ODKLOPILI VODO POLICIJSKEM MOTORJU ■ liHTTM ŠT. 42 - LETO 60 - CELJE. 10.6.2005 - CENA 300 SIT So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. if; íMgiiBii. j <» bank« col|e i j iir-owiT^) m UŽITEK V DOBRI KAVI l'HA/ARW: l):t/7l3-2S(ili ! Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn GROZLJIVI TEHARSKI SPOMINI PO PRETRESU V ZDRAVSTVENEM DOMU ANJA BUKOVEC: »KOT BI SE LJUBILA Z NEKOM« SLOVO OD MLADEGA VELENJSKEGA ATLETA UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC IVANKE URANJEK6. 33102ALEC Info: 03/713-35-50; www.upi.si Z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2005/2006 »UPI DAN« v Planetu TUŠ: petek, 10.6., od 11. de 19. ure INFORMATIVNI DAN za srednješolske programe za odrasle torek, 14. 6.. ob 16 uri na UPI - LU Žalec Mercator @®aoOc?rr rgrson® Opekamiška ulica 9, Celje sobota 11. junij 2005 od 1 ■ ) ur^ dalje /jps LUMPIJEVA HURA NOGO. 'FTNA VAÍT nedelja 12. junij 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARUE - Pikine užitkarije Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? "NOVA" OKNA proclnost j® v kvalitati 080 12 24 www. mik-ce.si MIK lu. Siji 01, Celje 11425 SI SI. salon Ljubljani It S« 2! 20. Maribor 02 «1II IS KRATKE-SLADKE Nekateri znajo Za enega od Ingradovcev se je stečaj začel ravno ob pravem času. Zdaj bo med turistično sezono lažje nadziral promet v svojih apartmajih ob hrvaškem morju, ki si jih je prislužil s težkim, predvsem pa nevarnim delom po gradbiščih. Roka sprave? Žalski svetniki so na prejšnjih sejah porabili kar nekaj časa, da so iz občinskih delovnih teles izključili Gvida Hribarja in Andreja Vengusta. Potem je prišla ponedeljkova seja in žalski župan Lojze Posedel je postavil stvari na svoje mesto - sam je predlagal ustanovitev komisije, v kateri bi bila oba omenjena svetnika. Ponujeno roko sprave je sprejel le Hribar. HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 Prva knjiga v velenjski knjižnici V Velenju se slovenski književniki od srede družijo na Herbersteinsko-Lite-rinem srečanju, ki ga bodo s podelitvijo Pretnarjeve nagrade zaključili danes. Organizatorji srečanja skušajo s festivalom slovenski literarni produkciji zagotoviti čim boljše možnosti za njeno predstavitev. Pri snovanju programa festivala so bili upoštevani trije osnovni kriteriji, in sicer aktualnost, izvirnost in estetika. Za festival v Velenju pripravljajo tudi obširen kulturni program, kjer velja posebej izpostaviti literarna branja slovenskih avtorjev otroške in odrasle literature, koncerte slovenskih glasbenih skupin, kantavtorske nastope, filmske matineje. Med drugim so doslej v okviru tridnevnega festivala predstavili novo slovensko književno revijo za poezijo Poetikon ter pripravili okroglo mizo o vlogi književnih revij v kulturnem življenju. Danes ob 10. uri se bo začela okrogla miza z naslovom Odzivi na sodobno slovensko književnost in literarna kritika v osrednjih slovenskih književnih revijah in javnih občilih. Popoldne si bodo udeleženci festivala ogledali muzej premogovništva, ob 18. uri pa simbolično skupaj z Velenjčani preselili prvo knjigo v novo knjižnico v nekdanji Nami. Založba Litera bo novi knjižnici podarila za milijon tolarjev knjig iz svojega programa. Slovenske književnike bo sprejel velenjski župan Srečko Meh, nagovoril pa jih bo tudi predsednik društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot. Ob zaključku bodo podelili festivalska priznanja, nato pa bo do parka vile Herberstein krenil častni sprevod z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem, češkim prevajalcem Františ-kom Benhartom. Pretnarjevo nagrado praviloma prejmejo tujci, ki so v preteklosti največ naredili v korist slovenske literature. Festivalsko druženje bodo zaključili s koncertom slovenske pevke Moire. US ra diocelje Toča pobelila polja Torkova nevihta, ki je okoli 13. ure zajela celjsko regijo, se je na nekaterih območjih sprevrgla v pravo neurje s točo. V Zagradu, Pristavi, Zvodnem, proti Štoram ter na območju Tremerja in Košnice je za grah debela toča popolnoma pobelila polja in vrtove in pri tem povsem uničila nekatere poljščine. Po besedah krajanov omenjenih naselij je škode precej, saj je, denimo, koruza povsem scefrana, enako sadno drevje, trta in vrtnine. Kupi toče oziroma ledu pa so na posameznih mestih ostali celo do naslednjega dne (na sliki). BA UVODNIK Začelo se bo V teh dneh se začenja zadnja faza obnove Mariborske ceste v Celju, še ena velika državna in občinska naložba v prometno infrastrukturo. Naložba, ki bo slednjič in dokončno odpravila kratkovidno povojno urbanistično politiko, ki ni znala poskrbeti za ustrezno prometno povezavo severa in juga mesta. Z začetkom del izvajalci zamujajo, čeprav ne po svoji krivdi. Šele tik pred BRANKO začetkom del so se načrtovalci projek- STAMEJČIČ ta zavedli, za kako težek zalogaj gre. Da namreč prometnih tokov ne bo mogoče, kot so zapisali v projektni in razpisni dokumentaciji, speljati ob gradbišču. Da bo, skratka, Aškerčevo cesto in križišče pri pošti treba med deli v celoti zapreti. Pa ne bi bilo tako hudo, če bi zapora trajala kak mesec. Trajala bo namreč dlje. Bistveno dlje. Gradbišče je namreč prav na območju, kjer arheologi pričakujejo bogata najdišča. Da jih bodo raziskali, bodo potrebovali tri mesece ...Če bo vse po sreči in če bo služilo tudi vreme. Prav zaradi tega gre za morda še zahtevnejši projekt, kot je bila izgradnja podvoza pod Savinjsko železnico. Ne zaradi zahtev gradnje. Preprosto zaradi dejstva, da nadomestne ceste, ki bi služila kot obvoz, ni. To pa pomeni grozljivo prometno situacijo, v kateri bodo vozniki iskali vsak svojo najboljšo možnost, da se le prebijejo do središča mesta in naprej proti Laškem. Ter obratno, seveda. Za koliko mesecev bodo sicer potrebne in koristne arheološke raziskave zavlekle gradnjo in za koliko jo bodo podražile, je seveda nemogoče napovedati. Lahko pa napovemo, da se bodo morali vozniki oborožiti z zvrhano mero strpnosti in potrpežljivosti. In le upamo lahko, da arheološke najdbe ne bodo tako zelo pomembne in velike, kot so bile pri prejšnji fazi obnove. Da se ne bi z njimi zgodilo tako, kot se dogaja z razvpitim svetiščem galsko-rimskega tipa, ki so ga izkopali na Mariborski in ga pred letom in pol »začasno« uskladiščili ob avtobusni postaji. V leseni okvir in folijo zavita antična kocka zdaj tam žalostno propada, ne da bi kdorkoli od naključnih sprehajalcev sploh vedel, kaj vidi pod razcefrano in razpadajočo embalažo. Sramota za mesto in za vse, ki se tako radi kitijo z njegovo bogato zgodovino. Promet bo ohromel Med obnovo bodo predvidoma za kar 5 mesecev v celoti zaprli Aškerčevo ulico v Celju Potem ko je še pred slabimi 14 dnevi kazalo, da bo zadnja faza obnove Mariborske ceste v Celju tekla razmeroma gladko, se zadnje dni priprave na začetek del vse bolj zapletajo. Po včerajšnjih burnih usklajevanjih med vsemi prizadetimi in odgovornimi so se namreč dokončno odločili, da bo med obnovo Aškerčeva ulica, od avtobusne postaje do vključno križišča pri pošti, v celoti zaprta. Razloge za to odločitev gre iskati predvsem v varnosti, saj naj bi bila ta močno ogrožena ob zagotovitvi vsaj enosmernega prometa po Aškerčevi. Temu je seveda mogoče pritrditi. Tem bolj pa bo zato zapletena organizacija prometa v mestnem središču in debelih pet mesecev tudi ohromljena pre-točnost prometa v smeri sever - jug in obratno. Arheološka izkopavanja na tem delu trase bodo trajala kar 75 delovnih dni (brez sobot in nedelj in tudi ne ob dnevih, ko bi vreme dela premočno oviralo). Z veliko porcijo sreče bi lahko torej arheologi svoje opravili v treh V teh dneh so na zelenici pred Celeia parkom že pripravili zemljišče za začetek arheoloških izkopavanj. mesecih, še nadaljnja dva pa bodo potrebovali delavci CM Celje, da bodo zgradili prometnico in križišče pri pošti. Šele zatem bo mogoče »ugrizniti« v jabolko nadaljnjih del na Krekovem trgu in Ulici XIV. divizije. Ob popolni zapori Aškerčeve in križišča pri pošti, bo- lje rečeno dela cestišča, ki skozi podvoz vodi proti Teharski cesti in Skalni kleti, bodo začasno spremenili prometni red v Cankarjevi in Vodnikovi ulici. Obe doslej enosmerni ulici postajata začasno dvosmerni, kar hkrati pomeni, da ob njiju ne bo več parkirišč. Vozniki se bodo vse do novembra morali torej znajti kakor vejo in znajo - tovorni promet bo vnovič speljan preko Kidričeve in Teharja, ostali bodo morali uporabljati manjše mestne ulice in obvoz preko Mestnega parka. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Dobro Je videti dobro! Donatorska akcija Nove Ljubljanske banke za dodatne operacije sive mrene uspešna tudi v celjski bolnišnici Na očesnem oddelku celjske bolnišnice so lani naredili 2.100 operacij, od tega kar 1.484 operacij sive mrene. Poleg bolnikov s celjskega območja prihajajo v celjsko bolnišnico tudi bolniki od drugod, vseeno pa jim uspeva ohranjati čakalno dobo med tremi in šestimi meseci. 1\idi po zaslugi dodatnih operacij, ki jih z donatorsko akcijo omogoča Nova Ljubljanska banka. NLB se je že predlani aktivno vključila v donatorsko akcijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako pomembno podprla prizadevanja za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu. Zagotovila je denar za izvedbo dodatnih tisoč operacij sive mrene, in sicer 501 v letu 2004 in 499 v letu 2005. Na podlagi javnega razpisa je zavod za zdravstveno zavarovanje zaupal izvedbo dodatnih operacij devetim izbranim ponudnikom, med njimi tudi Splošni bolnišnici Celje. S pomočjo teh sredstev so v Celju doslej dodatno na- v dm w Direktor celjske podružnice Nove Ljubljanske banke Boris Završnik je predal predstojniku očesnega oddelka Zdenku Zeliču simbolično darilo - krpice za čiščenje očal, ki jih bodo dobili vsi, ki jim bodo vrnili vid s pomočjo donacije NLB. redili sedemdeset operacij si- stotno povečanje števila ope- ve mrene. V Sloveniji so lani skupno naredili 12.506 operacij sive mrene, kar je 5.022 več kot leto prej. Štiridesetod- racij so omogočila dodatna sredstva, ki sta je z namenom skrajševanja čakalnih dob zagotovili zdravstvena zavarovalnica in donacija NLB. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v celjski bolnišnici poudarila direktorica celjske območne enote ZZZS Marina Senčar, bodo skušali tudi letos zagotoviti denar za dodatne operacije sive mrene, saj podatki kažejo, da je na leto potrebnih kar 14 do 15 tisoč operacij. Predstojnik očesnega oddelka celjske bolnišnice, specialist oftalmolog Zdenko Zelič, dr. med., je kot razlog za strmo povečevanje potreb po teh operacijah navedel tudi odločitev stroke, da zdaj operirajo bistveno prej, kot so nekoč, torej takrat, ko človek s sivo mreno še vidi - čeprav slabše. Za letos je napovedal 1.350 operacij sive mrene, če bo plačnik zanje, pa tudi več, saj so to sposobni narediti. »Očesni oddelek je le eden izmed tistih v naši bolnišnici, ki so sposobni opraviti več dela, kot ga lahko zaradi omejenih finančnih možnosti,« je poudarila tudi direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker. MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ Se Cetisu obeta menjava vodstva? Po zadnji skupščini Ce-tisa so po Celju zaokrožile govorice, da namerava glavni direktor Drago Polak odstopiti, razlog pa naj bi bile velike lastniške spremembe v podjetju. Kot je znano, družbe, zbrane okrog Krekove DZU, nadzirajo že skoraj 49 odstotkov Cetisa, pomemben lastnik z 9,3-odstotnim deležem pa je po novem tudi Kovinoplastika Lož. Drago Polak govoric ne želi ne potrditi ne zanikati. Kot nam je dejal, je za kakršnokoli pojasnilo v zvezi z njegovim morebitnim odstopom še prezgodaj, res pa je, da se bo »zaradi določenih spre- memb v lastniški strukturi podjetja treba marsikaj dogovoriti«. JI, foto: GK www.novitednik.com Celje se bo naelektrilo Od 16. pa do 18. junija se bo v atriju Mladinskega centra Celje zgodil prvi festival elektronske glasbe, imenovan kar F@stival, ki bo gostil mnogo vročih imen slovenske elektro scene. Na novinarski konferenci so predstavili festival. Ideja se je razvila, ker po mnenju organizatorjev Celje zaenkrat razen mladinskega pevskega festivala ne premore ničesar, s čimer bi se lahko postavilo po glasbeno-fe-stivalski plati. Pri F@stivalu gre za največji letošnji projekt MCC-ja, ki je ovrednoten na dva milijona tolarjev, z njim pa po besedah predsednika MČC-ja Primoža Br-varja želijo Celju poplačati zaupanje ter popestriti kulturno življenje v njem. Četrtek bo obarvan malo bolj umetniško, zato bo tu- di vstop prost. Najprej bo na vrsti Noname Nofame, sledili pa bodo Puna Syndicate & DJ KoO. Pri obeh projektih gre za eksperimentalno elektronsko-akustično glasbo. Petkov večer bodo začeli Celjani Three of Many, sledil bo Temponau-ta. Sobotni večer naj bi bil vrhunec festivala, saj bodo nastopili izvrstni Rotor, večer pa bo zaključil DJ Bra-zaMan, ki bo predstavil brazilske glasbene zvrsti, pomešane z najmodernejšimi plesnimi ritmi. Festival bodo ves čas spremljali tudi razni VJ-ji in tematske delavnice. Organizatorji so se odločili za simbolično vstopnino 1000 tolarjev za petkov in sobotni večer, za udeležence delavnic pa bodo koncerti kar zastonj. GREGOR STAMEJČIČ Nova priložnost za varno naložbo: KD MM, vzajemni sklad denarnega trga Visoka likvidnost, kratkoročne naložbe v izjemno zanesljive finančne instrumente. KJE SO NASI POSLANCI? Krči v Ljubljani Liberalna demokracija Slovenije je med strankami največja poraženka lanskih parlamentarnih volitev. Povolilni šok je bil dolgotrajen, nekateri menijo, da sploh še ni minil, saj se je stranka po ducatu let oblasti na državni ravni premaknila v opozicijo, kjer očitno kaže, da ji ta vloga nikakor ne gre od rok. Prav tako niso nikoli zares razrešili nesoglasij v stranki, ki so resnici na ljubo že njena tradicija, ljubkovalno poimenovana notranja demokracija. Ta je nekako delovala, dokler so lahko hranili zelo različne apetite, a je načelo naj cveti tisoč cvetov spodnesla jesenska volilna zmrzal. Vodstvo stranke namreč ni zmoglo pravega pogleda v ogledalo, zahteve po iskanju krivcev za poraz in svežih ljudeh na čelu pa so potihnile po decembrskem kongresu, kjer je Anton Rop brez protikandidata ostal predsednik LDS. Nazadnje je do nesoglasij prišlo v Ljubljani, ko je skupina mestnih svetnikov pred volitvami novega predsednika mestne LDS zagrozila z izstopom iz svetniškega kluba LDS, če bo ljubljanski podžupan Slavko Slak še naprej vodil stranko v prestolnici. Slak je bil znova potrjen, zaenkrat (do četrtka) pa se ni zgodil napovedan razpad svetniške skupine. Toda glede na komentarje vidnejših predstavnikov LDS je ljubljanska seja šele uvod v bolj javno razreševanje medsebojnih nesoglasij. Nekateri politični komentatorji ugotavljajo, da je osrednji problem pravzaprav predsednik stranke Rop, pod čigar taktirko je LDS tudi zašla v krizo tako na državni ravni kot v Ljubljani, in napovedujejo vroče nadaljevanje tako na lokalni kot na državni ravni. Črne prerokbe je izpolnil generalni sekretar LDS Roman Jakič, ki je v sredo obvestil vodstvo stranke, da je po tehtnem premisleku odstopil in ob tem dejal, da je LDS v krču. Zdene Podlesnik »LDS ni v krizi. Mora pa začeti delovati na način, primeren za stranko v opoziciji,« pravi Zdene Podlesnik, predsednik celjskega odbora nekdaj največje stranke v državi. Po njegovih besedah so v stranki po jesenskem porazu pripravili temeljito analizo »brez dlake na jeziku«, ki je pokazala, da so lokalni odbori naredili domačo nalogo. »Analiza je večino lokalnih odborov združila, po mojem občutku je LDS v Če-lju enotnejša, kot je bila prej,« meni Podlesnik in dodaja, da so tudi volitve v celjskem odboru pred dvema letoma spremljale podobne napetosti kot v Ljubljani, pri čemer naj bi razne pritiske izvajali »ljudje z vrha stranke«. Predsednik celjske LDS trdi, da so že zgodaj opozarjali na težave, vendar se držav-nozborske volitve peljejo z vrha stranke. Tako so se pritožili zaradi napačne strategije evropskih volitev, a se način vodenja ni spremenil. »-TUdi po volitvah vrh ostaja isti, zato se morda zdaj pojavljajo težave,« pravi Podlesnik. »Vsi so pričakovali Ropov odstop, a on se zanj ni odločil. Nihče pa ga ni hotel rušiti.« Podlesnik meni, da se je Rop izkazal kot zelo sposoben minister, zdaj pa je v drugačnem položaju, v katerem se očitno ne znajde tako dobro. »Nič nimamo proti njemu, vendar je v položaju, ko mora razmisliti, ali je to modro. Prav tako sem prepričan, da bi se našlo kar nekaj ljudi, ki bi bili pripravljeni oditi po kostanj v žerjavico, če bi se sedanje vodstvo stranke odločilo, da jim brez nagajanja prepusti svoje položaje,« meni Podlesnik. Bivši poslanec LDS Milan Kopušar pravi, da je dogajanje v vrhu stranke in v ljubljanskem odboru posledica volilnega poraza, ne sodi pa med tiste, ki so bili proti zamenjavi vodstva stranke. »-Ve se, da je predsednik stranke vlečni konj, zato sem že pred decembrskim kongresom dejal, da je bil ta sklican prehitro. Morali bi si vzeti več časa in v miru pripraviti razmislek za prihodnje delo. Mislim pa, da kljub zadnjim dogodkom ne bi smeli delati panike,« pravi šoštanjski župan. Vodja lokalne pisarne LDS v Žalcu in državni svetnik Gregor Vovk Petrovski ugotavlja, da je krizo po porazu občutiti v vrhu stranke, medtem ko za lokalne odbore ni prinesla bistvenih sprememb, »morda le nekoliko manjše veselje do dela«. Po njegovem je v Sloveniji tudi težko delati povolilne primerjave s preteklimi rezultati, saj nimamo dolgoletne tradicije starih parlamentarnih demokracij, kjer politiki odgovarjajo za slabe rezultate. »Nenazadnje je Janez Janša trikrat izgubil na volitvah, pa vseeno ostal predsednik SDS,« pravi Vovk Petrovski. »Največja težava je, da vodstvo LDS nima avtoritete med lokalnimi odbori in volivci. Prav lahko, da si jo bo sčasoma povrnilo, res pa je, da je krajša pot njegova zamenjava.« SEBASTUAN KOPUŠAR Hospic - dodajajo življenje dnem Majhnost je prednost Po uspešni vaji še priznanja Gasilci v Škofji vasi praznujejo stoletnico uspešnega delovanja. Po taktični vaji na gospodarskem poslopju v Šmarjeti, odprtju razstave v gasilskem domu in izdaji zbornika bodo danes v kulturnem domu pripravili slavnostno akademijo s kulturnim programom in z nagovorom predsednika društva Borisa Fidlerja. Podelili bodo tudi več priznanj društva in GZ Celje ter enajst državnih odlikovanj. Gasilsko odlikovanje 1. stopnje bodo dobili Rudi Ravnak, Franci Kasesnik in Jože Borštnar, 2. stopnje Boris Fidler, Sabina Arčan, Franc Horvat in Janja Sentočnik ter 3. stopnje Dušan Belak, Franc Flis in Vinko Belak. Gasilsko plamenico 2. stopnje bosta dobila Milan Kušer in Vlado Kmecl ter 3. stopnje Anton Pečnik, Robi Jamnišek in Gorazd Sentočnik. Vrhunec slavja ob stoletnici PGD in ob krajevnem prazniku Škofje vasi bo v soboto popoldne z veliko gasilsko parado, v kateri bo sodelovalo 250 gasilcev iz različnih gasilskih zvez. Parada se bo začela ob 17. uri, zaradi česar bo magistralna cesta za ves promet zaprta za petnajst minut. TV Kapelica s sv. Florjanom Na pročelje doma PGD Celje-Gaberje so gasilci postavili kapelico z zavetnikom gasilcev sv. Florjanom. Blagoslov je v opatijski cerkvi opravil opat Marjan Jezer-nik, kapelica pa naj bi varovala gasilce pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilci v Gaberju so na pridobitev zelo ponosni. Zdaj končujejo večmesečna obnovitvena dela na gasilskem domu, kjer bodo povsem na novo uredili tudi kuhinjo, ki je doslej niso imeli. Večino del opravljajo gasilci prostovoljno. TV - Št. 42-10. junij 2005 - Nova garaža za gasilsko lestev Ob 125-letnici PGD Vojnik so gasilci končali gradnjo garaže za gasilsko lestev, ki so jo dobili lani in so jo doslej imeli na prostem. Pri gradnji so pomagali številni obrtniki in gasilci, ki so opravili 1.350 prostovoljnih ur, največ, okoli dvesto, pa Stane Vanovšek in Zdenko Vrenko. Pri gradnji so sodelovali Luka Prevoršek, Adolf Jane, Božo Tržan, Edi Suholežnik, Silvo Kuder, Sandi Fijavž in družina Brglez. Vsem so se gasilci ob koncu del tudi posebej zahvalili. TV Na Dobrni bodo prihodnji teden slovesno podelili naziv častne občanke domačinki Ireni Artank, dolgoletni direktorici Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna. Prejela ga bo za uspešno delo z otroki s posebnimi potrebami ter druga prizadevanja v tej občini in širše. Delo, ki ga opravlja več desetletij, jo je posebej zamikalo v času izobraževanja na učiteljišču, ko je med drugim spoznala delo z učenci s posebnimi potrebami. »Takrat sem hitro začutila, da bo lahko to moja nadaljnja poklicna pot,« se spominja dijaških let. Izhaja iz kmeč-ko-delavske družine v Zavr-hu nad Dobrno, s šestimi otroki. Med njimi je bila najstarejša ter tako že kot deklica mamina pomočnica pri varovanju otrok in kuhanju. Živeli so v skromnih razmerah. »Nismo imeli veliko, a imeli smo drug drugega. Bili smo zadovoljni in srečni, z lepim otroštvom.« Po učiteljišču je bila nekaj mesecev zaposlena kot učiteljica v celjski šoli, nato je za vedno odšla na Dobrno, v takratno šolo za učence s posebnimi potrebami (današnji zavod). Ob delu je opravila študij specialne pedagogike ter postala pred četrt stoletja prvi človek do-brnskega zavoda. V teh letih se je na Dobrni marsikaj spremenilo. Danes pripomočki in oprema povsem ustrezajo učnim in vzgojnim potrebam, za vsakega varovanca posebej. Kadri so vsestransko usposobljeni, tako za izvajanje vzgoj-noizobraževalnih kot social-novarstvenih in zdravstvenih programov. »Vsak mora poleg osnovne izobrazbe redno pridobivati dodatna znanja na svojem in drugih področjih,« poudarja direktorica. Javni zavod na Dobrni je najmanjši med podobnimi v Sloveniji. »To štejemo kot našo prednost, saj se lahko strokovne službe bolj posvetijo vsakemu varovancu, njegovi invidualnosti. Posledično tudi dovolj zgodaj sodelujemo z njihovimi starši. Za manjšo skupino je prav tako lažje organizirati številne dejavnosti izven doma, kot so, na primer, letovanja, tekmovanja in prireditve.« Vsak od zaposlenih na Dobrni pozna vseh 70 varovancev po osebnem imenu. V zavodu na Dobrni so ostali v vseh teh letih isti predvsem prostori. Ob graščini Novi grad bodo jeseni začeli graditi novo poslopje zavoda, graščina pa bo po temeljiti obnovi postala imenitna klinika. Danes je po gradbeni plati dotrajana, zato si direktorica že več kot desetletje prizadeva, da bi bilo drugače. Za parcelo za novo poslopje je bilo najprej treba »razvezati« zapletene dena-cionalizacijske vozle, pri čemer so se na Dobrni »zamenjale« kar tri občine. Z de-nacionalizacijskimi upravičenci, z družino Goli, je uspel dogovor, da je parcelo iz svojega zahtevka izvzela ter jo tako v bistvu podarila. Direktorica pravi, da je z vsemi tremi občinami dobro sodelovala. Sedanja, Občina Dobrna, poudarja tudi to, da je »kolektivu pod vodstvom Artankove uspelo varovance iz obrobja družbenega dogajanja popeljati v vsakdanji utrip kraja«. Tako nastopajo na različnih občinskih proslavah, pripravljajo razstave, pišejo spise za občinsko glasilo, v okviru akcije Živimo zdravo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pa so, na primer, pripravili degustacijo čaja, ki ga pridelajo in sušijo sami. Artankova je vsa leta dejavna v različnih občinskih oziroma krajevnih organih v Celju, Vojniku in na Dobrni, kjer je trenutno v občinskem odboru za družbene dejavnosti. Opazno je tudi njeno vključevanje v kulturno življenje Dobrne, kjer je desetletje plesala v folklorni skupini ter prepevala v različnih zborih. Pela je tudi v stanovskem, učiteljskem pevskem zboru Emila Adamiča, ki je imel vaje v Celju ter Ljubljani. Zadnja leta prepeva v ženskem pevskem zboru KUD Dobrna, skupaj s še štirimi sestrami pa ohranja v posebni vokalni skupini ljudsko pevsko izročilo krajev pod Paškim Kozjakom. Za stare, napol pozabljene ljudske pesmi, se pozanimajo tudi pri starejših občanih. Nova častna občanka živi v Zavrhu nad Dobrno; blizu svoje rojstne hišě. Postala je mati dveh sinov, danes pa so ji v posebno veselje trije vnuki. Direktorski mandat Irene Artank bo zaključen jeseni, po njem pa načrtuje odhod v pokoj, ko ji zagotovo ne bo dolgčas. Poleg vsega drugega jo veseli delo na zemlji, vrtnarjenje in delo z vinsko trto, pri čemer ji pomaga soprog. »Ljubezen do zemlje izvira od doma, kjer nam je oče znal približati to delo na takšen način, da sem ga vzljubila.« BRANE JERANKO Slovensko društvo Hospic praznuje 10-letnico delovanja, ob petletnici njegovega Območnega odbora Celje pa so v sredo v prostorih Splošne bolnišnice Celje pripravili slovesnost, kjer so podelili priznanja novim prostovoljcem in gostili ustanoviteljico Hospi-ca dr. Metko Klevišar. »Neradi govorimo o smrti, pa vendar je del našega življenja in se ji nihče ne more izogniti. Prav zaradi izrivanja misli in pogovora o smrti je naša stiska toliko večja, ko se z njo soočimo, bodisi ko umirajo ljudje, ki jih imamo radi, ali ko umiramo sami. Govoriti o smrti pravzaprav pomeni govoriti o življenju,« so misli dr. Klevišar-jeve, ki se je že pri ranih devetnajstih soočila z lastno boleznijo - multiplo sklerozo, po študiju medicine pa se je pri delu na oddelku onkolo-gije vsakodnevno srečevala z umirajočimi in s smrtjo. Njene izkušnje in spoznanja so dragocena za vse, ki sodelujejo v društvu Hospic. Gre za neprofitno, nevladno humanitarno organizacijo, katere osnovna dejavnost je spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev ter prizadevanje za detabui-zacijo smrti. Njena filozofija je usmerjena v sprejemanje umiranja kot naravnega dogajanja, cilj pa ni podaljševanje življenja za vsako ceno, ampak obogatitev prostega časa, izboljševanje kakovosti življenja bolnika in lajšanje najbolj motečih simp- rogovor z ustanoviteljico društva, dr. Metko Klevisar (desno), je vodila predstavnica Hospica, Marija Cehner. tomov, predvsem bolečin. Spremljanje za bolnike, ki imajo po zdravnikovi presoji neozdravljivo bolezen ali poškodbo, ki bo v kratkem času povzročila smrt, je brezplačno. Vključitev je mogoča takoj, ko so možnosti aktivnega zdravljenja, ki obsega medicinske ukrepe za ohranjanje življenja, pri bolniku izčrpane, žalujoči pa se lahko vključijo, če začutijo, da potrebujejo pomoč. O poslanstvu Hospica in dosedanjih izkušnjah sta spregovorili predsednica slovenskega društva Tatjana Žargl ter predsednica Območnega odbora Celje Hedvika Zim-šek. »Smrt je neizogibno dejstvo v naših življenjih, vsi bo- mo nekoč sklenili svojo pot. Je naša velika učiteljica, pove nam več o življenju kot vse knjige sveta. Ko vemo, da se bliža konec, in je obenem ostalo še toliko neizživetega, nedorečenega, potrebujemo oporo, sočutje in razumevanje. Umiranje je proces, ki prizadene tudi vse bližnje, ti se morajo soočati z izgubo, ko bolnik že odide. Hospic jim je pripravljen dati oporo,« sta se strinjali. V Sloveniji že deluje okoli 120 prostovoljcev Hospica, njihovo usposabljanje traja 11 tednov, to pa lahko postane vsak, ki želi pomagati bližnjemu. Poleg prostovoljcev, ki so v družino z umirajočim bolnikom vključeni od 2 do 8 ur teden- sko in pomagajo pri spremstvu, osebni negi ter nudijo oporo, so v program celostne oskrbe vključeni tudi zdravniki, medicinska sestra, socialni delavec, psiholog in drugi strokovnjaki. Poslanstvo Hospica se torej začne-tam, kjer ostali vidimo le še neizbežni konec. Osredotoča se na fizične, socialne, čustvene in duhovne potrebe umirajočega, s tem zapolni praznino, ki ostane, ko so izčrpane vse ostale možnosti. In kot pravijo v društvu: ne moremo dodati dni tvojemu življenju, lahko pa dodamo življenje tvojim dnem. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC Družina Deželak je bila v nemilosti tako pri okupatorjih kot osvoboditeljih. Namesto zagrenjenosti gojijo hvaležnost, da so vsemu hudemu navkljub vsi preživeli. Grozljivi teharski spomini Ob obletnicah se polagajo venci in znova odpirajo rane - Bomo končno dostojno zaprli neko poglavje narodove zgodovine? Zdi se, da bi 60 let po drugi svetovni vojni moralo preteči že dovolj vode, da bi največja morija v zgodovini človeštva ostala samo še morast spomin in vendar živo opozorilo, da se kaj podobnega ne bi nikoli več zgodilo. Toda ne za Slovence. Sled nerazčiščene povojne zgodovine, ko je v različne jame, strelske jarke in rudniške jaške omahnilo na tisoče Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih narodov, nas kot neizrekljiva senca spremlja že desetletja. Po zadnjih sistematičnih ra-' ziskavah so podrobno opisali 410 grobišč. I Podatki govorijo o vsaj še 160. Doslej tabuizirana tema je tako prvič predstavljena na razstavi v celjskem muzeju novejše zgodovine. Celjsko je posejano z brezimnimi kostmi in kot kaže še vedno čaka na svojo Antigono. Justika Pušič se je leta 1927 rodila v Rimskih Toplicah kot ena izmed sedmih Dežela-kovih otrok. Oče je bil spoštovan človek, premožen kmet in v stari Jugoslaviji poslanec v Koroščevi vladi. Med nemško okupacijo so družino ločili in jih izselili v taborišče v Nemčijo. Po vojni so se vrnili in Justika je prva leta preživela pri stari mami na Teharjah. Še danes ima živo pred očmi dogodke, ki se pravzaprav sploh niso dogajali. Številni konvoji, trume ujetnikov, streljanje v nočeh in neme govorice so postali del vsakdanjika. Justika pravi, da danes zgodovinarji te stvari res raziskujejo. A se držijo dokumentov. Partizanskih, nemških, domobranskih. Resnično življenje pa je bilo vse kaj drugega. Svojo pripoved začne z zmagoslavnim prihodom partizanov po osvoboditvi na Teharje: »Za njimi so z grobelniške smeri prišli ustaši. Bilo jih je ogromno. Partizani so jih razorožili in zaprli, nekaj poslali dalje. Potem so se vršile likvidacije. Predvsem pri graščini Majdič. Tam so bili strelski jarki, v katerih so postřelili ogromno ljudi. Nato so vse skupaj zagrnili in uredili vrtove. Nasad krompirja in kumaric.« Za ustaši so pripeljali domobrance, ki so jih vrnili s Koroške. Raztovorili so jih v Celju in jih potem pod strogim nadzorom peljali skozi Teharje. »Vmes so jih pretepali, morali so legati in vstajati, vmes pa ves čas ponavljati, da so izdajalci slovenskega naroda. Tehar- čanom so strogo prepovedali prihajati iz svojih domov. Morali smo biti zaprti v hišah. A hiša naše stare mame je bila praktično sredi dogajanja, tako da smo skozi priprta polkna videli, kako so domobrance silili k poljubljanju cestnega prahu, češ naj poljubijo slovensko zemljo. Eden od njih se ni hotel spustiti na tla. Bil je starejši človek. V tistem ga je nek partizan na konju ustrelil v trebuh. Človek se je zrušil v bolečinah, a so bili njegovi sotrpini tako izmučeni, da mu nihče ni mogel pomagati.« Takrat je eden od partizanov potrkal na vrata njihove hiše in od stare mame zahteval njen voziček. Ker ga ni hotela kar dati, so zraven vzeli še Justininega enajstletnega brata, da bi voziček potem pripeljal nazaj. Otrok se je vrnil s pretresljivo pripovedjo o tem, kako so ravnali z ranjencem med potjo in potem ko so ga vrgli na gramozna tla v Bukovžlaku, njega pa poslali domov. »Ujetnike in zapornike so pripeljali v taborišče, ponoči pa so jih vozili na različne kraje. Razdeljevali so jih v tri skupine in mislim, da je bila Č-skupina tista, ki je šla takoj na moriš-če. S tovornjaki so jih zelo hitro odvažali, sicer pa so dneve preživljali pod milim nebom in na gramoznih tleh. Ponoči je bil mraz, podnevi huda vročina in vmes neznosna žeja.« Rešila sta ga mrak in mlada koruza Koliko ljudi se je izmenjalo na Teharjah, Justika ne ve povedati. »Vozili so jih ponoči, slišali smo ropot tovornjakov in glasove, a na prosto si ni nihče upal.« Na smrt obsojeni so se poskušali na vsak način rešiti in tu pa tam je komu tudi uspelo. »Vem za hotelirja Ogrizka iz Rogaške Slatine, ki smo ga slučajno poznali. Bil je v vrsti za ustrelitev. Ker je bil mrak, je enostavno padel med drugimi, a ni bil zadet. V zmedi, ki je nastala med dovažanjem novih žrtev, je zlezel iz jame in se v poltemi skril med mlado koruzo. Gol, krvav in umazan se je priplazil do Teharja. Pri neki hiši so ga skrivali tri tedne. Potem ko mu je s težavo uspelo pobegniti v Avstrijo, je živel v bližini Gradca, kjer je pred nekaj leti umrl.« To se je dogajalo leta 1945 intenzivno do avgusta, po malem pa do konca leta. »Razna streljanja so potem bila še vse do leta 1948, vendar ne več tam. To so bile razne žrtve ova- Justika Pušič Deželak pred 35 leti duhov, ki so izginile od danes do jutri. 1\idi nekaj Teharčanov je bilo med njimi. Sama vem za Zdolškovo Anico, sodnikovo hčer. Poročena je bila z Nemcem in to je bil zadosten razlog, da so jo odpeljali med prvimi. Nikoli niso izvedeli, kaj se je zgodilo z njo. Bil je še Žani Jošt, ki so mu bili nad glavo pač ljubši Nemci kot Srbi. Toda ovajal ni nikogar. Tudi on je izginil.« Justika pravi, da se ničesar več ni dalo izvedeti. Kamorkoli so se obrnili, so jim zelo prijazno povedali, da ne vedo ali da izginuli svojci kje po Jugoslaviji gradijo novi Beograd ali kako drugo mesto. »Ko so odpeljali mojega očeta, so ga imeli štiri mesece zaprtega v samici v Celju, mi pa nismo vedeli, če je živ ali mrtev. Psihično so ubijali tudi nas, ki smo ostali doma. Ko sem ga po mesecih videla vklenjenega na železniški postaji, ga nisem prepoznala. Bilje brez glasu, izstradan in povsem zaraščen. Naša družina je bila izseljena v Nemčijo. Obtožili so ga, da je bil član Hitlerjeve stranke. Ko sem se na sodišču zadrla, da to ni res, me je le odsotno pogledal in čisto tiho vprašal: »A da ni res?« Ker sem v zadnjem hipu dobila pričo na pravem položaju, so mu dali samo leto dni zapora.« Po pritožbi obrambe, češ da ni storil ničesar, je dobil še pol leta zraven in zaplenjeno premoženje. »-Po 28 letih smo dosegli obnovo procesa, kjer je bil razglašen za nedolžnega. Posestvo smo dobili nazaj, tega, kar smo v vsem tem času doživeli, pa ne more popraviti nihče. Ko so npr. prišli po očeta, je udbovec z njim grdo ravnal, pa je sestra rekla, da se obnašajo kot gestapo; Bilo je dovolj za tri mesece zapora.« Teharčani so videli, v katero smer vodijo zapornike, niso pa vedeli, kam natančno. »Tako se je nekoč stric skupaj s prijateljem splazil vse do taborišča, ki je bilo sicer močno zastraženo. Veliko streljanja je bilo tam. Dva dni po tistem je prišel k stari mami partizan, ki sem ga poznala. Čez ramena je imel oprtano puško. Pogladil jo je po cevi in rekel: 'To noč je pa tako pela, da je bila žareča. Zvečer od mraka do jutra sem streljal.' Eden od likvidatorjev je nekaj let kasneje v pijanosti jokal pred mojim bratom. In ko ga je vprašal, kaj je narobe, je rekel: 'Joj, mamika, mamika ...« in s prstom kazal na sence, češ sem smo jih streljali. Breme, ki so si ga rablji naložili ob moriščih, očitno ni bilo lahko. Konji so se pogrezali med človeške kosti To, kar se je dogajalo na Teharjah, je utihnilo s puškami vred. O tem je bilo strogo prepovedano govoriti. »Ko sem se po sedmih letih vrnila nazaj na Teharje, ni o tem nihče spregovoril niti besede. Kot da se nikoli ni nič zgodilo. Šušljati pa se je začelo kakih petnajst let kasneje, ko je na Ostrožno prišel Tito. Takrat se je govorilo, da je šel na Teharje pogledat, če je vse varno zakrito.« Nad taboriščem so na eni strani začeli navažati smeti, na drugi strani pa cinkarniške odpadke. »Po tistem, ko so taborišče že razpustili, je šel stric v bližnji gozd, da bi iz domačega gozda odstranil smreke, ki jih je napadel lu-badar. S konji je zapeljal čez gozdno pot in naenkrat so se konji začeli pogrezati. Šel je pogledat, kaj je narobe, in videl, da iz tal štrlijo človeške kosti. S težavo je voz spravil nazaj na trdna tla, ga obrnil in se vrnil domov. V tisti gozd ni stopil nikoli več.« Justika po vsem, kar je doživela, ni zagrenjena: »Maščevanje nikoli ni bilo cilj. Ne, naša družina je srečna in hvaležna, da smo vsi preživeli. Očeta so na smrt obsodili Nemci, za likvidacijo so ga določili tudi partizani, desetčlansko družino so razselili na različne konce. Pa vendar smo vsi preživeli. Boli nekaj drugega. To, da je slovenski narod tako razdvojen. Moč je samo v slogi in razumevanju. Glede na to, da so bili domobranci praktično zbrisani, pa še po 60 letih, vztrajajo, da so se borili za domovino in proti komunizmu. Pri zdravi pameti bi torej moralo tudi rdečim potegniti, da je bila njihova stranka ves predvojni čas prepovedana in bi lahko do oblasti ubrali kako drugo, manj kruto pot.« Avtor razstave dr. Mitja Ferenc v spremni študiji za celjsko območje omenja več kot 90 različnih lokacij prikritih grobišč. V Celju poleg Teharja in Bukovžlaka še Selce, Košnico, Tremerje, Zgornjo Hudinjo in Medlog, v Laškem pa Hudo jamo in Lahomno. Poleg vseh drugih pa še Marija Reko, Pongrac, Bistrico ob Sotli, Vojnik, Cerovec pri Šmarju, Dren-sko Rebro v Kozjem, Kamno goro in Zgornjo Pristavo v Slovenskih Konjicah, Pečovje v Što-rah, Šoštanj, Gornji Grad ... Nobeno od teh grobišč ni primerno urejeno, na teharskem pa igrajo golf. Kdaj bomo Slovenci torej sposobni s človeškim dostojanstvom pogledati zgodovini v oči in zadovoljiti osnovno in neodtujljivo človekovo pravico do pogreba in groba? Ali pa bomo nič krivi, nič dolžni grehe očetov in dedov nosili v še eno povojno desetletje? SAŠKA TERŽAN Žalna slovesnost Spominski park Teharje bo jutri prizorišče osrednje državne žalne slovesnosti, na kateri bo govornik predsednik države dr. Janez Drnovšek. V programu, ki ga bosta neposredno prenašala tudi slovenska radio in televizija, bosta nastopila simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Marka Mu-niha in Slovenski komorni zbor s solisti pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Izvedli bodo Mozartov Rekvijem v d-molu. Žalna slovesnost se bo začela ob 11. uri. BS Črne zastave za zadnje delavce Ingrada Delavci zdaj brez aprilskih plač čakajo doma na oklic stečaja - Vegrad ponuja delo 60 delavcem, vendar pod svojimi pogoji V torek ob treh popoldne je iz Ingrada odšlo zadnjih 180 delavcev. Pol ure pred tem jim je direktor Zvonko Korenjak poslal odločbe, da lahko na stečaj počakajo kar doma. Predstavniki sindikata so ga namreč prepričali, da bi bilo nesmiselno, če bi delavci še naprej prihajali stavkat k obratu že-lezokrivnice v Medlogu, saj je bilo že po ponedeljkovi neuspešni skupščini jasno, da za Ingrad res ni več nobene rešitve. Zvonko Korenjak je v sredo na Okrožno sodišče v Celju vložil predlog za umik prisilne poravnave, ki mu bo sledil še predlog za začetek stečajnega postopka. Stečajni senat naj bi o zadevi odločal v teh dneh. Korenjak ni želel povedati, za koliko se je izguba Ingrada povečala v tem letu. Dejal je le, da je precejšnja, kakšne so številke, pa »zdaj tako ni več pomembno«. Lansko poslovno leto je podjetje zaključilo z okrog 600 milijoni tolarjev izgube, upniki pa so v postopku prisilne poravnave, ki se je začel sredi februarja, prijavili za nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev terjatev. Da podjetja ne bo več mogoče rešiti, je bilo Korenjaku, kot pravi zdaj, jasno že ob prihodu. Njegovi predhodniki so mu namreč pustili za 400 milijonov tolarjev izgube. Delavci nočejo v Vegrad Odločitev o stečaju je bila pričakovana, želeli so si je tudi delavci, čeprav trenutno večina med njimi ne ve, kako se bo rešila iz finančnih težav. Plačo za marec, ki so jo dobili 16. maja, so takoj »požrle« položnice, aprilsko plačo, zaradi katere so tudi stavkali, pa bodo v najboljšem primeru videli šele takrat, ko bodo na račun svojih terjatev dobili denar iz jamstvenega sklada. Velenj- ski Vegrad, za katerega so mnogi, sicer kot Ingradovi delavci, delali že v preteklih mesecih, se je ponudil, da takoj sprejme 50 do 60 ljudi, a pod svojimi pogoji. Vendar mnogi delavci za prezaposlitev v Vegrad nočejo niti slišati. Velenjčane in njihovo generalno direktorico Hildo Tovšak krivijo namreč za vse gorje, ki so ga morali prestati v zadnjih letih - najprej v Ingradu VNG, ki je propadel po natanko takšnem scenariju kot zdaj Ingrad, in nato še v Ingradu. V celjskem območnem sindikatu, ki je vodil zadnja poganja z vodstvom Ingrada, saj so bili domači sindikalisti preveč pregreti, sicer upajo, da si bodo delavci premislili. Vendar so Vegradu postavili jasne pogoje - Ingradove delavce mora zaposliti za nedoločen čas in jim ob podpisu pogodbe o zaposlitvi izplačati aprilsko plačo. V Velenju so sprva takšne pogoje odločno zavr- Na zadnjem od sicer redkih srečanj je direktor Ingrada Zvonko Korenjak (v sredini) delavcem in sindikalistom obljubil, da bo čimprej predlagal stečaj. nili, v sredo pa so svoj odgo- sti v času stavke povedali ve- zanjo je moral zagotoviti In-liko hudega na račun direktorja Zvonka Korenjaka. Še zlasti so mu očitali, da za podjetje ni naredil ničesar, izvlekel pa je visoko plačo. Korenjak je ves čas, kolikor je vodil celjsko podjetje, ostal redno zaposlen v Velenju, kjer je dobival tudi plačo. Denar vor »zavili v celofan«, češ da se bodo o tem, na kakšen način bodo zaposlovali Celjane, odločili šele po pogovoru z vsakim od njih. Drag direktor Ingradovi delavci so v zadnjih dveh mesecih in še zla- grad. Po podatkih, ki so nam jih dostavili, naj bi Ingrad za Korenjaka za samo tri mesece plačal 7.670.710,08 tolarja. V vsoto je poleg plač vštetih še za 90 tisočakov telefonskih pogovorov. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Mali podjetniki lani še nekoliko zrasli Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je lani 5.387 podjetnikov v celjski regiji skupaj ustvarilo 131 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, 10,7 milijarde tolarjev dobička in zaposlovalo 7.472 delavcev. Z izjemo šestih podjetnikov, ki se po velikosti uvrščajo med srednje s.p.-je, sodijo vsi v kategorijo majhnih, med njimi pa je kar 4.345 takšnih, ki niso zaposlovali nikogar oziroma so imeli samo enega zaposlenega. Majhni podjetniki so lani ustvarili 120,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je realno za 5 odstotkov več kot leto prej, in imeli 10,1 milijarde tolarjev dobička, kar je za skoraj 17 odstotkov več. Z izgubo, ki je znašala 811 milijonov tolarjev in je bila od predlanske višja za skoraj petino, je poslovalo 717 podjetnikov. Največ, dobrih 28 odstotkov vsega dobička so imeli podjetniki, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, ki je na prvem mestu tudi po nekaterih drugih kazalcih. Je najmočnejša po številu podjetnikov (1.063) in zaposlenih (2.062), ki so lani ustvarili dobro četrtino vseh prihodkov od prodaje. Predelovalni dejavnosti po dobičku sledijo gradbeništvo, kjer je 893 podjetnikov ustvarilo 19 ŇŤSČ Dobiček malih podjetij po posameznih dejavnostih (vin Ajpes). odstotkov vseh prihodkov, promet in zveze s 16,8 odstotka vseh prihodkov in trgovina, ki je ustvarila 13 odstotkov vsega dobička in 24 odstotkov vsega dohodka. Med občinami izstopajo podjetniki iz celjske občine, ki so ustvarili 23 odstotkov vseh prihodkov in dobro četrtino vsega dobička,, sledijo jim podjetniki iz Žalca, na katere je odpadlo 12,4 odstotka prihodka in 11,5 odstotka dobička, ter iz Šentjurja, kjer so ustvarili 9,6 odstotka vsega prihodka in 9,3 odstotka vsega dobička. Celjani prvi tudi pri izgubi Dobiček malih podjetnikov v celjski regiji je bil lani kar 12-krat višji od izgube. Največ, kar 23 odstotkov vse izgube, so zabeležili v pre- delovalnih dejavnostih, kjer je poslovno leto končalo v rdečih številkah 111 podjetnikov. Sledita trgovina, kjer je z izgubo poslovalo 139 podjetnikov, in gradbeništvo. Tako kot po dobičku tudi po izgubi vodijo podjetniki iz celjske, žalske in šentjurske občine. Podatki agencije razkrivajo, da so mala podjetja po ekonomski moči še vedno močnejša od gospodarskih družb. Podjetniki iz celjske regije, ki predstavljajo desetino vseh podjetnikov v Sloveniji, zaposlujejo namreč 12,7 odstotka vseh delavcev, delež prihodkov je 12,2-od-stoten, delež dobička znaša okrog 11 odstotkov, delež izgub pa je padel pod 10 odstotkov in je najnižji v zadnjih treh letih. Za primerjavo: gospodarske družbe na Celjskem so lani predstavljale 7,5 odstotka vseh družb v Sloveniji, imele so 8,6 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile pa so 6,9 odstotka vsega prihodka in 5,5 odstotka čistega dobička. Delež izgub se je povečal kar na 11,4 odstotka. Največji brez izgub Šest samostojnih podjetnikov, ki se po obsegu prihodkov in številu zaposlenih uvrščajo med srednje velike, je lani ustvarilo 11,8 milijarde tolarjev prihodkov, kar je realno za 6 odstotkov več kot predlani. Rast prihodkov srednjih podjetnikov je bila torej višja od rasti prihodkov malih in manjša od rasti gospodarskih družb, kjer so lani zabeležili 10-odstotno realno povečanje prihodkov. Šest podjetnikov je skoraj petino vseh čistih prihodkov ustvarilo s prodajo na tujih trgih. Prav vsi so imeli čisti dobiček, ki je skupaj znašal 643 milijonov tolarjev in je bil od predlanskega višji za 4 odstotke. Največjih šest so lani bili »stari znanci« Stanko Bo-žičnik. Vili Šumer, Zvone Štorman, Štefan Strašek in Marjan Žonta ter novinec Tone Ofentavšek, ki je zamenjal Janka TXírnška. Vsi skupaj so zaposlovali 680 delavcev. JANJA INTIHAR NAKRATKO Fragmat lahko prevzame Tim Urad za varstvo konkurence ne nasprotuje koncentraciji ljubljanske družbe Fragmat Izolirka in laškega Tima. Kot je znano, sta se Aktivini družbi Naložbe in Invest odločili, da svoj 91-odstotni delež v Timu prodata Fragmatu Izolirka, ki se tudi ukvarja z izdelovanjem embalaže iz stiropora. Pred tem so lastniki Tima Laško velik del premoženja prenesli v novoustanovljeno podjetje Tim Fin, ki se ukvarja s finančnimi storitvami in naložbami. V Vita I u spet dividende Delničarji mestinjskega Vitala bodo na današnji skupščini odločali o delitvi bilančnega dobička, ki znaša 197,1 milijona tolarjev. Na predlog uprave in nadzornega sveta naj bi letos med delničarje razdelili 15 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi dividenda na delnico znašala 130 tolarjev bruto. V Vitalu, ki je član skupine Pivovarne Laško, so lani ustvarili 1,395 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je nekoliko manj kot leto prej, za 15 odstotkov pa je bil manjši tudi čisti dobiček, ki je znašal 63 milijonov tolarjev. Prva nadzornica Cometa iz Probanke Nadzorni svet zreškega Cometa je na prvi seji v novi sestavi za svojo predsednico izvolil Stanko Ireno Čurin iz Probanke. Čurinova je nasledila Matejo Režun iz Kapitalske družbe, ki ji je mandat v nadzornem svet potekel konec maja. Namestnica predsednice ostaja predstavnica zaposlenih Metka Hren, nadzorni svet pa ima tudi dva nova člana, predstavnika kapitala Srečka Judarja iz Infonda in celjskega odvetnika Rajka Vrečerja. JI Velenjski Triglav na boljšem Predstavništvo Zavarovalnice Triglav v Velenju'je v ponedeljek odprlo nove poslovne prostore na Prešernovi cesti, v upravni zgradbi holdinga za energetiko in premogovništvo. Velenjska Zavarovalnica Triglav je eno od pomembnejših predstavništev celjske območne enote na terenu. V utesnjenih prostorih, kjer so poslovali do zdaj, tako zaposleni kot komitenti niso imeli več dobrih pogojev za opravljanje zavarovalniških poslov. marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fcoc: 03 703 10 70 splet: www.marcpnalija.si Št. <2-10. junij 2005 fgtOll paním z imjlwljsim okusim INTERVJU Zdravstveni dom po pretresu Novi direktor Zdravstvenega doma Celje prim. mag. Stanislav Kajba ukinil individualne pogodbe počasi in previdno - Otroški dispanzer prihodnje leto V privatizacijo Na čelu celjskega zdravstvenega doma, v katerem je 362 zaposlenih in sodi med največje in najuspešnejše v Sloveniji, je od 24. aprila specialist internist prim. mag. Stanislav Kajba, dr. med. Njegovo kandidaturo in imenovanje so spremljale burne reakcije, ki so segale od popolne podpore do prav takšnega zavračanja. S svojim programom je prepričal tako svet zavoda kot mestne svetnike, prvi koraki k njegovemu uresničevanju pa kažejo tudi na vse večjo podporo v samem zdravstvenem domu. Kako ocenjujete sedanje razmere v zdravstvenem domu? So se duhovi že umirili? Razmere se umirjajo. Sodelavci počasi spoznavajo, da je bil moj namen pri kandidaturi za direktorja zdravstvenega zavoda resen, program konkreten. Postopno pristopamo k izpolnjevanju programa. V njem ste se zavzeli za preglednost poslovanja. Preglednost poslovanja in dostop do informacij javnega značaja sta temi, ki se danes praktično vsak dan pojavljata v medijih. Zavzemam se za preglednost in zakonitost dela na obeh področjih. Velja to tudi za plače? Celjski zdravstveni dom uspešno posluje, vendar ne smemo pozabiti, da delamo v javni službi in si ne moremo privoščiti anomalij. Plače so usklajene s kolektivnimi pogodbami, razen moje, ki jo potrdi svet zavoda. Usklajena je z navodili ministrstva za zdravje in je sestavljena iz dveh delov: plače direktorja in plače specialista internista v razmerju 50:50. Ena izmed pomembnejših tem, ne samo v celjskem ZD, ampak v celotnem slovenskem prostoru, je privatizacija zdravstva. Zavzeli ste se za postopnost. Res je. Sedanja vlada spodbuja privatizacijo, vendar je treba vedeti, da brez postopnega, premišljenega pobega v privatno prakso v sistemu, kot je slovenski zdravstveni sistem, ne bo šlo. Zdravstvene domove so v preteklosti gradili na najboljših lokacijah, v njih pa še vedno prevladuje princip dela iz časa epidemiologa Andrije Štam-parja, ki je uporabnikom zelo veliko nudil že na primarni ravni. Hiter prehod v privatizacijo bi povzročil slabo koordinacijo med službami, zaradi interesa pridobivanja dobička bi se lahko zmanjšala dostopnost nekaterih dejavnosti, kar pomeni, da bi lahko bili naši uporabniki zelo oškodovani. Koliko lahko na to sploh vpliva direktor javnega zdravstvenega zavoda, saj koncesije podeljujejo občine? Odsek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje se obrne na direktorja javnega zavoda za mnenje o posamezniku, ki želi pridobiti koncesijo, tako da nek vpliv imamo. Če osvetlite konkreten primer: kaj bi lahko naredili, če bi se na primer zdravniki na medicini dela odločili za zasebno prakso? Vedno imam možnost argumentiranega ugovora. S predstojnikom DE medicine dela, športa in prometa smo se že _ dogovorili, da se proces privatizacije v tej enoti začasno zaustavi, sami zdravniki pa se bodo v prihodnosti odločili, ali bodo še želeli delati v javnem zavodu ali bodo želeli delati kot zasebniki. Privatizacija dejavnosti medicine dela, prometa in športa v našem zavodu ni tako preprosta, saj ti zdravniki opravljajo tudi dejavnost družinske medicine v nepopolnem obsegu. Večina jih ne sodeluje v zagotavljanju nujne medicinske pomoči čez dan oziroma v dežurni službi. Podelitev koncesije iz družinske medicine je zanje sporna, za samo dejavnost medicine dela pa koncesij ni, saj deluje izključno na tržni ravni. Kaj pa rentgen? Od predstojnika delovne enote rentgenologija in ultrazvok v ZD zaenkrat še nisem dobil zahteve o najemu prostorov. Pri rentgenu so problem neugodni normativi. Zahtevajo zaposlovanje visokega in višjega medicinskega kadra, zelo drage aparature in s tem tudi zelo drag najem teh aparatur. Osebno zato ne pričakujem, da bi se rentgenologija v današnji sestavi ZD na hitro sprivatizirala. Odločanje o zasebništvu je lahko povezano tudi z vašimi odnosi z vodji posameznih enot. Kako ste jih vzpostavili? Še imate vrsto vodij z individualnimi pogodbami in temu ustreznimi plačami ali je to že preteklost? Vodenje ZD smo preoblikovali. Poslovni kolegij se je zožil na pet članov. To so nosilci programov osnovne zdravstvene dejavnosti, nemedicinske dejavnosti, zobozdravstva, specialistične dejavnosti in zdravstvene nege. Hkrati smo razširili strokovni kolegij. V njem so zdaj poleg zdravnikov tudi vodje vseh dejavnosti, ki so za nas vitalno pomembni, torej tudi vodja patronažne službe, vodja reševalne službe in vodja laboratorija. Zavzeli ste se tudi za nematerialne stimulacije. S tem še nismo začeli, ima- mo pa že nekaj idej. Ena od njih je, da pridobimo nekaj parkirnih prostorov v garažni hiši za delavce, ki so najbolj socialno ogroženi in katerih oddaljenost od zavoda je najdaljša. Verjetno bomo tudi plačevali najem dvoran za rekreacijo po dogovoru z vsemi tremi legitimnimi sindikati. Seveda je zelo pomembno, da so vsi zaposleni zadovoljni, a vaše delo je v prvi vrsti namenjeno bolnikom. Predlagali ste na primer, da bi drugače obravnavali kronične bol- nike. Je tu že narejen kakšen korak? V teh nekaj tednih še ne, se pa s strokovnimi vodji že dogovarjam, da bi posamezni zdravniki prevzeli bolnike z določenimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ti bi lahko potem delovali kot mentorji za medicinske sestre, ki pa se že tudi dogovarjajo o možnostih zahtevnejšega strokovnega dela. Zdravstveni dom, ki ste ga prevzeli, je dokaj urejen in dobro opremljen, razen otroškega dispanzerja, za katerega je tudi že bila predvidena obnova. Kako bo z njo? Že v finančnem načrtu smo predvideli prenovo otroškega dispanzerja v ZD Celje. Zaenkrat se nismo odločili za obnovo celega krila zgradbe, ampak samo otroškega dispanzerja. Za to že imamo gradbeno dovoljenje. Dela se bodo začela spomladi drugo leto, saj je pred tem treba delovanje dispanzerja zagotoviti tudi med gradnjo. Načrtujemo, da bo obnova končana avgusta 2006. Verjetno otroški dispanzer ni edino, kar je še treba urediti? Čimprej se moramo lotiti fasade in strehe na Zdravstveni postaji Dobrna, saj je obnova res nujna. Načrtujemo obnovo dveh zobozdravstvenih ambulant in dežurne službe. Pri opremi načrtujemo nakup dveh ultrazvočnih aparatov -enega za ginekologijo in drugega za kardiologijo - ter več avtomobilov za dejavnost patronažne in reševalne službe. Minister za zdravje je ob zadnjem obisku v Celju med drugim podprl zamisel o združitvi urgenc v bolnišnici in ZD. Kakšen je vaš odnos do tega? Kolikor vem, je minister Bručan rekel, da je naša služ- »Verjamem v vlogo javnega zavoda ZD pri zagotavljanju zdravstvenega varstva občanov. Mislim, da bo ne glede na privatizacijo nekdo moral bdeti nad koordinacijo dejavnosti, postavljanjem mreže v regiji in opravljanjem dejavnosti, ki ne morejo v zasebništvo.« ba dobra, saj smo bili prvi v Sloveniji, ki smo organizirali urgentno službo, ki jo izvajamo še danes. Glede na to, da je med nami in bolnišnico samo 50 metrov razdalje, menim, da je trenutna oblika racionalnejša kot oblika, ki bi se izvajala v bolnišnici, predvsem pa boljša za Celjane, saj je koncept bolnišnične urgence zasnovan regijsko, naš zavod pa zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno 64 tisoč prebivalcev. Kako se vam je s prevzemom vodenja ZD spremenilo življenje? Do zdaj ste bili izredno aktivni na svojem strokovnem področju, imate družino ... Na strokovnem področju še delam, vendar je večina aktivnosti povezanih z mojim di-rektorjevanjem. Veliko časa mi vzame podrobnejše spoznavanje zdravstvene zakonodaje in logistike vodenja. Hidi samo hišo in probleme, ki se v njej pojavljajo, sem kot specialist internist manj poznal. Še vedno sodelujem v dežurni službi, tako da prostega časa med tednom ni. Domov v glavnem hodim le še spat. Malo bolje je ob koncih tedna, ki jih preživim skupaj z družino. Zelo pa si želim malo daljšega dopusta, ki ga letos še nisem utegnil imeti. MILENA B. POKLIČ if klasičnih tri komornih profilov nudimo okna p« komornih profilov, ki so SifSi in močnejši, pa tudi boljio notno » Ie sfveda hvaležen za vsak 3. Silvo Seško (Gorica pri Slivnici) - 796 fla?; kl i,nfa 0 nleSovl Pn" 4. Srečko Pele (Celje) - 563 liubljenosti. 5. Zdravko Maček (Skolja vas) - 457 , Njegova velika l|ubezen. 6. Slavko Kršita (Loka pri Žusmu) - 364 kl se l1 Posveča » prostem 7. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 363 času' Pa 50 motorji. Ze 8. Damijan Rabuza (Kalgbje) - 344 osemnajst let se namreč ak- 9. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 328 tlvn0 ukvarla 2 motokro- 10. Gorazd Pihler (Dobrna) - 279 fom' tren!ra MJ™») dva- krat na teden in tekmuje na Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne na- državnih ter evropskih pr-grade NT&RC. ki jo bo tokrat prejela Karolina Belej, Pro- »enstvih. »Počasi postajam seniško 8b, 3230 Šentjur. Prf,tar " ta sPort' ,enda; dokler se še uvrščam med prvill 5 ...« pravi Alojz, oč-1 i .T t ^ v ka 6-letnega Primoža. »Priz- j / Fk if t BMI^B^BBi nam, da sem na tekmova-... njih staknil marsikatero mmimmioMM^m œ^S^S va. Za med staro šaro res še Glasujem za »naj pismonošo "i saj je ravno v nedeljo na 2005« (ime in priimek, točen naslov) državnem prvenstvu» Slo- v r ' venj Gradcu osvojil 3. me- sto. No, na službenem mo- ............................................ torju na nevarni in prometni cesti malce manj uživa. ........................ .........~...... »Dobro se še spominjam ti- „ . ste makadamske ceste, iz Moj naslov katere je mole,a stara cev> (ime in priimek, ulica in kraj) ki je nisem opazil in se za- taknil zanjo s sprednjim ko- ............................................. lesom. Pošta in denar sta se razsula po tleh in kot na- --------------------------------------------- lašč je tistega dne pihal mo- Kupon pošljite na Novi tednik, Prešer- ^n,veteKr: Poškodovan sem «« „ ,. , . , . hitel pobirat po tleh, na po- nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo moč mi Jsrečo pris£0_ med pošiljatelji izžrebali dobitnika eili mimoidoči in s skupni-hišnega darila. mi močmi nam je uspelo naj- ti čisto vse pošiljke,« pove Alojz. Ko sva že ravno pri anekdotah, povprašam o slavnih živalskih dogodivščinah pismonoš. »Vsako leto zabeležim vsaj en hujši pasji ugriz, letošnjega sem že uvrstil v bilanco. Ne vem natančno, kaj se psom mota po glavi. Kakšen prijazen kuža, ki ga lahko vrsto let vsak dan malce potrepljaš, se lepega dne odloči, da bo popadel. Še hujši so petelini, eden od bolj ognjevitih mi je odščipnil lep kos mesa z bedra, ulovil me je ob odhodu, ko sem se že peljal. Kaj kmalu so ga za kazen skrajšali za glavo ...« Svoj poklic opravlja z veseljem in zanosom, rad priskoči na pomoč in ustreže svojim strankam. Torej o drugi službi ne razmišlja? »No ja, imam še eno željo,« malce v zadregi začne Alojz. Poleg tega, da je izučeni av-tomehanik-voznik, ima tudi opravljene vozniške izpite iz vseh kategorij vseh motornih vozil. »Lahko bi vozil celo avtobus, najraje pa bi sedel za volan tovornega avtomobila. Sem ga že vozil, tudi po Evropi, vse do Rusije, kjer sem imel tudi slabe izkušnje, vendar želja ostaja. Če bo kakšna možnost, bi vozil poštni kamion, tako da bi vseeno ostal v istem podjetju. Rad bi izkoristil vsa ta dovoljenja, zdaj se mi zdi še pravi čas za takšno spremembo,« odkritosrčno prizna Alojz. POLONA MASTNAK Strah! Element z neverjetno močjo, element, ki kraljuje vsakdanjiku. Še dobro desetletje nazaj smo se skupaj bali ene same stvari; zvečer smo sedli pred televizijo in čakali, kot je zapisal nek mlad avtor, ki se je nekaj let kasneje, ironično, pokončal, čeprav je bilo njegovo pisanje polno ironije v zvezi s takratnim strahom, čakali smo, če so tanki na meji. Bilo nas je strah vsake seje, vsake izjave takratne generalitete, strah nas je bilo namigov in prihodnost je bila videti krvava. Nismo se bali izterjevalcev, davčne, sodnikov za prekrške, prometne nesreče, toče, vlomilcev, narkomanov... Bali smo se - vsi v glas, v en dih - vojne. Toda ta strah, ta resnični strah, ki so ga izzvali, natančno po navodilih učbenikov o psihološki vojni, bivši režiserji režima, je izpuhtel v imaginarije možnega, teoretičnega, kot da ga nikoli ni bilo. Ko danes vzameš v roke časopis, pogledaš televizijo, o njem ni sledu. Zdi se preprosto nemogoč. Mogoč je zgolj še v Ameriki, tako vsaj meni Michael Moore. Verjetno ima prav. Česa je danes pravzaprav strah Slovence? Bom rekel malo na pamet, po občutku: predvsem finančne stiske, izgubljene ali premajhne časti in kakšne »javne sramote«, ki običajno izvira iz okolja čistega čveka. Poleg teh resnih stvari je Slovenca strah dveh hudih nadlog, prva je medved, druga so virusi. Vsaj enkrat na mesec zasledim v medijih viruse in medveda, ki strašijo po Sloveniji. Zanimivo je, kako so Tel. 03 7037130,7037131 đm G4R4Nr POLZELA VELIKA POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 3.5. Jo 18.6.2005 15 % popust na kuhinje PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO 50 % popust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog VSI KUPCI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. u Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTV O ZA VAŠ DOM! Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com medvedi predstavljeni v medijih. Medvedji pohod na vas je podoben ropu kakšne banke. Običajno o medvedu govorijo izbrani, na smrt prestrašeni očividci, ponavadi gospodar, ki skuša čimbolj natančno pojasniti kruti pohod kosmatinca. Nazorno pokaže sledi, ki jih je medved pustil za seboj, do potankosti opiše pokol kosmatinca, žrtev pa je običajno ovčka, ki jo je pogumno branil mali kuža Piki, le-ta pa je s svojim laježem priklical še vso prizadeto družino. Običajno kaj k povedanemu doda še prestrašena, šokirana gospodinja, ki je slišala Pikijev lajež v trenutku, ko je pristavljala posodo s krompirjem. Ta je zlo-deja videla zgolj v hrbet, ki je bil velik za pol češnje. Ni vredno omenjati, da je čas za javnć'điskusijo, pobiti vse medvede ali pak poslušati te foteljske eko junake, ki so v očeh ogroženih ovrednoteni skorajda kot da bi sami spočeli to hudičevo medvedjo združbo. Ta ista gospa, ta vestna kuharica, se boji tudi virusov, predvsem tistih iz Azije, tistih hudih grip, ki so pokončale v zadnjih dveh letih sedem starčkov iz daljne Azije, dva dojenčka iz Kazahstana in tri Evropejce, ki so sicer vsi imeli srčne pospeševalnike, toda rodovniške priimke. Teh grip se boji Slovenec, teh malih, zlobnih virusov, ki prihajajo k nam skupaj s prodajalci riževih rezancev in s kitajskimi igračami. Kakšen naj bo torej sklep v zvezi z nadlogami sodobnega Slovenca, kje tiči rešitev? Z virusi so težave, toda prepoved vstopa v državo za vse tujce bi morda prinesla rezultate. Medved je naš notranjepolitični problem, lahko pa ga izvozimo tja, kjer je izumrl (čeprav so v Pirenejih enega pokončali Španci ali pa Francozi, morda pa celo skupna armada za hitro posredovanje). Najbolj enostavno pa je, da preskočite vse te nebulozne, škandalozne neumnosti v rumenem tisku, pa je mir. Čeprav, z medvedom ni heca! radiocelje Kako obdržati zagnanost? CMCelje (i r a d i m o za Nđšđ skupina zdravega hujšanja je zagnana, volje do hujšanja ji ne manjka, vsi jo hvalijo, vzpodbujajo in so z njo zadovoljni. Skorajda bi lahko rekli, da je najboljša in da je današnji članek odveč. A ker ne gre prehitevati in vnaprej predvidevati dogodkov, bomo tokrat spregovorili o vztrajnosti in ohranjanju volje do osvojenega cilja. Še zlasti, ker se bodo člani skupine sestali le še nekajkrat v juniju, nato pa bodo morali čez poletje sami vztrajati na zastavljeni poti. In kaj strokovnjaki svetujejo članom skupine? Ko stvari vendarle ne bodo tekle tako, kot ste si zamislili, si boste morali ponovno dvigniti moralo. Morali boste vztrajati pri pozitivnem mišljenju in se vzpodbujati tudi sami. Govoriti si boste morali, da vam bo uspelo in da je težave mogoče premagati. Včasih lahko vzpodbudijo tudi majhne nagrade. Poskusite lahko s katero od naslednjih idej: - Če vam uspe zmanjšati telesno težo za toliko, kot ste načrtovali, prepričajte partnerja, sorodnika ali prijatelja, da naredite zabavo, oni pa vam lahko podarijo manjše darilce ali pa vas partner pelje celo na večerjo v priljubljeno restavracijo. Povod za vse našteto so lahko tudi manjše vmesne zmage... - Poskusite se domeniti z delodajalcem, morda pa bo www.radiocelje.com le pripravljen podariti vam kakšen prost dan. Izkoristite ga samo zase... - Organizirajte žrebanje. Tisti, ki mu uspe znižati svojo telesno težo, lahko dobi listek za žrebanje, ki ga v skupini organizirajte ob koncu hujšanja ali pa vsak mesec enkrat. - Vprašajte člane skupine, če so pripravljeni vložiti v poseben fond nekaj denarja, ki ga naložite v banki. Ko shujšate, dobite denar postopno nazaj. Kdor na primer izgubi polovico načrtovane teže, dobi vrnjeno polovico svojega vložka. Obresti od de- Skupina pri resnem delu na delavnicah narja lahko predstavljajo dodatno spodbudo. Kako dolgo vztrajati v skupini? Izkazalo se je, da je hujšanje smiselno 4 do 6 mesecev. Nato se hujšanje običajno ustavi, ker se telo prilagodi na novo telesno težo z manjšo porabo kalorij. Smiselno je, da nadaljnjega pol leta z zdravo prehrano in rednim gibanjem le vzdržujete pridobljeno telesno težo in šele nato ponovno poskusite s hujšanjem, če seveda ob- staja potreba po tem. V skupini vztrajajte zato vsaj 4 mesece, vendar je tudi po tem priporočljivo druženje vsaj na skupnih sprehodih ali drugih oblikah telesne dejavnosti. MATEJA JAZBEC IKOS, Inženiring za kadre, organizacijo ter svetovanje, Marta Pinter s.p., Vrečarjeva 14 Žalec OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA Za našega naročnika, ki je dobro stoječe podjetje, z urejenim delovnim okoljem in že desetletje uspešno sledi in uresničuje svoje razvojne cilje tako na domačem in tujem trgu, iščemo delavca za delovno mesto: MONTER KMETIJSKIH STROJEV Delo se opravlja znotraj objekta na sedežu naročnika. Zahteve: - IV. stopnja - strojni ključavničar, strojnik ali druga ustrezna smer - vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih delih, ali vsajinte-res za tovrstno delo Naročnik nudi: • dobro počutje v delovni sredini • zaposlitev najprej za določen čas 6 mesecev s poskusnim delom 1 mesec, kasneje je možna zaposlitev za nedoločen • enoizmenski delovni čas dopoldan • možnost izobraževanja in • stimulativno plačo Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljite do 15.6.2005 po pošti na naš naslov: IKOS, Marta Pinter s.p., Vrečarjeva 14, 3310 Žalec ali na e-mail: ikos@siol.net. sporoča Gremo - i# zeleno! Za poslovalnici v Celju in Šentjurju iščemo prodajalke/ce Izžrebali smo potnice in potnike za 3. Izlet z Zelenim valom, ki bo v soboto, 11. rožnika pod zeleno kapo Gozdnika. Na naš naslov smo prejeli letos rekordno število kuponov in na večini so bila vabila še za enega potnika, tako kot so dovoljevala pravila. Skupaj z urednico Radia Celje Simono Brglez sta kupo- ne minulo sredo v času oddaje Zeleni val iz velikega kupa izpod rožic izvlekla dr. Janez Tasič, redni gost oddaj in voditeljica in avtorica oddaje Mateja Podjed. Na daljavo prek telefona pa tudi naša zeliščarka Fanika Burjan, s katero se bomo družili to soboto. O podrobnostih izleta smo pisali v torkovi številki Novega tednika. Zato ju- tri pričakujemo le še veliko dobre volje in lepo vreme. Vseeno še enkrat za izžrebane potnike: z glavne avtobusne postaje v Celju bomo krenili v soboto ob 8. uri v smeri proti Žalcu in nato naprej do Pongraca in na zelene travnike pod Gozdnikom. Obvestila so izžrebanci dobili po pošti. Veselimo se skupaj! Vaše delovno področje obsega: • Delo na moderni blagajni • Zlaganje blaga na police • Skrb za red in čistočo v poslovalnici Od vas pričakujemo: • Končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca • Da ste odprte narave, prijazni, odgovorni, pripravljeni na delovne obremenitve in sposobni delati v skupini • Veselje pri delu s strankami Ponujamo vam: • Temeljito usposabljanje, ki bo nekaj tednov potekalo tudi v Avstriji • Zagotovljeno delovno mesto . • Prijetno delovno okolje • Že od samega začetka boste prejemali nadpovprečno plačo Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku enega meseca pošljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z lastnoročno napisanim življenjepisom, fotografijo, vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Zasuli ste nas s kuponi: srečno roko sta imela dr. Janez Tasič in Mateja Podjed - Št. 42 - 10. junij 2005 Hofer trgovina na drobno d.o.o. Brnčlčeva ulica 49 1231 Ljubljana - Črnuče CELJE ŠTORE Mladi za Celje V 27 letih se je nabralo 2.535 raziskovalnih nalog mladih - Zdaj tudi na spletu V sredo so na posebni slovesnosti podelili priznanja mladim raziskovalcem, ki so sodelovali v letošnji akciji Mladi za Celje. To je najstarejša tovrstna akcija v državi, saj so jo letos izvedli že sede-mindvajsetič. Ob slovesnosti so predstavili tudi bilten s kratkimi predstavitvami letošnjih raziskovalnih dosežkov mladih iz celjskih osnovnih in srednjih šol. Sicer pa je vodja službe za izobraževanje in mladinsko dejavnost v Mestni občini Celje Olga Petrák ob tem povedala, da je 285 mladih raziskovalcev pripravilo 125 nalog. »Če raziskovalcem prištejemo še sto mentorjev, 80 članov ocenjevalnih komisij, koordinatorje mladinskega raziskovalnega dela po šolah in člane komisije Mladi za Celje, je sodelovalo skoraj 500 ljudi. V vseh letih akcije se je v arhivu Osrednje knjižnice Celje, kjer naloge skrbno hranijo, nabralo že 2.535 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo 8.184 avtorjev. Posebej pomembno ob teh podatkih je, pravi predsednica komisije Mladi za Ce- Pomežiknimo soncu Dobrodelna akcija Zveze prijateljev mladine Pome-žik soncu je namenjena skrbi, da bi bilo otrok, ki jim starši ne morejo privoščiti letovanja, čim manj. V akcijo se tudi letos vključuje Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje, kjer so letos pripravili tudi lastno akcijo zbiranja sredstev. Izvedli jo bodo v ponedeljek ob 20. uri v posebni oddaji Televizije Celje. V oddajo so povabili župane občin s Celjskega, kot donator-ji bodo otrokom zaželeli vesele počitnice mali in veliki podjetniki iz te regije, o koristnosti takšnih letovanj bodo svoje povedali zdravniki ... Med oddajo bo mogoče na brezplačno telefonsko številko donirati sredstva za akcijo Pomežik soncu, prav tako pa sodelovati tudi v posebni licitaciji. Zanjo so svoje rekvizite - od copat, žog, majic do podobnih pripomočkov -podarili znani slovenski športniki in športni delavci. V studiu pričakujejo nekdanjega selektorja nogometne reprezentance Bojana Prašni-karja, nogometaša Zlatka Za-hoviča, rokometaša Jureta Natka in druge. V dobrih dveh urah in pol bodo skušali zbrati čim več sredstev in z njimi omogočiti najmlajšim Celjanom in okoličanom čim lepše počitnice v Piranu ali Sa-vudriji. BRST OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA S PODROČJA SOCIALNE IN ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI Mestna občina Celje, Oddelek za družbene dejavnosti, Trg celjskih knezov 9, Celje, Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov s področja socialne in zdravstvene dejavnosti v Mestni občini Celje v letu 2005 objavljen v Uradnem listu RS št. 54/05, Ob-15589/05, ki je izšel v petek, 3.6. 2005 in na spletni strani Mestne občine Celje: www.celie.si mm„ Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT... 3000 CELJE, LAVA 7, e-mail: se-kuf&iolnet tel: 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711 lje Mojca Utroša, da se ob projektih mladi naučijo postopkov raziskovanja in se tako ustrezno pripravljajo na študij in na širino življenja. »Zmagovalci pa so vsi, ki uspešno opravijo prve korake v svet raziskovanja, izberejo primerno temo, uporabijo prave vire in literaturo ter si na ta način širijo obzorja in prihajajo do novih spoznanj.« Osrednja knjižnica Celje, ki je doslej ponujala zbrane raziskovalne naloge v branje v svoji čitalnici, je letos prvič poskrbela za še večjo dostopnost raziskovalnih nalog. Vse bodo namreč v digitalni obliki predstavili tudi na svojih spletnih straneh, v poglavju Domoznanski projekti. Kot je povedal Srečko Maček, so na spletnih straneh vzorčno predstavljene že tri lanske naloge, letošnje bodo dodali do septembra. O uspehih mladinskega raziskovalnega dela nenazadnje priča tudi povabilo iz Moskve, kjer bodo mladi avtorji letos na mednarodnem tekmovanju predstavili lansko uspešno nalogo Antibiotiki. BRST napovedujejo pa tudi Atomic Harmonic. Veseli prvaki Celjske osnovne šole imajo letos v tradicionalnem tekmovanju iz znanja Vesela šola 20 državnih prvakov, sedem več kot lani. Največ prvakov, kar šest, je vnovič iz III. Osnovne šole. Osrednja državna prireditev, na kateri bodo mladim podelili zaslužena priznanja, bo v nedeljo v ljubljanskem Cankarjevem domu. BS Konec lekarniške vojne? V sredo je bila izredna seja sveta javnega zavoda Celjske lekarne, ki je potrdil izstop Občine Štore iz tega zavoda. Pred tem je bil podpisan dogovor o pogojih izstopa, o čemer so trajala pogajanja več tednov. Obe strani, Celjske lekarne in Občina Štore sta podpisali, da bo Občina Štore poskrbela, da bo ena od delavk javnega zavoda zaposlena pri novem koncesionarju, zavod pa bo prostore izpraznil najpozneje do petka. Občina in zavod sta se prav tako odrekla vsem morebitnim medsebojnim zahtevkom. Javni zavod je lekarno v Štorah v sredo že zaprl ter izobesil obvestilo o izpraznitvi. V občinski upravi so povedali, da bodo v lekarni v ponedeljek in torek predvidoma vzdrževalna dela, v sredo pa naj bi nato začela z delom koncesionarka Romana Pusar iz Šentjurja. BJ Prihajajo komunalci Celje bo konec tedna najbolj komunalno mesto v Sloveniji. Na sejmišču Golovca bodo namreč izvedli komunaliado - vsakoletno srečanje komunalnih delavcev Slovenije, ki se bodo v soboto merili tudi na tradicionalnih športnih igrah. Komunaliada se bo začela v petek s strokovnim posvetom vodilnih delavcev komunalnih podjetij, ki so ga posvetili aktualnim temam s tega področja. V soboto bodo na treh prizoriščih, na Golovcu, v Športnem parku Celje in na košarkarskem igrišču Gimnazije Ce-lje-Center, delovna in športna tekmovanja. Skoraj tri tisoč tekmovalk in tekmovalcev iz 75 prijavljenih podjetij se bo pomerilo v štirih delovnih ter 11 športnih panogah. Prireditev bodo začinili še z razstavo komunalne opreme. Vrhunec sobotnega dogajanja bo nogometno srečanje med župani in direktorji udeleženih podjetij na stadionu Arena Petrol. 21. komunaliada se bo končala s podelitvijo priznanj in pokalov ter družabnim srečanjem v dvorani Golovec, kjer bodo za zabavo skrbeli Vagabundi, Saša Lendero, PA SE TO Nastopamo pa radi Odkar so celjski mestni svetniki izglasovali, da se točka vprašanja, pobude in predlogi svetnikov uvršča na sam začetek zasedanj mestnega sveta, so uvodi v vsebinske obravnave na sejah postali mučno dolgi in tudi dolgočasni. Veliko svetnikov in svetnic namreč prihaja za govornico in zastavlja najrazličnejša vprašanja ter daje pobude. Vse lepo in prav, toda dolgotrajni uvodi že kar krepko izmučijo in zdolgo-časijo svetnike, saj traja bistveno predolgo, da ti preidejo do obravnave vsebinskih tem na sejah sveta. Zato velja spomniti na opozorilo tajnika mestnega sveta Bojana Rebca, ki je v od- govoru na pobudo Mirosla- j va Terbovca zapisal, da v poslovniku mestnega sveta jasno piše, da se vprašanja in pobude praviloma oddajajo pisno. Svetniki, ki se dobro zavedajo, da zasedanja prenaša Televizija Celje in pač želijo nastopati, praviloma vse, kar so se namerili postoriti pod to točko, opravljajo ustno, in kaže, da se tej pravici tudi ne bodo odrekli. Zato je tem bolj dobrodošla pobuda Zde- | neta Podlesnika, da to točko vnovič prenesejo na konec seje. Ostaja le en problem - Televizija Celje do takrat obi- i čajno že prekine prenos ... BRST Prijatelji slepih V salonu Celjskega doma so sinoči s priložnostjo slovesnostjo proslavili dan prijateljev slepih Slovenije. Na ta dan so namreč lani ustanovili Združenje prijateljev slepih Slovenije s sedežem v Celju, ki si je zadalo nalogo, da bo izvajalo različne aktivnosti na človekoljubnem in dobrodelnem področju v dobrobit slepim ljudem. V združenju se zavedajo, da je v naši družbi še vrsta neurejenih stvari na področju življenja in dela slepih ljudi, tako v zakonodaji, v preslabih pogojih za udejs-tvovanje slepih na področju ustvarjalnosti, pridobivanja dodatnih znanj, kot tudi dejanskega zaposlovanja glede na potrebe in zmožnosti slepega človeka. Čeprav je izguba vida eden najtežjih hen-dikepov človeka, pa v združenju menijo, da lahko me-dicinska in tehnološka razvitost, dosežena ekonomska I in socialna raven ter razvoj demokracije omogočijo tudi slepim ljudem, da se ho-do lahko v družbi bolj vsestransko uveljavili. Pri tem bodo lahko pomagali števil- li ni posamezniki, organizaci- ' je, institucije in nenazadnje tudi država, ki ji ne more biti vseeno, kako kvalitetno živi populacija ljudi s posebnimi potrebami, je med slovesnostjo poudaril predsednik združenja Zvonko Perlič. BS ŽALEC J PREBOLD J TABOR Lepo je biti Praznovanje krajevnega praznika v »našem« Šempetru so pričeli s petim srečanjem Šempetrov. Gre za tradicionalno prireditev, ki je namenjena predstavitvi in spoznavanju krajev z enakim imenom, njihovih navad in običajev. Šempeter v Savinjski dolini je tako gostil preko 400 gostov iz šestih slovenskih Šempetrov ali Sv. Petrov, manjkali pa so gostje iz zamejstva. Gostitelji so svoj kraj in življenje v njem predstavili na posebni razstavi, gostom so ponudili hmeljarsko malico ter pripravili različna srečanja in druženja, od ogleda jame Pekel, športnih obračunov do spoznavanja gasilstva in šolstva. Posebej so se sre- čali upokojenci, nekateri so obiskali cerkev svetega Petra, spet drugi pa se odpravili na pohod prijateljev ali spoznavali hmeljarske posebnosti doline. Po celodnevnem druženju so pripravili še večerno zabavo, ki se je je udeležilo tudi mnogo domačinov. Zbranim so se predstavili različni izvajalci, med drugim pevci Savinjskega zvona, plesalci FS Grifon, Savina Sed-minek in Melita Painkret, Anja Ropotar in Vitezi polk ter valčkov. Pozdravili so jih župani, podžupani in drugih predstavniki občin, iz katerih so v savinjski Šempeter prišli drugi Šempetrani, Sem-petrci, Šempetrčani ali kakor se že imenujejo prebivalci Šempetra. Glede na to, da je prireditev vodil Boštjan Ro- mih, je bilo kar nekaj domislic v povezavi z milijonarji - tako so se počutili tudi mnogi, ki so se udeležili sobotnega vseslovenskega srečanja. Vsem zbranim sta prisrčno dobrodošlico v dolini zelenega zlata izrekla žalski župan Lojze Posedel in predsednik sveta Krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini Jože Randl. Prebivalci krajev Šempeter so letošnje druženje razširili z dobrodelno akcijo. Vsi skupaj so dvojčkoma Bah, o katerih smo pisali tudi v prejšnji številki Novega tednika, podarili preko 700 tisoč tolarjev, da bodo otrokoma, ki sta po nesrečnem spletu okoliščin izgubila starše, uredili topel dom. US Šempetran Predstavniki Šempetrov oziroma Sv. Petrov iz občin Šempeter -Vrtojba, Dravograd, Bistrica ob Sotli, Novo mesto, Piran, Pivka in Žalec so svoj kraj označili na zemljevidu Slovenije, za gostitelja naslednjega srečanja pa izbrali Šempeter pri Gorici. Kekčeva dežela v Preboldu V šoli dan odprtih vrat NAKRATKO Kdo ne pozna precej navihanega in nagajivega, a tudi zelo hrabrega in dobrega Kekca? Praktično pona-rodela zgodba popelje otroke v svet neokrnjene narave in pravljičnosti z vilo Škr-latico, starejše pa napolni z nostalgijo in željo po oddihu v Kekčevi deželi. To pa je te dni možno uresničiti v Preboldu. Danes ob 21. uri bo namreč premiera igre Kekec, ki jo bo na dvorišče preboldske graščine postavila gledališka družina DPD Svobode Prebold. Del grajskega dvorišča v Preboldu je popolnoma spremenjen. Obiskovalcu se zdi, kot da je pristal prav med Ju-lijci. In ko se zasliši še čudovit Kekčev glas, veš, da si prišel prav. Na predstavo, ki bo zagotovo navdušila. Gledališka družina, katere začetki segajo že v čas pred prvo svetovno vojno, se je zanjo odločila potem, ko so decembra lani prvič pripravili igro za otroke, Mojco Pokrajcu-ljo, ki je bila zelo dobro sprejeta. Režiser Ciril Jagrič pa jim je februarja letos, ko je skupini pomagal pripraviti recital ob kulturnem prazniku, dal še dodaten pogum in predlog, da začno sodelovati z osnovnošolskimi otroki. Vloge so skrbno izbrali. Kekec, ki ga igra Žan Artelj, ima ravno prav navihane očke, Rožle, v resničnem življenju Jure Drolc, ravno prav prestrašen pogled in rdeče lase, da seveda sploh ne omenjamo Andreja Goliča v vlogi Bedanca in Milene Dolinar v vlogi Pehte, ki sta tako strašljiva, da bi pognala strah v kosti tudi najbolj pogumnim. Prav vsi igralci so tudi pevci, otroci pojejo v živo, čeprav so pesmi tudi posneli. Če bi se zgodilo, da bi kdo izgubil glas, občinstvo ne bi bilo pri-krajšano za glasbene vložke. K prepričljivosti igralcev poleg njihovih igralskih sposob- Vsi sodelujoči pri predstavi Kekec nosti veliko pripomore tudi dobra maska, za katero skrbi stari gledališki maček Vinko Tajnšek. Današnja premiera je že razprodana. Sledile bodo ponovitve jutri, prav tako ob 21. uri, v nedeljo ob 17. uri, in tudi naslednji vikend. Zaenkrat ne razmišljajo o gostovanjih, saj je scena fiksna in je ne bi mogli prestavljati. Sploh pa si je še posebej pravljično ogledati predstavo na grajskem dvorišču. Kljub temu pa je režiser Jagrič dejal, da bodo morda vseeno odšli v pravo Kekče-vo deželo: »Če bodo otroci pridni, bomo šli na končni izlet.« Glede na to, da smo si že ogledali generalko in se pogovarjali z mladimi igralci, o tem sploh ne dvomimo. Z delom pa je zadovoljna tudi predsednica gledališke družine Martina Ku-mer, ki nam je zaupala, da že pripravljajo naslednjo predstavo, prav tako z otroki, ki naj bi jo predstavili že jeseni. Kaj pripravljajo, pa ostaja zaenkrat še skrivnost. ŠPELA OSET V Podružnični osnovni šoli Tabor so v soboto pripravili dan odprtih vrat. Staršem sedanjih in bodočih šolarjev so namreč želeli pokazati, kako bo pouk potekal prihodnje šolsko leto, ko se bodo šolarji preselili v nove šolske prostore. Šola bo imela 6 predmetnih učilnic, 3 kabinete, šolsko knjižnico, računalniško učilnico in novo jedilnico. V občini upajo, da bodo novi prostori pritegnili tudi tiste, ki so nameravali vpisati svoje prvošolce na katero od sosednjih šol, saj bi bilo škoda, če bi morali ob novi šoli kombinirati razrede. Obisk dneva odprtih vrat je bil nepričakovano visok, prav vsi pa so pohvalili izvedena dela, ki so v zaključni fazi. Poleg šole in vrtca bodo uredili Dom krajanov, ki je s šolo povezan s pokritim hodnikom, in športna igrišča, kjer bo novo igrišče za odbojko na mivki in balinišče. ŠO -- Št. 42 10, junij 2005 Tek in hoja za življenje ŽALEC - Na stadionu se bo danes ob 16. uri začel tradicionalni tek - hoja za življenje v organizaciji Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Srečanje bodo obogatili žalski otroci vseh generacij, tek oziroma hoja za življenje se bosta pričela ob 18. uri, ob 21.30 pa bodo svoje izkušnje v teku za življenje predstavili udeleženci in drugi podporniki teka. Vmesni čas bodo zapolnili mažoretke iz Levca, karatei-sti in nogometaši, humoristična skupina Ha-ha-ha iz Velenja, kvartet Akord in sopra-nistka Andreja Zakonjšek. Ob 22. uri bodo udeleženci, torej tisti, ki imajo izkušnje z boleznijo rak, svojci, družine, strokovnjaki in mnogi drugi, ki bodo na prireditvi sodelovali v znamenje podpore rakavim bolnikom, prižgali spominske sveče. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici I. OŠ Žalec. Dva pohoda BEZOVEC, ŠENTJUNGERT - Minuli konec tedna sta bila v Spodnji Savinjski dolini dva planinska pohoda. Prvega, ki je bil nočni in 16. po vrsti na Bezovec, je pripravilo PD Do-brovlje - Braslovče, udeležilo pa se ga je 96 pohodnikov. Kot je povedala Maja Kumer, načelnica PD, je iz leta v leto udeležencev več, razveseljivo je, da je med njimi veliko mladih. Drugi, 17. tradicionalni pohod po obronkih Galicije, pa je pripravilo PD Galicija. Start pohoda, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo 62 pohodnikov, je bil pri POŠ Trje, zaključek s sveto mašo, ki jo je za planince daroval domačin Srečko Rehar, pa na Šentjunger-tu. TT, US Čistilna akcija TABOR - Minulo soboto se je več kot 50 krajanov, predvsem članov gasilskih društev, udeležilo čistilne akcije. Udeleženci so čistili predvsem vodotoke in pri tem nabrali zavidljivo količino odpadkov. Ob koncu akcije pa so vsi udeleženci dobili še slasten golaž, ki ga je prispeval pokrovitelj akcije Javne naprave Celje. ŠO Nedeljski Miš Maš GRIŽE - Na odru letnega gledališča Limberg bo v nedeljo od 11. do 22. ure spet veselo. Na glavnem odru bodo staro in mlado zabavali Prima Vista, Dani Gregore, Hypnotic, imitator Elvisa Presleya, Raf Band, Anžej Dežan, B.B.T., Vili Resnik in Rok'n'band, v rock delu pa bodo nastopili Day out, Granna, Lunapark, Anavrin, Bališ, Adi Smolař in Big Foot Mama. Na odru sramežljivih vas bo zabaval in animiral kantavtor Bojan Rakovec, nastopile pa bodo gledališke skupine, plesalci, recita-torji, pesniki, imitatorji in čarovniki. Lahko boste ustvarjali, se igrali na otroškem igrišču, kupili srečko na bogatem srečolovu, jezdili pravega konja ter se posladkali s palačinkami in sladoledom. MJ 12 LAŠKO I ŠENTJUR ) »Sparovček« za novo šolo Eno najbolj perečih vprašanj v šentjurski občini je gotovo novogradnja osnovne šole na Ponikvi. Dilema, ali bodo gradili prizidek, rekonstrukcijo ali povsem novo šolo, se je končala na prejšnji seji občinskega sveta, ko so svetniki soglasno sprejeli sklep, da podpirajo novogradnjo. T\i pa se je zataknilo ... Že takrat je bilo slišati nemalo pripomb, da gre zgolj za načelno podporo, ki nima nikakršnega zaledja v finančnih in terminskih načrtih. Šola, ki so jo zgradili po potresu leta 1974 je bila že v osnovi slabo zastavljena in nekvalitetno zgrajena, sodobnim kriterijem nikakor ne ustreza več. Leta 2002 so pripravljali projekte za prizidek, dve leti kasneje za rekonstrukcijo, zdaj pa je kot končna odločitev obveljala novogradnja. Celotna investicija z opremo vred naj bi po zadnjih predvidevanjih dosegla že vrtoglavih 1,4 milijarde tolarjev. Takšnega zalogaja občinski proračun tudi ob tretjinski udeležbi države ne zmore, razen da krepko poseže v vse ostale investicije. Tako je zadeva obstala zgolj pri sklepu, da občinski svet podpira novogradnjo šole na Ponikvi. Jernej Košak, mag. Marko Diaci, Boštjan Pisanec Člani svetniške skupine Stranke mladih Slovenije Jernej Košak, mag. Marko Diaci, Boris Belej in Jernej Jančič so v ponedeljek na novinarski konferenci predstavili predlog odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za izgradnjo omenjene šole. Dokument, ki ga bodo svetniki na klopi prejeli na naslednji seji predstavlja pravno-formalno podlago za namensko zbiranje denarja in predvideva več različic financiranja. V naslednjih treh oziroma štirih letih naj bi v poseben namenski sklad občina odvajala najmanj 150 milijonov letno. Omenjali so tudi možnost zadolževanja občine v zakonsko možni višini ter izdajo obveznic Občine Šentjur. Bistveno večji delež pa bi morala primakniti tudi država. Lokalna sredstva za letos in prihodnje leto pa naj bi zagotovili z rebalansom proračuna. Diaci je še poudaril, da grè zgolj za predlog, ki je odprt za predloge in pripombe, vendar pa predstavlja prvi konkretni korak k reševanju te problematike. S. TERŽAN Sodelovanje soimenjakov Osnovna šola v Laškem nosi ime po začetniku slovenskega knjižnega jezika in našem prvem pisatelju, na kar so učenci in učenke zelo ponosni. Ob laški šoli je poimenovana po Primožu Trubarju v Sloveniji še ena taka šola, in sicer v Velikih Laščah, tretja slovenska pa je v Bazovici - onkraj meje v Italiji- Laščani z obema šolama sodelujejo že pet let, v tem šolskem letu pa so se odločili, da izvedejo skupni projekt o primerjavi kulturne dediščine med šolama Laš- ko in Velike Lašče. V projektu je sodelovalo okoli 30 mentorjev in več kot 60 učencev obeh šol. »V pouk in dejavnosti smo s tem pripeljali tudi nove oblike učenja in poučevanja. Na vsebinskem področju smo poiskali razlike in podobnosti med pesmimi, plesi, običaji, instrumenti, poimenovanji krajev, otroškimi igricami, izštevankami, furmans-tvom, vse to dokumentirati, izdelali brošuro, razstavo likovnih izdelkov in glasbil ter pripravili kulturno prireditev na temo stare kmečke ohceti,« pripovedu- je ravnateljica laške OŠ Slavica Šmerc. Razstavo in »ohcet« so Laščani že predstavili v Bazovici, kjer so se s kulturnim programom na temo slovenske kulturne dediščine predstavili vsi njihovi učenci in vrtičkarji (vseh skupaj je nekaj čez 20), nato še v Velikih Laščah. Danes bodo šolarji iz Laškega projekt predstavili še doma. Ob 10. uri se bodo zbrali na Aškerčevem trgu, če bo deževalo pa v telovadnici podružnične šole De-bro, kjer bodo predstavili rezultate celoletnega dela. BA NOVI TEDNIK Razlogov za slavje ne manjka Strelska družina Mala Bre-za-Celjska četa ima kar dvojni razlog za praznovanje: 50-letnico delovanja in obnovljeni dom. Oboje bodo proslavili jutri, ko bodo medse povabili vse sedanje in nekdanje člane in prijatelje. Ustanovitev strelske družine sega v leto 1955. Najprej je imela sedež v sedanjem Šen-trupertu, leta 1966 pa so se strelci preselili v Malo Brezo, kjer so zgradili lesen objekt v velikosti 6 X 10 metrov. Ta je bil sprva dovolj velik za kulturne in strelske dejavnosti, a ne za dolgo in že v 70. letih so krajani prijeli za lopate in zidarske žlice ter začeli graditi nov dom. V njem so uredili manjšo dvorano z odrom, kjer domača dramska skupina ob vsakem prazniku pripravi kakšno igro, ter pet-stezno strelišče za zračno puško. Vse to že pred leti, letos pa so se lotili temeljite prenove. »Dom smo odeli v novo fasado, urediti teraso, ob- novili zunanje stopnice, podporni zid pri domu, prebarvali vse lesene konstrukcije, zamenjali žlebove...« hiti naštevati podpredsednik strelske družine Vilko Videc in doda, da jih je to stalo približno dva milijona, pri čemer je nekaj prispevala občina Laško, ostalo pa sponzorji. »Kar napišite, da se vsem prav lepo zahvaljujemo in da vse vabimo v soboto na slovesnost.« Strelska družina Mala Breza je imela ves čas obstoja pomembno vlogo za kraj. »Pomagali smo graditi krajevno infrastrukturo, ceste, domove,« se spominja Videc in pove, da iz njihove strelske družine izhajajo zelo dobri strelci; mnogi med njimi so se že udeležili državnega prvenstva. Število članov niha med 50 in 70, tudi podmladka imajo dovolj. Nekaj fantičev se je ravno med našim obiskom potilo ob čiščenju okolice doma. »Radi primejo za vsako delo, le motivirati jih moraš,« jih pohvali Vi- dec in razkaže še druge prostore v domu, kjer sta dve mizi za namizni tenis, biljard, rusko kegljišče, prostor za pika- . do, šah, zunaj pa še košarkarsko in odbojkarsko igrišče ... To dokazuje, da dom ni namenjen le potrebam strelcev, ampak je pomemben za ves kraj. Lahko bi rekli, da je nekakšno družabno središče Male Breze in okolice, ki bo jutri privabilo tudi številne obiskovalce od drugod. Za dobrodošlico bo ob 14.30 zaigrala I godba na pihala iz Laškega, nato bodo nastopile pevke iz Šentruperta, ansambel Pit mi dej, domača igralska skupina bo zaigrala odlomek iz Treh I ptičkov, plesna skupina pa bo ' zaplesala »šoln ples«. Obiskovalci se bodo lahko zavrteli tudi ob zvokih ansambla Francija Zemeta, ki bo zbra- i ne zabaval do jutranjih ur. Hidi I lačen in žejen ne bo šel nihče domov, še obljubljajo organizatorji. BOJANA AVGUŠTINČIČ , Zmagovalni razred z najvišjim številom točk ob koncu šolskega leta - učenci 1. b razreda OŠ Primoža Trubarja v Laškem Črvičke nadomestili zajčki V laški občini se učenci razredne stopnje v obeh osnovnih in desetih podružničnih šolah že 19 let vključujejo v akcijo Zdravi in čisti zobje, ki jo izvaja zobozdravstvena služba ZD Laško. NI TREBA, DA JIH JE B00. DOVOLJ JE SAMO EDEN. Ob sklenitvi zavarovanja stanovanjske opreme na novo vrednost vam podarjamo varni ključ. Če ga izgubite, se sam vrne. Z zavarovanjem stanovanjske opreme lahko zavarujete opremo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, osebne stvari, gotovino, dragocenosti, umetniške predmete in drugo - tudi odgovornost za odškodninske zahtevke tretjih oseb. ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME triglav »Letos je bilo vključenih 360 mladih, ki so vse leto pridno zbirali črvičke oziroma zajčke, ki so jih prejeli vedno, kadar so bili njihovi zobje ob nenapovedanem obisku in pregledu naše zobozdravstvene sestre čisti in beli,« je povedala zobozdravnica Manica Godec Ambrož, ki ima ob sestri Alenki Se-nica največ zaslug za uspešno akcijo. Za vztrajnost jim je čestital tudi župan Jože Rajh, ki je dejal, da je drugod po Sloveniji ta vnema nekoliko pojenjala, kar ni prav, saj je vzorna skrb za zobe nagrajena šele z leti. Učenci najboljših oddelkov iz obeh matičnih šol (Primoža Trubarja Laško ter Antona Aškerca Rimske Toplice) ter desetih podružnic (iz Sedraža, Lažiš, šole s prilagojenim programom, Rečice, Vrha, Šentruperta, Zi- danega Mosta, Jurkloštra, Reke in Debra), ki so ob koncu šolskega leta imeli na kartončkih največ zajčkov, so bili nagrajeni s paketi, ki so jih prispevali številni sponzorji, zatem pa so si ogledali še ki-nopredstavo. »Brez dvoma je to zanje najlepši konec leta in akcije same, mi pa upamo, da bodo naša priporočila upoštevali tudi v času počitnic in seveda kasneje, ko ne bodo več pod našim stalnim nadzorom. Mi jim priporočamo uživanje čim bolj mešane hrane, veliko sadja in vitaminov, saj je šolsko obdobje čas, ko mlečne zobe zamenjajo stalni, ki naj bi v naših ustih ostali vse življenje. In ostali bodo toliko dlje, kolikor boljša bo ustna higiena,« je ob koncu dejala zobozdravnica Manica Godec Ambrož. MOJCA MAROT NOVI TEDNIK ROGAŠKAS.J ŠMARJE P. J.) KOZJE 13 Z vodo do delovnih mest V občini Kozje so z zaprtjem konfekcije Mont izgubili petinsedemdeset delovnih mest, s 1. julijem pa naj bi se tudi celotna proizvodnja Dekorja preselila v Rogaško Slatino. V Kozjem naj bi ostal samo Estet, v katerem je zaposlenih štirideset delavcev. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je stopnja nezaposlenosti v občini tako povzpela že na 25 odstotkov, kar je zaskrbljujoče, saj večjih možnosti za odprtje novih delovnih mest ni. Minister za gospodarske dejavnosti Andrej Vizjak je na zadnjem enournem obisku povedal, da za odpravo problema nimajo čarobne paličice, pač pa občini predlagajo, da sama pripravi ustrezne programe, ki jih bodo podprli. Župan Andrej Kocman s sodelavci išče možnosti za programe, ki bi v perspektivi zagotovile nova delovna mesta. Želijo tudi privabiti zunanje partnerje, ki bi bili pripravljeni vlagati v razvoj občine, vendar .posebnega odziva zaenkrat ni. V pripravi imajo projekt polnilnice vode. V neposredni bližini Monta naj bi s pomočjo vrtine prišli do vode, ki bi jo tržili s pomočjo polnilnice. Žal pa je vrtina na zemljišču, katerega lastnik je Sklad zemljišč Republike Slovenije, zato bo postopek za pridobitev dovoljenja za vrtanje dolgotrajen. Razmišljajo, da bi iz vrtine pitno vodo napeljali do obrtne cone in tam postavili polnilnice pitne vode. Z nadaljevanjem iskanja dodatnih virov vode, ki naj bi bila tudi zdravilna, razmišljajo o ureditvi centra alternativne medicine. Pri uresničitvi projekta naj bi sodelovalo neko podjetje iz Ljubljane. Ob tem razmišljajo tudi o postavitvi doma starejših občanov, saj so se prvi pogovori na ministrstvu za delo končali pozitivno. Oba načrta bi lahko sorazmerno kmalu uresničili, s tem pa pridobili tudi nekaj novih delovnih mest, ki jih zlasti za mlade močno primanjkuje. Sicer pa je po zadnjih statističnih podatkih v občini zaposlenih malo več kot sedemsto ljudi, imajo pa tudi 282 kmetov. TONE VRABL Križ s sv. Križem Mestinje hoče svojo pošto Nezadovoljstvo s tem, da imajo prebivalci in podjetja iz štirih krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah pošto v Podplatu, traja že več let. Pred nekaj dnevi se je pojavila njihova pisna peticija z zahtevo po ustanovitvi lastne pošte v industrijskem Mestinju, ali pa da bi spadali ti kraji po novem k pošti v Šmarju pri Jelšah. Podpisniki omenjajo, da so nezadovoljni tako zaradi odročnosti pošte v Podplatu kot tudi zaradi dejstva, da zaradi tamkajšnjega delovnega časa težko pridejo do priporočenih poštnih pošiljk. Pod pobudo se je podpisalo 279 podpisnikov (iz »šmarskih« KS Mestinje, KS Lemberg, KS Kristan Vrh in KS Sladka Gora), med njimi tri velika podjetja iz Mestinja ter dvanajst podjetnikov. Pošta Slovenije je zaradi njihovega nezadovoljstva pred nekaj leti že nameravala prestaviti pošto s Podplata v industrijsko Mestinje, vendar je prišlo takrat do velikega nasprotovanja v krajih občine Rogaška Slatina, ki prav tako spadajo k pošti v Podplatu (Podplat je na ozemlju občine Rogaška Slatina, k pošti pa spada tam predvsem KS Kostriv-nica). To se je zgodilo kljub dejstvu, da je med Mesti-njem in Podplatom le dober kilometer razdalje. Tako je Občina Rogaška Sla- tina lani že odkupila staro poslopje s pošto v Podplatu, Pošta Slovenije pa podpisala s CM Celje pismo o nameri za gradnjo nove pošte v Podplatu. Direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju Štefan Zidanšek po vsem tem pravi, da za ustanovitev nove pošte v bližnjem Mestinju ni gospodarske računice, saj je v Sloveniji ena pošta povprečno za 3.600 prebivalcev. Peticije iz Mestinja še niso prejeli, ko jo bodo, pa se bodo z njenimi pobudniki pogovorili ter opravili dodatne izračune. »Vsekakor jim bomo prisluhnili,« pravi direktor Zidanšek, »saj je pošta zadovoljna le, če so zadovoljni tudi njeni uporabniki.« S podpisano pobudo iz Mestinja ter okoliških krajevnih skupnosti se je pred dnevi že seznanil občinski svet Šmarja pri Jelšah, ki jo je podprl soglasno. BRANE JERANKO Območje v okolici župnijske cerkve sv. Križa v Ro-i gaški Slatini je po urejenosti nekakšna črna točka tega turističnega mesta, saj je bolj urejena celo okolica nekaterih vaških župnij-I skih cerkva. V občini jim to doslej ni uspelo zaradi različnih zapletov, predvsem ideoloških. Pred nekaj dnevi je prišlo do pomembnega premika. Dejstvu, da je okolica župnijske cerkve, kamor prihaja veliko zdraviliških gostov in drugih turistov neurejena, ne oporeka v tej občini v bistvu nihče. Po občinskem načrtu, ki nastaja že več let želijo urediti to območje v »paketu«, tako da bo okoli cerkve urejena ploščad, tam naj bi stalo tudi sporno spominsko obeležje zamolčanim žrtvam vojne, obenem pa bodo poskrbeli še za nov dostop v bližnjo Levstikovo ulico, po novi trasi. Stanovalci Levstikove ulice, kjer je enajst hiš ter je slepa ulica, se mo- rajo namreč zaenkrat voziti okoli cerkve. Tam je med cerkvenimi obredi marsikdaj gneča. Največje težave so seveda zaradi načrtovane postavitve spominskega obeležja žrtvam pobojev po II. svetovni vojni ter v spomin padlim v I. svetovni vojni. Pri tem v občinski upravi omenjajo, da je pri cerkvi sv. Križa že stal spomenik padlim domačinom iz I. svetovne vojne, vendar je bil pred nekaj desetletji oskrunjen. Komisija za rešitev omenjene problematike, ki jo je imenoval župan mag. Branko Kidrič, je poskušala doseči soglasje o vsem tem že vrsto let, vendar ji to zaradi pereče problematike ni uspelo. Vmes je prišlo v preteklosti tudi do uradnega nasprotovanja zveze borcev. V občini zdaj menijo, da je čas v slovenski družbi primernejši, zato so uvrstili problematiko ureditve območja pri sv. Križu na zadnjo sejo občinskega sveta. Olimpijada najmlajših Na igrišču za osnovno šolo v Ratanski vasi so pripra-vjli sklepno dejanje predšol-atih športnikov, ki obiskujejo športno vadbo Športno-rekreativnega društva Svizec v-šestih vrtcih na širšem celjskem območju. Kar 52 »svizcev« se je udeležilo druge Svi-zijade, s tem pa končalo uspešno športno sezono v vrtcih. Kaj vse so otroci, stari od 3 do 6 let, odnesli od športne vadbe v iztekajočem se šolskem letu, so tako pokazali svojim vaditeljem, predvsem pa staršem. V teku na 30 metrov, skoku v daljino, metu žogice in maratonu na 200 metrov so se ob glasnem navijanju staršev pomerili malčki iz Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Vojnika, Fran-kolovega in Zreč. Najboljši so se kot pravi športniki okitili z medaljami, nekateri pa so celo presegli rekorde z lanske Svizijade. MB Med jelšinimi listi V Šmarju pri Jelšah se pripravljajo na pohod Po gričih okoli Šmarja, ki bo jutri, v soboto, 11. junija. Pohod bo v okviru praznovanja občinskega praznika, pripravlja pa ga Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah. Pohodniki se bodo zbrali ob 7. uri pri osnovni šoli ter se napotili na vzpetino Sv. Miklavž, od tam pa nadaljevali čez slikovite Pijovce, z razgledi na znamenito Sladko Goro. Pot jih bo nato vodila čez vinorodne Preloge do cilja, cerkve sv. Roka nad Šmarjem, kjer bo družabno sre- čanje. Na poti bodo štiri kontrolne točke, hoje pa bo približno štiri ure, napoveduje predsednik planincev Franc Drobne iz Kristan Vrha. V primeru zelo slabega vremena pohoda ne bo. Omenjena pot je rédno markirana in to z narisanimi jelšinimi listi. Z leti je postala priljubljena pot Šmar-čanov in okoličanov, saj vodi po slikoviti vinogradniški ter s kulturnimi spomeniki bogati pokrajini. Prav tako je primerna za manj utrjene pohodnike, zato jo radi obiskujejo in prehodijo tudi pla- ninci iz drugih krajev Obso-telja. To je edina markirana pot na območju šmarskega društva, ki bo obeležilo prihodnje leto 10-letnico ustanovitve. Predsednik Drobne opaža, da se je za planinstvo pojavilo v teh letih veliko zanimanje. Društvo s 120 člani ima danes že ètiri izšolane planinske vodnike A in B kategorije ter za zimske ture. Za svoje člane pripravlja po dva pohoda na mesec po vsej Sloveniji, tako po sredogorju kot visokogorju. BRANE JERANKO Na njegovi zadnji seji je tako le prišlo do prve odločitve svetnikov, da bo pripravljen podrobnejši predlog ureditve širše okolice cerkve. Po občinski oceni bo stala celotna investicija, to je ureditev ploščadi, spominskega obeležja in ceste, približno 20 milijonov tolarjev. Med obravnavanjem te teme je prišlo v občinskem svetu do pričakovane burne razprave, saj je svetnik Andrej del Fabro vztrajal, da gre za ideološki projekt z obeležjem, ki ga občina ne potrebuje. Pri tem ga je posebej motilo, da bo tam »prostor za večje število ljudi za srečanja ob spominskih priložnostih«. Občina Rogaška Slatina je pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo že uredila Evropsko ploščad (pri Zdraviliškem parku), kjer je spomenik NOB. Tam podobnih nesoglasij ni bilo. BRANE JERANKO Območje okoli župnijske cerkve sv. Križa v Rogaški Slatini je neurejeno, v kraju pa se do nedavnega niso uspeli dogovoriti, da bi bilo drugače. Nesoglasja so se pojavila zaradi postavitve spominskega obeležja žrtvam pobojev po II. svetovni vojni. SL KONJICE ZREČE 3B Vojničane skrbijo spomeniki V Vojniku obnavljajo mogočno stavbo takoimenova-nega starega župnišča, ki je zaščitena kot kulturni spomenik. Stavba z debelimi zidovi je bila zgrajena leta 1775 ter je bila pozneje trikrat dograjena. Poslopje, ki je v začetku po vsej verjetnosti služilo za druge namene, je bilo po letu 1895, ko so ob njem zgradili veliko novo župnijsko cerkev sv. Jerneja (prej je bila župnijska cerkev na drugi lokaciji), zanesljivo skoraj ves čas župnišče. Vojničani so nato pred petnajstimi leti zgradili novo župnišče, zato je mogočno staro župnišče od takrat večinoma samevalo. Župnija Vojnik je začela s celovito obnovo zaščitenega starega župnišča predlani, ko so se lotili strehe, letos pa zaključujejo z obnovo fasade in stavbnega pohištva. Po obnovi, ki bo predvidoma končana letos poleti, bodo v stavbi po vsej verjetnosti prostori za seje in pevski zbor. Obnova poteka predvsem z darovi vernikov. Vojničani so pred tem obnovili sosedo starega župnišča, »novo« župnijsko cerkev sv. Jerneja, ki je bila celovito obnovljena za 100-letnico nje- nega nastanka, leta 1995. V vojniški župniji imajo tudi tri podružnične cerkve, med njimi tudi cerkev sv. Florijana, tik nad starim trškim jedrom, ki je izjemni kulturni spomenik. Tam so v zadnjih letih dodamo ojačali temelje in nosilne zidove, zdaj pa opravljajo še zadnjo fazo zunanjih obnovitvenih del ter restavratorska dela. V Vojniku bodo letos poskrbeli še za nekatera obnovitvena dela na strehi podružnične cerkve sv. Tomaža, visoko nad Vojnikom, kjer se bodo potrudili tamkajšnji župljani. BRANE JERANKO Mogočna stavba takoimenovanega starega župnišča v Vojniku, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, b letos poleti dokončno obnovljena. Voda za Vitanje in Brezen V vitanjski občini želijo celovito razrešiti težave, ki se pojavljajo pri oskrbi s pitno vodo tako v naselju Vitanje z okolico kot na območju Zgornjega Brezna. Občina je zato naročila idejno študijo za rekonstrukcijo obeh vodovodnih sistemov, celjski Hidrosvet d.o.o. jo je oblikoval, občinski svetniki pa med ponujenimi možnostmi še niso izbrali. Vodovodni sistem v Vitanju je bil v osnovi zgrajen v 40. letih prejšnjega stoletja, z vodo pa se napaja iz zajetij na območju kmetije Mrzdovnik. Kasneje so nanj priključevali vedno več uporabnikov, sitemu pa so dogradili le rezervoar na grajskem hribu in zagotovili prečrpavanje vode v času suše iz zajetja Žimpret. Starost sistema, več prebivalcev in višji standardi terjajo ne le obnovo sistema, temveč tudi nov vodni vir, saj se v sušnem obdobju že spoprijemajo s pomanjkanjem vode. Še slabše kot 800 prebivalcem Vitanja se godi prebivalcem Zgornjega Brezna. Sredi 80. let so dobili javni vodovod, v katerega doteka voda, ki jo iz zajetja Močenik prečr-pavajo v rezervoar nad vasjo. Zajeti izvir je po letu 2000 začel kaliti, voda je občasno tudi bakteriološko in kemično oporečna, zato potrebujejo nadomestni vir, iz katerega bi vodo speljali v sistem že zgrajenega vodovoda. Strokovnjaki so za Vitanje kot najboljšo rešitev predlagali dodatni vodni vir pri zajetju Žimpret in njegovo vključitev v vodovod Vitanje. To bi naj zadoščalo za nemoteno oskrbo do leta 2050, omogočilo pa bi tudi priključitev nove obrtne cone. Težje se bo odločiti, kaj narediti z vodovodom na Zgornjem Breznu. Predlogi so namreč trije: zelo drag dovod vode s Pohorja, iz vrtin na Paškem Kozjaku ali dodaten vir pri sedanjem zajetju. »Občinski svet se še ni odločil, a menim, da prvi dve možnosti odpadeta. Ena je predraga, druga ni zanesljiva. Še najbolj sprejemljivo in zanesljivo bi po mojem bilo zajetje novega vira na ozemlju obstoječega črpališča. Voda tam teče že stoletja, pri vrtinah pa nikoli ne veš, na kaj boš naletel,« meni župan Slavko Vetrih in dodaja, da bodo predloge še temeljito pretresli. MILENA B. POKLIČ Dolžnikom bodo odklopili vodo V konjiški občini že nekaj let opozarjajo na velike izgube v vodovodnem omrežju. Med drugimi razlogi svoj delček k temu prispevajo tudi tako imenovani črni priklopi. Še večji problem pa postajajo neplačniki računov za vodo. Javno komunalno podjetje je sicer že pred časom pozvalo vse, ki nimajo prijavljenih priklopov na vodovod, naj to storijo, vendar je bil odziv zelo slab. Direktorica mag. Špela Hlačar zato napoveduje, da bodo v kratkem razkrili in javno objavili vse znane kršitelje. »Črne priklope opažamo predvsem izven strnjenega naselja, na nekaterih kmetijah. Težko jih je odkriti, še težje dokazati, zato to terja precej potrpežljivosti,« pravi. Lažje bo ukrepati proti neplačnikom. Teh je po podatkih podjetja okoli 30 odstotkov, njihovi dolgovi pa segajo od 60 do 100 tisoč tolarjev pri posameznikih do nekaj milijonov pri podjetjih. Čeprav skušajo vsako leto izterjati dolgove tudi po sodni poti, se število dolžnikov ne zmanjšuje. Zato so se odločili za odločnejše korake. Prihodnji teden bodo začeli s prekinitvami dobave vode najbolj okorelim neplačnikom. Direktorica napoveduje, da jih bodo tedensko odklopih pet do deset. V bodoče naj bi to postala stalna praksa. MBP V Zrečah bo pihalo Klub študentov Dravinjske doline je že osmič pripravil v Slovenskih Konjicah in Oplotnici v sodelovanju s tamkajšnjim mladinskim centrom prireditev Veter v laseh -šport je življenje - s športom proti drogi. Jutri bo prireditev v Zrečah. Preko 300 mladih se je v konjiškem Športnem parku pomerilo v košarki (na posnetku), nogometu in rolanju ali pa so izbirali med likovnim izražanjem in plesom v vetru. V vsaki panogi so tekmovali v treh kategorijah in za svoj uspeh dobili tudi priznanja. Vsi, tudi tisti, ki niso bili najbolj uspešni, pa so soglasno ugotavljali: »Važno je, da piha!« To soboto bo pihalo tudi v Zrečah v organizaciji Zavoda za mladino. Prireditev Veter v laseh se bo začela ob 15. uri, mladi pa se bodo pomerili v odbojki na mivki, nogometu, košarki in rolanju. MBP Zmagovalna kombinacija ... adijo inflacija! Hranilna knjižica s protiinflacijsko obrestno mero - kombinacija, s katero inflacija vašim prihrankom ne bo mogla do živega! Obenem pa vas v paketu Optimus do 30. 9. 2005 čaka še brezplačna odobritev prvega limita, brezplačna letna članarina za izbrano kreditno kartico, brezplačna pristopnina k spletni banki in brezplačne vzpostavitve trajnikov ter direktnih bremenitev. Splača se vam pravočasno preusmeriti plačo! Bdlll ^ VllStrij Bank Austria Crédita retail d.d. Ljubljana, Smartinska 140. Ljubljana Creditanstalt Valček, moj najljubši ... koreograf Najboljši mladi plesni ustvarjalci iz cele Slovenije se bodo jutri zbrali v Celju in se pomerili v plesni miniaturi, ki spodbuja plesno ustvarjalnost, odkriva mlade talente, gledalcem pa z izbranimi kreacijami ponuja veliko plesnega užitka. 13. državno tekmovanju, ki v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in nje gove celjske območne izpostave poteka v Celju že od leta 1992, se je v zadnjih letih razvilo v privlačno in odmevno prireditev. »Opus 1 že vsa leta opozarja na mlade plesne talente (marsikateri od nekdanjih udeležencev se šola v tujini ali pa se je že uvrstil med profesionalne plesne ustvarjalce), ki ustvarjajo izvirne koreografije in navdušujejo občinstvo z neposrednostjo in bogastvom svojih plesnih izpovedi,« pravi vodja celj- Emanuel pri maši Komorni zbor Emanuel bo jutri ob 19. uri v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju na zahvalni maši izvajal sakralni program s svojega letnega koncerta. Komorni zbor Emanuel je bil ustanovljen leta 1990 na pobudo članov takratne mladinske věroučně skupine v župniji Celje - sv. Danijel. V vseh letih delovanja se je v zboru zvrstilo precej pevcev, zagnanost, medsebojne prijateljske vezi in ljubezen do petja pa spodbujajo kvalitetno rast sestava. Emanuel že nekaj let sodi med najboljše slovenske zbore, poznajo pa jih tudi v tujini. Zbor že od vsega začetka vodi Bernarda Kink. ske izpostave JSKD Marijana Kolenko. Plesalke in plesalci se bodo v treh starostnih skupinah spopadli z malimi plesnimi oblikami: avtorskim soloplesom in kompozicijami za največ tri plesalce v trajanju od 2 do 3,5 minute. Plesalci, ki so svoje miniature že predstavili pred enim mesecem v Ljubljani, so lahko tudi letos izbirali med tremi temami - Moj najljubši, najljubša, Jaz koreografinja - koreograf in Valček. Med 83 prijavljenimi je strokovna žirija (Jana Menger, Damaas Mithras Thijs in Dejan Srhoj) za finale tekmovanja, ki bo jutri ob 19. uri v SLG Celje, izbrala 34 koreografij, njihovi ustvarjalci, ti prihajajo iz plesnih skupin, dru- štev, studiev in šol iz Celja, Izole, Kranja, Ljubljane, Maribora, Metlike, Nove Gorice, Pirana, "n-bovelj in Velenja, pa se bodo potegovali za uvrstitve in nagrade. Prvouvrščeni bo prejel 60.000 tolarjev, drugi 30 tisočakov, tretje uvrščeni pa bodo prejeli praktične nagrade v obliki šolnin za plesne seminarje. Predvideni sta še nagrada občinstva in nagrada za najboljšo plesalko oziroma plesalca. Zmagovalci bodo dobili še kipec Opus 1, ki ga je oblikovala mlada akademska kiparka Polona Demšar, prvi trije dobijo tudi diplome, prav vsi udeleženci tekmovanja pa spominske majice in priznanja za sodelovanje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! Poletni večeri z Veroniko Letos mineva 580 let, kar je dal celjski grof Herman II. utopiti Veroniko Dese-; niško. Zaradi te obletnice bodo poletne kulturne prireditve, ki jih v Celju organizira Fit media, potekale kot Veronikino leto. i V letošnjem poletju se bo j zvrstilo pet Veronikinih večerov, vsi pa bodo apelirali na ljubezensko romanco med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Že ta mesec, 23. junija ob 20.30, pripravlja Fit j media prvi grajski Veronikin večer, ko bo ljubezen izražena skozi klasične operete in arije v izvedbi tria Mysti-ca ter skozi pop skladbe Katje Koren in Anžeja Dežana. 7. julija bo s skupino Langa zaživela ciganska muzika I strasti, 28. julija pa bodo Rož-marinke spomine na Veroniko obudile z ljubezenskimi »evergreeni«. Ob tej priložnosti se bo kvartetu s svojim vokalom pridružila Ylenia Zobec. 18. avgusta bomo po- Vstopnice za Veronikine večere bodo na voljo na prodajnih mestih TIC Celje, Kompas Celje, Ekopool Celje in v Fit medii. Z nakupom vstopnice imajo obiskovalci 10% popust pri wellness storitvah v Zdravilišču Laško. Cena vstopnice za dogodek stane dva tisočaka, abonma za vse prireditve pa je 9.600 tolarjev. Odlomek iz predstave Tris, s katerim se bodo plesalke in plesalci PFC predstavili v Franciji. Celjani povabljeni v Francijo Plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje se prihodnji teden odpravljajo v Francijo na mednarodni festival v Lamorlay, kamor so bili povabljeni kot edini slovenski predstavniki. Festival de'l Europe je nov evropski festival netekmo-valnega značaja, ki bo med 16. in 19. junijem združil mlade ustvarjalce - plesalce in glasbenike iz cele Evrope, ki bodo s svojimi programi prikazali plese, glasbo in običaje, značilne za posamezno državo. V štirih festivalskih dnevih se bodo nastopajoči predstavili dvakrat, najprej na paradi vseh držav in nato še na festivalskem večeru v soboto, 18. junija, kjer bodo predstavili svoje programe. Plesni forum Celje, ki je znan po svoji pestri ustvarjalnosti tako za otroke kot tudi za mladino in odrasle, se bo tako predstavil s programom Tris (praznovanje pomladi v treh slikah), ki so ga plesalci ustvarili posebej za to priložnost. Dvajset mladih umetnikov (od 12 do 18 let) bo v prvem delu uprizorilo kurentov pregon zime in njegov ples prebujanja narave z dekleti, ki mu skozi ples podarijo posebej v ta namen izvezene robčke. Drugi del bo namenjen Zelenemu Juriju in praznovanju pomladi, v tretjem delu pa bodo plesalci s kresovanjem naz- nanili prehod v poletje. Člani Plesnega foruma Celje - Matej in Maruša Černjul, Taja Čremožnik, Neja Dvornik, Nika Drobež, Gruša Erjavec, Hana Hees-Pavlinc, Špela Kajtner, Goran Kusič, Lea Pe-perko, Nuša Pristovšek, Maja Pukl, Ana Stamejčič, Nadja Škataro, Maja Šaver, Aja Zu-panec, Katarina Zupan, Sa-brina Železnik in k.g. Gea Erjavec so izjemno ponosni, da bodo kot edini Slovenci promovirali našo državo v Franciji, pravi vodja PFC Goga Stefanovič Erjavec, obenem pa si želi, enako kot direktorica in iniciatorka festivala Annie Royer, da bi festival postal vsakoletno stičišče mladih ustvarjalcev Evrope. BOJANA AVGUŠTINČIČ Z leve: slušali muzikále ljubezni z Niko Vipotnik in Borisom Lešnikom, teden dni za tem pa bosta Ljubiteljsko gledališče Teharje in plesna skupina Chiaranzana uprizorila ljubezensko zvezo med Veroniko in Friderikom, našteva Sinej Hlastan, ki je v Fit medii zadolžen za prireditve. Ob omenjenih Veronikinih večerih pri Fit medii pripravljajo še dve prireditvi v letošnjem poletju. Prva, ki bo predstavljala vrhunec poletnega dogajanja v Celju, je podelitev Veronikine nagrade za naj- Vanesa Čanji, Jože Volfand in Sinej I boljšo pesniško zbirko leta, v okviru katere bodo letos po besedah Jožeta Volfanda uvedli tudi novost. »Odločili smo se, da bomo imeli odslej vsako leto v okviru literarnega večera tudi neke vrste presenečenje. Letos bo to nastop in srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki praznuje 80-letnico. Na podelitvi Veronikine nagrade mu bomo izrekli priznanje za vse, kar je storil za slovensko poezijo in njeno uveljavitev v tujini.« Druga prireditev, s katero bodo v Fit medii tudi zaokrožili letošnje poletje, pa je tako imenovan večer sponzorjev. Po nastopu Vinka Coca bodo namreč 4. septembra sponzorjem leta podelili friderikov stolp in veronikono vrtnico. V Fit medii upajo, da bodo lahko večino prireditev izpeljali na Starem gradu. Ob tem prizorišču imajo predvidenega tudi tistega pri Vodnem stolpu, če bo deževalo, »pa bomo vse skupaj prisiljeni prestaviti v Narodni dom«, pravi direktorica Fit medie Vanesa Čanji. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kuhani in pečeni na gaudah nje«. In tako so kljub 30 letom in 30 kilogramom več ter 30 centimetrov krajšim lasem dokazali, da še znajo. TUdi poslušalci se niso »šli na izpadanje«, ampak so uživali v vsakem trenutku Glasbe naše mladosti, kakor so naslovili prireditev. Koncert, ki so ga začeli nasledni- Skupinski posnetek koncerta v Lučah, ki bo odmeval. »Come back« štirih glasbenih skupin, ki so oblikovale življenje v Zgornji Savinjski dolini Franci Podbrežnik, tudi sam glasbenik (in seveda še marsikaj) iz zlatih časov zgomjesavinjske glasbe Old star rock, Savinjska 2005 je bil naslov prireditve, ki je zaradi silnih priprav že od začetka leta odmevala v Zgornji Savinjski dolini. Organizatorji so namreč poskrbeli za vrnitev štirih glasbenih skupin, ki so zaznamovale sedemdeseta in osemdeseta leta. Po desetih letih so se na glasbeno sceno vrnili Zmaji, po 15 Via Song, po 20 so se zbrali Larixi, kar 30 let pa je minilo, odkar so inštrumente odložili člani skupine Quo vadiš. In verjemite, stari mački so kljub pripovedovanju o tremi dokazali, da niso za staro šaro. Pa čeprav je alfa in omega večera Franci Podbrežnik omenil, da bi za posamezne bende morali vprašati morano, kdaj so se razšli. Vstopnica za vstop v dvorano v Lučah je bila poleg osebnega vabila temna obleka in superge pri fantih ter roža v laseh pri dekletih. Kar veliko obiskovalcev je upoštevalo navodila z vstopnic. Ženske z rožami ter moški v supergah so dokazali, da se (še) znajo zabavati. Pa čeprav je tudi za mnoge od njih minilo tistih nekaj vmesnih let, ko so se srečevali, se družili in spoznavali na plesih in v gostilnah. »V bistvu smo obudili ne le glasbo, temveč način življenja v Zgornji Savinjski dolini,« je poudaril Franci. »Mladi nismo hodili ne vem kam, ampak smo odhajali v gostilno, kjer je igral kateri od teh ansamblov. Tako so z njimi oziroma tudi z nami odrasle cele generacije mladih, ki jih še kako daje nostalgija po tistih brezskrbnih časih, ko smo bili kuhani in pečeni na 'gaudah' - zabavah torej.« Pozabljena trema Člani vseh štirih skupin so se na nastop v Lučah temeljito pripravljali, kar so tudi priznali. Na veliki »come back« so pristali predvsem zaradi želje po ponovnem igranju. Izginile so zamere iri razprtije, vsi so našli toliko časa, da so v svojih skupinah vadili in se pripravljali na nastop. »Čeprav je bilo včasih težko, smo želeli dokazati, da še znamo in zmoremo,« so omenjali glasbeniki in pripovedovali o nekdanjih in sedanjih peripetijah. Vse pa so družili prijateljstvo in spomini, ki so kar vreli. Vedeti je treba, da so skupine večinoma preigravale uspešnice, manj je bilo lastnih skladb. Pa saj so se menda fantje že takrat zbirali zato, da so se imeli lepo in da je bila kakšna punca za povrh. Organizatorji, največ zaslug za imeniten večer v Lučah poleg Francija Podbrežnika pripisujejo še Alojzu Selišniku, so poskrbeli za diaprojekcijo za vsako posamezno skupino. Duh časa je dobesedno vel z vsake posamezne slike. Poleg tega so poskrbeli za »Sankanje«, na katerem so z nekaterimi posamezniki poskušali obuditi čas. Za dušo, so rekli. Zmaji (Franci Podbrežnik, Alojz Lipnik, Marko in Nejc Slapnik ter Miran Grudnik) so kot Diamanti začenjali na šolskih proslavah v Solčavi, kaj kmalu pa so znali v solčavski angleščini preigrati vse, kar je ponujala takratna svetovna glasbena scena. Via Song (Alojz Selišnik, Mitja Venišnik, Peter in Zdravko Za-mernik, Franci Fludernik, Slave Boj-nec in Simon Štorgel) so iz svojih prigod izluščili, da ne samo a cape-la, temveč tudi narodnozabavna glasba menda izvira iz Luč ter da ni ro-kenrola brez dolivanja nafte. Larix (Jaka Matijovc, Karli Gradišnik, Franjo Vršnik in Jože Breznik) so se zbirali na Ivanovi žagi, kjer sta glasbeno pot po napornem delu začenjala Jaka in Jože, potem pa so se pridružili še drugi. Prve bobne so skrili, ker bi bil Jože doma pošteno tepen, če bi jih kdo našel. Menda so jim bas kitaro ukradli na prvem plesu v Mozirskem gaju. Kupili so novo, pa naprej. Tako se je vrtel večer »od malinov-cev proti legendam tistega časa«. Quo vadiš (Grega Bele, Franc Beričnik, Miloš Skornšek, Berti Lončar - Darko Flis, Toni Miklavc in Vine Matjaž) so »užgali« pravi rokenrol, da je dvorana, ki je pokala po šivih, grozila, da se bo še sesedla povrh. Hidi pravi stari mački so omenjali malce treme. Potem so odločili, da se na koncertu v Lučah ne »gre na izpada- ki zgornjesavinjskih glasbenikov Kačji pastirji, se je končal proti drugi uri zjutraj. Toda odmeval bo dlje. In glasbeniki že obljubljajo, da bodo naredili še »open« koncert. Da bo spet mlada cela Zgornja Savinjska dolina. URŠKA SELIŠNIK Via Song, boljši kot kdajkoli Carji Quo vadiš so med drugim nastopili tudi ob odprtju Rdeče dvorane. Takrat. Violinistka po »naključju« »Ko skupaj muziciraš, je, kot bi se ljubil z nekom.« - Prvič je plesala sedem ur in si uničila kolena Anja Bukovec je že pri trinajstih letih vedela, da noče v svojem življenju početi nič drugega kot gosti na štiri strune. S svojo predanostjo glasbi, trdim delom in čudovitimi zvoki, ki jih izvablja iz violine, je klasično glasbo približala širšemu krogu občinstva. Deloma je k temu pripomogla tudi njena zunanjost, ekstravagantne obleke, Anja sama. Vedno nasmejana, iskrena in iskriva. Violino je začela igrati, ker pri klavirju ni bilo več prostora. Nikoli ji ni bilo žal niti za trenutek in z vajo ni imela nikoli težav: »Že kot deklica si nisem znala predstavljati, da tega ne bi bilo več. Me je pa v puberteti tako trgalo, da je bilo kar groza. Najhuje je bilo, ko sem se na violinskem tečaju zaljubila v nekega Italijana. Potem mi je postala glasba vse in sem tudi v šoli malo popustila, ampak meni ni čisto nič žal. Včasih mi je žal, da nisem že prej kam šla.« Iščete ljubezen v glasbenih krogih? Zdi se mi, da v ljubezni nisem prav spretna. Nisem enostavna oseba, s katero bi bilo lahko shajati. Sedaj sem se tudi že oblikovala in vsaj vem, česa nočem, če že ne vem, kaj hočem. V najstniških letih je bilo vse tako na hojladri hojladra, se zaljubiš in skoraj umreš, potem pa je čez tri tedne že konec. Zdaj pa kar ne najdem pravega. Potem si pa mislim, da tako ali tako nimam časa fante gledati! Ampak, na žalost, tudi ne morem brez tega. Danes je nedelja in je Celje bolj prazno. Sem mislila, da bom mogoče tu kaj zagledala (smeh). Če se vrneva h glasbi, koliko časa ste preživeli z violino v rokah? Zagotovo so to že leta. Ko pravijo, da je tak talent že v zibelko položen, je zelo daleč od resnice. Veliko dela je potrebnega in toliko časa, kot ga imam, je premalo za vse, kar bi rada. T\idi fizično nisem sposobna do deset ur drgniti strune, ko moraš biti poleg vsega še zbran. Potrebna je tudi organizacija. Vedeti moraš, kdaj imaš koncerte in si tako razporediti čas, da boš imel vse programe istočasno naštudirane. Težko rečem »ne«. Ampak na žalost moraš, če želiš stvari kvalitetno opraviti. Kljub temu ni vedno optimalno. Velikokrat ga tako »poserjem«, da se potem še en teden doma žrem. Lahko se še tako pripravljaš in vadiš, ampak potem ko si enkrat na odru, je vse drugače. Dirigent Slovenske filharmonije George Pehlivanian nam je pred tedni, ko smo imeli koncert, dejal, da je glasba delo delo delo delo delo delo delo, pa še enkrat delo, malo talenta, pa še enkrat delo in potem, če imaš veliko srečo, boš na odru doživel »magic moment« - čarobni moment. Vsakič daš vse od sebe, vendar je dobro, da veš, da ne more biti vedno tako, kot si si predstavljal. Ste že imeli tak koncert z »magic moment«? Sem. Ko sem bila stara 14 let. Bilo je neverjetno. Nisem se niti spomnila, kaj sem igrala, ko sem končala skladbo. Je pa res, da ko si mlajši, si popolnoma neobremenjen z življenjskimi situacijami. Ko si starejši, nisi več tisti nedolžni duh, ko vse pride kar samo od sebe. Nisi več dete, da boš nekaj lepo zaigral in bodo vsi navdušeni, ampak se od tebe pričakuje nekaj drugega, bolj zrelega, prefinjenega. In tudi od sebe zahtevaš nekaj drugega. In temu kar ni konca. Iščeš drug ton, drugačen prijem na violini, sam sebe opazuješ ... Saj to je lepo, ampak včasih si želiš, da bi bilo vse naenkrat. Ne da se ti več Čakati. Potem se moraš pomiriti, iti na eno pivo in potem je vse v redu. Ostajate zvesti klasični interpretaciji, tako da ne bi mogli reči, da ste slovenska Vanessa Mae. Občudujem, kar je ona naredila. Res pa je, da si stila, ki ju izvajava, nista čisto nič podobna. Mene najbolj napolni to, kar naj bi bila »klasična glasba«, ki je zelo intimna. Ko delaš, vadiš, si v bistvu sam s sabo, svojimi čustvi, frustracijami, problemi. In glasba je ventil, skozi katerega daš vse to ven. Pa ne, da pri pop glasbi ne bi uživala. Pravzaprav sem se prav skozi te zvrsti naučila sprejemati klasično glasbo - ko pridem na oder, da glasbo predstavim tako, da se ima publika z mano vred lepo. Res pa je, da klasična zvrst zahteva drugačno pozornost. Ko jo ljudje slišijo, se soočijo z občutki, ki jih niso vajeni. Tako sva z bratom gledala koncert po televiziji, igrali so neko Mahlerjevo simfonijo. Jaz sem bila čisto preč, on pa je rekel: »Jaz ne morem tega poslušati, mene neprestano ježi.« In je šel ven. Včasih je preveč. S svojim nastopom, nasmehom, obleko ste to glasbo že približali širši publiki. Je bilo to namenoma? Ne. Potrebovala sem lepo obleko za pomemben nastop in sem našla neko kreator-ko. Ko je končala, sem ji rekla, da tega ne bom oblekla, ker ne morem takšna na oder. Na koncu pa sem se zelo dobro počutila v tisti obleki. Sedaj ji le povem, kdaj imam nastop in kakšno glasbo bom izvajala, dostikrat ji dam tudi kakšen posnetek in potem nekaj skreira v svoji glavi. Vedno se trudim, da predstavim komad, ne obleko. Pomembno pa je, da se na nastopu dobro počutim v svoji koži. Že tako ali tako me je strah, imam tremo in sem živčna. Hočem se vsaj počutiti dobro in ker je to pač en gla-murozen trenutek, bi rada ustvarila celoto tudi z garderobo. Sicer pa gre le za to, da je izvedba dobra. Ker če boš zanič zaigral, ti tudi obleka ne bo pomagala. Vas je poleg glasbe še kaj privlačilo? Edino ples, ki je prav tako povezan z glasbo. To je bila od nekdaj moja sprostitev, ko sem vse lahko dala na stran. Le glasba mi je morala biti všeč in sem lahko tudi šest ur plesala. Ko sem šla v Nemčiji, kjer sem študirala, pri šestnajstih prvič pošteno plesat, sem si uničila kolena. Plesala sem z visokimi petami in se nisem ustavila sedem ur. Potem so me v šolo 14 dni nosili, ker nisem mogla hoditi. Ste torej ekstremistka? Ja. Vse ali nič. Ko sem prišla nazaj v Slovenijo, sem prav trpela. Bila sem navajena na velemesto, kot je Koln, kjer si lahko imel vse, kadar koli si se spomnil. To mi je na začetku manjkalo. Kar bolelo me je. In potem sem po dnevni sobi uro in pol skakala, vendar ni pomagalo. Nato sem se začela spre- !j> awRpř ' i «ROON'Ï T0UCH^£j|jg| 1ML-. *'iat you ci^mI ..j/" / ÊM Anja Bukovec bo z Mladinskim godalnim orkestrom Glasbene šole Celje nastopila v ponedeljek, 13. junija, ob 20. uri v Narodnem domu. minjati in sem svojo energijo usmerila drugam. Kadar želim plesati, pa želim, da je glasba do konca in da sem na koncu čisto boga, da ne morem več hoditi in potem sem srečna. Prostega časa vam verjetno kronično primanjkuje. Mislila sem, da mi bo letos uspelo iti vsaj malo na dopust. Ampak sem si že skoraj napolnila julij in avgust. Po drugi polovici julija si bom vzela en teden, ker mi bo drugače zmanjkalo moči. To se mi je zgodilo lani, ko se mi je porušil imunski sistem, ker sem delala do onemoglosti. Že na začetku poletja sem čutila, kako sem utrujena, ampak sem šla do konca. In septembra sem samo dol padla. Ampak nisem nehala delati, ker dokler nisi pač čisto konec, ne boš nehal. Vendar si moraš vzeti pavzo. Še posebej, če delaš z glavo, ker se ti začne tudi fizično poznati. Če ni duh zdrav, potem tudi telo ni zdravo. Čeprav niste ljubiteljica zime, se boste tudi z njo soočili v ponedeljek na koncertu, ko boste igrali Vivaldijeve Štiri letne čase. Tega nisem še nikdar igrala. Lepota Štirih, letnih časov je v tem, da so postali svobodni, ker so bili odigrani že v vseh mogočih variantah. Načeloma posnetkov drugih violinistov ne poslušam, preden sama komada ne znam, ker lahko začneš pobirati interpretacijo nekoga drugega. Tako da tega nisem počela, čeprav bi lahko, ker od Vivaldi-ja je pa res »milijon-taužent-dvesto-milijard« posnetkov. Glasba je odvisna od tega, kako jo predstaviš. Tudi če je bilo že deset tisočkrat zaigrano, je v bistvu na nas, da nekaj naredimo, da ne bo dolgčas. Vam je dejstvo, da skladbo pozna veliko ljudi, še dodaten izziv? Je izziv, pa tudi velika odgovornost. Prav zato, ker Štiri letne čase vsi poznajo, mora biti vse do potankosti narejeno. Sem malo vraževerna, tako da dokler koncert ni za nami, o tem ne bom preveč govorila. Dali bomo vse od sebe. Tako jaz kot tudi orkester in dirigent Matjaž Brežnik. Z Matjažem Brežnikom sta sodelovala že kar nekajkrat. Spoznala sva se čisto naključno. S Kvartetom Akord so imeli koncert in ko so igrali nekaj od Piazzolle, sem se kar zjokala. In oni so gledali, kdo hudiča je ta nora baba. Potem sva se z Matjažem začela pogovarjati in je med drugim povedal tudi, da je dirigent in če bi me zanimal kakšen koncert. Začela sva vedno bolj sodelovati, zdaj pa lahko rečem, da sva prijatelja. Po vsem tem času se razumeva, kako delujeva, da sem jaz vedno bolj histerična, on pa je malo bolj umirjen in me miri. Dirigent je torej pomembna oseba. Seveda. Pri Matjažu mi je všeč tudi njegova energija, ko dirigira. Blazno auro seva iz sebe. Ko skupaj muziciraš, ali je to kolega glasbenik ali orkester ali dirigent, je med glasbeniki ena posebna vrsta ljubezni na odru. Včasih imaš občutek, še posebej, če igraš čustven komad, kot da bi se ljubil z nekom. Ne govorim o nekem erotičnem seksu, ampak o energijah, ki se pretakajo. O čustvih, ki se sproščajo. In to je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi na odru. Če začutiš to povezavo s svojim glasbenim partnerjem, potem je to tisto optimalno. Ker glasba je narejena, da skupaj igramo in nekaj ustvarimo. Če si sam, si omejen. Potrebuješ nek pretok, da glasbenik poleg tebe tebi nekaj da, ti njemu nekaj daš, in potem iz tega nastane neka lepota. In vse to dajete publiki. Upam, da res. Najbolj sem vesela, srečna, če vidim srečno publiko, da ima nekaj od koncerta, da gredo ljudje polni domov. Ni večjega komplimenta. ŠPELA OSET Foto: IGOR ŠKAFAR/Mladina Pogovoru z Anjo Bukovec lahko prisluhnete v nedeljo, 12. maja, ob 10.10 na Radiu Celje. V Izrael bo Simon Sešlar popeljal tudi svojo številčno družino. Kapetan v Nazaret Najboljši igralec CMC Publikuma Simon Sešlar lahko okrepi izraelski Hapoel Elit. Pogodbe s klubom iz Nazareta, ki leži le 25 kilometrov od obmorske Haife, še ni podpisal, saj mora uskladiti še nekaj malenkosti, sicer pa je sporazum z vodstvom celjskega kluba sklenjen. Kapetan lahko odide ob ustrezni odškodnini. Ker ob njegovem povratku v Celje Publikum ni plačal nič, sedaj predsednik Marjan Ven-gust ni vztrajal pri visoki odškodnini. Ta je zmerna; lahko bi bila tudi mnogo višja, kajti Sešlar še ima pogodbo. Zaradi prihodnosti, ko naj bi sedanji reprezentant opravljal pri Publikumu še kakšno drugo delo, je bil prijateljski dogovor pričakovan. Njegova zamenjava naj bi bil Danijel Brezič, Sebastjana Cimerotiča, ki ga vleče proti Franciji, pa naj bi nadomeščal tudi Damir Pekič. Upravni odbor velenjskega Rudarja je potrdil proračun kluba za naslednjo sezono: 30 milijonov tolarjev. V sporočilu za javnost je dodal še, da bo najvišja pogodba z igralci znašala 70 tisoč tolarjev v bruto vrednosti, čemur pa le malokdo od nogometnih poznavalcev verjame. V Rudarju želijo, da bi večina slovenskih klubov posnemala njihov način, torej da bi se odločili za amaterizem ali kvečjemu polprofesionalizem. Slednjega bo Ob jezeru omogočal glavni sponzor Premogovnik Velenje. Upravni odbor je uradno potrdil, da glavni trener ostaja Drago Kostajnšek. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN MED GOLI PETEK, 10. 6. 3. SNL, 26. krog: Kovinar Štore - Stojnci (18). 1. liga malega nogometa Občine Štore, 8. krog: (17.15): Pečovje -Vard, Škorpion - Torpedo, Kasper - Stopar, Laška vas - Index, Marinero - Svetina, Štore Steel - B.S. Štore, Dikplast - Polule. SOBOTA, 11.6. 3. SL - vzhod, 26. krog: Paloma - Šmarje pri Jelšah, Pohorje - Šoštanj (18). Štajerska liga, 26. krog: Zreče - Boč, Rogaška Crystal - Središče ob Dravi (17). 1. celjska liga malega nogometa, 11. krog: (18): Cinkarna - Coma, Frangros - Vigrad, Marinero - Pelikan, Veflon - Fantasy, Kompole - Kondor, Kalimero - Zeus. NA KRATKO Najboljši ribiči Celjani Strunjan: Na državnem prvenstvu v morskem ribolovu na roko iz zasidranega čolna je ekipno 1. mesto pripadlo Aeru Celje, drugič zapored pa je med posamezniki zmagal Bojan Šalamon. Nevenka Begič je bila 10., Jure Draksler 11. (vsi Aero), 23. Edvard Štuva, 26. Ivan Hajmer-le in 32. Vlado Vertačnik (Mormora Celje). ŽIVKO BEŠKOVNIK PREDSTAVLJAMO VAM V Celju se spet igra odbojka Želja nastopanje s člansko ekipo - Poleti vadba za vse Tako kot v DNŠ Mali šampion skrbijo za razvoj mladih nogometašev, tako v Odbojkarski šoli Fedrca ne manjka mladih, nadebudnih deklet, ki so željna igranja odbojke. V slabih treh letih se je število deklet, ki so z vadbo začela na osnovni šoli na Polulah, povečalo s šestih na sto. Okoli sedemdeset jih trenira na osnovnih šolah, ostalih trideset je vključenih v mlajšo oziroma starejšo selekcijo. Dolgoročni načrt kluba je članska ekipa, a pot do tja bo vse prej kot lahka. »Konec maja smo zaključili s tretjo sezono OŠ Fedrca, v katero je vključenih šest osnovnih šol, L, IL, III., Frana Kranjca, Ljubečna in Dobrna. Dekleta na svojih osnovnih šolah najprej preko Fedrce igrajo odbojko leto ali dve, nato pa preidejo v selekcijo. Letos smo imeli dve selekciji, letnik 90 in 91 ter 92, za prihodnje leto pa načrtujemo še tretjo, najmlajšo -letnik 93, letnika 89 in 90 pa bosta nastopala kot kadetinje. Včlanjeni smo tudi v odbojkarsko zvezo, kjer nastopamo v uradnih tekmovanjih. Mlajša selekcija se je lani uvrstila v če-trtfinale, med 24 ekip in to je med 67 ekipami za prvo leto spodoben rezultat,« je OŠ Fedrca na kratko predstavil trener starejše selekcije in predsednik Igor Uranjek. Počasi do članske ekipe Dolgoročni cilj Fedrce je ustanovitev članske ekipe, vendar se kot vsako društvo na začetku svoje poti sooča s finančnimi problemi. Nekaj denarja dobijo preko občine. Celje z javnim razpisom, pomagajo jim tudi starši s šolnino, nekaj pa v »piskrček« primakne še Banka Celje. Kljub vsemu so s tem, kar so naredili v prvih treh letih, zadovoljni in s polno vnemo bodo sledili svojemu ciljii. »Ravnatelji osnovnih šol, ki so bili od začetka in so še vedno pomemben dejavnik, saj so nam pomagali in omogočili, da smo prišli v telovadnice, nas dobro poznajo. Vedo, da smo resni, da delamo dobro in da treningi ne odpadajo. Glede na to, kakšno je bilo stanje v Celju z odbojko še nekaj let nazaj, smo zelo zadovoljni, še posebej s tem, da smo uspeli organizirati selekcije. Drugo leto bo v selekcijsko vadbo vključenih približno 45 deklet, kar pomeni prav toliko registriranih igralk odbojke. Iz tega bomo slej ko prej skušali narediti tudi člansko ekipo, čeprav je zaenkrat to finančno še prevelik zalogaj,« realno razmišlja Uranjek. Dekleta bodo v člansko tekmovanje vključili, ko bodo dopol- Mlajša... nila 18 let, takrat bodo tudi že precej bolj izkušena. »Nekje v 3., 4. letniku srednje šole pridobijo že dovolj na moči, koordinacijsko so zrela in takrat je tudi bolj ali manj jasno, katera so tista najboljša, ki ostanejo v selekciji.« Težave z vadbenimi prostori Problem predstavljajo tudi telovadnice, saj je težko dobiti proste termine. V letošnji sezoni so selekcije vadile na II. in III. osnovni šoli, za naslednjo leto pa upajo, da bo starejša selekcija dobila svoj termin na zdravstveni šoli. Vsaj poleti bo s tem nekoliko drugače, saj bodo imeli zagotovljen prostor na celjskem letnem kopališču. V okviru projekta Hura, prosti čas in s pomočjo Zveze za šport otrok in mladine Slovenije bodo od konca junija do konca avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek med 9. in 12. uro dopoldne organizirali odbojko na mivki. Vadba ne bo namenjena le članicam Fedrce, ampak vsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki bi na zabaven in kakovosten način radi preživeli počitnice. Pridružite se jim, pestro bo! JASMINA ŽOHAR »Lahko bi bilo bolje!« Pogovor s trenerjem košarkarjev Alposa Kemoplasta Matjažem Tovornikom Šentjurski Alpos Kemo-plast je tudi po peti sezoni igranja v 1. A SKL ostal prvoligaš, pa čeprav se je ekipa dolgo zbirala in se zbrala šele tik pred štartom prvenstva. Sezono je za Novi tednik ocenil uspešni strateg Šent-jurčanov Matjaž Tovornik. »Menim, da mesto, ki smo ga osvojili, ni povsem realno, kajti v spodnjem delu tabele slovenske lige smo bili vsi praktično enaki, s približno enakim številom zmag in samo eden nepotreben poraz nas je popeljal do tega 14. mesta, čeprav bi lahko bilo bistveno bolje.« Pred sezono je bil cilj obstanek v ligi, ki je dosežen, bilo pa je precej nihanj v igri. Zakaj? Mi smo do novega leta igrali zelo dobro, uveljavili nekatere mlajše igralce, kot sta Sandi Čebular in Milan Se- Prva izmed treh tekem državnega prvenstva v bal-vanskem plezanju bo jutri in v nedeljo v Laškem, ki se je kot prireditelj izkazalo že lani. ' V tamkajšnjem koncu sta se prva pred leti izkazala Rimljana Franček Knez in Jože Zupan, sledil jima je Laščan Albin Simonič. Na pobudo športnih in alpinističnih zanesenjakov - poleg Zupana in Simoniča še Marjan Kozmos - je bil leta 1999 ustanovljen Plezalni klub Laško, ki je zrasel med vodilne v državi. Najvidnejši predstavniki so trenutno mladi Mateja Hohkraut, Matic Kozmos in Ksenija Zupane, ki so že osvojili naslove državnih prvakov v mlajših kategorijah. Steno bodo dobili naslednji mesec, postavljena bo v telovadnici Osnovne šole Primoža Trubarja. Lani je organizatorjem po-nagajalo vreme, a so tekme bič, nato pa je prišlo do padca tako forme kot igre. Več je bilo faktorjev, za kaj je temu bilo tako. Dokler smo se še borili za drugi del sezone za ligo za prvaka, smo igrali dobro. Potem pa je sledil padec in velika nihanja, a smo sezono vseeno izvlekli. Kolikor je temu botrovalo pozno sestavljanje ekipe? Mi smo res pozno sestavili ekipo, kar pa je bilo razumljivo, kajti enostavno do zadnjega trenutka se ni vedelo za sistem tekmovanja. Morda bi nekatere stvari lahko uredili prej, a tako je pač bilo. Kljub temu smo vzdržali nekako do novega leta, oziroma dokler smo bili v boju za prve štiri, potem pa padli, tudi meni ne povsem razumljivo. Omenili ste nekaj mladih igralcev, ki so se uveljavili. izpeljali po načrtu. Letos je napoved zelo vzpodbudna. Dež in vlaga lahko odločilno vplivata na razplet, zato so predvsem nenehno brisali blazine podmenami. Te ni-so visoke, a so »problemi« zato zelo zahtevni. Tekmovalci imajo na voljo tri minute za poskuse na eni steni, nato se po treh minutah počitka zamenjajo. Če imajo enake dosežke - vrh ali sredina, vmesnih stopenj ni - odloča čas. Udeležbo je potrdila tudi Martina Čufar; da bo udeležba vrhunska, je poskrbel Tomo Česen, predsednik sekcije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Steno v laškem graščinskem dvorišču je začel snovati in postavljati v sredo. Novi predsednik PK Laško Drago Zupane je dejal: »Športno plezanje je relativno mlad in med ljudmi manj znan šport. Zato ga mnogi povezujejo z veliko nevarnostjo in alpini- Sam sem vedno zaupal mladim, jim dajal priložnost. Fantje so v večini znali izkoristiti priložnost, to pa je tudi edini način, da klub lahko preživi. Takšen, kot je seveda Alpos Kemoplast. Ob omenjeni dvojici, bi izpostavil še Robija Ribežla, ki se je povsem uveljavil kot igralec prav v tej, pravkar minuli se- Kako bi ocenili tujce v ekipi? Dobili smo tisto, kar je ostalo na tržišču, oziroma tisto, kar smo zmogli kupiti glede na finance v klubu. Novak je prvi del odigral odlično, nato pa se utopil v sivino celotne ekipe. Samac ni pokazal veliko, Mulić pa je imel vse preveč nihanj v igri, kar si prvi branilec in pri tem še tujec ne bi smel dovoliti. Ste pa ob nihanju Mulića vrnili h košarki Andreja Mačka. stičnimi odpravami. Zato si želimo, da se čim širša populacija seznani z našo dejavnostjo in vsemi prednostmi, ki jih daje športno plezanje mladim. Za tekmo v Laškem smo se odločili, da bo tradicionalna. Že konec tega tedna bo štela za Pokal Laško.« Urnik bo naslednji. Sobota 9.00 - cicibanke, cicibani, 12.30 - mlajše deklice, mlajši dečki, 15.30 - starejše deklice, starejši dečki, 18.30 - kadeti. Nedelja 10.00 - kvalifikacije za mladinke, mladince, članice, člane, 19.00 - finalni boji. Njega so ustavile predvsem poškodbe, ki so ga pestile tudi med sezono, a je korektno opravil svoje delo in upravičil zaupanje. Po običaju pa se je ekipa takoj po sezoni razpustila! To je sistem uprave, ki je tako delala že vsa dosedanja leta. Sam nisem pristaš tega, kajti ravno v tem obdobju bi se dalo največ narediti. A vzrok je predvsem denar, kaj- ti ekipa, ki ne trenira, enostavno nič ne stane. Tako pač je in bo še naprej v takšnih klubih kot je naš, kajti denarja je, kot veste sami, vedno manj in uprave so prisiljene vse bolj varčevati, da se sploh lahko izvleče sezona. Kako je z vašim statusom v klubu? Lani sem podpisal pogodbo 1+1 in oddělal prvo sezono. Po tej sezoni lahko vsaka ski, Kikanovič, Strmšek...), mlade bodo tako imele več priložnosti. Nakupa vratar-ke Biljane La kič (Ptuj, Velenje) in zunanje igralke Ane Čurkovc (Olimpija, Škofja Loka) pa nakazujeta ambicije, da se bodo Žalčanke tudi v prihodnji sezoni borile za zgornji del prvoligaške lestvi- od strani prekine pogodbo. Nismo se še pogovarjali, kajti uprava še razmišlja, sam pa o tem še nisem razmišljal. Ko se bo uprava odločila kako in kaj in mi to tudi ponudila, se bomo pogovorili, se dogovorili ali pa tudi razšli. Kakšne pa so vaše trenerske ambicije? Trenutno sem na počitku, seveda pa ambicije imam, a kot rečeno, sedaj počivam. Bomo videli, kako bo v naprej, če bo sploh prišla kakšna ponudba, a kot rečeno, se s tem ne obremenjujem, sedaj pač uživam v počitku in ribolovu. Kakšno pa je vaše mnenje o perspektivi šentjurske košarke? Menim, da se v Šentjurju dobro dela z mladimi, kot malo kje v Sloveniji. To je vsekakor prava pot in tako je treba nadaljevati, lahko pa je naš klub vzor vsem ostalim v Sloveniji, kar se tega tiče in to je pravi način, kako preživeti v teh časih. In vaše mnenje o slovenski košarki v tem trenutku? Žal tone iz sezone v sezono vse bolj. O tem se pogovarjamo že nekaj zadnjih let, žal pa se ne spremeni nič in bojim se za prihodnost, če bo takšen trend še naprej. JANEZ TERBOVC ce. Precej bo odvisno od povratka Ane Petrinje, ki so ji ta teden operirali kolenske križne vezi in napovedali pol leta rehabilitacije. Ni pa še znana usoda Une Sotler, Katje Čerenjak in Nine Jeriček, saj naj bi pripadale Celju Celjskim mesninam. TT, DŠ DEAN ŠUSTER Hauptman novi trener Elektre Ekipo šoštanjske Elektre bo v novi sezoni vodil Dušan Hauptman, pred leti odličen igralec, ki pa se je že izkazal tudi kot trener. Hauptman bo tako ná klopi šaleškega prvoligaša, v tej sezoni petega v Sloveniji, zamenjal uspešnega Anteja Perico, ki je odšel v Laško. Zanimivo je, da je Hauptman zamenjal prav Perico pred to sezono na klopi Kopra, kjer je bil uspešen, kljub težavam, ki jih ima ta edini obalni prvoligaš. Hauptman bo sedaj skupaj z upravo kluba pričel sestavljati ekipo za novo sezono. Dosedaj sta Šoštanj zapustila le Miloš Mirković in Slavko Duščak, ki sta tako ali tako prišla pomagati le v zadnjem delu sezone, medtem ko od tistih igralcev od začetka sezone, še nihče ni zahteval ali dvignil izpisnice. (JT) Odstopil predsednik Celeie Žalec Ksenija Zupane »v akciji« Na skupščini rokometnega kluba Celeia Žalec so preteklo sezono ocenili kot uspešno. Večino ciljev so uresničili. V klubu so izjemno ponosni na osvojen naslov mladinskih državnih prvakinj, presenetljivo uvrstitev kadetinj na finalni turnir ter dobro zastavljen in izpeljan sistem dela z najmlajšimi. Tudi članska ekipa je sicer s petim mestom dosegla minimalen kriterij uspešnosti, določen pred sezono, a zavoljo suvereno osvojenega drugega mesta po rednem delu državnega prvenstva razočaranja ni bilo mogoče skriti. Dosedanji predsednik Marjan Golob je podal odstopno izjavo, toda funkcijo bo kot vršilec dolžnosti opravljal še naslednjih šest mesecev. Okrepil se je upravni odbor, med drugim so vanj izvolili tudi nekdanjo odlično igralko Vanjo Dolar. Začrtane smernice narekujejo tudi v prihodnosti predvsem delo z mladimi. Pri čemer v Žalcu ne skrivajo ponosa zaradi dejstva, da bodo vsaj tri igralke iz njihove šole kariero nadaljevale na Galje-vici. To so Neli Irman (zamenjala naj bi Čečkovo pri Krimu), Natja Pavlič in Bi-ljana Čulibrk (najbrž Inna Dolgun). Ekipo Celeie Žalec bo zapustilo veliko igralk (poleg naštetih še Gbr- Pajki v občinskem dvorišču cJTJTEKS m JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC Izgubili sina, sošolca, prijatelja in soatleta Včeraj so na pokopališču v Škalah pokopali sedemnajstletnega Nejca Lipnika. »Želel si si med zvezde... zdaj si med njimi...«, je v pogrebnem govoru dejala Nina Kokot, skakalka v daljino. »Želel si, da bi skupaj odšli na olimpijske igre, skupaj smo se pripravljali na svetovno prvenstvo v atletiki v Maroku in živeli za skupne sanje. Nikoli se nisi vdal in nikoli nisi obupal in tega nisi dovolil tudi nam, čeprav si vedel, da je norma visoka in da jo bo težko doseči... a nisi odnehal... na vsakem treningu si dal vse in še več od sebe ... iz tekme v tekmo si se boril. Vsak neuspeh te je še bolj okrepil,« je dejala Nina. Nejc bi si želel, da njegovi prijatelji, atleti, tečejo dalje. In tekli bodo, so obljubili. Od Nejca so se poslovili tudi sošolci 2. t razreda Poklicne in tehniške šole Velenje in Marjan Hudej, v imenu Atletskega kluba Velenje, športne zveze in atletske zveze Slovenije. Nejc je bil izjemno uspešen pri skoku v daljino in pri teku na 110 metrov z ovirami. Ker so bili njegovi športni dosežki odlični, je bil član mlajše mladinske reprezentance. Pisali smo že, da je Nejc umrl v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo ob 4.25 uri, v križišču Celovške ceste in Tržne ulice v Ljubljani. Poleg Nejca sta na kraju nesreče NejcLipnik umrla tudi 25-letni Matic Šu-šteršič iz Ljubljane in 23-letni Patrik Cvetan iz Trebnjega. Do nesreče je prišlo, ko je voznik osebnega vozila znamke opel vedra celjske registracije, ki je vozil iz centra mesta proti Šiški, zapeljal v križišču levo in zaprl pot vozniku osebnega vozila znamke golf, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo po Celovški cesti proti centru. Po nekaterih informacijah naj bi voznik golfa vozil 120 kilometrov na uro, čeprav je najvišja dovoljenja hitrosti na tem delu za polovico manjša. Golf je silovito trčil v desno bočno stran opel vectre, ki jo je nato odbilo in trčila je v drog javne razsvetljave. V opel vectri, v kateri je bilo sedem potnikov se, po zadnjih podatkih, trije še vedno borijo za življenje. Oba voznika sta vozila pod vplivom alko- Sedem let za šest vbodov Na okrožnem sodišču v Ljubljani so za krivega spoznali Ivana Potočana, ki je konec aprila 2001 šestkrat zabodel svojo ženo Majdo Štingl. Potočana so obsodili na sedem let zapora, kar je za leto in pol manj, kot so Potočanu prisodili v Celju pred tremi leti. Celjska sodba je bila na višjem sodišču razveljavljena, ker naj bi bil senat »okužen« s podatki iz predkazenskega postopka. V Ljubljani so tako sojenje za poskus umora začeli znova. Ugotovili so, da ni šlo za poskus umora iz nizkotnih nagibov, ampak iz ljubosumja. Majda je namreč spoznala drugega in Ivana zapustila. Ta jo je konec aprila povabil na večerjo. Po večerji je Ivan Majdo objel in ji dejal, da jo ima rad, potem pa jo je začel zabadati, saj je vztrajala pri odločitvi, da se ne vrne k njemu. Potem ko je Ivan Majdo zabodel, je poklical hčer in svojega brata, nakar se je obesil. Hči je takoj posumila, da je nekaj narobe in je poklicala na pomoč svojega fanta. Ta je nemudoma prihitel in rešil oba, tako Majdo kot tudi Ivana. Slednji je že dve leti v priporu, saj je obstajala nevarnost, da bi ponovil napad na Majdo. ŠO Množica je pospremila Nejca k zadnjemu počitku. hola. Po neuradnih podatkih sta imela voznik^ v krvi 1,3 oziroma 0,9 promila alkohola. Policisti še vedno nadaljujejo z zbiranjem dodatnih obvestil in pozivajo morebitne očividce nezgode, naj svoja opažanja sporočijo. Je pa policija primer že predala okrožnemu tožilstvu. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Preloženo sojenje Tri nesreče na avtocesti V sredo, 8. junija, so se na avtocestnem odseku LočlCa-Vransko zgodile kar tri prometne nesreče. Kot pravijo na policiji, se nobena od nesreč ni končala s telesnimi poškodbami, ampak le z večjo gmotno škodo na udeleženih vozilih. Cesta je bila zaradi odstranjevanja posledic nesreč zaprta za promet kar nekaj ur. Foto: SHERPA Sojenje Jožetu Dolšku, obtoženemu umora izvenzakonske partnerke Darinke Končan 11. decembra lani na Hudinji, je preloženo za nedoločen čas oziroma dokler ne bo izdelano še eno mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke. Tako je v torek odločil senat, ki mu predseduje sodnik Milko Škoberne, potem ko so zaslišali izvedenko Majo Rus Makovec in še nekaj prič. Med drugim sta pričala tudi Darinkina bratranca, ki sta Dolška na dan umora peljala na policijsko postajo, potem ko se je odločil predati. Bratranca sta zatrjevala, da je Dolšak dober človek in da sta bila tudi onadva pretresena, ko sta izvedela, kaj se je zgodilo. Dejala sta, da tega nista pričakovala in da Dolšak nikoli ni imel težav z alkoholom. Temu je nasprotovala ugotovitev izvedenke Maje Rus Makovec, ki je dejala, da lahko z veliko verjetnostjo trdi, da je Dolšak alkoholik in da bi se moral zdraviti. Kot je dejala Makov-čeva, najverjetneje tudi Dolšak umora sprva za tisti dan ni načrtoval, saj niti ni vedel, da bosta Darinka in hči prišli domov. Makovčeva je ugotovila, da Dolškova pri-števnost v času umora ni bila bistveno zmanjšana, kljub temu, da naj bi na dan umora spil od štiri do pet kozarčkov žgane pijače. V krvi naj bi namreč imel najmanj 0,5 in največ 1 promil alkohola. Hkrati pa je Makovčeva dodala, da so vsi podatki vprašljivi, ker se nanašajo na iz-povedbe prič, kdaj naj bi Dolšak pil alkohol. Zaslišali so tudi predstavnico Centra za socialno delo Lilijano Novak, ki je pripravila poročilo o Dolško-vem primeru. Novakova pa ni vedela praktično ničesar, ker je poročilo sestavila na podlagi spisa, ki ga je pripravila Viktorija Bevkovič, ki se je ukvarjala s primerom družine Dolšak. Tudi zaradi tega je Dolškov zagovornik Mitja Grčar predlagal, da naj bi se sojenje nadaljevalo z zaslišanjem omenjene socialne delavke. Senat je ugodil njegovi zahtevi, zaslišali pa bodo tudi Jožeta Otorepca. Ta ima namreč glede na policijski zapisnik popolnoma drugačno zgodbo o nakupu pištole, s katero je bila umorjena Darinka Končan. Dolšak je v svojem zagovoru dejal, da je pištolo kupil ob osamosva- janju Slovenije za obrambo svoje družine. Pričala je še Darinkina sestra Vlasta Ivačič, ki na majski obravnavi ni mogla spregovoriti niti besede. Tokrat je povedala, da je Dolšak velikokrat klical tako njo kot tudi Darinko in obe prepričeval, naj se Darinka in hči Sabina vrneta k njemu. Vlasta je še dejala, da naj bi Dolšak Darinko tudi zasledoval. Sicer pa je kar dvakrat dejala, da Dolšku sicer zameri, kar je naredil, ampak njemu tako ali tako sodijo. »Najbolj krivim policijo, ki bi lahko to preprečila, pa ni!« je de-j jala Ivačičeva. Sodna izvedenka Maja Rus Makovec je med drugim dejala, da je malo verjetno, daj bi bil Dolšak danes nevaren oziroma nasilen in da se naj-' verjetneje ne bi hotel maščevati Darinkinim sorodnikom. ! Dolškov zagovornik Grčar je tako ob koncu predlagal prenehanje pripora za Dolška, vendar je bil predlog dan prepozno. Obravnava je bila že zaključena. ŠO STARŠI, ALI VAS SKRBI ZA VAŠE OTROKE ? si oči in ukrepajte pravočasno-pol kje se nahaja vaš otrok v vaši odsotnosti, el.; (03) 491-71-31, GSH: 041/661-761 e-mail: info@poizvedba-sp.si splet: www.poizvedba-sp.si Včerajšnje slovo od Nejca Lipnika - Oba voznika vinjena - Golf dvakratno prekoračil hitrost Motor le v policijski garaži Zgodba o motornem kolesu, ki ga je MO Velenje podarila svojim policistom, zna marsikoga odvrniti od donatorstva Zgodba o velenjskem motorju, ki naj bi ga Mestna občina Velenje podarila svoji policijski postaji, je po dolgotrajnih pogajanjih in »pritiskih« očitno tik pred razpletom. V sredo so namreč predstavniki velenjske občine in Policijske uprave Celje podpisali donatorsko pogodbo o predaji motorja. Tega bodo velenjskim policistom tudi uradno izročili danes ob 14. uri. Z motorjem bodo policisti lažje nadzorovali neprometne mestne površine, ki jih pogosto zavzemajo mladi motoristi in jih brez ustrezne opreme policisti ne morejo kontrolirati. Vse več je motoristov, ki se z neregistriranimi motorji in brez čelad vozijo v območjih, predvidenih za pešce. Otroci so razigrani in ne spremljajo prometa, učijo se vožnje s kolesi, z rolerjir tekajo ..., mimo pa kljub prepovedim vozijo motoristi. Štetje je pokazalo, da čez Titov trg dnevno pelje od 75 do 94 motornih koles. V tem smislu so velenjski svetniki razpravljali že pred časom in zato »požeg-nali« nakup motorja. Odločitev je bila toliko lažja, ker so si lani velenjski policisti od celjskih kolegov za dva tedna sposodili jamaho, akcija pa je bila izjemno učinkovita. Odločitev Velenjčanov je med obiskom na Celjskem 1. marca toplo pozdravil tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Kako ne bi, saj ima tudi to ministrstvo omejen proračun, ob tem pa je minister zagotovil, da naj ne bi bilo problemov s predajo. Tako je MOV že 6. maja poslala vse dokumente in sklepe, ki sta jih policija in ministrstvo zahtevala, čez tri dni pa so kupili poldrugi milijon tolarjev vreden motor, ga parkirali v občinsko garažo in ... čakali. Menda na nekoga, ki naj bi predajo tudi uradno požegnal. Stvar je šla kar precej daleč. Med drugim je v belo Ljubljano pisal velenjski župan Srečko Meh, ki je pismu priložil darilno pogodbo, sklep mestnega sveta in še kaj. Pa spet ni bilo nič, motor je še kar čakal na prevoz iz ene v drugo garažo. Potem je ukrepal velenjski podžupan, tudi poslanec, Bojan Kontič, ki je v poslanskem vprašanju spraševal, kdo, kako in kdaj bo rešil zaplet oziroma kdaj se bo lahko velenjski motor odpravil na pot iz ene v drugo garažo. Po pojasnilih policije in ministrstva je stvar sicer nekoliko res zakomplicirana. V bistvu so vsega »krivi« Velenj-čani, ki so prehitro, že v začetku maja, kupili motor. Menda v času, ko so bili na Generalni policijski upravi šele obveščeni o donaciji in ko so stekli ustrezni postopki. V. d. generalnega direktorja policije Bojan Potočnik je moral podpisati soglasje za sprejem donacije, pripraviti so morali pogodbo o donatorstvu, ki so jo v Generalni policijski upravi končno podpisali in od jutri dalje bodo velenjski policisti z motorjem, ki je mimogrede last Policijske uprave Celje, dirjali za zlikovci po mestu. Kdo ve, ali v Žalcu še razmišljajo o enaki potezi - torej o nakupu motorja za potrebe žalskih policistov? Iz zgodbe o velenjskem mopedu se lahko marsikaj naučijo. URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC Sporno motorno kolo je med prvimi »zajahal« Bojan Prelovšek iz oddelka Civilne zaščite MO Velenje. Vrednost motorja je več kot milijon in pol tolarjev. HALO, 113 V spomin na mrtve gorske reševalce Danes mineva 8 let od tragične nesreče, ki se je zgodila med usposabljanjem članov Gorske reševalne službe, ki so v bližini Okrešlja vadili reševanje s pomočjo helikopterja. Med tragično preminulimi reševalci je bil tudi Mitja Brajnik, ki je bil v tistem času tudi načelnik Inšpektorata policije Policijske uprave Kranj. Tako kot vsa leta doslej, Uprava uniformirane policije generalne policijske uprave skupaj s policisti kranjske in celjske policije tudi letos organizira spominski pohod na Okrešelj, kjer se bodo udeleženci s krajšo slovesnostjo, ki bo danes ob 10. uri pri spominskem obeležju na kraju nesreče, poklonili spominu preminulim gorskim reševalcem. Traktor zbil otroka V torek okrog 11. ure se je domnevno v eni izmed vasi v okolici Podčetrtka zgodila hujša delovna nesreča, v kateri naj bi oče pri delu s traktorjem trčil v svojega otroka, starega 3 leta. Zaradi hujših poškodb so otroka prepeljali v celjsko bolnišnico, od koder so ga na zdravljenje nato s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na opazovanju. Po neuradnih podatkih otrok ni v kritičnem stanju. Odvisni povratnik Velenjski kriminalisti so zaradi vlomov v vozila ovadili 40-letnega slovenskega državljana, ki naj bi imel na vesti že več podobnih kaznivih dejanj. Že marca naj bi ga prijeli zaradi dveh vlomov v vozila, po izpustitvi iz policijskega pridržanja pa naj bi vlomil še v prostore velenjskega zdravstvenega doma. Ko so ga ponovno pridržali in izpustili, je še istega dne znova nadaljeval z vlamljanjem. Osumljenega, ki je odvisnik od prepovedanih drog, so pred dnevi spet prijeli zaradi vlomov v avtomobile, ga pridržali, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. SŠ www.radiocelje.com Brez mehurčkov POREČ NEUM DUBROVNIK '»*ÍAJ jgMp j HOTEL NO NAME 3« POL "13.850 HOTEL STELLA *"+ 4.7.-9.7. 5x POL 26.000 VILA GRADAC 25.6.-2.7 7« NZ, LETALO-BUS 49.900 ŽIVALSKI VRT SCHOENBRUNN 25.6. 6.600 PmVÉ DOBER DAN TURIZEM d.o.o. . CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 I VRHNIKA 01 7506170 j Murter je največji otok v Ši-beniškem okolišu, od kopne1 ga pa ga loči le ozek kanal. Obdan je s številnimi peščenimi in prodnatimi plažami, med katerimi so najbolj znane Kosirina, Lovišče ter Slanica, ki velja za najlepšo plažo v okolici Šibenika. Večina otoka je porasla s stoletnimi oljkami in smokvami ter borovci. Ker je zemlja na otoku slabo rodovitna, so bili prebivalci prisiljeni, da širijo svoja zemljišča drugam. V stoletjih so tako postali lastniki številnih otokov, ki jih danes štejemo h Komatom. V lasti prebivalcev Murterja je skoraj vsak sedmi hrvaški otok. Povezanost z morjem pa je močno vplivala na življenje na otoku. Štirje kraji -štiri zgodbe Na otoku so štirje kraji, vsak s svojimi posebnostmi. Murterje največji in najstarejši. Zelo dolgo je prevladovalo mnenje, da je njegovo ime povezano s smrtjo. Vendar je Murter svoje ime najverjetneje dobil po izdolbenem kamnitem koritu, ki je spadalo k preši za olje in se je imenovalo mortarium. To kaže na dolgo tradicijo gojenja oljk. V preteklosti naj bi tukaj gojili 170 000 oljk in iztisnili kar za 60 vagonov olja. Na mednarodni razstavi v Franciji je leta 1913 olje z Murterja dobilo zlato medaljo za kvaliteto. Tisno je nastalo na mestu, kjer se otok skoraj dotika kopnega. Po ožini, široki le 6 metrov, je kraj dobil ime. V juliju in avgustu mestece oživi zaradi številnih prireditev v okviru Tišanjskega poletja. Staro jedro ima za mala dalmatinska mesta neobičajno prostrane trge, veliko zelenja ter dolgo mestno rivo. Za zadnjimi hišami starega jedra pa se začenja plaža, znana predvsem zaradi borovcev, ki na nekaterih mestih mečejo senco vse do roba morja. Sprehajališče ob obali je primemo za dolge sprehode, vse do sosednjega kraja - Jezera. Zaradi številnih »jezer«, ki nastajajo v jesenskem in zimskem času, ko se velike količine dežja zlivajo v številne vdolbine, je svoje ime dobilo naselje Jezera. Prebivalci kraja se ukvarjajo predvsem z ribolovom. Tako lahko v večernih urah še vedno od ribičev dobite sveže ribe, lignje, škampe ali školjke. Betina velja zaradi svojega položaja in ohranjene arhitekture za eno najlepših mestec na Jadranu. Sicer je zelo znana zaradi dolge tradicije ladjedelništva, ki se je ohranilo vse do danes. Sončkov klub Že tretje leto v agenciji Sonček pripravljamo aktivne počitnice na Murterju, in sicer v hotelu Bo-rovnik v Tisnem. Hotel ima bogato zgodovino, saj je bil zgrajen že leta 1923. Danes je to sodoben hotel, kjer gostitelji ne skrivajo svoje dalmatinske gostoljubnosti. Ob bazenu, je v hotelu tudi poseben kotiček za otroke, kjer se lahko igrajo ali gledajo risanke - tudi v slovenskem jeziku. Zanimive dejavnosti za otroke se bodo odvijale tudi v okviru mini kluba, pod vodstvom naše animatorke. Otok lahko preko-lesarite ali raziščete s skuterjem, za tiste, ki raje raziskujete s čolni, pa so na voljo tudi čolni na motor in vesla. Uporaba koles, skuterja in čolnov je za goste Sončkovega kluba brezplačna. 4» ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVILIŠČE LAŠKO D.D. Okrepčevalnica PRI MOSTU Trubarjevo nabrežje I A, Laško info@zdravlllsce-lasko.sl Večkratni obisk Okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje! Pri nakupu 10-lh plzz vam podarimo eno kopanje v Zdravilišču Laško In pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU Velike plzze - odrasla vstopnica Male plzze - otroška vstopnica Tel.št. 03 573 10 91 ■ J.WIIWJ.JJM.MB aider s Gosposka ulica 7.3000 Celje MlVPHVv www.zniders.com t/ s/ Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Raputaliki, . maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, f organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. | Dal. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure | ïfAÊWA Zaka] na Murter? Številni zalivi, peščene in prodnate plaže so pravi kraj za poletni oddih. Otok je tudi izredno dobro izhodišče za izlete na Kornate, saj jih domačini, ki so večinski lastniki otokov, izredno dobro poznajo. Prav tako so blizu ogleda vredni slapovi Krke ter srednjeveški Šibenik. Vaše počitnice bodo zaradi raznolike vsebine Sončkovega kluba, dopolnjene z zanimivimi fakultativnimi izleti, prav gotovo nekaj posebnega. Vabimo vas, da se oglasite v kateri izmed naših poslovalnic v Celju, Mariboru, na Ruju, Ljubljani, Novem mestu ali Murski Soboti, ali pokličete klicni center na telefonsko številko 02/220 80 32. __itarďSSřiií" Puh. 24 6.. *»,~3p.&. Tukaa 24.6., Cinque Terr., 25.6 . BMM, 25.6.. Š>Mf|a, 25 il 0BM.24.6. ftafa, 25.6.. eraini L Bu il f, 24.. 2! «rl^ataWteiiiiir/afiiaTW«™ 25 6 Prmau. C«w|a la tam, 26,6 . ZakMaa In Uaiiâa Grftta. 27 6.. PC POTOVANJA: {MM IfmU knt 31.7.. SMska la Mu. 256.. 23.7.. SMtka, 11.7. EGIPT, nora SOŇU RESO«** **, P0U od U1JM «IT. OTROCI do li M BMZPUÍN0I ŠPANIJA. HOTE. MERCEDES***, POOH P.. odhod 24.6.. St.SOO SIT • PREVOZ. OTROCI «a 10 lat v hotelu BRE2P1ACM0! i SLOVENSKA OBALA: soba. 1/2.3 dni. 7.000 «T/osabo, APP 1/2,3 dni. NAJEM 20.700 SIT HRVAŠKA OBA 7UM SIT, Vodice. HOTEL BIU KAMEN KD Anton Aškerc iz Rimskih Toplic v sodelovanju s tamkajšnjimi društvi in društvi v KS Zidani Most jutri že desetič pripravlja pohod po Aškerčevi poti. Leteči dragulji Šaleške doline V Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje so se odločili za postavitev posebne razstave, s katero želijo prikazati eno od bogastev Šaleške doline, ki se ga v vsakdanjem življenju še premalo zavedamo. Razstavo metuljev, ki je prikaz najpomembnejših rezultatov projekta Inventarizacije metuljev v Šaleški dolini in njeni okolici, s katerim so želeli ugotoviti vplive na onesnaževanja zraka zaradi emisij iz Teša, so poi- menovali Leteči dragulji moje doline. Na razstavi, ki bo do konca meseca junija na ogled v Muzeju premogovništva Slovenije, so na ogled različni metulji, med drugimi najmanjšimi listni zavrtači in največji jama-maj. Razstavo so z risbami obogatili malčki iz enote Brina Vrtca Šoštanj, učenci OŠ KDK in otroci zaposlenih iz inštituta, razstavljene pa so tudi znamke z upodobitvami metuljev. MARJAN LIPOVŠEK Inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje je izdal priložnostni lepak s podatki o namenu in pomenu razstave. Po pesnikovi poti Pohodniki in prijatelji Aškerčeve poezije se bodo zbrali med 7.30 in 8.30 pod zdraviliščem v Rimskih Toplicah. Za tiste, ki bodo iz Maribora ali Celja v Rimske Toplice prišli z vlakom, pa bo ta ustavil ob 8.15. Osrednji dogodek bo na Aškerčevim ob 9. uri, ko bo prof. Božena Orožen ob nastopu domačega in KD Miklavž orisala pesnikova mladostna leta. Pohodnike bo pot nato vodila po poti skozi Lukovico, Stražo do Širja, vmes pa se bodo ustavljali ob kmetijah, ki bodo nudile domače dobrote. Zaključna prireditev bo v Širju, kjer bo zaigrala Železničářská godba na pihala, člani KD Zidani Most in glasbeniki GŠ Celje. Tudi letos bo na voljo dober pohodniški golaž, obljubljajo organizatorji. Po prireditvi člani Splavarskega društva Zidani Most vabijo na splavarjenje po Savinji in Sa- Zaradi neugodnih prometnih zvez bo letos organiziran prevoz iz Širja v Rimske Toplice ali Zidani Most. BA prenovljene sobe, 10.980 od 11.6V7D/POL 29.900 MAKARSKA RIVIERA plaži, otrok do 12 let 50% popusta 17.970 1a6.-2.7y7D/NZ 32.900 Sončkov klub na MURTERJU Sončkov klub v PORTOROŽU TURČIJA, Alanija 3* Borovnik, izposoja koles. 3* Lucija, izleti, animacija. 3* Hatipoglu. letalo iz U, brezplačno za otroka do 12 let brezplačno za otroka do 12 let brezplačno parkiranje —7s/i 11.677D/POL od 39.900 od 25.675D/POL od 46.900 19.6-/7D/POL 88.000 ^ Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv GRČIJA, Kreta 4-dnevno avtobusno potepanje. 3* Vergas beach, let! slovensko vodenje parkiranje (14D sami 23.6/40/P0L 42.900 11.Ć/7D/NZ Sončkov klub na KRFU j. 3* Oasis, cena ,veja za dve osebi, doplačilo za klub 14.900 SIT/os. 25.7,1. 8.871Q07NZ 109.900 T SONČEK Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Knežje mesto -lisičje mesto Že 40 let živim v tujini. Izkoristim binkoštne počitnice in se v zgodnjih jutranjih urah podam na 700 kilometrov dolgo pot v domovino. Utrujen od poti, najdem parkirni prostor. Odhitim v banko, da menjam eure za tolarje. Pot tja in nazaj ni bila kratka, v banki pa je bila dolga vrsta. Na parkomatu si postrežem s parkirnim listkom in ga želim pustiti za vetrobranskim steklom. Vrnem se k avtu in - glej, presenečenje: na kolesih lisice, za brisalci pa listič! Parkirni listek mi pade iz rok. Sicer ni več veljaven, parkirnina me zdaj stane kar 4.000 sit. Sprašujem se, ali turiste povsod čakajo z lisicami? Od- govorni menda vedo, da s tem turistov ne bodo privabili, ampak »prijazno« pregnali. Ali je Evropa še tako daleč od »balkanskih navad«? VLADO KODELA, Reutlingen, Nemčija Mačke, mačke! K pisanju članka me je spodbudilo opazovanje življenja okoli sebe, ne le ljudi, namreč tudi drugih živih bitij, ki žive v mestu. To niso le drobni pojoči ptički, golobi, ampak tudi psi - o, šment, še mačke! Za le-te krožijo govorice, da so to podivjane živali, ki ne smejo imeti življenjskega prostora v našem lepem mestu. So res divje? Le kdo jih je pri nas naselil? So prišle same? Mislim, da ne. V stanovanjih živijo mačke skupaj z lastniki, ki jih imajo radi, jih razvajajo in negujejo. Včasih pa se jih naveličajo, jim odprejo vrata in hajd na cesto. Zakaj? Zato, ker so otroci odrasli ali pa so se jih naveličali. V takih primerih ne pomislijo, da se te živali ne bodo znašle v sve- à □ DRI TELEFON Dela trajajo dolgo Stanovalci in podjetniki v Kočevarjevi ulici v Celju so nezadovoljni, ker potekajo dela za gradnjo priključka na kanalizacijo za rajonski zbiralnik bistveno dlje časa, kot so bili uradno obveščeni. Zanima jih, kdaj bodo dela dejansko končana ter zakaj prihaja do zamude. Direktor Vodovod-kanali-zacija iz Celja, mag. Marko Cvikl, odgovarja: »Pri gradnji kanalizacije in vodovoda v Kočevarjevi, Kosovi, Tovorni in Popovičevi ulici gre za dve ločeni investiciji. Prva investicija, ki je sofinancirana iz evropskih sredstev, je gradnja rajonskega zbiralnika RZ-10 proti Štoram in vodovo-I da. Pogodba z izvajalcem del se izteče konec leta, vsa dela pa so praktično že končana. Druga investicija je gradnja kanala v Kočevarjevi ulici za priključitev obstoječega kanalizacijskega omrežja iz Po-povičeve ulice. Ta kanal se naveže na zgrajeni rajonski zbiralnik RZ-10. Pogoj za začetek gradnje kanala v Kočevarjevi ulici je bil zgrajen rajonski zbiralnik RZ-10 in pridobljeni pozitivni rezultati těsnosti tega kanala ter mož- nost zagotovitve obvoznih transportnih poti do tamkajšnjih podjetij in stanovalcev. Izvajalec je z gradnjo kanala v Kočevarjevi ulici začel 18. marca 2005 in zgradil kanal ter vzpostavil poškodovani del vozišča v makadamski ustroj 25. aprila 2005. Dodatno je bila sprejeta odločitev, da se rekonstruira celotno vozišče in ne samo del vozišča nad kanalom, kot je bilo prvotno predvideno. Izbrani izvajalec je začel z deli rekonstrukcije vozišča 17. maja 2005 in jih bo predvidoma končal do 4. junija 2005.« BRANKO JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. radigcelje tu, ki ga niso navajene. Nekatere preživijo s pomočjo dobrih ljudi, ki vedo, da niso same krive za kruto usodo. Tudi razmnožujejo se in živijo svoje življenje, dokler jih ne povozi avto ali kruto muči nekdo, ki mu ni mar za nič, samo da se izživlja nad nemočno živaljo. V našem mestu nimamo zavetišča za mačke. V večini primerov so osovražene in prepuščene na milost in nemilost ljudem. Nekaterim ljudem se smilijo in jim pomagajo s hrano. Nasprotniki le-teh se iz njih norčujejo, jih sramotijo ali pa jim celo fizično grozijo in jih psihično maltretirajo. Doklej tako? Ti ljudje s svojimi sredstvi skrbijo za hrano teh zavrženih živali, jih dajejo sterilizirati, da se nebi razmnoževale in jih skušajo zvabiti na obrobje, da ne bi ovirale meščanov. Vendar tu naletijo na ovire. Nekdo je postavil utico v grmovje ob reki Paki, ki nikakor ni motila izgleda nabrežja, vendar jo je nekdo vrgel v reko. 1\i sta se zadrževali dve zavrženi muci pred vremenskimi neprilikami. Hranili so jih v posodicah, da ja ne bi bilo kaj razmetanega. Izgled reke pa kazijo odvrženi vozički iz nakupovalnega centra, ostanki bele tehnike, koši za smeti in še bi se kaj našlo. To pa je prav? Sedaj, ko muci nimata kam, jim ljudje nastavljajo hrano povsod, kar pa res ni lepo. Nekaj je pa res, da za nesnago ob Paid niso krivi le ljubitelji živali, kar bi jim radi naprtili nasprotniki. Ljudje, ki s srcem skrbijo za te brezdomne živali, so bolj osovraženi, kakor tisti, ki uničujejo skupno mestno imovino, kar pa moramo plačevati vsi davkoplačevalci. V nekem časopisu sem pred časom prebrala, da neka obalna občina pomaga zavrženim mačkam tako, da jih društvo da sterilizirati, potem pa jih vrnejo v nara- vo. Če bi se pri nas našlo nekaj dobre volje in pomoči, bi lahko to tudi storili. Z nagajanjem in metanjem živali na cesto se zadeva ne bo premaknila naprej. Tudi s fizičnim in psihičnim nasiljem nad ljudmi, kri prostovoljno pomagajo živalim, ne bo napredka. Skupna rešitev problema bi bila dobrodošla. JOŽICA VODOVČNIK, članica Društva za pomoč živalim Velenje ZAHVALE, POHVALE Med prijatelji Z veliko mero zadovoljstva vam, uredništvu Novega tednika in vsem zaposlenim, ob vašem jubileju iskreno čestitam z željo, da ste še naprej uspešni, da ostanete takšni, kot ste bili doslej: izčrpni, obveščevalni, polni novih izzivov, predvsem pa takšni, da je z vami zadovoljna množica vaših bralcev. Med njimi sem tudi jaz. Že dolga leta prebiram vaš časopis, prej sem ga sproti kupovala, zdaj sem vaša naročnica. In moram vam povedati, da komaj čakam vsakega novega izvoda, zdaj dvakrat na teden. Ničesar ne bi izpostavila, vse v vašem časopisu je zanimivo, za vsakogar je nekaj, od novic na glasbenem področju do lokalnih novic, le o žalostnih usodah ljudi ni lahko prebirati. Zelo pri srcu pa mi je stran, kjer lahko izrežem kupon in potem lahko sodelujem v žrebanju. Želim, da bi ostali prijatelji še naprej - tudi z Radiem Celje in mi lepšali jesen življenja. Na zdravje in še na mnoga leta! MARUA VOZLIČ, Podplat _PI_SALI_SMO_ Pozdravljen, U Nu! Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Poglejmo, kako smo pred petdesetimi leti Celjani lahko pozdravili predsednika vlade burmanske unije. 10. 6. J955: »Jugoslavijo obiskujejo delegacije iz vseh strani sveta. Spoznavajo našo državo, naše težnje in se posvetujejo z našimi najvišjimi državniki o najrazličnejših vprašanjih. Ministrski predsednik burmanske unije U Nu bo jutri s svojim državniškim spremstvom in v spremstvu predsednika Tita ter ostalih jugoslovanskih državnikov obiskal Slovenijo. Celjani bodo imeli priliko pozdraviti voditelja prijateljskega burmanskega ljudstva na njegovi poti skozi Zidani Most. Udeležimo se sprejema v čim večjem številu, ker bomo s tem manifestirali prijateljstvo med obema državama, sodelovanje med narodi ter mir u svetu.« Ker ste nas bralci in prijatelji ves teden tako zelo razvajali ob šestdeseti obletnici, smo še vedno pod njenim vtisom. Da ne govorimo o prijetnih posledicah sladkanja z vsemi podarjenimi tortami... Kaj pa smo zapisali ob svojem dvajsetem rojstnem dnevu? 11. 6. 1965: »Naš tednik je vseh dvajset let uspešno koračil s časom in razvojem, zabeležil je vrsto dogodkov in z njimi sezna^ njal krog svojih bralcev -občanov, proizvajalcev in upravljalcev. Tudi v prihodnje si bo moral prizadevati, da bo tovrstno vlogo ohranil in še izpopolnil, pri čemer mislimo predvsem na nujnost, da bo posredoval občanom pravočasno misli in predloge, ki so družbeno pomembni in odločilni. Vse večji poudarek bo moral zatorej posvetiti prav prehajanju informacij iz neposrednega okolja do družbenih in političnih organov ter znova v obratno smer.« Ko smo že ravno pri obletnicah, pa si preberimo še prispevek o veliki proslavi ob 40-letnici zleta Svobod v Celju. Polni smo bili velikih misli o borbi in svobodi. 12. 6. 1975: »V soboto se dobimo v Celju, je osrednji " moto vseh delovnih ljudi v Sloveniji, ki se v teh dneh pripravljajo na prihod v Celje, kjer bo v soboto osrednja slovenska proslava ob 40-letnici zleta Svobod v Celju. Spomnili se bomo spomnili vsega tistega, kar je bilo pred osvoboditvijo in pred narodno osvobodilno borbo, to je dobe mračnjaške kraljevske diktature, ki se je najbolj bala tistega osnovnega, kulture in znanja delavcev. V svobodi in sreči bomo proslavili spomin na dogodek, zaradi katerega so tedaj trpeli številni zavedni Slovenci. Zatorej naj ne bo Celjana, ki v soboto ne bo našel poti v Mestni park, kjer pričakujemo najmanj 20.000 Celjanov in okoličanov!« POLONA MASTNAK Chevrolet Spark TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev - Prikrito in očem zakrito, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice) " RS 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom: Anja Bukovec, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Anja Bukovec, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio) PONEDELJEK, 13. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio) TOREK. 14. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio) HiH-IilMI 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajte z nami, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Pika Božič, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK. 16. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport.danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15-Poglejtev zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9:15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, lO.OO Novice; 10.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK, 13. JUNIJ, OB 19.15: VRTILJAK POLK IN VALČKOV CITA GALIČ V redni tedenski oddaji Vrtiljak polk in valčkov bo Tone Vrabl tokrat med drugim gostil Cito Galič, ki bo predstavila tretji festival narodnozabavne glasbe v Marija Reki, ki bo s predtekmovanjem v soboto, 18. in finalom v nedeljo, 19. junija. Predstavil bo tudi 14. festival Vurberk 2005, ki bo v soboto, 18. junija. SREDA, 15. JUNIJ, OB 18.00: POP ČVEK PIKA STAR Pika Božič je pod okriljem založbe Dallas Records izdala album Pika Star, ki je njen peti studijski album; dva je posnela v duetu s Simonom Šurevom (Sound Attack), sledil je Pika Style (prvi solo album) in kasneje še Pika Style - Limited Edition. Na plošči Pika star je 11 skladb, od tega šest avtorskih. Pika jih je skomponirala skupaj s svojim bratom Davorjem Božičem; ostalih pet skladb je delo uspešnega trojčka Klinar, Rupel in Zabu-kovec. Piko je na Pop čvek povabila Simona Brglez, z njo pa boste lahko v živo klepetali tudi poslušalci Radia Celje. Sestanek na kmečkem turizmu Goršek Voditelji in tonski tehniki Radia Celje smo imeli pred nekaj dnevi skupno srečanje, na katerem smo se odločili za nekaj izboljšav in predvsem bolj dinamična jutra na frekvencah Radia Celje. Ob odličnem domačem kruhu in drugih odličnih domačih dobrotah smo v fotografski objektiv ujeli Silvestra Javorníka, Sandro Čater in Majo Gorjup. Snemanje novih jinglov V studiu B Radia Celje je bilo v sredo popoldne zelo živahno, saj so voditelji in tehniki ustvarjali nove jingle. Nekaj jih boste lahko slišali od 21. junija naprej, ko nja poletje, sicer tudi poletne ostajajo še skrivnost. Veseli smo, da se nam je na snemanju pridružila tudi Darja Hribernik, ki je s sabo pripeljala tudi sinka Alekse-ja. Naš tonski mojster Aljoša Bon-čina mu je razkazal tehniko, čeprav je bil Alekseju veliko bolj všeč radijski mikrofon. Simona Šolinič ga je zaprosila, da je zajokal, tako da boste lahko njegov jok spoznali v prihodnjih dneh. Bodite na pravih frekvencah: 95.1; 95.9; 100.3 in 90.6. NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE JUSTIN T1MBERLAKE (4] HOLLABACK GIRL- STEFANI GWEN(2! FEELGOOD INC. -GORILLAZ (7) CANDY SHOP-50 CENT FEAT. OLIVIA (6) BLACK HORSE & CHERRY TREE -KTTUNSTALL (4) DONT PHUNK WITH MY HEART -BLACK EYED PEAS (3) BAD DAY - DANIEL P0WTER (1) FROM ZER0T0 HERO-SARAH DOMAČA If STVICA 1. SONČEN DAN-ALENKA GODEC 2. KADAR SVA SAMA-0LMJA 3. JAIN?-MURAT6JOSE 4. GIVMIMANMREMIXI- OVENECSEM-NTOKO ■AK SIŽEU- VLADO KRESUN : ENKRAT ME POLJUBI - RUPEL 10. JOJ LOUTA - 6 PACK ĆUKUR FEAT. PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HAVENT FOUND-MICHEL PRAS FEAT. SHARU McQUEEN DONT CHA WANNARIDE-JOSS STON Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate \ petek'&b 20. uri. CELJSKIH 5 plus ŠUBIDU ALI PA H0PSASA- VRTILJAK POLK IN VALČKOV PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Nagrajenca: Franc Jazbec, Brecljevo 77b, Šmarje Peter Korun, Mariborska 77b, Celje BRANETA KlAVŽARJA iiaCelje iko poslušatevsal ek ob 22.15 uri. lestvico ah 5 pa ob 23.15 uri. Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Petek, 10. junij: Dopoldne bo Luna še v znamenju Raka povzročala rahlo neodločnost in strah pred prihodnostjo. Ne bomo sposobni za večje odločitve. Prestop Lune v znamenje Leva bo popoldne povzročil prav prijetno, ognjeno razpoloženje. Sobota, 11. junij: Merkur, planet komunikacije in trgovine, vstopi v znamenje Raka. Pred nami je čas inten-a'vnega širjenja in prodornosti. Ukvarjali se bomo z nedokončanimi projekti in imeli potrebo po napredovanju na vseh področjih. Ljubezen, čustva in želja po varnosti bodo igrali pomembno Vlogo. j Nedelja, 12. junij: Dan bolno želeli preživeti drugače kot ostale dni. Vpliv Lune v ;Levu bo izpostavil bolj družabno plat naše narave. Primerni trenutki so tudi za vse aktivnosti, od izletov do adrenalinskih športov. Čustva in ljubezen bodo tokrat izražena bolj zračno. Ponedeljek, 13. junij: Zgodaj zjutraj bo Luna prestopila v Devico, zato bo dan v znamenju pridnosti in marljivosti. Občutljiv bo živčni sistem, lahko pa tudi zakom-pliciramo zaradi kakšne nepomembne malenkosti. Popoldne namenite za rekreacijo. Torek, 14. junij: V ospredju bodo vse poslovne aktivnosti, ki se morajo realizirati v tem obdobju. Dan je pri- meren za dogovore, sestanke in urejanje zapletenih finančnih zadev. Zamude in ovire so lahko razrešene ravno v tem obdobju. Sreda, 15. junij: Ponoči nastopi prvi Lunin krajec. Zaradi tega vpliva bomo pod velikim ponovnim zagonom. V sebi bomo občutili veliko željo po napredovanju. Odličen dan za investicije, dogovore in urejanje zapletenih čustvenih razmerij. Četrtek, 16. junij: Luna v Tehtnici se bo srečala z Jupitrom, zato bo dan več kot osrečujoč. Priporočamo, da ga izkoristite v polni meri in poiščete področje, na katerem boste resnično lahko zablesteli. Lahko se pojavi neodločnost, kar pa v določenih trenutkih predstavlja prednost in ne oviro. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naroČila: 041 519 265 Modni stil s Celjskega Ljubljansko Gospodarsko razstavišče je bilo prizorišče največjega modnega spektakla v Sloveniji. Pod okriljem Modne Jane so že 11. podelili nagrade za stil 2005. Na tradicionalnem modnem dogodku elegance, trendov, stila in lepote so znanim medijskim osebnostim podelili tudi steklene kipce - nagrade za najbolj izviren in svojevrsten stil oblačenja. Tokrat so bile nagrade razvrščene v štiri kategorije: ženski in moški osebnostni stil, televizijski in glasbeni stil. Nagrado za najboljši te- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK levizijski stil v oddaji Najšibkejši člen so strokovna komisija in bralci revije Modna Jana podelili Violeti Tomič, nagrado za celostno podobo kariere in zadnji videospot je prejela skupi- na Laibach. Zmagovalka v skupini za ženski osebnostni stil je v Londonu živeča slovenska oblikovalka nakita Lara Bohinc, med desetimi nominiranci za moški osebnostni stil oziroma najbolje oblečenega Slovenca pa je največ glasov prejel estetski kirurg, Celjan Franci Planinšek. Večer glamurja in zabave je popestrila tudi gala modna revija domačih in tujih oblikovalcev ter modnih hiš, tokrat so se predstavili že s kolekcijami za jesen-zimo 2006. Je prehitro govoriti o modi za hladne mesece ta hip, ko je pred nami vroče poletje? Glavna in odgovorna urednica Modne Jane Melita Berzelak je doma iz Šmartna ob Paki. Prisega na obleke Urške Drofenik iz Šmarja pri Jelšah - za tokratno prireditev ji je Urša skreirala dramatično elegantno toaleto. in zvezda stalnica, prav tako Celjanka Tina Gore-njak. Morda res, vendar naj povemo le to, da so se po črni modni stezi in celotni sceni, fu-turistično okrašeni zgolj z zdrobljenim steklom (modna simbolika?), sprehodili predvsem modni utrinki - v črnem. Črna barva bo torej po vroče barvitem in divje vzorčastem poletju znova nesporna zmagovalka modne sezone. Med povabljeni gosti je bilo kot običajno tudi veliko znanih osebnosti s Celjskega. Ker se na tovrstnih srečanjih vendarle spodobi gledati, kako je kdo oblečen, smo nekaj znanih obrazov s Celjskega ujeli tudi v fotografski objektiv. Nekateri so bili v belini, tretji so žareli v bar- prihajajoči trendovski črni- vah ... ni, drugi v trenutno aktualni Foto: STANE JERKO Najbolje oblečeni Slovenec je Celjan - estetski kirurg Franci Planinšek. Tokrat v kreaciji Zorana Garevske-ga in srajci Kenzo. Individualen, svojstven stil je zaokrožen s šalom, kupljenim v New Yorku. Lepota na kvadrat! Celjski modni oblikovalec Tomaž Jastrobnik, ki živi v Londonu, in njegov grški prijatelj. Obesek pod Tomaževo pašno sponko je trendovski dodatek modne hiše Prada. Po limuzini še variant Novi volkswagen pas ki je na trge kot trivra limuzina pripeljal pred brim mesecem, je delno di slovenski. Njegovo nanjost je namreč obli val mladi slovenski obli valeč Robert Lešnik. Zdaj iz Volkswagna s ročajo, da bodo septem začeli prodajati novo ii denko passata, tokrat k. van, ki ga imenujejo vari (na sliki). V tej karoseri varianti je passat poznai od prej, saj je bil na nek rih trgih celo uspešnejši limuzine. Podobnost je veda očitna, se pa koni zadnjem delu. Tam je i litrski prtljažnik, ki ga je i goče s podiranjem zadnjt dežne klopi razširiti 1.731 litrov. V dolžino n variant 477 centimetrov, pomeni, da je v primerjavi s predhodnikom skoraj za deset centimetrov daljši in celo za sedem centimetrov širši. Avto bo na voljo s štirimi paketi opreme, že osnovna izvedenka pa bo se- rijsko opremljena s klimatsko napravo, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, električnim pomikom prednjih stekel ... Novost je uravnavanje višine zadnje preme (hidropnev-matsko), avto pa bo naprodaj v kombinaciji z osmimi motorji. Med bencinskimi je treba omeniti štiri val j nik z ne- posrednim vbrizgom goriva FSI s 115 KM, proti koncu leta pa pride še 3,2-litrski šestvalj-nik s kar 250 KM. Dizelski motorji bodo trije, med njimi najz-mogljivejši s 170 KM. AVTOCENTER KOSAK d.o.o. I SLOVENSKE KONJICE, Liptovská ulica 32/a, tel.: 03 759 21 00 Vroči popusti za vozila: S NOVI CITROËN O/ TESTNE VOŽNJE VSAK DAN V letu 2005 smo v garažni hiši "Glazija" Ceije za vas dogradili poslovne prostore. Enote je možno med seboj združiti ali pa jih razdeliti na še manjše enote. Kupcem so na voljo tudi lastniška parkirna mesta neposredno ob poslovnih prostorih. prodamo možnost leasinga ali kredita .......iCPflETOKA ZRAKA VW. AUDI. SKODA -1.9 TU) 15 800 SIT motili l!CMCMEI ' • • I»«™unirai« m»»»] LAMDA SONDE KOMPRESORJI KUME «»liborskj I«, Celj. TURBO KOMPRESORJI lil.: (U) J21-12-7« SERVOVOLANSKEČRPALKE ......M,!,,,,.,.,.» IZPUŠNI SISTEMI D0ÎUW» GT tudi za Evropo Ameriški Ford je s svojim slovitim cestnim športnikom GT navdušil kar precej kupcev, vendar avta vse doslej ni namenjal evropskim trgom. Zdaj GT (na sliki) končno vozi tudi na ceste Stare celine, vendar bodo ponudili zgolj 101 avtomobil. GT poganja V8 bencinski motor z gibno prostornini 5,4 litra in s kar 544 KM. Zmogljivosti so seveda skoraj izjemne, nekako takšna je tudi cena, saj bodo hoteli v Nemčiji za avto kar 177 tisoč evrov. poslovni prostor po Srna rti in toyote na pregled Nemški Smart, ki je znotraj koncema DaimleiChry-sler, bo na izredni pregled poklical 58 tisoč avtomobilov. Gre za vozila city coupe oziroma smart fortwo, in sicer pretežno tista, ki so bila v času od leta 1998 do leta 2000 prodana predvsem v Nemčiji. Kot pravijo, bi se lahko pojavila napaka na prednji premi. Japonska Toyota, druga največja korporacija na svetu, kliče na izredni pregled kar 883 tisoč avtomobilov! Večinoma gre za terenska vozila in dostavnike (pick up), ki so jih prodali v ZDA, nekaj pa seveda tudi drugje. Na Stari celini naj bi bilo po teh napovedih približno 22 tisoč toyot, ki jih bo treba pregledati. Po sedanjih podatkih bodo morali pri nas pregledati 27 toyot; kot pravijo, bi se lahko pojavila napaka na podvozju. enota A - vzhodna enota B - srednja enota C - zahodna 233,6 m2 190,9 m2 386,8 m2 cena poslovnih prostorov je od 237.000,00 SIT/rrf dalje. Petmilijonti peugeot 206 Peugeot 206, ki je na voljo v kar nekaj karoserijskih variantah, je zelo avtomobil. Pred dnevi so namreč v tovarni v Mulhousu naredili petmilijontega 206 (na sliki). To , bil kabriolet-kupe z 1,6-litrskim HDI dizelskim motorjem, ki je skupno delo s Fordom 206 prodajajo v 145 državah, prvič je na trge pripeljal leta 1998, kar 82 odstotkov vozil pa Francozi izvozijo. tyyuryr » "«ow««. ^WWfcrl inioneting in ^^^^ powdovanb d.o.o. JPR^^k vrvnitva 1. 3000 ctlj HV^^^ tel: 03 42 S2 550 ^^JHB fox: 03 42 82 562 nevitednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. DANES NAJBOLJŠE KLIME ffilCR PRODAM /INGO, letnik 1994,110.000 km, reg. do avgusta, ugodno prodam. Informacije popoldan, telefon 031 460-100. 2961 RENAULT twingo, letnik 2000, redno servisiran, prvi lastnik, prodam zo 950.000 SIT. Telefon 041 742-990. 3027 ŠKODO favorit 135 glx, letnik 1994, registrirano do 30.7.2005, lita platišča, prodam. Telefon 041 547-769. S 499 • PUNTO SX, letnik 1998/99, modra metalno barva, reg. do moja 2006, nekorambo-liran, prodom. Telefon 041 836-995. 3101 AUDI 1.6 dizel, letnik 1985, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 594-479. Š505 OPELastro 16 i karavan, letnik 1993, metalno bordo rdeč, prva barvo, registriran do 6.1.2006, prodam. V račun vzamem tudi starine, rezan les... Telefon (03) 5799-222,041 903-888. 3119 MOTOR Gilero Enduro 125 RC, 23 kw, prva registracija 1996, registriran celo leto, prodam. Telefon 041 807-967. 3140 FIAT 126 p, lahko karamboliran, prodam. Telefon 041 355-653. 3092 STROJI PRODAM KOSILNICO Bes Bertain in Same Delfino 35, 4-4, prodom. Telefon 5736-702.ls3i TRAKTOR Jon Deere, tip 310, prodom. Telefon 051394-962. # 3091 TRAKTOR Stayer, 28 km, v delovnem stanju in kosilnico Poljostroj, 145 cm, z motorjem dizel in obračalnikom, prodam. Telefon 040 803-573. 3088 BOČNO traktorsko kosilnico Bes, na 4 diske, prodom. Telefon (03) 488-081. 3104 HITRO NAROČITE ] Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: TOSHIBA vaš zanesljivi partneri TRAKTOR Deutz 4.70 dx 4-4,66 Kw, 3-6 prestav, cestna hitr. 40 km/h, kompresor, 4-disk zavore, veliki nakladač, registriran, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041759-016. 3102 PAJEK Fella, no 4 vretena, širine 3,5 m in štirivrstni dognojevalec koruze, prodam. Telefon 041 251-013. L 543 FRE20,1,2 m, za Tomo Vinkovič, prodam za 115.000 SIT. Telefon 041 588-205. Š503 NAKLADALK0 22 Sip, rotacijsko kosilnico Sip 135, obračalnik 220 in puhalnik ugodno prodom. Telefon 041 580-614 alt 041 240-451. 3135 ŠKROPILNICO za traktor Tomo Vinkovič prodam. Telefon 5452-421,041 265-889. 3145 PUHALNIK Tajfun z motorjem, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 523-268. Š507 SAM0NAKLADALN0 prikolico Sip, 19 m1, ugodno prodam. Telefon 031 660-279. 3148 PAJEK Sip, 4 vretena, prodam. Telefon 041 324-256. Š509 CISTERNO za gnojevko Creina, 2.7001, staro 20 let, prodam. Telefon 041 233-973. 3156 KUPIM TRAKTOR Tomo Vinkovič, 730 ali 732, kupim. Telefon 041588-205. Š503 DOBRO ohranjeno rotacijsko kosilnico Sip 135 kupim. Telefon (03) 5720-635. www.novitednik.com PRODAM HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041 628-674. 2955 BIVALNO zidanico, 7«5 m, dokončano 1998, parcela 2700 m1, vinograd, urejena dokumentacija, 3 km iz Podčetrtka, prodam za 7.500.000 SIT. Telefon 041 284-642. 3026 CEUE. Vrstno hišo, 120 m', parcela 350 m', garaža, prodam zo 19.500.000 SIT. Telefon 041 372-638. 3044 V1S0K0PRITUČN0 hišo, nedokončano, 10,5" 11,5, na zelo lepi razgledni lokaciji, blizu centra Šentjurja, prodam. Telefon 5795-074 ali 041 570-094. Š490 DVE zazidalni parceli, na atraktivnih lokacijah v Letušu in Celju, prodam. Telefon 040245-454. 3077 VIKEND na Kalobju, na lepi, mirni, sončni legi, na parceli 47 arov (vinograd, so-dovnjak, vrt), prodom. Telefon 041 736-147,031 200-424. 3099 DVE starejši hiši ter gradbeno parcelo, v Savinjski dolini, prodam. Telefon 031 693-004. ž 267 15 km iz Celja prodam gradbene parcele. Telefon 041 269-840. 3095 ŠTIRI objekte in zazidalno parcelo prodam. Telefon 031 493-595. L535 VIKEND bivalni v Pletovorju prodam za 6.000.000 SIT. Možen kredit. Telefon 041 453-440. 3123 HIŠO, 160 m', v Pongrocu pri Žalcu, na mirni lokaciji, parcela 1.000 m', prodam. Telefon 041 524-942. 2272 VOJNIK, center. Parcelo, 600 m', gradbeno dovoljenje, vsi priklopi, ugodno prodam. Telefon 031 554-810. 3149 HIŠO v Bovšuh, Ljubečna, novogradnja, velikost 150 m!, zemljišče 1700 m', prodom za 30.000.000 SIT ali po dogovoru. Vseljivo konec Junija. Telefon 031 541-592. 3151 ■»jI« www.pgp-nepremicnine.ci PANELNE OGRAJE «I 1 DVORIŠČNA VRATA KOCEVAR Tipi vrat: - ENOKRILNA - DVOKRILNA - DRSNA I ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I _Slovenska «. 27, UUBUANA_ kci.w.yjm'jfcj.M.Jii^ I GARANCIJA: . POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK ■ | CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Razvojni center) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop T GSM SERVIS CELJE CE. Mariborska 66 03 490 18 OO V K0KARJAH v Zgornji Savinjski dolini prodam hišo in nedograjeno stavbo (garaža, drvarnica ter stanovanjski prostor) s pripadajočim zemljiščem 1600 m'. Cena 11 mio SIT oziroma po dogovora. Telefon 041 388-160. p DRAMUE. Gospodarsko stanovanjski objekt, približno 200 m' in 750 m' funkcionalnega zemljišča, leto izgradnje 1950, adaptirano 1990, prodamo za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n ZIDANI vikend, v Zalogu 9 b, Šempeter v Savinjski dolini, voda, elektrika, telefon v hiši, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (01) 437-3305, (03) 5702-282. p GRADBENO parcelo, 1000 m', Prekorje, mirna, sončna lega, bližina avtocestnega izvoza Prekorje, prodam. Telefon 041 601-555,(03)491-2500. 3163 KUPIM PARCELO za gradnjo hiše, okolica Celja-Šentjurja, kupim. Telefon 041 236-425. ZEMUIŠČE za vrt, v Lokrovtu, Dobrovi, La-hovni, Slatini, kupim. Telefon 040 767-714. 3054 ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 3151 I0 stanovanje v Gosposki v Celju, I. nadstropje, ogled je možen v soboto popoldan in nedelje popoldan, ugodno prodom. Telefon 031 850-453 ali 031 812-460. 3089 STANOVANJE (36 m'), v Štorah, pritličje, prodamo za 4 mio SIT. Lastna nepremičnina. Kdo studio d. o. o., Vrunčeva 39, Celje. Telefon 041 649-549. ž 266 »TORE. Prodam dvoinpolsobno opremljeno stanovanje. Telefon 5770-041. 3127 NUMERO VNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 HIŠO, v okolici Cel jo, kupim. Telefon 031 541-592. 3151 ODDAM V CENTRU Šentjurja oddamo 146 m' velik poslovni prostor. Telefon(03) 7493-220. 3073 V CEUU no Ostrožném oddam v najem poslovni prostor, velik 45 m', namenjen za različne dejavnosti. Telefon (03) 4921-470. 3122 POD ugodnimi pogoji oddamo v najem vinograd, možen kasnejši odkup. Telefon (03) 5822-006,051 234-388. STANOVANJE PRODAM V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m1, staro 17 let, lepo ohranjeno, takoj vseljivo. Telefon 040 742-132. 3022 RDELFIN NUDIMO POSOJILA Q3492 59 56, 031862140 Potrebujete kredit in vas Je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 OHRANJENO, takoj vseljivo dvosobno stanovanje (75 m') v Jurkloštru, dobra lokacija, ugodno prodam. Telefon (03) 7344-350. Kmetijska zadruga Laško z. o. o., Kidričeva 2, laško. n DVOINPOLSOBNO stanovanje, dobra lokacija, delno obnovljeno, prodam. Telefon 031 633-880, Zdravko. 3137 ENOSOBNO stanovanje v Vrunčevi ulici, visoko pritličje, takoj vseljivo, prodam za 8,2 mio SIT. Telefon 041 389-238. 3144 VOJNIK. Prodam dvoinpolsobno stanovanje z vrtom. Telefon 5719-057. Ž271 PODSTREŠNO podstrešno dvosobno stanovanje, popolnoma adaptirano, v centru mesta, prodom za 10.800.000 SIT. Telefon 031 541-592. 3151 K0Z1E. Štirisobno stanovanje, z balkonom, 121,82 m2,1. nadstropje stonovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT, lahko plačilo z delnim odlogom. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, n CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, velikost 51,09 m', 4. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n MALI OGLASI - INFORMACIJE WÊIÊÊÊIÊÊÊÊÊÊÊIÊÊÊÊÊÊÊÊÊIÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊmsm^My^T^ FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,,., stroji za štetje denarja ostalo... PODSTREŠNO, nadstondardno, luksuzno, trisobno, popolnoma adaptirano stanovanje, v centru mesta, prodam za 21.800.000 SIT.Telefon 031 541-592. ODDAM APARTMA v Termoh Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n SAVUDRIJA, blizu svetilnika. Oddamo apartmaje za 2 do 4 osebe (samostojna hiša). Ceno od 40 EUR naprej, v juniju 40 X popust. Telefon 041 311-878. 26362637 HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 2784 SOBE na otoku Krku, 1,5 km od plože, ugodno oddam. Telefon 00385 51863-053. 3052 V PIRANU oddajam za počitnikovonje po- polnoma opremljeno garsonjero. Telefon 040 245-454. 2076 V RIMSKIH Toplicah oddamo dvosobno sta- novanje z balkonom, 56 m!. Informacije po telefonu 0049 821717-005 ali 040 743-202. 3084 LAŠKO. Oddam dvoinpolsobna stanovanje, opremljeno. Telefon 041 682-672. 3105 DVOSOBNO stanovanje, na Otoku v (elju, oddam. Telefon 031 339-153,031 207-699. 3131 STANOVANJE v Mariboru oddam dvema študentoma/študentkama. Telefon (02)2372-100,041 609-680. p ENOSOBNO stanovanje, v Celju, 38 m', lep razgled, oddam. Telefon 041 659-602. S 508 LEPO opremljeno enoinpolsobno stanovanje oddam v Celju. Odlična razporeditev, primerno tudi za družino. Telefon 041 690-680. p KUPIM STANOVANJE, od 45 do 64 m1, v Celju, kupim. Resen kupec. Telefon 031 875- MAT1 z otrokom najame garsonjero v Savinjski dolini. Telefon 040 741-963. PRODAM OKNA s polkni, velikost 172»I20,120«120 in 120«52 cm, zelo ugodno prodam. Telefon 5453-193,031 255-280.3093 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 031 776-591. PRODAM VRTNE mize in klopi z naslonom prodam. Telefon 5771-899. 2090 RABLJEN hladilnik in penasto blazino, velikost 200« 100« 10 cm, prodam. Telefon 031 578-738,(03)5772-480. 3133 KUHINJO, kotno, 3«3 m, z aparati ali brez, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 5773-560,031 544-283. 3124 PROSTOSTOJEČI štedilnik, 2 plin, 2 elektrika, ventilatorska pečica in hladilnik, ugodno prodam. Telefon (03) 5415-878, po 16. uri. 3120 REGAL za dnevno sobo in kavč prodam za 40.000 SIT. Telefon (03) 5826-623. 3130 KOMPLETNO opremo za manjši trgovski lokal prodam. Telefon (03) 7483-114, BELO vino prodom ali menjam za les. Telefon 031 866-075. Š491 DOMAČO slivovko prodam. Telefon (03) 5736-750. sni VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 566-563. Ô504 ODDAM BREZPLAČNO oddam košnjo ter pašo za ovce in koze. Telefon 051 387-264. 3096 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Pokličite 051 424-303. PRODAM NESNICE in peteline za zakol, nimajo poro zanih kljunov, prodamo po ugodni ceni. 10 jarkic, petelin brezplačno. Kmetijo Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2970 MLADIČA nemškega ovčarja prodom za 5.000 SIT. Telefon 5773-013. 3093 ZELO lepega kozla, smaste pasme in kozo z mladičem, prodom. Telefon 040 295-098. L 532 JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681. ž 496 TEUCO, brejo 4 mesece, težko 500 kg, prodam. Telefon 5799-113. Š501 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. n KOZE in prašičke prodam. Telefon 041 869-386. L 540 KOBILO, brejo, visoko 160 cm, kobilo, visoko 145 cm in žrebičko, staro 10 mesecev, prodam. Telefon 031 679-022. ž 269 PAR pavov, starih leto dni, prodam. Telefon 7810-286. 3138 TEUCO simentalko, staro dva meseca in nemške ovčarje, prodam. Telefon 031 221-243. 3143 PURANE, za nadaljnjo rejo, težke do 3,5 kg, prodam. Telefon (03) 5773-744. p JARKICE, rjave, grahaste in črne, na začetku nesnosti, enoletne kokoši ter mlade grahaste in rjave peteline, odlične zo pečenje, prodajamo vsak delavnik no farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enoletne piščance. Telefon 700-1446. 3159 KUPIM KRAVE in ostalo živino za zakol odkupujemo po ugodnih cenah. Nudimo možnost, do vzamete domov poljubne kose meso vaše živine. Mesnica lešer, Lopata 20 d, Celje. Telefon (03) 547T-244. 2979 ODDAM MLADE muce, dolgodlaka in dve kratkodlaki, pretežno bele barve z roznobaivnimi lisami, brezplačno oddam. Telefon 041 972-730. PRODAM PRIKOLICO za kampiranje Adria caravan 460 ps, staro 6 let, 4«kompirana, kol nova, z baldahinom in nadstreškom, ograjo in drugo opremo, prodam za 1,8 mio SIT. Telefon 041 325-020. 3100 LESENE sode različnih velikosti in staro leseno prešo prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 7817-016,031 230-179. 2944 TRICIKEL Tomos, zo invalida in kosilnico Batuje, na greben, prodam. Telefon 031 783-954. 3030 GUSER, športni, 4,15 m, z motorjem Chrysler, 55 km, no reg. prikolici, z vso opremo, tudi za smučanje, prodam. Telefon 041 868-113. 3042 P0SÏÏU0,90" 190 in gorsko kolo Rog ugodno prodam. Telefon 041 485066.3041 ALU platišča, 5-kraka, originalna za Mazdo 6, z gumami Dunlop spol 9000, velikost 215-45 zr 17, malo rabljena, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan. 3040 NOVE pocinkane rešetke za prašiče, 100 "80,9 kosov, prodam. Telefon (03) 5764424. èsoo BARVNI televizor, vodno črpalko, elektromotor, zamrzovalno skrinjo in kombinirani hladilnik, v zelo dobrem stanju, prodom. Telefon 031 890-188. Š498 KOZOLEC, nov, 4«2,5 m, primeren za vrtno klop in mizo, avto, prodam zo 95.000,00 SIT. Telefon 041 275-414. 3110 BIVALNO prikolko Hobby Landhaus, staro 6 let, 9,50, prodom za 15.000 EUR. Telefon 5701-713,031 822-521. 3128 ŽARNI grob ugodno prodam. Telefon (03) 5415-553. 3125 BETONSKE škarpnike in elektromotor, enofazni, 1,5 kw, prodam. Telefon 031 846-614. 3126 PRAŠIČA, težkega 80 kg, domača krma, možnost zakola, valilnico zo 50 jajc, z opremo, kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03)8394-795,031 627-115. 3129 SNOPOVEZALKO za Bes, mlatilnko in slivovko prodam. Telefon 051 365-027. Š506 TOMOS, 4,5 KS, izvenkrmni motor, srebrni pokrov, vzdrževon, lepo ohranjen, prodam. Telefon 051424-303. 3183 KUPIM CISTERNO za kurilno olje, 10001, kupim. Telefon (03) 573-3226. 524 ODDAM PRIKOLICO za kampiranje, na otoku Mur-terju, oddam od 5.7. do 5.8. Telefon 041 663-226. 3106 GARAŽO, 12 m2, med Vojkovo in Čopovo ulko, oddam v nojem. Telefon 041 791-279. KRMNI krompir, v vrečah po 30 kg, prodam, možna dostava. Telefon 041 742-334. mznsm NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Torro, Ljubo Srno-vršnik s. p.. Selo 7, Velenje. 2937 MONTERJA ali fanta za pomoč pri montaži gips plošč zaposlim. Monting, Renato Vodeb s. p., Ul. 1. celjske čete 27, Šentjur. Telefon 041 696-044. Š497 P0KUCNI prodajalci se naučijo postaviti v kožo nekoga drugega in to vedno prinese uspeh. Prodajalci se zavedajo, do so rezultati posledico truda. Pridružite se nam v prodaji zanimivih artiklov. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova ulica 7, Celje, n HITEX d o V Planetu TUŠ - Celje redno zaposlimo prodajalko ali prodajalca sa prodajo posteljnega programa, pogoj - ustrezna izobrazba za delo v trgovini, poznavanje osnov računalništva, izpit B-kategorije. Tel. 02 821 5757, Hitex d o. Dobja vas 143, Ravne na Koroškem d.0.1 ELEKTROMEHANIKA - PREVUALCA ELEKTROMOTORJEV Pogoji: - srednješolska izobrazba ustrezne - vozniSki izpit SJcatejorije Pisne prijava pošljite na naslov podjetja v 15 dneh od objave. 3000 CEUE, LAVA 7, večje število elektrotehnikov - Pogoji: - končana V. stopnja elektro smeri - vozniški izpit B-kategorije - nekaznovanost zoper javni red in mir. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Sintal Celje, d.d., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Javni zavod SOCIO razpisuje delovno mesto za strokovnega delavca/ko v Zavetišču za brezdomce Celje. Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: - VI. ali VII. stopnja družboslovne smeri - 5 let delovnih izkušenj od tega najmanj 2 leti nj področju socialnega varstva - strokovni izpit iz socialnega varstva. Vloge z dokazili pošljite na naslov JZ SOCIO, Stanetova 4, 3000 Celje s pripisom »NE ODPIRAJ« - razpis za delovno mesto, v roku 10 dnil r\ , AVÏ0DILI RfGMfJM£A d.o.o. Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 3000 Celje ali tel. št. 03/428 62 71 IŠČEM delo: razna dela. Telefon 041 927-992. 3139 KOPALIŠČE Šentjur zaposli dekle za strežbo. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč s. p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur. 3H8 IZKUŠNJE NISO POTREBNE! Potrebujemo 10 novih sodelavcev za delo na različnih področjih (vodenje seminarjev, trženje, telefonski oddelek ...). Začetek takoj. Informacije: 041/710 633,03/425 61 50 MOŽNOST redne zoposlitve in brezplačnega izobraževanja na podjetju v Celju. Odprtih je več novih delovnih pozicij. Telefon (03) 4282-086. Lindigo d.o.o., Kidričeva 13, Celje. 3150 ZA strežbo v bistroju zaposlim deide. Delovni čas do 20. ure. Vikendi in prazniki prosto. Telefon 041 547-996. Alojz Metličar s. p., Pohorska 4, Celje. 3153 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servit sesalnikov SPEEDY in UV. Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm 041/558 370 ZARADI povečanega obsega dela zaposlim voznika za mednarodni prevoz blaga, C in E kategorija. Telefon (03) 7520-390,041 620-448, Avtoprevoz Borut Fijavž s. p.. Bukovje 1, 3206 Stranice. n V CENTRU Celja zaposlimo natakarico za strežba v baru ter šoferja za razvoz hrane. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. 3157 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642 041 578-556. Kartagina d. o. a., Pl Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagi na d. o. o., Miklošičeva 38, 1001 Ljubljano. r BAGAT servis, prodajo šivalnih strojev ii| tlačnih likalnikov. Darko Tratnik s. p, Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103 144. ž 222 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritvi! ter manjša popravila na strehi, prela gonje opeke, montaža žlebov. Telefoi 041 736-229, lože Kline s. p„ Gledolišk) trg 7, Celje. 279I IŠČEM zanesljivo in pošteno osebo za vars No kletnega fantka iz Žalca ali okolice Telefon 031 528-833. Ž27C IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprat vos reši vseh težav. Izposojevalnic« Sam, Ulko bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n SANACIJE kopalnic, vodovod, vzdrževanje ter popravilo energetskih naprav. Telefon 051 206-503, Sončni žarek, Bojan Pesan s. p., Ulica Skladateljev Ipavcev 46,3130 Šentjur. Š502 o» 142 602 MODI dimniki, povrtavanje in sanacijo dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent s. p., Pongroc 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160, Ž 236 Ne veste, kako naprej? Po iščimo ZALA 090 42821 Plačilo preko položnice 03/8101148 (100 »it/min od 9.-21.ure) ZA1A so. Piiovti 26. Žmatie pri Jaltoh Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! 31-LETNA simpatična zaposlena ženska iz Šmarja želi prijatelja za resno vezo. Telefon 090 7442, Agencijo Alan, Smreka 4, Celje. 3087 EKONOMIST, urejen, 45 let, želi prijateljico do 40 let. Resno. Telefon 041 248-647. 3087 PO tej poti iščem prijateljico do 62 let. Sem vdovec, 172/82 SŠI, nekadilec, situiran. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RAZUMEVANJE. 3072 Naročniki Novega tednika, v jubilejnem letu boste deležni številnih ugodnosti in presenečenj! Pripravljamo KARTICO UGODNOSTI, s katero boste lahko s popusti nakupovali v različnih trgovskih, gostinskih in drugih poslovalnicah na Celjskem. Splača se biti naročnik Novega tednika! INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in stare mame JOŽEFE GLAVAČ iz Prožinske vasi 69 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, še posebej Stanki in Jožetu Mramor in pogrebni službi Zagaj-šek. Zahvala tudi gospodu Marjanu Tržanu za besede slovesa in gospodu župniku dr. Vladu Zupančiču za lepo opravljen obred. Vsi njeni. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, ker Te več ni med nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, babice in prababice HELENE KEREC iz Škofje vasi (15.9.1925 - 30.5.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Hrušovarju, duhovniku g. Pergerju za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za lepe besede, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Žalujoči vsi njeni. In postajaš zrak in prst, bilka in mesečina, klic ptice, večen... (Minatti) ZAHVALA V 97. letu je 20. maja 2005 zaprla svojo knjigo življenja mama in stara mama TEREZIJA LAJH iz Rogatca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala naddekanu gospodu Andreju Gro-belniku za besede slovesa in opravljen obred in ljudskim pevkam za pesmi v slovo. Posebna zahvala zaposlenim v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah za vso skrb in nego, ki je je bila deležna. Sin Emil z ženo Vladko ter vnuka Mateja in 1 Damjan. Nisi umrla, le na drugi strani mavrice si... V SPOMIN MAGDALENI TOVORNIK (14.6.1941-13.6.2004) Mineva leto dni, kar se je za vedno ustavilo njeno ljubeče srce. Hvala vsem, ki v njen spomin postojite ob grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka MARIJA FERIC dentistka Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu. Tiho si živel, tiho si odšel, toda t> srcih naših boš še živel ZAHVALA V 72. letu nas je prezgodaj, za vedno zapustil dragi mož, brat, oče, dedi, stric in prijatelj KAREL VREČKO s Ponikve Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za cerkev in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljeno pogrebno sveto mašo, cerkvenim pevcem, pevcem Rogla, gasilcem, Tonetu Vrečku za poslovilne besede ob grobu in pogrebni službi Gekott. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Fanika in vsi njegovi. 7kije srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in brata JOŽETA KLEPEJA izLažiš (16.1.1947-31.5.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Turku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Ivanu Jelencu, pevcem Steklarne Hrastnik, godbeniku za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Drago in brat Tinček z družino. Svoj dom si ljubil in družirw, zdaj v srcih čutimo praznino, le bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal vse dni. V domu našem je tišina, v naših srcih pa skeleča boleána. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, pradedija in strica KARLA REGORŠKA iz Lipoglava pri Ločah (5.7.1925-29.5.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darovali cerkvi ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna hvala gospodu Giderju za lepo opravljen cerkveni obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Loč. Hvala govornikoma Metki Lipovšek in gospodu Franciju Ore-šniku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Špes za odigrano Tišino in pogrebne storitve. Iskrena hvala tudi celotnemu kolektivu Istrabenz plini, Inki Celje ter družini Regoršek iz Celja. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še-enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, otroci, snaha, zeta, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. _ ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 26. 5.: Anita REICH iz Šmarja - deklico, Petra BLAŽIĆ iz Škofje vasi - dečka, Jožica PUŠNIK iz Žalca - deklico, Darja PIKL iz Polzele - deklico, Mojca REZAR iz Šentjurja - deklico, Nataša KORŽE iz Celja - dečka, Sabina BARLIČ iz Moravč -dečka, Lucija BI DAR iz Žalca - deklico. 27. 5. : Darja DOBRAJC iz Celja - deklico, Mira BER-KENJAČEVIČ iz Velenja -dečka, Kristina HOHKRAUT iz Celja - dečka, Andreja SIVEC iz Gorice pri Slivnici - dečka, Klavdija MAVRIČ iz Sevnice - dečka, Lidija GRMIZAJ iz Celja - deklico, Urška PESTATOR iz Rečice ob Savinji - dečka, Natalija VORNŠEK iz Žalca - deklico. 28. 5.: Alenka ŠEME iz Štor - deklico, Nataša TURI-NEK iz Velenja - dečka, Bojana BRATUŠA iz Podsrede - deklico, Suzana ŠTEFAN-ČIČ iz Celja - deklico, Lili-jana HRVATIC iz Podčetrtka - dečka, Mateja KREČA iz Le kako pozabil bi zlato srce, ki neskončno ljubilo nas je. vodi tja, kjer možice cvetijo in svečke vama v spomin gorijo. Pot V SPOMIN MARTIN VERK ANGELA VERK (15.8.1903 - 5.6.1945) (21.4.1906 - 7.6.2004) Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate svečke in postojite ob njunem grobu. Hčerka Milica in vnuk Miran z družinama. Prebolda - dečka, Olivera RESNIK iz Štor - deklico, Brigita OPRČKAL iz Frankolo-vega - deklico, Ines PILKO iz Celja - dečka, Katja ŠKORC iz Šentjurja - deklico. 29. 5.: Laura GRAČNER iz Celja - dečka, Natalija ROŽIČ iz Zg. Ložnice - dečka, Raifa SEJDIČ z Rečice ob Savinji -dečka. SMRTI Celje Umrli so: Angela POČI-VALŠEK iz Olimja, 83 let, Mihael ČEBULIN iz Babne Reke, 70 let, Emil BALOH iz Celja, 69 let, Silvester VODENIK iz Celja, 51 let, Avguštin MLINAR iz Radeč, 86 let Agata DEŽELAK iz Laškega, 79 let, Frančiška ŠEPETAVC iz Celja, 86 let, Alojzija ŠTOKOVNIK iz Pepelna, 79 let, Marija HERMAN iz Šešč, 79 let, Ivan VIDMAR iz Vrbja, 74 let, Štefanija ŽELEZNÍK iz Polzele, 79 let, Friderik GRAGER iz Slovenskih Konjic, 69 let, Frančišek REHAR iz Rogatca, 74 let, Marija JECL iz Celja, 88 let, Olga VREČKO iz Celja, 77 let, Jožefa ŽVEGLIČ iz Zabukovja nad Sevnico, 75 let, Gorazd LEKŠE iz Sevnice, 40 let, Marija ZAMERNIK iz Podvolovljeka, 75 let, Danijela SOTOŠEK BESIMI iz Višnje vas, 70 let, Pavla Antonija PRIVŠEK iz Celja, 89 let, Martin KOPRIVA iz Celja, 18 let, Marija KOLAR iz Breclje-vega, 85 let, Leopoldina STRGAR iz Kokarij, 76 let, Ivana MARČEN iz Krivice, 87 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija ANTLEJ iz Presečnega, 96 let, Stanislav BEVC iz Loke pri Žusmu, 76 let. Velenje Umrli so: Danica ŽAGAR iz Celja, 80 let, Vjekoslava NAVODNIK iz Šoštanja, 79 let, Pavlina OBELŠAR iz Velenja, 84 let, Ferdinand KUKOVEC iz Velenja, 69 let, Jožefa ZAVOLOVŠEK iz Mozirja, 90 let. www.novitednik.com VODNIK KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe 11.30. 13.50.18,10,18.30.20.50,23.20 Vojna zvezd: Epizoda Sitfia 1122. 17.20. 20.20, 23.10 A smo že tam? 12.20.18.40. 18.50, 21.00.23.00 Talec 15M 17 50. 20.30,22.50 Prekleti 19.20, 21.30.23.40 Vri kot ljubezen 13.00 18.30, 19.00.23.30 Brata 21.20 Hotel Ruanda 15.40. 21.10,23.50 Nebeško kraljestvo 15JJL 18.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto prudjUve so v soboto in nwWw Roboti 14.30. 18.30.18.30, 20.30,22.30 Mesto grehe 13.55, 16.25.19.00, 21.30, 00.00 Ugani, kdo pride na »»čerjo Ř0Q 18.20,18.40. 21.00,23.20 13.50.15.50.17.50,19.50,21.50,23.50 Življenj« je čudež 15.00. 18.10, 21.20 SM 20.00 SREDA 20.00 m ČETRTEK Popolni preobrat um m - 17.00 otroška matineja Moj kuža 19.00 Moj kuža 21.00 Več kot ljubezen NEDELJA 18.00 Več kot ljubezen 20.30 Talec mala dvorana: 17.00- otroška matineja Moj kuža 19.00 Vojna z« Sitha PONEDELJEK 18.00 Talec 20.30 Več kot ljubezen mala dvorana: 18.00 Moj kuža 20.00 100 let slovenskega filma: Outsider TOREK 18.00 Več kot ljubezen 20.30 Talec mala dvorana: 18.00 Moj kuža 20.00 100 let slovenskega filma: Outsider PMBEPITVE 18.00 Lambrechtov dom. Slovenske Konjice_ Ustvarjalne delavnice za starostnike 19.30 Narodni dom Celje 20.00 KUP Svoboda Griže TV Griže 6 gledališka predstava SOBOTA. 11.6. 15.00 Strelski dom Mala Breza 50. obletnica strelskega društva 17.00 Penzion Kračun Loče - terasa _ Ples z ansamblom Zaka pa ne, gostja Šerbi v primeru slabega vremena bo ples 18.6. PETÉK Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha SOBOTA Daltoni Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha NEDELJA I Daltoni RAZSTAVE PETEK 18.00 Moj kuža 20.00 Več kot ljubezen 22.15 glasno predvajanje Talec mala dvorana: 19.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha 18.00 Vojna zvezd: Epizod Sitha 20.30 Talec 22.40 Več kot ljubezen Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9. Galerija Oto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) Vilme Mavrit, do 30. 6. Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike rože (tempera) Majde Žličar, do 30.6. Galerija Volk; dela Marinke Kerstein, do 8. 7. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9. Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9. Galerija Mik Celje: likovna dela akademske slikarke VideSlivnikar, do 16. 6. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6. Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9.10. Osrednja knjižnica Celje: raziskovalne naloge projekta Mladi za napredek Celja 2005, do 23. 6. Knjižnica Vojnik: fotografije Iz poti po Avstraliji, Mire Gorenšek, do 30.6. Gostišče Založnik Frankolovo: likovna dela, ustvarjena na slikarski koloniji od 20. do 22. maja 2005, na kateri je sodelovalo 25 slikarjev amaterjev Slovenije, do 22.6. STALNE RAZSTAVE Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodaj-a KD konjiških likovnikov. Zbiramo prijave za brezplačne delavnice v okviru F@STTVAL-a od 16. do 18. junija: DJ-glasbene delavnice Video delavnice + montaža filma Grafične delavnice - osnove programa Blender Razstava fotografij Minljivost Branka Lesjaka-Blaža, do 16.6. Patriot Slovenske Konjice Petek ob 20.00 MC Patriot III. multimedijski turnir: Fifa 2005&TGV - tematski glasbeni večer Sobota ob 21.00 MC Patriot Vseslovenski finale za Rock Otočec 2005 - nastopajo: Astris, Tubestone, Superlizo Petek 19.30 - 21.00 košarka, nis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota 17.00 - 18.30 odbojka, nis, 18.30 - 20.00 badbinton, Opus 1 - plesna miniatura 13. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev 19.00 Cerkev sv. Danijela, Celje 11.00 do 22.00 Letno gledališče Limberg_ 16.00 MNZ Celje_ Demonstracija obrti predstavlja se modistinja Marta Žo- 20.00 Narodni dom Celje_ Mladinski godalni orkester Glasbene šole Celje koncert Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisken stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer. stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klub g Smeh lap? Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45): pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). □ LETNI BA2EN CELJE 10.06.2005 20.00 Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23.6. Galerija sodobne umetnosti Celje: Študijska razstava, del dijakov Gimnazije Ceř/e-Ceníerprogram umeUiiška gimnazija - likovna smer, do 15.6. Avla Splošne bolnišnice Celje: Prehrambena piramida, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15. 6. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46.držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8. Razstavišče Barbara Velenje: Bojan Štine, do 15.6. Galerija Borovo: olja na platno Bo-žene Gobec, do 22.6. Likovni salon Celje: Vstop prost 6, do 11. 6 Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. ^H ragJceUe »wotednik sloJenia.com PREDPRODAJA VSTOPNIC: EKOPOOL, TIC, STALIN Mr3r Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (s tem tednom se joga poslavlja do jeseni). Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničili svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli rešitev! I iriTcumr strne ' SmEÏÏMI m CELJE S tane torn 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava ilustracij mlade umetnice Petre Narobe. Info na www.filter-slovenia.org Mladinski center Dravinjske doline Izdelava okvirjev: prostočasna delav- fg srnou Sobota ob 22.00 Jam session Nedelja ob 15.00 Odprtje razstave Poem express v Zdraviliškem parku. Na ogled bo 30 pesmi na plakatih, ki so jih napisali in likovno interpretirali otroci obeh od-delkov4, razreda OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic. Sobota in nedelja na Občinskem dvorišču Državno prvenstvo v balvanskem plezanju Razstava Damjana Kocjančiča TRN na Občinskem dvorišču Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA C EUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. i CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 j j ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču- na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si HOROSKOP It». I TEHTNICA Ona: Nikar se ne čudite svojim uspehom, saj ste jih pošteno zaslužili. Zdaj uživajte sadove svojega dela in si pošteno odpočijte, kajti vaš organizem je zaradi velikih obremenitev že pošteno izčrpan. On: Prijateljski nasvet vas bo rešil prave katastrofe. Res imate noro srečo, ki pa jo kar preveč izkoriščate. Pazite, da se ne bo obrnila proti vam, saj bi lahko bilo zelo boleče. Ne poigravajte se z usodo, lahko se vam maščuje! 'm Ona: Lahko si privoščite tudi delno nezdravo življenje, saj je sicer vaše zdravje dokaj stabilno. Kar naenkrat se boste znašli v družbi, kjer se boste povsem sprostili. Spoznali boste nekoga, ki vas bo čisto očaral. On: Končno boste uspeli premagati starega konkurenta in prevzeti pobudo v poslu. Skušal se bo sicer upirati, a bo za kaj takšnega veliko prepozno. Proslavite zmago s prijatelji, ki so vam stali ob strani. ^ ■ ŠKORPIJON Ona: Ne bodite preveč kritični do sebe, raje uživajte i> dosežkih zadnjih dni, ko ste enostavno presegli svoje sposobnosti. To so opazili tudi nadrejeni, zato lahko pričakujete tudi kakšno konkretno pohvalo. On: Pred vami je izredno važna odločitev, ki bo v veliki meri odločala o prihodnosti na ljubezenskem področju. Dobro premislite in šele nato storite to, kar se vam bo v danem trenutku zdelo najprimernejše. Ona: S tarnanjem ne boste dosegli, kar bi radi. Ljudem se boste zamerili in vas bodo zaradi tega še manj upoštevali. Ne ukvarjajte se z banalnimi stvarmi. ampak se posvetite predvsem konkretnim zadevam. On: S partnerko bosta prišla do kompromisa, ki bo zadovoljeval želje obeh. Kljub različnim pogledom na skoraj večino stvari, si bosta uspela ustvariti prav prijeten konec tedna. ki vama bo ostal še dolgo u spominu. DVOJČKA "fâ ■ STRELEC £ Ona: Poslovno življenje vam bo začelo prepletati z ljubezenskimi priložnostmi. Če vse izpeljete tako, kot ste si zamislili, se vam obeta fantastičen uspeh. A ne pozabite na prijatelje, ki so pri tem pomagali. On: Ne dopustite, da bi kdo izbiral namesto vas, saj bodo posledice zadevale predvsem vas. Raje pohitite, saj boste le s hitrimi potezami uspeli realizirati zastavljeni cilj, ki vam bo prinesel precejšnje koristi! Ona: Bolj se posvetite zadevam, od katerih si .obetate večjo korist: Zaradi neodločnosti vas bo nekdo pošteno izkoristil. A nikar se ne pritožujte, saj ste si to skuhali povsem sami. Obstaja prav imeniten izhod ... On: Nikar se ne pustite zmesti, saj ste v več kot solidnem položaju. Ne ozirajte se na zlobne pripombe sodelavcev, saj so le plod njihove zavisti. Uresničite zastavljeni načrt, bogato se vam bo obrestovalo! Ona: Nikar ne tarnajte, da ste nezadovoljni. Raje poskusite kaj ukreniti, pa se bodo razmere hitro izboljšale. To velja še predvsem za vaše odnose s prijatelji, ki jih že vse predolgo zanemarjate. On: Uresničile se vam bodo nekdanje ljubezenske sanje, na katere ste že skoraj pozabili. Zato boste sprva precej presenečeni, vendar boste že v naslednjem trenutku izkoristili ponujeno priložnost. Uspelo vam bo! KOZOROG Ona: Pred vami je precej dinamičen teden. Preživeli ga boste v družbi prijateljev, ki bodo znali poskrbeti za pravo zabavo. Polni boste načrtov in pričakovanj, saj se bližajo dnevi, ki vam veliko pomenijo. On: Znašli se boste sredi prave zmešnjave, za katero niste prav nič krivi. Pomagal vam bo nekdo, od katerega tega ne bi nikoli pričakovali. Pokažite vsaj malo hvaležnosti in ne bo vam žal. Ona: Ne vihajte nosu nad ostalimi - tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite i; rokah. On: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar pa raje dvakrat premislite, preden se boste odločili za kaj več. Prijatelji vam bodo predlagali skupno zabavo, vendar boste imeli povsem drugačne načrte. DEVICA Ona: Proti koncu tedna se vam obeta prijetno presenečenje, ki se bo manifestiralo tudi v finančnem planu. Za partnerja naj vas nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. On: Prijatelj vam je dal dragocen nasvet, s pomočjo katerega ste uspeli uresničiti zastavljeni načrt. Izkažite mu svojo hvaležnost, saj nikoli ne veste, ali ga boste nekoč v prihodnosti znova potrebovali. VODNAR Ona: Znova ste v starem okolju, ki stega pogrešali bolj, kot ste si mislili, tako da se spet prijetno počutite. To bo vsekakor pozitivno vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, čeprav ne tako, kot mislite! On: Ne glede na razloge je vaša odločitev preveč nepremišljena in s tem nevarna za razvoj dogodkov. Lahko se zgodi, da se vam bo podrlo vse, kar ste dolgo časa gradili. Malce previdnosti vam ne bo škodovalo! Ona: Okolico boste pošteno presenetili s povsem novim pristopom na poslovnem področju, za kar ste se v resnici kar dolgo časa marljivo pripravljali. Vztrajajte na tej poti in uspeh vam ne more pobegniti. On: Zakaj vtikate radovedni nos v zadeve, za katere bi bilo najbolje, da bi jih pustili pri miru? Pazite, da se ne boste preveč opekli, še zlasti glede sumljivih poslovnih potez, ki so vse prej kot zanesljiva naložba. Ime in priimek: Naslov: _ Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in bon za 2.000 SIT za nakup v lokalih Brglez z Vranskega 2. nagrada: kuponi v vrednosti 20 evrov za Casino Rubin Žalec 3.-5. nagrada: bon za 2.000 SIT za nakup v lokalih Brglez z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. junija 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 3. junija. Prispelo je 1049 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 40 Vodoravno: ČRET, AARE, SKIRO, PAT, KASTRAT, ŽARGON, KAPAVICA, ENERGIJA, ET, SEL, LD, ARTEL, VNUK, EREDE, AM, TIRANA, ZAR, BANAT, KANAL, OGOREK, RUM, TLA, BO, OCET, ERTINA, EGAN ROMI, ILONA, TITAN, SAS, LESAR, OKO, EPAKTA, ATNA, NAM, TEME, RAN, AS, ADMIRAL, OISE, AIS, NATALUA, EMI, INAR, CID, MERA Geslo: Metulji iz družine pisančkov. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir >n darilni bon za 2.000 SIT za trgovine Modetexa Laško, Prejme: Teja Zalokar, Krivica 42, 3262 Prevorje. 2. nagrado - kupone v vrednosti 20 evrov za Casino Rubin Žalec, prejme: Kevin Krapše, Kraigherjeva 24,3000 Celje. 3.-5. nagrado - bon za 2.000 SIT za nakup v lokalih Brglez z Vranskega, prejmejo: Irena Mernik, Loka pri Žusmu 115, 3223 Loka pri Žusmu, Marija Leskošek, Planina 61, 3225 Planina pri Sevnici, Helena Škoflek, C. Kozjanskega odreda 6, 3220 Štore. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. RUMENA STRAN I Cirkuško presenečenje LEP KA TEDNA »Jubilanti« pridemo tudi na dom Čeprav se je našega jubileja, 60 let Novega tednika, spomnilo veliko naših bralcev in prijateljev, smo se iskreno razveselili vsake prijazne misli. Nekateri so se, skupaj z lepimi željami, spomnili na zaposlene v Novem tedniku in Radiu Celje tudi s kakšnim slastnim darilcem. Tako smo v teh dneh pojedli kar nekaj tort. In za vsako posebej soglasno ocenili, da je odlična. Saj veste, dopoldnevi so dolgi, delo s zavleče v pozne ure in kakšen grižljaj ni nikoli odveč. Med številnimi, ki nikoli, ampak res nikoli ne pozabijo nobenega našega praznika in nas obiščejo tudi ob drugih priložnostih, je zagotovo Anica Pod-gornik iz Petrovč. Ker ima gospa Anica nekaj težav s prevozi, smo se po prijaznem vabilu oglasili pri njej doma, napravili posnetek in si sladko presenečenje z veseljem privoščili po. torkovi seji redakcije. Na eni izmed predstav cirkusa Aquatico smo ujeli kar nekaj znanih obrazov. Naš objektiv se je seveda odločil za najbolj znanega, najbolj glasnega in najbolj opaznega. In sicer za obraz v Celje uvožene Rusinje Nadežde, ki se zadnje časa ne pojavlja nikjer več. »Nisem še za v staro šaro. Kar naprej se pojavljam na slovenski televiziji. Samo prave oddaje morate gledati,« nam je samozavestno pojasnila nekdanja zvezda izbora za Popstars, ki je pred leti zaslovela z uspešnico Grem v Interspar. Cirkuško predstavo si je ogledala v družbi svoje hčerkice, ki so jo najbolj navdušile strupene kače. PRIJ* AHACU ■w rail i emuju ê firit/niau Ujeti lovec 041/651 056 in 03/490 0222 Andrej Verhovšek, lastnik trgovine Lovec, je med prijatelji znan kot velik ljubitelj lepih žensk, ki ga redkokdaj uspejo videti v družbi iste dame. Ravno zaradi tega smo bih sila začudeni, ko smo ga ujeli na eni izmed prireditev, kjer nam je povedal, da ob njem sedi ženska njegovih sanj, se pravi ženska, s katero kani preživeti naslednja leta svojega življenja. Ja, tudi lovci enkrat zamenjajo vlogo in postanejo plen. Čestitamo. Ime: Linda Priimek: Bricelj Starost: 19 let Hobiji: petje in šport Hrana: čevapčiči in burek Moški, ki ji zavrti glavo: pevec Pharell Williams Dosežki: zaenkrat nič po- Prvi poljub: trk z nosovi pri 14 letih Za koliko denarja bi se slikala gola: tega denarja ni na svetu, moje telo je neprecenljivo (smeh) , Skrivnost, ki jo bo prvíťr izdala na glas: uhanček ga skrivnem mestu Inteligenčni kvocient: nikoli ga nisem merila, sem dovolj inteligentna sama za- Z Novim Tednikom in Tušem na izlet! NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! V jubilejnem 60. letu časopisa vas razveseljujemo z vrsto presenečenj. Eno od njih je junijski izlet na Kras. V sodelovanju s Tušem bomo na izlet odpeljali dva avtobusa naročnikov! V soboto, 18. junija, ob 8. uri bomo krenili iz Celja proti Lokvi v znamenito pršutarno, kjer bo čas za oglede, nakup in kosilo, nato pa še za obisk jame Vilenica in vojaškega muzeja. Spremljal nas bo tudi animator in kar dva harmonikarja, zato bo še posebej veselo in zabavno. P» .Trn- : ;r ~ Es ' JS 1 Tokrat objavljamo še zadnji kupon, s katerim se lahko potegujete za sedež na enem od dveh avtobusov za izlet naročnikov. Pri žrebu bomo upoštevali kupone, ki bodo na naš naslov prispeli do ponedeljka, 13.junija, seznam srečnih potnikov pa bomo objavili naslednji dan v torkovi številki. KUPON Ime in priimek: v ra^celje | Št. Tuš klub kartice: sb® j tednik ; miDoocnirD nrEuimiu Naročniška številka Novega tednika: 1 Telefon: | televizí)« celje ■ Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. i