'“»ithiM {tisrmia v gotovini. • — i 1 ■mmhbiii —Tnr~i— IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din P50. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. 'Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. - Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leto 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D — Plača in toži se v Ljubljani LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 5. novembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 130. W——i au.xu Izžemanje brez konca in kraja. Ni se še polegel obupen klic, naj se preneha /. brezkončnim izžemanjem našega gospodarstva po davčnem vijaku, a že se odpira novi požiralnik, ki naj pogoltne ogromne vsote na račun naše trgovine, obrti in industrije. Pravkar je razposlalo stanovanjsko sodišče v Ljubljani številnim tvrdkam pozive, da mu dajo podatke o gospodarskem položaju svojega podjetja. Kaj pomenijo taki pozivi, nam pove preraz-!< eno člen 23. stanovanjskega zakona, ki se glasi: Denarni zavodi, zavaro- valnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja morajo sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence v roku, ki ga odredi stanovanjsko sodišče prvo stopnje, ki pa ne sme biti daljši od enega leta.« Ker je bil sedanji stanovanjski zakon le dokaj slab plod kompromisa, se ni čuditi, da je mogla ostati v njem določiva, kakršno vsebuje pravkar citirani čl. 23. Sicer so že v prejšnjih stanovanjskih predpisih ekzistirali teinu enaki paragrafi. Vendar je že več let sem, kar so prišle vsaj nižje stanovanjske instance, ki so v neposrednem stiku z javnostjo, de prepričanja, da časi niso več taki, da bi se moglo in smelo brez nerazmerno velike škode posegati s silo po onem premoženju gospodarskih slojev, ki ni samo neobhodno potrebni predpogoj za ekzistenco trgovca, obrtnika in industrij-ca, temveč tudi pogoj, da se ohrani državi vir dohodkov. Naša trgovina, obrt in industrija slabših časov, kakor so sedanji, po prevratu še ni imela. Povsod opažamo zastoj konjunkture, slabo kupčijo in pomanjkanje naročil. Inozemska konkurenca pritiska vse huje. Roko v roki s tem pa se stopnjujejo javna bremena: davki, socijalne dajatve, takse itd. rasejo. Mi vidimo, kako pod temi bremeni pešajo še stara preje trdna podjetja. Žalostno izpričevalo slabega položaja našega gospodarstva nam dajejo številni konkurzi, ki bodo daleko prekosili, če bo šlo tako naprej, število konkurzov in prisilnih poravnav v prejšnjih letih. Porast dinarja je mnogim podjetjem zadal smrtni udarec, ona, ki so vzdržala, pa morajo napenjati vse sile, da si od-pomorejo od izgub, ki so jih utrpela radi valutnega prevrata. Povsod se varčuje, stiska in omejuje tudi v takih izdatkih, ki bi bili nujno potrebni. Industrijska in obrtna podjetja krčijo svojo produkcijo, reducirajo obrate in odpuščajo delavstvo. Trgovci zmanjšujejo svoje zaloge na skrajni minimum. Vsak s skrbjo gleda, kdaj se bo rešil bančne-k* dolga, ki mu obremenjuje podjetje in j z visokimi obrestmi sneda pičli zaslu- 1 žele. V teh kritičnih razmerah, ko napenja naša industrija, obrt in trgovina vse sile, da se vzdrži na površju in pride počasi, četudi z ogromnimi izgubami in žrtvami, v normalne gospodarske prilike, pa prihaja stanovanjsko sodišče s pozivi, ki kažejo, da se hoče naše trgovce, obrtnike in industrijce prisiliti, da v najneugodnejšem času z dragim denarjem zidajo stanovanjske hiše. Pri sedanjem položaju bi neplodne investicije v zidanje hiš ne prenesla niti trdna velika podjetja, ki delajo pretežno ■/, lastnim kapitalom. Med šlevlnimi pozivi pa vidimo podjetja, ki dosegajo komaj srednje trgovske obrale, ki sc do vratu v bančnih kreditih in ki bi jim že lahen finančni sunek zrušil ravnotežje. Ne vemo, kaj žene uprav ljubljansko stanovanjsko sodišče, da se zateka k čl. 23. stan. zak. Stanovanjski krizi bo s takimi sredstvi bore malo pomagano. Saj nam že 7-letni obstoj stanovanjskih zakonov in uaredb dokazuje, da prisilna sredstva in policijske uaredbe ne morejo pomagati iz stanovanjske bede. Zato, da je pod krovom eden, ostane na cesti drugi, zato da bo sezidanih mogoče par hiš za nekaj rodbin, bode ogrožen obstoj mnogih podjetij. Zadnji čas je že, da merodajni faktorji opustijo to pot. Naj raje pospešujejo prostovoljno zidavo hiš; naj se dovolijo za nove hiše davčne olaj^pve, mesto da se s koncem tega leta že obstoječe ukinejo; naj država zida za urade raje nove hiše, mesto da kupuje stare in meče ljudi na cesto. Pomagajte trgovini, obrtu in industriji, da se razvija in uspeva, da preskrbi kruh novim tisočem, ali jo vsaj pustite v miru in je ne uničujte, da ne boste poleg brezsta-novanjcev imeli še deset in desettisočev še bednejših brezposelnih. Pozivamo stanovanjsko sodišče, naše najvišje upravne oblasti in centralne merodajne faktorje, da se usodni korak ne izvrši. Izžemanja naše trgovine, obrti in industrije mora biti enkrat že konec. Sicer boste preskrbeli ljudem nekaj zidu več, a vzeli boste tisočem zaposlenih k ruh. Odpis dohodnine pri telesnih delavcih. Kakor znano plačujejo telesni delavci od 1. aprila 1925 dalje poseben davek od svojega zaslužka. Dohodnina pa odpade z istim dnem ter jo sme davčni urad zahtevati eventualno samo za čas do 31. marca 1925. Kljub temu smo dobili pritožbe, da telesni delavci dobivajo od davčnih uradov opominske položnice tudi za oni del dohodnine, ki odpada od 1. aprila 1925 do konca tega leta. Radi priznavamo, da pomote pri toliki obremenitvi davčnih uradov niso izključene. Toda nam se zdi, da davčni uradi, vsaj nekateri, na to okolščino sploh še niso mislili. Prosimo torej delegacijo ministrstva financ, naj izda tudi v tem oziru kakšno okrožnico, ker ne gre, da bi plačevali delavci, najrevnejši od vseh, dvojni davek: davek od zaslužka in še dohodnino posebej, potem pa seveda tudi visoke izvršilne stroške. Ali pa naj vsak delavec vloži pritožbo proti epominski položnici ter jo naj kol-kuje z. 20 Din? To bi bilo vendar preveč zahtevano! Delodajalcem pa tudi ni ljubo, če se znašajo delavci nadnje, češ,'davek mi odtegujete, davčni urad mi grozi pa z rubežnijo. Pretvoritev vojnih dolgov v industrijske akcije. Pred nekaj dnevi je odpotoval v Ameriko italijanski finančni minister grof Volpi, da uredi vprašanje vojnega dolga, ki ga dolguje Italija Ameriki. 'La dolg je bil pred par meseci fiksiran in znaša 2 milijardi in 130 milijonov dolarjev. Italija je že izpo-četka poudarjala da se mora pri vrnitvi dolga upoštevati njena manjša plačilna zmožnost in da bi niti ne bilo pravično, če bi se ji stavili isti pogoji kakor Belgiji ali Franciji. Belgija mora od svojega vojnega dolga v znesku 417,800.000 dolarjev plačati v prvem letu 0.92 odstotkov, v drugem 1 odstotek, v tretjem 1.12 odstotka in tako dalje do 3 odstotke in nekaj čez. Francija ima 4100 milijonov dolarjev dolga in mora plačati v prvih petih letih po 40 milijonov, torej ca 0.97 odstotka. Ker je Italija šele v počet-kih gospodarske obnove in industrijskega razvoja, upa, da pogoji zanjo ne bodo tako težki. Od posvetovanja v Ameriki pa Italija ne pričakuje samo rešitve tega najbolj kočljivega vprašanja, temveč tudi ožjih finančnih in gospodarskih stikov z Zedinjenimi državami. Govorijo celo o večjem državnem dolgu, ki bi služil v prvi vrsti popolni stabilizaciji lire. Z velikim optimizmom računajo na obilnejši dotok ameriških kreditov za narodne industrije, posebno za industrijo elektricitete, ki se krasno razvija. Amerikanci se namreč v zadnjem času za italijansko industrijo zelo zanimajo. Tuji kapital namreč v Italiji do 31. 12. 1928 ne plača nobenega dohodninskega davka, v inozemstvu najeta posojila so prosta kolelcov itd.; prav tako tudi obligacije v inozemstvu naložene. Industrijski razvoj Italije je res lep. Lela 1913 je bilo v Italiji 2951 akcijskih družb s kapitalom 5.6 milijard lir. Koncem junija 1925 jih je bilo 9682 s kapitalom 32.7 milijard lire (lira na zlati podlagi). V prvi polovici letošnjega leta je 895 družb zvišalo svojo delniško glavnico za 4378.7 milijonov lir. Zato ni čudno, če se Amerika za Italijo tako zanima; razumljiv je pa tudi načrt, ki se je glede odplačila dolga pojavil pred nekaj dnevi. Amerikancem bodo predlagali, naj se odrečejo efektivnemu izplačilu dolžnih vsot in naj namesto njih vzamejo akcije nacionalnih italijanskih industrij. Na ta način bi se bilo mogoče ogniti težavam pri nakazilu ka-pitalij iz Italije v Zedinjene države in bi dobila italijanska industrija potrebna sredstva za večji razvoj; državni dolg bi v celoti prišel v dobro podjetjem, ki bi odškodovala ameriške upnike z akcijsko udeležbo. Nov, zanimiv načrt je to. Vlaganje carinskih deklaracij pri carinarnicah. Zaradi pravilnejšega obravnavanja in izdatnejše kontrole deklaracij, katere ! predlagajo carinarnicam v svrho cari-i njenja lastniki blaga ali po zakonu priznani carinski posredniki, je generalna direkcija carin izdala dne 27. oktobra t. 1. pod C br 51.219 sledeče navodilo: I. Za carinske organe, ki so določeni za sprejemanje carinskih deklaracij: 1. Postopati morajo najtočnejše po točki 9. razpisa gospoda ministra financ C br. 686 od 26. januarja 1915, posebno da v razpredelku nai mene vanje po tarifi« na koncu vsake prijave takoj neposredno za zadnjo besedo še na zadnji črti pritisnejo pečat ali se podpišejo, da se tako onemogoči naknadna popolnitev vložene prijave. 2. V razpredelku naimenovanje po tarifi morajo takoj izpod zadnje izpisane Črte v prijavi, z izčrtanjem preprečiti, da hi se na tem prostoru prijava naknadno popolnjevala. Izortanje se mora izv ršiti tako, kakor je to v knjigovodstvu običajno (koleno, most). 3. Sprejemati smejo samo deklaracije s prilogami, na katerih se dekiaranti a) na prvi strani, kjer se napoveduje namera carinjenja, a takoj po izpolnjeni izjavi: Prilagam sledeče priloge....« izjavijo: Ta deklaracija obstoja iz ene, dveh. ali več prilog deklaracije.-« h) vse strani pravilno in po vrsti pa-ginirajo porenši od prve strani, na kateri prijavljajo namero carinjenja. Pagi-nirati se mora deklaracija na čistem (na- tiskanem) prostoru deklaracije ali prilog na vrhu vsake strani na sredo z. napisom 1. stran, 2. stran itd.« Za označenje, da je deklaracija pravilno paginirana, pritisne za sprejemanje deklaracij določeni organ na čistem (netiskanem prostoru deklaracije, odnosno prilog takoj pod številkami strani pečat carinarnice in se zraven pečata podpiše in sicer na vsaki strani, pričenši na drugi strani deklaracije. II. Za carinske nameščence, ki obravnavajo deklaracije (magacinerji, knjigovodje itd.): 1. Da deklaracija s prilogami, omenjenih v točki I. pod št. 3 tega razpisa — podpišejo pod podpisom ali zraven podpisa organa, ki je deklaracijo spre- ■ jel, v znali, da so v času, ko so dobili deklaracijo v roke, bile priložene v deklaraciji naznačene priloge. Podpisovati se morajo tudi ti na čistem prostoru deklaracije in njenih prilog. 2. Da najpaznejše nadzorujejo točno izvršitev odredb točke I. in II. tega razpisa — in da vsak prestopek zoper te predpise z referatom naznanijo svoji carinarnici. III. Za organe, ki pobirajo carino, se odreja, da deklaracije s prilogami pri pobiranju carine vedno nadzirajo, če so prenosi vsot pravilni in v vsakem slučaju, v katerem opazijo, da prenosi niso pravilni, odklonijo pobiranje carine in o tem takoj poročajo carinarnici, ki potem potrebno ukrene. IV. Carinarnicam se nalaga, da v vsakem slučaju, v katerem zaznajo bodisi na osnovi poročila carinskih nameščencev, bodisi na drugačen način, da se posamezni organi ne ravnajo točno po tem razpisu, izvede proti odgovornim nameščencem najstrožjo disciplinsko preiskavo. Puškarska šola v Kranju. (Konec.) O svojem napredku je polagala šola vsako leto javno račun. Koncem vsakega leta je priredila razstavo izdelkov svojih učencev. Strokovnjaki, kompetentni faktorji, kakor tudi pu-blikjjzrekli so se vedno zelo laskavo in pohvalno o pokazanih uspehih. Kranj je prav srečno izbrano mesto za sedež puškarske šole. Gorenjska spada med pasivne kraje. Prebival-stvo se ne more preživljati s pridelki rodne zemlje. Navezano je na zaslužke dela svojih rok. V prejšnjih časih se je izseljevalo močno v tuje kraje, posebno v Ameriko. Bil« je vedno dovolj delavnih moči na razpolago. Vsled te okolnosti se je ■ razvila po yseh krajih Gorenjske precejšnja obrt in industrija. Naraščaj naše šole izhaja že v precejšnji meri iz krogov, ki so že v zvezi z obrtjo in industrijo. Ima tedaj neko obrtno tradi- cijo. Vsposobljen je tedaj v veliko večji meri, da vsprejema z vspehoiu pouk za obrtno in industrijsko delovanje, kakor naraščaj iz drugih kra-jev. Pred seboj ima pa tudi zadružno puškarno v Kranju. Iz majhnega začetka se je razvila puškama v par letih v krepak zavod. Ozek stik, ki mora vladati med šolo in privatnim podjetjem enake vrste, zamore vplivati le ugodno na strokovni pouk v šoli, ki goji isto stroko. Mestna občina v Kranju je v uvide vanju teh razmer, doprinesla velike žrtve v prospeh šole. Pri njenih sklepih je niso vodili le lokalni interesi. Žrtve, katere doprinaša za zavod, ne >'.r'**««!**’- 'jnutAvi.' bodo nosile koristi v prvi vrsti me- I stu samemu, ampak celokupnemu pre- | bivalstvu Gorenjske in cele države. Šola bo raz sad ni k za puškarsko industrijo v celi kraljevini. V patrijotičnem čustvovanju vedno vneta za napredek domovine, je mestna občina ob ustanovitvi šole z velikimi žrtvami opremila delavnice v poslopju osnovne šole. Ivo so se pa po dveletnem obstoju izkazale za premajhne, je na svoje stroške priredila prav primerne delavnice v spodnjih prostorih Narodnega doma. Sedaj se peča z načrtom zgraditi v kratkem času za puškarsko šolo posebne prostore. Pozabiti se pa ne sme' še na en moment, ki je posebnega pomena za vzgojo naraščaja. Naj ima prebivalstvo mesta Kranja svoje napake, brez katerih pač nikdo ni. Stalo je pa že od nekdaj v prvih vrstah jugoslovanskega nacijonalizma. Vsi, ki smo se kretali dalje časa v družbi kranjskega meščanstva, odnesli smo živo (za vest jugoslovanske celokupnosti, zavest, ki ne temelji na izvršenih dejstvih, i ampak ima temelj v notranjosti srca, v živem prepričanju. Zato je puškarskemu naraščaju le čestitati, da se ■ zamore vzgajati v mestu Kranju, kjer i bo obvarovan marsikaterega nepotrebnega vpliva in podšepetavanja. Za podporo siromašne srednješolske mladoži ustanovila je mestna občina v Kranju svoječasno dijaško kuhinjo, ki se vzdržuje sedaj s prispevki dobrotnikov iz mesta Kranja in okolice. Takoj ob ustanovitvi vsprejela je dijaška kuhinja v svoje okrilje revne, dijake puškarske šole. Tu dobijo naši dijaki, ki bi sicer drugače mogli pohajati šole, zdravo in tečno hrano, deloma zastonj, deloma pa proti malenkostni odškodnini. V smislu odloka ministrstva trgovine in industrije štev. 3764/22 od 1. julija 1922 se je ustanovil poseben kuratorij za strokovno šolo za pu-škarstvo v Kranju. Iz navedenih dejstev je razvidno, da je državna puškarska šola v Kranju na najboljšem potu, da se s sodelovanjem vseh faktorjev, katerim je razvoj in procvit obrti in industrije v naši državi na srcu, razvije v važno in pomembno učilišče, ki bo v polni meri izpolnjevalo svojo nalogo. Iz poročila ravnateljstva ob sklepu šolskega leta 1924—25 posnemamo, da je obiskovalo šolo 33 učencev. Učni uspehi so bili prav povoljni. Učni uspeh je doseglo 32 učencev popolnoma. Med njimi je bila 11. priznana ocena izvrstno (odlika); 19 učencev pa je dobilo splošno oceno dovoljno. Kakor v predpreteklem šolskem letu, tako je bila tudi v prošlem šolskem letu 1924-25 nadaljnja ovira napredku zavoda prenizko odmerjene dotacije za nabavo orodja, učil (modelov) in surovin. Na šolski razstavi sami je bilo videti, da je produkcija puškarskih izdelkov od lanskega leta do letos številčno zelo padla, ker se zavod zbog pomanjkanja zadostne subvencije žal ni mogel preskrbeti za 33 učencev z zadostnim orodjem in dovoljno množino surovin. Končno je še omeniti, da so z letošnjim šolskim letom 1924-25 izšli prvi absolventi — prvi usposobljeni naraščaj za puškarsko industrijo. Od prvega do zadnjega so že vsi zaposleni z zadovoljivimi plačami po pretežni večini v tukajšnji Puškami , nadalje tekstilni tovarni na Gašteju pri Kranju in tovarni zlate in srebrne robe v Celju. Kupujte samo prvovrstno domače svmjsk® mast znamke fsss znamke Lastni izdelek tvrdke JANKO POPOVIČ v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg Č5K® Trgovina. Naša svobodna cona v Solunu. Svobodna cona v Solunu se je izročila prometu 10. oktobra. Tega due so se ukinila vsa tranzitna skladišča v mestu in vse blago, ki prihaja v Solun in se deklarira kot tranzitno, se preda neposredno organom naše Solunske cone. V mestna skladišča se mere oddali samo tako blago, za katero se takoj plača carina in druge takse. Tranzitno blago se odda v začasni depo svobodne cone na podlagi prijave, katera se s tovornim listom vroči glavnemu kontrolorju začasnih depojev. V teh depojih more ostali blago 6 dni brez plačevanja ležarine. V času svobodnega ležanja se mora blago ali na podlagi dovoljenja za izvoz izvoziti iz cone (bodisi na carinsko ozemlje ali na tranzitno za inozemstvo), ali pa se mora prenesti v javna ali privatna skladišča, ki se nahajajo v coni i/i to, na podlagi dovoljenja in prejema. Stroški za razkladanje, nakladanje, prenos in ležanje blaga v coni so mnogo nižji kot so stroški v skladiščih mesta. Trgovski stiki s Turčijo. Od naših domačih produktov bi mogli plasirati v Turčiji: salame, šunko, razne klobase, sir, fižol, žganje, liker, konjak, ovce, govedo in konje. Gradbeni les gre dobro v promet zlasti v Anatoliji, kamor izvaža mnogo lesa Moldavija (Romunska). Dobro bi bilo, ako bi poskusili plasirati tudi naše produkte na ondotnih tržiščih. Našemu konzulatu v Carigradu bi pripadalo, da bi se z navezanjem stikov med našimi in turškimi tržišči intenzivneje bavil. Amerikanski indeks je v tretjem tednu meseca oktobra znašal 156.1 (prejšnji teden 156.15) enot. Kupna moč dolarja se je v tem času zvišala od 63*9 na 64‘i %. Švicarski indeks za veletrgovino izkazuje za 1. oktober t. 1. 159 enot, kakor prejšnji mesec proti 169 enotam dne 1. oktobra I. 1924. Obrt. Nova sladkorna tovarna v Banatu. — ! Kakor smo že poročali, so producenti sladkorne pese sklenili, da osnujejo v Banatu lastno sladkorno tovarno. ,V ta ' namen so osnovali zadrugo, za katero je ministrstvo trgovine in industrije po zadnjih poročilih te dni odobrilo pravila. Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Zbornica za trgovino, obrt in in- ] dustrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1925: a) deset ustanov za Onemogle ; uboge obrtnike ali trgovce in sicer pet po 100 Din in pet po 50 Din; h) pet ! ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnje ' naj se pošljejo Zbornici za trgovino, ; obrt in industrijo v Ljubljani do 15. no- j vembra, 1925. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino ( samostojno izvrševal, da sedaj zaradi ; onemoglosti ne more več delati in da je j ubog, oziroma, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrl nika ali trgovca. Dcnarstvo. Zakon o Obrtni banki. Dela glede zakona o Obrtni banki, ki so se vodila sporazumno z Obrtno zbornico v Beogradu, * so se v ministrstvu trgovine in indu- j strije končala. Minister trgovine in indu- j strije g. dr. Krajač je predal novi zakonski projekt ministrskemu predsedniku g. Pašiču, da ga tudi on pregleda, in da stavi svoje predloge. Po pregledu bo projekt predložen ministrskemu svetu. Ukinitev nekaterih agencij Državne hipotekarne banke. Državna hipotekarna banka je sklenila, da svoje agencije v Smederevu in Požarevcu zbog slabili poslov ukine. Predlog za osnovanje kreditnega zavoda za emigracijo. Lj. St. Kosier je naslovil na predsednika ministrskega sveta, ministra za socijalno politiko, ministra trgovine in industrije, ministra financ in presednika Narodne skupščine strokovno utemeljen predlog z zakonskim projektom glede vprašanja osnovanja kreditnega zavoda za našo emigracijo. Po mnenju g. Kosiera bi se naj osnoval privilegiran kreditni inštitut z delniško glavnico v iznosu 10 milijonov Din v zlatu. Sedež tega inštituta bi bil po mnenju g. Kosiera v Zagrebu in bi se v prvem letu obstoja dvorile glavne lilijale v Beogradu, Skopiju, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu. Denarne pošiljke iz inozemstva. Ministrstvo financ je pošiljanje denarja v pismih (denarnih) omejilo. Po novi odredbi se smejo pošiljati iz inozemstva samo denarna pisma v vrednosti do io tisoč francoskih frankov. Gotovinsko dobroimetje naših državljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Poštna hranilnica v Beogradu objavlja v eni zadnjih okrožnic, da so konvencije za likvidacijo gotovinskih terjatev pri navedenih poštnih hranilnicah sklenjene in da hode naše interesente, čim se te konvencije ratificirajo, pravočasno potoni časopisja opozorila na pogoje za njihov dvig. Češkoslovaški državljani v SHS prijava terjatev proti poštui hranilnici v Budapešti. Konzulat Cehoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, bivajoče v Kraljevini SHS, na prijavo terjatev proti poštni hranilnici v Budapešti, ki se vrši na podlagi razglasa ministrstva financ v sogla-su z ministrstvom pošt. ČSR št. 166 Zb. za k. in naredb z due 9. VII. 192 škoslovaški državljani, ki stalno stanujejo v Jugoslaviji in ki so lastniki terjatev iz hranilnih vlog, ček. računov, računov v gotovini itd. pri poštni hranilnici v Budapešti, lahko dobe pristojne informacije radi prijav od konzulata ČSH v Ljubljani. Pri pismenih vprašanjih se mora priložiti potrebna vsota za kritje poštnine. Prijavni termin konča HO. novembra 1025. Obrestna mera se znižuje tudi na Če-hoslovaškem. Na zadnji seji bančnega odbora v finančnem ministrstvu se je na podlagi poročila, da je položaj na denarnem trgu ugoden, načeloma sklenilo znižati obrestno mero. Znižanje se izvede po vsej priliki v prvih dneh tekočega meseca. Češkoslovaški zlat dar za valutno podlago. Po vesteh iz Prage znaša vrednost daril za zlato podlago republike 25 milijonov čK. To je rezultat svoječasne zbirke, ki naj bi služila kol temelj za valuto. LISTEK. Dr. Rudolf Audrejka: K zgodovini tujskega prometa. (Konec.) Na ustanovni skupščini prerojene »^veze za tujski promet v Sloveniji«, ki se je vršila 2. julija 1924, je bil izvoljen sledeči glavni odbor: Predsednik: dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, šef oddelka Ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. O d b o r n i k i: , dr. Josip Tičar, zastopnik Slovenskega Planinskega Društva; dr. Fran šter, ravnatelj državnega zdravilišča Rogaška Slatina; Fran Kavčič, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani; dr. Hubert Souvan, finančni prokurator v Ljubljani, zastopnik zimskošportnega saveza; Fran Vidic, višji centralni nadzornik direkcije državnih železnic v Ljubljani, zastopnik direkcije državnih železnic; Ivo Šubic, magistralni ravnatelj v Celju, zastopnik Olepševalnega društva v Celju; Josip Lavtižar, župnik iz Rateč, zastopnik tujskoprometnih interesentov Zgornje Savske doline; Herman Tomc, bivši župan občine Bled; (pozneje se je kooptiral blejski župan Ivan Kenda). Namestniki: vladni svetnik dr. Audrejka kot za- j stopnik društva za povzdigo mesta Ljubljane in planinske podružnice za škofjeloški okraj; Jean Schrey, podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; dr. Davorin Senjor, zastopnik podružnice Slovenskega Planinskega Društva v Mariboru; Lojze Rihteršič, okrajni gozdar v Celju, zastopnik olepševalnega društva v Celju. V nadzostveni svet so bili izvoljeni gospodje: Alojzij Tykač, generalni ravnatelj Ljubljanske Kreditne banke; K. Prohaska, ravnatelj podružnice Pive hrvatske štedionice v Ljubljani; Jakob Zupančič, ravnatelj realke v Mariboru. Odbor je izvolil za podpredsednika g. Jeana Schreya, za tajnika g. dr. Rudolfa Andrejka, za blagajnika pa g. Frana Vidica, ki tvorijo s predsednikom dr. Marnom nekak direktorij >Zveze«. Razen omenjenih gospodov je član odbora še dr. Fran Žižek v Beogradu kot delegat ministrstva trgovine in industrije. V glavnem odboru so' s posvetovalno pravico zastopana tudi sledeča oblastva, zavodi in korporacije: velika župana v Ljubljani vin Mariboru, zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ravnateljstvo državnih železnic, ravnateljstvo pošte in brzojava, gradbeno ravnateljstvo in poli- cijski direktor v Ljubljani ter mesta Ljubljana in Maribor. Z Zvezo za tujski promet je v petindvajsetih letih njenega obstoja rasel in se razvijal nje pomen, rasli in razvijali pa so se tudi njeni nameni. Prvotna njena pravila iz 1. 1905—1908 označujejo kot njeno nalogo: varovati in pospeševati vse, kar je v prid tujskemu prometu, podpirati ne le težnje njenih članov, mereče na povzdigo tega prometa, ampak tudi samostojno ukrepati vse, kar se ji vidi prikladno za dosego tega svojega namena. Najvažnejše naloge so ji torej, da vpliva pospeševalno na boljši promet v vseh panogah, da skrbi za številnejša in boljša stanovali-šča ter za obilnejšo in boljšo prehrano, da odstranjuje vse tujskemu prometu škodljive vplive, da skrbi za primerno reklamo glede cele Kranjske dežele in da neprenehoma probuja zmisel in razumevanje za pomen ..tujskega prometa; za vse te namene zbira Zveza potrebna denarna sredstva ter podpira ž njimi tudi podjetja, ki pospešujejo tujski promet. A sedaj si oglejmo delokrog in namene, kakor jih označujejo § 2 zadnjih pravil iz 1. 1924. Navedeni so doslovno, ker se zrcali v njih velikanski napredek in razvoj Zveze. Po teh določilih nadzoruje Zveza tujski promet v Sloveniji, • vodi, upravlja, ureja in pospešuje vobče vse zadeve, pri katerih gre posredno ali neposredno za tujski promet. V podrobnejšem pa: a) vodi evidenco tujskoprometnih naprav v Sloveniji, posebno pa hotelov in gostiln, ki prihajajo za tujski promet v poštev (hotelski kataster), in posreduje pri oddaji stanovanj v tujskoprometnih krajih; b) pospešuje hotelirstvo in gostilni-čarstvo v tujskoprometnih krajih, zastopa njega strokovne interese pri uradih in v javnosti ter skuša vplivati na pravilni obrat in cene v teh podjetjih sporazumno z dotičnimi strokovnimi organizacijami; c) budi in pospešuje strokovno .izobrazbo hotelskega, kavarniškega in gostilniškega osobja; č) pospešuje prometne in komunikacijske zadeve, kolikor so v stiku s tujskim prometom. V tem oziru daje ini-cijativo za čim ugodnejše poštne, brzojavne in avtomobilske zveze, za popravo in vzdrževanje cestnih komunikacij, v planinskih krajih pa pospešuje in podpira gradbo, izboljšanje in vzdrževanje tudi takih potov in komunikacij, ki jih napravljajo lahko dostopne tudi nepla-nincem ter mednarodnemu turistovske-mu občinstvu. d) skrbi za propagando in reklamo tujskoprometnih krajev v Sloveniji ter v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in inozemstvu z izdajanjem, razpošiljanjem in s prodajo knjig ter brošur, kažipotov, zemljevidov, letakov in razglednic, fotografij in diapozitivov, s prirejanjem razstav, predavanj in drugih Kaj je bil pravi vzrok za demisijo francoskega ministra financ? Francoski minister Caillaux je predložil parlamentu za leto 1926. proračun, ki izkazuje 36.040 milj. frankov izdatkov in 82.600 milij. frankov prejemkov, torej 3440 milijonov frankov deficita. Za kritje deficita je predlagal, da se poviša davek na delovni zaslužek vseh vrst na 10 odst., davek na dohodek iz industrijskih in trgovskih obratov na 15 odstotkov, davek na premični in nepremični kapital na 20 odstotkov. Vrhu tega je hotel uvesti nove davke in sicer progresivni dodatni davek na dohodek iz kapitala v višini 2.5 odst. od 8 odst. in davek na neproduktivni premični kapital (pohištvo, srebrnino, bisere, drage kamne, slike itd.)' v višini pol odstotka. Še par dni pred demisijo je na velikem zborovanju razvil svoj program. Navajal je, da je dolžna Francija samo na notranjih posojilih preko 300 milijard frankov, do-čim se višine zunanjih dolgov niti ne upa navajati. Predlagane davke potrebuje, da uravnovesi proračun in da krije izredne izdatke, katere povzročajo lioma-tije v Siriji in vojna v Maroku. Zato bo potrebna tudi občutnejša premoženjska oddaja. Večina v parlamentu ni imela kljub resnemu položaju državnega gospodarstva pravega razumevanja za argumente finančnega ministra, ki je bil vsled tega prisiljen podati ostavko na svoje ob sedanjih prilikah na Francoskem res ne zavidljivo mesto. &&ČS 3 ggg S S Si ŠŠ&&&M' >BUDDHA< IZZ J ^J ‘r flko piješ „Buddlia“ čaj, vživaš že na zemlji raj! <4>- TRA0EMARK I 1' ~ _} »-a - Davki in takse. Izenačeni zakon o neposrednih davkih. Po našem časopisju kroži v zadnjem času ponovno novica, da pošlje minister za finance v doglednem čksu gospodarskim korporacijam v izjavo osnutek zakona o osebnih davkih, katerega je letošnje poletje izdelala posebna uradniška komisija. Že ko je podobna vest zadnjič krožila v naši javnosti, smo izrekli svojo sodbo o teh vesteh, ki jih brez dvoma lansira v javnost naša finančna uprava. Na tej sodbi vztrajamo in smatramo v danih razmerah za smo-trenejše, da zahtevamo, da se preobilna davčna merila po sedanjih zakonih znižajo, kakor da bi se zanašali na izenačenje davčnih zakonov, katero brez ; dvoma ne moremo pričakovati v doglednem času. Vprašanje točilnih taks v Sloveniji. Statistično je dokazano, da imajo točilne takse velik vpliv na posamezne obrate. ; '111,11 .................... tmmmmmammtimm j primernih sredstev v Jugoslaviji in ino-zemstvu; e) ustanavlja in vodi stalne p ro- j metne pisarne, prodajalne voz- i nih listov, potovalne pisarne iti agen- j ture za potovalna zavarovanja po ve- ! I javni h predpisih in organizira ter po- j spešuje družabna potovanja po tu- in inozemstvu; 1) ustanavlja podružnice v raznih tuj- j skop ro metni h središčih Slovenije, po- ) spešuje in pazno zasleduje njih delova- j nje; g) udeležuje se posredno ali nepo- j sredno pri podjetjih, tičočih se tujskega ; Prometa vsake vrste, ali jih tudi vodi; i h) loti se tudi drugih podjetij, dona- j sajočih dobiček, v svrho izboljšanja fi- j liane, ako ne nasprotujejo namenu i Zveze; i) stopa, v zvezo ali v stik s prometnimi ali sličnimi organizacijami v Jugoslaviji ter v inozemstvu; v tem oziru deluje v stiku s Slovenskim planinskim društvom in športnimi zvezami v Sloveniji in državi; j) izdaja strokovne publikacije in liste ter zalaga in razpečava tujskoprometne izdelke s posebnim ozirom na domači obrt. Ves ta obširni delokrog pa ni samo na papirju, ampak le odraz resnične in vsetranske Zvezine delavnosti, kakor jo razvidite iz pričujočih kratkim orisov njenega dela. Odkar se pobirajo točilne takse, število točilnih obratov stalno pada. V času od 1. januarja 1924 do 30. septembra 1925 je bile \ ljubljanski in mariborski oblasti prijavljenih 285 gostiln, 2 žganje-toča, 40 trgovin z vinom,.26 trgovin z vini,m v zaprtih steklenicah, 49 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 8 trgovin z žganjem v zaprtih steklenicah. V istem času pa je bilo odjavljenih 395 gostiln, 8 žganjetočov, 87 trgovin z vinom, 84 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 71 trgovin z. vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 45 trgovin z žganjem v zaprtih steklenicah. Zaradi tega je razumljivo, da so gospodarske korporacije in organizacije na zboru dne 23. oktobra 1925 soglasno zahtevale, da se ukine pobiranje točilne takse v vseli pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje. Za podkrepitev te zahteve izvede Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posebno akcijo. V ta namen 'je naslovila na vse gostilničarsko zadruge večje število vprašanj. Odgovori na ta vprašanja naj dajo podlago nadaljnji akciji za opustitev točilnih taks ali vsaj za njihovo preureditev v obsegu, ki bi ostrezala željam in potrebam točilcev pijač. Eno najvažnejših vprašanj gre za tem, ali bi interesenti za primer, da bi ukinitev točilnih taks drugače ne bila dosegljiva, pristali na alternativen predlog, da se točilne takse ukinejo, namesto njih pa poviša trošarina na vino za 15 para pri litru. S takim poviškom trošarine bi bil v Sloveniji do cela krit izpad na točilnih taksah. Važna so tudi ostala vprašanja, ki merijo na omiljenje obremenitve, da se bi ta ravnala izključno po množini potočenih pijač in na preureditev odmernega postopka, ki naj bi v izdatnejši meri omogočal sodelovanje točilcev pri odmeri takse. Opozarjamo vse interesente na to akacijo s prošnjo, da vpogledajo pri svojih zadrugah stavljena vprašanja in s svojimi podatki pripomorejo zadrugi, da bo mogla izčrpno odgovoriti na vprašanja na način, ki bo vstrezal mišljenju večine prizadetih točilcev pijač. Točni odgovori in premišljeni predlogi so predpogoj za uspešno izvedbo zapečete važne akcije. Promet. Potovanje po morju z najelegantnej-šimi parniki, opremljeni z vsemi udobnostmi v svrho poseta najzanimivejših pokrajin sveta, prireja Canadian Pacific. Informacije daje zastopstvo v Ljubljani, Dunajska cesta 31. iz naših organizacij. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji je poslala glede izvedencev in pojasnjevalcev v davčnih zadevah vsem gremijem in zadrugam naslednjo okrožnico: »Po členu 44 št. 5, odstavek 2 izvršilnega predpisa k IV. poglavju zakona o osebnih davkih morajo davčna oblastva za odmero dohodnine zasliševati kot izvedence ali pojasnjevalce v davčnih zadevah v prvi vrsfi člane cenilnih komisij in njihove namestnike, v drugi vrsti pa zanesljive in sposobne osebe, katere za to določijo zadruge ali druga strokovna udruženja, in šele v zadnji vrsti druge osebe. V praksi se je pri nas udomačila navada, da davčna oblastva zaslišujejo kot izvedence in zaupnike za dohodnino po večini osebe, katere se jim zdijo primerne za ta posel in se le redko poslužujejo članov cenilnih komisij, še redkeje pa oseb, katere za to določijo zadruge, kar bistveno prispeva k neenakomernosti ocen dohodkov in odmere davčnih bremen. Gospodarske korporacije in organizacije so zaradi tega sprejele med resolucije zbora o davčnih vprašanjih dne 23. oktobra t. L v Ljubljani tudi zahtevo, da se izvedejo poizvedbe za oceno pri dohodnini za vsako leto individuelno za vsakega davkoplačevalca in naj se za izvedence in pojasnilnike v to svrho zaslišujejo v prvi vrsti osebe, katere z(i to določijo stanovske organizacije. Finančni delegat dr. K Savnik je Zvezinemu tajniku obljubil, da je, pripravljen naročiti davčnim oblastveni, odnosno predsednikom cenilnih komisij, da zaslišujejo za izvedence in pojasnjevalce predvsem osebe, katere bodo v ta namen določile zadruge, pridržuje si pa izbiro med predlaganimi osebami. Zato Vas podpisana Zveza vabi, da v lastnem interesu imenujete za I tamošnji okoliš šest trgovcev za po jas-| njevalce in izvedence, pri čemur naj se I gleda na to, da bodo used ujmi po mož-| jiosti zastopane vse glavne trgovske j stroke. Priporočamo Vam, da imenujete | vsestransko informirane, zaupanje soto-! varišev uživajoče osebe, ki bodo dorasle tej nalogi. Seznam predlaganih oseb, za i katere je navesti ime, poklic in natančno j bivališče, izvolite do 15. novembra t. I. ! poslati Zvezi, da ga odpremi na pristoj-| no mesto.< RAZNO. Anketa radi prisilne zidave stanovanjskih hiš. Stanovanjsko sodišče v Ljubljani je razposlalo številnim trgovskim, obrtniškim in industrijskim tvrdkam, da odgovore na vprašalne pole o svojem gospodarskem položaju. Gre torej za akcijo, da se na podlagi teh odgovorov predpiše gotovim tvrdkam, da zidajo stanovanjske hiše za svoje delavce in druge nameščence. Ker so navedeni pozivi nadeli med našimi trgovci, obrtniki in industrijci na hud odpor in nevoljo, priredi na željo prizadetih Zbornica za trgovino, obrt in industrijo anketo, na kateri se bo zavzelo stališče napram tej akciji stanovanjskega sodišča. Anketa se vrši v soboto, dne 7. t. m. dopoldne ob II. uri v zbornični pritlični dvorani v Beethovnovi ulici. Vabijo se vse one tvrdke, ki so dobile navedene pozive stanovanjskega sodišča, pa tudi oni, ki se za to vprašanje zanimajo, da se udeleže ankete, četudi posebnega vabila mogoče niso dobili. Italijansko-ameriška pogajanja. One 2. t. m. se je sestala ameriška komisija za konsolidacijo vojnih dolgov, ki bo proučila spise, tičoče se italijanskega dolga. Vesti o predstoječih pogajanjih med Italijo in Združenimi državami glede italijanskega monopola na tobak se zanikujejo. Žitni pridelek v sovjetski Rusiji. Kakor pravijo uradni statistični podatki, bo letošnja letina v ZSSR radi neugodnega vremena slabša od lanske. Država je med tem nakupila med kmeti 2 milijona in pol ton letošnjega žita. Kadi srednjih cen oddajajo kmeti prav neradi velike množine žita in pričakujejo, da bodo žitne cene poskočile. V mesecu avgustu se je izvozilo v inozemstvo 115 tisoč, v mesecu septembru pa 309 tisoč ton žita. • RTGOVCI! Postrežite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim ZLATOROG MILOM ge želite, da gi odjemalce ohranite in pridobite novih! Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana na llregit 20. Ljubljanska borza. Sreda, 4. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo bi. 334; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den.. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska štedio-nica, Zagreb bi. 965; Kreditni zavod za trg. in ind.. Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne ni livarne <1. d.,♦Ljubljana den. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 126; Ni-hag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 39; Stavbna družba d. d., Ljubljauti den. 100, bi. 110; >Sešit' . tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den.’145. Blago: Smrekovi madriers, 75/230, od 3 do 7 ni, smrekovi bastings, 03/178, od 3 do 7 in, smrekovi bastings, 63/150, od 3 do 7 m, smrekovi bastings 63/163, od 3—7 m, z malenkostnim odstotkom od 3—4 m. feo vag. Postojna ali Suša k bi. 580; smrekove deske, 33 mm, 4 m, od 14 do 23 in 14 do 28 cm široke, paral, tombante, fco vag. Postojna triitv/. bi. 500; drva bukova, meterska, suha, zdrava, fco vag., Postojna tranz 10 vag. den 25., bi. 25.50, zaklj. 25.30; Javorjeve deske, neobrobljene, od 40 do 100 mm, z 10 % stranskih desk, od 2—3 m, tombante, fco nakl. postaja Štajersko bi. 000; Smrekove oz. jelove deske, 24 '11101, 4 111 dolž., monte, fco vag. nakl. p. 1 vag. den. 450, bi. 450, zaklj. 450; Letve 30/50, smrekove in jelove z živim robom, fco vag. nakl. postaja 1 vag. den. 450, bi. 450, zaklj. 450; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; pšenica, fco prekm. postaja bi. 275; Koruza bačka stara, par. Ljubljana 2 vag. den. 212-50, bi. 212-50, zaklj.' 21250; Koruza nova, sušena, nov., dec., fco Postojna tranz. bi. 195; koruza nova, sušena, fco slav. post. bi. 100; koruza nova, fco slav. postaja bi. 130; koruza umetno sušena, par. Postojna bi. 200; koruza umetno sušena, fco slav. postaja bi. 160; koruza stara, par. Postojna bi. 232; koruza nova, kval. garancija Domžale, fco Novi Sad 1 vag. den. 118, hi. 118, zaklj. 118; koruza stara, par. Novi Sad bi. 177-50; proso bačko, fco nakl. post., netto bi. 170; proso, fco prekm. postaja bi. 220; Ajda, fco prekm. postaja bi. 270; Ajda med-jimurska, par. Ljubljana bi. 275; Otrobi pš., drobni, par. Ljubljana 1 vag. den. 132.50, bi. 142-50, zaklj. 142-50; Oves, fco slav. postaja bi. 170; Iiž, fco prekmurska postaja bi. 210; fižol rjavi, fco Postojna tranz., b/ri den. 200, bi. 270; fižol mandolon, fco Postojna tranz. b/n den. 350; fižol prepeličar, fco Ljubljana, netto den. 300; fižol ribničan, fco Ljubljana, netto den. 300; fižol beli, 2 % primesi, v egal. vrečah, b/n, par. Postojna bi. 280; fižol rmeni, 2% prim., v egal. vrečah, b/n, par. Postojna bi. 270; Fižol rjavi, v vrečah, b/n, par. Postojna bi. 265; Fižol rjavi, v vrečah, rinfusa, par. Postojna bi. 250; krompir, fco prekm. postaja bi. 60; Konoipno seme v vrečah, b/n, par. Postojna bi. 560. Tv*«r.’wnr\w*.'«i RKNfaMMIiNMMIIIMNin a, TRŽNA POROČILA. Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze vlada na žitnem trgu še vedno neorientiranost. Cene so neizpreme-njene. Dovoz na trg je bil slab, kar velja tudi za promet. Pšenice je bilo prodane 73 ^vagonov. Bačka vagonska noti ra 250—252.50, potiska 77/78 po 252.50 do 255. Blago na Tisi je noti ralo 255. Braila je kupovala potisko pšenico po 214 s, srbijansko po 207—208 s. Dunaj je plačeval potisko blago po 175—176 Kč. Koruze je bilo prodane 120 vagonov. Suha koruza je notirala 192.50 Din pariteta Postojna zacarinjeno. Braila je plačevala suho blago po 132—133 s ali v dinarjih na naših postajah 150. Zimska koruza je notirala december-januar 125—127, zacarinjena 135. Dunaj je poskočil za marec-april na 107, koncem tedna pa zopet na 106. Braila je padla od 123 na 119 s. Moke je Dilo prodane 25 vagonov in sicer po 272.50 pariteta Kelebija, Ogg po 267.50—260. Cene pri manjših mlinih notirajo 0-baza 400, št. 6 250—240. Ostali večji mlini notirajo 410—415. Otrobov je bilo prodanih 8 vagonov bačkih po 112.50. Ovsa 5 vagonov, bački po 162.50, sremski po 165. Tržne cene v Ljubljani. Goveje meso v mesnicah 16 do 19 Din, na trgu 15 do 18, kg jezika 18 do 19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter, ledic, možganov 18 do 19, loja 7.50—10, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25—30, pljuč 20, svinjskega mesa 20—27.50, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 27.50, glave 7.50, parkljev 5, slanine 22.50—29, masti 30—31, šunke 35—37, prekajenega mesa 30—35, prekaj. park- ES .. ffl I Izšla je I | Blasnikova »! Naznanilo preselitve Uljudno naznanjam, da je z današnjim dnem nasproti kavarne „E U R 0 P fl“ preselila svoje poslovne prostoie b za navadno leto 1926, £ ki ima 365 dni. g „ VELIKA PRATIKA" je ■ gg najstarejši slovenski IS kmetijski koledar, koji ■ H ja bil najbolj vpostevan ■ J že od naših pradedov. J * Tudi letošnja obširna iz- K ■ daja se odlikuje po bo- ■ ^ gati vsebini, zato pride B m prav vsaki slovenski r* ® rodbini. — Dobi so v ^ jjjj vseh ttgovinah po Slo- B q veniji in stane 5 D. Kjer gg ESI bi jo ne bilo dobiti, naj E ® se naroči po dopisnici pri ® g J. Blasnika naslednikih g 0 tiskarna in litografižni zavod n Ki v. S a Ljubljana, Breg stev. 12 ra $3 i KI raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo kastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim obratom. CENIKI NA. RAZPOLAGO I u rum, konjak, likerje In žganj« Ekstrakti in arome aa nealkoholne pijač« meh vrat Koncentrirani sadni za arome Oziranje kan-Kieri dliov In »ladčlč PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = limonov sok = priporoča: Sracko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 1! Zahtevajte cenike II Kolodvorska ul. 41 Naslov brzojavkam: _ . w Telefon interurban „ghqm" Podrijiznice: ste. 454 MARIBOR, JESENICE* RAKEK. Obevlja v,e v to 11 Zastopniki družbek stroko »padajoče spalnih vox posle 'najhitreje In G nvl S- O. E. pod najkulantniml lUflUIII) za ekspresne pegoji.Tj poSIlfke. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki raanterua! tMerk«r< kot i«d»j*tclj* in tiskwj* A. SEVER, Ljubljana. ljev 12, glave 15, jezika 35, koštruno-vega mesa 14—15, kczličevine 20, konjskega mesa 7—1). 1 kg krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk, safalad, posebnih 35, svežih kranjskih 40, polprekajenih 32—40, suhih 67, prekajene slanine 30—35. Perutnina: piščanec 1.5—22, kokoš 25—30, petelin 35—50, raca 30, nepitana gos 60, pitami gos 80 do 1 (K), domač zajec 15—30, divji zajec 25—60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25, kg srne 20—35. Ribe: 1 kg krapa 26—32.50, šlajna 25—30, ščuke 25—30, postrvi 55—60, klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50. Liter mleka 2.50—3, kg surovega masla 40, čajnega 55—60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9—10, eno jajce 1.75. 1 kg belega kruha 5.50, črnega in rženega 4.50. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. Arste 8, 11. in III. 2.50 do 5, kg luksuznih hrušk 12, I. 10, 11. in 111. 4—8, ena limona 0.75—1, kg fig 14, navadnega kostanja 2.50—5, maroni 10, •orehov 10, luščenih orehov 35, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 6—8, grozdja 6—12. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 64—76, Santos 52—56, Rio 45—50, pražene kave 1. 80—92, II. 60—64, 111. 52—56, kristalnega sladkorja 12.75, sladkorja v kockah 14.75, kavne primesi 20, riža 8—10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 38, mletega 42, paprike III. vrste 32, sladke paprike 52, testenin 10 do 12, pralnega luga 3.50, čaja 75. Mlev-ski izdelki: pšenična moka št. 00. 5.25, 0—4.75, št. 1 5.50, št. 3 4, št. 6 3, kaše 7, ješprenja 7, ješprenjčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3—4, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50 do 7, ajdove moke 7—9, ržene moke 5 do 5.50. Žito: 1 q pšenice 310—315, rži 250 do 280, ječmena 230—250, ovsa 220 do 260, prosa 300, koruze 240, ajde 330, fižola 360, graha 400, leče 600. Kurivo: 1 q premoga 40 do 47, 1 kub. m trdih drv 150—160, mehkih 100. Krma: 1 <1 sladkega sena 75, polsladkega 50, kislega 45, slame 50. Zelenjava: 1 kg endivije 8—9, motovilca 10—15, radiča 10—15, poznega zelja 0.50—0.75, rdečega zelja 3—4, kislega 3, ohrovta 2, karfijol 12 do 16, kolerab 4—5, pudzemljic-kolerab 0.75 do 1, špinače 7—8, paradižnikov 9—10, čebule 2.50—3, česna 15, krompirja 1.25—1.50, repe 0.75, kisle repe 2.50, korenja 0.75—4, peteršilja in zelenjave za juho' 4. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, 31. oktobra 1925. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 30. okt. 1925 se je pripeljalo 292 svinj in dve kozi; cene so bile sledeče: mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 100—150 Din; 7—9 tednov 180 do 225; 3—4 mesece 280—320; 5—7 mesecev 350—480; 8—10 mesecev 520—680; 1 leto stari 900—1100; 1 kg žive teže 11.50—12.50; mrtve teže 15—17.50. Prodalo se je 186 glav. Položaj na tržiščih jajc je v glavnem nespremenjen v državi kakor v inozemstvu. Pri nas je povprečna nakupna cena 1.40—1.60 Din za komad. Na inozemskih tržiščih je zabeležiti obilne dovoze jajc iz Rusije. V Londonu notira sveže blago 19 šilingov za 120 komadov. V Švici in Nemčiji se trguje na bazi 230 do 240 švic. frankov za zaboj franko Bučhs. Na Dunaju se plačuje komad povprečno po 21 do 22 grošev. Na drobno so pri nas cene večinoma po 1.75 do 2 Din komad. DOBAVA, PRODAJA. Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 150 kg belega vazelina in 300 kg glycerina ter za dobavo 2000 kg afrika; do 17. novembra t. I. ponudbe za dobavo 40 m jeklene špiralne cevi; do 20. novembra t. I, za dobavo 2 kom. škripčevja. Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije interesentom na vpogled. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. novembra t. I. pri generalni direkciji posrednih davkov v Beogradu glede dobave posteljnine (slam-njače, rjuhe, volnene odeje). — Dne 20. novembra t. 1. pri intendanturi III. ar-mijske oblasti v Skoplju (ulica kej Vojvoda Putnik) glede dobave 100 komadov železnih sodov za petrolej. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. L ponudbe za dobavo 2000 kg kristalne sode. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Banji Luki sprejema do 21. novembra t. 1. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. — Komanda pomorskog arse-nala v Tivtu sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe za dobavo šolskih potrebščin, do 28. novembra t. I. ponudbo za dobavo električnega materiala ter za dobavo raznega materiala (ploščnato železo, železni vijaki z maticami, karbolinej, katran itd.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. novembra t. I. pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu (dajeva ul. 30a) glede dobave 750.000 kg pšenice (pogoji so pri intendanturi iste komande interesentom na vpogled. — Dne 28. novembra Štev. 130. •«r— . ------- r-rri nim i— imr~ii«m mm) ri~ti t. t. 1. pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave elektromobila (pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji, soba št. 54). — Dne 30. novembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave signalnih sredstev; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnih strojev. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega materiala (steklarski klej, kovano železo, železne cevi, cement, železni vijaki, zakovice, razna živa, Edison-svetiljke, svinčeni kabel ter drug električni material itd.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu, dne 25. novembra t. I. glede oddaja v zakup kolodvorske restavracije v Ust i p rači-G o ra ž.d i, dne 26. novembra t. I. glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Matkoviču; dne 27. novembra t. I. glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Pudingovih; dne 28. novembra t. 1. glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Lašvi. — Dne 25. novembra t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede oddaje elektrifikacije postaje in kurilnice Ljubljana gl. kol. — Dne 26. novembra t. I. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 92.200 kg raznega polkartona, dne 27. novembra t. 1. pa glede dobave 18 komadov >Pance m blagajn. — Dne 27. novembra t. 1. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave ognje-gasnega orodja; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave kudeljskih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi! podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.