'tic, 'n.c, 'r.t, 'p.t ‘piti’; b'rat, k'raj;'k.š, 'k.n, k'r.p; k'ryx, 'kyp (Hr); 'tic; b'rat; 'kajn; k'r.x (Vo); 'dim,x'rip, 'miš, 'nit ~ 'b.t ‘biti’, 'š.t ‘šiti’,s'tr.c ‘strici’, 'n.c;p'lest; 'zet ‘vzeti’; b'rat, k'raj,m'ras, 'past ‘pasti’, p'rak, p'rat ‘prati’, prid. m. s'tar, 'tan ‘tam’; g'rap, 'kajn ~ ('k.o..n) ‘konj’,166 g'rast ‘grozd’, 'kaš; k'r.x ~ k'rüx (Ge); 'bik; 'kojn,b'rat; k'r.x (Tu);prid. m. 's.t, 'n.c; 'kojn; k'r.x (Po);'tic, 'n.c, (za) 'p.t ‘piti’; b'rat; k'rüx (Raz); 'm.š, 'n.t; 'd.t ‘deti’, 's.n ‘sčm’; 'cep; g'rax; g'r.st ‘grozd grozdja’, 'b.p, 'k.jn; k'r.x (De); 'n.c, 'r.t; 'c.p; b'rat, p'rak; 'k.jn, g'r.p, st'r.p; s'k.p ‘skupaj’, 't. ‘tu’ (CL). Govora Cabra in Bosljive Loke sta v procesu izgube kolikostnih nasprotij, kažeta na­mrec izrazito tendenco podaljševanja vseh kratkih akutiranih samoglasnikov v zadnjem besednem zlogu (nekaj je tudi dvojnic). Tako so kratkonaglašeni skoraj izkljucno samo zlogi, naglašenipo mlajših naglasnih umikih (pa še ti so pogosto že podaljšani). Poda­jamo nekaj primerov za izvorno kratke akutirane samoglasnike v zadnjem besednem zlogu, ki so lahko tudi že podaljšani: k'li.n, 'ni.š ‘nic’; k'm.t; b'ra.t ~ b'rat, t'la, 'fant; g'r..p, 'koš; k'ryx (Ca); 'bik, 'n.c, 'b.t ~ 'ri.t, k'li.n,x'ri.p ~ x'rip, prid. m. 'si.f ‘siv’, 'ci.st, g'ri.st;k'mi.t ‘kmet’, 1. os. ed. sed. g'ri.n ‘iti’;'zi.t ‘zet’;b'rat ~ b'ra.t ~ b'r.t, '.as ‘laz’, g'rax, prid. m. zd'raf ~ 'fa.nt, 'ca.s,prid. m. s'ta.r,'va.š;st'r.p, 'k.jn ~ 'po.t, 'k..š ~ 'ko.š ~ 'koš,'mo.št, d'no., p'ro.c;'k.p, k'r.x,s'k.p ‘skupaj’ (BL). 2) Gradivo:167 'm.gla, 's.rci, 3. os. ed. sed. z'goni, 'n.šce (La); 'm.gla, 'n.bu, 'm.xur (star.) (SvD); 'd.ska; ('la.si)~ 'lasi, 'm.rlic ~ (m.r'li.c)(Ca); s't.za, 'kakuš, 'past.r, 'm.rl.c (BP); 'd.ska, 'mesu, 'kavac, 'v.sok (Pr); 'd.ska, 'pepi., 'mesar, 'n.xce (NK); s'teza, 'senu, 1. os. ed. sed. 'ž.v.n (Ja); 'peku, 'senu, 'kavac (KV); s'keden, 'serci, '.altar, 'v.sak (Lo); s'k.d.n, 'ka.u, s'ramak,'d.kle (Ra); 'peku, '.aku,'kavac, 'v.sok (Tr); 'p.ku, 'kazuc ‘kozolec’, 'kavac (Pl); 'd.n.s, 'te.u, g'.ovnik (Za); 'toma, 'vixar, 'kovac,'m.rl.c (Os); 't.ma, 's.rci ~ ('n..bu), s'r.mak, b'radat (Hr); 'm.g.a, 's.rci ~ 'me.su, ('pa.stir)~ 'pastir, 'š.r.k (BL); 'poku, 'kakuš, 'kavac, 'vesak (Vo); 'b.z.k, 'kakuš ~ 'ga...p, s'ramak, 'n.šce (Ge); 'p.ku, 'kokuš, 'ko.ac, prid. m. 'v.sok (Tu); s't.b.r, Imn. 'z.bi, 'kovac (Po); 't.ma, 'ko.u, 'kovac, visok (Raz); 'k.b.., 'k.kuš, 1. os. ed. sed. s't.jin, 'šer.k (De); 'm.gva, 'l.pu, 2. os. ed. sed. 's.diš (CL). 166 Oblika, nastala po stranskosklonski osnovi z odrazom umicno naglašenega o. 167 Vec primerov za posamezne naglasne premike v poglavju 2.4 Prozodija. Odraz novoakutiranega polglasnika v edinem zlogu je lahko o-jevske barve, tj. . (Babno Polje, Bosljiva Loka) oziroma (reducirani) o (Vode, Turke, Razloge, Osilni-ca), (reducirani) e-jevski glas(Janeži, Kozji Vrh, Loknari, Tršce, Cabar, Ravnice), polglasnikje lahko tudi ohranjen (Prezid, Novi Kot, Plešce, Požar, Gerovo, Delnice, Crni Lug). V vecini kontrolnih tock (Grivac, Vas, Delac, Gornji Turni, Lokve) je odraz a. Gradivo: 'd.š,'b.t, 'p.s (La); 'p.s, 'v.n ‘ven’ (SvD);'p.s, b.t ~ ('b.t), 'deš (Ca); 'b.t, 'b.k, 'p.s,'d.š, 't.šc (BP);'b.k, 'p.s ~ 'p.s, 'd.š (Pr); 'b.k,'b.t,'d.š (NK); 'p.s, 'd.š, 'v.n (Ja);'deš, 'pes,'b.k (KV); 'pes,'d.š (Lo); 'p.s, 'd.š,'b.t, 'b.k, na 't.šce (Ra); 'pes, 'deš, 1. os. ed. sed. s.n ‘biti’ (Tr); 'd.š,'b.k, 'p.s (Pl); 'b.t, 'd.š,'b.k ~ 'pos ‘pes’, 'tošc ‘tešc’ (Os); 'b.t, 'd.š, 'p.s, 'b.k (Hr); 'p.s,'d.š (BL); 'p.s, 'd.š (Vo); 'b.t, 'b.k, 'd.š, 'p.s, 'p.s.k, 's.n ‘sen’, 1. os. ed. sed. 's.n ‘biti’, 'v.s ‘včs’ (Ge); 'p.s, 'd.š (Tu); 'b.k (Red. 'b.ka ~ 'bika)(Po); 'd.š,'p.s, 1. os. ed. sed.'s.n ‘biti’(Raz); 'b.t, 'd.š,'p.s (De); 'd.š,'p.s (CL). Podajam še gradivo za leksem bik: 'b.k, Red. 'b.ka (BP),168 'b.k (Pr, NK, Pl, Ge), 'b.k, Red. 'b.ka (KV, Ra), 'b.k, Red. 'b.ka (Os); 'b.k, Red. 'bi.ka (Hr), 'b.k, Red. 'b.ka ~ 'bika (Po); Red. 'bi.ka (La), 'b.k (Lo), 'bik (BL, Tu); 'bi.k(Vas), 'bik, Red. 'bi.ka(Banja Loka), 'bik, Red. 'bika (Delac). 2.2.3 Kratki nenaglašeni vokalizem Vokalna redukcija oziroma slabitev kratkih samoglasnikov je obravnavane govore pri­zadela v razlicni meri. Bajtarski govori izkazujejo najvišjo stopnjo slabitve, dragarski in gebarski pa manjšo. Popolno akanje v prednaglasnih zlogih poznajo le bajtarski govori, Osilnica izka­zuje že tudi odstopanja: paga'rišce, pat'gĺ.na (BP); gaspa'dina, sa's...da, pa'le.tca ‘poledica’, pan'd...l.k (Pr); pa 't.mi ‘po temi’, ba'l...z.n, ka'ruza, paf'tica ‘potica’, gaspa'dina, ka'ša.ra, kama'ra.da ‘koleraba’, pak'rapit, ka'zuc.k, 'že.g.n ‘žegen, bla­goslov’,'fut.r ‘futer (slaba krma)’, ka'ritu, s'kara ‘skoraj’, 'šupu ‘šupelj (votel)’ (NK); gaspa'dina, gaspa'da.r,sa'b..ta, del. na -l mn. gava'rili, pa'zim. (Ja); gaspa'dina (KV); pa've.d.t,gaspa'da.r, s.'b..ta (Lo);ka'l...nu, pa'l...t. ‘poleti’ (Ra);gaspa'dina, ka'ritu (Tr);gaspa'dina (Pl); pag'le.dat, sad'ni.ja, 'Makof (x'rip)(Za); pan'd...lok ~ koše'nica (Os); 'ja.gada, pa'zim., pa da'ma.c. (Vo); dva'rišce (Ge); ma'tika, pa'rišce ‘toporišce’ ~ k.'pit., g.'s...n.ca (De). 168 Vendar'bokoc ~ 'bikoc (BP). Dragarski in gebarski govori akanje v tem položaju izkazujejo le sporadicno: ko'bila, spom'la.t ‘pomlad’, Red. ko'l..sa, s.'b..ta,Med. na ko'l..si ~ ma'ti.ka (La); ko'mo..c, ko'l..vret, gospo'da.r, pot'k...ca, pogo'vĺ.rjat ~ pa'r..ka, ka'l..n. (SvD); po'k..pat, ko'l..nu (Ca); Imn. k.'ku.š. (Hr); p.n'd...l.k (BL); ko'bi.a, gospo'dina, so'b..ta (Tu); ko'bi.a, s.'s...da, so'b..ta, R/Ted. g.s'pu.da, po'bi.rat (Raz); d.'ma.ce, s.'b..ta, 3. os. mn. g.v.'rij. (CL). Akanje v ponaglasnih zlogih prav tako poznajo le bajtarski govori (Babno Polje, Ravnice, Gerovo, (redko) Osilnica: 'jĺ.gada (BP), 'ja.gada (Ra, Ge); ~ 'ja.goda (Ca); 'ja.goda (Os); 'ja.g.da (Hr); 'ja.g.da (BL); Imn. 'ja.g.de (CL). E-jevsko akanje v predponi ne-najdemo v posameznih govorih na celotnem obmocju: na'va.rnu (NK); na'va.rnast, nas'na.ga, nas're.ca (Ra); prid. ž. na'mi.rna ‘nemiren’,na'ra.s.c ‘merjasec’,prid. mn. na'va.rne ‘nevaren’ (BL); na'v...sta (Ge). Preglas v predponi na najdemo le v dragarskem govoru: ne'za.j (SvD) ~ 'naz.j (Ra); toda 'nazaj (BP, Ge, De) in 'n.zaj (Raz), kljub umiku naglasa, saj razvoj a > e v nenaglašenih zlogih ni obicajen. Ukanje v izglasju, tj. prehod izglasnega -o (< *-o) > -u v neterciarno naglašenih leksemih poznajo bajtarski, ne pa tudi dragarski govori (z izjemo Cabra) in gebar-ski govori, tam pride le do ožje o-jevske stopnje: ž.'l...zu (BP); 'vinu (Pr); ka'ritu, 'žitu (NK); 'm...stu, m'l...ku, prid. sr. pa'ka.š.e.nu (Ja); 'l...tu (KV); 'vinu, 's.e..u (Lo); b'.a.tu (Ra); meg'le.nu (Tr); 'm...stu (Pl); s't.e.gnu (Za); pre'di.u (Os); 'ži.tu (Ge); g'n..zdu, 'se.dlu (Ca); ~ 'vin., ko'l...n.(La); ka'l..n., 'žit. (SvD); k.'pi.t. (BL); k.'pit. (De); m'l..k. (CL). Ikanje v izglasju (-i < *-e/*-e)169 poznajo vsi govori pri terciarno naglašenih besedah samostalnikov srednjega in ženskega spola: 's.rci (La); Red. 'v.di (Ca); I/ Tmn. ž. 'nagi (BP); 'serci (Lo); Red. 'ko.zi (Hr); 's.nci (Po);Red. 'n.gi (De); 's.ci, Red. x'rani (CL). Redukcija nenaglašenega u vedno poteka v i-jevski smeri: 3. os. ed. sed. ke'pü.va ‘kupovati’ (SvD); 1. os. mn. sed. ki'pimo ‘kupiti’, b'lizi (NK);drü'ži.na, t'r..bix (Ca); t'r...bix, vendar b'lizu (Ra); del. na -l m. p.püs'ti..,t'r..bix (Za);dry'ži.na (BL);b'li.z. (Ge); del. na -l ž. zgi'bi.a ‘izgubiti’ (Tu); del. na -l ž. k.p.'vĺ..a, 'k...ž.x (De) oziroma e-jevski smeri: l.'pina, b'liz. (BP); st.'d.e.nc (Ra); b'liz. (Os);s.'d...n.c (BL). Nenaglašeni polglasnik v priponah se razlicno odraža. V dragarskih in severnih bajtarskih govorih (z izjemo Babnega Polja in Prezida) je to (reducirani) e-jevski glas: 'p..t.k, 'c..p.c (La); 'v..s.k (SvD); 'p..pek, x'l..bec, žeb'li.cek (Ca);'.onc.k ‘loncek’, 'k..šc.k, 'vus.k, m'l...c.k‘regrat’ (NK); p're.s.c, 'pe.t.k (Ja); 'm...s.c170 (KV); 'k.o.s.c, 'pe.t.k (Ra); s're.c.n (Tr); medtem ko v govorih Babnega Polja, Prezida in v osta­lih govorih najdemo ozek oziroma reduciran o-jevski glas: st.'d.e.n.c (BP); ce't.rt.k, 169 Vec o koncnici *-e (> -i) v poglavju o samostalniku pri razlagi koncnice za rodilnik ednine in imenovalnik oziroma tožilnik množine terciarno naglašenih samostalnikov ženskega spola. 170 Op. cit. 66. 'sin.k, 'p...s.k (Pr); 'pa...c, 'je.z.k (Za); ž'r...boc, st'ricok (Os); ž'r...b.c, 't.o.r.k (Hr); t.'li.c.k (BL); p'ra.s.c (Vo); 'sa.m.c, p'ra.s.c, fan'tic.k, 'ja.r.k (Tu); x'.od.n, 'p...s.k(Po); '.o.v.s, fan'tic.k, p'ras.c ‘svinja’ (Raz); 'ja.r.k ‘potok’ (Pl);'ja.r.k (Ge); oziroma polglasnik:p'ras.c, 'x.rb.t, 'p...p.k (Del). V govoru Crnega Luga in v kostel­skih govorih imamo na tem mestu odraz a: 'k..dan, 'm..sac,171 'd.vac ‘vdovec’ (CL); 'to.rak, 'ko.sac (Grivac). Še nekaj primerov nenaglašenega vokalizma: '.o.v.s, 'xo.d.t, Red. g'la.ve, Med. f 'ka.d., Oed. s 'koso, Imn.: 'žile, 'v.rx. (La); tre'bux, del. na -l ž. p.s'tila‘pustiti’, p.r'ja.tu, Oed. z o'c..t.n, 'put. ‘maslo’, 'ž.bu, Med. po 'g..zd., Imn. ž.: 'so..ze, 'xiše, Imn. 'l.di ‘ljudje’ (SvD); k'ra.jnc. ‘venec’, 'bi.rtox 'predpasnik’ 'r..veš ‘sirota’ (Ca); Red./I/Tmn. k'ra.ve (Pr); pu'na.cka ‘polnocnica’, spav.d'nica, k'ra.nc.l ‘venec’, 'pa.nk.lc ‘pan­keljc (trak z napisom)’, mata'vi.u ‘motovilo pri kolovratu’,Ted. za 'de.tel., Med. f g'ric., Imn. k'ra.ve (NK); 'j..jce, 'c..rku, Imn. 'l.že, 'žile (Ja); 'je.jce,s.'b..ta, c'r...dn.k, s'kuz. (KV); Red./I/Tmn. k'ra.ve, Med. ('tan v) x'rib., 'ri..c ‘rilec’ (Lo); 'je.jce, Red./I/ Tmn. 'š..be ‘usta’ (Pl); Med.: k 'ma.š., na B'r.o.d., v 'Za.greb. (Za); 'jejce, Red./I/ Tmn. k'ra.ve, Med. (na) x'rib., Oed. s 'pestj., pa 'da'ma.c. (Vo); de'že..n.k, 'd.o.st., Red./I/Tmn. 'k..že (Tu); xer'me.nt.n ‘koruza’, prid. m. 'r...z.n, 'd.e.l.c, Med. v 'šüm. ‘gozd’, Imn. ž. 'x..je ‘jelka’; Imn. b'r..snoste ab'l..ke ‘maskirne oblike (za vojake)’ (Po); 'kü.dor ‘klet’, 'v...cir ‘zvecer’, 'ütr. ‘jutri’, Red./I/Tmn. k'ra.ve, Ted. š'k..do, Med. na 'p.o.d., Imn.: 'b...le mĺ'line, 'küxarj. (Raz); se'r...ta, 'miz.ca, 'tüd., 'xidic, ne'v...sta, 'listje, 'jajci, 'zĺ.j.c, 'te.le, Red.: k'rĺ.ve, 'n.gi, rez'jad.t se ‘razjeziti se’, 'meja, g.'s...n.ca, Ted. 'xiš., 'k.s., Ded. b'rĺ.t., 'jĺb.ka ~ 'jĺ.b.ka, 'mis.. (De); s.'b..ta, dvo'rišce, 'me.dv.t, pr.'m..st.t ‘premestiti’, l.'sica, 'ja.buka, 'jajci, del. na -l ž. k.'pia ‘kupiti’, D/Led. 'že.n.; Red./I/T/mn. 'ja.g.de, 'vil.ce, 'že.ne (CL). Nenaglašeni samoglasniki lahko tudi popolnoma onemijo, najpogosteje je to i, na primer 1) v priponi -ica: klu'ca.v.nca (La); s'v..c.ca, 'pa.lca (SvD); Red./I/Tmn. ž. 'v..verce (Ca); pa'le.tca ‘poledica’ (Pr); 'pa.lca,p'l...v.nca (NK); 'ru.šca ‘rožica’ (Tr); 'ži.lca ‘žilica’, klu'ca.v.nca (Hr); k'lüca..nca (Tu); 'd...k.lca (Raz); 2) v pred­naglasnem položaju: š'va.nka (Ca), š'.a.nka (Lo), s'ramak (Ra, Tr, Ge), s'r.mak (Hr) itd. 171 Ibid. 2.3 Konzonantizem 2.3.1.1 Issln. *l Koncni *l je na obmocju severno od Novega Kota prešel v u, južneje v bajtarskih govorih bodisi v u bodisi v . (vecinoma pri glagolih V. nedolocniške vrste), v gebar­skih govorih pa vecinoma v ., v u le pri glagolih I. nedolocniške vrste: 'v.o.zu, 'd...lu (SvD); 'ru.žu ‘ružiti’, 'vidu, 'tu. ‘hoteti’, 'd..lo. (Ca); 'ri..ku, 'vidu, 'd......, (BP); 'p.., 'r.e.ku, 'n.o.su, a'ružu ‘oružiti’, fg'l...nu ‘uleniti (se)’,172 'j.mu ‘imeti’, 'l.e.žu ‘ležati’, p.r'p.e.lu ‘pripeljati’ (NK); pakas'i. (Ja); g'le.da., z'budu, (Ra); '.asta. ‘ostati’ (Tr); ras'k.o.pa., p.püs'ti.. ‘popustiti’, 'd.o.bi., 'm.gu (Za); 'vid.., 'd....o., 'tü. ‘hoteti’ (Os); 'vi.dy., 'ni.sy., 'pi.s.., 'p.rši. (Hr); 're.ke., 'ši.v.. (BL); 'pe.k. ‘peci’, 'vid.., s'liša., (Ge); 'p.ršu (Po); 'küpi., 'r.e.ku (Raz); p.'kĺ.za. (De). V govoru Crnega Luga se v položaju za samoglasnikom koncni l odraža kot .:'t.. ‘hoteti’, s'p.. ‘spati’ (CL). Govor Gornjih Turnov pozna v izglasju in v položaju pred soglasnikom prehod l > v. Še dlje pa je šel kontrolni govor Lokev, ki ima v izglasju -f < -v < -l. Predsoglasniški *l in v položaju pred . v priponi je na celotnem obmocju prešel v .: 'pa..c (SvD); 'pa..c (Ca); 'pa.c (BP); del. na 'k...c ‘kolec’ (NK); 'pa..c (Ra); 'pa..oc (Os); 'ka...c (Ge); 'pĺ...c (De). Prehod *l > . pred nesprednjimi samoglasniki (tudi za zobniki) poznajo vsi govori v pasu od Babnega Polja proti jugu do Delnic. Od švapanja dosledno odstopajo dra­garski govori na severozahodnem delu obravnavanega obmocja (Lazec, Cabar), govor Srednje vasi pri Dragi pa izkazuje mešane odraze. Proti jugovzhodu je pojav omejen z govorom Bosljive Loke. Do švapanja ne prihaja pred etimološkim u (issln. *u/*-). Govor Crnega Luga pozna prehod *l > .> v pred nesprednjimisamoglasniki, v vzglasju in v intervokalni poziciji prihaja preko asimilacije do izgube soglasnika. Gradivo: s'.ĺ.ma, d'.ĺ.ka, d'.ĺ.n, 'ka.o, 'd...k.a, ab'.ĺ.cnu, 1. os. ed. sed. '.ĺ.žen ‘lagati’, del. na -l ž. p.s'ti.a, prid. ž. d.'bi...a; ~ 'luc, 'lukna (BP); '.an ‘lan’, d'.an, g'.ava, s'.a.ma, p.a'nina, 'g.r.o; ~ 'luža, 'lukna (Pr); '.a.n, '..jtr.nca ‘lojtrnik’, ž'.a.xta,g'.a.ž.vna ‘steklo’, k'.a.sje,h'.a.ce,k'.a.šc ‘klašc, klop’, ka'...vret, ka'di.u, 's.e.d.u,.ob'xa.ji.u ‘obhajilo’, 'd...k.a,'met.a, s'ma.a ‘smola’, del. na -l ž. gava'ri.a; ~ 'lukna, 'lušca ‘lužica’ (NK); '.a.n, d'.an, g'.ova, s'.a.ma, ka'..vr.t, že'..d.c, 'g.r.o, 's.e.d.., 'ja.s.a ‘jasli’, c.'b...a, ka'bi.a, 'meg.a, del. na -l sr. 'pa..o, del. na -l ž.: sp.s'ti.a (se je), 'r.e.k.a, (je) š'.a.; ~ 'l.ža, '..c, 'lukna (Ja); '.an ‘lan’, '.a.s ‘las’, g'.ava, s'.a.ma, d'.a.n, ce'b...a, 's.e.d.o; ~ 'lukna, 'luža (KV); '.a.s, d'.a.n, g'.ava, m'.a.ka, ob'.a.cn., 'ka.u, 's.e.d.., 'g.r.o, ce'be..a, ka'bi.a, 'meg.a, 'ta.b.a; ~ 'l.ža, 'luc (Lo); '.a.s ‘las’, '.as ‘laz’, '.a.š, m'.aj ‘mlaj’, p.a'nina,x'.a.p.c, d'.a.n,že'..d.c, 'ga..p, 'ka.u, 'm.g.a, 'ži.a, Red. 's.e.d.a; ~ 'lukna, 'luc (Ra); '.a.n, d'.a.n, g'.a.va, s'.a.ma, .ob'.a.cn., že'be..a, del. na -l ž. 'p.e.k.a, del. na -l mn. m. p'.a.cali; ~ 'l.ža, 172 Op. cit. 85. 'lukna (Tr); '.an ‘lan’, prid. sr. '.acnu, g'.ava, d'.an, s'.a.ma, 'ži.a, 'm.g.a, 's.e.d.o, 'ka.u; ~ 'lukna, 'luža (Pl); Imn. '.osi, x'.a.ce, g'.ĺ.š, g'.ovnik, m'.a.t,st'r...a, 'ma..o, 3. os. ed. sed. 'd....a, del. na -l sr. 'vid.o, del. na -l ž.: 'da..a, p.r'š.a, zre'di..a, del. na -l m. mn. za'k.a.li (Za); k'.a.s, p'.omin ‘plamen’, t'.a, d'.a.ka, x'.a.ce, š'ta..a, '.o.s.a ‘osla’, 'd...k.a, del. na -l ž.: t'ka..a, š'.a, 'd....o.a, t.r'p....a, 'n.e.s.a, no'si.a, 'vid.a; ~ 'luc, 'luža (Os); '..xku, prid. ž. '.a.cna, g'...va, z'...tu, x'.a.p.c, d'.a.ka, d'.a.n, g'.a.tka, ž'.a.xta, x'.a.c., 'ža...st, p.'...ž.t, ž.'...d.c, p.a'ni.na, 'ma..u, del. na -l ž.: mu'ca..ĺ ‘molcati’, nar'di..ĺ, 'vi.d.ĺ, p.'za.b..a, p.'v...d..a, 'd......a, del. na -l sr. 'l.'ža..u; ~ 'lu.c, 'lu.kna (Hr); '.a.s ‘las’, '.as ‘laz’, m'.a.t.t, ..b'.a.cn., x'...dnu, prid. Imn. m'...di, 'j.g.a, t'.a., d'.a.ka. s'.a.p ‘slab’, s'.a.ma, c'...vik, sto'pa..o, del. na -l ž.: n.'si..a, ft.'pi..a, k.'si..a, del. na -l sr.: p.'bi.r..., 'p..c... ‘pociti’, 'r...k.., b'.u ‘biti’; ~ 'ly.kna (BL); '.a.n, d'.a.n, s'.a.ma, sa'.a.ta, 'ži.a; ~ 'luža, 'luc, 'lukna (Vo); '.a.c.n, k'.a.s, p.a'nina, g'.a.va, d'.a.n, x'.a.ce, ž'.a.xta, zg'.a.vnik, .ob'.a.cno, 'ga...p, 'ža...st, 'jig.a, ka'bi.a, 'met.a, š'ta..a, prid. ž.: ve'si..a, d.'bi..a, 3. os. ed. sed. '.a.ja ‘lajati’, del. na -l ž. g'l..da.a ~ g'l...da.a, 'vid.a, d.'ža..a, 'z...a ~ 'zi..a, sk'ri.a, 'da..a, s.'d....a, pa'pi.a ‘popiti’, pra'da..a, da'bi..a, t'ka..a, k'r.'pa..a; ~ '.ukna (Ge); '.a.s (ž.), d'.(.)an, d'.a.ka, g'.ava, s'.a.ma, p'.o.x.c ‘ploh’, ž'be..a, del. na -l ž.: 'r.e.k.a, p.'bir..a; ~ 'lüža, 'luk.nca (Tu); '.an ‘lan’, '.a.c.n, d'.a.n, x'.od.n, g'.ava, 'g.r.o, 's.e.d.o, 'bük.a ‘bukva’,'ži.a, del. na -l ž. 'p.rš.a; ~ 'lüža, 'lüc, 'lükna (Po); '.a.n, prid. mn. m. '.a.cn., '..xku ‘lahko’, g'.ova ~ g'.ava, d'.on, s'.oma, 'd....at ‘delati’, 'ža..ost, 'ži.a, ž'bi..a ‘cebela’, š'ta..a, del. na -l ed. ž. s'küx..a;~ 'lükna (Raz); '.axku, s'.an, d'.an, t'.ĺ.c.t, že'..d.c, 'žĺ...st.n ~ 'žĺ...s.n, d'.ĺ.ka, g'.ĺ.t, m'.ĺ.t, '.b.ak, .b'.ĺ.c.n, 'p..p.at ‘podplat’, g'.ĺ.ž.v.na, ž'b....a ‘cebela’, k.'bi.a, 1. os. ed. sed. 'd....an, 'g.r.u, 'met.a, 'se.d.., 'd...k.a, 'ig.a, 'ma...,del. na -l ž.: x'm.r.a, p.'kĺ.za.a, 'dĺ..a, sk.'p....a; ~ g'lüx (De); g'va.s ‘glas’,'vaxak ‘lahak’, z'vatu ‘zlato’, (po asimilaciji) '..vit ‘loviti’, 'ž...dac, 'ža..stan, del. na -l sr. 'b.o ‘biti’, del. na -l ž. 'vid.a ‘videti’; ~ 'luc (CL); ~ pla'nina, st.'pa.l., del. na -l sr. (se je) m'la.tlo, '...sla ‘osla’, 'c..larca ‘tanka deska’; ~ '.as (ž.), '.o.nc (star.), g'...va, 'ži.a (star.), del. na -l ž. r.še'va..a(SvD); ko'bila, del. na -l sr. s'p.e.klo(La);'lo.nc, del. na -l ž. k'le.pala(Ca). Za sekundarno skupino *-lj-< *-l.j- govori vecinoma izkazujejo depalatalizacijo v l, govor Delnic z anticipacijo j-jevskega elementa. Govor Bosljive Loke s svojimi dvoj-nicnimi odrazi l in l že prica o prehodu na izkljucnomehki odraz l v kostelskih govorih: 'z..le (La); 'z..le ~ '..gle (SvD); 'z..le ~ 'ze.le, Red.ve's..jla (Ca); 'zi..le, '..le (BP); 'ze.le (Pr, Ja, KV, Lo, Tr, Pl, Vo); 'ze.le, g'ra.ble,'v..g.lje ‘oglje’ (NK); 'ze.le, ve'sejli ‘veselje’ (Ra); 'zi.le (Os); 'zi.l., v.'s..jl. (Hr); '...le ‘olje’, 'zi.le ~ 'v.g.le ‘oglje’ (BL); 'ze.le, g'ra.ble (Ge, Tu); 'ze.le ~ ('zi.le) (Raz); ve'sejli, 'z.jle (De); 'z..le (CL). Slika odrazov je tako vzporedna tisti z odrazi issln. *l. 2.3.1.2 Issln. *l Issln. *l se ne glede na položaj v besedi najbolj pogosto odraža kot depalatalizirani l.173 V položaju za soglasnikom se issln. *l redno odraža kot depalatalizirani l, dvoj-nicnost izkazujeta govora krajev Bosljiva Loka in Hrvatsko, ki ohranjata še starejšo nedepalatalizirano razlicico: p'lu.ca, k'l.c, 'p..stla,'z.e.mla (La); p'lu.ca, k'luc, k'luka, 'p..jstla, 'z.e.mla(SvD); p'lu.ca,k'lu.c,k'lu.n,'p..stla, 'ze.mla (Ca); k'luc, k'luka, p'luca, 'z.e.mla, 'pu..stla, Imn. 'k.rple (BP); p'luca, k'luc, k'luka, 'z.e.mla, (Pr); k'luc, k'luka, 'z.e.mla, 'pu.stla ‘postelja’, 3. os. ed. sed. 'gible ‘gibati’ (NK); k'luc, k'luka, p'..ca, 'z.e.mla (Ja); p'luca, k'luc, k'luka, 'z.e.mla (KV); p'l.ca, k'l.c, k'luka, 'z.e.mla (Lo); k'luc, p'luca, 'z.e.mla, Mmn. 'žeblax ‘žebelj’ (Ra); p'l.ca, 'z.e.mla (Tr); p'luca, k'luc, k'luka, 'p..stla, 'z.e.mla (Pl); p'lu.ca, Ted. 'zemlu (Za); k'luc, p'luca, 'z.e.mla (Os); p'lu.ca, Imn. k'lu.c. ~ 'z.e.mla, 'ka.pla, za'lu.bl.n (Hr); k'ly.c, p'ly.ca,c'm.rl ~ brav'lin.c ‘mravljinec’, brav'li.nišce ‘mravljišce’ (BL); p'luca, k'l.c, k'luka, 'z.e.mla (Vo); Imn. k'luc., 'z.e.mla (Ge); p'lüca, k'lüka, k'lüc (Tu); Tmn. k'lüce (Po); p'luca,k'lüc,'z.e.mla (Raz); p'lüca, 'lidi ‘ljudje’, 'ze.mla (De); k'luc, 'l.di ‘ljudje’, 'z.mla (CL). V položaju za samoglasnikom se issln. *l najveckrat odraža kot l, kot nedepalatali­zirana (starejša) razlicica l je ohranjena v govorih krajev Bosljiva Loka in Hrvatsko (tu v vecini primerih): 'd..tela, 'v..la, ne'd...la (La); 'v..la, 'd..tela ~ 'de.tela (Ca); s'ti..la, 'vu..la ‘volja’, ne'd...la (BP); 'v..la, 'de.tela, s'te.la, ne'd...la, 'p.kol (Pr); 'de.tela (NK); 'v..la, ne'd...la, 'de.tela, 'p..st.l(Ja); 'v..la,'de.tela,s'te.la(KV); 'v..la, 'de.tela, ne'd...la(Lo); '.ola‘volja’, ne'd...la(Ra); 'de.tela, 'v..la, Red. 'p..stele, ne'd...la(Tr); s'te.la, 'v..la (Pl); Red. 'v..le, ne'd...la (Za); 'd...tela, 'ka.šol (Os); 'vu.la, Imn. 'pu.la ‘polje’, 'žu.l (Hr); 3. os. ed. sed. 'mi.le ‘mleti’ ~ 'pu.le, Oed. 'pu.stel. (BL); 'de.tela, 'v..la, ne'd...la (Vo); 'di.tela, 'žul (Ge); 'd..tela, 'v..la, s'te.la, ne'd...la (Tu); 'de.tela, 'v..la (Raz); 'kĺ.š.l (De). Pri leksemu kralj, pogosto tudi leksemu polje,redno prihaja do anticipacije pala­talnosti: k'ra.jl (Ca); k'rajl (Pr); Imn. k'ra.jli (NK); Imn. k'ra.jli (Ja); k'ra.jl (Lo); k'rajl (Ra); k'ra.jl (Tr); Imn. k'ra.jli (Os); Imn. k'ra.jl. (BL); k'ra.jl (Vo); k'rajl (Raz); 'v.jla, 'p.jli, k'rĺ.jl (De); 'v..jla (CL). Pri leksemu polje najdemo v nekaterih govorih odraz lj: 'pulje (La, BP, Ja, Ge), 'pu.lje (Os). Issln. *l je v obeh omenjenih položajihohranjen kot l v vseh kontrolnih kostelskih govorih. Foneticno izogloso tvori odraz *l v leksemu pajek, ki ga lahko na delu obmocja izvajamo iz sln. *opalek (Metka Furlan, pisno). Na gebarskem obmocju, vkljucno z Delnicami, je namrec prisoten odraz (j)l:o'pa.l.k (Tu);'pajl.k (De), kar je mogoce pri­merjati s kostelskimi govori:o'pa.lak (Vas);.'pa.lak (Delac);o'pa.jlak (Banja Loka); o'pa.l.k (Gornji Turni). Ramovš(1924: 169) razlaga odraz (j)l oziroma l kot fone-ticno realiziraniz j pred c v leksemih pajcji in pajcevina, kar se je nato preneslo na vse lekseme znotraj te besedne družine. V bajtarskih in dragarskih govorih najdemo 173 Prehod *l > l je zagotovo mlajši od švapanja, saj v govorih tega obmocja, ki poznajo tudi švapanje, ne prihaja do prehoda *lVO > lVO> .VO (prim. Babno Polje s'ti..la in d'.ĺ.ka). izhodišce sln. *pajek: 'pa.jk (La); 'pĺ.j.k (BP); a'pa.j.k (Pr); a'pa.jk (KV); .a'pa.jk (Pl);.o'pa.jok (Os);.o'pa.j.k (Vo);a'pa.j.k (Ge); in še z naglasnim umikom: '.apajk (Ja);'..pajk (Lo);'.apajk (Ra);'.opajk (Tr). 2.3.1.3 Issln. *r/*r Fonema nista doživljala posebnih sprememb. Issln. *r je v skupini *cre- izpadel v nekate­rih severnih govorih: 'c...da, 'c...va, c.'pina, 'c...šna(BP); 'c...da, c'...va, 'c.pina ‘glava, lobanja’ (Ra), vendar: c'r..šna (Ca), c'r...šna (Hr), c'r..šna (Ge), c'r...šna (De). Disimilacijo r-r . n-r izkazujejo govori: z'mantrat ‘utruditi’ (Ra), z'ma.ntran ‘utrujen’ (Za). Issln. *r je v vseh govorih v položaju pred samoglasnikom razpadel na r + j: Imn. 'ba.jtarji (Ca); 'mu..rje, 'bu..rja (BP); Med. me'sa.rji (NK); Imn.: zi'da.rji, pas'ti.rji (Ja); Red. 'zidarja (Ra); Red. gospo'da.rja (Za); Red. zi'da.rja (Raz); 'za.rja, 'bu.rja (Hr);'b..rja, 'm.ri ‘morje’ (De); 'm..rje (CL). 2.3.1.4 Issln. *n/*.n- Fonem *n v razlicnih položajih v besedi tvori bolj ali manj enako izogloso. Govori severno in zahodno od Hrvatskega in Bosljive Loka poznajo v vseh položajih izgubo palatalnosti, govora Hrvatskega in Bosljive Loke redno izkazujeta dvojnicne odraze in tako predstavljata prehod h kostelskim govorom, ki v vseh položajih poznajo le ohra­njeni palatalni n. V vzglasju besede je torej issln. *n otrdel v skoraj vseh govorih, ohranjenost pala­talnosti izkazujejo govori Bosljive Loke, Hrvatskega in delno Gerova: 'niva (La, Pr, NK, Ja, KV, Lo, Tr, Pl, Os, Vo, Tu, Raz, De); 'ni.va (Ca);'niva, Oed. ž 'nim (BP); 'ni.a (Ra);'ni.va, Omn. 'ni.mi (Hr); 'ni.va ~ 'ni.va, Oed. ž'nin (BL); Red. 'nega ~ Omn. z 'n.m. (Ge); 'niva, ž 'nin (CL). Ohranjeni *n poznajo tudi vse kontrolne tocke. V položaju za soglasnikom je issln. *n v vecini govorov otrdel v n, govora Hrvat­skega in Bosljive Loke izkazujeta dvojnicne odraze n in n: 'lukna(La); cebel'nak(SvD); og'ni.šce (Ca); 'lukna (BP, Pr, Ja, KV, Tr, Pl, Vo); 'lukna,'k.o.šna, 'ce.b.lnak (NK); 'l.kna (Lo); ..g'nišce, 'lukna (Ra); c'r...šna, .og'nišce (Os); k'ni.ga, 'lu.kna (Hr); 'kyxna, 'sy.kna, c'r...šna ~ k'r...šna, prid. ž.: s'ti.sn.na, prid. ž. 'za.jdna s prehodnim j (BL); c'r..šna, '.ukna (Ge); 'lükna, 'k.o.šna (Raz); k'niga, 'k...šna (De). V položaju za samoglasnikom je razvoj issln. *n enak – izguba palatalnosti ozi­roma razvoj v n ali odraz z izkazano anticipacijo j in otrditevv n (v položaju za samo­glasniki a, o, u) (Ramovš 1924: 116) ter dvojnicni odrazi v govoru Hrvatskega in Bosljive Loke: s'vina, zele'na.va, 'kojn (La); s'vinske (š'ta.lce), s'k.d.n, 'k..n, 'ba.jna (SvD); s'k.den, 'cu.jna, Imn. 'ko.jni, 'pa.jn, 'ba.jna (Ca); s'vina, '.o.g.n,s'k.d.n (BP); gaspa'dina (Pr); gaspa'dina, 'cuna, 'pina ‘pinja’, '.o.g.n (NK); '.o.g.n, gaspa'dina, Imn. 'pa.jne, 'kajn, (Ja); gaspa'dina (KV); gaspa'dina, s'vina, '.o.g.n, 'kajn (Lo); gaspa'dina, s'k.d.n, 'pajn‘panj’, Red. 'k.o.jna(Ra); gaspa'dina, 'kajn(Tr); gaspa'dina, 'kojn (Pl); Red. 'k.o.jna (Za); lu'ba.jna, 'kojn,'kostajn (Os); Ted. f '.o.g.n, 'k.n, 'pa.jn (Hr); g.sp.'di.na, s'k.d.n,'ko.stajn ~('ko.stan ~ 'ko.stan),l.'ba.jna,'kojn (BL); 'kajn, 'pajn (Vo); '...g.n,'kajn ‘konj’, 'pajn, 1. os. ed. sed. 'sajnan ‘sanjati’, 1. os. mn. sed. 'žajnem. ‘žeti’, 'zajn (Ge); gospo'dina, 'kojn (Tu);'kojn (Po);'...g.n, 'kujnsk., 'pĺ.jn (De); 'kux.na ‘kuhinja’, 'k.jn, Med. 'pa.jn. ‘panj’ (CL). Sekundarna skupina *-n.j/*-n.j se v vecjem delu govorov odraža kot -jn-, v neka­terih govorih (Prezid, Plešce, Osilnica, Turke in Razloge) pa je ohranjena kot -nj- ali otrdela v -n-: 'lickajni, k.rejne (La); 'lickajne (SvD); stano'va.jni (Ca); 'karejni ‘kore­nje’, 'kam.jni ‘kamenje’, z'nĺ.m.jni ‘znamenje’ (BP); 'kam.nje (Pr); .azd'ra..l.ni ‘ozdravljenje’, živ'le.jni (NK); t'ka.jni (Ja); 'kameni (KV); kar'e.jni ‘kar raste pod zemljo’ (Lo); z'na.m.jni (Ra); 'kam.nje (Pl); dara'va.jni, otra'va.jne (Za);z'na.monje, 'ka.monje (Os); živ'l..jni, s'pa.jni, p.'c..jni (Hr); c.š'c..jni, fsta'j..jni, zv.'n..jni, 'ži.gnajni ‘žegnanje’, Red. ze'l..jna (BL); 'pi.sajn., z.'l..jni (Ge); 'ka.monji (Tu); 'kamonje, 'šivajnje (Raz); s'pajni, ka'm.jni (De). Skupina *-.n- je, glede na odraze v govorih, najverjetneje neposredni odraz issln. *-n.j/*-n.j in ne odraz sekundarnega issln. **n (Matej Šekli, ustno). V kostelskih govorih, ki tudi v tem primeruodražajo le n, je, kot izgleda, vendar le prišlo do zlitja, vendar pa je teže dolociti casovno obdobje sovpada s prvotnim *n. 2.3.1.5 Issln. *m V vseh govorih prihaja do prehoda izglasnega -m > -n pri sklanji samostalniške bese­de (v Oed. in Dmn.), pri pregibanju glagola (v 1. os ed.) in pri nepregibnih besednih vrstah.174 Pojav je v slovenšcini znan skrajno vzhodnim panonskim govorom ter skrajno zahodnim oziroma jugozahodnim govorom (Lencek 1996: 154), tj. poznajo ga ziljsko, obsoško, rezijansko, tersko, nadiško, briško narecje, zahodni del kraškega narecja, juž­nonotranjsko (Rigler1963: 157), istrsko narecje, cabranško in kostelsko narecje (na primer govori krajev Banje Loke, Vasi itd.). Sporadicne primere prehoda izglasnega -m > -n najdemo tudi v južnobelokranjskem, sicer mešanem, govoru Spodnje Bilpe, že v Starem trgu ob Kolpi in Predgradu tega prehoda ne poznajo. Pojav je znacilen tudi za vse cakavske in deloma štokavske govore hrvaškega jezika ob obalnem pasu Jadranskega morja. Vzhodni goranski govori in nasploh vzho­dni kajkavski govori tega pojava ne poznajo. Izoglosa -m > -n tako poteka (poleg slo­venskih panonskih govorov na vzhodu) od skrajnega severozahoda slovenskih govorov v Zilji in Reziji proti jugu vzdolž obale Jadranskega morja, v smeri proti notranjosti pa je meja v ravnogorskem Starem Varošu (Barac-Grum 1993: 157). 174 Nerazlikovanje koncnih nosnikov je tipološko zelo pogost pojav, poznajo jo hetitšcina, gršcina, finšcina,arabšcina(Kapovic2008: 185), od slovanskih jezikov pa slovenšcina, hrvašcina in slovašcina. Ramovš(1924: 87) (po Ilešic 1916: 17–20) pojav razlaga foneticno, in sicer kot asimilacijo izglasnega -m na zacetni soglasnik dentalnega in velarnega predela pri sle­deci besedi v stavkovi zvezi, tj. m > n pred t, d, l, r, n, c, c, s, z in m > . pred k, g, h; kasneje naj bi se tak -n razširil tudi na primere, kjer stoji -m v absolutnem koncu besede. V hrvaški dialektologiji je ta tipološki pojav znan pod imenom adrijatizam (ozi­roma starejše dalmatizam) in se v literaturi omenja predvsem v zvezi s cakavskimi govori, celo kot »/t/a crta, u osnovi cakavska, iako u osnovi romanska« (Barac-Grum 1993: 157). Razlago, da je pojav izvorno prevzet iz romanskih jezikov, Barac-Grum povzema po Milanu Mogušu (1977: 89). Vendar pa se ta interpretacija teže aplicira na slovenske panonske in nekatere slovaške govore, kjer ni bilo neposrednega roman-skega vpliva. Mira Menac-Mihelic in Anita Celinic(2016: 331) predpostavljata, da je bilo nekoc obmocje pojava m > n vecje, kot je danes, tj. da sta bila zahodni in vzhodni del med seboj povezana. Obmocje, ki ga avtorici jemljeta v obzir, vkljucuje vse tipe nevtraliza­cije koncnih nosnih sonantov, tj. poleg m > n v neleksicnih morfemih, tudi prehod n > m v vseh vrstah besed, prehod m > m//n oziroma n > m//n in prehod m > n v leksicnih morfemih. Gradivo: Oed.: s'p..pk.n, 'c...n.n, 'p..rj.n, 1. os. ed. sed.: g'l..dan, s'kuxan, k'l..plen, zg'l..dan, b'rus.n, po'za.b.n (La); z'm...r.n ‘zmerom, vedno’, Oed.: z 'n...šc.n, z o'c..t.n, s k'lucon, s 'c.n ‘kaj’, ž n'jin ‘on’, 1. os. ed. sed. 'man ‘imeti’, 'v..n ‘vedeti’ (SvD); Dmn. 'nan ‘mi’, Oed.: (z.s) k'lu.can, zm'l..k.n, z'd.rvan, 'apnan, 1. os. ed. sed.: 'iman, 'v..n, g'l..dan, 's..kan (Ca); 'kĺ.n, Oed.: s. 'sinan, s 'fĺ.ntan, Dmn.: x'ci..ran, 'ž.e.nan, 'n.o.gan, 1. os. ed. sed.: m'l..jen ‘mleti’, v'zĺ.men, '.ĺ.žen ‘lagati’, 'n...man, 'd....an, 'nu..s.n‘nositi’ (BP); 'se.d.n, 1. os. ed. sed.: 'm..l.n, 'n...man, g'le.dan, 'ževin, 'patin se ‘potiti se (med boleznijo)’ (Pr); '..s.n ‘8’, 'kan,'tan, Oed.:z g'.a.s.n ‘glas’, s k'luc.n, z b'ra.t.n, z va'zick.n, 1. os. ed. sed.:pre'b.e.ren, 'k..pl.n, 'mislin, na're.din, 'n.e.s.n,'paznan (NK); 'se.d.n, 'tan, Oed. s 'c...ln.n, 1. os. ed. sed.: 'n...man, z'n..jin se, 'ž.v.n, 'sedin, s'p.e.c.n, z'r...ž.n (Ja); 'se.d.n, Oed. ze 'sinon, 1. os. ed. sed. 'ževin, g'le.dan (KV); 'se.d.n, Oed. s k'l.c.n, 'tan, 1. os. ed. sed.: p'r..s.n, g'le.d.n, 'živ.n (Lo); 'se.d.n, Oed.: z '.o.nc.n ‘lonec’, s 'k.o.tl.n, Dmn.: k'ra..an ‘krava’, 'k.o.san ‘kosa’, 'k.o.tl.n, 'ku.pan ‘klop’, 'luc.n ‘luc’, 1. os. ed. sed. s'tajin ‘stati’ (Ra); 'se.d.n, 't.n, Oed. s k'l.c.n, 1. os. ed. sed.: 's.n ‘biti’, g're.n, z'n..j.n (Tr); 'se.d.n, 1. os. ed. sed. 'živ.n, 'm..l.n, g're.n (Pl); 'se.d.n, Oed. 'm.žen ‘mož’, 1. os. ed. sed. 'p.znan, 'm..ren (Za); 'tan, Oed. z b'ra.ton, 'sin.n, Dmn.: 's.e.stran, x'ceran, b'ra.ton, 1. os ed. sed.: 'n...man, 'cepin ‘cepeti’, 'šivan ‘šivati’, 'ža.gan (Os); 'si.d.n, Oed.: j.'zi.k.n, 'n.o.s.n, 'n.o.ft.n, 1. os. ed. sed. s'pi.n, g'ri.n ‘iti’, 'ri.bl.n ‘ribati’, p.s'lu.šan, 'n..is.n ‘nisem’, 'kan, 'tan (Hr); 'si.d.n, Med. p.t k.'l...n.n, Oed.: s 't.stin 'm...ž.n, s k'li.n.n, z m'l...k.n, Dmn.: s'ta.rš.n, 'nan ‘mi’, 'ka.n ‘kam’, 'tan ‘tam’, 1. os. ed. sed. 'm...ran, z'mi.sl.n ‘spomniti se’, 'v...n, 'n...s.n, z'mi.r.n ‘zmerom, vedno’ (BL); 'se.don, '.o.s.n, 1. os. ed. s'pin, g'r..n (Vo); 1. os. ed. sed.:'sajnan, 'maž.n ~ ('mož.n) ‘mižati’,z'mi.ron‘zmerom, vedno’ (Ge); 'se.don, po 'no.vin, 1. os. ed. sed.: g'le.dan, 'n...man, z'no.j.n se (Tu); 'se.don, 1. os. ed. sed.: p'r..sin, 'v...n ~ 'ne vin ‘vedeti’, Tmn. k 'n.n (Raz); Oed. s p'rasc.n, 1. os. ed. sed.: s't.jin ‘stati’, 'pe.c.n, 'ležin, 's...d.n, 's.n ‘sčm’ (De); Oed. š c.'v..kan, 1. os. ed. sed.: s'pin, 'm..r.n ‘moci’, 'd..n.n ‘deti’, 'tan, 's.n ‘sčm’, '..san ‘8’ (CL). Asmilacija mr . br se sporadicno pojavlja na celotnem obmocju: b.rb'linc ‘mravlji­nec’ (z vrinjenim polglasnikom) (BP), brav'linc (Ra), b'ravlinc (Tr), brav'li.nc (Os), Tmn. brav'li.nce(Hr), brav'li.nišce‘mravljišce’ (BL), bra'vi.nc(Ge) ~ mrav'lin.c (De). 2.3.1.6 Issln. *w Zvocnik v se v položaju pred nezvenecimi nezvocniki in v izglasju premenjuje s fone-mom f v vseh govorih: ž. f'sa ‘ves’, '.o.fca, o'b.rf, Rmn. k'ra.f (La); 'žif, Rmn. 'p..tof ‘pot’ (SvD); pot'ku.fca'podkev’, prid. m. 'si.fkasti, 'c.rf, sp'la.f, Rmn. 'd.rf(Ca); f'c..raj ~ š'c..raj, f'sak, '.o.fca, 'c.rf, 'b.rf, Rmn. k'rĺ.f (BP); Rmn.: o'b.rf, k'ra.f (Pr); f'se, f'ca.six, paf'tica ‘potica’, pak'ru.fka, g'.a.fca, prid. ž. .af'se.na ‘ovsen’,'ci.rkuf,'patkuf, Rmn.: ka'zuc.f, 'd.f,c'r...f (NK); 'k.rf, '.o.fca, Red. (..t) '.afci, Rmn.: c'r...f, 'd.rf (Ja); .o'b.rf(KV); '.o.fca, Rmn.: 'd.rf, k'ra.f(Lo); Med. fpa'l...n., Mmn. f'k.o.tl.x, '.o.fca, 'c.rf, 'b.rf (Ra); 'ci.rkuf, '.o.fca, 'k.rf, Rmn. k'ra.f, k'ra.juf (Tr); '.ob.rf, '.o.fca, 'k.rf, Rmn. k'ra.f (Pl); f'se, prid. m. 'ži.f, Rmn.je'zi.k.f, 'm...scof(Za); '.o.fca, 'žifc.n, 'm.rfca ‘mrvica’, 'ci.rkuf, 'k.rf, 'post.rf, zd'raf, p'raf, p'l...sn.f ‘plesniv’, Rmn.: b'ra.tof, 'sin.f (Os); fk'ra.st, '.o.fca, Rmn. k'ra.f, 'ci.rkuf, prid. m.: 'm..rt.f, 'ži.f(Hr);'v.f, 'ži.f, 'po.tkuf, Rmn. 'k...uf ‘kol’, 'm...sc.f, z 'ni.f ‘njiva’, del. na -l ž. ft.'pi..a ‘utopiti’, nafk're.b. (BL); '.o.fca, 'ce.rk.f, Rmn.: 'n.o.suf, '.ob.rf, Rmn. k'ra.f(Vo); f's.ga, f's.mu, f't...p.t, fp'r..k, žer'ja.fka ‘žerjavica’, prid. ž. 'mefka ‘mehek’, 'ši.f ‘šiv’, 'žilaf, 'k.rvaf, Rmn. b'ra.t.f (Ge); '.o.fca, Rmn.: 'n.o.suf, 'm.ž.f (Tu); 'k.rf, '.ob.rf (Po); del. na -l mn. ž. fk'ra.le, '.o.fca, žer'ja.fka ‘žerjavica’, 'ce.rkuf, Rmn. k'ra.f (Raz); ž.r'jĺ.fka ‘žerjavica’, 'pajl.fc.na ‘pajcevina’, 'b.rf, zd'raf, k'rif (De); Imn. 'l..fc. ‘lovec’, p'raf, 'k.f (CL). Iz­prican je tudi prehod v > f pred zvenecimi nezvocniki: del. na -l m.: f'da.ru ‘udariti’, fg'l...nu ‘uleniti (se)’175 (NK). Issln. *w se v položaju pred nesprednjimi samoglasniki izgovarja dvoustnicno kot . v govoru Ravnic: '.a.s ‘vas’, Red. ka'.a.ca ‘kovac’, ši'.anka, t'ra..a, 'buk.a, k'ra..a, 'ni.a. Proteticni v se pojavlja pred vzglasnim u v vseh govorih, v govoru Cabra tudi pred vzglasnim o, v Crnem Lugu pred vzglasnim o (< *o): 'v.xu, 'vusta (La); 'v.xu (SvD); 'vi.x., 'vü.sta, 'vu.š; 'voku, 'v..r.x, 'v..su.nik ‘oselnik’,'vo.knu,'vo.ca ‘oce’(Ca); 'v.xu, 'vusta, 'vuzda, 'vuš(BP); 'vexu, 'veš, 'vusta(Pr); 'vujzda,'vusenje,'v..g.lje‘oglje’ (NK); 'v.xu, 'v..sta, Tmn. ('pa.sje) 'veši (Ja); 'vexu, 'vusta, 'veš (KV); 'v.xu (Lo); 'vexu, 'vuš ~ 'usta (Ra); 'vexu, 'vüsta (Tr); 'vexu, 'vusta, 'vuš (Pl); 'v.xu, 'v.cit se ‘uciti se’ (Za); 'vuš, 'v.xu, 'vuzda, 'vusta (Os); 'vu.sta, Imn. 'vu.xa, 'vycit (Hr); 'v.xu, 'vy.sta, 'vy.ra ‘ura’, prid. ž. mn. vy'ži.tne ‘užiten’(BL); 'vusta, 'vuxu, Imn. 'veši ‘uš’ (Vo); 3. os. ed. 175 Op. cit. 85. sed. 'vüdre ‘udariti’, 'vüx., 'vüš ~ 'vuš, 'vura ‘ura’, 'v.sta ‘usta’ (Ge); 'vüst.nce, 'vexu, 'v.š (Tu); 'vüsta, 'vexu (Po); 'vüsta, 'v.xu, 'vü.ra ‘ura’, Ted. 'v.ši ‘uš’ (Raz); 'vüš, 'vüsta (De); 'vux., 'vusta, 'v..zak ‘ozek’ (CL). Proteticni . se pojavlja pred vzglasnim o v vseh govorih, z izjemo govorov Delnic in Crnega Luga. Kontrolni kostelski govori JV od Bosljive Loke te proteze ne poznajo: '.oku (La); '...s..nik (SvD); '.aku,'..d.r ‘oder’, '..šp.ce (BP); '..s.n,'..d.r,'.abut ‘obuti’, .a'b.rn.t, '.o.g.n, .ag'ra.ja, .asa'vina ‘os’ (NK); '.aku, .o'b.rva, .ob.r'šĺ.c ‘brisaca’, .o'pa.nk.rca ‘vrsta igle’, 3. os. ed. sed. .ob'l..ce, '.apajk, Imn. .o'pa.jk. (Ja); '.aku, '.altar (Lo); .og'ra.ja, '.o.ca ‘oce’, .o'se.ba, ..g'nišce, .o'b.rva (Ra); '.aku,.o'b.rva, del. na -l m. '.asta. (Tr); '.oku (Pl); '..(.)s.n,'.oku (Za); .o'pa.jok ‘pajek’, .o'm..la, .o'ta.va, .ob'.a.cn., .o'ž.e.nit se, .og'nišce, '..d.r ‘oder’, '..rgle ‘orgle’ (Os); .og'ra.ja, 1. os. ed. sed. .ob'ri.š.n (Hr); '...d.r ‘oder’,'...rgle ‘orgle’, ..g'ni.šc.,..b'.a.cn. (BL); .o'b.rva, '.oku (Vo); '...k./-., Imn. '...c./-., .ob'.a.cno (Ge); .o'b.rva, '.o.ca (Tu); '.oku, '.ob.rf (Po); '.oku,.o'b.va,.og'ni.šce (Raz). Proteticni . pred a je izprican v osamljenem primeru iz Kozjega Vrha: '.apnu, drugje ga ni najti. Diferenciacijo zv . zg v leksemih zvon, zvonec, zvoniti poznajo vsi obravnavani govori z izjemo govora Crnega Luga. Ta prehod je znotraj celotnega slovenskega jezi­kovnega prostora omejen predvsem na narecja, ki poznajo prehod *. > u (ali ..), t. j. energicno artikulacijo glasu o (Ramovš1924: 161). Že malo južneje od Bosljive Loke v kostelskem Kužlju je ta prehod neznan (z'vo.n), prav tako ga ne pozna Crni Lug (z'v..nac), kljub odrazu u < *o. Gradivo: z'go.nc (La); z'g..n,z'go.nit (Ca); z'gun (BP, Os, Tu, De); z'g.o.ncz'gani(Pr, Ja, KV, Tr, Vo); z'gunz'gani(NK); z'g.o.nc(Lo, Pl); z'g..nc (Ra); z'gu.n (BL, Ge); z'gun z'goni (Po, Raz). Do disimilacijskega pojava .m/b- . fm/b-. xm/b- v vzglasju prihaja le v nekate­rih južnejših govorih:x'm.rt ‘umreti’ (Os, BL);x'm.t ‘umiti’, x'b.t‘ubiti’ (De), vendar z odstopanji, primerjaj: v'm.t,v'b.t (Os); oziroma le delno: del. na -l ed. sr. f'm.r.o (Raz) in fkrast (CL) (Kovac, Malnar Jurišic 2016: 495).Disimilacije ne izkazujejo sever-nejši govori: v'm..rt, u'mi.t (Ca); v'm.rt, v'm.t, v'b.t (BP); v'mart, v'm.t, v'b.t (Ra); v'm.t, v'm.t (Ge); delno asimilacijo pa na primer del. na -l ž. f'm.r.a (NK). Kontrolni kostelski govori brez odstopanj izkazujejo prehod *v- > *x-: xm'r..t, x'mit, x'bit (Vas); xm're.t, x'mit, x'bit (Delac). Potek izoglose prehoda *v- > (*f-) > *x- po sredini cabranškega obmocja potrjuje tudi prevzet leksem za koruzo, in sicer v južnejših govorih z zakljucenim prehodom: xer'me.nt.n ‘koruza’(Po); x.'me.nt.n (BL); na kar opozarja že Pronk (2010: 109) in navaja gradivo tudi za Cabar, kjer prehod še ni zakljucen: fermen'tu.n (Ca). Za osrednji bajtarski del je (lahko tudi kot dvojnica) znan prehod .m/b- . fm/b­ . xm/b-gm/b-, tj. v zveneco razlicico, kar Pronk(2010: 109) razlaga s tem, da je do razvoja v g moralo priti še preden je zadnjenebni pripornikpostal nezvenec v vecjem delu govorov: g'b.t, g'mart, g'm.t, vendar tudi f'b.t, v'mart (Tr) (Malnar, Marija2013: 115); del. na -l ž. g'bi.a, g'mart, g'm.t, gmaza'nija, prid. m. g'mazan (Ra). Disimilacija vc-. šc- ni pogosta: vceraj – š'ci.raj (Tr); š'ci.raj (BL); š'c...ra (De); š'c..ra (CL). Do izgube vzglasnega v v skupini vd- prihaja pri leksemu vdovica ‘vdova’ oziroma vdovec: da'vica (Ra, Tr); da'vi.ca (Za); do'vica (Os); d.'vi.cĺ (BL); 'd...v.c (De). Izguba vzglasnega v v skupini vp-: 2. os. mn. sed.p'rĺ.šašte (Ca). Izguba vzglasnega v v skupini vs-: 1. os. mn. s'ta.nemo ‘vstati’ (Ja);'sak. ‘vsaki’ (Tr); 'sa.kic (Hr);'se ‘vse’ (De); 'sak. (CL). Izguba vzglasnega v v skupini vz-: z'dign.t (BP), 1. os. ed. sed. 'za.men ‘vzeti’ (Os); del. na -l m. 'zi.. ‘vzeti’ (BL); zg'.a.vnik ‘vzglavnik’, z'd.gn.t, 2. os. ed. sed. 'za.meš ‘vzeti’ (Ge); 'z.t ‘vzeti’, z'dign.t (CL). 2.3.1.7 Issln. *j Odraz psl. *dj (> issln. *j) je fonemj v vseh obravnavanih govorih: 'b're.ja(Hr); '.rja(De). Pojavljanje j pred vzglasnimi (oziroma psl. *j.-) izpricujejo vsi govori (z izjemo govorov Srednje vasi pri Dragi, Delnic in Crnega Luga). Gre za ohranitev prvotnega praslovanskega stanja, pojavljanje j je tako z vidika sodobnega stanja arhaizem in ne inovacija (tj. proteticni j): 'j.mi(La); 'j..zba, 'jym.(Ca); 'j.mi‘ime’, 'j.zba‘podstrešje’, 'j.t ‘iti’, 1. os. ed. sed. 'j.šcen ‘iskati’ (BP); 'jemi (Pr); 'jemi, 'j.zba, 'j.sk.t (NK); 'jem., 'j.skat, 'j.m.t, 3. os. ed. sed. se 'jegra (Ja); 'jemi (KV, Pl); Med. na 'j.zb., 'j.m. (Lo); 'j.g.a ‘igla’; 'j.mi ‘ime’ (Ra); 'j.mi, 'j.zba, 'j.m.t (Tr); 'j.skat, del. na -l m.: 'jimi., 'j.gra. ~ 1. os. ed. sed. 'iman (Za); 'j.zba ‘izba’, 'j.mi ‘ime’, 2. os. ed. sed. 'j.šceš ‘iskati’ (Os);'j.skat, 'j..m.t, 'j..zba (Hr); 'j.(.)mi ‘ime’, del. na -l mn. j.'m...l. ‘imeti’, 'j.g.a ‘igla’ (BL); 'je.g.a, 'jemi (Vo); 'jig.a, 'jim.; 3. os. mn. sed.'jišcej. ‘iskati’, 'j.zva ‘izba’, 'jigrat se (Ge); 'j.mi (Tu); 'j.zba, 'j.mi (Po); 'j.zba (Raz) ~ 'izba (SvD); 'imi, 'ig.a, 'izba, 'iskat (De). O proteticnem j pred vzglasnima pri leksemu apno je mogoce govoriti v govorih Novega Kota Ravnic in Razlog: 'ja.pnu (Ra, NK); 'ja.pno (Raz). Precej bolj pogost je ta pojav v kontrolnih kostelskih govorih. Skoraj praviloma se pojavlja prehodni j v vseh govorih, odsotnost tega kažejo govori Lazca in Srednje vasi pri Dragi ter Crnega Luga: prid. ž. 'v..jštra‘oster’, k'l..jšce (Ca); p'lĺ.jšc, 'je.jš ‘jež’,176 g'le.jž.n (BP); g'l..jž.n (Pr); g'r..jzdj., 'vujzda (NK); prid. sr. '...jstr. (Ja); g'l..jž.n (KV); g'l..jž.n,g'r..jzdje (Lo); 'ujzda, 'je.jš, g'le.jž.n (Ra); g'l..jžna (ž.), g'r.jzdje, za'gu.jzda ‘zagozda’ (Tr); g'l..jž.n (Pl); g'l..jžn. (Os); 'j..jš, k'l.jšce, '.o.jst.r, g'ru.jzdje (Hr); prid. ž. '...j.tra ‘oster’, 'p..jst (~ 'pe.st); r.st'r..jsat, g'l..jž.n, 'pi.jc ‘pec’, prid. ž. 'za.jdna (BL); g'l..jž.n (Vo); '...jst.r, 'j..jš ‘jež’, g'l..jžna ~ g'l..žna (Ge); g'l..jžna (Tu); '.jšt.r (Raz); '.jšt.r, '..jd.r ‘postelja’ (De) ~ g'l..ž.n (La); g'l..ž. (SvD). 176 Da gre pri leksemu ježza prehodni j in ne odraz jata, glej Ramovš 1921–1922:50.Južnonotranjsko gradivo, ki izkazuje sekundarni jat, nastal z zlitjem e in prehodnega j, podaja Rigler1963: 62, op. 8. Pri leksemih žeja in žejen/-na naletimo na foneticni pojav j > g. Verjetno je vznik asimilacije in nato disimilacije .n > dn > gn (Ramovš1924: 168)177 v ženski pridevniški obliki, ki je nato po analogiji prešla na ostale. Vendar pa je ta pojav omejen zgolj na severni in osrednji del obravnavanega obmocja, in sicer ga v govorih Požarja, Turkov, Delnic in Crnega Luga ne zasledimo vec. Primeri: 'ž..gna (La); 'ž..g.n (Ca); 'že.jg.n, 'že.jgna (BP); 'ž..jg.n (Pr, Za); mn. m. 'ž..jgni (NK); 'ž..jg.n (Ja, KV); 'že.jgon (Ra); 'žejgna (Tr); 'ž..jga (Hr); 'ž..jg.n, 'ž..jgna (Ge) ~ 'že.j.n (Po);'ž.jan, 'ž.ja (De); 'ž..ja (CL). 2.3.1.8 Issln. *p/*b Vsi obravnavani govori poznajo premeno po zvenecnosti. V tavtosilabicni vzglasni skupini pt- je v leksemu ptic (oz. pticka, pticek, pticica, ptica) prišlo do onemitve vzglasnega p:'tic (La, Os, Vo, Raz); 't.c (BP); 't.c (Pr, NK, Ja, KV, Tr, Pl); 't.c (Ra); 'ti.cka (Hr); 't.c.k (Ge); 'tic.ca (Tu); 'tica (De, CL). Do onemitve je prišlo v skupini pš- v leksemu pšenica:še'nica (La, BP, NK, Ra, Tr, Pl, Os, Ge, Raz, De), š.'nica (CL) oz. še'ni.ca (Ca, Hr, BL). Disimilacijski pojav p-p . p-b izkazuje le govor Janežev pri leksemu popek: 'p..b.k. 2.3.1.9 Issln. *t/*d Vsi obravnavani govori poznajo premeno po zvenecnosti. Prvotna skupina *tl, *dl se je v vseh obravnavanih govorih pricakovano razvila v l. Skupina *tl, *dl pri opisnih deležnikih na -l pri glagolih prvega razreda I. nedoloc­niške vrste (koren na t, d, inf. --, sed. -e-) se asimilira v l v skoraj vseh obravnavanih govorih: m. 'p.. in ž. 'pĺ..a ‘pasti’ (BP); m.'p.. (NK); ž. 'pa..a (Os); m. 'p.. (Hr); sr. 'pa..u (BL); m. 'pa. (Ge); p're..a ‘presti’ (NK); sr. p'ri..u (BL); ž. p'r...a (Ge); m. 'b.. in ž. 'b.a.a ‘bosti’ (BP); mn. m. 'je..li ‘jesti’ (NK, Raz); m. 'j.. in ž. 'j....a (BP, Os); m. 'j.. (Hr); m. mn. 'j...l. (BL); m. 'j.. ‘jesti’ (Ge); fk'r.. ‘ukrasti’ (NK); m. k'r.. ‘krasti’ (Hr); mn. ž. fk'ra.le (Raz); m. k'ra. (De); 's....a ‘sesti’ (Hr); ž. sp'l.e..a ‘splesti’ (NK); ž. p'l.e..a (Os, Hr, Ge); m. c'vo. ‘cvesti’ (Os). Ne pa tudi pri glagolu (z)rasti:m. 'rĺ.stu in ž. 'rĺ.st.a (BP); ž. 'ra.st.a in m. z'ra.stu (NK); 'ra.stu (Ge). Asi­milacije ne najdemo na skrajnem severovzhodu: sr. se je p'r..dl. ‘presti’ (SvD). Sekundarna skupina tl (< *t.l), dl (< *d.l) je ostala nespremenjena: 'm.e.t.a (BP); 'm..tla (Hr); 'met.a (Ge); 'met.a (De); t'.a (BP, Os); Mmn. na t'l..x (Ca); t'.a. (BL); Med. nat'l. (Ge); 'se.d.. (De). Izjema je v besedi potlej, kjer del obmocja pozna reduk­cijo t: 'p.o.le (Pr); 'p...le (BL); 'po.le (De); del obmocja pa diferenciacijo tl > kl: 'p.o.kle (Ra); 'p...kle (Ge). 177 Ramovš le prehod .n > dn, kar razlaga kot anticipacijo dentalne zapore. Diferenciacijski pojav tn > kn pozna vecina govorov: k'na.la ‘dvorišce’ (Ca); (Imn.) k'na..a ‘dvorišcepred hišo’ (Ra); k'na... ‘tnalo’ (BL); k'na. ‘dvorišce pred hišo’ (Ge); k'nĺ... ‘dvorišce pred hišo’ (De). Vzglasni t (< *t.) preide v k- v leksemu teden v vseh obravnavanih govorih: 'k...d.n (La, Pr, NK, Ja, KV, Lo, Ra, Pl, Vo); 'k..d.n (Ca); 'k...d.n (BP, BL, Tu, Po, Raz); 'k...den (Tr); 'k...don (Os); 'k...d.n (Hr); 'k...d.n (Ge); 'k...d.n (De); 'k..dan (CL). V izglasju najdemo enak pojav v južnem delu govorov pri leksemu spet, in sicer prehod t.k pred i, tj. otrditev sekundarno palataliziranega t pred prednjim samogla­snikom in nato ponovna otrditev (Metka Furlan, ustno). O tem redkem pojavu piše že tudi Ramovš(1924: 227) pri predlogu proti > proki, kjer je prehod intepretiran kot t > t > ., k > .. Primeri: s'pi.k. (Za); s'pek (Vo); s'p..k. (Ge); s'pi.ki (Raz), s'p...k. (De). O izpadu izglasnega t oziroma k pricajo primeri: s'pi (Tu); s'pe (Po) ‘spet’. V tvorjenki protiletje ‘pomlad’ (Snoj2016: 563)najdemo predlog proti:p.rk'l...tje (Pl, BL, Vo), p.k'l..tje (Ge). Izguba t v skupini st- pri leksemu studenec ne izkazuje ocitnega areala, pojavlja se sporadicno na celotnem obmocju: s.'d.e.nc(Pr, KV, Os); s.'d.e.nc(Tr, Vo); s.'d.e.n.c (Po) in s.n'd.e.noc (Raz) s prehodnim nazalom pred zapornikom. V skupini stl do izpada ne prihaja: 'p..st.l (Ja); 'pu..stla (BP);'pu.stla (NK); 'p..stla (Ca); 'p..st.l(Ra); 'pu.stel (Os);178 v skupini stn pa pogosto, vendar neobvezno oziroma le delno: Imn. pes'ni.ce ‘pest’, 'u.stnica (Ca); sr. 'm.snu ‘masten’ (Ra); 'm.stno (NK); m. 'm.st.n ~ ž. 'm.sna (Ge); ž. 'ža.asna (Ra); 'žĺ...st.n ~ 'žĺ...s.n (De). Nekaterim govorom ni tuj pojav zr > zdr: zd'ra.v.n (NK); zd'ra.v.n (Ra). 2.3.1.10 Issln. *. Sekundarna skupina *t.j ima v vseh obravnavanih govorih odraz tj: 'listje (SvD, Tr, Ge, CL); 'T.rstje ‘Tršce’ (Tr); t'ri.tj. (Os); 'listje, Oed. s 'k.stj. (De). 2.3.1.11 Issln. *k/*g/*x Narecna palatalizacija v gradivu ni izpricana. Razvoj hiša > šiša, ki ga najdemo v ne­katerih govorih, se interpretira kot asimilacija h-š > š-š (Ramovš1924: 246). Šišo naj-demo tudi na obmocju južnonotranjskih govorov, tam jo Rigler(1963: 152) interpretira kot asimilacijo,do katere pa je vendarle prišlo le na obmocju govorov, kjer je bila tudi sekundarna palatalizacija mocneje razvita. Kaj takega za cabranške govore ne moremo trditi, saj ni izprican niti posamezen primer narecne palatalizacije, tu se more torej šiša interpretirati kot asimilacija. Pojav na obravnavanem obmocju tvori izogloso, in sicer zajema manjše obmocje okoli Babnega Polja, Prezida in (nekdaj) Novega Kota,179 na 178 Leksema postelj oziromapostelja sta bila izpricana le v Babnem Polju, Novem Kotu, Janežih, Cabru, Ravnicah in Osilnici. Na celotnem obmocju sicer prevladuje germanizem špampet. 179 Informatorka za Novi Kot prica, da so vcasih nekateri prebivalci govorili hiša, nekateri šiša, danes pa vsi samo še hiša. osrednjem ravniško-tršcanskem delu oblike šiša ne poznajo, nato pa je ponovno izpri-cana na osrednjem gerovskem delu, kot piše tudi Lisac(2006: 84) »primjer 'šiša dolazi u Gerovu, a uglavnom i u okolici toga mjesta«. Južno od Gerova in Zamosta oblika ni znana niti kot arhaizem.180Podajamo še gradivo: 'šiša (Za, Vo, Ge); 'xiša ~ 'šiša ‘hiša’, 'šišca ‘dnevna soba’ (Pr); 'xiša ~ 'šiša (BP, NK); 'xiša ‘hiša’, 'šiša ‘dnevna, osrednja soba v hiši’ (Pl); 'ši.ša (star.) (Hr); ~ 'xiša (La, SvD, Ja, KV, Ra, Tr, Os, BL, Tu, Raz, De, CL) oziroma 'xi.ša (Ca). Asimilacije, kjer jeprizadet fonem x,so zelo pogoste. Na celotnem obmocju je razširjena asimilacija xc . šc: nihce – 'n.šce (La, Ge); 'n.xce ~ 'n.šce (BP); 'n.šce (Ra);'nešce (Tr); 'ni.šce (BL); 'nišce (De); 'n.šce (CL); hci, hcer(ka) –š'c..rka (SvD); Red. š'ce.ri (KV);š'ce.rka (Lo);š'ci (Pl, Vo, Tu, Raz, De, CL);š'ci.rka ~ ('nixce) (Za); š'ci. (BL);š'ce.r (Ge). Asimilacija xt . ft je znana vsem govorom južneje od Cabra: noht – 'nu.ft (Ca, BL); 'nuxt ~ 'nuft (Ra); 'nuft (Tr, Pl, Os, Hr, Vo, Ge, Tu, Po, Raz, De); laktic ‘komo­lec’ (kt > xt > ft) – '...ftic (BL); '.ĺ.ftic (Ge); '..ft.c (Raz); '.axtic (De). Zasledili smo tudi primer asimilacije xk . fk: lahko –'.ufku (Vo). Asimilacijo vzglasne skupine xv . f najdemo v osrednjem in južnem delu: hvala – 'fa.la (Tr, Hr, Ge, CL); 1. os. ed. sed. ‘hvaliti’ 'fĺ.l.n (De). Oblika prejk ‘prej’ je najverjetneje nastala z asimilacijo veznika (prej) ko: p'r..k (Ca) oz. p'r...k (La, NK, Tr, Ra, Pl, Za, Vo, Ge, De); p'r...k (Ja); 'najp'r..k (Os); najp'r.k (CL). Razvoj g . k najdemo v enem primeru: ka's...nc ‘gosenica’ (Ge). 2.3.1.12 Issln. *c/*z/*s/*c/*ž/*š Psl. *tj (> issln. *c) ima odraz c v vseh obravnavanih govorih: p'lu.ca (La); s'v...ca (SvD); s'v..ca (Ca, CL); p'luca (Pr, Pl); s'v...ca (Ra, Hr, BL); ž. 've.cja (Tr); s'v...ca (Hr); 've.cji (Raz); s'v...ca,del. na -l m. v'rĺ.ca. (De). Prvotni skupini psl. *st. in *sk. sta se v slovenšcini razvili v šc, ki se v obravnava­nih govorih ni nadalje spreminjala: 'ta.šca (La); ko'ši.šce, k'l..jšce ~ k'l..šce, og'ni.šce (Ca); 1. os. ed. sed. 'j.šcen (BP); k'.a.šc ‘klašc, klop’ (NK); ..g'nišce (Ra); 1. os. ed. sed. 'j..šc.n ‘iskati’, 'k..ršc.n (Hr); k'l..šce (Ge); .og'ni.šce (Raz); peš'cica ‘prgišce’, 3. os. ed. se d. 'išce (De). Izjema je leksem nalašc, kjer mestoma prihaja do izpada koncnega š oziroma c: 'na..ac (NK, Ra); na'..c (Hr); 'na.aš (De). Prvotni skupini *zg. in *zd. imata odraz ž oziroma žj: d'r..žje (Os); dež – Red.: 'd.žja (BP); 'd.žja (La, NK, Ja, Pr, Lo, Pl, Ge, Tu, Po, Raz, De); 'd.žja (KV, Ra); 'dežja (Tr); 'd.žja (Vo). Leksem možgani z naslonitvijo na mozg (Ramovš1924: 286): maž'gĺ.ni (BP); m.ž'ga.n. (Ra); mož'gĺ.n. (Os). 180 V Turkih in Požarju so informatorji izrecno povedali, da besedošiša uporabljajobajtarji, to so Gerovci in domacini severno od teh. Ostanke druge palatalizacije najdemo v imenski sklanji pri leksemu otrok, kjer ga poznajo:181 (vse Imn.) ot'r.o.c. (La); ot'roci (SvD); at'r.o.ci (BP) ~ ot'ro.ki (KV, Pl), ot'r.o.ki ~ ('deca) (Za). V govoru Ravnic in Babnega Polja najdemo ostanke druge palatalizacije v množini leksema volk, kjer je palatalizirana osnova posplošena na vse množinske sklone: I/R/Tmn. '..ci, Dmn. '..can, Mmn. '..cix, Omn. '..cm. (Ra); Imn. 'vuci ~ 'vo..ki, Rmn. 'vuci ~ 'vo..ku (BP). Ostanki druge palatalizacije so v pridevniški sklanji vidni v treh primerih v govoru Babnega Polja: R d'ruz.ga ‘drug’, R m. v.s'.o.c.ga ‘visok’, R 'tĺ.c.ga ‘tak’. Palatalizirane oblike so pogosto, vendar neobvezno izpricane v 2. osebi ednine in množine velelnika glagolovz osnovo na velar: 2. os. ed. v'l...c., 2. os. mn. pe'cite (BP); 2. os. ed. 'rec.! ~ st'riž.! (Ra); ~ st'ri.ž.! (Ge); 2. os. mn. 'pecte (De) ~ 2. os. mn. pe'cite (Ge). Asimilacijo cb .žbizpricuje gradivo Prezida in vsi govori južno od njega v smeri Ravnic: cebela oz. cebelica – ž'b...a (Pr); že'b...a (Ra); že'bi.ca (Tr); ž'b...a (Pl); ž'bi..a(Os, Hr, Raz); ž'bi..a, (BL); ž'be..a(Vo, Ge, Tu); ž'b....a (De) ~ ce'b..la(La); Imn. ce'be.le (Ca); c.'bi...a (BP); c.'b...a (Ja); ce'be..a (Lo); cebelnjak –cebel'nak (SvD);'ce.b.lnak (NK); cebulica oz. cebula – ž'bulca (Os);ž'b..a (BL). Prekozložno asimilacijo s-š . š-š izpricuje gradivo iz skoraj vseh obravnavanih govorov: 3. os. ed. sed. se poš.'ši (SvD); del. na -l ž. š'li.šala, ko'ši.šce (Ca); 'š.šit ‘sušiti’, 'šuša (BP); do'š.š.t ‘dosušiti’ (NK); 'šuša (star.) (Ra) 'š.ša, del. na -l ž. š'liša.a (Tr); 1. os. ed. sed. paš'lu.šan (Za);'š.šit ‘sušiti’ (Os); p.š'lu.šat (Hr); Š.'ši.ca, 'š.ršin ‘sršen’, 3. os. ed. sed. š'liš., p.'š.šit ‘posušiti’; (BL); pa'šüš.t (Ge); 'šüša (Tu, Po); 'šü.ša, del. na -l mn. m. poš.'šili (Raz); 'šuš.ca ‘tuberkuloza’ (De). Na terenu je bilo iz opomb posameznih informatorjev razvidno, da obcutijo obliko z asimilacijo kot sta­rejšo, zato je mogoce predvidevati, da je bila ta asimilacija v preteklosti bolj razširjena, kot je morda videti iz tu predstavljenega gradiva. Prekozložno asimilacijo s-c . š-c zasledimo le mestoma: š'nuc. ‘sinoci’ (Ra); š'nu.c. ‘sinoci’ (BL); š'nuc. ‘sinoci’ (De); Oed. š c.'v..kan (CL). Redko izpricana je prekozložna asimilacija z-c . ž-c:vo'žic.k (SvD); m.'ži.nc.k ‘mezinec’ (Ge), medtem ko je asimilacija predloga z pred *n . ž zelo pogosta: Omn. ž 'nimi (La); Oed. žn'jin (SvD); ž'nin (Ra); ž'no (Za); Oed. ž'nin (Os); ž'nin (Hr); Oed. ž 'ni.n (Ge); (š 'n.m.) (De); ž 'nin (CL). 181 Vecina govorov pozna le leksem dete (Prezid, Osilnica, Hrvatsko, Bosljiva Loka, Gerovo, Vode – leksem otrok redko v rabi, Turke, Razloge, Delnice), nekateri poznajo leksemotrok le v edninski obliki, v množini leksema otrok in deca (Zamost) oziroma le leksem deca (tako na primer Novi Kot, Loknari, Ravnice, Tršce, Cabar). 2.4 Prozodija V vseh govorih obravnavanega obmocja sta fonološko relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Tonemskih nasprotij govori ne poznajo. Kvantitetne opozicije so le v na­glašenih zlogih, dolgi vokali so vedno naglašeni, kratki pa bodisi naglašeni bodisi nenaglašeni. Ponaglasne dolžine niso znane. Naglas praviloma ne stoji na zadnjem zlogu veczložnic (z izjemo odvisnih sklonov znotraj sklonske paradigme) zaradi splošne tendence umikanja naglasa z zadnjega zloga, mestoma tudi s predzadnjega na predhodni zlog. V vseh obravnavanih govorih je prišlo do nastanka novega dolgega cirkumfleksa in do zgodnje podaljšave nezadnjih kratkih akutiranih zlogov. Vsi govori so izvedli vse splošnoslovenske naglasne premike (umik na prednaglasno dolžino, pomik dol­gega cirkumfleksa na naslednji zlog), od nesplošnoslovenskih naglasnih premikov pa so izvedli naslednje: • umik na prednaglasni e in o (t. i. umicno naglašena e in o), • umik s koncnega kratkega odprtega in zaprtega zloga na predhodni zlog, • umik na prednaglasno nadkracino (t. i. umicno naglašeni .) z odprtega in zaprtega • zloga,182 • terciarni umik cirkumfleksa na predhodni zlog z zadnjega odprtega in zaprtega zloga, • umik novega dolgega akuta z zadnjega odprtega in zaprtega zloga na predhodni zlog. Zaradi izgube tonemskih nasprotij lahko zadnje štiri omenjene naglasne premike ube­sedimo tudi kot umik naglasa z zadnjega dolgega ali kratkega odprtega in zaprtega zloga na predhodni zlog. Redko v govorih najdemo tudi veczložnice, v katerih je prišlo do mlajšega nagla­snega umika za dva zloga. Do umika novega dolgega akuta z zadnjega zloga na pred­predhodni zlog prihaja v govorih Babnega Polja in sosednjega Prezida, kjer najdemo primer 'gaspadar. Drugje tega ni zaslediti. V krajevnih govorih Prezida, Loknarjev nad Cabrom, Ravnic in Plešc najdemo umik z zadnjega kratkega zaprtega zloga na predpredhodni zlog: 'macerak ‘mocerad’ (Pr); 'cemerat ~ 'macerat ‘mocerad’ (Lo); 'macerat ‘mocerad’, 'baratat ‘barantati’, 'gadernat‘godrnjati’, 'mektat‘meketati’ (Ra); 'macerak‘mocerad’ (Pl). Ta umik je znan tudi nekaterim govorom notranjskega narecja in morda predstavlja skupno izofono. 182 Posebej poudarjam, da je prišlo do umika na prednaglasno nadkracino z odprtega in zaprtega zloga, ker en primer v gradivu iz kontrolnega kostelskega govora Banje Loke z ohranjeno ponaglasno dolžino morda kaže na to, da je do umika na prednaglasno nadkracino z odprtega zloga prišlo relativnokronološko gledano prej kot pa z zaprtega zloga: prim. 'magla :'paku.. Tine Logar(1996: 207) je v okviru belokranjskih govorov za t. i. belokranjske naglasne premike (tj. terciarni umik cirkumfleksa in umik novega dolgega akuta) pred­videval, da sta se oba tonema najverjetneje že pred svojim umikom izenacila, saj so odrazi novo naglašenih samoglasnikov isti. V cabranških govorih so tudi odrazi zlogov, naglašenih po umiku s koncnega kratkega odprtega in zaprtega zloga na predhodni dolgi zlog (tipa širok < *šir.k), enaki tistim, naglašenih po umiku cirkumfleksa in novega dolgegaakuta (kjer ni prišlo do podaljšave). Sklepati je, da so se vsi tonemi na zadnjih zlogih izenacili po izgubi tonemskih nasprotij, nato pa je prišlo do umika na predhodni zlog v približno istem casovnem obdobju. To se je casovno prej zgodilo v leksemih s koncno kracino in prednaglasnima e in o (tipa zelen in modras), kajti le-ta sta v zlogih, naglašenih po umiku naglasa s koncnega kratkega zloga na predho­dni kratki zlog, v vseh govorih, z izjemo govora Babnega Polja, sovpadla z odrazi za umicno naglašena e in o: 'k.o.za in'p.o.št.n (NK). Govor Babnega Polja izkazuje na tem mestu le kracine, primerjaj: pa'n.o.ci in'kasmat ‘kosmat’. V kontrolnih kostelskih govorih so v Banji Loki ponaglasni nenaglašeni dolgi samoglasniki vecinoma iste kvantitete ne glede na to, do katere mlajše naglasne spre­membe je prišlo: prim.: 'im.., 3. os. ed. sed. 'leži. ‘ležati’ in 'modra.s, vendar že tudi 'po.plat. Samoglasniki, naglašeni po mlajših naglasnih premikih, v vecini govorov izka­zujejo kracino in bodisi samoglasniški upad. Znotraj cabranških govorov se tu tvori jasna izoglosa med bajtarskimi in gebarskimi govori. Bajtarski govori namrec izkazu­jejo samoglasniški upad oziroma akanje v novo naglašenem zlogu, medtem ko gebarski govori tega ne poznajo. Prim.: 3. os. ed. sed. 'bali ‘boleti’ (BP) ~ 'boli (Po). Dokaz, da je v gebarskih govorih prišlo do mlajših naglasnih umikov, tako ne more biti barva novo naglašenega samoglasnika, temvec bodisi njegova kvantiteta – kracina (tam, kjer ni prišlo do podaljšave), bodisi barva prvotno naglašenega samoglasnika, ki prica o tem, da je zlog nekdaj bil pod naglasom: prim. 'gosput, 'mesu ~ Ted. 'ja.g.da, k'ra.v. in Red. 'ro.ki ~ Red. 'xi.š. (BL) ter '.ku ~ k.'l..n. (CL). V govorih, ki na tem mestu izpricujejo dolžino (Cabar, Hrvatsko in Bosljiva Loka), do podaljšave še ni prišlo v vseh primerih, saj v njih obstaja tudi kar nekaj dvojnic. Vsi trije omenjeni govori nasploh težijo k podaljševanju zlogov, tudi enozložnic. V okviru cabranško-kostelskega obmocja sta kostelska govora Banje Loke in Delaca mlajše naglasne umike verjetno izvedla najkasneje, saj je novonaglašeni samo­glasnik vedno kratek, poleg tega pa imata še ohranjeno ponaglasno dolžino. Barva prvotno naglašenega samoglasnika se v govoru Banje Loke in Delaca razlikuje glede na (ne)odprtost zloga, in sicer je, relativnokronološko gledano, najverjetneje najprej prišlo do umika na zadnjem odprtem zlogu in šele na to na zadnjem zaprtem zlogu, ce ne gre zgolj za razlicen foneticni razvoj glede na (ne)odprtost zloga. Prim.: 'g.lo.p – 'mesu., 'g.spo.t – 'nebu., 'vice.r in 'pepe.. – 's.c.. (Banja Loka); 'g.l..p – 'mesu., 'vice.r ~ 'pep... – 's.c.. (Delac). V narecnem gradivu nismo našli primerov umika novega dolgega cirkumfleksa v veczložnicah,tj. Ivšiceveretrakcije (prim. Pronk2010: 105), na primer: ga's...nca (BP), gaš'ca..a, na'.a.da (Ra), ka's...nc ‘gosenica’ (Ge), g.'s...nca (BL). V rodilniku množine trizložnicsrednjega in ženskega spola praslovanskega nagla­snega tipa a se novi dolgi cirkumfleks redno odraža kot dolžina (i in u sta skrajšana) na zadnjem zlogu. Vendar pa smo kljub temu našli nekaj primerov umika: (vse Rmn.) 'kalejn ‘koleno’, 'palejn ‘poleno’, 'besejt (BP); 'kalejn, 'apat ‘lopata’, p'.anin (Ge); p'.anin (De). O »nestanovitnosti« naglasa v rodilniku množine pri trizložnicah tudi Lisac (2006: 88) za govor Delnic. Podajamo gradivo za posamezne mlajše naglasne premike:183 Umicno naglašeni .: 'm.gla, 'd.ska, s't.za, s'k.d.n (La); s'k.d.n, 'm.gla, s'te.za, 'd.ska (SvD); 'd.ska,'t.ma (Ca); s'k.d.n, 'm.g.a,s't.za (BP); 'p.ku, s'k.d.n, 'm.g.a, s't.za, 'd.ska (Pr); 'd.n.s, 'd.ska, s'k.d.n, 'k.bu (NK); s'ked.n, 'peku,s'teza, 'deska, 'meg.a, Red.: 'dežja, 'pesa (Ied. 'p.s) (Ja); 'peku, s'ked.n, 'deska, 'meg.a, s'teza, Red. 'd.žja (Ied. 'deš), 'p.sa (Ied. 'pes) (KV); s'keden, 'peku, 'meg.a, 'deska, Red. 'd.žja (Ied. 'd.š) (Lo); s'k.d.n, s't.b.r,'p.ku, s't.za, 'm.g.a,'d.ska, Red. 'p.sa, 'd.žja (Ra); 'peku, s'ked.n, 'deska, 'meg.a, Red. 'p.sa (Ied. 'pes) (Tr); 'p.ku, s'k.d.n, 'd.ska, s't.za, 'm.g.a (Pl); 'd.n.s (Za); s'kodon, 'toma, 'mog.a,s'toza (Os); 'd.ska,'m.gla, s't.b.r, 'b.z.k, 't.ma (Hr); 'm.g.a, 'd.ska, s't.za, s't.b.r, s'k.d.n, š'c.p.c (BL); 'poku, s'k.d.n, 'd.ska, 'm.g.a (Vo); 'b.z.k, 't.ma, 'p.ku, 'm.g.a, Red. 'd.žja, 'd.n.s (Ge); 'p.ku, s'k.d.n, 'd.ska, 'm.g.a, s't.za (Tu); s't.b.r (Po); 'p.ku, s'k.d.n, 'd.ska, 'm.g.a, 't.ma (Raz); Red. 'd.žja, 'd.ska, 'm.g.a, s't.za, s'k.d.n, 'p.k.u, 'k.b.. (De); 'd.nas, 'm.gva (CL). Terciarni umik cirkumfleksa: 's.rci, 'j.mi, 'peru, 's.nu, d'r.vu, 'mesu, '.oku, 'kolu, p'rosu, 'kokuš, 'v.xu, Red.: 'k.rvi, 'l.da, 'peci, 'zemli, 'l.sa, d'lani, 'rami, 'n.ci, 'kozi, 'v.di, 'roki, 'm.ža, 'z.ba, Imn.: 'vasi, 'peci, 'kosti, 'kozi, 'z.bi (La);'v.xu, 'n.bu, 's.rci (star.), c'r.vu (star.), Red. 'k.rvi, Imn.: '.os., 'z.bi, 'n.xti, 'kast., 'l.di ‘ljudje’, 'b...n, 'x.du, 'tešku (SvD); 've.cir, 'fa.zan, p'r..so, 'nebu, 'testu, 'cepin, 's.rce, 'voku, 'kolu, 'golup, Ted. 'seno, Imn.: 'pe.ci, 'l..di; 'la.ži, 'la.si ~ 'lasi, 'v..c. ‘oko’, 'z..bi, 'n.ci, 'r.gi,'veši ‘uš’, Tmn. 'mesu, 1. os. ed. sed. 'iman, 'syš.t, 'b..lan, 'te.šku,'x.du, 'd..mo. (Ca); 'vixar, 'j.mi, d'r.vu, 'kakuš,'ka.o,'gal.p,'ab.rf,'.aku,'v.xu, 'c.vu, 'testu,'te.., 'nebu, 'peru, 's.nu, Red.: 'vasi, 's.rci, 'v.ši ‘uš’, 'mesu, 'pesti, 'zaba, 'maža, 'raba, k'lapi, 'peti ‘peta’, 'peci, s'veta, 'lesa, d'.ani, 'vaza, 'naci, 'raga, 'baga, 'maci, 'nagi, Imn.: '.asi, '.aci, 'zabi, 'naxti,del. na. -l m. 'abri., 'damu, 'pas.t ‘povsod’, 'ba.an, 'macan 183 Gradivo za umik na prednaglasna e in o se nahaja v poglavju 2.2.1.7. ‘mocan’, 'l.pu, z'vec.r, 'taku,'dev.t, 'des.t, 'd.šit ‘dušiti’,'s.šit (BP); 's.rci, 'kakuš, 'ka.u, 'mesu, 'senu, '.aku, 'gasput, Red.: 'peci, 'meda, 'ženi, 'sestri, 'lesa, s't...ne ~ s'teni ‘stena v gozdu’, 'pesti, g'.avi, '.asi, 'zaba, 'maža, 'kazi, 'raki, 'nagi, 'vadi, 'k.sti, 'v.ši ‘uš’, 'k.rvi (Pr); 's.krit ‘stranišce’, 'ž.vu ‘žival’, 'pepi., 'mesu, p'rasu ‘proso’, 'gasput, 'kazuc ‘kozolec’,d'revu (za '.ar.t) ‘plug’, Red.:'l.sa,'naci, Ted.'kazo, Imn.: 'peci, s'meti ‘smet’, ka'kuši, '.asi ‘las’, 'ragi ‘rog’, 'nagi, g'.avi, 'l.di ‘ljudje’, 'buxi, prid. m. 'ba.an, 'dama ‘doma’, 'zak ‘zakaj’, 'n.du ‘nekdo’, 'nekjer ‘nikjer’, 'damu ‘domov’,'pafsut ‘povsod’,'..xku,'l.pu,'taku,'zatu (NK); 'ka.u, 'kakuš, 'mesu, 'senu, 'sestri, 'ženi, 's.rci, Red. 'kazi, 'k.rvi, 'peci, s'nega, 'pesti, 'maža, 'zaba, 'naci, 'nagi, '.aka ‘oko’, Imn.: 'kasti, '.aci, 'naxti, 'zabi, '.asi, 'l.di, 'maži,'xedu (Ja); 'vexu, 's.rci, 'kakuš, 'gasput, 'ka.u, 'karin, 'mesu,'senu, Red.: '.asi,'zaba, 'raki, 'naxta, 'nagi, 'vadi, 'pesti, 'ženi, 'sestri,Imn.: 'zabi, 'kasti, '.aci, 'naci, 'peci (KV); 'mesu, 'ka.u, 'kakuš, 'serci, 'v.xu, 'kazuc ‘kozolec’, p'levi., Red.: 'buxi, g'.ovi, 'kasti, 'kazi, 'vadi, 'k.rvi, '.asi, 'maža, 'zaba, s'teni, 'sena, 'ženi, 'zemli, 'vasi, Imn.: 'maži, 'zabi, 'naci, 'nagi, 'naxti, 'peci, 'pesti, 'sestri (Lo); 'mesu, 'nebu, 'peru, 'pepi., 'vecir (ž.), 'kakuš, 'ga..p, 'ka.u, 's.rci,'s.nu,'t.stu, 'd.kle, Red.: p'raxa, v'rata, st'rani, 'naci, 'maci, 'nagi,'baga, 'kasti, '.asi ‘vas’,'maža,'zaba, 'raba, 'kapi ‘klop’,'l.sa, s'n.ga, s'm.xa, z'v.ri,'peci,'meda (star.) ~ 'me.da (nov.),'leda (star.) ~ 'le.da (nov.),'pesti,Imn. g'radi,'zabi,prid. m. 'ba..n, 'l.pu,'devit, 'desit (Ra); 'kakuš, '.aku,'vexu, 'mesu, 'sen., 's.rci, 'zak ‘zakaj’, 'tak, 'x.du, 'dama, 2. os. ed. sed. 'v.slaš, Red.: g'.avi, 'zaba, 'kazi, 'nagi, 'naci, 'kasti, 'pesti, 'peci, 'l.sa, 'r.ki ‘reka’, 'c.sti, Imn.: '.asi, 'zabi, 'l.di (Tr); '.ob.rf, 'vexu, 'mesu, 's.rci, 'ka.u, 'kakuš, 'kazuc ‘kozolec’, Red.: 'lesa, 'senu, s'teni, 'pesti, 'meda, 'maža, 'raki,'.aka ‘oko’, Imn.: '.asi, '.aci, 'k.sti, 'naci, 'zabi, 'peci (Pl); 'gosput, 'vecir, '.oku, 'v.xu, 'te.u, 'kokuš,Red.: 'vasi, 'mesa, 'neba, Imn. 'z.bi,'n.gi, 'kozi,'.oci, 'l.di, '.osi, 'nixce, 'vesi., 'l.po ~ 'l.pu, 'd.mu ~ 'damu, 1. os. ed. sed. 'p.znan, 'iman, del. na -l m. 'jimi., 'j.gra.,'desit; 'm.zi.nc (Za); 'vixar, 'v.xu, 'vecir (ž.), 'jesin,'nebu, 'peru,'s.nu, 'mesu, 'j.mi, 'post.rf, 's.rci, z'.otu, 'zalif, '.ob.ak, '.obruc ‘obroc’, 'korin, 'kokuš, '.oku, 'ko.u, Red.: 'peci, 'l.sa, 'nogi, 'soli, 'moci, 'kosti,s'.omi, g'.ovi, s'nega,'pesti, 'zaba, v'rata, b'radi, 'vasi, d'.ani, p'raxa, Imn.: '.asi, 'l.di, prid. m. 'bo.on, 'mexak, '.oxak, 'težak, m'.odu, 'mokru, d'ragu, 'l.pu, 'gostu, s'pomlat, 'doma, 'devit, 'deset (Os); c'r.vu, 'vy.xu, 's.rci, 'n..bu, 'm..su, z'...tu, '.o.b.ak, 's..nu, p'l..vi., 't..stu, 'v..cir, 'g....b, Rmn. 'k.sti, Imn.: 'n.gi, '...ci, '..si ‘las’,'p..sti, 'l.di, 'k..zi, 'b..an, 'l..sin, st'rupin ‘strupen’, 'zatu, 's.mu ‘samó’, s'..bu, '..xku, 'd..sit, 'd..vit, 1. os. ed. sed. 'p.znan, 2. os. ed. sed. '.obracaš, 3. os. ed. sed. 'ima (Hr); 'vixar, 'živ.. ‘žival’, 'š.ršin ‘sršen’, d'r.vu, 's.nu, 'j.mi ~ 'j..mi, d'r.vu ~ d'r..vu, 'v.xu, 'kokuš ~ 'ko.kuš, 'ko.rin ~ 'korin, d'r..vu ~ d'r.vu, c'r..vu, 's.rci, 'me.su, 've.cir (ž.), 'ne.bu, 'ko.rin ~ 'korin, 'ko.kuš ~ 'kokuš, 'ky.rje 'o.ku, p'ro.s., Red.: 'mo.ža, 'no.ci, 'so.li, s'n..ga, Ted.:'ko.s., g'...v., Imn.: 'no.gi ~ 'nogi, 'ko.sti,'zo.bi, 'ro.ki,'...si ‘las’,'l.di, 'l.sin, 'b....n, 'g.rdu, 'l.pu, x'...dnu, s'...bu, '...xku, 'to.ku ~ 'toku, 'ko.k ~ 'kok, 'de.vit, 'de.sit, del. na -l m.: 'za.ci., za'm.d.. ‘zamuditi’ (BL); 's.rci, 'jemi, 'mesu, 'senu, 'kakuš, 'ka.., '.oku, 'vuxu, Red.: 'nagi, 'kazi, 'vadi, 'kasti, 'naci, 'pesti, s'teni, 'peci, 'sestri, g'.ovi, Imn.: 'zabi, '.osi, '.oci, 'l.di (Vo); 'd..kle, 'l..p., b'la.g.,'.ĺ.s., 'ga...p, 'ka.rin,'..ku, Imn. '..ci ~ '..ka, 'v.c.r, prid. m.: 'sud.k ‘sladak’,184 'mev.k ‘mehak’, 'dev.t, 'des.t ~ 'de.sit,'pep..,'ves.., Red. 'peci, Imn. s'meti, 's.rci, Red. st'vari, 'gasput, 'ka.., 'kakuš, Red. 'kasti, Rmn. 'naci, 1. os. ed. sed. 'paznan ‘poznati’, 's.n., 'vüx./-. (Imn. 'vuha), 3. os. ed. sed. 'vüdre ‘udariti’, del. na -l m.'püst.., del. na -n m. 'püšcen, 'k.vaf ~ 'k.rvaf (Ge); 's.rci, 'vexu, 'j.mi, 'mesu, 'senu, 'ko.u, 'kokuš, Red.: 'z.ba, 'kosti, 'n.ci, 'v.di, 'kozi, s'nega, s't.ni, 'leda, 'meda, 'ženi, 'sestri, 'zemli, Imn.: '.asi, 'z.bi, 'nogi, 'peci (Tu); '.oku ~ ('oku), 'vexu, '.ob.rf, 'zatu, 'x.du, Red.: 'z.ba, 'vasi, g'.ovi, 'k.rvi, Imn.: 'z.bi, '.osi (Po); 's.rci, 'mesu, 's.nu, 'v.xu, '.oku, 'ko.u, 'kokuš, Red.: g'.ovi, 'kosti, 'no.gi, 'vodi, 'kozi, 'nofta, 'zoba, 'm.ža, s'n.ga, 'l.sa, 'leda, 'meda, 'pe.ci, 'zemli, Imn.: 'noci, '.osi, 'zobi, 'l.di, 'zak ‘zakaj’, 'k.ku, 'l.pu (Raz); 'mesu, 'celust ~ 'celüst, 'mexak, 'testu, 'lipu, 'tešku, 'imi, 'peru, 'pep.., 'vec.r, 'devit, 'desit, 'n.bu, 'ves.., 's.rci, 'radust, 'g..up, '.bruc, '.b.ak, 'k.r.n, '.ku, 'k..u, 'k.kuš, 'g.rku, 'vixu ~ 'v.xu, 'sixu, 'k.rvaf, Red. '.ana ‘lan’, 'k.sti, b'r.ga, Imn.: 'z.bi, 'ku.a, 'lidi, '.ci ‘oko’, 1. os. ed. sed. 'iman (De); 's.nu, 't.stu, c'r.vu, 'l.pu, 'm.su, '.ku, 'g.lup, 'k.kuš, z'vatu, s'vabu, 'k.snu, 'd.vu, 's.ci, Imn. 'l.di (CL). Umik novega dolgega akuta: 'zidar, 3. os. ed. sed.: z'goni, 'boli (La);'m.xur (star.), 3. os. ed. sed. po'k.si (SvD); 2. os. ed. sed. 'ži.viš, 3. os. ed. sed. 'ži.vi, 'le.ti, 'sa.di, z'go.ni, 'bo.li,'g.rmi (Ca); 'm.x.r, 3. os. ed. sed. 'c.di ‘cediti’, 'zidar, 'past.r, 'kavac, k'.abuk,'kamar, 'cudak ~ (cu'dĺ.k), 3. os. ed. sed.: 'bali, 'tapi, 'gari, 'rasi, z'gani, '.avi ‘loviti’, 'gadise ‘goditi se’, 'ž.vi, 'redi se ‘rediti se’, 't.rpi, del. na -l m.: 'radi., 'dabi., 'gaspadar (BP); 'zidar, 'pastir, 'kavac, 1. os. ed. sed.:'patin se ‘potiti se (med bolezni­jo)’, 'ževin ‘živeti’, 3. os. ed. sed. z'gani, 'bali, 'gaspadar (Pr); 'bo.nik,'kavac,'mesar, '.apar ‘lopar’, '..tar ‘oltar’, 'nazi ‘nazaj’, 1. os. ed. sed.: 'iman, 'paznan, 'past.n se ‘postiti se’, 2. os. ed. sed. 's.diš, 3. os. ed. sed.: 'visi, 'kasi, k'rapi,'sadi,s'taji, na'raci ‘narociti’, z'gani, 'd.rži, s'm.rdi (NK); 'kavac, 'pastir, 'zidar, 1. os. ed. sed. 'ž.v.n, 'sedin, 3. os. ed. sed.: 'bali, se'radi, 'tapi, z'gani, 'ž.vi (Ja); 'kavac, 'zidar, 'pastir, 1. os. ed. sed. 'ževin, 3. os. ed. sed.: z'gani, 'ževi, 'bali (KV); 'kavac, 'pastir, 'zidar, '.altar, 2. os. ed. sed. 'živiš, 3. os. ed. sed. 'bali, z'gani (Lo); 'zidar,'pastir, gas'padar, 'm.xur, k'.obuk, 'ka.ac,s'ramak, 1. os. ed. sed.: se 'patin, s'tajin, 3. os. ed. sed. z'gani, del. na -l m.: 'radi., 'papi. ‘popiti’ (Ra); 'zidar, 'pastir, 'kavac, gas'padar, 1. os. ed. sed. 'ž.vin, 3. os. ed. sed. se 'pati, z'gani (Tr); gos'podar, 'zidar, 'kavac, 'pastir, 1. os. ed. sed. 'živ.n, 3. os. ed. sed. 'živ., z'gani,'boli (Pl); g'.ovnik, 1. os. ed. sed. 'b.jin, 3. os. ed. sed. 'boli (Za); 'ž.pan, 'mexur,'komar, 'košar, 'kovac, '.opar ‘lopar’, gas'padar, 1. os. ed. sed.: 'gorin, 'kosin, 'topin, 't.rpin, 'd.rcim, 'cepin,'s.šin, 2. os. ed. 184 Op. cit. 101. sed. 'živ.š, 3. os. ed. sed.: 'g.rmi, 'p.rdi, s'm.rdi,'gori ‘goreti’,'rosi ‘rositi’, z'goni, 'cepi, 'leži (Os); s'r.mak, 'g.spa, 1. os. ed. sed.: 'mucin ‘molcim’, s'pystin, 'b..jin, 3. os. ed. sed.: 'živ., 'd..rci, 'g..ri ‘goreti’, z'g.ri, 'v..rt., 'd.rži, 'd.ši ‘dišati’, 'l.ži, del. na -l m. 'ži.vi. (Hr); 'pa.stir ~ 'pastir, 'ko.vac, 'ko.mar, g.s'po.dar ~ g.s'podar, k'.o.bik ~ k'...byk, 'm.xyr ‘mehur’,'ž.pan, 1. os. ed. sed. 'ži.vin, 3. os. ed. sed.: s'to.pi, z'go.ni, 'bo.li,'le.ži, 'vali ‘valiti’, 'g.mi, s'm.rd., 'v.rti (BL); 'zidar, 'pastir, 'kavac, 1. os. ed. sed. 'živ.n, 3. os. ed. sed. za'pati se ‘zarositi se’, z'gani, 'sadi, 'bali (me) (Vo); 'past.r, 'm.xur, '...fcar, 'kamarc, s'ramak, 1. os. ed. sed. 'maž.n (~ 'mož.n), 3. os. ed. sed. 'živi, 'k.pi ~ 'k.p. ‘kipeti’, 'gari ‘goreti’, f'tapi se, z'gan. (Ge); 'pastir, 'zidar, 'ko.ac, 'voznik (star.), gos'podar, 3. os. ed. sed.: 'gori, 'boli, z'goni, 'živi (Tu); 'kovac, 'pastir, 'zidar (Po); 'zidar, 'pastir, 'kovac, 1. os. ed. sed. 'živ.n, 3. os. ed. sed. z'goni, del. na -l m. 'p.sti. ‘pustiti’, 'n.zaj ‘nazaj’ (Raz); 'xidic, 'bedak, 'l.sjak, g'.avnik ‘glavnik’, g.s'p.dar, 1. os. ed. sed.: s't.jin, 'pistin ‘pustiti’, 'sidin ‘sedeti’, 'ležin, 2. os. ed. sed. 'b.jiš, 3. os. ed. sed.: k'leci, 'redi se, 'muci ‘molcati’, z'gibi ‘izgubiti’, z'g.ni, 'diši, del. na -l m.: 'k.si., 'živ.., 'p.st.. ‘pustiti’, 'p.pi. (De); 'b.dak, 2. os. ed. sed. 's.diš, 3. os. ed. sed. 'm.c. ‘molcati’ (CL). Umik s koncnega kratkega odprtega in zaprtega zloga: 'v.sok, 'zelen, 'n.šce (La); '.trok ~ 'o.trok, 'm.rlic ~ (m.r'li.c) (Ca); 'c.gan, 'ž.pan ‘župan’, 'm.rl.c, m'.at.c, 'atrak, 'madr.s ‘modras’, 'patp.at, prid. m.: 'gat.f, 'abras ‘obraz’, 'abut ‘obut’, prid. m.: 'v.sok, 'p.jan, g'l.bok ~ (po švapanju) 'v.bak ‘globok’,'kasmat ‘kosmat’, 'aple.n, 'š.rak ‘širok’, 'n.xce ~ 'n.šce ‘nihce’ (BP); 'abras, 'v.sok (Pr); 'nabrat,'m.rlic,'v.s.k, prid. m. 'z.l.n ‘zelen’,'n.xce,'m.rda ‘morda’,m'.a.t.c, 'na..ac ‘nalašc’ (NK); 'vesak, '.orat (Ja); 'v.s.k (KV); 'v.sak (Lo); 'c.gan, 'n.šce ‘nihce’ (Ra); 'v.sok, vendar ne tudi mece'rat‘mocerad’ (Tr); 'v.sok (Pl); 'm.rl.c, prid. m. 'v.sok (Os); 'c.gan,prid. m. š'r.k, 'p.jan, b'radat (Hr); 'm.rlic ~ 'm.lic, 'š.r.k, 'v.s.k ~ 'v.s.k~ 'v.s.k,'ni.šce‘nihce’ (BL); 'vesak (Vo); prid. m.: 'v.sak, 'š.rak, 'p.jan, 'n.šce ‘nihce’ (Ge); prid. m. 'v.sok (Tu); 'visok (Raz); 'šer.k, 'ž.v.t ‘življenje’, 'nišce (De); 'z.brat ‘izbrati’, p'r.vl.c ‘prevleci’, 'k.p.t ‘kupiti’, 'p.st.t ‘pustiti’ (CL). 2.5 Geolingvisticni prikaz jezikovnih pojavov 2.5.1 Uvodna karta Karta 6: Trenutno veljavna narecna razmejitev 2.5.2 Odraz issln. *./*.- Karta 7: Odraz za issln. stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjih besednih zlogih 2.5.3 Odraz issln. *o Karta 8: Odraz za issln. dolgi o 2.5.4 Odraz issln. *e/*č- in issln. *./*.- Karta 9: Odraz za issln. dolgi e in kratki akutirani e v nezadnjih besednih zlogih ter za issln. dolgie-jevski nosnik in kratki akutirani e-jevski nosnik v nezadnjih besednih zlogih 2.5.5 Odraz issln. *- in issln. *o/*.-2.5.6 Odraz issln. *./.- in issln. *a/*ŕ- 2.5.7 Odraz issln. *./*.- 2.5.8 Odraz umicno naglašenega e 2.5.9 Odraz umicno naglašenega o 2.5.10 Odraz issln. *i/*ě- 2.5.11 Odraz issln. *u/*- 2.5.12 Odraz issln. *l 2.5.13 Odraz issln. *n 2.5.14 Prehod *lVO >.VO 2.6 Sklep Podroben pregled in analiza foneticnih ter fonoloških znacilnosti posameznih obravna­vanih govorov, izpeljava samoglasniških, soglasniških in naglasnih izofon je prikazala, da je vse preucevane krajevne govore cabranškega narecja moc izpeljati iz dolenjske narecne ploskve slovenskega jezikovnega sistema. 2.6.1 Relativna kronologija cabranških jezikovnih pojavov Vsem govorom so skupni v nadaljevanju našteti starejši (genetski in tipološki) in mlajši jezikovni pojavi. Starejši jezikovni pojavi Glasovne znacilnosti dolenjske narecne ploskve – baze 1) Vzporedni razvoj issln. stalno dolgega jata in dolgega o: issln. *. in *o > J sln. *e. in *o. > dol. *e. in *u > La, SvD ... ~ ... ~ ../.. ~ .., Ca .. ~ e./u. ~ (..),BP .../u, Pr .../u, NK .../u, Ja .../u ~ ., KV .../u, Lo .../u, Ra .../u, Tr .../u, Pl .../u, Za .../u. ~ u,Os .../u, Hr .../u., BL .../u., Vo .../u, Ge .../u, Tu .../u, Po .../u, Raz .../u, De .../u, CL ../u. 2) Zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov – odraza za stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjem zlogu sta enaka: issln. *./*.- > J sln. *e. > dol. *e. > La, SvD ... ~ ... ~ ..,Ca .. ~ e., BP ..., Pr ..., NK ..., Ja ..., KV ..., Lo ..., Ra ..., Tr ..., Pl ..., Za ...,Os ..., Hr ..., BL ..., Vo ..., Ge ... ~ .., Tu ..., Po ..., Raz ..., De ..., CL ... 3) Vokalizacija dolgega polglasnika in kratkega akutiranega polglasnika v nezadnjih besednih zlogih v smeri proti a: issln. *./*.- = issln. *a/*ŕ- > J sln. *. > dol. *. > La, SvD a. ~ ĺ.,Ca a., BP ĺ., Pr a., NK a., Ja a. ~ ĺ., KV a., Lo a., Ra a., Tr a., Pl a., Za a.,Os a., Hr a., BL a., Vo a., Ge a., Tu a., Po a., Raz a., De ĺ., CL a.. 4) Sovpad odrazov dolgega e, kratkega akutiranega e v nezadnjih besednih zlogih in e-jevskega nosnika, dolgega in kratkega akutiranega v nezadnjih besednih zlogih, kot posledica zgodnje podaljšave kratkih naglašenih nezadnjih besednih zlogov: issln. *e/*č- = *./*.- > J sln. *e > dol. *ie > La, SvD, Ca .. ~ e.,BP i.., Pr e., NK e., Ja e., KV e., Lo e., Ra e., Tr e., Pl e., Za e. ~ i.,Os i., Hr i., BL i., Vo e., Ge e. ~ i., Tu e., Po e., Raz e., De ..., CL ... 5) Sovpad odrazov novoakutiranega o in o-jevskega nosnika, dolgega in kratkega akutiranega v nezadnjih besednih zlogih, kot posledica zgodnje podaljšave kratkih naglašenih nezadnjih besednih zlogov: issln. *- = *o/*.- > J sln.*o > dol. *uo > La, SvD, Ca .. ~ .., BP u.., Pr .., NK ..,Ja ..,KV ..,Lo ..,Ra ..,Tr ..,Pl ..,Za ..,Os u.,Hr u.,BL .. ~ u.,Vo .., Ge .. ~ u., Tu .., Po .., Raz .., De ..., CL ... Glasovne znacilnosti z vecjim prostorskim dosegom 1) Prehod -m > -n v koncnicah samostalniške besede, v koncnici 1. os. ed. sedanjika glagola in nepregibnih besednih vrstah (ne pri leksicnih morfemih). Do omenje­nega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih. 2) Depalatalizacija issln. *loziroma razpad issln. *lv vseh položajih, v položaju pred samoglasnikom praviloma prihaja do anticipacije palatalnosti: issln. *l > La,SvD l,Ca l,BP l,Pr l,NK l,Ja l,KV l,Lo l,Ra l,Tr l,Pl l,Za l, Os l, Hr l ~ l, BL l ~ l, Vo l, Ge l, Tu l, Po l, Raz l, De l, CL l. 3) Sekundarna issln. skupina *lj: issln. *l (< *-lj-< *-l.j-) > La,SvD l,Ca l ~ jl,BP l,Pr l,NK l,Ja l,KV l,Lo l, Ra l ~ jl,Tr l, Pl l, Za l,Os l, Hr l ~ jl,BL l ~ l, Vo l, Ge l ~ jl,Tu l, Po ni podatka, Raz l, De jl. 4) Depalatalizacija oziroma razpad issln *n v vseh položajih, v položaju pred samo­glasnikom praviloma prihaja do anticipacije palatalnosti: issln *n > La, SvD n,Ca n, BP n, Pr n, NK n, Ja n, KV n, Lo n, Ra n, Tr n, Pl n, Za n,Os n, Hr n ~ n, BL n ~ n, Vo n, Ge n ~ n (delno), Tu n, Po n,Raz n, De n, CL n. 5) Sekundarna issln. skupina *nj: issln. *-nj- > La, SvD n ~ jn,Ca jn, BP jn, Pr nj, NK jn, Ja nj, KV n, Lo jn, Ra jn, Tr jn, Pl nj, Za nj,Os nj, Hr jn, BL jn, Vo jn, Ge jn, Tu nj, Po ni podatka,Raz nj, De jn. 6) Nastop proteticnega v pred *u- (tip uho). Do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih. 7) Nastop proteticnega . pred vzglasnim o. Do omenjenegasoglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih, z izjemo govorov Delnic in Crnega Luga. 8) Pojavljanjeoziroma ohranjanje glasu j pred vzglasnim i je prisotno v skoraj vseh obravnavanih govorih, izjeme so govori Srednje vasi pri Dragi, Delnic in Crnega Luga. 9) Odraz zlogotvornega*. je dvoglasniški: issln. *./*.-> dol. *o. > La, SvD o..,Ca o.., BP o.., Pr o.., NK o.., Ja o.., KV o.., Lo o.., Ra o.., Tr o.., Pl o.., Za o..,Os ..., Hr ..., BL ..., Vo o.., Ge ..., Tu o.., Po o.., Raz o.., De ..., CL u in ... 10) Vzporeden razvoj umicno naglašenih e in o: La .e. ~ .e. ~ e./.o. ~ .o. ~ o., SvD .e. ~ .e./.o. ~ .o.,Ca e. ~ ../o. ~ .., BP .e./.o., Pr .e./.o., NK .e./.o., Ja .e./.o., KV .e./.o., Lo .e./.o., Ra .e./.o., Tr .e./.o., Pl .e./.o., Za .e./.o., Os .e./.o., Hr .e./.o., BL .../..., Vo .e./.o., Ge .e./.o., Tu .e./.o., Po .e./.o., Raz .e./.o.,(De e./...), CL e./... Mlajši jezikovni pojavi 1) Izguba tonemskih nasprotij in naglasni umiki: umik na prednaglasno nadkracino; umik z zadnjega dolgega zloga na predhodni zlog (odraz psl. starega dolgega cirkumfleksa in novega dolgega akuta); umik naglasa z zadnjega kratkega zapr­tega zloga na predhodni zlog. Do omenjenih naglasnih sprememb je prišlo v vseh obravnavanih govorih. 2) Krajšanje visokih samoglasnikov u in i: issln. *u/*-,*i/*ě- > dol. *u/*i > La, SvD u ~ (u.)/i ~ (i.),Ca u./i., BP u/i, Pr u ~ (.)/i, NK u/i, Ja u ~ (.)/i ~ i., KV u/i, Lo u ~ (.)/i, Ra u/i, Tr u/i, Pl u/i, Za u ~ u./i ~ i.,Os u/i, Hr u./i. ~ i, BL y. ~ y/i., Vo u/i, Ge u/i ~ i., Tu /i, Po /i,Raz ~ ü./i, De /i, CL u/i. 3) Odraz kratkega akutiranega polglasnika v zadnjem ali edinem zlogu je o-jevski glas, reduciran e-jevski glas ali polglasnik: issln *-. > dol. *-.> La, SvD .,Ca e ~ ., BP ., Pr .~ ., NK ., Ja ., KVe, Lo e, Ra ., Tr e, Pl ., Za .,Os . ~ o, Hr o, BL ., Vo ., Ge ., Tu ., Po .,Raz ., De ., CL .. 4) Pojavi moderne vokalne redukcije so prizadeli obravnavano obmocje v razlicni meri. Najvišjo stopnjo izkazujejo bajtarski govori, in sicer popolno akanje v pred­naglasnih in ponaglasnih zlogih ter ukanje v izglasju. 5) Onezvenecenje *v > f pred nezvenecimi nezvocniki in v izglasju (živ > žif). Do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih. 6) Disimilacija .m/b- . fm/b-. xm/b- (. gm/b-). Pojav je znan predvsem govorom južno od Ravnic, znotraj cabranškega narecja precej neregularen, pogosto kot dvojnica. 7) Prehod *l > . pred nesprednjimi samoglasniki(švapanje) (ne pred u < dol. *. < issln. *u). Do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih z izjemo Cabra, Lazca in delno Srednje vasi pri Dragi. 2.6.2 Govori cabranškega narecja Cabranško narecje ni popolnoma enotno. Znotraj narecja lahko razlikujemo tri skupine govorov, to so dragarski govori, bajtarski govori in gebarski govori. Govori, ki ležijo severovzhodno od mesta Cabar, tj. na primer govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi, kljub temu da oba pogosto izkazujeta mešane odraze, se izra­zito razlikujeta od krajevnih govorov v smeri proti Novemu Kotu in Prezidu. Tako tudi »stari« govor Cabra. V mestu Cabar namrec sobivata dva jezikovna sistema (že M. Malnar2012: 71). Prvi je ta, ki ga vsi tamkajšnji prebivalci imenujejo »stari, pravi govor Cabra«, in ga danes skoraj ni vec moc slišati. Ta in krajevni govori vzdolž glavne ceste v smeri proti Lazcu skupno poimenujemo dragarski govori, katerih glavne zna-cilnosti so: • monoftonški sistem (govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazujeta mešane odraze); • dolga visoka samoglasnika i in u (govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazu­jeta mešane odraze); • manjša ožina pri e-jevskih samoglasnikih (< issln. *e/*č-in issln. *./*.-); • manjša stopnja moderne vokalne redukcije; • odsotnost švapanja (govor Srednje vasi pri Dragi izkazuje mešane odraze). Dragarski govori si z vsemi preostalimi govori cabraškega narecja delijo znotraj voka­lizma 1) skupni zgodnji, tj. centralno slovenski razvoj, 2) diftong za nekdanji zlogo­tvorni *./*.-in 3) odraz za akutirani polglasnik v zadnjem zlogu oziroma edinem zlogu. Od soglasniških razvojev izstopa 4) neprisotnost švapanja. Vse to je najlaže razložiti s tem, da je ta narecni otok185novejšega nastanka, tj. današnjigovori na primer Lazca, Srednje vasi pri Dragi in »stari« govor Cabra so priseljenski govori, kar se lahko ute­meljuje tudi z zgodovinskimi okolišcinami.186 Številcnost priseljencev je morala biti precejšnja, saj do asimilacije govora (še) ni prišlo, namrec, govori severno od Cabra pogosto izkazujejo mešane reflekse. Priseljenci so morali priti iz obmocja centralne­ga slovenskega jezikovnega sistema, saj izkazujejo enak starejši jezikovni razvoj kot okoliški govori. Do priseljevanja je casovno najverjetneje prišlo po (oziroma vsaj isto-casno) zakljucku švapanja, vendar pa pred pojavom *-m > *-n, kar mece senco dvoma na starost tega pojava. Preostale krajevne govore znotraj cabranškega narecja umešcamo še v dve skupini go-vorov – bajtarski govori in gebarski govori, razlike med njimi so manjše, vendar ne nepomembne. Med bajtarske govore umešcamo tudi »novi«, priseljeni govor mesta Cabar, ki je enak osrednjemu cabranškemu, je torej »pravi cabranški«, tj. bajtarski govor, saj tudi domacini pravijo, da so vsi severno od Gerova Bajtarji. Za bajtarske govore je znacilna: • mocnejša slabitev kratkih samoglasnikov, tj. 1) akanje v prednaglasnih in pona­glasnih zlogih ter 2) ukanje v izglasju; 3) akanje je prisotno tudi v zlogih, ki so naglašeni po mlajših naglasnih premikih; • samo za bajtarske govore (brez osrednjega dela) je znacilen leksem šiša, tj.asimi­lacija h . š pri besedi hiša; • foneticni pojav j . g pri leksemih žeja, žejen, žejna je znacilen zgolj za bajtarske in dragarske govore, tj. Gebarji so žejni, žejgni so pa Bajtarji. 185 Govor severnejšega Loškega Potoka je namrec že tipicno dolenjski. 186 Primerjaj s poglavjem 1.2.3. Gebarski govori se v nekaj potezah približujejo kostelskemu narecju: • dolžina etimološkega i ni tako izrazita kot kracina v bajtarskih govorih; • izkazujejo manjšo stopnjo moderne vokalne redukcije: 1) sporadicno akanje v prednaglasnem zlogu, 2) ukanje v izglasju v neterciarno naglašenih leksemih je redko, najpogostejši je prehod izglasnega -o (< *o) > .; 3) ne poznajo akanja v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih premikih; • izkazujejo sln. *opalek v leksemu pajek. Moderna vokalna redukcija in hiter tempo govora sta razvidna tudi pri slušnem vtisu, saj bajtarski govori zvenijo bolj »odsekano«, medtem ko imajo gebarski govori (in dragarski govori) pocasnejši tempo. Krajevni govor Crnega Luga ima monoftonški sistem, izkazuje tudi monoftonški refleks u (sicer kot dvojnica poleg ..) za zlogotovorni *./*.-in se tako po teh svojih znacilnostih približuje kontrolnim kostelskim govorom. Med cabranške ga uvršcamo predvsem zaradi u-jevskega refleksa issln. *o, vokalizacije novoakutiranega polgla­snika v edinem zlogu v . (ne a). Prav tako govor izkazuje nekatere mlajše jezikovne pojave, ki niso zajeli kostelskih govorov, in sicer so to: krajšanje visokih samoglasni­kov i in u ter švapanje. Govor Crnega Luga se skupaj z govorom Delnic,verjetno zaradi geografske bližine, v nekaterihpotezah ujemata s kontrolnimi kostelskimi govori, in sicer glede ne pojavljanja proteticnega . pred vzglasnim o in ne pojavljanja oziroma ohranjanja j pred vzglasnim i; Crni Lug tudi z odsotnostjo diferenciacije zg . zv ter vokalizacijo nenaglašenega polglasnika v priponah v a. Tabelaricno prikazujem samoglasniške, soglasniške in naglasne izofone, ki locu­jejo tri skupine govorov cabranškega narecja. *o u u ..~ .. u.~ (..) u u. * = *o/*.­ u.. .. ..~ .. ..~ .. .. ..~ u. *e/*č- = *./*.­ i.. e. ..~ e. ..~ e. e. i. *a/*ŕ- = *./*.­ ĺ. a. a.~ ĺ. a. a. a. *./*.­ o.. o.. o.. o.. o.. ... vzporeden razvojumicno nagl. e in o .e., .o. .e.,.o. .e.~ .e.~ e., .o.~ .o.~ o. e. ~ .., o.~ .. .e., .o. ..., ... *u/*,*i/*ě- u, i u, i u(.), i(.) u.,i. ü(.), i y(.), i. *-. . . . e~ . . . moderna vokalna prisotnaprisotnani prisotnani prisotnani prisotnani prisotnaredukcija v vseh v vseh v vseh v vseh v vseh v vseh položajih položajih položajih položajih položajih položajih -m > -n prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten issln. *l lll lll~ l sekundarna issln. l l ~ jl l ~ jl l ~ jll l~ l skupina *lj issln. *n nnn nnn~ n sekundarna issln. skupina *nj jn jn n~ jn jn nj jn proteticni v pred *u- prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten pojavljanje j pred i prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten proteticni . pred o prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten *v > f pred nezv.nezvocniki prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten in v izglasju disimilacija .m/b- . fm/b­. xm/b- (. gm/b-) ni prisotna prisotna ni prisotna ni prisotna prisotna prisotna *lVo .a .a la la .a .a diferenciacija prisotna prisotna prisotna prisotna prisotna prisotna zv . zg umicno nagl. . prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten terc. premik cirk. prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten umik dolg. akuta prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten umik naglasa zzadnjega kratkegazaprtega zloga prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten prisoten 2.6.3 Predlog nove narecne razmejitve 3.1 Samostalnik MorFologija Izhajali smo iz produktivnih praslovanskih sklanjatvenih vzorcev, to so:187 • psl. moška trda o-sklanjatev / mehka .o-sklanjatev, • psl. srednja trda o-sklanjatev / mehka .o-sklanjatev, • psl. ženska trda a-sklanjatev / mehka .a-sklanjatev, • psl. ženska i-sklanjatev. Prehodi posameznih sklonskih koncnic iz psl. neproduktivnih sklanjatev v produktivne sklanjatve, do katerih je prišlo bodisi v poznopraslovanskem obdobju ali še kasneje v internem razvoju slovenskega jezikovnega sistema, so komentirani znotraj komentarja k posameznemu sklonu. Prehodi samostalnikov, ki so se v psl. sklanjali po neproduktivnih sklanjatvah, so obravnavani znotraj posebnega poglavja pri posameznih sklanjatvah. Znotraj vsake sklanjatve so sklonske koncnice prikazane v obliki tabele na prime-rih krajevnih govorov Babnega Polja, Ravnic, Gerova, Osilnice in Delnic. V levem delu tabele pri posameznih sklanjatvenih vzorcih se najprej na skrajno levi strani nahajajo morfemsko segmentirane organske praslovanske koncnice obravnavane sklanjatve, in sicer je prva po vrsti koncnica trde sklanjatve, za poševnico sledi koncnica mehke skla­njatve, ce se le-ta razlikuje od prve oziroma ce je obstajala. Desno od prvega stolpca pa je (prav tako oznacen z zvezdico) podan pozno praslovanski transponat oziroma sku­pni imenovalecskupine koncnic istega izvora. Panhroni praslovanski transponat lahko definiramo kot obliko, ki je lahko praslovanska ali pa je nastala kasneje v posameznih slovenskih narecnih govorih, upoštevaje po inerciji praslovanske besedotvorne, gla­sovne in naglasne zakonitosti ali pa tudi ne, in je samo zapisana v praslovanski glasovni podobi (Šekli v SLA 2.2 2016: 52–53). Kjer je možnih vec razlicnih koncnic, le-te pri naboru koncnic niso podane po pogostnostnem kriteriju, temvec po etimološkem, torej, najprej je podana koncnica, ki nadaljuje psl. organsko koncnico. 187 V praslovanskem obdobju sicer produktivna psl. ženska u-sklanjatev na tem mestu ni vkljucena, saj je z vidika internega slovenskega razvoja neproduktivna. Tabelaricnemu prikazu sledi komentar posameznih sklonskih koncnic, predvsem tistih, ki so problematicne ali dvoumne.188 Temu sledi še opomba k tistim samostalni­kom, ki so iz neproduktivnih sklanjatvenih vzorcev prešli k produktivnim. Na koncu je predstavitev konkretnega narecnega gradiva, ki je razvršceno po posameznih krajih. 3.1.1 Moška sklanjatev 3.1.1.1 Nabor in izvor koncnic *-a *-a > R -a -a -a -a -a M = > D -. -./-i -. -. -. = I / = R > T -/-a -/-a -/-a -/-a -/-a *-e/*-i *-e/*-i/*-u > M -. -./-i -. -. -. *-o-m./ *-e-m. *-om/ > O -an -on/-.n -on/-.n -.n *-em >-.n *-i *-i > Imn. -i -./-i -./-i/ -./i -./ -i *-ov-i > -v-i/ '-..v-./ -'i.v. *-je > -i -i -i -i *-./*-. *-> R -/ *-ov > -u/ -u/ -of/ -of /-.f -.f/ *-... *-i > -i -i -i -i -./-i *-o-m./ *-e-m. *-om/ > D -an/ -an/ -on/-.n -on/-.n -.n *-em > -.n -.n/-in *-y/*-e *-e > T -e/-i -e (živ.)/-i -e/-i / -e /-i *-e-x./*-i-x. *-ex > M -.x/ -.x/-ix/ -.x -.x/-ix -.x *-ax > -ax -ax *-y/*-i *-i > O -./ -. -. *-mi > -m./-m. -m./-mi -m./ *-ami > -am. -am. *-imi >-.m./-.mi -im./-.m. 188 Pri razlagi izvora posameznih koncnic, kjer ni navedeno drugace, izhajamo iz Ramovš 1952. 3.1.1.2 Komentar Imenovalnik/rodilnik ednine:Koncnici I/Red. nadaljujeta psl. stanje. Dajalnik/mestnik ednine: Koncnica dajalnika (vecinoma kot -.) se je posplošila po mestniku. Težko je nedvoumno dolociti izvor te koncnice. Vsi obravnavani govori (z izjemo govora Ravnic) namrec izkazujejo sovpad razvoja nenaglašenega *e oziroma izglasnih *-i in *-u (prim. Osilnica: b'liz. ‘blizu’ Med. p.rb'ra.t. ‘brat’ 'ma.t. ‘mati’). To koncnico je mogoce razložiti na vec nacinov, in sicer: • kot organsko koncnico *-e mestnika ednine psl. trde moške sklanjatve; • kot analoško vpeljano koncnico Med. psl. *-i iz psl. mehke moške sklanjatve; • kot analoško vpeljano koncnico *-u iz psl u-sklanjatve in njen nadaljnji glaso­slovni razvoj u > > i. Vsi obravnavani govori namrec izkazujejo nekdanjo zao­kroženost *u. V hrvaški dialektološki literaturi najdemo razlicne interpretacije: Josip Lisac (2006: 53) razlaga izvor koncnice Ded. -. v delniškem govoru kot odraz nenaglašenega izglasnega -u, Vesna Zecevic (1992: 262) razlaga koncnico D/Med. samostalnikov moškega, srednjega in ženskega spola pri zahodnih gorskokotarskih govorih kot odraz izglasnega *-e. Variantna koncnica -i v govoru Ravnic nastopa pri terciarno naglašenih samostalnikih. Tožilnik ednine:Morfemska koncnica ne izkazuje nobenih posebnosti. Samostalniki za živo se izenacijo z rodilnikom, samostalniki za neživo pa z imenovalnikom. Orodnik ednine:Vsi govori (z izjemo Ravnic) glasoslovno nadaljujejo koncnico *-om, ki je sicer znacilna tudi za druge slovenske obrobne govore Benecije, Rezije, Prekmurja in Bele krajine (Ramovš 1952: 42). V govoru Ravnic najdemo odraz koncnice *-em < psl. *-e-m. kot edino možno, ki se je posplošila iz psl. mehke moške sklanjatve. V vseh govorih prihaja do prehoda izglasnega -m > -n (tako tudi v ostalih besednih vrstah).189 Imenovalnik množine:V prvi vrsti koncnice nadaljujejo psl. stanje (*-i). Glasoslov­na uresnicitev te koncnice je v posameznih krajevnih govorih naslednja: -. (Ravnice, Osilnica), -. (Gerovo), -. (Delnice). Pojavlja se pri samostalnikih, pri katerih ni prišlo do terciarnega umika cirkumfleksa (na primer Ravnice Imn. 'm...sc.). Pri terciarno naglašenih samostalnikih je glasoslovna uresnicitev te koncnice v vseh obravnavanih govorih -i. Govor Babnega Polja izkazuje enotno koncnico -i (na primer Babno Polje 189 Glej poglavje 2.3.1.5. at'r.o.ci in 'naxti), ki se je po analogiji razširila s terciarno naglašenih samostalnikov na vse ostale. Izglasni *-je (< psl. *-..-e), izvorno iz psl. moške i-sklanjatve, se zaradi terciar­nega umika cirkumfleksa v vseh govorih glasoslovno uresnicuje kot -i. Podaljšavo z infiksom -ov- iz psl. u-sklanjatve izkazujejo samostalniki sin, breg in dan. Rodilnik množine:Gradivo vecinoma izpricuje koncnico -ov < psl. *-o.-. v razlicnih glasovnih uresnicitvah (po moderni vokalni redukciji -ov > -u, po prehodu izglasnega -v > -f tudi -of), ki je analoško vpeljana iz psl. u-sklanjatve. Starejše stanje z nicto koncnico (< psl. *-./*-.), ki je organska koncnica psl. moške o-/.o-sklanjatve, izpricujejo le posamezni primeri, kot sta leksema otrok in las v govoru Babnega Polja. V vseh govorih se pojavlja tudi koncnica -i < psl. *-..., analoška koncnica Rmn. psl. moške i-jevske sklanjatve. Dajalnik množine: Vsi govori izpricujejo odraze nekdanje koncnice *-om < psl. *-om., ki je organska koncnica psl. moške trde sklanjatve. Leksem ljudje, nekdanji leksem stare moške i-sklanjatve, ima v Dmn. najverje­tneje koncnico *-e-m., kjer jat ni foneticni naslednik polglasnika, temvec je vpeljan po analogiji (Ramovš1952: 64). Izvorno je ta koncnica iz Mmn. psl. moške o-sklanjatve (v sln. se je ohranila pri t. i. besedah s premicnim naglasom), od koder se je razširila najprej k mehki moški sklanjatvi, nato so jo prevzeli samostalniki psl. moške i-sklanja­tve, ki so zaceli prehajati v moško o-sklanjatev, posledicno se je koncnica posplošila še k tistim moškim i-jevskim samostalnikom, ki so še vedno tvorili lastno sklanjatev, od tam pa je koncnica koncno prešla še k ženskim i-jevskim samostalnikom. V govorih Gerova, Osilnice in Delnic najdemo pri samostalniku ljudje koncnico -on < psl. *-o-m. iz moške o-jevske sklanjatve. Govor Ravnic bolj pogosto izkazuje koncnico *-em (s foneticno uresnicitvijo -in pri terciarno naglašenih samostalnikih) tudi pri vseh ostalih moških samostalnikih. Tožilnik množine: Odrazi v posameznih govorih so odrazi koncnice *-e iz psl. mehke .o-sklanjatve, ki je izpodrinila staro koncnico trdih osnov.190 Koncnica -i se razlaga kot prvotni Tmn. moških i-jevskih osnov (Ramovš1952: 47–48), ki je bila sicer prvotno koncniško naglašena, nato pa se je naglas v mlajšem casu umaknil na korenski zlog. 190 Tako tudi v vseh ostalih slovenskih narecjih (Ramovš 1952: 47). Mestnik množine:Najbolj pogosta koncnica v vseh govorih je koncnica *-ex < psl. *-ex., ki je organska koncnica trde moške sklanjatve. Govora Babnega Polja in Ravnic izkazujeta na tem mestu tudi razlicico -ax, ki je v teh govorih sicer bolj pogosta, vendar pa razvrstitev obeh koncnic ni popolnoma pred­vidljiva (izkazujejo jo tudi samostalniki psl. naglasnega tipab in c). Koncnica -ax je nastala po analogiji s samostalniki srednjega spola (prvotno iz daj. množine kolektivnih samostalnikov srednjega spola, nato sledi razširitev k samostalnikom moškega spola). Orodnik množine:Najbolj pogosta je koncnica -mi v razlicnih glasovnih uresnicitvah, ki se je posplošila iz stare moške i-jevske sklanjatve. Koncnica *-i < psl. *-i, ki je organska koncnica trde (in mehke) moške sklanjatve, se pojavlja v vseh govorih z izjemo Ravnic in Gerova (tukaj samo koncnica -imi), v Osilnici pa kot edina možna. V govoru Gerova (kot edina možna) in Delnic se pojavlja koncnica -imi, ki je verjetno prevzeta iz imensko-zaimenske sklanjatve (na primer Gerovo Omn. z 'maj.m. ‘moj’) (Alenka Šivic-Dular, pisno). Za govor Delnic je mogoca tudi druga razlaga nastanka koncnice, in sicer kot naplastitev novejše analoške koncnice -mi na staro koncnico -i. Koncnica -ami se sporadicno pojavi le v govoru Babnega Polja (Omn. s. 'sin. ~ s. 'sinam.) in Ravnic (Omn. g'r...xam. ‘greh’, 'me.dam. ~ 'medmi (st.) ‘med’). Izvor je enak kot pri mestniku množine, in sicer se je koncnica iz Dmn. samostalnikov sre­dnjega spola razširila najprej na množinsko paradigmo vseh srednjih samostalnikov, nato pa prešla k moškim samostalnikom. 3.1.1.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev Samostalnik dan se sklanja po moški o-sklanjatvi. Podaljšavo z -ov-izkazujejo vsi govori z izjemo Delnic, govor Gerova pa izkazuje na tem mestu dvojnicnost, verjetno pod vplivom hrvaškega knjižnega jezika. Po moški o-sklanjatvi se sklanja množina leksema clovek s supletivno osnovo ljud-, ki je samostalnik psl. moške i-sklanjatve. Leksema stare ženske i-jevske sklanjatve – miš in dlan – sta v vecini govorov spremenila slovnicni spol in prešla v moško sklanjo. Leksem miš v govoru Babnega Polja izkazuje kolebanje med žensko i-jevsko in moško sklanjatvijo. V ostalih govorih je miš moškega spola. Leksem dlan je ženskega spola zgolj v govorih Babnega Polja in Osilnice, drugod je moškega spola. Pri leksemu pot stare moške i-sklanjatve je prišlo do spremembe slovnicnega spola in se sklanja po ženski i-sklanjatvi v govorih Babnega Polja in Novega Kota, v ostalih govorih pa je prešlo le do prehoda v drugo, tj. v o-sklanjatev moškega spola (na primer Srednja vas pri Dragi: 'p..t – Rmn. 'p..tof). 3.1.1.4 Gradivo Babno Polje: brat – Ied. b'rat, Red. b'rĺ.ta; Imn. b'rĺ.ti, Rmn. b'rĺ.tu, Dmn. b'rĺ.tan, Tmn. b'rĺ.te, Mmn. b'rĺ.tax, Omn. zb'rĺ.t.; kruh – Ied. k'r.x,Red.k'ruxa, Oed. sk'ruxan; bik – Ied. 'b.k, Red. 'b.ka; dež– Ied.'d.š,Red.'d.žja, D/Med. 'd.žj., O z 'd.žjan; pes – Ied. 'p.s,Red. 'p.sa, D/Med. (par) 'p.s., Ted. 'p.sa, Oed. s 'p.san; Imn. 'p.si, Rmn. 'p.su, Dmn. 'p.san, Tmn. 'p.se, Mmn. par 'p.sax, Omn. s 'p.s. ~ s 'p.sm.; med – I/ Red. 'mi..t, Red.'mi..da ~ 'meda; las – I/Ted. '.ĺ.s, Red. '.ĺ.sa ~ '.asa, Oed. z '.ĺ.san; Imn. '.asi, Rmn. '.ĺ.s, Mmn. na '.as.x, Omn. z '.asm.;zob– I/Ted. 'zu..p, Red. 'zaba, D/Med. (na) 'zab.; Imn. 'zabi, Rmn. 'zabu, Dmn. 'zaban, Tmn. 'zabi, Mmn. 'zabax, Omn. z 'zabm. ~ za'bĺ.m.; sin – Ied. 'sin, Red. 'sina, D/Med. (par) 'sin., Ted. 'sina, Oed. s. 'sinan; Imn. 'sini, Rmn. 'sinu, Dmn. 'sinan, Tmn. 'sine, Mmn. par 'sinax, Omn. s.'sin.~s. 'sinam.; breg – I/Ted. b'r...k; Imn. b'r...gi ~ bre'guvi; otrok – Ied. 'atrak, Red. at'r.o.ka, D/Med. at'r.o.k., Ted. at'r.o.ka,Oed. z at'r.o.kan; Imn. at'r.o.ci, Rmn. 'atruk, Dmn. at'r.o.kan, Tmn. at'r.o.ke, Mmn. at'r.o.kax, Omn. z at'r.o.k.; dan – I/Ted. 'dĺ.n,Red. d'ni..va, Ded. d'ni..v., Oed. zd'ni..van; Imn. d'ni..vi, Rmn. d'ni..vu~d'ni,Tmn. d'ni..ve, Mmn. d'ni..vax, Omn. z d'ni..v.; Idv. d'ni..va, Rdv. d'ni,Mdv. d'ni..vax, Odv. z d'ni..v. ~ z d'ni..vama; (stari) oce – Ied. (star) 'ĺ.ta ~ '.ace, Red. a'ci..ta, Ded. a'ci..t., Oed. z a'ci..tan; Imn. a'ci..ti, Rmn. a'ci..tu, Dmn. a'ci..tan, Tmn. a'ci..te, Mmn. p.r a'ci..tax, Omn. z a'ci..t.; clovek – Ied. c'.o.v.k; ljudje – Imn. 'l.di, Rmn. 'l.di, Dmn. 'l.d.n, Tmn. 'l.di, Omn. z 'l.dm.; miš – Ied. 'm.š, Red. 'miši ~ 'miša. Ravnice: brat – Ied. b'rat, Red. b'ra.ta; Imn. b'ra.t., Rmn. b'ra.tu, Dmn. b'ra.t.n, Tmn. b'ra.te, Mmn. b'ra.t.x, Omn. z b'ra.tm.; kruh – Ied. k'r.x,Red.k'ruxa; mesec– I/Ted. 'm...s.c,Red. 'm...sca, D/Med. 'm...sc., Oed. 'm...sc.n; Imn. 'm...sc., Rmn. 'm...scu, Dmn. 'm...sc.n, Tmn. 'm...sce, Mmn. 'm...scax, Omn. 'm...scam.; bik – Ied. 'b.k, Red. 'b.ka;dež– Ied.'d.š,Red.'d.žja, Oed. z 'd.žj.n; med– I/Ted. 'me.t, Red.'me.da ~ 'meda (star.); Imn. 'me.d.; meh– I/Ted. 'm...x, Red.'m...xa, D/Med. 'm...x., Oed. 'm...x.n; Imn. 'm.xi, Rmn. 'm.xi ~ 'm...xu, Mmn. na 'm...xax, Omn. 'm...xam.; mož – Ied. 'm..š, Red. 'maža, Ded. 'maži, Ted. 'maža, Med. 'maži, Oed. 'maž.n; Imn. 'maži, Dmn. 'maž.n, Tmn. 'maži, Mmn. 'mažix, Omn. 'mažmi; bog – Ied. 'buk,Red. 'baga, Ded. 'bagi, Med. 'bagi; Imn. 'bagi, Rmn. 'bagu; rog – I/Ted. 'ruk, Red. 'r.o.ga, D/ Med. 'r.o.g., Oed. 'r.o.g.n; Imn. 'ragi, Rmn. 'ragi, Tmn. 'ragi, Mmn. 'ragix, Omn. 'ragmi;možgani– Imn. m.ž'ga.n., Rmn. m.ž'ga.nu; pogreb – I/Ted. 'p.o.grep, Red. pag're.ba, D/Med. pag're.b., Oed. s pag're.b.n; Imn. pag're.b., Rmn. pag're.bu, Dmn. pag're.b.n, Mmn. na pag're.b.x, Omn. spag're.bam.; dan – I/Ted. 'da.n,Red. d'n..va, D/Med. d'n..v., Oed. z d'n..v.n; Imn. d'ne.v., Rmn. d'ni,Dmn. d'n..van, Tmn. d'ne.ve, Mmn. d'ne.vax, Omn. d'ne.vam.; oca– Ied. '.aca, R/Ted o'c..ta, D/Med. (p.r) o'c..t., Oed. o'c..t.n; Imn. .o'c..t., Rmn. o'c..tu, Dmn. o'c..t.n, Tmn. o'c..te Mmn. o'c..tix, Omn. o'c..tm.;clovek– Ied. 'c.o.v..k (star.), Red. ca'v...ka; Idv. (d'va.) ca'v...ka; lju­dje – Imn. 'l.di ~ (ca'v...k.), Rmn. 'l.di ~ (ca'v...ku), Dmn. 'l.din, Tmn. 'l.di, Mmn. 'l.dix, Omn. z 'l.dmi; miš – Ied. 'm.š, R/Ted. 'miša; Imn. 'miš., Mmn. 'mišix, Omn. 'mišam.~ 'mišm.; pot – I/Ted. 'p..t, Red. 'p..ta, Oed. s'p..t.n; Imn. 'p..t., Rmn. 'p..tu, Imn. s 'p..tam.; dlan – I/Ted. d'.a.n, Red. d'.a.na, D/Med. d'.a.n., Oed. z d'.an.n; Imn. d'.a.n., Rmn. d'.a.nu, Mmn. d'.anix, Omn. d'.anam.. Gerovo: brat – Ied. b'rat; Imn. b'ra.ta; bik – Ied. 'b.k, Red. 'b.ka, Ded. 'b.k.; Imn. 'b.k., Rmn. 'b.kof, Omn. z 'b.k.m.; dež– Ied.'d.š,Red.'d.žja; Imn. z 'd.žj.; pes – Ied. 'p.s, Red. 'p.sa, Oed. 'p.s.n; Imn. (t'ri.) 'p.sa; siromak– Ied. s'ramak, Red. sra'ma.ka; Imn. sra'ma.k., Dmn. sra'ma.kon; kljuc – Oed. s k'lucon; Imn. k'luc.; žul – Ied. 'žul; Imn. 'žul.; sneg – I/Ted. s'n...k, D/Med. (na) s'n...g.; mož– Ied. 'mu.š, Red. 'maža; Imn. 'maži; zob – Ied. 'zu.p, Red. 'z.o.ba,D/Med. na 'zab., Oed. 'zabon; Imn. 'zabi,Rmn. 'zabi, Mmn. 'zab.x, Omn. 'zab.m.; brod – Ied. b'rut; Rmn. b'r.o.dof; bog – Ied. 'buk, Red. 'baga ~ 'b.o.ga; gnoj – Ied. g'nuj, Red. g'na.ja; nos – Ied. 'nus, Red. 'n.o.sa; Tmn. 'n.o.sa; rog – Ied. 'ru.k, Red. 'r.o.ga; Tmn. 'ragi; jezik – Ied. 'j..z.k; Rmn. je'z.kof; oreh – Ied. 'ar.x, Red. a'r..xa; Imn. a'r..x., Rmn. a'r..xof, Tmn. a'r..xe; potok – Ied. 'p.o.t.k, Red. pa't..ka, D/Med. (na) pa'tu.k.; lonec – Ied. '.o.nc, Red. '.o.nca, D/Med. '.o.nc.; Imn. '.o.nc., Mmn. '.o.nc.x; dan – Ied. 'da.n,Red. 'da.na ~ d'ni.va; Imn. d'ni. ~ d'ni.va, Rmn. d'ni.;oca– Ied. '...ca, Oed. z.'c..t.n; Imn. .'c..t., Rmn. .'c..tof; clovek – Ied. c'...v.k; ljudje – Imn. 'lüdi, Rmn. 'lüdi,Dmn. 'lüdjon, Omn. 'lüd.m.; pot – I/Ted. 'pu.t, Oed. s 'pu.t.n; Imn. 'pu.t.; dlan – I/Ted. d'.a.n (m.). Osilnica: brat – Ied. b'rat, R/Ted. b'ra.ta, D/Med. (p.r) b'ra.t., Oed. z b'ra.ton; Imn. b'ra.t., Rmn. b'ra.tof, Dmn. b'ra.ton, Mmn. b'ra.t.x, Omn. zb'ra.t.; bik – Ied. 'b.k, Red. 'b.ka; dež– Ied.'d.š,Red.'d.žja; pes – Ied. 'pos, Red. 'posa; skedenj – Ied. s'kodon, D/ Med. (na) s'kodn.; kmet– Ied. k'met, Red. k'mi.ta; konj – Ied. 'kojn, Red. 'k.o.jna; Idv. 'k.o.jna; Imn. 'k.o.jn., Rmn. 'k.o.jnuf, Mmn. 'k.o.jnix, Omn. s'k.o.jn.; zob– Ied. 'zu.p, Red. 'zaba; Imn. 'zabi, Rmn. 'zabi, Mmn. po'zabix; sin – Ied. 'sin, R/Ted. 'sina, D/Med. 'sin., Oed. 'sinon; Imn. 'sin., Rmn. 'sin.f, Dmn. 'sin.n, Mmn. 'sin.x, Omn. s 'sin.; dan – Ied. 'da.n,Red. d'ni.va; Imn. d'ni.v., Rmn. d'ni.vof, Omn. z d'ni.v.;oca– Ied. '.o.ca, R/Ted. .o'ci.ta, D/Med. .o'ci.t., Oed. z .o'ci.ton;clovek– Ied. c'.o.vok; ljudje – Imn. 'l.di, Dmn. 'ledjon, Omn. z 'l.dmi; miš – Ied. 'miš, Red. 'miša. Delnice: brat – Ied. b'rat, Red. b'rĺ.ta, Oed. zb'rĺ.t.n; Imn. b'rĺ.t., Rmn. b'rĺ.t.f, Tmn. b'rĺ.te; kruh – Ied. k'r.x,Red.k'rüxa; dež– Ied.'d.š,Red.'d.žja; pir ‘gostija’ – Ied. 'pi.r; Imn. 'p.ri; breg – Ied. b'r...k, Red. b'r.ga; Imn. b'rigi; zob – Ied. 'z...p; Imn. 'z.bi; volk – Ied. 'v...k; Imn. 'vuci,Omn. 'vucm.; dan – Ied. 'dĺ.n,Red. 'dĺ.na, Ded. 'dĺ.n.;oce– Ied. '...ca, R/Ted. .'ci.ta, D/Med. .'c...t., Oed. z .'c...t.n; Imn. .'c...t., Rmn. .'c...t.f, Dmn. .'c...t.n, Tmn. .'c...te, Mmn. v.'c...t.x, Omn. z.'c...t.m.;clovek – Ied. 'c...vik, Red. c.'v...ka; ljudje – Imn. 'lidi ~ ('l.di); miš – Ied. 'miš; Rmn. 'miš.f. Lazec: brat – Ied. b'rat, Red. b'ra.ta; Imn. b'ra.ti, Rmn. b'ra.tu; kruh – Ied.k'rux,Red. k'ruxa; oplen – Ied.op'l..n, Red. op'l..na; bik – Ied.'bik,Red.'bi.ka; dež– Ied.'d.š, Red.'d.žja; pes – Ied.'p.s,Red.'p.sa; skedenj – Ied. s'k.d.n, Med. v s'k.dni; malin (mlin)– Ied.'ma.l.n, Red.'ma.lna; hrib – Ied. x'rip,Red.x'riba; kmet– Ied. k'met,Red. k'm..ta; Rmn. k'm..tu; gozd – I/Ted.'g.st, Red. (iz) 'g.o.zda; konj – Ied. 'kojn,Red. 'kojna; koš– Ied. 'koš,Med. u 'k.o.ši; led – Ied.'l..t,Red. (nej) 'l.da;med– Ied.'m..t, Red.'m..da; sneg – Ied.s'n..k,Red.sn.'ga.; lan – Ied. 'lan, Red. 'la.na; las – Ied. 'la.s, Red. 'la.sa; Imn. 'la.se, Rmn. 'la.s; mož– Ied.'m..š,Red.'m.ža; zob– Ied.'z..p,Red. 'z.ba; Imn. 'z.bi; noht – Ied.'n..xt,Red.'n.xta; nos – Ied.'nus,Red.'n.o.sa; sin – Ied. 'si.n;Rmn. 'sinu, Tmn. 'si.ne; zid– Ied.'zit, Red. 'zi.da; pajek – Ied. 'pa.jk, Red. 'pa.jka; popek –Ied. 'p..p.k, Oed. s 'p..pk.n; cepec – Ied. 'c..p.c; Rmn. 'c..pcu; otrok – Ied. ot'rok, Red. ot'r.o.ka; Imn.ot'r.o.c., Tmn. ot'r.o.ke; potok – Ied.'po.t.k,Red.po't..ka; dan – Ied.'da.n,Red.d'n..va. Novi Kot: laz– Ied. '.as;Imn.'.a.z.;191 kruh – Ied. k'rex,Red.k'ruxa; bik – Ied. 'b.k, Red. 'b.ka; dež – I/Ted. 'd.š,Red. 'd.žja, D/Med. (na) 'd.žj.; gric – Ied. g'ric, Red. g'rica, D/Med.(f) g'ric., Ted. f g'ric; kmet– Ied. k'met,Red.k'me.ta; konj – Ied. 'kojn; Imn. 'k.o.jni, Omn. s 'k.o.jn.; koš – Ied. (p'le.t.n) 'kaš,Red. 'k.a.ša; Rmn. 'k.a.šuf; nožic ‘nož’ – Ied. 'n..ž.c, Red. 'n..šca, Oed. z 'n..šc.n;(Imn.'n..šcki); strop – I/Ted. st'rap, D/Med. (na) st'r.o.p.; kljuc – Ied. k'luc,Oed. s k'luc.n; ogenj – Ied. '.o.g.n, Red.'.o.gna; med– Ied. 'me.t,Red.'me.da; mož– Ied. 'm..š,Oed. 'mažen, Idv. (d'va.) 'maža; Imn.'maži; gnoj – I/Ted. g'n..j, Red.g'naja, D/Med. (na) g'n.o.j.; voz– Ied. 'vus,Red. 'v.o.za, Oed. z 'v.o.z.n; Imn. 'vazi ~ 'ku.a, Rmn. 'vazi, Mmn. (na t'r....x) 'v.o.zax, Omn. (s t'r...m.) 'vazm.; kamen – Ied. 'ka.m.n,Red. 'ka.mna; grunt – Ied. g'r.nt,Red.g'runta, D/Med. (na) g'ru.nt.; hren – I/Ted.x'ren, Red. x'r.e.na; kozolec – Ied. 'kazuc,Red.ka'zuca, D/Med. (na) ka'züc.; otrok – Ied. '.o.tr.k,Red..ot'r.o.ka; Imn. 'd.ca; potok – Ied. 'p.o.t.k, Red. pa't..ka, D/Med. pa'tu.k.; božic – I/Ted. 'b.o.ž.c, Red.ba'žica; kotel – Ied. 'k.o.tu;Rmn.'k.o.tluf; lonec – Ied. '.anc,D/Med. '.anc.; Imn. '.anci; studenec – Ied. st.'d.e.nc, Red. st.'d.e.nca, D/Med. st.'d.e.nc.; jarem– Ied. 'ja.r.m;Imn.j.r'me.na; jecmen– Ied. 'jecmen,Red.jec'me.na; plevel – Ied. p'l.vi.,Red.ple've..a; kolovrat – I/Ted.ka'...vret, D/Med.(na) ka'...vret.; miš – Imn. 'miši (so 'p.ršli). Janeži:ptic– Ied. 't.c; Imn. 'tic.; brat – Ied. b'rat,Red. b'rĺ.ta; kruh – Ied. k'rex,Red. k'ruxa; dež– Ied. 'd.š,Red.'dežja; pes – Ied. 'p.s,Red. 'pesa; konj – Ied. 'kajn;Rmn. ('d.o.st.) 'k.o.jnu, Tmn.'k..jne; nožic ‘nož’ – Ied. 'n..ž.c,Oed. z 'n..šc.m; led – Ied. 'le.t,Red.'le.da; med– Ied. 'me.t,Red.'me.da; sneg – Ied. s'n...k,Red. s'nega; mož– Ied. 'm..š, Red. 'maža; Rmn. 'maži; zob– Ied. ('a.n) 'z..p,Red. 'zaba; Imn. 'zabi; noht – Ied. ('a.d.n) 'nuxt;Imn. 'naxti; nos – Ied. 'n.s;Red./Imn. 'n.o.sa; sin – Ied. ('tu. je 'm.j) 'si.n,Red. 'si.na; pajek – Ied. '.apajk;Imn. .o'pĺ.jk.; popek – Ied. 'p..b.k,Red. 191 Velike travnate površine, namenjene košnji,ki so se nahajale stran od vasi, na višje ležecih terenih. Ljudje so vedno najprej kosili na košenicah (Ied. kaše'nica), ki so bile v bližine hiše, kasneje, po prazniku Marijinega vnebovzetja 15. avgusta, pa so zaceli kositi še na lazih. Tako se je tudi vegetacija premaknila, saj so bili lazi na višji nadmorski višini, kjer je bilo bolj hladno. 'p..pka, Oed. s 'p..pkan; dan – Ied. 'da.n,Red. d'ne.va; ljudje – Imn. 'l.di; pot – Ied. ('l...p) 'p..t,Red. 'p..ta; dlan – Ied. d'.an,Red. ('n...man) d'.a.na. Prezid: kruh – Ied. k'rux,Red.k'ruxa; obraz– Ied. 'abras,Red.ab'ra.za; bik – Ied. 'b.k,Red.'b.ka; dež– Ied. 'd.š,Red.'d.žja; konj – Ied. 'k.jn,Red.'k.jna; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red.'.o.gna; led – Ied. 'le.t,Red.'leda; med– Ied. 'me.t,Red.'meda; greh – Ied. g'r...x,Red.g'r...xa; les – Ied. 'l...s (je 'd.rvu za 's...kat),Red.'lesa; sneg – Ied. s'n...k,Red.s'nega ~ s'n...ga; mož– Ied. 'm.š,Red.'maža; zob– Ied. 'zup,Red.'zaba; I/Rmn.'zabi; noht – Ied. 'nuxt,Red.'n.o.xta; Rmn.'naxti; nos – Ied. 'nus,Red.'n.o.sa; potok – Ied. 'p.o.t.k,Red.pa't..ka; dan – Ied. 'da.n,Red.d'ne.va; pot – Ied. 'p..t,Red. 'p..ta; dlan – Ied. d'.an,Red.d'.a.na. Kozji Vrh: kruh – Ied. k'rex,Red. k'ruxa; obraz– Ied. '.o.bras,Red. .ob'ra.za; bik – Ied. 'b.k,Red. 'b.ka; dež– Ied. 'deš,Red.'d.žja; pes – Ied. 'pes,Red.'p.sa; konj – Ied. 'kajn,Red. 'k.o.jna; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red. '.o.gna;led – Ied. 'le.t,Red.'le.da;med – Ied. 'me.t,Red.'me.da; sneg – Ied. s'n...k,Red. s'n...ga; mož– Ied. 'm.š,Red. 'maža; zob– Ied. 'zup,Red. 'zaba; Imn. 'zabi; noht – Ied. 'nuxt,Red. 'naxta; nos – Ied. 'nus, Red.'n.o.sa; otrok – Ied. '.o.tr.k; Imn. ot'ro.ki; potok – Ied. 'pa.t.k,Red. pa't..ka; dan – Ied. 'da.n,Red. d'ne.va; pot – Ied. 'p..t,Red. 'p..ta; dlan – Ied. d'.a.n,Red. d'.a.na. Loknari:ptic– Ied. 't.c,Red. 'tica; Rmn. 'tico.; kruh – Ied. k'rex,Red.k'ruxa; dež– Ied. 'd.š,Red.'d.žja; pes – Ied. 'pes,Red. 'pesa; konj – Ied. 'kajn,Red. 'k.o.jna; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red.'.o.gna; kljuc– Ied. k'l.c,Oed. s k'l.c.n; prst – Ied. 'p.rst, Red. 'p.rsta; led – Ied. 'le.t,Red.'le.da; med– Ied. 'me.t,Red.'me.da; sneg – Ied. s'n...k, Red. s'n..ga; mož– Ied. 'mu.š, Red. 'maža; I/Rmn. 'maži; zob– Ied. 'z..p,Red.'zaba; Imn. 'zabi; noht – Ied. 'nuxt, Red. 'n.o.xta;Imn. 'naxti; nos – Ied. 'nus,Red. 'n.o.sa; Tmn. 'n.o.se; sin – Ied. 'sin;Imn. si'n..v.; otrok – Ied. '.o.tr.k, Red. .at'raka;Rmn. ('d.o.st.) 'd.ci; potok – Ied. 'p.o.t.k,Red. pa't..ka; dan – Ied. 'da.n,Red. d'ne.va; Imn. d'ne.va ~ d'ni;pot – Ied. 'p..t,Red. 'p..ta, D/Med. (na) 'p..t.; dlan – Ied. d'.a.n;Rmn. d'.a.na, Tmn. d'.a.ni. Tršce: kruh – Ied. k'r.x,Red.k'ruxa; dež– Ied. 'deš,Red.'dežja; pes – Ied. 'pes,Red. 'p.sa; konj – Ied. 'kajn,Red.'k.o.jna; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red.'.o.gna; kljuc– Ied. k'l.c,Oed.s k'l.c.n; led – Ied. 'le.t,Red.'le.da;med– Ied. 'me.t,Red.'me.da; zob– Ied. 'zu.p,Red.'zaba; Imn.'zabi; noht – Ied. 'nuft,Red.'n.o.fta; nos – Ied. 'nus,Red. 'n.o.sa; sin – Ied. 'sin; Imn.se'n..vi;dan – Ied. 'da.n,Red.d'ne.va; pot – Ied. 'p..t,Red. 'p..ta, D/Med.(pa) 'p..t.; dlan – Ied. d'.a.n,Red.d'.a.na. Plešce: kruh – Ied. k'rex,Red.k'ruxa; obraz– Ied. '.o.bras,Red..ob'ra.za; bik – Ied. 'b.k,Red. 'b.ka; dež– Ied. 'd.š,Red.'d.žja; pes – Ied. 'p.s,Red. 'p.sa; Imn. 'p.suf; kojn – Ied. 'kojn,Red.'kojna; Imn.'kojn.; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red.'.o.gna; led – Ied. 'le.t,Red.'leda ~ 'le.da; med– Ied. 'me.t,Red.'meda; greh – Ied. g'r..x,Red.g're.xa; les – Ied. 'l...s,Red.'lesa; sneg – Ied. s'n...k,Red.s'nega ~ s'n...ga; mož– Ied. 'm.š, Red.'maža; zob– Ied. 'zup,Red.'z.o.ba; Imn.'zabi; noht – Ied. 'nuft,Red.'n.o.fta; Rmn.'nafti; nos – Ied. 'nus,Red.'n.o.sa; otrok – Ied. '.o.tr.k; Imn.ot'ro.ki; potok – Ied. 'p.o.tok,Red.p.'t..ka; dan – Ied. 'da.n,Red.d'ne.va; pot – Ied. 'p..t,Red.'p..ta; dlan – Ied. ('an) d'.an,Red.d'.a.na. Vode: kruh – Ied. k'r.x,Red.k'ruxa; mesec– Ied. 'm...s.c; Imn.'m...scuf; dež– Ied. 'd.š,Red.'d.žja; pes – Ied. 'p.s,Red.'p.sa; hrib – Ied. x'rip,D/Med. (na) x'rib.; konj – Ied. 'kajn,Red. 'k.o.jna; Imn. 'k.o.jn., Rmn. 'k.o.jn.f; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red. '.o.gna; led – Ied. 'le.t,Red.'le.da; med– Ied. 'me.t,Red.'me.da; sneg – Ied. s'n...k, Red. s'nega; zob– Ied. 'z..p,Red.'z.o.ba; Imn. 'zabi; noht – Ied. 'nuft,Red.'nafta; Imn. 'nafti; nos – Ied. 'n.s,Red.'n.o.sa; Imn.'n.o.si, Rmn. 'n.o.suf; potok – Ied. 'p.o.tok, Red.pa't..ka; dan – Ied. 'da.n,Red.d'ne.va; Imn.d'ne.va; oca– Ied. '.o.ca,Red. ('n...) .o'ce.ta; clovek – Red.ca'v...ka; ljudje – Imn. 'l.di; dlan – Ied. d'.a.n,Red.d'.a.na. Turke: kruh – Ied. k'r.x,Red.k'rüxa; obraz– Ied. '.o.bras,Red.ob'ra.za; dež– Ied. 'd.š,Red.'d.žja; pes – Ied. 'p.s,Red.'p.sa; skedenj – Ied. s'k.d.n, Red. s'k.dna; konj – Ied. 'kojn;Idv.(d'va.) 'kojna; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red.'.o.gna; led – Ied. 'le.t,Red. 'leda; med– Ied. 'me.t,Red.'meda; sneg – Ied. s'n...k,Red.s'nega; mož– Ied. 'muš, Red.'m.ža; Rmn.'m.ž.f; zob– Ied. 'zup,Red.'z.ba; Imn.'z.bi; noht – Ied. 'nuft,Red. 'n.o.fta; nos – Ied. 'nus,Red.'n.o.sa; Imn.'n.o.sa, Rmn. 'n.o.suf; sin – Ied. 'sin; Imn. si'n..vi; dan – Ied. 'da.n,Red.'da.na; pot – Ied. 'p..t,Red.'p..ta; dlan – Ied. d'.(.)an, Red.d'.ana. Požar: kruh – Ied. k'r.x,Red. k'rüxa; bik – Ied. 'b.k,Red. 'b.ka ~ 'bika; dež– Red. 'd.žja; zob– Ied. 'zup,Red. 'z.ba; Imn. 'z.bi; nos – Ied. 'nus,Red. 'n.o.sa; Imn. 'n.o.s.; miš– Ied. 'miš,Red. 'miša; pot – Ied. 'p..t,Red. 'p..ta; dlan – Ied. d'.a.n,Red. d'.a.na. Razloge: kruh – Ied. k'rüx,Red.k'rüxa; dež– Ied.'d.š, Red.'d.žja; pes – Ied. 'p.s, Red.'p.sa; skedenj – Ied.s'k.d.n, Red.s'k.dna; konj – Ied. 'k.jn,Red. 'k.jna; Tmn. 'k.o.jne; ogenj – Ied. '.o.g.n,Red.'.o.gna; kralj – Ied.k'rajl, Red. k'ra.jla; kljuc– Ied. k'lüc,Red. k'lü.ca; prst – 'p.st, Idv. 'p.sta; zid – Ied. 'zi.t, Red. 'zi.da; les – Ied. 'l...s,Red.'l.sa; led – Ied. 'le.t,Red.'leda; med– Ied. 'me.t,Red. 'meda; sneg – Ied. s'n...k,Red. s'n.ga, D/Med. s'n...gi; lan – Ied. '.a.n, Red. '.a.na; mož – Ied. 'm..š, Red.'m.ža; zob– Ied. 'zu.p,Red.'zoba; Imn.'zobi; noht – Ied. 'nuft,Red.'nofta; nos – Ied. 'nus,Red. 'nuo.sa; pajek – Ied. o'pa.j.k,Red. o'pa.jka; potok – Ied. 'p.o.tok, Red.p.'t..ka; pesek – Ied. 'p...sok,Red.'p...ska; kovac– Ied. 'kovac,Red.ko'va.ca; pastir – Ied. 'pastir,Red.pas'ti.rja; zidar– Ied. 'zidar,Red.zi'da.rja; dan – Ied. 'da.n, Red.'da.na; ljudje – Imn. 'l.di; pot – Ied. 'p..t,Red.'p..ta, D/Med.'p..t.; dlan – Ied. d'.on,Red.d'.ona. 3.1.2 Srednja sklanjatev 3.1.2.1 Nabor in izvor koncnic *-o/*-e *-o/*-e > Ied. -./-u// -u//-e/-i -./-./-u// -. /-u// -u/-.// -e/-i -e/-i -e/-i -e/-i *-a *-a > R -a -a -a -a -a M = > D -. -. -. -. -. = I / = R > T -./-u//-e/ -i/-a -u//-e/-i/ -a -./-./-u// -e/-i/-a -. /-u//-e/ -i/-a -u/-.// -e/-i/-a *-e/*-i *-e/*-i/*-u > M -. -. -. -. -. *-o-m./ *-e-m. *-om/ > O -an -on -.n -.n *-em >-.n *-a *-a > Imn. -a -a -a -a -a *-./*-. *- > R - -/ -/ - - *-ov > (-u) -.f/-of/ *-o-m./ *-e-m. *-om/ > D -an/ -an/ -on / -.n = I > T -a -a -a -a -a *-e-x./*-i-x. *-ex > M -.x/ -.x -.x/-ix -.x *-ax >-ax -ax -ax *-y/*-i *-i > O -./ -. *-mi > -m./ -m./-mi (st.) / -m./-mi *-ami > -am. -am. (nov.) *-imi >-.m./-.mi -.m. 3.1.2.2 Komentar Sklanjatveni vzorec samostalnikov srednjega spola si s samostalniki moškega spola deli vecino istih koncnic. Izjema je v I/Ted., kjer obravnavanigovori izpricujejo bodisi (zelo) ozki izglasni -o ali že zožitev v -u,bodisi po preglasu -e oziroma -i pri tistih sa­mostalnikih, pri katerih je prišlo do terciarnega premika cirkumfleksa. Glede izvora koncnice -u bi se težko strinjali s Pronkom(2010: 103), ki za kra­jevne govore Prezida, Cabra in Gerova predvideva, da se je koncnica -u po analogiji razširila s terciarno naglašenih samostalnikov na vse ostale, tj. na samostalnike psl. naglasnih tipov a in b. Strinjati se moramo z Ramovšem(1936: 232), ki koncnico -u obravnava kot posledico moderne vokalne redukcije in poudarja, da ta razvoj izkazu­jejo tisti slovenski govori (notranjski, delno rovtarski, dolenjski, savinjski in bizeljski), ki prav tako poznajo prednaglasno akanje. Imenovalnik množine:V vseh govorih je ohranjen odraz psl. koncnice *-a. Rodilnik množine:Gradivo vecinoma izpricuje staro stanje, tj. nicto koncnico. Govori krajev Ravnic (redko) in Gerova pa izkazujejo tudi analogijo po trdi moški sklanjatvi, in sicer koncnico -ov < psl. *-o.-., ki je prevzeta iz psl. u-sklanjatve. 3.1.2.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev Samostalniki psl. n-sklanjatve (vreme, breme, seme) v celotnem gradivu izkazujejo podaljšano osnovo v odvisnih sklonih. Samostalnika oko in uho iz psl. s-sklanjatve se v vseh obravnavanih govorih v ednini sklanjata po o-jevski sklanjatvi. Leksem uho se tako sklanja tudi v množini, medtem ko se samostalnik oko sklanja po i-jevski sklanjatvi.192 V posameznih govorih ta dva leksema nastopata bodisi z imenovalniško nerazširjeno osnovo v celotni paradi­gmi (v govorih Gerova,193 Osilnice in Delnic), bodisi z osnovo, razširjeno z -es- infi­ksom (tako zgolj v govorih Babnega Polja in Ravnic). V govoru Ravnic se kot mlajša oblika pri obeh leksemih že pojavlja imenovalniška osnova v celotni paradigmi (leksem oko tu izkazuje podaljšano osnovo samo še kot dvojnica v rod. ednine). Prodor inovativne s-sklanjatveizkazuje tudi leksemcrevo, in sicer samo v govoru Babnega Polja (zgolj v ednini), leksem kolo pa v govorih Babnega Polja (tu -es- podalj­šava služi za diferenciacijo pomena v Imn.) in Ravnic (kot razlicica). Leksem drevo izpricuje infiks -es- v govoru Babnega Polja, infiks -t- pa v govoru Gerova. Leksemi psl. nt-sklanjatve, kot so tele, žrebe, dete, v govorih, kjer so izpricani, dosledno izkazujejo podaljšavo s -t-. 3.1.2.4 Gradivo Babno Polje: koleno – I/Ted. ka'l...n.; I/Tmn. ka'l...na, Rmn. 'kalejn, Dmn. ka'l...nan, Omn. s ka'l...n., Mmn. f ka'l...nax; poleno – I/Ted. pa'l...nu; Imn. pa'l...na, Rmn. 'palejn, Omn. s pa'l...n.; korito – Ied. ka'ritu; Imn. ka'rita, Rmn. ka'rit; rebro – I/Ted. 'rebru, Red. 'ri..bra,Med. v 'ri..br. ~ v 'r.e.br.;I/Tmn. 'r.e.bra,Rmn. 'ri..b.r ~ 'rebar, Mmn. 'r.e.brax,Omn. z'r.e.bram.; jajce – I/Ted. 'j.jce, Red.'j.jca; okno – I/Ted. '.aknu, Red. '.akna, Ded. '.akn., Med. par '.akn., Oed. pat '.aknan; I/Tmn. '.akna, Rmn. '.ak.n,Dmn. '.aknan, Mmn.'.aknax,Omn. z '.akn. ~ z '.aknam.; srce – I/Ted. 's.rci, Red. 's.rca, Med. na's.rc., Oed. pat's.rcan; seme– I/Ted. 's...me, Red. s.'mi..na, Ded. 192 Množinska paradigma teh samostalnikov jezato navedena pri obravnavi i-jevskesklanjatve. 193 Tu tudi leksem telo. s.'mi..n., Med. f 's.mi..ne, s s.'mi..nan; I/Tmn. s.'mi..na; vreme– I/Ted. v'r.e.me, Red. vr.'mi..na; tele – I/Ted. 't.e.le, Red. t.'li..ta; I/Tmn. t.'li..ta, Rmn. t.'li..t, Omn. st.'li..tm. ~ s t.'li..t.; žrebe– I/Ted. ž'r.e.be, Red. žr.'bi..ta; pero – I/Ted. 'peru, Red. p.'ri..sa, D/ Med. p.'ri..s., Oed. s p.'ri.san;I/Tmn. p.'ri..sa,Rmn. 'per.s,Dmn. p.'ri..san, Mmn. p.'ri..sax; drevo – I/Ted. d'r.vu, Red. dr.'vi..sa; kolo – I/Ted. 'ka.o, Red. ka'li..sa; I/ Tmn. ka'li..sa ~ 'ku.a ‘velik vozza hlode’, I/Tmn. 'kal.s ~ ka'li..s; oko – I/Ted. '.aku, Red. a'ci..esa, Ded. a'ci..s., Oed. za'ci..san; I/Tmn. '.aci, Rmn. '.aci, Dmn. '.ac.n, Mmn. v '.ac.x, Omn. z '.acm.; uho – I/Ted. 'v.xu, Red. v.'ši..sa; I/Tmn. v.'ši..sa;crevo– I/ Ted. 'c.vu, Red. c.'vi..sa; I/Tmn. 'c...va, Rmn. 'c...f. Ravnice: leto – I/Ted. 'l...tu,Red. 'l...ta,D/Med. 'l...t.,Oed. 'l...t.n; I/Tmn. 'l...ta, Rmn. 'l...t ~ 'le.t,Dmn. 'l...tan, Mmn.'l...t.x,Omn. 'l...tam. ~ 'l...tm.; koleno – Ied. ka'l...nu, Ied. ka'l...na, Oed. ka'l...n.n; I/Tmn. ka'l...na, Rmn. ka'l...n; drvo – I/T ed. 'd.r.u, Red. 'd.r.a; I/Tmn. 'd.r.a, Rmn. 'd.rf ~ 'd.ri (st.), Omn. z 'd.rvm. ~ 'd.r.am. (st.); selo – I/Ted. 's.e..u, Red. 's.e..a, D/Med. 's.e.l.; I/Tmn. 's.e..a, Rmn. 'se.l, Dmn. 's.e..an, Mmn. 's.e...x; celo– I/Ted. 'c.e..u ~ 'ce.u, Red. 'ce.a, D/Med. 'c.e.l.; I/Tmn. 'c.e..a, Rmn. 'c.e.. ~ 'ce.l; rebro – I/Ted. 'rebru, Red. 'rebra; I/Tmn. 're.bra, Rmn. 're.b.r; jajce – I/Ted. 'j..jce, Red. 'je.jca; I/Tmn. 'je.jca, Rmn. 'je.jc; meso – I/Ted. 'mesu, Red. 'mesa; I/Tmn. 'mesa; srce – I/Ted. 's.rci, Red. 's.rca; I/Tmn. 's.rca, Rmn. 's.rc;seme– I/Ted. 's...me, Red. 's...mena, D/Med. 's...men., Oed. 's...men.m; I/Tmn. 's...mena, Rmn. 's...menu, Dmn. 's...menam, Mmn. 's...menax, Omn. 's...menam.; vreme – I/Ted. v'r...me, Red. vre'me.na, Med. vre'me.n., Oed. vre'me.n.n; dete – I/ Ted. 'd...te (star.), Red. d.'te.ta; žrebe– I/Ted. ž'r..be, Red. žre'be.ta, Oed. žre'be.t.n; drevo – I/Ted. d'revu, Red. dre've.sa; I/Tmn. dre've.sa; telo – I/Ted. 't..u, Red. te'le.sa, D/Med. te'l..s., Oed. te'l..s.n; I/Tmn. te'le.sa ~ 'te.a, Rmn. te'le.s, Dmn. te'le.san, Mmn. f te'le.sax,Omn. s te'le.sm.; kolo – I/Ted. 'ka.u, Oed. ka'le.sa ~ 'ka.a,Oed. s ka'le.s.n; I/Tmn. ka'le.sa, Rmn. ka'le.s; oko – I/Ted. '.oku, Red. u'c..sa (star.) ~ '.aka (ml.), Med. v '.ok., Oed. z '.ok.n; I/Tmn. '.aci; uho – I/Ted. 'vexu, Red. v.'š..sa ~ 'vexa, Ded. ve'š..se, Med. 'vex., Oed. v.'š..s.n; I/Tmn. 'vexa (ml.) ~ v.'še.sa (star.), Rmn. v.'še.s, Dmn. ve'še.s.n, Mmn. ve'še.sax, Omn. ve'še.sm.; crevo– I/Tmn. c'...va, Rmn. 'ce.., Dmn. 'c....an, Mmn. pa 'c...v.x, Omn. s 'c...vam. ~ 'c...vm.. Gerovo: koleno – I/Ted. ka'l..jn.; I/Tmn. ka'l..jna, Rmn. 'kalejn; leto – I/Ted. 'l...t., Red. 'l...ta; Rmn. 'l...t; drvo ‘les’ – I/Ted. 'd.rvu, Red. 'd.rva ~ d.r'vi.ta; I/Tmn. d.r'vi.ta; celo – I/Ted. 'ce.o, Med. (na) 'c.e.le; bedro – I/Ted. 'bidr.; I/Tmn. 'b.dra; rebro – I/Ted. 're.bru, Red. 're.bra; I/Tmn. 're.bra, Rmn. 're.bru; jajce – I/Ted. 'j..jce, Red. 'j..jca; I/Tmn. 'j..jca, Rmn. 'j..jc, Omn. 'j..jc.m.; meso– I/Ted. 'mesu, Red. 'mesa; srce – I/Ted. 's.rci, Red. 's.rca; vreme– I/Ted. v'r...me, Red. vr.'mi.na; dete – I/Ted. 'd...te, Red. 'd...teta, Oed. 'd...tet.n; I/Tmn. 'd...teta; telo – I/Ted. 't.e..u, Red. 't.e..a; I/Tmn. 't.e..a; kolo – I/Tmn. 'ku.a, Rmn. 'ku.., Mmn. v'kul.x, Omn. s'kul.m.; oko – I/Ted. '.oku, Red. '.oka; I/Tmn. '.oci(skupno) ~ '.oka(števno); uho – I/Ted. 'vuhu, Red. 'vuxa; I/Tmn. 'v.ši(skupno) ~ 'vuxa(števno), Rmn. 'vux, Mmn. 'vuxax, Omn. z'vux.m.; crevo – I/Ted. c'r...vu, Red. c'r...va; I/Tmn. c'r...va. Osilnica: leto – I/Ted. 'l...t./(-u); I/Tmn. 'l...ta, Rmn. 'l...t, Mmn. 'l...tix, Omn. z 'l...tm.; celo– I/Ted. 'c.e..., Med. na 'c.e.l., Oed. s 'c.e...n; rebro – I/Ted. 'rebru; I/ Tmn. 'ri.bra, Mmn. 'ri.brix ~ ('rebrix); jajce – I/Ted. 'jajce; I/Tmn. 'ja.jca, Rmn. 'ja.jc; drvo – I/Ted. 'd.r.u, Red. 'd.r.a; srce – I/Ted. 's.rci, Med. na 's.rc.; seme– I/Ted. 's...me, Red. 's...mena; vreme– I/Ted. v'r...me, Red. vre'mi.na; dete – I/Ted. 'd...te, Red. de'ti.ta; I/Tmn. 'doca ~ 'd.ca, Rmn. 'doci; tele – I/Ted. 't.e.le, Red. te'li.ta; pero – I/Ted. 'peru, Red. 'pera; kolo – I/Ted. 'ko.u, Red. 'ko.a ‘prazen voz’; I/Tmn. 'ku..a, Rmn. 'ku.., Mmn. na 'ku.l.x, Omn. s 'ku.l.; oko – I/Ted. '.oku; I/Tmn. '.oci, Mmn. '.ocix, Omn. z '.ocmi; uho – I/Ted. 'v.xu, Red. 'v.xa; I/Tmn. 'v.xa ~ ('vuxa), Mmn. 'vu.xix; crevo – I/Tmn. c'r...va, Mmn. na c'r...v.x. Delnice: koleno – I/Ted. k.'l...n., Red. k.'l...na; I/Tmn. k.'l...na; sonce – I/Ted. 'sunce;rebro – I/Ted. 'rebru; I/Tmn. 'r.e.bra, Rmn. 'r...b.r; selo – Ied. 'se...; Rmn. 's....; jajce – I/Ted. 'jajci,194 Red. 'jajca, Med. na 'jajc.; Rmn. 'jajc, Omn. 'jajc.m.; meso– I/Ted.'mesu, Oed. z 'mes.n; srce – I/Ted. 's.rci; vreme– I/Ted. v'r...me, Red. vre'm...na; ime– I/Ted. 'imi, Oed.i'm...n.n; kolo – I/Ted. 'ko.u; Mmn. na'kul.x, Omn. s 'kul.m.; oko – I/Ted. '.ku; uho – I/Ted. 'vixu, Red. 'vüxa, Med. va 'vüx.x; crevo– I/ Ted. c'rivu; Dmn. c'r...v.n. Lazec: seno – Ied. 's.nu, Red. 's.na; proso – I/Ted. p'rosu, Red. p'rosa; srce – I/ Ted.'s.rci, Red.'s.rca; seme– I/Ted.'s...me, Red.se'm..na; ime– I/Ted.'j.mi, Red. i'm..na; tele – Ied. 't.e.le, Red. te'l..ta; drevo – Ied. d'r.vu, Oed. z dre'v..s.n; Imn. dre'v..sa; kolo – I/Ted.'kolu, Red.'kol..sa, Med. na ko'l..si; I/Tmn.ko'l..sa; oko – I/ Ted.'.oku, Red.o'c..sa; uho – I/Ted.'v.xu, Red. u'š..sa; Idv. u'š..sa; pero – Ied. 'peru, Red. pe'r..sa; perje – Ied. 'p..rje, Oed. s p..rj.n. Novi Kot: leto – I/Ted. 'l...tu, Red.'l...ta; I/Tdv. (d'v...) 'l...t.; Rmn. 'l...t; poleno –I/ Ted. pa'l...nu; I/Tmn.(d'va./t'ri.) pa'l...na; drvo – I/Ted.'d.rva, Rmn.'d.f; cedilo – I/ Ted.ce'di.u; Rmn.ce'di..; grozdje– I/Ted.g'r..jzdje, Red.g'r..jzdja; jajce – I/Ted. 'j.jce; I/Tmn.'j.jca; okno – I/Ted.'.aknu; I/Tmn.'.akna; proso – I/Ted.p'rasu, Red. p'rasa; ime– I/Ted. 'jemi, Ded.j.'me.ni; drevo – I/Ted. d'revu, Med.dre've.s.n; kolo – I/Ted.'ka.u; I/Tmn.ka'le.sa. Janeži: leto – I/Ted. 'l...t.; I/Tmn.'l...ta, Rmn. 'l...t; mesto – I/Ted. 'm...stu; Rmn. 'm...sta;pljuca– I/Tmn. p'..ca, Rmn.p'..c; srce – I/Ted. 's.rci, Red. 's.rca; seme–I/ Ted.'s...me, Red.'s...mena; ime– I/Ted.'jem., Red.je'me.na; kolo – I/Ted.'ka.u, Red. 'ka.a;Rmn.ka'le.s; oko – I/Ted. '.aku, Red. '.aka; I/Tmn.'.aci; uho – I/Ted. 'v.xu; I/ Tmn. (d'va./t'ri) 'v.xa; Rmn. v.'še.s; crevo – I/Tmn.c'r...va, Rmn.c'r...f. 194 Prim. 'sunce, ki izkazuje mlajšo koncnico. Glej Lisac 2006: 99. Prezid: leto – I/Ted.'l...tu, Red.'l...ta; mesto– I/Ted.'m...stu; I/Tmn.'m...sta; selo – I/Ted.'s.e..u, Red.'s.e..a; seme– I/Ted.'s...me, Red.se'me.na; ime– I/Ted.'jemi, Red. je'm..na; dete – I/Ted. 'd...te, Red. d.'te.ta; kolo – I/Ted. 'ka.u, Red. ka'le.sa; oko – I/Ted.'.aku, Red.'.aka ~ .a'ce.sa; I/Tmn.'.aci; uho – I/Ted.'vexu, Red.'vüxa; I/Tmn.v.'še.sa. Kozji Vrh: leto – I/Ted.'l...tu; Imn.'l...ta; mesto– I/Ted.'m...stu; I/Tmn.'m...sta; selo – I/Ted.'s.e..u, Red.'s.e..a; seme– I/Ted.'s...me, Red.se'me.na; ime– I/Ted. 'jemi, Red.je'm..na; kolo – I/Ted.'ka.u, Red.ka'le.sa; uho – I/Ted.'vexu, Red. v.'še.sa. Loknari: leto – I/Ted.'l...tu; I/Tmn.'l...ta; drvo – I/Ted. 'd.rvu; Rmn. 'd.rf; meso– I/ Tmn. 'mesu, Rmn. 'mesa; srce – I/Ted. 'serci, Red. 's.rca; seme – I/Ted. 's...me, Red. 's...mena ~ se'm..na (mlaj.); ime – I/Ted. 'j.m., Red. je'me.na; kolo – I/Ted. 'ka.u; I/ Tmn.ka'le.sa; oko – I/Ted.'.aku, Red.'.aka; I/Tmn.'.aci; uho – I/Ted.'v.xu, Red.'vexa. Tršce:meso– I/Ted.'mesu, Red.'mesu; seme– I/Ted.'s...me, Red.'s...mena; ime – I/ Ted.'j.mi, Red.je'me.na; oko – I/Ted.'.aku, Red.'.aka; uho – I/Ted.'vexu, Red.'v.xa. Plešce: mesto– I/Ted.'m...stu; I/Tmn.'m...sta; selo – I/Ted.'s.e..u, Red.'s.e..a; seme – I/Ted.'s...me, Red.s.'me.na; ime– I/Ted.'jemi, Red.je'm..na ~ 'jemi; kolo – I/Ted. 'ka.u, Red.'ka.a;oko – I/Ted.'.oku, Red.'.aka; Imn.'.aci; uho – I/Ted.'vexu, Red. 'vexa; I/Tmn.'vüxa. Vode: delo – I/Ted.'d....., Red.'d....a; leto – I/Ted.'l...tu; Imn.'l...ta, Rmn.'l...t; drvo – I/Ted.'d.rvu, Red.'d.rva; meso– I/Ted.'mesu, Red.'mesa; srce – I/Ted.'s.rci, Red.'s.rca; seme– I/Ted.'s...me, Red.'s...mena; ime– I/Ted.'jemi, Red.je'me.na; kolo – I/Ted. 'ka.., Red. 'ka.a;I/Tmn. 'ka.a; oko – I/Ted. '.oku, Red. '.oka; Imn. '.oci; uho – I/Ted.'vuxu, Red. 'vuxa; Imn.'vuxa. Turke: selo – I/Ted.'s.e..u, Red.(na s'r..di) 's.e..a;meso– I/Ted. 'mesu, Red.'m.sa; srce – I/Ted. 's.rci, Red. 's.rca; seme – I/Ted. 's...me, Red. se'm..na; ime – I/Ted. 'j.mi, Red.'j.mi ~ i'me.na; Rmn. je'me.n; dete – I/Ted.'d...te; Idv.de'te.ta; tele – I/Ted. 't.e.le, Red.te'l..ta; kolo – I/Ted.'ko.u, Red.'ko.a; oko – I/Ted.'oku, Red.('n...man) 'v.oka; uho – I/Ted.'vexu, Red.'vüxa; Rmn.'vüx. Požar: ime – I/Ted.'j.mi, Red.je'me.na; uho – I/Ted.'vexu, Red.'vüxa; Rmn.'vüx; Razloge: leto – I/Ted.'l...t., Red. 'l...ta; Imn.'l...ta;selo – I/Ted.'s.e..., Med.'s.e.l.; mleko – I/Ted. m'l...ko, Red. m'l...ka; meso – I/Ted. 'mesu, Red. 'mesa; seme – I/ Ted.'s...me, Red.'s...mena;ime– I/Ted.'ime, Red.'imena; tele – I/Ted. 't.e.le, Red. ('n...man) te'le.ta; kolo – I/Ted.'ko.u, Red.'ko.a; oko – I/Ted.'.oku, Red.'.oka; uho – I/Ted.'v.xu, Red.'vüxa; Imn.'vüxa. 3.1.3 Ženska a-sklanjatev 3.1.3.1 Nabor in izvor koncnic *-a *-a > Ied. -a -a -a -a -a *-y/*-e *-e > R -e/-i -e/-i -e/-i -e/-i -e/-. M = > D -. -./-i -. -. -. *-o *-o > T -. -. -o/-./ -./-u -. -. *-e/*-i *-i > M -. -./-i -. -. -. *-o.o > *-o *-o > O -./-o -. -. -./-. -. *-y/*-e *-e > Imn. -e/-i -e/-i -e/-i -i -e/-i *-./*-. *- > R -/ -/ -/ -/ - *-i > -i -i -i -i *-a-m. *-am > D -an -an -an -an -an *-y/*-e I= > T -e/-i -e/-i -e/-i -i -e/-i *-a-x. *-ax > M -ax -ax -ax -ax -ax *-a-mi *-ami > O -am. -am./ -am./ -am. -am./ '-a.m. '-a.m. '-ĺm. *-imi >-im. 3.1.3.2 Komentar Rodilnik ednine, imenovalnik/tožilnik množine: V vseh slovenskih govorih se je posplošila koncnica *-eiz psl. mehke ženske sklanjatve. Odrazi te koncnice so v obrav­navanih govorih regularni, in sicer je to v glavnem širok e-jevski glas. Kot variantna koncnica nastopa tudi -i, ki jo najdemo v Red. in I/Tmn. samostal­nikov ženskega spola, pri katerih pride do terciarnega naglasnega premika cirkumfle­ksa195(prim. Red. Gerovo z'v...zde : 'vadi), in sicer jo najdemo v vseh govorih. Ramovš (1952: 56) razlaga nastanek te koncnice v okviru belokranjskih narecij, in sicer jo poja­snjuje kot delovanje analogije po D/Med., kjer nastopajo odrazi koncnice *-i. Vendar pa to najverjetneje ne drži, saj govor Ravnic in tudi sosednji govori dosledno razliku­jejo med odrazi izglasnega *-i > Ravnice -. in izglasnega *-e > Ravnice -e. Prim.: Rav­ 195 V to so zajete tudi tiste dvozložnice nekdanjega naglasnega tipa b s kratkim e alio v osnovi, ki so po analogiji prešle v psl. naglasni tip c in se tako obnašajo kot cirkumflektirane. nice: Ied. 'ma.t. : Ded. k'ra.v. : Red. k'ra.ve : Ied. 't.e.le; Babno Polje: 'mĺ.t. : k'rĺ.v. : k'rĺ.ve : 't.e.le; Osilnica: 'ma.t. : k'ra.v. : 'mu.ke : 't.e.le. Strinjati se moramo z razlago Tineta Logarja (1969: 105–106), ki koncnico -i pojasnjuje kot »diftongizacijo naglašenega izglasnega *-., ki je nato po umiku naglasa reduciral svoj drugi del in se asimiliral v -i«. Razvoj je bil torej tak: -i < *-i. < dolenj. *-ie < Jsln. *-a < issln. *-.. Josip Lisac (2006: 97) je razlago Tineta Logarja prevzel tudi za govor Delnic, saj pravi, da koncnica -e nastopa »u imenica s akcentom fiksiranim na nastavku – u promjeni imenica tipa baba i žena« (Lisac2006: 45), koncnica -i pa pri t. i. »imenicah sa starim pokretnim akcentom« (Lisac2006: 97). Tudi Lisacopozarja (2006: 44), da bi bilo napacno domnevati, da gre za prevlado stare *-y koncnice iz trde a-sklanjatve. Diahrono gledano je razvrstitev obeh koncnic naslednja: gradivo izkazuje konc­nico -e pri samostalnikih nekdanjega naglasnega tipa a (redke so izjeme tipa slama v govorih Ravnicin Osilnice), koncnico -i pri samostalnikih nekdanjega naglasnega tipa c v vseh primerih, kolebanje med koncnico -i in -e pri nekdanjemu naglasnemu tipu b (kljub vsemu prevladuje koncnica -i). Dajalnik/mestnik ednine:196 Dolocitev izvora koncnice, katere odrazi tecejo od širokega e-jevskega glasu v smeri reduciranega e-jevskega oziroma i-jevskega glasu, ni neproblematicna. Obravnavani govori imajo namrec enake odraze za nenaglašeni izglasni *-i in *-e, tak razvoj pa ima velik del slovenskih narecij od Prekmurja preko Štajerske, Dolenjske in Notranjske, ki so kratki -e reducirala v -i, ki se je nato razvijal enako kot etimološki -i (Logar1996: 321). Koncnica*-i < psl. *-i naj bi bila po analogiji posplošena iz psl. mehke ženske sklanjatve, *-e pa je organska koncnica trde ženske sklanjatve. Za belokranjskegovore Ramovš(1952: 57) suponira izvor iz jata, kar je za govor Vinice tudi mogoce, saj ohranja razliko med izglasnim -e < *-e in -i < *-i. Gradivo iz kostelskega Delaca je s svojo ohranitvijo izglasne kvalitete in kvantitete pri terciarno naglašenih samostalnikih v veliko pomoc, tako lahko vsaj v tem govoru izvor koncnice nedvoumno dolocimo. Barva izglasnega samoglasnika je namrec e-jevska – za raz­liko od i-jevske, na primer v imenovalniku množine ženske i-jevske sklanjatve: prim. Delac: Ded. 'r.ke. in Imn. 'n.ci.. V hrvaški dialektološki literaturi se na mestu, kjer je govora o t. i. »zapadnih gora­nskim govorima« (Zecevic1992: 262), koncnico -i razlagakot odraz izglasnega *-e v D/Med. ženskih samostalnikov in tudi D/Med. moških samostalnikov. V govoru Ravnic ob reduciranikoncnici -. nastopa tudi variantna koncnica -i, ki je znacilna za samostalnike, pri katerih je prišlo do terciarnega naglasnega umika. 196 Glej tudi razlago pri D/Med. za samostalnike moškega spola. Tožilnik ednine:Vsi govori imajo v tej koncnici ozki ali zelo ozki o-jevski glas (< psl. *-o). Orodnik ednine: Z vidika izhodišcnega splošnoslovenskega stanja je koncnica Oed. istega izvora kot koncnica Ted. (< issln. *-o < psl. *-o.o . po analogiji iz zaimenske sklanjatve), tako so tudi odrazi enaki tožilniškim. Rodilnik množine:V vseh govorih prevladuje stara nicta koncnica. V govorih Bab-nega Polja, Ravnic, Gerova in Osilnice je izpricana tudi koncnica *-i (< psl. *-...), ki nastopa pri samostalnikih, ki so bili terciarno naglašeni. Koncnica je v sklanjatev ana­loško vpeljana po ženski i-sklanjatvi. Morda je možna tudi interpretacija, da je prišlo do analogije po Imn. terciarno naglašenih samostalnikov. Dajalnik množine:Vsi govori odražajo odraze iste psl. koncnice *-am.. V vseh govorih v tej koncnici prihaja tudi do razvoja izglasnega -m > -n (ne popol­noma dosledno v vseh primerih). Mestnik množine:V vseh govorih najdemo isto koncnico, in sicer odraze psl. konc­nice *-ax.. Orodnik množine:V vseh govorih prevladuje koncnica -ami z razlicnimi foneticnimi uresnicitvami izglasnega -i. V govoru Delnic se pojavlja tudi koncnica -im. (tako tudi v Omn. moške sklanja­tve), ki je verjetno prevzeta iz imensko-zaimenske sklanjatve. 3.1.3.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev Samostalnika ženskega spola mati in hci197 nekdanje psl. r-sklanjatvi v razlicnih sklo­nih izkazujeta koncnice bodisi ženske a-sklanjatev bodisi ženske i-jevske sklanjatve. Leksem mati je v vseh obravnavanih govorih prešel v žensko a-sklanjatev, kjer v od­visnih sklonih ohranja podaljšavo osnove z -er-, prav tako je koncnica -jo v Oed. po analogiji prevzeta iz i-sklanjatve. Stranskosklonska osnova v nobenem govoru ni prešla v imenovalnik ednine. Leksem hci se v ednini sklanjapo i-sklanjatvi v govorih Babnega Polja, Ravnic, Gerova, Osilnice. V množini se sklanja po a-sklanjatvi v govoru Gerova, v govoru Babnega Polja pa po i-sklanjatvi. Ostali govori izkazujejo kolebanje med a- in i-skla­njatvijo, in sicer v govoru Ravnic v Omn. (variantni koncnici), v govoru Osilnice v Dmn. (po a-skl.) in Omn. (po i-skl.). Stranskosklonska osnova je prešla v imenovalnik ednine v govorih Gerova. 197 Zaradi preglednosti so sklanjatveni vzorci leksemov mati in hci predstavljeni skupaj znotraj ženskea-sklanjatve ne glede na to, ali je prišlo do prehoda v i-sklanjatev. 3.1.3.4 Gradivo Babno Polje: krava – Ied. k'rĺ.va,Red. k'rĺ.ve,D/Med. k'rĺ.v.,Ted.k'rĺ.v.,Oed. s k'rĺ.v.; I/Tmn. k'rĺ.ve,Rmn. k'rĺ.f,Dmn. k'rĺ.van, Mmn.k'rĺ.vax,Omn. s k'rĺ.vam.; rama – Ied. 'rĺ.ma; I/Tmn. 'rami; prasica – Ied. pre'sica, D/Med. pre'sic.; I/Tmn. pre'sic, Rmn.pre'sic, Dmn. pre'sican, Omn. spre'sicam.; beseda – Ied. be's...da, Red. be's...de; Imn. be's...de, Rmn. 'besejt; motika– Ied. ma'tika; Imn. ma'tike, Rmn. ma'tik; sestra – Ied. 's.e.stra, Red. 'sestri ~ 's.e.stre; I/Tmn. 'sestri, Rmn. 's.e.st.r; žena– Ied. 'ž.e.na, Ied. 'ženi, Ted. 'žen.; Imn. 'ženi ~ 'ž.e.ne, Rmn. 'ženi, Tmn. 'ženi; koza– Ied. 'k.o.za, Red. 'kazi ~ 'k.o.ze; Imn. 'kazi, Rmn. 'kazi, Mmn. 'k.o.zax, Omn. s ka'zĺ.m.; bolha – Ied. 'bo..xa, Red. 'buxi ~ 'bo..xe; Imn. 'buxi ~ 'bo..xe, Rmn. 'buxi ~ 'bo..x, Dmn. 'bo..xan;zima– Ied. 'zima, Red. 'z.mi~ 'zime; noga – Ied. 'n.o.ga, Red. 'nagi, D/ Med. 'n.o.g., Ted. 'nag., Oed. z'nag.; I/Tmn. 'nagi, Rmn. 'nagi, Dmn. 'n.o.gan, Mmn. 'n.o.gax, Omn. z na'gĺ.m.; I/Tdv. 'nagi, Rdv. 'nagi, Ddv. na'gĺ.ma, Mdv. 'n.o.gax, Omn. z na'gĺ.m.; roka – Ied. 'r.o.ka, Red. 'raki, D/Med. 'r.o.k., Ted. 'rak. ~ 'r.o.k., Oed. z'rak.; Imn. 'raki, Rmn. 'raki, Dmn. 'r.o.kan,Mmn. 'r.o.kax, Omn. z ra'kĺ.m.; I/ Tdv. 'raki, Ddv. ra'kĺ.ma ~ 'r.o.kan; brada – Ied. b'rĺ.da, Red. b'radi, D/Med. b'rĺ.d., Ted. b'rad., Oed. z b'rĺ.d.; mati– Ied. 'mĺ.t., Red. 'mĺ.tere, D/Med. 'mĺ.ter., Ted. 'mĺ.t.~'mĺ.ter, Oed. z'mĺ.terj.; I/Tmn. 'mĺ.tere, Rmn. 'mĺ.ter, Dmn. 'mĺ.teran, Mmn. 'mĺ.terax, Omn. z'mĺ.teram.; hci– Ied. x'ci, Red. x'ceri, D/Med. x'ci..r., Oed. sx'cerj.; Imn. x'ceri, Rmn. x'ceri, dmn. x'ci..ran, Mmn. x'ci..rax, Omn. s x'cerm.. Ravnice: cesta – Ied. 'c...sta, Red. 'c.sti, D/Med. 'c...st., Ted. 'c...st.; Imn. 'c.sti, Rmn. 'c.sti, Dmn. 'c...stan; streha – Ied. st'r...xa, Red. st'r.xi, D/Med. st'r...x., Ted.st'r...x., Oed. s st'r...x.; I/Tmn. st'r.xi, Rmn. st'r.xi, Dmn. st'r...xan, Mmn. na st'r...xax, Omn. s st'r...xam.; krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve, D/Med. k'ra.v., Ted. k'ra...; I/Tmn. k'ra.ve, Rmn. k'ra..; Dmn. k'ra.van ~ k'ra..an, Omn. s k'ra..am.; sla-ma– Ied. s'.ama, Red. s'.ami; volna – Ied. '.o.una, Red. '.o.une ~ '.oni (st.); koža – Ied. 'k..ža, Red. 'k..že, D/Med. 'k..ž., Ted. 'k..ž., Oed.s 'k..ž.; I/Tmn. 'k..že, Rmn. 'k..š, Dmn. 'k..žan, Mmn. na 'k..žax, Omn. s 'k..žam.; sestra – Ied. 's.e.stra, Red. 'sestri, D/Med. 's.e.str.; Imn. 'sestri, Rmn. 'sestri, Dmn. 's.e.stran; žena– Ied. 'ž.e.na, Red. 'ženi, D/Med. 'ž.e.n.; I/Tmn. 'ženi, Rmn. 'ženi, Dmn. 'ž.e.nan; koza– Ied. 'k.o.za ~ 'kaza, Red.'kazi, D/Med. 'kazi ~ 'k.o.z., Ted. 'kaz. ~ 'k.o.z., Oed. 'kaz. ~ 'k.o.z.; I/Tmn. 'kazi, Rmn. 'kazi, Dmn. 'k.o.zan, Omn. ka'za.m. ~ 'k.o.zam.; bolha – Ied. 'bo..xa, Red. 'bo..xe; Imn. 'b.xi, Rmn. 'b.xi, Omn. 'bo..xam.; solza – Ied. 'so..za; Imn. 'sozi, Rmn. 'sozi; noga – Ied. 'n.o.ga ~ 'naga, Red. 'nagi, D/Med. 'nagi ~ 'n.o.g., Ted. 'nag. ~ 'n.o.g., Oed. z 'n.o.g.; I/Tmn. 'nagi, Rmn. 'n.k ~ 'nagi, Dmn. 'n.o.gan, Mmn. 'n.o.gax, Omn. z na'gĺ.m.; roka – Ied. 'r.o.ka ~ 'raka, Red. 'raki, D/Med. 'raki, Ted. 'rak.; Imn. 'raki, Rmn. 'raki, Dmn. 'r.o.kan,Mmn. 'r.o.kax, Omn. z ra'kĺ.m.; I/ Tdv. 'raki; rama– Ied. 'ra.ma, Red. 'rami, D/Med. 'ra.mi, Ted. 'ra.m.; I/Tmn. 'rami, Rmn. 'rami, Dmn. 'ra.man, Mmn. 'ra.max, Omn. z 'ra.mam.; mati– Ied. 'ma.t., Ted. 'ma.ter; I/Tmn. 'ma.tere, Rmn. 'ma.ter, Dmn. 'ma.ter.n, Omn. 'ma.teram.; hci– Ied. x'ci, Red. x'cere, Ted. x'ci; Imn. x'ceri, Rmn. x'ceri, Dmn. x'ceran, Tmn. x'cere, Mmn. x'cerax, Omn. x'ce.rm. ~ xce'ra.m.. Gerovo:slama– Ied. s'.ĺ.ma, Red. s'.ami; macka– Ied. 'ma.cka; Rmn. 'ma.ck; lisica – Ied. li'sica; Rmn. li'si.c; lopata – Ied. .o'pa.ta ~ a'pa.ta, Oed. z .o'pa.t. ~ a'pa.t.; Rmn. 'apat; planina – Ied. p.a'nina, Ted. p.a'nin.; I/Tmn p.a'nine, Rmn. p'.anin; žena – Ied. 'ž.e.na, Red. 'ženi; I/Tmn. 'ženi, Omn. 'ž.e.nam.; zvezda – Ied. z'v...zda, Red. z'v...zde, Ted. z'v...zd.; I/Tmn. z'v...zde, Rmn. z'v...st; koza– Ied. 'k.o.za, Red. 'kazi; Imn. 'kazi, Rmn. 'kazi; bolha – Ied. 'b...xa; Imn. 'bux., Rmn. 'bux.; zemlja– Ied. 'z.e.mla, Red. 'ze.mli, Ted. 'z.e.mlu; voda – Ied. '.o.da ~ 'v.o.da, Red. 'vadi, Ted. 'vado; Mmn. v 'v.o.dax; gora – Ied. 'g.o.ra ‘gora’ ~ 'gara ‘prostor, kjer so drevesa’, Red. 'gari, D/Med. 'g.o.ri, Ted. 'garu; noga – Ied. 'n.o.ga, Red. 'nagi, Oed. 'nagu; Imn. 'nagi, Omn. zna'ga.mi; roka – Ied. 'r...ka, Red. 'raki, D/Med. 'r...k., Ted.'rak., Oed. z 'rak.; Idv. 'raki; I/Tmn. 'raki, Rmn. 'raki, Dmn. 'r...kan, Mmn. v 'r...kax, Omn. z ra'ka.m.; mati – Ied. 'ma.t., Red. 'ma.tere, D/Med. 'ma.ter., Ted. 'ma.ter; hci – Ied. š'ce.r, Red. š'c.ri, D/Med. š'c..r., Ted. š'ce.r, Oed. š'c.rj.; Imn. š'c.ri, Rmn. š'c.ri, Omn. š'c..rami. Osilnica:slama– Ied. s'.a.ma, Red. s'.omi, D/Med. s'.om.,Ted. s'.om.; sestra – Ied. 's.e.stra,Red. 'sestri,D/Med. 's.e.str.,Ted. 's.e.str.,Oed.s's.e.str.; Idv. 'sestri; I/Tmn. 'sestri,Rmn. 's.e.st.r,Dmn. 's.e.stran, Mmn. p.r 's.e.strax,Omn. sest'ra.m.; žena – Ied. 'ž.e.na, Red. 'ženi, D/Med. 'ž.e.n.. Oed. z'ž.e.n. ~ z 'žen.; kosa – Ied. 'k.o.sa, Red. 'kosi ~ ('kasi), Oed. s 'kos.; Imn. 'kosi; noga – Ied. 'n.o.ga, Red. 'nagi, D/Med. 'n.o.g., Ted. 'nog.; Imn. 'nogi, Rmn. 'nogi, Mmn. na 'n.o.gax, Omn. z no'ga.m.; ovca – Ied. '.o.fca, Red. '.o.fci; Rmn. '.o.vac; roka – Ied. 'r.o.ka, Red. 'roki, D/Med. na 'r.o.k., Ted. 'rok., Oed. z 'rok.; Imn. 'roki, Rmn. 'roki, Mmn. na 'r.o.kax, Omn. z ro'ka.m.; moka– Ied. 'mu.ka, Red. 'mu.ke; glava – Ied. g'.a.va, Red. g'.ovi, D/Med. g'.a.v., T/ Oed. g'.ov.; Imn. g'.ovi, Mmn. na g'.a.vax, Omn. z g'.a.vam.; brada – Ied. b'rada, Red. b'radi, D/Med. b'rad.,Oed. z b'rad.; mati– Ied. 'ma.t., Red. 'ma.tere, D/Med. 'ma.ter., Ted. 'ma.ter, Oed. z 'ma.terj.; hci– Ied. x'ci, Red. x'ceri, D/Med. x'ci.r., Ted. x'ci.r, Oed. s x'c..rj.; Imn. x'ceri, Rmn. x'ceri, Dmn. x'ceran, Omn. s x'cerme. Delnice: lisica – Ied. l.'sica; Rmn. li'sic; lopata – Rmn. o'pĺ.t; planina – Rmn. p'.anin; navada – Rmn. na'vĺ.t; žena– Ied. 'že.na, Red. 'že.ne, Oed. 'že.n.; Imn. 'že.ne, Rmn. 'ž...n, Omn. zže'nĺ.m.; ovca – Ied. '...fca; Imn. '.fci, Rmn. '.vac; glava – Ied. g'.ĺ.va, Red. g'.avi, D/Med. g'.ĺ.v., Ted. g'.av.; I/Tmn. g'.avi; noga – Ied. 'n...ga; Imn. 'n.gi, Rmn. 'nuk, Dmn. 'n...gan, Omn. z n.'gĺ.m.; roka – Ied. 'r...ka, Red. 'r.ki, Med. v 'r...k.; I/Tmn. 'r.ki, Mmn. va 'r...kax; mati – Ied. 'mĺ.t., Red. 'mĺ.tere, D/Med. 'mĺ.ter.; hci – Ied. š'ci, Red. š'ceri, D/Med. š'c...r., Ted. š'c...r; Dmn. š'ceran. Lazec: njiva – Ied.'niva, D/Med. na 'nivi;žila– Ied.'žila; I/Tmn.'žile; kopica (sena) – Ied.ko'pica; I/Tmn.ko'pice; krava – Ied.k'ra.va, Red.k'ra.ve, Ted. k'ra.vo; Rmn.k'ra.f; rama– Ied.'ra.ma; Imn.'rami;luža– Ied.'luža; I/Tmn. 'luže; sestra – Ied.'s.e.stra; Imn.'s.e.stre; žena– Ied.'že.na, Red.'ž.e.ne; stena – Ied. s't...na, Red. s't...ne;koza – Ied.'ko.za, Red.'kozi; Imn.'kozi; ovca – Ied.'.o.fca, Red.'.o.fci; bolha – Ied.'b...xa, Ted. 'b...xo; I/Tmn.'b...xe; zemlja– Ied. 'z.e.mla, Red. 'zemli; glava – Ied.g'la.va, Red.g'la.ve; kosa – Ied. 'ko.sa,Oed. s'ko.so; noga – Ied. 'no.ga, Red.'nogi; Imn.'nogi; voda – Ied.'vo.da, Red.'v.di; roka – Ied.'ro.ka, Red.'roki; Imn.'roke. Novi Kot: njiva – Ied. 'niva, D/Med. 'ni(.)v.,Ted. na'nivo; kopica (sena) – Ied. ka'pica; Imn. ka'pice; streha – Ied. st'r...xa, D/Med. st'r...x.,Ted. (na) st'r...xo; krava – Ied. k'ra..a, Ted. k'ra.vo; Imn. k'ra.ve;košara– Ied. ka'ša.ra; Tmn. ka'ša.re; deska – Ied. 'd.ska; Imn. 'd.ski, Rmn. 'd.sak, Tmn. 'd.ski, Mmn. 'd.skax; sestra – Ied. 's.e.stra; Imn. 'sestri; teta – Ied. 't.e.ta; Red. 't.e.te; Ted. 't.e.to;žena– Ied. 'ž.e.na; Imn. 'ženi;veža – Ied. 'v.e.ža, Red.'ve.ži;metla– Ied. 'met.a; Imn. 'me.tli; stena – Ied. s't...na; Imn. s't...ne; koza– Ied. 'k.o.za, Ted. 'kazo; ovca – Ied. '.o.fca; I/Tmn.'.o.fc., Rmn. '.avac; bolha – Ied. 'b...xa; Imn. 'buxi; izba ‘podstrešna soba’ – Ied. 'j.zba, D/Med. (na) 'j.zb.; greda ‘tramovi za streho’ – Ied. g'r.e.da; Imn. g'redi; zemlja– Ied. 'z.e.mla, Red. 'zemli; glava – Ied. g'.ava, Red. g'.avi; I/Tmn. g'.avi; kosa – Ied. 'k.o.sa, Ted. 'k.o.so, Oed. s 'kaso; noga – Ied. 'n.o.ga ~ 'naga, Ted. 'nago; Tmn. 'nagi, Omn. z na'ga.mi; voda – Ied.'v.o.da, Red. 'vadi, Ted. 'vado; roka – Ied. 'r.o.ka ~ 'raka, D/Med. (p.r) 'r.o.k.; I/Tmn. 'raki, Omn. z ra'ka.m.; posoda – Ied. pa's..da, Red. pa's..de; resnica198 ‘borovnica’ – 're.sanca; Rmn. 're.s.nc; kuhinja – Ied. ('c.rna) 'kuxna, Ted. 'kuxno. Janeži:žila– Ied.'žila; Imn.'žile; sreca– Ied.s're.ca, Red.s'r..ce; rama– Ied.'ra.ma; Imn. 'rami;luža– Ied.('ana) 'l.ža; Imn.'l.že; deska – Ied. 'deska; Imn.'deski; sestra – Ied.'s.e.stra, Red.'sestri; žena– Ied.'ž.e.na, Red.'ženi; koza– Ied.'kaza, Red.'kazi; Imn. 'kazi; obrva – Ied. .o'b.rva; Imn. .o'b.rve; glava – Ied. g'.ova, Red. g'.ovi; noga – Ied.'naga ~ 'n.o.ga, Red.'nagi; Imn. 'nagi; voda – Ied.'v.o.da ~ 'vada, Red.'vadi; roka – Ied. 'raka, Red. 'raki; pomlad – Ied.s'pumat, Red.s'pu.mad.. Prezid: krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f; rama– Ied.'ra.ma; Imn. 'rami; motika – Ied. ma'tika; Rmn. ma'tik; sestra – Ied. 's.e.stra, Red. 'sestri; žena – Ied. 'ž.e.na, Red.'ženi; stena – Ied.s't...na, Red.s't...ne ‘zid’ ~ s'teni ‘stena v gozdu’; koza – Ied.'k.o.za, Red. 'kazi; zemlja– Ied.'z.e.mla, Red.'zemli; glava – Ied. g'.ava, Red. ('n...man) g'.avi; noga – Ied.'n.o.ga, Red.'nagi; Imn. 'nagi; voda – Ied. 'voda, Red. 'vadi; roka – Ied. 'r.o.ka, Red. 'raki; obrva – Ied. a'b.rva; Rmn. o'b.rf. Kozji Vrh: žila– Ied.'ži.a; Imn.'žile; krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f; 198 Leksemresnica ‘borovnica’ najdemo tudi v krajevnih govorih Osilnice (Imn. 'ri.s.nce) in Plešc (Imn. 'ri.sonce). Za posredovanje gradiva iz Plešc se zahvaljujem kolegici Mojci Kumin Horvat. sestra – Ied.'s.e.stra, Red.'sestri; žena– Ied.'ž.e.na, Red.'ženi; stena – Ied.s't...na, Red. s't...ne ‘zid’ ~ s'teni ‘stena v gozdu’; koza– Ied.'k.o.za, Red.'kazi; Imn.'kazi; bolha – Ied.'b...xa, Red.'buxi ~ 'b...xe; zemlja– Ied.'z.e.mla, Red.'zemli; noga – Ied.'naga, Red.'nagi; Imn. 'nagi; voda – Ied.'vada, Red.'vadi; roka – Ied. 'raka, Red. 'raki. Loknari: žila – Ied. 'žila; Imn. 'žile; krava – Ied. k'ra.va, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f; rama– Ied.'ra.ma; Imn. 'rami; deska – Ied.'deska; Rmn.('d.o.st.) 'desak; sestra – Ied. 's.e.stra, Red. 'sestri; žena– Ied.'ž.e.na, Red.'ženi; stena – Ied.s't...na, Red.s'teni; koza – Ied. 'kaza, Red. 'kazi; ovca – Ied. '.o.fca, Red. '.o.fci; Rmn. '.avac ~ '.afc; bolha – Ied.'b...xa, Red.'buxi; Imn.'buxi; zemlja– Ied.'z.e.mla, Red.('iman'd.o.st.) 'zemli; glava – Ied. g'.ava, Red. g'.o.vi; noga – Ied.'naga, Red.'nagi; Imn. 'nagi; voda – Ied.'v.o.da, Red.'vadi, Ted. 'vad.; roka – Ied. 'raka, Red. 'raki. Tršce:žila– Ied.'ži.a; Imn.'žile; cesta – Ied.'c...sta, Red.'c.sti; krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f; rama – Ied. 'ra.ma, Red. 'ra.mi; Imn. 'rami; goba – Ied. 'g..ba; Imn. 'g..be,Tmn. 'g..be; lopata – Ied. .o'pa.ta; Rmn. .o'pa.t;koza– Ied.'kaza, Red. 'kazi; Imn. 'kazi; ovca – Ied.'.o.fca, Red.'.afci; Imn. '.afci; bolha – Ied.'b...xa, Red.'boxi; glava – Ied. g'.a.va, Red. g'.avi; noga – Ied.'naga, Red.'nagi; Imn. 'nagi; voda – Ied.'v.o.da ~ 'vada, Red.'v.o.de. Plešce: žila– Ied.'ži.a; Imn.'žile; krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f; sestra – Ied.'s.e.stra, Red.'sestri; žena– Ied.'ž.e.na, Red.'ženi; stena – Ied.s't...na, Red.s't...ne ‘zid’ ~ s'teni‘stena v gozdu’; koza– Ied.'k.o.za, Red.'kazi~ 'k.o.ze; Imn.'kazi; bolha – Ied. 'b...xa, Ted.'b...xo; Imn. 'buxi; zemlja– Ied.'z.e.mla, Red.'zemli; noga – Ied.'n.o.ga, Red.'nagi; I/Tmn. 'nagi; voda – Ied.'v.o.da, Red.'vadi; roka – Ied. 'r.o.ka, Red. 'raki. Vode: krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f; rama– Ied.'ra.ma, Red. 'rami; Imn. 'rami;maša– Ied.'ma.ša, D/Med.'ma.š.; sestra – Ied.'s.e.stra, Red.'sestri; ste­na – Ied.s't...na ‘velik kamen’, Red.s'teni; koza– Ied.'k.o.za, Red.'kazi; Imn.'kazi, Rmn.'kazi; bolha – Ied.'b...xa, Red.'b...xe; Imn. 'b...xe; glava – Ied. g'.a.va, Red. g'.o.vi; noga – Ied.'n.o.ga, Red. 'nagi; Imn. 'nagi, Rmn. 'nagi; voda – Ied. 'v.o.da, Red.'vadi; obrva – Ied. .o'b.rva, Red. .o'b.rve; Rmn. '.ob.rf. Turke: dlaka – Ied.d'.a.ka, Red.d'.a.ke; rama– Ied.'ra.ma; Imn.'ra.me; deska – Ied. 'd.ska; Rmn. 'd.ski; sestra – Ied. 's.e.stra, Red. 'sestri; žena – Ied. 'ž.e.na, Red. 'ženi; stena – Ied.s't...na, Red.s't.ni; koza– Ied.'k.o.za, Red. ('n...man) 'kozi; ovca – Ied. '.o.fca; Rmn. '.o.vac; bolha – Ied.'büxa; Imn. 'büxe; zemlja– Ied.'z.e.mla, Red.'zemli; noga – Ied.'n.o.ga, Red.'nogi; Imn. 'nogi, Rmn. 'nogi; voda – Ied.'v.o.da, Red.'v.di. Požar: žila– Ied.'ži.a; Imn.'žile; glava – Ied. g'.ava, Red. g'.ovi; voda – Ied.'vo.da, Red.'vo.di. Razloge: žila – Ied. 'ži.a; Imn. 'žile; sreca – Ied. s're.ca, Ted. s're.co; krava – Ied. k'ra..a, Red. k'ra.ve; Rmn. k'ra.f, Tmn. k'ra.ve; rama– Ied.'ra.ma; Imn. 'ra.mi;slama – Ied.s'.oma, Red.s'.omi; hruška– Rmn.x'rü.š.k, Tmn.x'rü.ške; luža– Ied.'lü.ža; Imn. 'lü.že; koza – Ied. 'koza, Red. 'k.o.zi ~ 'kozi; Imn. 'k.o.zi ~ 'kozi; ovca – Ied. '.o.fca; Rmn. '.o.vac, Tmn. '.o.fci; usta – Imn.'vüsta, Rmn.'vüst; bolha – Ied.'b...xa; Rmn. 'buxi; obrva (obrv v mn.) – Ied. .o'b.va; Imn. .o'b.vi; zemlja – Ied. 'z.e.mla, Red.'zemli; glava – Ied. g'.ova ~ g'.ava, Red. g'.ovi; noga – Ied.'n.o.ga, Red.'no.gi; Imn. 'no.gi; voda – Ied.'v.o.da, Red.'vodi, Ted.'v.o.do; gležnja– Ied.g'le.žna, Ted. g'le.žno; cebela – Ied.ž'bi..a; Imn.ž'bi.le, Rmn. ž'be... 3.1.4 Ženska i-sklanjatev 3.1.4.1 Nabor in izvor koncnic *-. *-> Ied. -/ -/ -/ -/ -/ *-i > '-i '-i *-i *-i > R -i -./-i -./-i -./-i -./-i *-i M = > D -. -./-i -. -. -. *-. I = > T -/-i -/-i - - -/-i *-i *-i > M -. -./-i -. -. -. *-.-.o *-jo > O -j. -j. -j. -j./-ju/-j. -j. *-i *-i > Imn. -i -./-i -./-i -./-i -./-i *-.-.. *-i > R -i -./-i -./-i -./-i -./-i *-.-m. *-.m > D -.n/ *-am > -an/ -an -an/ (-an) *-em > -.n -.n/-in *-i I = > T -i -./-i -./-i -./-i -./-i *-.-x. M *-ex > -.x/ -.x/-ix -.x/-ix -.x/-ix -.x/ *-ax > -ax -ax (-ax) *-.-mi *-mi > O -m./-m. -m./-mi -m./-mi *-imi > -im./-.m. -im. 3.1.4.2 Komentar Imenovalnik/tožilnik ednine: Obicajna je nicta koncnica s pricakovanim razvojem iz psl *-., naglašeno koncnico -i izkazuje leksem kri. Rodilnik ednine:Skorajvsi govori izkazujejo razlicne foneticne uresnicitve regularne koncnice *-i. V vseh govorih (z izjemo Babnega Polja) najdemo še variantno foneticno realizacijo -i, ki nastopa pri samostalnikih, v katerih je prišlo do terciarnega premika cirkumfleksa. Govor Babnega Polja izkazuje enotno koncnico -i, ki se je po analogiji razširila s terciarno naglašenih samostalnikov na vse ostale. Dajalnik/mestnik ednine:V vseh govorih najdemo isto koncnico *-i v razlicnih gla­sovnih uresnicitvah, ki ima samo v govoru Ravnic svojo foneticno razlicico -i pri ter­ciarno naglašenih samostalnikih. Te variantne koncnice ne najdemo v ostalih govorih pri leksemih naglasnega tipa c, saj se je dajalnik posplošil po mestniku, kjer je prišlo do umika na prednaglasni e oziroma o. Orodnik ednine:Vsi govori izkazujejo odraz psl. koncnice *-.-.o, ki je bila že v casu praslovanšcine prevzeta iz zaimenske sklanjatve. Imenovalnik/tožilnik množine: Skoraj vsi govori izkazujejo regularni odraz psl. koncnice *-i. Vsi govori (z izjemo Babnega Polja) izkazujejo foneticno razlicico konc­nice istega izvora, ki je posledica terciarnega premika naglasa. Govor Babnega Polja izkazuje enotno koncnico -i, ki se je po analogiji razširila s terciarno naglašenih samo­stalnikov na vse ostale. Rodilnik množine:Govori izkazujejo isto koncnico kot v imenovalniku množine. Vsi govori (z izjemo Babnega Polja) poznajo še variantno koncnico -i istega izvora, ki je po­sledica terciarnega premika naglasa. Govor Babnega Polja izkazuje enotno koncnico -i, ki se je po analogiji razširila s terciarno naglašenih samostalnikov na vse ostale. Dajalnik množine:Le govor Delnic izpricuje staro psl. koncnico.Koncnica -an < psl. *-a-m. (po prehodu izglasnega-m v -n) – v govorih Babnega Polja Ravnic, Gerova in Delnic – je v ta sklon analoško vpeljana iz ženske a-sklanjatve. Koncnica -.n oziroma -.n v govorih Babnega Polja in Ravnic z e-jevskimi odrazi na tem mestu najverjetneje izkazuje psl. koncnico *-e-m., kjer jat ni foneticni naslednik polglasnika, temvec je vpeljan po analogiji (Ramovš1952: 64). Izvorno je ta koncnica iz Mmn. psl. moške o-sklanjatve (v sln. se je ohranila pri besedah s premicnim naglasom). Od tam se je razširila najprej k mehki moški sklanjatvi, nato so jo prevzeli samostalniki psl. moške i-sklanjatve, ki so zaceli prehajati v moško o-sklanjatev, posledicno se je konc­nica posplošila še k tistim moškim i-jevskim samostalnikom, ki so še vedno tvorili lastno sklanjatev, od tam pa je koncnica koncno prešla še k ženskim i-jevskim samostalnikom. Mestnik množine:Najbolj pogosta koncnica v vseh govorih je odraz psl. *-e-x. (za razlago jata pri koncnici glej zgoraj razlago pri Dmn.). V govorih Babnega Polja, Ravnic in Delnic je (redko) vidna analogija po a-skla­njatvi s koncnico -ax. Orodnik množine: Vsi govori izkazujejo odraz praslovanske koncnice *-.-mi. V go-voru Gerova in Delnic se v tem sklonu pojavlja koncnica -imi, ki je verjetno prevzeta iz imensko-zaimenske sklanjatve (na primer Gerovo Omn. z 'maj.m. ‘moj’). 3.1.4.3 Prehodi iz neproduktivnih sklanjatev Po ženski i-sklanjatvi se sklanja tudi leksem kri, prvotno samostalnik psl. u-sklanjatve. Stranskosklonska osnova krv- je prodrla v imenovalnik v govorih Gerova, Osilnice in Delnic, povsod s foneticnim razvojem izglasnega -v > -f. Pri leksemu pot stare moške i-sklanjatve je prišlo do spremembe slovnicnega spola in se v govorih Babnega Polja in Novega Kota sklanja po ženski i-sklanjatvi. 3.1.4.4 Gradivo Babno Polje: nit – I/Ted. 'n.t,Red. 'niti; Rmn. 'niti,Mmn. na 'nit.x; vas – I/Ted. 'vĺ.s, Red. 'vasi, D/Med. 'vĺ.s., Oed. z 'vasj.; I/Tmn. 'vasi, Rmn. 'vasi, Dmn. 'vas.n, Omn. z 'vasm.; pest – I/Ted.'pi..st, Red.'pesti, D/Med. f'p.e.st.; I/Tmn. 'pesti, Rmn. 'pesti, Mmn f 'pest.x, Omn.s 'pestm.; pec– I/Ted. 'pi..c, Red. 'peci, D/Med. 'p.e.c., Oed. s 'pecj.; I/ Tmn. 'peci; dlan – I/Ted. d'.ĺ.n, Red. d'.ani, D/Med. (v) d'.ĺ.n.; kost – I/Ted. 'kust, Red. 'kasti, D/Med. f'k.o.st., Oed. s'kastj.; I/Tmn. 'kasti, Rmn. 'kasti, Mmn. (f) 'kast.x, Omn. s 'kastm.; kokoš– I/Ted. 'kakuš,Red. ka'kuši,D/Med. ka'kuš.,Oed. s ka'kušj.; I/Tmn. ka'kuši,Rmn. ka'kuši,Dmn. ka'kušan,Mmn. ka'kušax,Omn. ka'kušm.; uš– I/Ted. 'vuš, Red. 'v.ši, Oed. z 'v.šj.; I/Tmn. 'v.ši, Rmn. 'v.ši, Omn. z 'v.šm.; kri – I/Ted. k'ri,Red. 'k.rvi, D/Med. 'k.rv., Oed. s 'k.rvj.; pot – I/Ted. 'pu..t, Red. 'pu..ti, D/Med. 'pu..t.; Rmn. 'pu..ti. Ravnice: nit – I/Ted. 'n.t, Red. 'nit., D/Med. 'nit.; I/Tmn. 'nit., Rmn. 'nit., Mmn. na 'nit.x; pamet– I/Ted. 'pa.m.t, Red. 'pa.meti, D/Med. 'pa.met., Oed. 'pa.metj.; I/Tmn. 'pa.met.; luc– I/Ted. 'luc,Red. 'luci, D/M 'luci; I/Tmn. 'luci; brv – I/Ted. 'b.rf, Red. 'b.rvi, D/M 'b.rvi, Oed. 'b.rvj.; I/Tmn. 'b.rvi, Mmn. 'b.rvax, Omn. 'b.rvm.; pest – I/ Ted. 'pe.st, Red. 'pesti, D/Med. 'pesti, Oed. 'pestjo; I/Tmn. 'pesti, Rmn. 'pesti, Dmn. 'pestin, Mmn f 'pestix, Omn. s 'pestmi; pec – I/Ted. 'pe.c,Red. 'peci, D/Med. 'p.e.c., Oed. s 'pecj.; I/Tmn. 'peci, Rmn. 'peci; las – I/Ted. ('ana) '.a.s,Red. '.asi, D/Med. '.asi, Oed. '.asi; I/Tmn. '.asi, Rmn. '.asi, Tmn. '.asi, Mmn. '.asix, Omn. '.a.sm.; klop – I/Ted.'ku.p, Red. 'kapi, D/Med. 'ku.p., Oed. s 'kapj.; I/Tmn. 'kapi, Rmn. 'kapi, Dmn. 'ku.pan, Mmn. 'ku.pax, Omn. s'ku.pam.; kost – I/Ted. 'kust; Dmn. 'k.o.st.n ~ ('kastin); noc – I/Ted. 'nuc, Red. 'naci, D/Med. 'n.o.c., Oed. 'nacj.; I/Tmn. 'naci, Rmn. 'naci, Mmn. 'n.o.c.x, Omn. 'nacmi; kokoš – I/Ted. 'kakuš, Red. ka'kuši, D/Med. ka'kuš., Oed. s ka'kušj.; I/Tmn. ka'kuši, Rmn. ka'kuši, Dmn. ka'kušan, Mmn. ka'kušax, Omn. s ka'kušm.; kri – I/Ted. k'ri, Red. 'k.rvi, Oed. s 'k.rvj.. Gerovo:nit – I/Ted. 'nit, Red. 'nit.; Imn. 'nit., Rmn. 'nit.; kost – I/Ted. 'kust, Red. 'kasti, Oed. s'kastj.; I/Tmn. 'kasti, Rmn. 'kasti, Mmn. na'kast.x, Omn. s'kastim.; kokoš– I/Ted. 'kakuš, D/Med. ka'kuš.; I/Tmn. ka'kuši, Dmn. ka'kušan; moc– I/Ted. 'mu.c, Red. 'maci; uš – I/Ted. 'vüš ~ 'vuš; Rmn. 'vüši ~ 'vuši; kri – I/Ted. 'k.f ~ 'k.rf, D/Med. f'k.v., Oed. 'k.vj.. Osilnica: vas – I/Ted. 'va.s, Red. 'vasi, Oed. (za) 'vasju;pec– I/Ted. 'pi.c, Red. 'peci, D/ Med. (na) 'p.e.c., Oed. za 'pecj.; dlan – I/Ted. d'.a.n, Red. d'.ani; kost – I/Ted.'kust, Red. 'kosti, Oed. s 'kostj.; I/Tmn. 'kosti, Mmn. f 'k.o.st.x, Omn. s k'.o.stm.; kokoš– I/ Ted. 'kokuš, Red. ko'ku.ši; noc– I/Ted. 'nuc; I/Tmn. 'naci, Mmn. 'nacix, Omn. 'nacmi; uš – I/Ted. 'vuš; I/Tmn. 'v.ši; kri – I/Ted. 'k.rf, Red. 'k.rvi, Oed. s 'k.rvj.. Delnice:pec– I/Ted. 'p...c; Mmn. p. 'pe.cax;mast– D/Med. 'mĺ.st., Oed. z 'm.stj.; radost – Red. ra'dust.; kost – I/Ted. 'kust, Red. 'k.sti, D/Med. 'k...st., Oed. s'k.stj.; I/ Tmn. 'k.sti, Rmn. 'k.sti, Dmn. 'k...st.n/(-an), Mmn. 'k.st.x, Omn. s'k.stim.; kokoš – I/ Ted. 'k.kuš; I/Tmn. k.'kuš., Red. k.'kuš.;noc– I/Ted. 'nuc; Rmn. 'n.ci, Mmn. va'n.c.x; uš – Ied. 'vüš; Imn. 'viši; kri – I/Ted. 'k.rf, Red. 'k.rvi; Rmn. 'k.rvi. Lazec:luc– I/Ted.'luc,Red.'luci; vas –I/Ted.'va.s; Imn.'vasi; pest – I/Ted.'p..st, Red.pes'ti.; pec– I/Ted.'p..c, Red.'peci; Imn.'peci; kad – I/Ted. 'kat, Med.f 'ka.d.; dlan – Ied. d'la.n, Red. d'lani; kost – I/Ted.'k..st; I/Tmn.'kosti; noc– I/Ted.'nuc, Red. 'n.ci; kokoš– I/Ted.'kokuš, Red.ko'kuši; I/Tmn.ko'kuši; kri – I/Ted.k'ri,Red.'k.rvi; pot – I/Ted. 'p..t, Red. po'ti. Novi Kot: nit – I/Ted. 'net; I/Tmn. 'niti; vas – I/Ted. 'va.s, D/Med.'vasi; Rmn. 'vasi; pec – I/Ted. 'pe.c,Red. 'peci, D/Med. 'p.e.ci; I/Tmn. 'peci; kad – I/Ted. 'kat; I/Tmn. 'kadi; noc– I/Ted. 'nuc, Red. 'naci; I/Tmn. 'naci; kokoš– I/Ted. 'kakuš; I/Tmn. 'kakuši, Rmn. 'kakuši; pot – I/Ted. 'p..t, D/Med. 'p..ti. Janeži:luc– I/Ted.'..c, Red.'luci; pest – I/Ted.'pe.st, Red.'pesti, Oed.s 'pestjo; I/ Tmn. 'pesti; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci; I/Tmn. 'peci; kost – I/Ted.'kust, Red. 'kasti; I/Tmn. 'kasti; noc– I/Ted.'n.c, Red.'naci;I/Tmn. 'naci; kokoš– I/Ted.'kakuš; I/Tmn. ka'kuši, Rmn. ka'kuši; kri – I/Ted.'k.rf, Red.('n.c) 'k.rvi. Prezid: vas –I/Ted. 'va.s ‘obisk’, Ted.(g're.n) 'na vas; pest – I/Ted.'pe.st, Red. 'pesti; I/Tmn.'pesti; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci; I/Tmn. 'peci; kost – I/Ted.'kust, Red. 'k.sti; I/Tmn. 'k.sti; noc– I/Ted.'nuc, Red.'naci;I/Tmn. 'naci; kokoš– I/Ted.'kakuš, Red. ka'kuši; I/Tmn.ka'kuši; uš – I/Ted. 'veš; I/Tmn. 'v.ši; kri – I/Ted.'k.rf, Red.'k.rvi.199 Kozji Vrh: vas –I/Ted. 'va.s ‘obisk’, Ted.(g're.n) 'na vas; pest – I/Ted.'pe.st, Red. 'pesti; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci; I/Tmn. 'peci; kost – I/Ted.'kust, Red. 'kasti; I/Tmn. 'kasti; noc– I/Ted.'nuc, Red.'naci;I/Tmn. 'naci; kokoš– I/Ted.'kakuš, Red. ka'kuši; I/ Tmn.ka'kuši; kri – I/Ted.'kri, Red.'k.rvi. Loknari:luc– I/Ted.'luc, Red.'luci; vas –I/Ted. 'va.s ‘obisk’, Red.'vasi; pest – I/Ted. 'pe.st, Red.'pesti; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci; I/Tmn. 'peci; kost – I/Ted.'kust, Red. 'kasti; I/Tmn. 'kasti; noc– I/Ted.'nuc, Red.'naci;I/Tmn. 'naci; kokoš– I/Ted.'kakuš, Red. ka'kuši; I/Tmn.ka'kuši; kri – I/Ted.k'ri, Red.'k.rvi. Tršce:luc– I/Ted.'l.c, Red.l.'ci; pest – I/Ted.'pe.st, Red.'pesti; pec– I/Ted.'pe.c, Red.'peci; kost – I/Ted.'kust, Red. 'kasti; I/Tmn. 'kasti; noc– I/Ted.'n.c, Red.'naci; kokoš – I/Ted. 'kakuš, Red. ka'kuši; I/Tmn. ka'kuši; kri – I/Ted. 'k.rf, Red. 'k.rvi; postelj – Ied. ('tu je 'maja) 'p..stel, Red.('s.n bes) 'p..stele. Plešce: vas –I/Ted. 'va.s ‘obisk’, Ted.(g're.n) 'na vas;pest – I/Ted.'pe.st, Red.'pesti; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci; I/Tmn. 'peci; kost – I/Ted.'kust, Red. 'k.sti; I/Tmn. 'k.sti; noc– I/Ted.'nuc, Red.'naci;I/Tmn. 'naci; kokoš– I/Ted.'kakuš, Red. ka'kuši; I/Tmn. ka'kuši; kri – I/Ted.'k.rf, Red.'k.rvi. Vode: luc– I/Ted.'luc,Red.'luci; vas –I/Ted. 'va.s ‘obisk’, Ted.(g're.n) 'na vas ‘(iti) v center’; pest – I/Ted.'pe.st, Red.'pesti, Oed.s 'pestj.; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci; I/ Tmn. (t'ri) 'peci; kost – I/Ted. 'kust, Red. 'kasti; I/Tmn. 'kasti; noc – I/Ted. 'nuc, Red. 'naci;I/Tmn. 'naci; kokoš – I/Ted.'kakuš; I/Tmn.ka'kuši; kri – I/Ted.'k.rf, Red.'k.rvi. Turke:luc– I/Ted.'lüc; I/Tmn.'lüci; pec– I/Ted.'pe.c,Red.'peci, Med. f 'p.e.c.; I/ Tmn. 'peci; kost – I/Ted.'kust; I/Tmn. 'kosti; noc– I/Ted.'nuc, Red.(ne.) 'n.ci;kokoš – I/Ted.'kokuš; I/Tmn.'kokuši; kri – I/Ted.'k.rf, Red.'k.rvi. Požar: luc– I/Ted.'lüc, D/Med.'lüc.; vas –I/Ted. 'va.s, D/Med.'vasi; jesen – I/Ted. 'jesen, Red.'jeseni; kri – I/Ted.'k.rf, Red.'k.rvi. Razloge: vas –I/Ted. 'va.s ‘obisk’, Med.na'vasi ‘osrednji del vasi’; pec– I/Ted.'pe.c, Red. 'pe.ci; I/Tmn. 'pe.ci; kost – I/Ted. 'kust, Red. 'kosti; I/Tmn. 'kosti; noc – I/Ted. 'nuc, Red.'noci;I/Tmn. 'noci; kokoš– I/Ted.'kokuš, Red. ko'kuši; I/Tmn.ko'kuši; kri – I/Ted.'k.f, Red.'k.rvi. 199 Vendar v frazi kri: K'ri nan 'pijejo. 3.2 Pridevnik Pridevniki se sklanjajo po imensko-zaimenski sklanjatvi. 3.2.1 Nabor in izvor koncnic Ied. -< *-/*-i -u < *-o -a < *-a R -(.)ga < *-e/iga -e < *-e D -mu < *-(e/i)mu -.< *-i T -/-ga < = I/R -o < *-o M -mu < *-(e/i)mu, -.n (BP) < *-im -.< *-i O -.n< *-im -o < *-o Imn. -i < *-i -e < *-e R -.x < *-ix D -.n< *-im T-e/-i < *-e/(= I) -e < *-e M-.x < *-ix O-(.)m. < *-(i)mi 3.2.2 Nedolocnost in dolocnost Nedolocne oblike – gradivo: lahak – m. Ied. '..xak, Red. '..xk.ga, Ded. '.oxk.m., M/Oed. '..xk.n; sr. Ied. '..xku; ž. Ied. '.oxka, Red. '..xke, D/Med. '..xk., Oed. '..xk.n; dober – m. Ied. 'du..b.r, Red. 'd.o.br.ga, Ded. 'd.o.br.m., M/Oed. 'd.o.br.n; bogat – m. Ied. 'b.ogat; sr. Ied. ba'gĺ.tu; ž. Ied. ba'gĺ.ta; širok– m. Ied. 'š.rak; ž. Ied. š.'r.o.ka; globok – m. Ied. g'l.bak ~ 'v.bak; ž. Ied. gle'b.o.ka (BP); star – m. Ied. s'tar, R/Ted. s'ta.rga, Ded. s'ta.rmu, Med. s'ta.rmu, Oed. z. s'ta.r.n; Imn. s'ta.ri, Rmn. s'ta.r.x, Dmn.s'ta.r.n, Tmn. s'ta.re, Mmn. s'ta.r.x, Omn. s'ta.rm.; sr./ž. Ied. s'ta.ru/s'ta.ra, Red. s'ta.re, Ded. s'ta.r., T/Oed. s'ta.ro, Med. p.r s'ta.r.; I/ Tmn. s'ta.re, Rmn. s'ta.r.x, Dmn. s'ta.r.n, Mmn. s'ta.r.x, Omn. s'ta.rm.; nov – m. Ied. 'no., Red. 'no.ga; sr. Ied. 'no.u; ž. Ied. 'no.a; lep – m. Ied. 'l...p; sr. Ied. 'lepu; ž. Ied. 'lepa; lahak – m. Ied. '..xak; sr. Ied. '..xku; ž. Ied. '..xka; ozek – m. Ied. '..zak; sr. Ied. '..sku; ž. Ied. '..ska; visok – m. Ied. 'vesak; sr. Ied. v.'s.o.ku; ž. Ied. v.'s.o.ka; poreden – m. Ied. pa're.d.n; sr. Ied. pa're.dnu; ž. Ied. pa're.dna; suh – m. Ied. 'sux; sr. Ied. 'suxu; ž. Ied. 'suxa; debel – m. Ied. 'd.e.b..; sr. Ied. de'be..u; ž. Ied. de'be..a; mlad– m. Ied. m'.a.t; sr. Ied. m'.a.du; ž. Ied. m'.a.da (Ra); star – m. Ied. s'tar; Imn. s'ta.ri; sr. Ied. s'ta.ru; ž. Ied. s'ta.ra; lep – m.Ied. 'l...p; sr.Ied. 'l.pu; ž. Ied. 'l.pa; velik – m. Ied. 'v.e.l.k; ž. Ied. 've.lka; debel – m. Ied. de'be..; ž. Ied. de'be..a; moker– m. Ied. 'm..k.r; sr. Ied. 'makru; ž. Ied. 'makra (NK); mlad– m. Ied. m'.a.t; sr. Ied. m'.odu; ž. Ied. m'.a.da; plitek – m. Ied. p'litok; ž. Ied. p'litka; globok – m. Ied. 'debak; ž. Ied. de'b.o.ka; dober – m. Ied. 'du.b.r, Red. 'dobrega, Ded. 'dobrem., Oed. z 'dobr.n; ž. Ied. 'dobra (Os); lahek – m. Ied. '...v.k; ž. Ied. '...fka; majhen– m. Ied. 'm.jx.n; ž. Ied. 'm.jx.na; kratek – m. Ied. k'ra.t.k; ž. Ied. k'ra.tka, rdec – m. Ied. '.a.rd.c; ž. Ied. ar'd..ca (Ge). Dolocne oblike pridevnika so izražene zgolj v imenovalniku ednine, in sicer v moškem spolu s koncnico cabr. *-i in (neobvezno) s kazalnim zaimkom ta, v srednjem in ženskem spolu je dolocnost razvidna zgolj s prisotnostjo kazalnega zaimka to ozi­roma ta: m.: t.ba'gĺ.t., t.v.'su..k., t.'ti..šk., t.s'tĺ.r.; sr. t.s'tĺ.ru; ž. t.s'tĺ.ra (BP); m.: s'r..dni, 'v..lki (Ca). 3.2.3 Stopnjevanje Primernik se tvori iz stranskosklonske osnove oziroma redkeje iz osnove s koncnico -(i)ji oziroma z njenimi razlicnimi foneticnimi realizacijami: ('du..b.r) 'bulj., (s'.ĺ.p) s'.ĺ.bj., ('v.sak) 'višj., ('š.rak) 'ši..rj., ('.o.jst.r) u.st're.j. ~ ast're.j., (k'rĺ.t.k) k'rĺ.j., (m'.ĺ.t) m'.ĺ.j., ('v.bak‘globok’) v.ba'ke.j., ('t.nak) 'tĺ.jnj., (d'rĺ.k) d'rĺ.žj., 'vu..žj.‘ožji’ (BP); ž. moc'n..ja(SvD); s'ta.rji (Ca); Ted. m. '.a.g.lj.ga‘lažji’ (NK); 'vu.žj. ‘ožji’, m'.a.j. ~ (m'.a.jš.), 'vi.cj. (Os); '.a.gl. ‘lažji’ (Ge); s'tĺ.rj., m'.ĺ.j., 'višj., s'.ĺ.j. ‘slajši’, l.bo'k.j. ‘globlji’ (De); ali s konstrukcijo bolj + osnovnik: b.l g'l.bak ~ b.l 'v.bak, b.l s'..dak, b.l 't.nak (BP); 'b.l s'.a.dak/s'.a.tka (Ra); 'b.jl 'vese. (De). Superlativ se tvori z naj-+ primernik: 'nĺ.jvišj. (BP); 'naj'vi.cj. (Os); naj'bujl., najn.'v.j., najk'rĺ.cj. (De); ali s konstrukcijo najbolj + osnovnik: 'najb.l s'.a.tku (Ra). 3.3 Glagol 3.3.1 Nedolocnik Nedolocnik je etimološki supin v vseh cabranških govorih. Zgledi: u'm.rt, 'ž.e.nit se, paro'cit, 'c..pit, 's..kat, sk'le.pat, 'k.o.sit, po'k.sit, p.s'tit, s.'šit, raz'm...šat ‘obrniti seno’, o'b.rn.t, p'rest, t'ka.t, 'nest, 'zublat ‘zoblati’, 't.t ‘treti’, 'x.o.dit, od'p.rt ‘odpreti’ (SvD); 'j.t ‘iti’, 't.t ‘hoteti’, 'žĺ.gat, 'd....at, g'rĺ.b.t, pa'v...dat, s'm..jat se, zg'r.šit, 'vid.t, 'zacet, v'zet,p'rest, c'v.st, 'rasit ‘rositi’, 'ž.rt ‘žreti’, g'rist, 't.kat ‘tkati’, 'k.o.s.t, k'li..pat, m'.ĺ.t.t, 'mi..t ‘meti’, 'kavat ‘kovati’, 'g.o.n.t ‘goniti’ (BP); 'na.rest, nar'di.t, kampa'la.t ‘potrkavati’, oka'pe.vat, za'ne.tit, p.r'd..t., sm.r'd..t (Ca); b'r.t ‘briti’, 'c...p.t, 'd....at, do'š.š.t ‘dosušiti’, pa'ga.jn.t ‘gnati (živino)’, 'j.sk.t, p'rest ‘presti’, 'š.š.t ‘sušiti’, t'kat, 'v.o.z.t, 'tapit ‘topiti’,z'me.r.t, (pa)'s...kat, sk'l.e.p.t,'k.o.pat, 'kasit, pak'rapit, m'.a.t.t, z'r.e.d.t, 'nabrat, 'zalit ‘zaliti’, o'b...s.t, 'ruš.t, .a'ružit, .a'b.rn.t, '.abut ‘obuti’, .o'k.o.p.t, 'past ‘pasti (živino)’, 'pakrit, pak'rapit, 'p.o.zn.t, pa's...kat (NK); '.o.rat, pre'k.o.p.t (Ja); 'p.t ‘piti’, pa've.d.t (Lo); 'sadit, s'tisn.t, pa'za.bit, z'bed.t, m'.a.tit, zg'riz.t, 'pejt ‘iti’, ota'ba..lat ‘obotavljati (se)’ (Ra); 'nest, 'vid.t, 't.rp.t, 'd....at, 'živ.t, t'.a.c.t, 'm.e.tat, v'b.t ‘ubiti’, v'm.t ‘umiti’, 'm.o.l.t ‘moliti’, .o'ž.e.nit se, 'ža.gat, 't.e.sat, .ob'ra.cat, 'k.o.sit, m'.a.t.t, '.otp.rt‘odpreti’ (Os); 'zi.bat, 'du.š.t, 'k.o.s.t, 'n.o.s.t, s'm..rd.t, 'd.rt ‘dreti’, v'm.rt ‘umreti’, 'p.t ‘piti’, 'm.o.l.t, 'vid.t, 'pi.sat, 'ky.p.t (Hr); pa'v...dat, 'küpit (Vo); 'b.t ‘biti’, 'š.t ‘šiti’, st'r.c ‘strici’, 'vid.t, s'pa.t, 'sajnat ‘sanjati’, 'm...n.t ‘pogovarjati se’, 'pušcat, 'zet ‘vzeti’, 'p.jt ‘iti’, 's.d.t ‘sedeti’, 'past ‘pasti, padem’, 'pa.st ‘pasti (živino)’, s'ta.t, 'ži.v.t, v'm.t ‘umreti’, 'p..znat, st'r..sat, na'r.e.d.t, 'p.t ‘piti’, 'pec ‘peci’, 'k.p.t ‘kipeti’, aka'pa.vat, m'.a.t.t, 'v.o.z.t, pa'd.o.j.t ‘pomolsti’, a'bi.rat ‘obirati’, p'rest, t'ka.t, 'zat.t ‘zatreti’, 'ka.šlat (Ge); p'r.o.sit, po'bi.rat, 'sadit, 'd....at, s'pat, 'pa.st, 'p.t ‘piti’, 'p.o.brat, 'p.o.jest, 'x.o.dit, 'j.st (Raz); 'vid.t, s'pat, 's.d.t ‘sedeti’, f't.kn.t ‘vtakniti’, 'pec ‘peci’ (De); pr.'misl.t, p'ra.v.t, zada'v.t, p.s'v..net ‘prisloniti’, 'v.dr.t ‘udariti’, 'd..l.t ‘deliti’, 'misl.t, 's.st, 'j.st, 'iskat, 'j.grat (s.), 'k.p.t ‘kupiti’, k'rast, 'muc.t ‘muciti’, z'dign.t (CL). 3.3.2 Sedanjik 3.3.2.1 Nabor in izvor koncnic Ravnice ed. (dv.) mn. -n < *-m -va < *-va -mo < *-mo -š < *-š -šta < *-sta -šte < *-ste -< *--šta < *-sta -jo/(-do) < *-jo/-do 3.3.2.2 Komentar in gradivo V 1. osebi ednine vsi govori izpricujejo koncnico -n, ki je foneticna realizacija koncni­ce *-m200 starih atematskih glagolov. V razlicnih govorih je izglasnio v koncnici -mo v 1. osebi množine in v koncnici -jo/-do 3. osebe množine razlicno foneticno realiziran, in sicer je realizacija odvisna od internega razvoja nenaglašenega izglasnega o. Vsi govori imajo v 2. osebi dvojine (kjer jo poznajo) in množine ter v 3. osebi dvo­jine (kjer jo poznajo) koncnico -šta oziroma -šte, kjer prisotnost š-ja ni jasna. Morda bi to kazalo povezati z vpeljanim korenskim -s- iz atematskespregatve, tj. množinski -ste, ki je prevladala na Krasu in Goriškem (Metka Furlan, ustno). Vendar pa je ta izkljucno foneticni razvoj težko potrditi, saj noben od govorov ne pozna prehoda st > št, še vec, skupina st je popolnoma obstojna, na primer: mn. 'ternaste ('bilke), 3. os. ed. sed. 'ra.ste, '.obiste ‘ledvice’ (Ra). Tako je morda na razvoj -šte . -ste vplivala ana­logija po drugi osebi ednine atematskih glagolov: dial. imaš : imaste . imaš : imašte (Metka Furlan, pisno) ali pa je prišlo do naslonitve množinskekoncnice -te neposredno na obliko 2. osebe ednine glagolov: v'zĺ.meš + -te . 2. os. mn. v'zĺ.mešte (BP). Variantna koncnica -do v 3. osebi množine ponekod nastopa pri atematskih gla­golih biti, iti in jesti. Dvojinske oblike obravnavani govori sicer poznajo, vendar pa danes skoraj niso vec v rabi, izjeme so redke in obcutene kot arhaicne, pogostejše so ob števniku dva: 'K..ra d'va. se 'že.ništa? (NK); S.a b'.a. s p.r'ja.tl.n. (st.)201 (Ra). Sedanjik glagola: biti – 's.n, 's., 'je, s'va, s'ta,s'mo, s'te, 's. (BP); 's.., 's., 'je, (s'.a,s'ta), s'mo, s'te, 'so (Ra); hoteti – 'c.n, 'c.š ~ '.ac (< *.oceš < *oceš < *hoceš; Jožica Škofic, ustno), 'ce,c'va, c'ta, c'ta, c'mo, c'te, c'j. (BP); 'co, 'ceš, 'ce,c'mo, c'te, c'jo (Ra);'co ~ ('con), 'ceš, 'ce,c'mo, c'te, 'cej.(Os); iti –g'ri..n, g'ri..š, g'ri..,g'ri..va, g'ri..šta, g'ri..mo, g'ri..šte, g'red.(BP); g'ren, g'reš, g're, g'remo, g'rešte, g'redo(Ra); g'ri.n, g'ri.š, g'ri., g'ri.mo, g'ri.šte, g'ri.do (Os); jesti – 'j...n, 'j...š, 'j..., 'j...va, 'j...šta, 'j...šta, 'j...mo, 'j...šte, 'j.d.; vedeti – 'v...n, 'v...š, 'v..., 'v...va, 'v...šta, 'v...šta, 'v...mo, 'v...šte, 'v.d.; dati – 'dĺ.n, 'dĺ.š, 'dĺ., 'dĺ.va, 'dĺ.šta, 'dĺ.mo, 'dĺ.šte, 'dĺjo; delati –'d....an, 'd....aš, 'd....a, 'd....amo, 'd....ašte, 'd....aj.; loviti – '.avin, '.aviš, '.avi, .a'vimo, .a'vište, .a'vij.; nositi – 'n...s.n, 'nu..s.š, 'nu..s., 'nu..sm., 'nu..s.šte, 'nu..s.j.; živeti– 'ž.vin, 'ž.viš, 'ž.vi, ž.'viva, ž.'višta, ž.'vimo, ž.'vište, ž.'vij.; nesti – 'n.e.sen, 'n.e.se, 'n.e.se, 'n.e.seva, 'n.e.sešta, 'n.e.sem., 'n.e.sešte, 'n.e.sej.; tkati – 't.kan, 't.kaš, 't.ka, t.'kĺ.mo, t.'kĺ.šte, t.'kĺ.j. (BP); imeti– 'iman, 'imaš, 'ima,'imamo, 'imašte, 'imajo; moci– 'maren, 'mareš, 'm..re, 'm..rmo, 'm..ršte, 'm..rjo; gledati – g'le.dan, g'le.daš, g'le.da,g'le.damo, g'le.dašte, g'le.dajo; smejati(se) – s'me.jen, s'me.jaš, s'me.ja se, sme'ja.mo se, sme'ja.šte se, sme'ja.jo se (Ra). Ostalo gradivo:'Ojo.j,'ka.jmes'vep'rĺ.šašte!(smeh)Bit'r..ba,dasem'du.xtar,davambi .'se po'v..dala! 'Kaj 'v..n, 'v..n! K'li.karj. so s'ta.ri, 'ka.j 'jes 'm..ren po'ma.gat, ne 'd..lajo p'ro.,bit'r..balopre'me..nati. 'L..ta'te.cejo,'n.c ne 're.cejo. 'K..k're.cešte'vi.?Prezi'da.nci 200 Vec o tem v poglavju 2.3.1.5, kjer je govora o issln. *m. 201 Tako je govoril oce informatorja, rojenega leta 1937. se'm..nijopana'še:'Ka.jši'd...lu?'Ka.nši'bu?P'r..k'da.np'r...de. 'prej mine dan’ (Ca); 'D.n.st'x.dug'r.je's..nce. At'r..aci'xu..dj.pa'l...t.'basi. Ve'selinse. 'Ĺ.tajev'ri..'dama. ‘Oce je že doma’ (BP); Ka'simo s 'kaso (NK); 'N...man 'a.nga '.aka. 'Ta. 'n...ma 's.rca. 'Ne.j 'n.c ..t d'ne.va. '.atr.k se 'jegra s 'p..pkan. 'Ra.ma me 'bali. 'D.o.bru je 't.j 'j.m.t 'ma. s'r..ce. (Ja); G're.n 'na vas. ‘Grem na obisk’ (KV); 'M..r.n tu pa'za.bit.(Ra); G're.n pa'g..be (Tr); Nej'p.suf,'n...make'.a.jat. (Pl); 'Ležinas'.om..(Os); 'N...maš's.rca. 'T.. so'maji'zabi. 'Ša.jbesezapa'tijo. ‘Šipe se zarosijo’ (Vo); 'Iman'd.o.st.'m.sa. (Tu). 3.3.3 Prihodnjik Prihodnjik se tvori s prihodnjikom glagola biti in deležnikom na -l: 'B.mo š'li 'mi. ‘bova šla midva’ (SvD); 'D.n.sneb.doz'na.li'd..cav'šu.l.siš'tu..feza'k..rpat. An k'nofsine b.do z'na.li p.r'ši.t. (Ca); bu..n 'j.mu ‘bom imel’, 'bu..d. 'd....al. (BP); B.n pa'za.bu. Za'jutra ga 'b.mo zb.'dili. ‘Jutri zjutraj ga bomo zbudili’ (Ra); '..n. 'b.d. 'p.ršl..(De). Prihodnjik glagola biti –'b.n, 'b.š, 'b., 'b.mo, 'b.šte, 'b.do (Ra); 'bu.n, 'bu.š, 'bu., 'bu.mo, 'bu.šte, 'bu.do (Os); 'bum, 'buš, 'bu, 'bumu, 'bušte, 'budo (Ge); in glagola iti – 'pud.n, 'pudeš, 'pude, 'pudemo, 'pudešte, 'pudejo (Ra). Prihodnost se izraža lahko tudi s sedanjikom dovršnih glagolov: z'jutra s'ta.nemo ‘zjutraj bomo vstali’ (Ja); oziroma s sedanjikom nedovršnih glagolov: v s.bu.t. p'li.šem. ‘v soboto bomo plesali’ (Tr) (Malnar Jurišic 2017: 213). 3.3.4 Preteklik Preteklik se tvori s sedanjikom glagola biti in deležnikom na -l:202 S'ta.ri l.'di so 'm..gli do'mo.vep.s'tit. 'Pa.stseje'xo.du. 'Ni'n.cf.rž'ma.go.. ‘ni imel nic proti’ (SvD). P're..k'ni. bl. tele'vi.zje, 'ni bl. 't..lko, ku se 'ni. 't..lko b'ri.galo, 'ni. bl. 'm..bite.lo., 'ni. bl., 'ra.dijo smo 'm..lo ot'pi.rali, 'no. P'r..k so 'lü.di 'p..ršli po'po..dne, 'ti. ki 'ni.so 'm..l kej 'd..lat, pa se je 'pi.rje 'c..xalo, pa se je f.'žo.. 'ru.žu, pa se je ko'ru.za 'lu.šcla pa 'ta.kšne stva'ri., se je z'm..r.m po'zimi 'na.jvec pa se je š'ti.kalo, 'ru.cni 'ra.d 'd..lo.. So se s ko'žü.xam. pok'ri.val.s'ta.ri'l..di. 'N.cnan'ni.fa'li.l.. (Ca). V'm...stuje'šu'p...š. D'ragus.p'.ĺ.c.. 't.st. 'mĺ.nt.l. 'Atrak je 'bu '.ĺ.c.n, pa je 'ju..k... Na'mĺ.z.. je k'r.x s 'putran. 'Vidu s.n ga. S'n...k se je v'ri.. s'tapi..(BP). 'Ba.jtar je zani'c..valna be's...da za 't.zga ko je 'j.mu 'ma.. al pa'n.c. S'ta.ra'mamajei'm....a'ane'že.pl.nke. ‘Stara mama je imela ene vžigali­ce’ 'P.o.lesopa 'put.r 'd...le'tapit,'t.stm. sopa 'r.e.kle 'ma.s.o. '.onjez'mo.gu 'p...šk.. Do 'Ra..ni 'Gari je 'p.rš.a. S'pa.li s. 'ani 'g..ri 'ani 'du.li. 'Žitu je 'pa.da.u 'na t.a. (NK). 'V.o.daješ'.a.'v.n. 'Nejb..'n.cs'pu.mad.. 'Ne.j'pa..o'n.cs'nega (Ja). 'Vad.sona'bi.rali za 'p.t. (Lo). S.n g'le.da., s. g'le.da.a. 'Da.v. s. ga z'budu. F'tapi. se je. M'.a.tli ste 'žitu. 202 Primeri deležnikov na -l so tudi v poglavju 2.3.1.1. P'r...ksupad'ja.li:'Ka.jjetuza'a.d.n? (Ra). D'va.b'ra.tas.'parš.a. T'rib'ra.t.s.'paršl.. (Tr) (Malnar Jurišic 2017: 205). 'Da.liso'p.o.jestpa'le.ntepam'l...ka.(Raz). Preteklik glagola biti – s.n/s./je 'bu/b'.a, sm./st./so b'l. (BP); s.n 'bi., s. b'.a./ 'bi., je 'bi., so b'le (Ra); iti –'s.n 'šu/š'.a, s'te š'li/š'le (Ra); s.n 'š../š'.a (Ge); hoteti – s.n/s./je 't../t'.a, sm./st./so t'l. (BP). 3.3.5 Predpreteklik Predpreteklik se tvori s preteklikom glagola biti in z deležnikom na -l. V govorih se uporablja redko: o'b..sla se je b'la (SvD); 'mama m. je b'.a p'r...k v'm.r.a, ko s.n 'p.ršu 'damu (BP); 'bi. s.n 'parš., b'le sm. g'li.dale (Tr) (MalnarJurišic 2017: 212); nas'ta.ni. se je 'bi. (Za); 'b.l. sm. se ig'rĺ.l. 'c....o 'vec.r (De). 3.3.6 Pogojnik Pogojnik se tvori s 3. osebo glagola biti v pogojniku, tj. bi in deležnikom na -l: 'Jest b. 'p.ršu 'damu. 'Ti 'na b. 'p.ršu.(BP); 'Cajt je da b. se 'žitu .a'm.a.t.o.(NK); 'Jes b. pa'kasi. ke bi 'j.mu 'kas.. (Ra); 'Jest b. 'najraj s'pa. f s'k.dn.. (De). 3.3.7 Velelnik Velelni naklon se lahko izraža na vec nacinov. V 2. osebi ednine iz sedanjiške osnove glagola s koncnico -j oziroma cabr. *-i: 'pakri‘pokriti’, v'l...c., 'p.j ~ 'p.jd.‘iti’ (BP); 'pej‘iti’,'papij ‘popiti’,'rec.,st'riž. (Ra); 'si.j ‘sejati’, g'l..j, 'zem., o'tid., 'j..j, 'žajni, st'ri.ž.,kü'pa.vaj (Ge); 'žajn.,'zem. s. (De); v 2. osebi množine iz sedanjiške osnove glagola s koncnico -te:pe'cite (BP); pa'pite, 'pejte ‘iti’(Ra); g'l..jte, 'dajte,'p.jte, si'dite, pe'cite(Ge); z'dign.te, 'pecte(De). Drugi nacin izražanja velelnosti je bodisi z velelno obliko glagola iti in nedoloc­nikom: 'P.jt 'p.o.brat o'r..xe! (Raz); 'pej 'kuxat, 'pejte s'pa.t (Tr); bodisi s sedanjikom glagola iti in nedolocnikom: g'reš s'pa.t, g'rešte s'pa.t (Tr) (Malnar Jurišic 2017: 213). 3. oseba ednine in množine izraža velelnost s pomocjo clenka naj in z glagolom v 3. osebi sedanjika:3. os. ed. 'naj na'piše, 3. os. mn. 'naj na'pišej. (BP); 'n...j s. 'zi.t (= 'zem. s.); 3. os. ed. nĺ.j'ze.me; 2. os. mn. 'n...jtez'dign.t(= z'dign.te); 3. os. mn. 'nĺ.jle'žij.(De). V 1. os. mn. se velelnost lahko izraža z 1) velelno obliko glagola: 'pojm. (BP); 2) z velelno obliko glagola dati in nedolocnikom: 'dĺ.jm. na'pisat (BP); 3) z velelnikom glagola dati v 3. os. ednine,z glagolom hoteti v 1. os. množine in nedolocnikom: 'daj cm. ga z'dign.t,'daj cm. se s'me.jat (Ra); 4) z velelno obliko glagola iti in nedolocni­kom: 'pejm.x'.ad.t (Tr); oziroma 5) s sedanjikom glagola iti in nedolocnikom: g'rem. s'pa.t (Tr) (Malnar Jurišic 2017: 213). 3.4 Zaimek 3.4.1 Osebni zaimek Gradivo v preglednicah je iz krajevnega govora Ravnic. Ied. 'jest < *jaz 'ti < *ti '.o.n < *on '.o.nu < *ono '.o.na < *ona R 'm.e.ne < *mene me < *me 't.e.be < *tebe te < *te n'jega < *nega ga < *ga 'ni < *ne je < *je D 'm.e.n. < *meni m. < *mi 't.e.b. < *tebi t. < *ti n'jem. < *nemu mo < *m. < *mu (?) 'n. < *ni j. < *ji T 'm.e.ne < = R 't.e.be < = R n'jega = R 'no < *no jo < *jo M 'm.e.ne < *mene 't.e.be < *tebe n'jem. < *nemu 'ni < *ne O 'ma.no < *mano 'ta.bo < *tabo (ž) 'nin < *nim 'no < *no Imn. 'mi < *mi 'vi < *vi '.o.ni < *oni '.o.na < *ona '.o.ne < *one R 'nas < *nas '.as < *vas 'n.x < *nix j.x < *ix D 'nan < *nam '.an < *vam 'n.n < *nim j.n < *im T 'nas < *nas '.as < *vas 'n.x < *nix j.x < *ix M 'nas < *nas '.as < *vas 'nix < *nix O 'na.m. < *nami '.a.m. < *vami 'nim. < *nimi Zaimek on v orodniku ednine moškega in srednjega spola imaobliko 'nin, ki jefonetic­ni naslednik predhodnega *nim z dolgim i (Ramovš1952: 90), prevladala je torej pou­darjena oblika, medtem ko je drugje lahko prevladala enkliticna oblika: (z)'n.n <*nim (BP). Tako tudi v mestniku množine: 'nix < *nix ~ Rmn. 'n.x < *nix (Ra); primerjaj z ('p.r) n.x < *nix (BP). Zaimek on v dajalniku ednine moškega in srednjega spola ima enkliticno obliko mo, pri kateri se izglasni o morda lahko razloži enako kot enaka oblika v gorenjskih govorih(Jožica Škofic, ustno), in sicer -o < *-. < *-u v položaju za m (Logar 1996: 175). 3.4.2 Svojilni zaimek Svojilni zaimek se pregiba kot pridevnik. Ied. 'm..j 'maji 'maja R 'majga 'maje D 'majmu 'maj. T 'majga 'majo M 'majga 'maje O 'maj.n 'majo R 'maj.x D 'maj.n T 'maje M 'maj.x O 'majm. Ied. t'v..j t'vaji t'vaja R t'vajga t'vaje D t'vajmu t'vaj. T t'vajga t'vajo M t'vajga t'vaje O t'vaj.n t'vajo Imn. t'vaji t'vaja t'vaje R t'vaj.x D t'vaj.n T t'vaje M t'vaj.x O t'vajm. Ied. 'nego. ne'go.vu ne'go.va Ied. n'e.j. n'e.je n'e.ja Ied. 'naš 'naši 'naša Ied. '.aš '.aši '.aša 3.4.3 Kazalni zaimek Ta –Ied. m./ž. 'ta./'ta., Red. 't...ga/'te, Ded. 't...m./'t..., Ted. ž. 'tu.,Med. 't...m./'t..., Oed. 't...n/'tu. (Os); Ied. m./sr./ž. 'ta/'tu/'ta, Red. 't.ga/'te, Ded. 't.mu/'t., Oed. m. 't.n (Ge). Tisti – Ied. m. 't.st., Red. 'tezga, sr. 't.stu, ž. 't.sta (Ra); Ied. m./sr./ž. 't.sta/'t.stu/'t.sta (Ge). 3.4.4 Vprašalni zaimek Kaj –I/T 'kĺ.j, R/T 'c.e.sa, D 'c.e.m., M 'ci..n, O 'ci..n (BP); I/T 'kaj,R 'ceza (Ra); I 'kaj, R 'kaga, D 'kamu, O š 'cin, M (a) 'kamu (Ge). Kdo –I k.'d.. (Ca); I 'k.du, R/T 'k.o.ga, D 'k.o.m., M 'ku..n, O 'ku..n (BP); I 'k.du, R/T 'kaga, D 'kamu, M p.r'kamu, O s'kag.n (Ra); I k'du, R/T 'koga, D 'kom., M 'kome, O 'kon (Os); I 'du, R/T 'kaga, D 'kamu, O 'kagon (Ge). 3.4.5 Nikalni zaimek Nic –I/T 'n.c, R 'niceza (star.) (Ra). Nihce – 'nešce (Ra);'n.xce (Os); 'n.šce (Ge). Nobeden – do'be.den (Ca); I n.'be.d.n, R/T n.'be.nga (Ra);I no'bed., R/T no'benega (Os); I n.'bed.n, R/T n.'benga (Ge). 3.4.6 Povratno osebni zaimek Se – se, R's.e.be (Ra); 's., R 'sie.be (Ge). 3.5 Števnik 3.5.1 Glavni števnik Glavni števnik en/-a/-o se pregiba kot pridevnik: Ied. m./ž. 'ĺ.d.n/'ĺ.na, Red. m./ž. 'an.ga/'ĺ.ne, Ded. m./ž. 'an.m./'ĺ.n., Red. m./ž. 'an.ga/'ĺ.n., Med. m./ž. 'ĺ.n.n/'ĺ.n., Oed. m./ž. 'ĺ.n.n/'ĺ.n. (BP); I m./ž. 'a.don/'a.na, R m./ž. 'a.nega/'a.ne, D m./ž. 'a.nem./ 'a.n., M m./ž. 'a.nen/'a.n., O m./ž. 'a.nen/'a.n. (Os); I m./ž. 'a.d.n/'a.na, R m. 'anga, D/M m. 'anmu, T m./ž. 'anga/'a.nu, O m./ž. 'a.n.n/'a.nu, M m. 'anmu (Ge). Števniki dva, tri in štiri se pregibajo po imenski i-sklanjatvi (oblika rodilnika je naj­verjetneje analogicna po mestniku): dva –Idv. d'vĺ.,Rdv. d'v...ax, Ddv. d'v...an, Tdv. d'vĺ.,Mdv. d'v...ax, Odv. d'v...m. (BP); I m./ž. d'va./d'v..., R m. d'v...x, D d'v...en, O d'v...en (Os); Idv. d'va./d'v..., Rdv. d'v...x, Ddv. d'v...en, Odv. d'v...en (Os); I m./ sr./ž. d'va./d'v..., R m. d'v...x, D d'v...n, O d'v...m. (Ge); tri –I/Tmn. t'ri,Rmn. t'ri.ax, Dmn. t'ri.an, Mmn. t'ri.ax, Omn. t'rim. (BP); Imn. t'ri,Rmn. t'r....x, Dmn. t'r...en, Omn. t'r...en (Os); I t'ri., R t'r...x, D t'r...n, O t'r...m. (Ge); štiri –I/Tmn. š'ti..r., Rmn. š'ti..rax, Dmn. š'ti..ran, Mmn. š'ti..rax, Omn. š'ti..rm. (BP); I/T š'ti.r., R št.'rej.x, D št.'rej.n, O št.'rejm. (Ge). Števnik pet se pregiba kot pridevnik: I/Tmn. 'pi..t, Rmn. 'pet.x, Dmn. 'pet.n, Mmn. 'pet.x, Omn. 'petm. (BP). Ostalo gradivo: 'ši..st, 'si..d.n, '..s.n, 'dev.t, 'des.t, 'anajst ~ a'nĺ.jst, d'vanajst ~ d'vĺ.najst, 'p.tnajst ~ p.t'nĺ.jst, d'vĺ.js.t, 'ĺ.donnod'vĺ.jset, t'rideset, š'ti..rdeset, 'pi..deset, 'ši..zdeset, 'si..d.ndeset, '..s.ndeset, de'vi..deset, s'tu, 'tĺ..ž.nt (BP); 'a.d.n, d'va., t'ri, š'tir., 'pe.t, 'še.st, 'se.d.n, '.o.s.n, 'devit, 'desit, 'anajst, d'vanajst, t'rinajst, š't.rnajst, 'pe.tnajst, 'še.stnajst, 'se.d.najst, '.o.s.mnajst, 'de.vetnajst, d'vajst, d'vajst 'a.d.n, s'tu, 'jurja ~ 'tauž.nt ~ 'xilada (ni domace) ‘tisoc’ (Ra); š'tir., 'pi.t, 'ši.st, 'si.don, '.os.n, 'devit, 'desit, 'ona.st, d'vana.st, 'pi.tna.st, d'va.set, 'ana.nd'va.set, t'ridesit, š'ti.rdesit, 'pi.desit, 'ši.zdesit, 'si.ndesit, '..sondesit, de'vi.desit, s'tu (Os); 'a.d.n, d'va., t'ri., š'ti.r., 'pi.t, 'ši.st, 'si.d.n, '...s.n, 'dev.t, 'des.t, 'anajst, d'vanajst, 'ši.snajst, d'vajset, dvaj'sad.n, t'rides.t, š't.e.rdes.t, s'tu, d'v...stu, t'ri.stu, š'ti.rstu, 'pe.tstu, 'še.stu, 'x.ladu (Ge); 'jen ~ 'je.d.n, d'vĺ., t'ri, š't...r., 'p...t, 'š...st, 's...d.n, '...s.n, 'd...vit ~ 'devit, 'd...sit, 'desit, 'anajst, d'vanajst, 'šesnajst, '.s.najst, d'vajset, s'tu,'xilada ~ 'hilad. (De). 3.5.2 Vrstilni števnik Vrstilni števniki so oblikovno pridevniki, koncnice imajo tako enake pridevnikom. cabr. m. sr. ž. *-i *-o/*-e *-a Gradivo: 'p.rvi/-u/-a, d'rug/-u/-a, t're.tj., š't.rti, 'pe.t.,'še.st., 'se.dm., '.o.sm., de've.t. (Ra); 'p.v., d'rug., t'ri.tj., š't..t., 'ši.st., 'si.dm., '...sm., a'najst., tri'najst., d'vajs.t., s'tu.t., d'v...stut., 'ši.stut., 'x.ladut. (Ge); 'p.rv., d'rüg., t'r...tj., š't.rt., 'p...t., 'š...st., 's...dm., '...sm., de'v...t., de's...t., a'najst., dvajs'p.rv., s't...t., 'xilad.t. (De). Sklep Monografija je imela dva pomembnejša izziva. Prvi je bil omejen na slovensko dia­lektologijo, drugi izziv pa je predstavljalo soocenje in povezava slovenske in hrvaške dialektološke tradicije. Znotraj slovenske dialektologije je bilo najprej treba argumenti­rati, zakaj razdeliti kostelsko narecje dolenjske narecne skupine na dve narecji. Drugic, krajevne govore na hrvaški strani državne meje z jezikoslovnimi argumenti povezati s tistimi na slovenski strani meje in jih zaceti obravnavati kot samostojno celoto. Za krajevne govore ob Cabranki in zgornji Kolpi se je z natancno analizo samega narecnega gradiva izkazalo, da jih moremo izlociti iz kostelskega narecja, kamor so bili tradicionalno uvršceni, kajti od (južnejših) kostelskih govorov se tako izrazito razliku­jejo, da zahtevajo status samostojnega narecja – poimenovalismo ga cabranško nare-cje po reki Cabranki. Cabranškemuin kostelskemu narecju so skupni starejši jezikovni pojavi, ki ju umešcajo znotraj dolenjske narecne skupine, poleg tega pa še: 1) (mlajše) naglasne spremembe: izguba tonemskih nasprotij, umik na prednaglasno nadkracino, terciarni umik cirkumfleksa, umik dolgega akuta z zadnjega odprtega in zaprtega zloga, umik naglasa s koncnega kratkega odprtega in zaprtega zloga, 2) mlajša samoglasniška sprememba: vzporeden razvoj umicno naglašenih e in o in 3) starejša soglasniška spre­memba -m > -n, ki pa ni znacilna zgolj za tu obravnavane krajevne govore, temvec je to izoglosa z vecjim prostorskim dosegom. Cabranškim sosednji govori na hrvaški strani državne meje, jezikoslovno gledano, niso del kajkavske narecne skupine hrvaškega jezika, temvec so po svojih lastnostih enaki govorom cabranškega narecja, zato jih tja tudi uvršcamo. Poudarjamo, socioling­visticni vidiki niso bili predmet raziskovanja, subjektivna perspektiva narecnih govor­cev o narodnostni, jezikovni ali morebiti celo politicni pripadnosti nas ni zanimala. Naj povzamemo znacilnosti cabranškega narecja: • zgodnja denazalizacija; • vzporedni razvoj issln. stalno dolgega jata (v smeri proti e.) in dolgega o (v smeri proti o.); • zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov – odraza za stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjem zlogu sta enaka; • vokalizacija dolgega polglasnika in kratkega akutiranega polglasnika v nezadnjih besednih zlogih v smeri proti a; • sovpad odrazov dolgega e, kratkega akutiranega e v nezadnjih besednih zlogih in e-jevskega nosnika, dolgega in kratkega akutiranega v nezadnjih besednih zlogih, kot posledica zgodnje podaljšave kratkih naglašenih nezadnjih besednih zlogov; • sovpad odrazov novoakutiranega o in o-jevskega nosnika, dolgega in kratkega akutiranega v nezadnjih besednih zlogih, kot posledica zgodnje podaljšave kratkih naglašenih nezadnjih besednih zlogov; • prehod -m > -n v koncnicah samostalniške besede, pri 1. os. ed. sedanjika glagola in nepregibnih besednih vrstah (ne pri leksicnih morfemih); do omenjenega sogla­sniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • depalatalizacija issln. *l oziroma razpad issln. *l v vseh položajih, v položaju pred samoglasnikom praviloma prihaja do anticipacije palatalnosti; • nezlitje sekundarne issln. skupine *lj; • depalatalizacija issln *n v vseh položajih, v položaju pred samoglasnikom pravi­loma prihaja do anticipacije palatalnosti; • nezlitje sekundarne issln. skupine *nj; • nastop proteticnega v pred *u- (tip uho); do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • nastop proteticnega . pred vzglasnim o; do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih (z izjemo govorov Delnic in Crnega Luga); • pojavljanje oziroma ohranjanje glasu j pred vzglasnim i je prisotno v skoraj vseh obrav­ navanih govorih (izjeme so govori Srednje vasi pri Dragi, Delnic in Crnega Luga); • odraz zlogotvornega*. je dvoglasniški (delna izjema je govor Crnega Luga); • vzporeden razvoj umicno naglašenih e in o (z izjemo govorov Delnic in Crnega Luga); • izguba tonemskih nasprotij in naglasni umiki: umik na prednaglasno nadkracino; umik z zadnjega dolgega na predhodni zlog (odraz tonema psl. starega dolgega cirkumfleksa in novega dolgega akuta); umik naglasa z zadnjega kratkega zapr­tega zloga na predhodni zlog; do omenjenih naglasnih sprememb je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • krajšanje visokih samoglasnikov u in i (z odstopanji v dragarskih in gebarskih govorih); • odraz kratkega akutiranega polglasnika v zadnjem ali edinem zlogu je o-jevski glas, reduciran e-jevski glas ali polglasnik – ne a-jevski glas; • pojavi moderne vokalne redukcije so prizadeli obravnavano obmocje v razlicni meri – najvišjo stopnjo izkazujejo bajtarski govori, in sicer popolno akanje v pred­naglasnih in ponaglasnih zlogih ter ukanje v izglasju; • onezvenecenje *v > f pred nezvenecimi nezvocniki in v izglasju (živ > žif); do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • disimilacija .m/b- . fm/b-. xm/b- (. gm/b-); pojav je znan predvsem govo­rom južno od Ravnic, znotraj cabranškega narecja precej neregularen, pogosto kot dvojnica; • prehod *l > . pred nesprednjimi samoglasniki(švapanje) (ne pred u < dol. *. < issln. *u) (odstopanja v Cabru, Lazcu in delno Srednji vasi pri Dragi). Cabranško narecje ni popolnoma enotno. Znotraj narecja lahko razlikujemo tri skupine govorov: 1) dragarski, to so krajevni govori vzdolž glavne ceste v smeri proti Lazcu in »stari« govor mesta Cabar; 2) bajtarski, to so govori od Babnega Polja in Novega Kota v smeri proti Gerovu, vkljucno s krajevnim govorom Delnic in »novi« govor mesta Cabar; 3) gebarski govori, to so krajevni govori južno od Osilnice in Gerova. Dragarski govori se mocneje razlikujejo od osrednjih bajtarskih in gebarskih govorov kot slednja dva med seboj. Za dragarske govore je znacilno: 1) monoftonški sistem (govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazujeta mešane odraze); 2) dolga visoka samoglasnika i in u (govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazujeta mešane odraze); 3) manjša ožina pri e-jevskih samoglasnikih (< issln. *e/*č-in issln. *./*.-); 4) odsotnost švapanja (govor Srednje vasi pri Dragi izkazuje mešane odraze). Dragarski govori si z vsemi preostalimi govori cabraškega narecja delijo znotraj vokalizma 1) skupni zgodnji, tj. centralno slovenski razvoj, 2) diftong za nekdanji zlo­gotvorni *./*.-in 3) odraz za akutirani polglasnik v zadnjemzlogu oziroma edinem zlogu. Od soglasniških razvojev izstopa 4) neprisotnost švapanja. Vse to je najlaže razložiti s tem, da je ta narecni otok novejšega nastanka, tj. današnji govori na primer Lazca, Srednje vasi pri Dragi in »stari« govor Cabra so priseljenski govori, kar se lahko utemeljuje tudi z zgodovinskimi okolišcinami. Številcnost priseljencev je morala biti precejšnja, saj do popolne asimilacije govora (še) ni prišlo, namrec, govori severno od Cabra pogosto izkazujejo mešane reflekse. Priseljenci so morali priti iz obmocja cen­tralnega slovenskega jezikovnega sistema, saj izkazujejo enak starejši jezikovni razvoj kot okoliški govori. Do priseljevanja je casovno najverjetneje prišlo po zakljucku šva­panja (oziroma vsaj istocasno), vendar pa pred pojavom *-m > *-n, kar mece senco dvoma na starost tega pojava. Razlike med bajtarskimi in gebarskimi govori so manjše in jih najdemo zlasti zno­traj kratkega nenaglašenega in kratkega (novo)naglašenega vokalizma. Za bajtarske govore je tako znacilno: 1) akanje v prednaglasnih in ponaglasnih zlogih; 2) ukanje v izglasju; 3) akanje v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih premikih; 4) asimilacija h . š pri besedi hiša . šiša (brez osrednjega dela govorov); 5) foneticni pojav j . g pri leksemih žeja, žejen, žejna. Moderna vokalna redukcija in hiter tempo govora sta razvidna tudi pri slušnem vtisu, saj bajtarski govori zvenijo bolj »odsekano«, medtem ko imajo gebarski govori (in dragarski govori) pocasnejši tempo. Gebarski govori se v nekaj potezah približujejo kostelskemu narecju, in sicer je za njih znacilno: 1) dolžina etimološkega i ni tako izrazita kot kracina v bajtarskih govo­rih; 2) sporadicno akanje v prednaglasnem zlogu; 3) ukanje v izglasju v neterciarno naglašenih leksemih je redko, najpogostejši je prehod izglasnega -o (< *o) > .; 4) ni akanja v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih premikih; 5) izkazujejo sln. *opalek v leksemu pajek. Krajevni govor Crnega Luga ima monoftonški sistem, izkazuje tudi monoftonški refleks u za zlogotovorni *./*.-(sicer kot dvojnica poleg ..) in se tako po teh svojih zna-cilnostih približuje kontrolnim kostelskim govorom. Med cabranške ga uvršcamo pred­vsem zaradi u-jevskega refleksaissln. *o, vokalizacije novoakutiranega polglasnika v edinem zlogu v . (ne a). Prav tako govor izkazuje nekatere mlajše jezikovne pojave, ki niso zajeli kostelskih govorov, in sicer so to: krajšanje visokih samoglasnikov i in u ter švapanje. Govor Crnega Luga se skupaj z govorom Delnic, verjetno zaradi geografske bližine, v nekaterih potezah ujema s kontrolnimi kostelskimigovori, in sicer glede ne pojavljanja proteticnega .pred vzglasnim o in ne pojavljanja oziroma ohranjanja j pred vzglasnim i; Crni Lug tudi z odsotnostjo diferenciacije zg . zv ter vokalizacijo nena­glašenega polglasnika v priponah v a. krajevnigovori ob Cabrankiin zgornji kolpi Povzetek V tej monografiji so predstavljeni krajevni govori v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jih še najbolje umestimo z oznako, da ležijo ob reki Cabranki in v zgornjem toku reke Kolpe, del njih pa leži v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Obravnavani govori so v tradicionalni slovenski dialektologiji uvršceni v severni del kostelskega narecja, ki je del dolenjske narecne skupine slovenskega jezika. Takoj za državno mejopa obravnavane govore hrvaška dialektologija uvršca v zahodno goransko podnarecje goranskega narecja kaj­kavske narecne skupine hrvaškega jezika. Razmejitev slovenskega (in hrvaškega) jezika in njunih narecij s politicno mejo med Slovenijo in Hrvaško je odraz izkljucno sociolingvisticne, ne pa širše jezikoslovne presoje, ki bi upoštevala jezikovnorazvojne znacilnosti teh govorov in jih razmejila na podlagi njihovega jezikovnozgodovinskega razvoja. Tako zaradi razlicnih vzrokov tudi raziskave teh obmejnih govorov doslej niso bile pogoste. Obmocje obravnavanih govo­rov namrec kljub državni meji kot politicni locnici predstavlja jezikovnozgodovinski kontinuum, kar se danes odraža zlasti v jezikovno-narecni podobi krajevnih govorov. Monografija pripomore k ugotavljanju, do kod segajo pojavi, ki so posledica morebitne skupne lingvogeneze vseh obravnavanih krajevnih govorov. Sociolingvisticni vidiki jezikovne ali narodnostne pripadnosti niso bili niti predmet zanimanja niti proucevanja. Z definicijskimi lastnostmi slovenskega jezikovnega sistemase je skušalo doka­zati hipotezo, da je del govorov, ki se trenutno uvršcajo v zahodno goransko podnarecje goranskega narecja hrvaškega jezika, lingvogenetsko gledano, del istega jezikovnega sistema kot severni del kostelskega narecja (po starem) oziroma cabranškega narecja (po novem), tj. del slovenskega jezikovnega sistema in ne hrvaškega kajkavskega. S predstavitvijo starejših jezikovnih pojavov, ki so služili kot definicijski kriteriji, se je dalo obravnavane »hrvaške« govore uvrstiti v dolenjsko narecno ploskev slovenskega jezika in tako dokazati njihovo avtohtonost na tem obmocju. S pomocjo mlajših jezi­kovnih pojavov se je obravnavane govore locilo od ostalih okoliških narecij dolenjske narecne ploskve in nadalje klasificiralo znotraj govorov samih. Govori so bili obravnavani na dveh jezikovnih ravninah, in sicer na fonološki in morfološki ravnini. Znotraj fonološke ravnine je izcrpno predstavljeno in analizirano zbrano narecno gradivo, ki je razvršceno po izhodišcnem splošnoslovenskem sistemu samoglasnikov in soglasnikov. Z geolingvisticno metodo so predstavljene izofone, ki locujejo oziroma združujejo dolocene govore oziroma obmocje z enakim jezikovnim pojavom. To so izoglose obravnavanih starejših in mlajših jezikovnih pojavov, na pod-lagi katerih je podan predlog nove narecne razmejitve. Znotraj morfološke ravnine je temeljito obravnavan samostalnik, na kratko so predstavljenitudi pridevnik in glagol ter zaimek in števnik. Za krajevne govore ob Cabranki in zgornji Kolpi se je izkazalo, da jih moremo izlociti iz kostelskega narecja slovenskega jezika, kamor so tradicionalno uvršceni, saj se od kostelskih govorov tako izrazito razlikujejo, da zahtevajo status samostoj­nega narecja – poimenovali smo ga cabranškonarecje po reki Cabranki. Cabranškemu in kostelskemu narecju so skupni starejši jezikovni pojavi, ki ju umešcajo znotraj dolenjske narecne skupine, poleg tega pa še: 1) (mlajše) naglasne spremembe: izguba tonemskih nasprotij, umik na prednaglasno nadkracino, terciarni umik cirkumfleksa, umik dolgega akuta z zadnjega odprtega in zaprtega zloga, umik naglasa s koncnega kratkega odprtega in zaprtega zloga, 2) mlajša samoglasniška sprememba: vzporeden razvoj umicno naglašenih e in o in 3) starejša soglasniška sprememba -m > -n, ki pa ni znacilna izkljucno za tu obravnavane krajevne govore, temvec je to izoglosa z vecjim prostorskim dosegom. Cabranškim sosednji govori na hrvaški strani državne meje, jezikoslovno gledano, niso del kajkavske narecne skupine hrvaškega jezika, temvec so po svojih lastnostih enaki govorom cabranškega narecja, zato smo jih tja tudi uvrstili. Skupne znacilnosti cabranškega narecja so: • zgodnja denazalizacija; • vzporedni razvoj issln. stalno dolgega jata (v smeri proti e.) in dolgega o (v smeri proti o.); • zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov – odraza za stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjem zlogu sta enaka; • vokalizacija dolgega polglasnika in kratkega akutiranega polglasnika v nezadnjih besednih zlogih v smeri proti a; • sovpad odrazov dolgega e, kratkega akutiranega e v nezadnjih besednih zlogih in e- jevskega nosnika, dolgega in kratkega akutiranega v nezadnjih besednih zlogih, kot posledica zgodnje podaljšave kratkih naglašenih nezadnjih besednih zlogov; • sovpad odrazov novoakutiranega o in o-jevskega nosnika, dolgega in kratkega akutiranega v nezadnjih besednih zlogih, kot posledica zgodnje podaljšave kratkih naglašenih nezadnjih besednih zlogov; • prehod -m > -n v koncnicah samostalniške besede, pri 1. os. ed. sedanjika glagola in nepregibnih besednih vrstah (ne pri leksicnih morfemih); do omenjenega sogla­sniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • depalatalizacija issln. *l oziroma razpad issln. *l v vseh položajih, v položaju pred samoglasnikom praviloma prihaja do anticipacije palatalnosti; • nezlitje sekundarne issln. skupine *lj; • depalatalizacija issln *n v vseh položajih, v položaju pred samoglasnikom pravi­loma prihaja do anticipacije palatalnosti; • nezlitje sekundarne issln. skupine *nj; • nastop proteticnega v pred *u- (tip uho); do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • nastop proteticnega . pred vzglasnim o; do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih (z izjemo govorov Delnic in Crnega Luga); • pojavljanje oziroma ohranjanjeglasu j pred vzglasnim i je prisotno v skoraj vseh obravnavanih govorih (izjeme so govori Srednje vasi pri Dragi, Delnic in Crnega Luga); • odraz zlogotvornega*. je dvoglasniški (delna izjema je govor Crnega Luga); • vzporeden razvoj umicno naglašenih e in o (z izjemo govorov Delnic in Crnega Luga); • izguba tonemskih nasprotij in naglasni umiki: umik na prednaglasno nadkracino; umik z zadnjega dolgega na predhodni zlog (odraz tonema psl. starega dolgega cirkumfleksa in novega dolgega akuta); umik naglasa z zadnjega kratkega zapr­tega zloga na predhodni zlog; do omenjenih naglasnih sprememb je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • krajšanje visokih samoglasnikov u in i (z odstopanji v dragarskih in gebarskih govorih); • odraz kratkega akutiranega polglasnika v zadnjem ali edinem zlogu je o-jevski glas, reduciran e-jevski glas ali polglasnik – ne a-jevski glas; • pojavi moderne vokalne redukcije so prizadeli obravnavano obmocje v razlicni meri – najvišjo stopnjo izkazujejo bajtarski govori, in sicer popolno akanje v pred­naglasnih in ponaglasnih zlogih ter ukanje v izglasju; • onezvenecenje *v > f pred nezvenecimi nezvocniki in v izglasju (živ > žif); do omenjenega soglasniškega pojava je prišlo v vseh obravnavanih govorih; • disimilacija .m/b- . fm/b-. xm/b- (. gm/b-); pojav je znan predvsem govo­rom južno od Ravnic, znotraj cabranškega narecja precej neregularen, pogosto kot dvojnica; • prehod *l > . pred nesprednjimi samoglasniki(švapanje) (ne pred u < dol. *. < issln. *u) (odstopanja v Cabru, Lazcu in delno Srednji vasi pri Dragi). Cabranško narecje ni popolnoma enotno. Znotraj narecja lahko razlikujemo tri skupine govorov: 1) dragarski, to so krajevni govori vzdolž glavne ceste v smeri proti Lazcu in »stari« govor mesta Cabar; 2) bajtarski, to so govori od Babnega Polja in Novega Kota v smeri proti Gerovu, vkljucno s krajevnim govorom Delnic in »novi« govor mesta Cabar; 3) gebarski govori, to so krajevni govori južno od Osilnice in Gerova. Dragarski govori se mocneje razlikujejo od osrednjih bajtarskih in gebarskih govorov kot slednja dva med seboj. Za dragarske govore je znacilno: 1) monoftonški sistem (govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazujeta mešane odraze); 2) dolga visoka sa­moglasnika i in u (govora Lazca in Srednje vasi pri Dragi izkazujeta mešane odraze); 3) manjša ožina pri e-jevskih samoglasnikih (< issln. *e/*č-in issln. *./*.-); 4) odsotnost švapanja (govor Srednje vasi pri Dragi izkazuje mešane odraze). Dragarski govori si z vsemi preostalimi govori cabraškega narecja delijo znotraj vokalizma 1) skupni zgodnji, tj. centralno slovenski razvoj, 2) diftong za nekdanji zlo­gotvorni *./*.-in 3) odraz za akutirani polglasnik v zadnjemzlogu oziroma edinem zlogu. Od soglasniških razvojev izstopa 4) neprisotnost švapanja. Vse to je najlaže razložiti s tem, da je ta narecni otok novejšega nastanka, tj. današnji govori na primer Lazca, Srednje vasi pri Dragi in »stari« govor Cabra so priseljenski govori, kar se lahko utemeljuje tudi z zgodovinskimi okolišcinami. Številcnost priseljencev je morala biti precejšnja, saj do asimilacije govora (še) ni prišlo, namrec, govori severno od Cabra pogosto izkazujejo mešane reflekse. Priseljenci so morali priti iz obmocja centralnega slovenskega jezikovnega sistema, saj izkazujejo enak starejši jezikovni razvoj kot oko­liški govori. Do priseljevanja je casovno najverjetneje prišlo po (oziroma vsaj istoca­sno) zakljucku švapanja, vendar pa pred pojavom *-m > *-n, kar mece senco dvoma na starost tega pojava (vsaj na tem obmocju). Razlike med bajtarskimi in gebarskimi govori so manjše in jih najdemo zlasti zno­traj kratkega nenaglašenega in kratkega (novo)naglašenega vokalizma. Za bajtarske govore je tako znacilno: 1) akanje v prednaglasnih in ponaglasnih zlogih; 2) ukanje v izglasju; 3) akanje v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih premikih; 4) asimilacija h . š pri besedi hiša . šiša (brez osrednjega dela govorov); 5) foneticni pojav j . g pri leksemih žeja, žejen, žejna. Moderna vokalna redukcija in hiter tempo govora sta razvidna tudi pri slušnem vtisu, saj bajtarski govori zvenijo bolj »odsekano«, medtem ko imajo gebarski govori (in dragarski govori) pocasnejši tempo. Gebarski govori se v nekaj potezah približujejo kostelskemu narecju, in sicer je za njih znacilno: 1) dolžina etimološkega i ni tako izrazita kot kracina v bajtarskih govo­rih; 2) sporadicno akanje v prednaglasnem zlogu; 3) ukanje v izglasju v neterciarno naglašenih leksemih je redko, najpogostejši je prehod izglasnega -o (< *o) > .; 4) ni akanja v zlogih, naglašenih po mlajših naglasnih premikih; 5) izkazujejo sln. *opalek v leksemu pajek. Krajevni govor Crnega Luga ima monoftonški sistem, izkazuje tudi monoftonški refleks u (sicer kot dvojnica poleg ..) za zlogotovorni *./*.-in se tako po teh svojih znacilnostih približuje kontrolnim kostelskim govorom. Med cabranške ga uvršcamo predvsem zaradi u-jevskega refleksa issln. *o, vokalizacije novoakutiranega polgla­snika v edinem zlogu v . (ne a). Prav tako govor izkazuje nekatere mlajše jezikovne pojave, ki niso zajeli kostelskih govorov, in sicer so to: krajšanje visokih samoglasni­kov i in u ter švapanje. localdialectS oF Cabranka andUpper kolpa river Summary The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia, which can be best defined by the geographical position next to Cabranka river and Upper Kolpa river stream; some of these local dialects lie also in the mountainous region of Gorski Kotar in Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Croatian dialectology places the treated local dialects which lie in Croatia along the state border in Western goranski subdialect group of the mountain dialect within Kajkavian dialect group of Croatian language. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. For various reasons, studies of these border dialects were not common. The area of local dialects researched, despite the state border as a political line of separation, presents a historical linguistic continuum, nowadays reflected especially in linguistic and dialect image of local dialects. The monograph helps assess how far-reaching are the characteristics, which are a possible consequence of theoretical common linguogenesis of the local dialects researched. Sociolinguistic aspects of lan­guage or nationality were a subject neither of interest nor of research. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogeneticperspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomencla­ture) or Cabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Presenting older language phenomena, which were used as the defining criteria, we could reclas­sify these »Croatian« local dialects in Lower Carniolan dialect landscape of Slovene language and thus prove them to be autochthon in the area. With the assistance of younger linguistic phenomena,the local dialects studied were separated from the other regional dialects of Lower Carniolan dialect landscape and further classified within the local dialects themselves. Local dialects were analysed on two linguistic levels; on phonologic and mor­phologic level. The dialect material gathered is extensively presented and analysed within the phonologic level, classified according to starting point of Original Common-Slovenian (OCSln.) system of vowels and consonants. Geolinguistic method is used to present isophones, which either divide or unite certain local dialects. These are the iso-glosses of older and newer language phenomena researched, uniting a certain area with the usage of the same language phenomenon. A proposition for new dialect demarca­tion is given. Nouns, adjectives, verbs and other parts of speech (pronouns, numerals) are extensively analysed within morphologic level. The research showed regional local dialects of Cabranka river and Upper Kolpa river can be excluded from the traditional classification into Kostel dialect of Slovene language, since they differ from Kostel local dialects so strongly they deserve a sta­tus of an independent dialect – we named it Cabranka dialect (cabranško narecje), after Cabranka River. Cabranka and Kostel dialects have in common early linguistic characteristics, placing them into Lower Carniolan dialect group, as well as: 1) (later) accentual developments: loss of tonemic distinctions, retraction of stress onto pretonic reduced vowels, third retraction of the circumflex, retraction of stress from long acute vowels in open and closed final syllables, retraction of stress from short open and closed final syllables; 2) later vowel change: parallel development of retraction stressed e and o and 3) older consonant shift -m > -n, not exclusively typical only for these regional local dialects, as it is an isogloss with a wider geographic range. The local dialects bordering on Cabranka dialect on the Croatian side of the border are, from linguistic perspective, not a part of Kajkavian regiolect of Croatian language, but according to their properties belong to the local dialects of Cabranka dialect and were therefore classified accordingly. Common characteristics of Cabranka dialect are: • early denasalisation; • parallel development of OCSln. long yat (shifting towards ei.) and long o (shifting towards o.); • early lengthening of OCSln. short stressed vowels in non-final word syllables – reflexes for long yat and short stressed yat in non-final word syllable are equal; • vocalisation of long semivowel and short stressed semivowel in non-final word syllables towards a; • coinciding reflexes of long e, short stressed e in non-final word syllables and nasal e, long- and short-stressed in non-final word syllables as a consequence of early lengthening of short stressed non-final word syllables; • coinciding reflexes of newly stressed o and nasal o, long- and short-stressed in non-final word syllables as a consequence of early lengthening of short stressed non-final word syllables; • shift -m > -n for noun word endings in 1stperson singular present tense for verbs and invariant parts of speech (not for lexical morphemes); this linguistic charac­teristic occurs in all local dialects analysed; • depalatalization OCSln. *l or disintegration of OCSln. *l in all positions, as a rule, palatalization is anticipated before a vowel; • non-coalescence of secondary OCSln. group *lj; • depalatalization of OCSln. *n in all positions, as a rule, palatalization is antici­pated before a vowel; • non-coalescence of secondary OCSln. group *nj; • appearance of prothetic v before *u- (type uho); this consonant characteristic occurs in all local dialects researched; • appearance of prothetic . before o in the beginning of the word; this consonant characteristic occured in all local dialects researched (with the exception of local dialects of Delnice and Crni Lug); • appearance or preservation of j sound before i in the beginning of the word occurs in almost every local dialect researched (with the exceptionof local dialects of Srednja Vas pri Dragi, Delnice in Crni Lug); • reflex of syllable-forming *. is a diaphoneme (partially with the exception of local dialect of Crni Lug); • parallel development of retraction stressed e and o (with the exception of local dialects of Delnice and Crni Lug); • loss of tonemicdistinctions and retractions of stress: retraction of stress onto pre-tonic reduced vowels; retraction from the final long syllableto previous syllable (toneme reflex of Proto-Slavic old long circumflex and late long acute); retrac­tion of stress from ultimate short closed syllable to previous syllable; these stress changes occurred in all local dialects researched; • shortening of close vowels u and i (with deviations in Draga and Gebar local dialects); • reflex of short accented semivowel in final or single syllableis an o-type sound, reduced e-type sound or semivowel – not a-typesound; • characteristics of modern vocal reduction affected the area researched in different measures – the biggest measure is shown by Bajtar local dialects, as they feature complete akanyein pretonic and post-tonic syllables and raising the o > u in word final position; • change of consonant from voiced to voiceless *v > f before voiceless plosives, affricates and fricatives and in the word-final position (živ > žif); this consonant phenomena occurs in all local dialects analysed; • dissimilation .m/b- . fm/b-. xm/b- (. gm/b-); characteristic known namely to the local dialects south of Ravnice, within the Cabranka dialect farely unregular, often as a dublete; • shift *l > .before non-frontal vowels (also called švapanje) (not before u < Lower Car-niolan *. < OCSln. *u) (deviations in Cabar, Lazec and partly Srednja vas pri Dragi). Cabranka dialect is not completely unified. Within the dialect, three local dialect gro­ups can be distinguished: 1) Draga local dialect, or the »old« local dialect of the town of Cabar and local dialects along the main road to Lazec; 2) Bajtar local dialect, or the »new«, immigrant local dialect of the town of Cabar, local dialects from Babno Polje and Novi Kot in the direction of Gerovo, including the local dialect of Delnice; 3) Ge-bar local dialects, or the local local dialects south from Osilnica and Gerovo. Draga local dialects strongly differ from common Bajtar and Gebar local dialects; these two do not differ so strongly from each other. Typical for Draga local dialects are: 1) monophtong system (local dialects of Lazec and Srednja vas pri Dragi show mixed reflexes); 2) long close vowels i and u (local dialects of Lazec and Srednja vas pri Dragi show mixed reflexes); 3) not so prominent closeness of e vowels (OCSln. *e/*č-and OCSln. *./*.-); 4) absence of shift *l > . before non-frontal vowels (local dialect of Srednja vas pri Dragi shows mixed reflexes). Within vocalism, Draga local dialects share with other local dialects of Cabranka dialect: 1) common early, i.e. Central Slovenian development, 2) diphthong for former syllable-forming *./*.-and 3)reflex for acute semivowel in word final or single syl­lable. From the standpoint of consonant development, 4) absence of shift *l > . before non-frontal vowels stands out. The simplest explanation for these characteristics is that this dialect island is of later creation, i.e. present day local dialects of Lazec, Srednja vas pri Dragi and »old« local dialect of Cabar are immigrant local dialects; a hypothesis also supported by historic circumstances. The newly arrived population had to have been numerous, as the speech assimilation has not (yet) occurred, namely, speeches north of Cabar often show mixed reflexes. The immigrants had to have come from the area of Central Slovene language system, considering they show identical older linguis­tic development as the surrounding local dialects. The immigration probably occurred after (or perhaps simultaneously with) the conclusion of shift *l > . before non-frontal vowels, but before the shift of *-m >*-n, throwing a shadow of doubt on the age of the phenomenon (at least in this area). The differencesbetween Bajtar and Gebar local dialects are not so prominent and can be found most often within short non-stressed and short (newly) stressed vocalism. For Bajtar localdialects are typical: 1) akanye in pretonic and post-tonic syllables; 2) shift of o > u in word final position; 3) akanye in syllables, stressed according to newer accent shifts 4) assimilation h . š in word hiša . šiša (without the central part of local dialects); 5) phonetic phenomenon j . g with lexemes žeja, žejen, žejna. Modern vocal reductionand fast speech tempo are evident when forming auditory impression, as Bajtar local dialects sound more »staccato«, while Gebar (and Draga) local dialects have a slower speech tempo. Gebar local dialects come close to Kostel dialect in certain characteristics: 1) length of etymological i is not as prominent as its shortness in Bajtar local dialects; 2) sporadic akanyein the pretonicsyllable; 3) shift of o > u in final non-tertiary stressed lexemes is rare, most common is the shift of final -o (< *o) > .; 4) akanye does not appear in syllables, stressed according to later accent shifts; 5) they display Slovenian *opalek in lexeme pajek. The local dialect of Crni Lug has a monophthong system and displays a monoph-thong reflex u (as a doublete of ..) for syllable-forming *. and thus approaching the characteristics of Kostel local dialects, yet it is still placed within the Cabranka dialect above all because of the reflex u for OCSln. long o and the reflex of short accented semivowel in final or single syllable is an o-type sound. In addition, the local dialect of Crni Lug displays some of later language developments which are not known to the Kostel local dialects: the shortening of close vowels u andi and shift *l > . before non-frontal vowels. MjeSnigovori oko Cabranke igornje kUpe Sažetak U ovoj su monografiji prikazani mjesni govori Slovenije i Hrvatske kojima se govori na podrucju oko rijeke Cabranke i u gornjem toku rijeke Kupe te djelomicno u Gorskom kotaru u Hrvatskoj. Ovi se govori u tradicionalnoj slovenskoj dijalektologiji svrstavaju u sjeverni kostelski dijalekt koji je dio slovenskoga dolenjskog narjecja. S druge strane granice, u Hrvatskoj, te govore hrvatska dijalektologija svrstava u zapadnogoranski poddijalekt goranskog dijalekta koji je dio hrvatskoga kajkavskog narjecja. Razgranicenje slovenskoga i hrvatskoga jezika i njihovih narjecja politickom gra­nicom izmedu Slovenije i Hrvatske odraz je iskljucivo sociolingvisticke, ne i šire jezi­koslovne procjene koja bi uzela u obzir jezicnorazvojna obilježja ovih govora i razdi­jelila ih temeljem njihova povijesnojezicnog razvoja. Zbog više razloga ni istraživanja koja bi se bavila ovim pogranicnim govorima do sada nisu bila cesta. Naime, pod-rucje analiziranih govora unatoc državnoj granici kao politickoj razdjelnici predstavlja povijesnojezicni kontinuum što se danas narocito odražava u jezicno-dijalekatskoj slici mjesnih govora. Monografija pridonosi utvrdivanju pojava koje su posljedica moguce zajednicke lingvogeneze svih analiziranih mjesnih govora. Sa stajališta sociolingvi­stike jezicna ili nacionalna pripadnost nisu bile predmet zanimanja kao ni proucavanja. Definicijskim se znacajkama slovenskoga jezicnog sustava (alijetetima) pokušala dokazati hipoteza da dio govora koji se ubrajaju u zapadnogoranski poddijalekt goran­skoga dijalekta, sa stajališta genetske lingvistike, pripadaju istom jezicnom sustavu kao i sjeverni dio kostelskog dijalekta (po starom), odnosno cabranskog dijalekta (po novom), odnosno da su dio slovenskoga jezicnog sustava, a ne kajkavskoga hrvatskog. Predstavljanjem starijih jezicnih pojava koje su poslužile kao definicijski kriterij anali­zirane „hrvatske“ govore može se svrstati u dolenjski dijalekatski profil i tako dokazati njihovu autohtonost na tom podrucju. Pomocu mladih jezicnih pojava analizirane se govore odijelilood ostalih okolnih govora dolenjskog dijalekatskog profila i dalje kla­sificiralo unutar samih govora. Govori su analizirani na dvjema jezicnim razinama, fonološkoj i morfološkoj. Na fonološkoj razini iscrpno je predstavljena i opisana prikupljena grada koja je razvrstana prema ishodišnom opceslovenskom sustavu samoglasnika i suglasnika. Geolingvistickom metodom predstavljene su izofone koje dijele, odnosno povezuju odredene govore, odnosno podrucja s istim jezicnim pojavama. To su izoglose anali­ziranih starijih i mladih pojava na temelju kojih je predloženanova podjela dijalekata. Na morfološkoj razini detaljno su analizirane imenice, kratko su predstavljeni pridjevi i glagoli te zamjenice i brojevi. Za mjesne govore oko Cabranke i gornje Kupe pokazalo se da se mogu izdvo­jiti iz kostelskoga dijalekta gdje su tradicionalno svrstavani. S obzirom na to da se od kostelskih govora izrazito razlikuju mogu se smatrati samostalnim dijalektom koji smo nazvali cabranski dijalekt (sln. cabranško narecje) po rijeci Cabranki. Cabran­skom i kostelskom dijalektu zajednicke su starije jezicne pojave, što ih cini dijelom dolenjskoga narjecja, a osim toga i: 1) (mlade) naglasne promjene: gubljenje opreke po tonu, pomicanje na prednaglasni poluglas, tercijarno pomicanje cirkumfleksa, pomi­canje dugog akuta s posljednjega otvorenog i zatvorenog sloga, 2) mlada promjena samoglasnika: usporedan razvoj pomaknutih naglašenih e i o, te 3) starija promjena suglasnika -m > -n koja nije iskljucivo znacajka ovih analiziranih mjesnih govora nego je i izoglosa šireg dosega. Govori susjedni cabranskome s hrvatske strane granice, jezicno gledano nisu dio kajkavskoga narjecja nego su po svojim znacajkama isti kao govori cabranskoga dija­lekta što je i razlog za njihovo uvrštavanje u taj dijalekt. Zajednicka obilježja cabranskoga dijalekta su: • rana denazalizacija; • usporedni razvoj iosln. postojanog dugog jata (u smjeru prema e.) i dugog o (u smjeru premao.); • ranije duljenje iosln. kratkih akutiranih nezadnjih slogova – realizacije stalnog dugog jata i kratkoga akutiranog jata u nezadnjem slogu su iste; • vokalizacija dugog poluglasa i kratkog akutiranog poluglasa u nezadnjemu slogu u smjeru prema a; • podudaranje odraza dugog e, kratkog akutiranog e u nezadnjem slogu i nazalnog e, dugog i kratkog akutiranog u nezadnjem slogu kao posljedica ranijeg duljenja kratkih naglašenih nezadnjih slogova; • podudaranje odraza novoakutiranog o i nazalnog o, dugog i kratog akutiranog u nezadnjem slogu kao posljedica ranijeg duljenja kratkih naglašenih nezadnjih slogova; • prijelaz -m > -n na kraju imenica, u 1. l. jd. prezenta glagola i nepromjenjivim vrstama rijeci (ne u leksickim morfemima); do spomenute suglasnicke pojave došlo je u svim analiziranim govorima; • depalatalizacija iosln. *l,odnosno dekompozicija *l u svim pozicijama, u položaju prije samoglasnika u pravilu dolazi do anticipacije palatalnog elementa; • nestapanje sekundarnog iosln. *lj; • depalatalizacija iosln. *n u svim položajima, u položajupred samoglasnikom u pravilu dolazi do anticipacije palatalnog elementa; • nestapanje sekundarnog iosln. *nj; • pojava protetskog v ispred *u- (tip uho);do spomenute pojave dolazi u svim ana­liziranim govorima; • pojava protetskog . ispred inicijalnog o; do spomenute pojave dolazi u svim ana­liziranim govorima (s iznimkom govora Delnica i Crnog Luga); • pojavljivanje, odnosno cuvanjeglasa j pred inicijalnim i prisutno je u gotovo svim analiziranim govorima (iznimke su govori Srednje Vasi pri Dragi, Delnica i Crnog Luga); • odraz slogotvornog l je dvoglasnicki (iznimka je govor Crnog Luga); • istovremeni razvoj pomicno naglašenih e i o (s iznimkom govora Delnica i Crnog Luga); • gubljenje opreke po tonu i pomicanje naglaska: pomicanje na prednaglasni polu­glas; pomicanje sa zadnjeg dugog na prethodni slog (realizacija praslavenskoga starog dugog cirkumfleksa i novog dugog akuta); pomicanje naglaska sa zadnjega kratkog zatvorenog sloga na prethodni slog: do spomenutih promjena došlo je u svim opisanim govorima; • kracenje visokih samoglasnika u i i (s odstupanjem u dragarskim i gebarskim govorima); • odraz kratkog akutiranog poluglasa u zadnjem ili jedinom slogu je glas o, reduci­rani glas e ili poluglas – ne glas a; • pojave suvremene vokalne redukcije zahvatile su analiziranopodrucje u razlici-tom opsegu – najviše u bajtarskim govorima i potpuno akanje u prednaglasnim i zanaglasnim slogovima te ukanje na kraju rijeci; • obezvucenje *v > f ispred bezvucnih šumnika i na kraju rijeci (živ > žif); do spo­menute suglasnicke pojave došlo je u svim opisanim govorima; • disimilacija ./b- . fm/b-. xm/b- (. gm/b-); pojavljuje se ponajprije u govorima južno od Ravnica; u cabranskom dijalektu uglavnom nesustavno, cesto kao dvije varijante; • prijelaz *l > . ispred neprednjih samoglasnika (švapanje) (ne ispred u < dol. *. < iosln. *u) (odstupanja u Cabru, Lascu i djelomicno Srednjoj Vasi pri Dragi). Cabranski dijalekt nije potpuno jedinstven. Unutar njega razlikujemo tri skupine govo­ra: 1) dragarski – pripadaju mu mjesni govori uzduž glavne ceste u smjeru prema La-scu i „stari“ govor Cabra; 2) bajtarski – govori od Babnog Polja i Novog Kota u smjeru prema Gerovu, ukljucujuci i mjesni govor Delnica i „novi“ govor Cabra; 3) gebarski govori – južno od Osilnice i Gerova. Dragarski se govori više razlikuju od središnjih bajtarskih i gebarskih govora nego što se potonja dva razlikuju medusobno. Znacajke dragarskih govora su: 1) monof­tonški sustav (govori Lasca i Srednje Vasi pri Dragi pokazuju mješovite odraze); 2) dugi visoki samoglasnici i i u (govori Lasca i Srednje Vasi pri Dragi pokazuju mje­šovite odraze); 3) manje uski samoglasnici tipa e (< iosln. *e/*č-in iosln. *./*.-); 4) odsutnost švapanja (govori Lasca i Srednje Vasi pri Dragi pokazuju mješovite odraze). Dragarskim je govorima sa svim preostalim govorima cabranskoga dijalekta s obzirom na vokalizam zajednicko: 1) zajednicki rani, tj. srednjeslovenski razvoj; 2) dif-tong za nekadašnji slogotvorni *./*.-; 3) odraz akutiranog poluglasa u zadnjem, odno­snom jedinom slogu. Od razvojnih faza suglasnika odstupa 4) odsutnost švapanja. Te se pojave najlakše mogu obrazložiti time da je dijalekatski otok novijega nastanka, tj. da današnji govori Lasca, Srednje Vasi pri Dragi i „stari“ govor Cabra pripadaju dose­ljenickim govorima što se može potkrijepiti povijesnim promjenama. Brojnost doselje­nika vjerojatno je bila znacajnajer do asimilacije govora (još) nije došlo. Naime, govori sjeverno od Cabra cesto imaju mješovite reflekse. Doseljenicisu vjerojatno došli s pod-rucja središnjega slovenskog jezicnog sustava jer pokazuju isti stariji jezicni razvoj kao okolni govori. Doseljavanje se dogodilo najvjerojatnije nakon završetka švapanja (ili istovremeno s njim), ali prije pojave *-m > *-n, što baca sumnju na starost ove pojave (barem na ovome podrucju). Razlike medu bajtarskim i gebarskim govorima su manje i vidljive su narocito u krat­kom nenaglašenom i kratkom (novo)naglašenom vokalizmu. Za bajtarske je govore zna-cajno: 1) akanje u prednaglasnim i zanaglasnim slogovima; 2) ukanje u završnom slogu; 3) akanje u slogovima naglašenima prema mladim pomacima naglaska; 4) asimilacija h . š u rijeci hiša . šiša;5) fonetska pojava j . g u leksemima žeja, žejen, žejna. Suvremena redukcija vokala i brz tempo govora može se primijetiti i prilikom slušanja jer bajtarski govori zvuce „isprekidano“ dok gebarski govori (i dragarski) imaju sporiji tempo. Gebarski se govori u pojedinimcrtama približavaju kostelskom dijalektu i za njih je karakteristicno: 1) dužina etimološkog i nije tako izražena kao kracina u bajtarskim govorima; 2) sporadicno akanje u prednaglasnom slogu; 3) ukanje u završnome slogu u netercijarno naglašenim leksemima je rijetko, najcešce je prijelaz završnoga -o (< *o) > .; 4) nema akanja u slogovima naglašenima prema mladimpomacima naglaska; 5) pokazuju slov. *opalek u leksemu pajek. Mjesni govor Crnog Luga ima monoftonški sustav, pokazuje takoder i monof­tonški odraz (kao druga realizacija uz ..) iza slogotvornog *./*.-te se tako po svojim znacajkama približava kontrolnim kostelskim govorima. U cabranske se govore svr­stava prvenstveno zbog odraza u za iosln. *o,vokalizacije novoakutiranog poluglasa u jedinom slogu u . (ne a). Takoder govor pokazuje neke mlade jezicne pojave koje nisu zahvatile kostelske govore, kao što su kracenje visokih samoglasnika i i u te švapanje. SeznaMkrajšav in kart anal. analogija blg. bolgaršcina cabr. cabranško cak. cakavsko, cakavšcina daj./D dajalnik del. deležnik dol. dolenjsko doloc. dolocni dv. dvojina ed. ednina hrv. hrvaško, hrvašcina I imenovalnik ide. indoevropsko issln. izhodišcno splošnoslovensko J južni jsl. južnoslovansko JV jugovzhodni kajk. kajkavsko, kajkavšcina knj. knjižni kratk. kratki M mestnik m. oblika moškega spola mak. makedonšcina mn. množina nagl. naglas, naglašeni nar. narecno ned. nedolocnik nedoloc. nedolocni obl. oblika or./O orodnik os. oseba polož. položaj ponagl. ponaglasni prekm. prekmurski pret. preteklik prid. pridevnik prih. prihodnjik prim. primerjaj primer. primernik protet. proteticni psl. praslovansko rod./R rodilnik sed. sedanjik skl. sklanjatev sln. slovensko, slovenšcina sr. oblika srednjega spola srb. srbsko star. starejši SZ severozahodni štok. štokavsko, štokavšcina T tožilnik terc. terciarni trans. transkripcija V vzhodni velel. velelnik Z zahodni zac. zacetek zadnj. zadnji zaprt. zaprti ž. oblika ženskega spola Karta 1: Mreža obravnavanih krajev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Karta 2: Del Dialektološke karte slovenskega jezika (1931) (avtor: Fran Ramovš). . . 24 Karta 3: Karta slovenskih narecij z vecjimi naselji (Karto Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983) dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU (2016), izsek iz karte (SLA 2.1: 11) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Karta 4: Karta kajkavske narecne skupine, izsek iz karte (avtor: Mijo Loncaric) . . . 29 Karta 5: Diahrona delitev slovenskih narecij (avtor: Jakob Rigler v 2001: 32) . . 41 Karta 6: Trenutno veljavna narecna razmejitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Karta 7: Odraz za issln. stalno dolgi jat in kratki akutirani jat v nezadnjih besednih zlogih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160 Karta 8: Odraz za issln. dolgi o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161 Karta 9: Odraz za issln. dolgi e in kratki akutirani e v nezadnjih besednih zlogih ter za issln. dolgi e-jevski nosnik in kratki akutiranie-jevski nosnik v nezadnjih besednih zlogih . . . . . . . . . . . .162 Karta 10: Odraz za issln. novoakutirani o in issln. dolgi o-jevski nosnik ter kratki akutirani o-jevski nosnik v nezadnjih besednih zlogih . .. . . . .163 Karta 11: Odraz za issln. dolgi polglasnik in kratki akutirani polglasnik v nezadnjih besednih zlogih ter za issln. stalno dolgi a in kratki akutirani a v nezadnjih besednih zlogih . . . . . . .. . . . . . . .. . . . .164 Karta 12: Odraz za issln. dolgi zlogotvorni . in kratki akutirani. v nezadnjih besednih zlogih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Karta 13: Odraz za umicno naglašeni e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166 Karta 14: Odraz za umicno naglašeni o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .167 Karta 15: Odraz za issln. dolgi i in kratki naglašeni i v nezadnjih besednih zlogih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168 Karta 16: Odraz za issln. dolgi u in kratki naglašeni u v nezadnjih besednih zlogih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .169 Karta 17: Odraz za issln. palatalni l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Karta 18: Odraz za issln. palatalni n . . .. . . . . . . .. . . . . . . .. . . . .171 Karta 19: Prehod *l > . pred nesprednjimi samoglasniki(švapanje) . . . . . . .172 Karta 20: Predlog nove narecne razmejitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .179 viriin literatUra BARAC-GRUM, VIDA, FINKA, božidar, 1965: O govoru Delnica I Broda na Kupi u Gorskom kota­ru. Zagreb: Ljetopis JAZU. 431–436. BARAC-GRUM, VIDA, 1989: Cakavsko-kajkavska interpretacija u gorskokotarskim govorima. Zagreb. BARAC-GRUM, VIDA, 1992: Govorni sustav i jezicna komunikacija (na primjeru cakavsko-kajka­ vskoga kontakta). Rasprave Zavoda za jezik 18. Zagreb. 5–16. BARAC-GRUM, VIDA, 1993: Cakavsko-kajkavski govorni kontakt u Gorskom kotaru. Zagreb: Iz­ davacki centar Rijeka. baric, eugenija, loncaric, mijo i dr., 1997: Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga. BEGUŠ, GAŠPER, 2011: Relativnakronologija naglasnih pojavov govora Žirovske kotline poljan­skega narecja. Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 8. 19–33. belic, aleksandar, 1936: Kritika - S. Ivšic: Jezik Hrvata kajkavaca. Južnoslovenski filolog. 241–247. BENEDIK, FRANCKA, 1999: Vodnik po zbirki narecnega gradiva za slovenski lingvisticni atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU). benedik, Francka, škoFic, jožicain drugi, 2010: PonovneobjaveclankovskartamizaSlovenski lingvisticni atlas (do leta 2008). Elektronski vir. bernštejn, samuilborisovic, 1974: Ocerk sravnitel'noj grammatiki slavjanskih jazykov. Mo-skva: Nauka. BEZLAJ, FRANCE in dr., 1976–2005. Etimološki slovar slovenskega jezika. I: A–J (1976); II: (1982); III: P–S (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan; IV: Š–Ž (2005), avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj, Metka Furlan, ur. Marko Snoj in Metka Furlan; V: Kazala (2007), izdelala Marko Snoj, Simona Klemencic. Ljubljana: Mladinska knjiga oz. SAZU. BEZLAJ, FRANCE, (ur.: Furlan, Metka, Smole, Helena), 2003: Zbrani jezikoslovni spisi I–II. Lju­bljan: Založba ZRC. bondarko, aleksandrvladimirovic, 2005: Teorija morfologiceskih kategoriji i aspektologice­skie issledovanija. Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur. borys, WieslaW, 1982: Prilozi proucavanju ostataka arhaicnog slavenskog (praslavenskog) le­ksika u kajkavštini. Hrvatski dijalektološki zbornik 6. Zagreb: JAZU. 69–76. boškovic, radosav, 1985: Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika : II Morfologija. Ni­kšic: Univerzitetska rijec. brozovic, dalibor, 1960: O strukturnim i genetskim kriterijima u klasifikaciji hrvatsko-srpskih dijalekata. Zbornik za filologiju i lingvistiku,sv. 3. Novi Sad. 68–88. brozovic, dalibor, 2006: Neka bitna pitanja hrvatskoga jezicnog standarda. Zagreb: Školska knjiga. celinic, anita, cilaššimpraga, ankica2008: Govor Jurkova Sela u Žumberku. Rasprave Insti­tuta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 34/1. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 63–93. celinic,anita,menac-mihalic,anita, 2017: Izoglosa progresivnoga pomaka starih praslavenskih cirkumfleksa na podrucju hrvatskoga jezika. Hrvatski dijalektološki zbornik 21. Zagreb. 91–110. CIVIDINI, ANTE, 1934: Gorski kotar, dio 1, sv. 1. Zagreb. DYBO, VLADIMIR A., 1982: O nekotoryh akcentologiceskih izoglassah slovensko-kajkavskoj jazykovoj oblasti. Hrvatski dijalektološki zbornik 6. Zagreb: JAZU. 101–134. Enciklopedija Slovenije, 1987–2002. Ljubljana: Mladinska knjiga. Enciklopedija Jugoslavije IV, 1960. Zagreb. Etimolgiceskijslovarslavjanskihjazykov,Ur. Trubacev, Oleg Nikolaevic, 1974–. Moskva: Nauka. Finka, božidar, 1974: Gorskokotarska kajkavština u našem dijalekatskom mozaiku. Kajkavski zbornik, Dani kajkavske rijeci. Zlatar. 29–43. Finka, božidar, 1981: Hrvatska dijalektologija danas. Hrvatski dijalektološki zbornik 5. Zagreb. 39–47. Finka, božidar, barac-grum, VIDA, 1984–1991: Rjecnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. Zagreb: JAZU. FURLAN, METKA, 1990: Etimologija in besedotvorje. Slavisticnarevija 38/4. Ljubljana. 363–369. FURLAN, METKA, 2003: Korenska etimologija danes. Filologija 40. Ljubljana. 31–39. Gorski kotar, 1981. Delnice: Fond knjige. GORŠE, ANA, 2010: Potek izoglos v govorih ob zgornji Kolpi : diplomsko delo (mentorica: prof. dr. Vera Smole). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. gostencnik,januška, 2013:1 Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narecja in kajkavskega goranskega narecja: doktorska disertacija (mentorica: red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular, so-mentorica: izr. prof. dr. Jožica Škofic). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. gostencnik, januška,2013: Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Fin-ke). Slavia Centralis 1. Maribor. 38–58. gostencnik, januška,2014:1 Govor kraja Banja Loka (SLA T283) (po gradivu za SLA). Anna-les, Series historia et sociologia 24, 2. 343–355. gostencnik, januška, 2014: Primerjava govorov Babnega Polja in Ravnic v luci starejših in mlajših slovenskih jezikovnih sprememb. Jezikoslovni zapiski 20, 2. 25–36. gostencnik, januška, 2016: Krajevni govori od Babnega Polja do Bosljive Loke. Slavisticna revija 64, 3. 341–363. gregoric, jože, 2015: Kostelski slovar (ur.: Horvat, Sonja, Šircelj-Žnidaršic, Ivanka, Weiss, Peter). Ljubljana: Založba ZRC. Spletna izdaja na www.fran.si. GREENBERG, MARC L., 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej. hamm, josip, 1985: Morfonologija slavenskih jezika i njezino znacenje za opcu lingvistiku. Lit-terae Slavicae medii aevi. München. 97–105. horvat, sonja, 1988/89: Jože Gregoric in njegov slovar kostelskega govora – ob osemdesetle­tnici rojstva. Jezik in slovstvo 34, 3. Ljubljana. 73–76. horvat, sonja,1993: Frazeologija kostelskega slovarja. Rjecnik i društvo : zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11-13. X. 1989. u Zagrebu. Zagreb: HAZU. 129–132. horvat, sonja,1994: Nekaj naglasnih in fonoloških znacilnosti slovenskega kostelskega govo­ra. Slavisticna revija 42, 2/3. Ljubljana. 305–312. ivic, pavle, 1961: Prilozi poznavanju dijalektske slike zapadne Hrvatske. Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu. Knjiga VI. Novi Sad. 191–212. ivic, pavle, 1968: Procesi rasterecenja vokalskog sistema u kajkavskim govorima. Zbornik za filologiju i lingvistiku 11. Novi Sad. 57–69. ivic, pavle in drugi, 1981: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenackih i ma-kedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvistickim atlasom. Sarajevo: Akade­mija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. ivic, pavle,1982: O nekim fenomenima akcenatske varijacije koji nisu uvršteni u Ivšicev koor­dinatni sistem. Hrvatski dijalektološki zbornik 6. Zagreb: JAZU. 181–188. ivic, PAVLE, 1986: Funkcionalna nosivost prozodijskih sistema u kajkavskim govorima. Filolo­gija 14. Zagreb. 129–144. ivic, pavle, 1991: O slovenskim jezicima i dijalektima. Niš: Prosveta. ivšic, stjepan, 1936: Jezik Hrvata kajkavaca. Ljetopis JAZU, knj. 48. Zagreb. ivšic, stjepan, 1970: Slavenska poredbena gramatika. Zagreb: Školska knjiga. jagic, vatroslav, 1908: Lukjanenko: Kajkavskoe narecie (recenzija). Archiv XXVII. 578–586. JAKOPIN, FRANC, 1985: Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva založba. jermankuželicki, zalamojca,2016: Lastno imenje v vasi Grivac : magistrsko delo (mentor: red. prof. dr. Marko Snoj). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. josipovic, damir, 1998: Zgornje Obkolpje (politicno-geografski oris obmejnega obmocja v Slo­veniji in na Hrvaškem) :diplomskodelo (mentor: prof. dr. A. Gosar). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. junkovic, zvonimir, 1963: Kajkavski dijalekat. Školski leksikon XII. Jezik. Zagreb. junkovic, zvonimir, 1982: Dioba kajkavskih govora : porodice, tipovi i savezi. Hrvatski dijalek­tološki zbornik 6. Zagreb. 191–216. jurancic, janko, 1968: O kajkavskem narecju. Svet med Muro in Dravo. Maribor. južnic, stanislav, 1998: Zgodovina Kostela: od konca 15. do konca 19. stoletja : doktorska disertacija. Pri Fari v Kostelu: S. Južnic. južnic, stanislav, 1999: Kostel do konca 15. stoletja. Zgodovinski casopis 1, 53/3. 298–323. južnic, stanislav, 2009: Dvig iz pragozda in zaton vanj: razvoj Kocevske in sosednjih dolin (Osliniška, Dragarska in Poljanska) (1498–2009). Fara pri Kostelu: samozaložba. južnic,stanislav,samec,drago,Weiss,peter, 2011: Domoznanec in kulturni delavec Jože Gre­goric. Kostelski ponos na slovenskem leposlovnem nebu. Ljubljana, Kostel: Založba ZRC. južnic, stanislav, 2013: Prvih 650 let župnije Fara. Fara: Župnija. kapovic, mate, 2005: Nove duljine u hrvatskom jeziku (nakon opceslavenskoga razdoblja). Filologija 44. Zagreb. 51–62. kapovic, mate, 2008: Uvod u indoevropsku lingvistiku – pregled jezika i poredbena fonologija. Zagreb: Matica hrvatska. kapovic, mate, 2010: Naglasak o-osnova muškoga roda u hrvatskome – povijesni razvoj. Filo­logija 54. Zagreb. 51–109. kenda-jež, karmen, Weiss, peter,2000: Porocilo o kostelskem slovarju. (Rokopis hrani avtor). kovac, hrvoje, 2015: Fonološki opis crnoluškog govora : diplomski rad (mentorica: dr. sc. Marija Malnar Jurišic, prof.). Zagreb. kovac, hrvoje, malnar jurišic, marija, 2016: O fonologiji govora Crnoga Luga. Rasprave 42/2. 483–503. LIPOVEC, ALBINCA, 1978/1980: Verbalizirana pritrdilnica (nikalnica) v govoru Babnega polja. Jezik in slovstvo 1, 25/7–8. 209–213. LIPOVEC, ALBINCA, BENEDIK, FRANCKA, 1981: Babno polje (OLA 13). Fonološki opisi srpskohr­vatskih/hrvatskosrpskih, slovenackih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvistickim atlasom. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. LISAC, JOSIP, 1988: Iz goranskog vokalizma. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku, XXXI-2. Novi Sad. 137–175. LISAC, JOSIP, 1989: Prozodija goranskih kajkavaca. Radovi = Travaux 84. Sarajevo. 241–249. LISAC, JOSIP, 1993: Konsonantizam goranskih i ostalih kajkavaca. Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru,31 (21). Zadar. 63–90. LISAC, JOSIP, 1995: Strohalovipogledi o genezikajkavštine s osobitim obzirom na podrucje Gor­skog kotara. Hrvatski dijalektološki zbornik 9. Zagreb. 45–52. LISAC, JOSIP, 1996: Hrvatski dijalekti i jezicna povijest. Zagreb: Matica hrvatska. LISAC, JOSIP, 1997: Goransko dijalektno stanje u prošlosti i u sadašnjosti. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. Zagreb. 155–161. LISAC, JOSIP, 1999: Hrvatski govori, filolozi, pisci. Zagreb: Matica hrvatska. LISAC, JOSIP, 1999a: Povijesna podloga goranskog dijalekatnog stanja. Radovi Filozofskog fakul­teta u Zadru 36 (26). Zadar. 137–148. LISAC, JOSIP, 2000: Osnovne znacajske brodskoga govora. Kaj, 33/5. Zagreb. 25–36. LISAC, JOSIP, 2003: Kajkavsko narjecje i njegova proucavanja (s posebnim obzirom na rad Ja­koba Riglera. Historicni seminar 4: Zbornik predavanj 2001–2003. Ljubljana. 107–117. LISAC, JOSIP, 2004: Toponim Delnice. Folia onomastica Croatica 12–13. Zagreb. 299–301. LISAC, JOSIP, 2005: Hrvatska dijalektologija od 1945. do 2005. godine. Croatica et Slavica Ia-dertina. Zadar. 105–114. LISAC, JOSIP, 2006: Tragomzavicaja:delnickigovorigovorGornjihTurniusvjetlostigoranskih kajkavskih govora. Split: Književni krug. LISAC, JOSIP, 2012: Dvije strane medalje : dijalektološki i jezicnopovijesni spisi u hrvatskom jeziku. Split: Književni krug. LOGAR, TINE: Vas pri Kostelu, 1957. Zbirka za Slovenski lingvisticni atlas (SLA). Hrani: Dialek­tološka sekcija ISJ ZRC SAZU v Ljubljani. LOGAR, TINE, 1993: Slovenska narecja. Ljubljana: Mladinska knjiga. LOGAR, TINE, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave (ur. Kenda-Jež, Karmen). Ljubljana: ZRC SAZU. loncaric, mijo, 1982: Prilog podjeli kajkavskog narjecja. Hrvatski dijalektološki zbornik 6. Zagreb. 237–246. loncaric, mijo,1988: Rani razvitak kajkavštine. Rasprave Zavoda za jezik 14. Zagreb. 79–104. loncaric, mijo, 1989: O razvitku kajkavskog narjecja. Suvremena lingvistika 15/27. Zagreb. 231–30. loncaric, mijo, 1989: O slovensko-kajkavskim odnosima. Obdobje srednjega veka v sloven-skem jeziku, književnosti in kulturi : mednarodni simpozij v Ljubljani od 29. junija do 1. julija 1988. Ljubljana. 199–213. loncaric, mijo, 1990: KAJ jucer i danas. Cakovec: Zrinski. loncaric, mijo, 1992: Kajkavska morfologija. Rasprave Zavoda za jezik 18. 67–85. loncaric, mijo, 1996: Kajkavsko narjecje. Zagreb: Školska knjiga. loncaric, mijo,1997: Goranski govor u Moslavini (Gornja Jelenska, Moslavacka Slatina). Su­vremena lingvistika 43–44/1–2.Zagreb.131–139. loncaric, mijo, zecevic, vesna, 1999: Jat u kajkavštini. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 25. Zagreb. 171–194. loncaric, mijo, 2005: Kajkaviana & alia : ogledi o kajkavskim i drugim hrvatskim govorima. Cakovec, Zagreb: IHJJ. loncaric, mijo, 2009: Profesor Mate Hraste o kajkavštini. Zagreb. loncaric, mijo,2017: Osvrt na prozodijske izoglose u kajkavskomenarjecju. Hrvatski dijalek­tološki zbornik 21. Zagreb. 187–201. LUKJANENKO, A. M., 1905: Kajkavskoe narecie. Kiev. majnaric, nikola,1938–1939: Jedno rovtarsko narjecje u Gorskom Kotaru. Južnoslovenski fi­lolog 17. Beograd. 135–149. makarovic, marija,2002: Dva bregova, eno srce : življenske pripovedi iz doline Kolpe in Ca-branke. Kocevje: Pokrajinski muzej. MALNAR, MARIJA, 2010: Dijalekti u Gorskom kotaru. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezi­koslovlje 36/1. Zagreb. 47–69. MALNAR, MARIJA, 2012: Fonološki opis cabarskih govora na frazeološkom korpusu : doktorska disertacija (mentorica: prof. dr. Mira Menac-Mihalic). Zagreb. MALNAR, MARIJA, 2013: Fonologija govora Tršca u Gorskom kotaru. Jezikoslovlje 14.1. Zagreb. 101–128. malnarjurišic, marija,2017: Iz morfologije govora Tršca. Hrvatski dijalektološki zbornik 21. Zagreb. 203–216. MALNAR, SLAVKO, 2002: Pamejnek : govor u cabarskom kraju. Cabar, Rijeka: Matica hrvatska Cabar. MALNAR, SLAVKO, 2007: Povijest cabarskog kraja. Cabar: Matica hrvatska. MALNAR, SLAVKO, 2008: Rjecnik govora cabarskoga kraja. Cabar: Matica hrvatska. MALNAR, SLAVKO, 2010: Prezimena u cabarskom kraju kroz stoljeca (1498.–1997.). Cabar: Ma-tica hrvatska. matasovic, ranko, 2008: Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Matica hrvatska. MEILLET, ANTOINE, 1965: Uvodu uporedno proucavanje indoevropskihjezika. Beograd: Naucna knjiga. menac-mihalic, mira, celinic, anita, 2016: Završni m i n u hrvatskim govorima. Zbornik ra­dova (Prvi svezak) Šestoga hrvatskoga slavistickoga kongresa. Zagreb. 323–332. mihaljevic, milan, 2002: Slavenska poredbena gramatika, Dio 1 Uvod i fonologija. Zagreb: Školska knjiga. mihaljevic, milan, 2014: Slavenska poredbena gramatika, Dio 2 Morfologija, prozodija, sla­venska pradomovina. Zagreb: Školska knjiga. muhvic, tanja, 2009: Somatski frazemi v govoru vasi Hrvatsko pri Osilnici : diplomsko delo (mentorica: prof. dr. Vera Smole). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. nahtigal, rajko, 1949: Uvod v slovansko filologijo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. nahtigal, rajko, 1952: Slovanski jeziki. Ljubljana: Državna založba Slovenije. oroženadamic, milan, perko, drago, kladnik, drago,1997: Prirocni krajevni leksikon Slo­venije. Ljubljana: DZS. PECO, ASIM, 1980: Pregled srpskohrvatskih dijalekata. Beograd: Naucna knjiga. perko, drago, oroženadamic, milan, 1998: Slovenija : pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mla­dinska knjiga. PLETERŠNIK, MAKS, 2006: Slovensko-nemški slovar I–II. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: ZRC SAZU. Spletna izdaja na www.fran.si. primc, jože, 1997: Okamnelimožindruge zgodbeiz Zgornje Kolpskedoline (od BabnegaPolja in Prezida prek Gerova, Cabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada). Ljubljana: Kmecki glas. PRONK, TIJMEN, 2010: Rani razvoj goranskih govora. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezi­koslovlje 36/1. Zagreb. 97–133. PUTANEC, VALENTIN, 1997: Nekoliko problema hrvatskog standarda u vezi s kajkavskim narje-cjem. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. Zagreb. 85–91. RAMOVŠ, FRAN, 1921–1922: Slov. jęž, jęzero. Casopis za slovenski jezik, književnost in zgodovi-no III. Ljubljana. 50–52. RAMOVŠ, FRAN,1924: Historicna gramatika slovenskega jezika : II. Konzonantizem. Ljubljana: Uciteljska tiskarna. RAMOVŠ, FRAN, 1931: Dialektološkakarta slovenskegajezika. Ljubljana: Rektorat Univerze kra­lja Aleksandra. RAMOVŠ, FRAN, 1935: Historicna gramatika slovenskega jezika : VII. Dialekti. Ljubljana: Uci­teljska tiskarna. RAMOVŠ, FRAN, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. RAMOVŠ, FRAN, 1995: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: ZRC SAZU. RAMOVŠ, FRAN, 1997: Zbrano delo II (Razprave in clanki). Ljubljana: SAZU. REŠETAR, MILAN, 1907: Der štokavische dialekt. Dunaj. RIGLER, JAKOB, 1963: Južnonotranjski govori : akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom. Ljubljana: SAZU. RIGLER, JAKOB: Zbrani spisi. Ljubljana, 2001: Založba ZRC. SAVNIK, ROMAN in drugi, 1971: Krajevni leksikon Slovenije (II. knjiga : Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del). Ljubljana: DZS. silic, josip, pranjkovic, ivo, 2005: Gramatika hrvatskoga jezika (zagimnazijeivisokaucilišta). Zagreb: Školska knjiga. SKOK, PETAR, 1971–1974: Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV. Zagreb: JAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (elektronska razlicica) Spletna izdaja na www.fran.si. slaWski, Franciszek,1974, 1976, 1979: Zarys slowotwórstwa praslowianskiego. Slownik pra-slowianski I–III. Wroclaw, Warszawa, Kraków, Gdansk: Polska akademia nauk. SMOLE, VERA, 2001: Vokalizem, naglas, konzonantizem. Skripta za predmet Zgodovinska slovni-ca in dialektologija I na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. SNOJ, MARKO, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Za­ložba ZRC. SNOJ, MARKO, 2016: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC. Spletna izdaja na www.fran.si. stang, christianschWeigaard, 1957: Slavonic accentuation. Oslo: I kommisjon hos H. Asche­houg & co. (W. Nygaard). stanojevic, stanoje,1927: Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenacka. Zagreb: Bibli­ografski zavod. steFanovic, ljubomir, 1996: Županija primorsko-goranska : povijesni pregled od najstarijih vremena do današnjih dana. Rijeka: Izdavacki centar. stieber, zdzislaW,2005: Zarysgramatykiporównawczejjezykówslowianskich. Warszawa: Wy­dawnictwo Naukowe PWN. strohal, rudolF, 1922: Hrvatski dijalekti. Zagreb: vlastita naklada. strohal, rudolF,1932: Grad i selo Severin u Gorskom kotaru na Kupi. Zagreb: Jugoslovenska štampa. szober, stanislaW,1963: Gramatykajezykapolskiego (wydanie szóste). Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo naukowe. ŠEKLI, MATEJ, 2005/2006: 1. Zgodovinska doba Rekonstrukcija praslovanskega naglasnega se­stava (delovna razlicica za interno uporabo) Vaje iz predmeta Primerjalna slovnica slo­vanskih jezikov III : Slovansko naglasoslovje. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko. ŠEKLI, MATEJ, 2006: Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskem in ziljskem narecju slovenšci­ne. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Maribor. 277–287. ŠEKLI, MATEJ, 2006: Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici : doktorska disertacija(mentorica: red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. ŠEKLI, MATEJ, 2007: Naglasni sestav govora vasi Jevšcek pri Livku nadiškega narecja slovenšci­ne v luci relativne kronologije. Škrabceva misel VI : zbornik s simpozija. 19–36. ŠEKLI, MATEJ, 2009: Merila dolocanja mej med slovenskimi narecji in podnarecji. Slovenska narecja med sistemom in rabo. Obdobja 26. Ljubljana. 291–318. ŠEKLI, MATEJ, 2012: Tipologija prevojnih oblikoglasnih premen v praslovanskem oblikovnem sistemu. Slavisticna revija 60/4. 603–620. ŠEKLI, MATEJ, 2013: Zemljepisnojezikoslovna clenitev kajkavšcine ter slovensko-kajkavska jezi­kovna meja. Slovenski jezik–Slovene linguistic studies 9. 3–53. ŠIVIC-DULAR, ALENKA, 1988: Temeljna nacela pri pisanju slovenskih zemljepisnih nacel. Jezik in slovstvo 34/1–2. Ljubljana. 3–14. ŠIVIC-DULAR, ALENKA, 1998: Kontrakcija v slovanskih jezikih : (v konteksu poznopraslovanske­ga akcentskega pravila). Slavisticna revija 46/1–2. Ljubljana. 5–43. ŠIVIC-DULAR, ALENKA, 2006: Slovenska priponska obrazila -iv, -ljiv in -jiv v primerjalno-zgodo­vinski in etimološki osvetlitvi. Jezikovna predanost : akademiku prof. dr. Jožetu Toporiši-cu ob 80-letnici. Ljubljana. 80–92. ŠIVIC-DULAR, ALENKA, 2009: Južnoslovanski govori in poznopraslovanska dialektizacija. Zbor­nik referatov s Cetrtega slovensko-hrvaškega slavisticnega srecanja. Ljubljana. 107–118. ŠIVIC-DULAR, ALENKA, 2012: Teoreticni in metodološki vidiki etimoloških raziskav in praslo­vanska dialektizacija. Praslovanska dialektizacija v luci etimoloških raziskav : Ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja. Ljubljana. 227–239. ŠIVIC-DULAR, ALENKA, 2013: Miklošiceva predstava o slovanski dialektologiji. Miklošiceva mo-nografija: Ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošica. Ljubljana. 347–365. škoFic, jožica, 2009: Slovensko-hrvaški jezikovni stik, kot se kaže v leksiki SLA. Povijesna leksikologija i leksikografija, racunalna leksikologija i leksikografija. V. medunarodni le­ksikološko-leksikografski znanstveni skup. Zagreb. 131–151. škoFic, jožica, gostencnik, januška, horvat, mojca, jakop, tjaša, kenda-jež, karmen, ko-STELEC, PETRA, NARTNIK, VLADO, PETEK, URŠKA, SMOLE, VERA, ŠEKLI, MATEJ, ZULJAN KUMAR, DANILA, (ur. Škofic, Jožica), 2011: Slovenski lingvisticni atlas 1 : clovek (telo, bolezni, družina) 1 : atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Jezikovniatlasi). Spletna izdaja na www.fran.si. škoFic, jožica, gostencnik, januška, horvat, mojca, jakop, tjaša, kenda-jež, karmen, ko-STELEC, PETRA, NARTNIK, VLADO, PETEK, URŠKA, SMOLE, VERA, ŠEKLI, MATEJ, ZULJAN KUMAR, DANILA, (ur. Škofic, Jožica), 2011: Slovenski lingvisticni atlas 1 : clovek (telo, bolezni, družina) 2 : komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Jezikovni atlasi). Spletna izdaja na www.fran.si. škoFic, jožica, gostencnik, januška, hazler, vito, horvat, mojca, jakop, tjaša, ježovnik, janoš, kenda-jež, karmen, nartnik, vlado, smole, vera, šekli, matej, zuljankumar DANILA, (ur.: Škofic, Jožica, Horvat, Mojca, Kenda-Jež, Karmen), 2016: Slovenski ling­visticni atlas 2 : clovek (telo, bolezni, družina) 1 : atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Jezikovni atlasi). Spletna izdaja na www.fran.si. škoFic,jožica,gostencnik,januška,hazler,vito,horvat,mojca,jakop,tjaša,ježovnik,ja­noš,kenda-jež,karmen,nartnik,vlado,smole,vera,šekli,matej,zuljan kumar da-NILA, (ur.: Škofic, Jožica, Šekli, Matej), 2016: Slovenski lingvisticni atlas 2 : clovek (telo, bolezni, družina) 2 : komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Jezikovni atlasi). Spletna izdaja na www.fran.si. ŠOJAT, ANTUN, 1981: Cakavske osobine u jugozapadnim kajkavskim govorima. Hrvatski dijalek­tološki zbornik 5. Zagreb. 151–167. ŠOJAT, ANTUN, 1982: Pregled rada na istraživanjui obradivanju kajkavskog narjecja u poslijera­tnom razdoblju. Hrvatski dijalektološki zbornik. Zagreb. 9–16. štampFl-glavic, milojka,1983: Banja Loka. ZbirkazaSlovenskilingvisticniatlas (SLA). Hrani: Dialektološka sekcija ISJ ZRC SAZU v Ljubljani. toporišic, jože, 1965 in 1968: Slovenski knjižni jezik 1. Maribor: Založba Obzorja. toporišic, jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. toporišic, jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. toporišic, jože, 2006: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. vranic, silvana, 2006: Tragom istraživanja turnanskoga i delnickoga govora. Fluminensia 18/2. Zagreb. 208–213. ZAJC, MARKO, 2006: Kje se slovensko neha in hrvaško zacne : slovensko-hrvaška meja v 19. in na zacetku 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan. zecevic, vesna,1992: Iz kajkavske morfologije (o DL sg. im. ž. roda). Rasprave Zavoda za jezik 18. Zagreb. 259–266. zecevic, vesna, 1993: Fonološke neutralizacije u kajkavskom vokalizmu. Zagreb: Zavod za hr-vatski jezik Hrvatskoga filološkog instituta. zecevic, vesna, 2000: Hrvatski dijalekti u kontaktu. Zagreb: IHJJ. žagar, jože(jagrov), 1983: Kostel : Ljudje in zemlja ob Kolpi. Kocevje: Kulturna skupnost obcine. iMenSko kazalo B Barac-Grum, Vida 17, 18, 28, 29, 30, 33, 34, 144, 145, 240 Beguš, Gaper 121 Belic, Aleksandar 21, 47 Benedik, Francka 25 Bezlaj, France 76, 82, 108, 120, 128 Brozovic, Dalibor 22, 37, 41, 46, 47 C Celinic, Anita 28, 46, 145 F Finka, Božidar 18, 28, 29, 30, 34, 35, 36 Furlan, Metka 9, 142, 150, 211 G Gorše, Ana 25, 26, 27, 34 Gostencnik, Januška 33, 34, 118 Gregoric, Jože 26, 32 H Horvat, Sonja 23, 25, 26, 27, 32, 118 Hraste, Mate 22 I Ilešic, Fran 145 Ivic, Pavle 22, 23, 31, 46, 47, 118 Ivšic, Stjepan 21, 22, 28, 29, 47, 155 J Jagic, Vatroslav 21 Jerman Kuželicki, Zala Mojca 34 Junkovic, Zvonimir 23 Jurkovic, Joso 117 Južnic, Stanislav 16, 17, 18, 19, 32, 117 K Kapovic, Mate 144 Kenda-Jež, Karmen 35 Kobler, Giovani 18 Kopitar, Jernej 20 Kovac, Hrvoje 34, 147 Kruhek, Milan 17 Kumin Horvat, Mojca 201 L Lipovec, Albinca 25, 33, 35 Lisac, Josip 21, 28, 29, 31, 34, 36, 151, 155, 183, 194, 197 Logar, Tine 25, 26, 34, 35, 38, 39, 42, 43, 45, 117, 118, 120, 121, 154, 197, 214 Loncaric, Mijo 20, 21, 22, 23, 28, 29, 30, 37, 45, 46, 47 Lukjanenko, A. M. 21, 22 M Majnaric, Nikola 21 Makarovic, Marija 32 Malnar Jurišic, Marija 17, 18, 28, 30, 31, 34, 147, 175, 212, 213 Malnar, Marija 147 Malnar, Slavko 17, 18, 19, 20, 31, 32 Menac-Mihalic, Mira 46, 145 Miklošic, Franc 20 Moguš, Milan 145 Muhvic, Tanja 27, 34 O Orožen Adamic, Milan 15, 16 P Perko, Drago 15, 16 Primc, Jože 32 Pronk, Tijmen 28, 30, 31, 33, 117, 118, 120, 133, 134, 147, 155, 191 R Ramovš, Fran 21, 22, 23, 24, 25, 27, 32, 34, 35, 45, 53, 117, 118, 120, 121, 142, 143, 145, 147, 148, 149, 150, 151, 182, 183, 184, 191, 196, 197, 204, 214 Rešetar, Milan 20 Rigler, Jakob 23, 25, 26, 30, 37, 40, 41, 42, 44, 52, 73, 84, 96, 108, 120, 128, 129, 133, 144, 148, 150, 238 S Samec, Drago 32, 117 Smole, Marko 32 Smole, Vera 27, 32, 34, 44 Snoj, Marko 34, 108, 128, 150 Stanojevic, Stanoje 21 Strohal, Rudolf 18, 20, 21, 25, 33 Š Šekli, Matej 12, 27, 37, 40, 41, 42, 43, 45, 47, 118, 120, 144, 181 Šircelj-Žnidaršic, Ivanka 32 Šivic-Dular, Alenka 12, 20, 56, 77, 87, 89, 100, 113, 135, 185 Škofic, Jožica 33, 34, 35, 211, 214 Šojat Antun 28 T Težak, Stjepko 28 Toporišic, Jože 25 W Weiss, Peter 32, 117 Z Zecevic, Vesna 28, 183, 197 Ž Žagar, Jože (Jagrov) 15, 16, 17, 18 beSedno kazalo A ali 212 apno 52, 130, 145, 147, 148 ata 130, 186 B baba 73, 76, 130, 197 babica 129 babjak 87 Babno Polje 13 bajtar 63, 68, 143, 212 balav (slinav) 81 banja 68, 143 bara 130 barantati 44, 153 bati (se) 157, 158 bedak 158 bedro 193 bel 51, 72, 78, 83, 85, 96, 112, 119, 120, 139 beliti 113 beseda 51, 56, 67, 72, 83, 89, 112, 119, 120, 155, 199, 212 bet 54, 65, 74, 86, 98, 110, 136, 137 bezeg 56, 67, 86, 100, 136, 155 bežati 90 bi 213 bik 98, 110, 135, 136, 137, 186, 187, 188, 189, 190 bikec 137 bilka 211 birtoh (predpasnik) 139 bister 132 biti 57, 85, 86, 89, 112, 115, 136, 137, 141, 145, 207, 210, 211, 212, 213 blago 84, 157 blagoslov 137 blato 73, 97, 130, 138 blizu 53, 57, 76, 82, 88, 97, 100, 106, 113, 131, 132, 138, 183 bob 136 boben 82, 125, 126 bog 53, 55, 74, 75, 76, 86, 121, 122, 155, 156, 186, 187 bogat 84, 92, 128, 208, 209 bolan 55, 64, 68, 75, 98, 100, 109, 112, 155, 156 boleti 55, 64, 108, 119, 154, 157, 158, 212 bolezen 137 bolha 51, 55, 72, 74, 83, 86, 96, 134, 156, 199, 200, 201, 202, 203 bolj 107, 122, 209 bolnik 157 borovnica 201 bos 84, 86, 122, 127, 128, 212 Bosljiva Loka 13 bosti 58, 149 boter 77 božic 52, 57, 59, 96, 100, 108, 127, 128, 188 božji 64, 129 brada 52, 64, 76, 99, 109, 114, 129, 130, 156, 199, 200 bradat 136, 158 bradavica 62, 97, 106, 114, 131, 132 brat 53, 55, 57, 64, 66, 73, 75, 87, 90, 96, 97, 99, 100, 101, 102, 109, 111, 129, 130, 135, 136, 139, 145, 146, 183, 186, 187, 188, 213 bratranec 100 brazda 96, 100, 130 breg 51, 72, 96, 107, 118, 119, 120, 157, 184, 186, 187 breja 87, 148 breme 52, 192 breskva 96, 107, 119, 120 brest 83, 120 brez 207 breza 51, 72, 96, 108, 119, 120 brigati se 212 brin 97, 110, 136 brinje 53, 131 brisaca 130, 147 brisati 106, 113, 132 briti 210 britva 62, 106, 131, 132 brke 65, 110, 135 brki 54, 86, 87, 98, 135 brod 86, 95, 122, 187 Brod (na Kolpi) 127, 139 brus 97, 107, 133, 134 brusiti 145 brv 54, 58, 77, 98, 111, 135, 146, 205 bukva 53, 62, 74, 78, 97, 133, 134, 141, 146 burja 97, 133, 143 C cajt 213 cedilo 194 cediti 54, 157 cel 85 cena 120 cep 119 cepanica 68 cepati 114 cepec 138, 188 cepin 65, 155 cepiti 63, 119, 210 cerkev 56, 76, 101, 139, 146 cesta 51, 63, 66, 72, 77, 83, 118, 119, 120, 156, 199, 202 cestar 120 cev 120 cicati 89 cigan 54, 59, 75, 79, 158 colarica 141 Crni Lug 13 cunja 67, 68, 143 cvesti 91, 149, 210 cvet 83, 120 cviliti 82, 132 C Cabar 13 cakati 130 cas 109, 136 cast 53, 129 cebela 76, 79, 89, 92, 113, 116, 140, 141, 152, 203 cebelica 152 cebelnjak 103, 143, 152 cebula 116, 152 cebulica 92, 103, 152 cehati (cesati) 212 celjust 55, 62, 69, 133, 157 celo 52, 64, 67, 72, 73, 83, 84, 89, 92, 96, 99, 100, 108, 127, 128, 193, 194 cep 136 cepeti 98, 102, 145, 157, 158 cesen 52, 83, 84, 96, 101, 108, 113, 116, 127, 128 cešcenje 111, 115, 144 cešnja 51, 63, 83, 91, 102, 107, 115, 119, 120, 143 cetrtek 135, 138 cetrti 218 cevelj 107, 119 cir 62, 131 cist 106, 132, 136 clovek 77, 100, 115, 141, 146, 152, 185, 186, 187, 190 cloveški 100 cmrlj 110, 115, 135, 142 coln 51, 86, 96, 108, 134, 145 creda 51, 59, 78, 96, 107, 113, 119, 143 crednik 118, 139 crepinja 56, 59, 143 crepinja (glava, lobanja) 78, 143 crevo 52, 54, 63, 78, 107, 108, 112, 113, 114, 119, 122, 143, 146, 155, 156, 157, 192, 193, 194 crn 87, 135, 201 crv 54, 58, 65, 68, 71, 75, 77, 87, 98, 111, 135, 146 cudak 52, 53, 56, 130, 157 cuti 54 D dalec 52, 73, 84, 96, 108, 128, 129, 139 dan 53, 64, 73, 84, 88, 97, 100, 109, 122, 123, 129, 184, 185, 186, 187, 188, 189, 190, 212 danes 56, 86, 100, 113, 136, 155, 212 danka 109, 129 dar 84, 130 darovanje 144 dati 53, 91, 110, 130, 141, 211, 213 davi 212 debel 52, 56, 58, 64, 67, 73, 76, 79, 83, 84, 89, 91, 95, 96, 108, 122, 123, 127, 128, 134, 140, 141, 209 deblo 99 dekla 58, 63, 101, 108, 114, 118, 119, 120, 140, 141 dekle 74, 83, 89, 136, 156, 157 deklica 139 delati 51, 57, 58, 63, 72, 77, 96, 100, 101, 112, 114, 118, 119, 120, 140, 141, 145, 210, 211, 212 deliti 210 Delnice 13 delo 63, 72, 83, 119, 120, 195 desen 106, 123 deset 55, 56, 74, 76, 87, 88, 98, 108, 111, 156, 157, 217 deseti 218 deska 65, 69, 74, 86, 110, 116, 136, 155, 201, 202 dešcica 132 dete 72, 76, 83, 89, 96, 99, 112, 113, 119, 120, 123, 152, 188, 189, 192, 193, 194, 195 detelja 52, 63, 69, 83, 89, 91, 96, 100, 102, 123, 124, 139, 142 deteljica 83, 124 deti 83, 107, 136, 146, 212 deti (reci) 213 devet 55, 56, 63, 66, 74, 76, 87, 88, 92, 98, 108, 111, 156, 157, 217 devetdeset 217 deveti 218 devetnajst 217 dež 54, 65, 74, 86, 98, 110, 137, 151, 155, 186, 187, 188, 189, 190 deža 63, 119 deževnik 88, 100, 123, 135, 139 deževnik (mocerad) 123, 135 dihur 82, 95, 122 dim 85, 132, 136 dišati 158 divji 85, 132 dlaka 58, 97, 101, 109, 115, 130, 140, 141, 142, 202 dlan 52, 55, 58, 64, 73, 77, 84, 91, 96, 99, 129, 130, 140, 141, 155, 156, 185, 187, 189, 190, 205, 206 dleta 83, 120 dleto 63, 67, 72, 118, 119 dno 86, 108, 136 doba 84, 128 dober 47, 52, 87, 96, 124, 125, 127, 208, 209 dobiti 55, 84, 91, 128, 131, 132, 140, 141, 157 dobro 212 doga 52, 125, 126 dohtar (zdravnik) 211 dolbsti 51, 134 dolg (prid.) 51, 71, 72, 108, 134 dolg (sam.) 51, 83, 134 doli 212 dom 53, 122, 212 doma 98, 156, 212 domace 137, 138, 139 domacija 114 domov 55, 64, 155, 156, 213 dosti 73, 112, 127, 128, 139, 188, 189, 202, 212 dosušiti 152, 210 dota 52, 63, 67, 72, 124 drag 64, 209 drago 99, 156, 212 drcati 98, 157, 158 dreti 210 drevo 52, 54, 108, 110, 122, 155, 156, 192, 193, 194 drevo (plug) 156 drožje 151 drug 59, 107, 133, 152 drugace 114 drugi 218 družina 66, 106, 112, 132, 138 družinski 114 drvo 54, 68, 69, 87, 98, 110, 111, 135, 145, 146, 157, 189, 193, 194, 195 držati 91, 113, 141, 157, 158 duša 53, 62, 74, 76, 133 dušiti 54, 156, 210 dva 52, 109, 119, 130, 186, 188, 190, 194, 211, 217 dvajset 217 dvajseti 218 dvanajst 217 dve 194 dvesto 83, 120, 217 dvestoti 218 dvorišce 69, 79, 85, 90, 92, 132, 137, 139, 150 E eden 188, 213, 217 en 188, 190, 212, 217 ena 130, 201, 205, 217 enaindvajset 217 enaindvajseti 218 enajst 55, 66, 87, 98, 109, 217 enajsti 218 F faliti (manjkati) 212 fant 55, 57, 58, 66, 75, 99, 109, 136, 145 fanticek 139 fazan 64, 155 fižol 212 frmentin (koruza) 139, 147 fržmagati 212 futer (slaba krma) 137 G gaber 53, 97, 109, 113, 130 gad 55, 75, 99, 111, 135, 136 gadura (kaca) 112 ganiti 53, 129 gaz 84, 130 Gerovo 13 gibati 142 glad 84, 130, 141 gladek 141 glas 130, 141, 145 glava 52, 57, 73, 76, 77, 78, 84, 91, 96, 98, 109, 129, 130, 133, 139, 140, 141, 143, 156, 157, 200, 201, 202, 203 glavica 146 glavnik 136, 141, 157, 158 glaž 141 glaževina (steklo) 140 glažovina (steklo) 141 gledati 52, 63, 69, 72, 78, 83, 91, 95, 107, 123, 124, 140, 141, 145, 146, 211, 212, 213 glen 76 gleženj 50, 53, 58, 71, 73, 78, 97, 102, 109, 115, 122, 123, 148 gležnja 53, 83, 91, 123, 148, 203 glista 85, 97, 131, 132 gljiva 68, 85, 132 globok 54, 158, 208, 209 gluh 53, 62, 97, 107, 110, 133, 134, 141 gnezdo 63, 67, 72, 76, 83, 89, 96, 107, 119, 120, 138 gnoj 63, 74, 82, 97, 107, 121, 122, 187, 188 goba 52, 63, 72, 76, 83, 95, 107, 124, 125, 126, 202, 212 gobec 52, 63, 72, 125, 126 god 122 godec 126 goditi (se) 55, 157 godrnjati 44, 153 golob 55, 66, 67, 74, 75, 77, 81, 84, 89, 91, 125, 136, 140, 141, 154, 155, 156, 157 goniti 125, 128, 210 gora 52, 84, 96, 108, 124, 126, 127, 128, 200 goreti 55, 87, 98, 157, 158 gori 158, 212 gorko 157 gosenica 51, 57, 83, 90, 100, 101, 107, 113, 114, 119, 120, 137, 139, 151, 155 goska 86, 107, 125, 126 gospa 158 gospod 87, 89, 112, 122, 138, 154, 156, 157 gospodar 57, 75, 77, 79, 98, 100, 108, 111, 130, 137, 138, 143, 153, 157, 158 gospodinja 77, 78, 100, 113, 115, 131, 137, 138, 143, 144 gost 87 gostija 187 gosto 98, 99, 156 gošca 52, 125 gošcava 155 gotov 108, 125, 127, 128, 158 govedina 83, 90, 124 govoriti 90, 128, 137, 138, 140 gozd 135, 139, 188 grabiti 56, 210 grablje 89, 91, 141 grad 52, 64, 73, 75, 84, 129, 130, 156 grah 55, 99, 111, 135, 136 grba 135 grca 54, 98, 135 grdo 110, 112, 156 greda 52, 73, 84, 123, 201 gredelj 82, 83 gredica 67, 85, 89, 97, 99, 113, 114, 132 greh 51, 63, 72, 119, 120, 185, 189, 190 grehota 88 grenak 86 greti 212 gric 53, 74, 85, 106, 131, 132, 139, 188 gristi 106, 136, 210 griva 97, 106, 132 grlo 54, 75, 98, 99, 110, 135, 140, 141 grm 54, 86, 98, 110, 135 grmenje 58 grmeti 65, 69, 98, 99, 111, 157, 158 grob 55, 63, 66, 71, 73, 75, 77, 87, 109, 127, 135, 136 grobje 82, 89, 125 grom 87 grop 98, 136 grozd 87, 136 grozdje 82, 125, 148, 194 grunt 188 H hcer 88, 92, 151, 200 hcera 82, 123 hcerka 123, 151 hci 53, 58, 74, 82, 97, 99, 100, 102, 106, 113, 116, 131, 132, 145, 151, 198, 199, 200 hiša 59, 67, 74, 92, 113, 131, 132, 139, 150, 151, 154, 176, 221, 226, 230, 236 hišica 90 hišica (dnevna soba) 151 hlace 91, 101, 140, 141 hlad 84, 130 hladen 84, 130, 139, 141 hladno 109, 115, 141, 156 hlapec 56, 67, 73, 77, 96, 100, 109, 113, 129, 130, 140, 141 hlebec 56, 63, 67, 71, 72, 77, 119, 120, 138 hoditi 56, 63, 83, 88, 112, 124, 125, 127, 131, 139, 210, 212 hoja 52, 124 hoja (drevo) 52, 63, 72, 82, 96, 97, 107, 124, 125, 139 hoteti 140, 210, 211, 213 hrana 138 hrast 52, 84, 96, 109, 130 hrbet 135, 139 hrbtenica 114 hren 136, 188 hrib 74, 85, 97, 106, 110, 131, 132, 135, 136, 137, 139, 188, 190 hribec 86 hruška 53, 57, 62, 86, 90, 97, 107, 133, 134, 203 hud 107, 133 hudic 139, 158 hudo 65, 74, 155, 156, 157, 212 hudoben 52, 127 hvala 92, 151 hvaliti 151 I igla 71, 75, 78, 91, 105, 115, 141, 148 igrati se 81, 89, 91, 148, 156, 210, 212, 213 ime 54, 55, 58, 67, 68, 72, 75, 76, 78, 83, 85, 88, 91, 92, 94, 95, 97, 99, 102, 109, 110, 111, 115, 122, 123, 148, 154, 155, 156, 157, 194, 195 imeti 58, 65, 69, 76, 88, 102, 107, 112, 115, 130, 140, 145, 146, 148, 155, 156, 157, 189, 195, 201, 202, 211, 212, 213 iskati 50, 58, 89, 91, 102, 148, 151, 210 iskra 85, 132 iti 52, 58, 95, 101, 123, 124, 136, 140, 141, 145, 148, 206, 207, 210, 211, 212, 213 izba 58, 61, 68, 91, 102, 148, 201 izbrati 158 izgledati 52, 123, 145 izgubiti 99, 138, 158 izmeriti 107, 210 izrezati 114 iztrebek 76 J jablana 100 jabolka 84, 130, 139 jabolko 56, 67, 97, 112, 130 jagoda 57, 62, 64, 67, 77, 84, 90, 97, 100, 112, 129, 130, 137, 138, 139, 154 jajce 113, 139, 192, 193, 194 jak (mocan) 84, 130 jako 112 jama 129, 130 jarek 89, 113, 139 jarem 64, 77, 129, 188 jasla 140 jastreb 77, 130 javor 53, 97, 100, 130 jaz 52, 84, 127, 128, 211, 213, 214 jecmen 52, 89, 95, 122, 123, 188 jecmenov 106, 123 jelen 55, 87, 123 jelka 52, 72, 82, 96, 107, 124, 125, 139 jermen 123, 188 jesen 54, 57, 88, 98, 99, 156, 207 jesti 85, 91, 101, 107, 115, 149, 210, 211 jetika 68, 113 jetra 54, 86 jez 96, 119 jezik 54, 88, 99, 139, 145, 146, 187 jež 53, 58, 73, 78, 83, 91, 148 jokati 212 juha 134 jurja (tisoc) 217 jutri 86, 134, 139 jutro 53, 74, 97, 133, 134 K kaca 97, 112, 113, 114, 130 kad 135, 139, 206 kadilo 140 kaj 145, 211, 213, 216 kako 87, 108, 111, 156, 157, 211 kalec 84, 130, 140 kam 58, 115, 145 kamen 53, 56, 67, 84, 109, 129, 130, 188 kamenje 56, 58, 76, 102, 144 kaplja 142 kaša 113 kašelj 64, 97, 100, 102, 109, 113, 130, 142 kašljati 210 kateri 112, 211 kazalec 100, 109, 114 kdo 216 kebel 136, 155 kelder (klet) 139 kesno 157 kipeti 86, 158, 210 kislica 101 kladivo 99, 130 kladovo (kladivo) 99, 129, 130 klas 84, 91, 96, 101, 130, 141 klasje 140 klašc (klop) 140, 151 klecati 158 klepati 96, 128, 141, 145, 210 klešce 51, 63, 68, 72, 83, 89, 96, 107, 118, 119, 120, 148, 151 klet 118, 139 kleti 89, 96, 134 klin 62, 106, 112, 115, 132, 136, 145 kljuc 53, 58, 62, 69, 74, 78, 86, 91, 97, 102, 107, 115, 120, 133, 134, 142, 145, 187, 188, 189, 190 kljucavnica 76, 77, 139 kljuka 53, 58, 62, 97, 107, 133, 134, 142 kljun 62, 69, 133, 134, 142 klobuk 55, 62, 71, 75, 108, 109, 111, 112, 133, 157, 158 klop 52, 55, 73, 75, 78, 95, 107, 125, 126, 140, 145, 151, 155, 156, 205 kmecki 107, 123 kmet 52, 55, 72, 74, 95, 98, 106, 122, 123, 135, 136, 187, 188 knjiga 132, 143 knof (gumb) 212 kobila 74, 77, 85, 90, 91, 131, 132, 138, 140, 141 koklja 86, 113, 122 kokoš 53, 55, 59, 66, 74, 75, 86, 87, 89, 98, 107, 108, 111, 112, 116, 121, 122, 136, 138, 155, 156, 157, 205, 206, 207 kokošji 107, 112, 122 kol 114, 146 kolec 113, 140 koleno 51, 63, 67, 72, 77, 83, 90, 96, 108, 112, 115, 118, 119, 120, 137, 138, 145, 154, 155, 192, 193, 194 koleraba 137 kolk 83, 108, 134 kolo 52, 55, 58, 63, 66, 72, 75, 77, 87, 98, 99, 107, 112, 122, 123, 133, 136, 138, 140, 141, 155, 156, 157, 192, 193, 194, 195 kolo (voz) 188, 193, 194 kolovrat 138, 140, 188 Kolpa 64, 108, 134 komar 55, 98, 108, 112, 157 komarec 87, 158 komolec 86, 90, 92, 116, 129, 138, 151 konec 73, 77, 84, 108, 113, 126, 127, 128 konj 55, 58, 68, 73, 75, 76, 78, 87, 91, 96, 98, 102, 108, 111, 115, 127, 128, 135, 136, 143, 144, 187, 188, 189, 190 konjski 107, 125, 144 kopati 82, 124, 125, 127, 145, 210 kopica 97, 131, 132, 201 kopito 62, 97, 106, 112, 131, 132, 137, 138 kopriva 85, 90, 132 kora (lubje) 63, 97, 124 koren 84, 88, 98, 108, 111, 156, 157 korenje 56, 58, 144 korito 62, 67, 97, 99, 131, 132, 137, 138, 192 koruza 57, 67, 137, 139, 147, 212 kos 125 kosa 56, 64, 69, 73, 78, 96, 103, 108, 116, 126, 127, 128, 139, 145, 156, 200, 201, 212, 213 kosec 56, 73, 77, 84, 127, 128, 138, 139 kosilo 131 kosilo (zajtrk) 113 kosišce 69, 151, 152 kositi 55, 64, 98, 99, 112, 115, 127, 128, 131, 141, 157, 158, 210, 212 kosmat 55, 108, 126, 128, 154, 158 kost 53, 62, 74, 75, 86, 87, 97, 98, 107, 108, 120, 121, 122, 150, 155, 156, 157, 205, 206, 207 kostanj 58, 102, 115, 144 kostanjast 68 koš 55, 66, 73, 75, 87, 98, 108, 109, 126, 127, 135, 136, 188 košar 98, 103, 157 košara 109, 129, 130, 137, 201 košcek 113, 125, 138 košcica 85, 132 košenica 85, 100, 132, 137, 188 košnja 128, 143 kot 63, 72, 82, 125, 126 kotel 64, 67, 69, 71, 73, 77, 78, 79, 84, 96, 126, 127, 128, 145, 146, 188 kotlicek 77 kotlina 106, 132 kovac 55, 64, 67, 73, 75, 78, 98, 108, 129, 130, 135, 136, 146, 157, 158, 190 kovaški 112 kovati 210 koza 66, 73, 76, 79, 84, 96, 99, 108, 111, 126, 127, 128, 138, 154, 155, 156, 157, 199, 200, 201, 202, 203 kozel 128 kozica 85, 132 kozji 47, 86, 107, 125 Kozji (Vrh) 124 kozolcek 137 kozolec 68, 136, 146, 156, 188 koža 47, 52, 63, 67, 72, 76, 82, 96, 107, 113, 124, 125, 139, 199 kožuh 62, 96, 126, 128, 138, 212 kraj 74, 87, 136, 146 kralj 52, 58, 64, 68, 78, 102, 115, 129, 130, 142, 190 krancelj (venec) 139 krasti 149, 210 kratek 84, 130, 209 krava 51, 52, 53, 57, 58, 67, 73, 78, 97, 109, 113, 129, 130, 139, 145, 146, 154, 197, 199, 201, 202, 203 kravji 84, 130 kreljut 133 krepati 84, 91, 130, 141 kri 53, 62, 74, 75, 86, 87, 98, 101, 131, 135, 146, 155, 156, 157, 204, 205, 206, 207 krilo 82, 132 kriv 132, 146 križ 51 krlj 111, 135 krma 135 krog 52, 62, 125 krop 55, 73, 75, 127, 136 kropiti 157 krošnja 115, 143 krpa 135 krplja (smuci) 58, 142 krst 113, 135 kršcen 151 krt 87, 135 kruh 53, 54, 65, 74, 85, 86, 97, 110, 133, 134, 135, 136, 186, 187, 188, 189, 190, 212 kruliti 134 krvav 81, 87, 90, 146, 157 kuhar 134, 139 kuhati 86, 112, 134, 213 kuhinja 69, 86, 115, 133, 134, 143, 144, 201 kup 53, 54, 74, 107, 110, 113, 133, 136 kupiti 56, 62, 138, 139, 140, 158, 210 kupovati 88, 89, 90, 138, 213 kurji 107, 108, 110, 133, 156 kušcar 101 kvocka (koklja) 86, 113, 122 L lacen 91, 130, 141, 212 lagati 58, 89, 140, 145 lahak 98, 141, 156, 208 lahek 85, 90, 91, 209 lahko 109, 112, 141, 151, 156 lajati 84, 91, 130, 141, 212 laket (komolec) 64, 129 laktic (komolec) 86, 90, 92, 116, 151 lan 53, 73, 77, 109, 129, 140, 141, 157, 188, 190 las 52, 55, 64, 66, 73, 77, 84, 96, 99, 109, 115, 129, 130, 135, 136, 140, 141, 155, 156, 157, 184, 186, 188, 205 laz 55, 99, 111, 115, 136, 140, 141, 188 Lazec 13 laž 53, 64, 73, 75, 77, 84, 129, 140, 155 led 52, 63, 72, 74, 106, 118, 122, 123, 155, 156, 157, 188, 189, 190, 193 ledina 112, 113 ledvice 211 lek (zdravilo) 83, 120 len 72, 83, 119, 120 lenoba 56, 67, 76 lep 51, 63, 72, 83, 96, 107, 119, 120, 189, 208, 209 lepo 54, 74, 76, 83, 97, 99, 103, 110, 112, 136, 156, 157 lepota 126 les 51, 54, 72, 74, 96, 97, 118, 119, 120, 155, 156, 157, 189, 190 lesen 110, 111, 112, 118, 156 leska 107, 119 lesnika 56 lešnik 51, 83, 88, 107, 119, 120 leten 119 leteti 64, 157 leti 193 leto 51, 56, 63, 72, 76, 83, 96, 99, 107, 108, 112, 118, 119, 120, 138, 193, 194, 195 letos 119 le-tu 57, 127 levica 56, 76 ležati 98, 108, 112, 116, 127, 128, 140, 141, 146, 154, 158, 212, 213 lice 53, 62, 74, 97, 106, 131, 132 lickanje 144 lipa 53, 56, 62, 131, 132 lisica 62, 66, 82, 85, 88, 97, 100, 106, 112, 131, 132, 139, 200 lisjak 54, 158 list 53, 131, 132 listje 85, 131, 132, 139, 150 ljudje 54, 56, 64, 66, 74, 76, 86, 88, 97, 98, 99, 110, 111, 133, 139, 142, 155, 156, 157, 184, 186, 187, 189, 190, 212 lobanja 58, 78, 102, 115, 143, 144 log 52, 125 loj 50, 55, 74, 122 lojtrnica (lojtrski voz) 140 lojtrnik 140 loka 74, 109, 114, 125, 126 loncek 138 lonec 64, 73, 78, 85, 88, 98, 108, 127, 128, 141, 145, 187, 188 lopar 98, 157 lopata 64, 84, 90, 129, 130, 155, 200, 202 loški 120 lovec 146 loviti 55, 141, 157, 211 lubje 53, 63, 97, 107, 124, 133 luc 53, 62, 74, 78, 133, 134, 140, 141, 145, 205, 206, 207 luknja 53, 58, 62, 74, 78, 86, 91, 107, 113, 133, 134, 140, 141, 143 luknjica 141 luna 133 lupina 56, 132, 138 lupiti 53, 133 lušciti 212 luža 53, 97, 133, 134, 139, 140, 141, 201, 203 lužica 140 M maceha 64, 97, 100, 114, 129, 130 macka 130, 200 mah 53, 64, 129 mahovina 84, 129 majhen 109, 129, 209 Makov Hrib 137 malina 97, 100, 106, 114, 132, 139 malin (mlin) 84, 129, 187, 188 malo 141, 212 mama 64, 130, 212, 213 mantel (plašc) 101, 212 martincek 56, 100, 113 maskiren 139 maslo 129, 130, 212 mast 84, 109, 130, 206 masten 86, 150 mastno 150 maša 53, 73, 84, 97, 109, 114, 129, 139, 202 mati 53, 57, 73, 76, 84, 88, 89, 97, 100, 109, 112, 113, 130, 183, 197, 198, 199, 200 mavra (mavrica) 64, 129 mavrica 64, 129 meca 107, 124 med 52, 72, 74, 76, 83, 95, 106, 122, 123, 156, 157, 185, 186, 188, 189, 190 medved 86, 88, 139 megla 54, 59, 65, 69, 74, 77, 79, 86, 92, 98, 103, 110, 116, 121, 136, 140, 141, 153, 155 megleno 138 meh 51, 63, 72, 83, 96, 107, 118, 119, 120, 186 mehak 87, 89, 91, 98, 156, 157 mehek 52, 64, 87, 89, 90, 91, 123, 146, 157 mehir (mehur) 110, 112, 158 mehur 54, 59, 67, 74, 85, 89, 92, 98, 103, 110, 112, 136, 157, 158 meja 74, 87, 139 meketati 44, 153 meniti se (pogovarjati se) 88, 119, 210, 212 mera 52, 72, 82 merjasec 114, 138 mesar 136, 143, 157 mesec 51, 56, 57, 63, 72, 77, 83, 89, 96, 107, 113, 114, 118, 119, 120, 138, 139, 146, 183, 186, 190 meso 54, 65, 74, 79, 87, 98, 99, 100, 103, 108, 112, 116, 121, 136, 154, 155, 156, 157, 193, 194, 195, 212 mesto 51, 63, 72, 83, 89, 119, 120, 138, 194, 195, 212 mešati 119, 120 metati 52, 83, 95, 96, 108, 122, 123, 128, 210 meti 210 metla 87, 91, 140, 141, 149, 201 mezincek 62, 82, 92, 131, 132, 152 mezinec 94, 101, 131, 156 mi 55, 106, 110, 115, 132, 145, 146, 207, 214 miniti 212 mir 117 misel 74, 76, 131, 132, 139 misliti 85, 88, 131, 132, 145, 210 miš 53, 54, 65, 74, 85, 97, 110, 131, 132, 135, 136, 185, 186, 187, 188, 190 miza 56, 57, 62, 131, 132 mizica 139 mižati 87, 91, 145, 158 mlad 81, 84, 109, 115, 130, 141, 209 mlado 98, 156, 209 mlaj 52, 75, 77, 130, 140 mlaka 97, 130, 140 mlakuža 114 mlatec (mlatic) 96, 130 mlatic 55, 96, 130, 158 mlatiti 88, 109, 115, 141, 210, 212 mlecek (regrat) 138 mleko 51, 63, 67, 69, 72, 76, 83, 89, 107, 115, 118, 119, 120, 138, 145, 195, 213 mleti 52, 58, 63, 95, 108, 115, 120, 122, 123, 142, 145 mlin 66, 84, 129, 187, 188 mlinar 85, 132 moc 53, 55, 62, 74, 75, 82, 98, 121, 122, 155, 156, 206 mocan 55, 84, 130, 155 mocen 127, 209 mocerad 44, 75, 79, 123, 135, 153, 158 mocerak (mocerad) 153 moci 86, 108, 124, 125, 140, 146, 155, 211, 212 moder 52, 125 modras 55, 96, 108, 116, 128, 135, 154, 158 mogoce 122 moj 185, 188, 205, 207, 212, 215 moka 52, 72, 76, 82, 95, 107, 125, 126, 197, 200 moker 108, 124, 209 mokro 98, 99, 156 molcati 141, 158 moliti 83, 88, 96, 108, 124, 125, 128, 145, 210 molitva 82, 132 molj 84, 128 moljec (molj) 84, 128 molsti 51, 134 morati 108, 115, 125, 145 morda 158 morje 57, 82, 122, 143 most 62, 63, 74, 86, 97, 107, 113, 121, 122, 128 moški 55, 75, 108 mošt 108, 136 motika 62, 67, 74, 85, 110, 131, 132, 137, 138, 199, 201 motikica 67 motovilo 139 mozolj 121 mož 52, 55, 63, 71, 72, 75, 76, 82, 95, 107, 108, 115, 125, 126, 145, 146, 155, 156, 157, 186, 187, 188, 189, 190 možakar 114 možgani 151, 186 mrak 130 mravinec 82, 92, 132, 146 mravljinec 59, 103, 115, 142, 146 mravljinišce 115, 116, 142, 146 mraz 87, 135, 136 mraznica (mrzlica) 64, 129 mreža 83, 96, 99, 119, 120 mrlic 54, 59, 62, 65, 66, 98, 110, 111, 136, 158 mrtev 146 mrtvacnica (mrtvašnica) 68 mrtvašnica 68, 101 mrtvec 87, 135 mrtvincek (martincek) 56 mrvica 101, 146 mrzlica 64, 129 muciti 210 muha 53, 97, 107, 110, 120, 133, 134 N na 201, 206, 207 nabirati 212 nabrati 158, 210 nabrusiti 62 nahod 95 naj 213 najprej 151 nalašc 151, 158 namazati 114, 212 napad 135 napihniti 113 napisati 213 narediti 84, 141, 145, 210 naresti 67 narisati 114 narociti 157 nastaniti se 213 naš 113, 216 navada 73, 130, 155, 200 navajen 67 navkreber 106, 114, 146 nazaj 138, 157, 158 nebesa 56, 76 nebo 55, 65, 67, 74, 76, 79, 98, 99, 100, 108, 112, 136, 154, 155, 156, 157 nedelja 51, 58, 67, 68, 78, 83, 89, 96, 99, 118, 119, 120, 142 nekdo 156 nemiren 114, 138 nerasec (merjasec) 114, 138 nesnaga 77, 138 nesreca 138 nesti 47, 52, 55, 57, 95, 96, 100, 101, 108, 113, 122, 123, 127, 128, 135, 140, 141, 145, 210, 211 nevaren 138 nevarno 138 nevarnost 138 nevesta 51, 63, 67, 72, 76, 83, 96, 118, 119, 120, 138, 139 nic 54, 62, 65, 85, 110, 135, 136, 206, 211, 212, 216 nihce 54, 59, 75, 79, 85, 92, 106, 116, 136, 151, 156, 158, 216 nikjer 156 Besedno kazalo nit 54, 55, 74, 85, 131, 135, 136, 205, 206 nizek 53, 85, 95, 97, 106, 113, 131, 132 njegov 215 njen 215 njihov 216 njiva 53, 58, 62, 67, 68, 69, 78, 97, 102, 106, 114, 115, 131, 132, 143, 146, 201 nobeden 69, 101, 216 noc 53, 55, 62, 65, 74, 75, 82, 86, 87, 97, 107, 108, 120, 121, 122, 155, 156, 157, 197, 206, 207 noga 55, 58, 66, 73, 75, 76, 84, 88, 96, 98, 108, 111, 114, 126, 127, 128, 138, 139, 145, 155, 156, 157, 199, 200, 201, 202, 203 noht 53, 55, 62, 68, 69, 74, 79, 82, 86, 90, 92, 97, 101, 103, 107, 114, 116, 121, 122, 127, 128, 145, 151, 155, 156, 157, 184, 188, 189, 190 norec 127, 128 nos 53, 62, 74, 84, 86, 97, 107, 121, 122, 126, 127, 128, 145, 146, 187, 188, 189, 190 nositi 47, 52, 58, 62, 83, 86, 88, 96, 101, 106, 112, 115, 124, 125, 127, 128, 131, 132, 140, 141, 145, 210, 211 nosnica 85, 106, 132 noša 52, 124 noter 100, 125 notri 107, 125 nov 82, 86, 87, 125, 146, 208, 209 Novi Kot 13 nož 86, 121, 122 nožic 100, 145 nožicek 188 nožic (nož) 113, 188 O obesiti (se) 210, 213 obhajilo 140 obirati 210 obiste (ledvice) 211 oblacen 141 oblacno 58, 91, 102, 115, 140, 141, 147 oblak 98, 141, 156, 157 obleci 119, 147 obleka 139 obotavljati (se) 210 obracati 156, 210 obraz 55, 59, 73, 79, 81, 84, 126, 127, 128, 130, 135, 158, 189, 190 obrisac (brisaca) 130, 147 obrisati 147 obriti 55, 155 obrniti 147, 210 obrniti seno 210 obroc 98, 99, 156, 157 obrv 55, 110, 135, 146, 147, 155, 156, 157, 202, 203 obrva 78, 135, 147, 201, 202, 203 obuti 55, 113, 147, 158, 210 oca 78, 84, 96, 128, 130, 147, 186, 187, 190 oce 68, 77, 123, 139, 145, 146, 186, 187, 190 od 146, 212 oder 54, 58, 75, 98, 102, 109, 112, 113, 115, 147 oder (postelja) 148 oditi 102, 213 odpirati (prižigati) 212 odpreti 210 odpustek 133 ogenj 58, 63, 73, 77, 84, 91, 96, 100, 108, 127, 128, 143, 144, 147, 188, 189, 190 oglje 115, 125, 141, 146 oglušeti 102 ognjišce 57, 67, 78, 102, 105, 115, 143, 147, 151 ograja 71, 73, 78, 130, 147 ogreti 63, 119 ohcetar (svat) 68 ohcet (poroka) 76 okno 52, 56, 61, 64, 68, 78, 84, 96, 108, 127, 128, 146, 192, 194 oko 52, 55, 58, 59, 64, 66, 67, 68, 69, 71, 75, 87, 91, 98, 99, 107, 108, 110, 112, 122, 123, 133, 136, 146, 147, 154, 155, 156, 157, 192, 193, 194, 195, 212 okoli 107, 122 okopati 127, 210 okopavati 210 okrogel 126 okusen 133 olje 115, 141 oltar 58, 136, 147, 157 olupek 62, 67, 133 olupiti 107, 133 omela 102, 147 omlatiti 213 on 52, 58, 78, 91, 102, 108, 111, 115, 127, 128, 143, 144, 145, 152, 212, 214 opankarica (vrsta igle) 147 oplaz 108, 128 oplen 55, 96, 108, 127, 128, 158, 187 opoldne 134 oprati 109, 130 orati 156, 158, 210 oreh 51, 52, 63, 68, 87, 88, 96, 99, 111, 119, 128, 146, 187, 213 orel 84, 128 orgle 94, 98, 102, 109, 115, 147 orodje 63, 107, 125 oružiti 140, 210 os 107, 122 osa 52, 73, 84, 96, 127, 128 oseba 78, 147 osel 84, 128 oselnik 68, 84, 90, 146, 147 osem 54, 58, 75, 84, 98, 109, 125, 145, 146, 147, 217 osemdeset 217 osemnajst 217 Osilnica 13 osla 101, 128, 141 oslica 85, 132 osmi 218 osobenjek 63, 68 osovina (os) 147 ostati 140, 147 oster 58, 68, 84, 91, 115, 148, 209 ostrva (ostrv) 135 ošpice 50, 54, 58, 147 otava 52, 73, 96, 102, 109, 112, 129, 130, 147 otrobi 125 otrok 52, 55, 64, 65, 73, 79, 126, 127, 128, 135, 152, 158, 184, 186, 188, 189, 190, 212 otrovanje 144 ovca 58, 68, 73, 77, 84, 95, 96, 101, 108, 127, 128, 146, 200, 201, 202, 203 ovcar 84, 158 oves 84, 128, 139 ovsen 146 ozdravljenje 144 ozek 52, 95, 102, 125, 126, 147, 209 oženiti (se) 52, 57, 64, 82, 95, 96, 102, 112, 123, 127, 128, 132, 147, 210 oženjen 83, 123 P padati 96, 119, 130, 212 pahniti 53, 129 pajcevina 142, 146 pajcji 142 pajek 52, 84, 96, 102, 129, 130, 142, 143, 147, 177, 188, 190, 221, 226, 231, 236 palec 64, 96, 100, 109, 113, 129, 130, 139, 140 palica 64, 68, 73, 77, 84, 90, 130, 139 paljovcina (pajcevina) 146 pamet 53, 57, 64, 67, 73, 77, 130, 205 panj 64, 68, 78, 84, 91, 111, 129, 143, 144 pankeljc (trak z napisom) 139 pankrt 113 parkelj 58, 100 pas 64, 96, 109, 129, 130 pasji 53, 84, 129, 146 pasti 58, 84, 87, 101, 110, 115, 130, 136, 140, 149, 210, 212 pastir 55, 56, 59, 75, 87, 88, 109, 111, 116, 131, 132, 136, 143, 157, 158, 190 pastorek 97, 130 pazduha 64, 67, 73, 76, 100, 112, 114, 129, 130 pec 52, 55, 63, 64, 72, 74, 82, 87, 95, 98, 115, 122, 123, 148, 155, 156, 157, 205, 206, 207 pecenje 144 peci 52, 57, 63, 73, 83, 89, 122, 123, 127, 128, 140, 146, 152, 210, 213 pecka 114 pedenj 72, 124 pega 63, 119 pekel 56, 62, 65, 67, 68, 74, 76, 86, 121, 136, 153, 155 pelen 52, 56, 96, 127 pelin 64, 66, 76, 108, 126, 127, 128 peljati 108, 127, 128 pena 51, 63, 72, 119, 120 pepel 52, 74, 87, 122, 123, 136, 154, 156, 157 perje 52, 63, 67, 72, 83, 122, 123, 145, 194 pero 55, 59, 72, 74, 98, 99, 122, 123, 155, 156, 157, 193, 194 perut 55 pes 54, 65, 74, 86, 98, 110, 112, 137, 155, 186, 187, 188, 189, 190, 212 pesa 83, 120 pesek 56, 72, 77, 86, 118, 119, 120, 137, 139, 190 pesem 72, 77, 119 pest 52, 54, 63, 67, 69, 72, 74, 82, 83, 95, 98, 99, 107, 109, 115, 123, 124, 139, 148, 150, 155, 156, 205, 206, 207 pesta (pesto) 107, 119 pestnica (pest) 67, 69, 150 pesto 107, 119 peš 119, 212 pešcica (prgišce) 151 peški 212 pet 52, 63, 72, 82, 95, 107, 123, 124, 217 peta 52, 54, 64, 73, 96, 108, 123, 155 petdeset 217 peteh (petelin) 108, 128 petek 52, 56, 63, 67, 72, 77, 82, 83, 95, 100, 107, 113, 123, 124, 138 petelin 108, 128 peti 127, 218 petnajst 82, 124, 217 petsto 217 pihati 62, 131 pijan 54, 85, 158 pila 131 pinja 143 pir (gostija) 187 pirje 106, 123, 212 pisanje 88, 91, 144 pisati 53, 131, 140, 210 pismo 82, 132 piti 82, 85, 132, 136, 207, 210, 212 placati 140, 212 plamen 101, 141 planika 114 planina 74, 77, 85, 89, 91, 131, 132, 140, 141, 155, 200 plašc 58, 101, 148, 212 platno 130 plenica 56, 76 ples 72, 124 plesati 52, 123, 124, 212 plesen 83, 120 plesniv 101, 146 plesti 55, 58, 87, 91, 101, 136, 149 pleša 96, 108, 118, 119, 120 plešast 63, 119 pleten 127, 188 pleti 83, 120 plevel 156, 188 plevnica 139 plitek 97, 113, 132, 209 pljuca 53, 58, 62, 69, 74, 78, 97, 102, 107, 110, 115, 133, 134, 142, 151, 194 ploh 141 plohec (ploh) 141 plot 97, 107, 122 plug 133, 156 po 189, 206 pobirati 115, 131, 138, 141, 210 pobrati 210, 213 poceni 85 pociti 113, 115, 141 pod 55, 66, 73, 75, 98, 108, 115, 127, 135, 136, 139, 145 podgana 57, 137 podkev 81, 87, 114, 146 podkovica 68, 138, 146 podlasica 57 podojiti (pomolsti) 210 podpazduha 56 podplat 55, 64, 84, 96, 108, 126, 128, 141, 158 poganjati 210 pogledati 124, 137 pogorišce 137 pogovarjati se 88, 119, 138, 210 pogreb 52, 72, 73, 77, 83, 96, 103, 122, 123, 127, 128, 186 pojesti 210, 213 pokazati 140, 141 poklekniti 52, 83, 124 pokopati 64, 67, 127, 138 pokositi 140, 157, 210, 213 pokošen 138 pokriti 210, 213 pokrivati 114 pokropiti 137, 210 pokrovka 146 poldan 86, 122 poledica 137, 139 poleno 51, 57, 72, 76, 77, 89, 118, 119, 146, 155, 192, 194 polenta 213 poleti 76, 77, 137, 212 polh 51, 72, 96, 108, 134 polhar 134 polje 53, 58, 74, 76, 78, 82, 86, 91, 95, 102, 107, 113, 115, 121, 122, 142 poln 51, 134 polnocka (polnocnica) 139 polnocnica 139 položen 85 položiti 141 polt 72, 134 polž 134 pomagati 113, 211 pomivalka (cunja) 67 pomlad 98, 138, 150, 156, 201, 212 pomolsti 210 pomolzen 90 ponedeljek 67, 77, 83, 89, 100, 112, 113, 118, 119, 120, 137, 138 ponoci 52, 84, 127, 128, 154 popeci 90 popek 52, 63, 67, 95, 107, 125, 126, 138, 139, 145, 149, 188, 189, 212 poper 96, 100, 113, 114, 128 popevati 114 popiti 75, 91, 141, 157, 158, 213 poplat (podplat) 141, 154 popoldne 212 popustiti 131, 138, 140 poreden 107, 124, 209 porociti 210 poroka 76, 77, 100, 138 posahniti 109, 129 posebej 123 poseben 123 poseka 57 posekati 90, 210 posel 84, 96, 128 poslušati 145, 152 posoda 72, 77, 124, 125, 201 posoditi 126 postelja 52, 58, 63, 69, 72, 96, 115, 124, 125, 142, 148, 150, 207 postelj (postelja) 72, 96, 124, 125, 142, 150, 207 postiti se 157 postrv 95, 98, 101, 111, 146, 156 posušiti (se) 90, 92, 116, 152 pošivati 85 poškropiti 67 pošten 127, 154 pot 52, 63, 72, 82, 95, 107, 125, 126, 146, 185, 187, 189, 190, 205, 206 poteci 84, 128 potica 137, 146 potiti se 75, 145, 157 potlej 84, 92, 128, 149, 212 potok 47, 52, 64, 72, 73, 84, 108, 116, 124, 125, 126, 127, 128, 187, 188, 189, 190 potrkavati 210 pot (znoj) 122 povedati 51, 63, 112, 114, 119, 137, 141, 210, 211 povezan 124 povitica (potica) 137, 146 povsod 55, 56, 155, 156 pozabiti 141, 145, 210, 212 pozimi 76, 77, 137, 212 poznati 87, 109, 130, 145, 156, 157, 210 Požar 13 požet 83, 124 prag 84, 87, 130, 136 prah 52, 64, 73, 75, 99, 129, 130, 156 prasec 89, 129, 138, 139, 146 prasica 85, 97, 106, 132 prati 87, 127, 128, 136 prav 101, 146 praviti 109, 130, 210 prdeti 63, 98, 99, 119, 158, 210 prebrati 145 predivo 99, 138 predpasnik 139 preiti (miniti) 212 prej 63, 122, 151, 212, 213 preko 63, 119 prekopati 127, 210 premakniti 53, 129 premenjati 211 premestiti 139 premisliti 210 prepoten 126 prerok 126 presica 199 preslica 123 presti 52, 63, 83, 87, 91, 95, 115, 123, 124, 149, 210 prevleci 158 prgišce 151 pri 77, 100, 113, 127, 183, 186, 187, 192, 200, 201, 208, 216 priden 85, 132 prijatelj 64, 67, 100, 114, 129, 139, 211 prijateljica 68 prinesti 84, 89, 107, 123, 127, 128 pripeljati 140 prisloniti 210 priti 140, 141, 188, 212, 213 proc 108, 136 prodati 91, 141 prositi 52, 83, 84, 88, 124, 125, 127, 128, 145, 146, 210 proso 64, 108, 155, 156, 194 prost 108, 128 proti 150 protiletje (pomlad) 150 prsa 84, 110, 135 prst 54, 66, 75, 87, 98, 110, 135, 189, 190 prstan 135 prvi 218 pšenica 59, 62, 69, 92, 97, 102, 116, 131, 132, 149 ptica 132, 149 ptic 53, 54, 59, 74, 78, 102, 131, 135, 136, 149, 188, 189 pticek 85, 89, 92, 149 pticica 149 pticka 149 puh 133 pukel 142 pust 107, 133 pustiti 58, 88, 89, 131, 139, 140, 157, 158, 210, 212 pušcati 86, 89, 134, 210 pušcen 86, 157 puter 139, 212 R radio 212 radost 157, 206 rak 130 rama 53, 73, 84, 113, 129, 130, 155, 199, 201, 202, 203, 212 rana 64, 97, 129, 130 rasti 84, 130, 149, 211 Ravna Gora 212 Ravnice 13 razjaditi se (razjeziti se) 139 razjeziti se 139 razkopati 127, 140 Razloge 13 razmešati (obrniti seno) 210 razpelo 81, 86 raztresati 115, 148 raztresti 109 rdec 90, 112, 114, 209 rdeca 209 rebro 52, 63, 72, 77, 83, 95, 100, 122, 123, 127, 192, 193, 194 rec 107, 119, 120 reci 52, 64, 73, 84, 107, 108, 112, 113, 115, 123, 126, 127, 128, 140, 141, 152, 211, 212, 213 red 124 redek 62, 63, 83, 89, 96, 119, 120 rediti (se) 54, 157, 158 regrat 138 reka 119, 120, 156 Reka 119 rep 63, 72, 82, 95, 107, 123, 124 repa 83, 90, 96, 108, 118, 119, 120 res 119 resje 95, 124 resnica 56 resnica (borovnica) 201 reševati 129, 141 revež (sirota) 139 rezan 139 rezati 51, 63, 108, 112, 113, 119, 120 riba 53, 62, 67, 74, 97, 106, 131, 132 ribati 145 rilec 139 rit 98, 106, 132, 135, 136 rja 148 rjav 112 rjuha 86, 107, 133, 134 rob 55, 72, 75, 125, 155, 156 robaca (srajca) 114 robec 63, 95, 100, 107, 125, 126 rocica 97, 113, 131, 132, 139 rod 122 roditi (se) 55, 75, 78, 157 rog 53, 55, 62, 65, 74, 82, 121, 122, 155, 156, 186, 187 roka 52, 64, 66, 75, 76, 84, 88, 108, 111, 125, 126, 154, 155, 156, 197, 199, 200, 201, 202 rosa 96, 103, 128 rositi 55, 98, 108, 128, 157, 158, 210 ruda 62, 107, 114, 133, 134 rumen 83, 134 rušiti 210 ružiti 140, 212 rž 111, 135 S saditi 64, 157, 158, 210 salo 53, 73, 130 samec 139 samo 156 sanjati 90, 91, 144, 145, 210 sanje 53, 129 sapnik 130 satina (satovje) 114 satje 64, 129 satovje 114 se 128, 216 seci 119 sedem 52, 63, 72, 78, 82, 89, 95, 106, 115, 122, 123, 145, 146, 217 sedemdeset 217 sedemnajst 217 sedeti 91, 112, 131, 136, 141, 145, 157, 158, 210 sedlo 52, 59, 64, 67, 77, 84, 96, 100, 126, 127, 128, 138, 140, 141, 149 sedmi 47, 82, 123, 218 sejati 85, 213 sekati 63, 69, 83, 118, 119, 120, 145, 189, 210 sekira 62, 67, 82, 88, 97, 99, 106, 131, 132 sekret (stranišce) 156 selo 64, 67, 69, 73, 84, 123, 127, 128, 138, 193, 194, 195 sem 54, 110, 136, 146 seme 52, 57, 63, 67, 83, 89, 96, 99, 108, 113, 118, 119, 120, 122, 123, 192, 193, 194, 195 sen 86, 137 senca 120 seno 54, 65, 74, 76, 85, 92, 97, 99, 110, 112, 131, 136, 155, 156, 157, 194 sesek 86 sesti 85, 91, 149, 210, 213 sestra 52, 59, 64, 73, 76, 79, 84, 92, 96, 99, 100, 102, 108, 111, 113, 126, 127, 128, 145, 156, 157, 199, 200, 201, 202 sever 96, 119 sila 132 siliti 132 sin 53, 57, 58, 62, 74, 82, 85, 86, 88, 97, 99, 101, 102, 106, 122, 131, 132, 145, 146, 184, 185, 186, 187, 188, 189, 190 sinek 139 sinoci 79, 107, 116, 122, 152 sir 62, 71, 73, 82, 106, 117 siromak 75, 77, 87, 88, 90, 92, 136, 139, 157, 158, 187 sirota 77, 101, 121, 139 sirotka 85, 117, 132 sit 53, 54, 62, 74, 131, 135, 136 sito 85, 132 siv 106, 131, 132, 136 sivkast 146 skedenj 54, 58, 69, 74, 78, 86, 98, 100, 110, 113, 115, 136, 143, 144, 155, 187, 190, 213 skipeti 141 sklep 122 sklepati 210 skoraj 137 skorja 82, 107, 124, 125 skoz 62, 121 skozi 62, 107, 121, 122, 139 skriti 91, 141 skubiti se 107, 133 skuhati 141, 145 skupaj 54, 110, 136 skup (skupaj) 54, 110, 136 slab 84, 106, 115, 141, 209 slabo 109, 112, 156, 157 sladak 86, 89, 157, 209 sladek 86, 89, 157, 209 slama 53, 58, 64, 66, 73, 97, 98, 99, 100, 115, 129, 130, 140, 141, 156, 197, 199, 200, 203, 212 slan 141 slana 130 slap 96, 109, 130 slep 63, 96, 107, 118, 119, 120 slinav 81 slišati 69, 85, 114, 116, 132, 140, 152 sliva 85, 97, 106, 114, 132 smeh 51, 72, 74, 119, 156 smejati se 210, 211, 213 smet 87, 156, 157 smola 140 smrdeti 98, 99, 110, 111, 112, 157, 158, 210 smreka 63, 72, 83, 97, 119, 120, 124 smrt 54, 65, 75, 110, 135 smuci 58, 142 snaha 53, 64, 129 sneg 51, 63, 74, 83, 96, 98, 107, 108, 113, 118, 119, 120, 156, 157, 187, 188, 189, 190, 212 snop 126 snopje 47 sobota 76, 100, 137, 138, 139, 212 sod 52, 125, 126 sodnija 137 sodra 125 sokol 84, 128 sol 86, 97, 98, 108, 122, 156 solata 141 solec 100 solza 55, 72, 76, 83, 96, 134, 139, 199 sonce 83, 89, 134, 138, 194, 212 sora 57, 97, 122 sosed 56, 99 soseda 67, 76, 77, 83, 89, 96, 100, 113, 119, 120, 137, 138 sova 64, 127 spacen 129 spanje 144 spati 82, 84, 130, 131, 132, 140, 145, 146, 210, 212, 213 speci 52, 73, 76, 108, 126, 127, 128, 141, 145 spet 52, 82, 92, 107, 123, 124, 150 splav 64, 129, 146 splesti 149 spomniti se 112, 114, 115, 145 spovednica 139 spreten 86 spustiti (se) 140, 158 srab 96, 109, 129, 130 srajca 114 sraka 84, 130 srce 54, 56, 59, 65, 75, 76, 77, 86, 88, 98, 99, 110, 111, 136, 138, 154, 155, 156, 157, 192, 193, 194, 195, 212 sreca 52, 63, 72, 95, 123, 124, 201, 212 srecen 85, 124, 138 srecno 124 sreda 51, 72, 83, 96, 107, 119, 120 sreden 83, 120, 209 sredi 195 sredinec 99, 114 srenj 96, 119 srna 54, 98, 135 srp 65, 135 sršen 110, 111, 116, 152, 156 stanovanje 68, 144 star 64, 73, 84, 87, 96, 109, 130, 136, 208, 209, 211, 212 starši 55, 76, 112, 115, 145 stati 75, 78, 110, 136, 145, 146, 157, 158, 210 statve 97, 109, 130 steber 55, 57, 68, 74, 77, 110, 113, 136, 155 stegno 64, 67, 96, 103, 108, 116, 127, 128, 138 steklo 126, 140 stelja 52, 58, 72, 78, 106, 115, 122, 123, 142 stena 63, 72, 83, 96, 118, 119, 120, 156, 157, 201, 202 steza 54, 59, 65, 74, 79, 98, 103, 110, 121, 136, 155 stisniti 132, 210 stisnjen 115, 143 sto 86, 107, 122, 217 stog 107, 122 stol 127 stolci 108 stopalo 115, 141 stopiti 108, 158, 212 storž 106 stoti 218 strah 130 strahota 127 stran 73, 75, 130, 156 stranišce 156 streha 51, 63, 72, 83, 96, 99, 118, 119, 120, 199, 201 strela 63, 72, 83, 96, 119, 120, 141 stresati 210 stric 88, 131 stricek 100, 139 strici 85, 152, 210, 213 strina 82, 132 strocje 82, 125 strok 55 strop 55, 63, 66, 75, 76, 98, 111, 136, 188 strupen 112, 156 studenec 52, 56, 67, 73, 77, 96, 101, 108, 112, 126, 127, 128, 138, 150, 188 stvar 67, 84, 87, 130, 157, 212 suh 62, 74, 86, 97, 107, 133, 134, 209 suho 133, 157 suknja 107, 115, 133, 134, 143 suša 53, 59, 74, 79, 86, 133, 134, 152 Sušica 112, 116, 152 sušica (tuberkuloza) 152 sušiti 54, 59, 65, 97, 99, 103, 152, 155, 156, 157, 210 svat 68 sveca 51, 63, 72, 96, 107, 118, 119, 120, 151 svecnica 56, 57, 101, 139 sveder 51, 63, 96, 108, 119, 120 svet 54, 118, 119, 124, 155 svetiti 107, 124 svinja 53, 58, 74, 131, 139, 143 svinjski 143 Š šajba (šipa) 212 šcepec 100, 110, 155 šepav 68 šest 63, 72, 82, 95, 106, 107, 122, 123, 217 šestdeset 217 šesti 106, 123, 218 šestnajst 217 šeststo 217 šeststoti 218 šiba 85, 132 šilo 62, 67, 97, 99, 106, 112, 131, 132 šipa 212 širok 54, 84, 85, 88, 90, 98, 101, 110, 114, 128, 136, 154, 158, 208, 209 šiti 85, 136, 210 šiv 90, 146 šivanje 144 šivanka 56, 68, 76, 78, 100, 112, 139, 146 šivati 62, 102, 112, 113, 131, 140, 145 šivilja 66 škarje 129 škiliti 85, 132 škoda 52, 96, 107, 124, 125, 139 škof 98, 136 škrbast 135 šoba (mn. usta) 124, 139 šoba (ustnica) 72, 124 šola 212 šop 55 špampet (postelja) 150 štala 91, 101, 141 štalica 143 štikati (vesti) 212 štiri 82, 97, 100, 110, 132, 217 štirideset 89, 217 štirinajst 217 štiristo 217 štumf (nogavica) 212 šuma (gozd) 139 šupelj (votel) 137 T ta 100, 216 tabla 140 tak 59, 152 tako 55, 56, 87, 108, 111, 156 tam 87, 102, 115, 136, 139, 145, 146 tanek 113 tašca 53, 73, 97, 109, 129, 151 tast 53, 73, 97, 109, 129 tat 84, 130 tavžent (tisoc) 217 teci 57, 126, 127, 128 teden 59, 67, 69, 77, 79, 92, 103, 113, 116, 139, 150 tele 52, 56, 57, 73, 76, 95, 96, 99, 103, 122, 123, 124, 126, 127, 128, 139, 192, 193, 194, 195, 197 telec (telicek) 84, 128 televizija 212 telicek 84, 112, 113, 128, 139 telo 54, 136, 155, 156, 192, 193 tema 65, 86, 98, 136, 137, 155 teme 83, 89, 108, 113, 120 tenak 209 tesati 210 tesen 89 testo 54, 65, 67, 69, 74, 155, 156, 157 tešc 54, 65, 74, 98, 137 teta 52, 63, 73, 96, 108, 126, 127, 128, 201 težak 98, 156 težek 51, 52, 123, 209 težko 64, 155, 157 thor (dihur) 82, 95, 122 ti 110, 214 tiho 132 tisa 74, 131 tisoc 217 tisoci 218 tisti 112, 115, 145, 212, 216 tišcati 54, 56 tkanje 144 tkati 84, 91, 101, 130, 141, 210, 211 tla 101, 115, 136, 141, 149, 212 tlaciti 141, 210 tlo 86, 149 tnala (dvorišce) 69, 79, 150 tnalo 112, 116, 135, 150 tnalo (dvorišce) 92, 150 to 62, 82, 86, 107, 121, 122, 188, 207, 212, 216 toca 52, 63, 72, 76, 82, 95, 107, 125, 126 tolci 51, 108, 134 toliko 122, 212 tolst (debel) 134 topiti 55, 98, 157, 210, 212 toporišce 97, 100, 114, 131, 137 torek 52, 56, 64, 67, 73, 77, 84, 89, 96, 108, 113, 126, 127, 128, 139 trak 139 trava 52, 64, 67, 73, 76, 78, 96, 129, 130, 146 travnik 100 trd 87, 135 trebuh 56, 62, 76, 77, 97, 100, 133, 138, 139 tresti 63, 109, 123, 124 treti 210 tretji 52, 82, 95, 106, 122, 123, 150, 218 tri 106, 119, 131, 132, 187, 188, 194, 207, 213, 217 trideset 217 trinajst 217 trinajsti 218 tristo 217 trnast 211 trnek 87, 135 trobec (ustnica) 86 trpeti 54, 98, 99, 101, 141, 157, 210 Tršce 13, 150 trup 65, 69, 110 truplo 107, 133 tu 54, 62, 136 tuberkuloza 152 tudi 107, 110, 133, 139 tuj 86, 134 tujec 133 tvoj 215 tvor 82, 121, 122 U ubiti 147, 210 uciti (se) 66, 68, 146 udariti 86, 91, 146, 147, 157, 210 ugibati 112 uho 52, 58, 67, 68, 72, 78, 81, 86, 89, 91, 94, 97, 102, 105, 106, 107, 110, 112, 115, 122, 123, 134, 146, 147, 155, 156, 157, 174, 192, 193, 194, 195 ukrasti 146, 147, 149 uleniti (se) 76, 140, 146 umazan 147 umazanija 147 umiti 147, 210 umolkniti 112 umreti 103, 116, 141, 147, 210, 213 uporabljati 114 ura 64, 91, 115, 129, 146, 147 usahniti 51, 53, 129 usedlina 122 usnje 146 usta 50, 53, 58, 61, 65, 68, 74, 88, 91, 97, 102, 107, 115, 124, 133, 134, 139, 146, 147, 203 ustnica 66, 86, 124, 147, 150 uš 53, 54, 58, 61, 62, 65, 68, 78, 88, 91, 102, 133, 146, 147, 155, 156, 205, 206, 207 utopiti (se) 87, 90, 114, 115, 141, 146, 158, 212 utruditi 79, 143 utrujen 143 uzda 58, 74, 78, 102, 133, 146, 148 užiten 112, 115, 146 V valiti 111, 158 vas 53, 55, 73, 75, 78, 84, 97, 99, 109, 129, 146, 155, 156, 157, 205, 206, 207 vaš 109, 136, 216 vaški 109, 129 vcasih 146 vceraj 58, 116, 146, 148 vdova 67, 78, 102, 114, 116, 131, 148 vdovec 84, 128, 139, 148 vdovica (vdova) 67, 78, 102, 114, 116, 131, 148 vecer 64, 66, 69, 74, 86, 92, 96, 98, 99, 107, 108, 111, 119, 122, 123, 154, 155, 156, 157, 213 vecerja 52, 83, 88, 95, 122, 123 vecer (zvecer) 139 vedeti 63, 69, 72, 83, 115, 118, 119, 145, 146, 211 veja 50, 53, 64, 98, 109 vejanica 74 velik 67, 73, 84, 88, 96, 107, 123, 124, 127, 128, 151, 209 ven 137, 212 venec 139 vera 52, 72, 95, 107 ves 86, 126, 137, 146 vesel 56, 82, 87, 91, 123, 141, 156, 157, 209 veseliti se 212 veselje 67, 68, 78, 83, 141 veslati 156 vesti 212 veter 63, 72, 100, 107, 113, 114, 119, 120 veverica 67, 68, 83, 100, 101, 108, 113, 114, 120, 139 vezati 52, 63, 123 veža 52, 64, 73, 96, 108, 128, 201 vi 110, 214 videti 53, 56, 66, 85, 91, 97, 99, 101, 110, 112, 131, 132, 140, 141, 210 vihar 53, 97, 103, 110, 136, 155, 156 vile 74, 131, 132 vilice 139 vime 85, 132 vino 53, 56, 74, 97, 99, 106, 131, 132, 138 viseti 157 visok 44, 54, 59, 84, 85, 86, 90, 92, 96, 98, 103, 108, 110, 116, 126, 127, 128, 136, 152, 158, 209 vitra 106, 132 vlakno 84, 92, 130 vlat (klas) 84, 130 vleci 83, 120, 152, 213 vnuk 97, 133 voda 66, 96, 99, 103, 108, 126, 127, 128, 138, 155, 156, 157, 196, 200, 201, 202, 203, 212 Vode 13 vogel 52, 56, 63, 76, 85 vol 87, 98, 136 Volcji Hrib 108, 134 volja 47, 52, 58, 63, 69, 71, 75, 78, 88, 124, 125, 141, 142 volk 51, 64, 72, 78, 83, 134, 152, 187 volna 51, 64, 72, 83, 108, 134, 199 vor 82, 96, 125 vosek 63, 87, 97, 121, 122, 138 votel 125, 137 voz 53, 55, 62, 74, 86, 95, 107, 121, 122, 155, 188, 193, 194 vozicek 145, 152 voziti 82, 84, 88, 107, 108, 125, 127, 128, 140, 210 voznik 158 vprašati 148, 211 vprek 81, 83, 90, 120, 146 vracati 151 vrag 84, 106, 109, 130 vrat 52, 64, 73, 75, 96, 99, 109, 129, 130, 156 vrata 73, 129, 130 vrba 87, 111, 135 vreca 83, 120 vreme 52, 57, 72, 76, 83, 95, 107, 119, 120, 122, 123, 192, 193, 194 vre (že) 212 vrh 13, 54, 66, 86, 98, 111, 124, 135, 139 vroc 82, 125 vrt 111, 135 vrteti 110, 111, 112, 158 vrv 110, 111, 114, 135, 146 vsak 58, 146, 148 vsakic 148 vse 81, 90, 146, 148 vstajenje 111, 115, 144 vstati 148, 212 vtakniti 210 vzdigniti 85, 148, 210, 213 vzeti 57, 58, 91, 102, 109, 116, 124, 129, 136, 141, 145, 148, 210, 211, 213 vzglavnik 91, 141, 148 vžigalica 212 Z za 206 zacetek 107, 113, 114, 124 zaceti 109, 111, 156, 210 zadaviti 112, 210 zadnji 64, 68, 115, 129, 143, 148 zagozda 148 Zagreb 139 zagrešiti 112 zajec 52, 57, 77, 84, 87, 96, 101, 109, 113, 130, 139 zajtrk 113 zajutra (jutri zjutraj) 212 zakaj 84, 156, 157 zaklati 141 zaklet 124 zakrpati 212 zaliti 210 zaliv 99, 156 zaljubljen 142 zamenjati 114 Zamost 13 zamuditi 110, 156 zanetiti 210 zanicevalen 212 zanohtnica 101 zapotiti se (zarositi se) 158, 212 zapoved 90 zapustiti 113 zarasti 112 zarja 143 zarositi se 158, 212 zaslužiti 133 zato 156, 157 zatreti 210 zavezati 107, 113, 124 zbuditi 140, 210, 212 zdaj 50, 53, 87, 136 zdrav 55, 62, 64, 68, 75, 78, 95, 101, 111, 129, 135, 136, 146 zdravilo 83, 120 zdravje 84, 89, 130 zebsti 52, 83, 106, 123, 124, 132 zehati 83, 120 zelen 47, 56, 57, 64, 112, 126, 127, 128, 154, 158 zelenec (kušcar) 101 zelenjava 143 zelenje 88, 91, 115, 144 zelje 47, 52, 58, 63, 69, 78, 83, 89, 91, 95, 100, 102, 106, 115, 122, 123, 141 zemlja 52, 58, 64, 69, 78, 84, 91, 96, 99, 102, 108, 126, 127, 128, 142, 155, 156, 157, 200, 201, 202, 203 zet 54, 63, 72, 74, 87, 95, 98, 107, 124, 136 zgoraj 158 zgrešiti 210 zgristi 210 zibati 210 zibka 85, 132 zid 53, 62, 74, 82, 106, 131, 132, 188, 190 zidar 53, 74, 79, 143, 157, 158, 190 zima 53, 54, 55, 62, 74, 85, 97, 106, 131, 132, 199 zjutra 212 zlato 98, 141, 156, 157 zmagati 112 zmartran 143 zmartrati 79, 143 zmerom 63, 82, 91, 107, 115, 122, 145, 212 zmisliti (se) (spomniti se) 112, 114, 115, 145 zmleti 118, 122 zmoci 212 znak 109, 130 znamenje 56, 58, 78, 102, 144 znanje 68 znati 52, 130 znesti 108, 128 znoj 86, 122, 126 znojiti se 125, 145, 146 zob 52, 55, 62, 63, 72, 75, 82, 88, 95, 99, 107, 108, 125, 126, 136, 155, 156, 157, 186, 187, 188, 189, 190, 212 zoblati 210 zora 125, 128 zrak 130 zrasti 149 zraven 150 zrediti 141, 210 zreti 83, 120 zrezati 107, 119, 145 zrno 135 zvati (se) 84, 127, 128 zvecer 55, 139, 156 zver 52, 72, 74, 83, 156 zverina 76 zvezati 123 zvezda 51, 63, 72, 76, 83, 96, 99, 119, 120, 196, 200 zvon 53, 59, 82, 92, 97, 103, 107, 116, 121, 122, 147 zvonec 59, 64, 79, 96, 127, 128, 147 zvoniti 55, 64, 69, 75, 87, 96, 98, 99, 108, 112, 127, 128, 136, 147, 157, 158 zvonjenje 111, 115, 144 Ž žaba 67, 73, 109, 129, 130 žaga 130 žaganica (žagovina) 101 žagati 57, 102, 145, 210 žagovina 101 žalec (želo) 84, 89, 130 žalost 84, 90, 91, 130, 141 žalosten 141, 150 že 212 žebelj 67, 76, 78, 139, 142 žebljicek 138 žegen (blagoslov) 137 žegnanje 56, 111, 115, 144 žeja 83, 149, 176 žejen 83, 92, 149, 176 železen 112, 114 železo 56, 72, 96, 108, 119, 120, 138 želo 84, 89, 130 želod 52, 56, 127 želodec 63, 74, 77, 85, 89, 125, 140, 141 žena 52, 57, 58, 64, 67, 69, 73, 76, 83, 84, 88, 92, 96, 99, 100, 108, 113, 126, 127, 128, 139, 145, 156, 157, 197, 199, 200, 201, 202 Besedno kazalo ženih (ženin) 52, 72, 76, 96, 106, 122, 123 ženin 52, 72, 76, 96, 106, 122, 123 ženiti (se) 73, 108, 126, 127, 128, 210, 211 ženska 52, 72, 106, 122, 123 ženski 47 žerjavica 81, 90, 146 žerjavka (žerjavica) 81, 90, 146 žeti 91, 109, 129, 144, 213 žila 53, 62, 74, 76, 77, 97, 106, 131, 132, 139, 140, 141, 201, 202, 203 žilav 85, 90, 132, 146 žilica 132, 139 žir 62, 82, 95, 106, 131, 132 žito 82, 89, 97, 106, 112, 131, 132, 138, 212, 213 živ 106, 114, 131, 132, 146, 175 žival 110, 156 živcen 101, 146 živeti 54, 62, 66, 85, 97, 99, 103, 106, 111, 131, 136, 145, 157, 158, 210, 211 živina 113 življenje 111, 144, 158 život (trup) 65, 69 život (življenje) 158 žlahta 91, 140, 141 žleb 83, 120 žlica 62, 74, 85, 97, 106, 131, 132 žolc 83, 134 žolna 51, 64, 72, 83, 134 žolt (rumen) 83, 134 žonta (usedlina) 122 žrd 75, 135 žrebe 57, 76, 192, 193 žrebec 56, 89, 100, 139 žrelo 52 žreti 55, 135, 210 žulj 86, 91, 133, 142, 187 župan 54, 97, 110, 157, 158 žveplenka (vžigalica) 212 Avtorica je poskrbela za avtenticno gradivo organskih govorov z osebnim terenskim pridobivanjem novega in s terenskim preverjanjem že obstojecega gradiva; to je nujni pogoj za izvedbo analiticnega postopka in tudi za zagotavljanje zanesljivosti in veljavnosti znanstvenih ugotovitev, kar je pri jezikovnogenetskih raziskavah zelo zahteven postopek. /…/ V [delu] je lingvisticno nesporno dokazan slovenski izvor obravnavanih govorov na hrvaški strani državne meje in rekonstruirana prostorska razširjenost kostelskih govorov. zasl. prof. dr. Alenka Šivic-Dular Monografija dr. Januške Gostencnik je izvirno znanstveno delo s podrocja slovenske dialektologije in prinaša pomembna nova spoznanja o krajevnih govorih ob Cabranki in zgornji Kolpi na obeh straneh slovensko-hrvaške državne meje. /…/ Ugotavljam, da je avtorica potrdila tako hipotezo o avtenticnosti, tj. sistemskosti obravnavanih govorov, kot hipotezo, da je severozahodni del govorov t. i. zahodnega goranskega narecja, geneolingvisticno gledano, del slovenskega in ne kajkavskega hrvaškega jezikovnega sistema. Dokazala je, da starejši jezikovni pojavi obravnavano obmocje povezujejo z dolensko narecno ploskvijo, mlajši jezikovni pojavi pa ga locujejo od jugovzhodnejšega kostelskega narecja. /…/ Zelo pomemben prispevek k slovenski dialektologiji je karta z novim predlogom narecne klasifikacije na obravnavanem obmocju. izr. prof. dr Jožica Škofic http://zalozba.zrc sazu.si Linguistica & philologica | 36 18 €