SVOBODNA SLOVENIJA
Año (Leto) XVni (13) Štev, (No.) 21
E S LOVE NI A LIBRE
BUENOS AIRES,
25. maja (mayo) 1961
Jfasni pogledi in pojmi
Na povabilo Ustanove za svobodno gospodarstvo se je prejšnji teden mudil v Argentini znani francoski gospodarstvenik, biv. predsednik vlade An-toine Pinay. V Buenos Airesu je imel vrsto zanimivih predavanj o gospodarskih vprašanjih. Bil je pri predsedniku republike dr. Frondiziju in z njegovimi ministri je imel več razgovorov glede ureditve argentinskega gospodarstva. V javnosti je pa zlasti vzbudilo veliko pozornost njegovo predavanje o „komunističnem prizadevanju za zavzetje sveta“, ki ga je imel na Vojaški akademiji.
Pinayeva izvajanja o komunistični nevarnosti, ki grozi civiliziranemu svetu, ga odkrivajo kot evropskega državnika, ki ima o komunizmu in njegovih ciljih ter namenih povsem jasne pojme in poglede. Zato je tembolj pomembno, da je Pinay nanje opozarjal iz Argentine ves ameriški svet ter ga pozival, naj se zgane in stopi odločno v obrambo svobode in demokracije.
Zaradi važnosti prinašamo v nadaljevanju glavne odstavke iz Pinayeve-ga govora. Ti so:
Razmah komunizma pod vodstvom Sovjetske zveze je presenetljiv. Leta' 1917 je bilo pod komunisti 7% prebivalstva na svetu, danes ga je pa 36%. Se pravi: Ena tretjina. Drugo tretjino predstavlja tkzv. nevtralni svet, ki ga misli sovjetski blok absorbirati. Pod sovjetski vpliv so padla prostrana področja Vzhodne Evrope s satelitskimi državami, v naročje komunizma je padla Kitajska, sovjetski vpliv narašča na Bližnjem Vzhoda in komunizem je v porastu v Aziji ter Afriki in je začel ogrožati že ameriški svet.
Spričo takega položaja je treba realnosti pogledati v oči, določiti način nastopanja, katerega glavna naloga mora biti kontinuiteta in jasno je treba poznati sovjetsko politiko. To pa določajo tri bistvena načela.
Sovjetska politika nikdar ni bila čisto narodna. Vedno je imela .svetovno območje. Komunizem se smatra v trajnem revolucionarnem stanju z nekomunističnim svetom vse dotlej, dokler ne bo uničen. Je to osnovni temelj komunistične ideologije: absolutna nestrpnost.
Drugo načelo omejuje prvo: Je realizem sovjetske politike, ki je sad pametne presoje svetovnega položaja in njegove evolucije. Upošteva ravnovesje sil in je občutljiv za tujo moč. Načelo „miroljubne koeksistence“ ni iznajdba sedanjega skupinskega vodstva v Moskvi. To načelo je postavil že Stalin na 19. kongresu sovjetske kom. partije. V izvajanju svojih načrtov se komunizem pod vodstvom Sovjetske zveze skriva za širjenjem sovraštva po svetu, antiklerikalizma, rasizma, internacionalizma, prav tako nacionalizma, protikolonializma, nev-tralizma in pacifizma. Vse to so maske, ki si jih nadeva komunizem, ko Sovjetsko zvezo postavlja na čelo gibanja za svetovni mir, za razorožitev in prepoved poskusov z atomskim orožjem, za podelitev neodvisnosti vsem narodom. Izvedbo teh načrtov spremlja sovjetska politična, gospodarska in vojaška pomoč raznim državam kot n. pr. arabskim deželam, Gvineji, Kubi, pozornost, ki jo posveča Indiji, Burmi, Indoneziji.
Aktivizem je tretje bistveno načelo moskovske politike, t. j. marksistična doktrina neprestane akcije, brez miru in prestanka. Sovjetske metode za dosego postavljenih ciljev so pa tako zlobne kot je zlobno njeno samo nastopanje. Osnovni element komunističnega prodiranja v svet je propaganda. To prodiranje je od Jalte bolj podpiralo zastrupljevanje duhov kot pa orožje. Računajo, da Sovjetski stroj za psihološko vojno poganja pol milijona agentov, za vsakega človeka pa Sovjetska zveza letno porabi 4 dolarje. Propaganda svobodnega sveta dosega za isto razdobje komaj izdatek dveh centov.
Navddenim trem načelom je treba dodati še druge važne elemente. Ti so med drugim stroga tajnost, železna disciplina kom. partij in možnost, da v politiki delajo vratolomne skoke, ne da bi se kaj ozirali na reakcijo javnega mnenja.
V politiki pa. sovjeti zasledujejo tri glavne cilje. Prvi cbstoja v prizadevanju. da obdrže in še povečam možnost sovjetskega delovanja v nekomunistič-
nem svetu z gospodarskimi in kulturnimi stiki ter s psihološkim vplivanjem, istočasno pa v največji možni meri preprečujejo, da bi demokratske države mogle delovati v komunističnih deželah. Drugi cilj sovjetske politike je razbijanje zvez med državami svobodnega sveta, rušenje njegove enotnosti, zahteva po razpustu demokratskih varnostnih ustanov, ki so rodile tako velike sadove kot je politična in gospodarska konsolidacija Zahodne Evrope ter vključitev Zah. Nemčije v Atlantski obrambni blok. Nevarnosti teh sovjetskih intrig, ki so preračunane na dolgo dobo, ni podcenjevati. Tretji cilj pa predvideva obkolitev Evrope, nato pa njeno zavzetje preko Afrike s pomočjo Azije, s tem pa izoliranje glavnega sovjetskega nasprotnika: ZDA. Ta svoj veliki načrt Sovjetska zveza izvaja na Bližnjem Vzhodu in na osi: Moskva, Peking-Bandoeng-Kairo. Opira se tudi na Sredozemlje in Afriko. Vse pa pod masko „miroljubne koeksistence“.
V trenutku, ko se zgodovina lahko odloči v nekaj mesecih za dolga stoletja, je pa naloga tistih, ki imajo dolžnost braniti civilizacijo, naslednja: Prva jasna in nujna dolžnost: Za nobeno ceno pustiti razbiti obrambo svobodnega sveta, kajti od skupnosti in moči svobodnega sveta je vse odvisno. Druga dolžnost: Ne nasedati sovjetskim vabam in spletkam, ki imajo samo namen rušiti zveze in zaupanje med državami svobodnega sveta. Odločitev in odločnost državnikov mora biti enodušna in v teh vprašanjih nezlomljiva, kajti od tega je odvisna učinkovita obramba svobodnega sveta. Tretja dolžnost pa vsem nalaga tole: Obramba in združitev ne bo zadostna, če se vsi svobodni narodi ne bodo postavili odločno v vrsto modernega sveta, se pravi sveta, v katerem na dvoboj, ki ga je sprožil človek s svojim razumom ni mogoče učinkovito odgovoriti drugače kot z veliko ljudsko skupnostjo, ki deluje na velikih prostorih. Evropski narodi naj n. pr. ustvarijo Evropo.
In končno je treba odgovoriti na dvoboj, ki ga komunizem napoveduje naši civilizaciji svobode ob vsakem trenutku in na vseh straneh. Prilagoditi je treba seveda metode z ozirom na dežele, ki so šele v razvoju, katerih zadržanje lahko postane odločilno. Obljubljeno pomoč je tem državam treba dati.
Za nobeno ceno ne dopuščajmo, da bi Sovjetska zveza moralno razorože-vala naše javno mnenje. Grmadam laži, ki jih postavlja na nas, postavimo nasproti z vso mirnostjo vse, kar vemo o njej. Ko se napihuje in prikazuje za voditeljico 1 protikolonializma, jo opozorimo, da je ravno Sovjetska zveza danes največji kolonialni imperij na svetu in da še vedno- niso dobile nazaj svoje neodvisnosti tiste države, ki so jo leta 1916 napravile za drugo kolonialno si)o. Ne razpravljajmo o sovjetskih uspehih. Povejmo raje, s kako nečloveško ceno- so jih dosegli in da so ti uspehi samo za ugled države, samo za ob’ast, ne pa za korist ljudi. Ko napadajo monopoliste, jih opozorimo, da ravno oni izvajajo trojni monopol: mo. nonol nad'stvarmi, nad ljudmi in nad mišljenjem. Vse to, česar doslej v vsej zgodovini ni delal noben absolutizem.
Tisti pa, ki verujejo, ali ki dopuščajo vero in ki se usmerjajo proti zgodovini, ne nphajmo nikdar dopovedovati sovjetom, da je njihov komunizem nazadnjaštvo, ki razbija človeške vrednote, ki so nastale s potrpežljivim delom v stoletjih. Pokažimo jim, da ne roznajo razvoja zgodovine in da je bila revolucija 20. sto’etja tista, ki je odkrila neomejene vire sil za napredek tehnike in proizvodnje.
Komunističnemu mesianizmu je treba postaviti nasproti našo vero, njegovemu idealizmu našo združujočo- moč in silo, njegovemu aktivizmu našo- potrpežljivost in nato lastno vnemo. Civilizacija je v nevarnosti, da se zruši pod številom in diktaturo. Toda civilizacija ima pa tudi sredstva za rešitev in tudi zagotovito, da so vrednote, na katere se naslanja, ž:ve, ki jih tudi dolga leta zatiranja niso mogla uničiti. Nujno ie treba združiti voljo z jasnostjo, moška čednost, o kateri -pravi Hen-rv- de Montherlant, da je najlepša, kajti združuje razumnost in pogum.
SOVJETI ZAVLAČUJEJO SPORAZUM V LAOSU
Konferenca 14 držav v Ženevi o laoškem vprašanju napreduje, vendar s počasnim korakom. Ameriški zunanji minister Rusk je predložil konferenci načrt, po katerem naj bi se iz Laosa umaknile istočasno ameriške in komunistične čete, nakar naj bi se sestavila nova laoška vlada. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je predložil načrt, po katerem naj bi se tudi umaknile iz Laosa ameriške in komunistične čete, vendar je v načrt vključil predloge, s katerimi bi ZSSR imela vsak trenutek možnost vetirati izvajanje dogovora o premirju. Gromiko je namrfcč predlagal, da bi smela tričlanska kontrolna komisija kontrolirati izvajanje premirja samo- takrat, če bi to zahteval bodisi britanski bodisi sovjetski delegat, če bi Moskva smatrala, da kršitve premirja ni bilo, potem komisija slučaja ne bi smela proučevati. Drugo past pa je Gromiko nastavil s predlogom, da bi morala kontrolna komisija vse svoje sklepe odobriti enoglasno. Ker ima Moskva v tej komisiji svojega satelitskega poljskega delegata, bi mogla po njem vsak trenutek glasovati proti sklepom komisije, ki ne bi bili v njeno korist. Tako bi bilo delo v tej komisiji na milost in nemilost izročeno vetu Moskve.
Amerikanci imajo trenutno v Laosu 300 vojakov, število kpmunističnih oddelkov pa ni znano. Menijo pa, da jih je več tisoč.
Medtem so se laoški vladni in komunistični delegati na svoji konferenci v Laosu sporazumeli, da bodo začeli razpravljati o formiranju nove laoške vlade in o skupnem vojaškem odboru, ki naj nadzoruje premirje. Če se bodo
iti G run PuebMo Argentino Snlud!
Ta plamteč pozdrav domovini odmeva danes po vsej Argentini. Saj je 25. maj v argentinski narodni zgodovini tisti dan, ki je slehernemu pre-bivalcu te prostrane države svet in drag. Na ta dan se vsi hvaležno spominjajo svojih slavnih prednikov — rodoljubov, ki so pred 151 leti z odločno voljo in željo po lastnem svobodnem državnem življenju, v Buenos Airesu v složnem nastopu vseh slojev dosegli, da je Argentina prenehala biti še naprej španska kolonija, da je zadobila politično svobodo in neodvisnost, ki se je odražala v postavitvi prve neodvisne in svobodne argentinske državne vlade.
Od tedaj naprej se začenja razvoj in napredek te prostrane republike. Ogromna zemeljska področja so se začela spreminjati v rodovitna pdlja in pašnike z velikanskimi čredami živine. Začele so nastajati vasi in mesta po vseh provincah, začela se ustanavljati industrijska podjetja, graditi ceste in železnice.
Ta gospodarski razvoj še ni zaključen. Prav v zadnjih letih gredo vsi napori oblasti v to, da se v državi v svobodi razvijejo vse gospodarske sile in možnosti, da bi republika v mogočnem zaletu dohitela' razvoj najmodernejših držav v svetu, da bi postala dežela resnično svobodnih in demokratsko čutečih ljudi, ki bodo živeli v blagostanju in medsebojnem zadovoljstvu ter spoštovanju.
Pri teh velikih njenih obnovitvenih naporih z vso vnemo sodeluje tudi slovenski živelj, ki je v tej deželi dobil svojo novo domovino ter je vključen v njeno skupnost. Z njo skupno danes tudi praznuje praznik neodvisnosti in svobode.
sporazumeli, bodo poslali skupno delegacijo na 14 člansko ženevsko konferenco. Komunistični delegati so na tej konferenci doslej že dosegli, da bodo najprej razpravljali o formiranju nove koalicijske vlade, vojaške zadeve pa pustili za pozneje. Vladni delegati pa so dosegli, da so komunisti pristali na to, da se bo formiral skupen vojaški odbor, ki bo sodeloval s tričlansko mednarodno komisijo za nadzorovanje premirja.
Konferenca med vladnimi in komunističnimi delegati se vrši v od komunistov okupiranem mestecu Ban Namo-ne, 100 km oddaljenem od prestolnice Vientiane, ki je v vladnih rokah.
KENNEDY- MKESCE V
Po diplomatskih kanalih sta se Kennedy in Hruščev dogovorila, da bosta imela dvodnevno konferenco, in sicer 3. in 4. junija, na Dunaju. Kennedy bo priletel na Dunaj iz Pariza, kjer bo imel prej dVa in pol dnevni sestanek z De Gaullom. Z Dunaja bo Kennedy odletel v London, kjer bo imel konferenco- z MacMillanom in bo na kosilu pri angleški kraljici Elizabeti II. Popoldne 5. junija se bo Kennedy vrnil z letalom v Washington.
Kennedyja bo spremljala njegova žena Jacquelina v Pariz, na Dunaj in v London. V Londonu se bo Kennedy z ženo udeležil krsta hčerke princa Radziwilla in njegove žene, ki je sestra Jacqueline. Ta bo ostala v Londonu več dni.
Po uradnem sporočilu o konferenci med Kennedyjem in Hruščevom na Dunaju so se v svetovnem tisku pojavili obširni komentarji. Večina zahodnega časopisja konferenco pozdravlja, češ, da se mora Kennedy iz oči v oči spoznati z moskovskim diktatorjem. Užar ljeni so se pokazali le Angleži, ker da bo konferenca brez MacMillana.
Najzanimivejši komentar k tej konferenci je napisal John M. Hightower, znani dcplomatski časnikar agencije AP, ki med drugim ugotavlja:
Napovedoni sestanek med Hruščevom in Kennedyjem more imeti usodne posledice za svetovni mir. Kennedy bo nred Hruščevom na slabšem položaju, kakor njegov nasprotnik. Vendar mnogi diplomatski krogi menijo, da je ta slabotnejši položaj Kennedyja. le navidezen, ker da Hruščev kljub ameriškim no-razom na Kubi in v Laosu meni, da ZDA z njimi niso pokazale slabosti, pač pa so se le vzdržale uporabe sile. V vsakem slučaju pa so prepričani, da bo konferenca le še povečala napetost med Vzhodom in Zahodom, nikakor pa jo zmanjšala ali odpravila.
Kennedy bo s Hruščevom razpravljal o dveh velikih vprašanjih: 1. Namerava prepričati Hruščeva, da bo Moskva morala spremeniti svoje stališče na ženevski razorožitveni konferenci, ker bodo sicer razgovori v nekaj tednih prenehah z vsemi posledicami nove atomske tekrrie. 2. Namerava opozoriti Hruščeva, da- naj ne smatra neuporabo sile ZDA in njenih zaveznikov kot dokaz, da se ne bodo z vsemi silami borili za. življenjsko važna področja. Eno takih področij je Zahodni Berlin, ki‘ga ZDA, Anglija in Francija ne nameravajo - zapustiti kljub vsem sovjetskim grožnjam.
Drugo tako področje je Kuba, za katero je Kennedy izjavil, da bo pod-vzel vse ukrepe, ki jih bo smatral za nujne za zaščito ameriške varnosti proti utrditvi komunističnega oporišča na ameriški polobli.
Hruščev in Kennedy se bosta poleg omenjenih problemov bavila še z drugimi vprašanji, predvsem z vprašanjem vesolja. Kennedy je pred tedni predlagal sodelovanje med ZDA in ZSSR na tem področju človeškega udejstvovanja.
Toda v današnjih svetovnih okoliščinah se bodo razgovori med njima nujno sukali predvsem okoli problemov, ki nastajajo zaradi Hruščevega prepričanja in njegovih izjav in dejanj, da bo komunizem nezadržno zavzel ves svet in zaradf naporov ZDA in njenih zaveznikov proti nadaljnemu širjenju so-vjetsko-kitajskega komunizma.
Hruščev je na pohodu že od poloma pariške konference lanskega maja. Neuspeh je doživel v Kongu, ko mu je OZN preprečila pograbitev tako bogatega plena. Vendar pa se mu je posrečilo vzpostaviti komunistični režim na Kubi in ni daleč pred podobnim uspehom na Laosu.	1
V OZN je lansko leto zahteval preurediti organizacijo tako, da bi jo mogel vsak trenutek paralizirati z vetom. Prav tako je zahteval pravico veta v razorožitveni komisiji v Ženevi, vsled česar tam ne morejo nikamor naprej. Uspehe je doživel tudi v Gagarinovem poletu okoli našega planeta, s čemer je visoko dvignil sovjetski prestiž nad ameriškim.
Zato menijo, d’a bo Hruščev nastopal pred Kennedyjem mnogo odločneje kakor, ko je bil na obisku v ZDA ali ko se je sestal z Eisenhowerjem septembra 1959. Da bo verjetno temu tako, je Moskva pokazala že s tem, ko je ukazala svoji delegaciji pri OZN razširiti govorice, da bo Hruščev razbil tudi dunahsko konferenco, kakor je lansko pariško, če bo Kennedy prišel na Dunaj z zahtevami in načrti, ki bi kakor koli ogrožali sovjetske načrte ali zmanjševali moskovski prestiž.
V Madridu so na argent. narodni praznik odkrili spomenik Osvoboditelju San Martinu za 150-letnico argentinske neodvisnosti. Pri odkritju spomenika je bilo navzoče številno argent. odposlanstvo na čelu z notr. ministrom (fr. Vitolom, argent. oborožene sile so pa zastopali oddelki vojaške, letalske inmornariške akademije ter oddelek San Martinovih, grenadirjev. '
IZ TEDNA V TEDEN
V	brazilskem parlamentu je zunanji minister Alfonso Arinos v govoru o zunanjepolitičnem položaju dejal, da je vlada te države prišla do prepričanja, da sedanji režim na Kubi ni komunističen. Izrekel se je za politiko nevmešavanja v kubanske zadeve. Tako stališče sed. brazilske vlade je razdvojilo brazilsko javno mnenje. Prav tako1 tisk. Del tiska odobrava tako zadržanje vlade. Tako n. pr. neodvisni list „Jornal do Brasil“, ki naglasa, da s tako odločitvijo „Brazil vstaja kot neodvisna država, nikakor pa ne nevtralna“. Tudi komunistični list „Ultima Hora“ gornjo izjavo zun. ministra pozdravljat. List „O Estado“ v Sao Paulu pa zaradi neodločnega stališča Brazila do Kube silovito napada predsednika Quadrosa osebno. Očita mu, da svojo vlado usmerja proti levici in da ima več simpatij za take „nevtralne države“ kot so Jugoslavija, Egipt in Indija, kakor pa za zahodne demokracije in ZDA. Očita mu tudi „prenapet personalizem“. Proti predsedniku in njegovi neodločni politiki proti Kubi je javno nastopil tudi guverner druge najvplivnejše brazilske države Guana-bara (Rio de' Janeiro) Carlos Lacerda. Od Quadrosa je javno zahteval, da mora prenehati s svojo „dvomljivo“ politiko glede Kube. Od njega hoče enkrat za vselej odkrito vedeti, ali je proti komunistični diktaturi na Kubi ali ne. Predsedniku je zagrozil, da bo v primeru, če bi proti njegovi državi hotel izvajati kake sankcije, odstopil in napravil prostor drugemu, ki bo še bolj odločno branil pravice države. Odločen nastop guvernerja 1 Lacerde vzbuja vedno večje odobravanje med vojaškimi krogi, prav tako pa tudi med ljudstvom, ki glede kubanskega komunističnega diktatorja ne mara nobenega slepomišenja.
Kubanski komunistični nasilnik Castro je v svojem cinizmu začel posnemati Hitlerja. Kakor je Eichmann izvrševalec Hitlerjeve uničevalne politike proti Judom, zahteval tovorne avtoma, bile za skupino zaprtih Judov, tako je Castro v zadnjem govoru izjav.il, da je pripravljen izpustiti tiste nasprotnike svojega režima, ki so jih njegovi miličniki zajeli pri zadnjem ponesrečenem izkrcanju, ki niso kriminalci, za 500 ameriških traktorjev. Kubanski emigranti v ZDA naprošajo Kennedyja, naj bi z zahtevanim številom traktorjev rešil okoli 1000 kubanskih fantov in mož. Castro sam pa je tudi že izpustil skupino pripornikov in jih poslal v ZDA za izvedbo zamenjave ujetnikov za traktorje.
V	Južni Koreji je dne 16. t. m. šef
generalštaba general Čang Do Jung izvedel državni udar, ki je imel za posledico odstop ustavne vlade predsednika John M. čanga. Vladne posle je prevzela vojaška vlada. Zaradi državnega udara je odstopil tudi predsednik republike Yun Po Sun, a je na prigovarjanje in pritisk revolucionarne vojaške vlade ostavko umaknil. Revolucionarna južiiokorejska vlada zatrjuje, da je odločno zahodno usmerjena ter protikomunistična. Proti komunistom, njihovim pomagačem in simpatizerjem je izdala stroge ukrepe. Veliko jih je že tudi zaprla. Vlada je diktatorska in je vse stranke ter sindikate razpustila.
r
v	v
<§»e e ogvozanju slovenstva
Kakor smo poročali, uredništvo „Svobodne Slovenije“ zbira podatke in rade volje objavi vsako resnično poročilo o zatiranju slovenstva v domovini odnosno o ogrožanju slovenskega jezika ter o „posrbljevanju“ slovenskih kulturnih ustanov.
V	tej zvezi nam je naročnik našega lista poslal pismo, ki ga je prejel od svojega prijatelja v domovini, na katerega se je obrnil s konkretnim vprašanjem za pojasnilo glede ogrožanja slovenstva. Prijatelj mu iz domovine odgovarja takole:
„Tiste informacije so gotovo pretirane. V bivših škofovih zavodih je res neka vojaška šola. V neposredni bližini so že pred leti postavili ' večje število stanovanjskih hiš za oficirje, ki so po večini Srbi, vendar le teh nikakor hi toliko, da bi mogli dušiti slovensko prebivalstvo, šola je slovenska kot je bila prej. Jugoslavija ima sedaj mnogo več vojaštva kot pred vojno, zlasti je neznansko veliko oficirjev in ti vsi stanujejo izven vojašnic po blokih, ki jih je tudi v Ljubljani precej samo z oficirji naseljenih; vendar škode za enkrat ni. Morda je bolj občutno to na univerzi. Tu študira na vseh fakultetah mnogo študentov iz južnih krajev in ti so zaradi težav, ki jih imajo s slovenskim jezikom res postavili zahtevo po srbščini pri predavanjih. Vendar brez uspeha. V Ljubljani, zlasti pa v Beogradu in Zagrebu, pa študira tudi mnogo črncev iz tako zvanih nevtralnih držav Afrike in Azije. Ti se -pa presenetljivo hitro nauče našega jezika. Po dveh letih govorijo perfektno slovensko ali srbsko. Toliko na tvoja vprašanja.“
Na ogrožanje slovenstva v domovini pa je nedvomno mislil tudi pisec uvodnika v tržaškem listu Demokracija z dne 1. aprila t. 1., ko piše o stoletnici italijanske države. Pisec tega uvodnika pa gleda na ta problem takole :
„Sleherni narod, ki se zaveda svoje zrelosti, ve, da več velja vrabec v roki kot golob na strehi. Zanašanje na utopije, na pravičnost zelenih miz, na slepo srečo, vse to so otročarije. Slovenci, kot vsi narodi na svetu, se lahko' zanašamo samo nase in na nikogar drugega! Če Slovence v skupni hiši potiskajo v kletno stanovanje in zahtevajo cd njih večjo najemnino kot jo za boljša stanovanja sami plačujejo1, je njihova človeška dolžnost, da s komolci in koleni rinejo v višja nadstropja, ne pa, da se z zafrknjenim nosom selijo — pod tepko. Ali pa se vračajo k staremu sosedu kot hlapci, kakršni so>' nekoč že bili, dokler si niso dogradili — po vzorih drugih narodov in tudi italijanskega — večstanovanjske hiše iz bratovskega enostanovanjskega doma.
Uveljavljanje pravic z lastnimi silami in ne z „uvidevnostjo“ ostalega sorodstva, to je naravni in večni zakon. Tudi demokratični Švicarji, italijanske, francoske in ladinske narodnosti budno branijo svoje narodne pravice, s katerimi večina tudi v Švici ne razmetava. Ni greh, če zahtevajo Srbi srbsko šolo v Mariboru, ampak je greh, da Slovenci v Beogradu ne zahtevajo slovenske šole! Na švicarskih potnih listih so zastopani vsi štirje deželni jeziki, na jugoslovanskih slovenščine ni, zato ker Slovenci, ki sedijo v zunanjem ministrstvu in so to ministrstvo tudi vodili, te pravice ne uveljavljajo. Po čigavi krivdi
niiBMiiiiiiuiaiiiiiaiHiDiiiiBiiiiiimiiiiiiiiii
DR. KOROŠCU V SPOMIN
V	spomin dr. Antona Korošca je ob 20-letnici njegove smrti objavilo lep članek tudi glasilo Krščanske demokratske zveze za Srednjo Evropo „Cristian Demoeratic Review“ in sicer v letošnji piarčni številki. Prav tako pa tudi v marčni številki „Información Democrática Cristiana“, mesečna informativna publikacija omenjene Krščanske dem. zveze v kasteljanskem jeziku. Oba članka je napisal dr. Miha Krek.
Poljski kardhal Wyszinski je opozoril kat. duhovščino, naj bo pripravljena, da bo za svobodo domovine dala tudi svojo kri. „Skozi stoletja je bilo človeštvo žejno krvi duhovnikov,“ je na-glašal poljski kardinal. „Ta tradicija še ni minila in žeja po krvi še ni po-gašena.“ To opozorilo je kardinal Wy-szinski izrekel v pridigi, ki jo je imel med mašo za duhovniške žrtve nacističnega preganjanja, in to samo nekaj ur zatem, ko je Gomulka znova napadel katoličane, češ, da sabotirajo zadnje splošne volitve.
Novi iranski predsednik Ali Amini je dal zapreti nad 300 častnikov in civilistov. Obtoženi so korupcije ter izrabljanja uradnih položajev v svoje osebne koristi.
I* vosi uve socialnih eneihlik
Na pobudo Družabne pravde so bile preteklo nedeljo proslave 70-letnice okrožnice „Rerum novarum“ in 30-let-nice „Quadragesimo anno“ v vseh slovenskih domovih v Velikem Bs. Airesu ter v Mladinskem domu v Don Bosco. Proslav se je udeležilo veliko rojakov, ki so z zanimanjem, sledili izvajanjem govornikov.
Proslave se potekale takole:
Don Bosco
V	cerkvi Marije Pomočnice je bila ob 10 romarska sv. maša ob veliki udeležbi Slovencev. Daroval jo je g. Mernik. Po maši je bila predavalnica v Mladinskem domu popolnoma zasedena. Proslavo je začel predsednik Mladinskega doma s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril pomen jubileja papeških socialnih okrožnic. Navzoči so zapeli „Povsod Boga“, gdč. Anica Zupanc pa je občuteno recitirala Ocvirkovo „Pismo“. O krščanskem socialnem nauku, o razvoju socialnega vprašanja na splošno in še posebej o jubilejnih socialnih okrožnicah je nato predaval g. Rudolf Smersu, ki je orisal tudi razvoj krščansko socialnega gibanja v Sloveniji ter podčrtal naloge zamejskih Slovencev. Sledila je zopet pesem in nato je g. predsednik zaključil proslavo.
San Martin
Kmalu po sv maši, pri kateri je g. Smolič pozval vse navzoče, naj se udeleže proslave socialnih enciklik, je na športnem prostoru Slovenskega doma začel proslavo kulturni referent odbora Slov. doma g. prof. Slavko Zupan. Slovenski pevski zbor v San Martinu je pod vodstvom pevovodje g. Vinka Klemenčiča mogočno zapel himno „Ti si Peter skala“. Nato je nastopil slavnostni govornik g. Maks Jan, ki je v izčrpnem govoru podal bistveno vsebino obeh okrožnic ter orisal sadove teh okrožnic na Slovenskem. Navzoči rojaki so z zanimanjem spremljali govornikove besede in ga krepko nagradili za lepa izvajanja. S pesmijo „Povsod Boga“ je bila proslava zaključena.
San Justo
Proslava jubileja socialnih okrožnic je bila ob 11 v Našem domu. Začel jo je g. Ivan Oven, nato pa je g. Avgust Horvat v daljšem govoru podal lepo in zaokroženo sliko o krščanskem socialnem nauku, podal bistveno vsebino obeh okrožnic in poudaril zlasti to, da sta imeli obe okrožnici ogromen vpliv na razvoj socialne zakonodaje po vsem svetu in tudi v naši — sedaj zasužnjeni •— domovini. Predavanju je sledila debata. Izražena je bila tudi želja, da naj bi Družabna pravda organizirala še več takih predavanj.
Carapachay
V	Carapachayu je bila proslava socialnih enciklik združena z rediteljskim sestankom. Ob 16 so rojaki napolnili Slovenski dom v Carapaehawu v pričakovanju prve prosvetne prireditve v novih in lastnih prostorih. Proslavo je začel g. Ivan Žnidar, pozdravil vse navzoče in povedal namen sestanka. Vsi so nato zapeli himno „Povsod' Boga“. Anka Aljančičeva je lepo deklamirala Ocvirkovo „Pismo“, vsi otroci šolskega tečaja pa so krepko in pogumno podali zborno deklamacijo pod vodstvom svojega učitelja g. Aleksandra Pirca. Slavnostni govornik je bil g. Slavko češno-var, ki je v lepo zasnovanem govoru podal vsebino papeških socialnih okrožnic ter njihov pomen za vse človeštvo in še posebej za nas Slovence. Z drugo kit:co himne „Povsod Boga“ je bila proslava zaključena.
Lanús
Proslava je bila v dvorani Sloven- , skega doma ob 16. Predsednik Društva ( Slovenska vas g. Ignacij Glinšek jo je j začel s pozdravom vsem navzočim.
Pevski zbor pod vodstvom g. Špacapana je.zapel „Ti si Peter...“ in „Boga slavijo“; Za tem so nastopili gojenci Baragovega misijonišča najprej z zborno deklamacijo Župančičeve „Žebljar-ska“, nato s pesmijo Zdravka Ocvirka „Pismo“. Oboje je naštudirala ga. Janova. G. Ruda Jurčec je1 nato govoril o treh dogodkih letošnjega jubileja katoliške socialne delavnosti: o Rerum novarum, o Quadragesimo anno in še o okrožnici, ki se napoveduje in jo bo objavil papež Janez XXIII. Podal je zgodovinski okvir socialnih in narodnostnih bojev 19. stoletja, razložil položaj Cerkve po letu 1870 in njen dvig na vodilno mesto pr; delu za pravično moderno socialno zakonodajo v Evropi in po vsem svetu. Razložil je tudi, kako so se temu razvoju priključili Slovenci, ko smo zlasti v dobi J. E. Kreka dosegli visoko stopnjo v organizaciji gospodarskega in socialnega razvoja. Podal je tudi nekaj značilnosti o delu slovenskih sociologov v dobi prve Jugoslavije. Pesem „Povsod Boga“ je zaključila uspelo zborovanje.
Družabna pravda je 70-ietnici okrožnice „Rerum novarum“ in 30-letnici okrožnice „Quadragesimo Anno“ posvetila dvojno številko svojega istoimenskega glasila, v kateri je objavljeno naslednje gradivo: Maks Jan: Slovensko krščansko-socialno gibanje cb obletnici znamenitih okrožnic; d'r. Miha Krek: Ob obletnici okrožnic sv. očetov; Rudolf Smersu: Bistvena vsebina jubilejnih socialnih okrožnic; Jože Jurak: Ni socialne obnove brez obnove nravi; Naše socialne zahteve; Marko Kranjc: Socialni nauk Cerkve — Po objavi okrožnice „Quadragesimo Anno“ — O zasebni lastnini, delu, mezdi in delavskem sindikalizmu; Dr. Ivan Ahčin: Odmev in sadovi obeh socialnih okrož-
Slovensk pevski zbor Gallus je v nedeljo, 21. maja, priredil koncert v počastitev 80-letnice zaslužnega slovenskega skladatelja in glasbenega učitelja msgra Stanka Premrla. Koncertni večer je bil v ciudadelski župnijski dvorani. Privabil je lepo število rojakov, med katerimi je bil tudi jubilantov bratranec g. dr. Celestin Jelenc z gospo. Na koncertu so Premrlove skladbe izvajali Gallusov ženski, mešani ter mladinski zbor.
Pozdravna beseda za skladateljevo 80-letnico
Koncertni večer je začel pisatelj g. dr. Jože Krivec z lepim nagovorom o življenju in delu skladatelja Stanka Premrla. Naglasil je, da je jubilant „dvakratni svečenik“, kajti po poklicu „je duhovnik, svečenik Gospodovega oltarja, po srcu muzik, svečenik tiste umetnosti, ki čudovito zbližuje človeška srca“.
V nadaljnjih izvajanjih je navajal podatke iz umetnikovega življenja. Povedal je, da je Premrl vipavski rojak. Rodil se je 28. septembra 1880 v Št. Vidu nad Vipavo. Že kot btrok je kazal darovitost za glasbo. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, po maturi pa bogoslovje in postal duhovnik. Glasbe se je učil pri znanem skladatelju Foersterju. Poglabljal se je v teorijo, igral klavir, pel v zboru bas, vodil petje že v gimnaziji ter orglal po raznih cerkvah. Kot nadarjenega in obetajočega glasbenika so ga cerkveni predstojniki poslali na Dunaj, da se izpopolni v glasbi. Tako je prodrl v skrivnost kompozicije, klavirja in orgel. Kompozicijo je študiral pri Fuchsu, orgle pri Dietrichu. Njegova profesorja sta bila tudi Heuberger in Mandičevski. Zanimivo je, da so bili ti njegovi glasbeni učitelji po veri zelo različni. . Fuchs je bil katoličan, Die-trich protestant, Heuberger jud in Mandičevski pravoslavec. V dunajskih letih se je večkrat sestajal s skladateljem Gojmirom Krekom, ki je tedaj stal v središču znamenite dobe Novih akordov. Z njim je tudi kritično razčlenjeval svoje prve skladbe. O tem pravi sam: „Mnogo sva o njih debatirala, pa se mu nisem dal, če sva se kdaj v sodbah razhajala glede mojega dela. Preveč skrbno sem namreč izdeloval svoje skladbe in preveč sem si bil o vsem na jasnem, kar sem bil zapisal. Kadar komponiram, delam sicer hitro in ne odneham, dokler se mi skladba sama ugodno gradi in razvija. A pri tem nisem hitro zadovoljen s seboj. Ne, nisem zadovoljen. Skladba se mi mora kar sama izliti na papir; z muko nočem delati. Če ne gre, pustim in začnem kaj drugega. Ustvarjam pa včasih ob klavirju, kjer mi fantazija razživi miselnost, drugič zopet pri mizi, kakor pač nanese.“*
Po vrnitvi v domovino Se je za Premrla začela doba učiteljevanja. Glasbo je hodil poučevat v škofijsko gimnazijo v Št. Vid, bil ravnatelj na orglarski šoli, poučeval koralno petje na teološki fakulteti in postal ravnatelj stolnega kora v Ljubljani. Ob ustanovitvi prve slovenske glasbene šole leta 1939 je bil imenovan na njej za rednega profesorja za harmonijo, oblikoslovje, predvsem pa za orgle. Njegovi učenci so med drugim: skladatelji Blaž Arnič, Ravnik, Lucijan M. Škerjanec, Matija Tomc, operni pevci Jože Gostič, Anton Dermota, član dunajske državne opere, baritonist Marijan Rus in drugi.
Sedaj živi jubilant v pokoju v Ljubljani.
Premrl je bil vse svoje življenje organiziran človek, človek reda in sistema, ki je znal plodovito izrabiti vsako minuto. Le tako mu je bilo mogoče izvršiti tako ogromno delo v življenju:	Napisal je namreč nad 1000
cerkvenih skladb, nad 600 orgelskih skladb, nad 70 svetilih skladb ža mešane zbore, okrog 40 skladb za moške zbore in 70 ženskih Odnosno iriladinskih pesmi. Poleg tega še veliko orkestralnih
nic na Slovenskem (Ponatis iz leta 1956); Avgust Horvat: Kaj sta prinesli človeštvu socialni okrožnici „Rerum novarum“ in „Quadragesimo Anno“ ?; Avgust Horvat: Socialna blaginja — cilj socialne pravičnosti; Cerkev uči; Iz domovine; Jože Jonke — 60-letnik; Zastopniki DP na jubilejnih svečanostih v Rimu; žaloigra XX. stoletja; Janko Arnšek — 79-letnik; Janez Hladnik — Monsignor; Stalni odbor Slov. soc. dni v Argentini.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da niso domačini in tudi druge narodnostne skupine niti približno toliko storile v počastitev jubileja socialnih okrožnic in za razširitev kršč. soc. gibanja, kot je to storila slovenska narodnostna sku-pirfa v Argentini.
skladb, božičnih suit, sinfoniet, pasto -ralov in oratorijsko kantato sv. Jožef. Brez števila je pa njegovih pravih koncertov in nikdar napisanih orgelskih in-vencij, ki so izzvenele pobožno pri bogoslužju.
Svoja izvajanja o plodovitem glasbeniku je g. dr. Krivec zaključil z besedami, ki jih je jubilant naslovil mladim glasbenim ustvarjalcem, koi jim polaga na srce: „Umetnik mora biti vedno samemu sebi oster kritik. Kdor bo resen in bo imel dobro voljo, bo' že pravo pogodil. Vendar glasba ne sme biti preveč težka. Treba se je zavedati, da ni ustvarjena le za izbrance, temveč za množice. Zato je treba v pravem umetniku hkrati tudi velikega in globokega človeka.“ Z ugotovitvijo, da „je bil Premrl oboje: pravi umetnik in velik ter globok človek“ je zaključil g. dr. Krivec svoje pozdrave glasbenemu umetniku Stanku Premrlu za 80-letnico.
Koncertni del slavnostnega večera
Po dr. Krivčevem govoru se je začel koncertni del. Napovedovalec posameznih točk je bil g. dr. Krivec. V pesniško izbranih besedah jih je povezoval v zgoščen prikaz umetnikove ustvarjalnosti.
Najprej je nastopil Gallusov ženski zbor ter odpel pesmi Vlak in Strah, ki ju je Premrl napisal na besedilo Mirjam. Tozonove. Ženski zbor Gallusa je z njima rojakom prikazal Stanka Premrla kot mladinskega oziroma otroškega skladatelja.
Dr. Krivec je zatem naglašal, da Premrl „v slovenski solistični vokalni literaturi gotovo ni med zadnjimi“. Kajti „vrsta solističnih skladb je tolika, da ga nedvomno lahko uvrstimo med prvake v količini ustvarjenih solističnih skladb“. Obžaluje, da „solistični del tega večera ni mogoč v zamišljenem obsegu“, ker „iz tehničnih razlogov ne moreta kot solista nastopiti gdč. Roza Golobova in g. Ivan Rode.“
Solistka gdč. Nuša Kristanova je nato ob spremljavi gdč. Anke Savelli-jeve pri klavirju odpela spev iz orato-rijske kantate v 7 slikah za sopran, bariton, zbor in orkester. Sv. Jožef, ki slika Marijino skrb: Sina iščem, Sina ni, zatem pa ljubko pesmico, prevedeno iz češčine „Kdo je to“. Slednjo pesem je gdč. Nuša Kristanova morala na željo občinstva ponoviti.
Naslednji dve točki je kot solist izvajal g. Lado Lenarčič, ki je bil pred odhodom od doma gojenec ljubljanske orglarske šole in mu je bil Premrl na njej učitelj. V počastitev svojega profesorja je najprej zapel njegovo morda najbolj znano solistično skladbo „Me-mento mori“ na Prešernovo besedilo, zatem pa skladbo „Moja mamica“. Tudi g. Lenarčiča je pri klavirju spremljala gdč. Anka Savellijeva.
Za zaključek prvega dela koncertnega nastopa je mešani zbor Gallusa zapel tri Premrlove skladbe, ki So že splošno znane, culi smo jih že ponovno na koncertnih nastopih, pa so tako lepe, da jih vedno znova radi poslušamo. To so njegove „Zdravica“, „Slovanska pesem“ in „V Korotan“. Navdušeno odobravanje občinstva je pričalo, da so tudi tokrat vžgale, zlasti „V Korotan“, ki so jo morali ponoviti.
Ženski in mešani zbor je svoje točke odpel pod vodstvom g. dr. Julija Savellija.
V drugem delu koncertnega večera je pa imela besedo mladina. Nastopil je mladinski pevski zbor Gallusa s spevoigro. In to že s tretjo, če sta bili prvi dve „Kresniček“ in „Sinička“ spevoigri, v katerih sta se menjavala petje in govor, je Premrlova spevoigra „Pomlad“ v stilu opere, se pravi, da je vse dogajanje na odru podano s petjem. Besedilo za ta prizor je tudi napisala Mirjam Tozon, pri klavirju je pa nastopajoče otroke spremljala gdč. Anka Savellijeva.
Mlade pevke in pevci So pod vodstvom gdč. Nuše Kristanove ih v režiji
ARGENTINA
Argentinska vlada je imela prejšnji četrtek prvo sejo po zadnji preosnovi. Na njej so razpravljali o sedanjem zunanjepolitičnem položaju ter o nadaljnjih ukrepih za ozdravitev argent. narodnega gospodarstva. V zunanji politiki je vlada z ozirom na zadnje dogodke na Kubi ugotovila, „da je sedanje argentinsko stališče poudarek dolgotrajne tradicije spoštovanja sprejetih obvez, kontinentalne solidarnosti in privrženosti krščanskim načelom zahoda. Poudarja dalje nepreklicljivo načelo državne suverenosti in spoštovanja načel mednarodnega prava, ki vodijo članice Organizacije združenih narodov in Organizacije ameriških držav. Ta načela ohranjajo integriteto in samoodločitev vseh članov mednarodne družine brez izjeme. Na ta način Argentini njena lastna tradicija kaže najboljšo mednarodno politično linijo, ki jo mora zavzeti pri vsakem konkretnem primeru, o katerem mora razpravljati.“
V	senatu so imeli prejšnjo sredo in četrtek politično debato, ki jo je sprožil edini opozicionalni senator socialist dr. Alfred Palacios z interpelacijo na notr. min., v kateri je zahteval razveljavitev zakona o proglasitvi obsednega stanja v državi ter izvajanja vojaškega načrta Conintes. Na interpelacijo je odgovarjal notr. min. dr. Vitolo. Interpelant z odgovorom notr. ministra ni bil zadovoljen, večina senatorjev pa. Ta je tudi izglasovala prehod na dnevni red.
Predsednik dr. Frondizi je 23. t. m.
odšel na prijateljski obisk v Bolivijo, kjer bo ostal do 27. t. m. V La Pazu nadaljuje razgovore o zunanjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih držav Južne Amerike, ki jih je doslej že imel z brazilskim predsednikom dr. Quadrosom in predsednikom urugvajskega vladnega sveta dr. Hae-dom. V začetku decembra bo pa dri Frondizi odšel na obisk na Japonsko.
Skupina protikomunističnih mladincev je prejšnji teden priredila demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom v Bs. Airesu. Proti veleposlaništvu sta bili odvrženi tudi dve bombi. Komunisti so pa nat«? v noči od petka na soboto postavili bombe pred razne cerkve v Bs. Airesu, Moronu, Rosariu in La Plati. Prav tako tudi pred sedeže nekaterih sindikatov. Policiji se je posrečilo prijeti enega terorista.	,
V	soboto, 20. maja, so blagoslovili župniji Santa Julia v Buenos Airesu
ove prostore župnijske šole, ki so vsaj deloma zgrajeni na tistem prostoru, kjer smo Slovenci v Argentini od 1. aprila 1948 do 16. avg. 1956 imeli svoje središče, šola se imenuje po odličnem župniku „Mons. Sabelli“, katerega je nasledil naš veliki dobrotnik P. Roman Figallo, danes pa vodi župnijo P. Pedro Gatti. Obrede blagoslovitve je opravil nadškof v Buenos Airesu kardinal dr. Caggiano. Navzoči so bili odlični zastopniki tukajšnjih državnih oblasti in katoliškega življenja ter zelo veliko župljanov. V imenu slovenske skupnosti se je slovesnosti udeležil in g. župniku Gattiju čestital za izvršeno delo direktor g. Anton Orehar.
V	Bs. Airesu se je ustanovila komisija za organiziranje Argentinskega gibanja proti komunizmu. Namen tega gibanja je vzkladiti delo in nastopanje vseh organizacij in ustanov, ki se bore proti komunizmu. Med organizatorji tega gibanja sta med drugim dr. Luis Maria Bullrich ter notar Marco, predsednik organizacijske komisije je pa dr. Eduardo Augusto Garcia.
V	Buenos Aires se je vrnil iz emigracije Raul Alejandro Apold. Pod Peronom je bil drž. tajnik za tisk. Ob prihodu na letališče so ga zaprli, po zaslišanju na policiji in sodišču pa izpustili na svobodo.
ge. Eme Blejčeve res lepo podali svoje vloge, s katerimi je Premrl glasbeno naslikal prihod pomladi v deželo. Vlogo zvončka je pela Metka Jeločnikova, trobentice Helena Jeločnikova, teloha Cilka Cestnik, rosne kapljice Kristina Durcic, čebelice Silva Durčič, meglice Metka Gaserjeva, vetra Rezika Prijat-Ijeva, polža Marijan Homovec, kukavice Majda Kodrova, murna Metka Mačkova, sonca Jože Cestnik in pomladi Marjana Tominc. Izredno ljubek prizor je zaključil celotni zbor mladega Gallusa s himno pomladi, ki je v dvorani sprožila vihar odobravanja. Ga. Blejče-va in gdč. Nuša Kristanova sta dobili v priznanje lepa šopka.
S spevoigro „Pomlad“ je bil zaključen lep večer, ki ga je Slovenski pevski zbor Gallus pripravil velikemu slovenskemu glasbenemu ustvarjalcu — umetniku Stahku Premrlu ža njegovo SO-lctničo.
V	_
Počastitev Premrlove 80 letnice v Puenos Airesu
ilovice (jz Sfavëiiÿe^
Slovenski oktet je v decembru 14 dni gostoval po Nemčiji, Danski in Franciji. V Berlinu je imel dva koncerta, v Kopenhagnu razen koncerta v okviru Dansko-jugoslov. društva še dva koncerta ipo radiu in televiziji, v Franciji pa v Parizu, Toursu, Chatelraudu in Poitiersu.
Na koncertni turneji v tem mestu so pevci Slovenskega okteta prišli do presenetljivega odkritja. Tenorist Gašper Dermota je v tam. muzeju obstal pred' veliko oljnato sliko bradatega moža. Pod sliko je na pritrjenem lističu bral napis: Portret moža; kopija starega Tizianovega portreta (1477-1576), verjetno delo njega samega“. Na sliki sami je pa bilo napisano ime „Jacobus Gallus I. C. FFS“. Gre torej za doslej še neznano sliko velikega slovenskega skladatelja Petelina-Gallusa. Tizian sam ga verjetno ni naslikal, ker bi v tem primeru moral biti Gallus na sliki star kakih 26 let, je pa precej starejši. Zato je verjetnejša domneva, da je Gallusova slika delo Tizianove šole.
Še o smrti dr. Angelika Tominca. Iz novega poročila, ki smo ga dobili še o smrti in pogrebu dr. Angelika Tominca v Ljubljani povzemamo, da je bila udeležba vernikov res velika. Saj je v pogrebnem sprevodu bilo samo duhovnikov 300. Za novega župnika frančiškanske fare Marijinega oznanjenje v Ljubljani je bil na mesto umrlega dr. Angelika Tominca imenovan franc, provincial iz Novega mesta dr. Tomšič.
Milan Skrbinšek, znani slovenski gledališki igralec, režiser in vzgojitelj slov. gledališkega naraščaja, je nedavno v Ljubljani slavi’ 75-letnico svojega življenja. V gled. umetnosti se je spo-polnjeval v znani Ottov} gled. šoli na Dunaju, nato pa se vrnil v domovino, kjer je vse svoje velike sposobnosti in talente stavil na razpolago razvoju in dvigu slovenske gledališke umetnosti. Deloval je zlasti v Ljubljani in Mariboru ter je med drugim najboljši režiser posebno Cankarjevih dram. del.
V Drami Slov. narodnega gledališča so decembra uprizorili novo odrsko priredbo za mladino, ki jo je po motivih znane mladinske povesti Josipa Van-
dota napisal Milan Stante in ji dal naslov Kekec in Mojca. Delo je režiral Mile Korun. Kekca je igrala gostja Minca Jerajeva, Mojco pa Katrica Prez-ljeva. Ostali igralci so bili Mihaela Novakova, Barbka Levstikova, Helena Erjavčeva, Aleksander Valič, Vida Levstikova, Jože Zupan in drugi.
Umrli so. V Ljubljani: Adolf Se-deu, Josip Lavrič, v. kreditni komercialist Narodne banke v p., Josip Tomšič, v. bančni uslužb. v p., Ivan Frole, v. inšpektor drž. žel. v p., Alojzija Kariž, Katarina Lilleg, Jerica Vizjak, roj. Sovine, Drago Cerlini, Silvo Kovač, monter, Pavel Petrič, Tomo' Borgsta-ler, upok., Ivan Brumec, vlakovodja v p.,' Uršula Nograšek, Franc Poljanšek, upok., Ivanka Kos, roj. Lavrič, Anton Dolčič, Franc Skalar, Ivan Borštnar, tesar, Andrej Mutvar, cestar, Justina Mekše, roj. Černevšek, Peter Božič, Stanko Kropivnik, v. žel. ur. v p., ing. Karol Polak, Jožefa Brumat, upok., Frančiška Novak, roj. Koprivec,- Frančiška Blaž, vdova, Valentin Medvešček, Franc Švigelj, Frančiška Okorn, Hermina Klembas, roj. Glabner, vdova in Eva Medved v Kočevju, Mihael Bricelj, upok. v Bizoviku, Jože Stare, pos. v Zavrhu, Ivan Zajc v Domžalah, Jože Kunčič, mizarski mojster in pos. v Pod-gori, Luka Cegnar, pos. in drevesničar v Dorharjih, Miran Modrijan, šef ko-merc. tovarne Zlatorog v Mariboru, Franc Ulčar v šmarci, Ivanka Breceljnik v Komendi, Marija Janžek v Roga-ški Slatini, Antonija Sušinski v Vrbju pri Žalcu, dr. Štefan Vučak, st. v Murski Soboti, Malika Vargazon, poštna upok. v Središču, Ivana Levak, roj. Varlec, pos. v Brežicah, Felicijan Vilar v Domžalah, Ivan Bradeško, klepar v Domžalah, dr. Martin Herman, zobozdravnik v p. v Žalcu, Marija Pogačar, roj. Hlebš v Sp. Hrušici, Jakob Kosi, biseromašnik in župnik v Grižah, Mirko štrenar v Dolani, Franc Kvas, avtobusni šofer na Bledu, Miha Draksler, pos. in gost. na Laborah, Jožica Či-slar v Ajdovščini, Joško- Celestin v Zagorju, Valentin Grobler, upok. v 'Petrovčah in Fančiška Luskovnik, roj. Srebotnjak na Igu.
tardes — mucho gusto“ — od pol dveh do treh nastopal naš rojak g. Robert Petriček, piyznani slaščičarski strokovnjak. Na prošnjo Krožka uglednih bue-nosaireških dam je na televiziji odgovarjal na postavljena vprašanja, kako si ljudje lahko dema napravijo in spečejo doboš torto. G. Petriček pa v televizijski oddaji ni dajal samo nasvete za pripravo doboš torte, ampak je pred vsemi tudi tako torto napravil.
Povabilo, ki ga je g. Petriček dobil, za sodelovanje pri televizijski oddaji, pač najbolj priča, kajjo je sloves njegovih slaščičarskih izdelkov že znan tudi v’ najvišjih buenosaireških krogih. G. Petričku k uspehu čestitamo.
CARAPACHAY
Po nedeljski proslavi jubileja papeških okrožnic je bil v Slovenskem domu roditeljski sestanek. Vodja šolskega tečaja g. Pirc je imel lep in globok govor o pomenu šolskih tečajev in o dolžnosti staršev pri vzgoji doraščajo-če mladine. Poslušalci so bili s tehtnimi izvajanji govornika zelo zadovoljni. Govoru je sledila koristna debata
Slovenski dom je odprt ob nedeljah in praznikih za vse člane in prijatelje, V domu so obiskovalcem na razpolago razne igre (n. pr. šah) in pa tudi slovensko čtivo.
SAN MARTIN
V Slovenskem domu je bil preteklo nedeljo prvi prosvetni sestanek in sicer proslava papeških socialnih okrožnic. Popoldne pa so imele naraščajnice v družbi odraslih deklet skupno čajanko v spomin na složno in lepo sodelovanje pri blagoslovitvi našega doma. Pri reditev je bila lepa in prisrčna.
Na oglasni deski je nabit hišni red. Odbor Slovenskega doma prosi vse obiskovalce, da se ga točno drže.
BAIilLOČE
t Jože Polegek
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
O novem slovenskem prevodu Sv. Pisma
je govoril na II. večeru Slov. kult. akcije bogoslovni prof. in spiritual g. dr. Filip Žakelj. Predavanje je razdelil v dva dela. V prvem je podčrtal velik pomen Sv. Pisma, navajal, Ja s:daj v^i narodi dobivajo nove prevode in da kat. celo izpodrivajo protestantske, kot se dogaja na Angleškem. Omenjal je tudi nastanek biblične apologije, t. j. posebne teološke panoge, ki na podlagi Sv. Pisma razlaga vse skrivnosti vere.
V drugem delu je predavatelj podal zgodovinski oris prevodov Sv. Pisma v slovenščino. Povedal je, da sta prvi prevod pripravila Trubar in Dalmatin, temu so sledili katoliški prevodi posameznih knjig, 200 let po Dalmatinovi bibliji je pa izšel celotni Japljev prevod. Za popolno izdajo Sv. Pisma se
je zavzemal zatem Slomšek, pa ga je pred sto leti prehitel ljubljanski škof Wolf. Nekaj let pred vojno je izšla celotna Nova zaveza v prevodu dr. Snoja, dr. Jereta. in dr. Pečjaka. Prevod Stare zaveze pa je pripravljal 20 let pok. prof. dr. Slavič. Po njegovi smrti ga je izdala lavantinska škofija v treh zvezkih. Prevode iz hebrejščine je oskrbel dr. Slavič, iz grščine dr. Jere. Komentarji so deloma Slavičevi, deloma pa Canjkarjevi, uvod pa je napisal mariborski škof dr. Držečnik.
Debata je pokazala, da so poslušalci z zanimanjem sprejeli tehtno besedo o pomembnosti prevoda take knjige, kakor tudi pomembnosti slovenskega prevoda.
Priznanje rojaku. V torek, 23. maja t. 1. je na kanalu 13 buenosaireške televizijske postaje v oddaji „Buenos
______________________________\____
Jože Polegek je bil štajerski rojak. Kot nemški mobiliziranec je nosil vojaško suknjo po raznih deželah, dokler se ni znašel v zavezniških in begunskih taboriščih v Italiji.
Emigriral je 1. 1948 v Argentino, delal kot zidar na Ezeizi in med prvimi novimi naseljenci krenil v Bariloče (novembra 1948). Tu se je udejstvoval v svoji stroki vse do četrtka 11. t. m. Dvanajstega maja ni prišel na posel in trinajstega zjutraj ga je našel hišni gospodar v njegovi sobi mrtvega. Zdravnik je ugotovil možgansko kap.
Pokojni Jože je bil star komaj 38 let. V Argentini ni imel svojcev. Dosti pa se je kretal med slovenskimi rojaki in na naših—prireditvah je bil priden in vztrajen sodelavec. Težko bi sešteli vse ure, ki jih je potrošil pri pomivanju, pospravljanju in urejanju „Stana“. Zadnja leta je bil pri tej skrbi dostikrat čisto sam. Naj bo že v „Stanu“ ali „Skalci“, povsod je zapustil sledove svojega dela. Ne smemo pozabiti, da je večino tega dela opravil brezplačno, razen nekaj večjih gradbenih poslov v zadnjem času. Polegek je bil izredno dobrosrčen človek, ki je vedno in vsakemu rad pomagal. Živel pa je jako skromno' in tako tudi umrl.
Naj mu ho lahka bariloška zemlja! Nikdar se je ni docela privadil in vedno ga je mučilo domotožje po štajerskih travnikih in goricah. Zdaj je slednjič našel svoj mir. Naj v miru počiva.
ANTON BIDOVEC — 70 LETNIK
Tiho, kakor je dosledno njegovi naravi, je g. Bidovec Anton 9. maja t. 1. dopolnil svojih 70 let. Rojen je bil v Zalogu, župnija Goriče nad Kranjem v številni družini, kjer so večinoma vsi fantje izvrševali mesarsko obrt razen Tinka, ki je po končanih študijih postal sodnik. V mladosti je nekaj- let delal na Koroškem, dokler ni odšel v prvo svetovno vojno, v kateri je služil od začetka do konca, prehodil veliko Evrope, največ pa prestal v ofenz'vah na soški fronti, še danes veliko ve iz svojih spominov.
Po končani vojni se je priženil na Kokrico, župnija Predoslje. Njegova žena je sestra rajnega kateheta -g. Jgn. Zaplotnika. Posvetil se je vzgoji šte-. vilne družine in delu na kmetiji; ostal ves čas druge svetovne vojne zvest katoliški in slovenski misli; eden sinov, Jože, je kot zelo mlad' stopil k gorenjskim domobrancem.
V	maju 1945 je Bidovcev oče z družino' napol doraslih otrok moral bežati iri preživel begunstvo v avstrijskih taboriščih, dokler ni 1. 1949 prišel v Argentino in si kmalu z družino postavil lasten dom v San Justu. Tukaj je sam ostal spet tiho, skrit javnemu življenju. Pokazal se je pa sad dobre vzgoje matere in očeti: v slovensko javno življenje so stopili njegovi otroci, kar po vrsti: Mara, Dora, France, Tone in Ivanka, katerih imena poznamo iz naših organizacij, kjer sta navadno vsaj dva izmenoma v odborih. Najstarejša Francka je poročena z g. Maksom Osoj-kom, ki zraven skrbne žene more dosti dela posvetiti javnim zadevam.
Bidovčevemu očetu in vsej družini čestitamo k temu jubileju, se zahvalimo za vse delo, ki ga je prav ta družina opravila za slovenske skupne zadeve; želimo, naj Bog še dolgo ohrani očeta v zdravju in življenju.
MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev
Mendoški Slovenci so imeli 30. aprila 12. redni občni zbor svojega predstavniškega društva Društva Slovencev. Navzočih je bilo 40 članov, pooblastila pa je poslalo 28, tako, da je bilo v vsem zastopanih 68 društvenih članov.
V	poročilih odbornikom je bila zlasti
17snh teden ena
OPOMIN K VESELJU
Simon Gregorčič Omlajen hrib, zelen je log, življenje novo krog in krog! Cveto mlade cvetičice, pojo predrobne ptičice.
Odpri se mi, srce, odpri, ne zametuj cvetočih dni; glej, zlati maj te vabi zdaj — kdo ve, al bo te še lcedaj?
Zdaj pomlad je, zdaj cvetja čas, zdaj naj odmeva petja glas: dokler ti še cvete mladost, uživaj radost in sladkost!
razveseljiva ugotovitev, da ima društvo svoje zemljišče v ulici Urquiza 335 že plačano. Med letom je bilo urejeno tudi vprašanje posmrtnine z osrednjim Društvom Slovencev v Bs. Airesu. Obširni sta bili tudi poročili gospodarja in kulturnega referenta. Iz poročila o društvenem delovanju na kulturnem področju je zlasti pozdraviti prirejanje rednih prosvetnih večerov in dramat-skih nastopov. Bile so tudi priložnostne spominske proslave. Veliko agilnost je razvijal tudi pevski zbor.
Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: Predsednik g. Luka Grintal, v odbor pa naslednji gg.: Pavle Bajda, Rudi Hirschegger, Franc Jerovšek, Janez Štirn in Miha Zarnik. V nadzorni odbor pa gg. prof. Božo Bajuk, Pavle Božnar in Marko Milač. Med sklepi občnega zbora je končno omeniti zvišanje članarine od 5 na 10 pesov ter predlog, naj bi društveni odbor razmišljal tudi o možnosti ustanovitve kake gospodarske ustanove.
Občna zbora sta imeli tudi obe tukajšnji mladinski organizaciji: Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija. Za predsednika mendoške SFZ je bil izvoljen Janez Štirn, v odbor pa Franc Jerovšek, Dane Žumer, Janez Štern, Miha Zamik in Andrej Bajuk. Predsednica mendoške SDO je pa gdč. Pavlina Božnar, pri delu ji bodo pa pomagale kot odbornice gdčne. Rezka Štirn, Jelka Božnar, Kati Grintal, Ivanka Trobec, Kristina Zamik in Marija Hirschegger.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
NEPRESTANE GROŽNJE ITALIJANSKIH (PRENAPETEŽEV
SLOVENCEM
Kljub vsem protestom s strani slovenske manjšine in pozivom vladi in oblasti, naj poskrbi, da preneha protislovenska gonja, prenapeteži porabijo kakršno koli priliko, da pokažejo italijansko „narodno budnost“. Policijske oblasti seveda redno zamiže, točno tako kot pred* 1 * * * * * 40 leti, ko so fašisti počenjali, kar so hoteli. Demokratični Italijani so cesto odobravali njih dejanja. Na žalost je tudi sedaj mnogokrat isto, čeprav se sem ter tja čujejo glasovi, ne samo v Trstu, — morda tam celo najmanj, — naj bodo oblasti oprezne pred izpad} neofašistov po raznih krajih Italije. Znani florentinski župan La Pira je poslal ogorčeno pismo predsedniku zaradi izgredov ob priliki zborovanja neofašistične mladinske organizacije „Comitato tricolore“. Neofašisti so skušali tudi napasti župana, a so ga znanci opozorili o nevarnosti in je od-
Plantnski paberki ob koneii seioae
Jesenski gozd je žehtel v morju >arv. Hladna svetloba je polzela med rejami, le umazane in počečkane stene ,Skalce“ so mrščale v popoldanski lenci.
Onstran „trga“ pred bajtico sva s
i>etričkom že dopoldne očistila hrbet
jočrnele skale, ki bo nosila škofovo
ipominsko znamenje. Robert je mešal
:ement in revni pesek, s težavo nalov-jen na dnu gorskega potoka, kot bi )il zidarski posel me pa pripravljanje ;ort in piškotov njegovo vsakdanje ¡pravilo. ,
Popoldne so se nama pridružili še Ir. Grzetič, Peter Arnšek in Janko Jrzetič. čisto enostavno, brez vseh slovesnosti smo vzidali v temelj zname-ija skromno posvetilo: „škofu planincu cvet muticije namesto triglavske rože na amerikanski grob.“
Na slovenskem Catedralu, kjer smo slovenski izseljenci pustili toliko sle-lov, kjer ima svoj simbolični grob naš brat Tonček Pangerc, naj živi tudi spomin na njega, ki je od mladosti rad planinaril in ki je tudi s škofovske stolice z navdušenjem spremljal in podpiral planinstvo doma in pozneje med izseljenci v svetu.
Trdno upamo, da bo prihodnje leto spominsko znamenje pokojnemu dr. Gregoriju Rožmanu stalo in drugovalo „Skalci“, kot je to SPD lansko leto sklenilo.
, Prijateljska večerja v „Stanu“ na čast predsedniku buenosaireške sekcije SPD je zaključila letošnjo planinsko sezono. Izvrstne kranjske klobase, darilo gospoda Janka Habjana, so poživile članstvo in z zadovoljstvom smo razpravljali o tem, kar se je do zdaj naredilo in kar je treba še opraviti. Prav gotovo je še vedno „Stam“ poglavitna naloga društva. Če smo se namreč do zdaj ubadali z nujno potrebnimi deli, je pa v bodoče potrebno, d’a našo bajtico uredimo in polepšamo ter tako združimo prijetno, s koristnim.
Če pokukamo v „knjigo vzponov“, ki je za Planinsko društvo nedvomno najpomembnejši od vseh poslovnih papirjev, nam bo, jasna velika sprememba, ki se je v argentinskem slovenskem planinstvu izvršila. Letošnji gorniški letopis komaj še zabeleži kak vzpon bariloških plezalcev, ki so dolga leta predstavljali jedro naše planinske delavnosti. Verjetno bo sicer seznamu potrebno dodati kak Bertoncljev podvig v Evropi (tako n. pr. piše Dinko, da je v spremstvu argentinskega plezalca Luisa Fonrougea prišel s smučmi na Marmolato v italijanskih Dolomitih), a taki čisto posamični pojavi ne izpre-menijo dosti na dejstvu, da se je težišče slovenskega gorništva preneslo na mlajšo generacijo, ki raste v Biiel. nos Airesu.
Precej zgovoren prijatelj (Španec), ki se je s svojim planinskim tovarišem mudil v zavetišču na Tronadorju, mi je živahno opisoval srečanje s tako skupino mladih gornikov iz Capitala. Kot star planinec se je sicer čutil upravičenega, da fante okrega, ker so odšli v slabem vremenu proti vrhovom. A prav nič ni skrival svojega občudovanja nad podjetnostjo in sposobnostjo Slovencev, ki so kljub slabemu vremenu dosegli vrh Prcmontoria, tik pred zaključno piramido Tronadorja, kar je za novince prav časten podvig.
Med’ mladimi se je nedvomno odlikoval Peter Skvarča. Bil je edini andi-nist, ki je letošnje poletje prišel na glavni vrh Tronadorja in povrhu še sam. Nekaj dni preje je prav tako sam napravil tudi Pico Argentino omenjene gore. Obakrat je krenil na pot iz Jermanove gostilnice ob črnem ledeniku. Še preje je plezal Skvarča s fanti bue-nosaireškega Centro Andino. Napravili so catedralski Torre Principal in Agujo Frey ter razne smeri v Lopezovih stolpih. Če dodamo še, da si je mladi fant ogledal tudi Aconcaguo, je jasno, da ga 'je gora resnično pritegnila. Želimo, da bi ga prilike podpirale in da bi svoje gorniške težnje mogel uresničiti in tudi, da bi se mladostni vnemi pridružila še izkušenost, ki je sad dolgoletnih in mnogostranskih podvigov.
Pico Argentino je dosegla tudi naveza J. Tomaževič—F. Markež, do sedla sta prispela J. Draksler in P. Ber-
gant. Na predvrhu Internacionala so bili Možina, Petkovšek, Frontini, Berčič in Tomazin. Na Lopezu so preplezali Glavni stolp: Tomaževič, Markež in Možina. Poleg tega smo zabeležili še vzpone na Cerro Piltriquitron nad Bol-sonom, ter na Pico Sur in Pico Bara v catedralskem pogorju.
Nekaterim obiskovalcem je deževje, kji se je vleklo skoraj brez prestanka od osmega decembra do konca januarja, prekrižalo pomembnejše udejstvovanje v bariloških gorah. Ista usoda je seveda zadela tudi neslovenske andini-ste in tako je kljub velikemu številu obiskovalcev gora letošnja plezalna bilanca hudo skromna. Glavni vrh' Tronadorja in vrh catedralskega Stolpa sta doživela vsak samo po en obisk.
Ekspediciji na Pier Giorgio v južni Patagoniji se je podobno godilo. Vsa •prizadevanja so utonila v južnih neurjih. V poskusih zavzeti ta ponosni stolp zahodno od Fitz Roya je sodeloval ba-riločan Carlos Bottazzi.
Pač pa pripravlja za tridesetletnico obstoja bariloški Club Andino četrto patagonsko odpravo. Gre za zimski poskus na področje kontinentalnega ledu v odseku severozahodno od Fitz Roya. Po dosedanjih načrtih bo odprava krenila na pot okoli 10. junija. Po dvanajstih letih, kar smo v Bariločah, bo to prva pomembnejša bariloška ekspedicija, v kateri ne bo sodeloval noben Slovenec.
VA
šel iz cerkve skozi stranska vrata (bila je ravno nedelja).
V	Trstu so skvadristi imeli spet priliko dati duška svoji „budnosti1 ob proslavi 100-letniee zedinjenja Italije, ki so jo v Trstu uradno proslavili 27. marca v gledališču Verdi.
Proslave so se udeležili predstavniki oblasti, komisar Palamara, župan Franzil, škof Santin in člani raznih organizacij, seveda ni manjkal „Odbor za narodno budnost“, ki je že pred pričetkom proslave raztrosil letake iredentistične vsebine in z vzkliki: ‘Fiume, Istria, Dalmazia’, prekinjal podžupana Cumbata, ki je otvoril in vodil proslavo. Prekinjali so tudi slavnostnega go^ vernika vseučiliškega profesorja Ta-bacchija. Po zaključku proslave so seveda razgrajači stopili v akcijo v mestu in vpili proti Slovencem.
Med tem je tudi Lega Nazionale dobila novega predsednika. ■ Ta organizacija združuje večino italijanskih strank in se prav tako' bori za „itali-janstvo- Trsta“, Dosedanji predsednik Lege in občinski svetnik demokristjan Harabaglia se je poslovil z značilnim govorom: „Zdi se skoro paradoksno, da se po toliko desetletjih združitve in osvoboditve, za katero so se borili naši očetje in se žrtvovali stoti-, soči vojakov Italije, še vidimo napadene v naših najbolj svetih čustvih pod grožnjo nebogljenosti čistih italskih izročil teh krajev. Obramba pred to grožnjo bo ena prvih in najtežjih nalog, ki čaka novo vodstvo organizacije. Nobene nove koncesije se ne sme dati zahtevam vlade in vseslovanskim aktivistom, kajti narodna manjšina uživa enake pravice kot italijanska in ne more zahtevati, da bi bila v primeri s to celo privilegirana...“
V	Rimu pa je parlament spet pričel obravnavati slovensko šolsko vprašanje. Delegacija slovenskih šolnikov je bila štiri dni v Rimu, kjer je razložila predsedniku parlamentarne prosvetne komisije, poročevalcu te komisije in raznim poslancem načelna vprašanja, ki so v zvezi z zakonom o slovenskem šolstvu. Istočasno pa so seveda fašisti v listu „11 Seeolo d'’Italia” objavili „politično karakteristiko“ 71 slovenskih šolnikov: V začetku pojasnjuje list, da je „tito-ves vsak, kdor žali dobro ime Italije“. Vseh 71 šolnikov šo zmetali v tem doT pišu v en koš: Vs; so titovci, komunisti in antiitalijani, vsi so predstraže titovstva, čeprav so prav nasprotnega političnega prepričanja.
SLOVENCI
BRAZIL
Zelo lepo je uspela proslava materinskega dne, ki so jo Slovenci iz Sao Paula in okolice priredili 14. 5. ob 6 popoldne v razkošni in prostrani dvorani pri cerkvi sv. Generoze. Okrog 120 rojakov se je zbralo od vseh strani širnega velemesta. Buenos Aires pa je zastopal g. Voršič ml. Nekaterim se je misel, d'a bi malo število Slovencev razen vsakoletnega miklavževanja moglo prirediti še kaj drugega, zdela nekoliko drzna, a izkazalo se je, da je tudi pri malem številu mogoče pripraviti lepo proslavo, ako se rojaki odzovejo s tako dobro voljo in sodelujejo s tako vnemo kot sta ob tej priložnosti živo prišli do izraza. — Po uvodnih prisrčnih besedah napovedovalca Franca Lo-tiča, ki se je že med obema vojskama udejstvoval v prosvetnem življenju brazilskih Slovencev, je stopil na oder univerzitetni profesor Enij Alojzij Fonda in navdušeno govoril o pomenu materinskega dne, spominjajoč se Matere vseh mater in svoje rodne matere v domovini. Sledilo je v( prijetni izmenjavi nad 20 točk deklamacij, recitacij in pesrnj fantkov in deklic (od 2 let navzgor) v slovenščini in portugalščini v čast navzočim mamicam. Učiteljica Vilma Lotič je v izbranih besedah pojasnila izvor materinskega dne. Zelo so spored poživile tri točke harmonike, ki jih je živahno izvajala Lucijana Korenjak in dve pesmi, med njima: Kje so tiste stezice, ki jih je ob spremljavi harmonike občuteno zapela Marija Gracijana Dominko. Pod' veščim vodstvom profesorice glasbe, Angele Lopič, je prvič nastopil tudi moški pevski zbor in doživeto predvajal pesmi: Tam, kjer teče bistra Žila in Gor čez izaro. Veličasten in ganljiv je bil prizor, ko so- morali pevci na koncu zopet na oder in znova zapeti: Gor čez izaro — in jih je pri tem s petjem spremljala vsa dvorana. Ponovno sta morali na oder tudi štiriletni deklici Nežka Jančar in Jožica Mestnik, ki sta vsaka s svojo punčko v naročju korajžno vsaka zase zapeli pesmico svoji punčki in obe skupaj pesmico svojima mamicama.
„PREBODENO SRCE“
je naslov 181 strani obsegajoči knjigi žepnega formata, ki jo je napisal slovenski lazarist v Kanadi Franc Sodja, natisnila Editorial Baraga, Bs. As., založilo pa Slovensko dušno pastirstvo v Argentini.
To so vrtnice, namenjene za junijske pobožnosti presv. Srca Jezusovega. Bogata duhovna knjiga, ki smo jo dobili po lepih dr. Žakljevih šmarnicah, posvečenih spominu dr. Rožmana „Marija plovenskega naroda ne bo zapustila“.
Namen vrtnic „Prebodeno srce“ je pridobiti slovenske vernike „za spoznavanje Kristusa“. Pisatelj pravi, da je to „naša sveta dolžnost, kakor hitro smo se odločili zanj. Pravico imamo do znanosti, do učenosti, do globokih odkritij in spoznanj, v vseh smereh, a prvo in najvažnejše mora biti spoznanje Kristusa. In to Kristusa v vsej njegovi globini in visočini, v njegovem vseob-sežnem poslanstvu“.	/
Temu namenu naj služijo premišljevanja vseh 30 dni, ki jih je pisatelj zbral in strnil v naslednja poglavja: Ali ga poznaš?, Naša pobožnost, Slabotna Cerkev, V božjem molku, Sin živega Boga, Glejte, človek; Krvavi dokaz, Vir vse svetosti, Glej, Srce, Maziljen s Sveetim Duhom, Dali so mu ime Jezus, Kristusov obraz, Umorili smo Boga, Mladika na božji trti, Božji otroci, Drugi Kristus, Kristus v Cerkvi, Spevi presvetega Srca, Posvečena zemlja, Svetilnik, Podoba sveta, Skriti Bog, Na Kalvariji, Sveti ogenj, Domač kruh, V senci križa, Prvi osvajač Zmagoslavje ljubezni, Zadnji akordi in Srce božje, tvoji smo!
Knjiga je res lepo duhovno branje. Zato- naj( slovenski ljudje segajo po njej, da bodo ohranjali živo vero sebi, utrjevali jo pa tudi svojim otrokom.
Na razpolago je pri Slovenskem dušnem pastirstvu, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires. Cena 80 pesov, pri po-šiljatvi po pošti priložiti še 10 pesov.
PO SVETU
Ob koncu je Rev. Alojzij Ilc ponovno poudaril, da mora skupina, ki se zbira pri sv. Generozi, slejkoprej za vsako ceno ohraniti docela nepolitičen značaj, in povabil v ta krog vse, kr jih je rodila slovenska mati in ljubijo jezik, ki so se ga od nje naučili.
Tako so Slovenci v Sao Paulo na materinski dan preizkusili svoje moči in z zadovoljstvom ugotovili, da morejo iz lastnih sil sami sebi pripraviti še marsikatero prijetno uro in hkrati svojim otrokom vcepiti spoštovanje do jezika prednikov ter tako čim dlje v bodočnost odložiti uro, ko bo slovenska beseda zamrla v Brazilu.
G. Martin črnugelj st. je pri gradnji novega poslopja v Santo Amaro padel nad 3 m globoko in zadobil težje notranje poškodbe. G. črnuglju, ki je vsa leta zvest naročnik Svobodne Slovenije, želimo, da bi si kmalu docela opomogel od težke operacije.
V maju so se Slovenci iz Sao Paula in sosednjih mest prvič zbrali v cerkvi svete Generoze, kjer se bodo odslej zbirali vsako drugo nedeljo v mesecu
ZBORNIK ANDINSKEGA KLUBA
Bariloški Andinski klub — Club An-dino Bariloche — je izdal planinski zbornik za leto 1960. Na 93 straneh so objavljeni zanimivi članki o raznih turah ter planinskih ekspedicijah, ki so jih v zadnjih letih izvedli člani tega argentinskega planinskega društva, v katerem so včlanjeni tudi slovenski planinci, ki žive v Bariločah.
Za Zbornik je prispeval članek „Cuatro ‘Primeras’ en las Agujas del Catedral” („Štiri ‘prvi” med Catedral-skimi vrhovi”) tudi pionir slovenskega planinstva v Argentini dr. Vojislav Arko. Prav tako je v planinskem Zzor-niku prikazano tudi desetletno delovanje Slovenskega planinskega društva v Argentini ter vsa slovenska planinska literatura. V planinskem Zborniku so navedeni vsi tisti letniki Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenjie, v katerih je, bilo to planinsko gradivo objavljeno, povedano pa je tudi, da so številni drugi članki o delovanju slovenskih planincev v Argentini objavljeni še v tedniku Svobodna Slovenija. Zanimivo planinsko gradivo pojasnjujejo tudi lepe slike vrhov, ki so jih v drznih plezalnih turah dosegli člani Andinske-ga kluba v Bariločah. Med temi je tudi Tumov stolp. Prav tako je v Zborniku objavljen odbor omenjenega kluba, v katerem je dr. Vojko Arko knjižničar, seznam članov reševalne komisije, v kateri so od Slovencev navedeni kot vodniki Peter štrukelj, Dinko Bertoncelj in Davorin Jereb, kot člani reševalne komisije pa dr. Vojko Arko, France Jerman in Ivan Arnšek.
Osebne novice
V soboto, 20. maja, je bila v Bs. Airesu v frančiškanski kapeli sv. Roka maša zadušnica za pok. hrv. min. d'r. Nikolo Nikiča ob prvi obletnici njegove smrti. Poleg članov pokojnikove družine in sorodnikov se je je udeležilo tudi več bivših hrvatskih ministrov in poslancev ter pokojnikovih prijateljev in znancev.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse rojake iz Velikega Buenos Airesa na prijetno
DRUŽABNO
POPOLDNE
ki bo v nedeljo, 28. maja, v prostorih doma. Opoldne bo gostom na razpolago domače kosilo: popoldne se bodo predvajali novi magnetofonski trakovi; licitacija, ples.
ob petih popoldne. Cerkev leži na izredno ugodnem kraju. Skoraj vsi rojaki imajo do nje direktno zvezo. Okrog 20 različnih omnibusov in 10 tramvajev drvi mimo cerkve neprestano na vse strani. Izredno- ‘lepa je župnijska dvorana, ki jo je župnik velikodušno stavil na razpolago za kulturne potrebe Slovencev. Ima 200 sedežev in vse moderne naprave.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Argentinske železnide imajo letno izgube 21 milijard pesov, vsi dohodki pa dosegajo komaj 17 milijard. Tako žel. uslužbenci ne zaslužijo niti za svoje plače. Kljub temu pa so s stavko dne 15. maja zahtevali zvišanje prejemkov od 2.150 d'o 5.500 pesov mesečno, če bi vlada sprejela te zahteve, bi s tem državno blagajno obremenila letno za novih 22.190.564.400 pesov.
Te podatke je objavila uprava drž. železnic ter obenem napovedala sprejetje radikalnih ukrepov za ureditev in zboljšanje prometne službe v Argentini sploh ter za odstranitev ogromnega deficita. Te sklepe je argent. vlada že sprejela na seji prejšnji teden. Po seji jih je objavil v posebni izjavi predsednik dr. Frondizi. So pa naslednji: 1. Vlada ne bo prodala železnic, letalskih linij, telefonov, pošte vodnih ter električnih sil in Drž. petrolejske družbe. Vse drugo, kar je bilo dosjej v državni upravi, bo prešlo v privatno upravo; 2. Tiste ustanove, ki bodo še ostale v drž. upravi, bodo avtonomne in se bodo organizirale po vzoru privatnih gospodarskih podjetij; 3. Držrtva bo v celoti obnovila železniški promet, z drastičnimi ukrepi pa odstranila sedanji deficit;
4.	Vlada bo na enak način postopala tudi v tistih podjetjih, ki bodo še ostala v državni upravi, ostala bo pa razprodala; 5. Vlada bo izvedla izbiro med drž. uradništvom in bo obdržala najboljše. Ti bodo dobili povišenje plač, vsi ostali bodo pa ostali še nadalje v seznamu drž. proračuna s sedanjimi ustaljenimi plačami tako dolgo, dokler jih ne bodo prevzele druge ustanove.
Glede ureditve in modernizacije železniške službe ter odstranitvijo deficita v upravi drž. žel., je minister za javna dela in javno službo ing. Acevedo dobil najširša pooblastila. Na podlagi istih je izdal že vrsto radikalnih ukrepov. Tako je že objavil, da je sed. deficit drž. žel. „zamrznjen“, odredil je opustitev žel. prometa na nekaterih progah, ki . so * povsem deficifne. V vsem bodo odstranili žel. tračnic v dolžini 4.000 km. Vsako novo povišanje prejemkov mora biti krito z novimi dohodki v obliki zvišanja tarih. Uslužbenstvo bo treba bolj racionalno zaposliti, zlasti ga pa v
Pokojninske zadeve
SIMON R A J E R
uradni prevajalec Alsina 1418, 6. nadstr. pis. 3 Capital
T. E. 37-5860 Vsak dan od 9—12
(razen ob sobotah)
SLOVENSKO TRGOVSKO PODJETJE
P. NOVAK J. ŠEME T. BIDOVEC VSE ZA DOM
Hladilniki, T.V. aparati, pralni in šivalni stroji štedilniki, sesalci, peči, loščilu Edelweiss, mešaln;!:i, radio aparati, ojačevalci .'rt vse v ,o stroko spadajoče predmete.
PLINSKA PEČ
Najbolj udobna in praktična za vsako stanovanje. Nabavi s¡ jo pri nas za to /"mo.
Odprto tudi v soboto popoldne Cerrito 2245 Avda. de Mayo 2416 Lomas del Mirador Ramos Mejía
znatni meri znižati. Minister napoveduje, da se mora železniška uprava znebiti 70 do 75.000 uslužbencev, ker jih ima preveč ter jih bodo morale sprejeti druge ustanove.
Obnovo železnic in vse prometne službe sploh bo arg. vlada izvedla z visokim ameriškim kreditom. Iz ZDA že poročajo, da je že odobren kredit 300 milijonov pesov. Iz tega kredita bodo poleg obnove železnic gradili tudi nove stanovanjske hiše in nove ceste.
PO ŠPORTNEM SVETU
Preteklo nedeljo se je na Pristavi odigral napovedani brzoturnir v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 10 članov. Prvo mesto je zasedel Tušek Jože, drugo Vodnik Ciril, 3. Tomazin Franc in četrto Tomazin Vinko. Prvak je dobil pokal, naslednji trije pa medalje Nekatere igre so bile zelo napete. Ta izbrana reprezentanca bo zastopala SFZ na prihodnjem turnirju v San Justu.
Svetovno prvenstvo v rokometu si
je osvojila — prav presenetljivo — Romunija pred ČSSR (Češkoslovaško socialistično republiko). Švedi, ki so si osvojili dve prejšnji prvenstvi, so se morali zadovoljit: s 3. mestom, dočim so domačini — Nemci —, ki so pred tekmovanjem veljali za najresnejše kandidate za naslov prvaka, zasedli četrto mesto. Oboji po pisanju športnih listov s pomočjo slabih vratarjev in tudi slabih sodnikov.
Kako vodijo komunisti šport v Sloveniji, vidimo iz poročila v slovenskih listih. V marcu se je namreč sestal partijski aktiv Železničarskega športnega društva Ljubljane. Na sestanku so obravnavali teze za kongres telesne kulture, ugotavljali, če je društvo dobro opravilo svojo vlogo čn osvojili predloge za nadaljnje delo. Sprejeli so tudi predlog, naj društvo opusti naslov Železničarski, da se tudi na zunaj pokaže, da so vrata v društvo odprta vsem, ki se hočejo športno udejstvovati. Po. ugotovitvi, da je v društvu precej aktivnih članov, ki jih ne vključijo v vrste komunistov, so sklenili, da bo aktiv ZK zbral podatke o najpriza-devnejših članih in jih predlagal z^ sprejem v Zvezo komunistov.
Botvinik tretjič osvojil svetovno šahovsko prvenstvo. Z zmago v 21. partiji nad dosedanjim prvakom Letoncem Taljem si je osvojil Botvinik 13 točk in s tem tretjič osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka.
Po Aljehinovi smrti je mednarodna šahovska zveza priredila šahovski turnir za naslov novega prvaka leta 1948 v Haagu in Moskvi. Tekmovali so Holandec Euwe (edini živeči prvak), Ke-res, Smyslov. Botvinik (vši ZSSR) ter Reshevski (ZDA); povabljen je bil tudi Fine (ZDA), a je bil zadržan. Na tem turnirju je Botvinik prvič osvojil naslov prvaka in ga obdržal do leta 1957, ko ga je premagal Smyslov, a že naslednje leto je iztrgal naslov Smyslovu ter ga izgubil leta 1960 s Taljem. a letos ga je ponovno priboril.
OBVESTILA
Članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto, 27. maja, ob
19.	uri v Slovenski hiši.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare , Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961 za Argentino $ 430.—
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
LOJZE NOVA K
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, SR L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658-7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
DSPB, Krajevni odbor San Martin,
Buenos Aires: Vse bojevnike kakor tudi vse rojake vabimo na predavanje, ki ga bo v nedeljo, 28. maja, imel strokovni načelnik Radivoj Rigler pod naslovom: Kakšna naj bi bila naša bodoča vojska? — Predavanje bo po slovenski maši, ob desetih v Slovenskem domu, San Martin, Cordoba 129. Na sporedu je tudi debata in razgovor o V. taboru DSPB, ki bo 23. julija na Pristavi.
III. kulturni večer SKA se bo vršil v soboto, 3. junija, ob 7 v dvorani Bull-rich, Sarandi 41, CapitaJ. Posvečen bo 10-letnici smrti pisatelja dr. Antona Novačana. O Novačanu kot pisatelju bo govoril dr. Tine Debeljak, o njem kot človeku Zorko Simčič, o Novačanu politiku Ruda Jurčec.
Redni občni zbor Kegljaškega kluba v Moronu bo 11. junija ob 16 na Pristavi v Moronu. Vsi člani vabljeni. Osebncj novice
CERKVENI OGLASNIK
Procesija sv. Rešnjega Telesa bo v nedeljo, 11. junija, v Don Boscovem zavodu po sv. maši, ki se bo začela ob desetih.	t
Slovensko planinsko društvo v Argentini — sekcija Buenos Aires — obvešča svoje člane in slovensko javnost, da je dne 12. maja 1961 umrl v Bariločah oskrbnik planinskega Stana
gospod JOŽE POLEGEK
Zavednega,rojaka in zaslužnega odbornika Slovenskega planinskega društva bomo ohranili v častnem in trajnem spominu.
Buenos Aires, 15. maja 1961
Slovensko planinsko društvo v Argentini
Sekcija Buenos Aires
S težkim srcem sporočamo, d'a je 12. maja preminul naš dolgoletni član, gospod
JOŽE POLEGEK
doma iz Tepanj pri Slovenskih Konjicah Marsikatero urico je žrtvoval za bariloško slovensko skupnost in vsakemu, ki je bil pomoči potreben, je rad pomagal. Ohranili mu bom trajen spomin.
Bariloche, 13. maja 1961
Slovensko planinsko društvo Bariloče
	Palme mučeništva so zrasle
	tudi na slovenskih tleh. i
V nedeljo, 4. junija 1961,	v dvorani Zavoda Marije Pomočnice \
ob 16 uri.	v ulici Yapayu 132, Capital.
SPOMINSKA KI JO POKLANJA SLOVENSKA ŠTUDIRAJOČA MLADINA NAŠIM PADLIM JUNAKOM.	V A
Po nroslavi sv. maša zadušnica	
v zavodski kapeli.	DRUŠTVO SLOVENCEV ' ' ^
t