Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek   ŠT.9   -   LETO XLVII     -    CELJE, g. 3.-93      -      CENA 100 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
j^irektorji Kradejo!
Podjetniki pa raje goljufalo. Kateri? stran 4. W W
Krivica-
sedemdeset
let po
Kristusu
Drevenšel( ni ulcradei bogca!
Reportaža na strani 20.
IZ VSEBINE:
Reportaža
ljubljenec angleške kraljice. Stran 21.
Intervju
Jože Čakš, po sili župan. Stran 3.
Zamrznjene denarnice v temi tedna. Stran 6.
Dohodnina
Kai(o giobol(o bo treba seči v žep? Stran 8.
Zavodnje, Luče
Eni bodo znoreli, drugim se smejijo v
Ljubljani. Strani 7 in 14.
Zdravile!
Za bolezen je kriva liudobija. Stran 13.
Na morje
Rezervni kupon za akcijo 100 kmečkil) žensk
na morje. Stran 14.
Micka Kovačeva...
Stranke, ki niso plačale svojega volilnega zapitka, v vroči temi na strani 6.
Meja Evrope na Drini
Ekskluzivm trojni intervju z ivicoRačanom, dr.Zdravkom Tomcemindr. Cirilom Ribičičem na strani 9.
2
Drnovškonomika
brez licence
Slovenski premier bi bil vsaj
v nečem rad podoben Billu
Clintonu, po tem namreč, kako
je ameriški predsednik uspel
pri svojih državljanih doseči
nacionalni konsenz za zatego-
vanje pasu in »new begin-
ning«. V ZDA Clintonov pro-
gram že primerjajo z Roose-
vveltovim New Dealom, ki je
strnil ameriško nacijo v boju
proti obupni gospodarski kri-
zi. Morda je v poistovetenju
državljanov z »državnimi inte-
resi« res nekaj ameriškega,
a to se k nam ne da izvoziti, saj
vrtičkarski Slovenci takšno
poistovetenje težko razume-
mo, razen če nam tanki in leta-
la agresorjev ne strežejo po
življenju.
Težko pa je razumeti Dr-
novškovo vlado glede načina,
na kakršnega bi rada dosegla
nacionalni konsenz za enak
cilj kot v ZDA, torej za oživ-
ljanje gospodarstva z metodo
zategovanje pasu. Clintonomi-
ka bo po žepu udarila pred-
vsem tiste z najvišjimi dohod-
ki, bogataše torej, prav tako
pa bo razredčila državno ad-
ministracijo in njene prihod-
ke. In naj to zveni še kako
pravljično naivno in propa-
gandno učinkovito, BiH Clin-
ton je začel pometati pred svo-
jim pragom. Samo nekaj dni
potem, ko se je preselil v Belo
hišo, je začel podpisovati od-
stopnice svojemu osebju. Kaj
pa pri nas? Samo poglejmo ko-
likšen del proračuna gre za
plače poslancev in državnih
funkcionarjev in koliko stro-
škov prinaša nova organizaci-
ja državnih organov (profesi-
onalnega parlamenta, vlade,
kjer ima z vidika varčevanja
zmanjšanje števila ministrstev
vprašljiv učinek z rojevanjem
novih sekretariatov in sekre-
tarjev, itn).
Težko seje pogovarjati o na-
cionalnem konsenzu za Dr-
novškov program prestruktu-
riranja slovenskega gospodar-
stva, ki po svoje ni slab in je
tudi že prinesel rezultate
(zmanjšanje inflacije), če ima
država tako malo občutka za
socialno kondicijo slovenske-
ga prebivalstva, za razporedi-
tev družbenih bremen pri za-
tegovanju pasu in če ne upo-
števa psiholoških učinkov pri
uvajanju nepriljubljenih ukre-
pov. Če država in vlada vsako
»državljansko razpravo in re-
volt zaradi visokih plač po-
slancev in ministrov označi za
spolitizirano« in se zanaša
zgolj na razmerje moči v dr-
žavnem zboru, potem je to či-
sta demagogija. Ta tema prav
gotovo ne bo šla kar tako
z dnevnega reda, še zlasti če se
bodo socialna nasprotja še bolj
zaostrila.
ZDA so se zavedle hude ne-
varnosti, ki jo skriva enostav-
na socialna struktura: bogata-
ši in reveži in izginjajoči sred-
nji sloj. Pri nas gre ta proces
v isti smeri, le da ga vlada
s takšno politiko plač še po-
spešuje, namesto da bi ga, tako
kot ZDA, preusmerila v oživ-
ljanje srednjega sloja.
ROBERT GORJANC
Blate in avtocesta
Minuli teden so se prvič v le-
tošnjem letu sestali poslanci
žalske skupščine. Glasovali
naj bi o dveh pomembnih toč-
kah dnevnega reda, ki pa sta
potem odpadli: umaknili so
razpravo o avtocesti, ko bi mo-
rali razpravljati o deponiji ko-
munalnih odpadkov pa že niso
bili več sklepčni.
Župan Milan Dobnik je raz-
pravo o avtocesti umaknil
z dnevnega reda z obrazloži-
tvijo, da pripravljajo v Ljub-
ljani pet različnih novih vari-
ant, med temi pa naj bi čez
nekaj tednov izbrali najpa-
metnejšo rešitev. Poslanci so
bili različnega mnenja, eni so
menili, da bo gradnja avtoce-
ste življenjsko posegla v Sa-
vinjsko dolino, zato bi morali
svoje reči tudi v skupščini ne
glede na to, kaj pripravljajo
v prestolnici, drugi pa so oce-
nili, da ne kaže izgubljati časa,
dokler stvari niso povsem jas-
ne. Pri glasovanju so potem
vendarle zmagali tisti, ki so
menili, da se naj točka umakne
z dnevnega reda. Niso pa
z dnevnega reda umaknili raz-
prave o deponiji komunalnih
odpadkov. Med predlaganimi
lokacijami bi bile po oceni
strokovnjakov najbolj primer-
ne Blate na meji med krajevni-
ma skupnostrma Vransko in
Tabor. Toda takrat, ko bi mo-
rali o tem problemu razprav-
ljati, skupščina ni bila več
sklepčna. Vroča razprava o tej
temi se torej obeta na eni pri-
hodnjih sej, nič manj vroče ne
bo pri obravnavi predloga od-
loka o proračunu za letošnje
leto. Minuli četrtek so poslanci
z nekaj pripombami že potrdi-
li osnutek proračuna žalske
občine za leto 1993.
IB
Avtocesta Koper-Lendava
Bizjak In Deželak na leini konferenci celjskega SKD
»Za krščanske demokrate je
bil vstop v >veliko< vladno ko-
alicijo najboljša rešitev, saj so-
delovanje v vladi zagotavlja,
da bodo lahko uresničevali
svoje programske cilje,« je na
četrtkovi tretji redni letni
konferenci celjskega občin-
skega odbora Slovenskih krš-
čanskih demokratov dejal član
izvršilnega odbora SKD in
slovenski notranji minister Ivo
Bizjak. Bizjak je tudi dejal, da
ostaja odprta možnost združi-
tve s Slovensko ljudsko stran-
ko, kmalu pa naj bi prišlo do
združitve z Narodnimi demo-
krati.
Na konferenci celjskega
SKD v Narodnem domu, ki se
je je poleg Iva Bizjaka udeležil
tudi član izvršilnega odbora
ter gospodarske komisije pri
SKD Janko Deželak, so ocenili
volilni rezultat in trenutni po-
ložaj na političnem prizorišču
v državi in v občini. Konferen-
ci SKD je prisostvoval tudi
predsednik celjske občinske
vlade Jože Zimšek. Predsednik
celjskega občinskega odbora
SKD Janez Lampret je v uvod-
nem govoru poudaril vlogo
njihove stranke pri premosti-
tvi celjske vladne krize in po-
membna mesta, ki so jih za-
sedli s konstituiranjem nove
vlade, za naslednji pomemben
korak pa je najavil reševanje
skupščinske krize.
Ivo Bizjak je razgrnil okoliš-
čine oblikovanja vladne koali-
cije in dejal, da so se za to
odločili po dolgotrajnem pro-
učevanju. Član gospodarske
komisije pri SKD Janko Deže-
lak pa je z makroekonomskega
vidika predstavil krizne raz-
mere v slovenskem gospodar-
stvu in ocenil, da bomo v letoš-
njem letu zabeležili negativno
gospodarsko rast v višini 1,5
odstotka družbenega bruto
proizvoda.
V razpravi je bilo največ po-
zornosti namenjeno urejanju
ekoloških razmer v Celju, pri
čemer je Janez Lampret izja-
vil, da sanacijski elaborat Cin-
karne pomeni norčevanje iz
Celjanov in da bodo vztrajali
pri njenem ekološkem pre-
strukturiranju. Člani stranke
so v razpravi tudi zahtevali, da
divje privatizacije ne smejo
zastarati z vidika kazenske
odgovornosti tudi po tem, ko
bo minil rok za revizijski po-
stopek. Janko Deželak pa je
dejal, da naj bi morda že letos
začeli graditi avtocesto Koper
— Lendava oziroma odsek
Ljubljana-Celje, ta projekt pa
naj bi stal 2,2 milijarde dolar-
jev, pri čemer bi morala Slove-
nija zagotoviti 800 milijonov
dolarjev, da bi potem lahko
računala na tuja vlaganja. Za
telefonijo pa je menil, da bo
dosegla cene, primerljive
z nemškimi, torej mnogo nižje
od sedanjih, ko bo parlament
sprejel zakon o koncesijah, ki
bo razbil monopole.
ROBERT GORJANC
Bodimo strpni do tujcev
Minulo soboto so slovenski Mladi liberalni
demokrati v Žalcu privpravili tretji kongres,
kjer so za predsednika ponovno izvolili Roma-
na Jakiča.
Mladi liberalni demokrati so podmladek
oziroma frakcija znotraj Liberalno demokrat-
ske stranke. Organizirali so se pred dvema
letoma, danes so prisotni v 25 slovenskih obči-
nah in imajo približno tisoč članov. Kogres
v žalskem kulturnem domu, ki sta se ga udele-
žila tudi Vika Potočnik in Jaša Zlobec iz LDS,
je bil predvsem volilne narave. Delegati so za
predsednika ponovno izvolili Romana Jakiča,
za enega izmed podpredsednikov pa so izbrali
Žalčana Dimitrija Pura. Na novo so tokrat
izvolili tudi člane izvršnega in nadzornega od-
bora ter generalnega sekretarja.
V razpravi je preko 100 udeležencev podprlo
sprejem resolucije o strpnosti do tujcev, v ka-
teri nasprotujejo sovraštvu do neslovencev in
beguncev, ki živijo v Sloveniji. Mladi liberalni
demokrati maja načrtujejo enotedensko akci-
jo, kjer bodo z okroglimi mizami, koncerti in
razstavami pozivali k strpnosti ljudi, pri tem
pa se bodo povezovali tudi z organizacijami iz
tujine. Še na dva pereča problema so opozorili
, na tokratnem kongresu - problematiko mamil
ter aidsa.
IB
Foto: EDO EINSPIELER
Mladi liberalni demokrati so na kongresu
v Žalcu podprli projekt za zaščito živali, ime-
novan Radoživ. Mladi si bodo prizadevali
predvsem za ohranitev dveh živalskih vrst:
vidre in volka, za kar so pobudo že lani dali
Žalčani. Na kongresu so se zavzeli tudi za
ohranitev in nadaljni razvoj Zgornje Savinjske
doline.
Priznanja
Šmarčanom
v tednu civilne zaščite je
Republiški štab za civilno
zaščito podelil priznanja
najzaslužnejšim občanom
in organizacijam v šmarski
občini. Namenili so jih ti-
stim, ki so se posebej izka-
zali med lansko katastro-
falno sušo ter požrtvovalno
pomagali pri oskrbi s pitno
vodo. Bronasti znak je pre-
jel Ivan Fiket iz Lesičnega,
zlati Gasilsko društvo Vin-
ski vrh, Plaketo civilne
zaščite pa Obrtno-komu-
nalno podjetje Rogaška
Slatina.
BJ
Združitev - preživetje za levico
Ifiroza zdesetkala zbor Socialdemokratske prenove
v SDP-ju so na ravTii države lahko
zelo zadovoljni z volilnimi rezultati, saj
so tretja najmočnejša stranka v držav-
nem zboru in enakopraven partner vlad-
ne koalicije, je na zboru celjskega občin-
skega odbora Socialdemokratske preno-
ve prejšnjo sredo poudaril njegov pred-
sednik Željko Cigler. Obenem pa je me-
nil, da za Celje takšna ocena ne velja, saj
predstavnika tretjega največjega mesta
v Sloveniji iz nobene stranke državljani
niso direktno izvolili.
Zbora, na katerem je bil navzoč tudi
predsednik Socialdemokratske prenove
Slovenije Peter Bekeš, se je udeležilo le
malo članov stranke, kar je Željko Cigler
opravičeval z virozo, ki razsaja po Celju
in okolici. Za skoraj nikakršno zastopa-
nost poslancev iz Celja v državnem zboru
(razen Vitodraga Pukla iz SDSS, ki pa se
je uvrstil po strankarski listi) je Cigler
okrivil velikost celjske volilne enote. Bila
je namreč med največjimi in je bilo zato
prag za vstop v parlament mnogo težje
doseči.
Do volilnega sistema je bU kritičen tu-
di Peter Bekeš. Z volitvami je le relativno
zadovoljen, saj naj bi po nekaterih razi-
skavah kazalo, da je strankarski potenci-
al SDP 35 odstotkov mest v parlamentu,
Bekeš pa je okrcal predvsem d'Hontov
sistem štetja ostanka glasov, pri katerem
so največ izgubile največje stranke,
hkrati pa poudaril, da je bil takšen volil-
ni sistem edini realni kompromis, da je
sploh lahko prišlo do volitev. Za sedanjo
vladno koalicijo je dejal, da je to za Slo-
venijo najboljša rešitev, saj na politič-
nem prizorišču prvič v slovenski zgodo-
vini sodelujejo ideološko in programsko
tako različne stranke. Bekeš je še pouda-
ril, da je združitev levih in levosredin-
skih sil v Združeno socialdemokracijo
prava rešitev za preživetje te politične
orientacije. Dodal je še, da so v stranki
podprli interventni zakon o omejitvi
plač, ker je to v tem trenutku nujno, saj
tako velika poraba nima kritja, da pa se
bodo zavzeli, da bodo bremena zategova-
nja pasu glede na prispevek k družbeni
blaginji in socialni status čim bolj ena-
komerno porazdeljena.
V razpravi so člani stranke največ po-
zornosti posvetili analizi načina delova-
nja stranke in poudarili pomen krajevne-
ga organiziranja, pestrosti oblik delova-
nja med članstvom, večje pozornosti po-
tencialnim volilcem v tujini, ni pa manj-
kalo tudi kritičnih besed zaradi togih in
nedomiselnih akcij, ki niso dovolj pri-
vlačne predvsem za mlade.
ROBERT GORJANC
Negativna gibanja
v gospodarstvu
LJUBLJANA, 2. marca
(STA) - Obseg industrijske
proizvodnje v Sloveniji je
bil v letošnjem januarju
glede na lanski december
za 0,6 odstotka manjši, so
sporočili na novinarski
konferenci državnega za-
voda za statistiko. Vred-
nost opravljenih gradbenih
del je bila v tem obdobju
manjša za 30 odstotkov,
število efektivnih ur delav-
cev pa za 2 odstotka. Pre-
peljali so za odstotek manj
potnikov, za 36 odstotkov
manj blaga, medtem ko se
je število prehodov po cesti
preko meje povečalo za 12
odstotkov. Januarja je bil
glede na december promet
v trgovini na debelo manjši
za 14 odstotkov, promet na
drobno pa za 28 odstotkov.
Vrednost odkupa kmetij-
skih pridelkov se je zmanj-
šala za 11 odstotkov, za isti
odstotek pa se je povečalo
število nočitev v turizmu.
Domačih gostov je bilo za
27 odstotkov več, število
tujih gostov pa se je zmanj-
šalo za 7 odstotkov. Cene
industrijskih izdelkov pri
proizvajalcih so se v janu-
arju povečale za 4,6 odstot-
ka, cene na debelo za 1,4,
cene na drobno za 3,7 (to-
likšna je bila tudi januar-
ska stopnja inflacije), cene
gostinskih storitev za 5,8
ter cene življenjskih po-
trebščin za 3,8 odstotka.
Število zaposlenih se je
v januarju zmanjšalo za 0,8
odstotka, od tega v gospo-
darstvu za odstotek, v ne-
gospodarstvu pa je število
zaposlenih ostalo na isti
ravni. Nominalne januar-
ske bruto plače so bile za
7,5 odstotka višje glede na
december, v gospodarstvu
za 7,8 in v negospodarstvu
za 6,5 odstotka. Realne
bruto plače pa so bile za 6,8
odstotka višje kot v de-
cembru.
Bajazid Ahmič in
8 kilogramov
razstreliva
SEŽANA, 2. marca
(STA) - Dramatični dogod-
ki na mejnem prehodu Fer-
netiči na slovensko-itali-
janski meji, kjer je v nede-
ljo zvečer od 20.40 ure 63-
letni državljan Bosne in
Hercegovine Bajazid Ah-
mič grozil, da se bo ubil
z eksplozivom, ki ga je imel
na sebi, so se srečno iztekli
v torek ob 10. uri in 10 mi-
nut. Akcija deaktiviranja
človeka-bombe je tekla
brez zapletov, tako da nih-
če ni bil poškodovan. Mejni
prehod Fernetiči so 15 mi-
nut zatem, okoli 10. ure in
25 minut, znova odprli.
Ahmič je imel na sebi pri-
bližno osem kilogramov
razstreliva, prepletenega
s številnimi električnimi
vrvicami, ki so jih policij-
ski operativci med akcijo
prerezali in tako preprečili
nevarnost eksplozije. 3 ki-
lograme eksploziva je imel
tudi v potovalki, Ahmič
sam pa je policiste opozo-
ril, da je eksploziv pustil še
na vlaku, s katerim se je
peljal iz Zagreba proti Ri-
mu, kamor je bil namenjen.
Italijsnki organi so potni-
ški vlak ustavili v Mestrah
pri Benetkah in v tretjem
kupeju pod sedežem našli
eksplozivno telo, ki je bilo
pripravljeno za aktivi-
ranje.
Št. 9-4. marec 1993
3
Bil le po sili župan
z Jožefom Čakšem o skupščinskem ilogalanlu In perečih vprašanim šmarske
Mčlne________________
Šmarski župan Jože Čakš je prevzel funkcijo pred letom dni, po dolgotrajni
občinski politični krizi. Opravlja jo neprofesionalno poleg redne službe v občinski
knjižnici in na ljudski univerzi.
Preden so vas izvolili za župana, ste
bili podžupan. Po Potočnikovem odstopu
so za župansko mesto kandidirali kar
trije kandidati, ki pa jih poslanci niso
izvolili. Ko so predlagali za župana vas,
niste pokazali pretiranega navdušenja.
Zakaj?
Verjetno zato, ker sem bil brez politič-
nih izkušenj ter sem čutil do tega poslan-
stva veliko odgovornost. Vodenje občine,
kot je Šmarje pri Jelšah, z njenimi števil-
nimi problemi, je za nekoga, ki ni bil
nikoli dejaven v politiki, kar hud zalogaj.
Glede na takratno brezvladje - čeprav
sem kot podpredsednik vodil skupščin-
ske seje - sem pristal. Prigovarjali so mi
z vseh vseh strani. Če drugi zaupajo me-
ni, bom pa poskusil, sem si mislil. Ta
poskus traja že leto dni.
V tem času ste si, kot kaže, nabrali
precej političnih izkušenj.
Nisem povsem prepričan. Že samo de-
lo te sili, da stvari spoznavaš na novo,
moraš jih obvladati ter jih voditi. Prav-
zaprav mi besedi politika in politik nista
posebej pri srcu. Tudi sam se ne bi štel za
politika v klasičnem smislu. Morda le
v tem, da bi morala politika pomeniti
čim bolj ljudsko delovanje.
Vaš predhodnik Franc Potočnik je bil
nezadovoljen s predsednikom izvršnega
sveta Marjanom Aralico. Kakšne so vaše
izkušnje?
Že v začetku sva se dogovorila za sode-
lovanje in po letu dni ugotavljam, da je
zelo dobro.
Sestava šmarske vlade po prvih več-
strankarskih volitvah - s predsednikom
Marjanom Aralico iz Liberalno-demo-
kratske stranke in podpredsednikom
Marjan Drofenikom, članom Slovenskih
krščanskih demokratov, spominja na se-
stavo nove slovenske vlade. Kakšne so
dosedanje izkušnje na vaši, občinski
ravni?
V obeh strankah - vsaj v vodstvih - je
dovolj umirjenih in treznih ljudi, ki zna-
jo zadeve reševati pragmatično in se po-
govoriti. Sodelovanje je, vsaj do sedaj,
brez težav.
Vi ste član Slovenskih krščanskih de-
mokratov, prav tako podpredsednik iz-
VTŠnega sveta Marjan Drofenik. Torej
imate krščanski demokrati v tej občini
veliko besede?
Velikega vpliva stranka nima. Nekate-
rim je še vedno povsem odveč. Marsikdo
se ne more sprijazniti, da je demokracija
prinesla enakovredne možnosti politič-
nega udejstvovanja vsem, tudi tistim, ki
jih dolga desetletja niso imeli: bodisi da
so bili drugačnega mišljenja kot takratna
oblast, posebno pa še, če so izražali pri-
padnost cerkvi. Prav zaradi tega je toliko
odpora na račun predsednika naše stran-
ke, Peterleta.
Na decembrskih volitvah pa je v šmar-
ski občini prejela največ glasov Združe-
na lista dr. Cirila Ribičiča. Zakaj?
Upokojensko vprašanje je bilo pri
Združeni listi bolj izpostavljeno, zato so
volilci v tem pač videli rešitev zase. Tako
je gotovo, da so ljudje, ki so sicer simpa-
tizerji ali celo člani naše stranke, glaso-
vali za Listo prav iz tega vzroka. Veliko
pa je k uspehu liste prispevalo tudi ime
njenega nosilca Darka Bizjaka. Pri vsem
skupaj pa seveda ne nameravam zanika-
ti, da ta stranka nima pozitivnih strani,
da ni potrebna ali podobno.
V občini je precej prisotna Slovenska
ljudska stranka, ki jo vodi Franc Potoč-
nik. Bo združevanje desnice na občinski
ravni težavno?
Konkretnih pogovorov še ni bilo. Po
mojem mnenju bi do združenja moralo
priti. To tudi osebno želim.
Pustiva politiko. Kako ocenjujete go-
spodarski trenutek občine sedaj, po raz-
meroma mirnih dveh letih. Se tudi tu
zgrinjajo črni oblaki?
Res je, da sta bili pretekli dve leti do-
kaj mirni ter da je začetek letošnjega
razburkan zaradi zadev v zvezi z Zdravi-
liščem Rogaška. Upam, da bo turistična
sezona dobra in se bodo stvari rešile.
Letošnji slab začetek se ne sme nadalje-
vati. Sicer bomo imeli težke ure tudi vsi
ostali.
Hočejo pa vas tudi prometno izolirati
od ostalega slovenskega sveta. V občini
ostro nasprotujete ukinitvi obsoteljske
železnice - proti Kumrovcu - ter ukini-
tvam železniških postaj. Ali ste pri tem
uspešni?
Železnica Stranje-Imeno je v remontu.
Še preden se je to uredilo, pa se je pojavi-
la vest o ukinitvi vlakov na tej progi. Ti
kraji morajo nujno ostati povezani z re-
gijskim središčem ter z drugimi kraji,
zato smo poslali ministrstvu protestno
pismo.
Vaša občina je manj razvita, demo-
grafsko ogrožena. Število rojstev je
v zadnjem desetletju upadlo kar za 21
odstotkov. Kako ocenjujete razvojno po-
moč ter odnos Ljubljane?
Nobena država, ki ne bo poskrbela za
svoje podeželje, nima prihodnosti. In če
se tu ne bo v prihodnje postorilo bistveno
več, bo to ogrozilo tudi razvoj drugih.
Ljudje, ki so drugje ostali brez službe, se
vračajo, z njimi pa tudi življenje. Treba
jim bo pomagati urediti ceste, telefonijo
in podobno. Dokler ni bilo zakona o de-
mografsko ogroženih, je bilo največ manj
razvitih občin prav ob sedanji državni
meji. Menim, da zakon ni pravičen in ni
pravilen, saj šteje med ogrožene kar po-
lovico Slovenije. Denar se preveč raz-
kropi.
Meja na Sotli prinaša veliKft prednosti,
pa tudi težav. Kako se čutijo slabi slo-
vensko-hrvaški meddržavni odnosi?
V odnosih med ljudmi ne prihaja do
večjih nestrpnosti. V naši občini imamo
kar 60 kilometrov meje s Hrvaško, s tem
pa tudi 60 kilometrov problemov. Največ
težav je z dvolastništvom, prehodi meje,
zeleno mejo, dnevno migracijo... Novi
mejni prehodi, nove zahteve ter carina,
vse to je ljudi obremenilo.
Poglavje zase je seveda od vseh še bolj
pozabljeni Rogatec. Precej krajanov se še
ni prezaposlilo na slovenski strani in
skuša živeti s plačo v hrvaških dinarjih.
Njihova regionalna cesta proti Ptuju
ostaja makadamska. Od obljub ljubljan-
skih politikov ni bilo doslej nič. Kako
ocenjujete odnos do Rogatca?
Rogatec je bil zraščen s sosednjim hr-
vaškim krajem, s Humom na Sutli. Nova
meja je ta dva kraja razdelila in pojavile
so se znane težave. Največje ima 180 de-
lavcev s slovenske strani, ki delajo v hr-
vaški tovarni Straža. Njihove plače so
tako nizke, da jim po menjavi ostane le
od 8 do 10 tisoč tolarjev, morda komu
tudi kaj več. Na občini so se oglasili trije
predstavniki teh delavcev, ki so nam
probleme predstavili, podatke pa doka-
zali s plačilnimi listi. S tem smo seznanili
ministrstvo za delo oziroma samo mini-
strico.
V politiki se kar dobro znajdete. Boste
ostali v njej?
Ne vem. O tem sploh nisem razmišljal.
Morda zato, ker dela, ki ga opravljam, ne
jemljem kot politiko. Bolj kot delovanje,
ki ga rad opravljam v stiku z ljudmi.
Sicer pa zahteva to delo izreden napor.
Delam tudi v redni službi, imam veliko
družino. V njej je veliko razumevanja,
poguma in energije. Če bo tako ostalo,
pride v poštev tudi nadaljnje politično
udejstvovanje. Sicer pa moram veliko
postoriti še na svojem osnovnem profesi-
onalnem področju, v knjižničarstvu in
v kulturi nasploh.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Zlati celjski grli zdravniku
Najvišje priznanje celjske občine bo v zahvalo za življenjsko delo In vrhunske
uspehe letos prejel prim. Ur. Heribert Strokol
Komisija za občinska priz-
nanja in odlikovanja je lan-
skega oktobra objavila razpis
za najvišje občinsko priznanje
Zlati celjski grb, na zadnjem
skupščinskem zasedanju pa so
poslanci z večino glasov pod-
prli predlog, da za izredno živ-
ljenjsko delo letos odlikujejo
prim. dr. Heriberta Strokola.
Predlog za podelitev prizna-
nja prim. dr. Heribertu Stro-
kolu, specialistu splošne, pla-
stične in rekonstruktivne ki-
rurgije, so oblikovali v celjski
bolnišnici. Dr. Strokol se je ro-
dil 27. decembra 1924 v Bu-
dimpešti, po opravljeni diplo-
mi na zagrebški medicinski fa-
kulteti pa se je marca 1953 za-
poslil v celjski bolnišnici. Po
opravljenem strokovnem izpi-
tu je specializiral kirurgijo
s travmatologijo in leta 1960
opravil specialistični izpit na
Kliničnem centru v Ljubljani.
Ker je bilo v tem času zaradi
načina dela vse več poškodb
rok, ki se v slovenskem in ju-
goslovanskem zdravniškem
prostoru niso celovito obrav-
navale, je dr. Strokol odšel na
dodatno usposabljanje v Nem-
čijo, po vrnitvi pa začel siste-
matsko delati na področju ki-
rurgije roke.
Uvedel je operativno oskrbo
po »odloženi nujnosti,« s čimer
so lahko roko operativno oskr-
beli tudi nekaj dni po poškod-
bi — ta metoda pa je za takratne
čase pomenila velik napredek
v medicini. Dr. Strokol je
v celjski bolnišnici ustanovil
oddelek za plastično kirurgijo
in kirurgijo roke, ob tem pa se
je več let ukvarjal tudi s kirur-
gijo trebušnih organov in po-
škodbeno kirurgijo. Leta 1974
je opravil še specializacijo iz
plastične in rekonstruktivne
kirurgije, nato pa na osnovi
pridobljenega znanja v delo
uvajal nove metode zdravlje-
nja poškodovane roke, pričel
z mikrokirurškim delom, mi-
krožilno kirurgijo, oskrbo pe-
rifernih živcev na okončinah
ter presajanjem prostih prekr-
vavljenih režnjev kože.
Med prvimi v Jugoslaviji je
uvedel operativno oskrbo pro-
padlega opečenega tkiva, celj-
ska bolnišnica pa je bila z mi-
krokirurgijo in nakupom ope-
racijskega mikroskopa med
prvimi v Sloveniji. Delo na
svojem strokovnem področju
je dopolil še z ustanovitvijo
delovne terapije in s tem zago-
tavljanjem zelo hitrega in
uspešnega rehabilitiranja po-
škodovanih rok.
»Prim. dr. Heribert Strokol
je strokovnjak, katerega zna-
nje in priznanja presegajo slo-
venski in širši prostor,« je
v obrazložitvi povedal pred-
sednik komisije dr. Aleš Dem-
šar in dodal, da je ob tem, ko je
prim. Strokol ponesel ime celj-
ske bolnišnice na področju ki-
rurgije roke v svet, ves čas od-
klanjal številne vabljive po-
nudbe ter ostajal s svojim zna-
njem in delom v Celju. Prizna-
nje Zlati celjski grb bo nagra-
jenec prejel na slovesnosti ob
občinskem prazniku v aprilu.
1. STAMEJČIČ
izpolnimo obljubo
že dolgo je bilo jasno, aa
se bodo v vojno v Bosni in
Hercegovini prej ali slej
morale angažirati tudi
ZDA. Zdaj, ko so začele
z odmetavanjem paketov
hrane in zdravil s padali,
pa je težko napovedovati,
če se bodo in kako hitro se
bodo »prej ali slej morale
globlje zaplesti v edino in
najstrašnejšo evropsko voj-
no po drugi svetovni
vojni«.
Vsakemu Američanu je
jasno, da »Bosna beach ni
Kuvajt beach«, ampak prej
nikoli pozabljena in prebo-
lena »China beach«. To so
lahko spoznali kar v svoji
največji trgovini v New
Yorku, ob grozljivi bombni
eksploziji, za kar naj bi
med 19 »prijavami« odgo-
vornost prevzela tudi Srb-
ska osvobodilna fronta.
Stvar vojaških strokovnja-
kov je, da ugibajo, s kakšno
vojaško tehnologijo bi lah-
ko pomirili sprte nacional-
ne vojske in kolikšne žrtve
bi imeli pri tem. Dejstvo je,
da se marinci ne bi začeli
plaziti po kopnem, dokler
letalstvo ne bi pripravilo
dovolj čiste preproge.
Travme dobesednega poši-
ljanja vojakov v smrt, ame-
riška javnost ne bi več pre-
nesla, saj jo je minil strah
pred stampedom širjenja
komunizma, ki bi preko
Atlantika naplavil ZDA,
kot je to bilo v primeru Vi-
etnama. Razmerje med
ameriškimi individualnimi
in eksistencialnimi interesi
in (samoiniciativno) odgo-
vornostjo za zaščito uni-
verzalnih humanih vrednot
v obliki spoštovanja člove-
kovih pravic, ne glede na
državo, nacijo, raso, ide-
ologijo in vero, je zdaj da-
leč v prid prvega. In to je
lahko razumeti. Zakaj bi
ameriški vojaki umirali
v balkanski klavnici? Na
ozemlju, za katerega mnogi
pred olimpijado in morda
celo do posnetkov CNN, še
slišali niso. Nihče ne more
prisiliti Američanov, da bi
bili svetovni žandarji, če-
prav jih ta vloga ne moti,
ko gre za njihove interese.
Ameriška zimanja politika
pa so predvsem ameriški
interesi.
Zaenkrat edini ameriški
interes je, da mečejo pada-
la s hrano in zdravili. Nih-
če ne more napovedati, ali
bo, če bodo paketi iz hercu-
lesov C-130 leteli tako
v prazno kot v prvih akci-
jah, ameriški interes potem
tudi to, da zaščitijo kopen-
ske konvoje. Zdaj, ko so vse
sprte strani v BIH vojaško
že dokaj uravnotežene, je
postala glavna strategija
srbskega bojevanja prepre-
čavanje dela humanitar-
nim konvojem. Takšno
ameriško angažiranje na
tleh bi pomenilo že dejan-
sko vpletanje v spopad,
kajti ni pričakovati, da
ameriške sile ne bi doživele
napada, čeprav bi se vse
sprte strani dogovorile
o njihovem angažmaju.
Zaenkrat pa lahko ima
Bili Clinton čisto vest. Kar
zadeva Bosno in Hercego-
vino ni veliko obljubil, kar
pa je obljubil, pa že izpol-
njuje. Iz njegovega progra-
ma šestih točk je uresničil
dve stvari: varnostni svet
OZN je sprejel resolucijo
o ustanovitvi mednarodne-
ga sodišča za vojne zločin-
ce (za kar se je Clinton zav-
zel) in ameriška letala so
začela s padali odmetavati
hrano (ena od njegovih
točk je lailo povečanje hu-
manitarne pomoči). Poleg
tega je Clinton napisal zelo
ostro pismo predsedniku
Miloševiču, v katerem ga
opozarja, da bodo Ameri-
čani prišli tudi v Beograd,
če bo zanetil požar na Ko-
sovu (v okviru povečanega
pritiska na Srbijo).
Američani pa ne priti-
skajo samo na Srbijo, am-
pak tudi na Hrvaško in
Izetbegovičevo oblast. Pri-
tiska ne vršijo neposredno,
ampak preko svojih pover-
jenikov, kot je pred krat-
kim v Celju razmišljal
dr. Zdravko Tomac: preko
Turčije, ki je zadolžena, da
k podpisu mirovnega načr-
ta pripravi Izetbegoviča in
da skrbi za Albanijo in Ma-
kedonijo (v tem okviru je
bil nedavni obisk turškega
predsednika Ozala v teh
državah), Nemčije, ki skrbi
za Hrvaško in Rusije, ki
mora po Tomčevem mne-
nju prisiliti Zvezno repu-
bliko Jugoslavijo, da priz-
na Hrvaško v mednarodno
priznanih mejah. Hrvaška
pa se bo v zameno vzdržala
vseh nadaljnih akcij za
osvobojanja okupiranih
ozemelj izven okvirov mi-
rovnega procesa, ki ga iz-
vaja Unprofor. Končna re-
šitev za zaustavitev vojne
v Bosni in Hercegovini in
krizo v nekdanji Jugoslavi-
ji pa naj bi bil sklic medna-
rodne konference, na kate-
ri naj bi Američani kot edi-
na supersila vsem stranem
postavili pogoje in jih pri-
slili, da jih sprejmejo.
Seveda je to le globalna,
čeprav verodostojna, anali-
za geopolitične razporedi-
tve sil v mednarodni skup-
nosti glede Balkana. Ame-
riško vsiljevanje z vojaško
grožnjo bo zadnja rešitev
in Clinton bo nedvomno
storil vse, da mu ne bi
v zvezi s tem bilo treba če-
sarkoli obljubljati. Obljuba
dela dolg in Clinton se vsaj
na začetku drži tega nače-
la. Zato glede BIH ne ob-
ljublja veliko.
Prve pošiljke pomo-
či s padali po poro-
čilih radioamaterjev
skorajda niso zadele
cilja. V vzhodni
Bosni pa zaradi la-
kote in mraza umre
med 50 in 100 ljudi,
od tega največ
otrok.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 9 - 4. marec 1993
4
Med ovadenimi največ direktorjev
Potlšetniki goUufaJo, Htužbenim firmam pa bolj »ležl^ klasični gospodarski kriminal
Star slovenski pregovor
pravi, da se po jutru dan poz-
na. Če sta januar in februar
napoved letošnjega leta na po-
dročju gospodarskega krimi-
nala, potem se ne obeta nič
dobrega. Čisti gospodarski
kriminal je že v prvih dveh
mesecih porasel za tretjino,
goljufi pa tudi niso legli na
zapeček.
»Takšne in drugačne stati-
stike kažejo, da kriminal
v Sloveniji narašča, gospodar-
ska kriminaliteta ni nobena
izjema,« pravi vodja oddelka
za odkrivanje gospodarske
kriminalitete pri UNZ Celje
Alojz Hrnčič. »Lani,« nadalju-
je Hmčič, »je čista gospodar-
ska kriminaliteta v primerjavi
z letom 1991 porasla za 10 od-
stotkov. Če seznam dopolnimo
še z goljufijami in ponareja-
njem listin, je gospodarska
kriminaliteta v lanskem letu
porasla za 30 odstotkov.« Za
čisti gospodarski kriminal se
štejejo podkupovanje, ponare-
janje uradnih listin, nevestno
gosp)odarjenje, zloraba urad-
nega položaja, poneverbe in še
nekatera druga kazniva deja-
nja, ki so povezana z delom
v podjetjih. Alojz Hmčič meni,
da porastu gospodarske krimi-
nalitete ni botrovalo poveča-
nje števila pravnih oseb v lan-
skem letu, temveč je stanje
ogledalo časa in gospodarskih
razmer. Povedano v športnem
duhu, pri čisti gospodarski
kriminaliteti še vedno vodi
družbeni sektor, na področju
goljufij pa drži prvo mesto pri-
vatni sektor.
Alojz Hmčič pojasnjuje-
»Med prijavljenimi osebami
pri čisti gospodarski krimina-
liteti so na vrhu seznamov di-
rektorji. Konkretno, gre za
zlorabe položajev, ki so pove-
zane ali z neizvrševanjem do-
ločenih aktivnosti v podjetju.
pa je zaradi tega nastala ško-
da, ali pa gre za direktno oko-
riščanje.« Na seznamu ovade-
nih oseb, 406 jih je skupno, je
bilo lani 19 generalnih direk-
torjev, 8 komercialistov, 12 tr-
govskih poslovodij, 16 delav-
cev v turizmu, 17 prodajalcev
in 14 administrativnih delav-
cev. To je samo nekaj najpogo-
stejših poklicev med ovadeni-
mi osebami.
Med konkretnimi primeri,
s katerimi so se lani ali se še
ubadajo kriminalisti, je bila
mlekarna Celeia Arja vas.
»Gre za običajno gospodarsko
kriminaliteto, ki pa ni poveza-
na z lastninjenjem,« je povedal
Alojz Hmčič. Zoper bivše di-
rektorje mlekame in odgovor-
ne osebe so podali nekaj
ovadb. Ovadba zoper direk-
torja je bila podana tudi v pri-
mem žal|j^ega Gramesa. V ko-
njiški občini so kriminalisti
poizvedovali za vložkom obči-
ne v Štajersko banko, po bese-
dah Hmčiča postopek ni bil
pravilno izpeljan. Še ena prei-
skava je bila v konjiški občini-
lotili so se raziskovanja proda-
je hiše teritorialne obrambe
republiki. Kupnino so nakaza-
li za športni objekt v Sloven-
skih Konjicah, ne da bi o tem
odločala občinska vlada, so
ugotovili kriminalisti. Trenut-
no obravnavajo še vložek šent-
jurske občine v Štajersko ban-
ko, po Hmčičevi oceni bo ver-
jetno tudi v tem primeru šlo za
kaznivo dejanje.
Tudi obrtniki so prišli lani
pod drobnogled, spremljali so
jih podobno kot prejšnja leta.
predvsem njihove utaje. Sez-
nam utaj v beležkah laimina-
listov niti ni pretirano dolg,
verjetno je daljši pri davčnih
službah. Bolj kot obrtništvo je
po Hrnčičevem mnenju pro-
blematično podjetništvo. Dveh
večjih stvari so se lotevali lani.
Prva je povezana z Gala Trade
in zasebnim podjetjem Her-
mana Malgaja. Ta podjetnik je
v dobrih petnajstih dneh iz
Gala Trade odpeljal za pri-
bližno 10 milijonov tolarjev
blaga, ga na črno prodajal po
deželi, državi Sloveniji pa
ostal dolžan približno tri mili-
jone tolarjev prometnih davš-
čin. Tudi v Preboldu so imeli
dovolj dela s firmo Orka. »V
šestih mesecih so z namišlje-
nim predstavništvom make-
donske firme v Zidanškovi uli-
ci v Celju utajili za približno
11 milijonov tolarjev davkov.
Z namišljenimi firmami, ne-
kakšnimi predstavništvi jugo
firm, smo se kriminalisti sre-
čali še nekajkrat,« dodaja so-
govornik. IRENA BAŠA
Eden najtrših orehov, ki pa ga
marsikje poskušajo streti po
svoje, je bilo lani lastninjenje
podjetij. Kriminalisti so
v enem primeru direktorja za-
radi lastninjenja tudi ovadili,
ker je šlo za ustanovitev pri-
vatnega podjetja na sedežu
družbenega podjetja. Gre za
poslovno skupnost Formator.
Kriminalisti še niso zaključili
primera celjskega Gala Trade
oziroma lastninjenja Merxo-
vega Blago\Tiega centra, prav
tako še vedno odkrivajo dolo-
čene stvari v zvezi z lastninje-
njem Savinjskega magazina
Žalec.
V Livarni štrajlcajo
Preko 300 delavcev štorske Livarne je v ponedeljek
začelo štrajkati, ker jim kot edini dmžbi v okviru žele-
zame niso izplačali januarskih plač. Stavkovni odbor
napoveduje, da bodo štrajkali tako dolgo, dokler ne bodo
dobili zasluženega denarja, obenem pa terjajo tudi odgo-
vor na vprašanje, kakšna bo nadaljna usoda Livarne.
O tem je v soboto razpravljal upravni odbor, ponovno pa
se bodo člani upravnega odbora sestali danes popoldne ob
šestnajstih. IB
Neicdo tu laže
Na zadnjem zasedanju po-
slancev v velenjski skupščini
je predstavnik Šoštanjske po-
slovne enote Elkroj, Koren,
pozval vodstvo skupščine, naj
skupaj z mozirskimi predstav-
niki oblasti pomaga čimprej
uresničiti sklepe sodišč o osa-
mosvojitvi Šoštanj skega dela
Elkroja in vrnitvi vodja po-
slovne enote Martina Preskar-
ja nazaj v Šoštanj.
Spor o osamosvojitvi Šo-
štanj ske enote se vleče že leto
in pol, Koren pa je izjavil, da
je sedaj sodba pravnomočna.
Nasprotnega mnenja pa je di-
rektorica Elkroja Marija Vr-
tačnik. »Za nas je zadeva s Šo-
štanjem končana tako, da
ostanemo skupaj. Izjave o raz-
sodbi glede osamosvojitve so
netočne, res je le glede preme-
stitve vodje enote Martina
Preskarja. Vendar Preskar že
od leta 1991 zaradi hudih krši-
tev delovnega razmerja ni več
zaposlen v Elkroju. Zame je
drugače spor popolnoma kon-
čan, ostanemo skupaj,« je po-
vedala Vrtačnikova.
U. S.
Jure Godec v Kapfenbergu
z zelo odmevno razstavo
akvarelov se je minuli teden
v avstrijskem Kapfenbergu
predstavil Celjan Jure Godec.
Razstavo v tamkajšnjem
kultumem centm so organizi-
rali v sodelovanju s celjskim
Cetisom ter podjetjem Present
print iz Kapfenberga. V tem
mešanem podjetju ima Cetis
51-odstotni lastniški delež,
ukvarja pa se s tiskarsko de-
javnostjo ter plasmanom Ceti-
sovega programa. Jure Godec,
pred upokojitvijo zaposlen
v Cetisu, je pred leti sodeloval
pri projektu ustanovitve tega
podjetja v Avstriji, zato so se
tokrat tudi dogovorili za raz-
stavo. Ob tej priložnosti je go-
ste iz Celja, poleg predstavni-
kov Cetisa se je otvoritve raz-
stave udeležil tudi celjski žu-
pan Anton Roječ, sprejel žu-
pan Kapfenberga, pogovora
pa so se udeležili tudi pred-
stavniki nekaterih večjih po-
djetij z območja Kapfenberga.
IB
Foto: EDO EINSPIELER
Med obiskom v Kapfenbergu so si Celjani ogledali tudi proiz-
vodnjo v podjetju Present print, kjer ima Cetis 51-odstotni
lastniški delež.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Nizozemsko podjetje nudi
električne vodne grelce - boj-
lerje, kapacitet od 10 do 150
litrov. Informacije: CIS GZS,
tel. 061/150-122 (Tanja
Lončar).
- Podjetje Ferit d.o.o. iz Aj-
dovščine nudi stroje za pre-
hrambeno industrijo (polnilni-
ki, stroji za pakiranje ipd.), za
polnjenje v PVC ali stekleno
embalažo (sokovi, sirupi, alko-
hol) ter kompleten tehnični in
tehnološki inženiring. Infor-
macije: tel. 065/61-112 in fax
065/62-044 (Bojan Vrtovec).
- Steklarna Hrastnik nudi
proste kapacitete na obdelavi
kovin na CNC stružnicah,
CNC rezkalnih strojih, univer-
zalnih stružnicah, rezkalnih in
kopirnih strojih ter orodjar-
skih delih. Informacije: tel.
0601/41-622 in fax 0601/42-
418 (Avgust Fišnar).
Povprasevanie:
- Kovinsko obrtna delavni-
ca Peter Kunstelj iz Trbovelj
išče investitorja za realizacijo
inovacije in proizvodnjo na-
prave za zmanjšanje porabe
goriva v pečeh centralnega
ogrevanja na tekoča goriva ter
ostale peči, katere uporabljajo
tekoče gorivo. Prihranek je 20
odstoten, s tem pa se tudi
zmanjšuje onesnaženost oko-
lja. Informacije: tel. 0601/23-
696 (Peter Kunstelj).
- Center za gospodarsko so-
delovanje p.o. Ljubljana išče
podjetje, ki bi imelo na razpo-
lago ca. 1000 m^ proizvodno-
skladiščnih prostorov, energi-
jo (plin), hidravlično prešo ka-
pacitete 350 ton, delovno mizo
1400 X 400,lakimolinijozamo-
kri nanos akrilatov, lakirno
peč in skladišče za kemikalije.
Center je zainteresiran za pro-
ste kapacitete za proizvodnjo
strešne opeke Kritinol. Infor-
macije: tel. 061/112-120 in fax
061/212-895 (Milan Lo-
vrenčič).
- Podjetje Zaloker & Zalo-
ker d.o.o. iz Mengša povprašu-
je po gumi tesnilu NBR (olje-
odpomo)dimenz. 6 x 12,7 x 5in
10 X 16 X 4,šivnihceveh (hladno
valjane Fi 50 x 1,5 mm), alumi-
nij palicah (kvalitete D-50),
prof. Fi 25,4 in 22 mm, brez-
šivnih ceveh (precizne, stan-
dardne izvedbe, hladno valja-
ne č 1212 [DIN 2391]), prof. Fi
28 X 1,5 in 24 X 1 m, vrtljivi osi
različnih dimenzij za vrtljive
stole, klubske mizice ipd.,
plinski vzmeti (Lifomat)
- standardni tipi za vgradnjo
v vrtljive pisarniške stole z na-
stavitvijo višine sedeža, naslo-
na in za nastavljanje položaja
sedeža v avtobusih. Podjetje
nudi tudi servisiranje pisarni-
ških vrtljivih stolov (popravilo
in zamenjava mehanskih delov
ter zamenjava blaga). Infor-
macije: tel. in fax 061/712-
738, 712-759 (Franc Grda-
dolnik).
Konjičani I
nezadovoljni I
s sidadom        i
Konjiški sindikalisti ni-
so zadovoljni z delom Skla-
da za razvoj, ki je postal
lastnik treh podjetij: Ko-
nusa, Kostroja in Skale.
V sindikatu Skladu med
dmgim očitajo, da bi moral
več zahtevati od sedanjih
direktorjev ali pa jih zame-
njati. Ljudje, ki so sokrivi
za slabe razmere, pravijo
v sindikatu, ne morejo sa-
nirati podjetij. Sedanja po-
slovodna stmktura po oce-
ni sindikalistov tudi vse
preveč čaka na zunanje po-
bude. V zvezi s pogajanji
z upniki v sindikatu pravi-
jo, da Sklad ni uspel uredi-
ti odnosov z upniki za na-
zaj, banka pa ostaja nere-
šljiv problem, ker zahteva,
da se dolgovi poravnavajo
s premoženjem podjetij po
20 do 30 odstotni vredno-
sti. Edino, kar je Sklad na-
redil, je bilo preštevanje
odvečnih delavcev, ob tem
pa ni zagotovil, da bodo
podjetja brez teh delavcev
ustvarjala pričakovani
profit. Zato bodo konjiški
sindikalisti vztrajali, da se
bodo pri presežnih delav-
cih upoštevala vsaj zakon-
ska določila. To pa je izpla-
čilo polletnega nadomesti-
la osebnih dohodkov ter iz-
plačilo odpravnin.
Kljub težavam
dobiček
Industrija keramičnih i
izdelkov Ljubečna je lan- J
sko poslovno leto kljub te-
žavam uspešno zaključila
in po zaključnem računu
ustvarila nekaj milijonov
tolarjev dobička. Še pred
tremi leti so na južna tržiš-
ča prodali približno 60 od-
stotkov svojih izdelkov, la-
ni samo 15, na zahodnoe-
vropsko tržišče pa prodajo
5 odstotkov svoje proiz-
vodnje. Težave so dokaj
uspešno premagovali
z zmanjševanjem števila
zaposlenih in novimi pro-
grami. V podjetju so začeli
izdelovati nekaj novih iz-
Hplknv. oredvsem iz pro-
grama samota.
Standardizacija in
sodobni gorllniici
Weishaupt d.o.o., ki ima
svoj sedež v Celju, je včeraj
v Ljubljani organiziral se-
minar na temo: Standardi-
zacija in sodobni gorilniki.
Med drugim so govorili
o stanju onesnaženosti na-
šega bivalnega okolja, teh-
nični regulativi v termo-
energetiki ter trendih raz-
voja, obenem pa so pred-
stavili tudi Weishauptove
proizvode in njihove raz-
vojne cilje.
Srečanje
izolatorjev
Slovenije
Prihodnjo sredo,
10. marca, bo v Domu
španskih borcev v Ljublja-
ni potekalo srečanje izola-
terjev Slovenije. Med šte-
vilnimi udeleženci bodo na
tem srečanju sodelovali tu-
di predstavniki Tovarne
izolacijskega materiala
TIM Laško, ki bodo pred-
stavili demit plus fasade in
dvoslojne hidroizolacije
s trakovi modeficiranimi
z elastomeri.
IB
PO ČEM SO DEVIZE?
Št. 9-4. marec 1993
5
Sejem EKO 93
opozoriti tUdI na celjske probleme \
Od šestega do devetega
aprila bo v Celju drugi medna-
rodni sejem EKO 93, pripra-
vam na ta sejem pa je bila na-
nienjena petkova tiskovna
konferenca.
Poleg vodstva Celjskih sej-
mov sta na tiskovni konferenci
sodelovala tudi predsednik
celjske vlade Jože Zimšek ter
Jasna Slokan z ministrstva za
okolje in prostor. To ministr-
stvo je namreč pokrovitelj sej-
ma, sopokrovitelji pa so Go-
spodarska zbornica Slovenije,
MinistrstA^o za znanost in teh-
nologijo ter Obrtna zbornica
Slovenije. Udeležbo na letoš-
njem sejmu v Celju, kjer bo
predstavljen celosten pristop
k urejanju voda, zraka in tal,
potem ravnanje z odpadki, ko-
munalna tehnika, ekologija
v stanovanju in njegovi okolici
ter poslovno tehnična infor-
matika, je že potrdilo 45 reiz-
stavljalcev. Razen domačih se
bodo predstavili tudi tuji raz-
stavljalci, zaenkrat so prijav-
ljeni trije, nekaj tujcev pa bo
svojo dejavnost predstavilo
preko slovenskih zastopnikov.
Direktor Celjskih sejmov mag.
Franc Pangerl je na tiskovni
konferenci ocenil, da so na se-
jem dobro pripravljeni, zado-
voljni so tudi s sodelovanjem
institucij iz republike, Celje pa
takšen sejem zagotovo potre-
buje, saj bo to priložnost, da se
opozarja tudi na ekološke pro-
bleme, ki jih v tem mestu za-
gotovo ni malo. Celjski sejmi
bodo ponudili poseben popust
inovatorjem, ki bodo želeli
predstaviti svoje dosežke, kar
je Pangerl ocenil kot prispevek
Celjskih sejmov k reševanju
ekoloških problemov.
Da je sejem organiziran
v pravem času, se je strinjal
tudi predsednik celjske vlade
Jože Zimšek. Celjska vlada se
namerava lotiti reševanja pro-
blemov pri oskrbi z zdravo
pitno vodo, sanacije ozračja
ter plinifikacije, čemur bo na-
menjen tudi sejem EKO 93.
Jasna Slokan z Ministrstva za
urejanje prostora pa je na ti-
skovni konferenci opozorila,
da bodo v času sejma organizi-
rane številne spremljajoče pri-
reditve. Poleg okroglih miz in
strokovnih razgovorov na te-
mo ekologije nameravajo k so-
delovanju povabiti šolarje in
organizirati zeleno okroglo
mizo, na kateri bodo mladi go-
vorili o okolju. Sodelovanje so
napovedali tudi v Slovenskem
ekološkem gibanju, kjer na-
meravajo organizirati srečanje
zelenih Alpe Jadrana.
IRENA BAŠA
Na aprilskem sejmu EKO 93
pričakujejo približno 50 raz-
stavljalcev. Svoje dosežke bo-
do obiskovalcem pokazali na
700 kvadratnih metrih notra-
njih površin, v atriju pa bo
razstavljalcem na volju še pri-
bližno 500 kvadratnih metrov.
Zakonodala bo
podražila Izdelke
MeiJnaroiJnl posvet
o klorfluorogljlkovodlklh
Podjetje Gorenje Inova je
pretekli teden v Velenju pri-
pravilo mednarodni posvet
o težavah, ki se pojavljajo
v zvezi z zmanjševanjem pora-
be in nadomeščanja klorflu-
orogljikovodikov v hladilni,
izolacijski, aerosolni in drugi
industriji na tehničnem, eko-
loškem in zakonodajnem po-
dročju.
Strokovnjaki iz Slovenije in
tujine so govorili o ozonski
luknji kot katastrofi aU medij-
ski psihozi, normativnem ure-
janju problematike, substitu-
tih in alternativah klorflu-
orogljikovodikov.
Drugi dan posvetovanja,
v petek, je bila v Velenju okro-
gla miza o zakonodaji v zvezi
z ravnanjem s klorfluoroglji-
kovodiki v Sloveniji. Na okro-
gli mizi so oblikovali komisijo,
ki bo na osnovi povzetkov
s posvetovanja pripravila tudi
sklepe.
Že na okrogli mizi so se do-
govorili, da v Sloveniji ne sme-
jo več odlašati z ustrezno za-
konodajo, vsekakor pa naj bi
bila sprejeta do konca letoš-
njega leta. Tako na primer
hladilnikov ne bi smeli več vo-
ziti na odpade, prevzela bi jih
lahko le ustrezno registrirana
odlagališča. Na splošno naj bi
bila nova zakonodaja na tem
področju podobna kot v dru-
gih evropskih državah. To pa
s sabo prinaša tudi povečane
stroške za serviserje, proizva-
jalce in kupce. Zaradi novih
predpisov se bodo hladilniki
podražili za 8-10 odstotkov.
Predpisom v drugih evropskih
državah zaenkrat sledi le Go-
renje.
Organizatorji mednarodne-
ga posvetovanja so razočarani,
ker se posveta niso udeležili
nekateri, ki bi jih tovrstna
problematika morala najbolj
zanimati, predvsem razni in-
špektorji, gasilci in predstav-
niki komunalnih podjetij.
URŠKA SELIŠNIK
NOV diskont Celjskili
mesnin
Celje je od minulega četrtka bogatejše za
novo diskontno prodajalno, ki so jo odprli
v Celjskih mesninah. Da so dobre prodajalne
s pestro ponudbo in ugodnimi cenami vedno
dobrodošle, dokazuje tudi množična udeležba
na otvoritvi tega sodobnega objekta.
V Celjskih mesninah so že nekaj časa razmi-
šljali o tem, da bi uredili diskont, predvsem
zaradi razmer na tržišču. Diskont je namenjen
prodaji blaga, ki ga v podjetju dobijo s kom-
penzacijami, poudarek pa so seveda dali pro-
daji njihovih suhomesnatih izdelkov in sveže-
ga mesa. Sodobno urejen diskont so uredili
v prostorih hladilnice oziroma prizidka na-
sproti Celjskih mesnin, za naložbo so odšteli
približno 35 milijonov tolarjev. Pred diskon-
tom je velik parkirni prostor, kar je za kupce
še posebej dobrodošlo. Ponudbo so popestrili
še z manjšim bifejem, diskont bo odprt od
sedmih zjutraj do sedmih zvečer, ob sobotah
pa do dvanajstih.
IB, Foto: EDI MASNEC
Učijo se podjetništva
Po lanski prvi izkušnji
s spodbujanjem podjetništva
in obrti so se v šmarski občini
odločili za nadaljevanje. V tem
tednu začenjajo z letošnjim
prepoznavanjem podjetniških
pobud, prihodnji konec tedna
pa bo prva, večdnevna podjet-
niška delavnica. V prihodnjih
dneh bo prav tako znano, kako
bo z ugodnimi krediti za sofi-
nanciranje delovnih mest.
Podjetniške pobude bodo le-
tos prepoznavali v sodelova-
nju z velenjskim Ipsom, ki je
izvajal svetovanje tudi v celj-
ski in velenjski občini. V šmar-
ski pa bo potekalo skupaj
z občinsko Agencijo za razvoj
v ustanavljanju. Med lanskim
programom prepoznavanja so
v šmarski občini pripravili 32
poslovnih načrtov.
Za drugo obliko spodbuja-
nja podjetništva, podjetniške
delavnice v Šmarju, so se odlo-
čili, da bi jih približali tistim,
ki na zavodu za zaposlovanje
niso prijavljeni, podjetništvo
pa jih zanima. Tako bodo pri-
hodnji teden na uvodnem se-
niinarju predstavili predvsem
osebnost podjetnika in ugo-
tavljanje podjetniških zamisli,
nadaljevali pa s pravnimi te-
melji podjetništva, tržno stra-
tegijo, poslovnim načrtom in
financami ter davki malega
podjetja.  Za  zaključek  pri-
pravljajo tudi pogovor
z uspešnim podjetnikom, ki je
izšel iz lanskega občinskega
podjetniškega svetovanja ter
Spin analizo. V skupino vklju-
čujejo po 25 udeležencev. Pre-
tekli petek so se pogovarjali
o vključevanju tistih presežnih
delavcev Prevozništva Donat,
ki jih ta oblika zanima. Tudi
podjetniške delavnice bodo iz-
vajali v sodelovanju med ve-
lenjskim Ipsom ter domačo
Agencijo v ustanavljanju.
V občinskem sekretariatu za
gospodarstvo pa pripravljajo
tudi razpis za sofinanciranje
delovnih mest, predvsem za
samozaposlitve. Pri tem je no-
vost, da bi zavod za zaposlova-
nje ter občina letos skupaj za-
gotovili sredstva, ki bi jih vlo-
žili v banko, ta pa bi odobrila
kredite po ugodnejših pogojih.
Rezultat teh pogovorov bo
znan že v prihodnjih dneh.
Po osnutku letošnjega ob-
činskega proračuna namenjajo
v šmarski občini za spodbuja-
nje podjetništva in obrti do-
brih 9 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
Šmarska občina je konec leta
kandidirala na razpisu mini-
strstva za malo gospodarstvo
s štirimi programi. Iz Ljublja-
ne so prejeli pritrdilni odgovor
za ustanovitev občinske Agen-
cije za razvoj (v ta namen so
prejeli 400 tisoč SIT) ter za
letošnje prepoznavanje po-
djetniških pobud (z 200 tisoč
tolarji). Pričakujejo pa še od-
govora za program podjetni-
ških delavnic ter za pospeše-
vanje podjetništva v halo-
škem, najbolj demografsko
ogroženem delu občine (tri KS
v okolici Rogatca).
Apriia teitoči računi
V HmezatJ Banki zatJovolJnI z rezultati poslovanja
čeprav je bila žalska Hme-
zad Banka delniška družba
ustanovljena šele sredi lanske- -
ga leta, se je uspela uveljaviti
v celjskem in tudi širšem slo-
venskem prostoru. Tako sta na
kratko ocenila direktor banke
Mihael Goličnik in njegov po-
močnik Andrej Šporin na pet-
kovi tiskovni konferenci.
Hmezad banka ima sicer
dolgoletno tradicijo v svojih
pravnih predhodnikih Interni
banki Hmezad ter Hranilno
kreditni službi. Banka ima da-
nes 190 delničarjev, približno
600 komitentov med pravnimi
osebami in preko 20 tisoč var-
čevalcev. Direktor banke Mi-
hael Goličnik je na tiskovi
konferenci povedal, da je ban-
ka povečala nominalni obseg
poslovanja za 55 odstotkov,
realno pa so obseg povečali za
dobrih 20 odstotkov. Banka
posluje na območju od Ilirske
Bistrice do avstrijske meje,
največ komitentov in največji
plasma sredstev pa so zabele-
žili na območju Celja, Žalca,
Šentjurja, Slovenskih Konjic
in Slovenske Bistrice. Število
komitentov pravnih oseb se je
samo v štirih mesecih povečalo
za polovico, vloge varčevalcev
pa so se povečale za 60 odstot-
kov, predvsem na račun veza-
ve sredstev, saj je banka znana
po svojih ugodnih pogojih.
V zvezi z investicijsko dejav-
nostjo je vodstvo banke oceni-
lo, da so naložbe nekoliko
upadle, predvsem v družbenih
podjetjih, več je naložb v za-
sebni sektor. Lani se je banka
vključila v financiranje neka-
terih projektov in dobrih pro-
gramov, med drugim sodeluje-
jo tudi pri sanaciji mlekarne.
Predvsem pa so v banki zado-
vojni, ker jim že poslovanje
v prvih šestih mesecih omogo-
ča izplačilo 8 odstotne divi-
dende na revaloziran kapital.
Glede na dobre rezultate
v lanskem letu v Banki Hme-
zad letos načrtujejo, da bodo
obseg poslovanja realno pove-
čali za 32 odstotkov. Naložbe
bodo še naprej usmerjali v ma-
la in srednja podjetja, nadalje
bodo razpisali novo emisijo
delnic, predvsem pa namera-
vajo povečati jamstveni kapi-
tal s sedanjih 550 na 750 mili-
jonov tolarjev. S tem bodo iz-
polnili pogoje za uvedbo de-
viznega prometa. Razmišljajo
tudi o uvajanju deviznega var-
čevanja, pri čemer bi se s po-
godbo povezali z eno izmed
večjih bank. Po besedah Miha-
ela Goličnika pripravljajo
v banki tudi nov sistem
obrestnih mer, realno osnovo
bodo z 20 znižali na 16 odstot-
kov, čimveč v dobro svojih ko-
mitentov pa bodo poskušali
narediti tudi pri obrestnih
maržah. Še na dve stvari je
opozorilo vodstvo banke: vse
več se tudi v tej banki ukvarja-
jo z vrednostnimi papirji, pri
čemer dosegajo dobre rezulta-
te. Banka Hmezad ima svoj se-
dež na ljubljanski borzi, imajo
svojega brokerja, to je Marija
Rančigaj, ki je z informacijami
in nasveti na voljo fizičnim in
pravnim osebam. Svetovanje
svojim komitentom bo nasploh
ena prednostnih nalog, ki se je
bodo v tej žalski banki lotili
v prihodnje.      IRENA BAŠA
S prvim aprilom uvaja Banka
Hmezad tudi poslovanje s te-
kočimi računi, za kar so si
v Žalcu že dolgo prizadevali.
Marca bodo na novo odprli
agencijo v Rogaški Slatini,
pripravljajo se na ustano\'itev
agencije v Slovenski Bistrici.
Pomočnik direktorja Hmezad
Banke Andrej Šporin je na ti-
skovni konferenci povedal, da
bodo v prihodnje skušali pri-
bližati agencije svojim varče-
valcem, predvsem naj bi agen-
cije namesto po podjetjih delo-
vale v središču mest, konkret-
no so takšno prestavitev že iz-
vedli v Laškem.
Gradimo v novi
Evropi
Od 29. marca do 2. aprila bo
v Gornji Radgoni sedmi med-
narodni sejem gradbeništva in
gradbenih materialov pod ge-
slom Gradimo v novi Evropi.
Organizatorji letošnjega sej-
ma bodo obiskovalcem pred-
stavili planiranje, projektira-
nje, gradbene materiale, viso-
ke in nizke gradnje, gradbeno
mehanizacijo, instalacije, zak-
ljučna dela v gradbeništvu,
nadalje bo predstavljena kra-
jinska arhitektura, informati-
ka v gradbeništvu, kot dopol-
nitev sejma pa še program no-
tranje opreme stanovanj, po-
slovnih prostorov in lokalov.
Posebno pozornost bodo na-
menili predstavitvi gradbene-
ga šolstva in poklicev v grad-
beništvu, velik del sejma pa bo
posvečen energetsko varčnim
ter okolju prijaznim materi-
alom.
Že doslej se je za sodelova-
nje na tem sejmu prijavilo 190
domačih in 95 tujih razstav-
Ijalcev, ki imajo na voljo 4500
kvadratnih metrov notranjih
in 6800 kvadratnih metrov zu-
nanjih površin. Tuji razstav-
Ijalci prihajajo iz Italije, Veli-
ke Britanije, Avstrije, Hrva-
ške, Japonske, Belgije, Nemči-
je, ZDA, Švice, Poljske ter
Madžarske. Sejem gradbeni-
štva in gradbenih materialov
v Gornji Radgoni organizirajo
vsako drugo leto.
LUDVIK KRAMBERGER
Carinjenje Just In tirne
Na celjski carinarnici so za-
čeli uvajati novost pri carinje-
nju, imenovano Just in tirne.
Na kratko je novost v tem, da
vozijo reprometarial direktno
z meje v podjetja.
Za takšen način dela so se
s carinarnico že dogovorili
v Gorenjevih Gospodinjskih
aparatih in velenjskem podjet-
ju Sipak, na soglasje iz Ljub-
ljane pa trenutno čakajo v zre-
škem Uniorju ter nazarskih
Malih gospodinjskih aparatih.
Po oceni direktorja celjske
carinarnice Franca Turnška se
bo s takšnim načinom dela bi-
stveno skrajšal čas, tovornjaki
bodo surovine in reprodukcij-
ski material lahko takoj odpe-
ljali v tovarno, takšen način
dela pa seveda terja boljšo no-
tranjo kontrolo v podjetjih ter
večje zaupanje.
Za postopek carinjenja po
sistemu Just in time veljajo
naslednja pravila: soglasje iz-
dajajo v republiški upravi,
v. sistem carinjenja pa so
vključene samo kamionske po-
šiljke. Vsak kamion, ki prispe
v delovnem času, mora biti uro
pred razkladanjem ustno na-
javljen carinski izpostavi. Ka-
mioni, ki bodo prispeli in bodo
razkladani izven delovnega
časa carinske izpostave, mora-
jo biti ustno najavljeni pol ure
pred zaključkom delovnega
časa carinske izpostave. Obve-
stilo o pošiljki blaga mora vse-
bovati osnovne podatke o koli-
čini, vrsti ter vrednosti blaga.
Uvoznik mora vložiti ECL ter
carinsko deklaracijo pri carin-
ski izpostavi najkasneje prvi
naslednji delovni dan do 12.
ure. V carinski izpostavi se bo-
do sami odločili, ali bodo
opravili pregled blaga na lo-
kaciji carinske izpostave ali
bodo zahtevali raztovor ali pa
bodo kontrolo opravili v obra-
tih uvoznika. Če bo carinarni-
ca ugotovila nepravilnosti
v postopku kontrole nad bla-
gom, lahko uvozniku preneha
pravica do postopka carinje-
nja po sistemu Just in time.
IB
9 _ 4. marec 1993
9
Micka Kovačeva ■,■
stranke so pred volitvami kar tekmovale, katera bo v oglasih obilublla več - Po volitvah so ostali
- dolgovi
Slovenske politične stranke
pred decembrskimi volitvami
niso oklevale, kaj in s kakšno
propagando bodo obljubljale
svojim potencialnim volilcem.
Evforija oglaševanja v lovu na
poslanske stolčke je zajela de-
želo tostran Alp in stranke so,
naj so imele denar ali ne, za-
pravljale izredno visoke zne-
ske na račun svoje promocije
in promocije svojih kandi-
datov.
Toda, vse to že veste, saj go-
tovo niste pozabili, kako so
vas iz vsakega medija naska-
kovali kandidati s košem ob-
ljub in kako je iz vsakega pla-
katnega mesta, na koncu kam-
panje pa že kar z vsakega zidu
v vas bolščal kakšen od kandi-
datov in vas s svojim ali stran-
karskim sloganom prepriče-
val, da je pač on najbolj pri-
meren.
Ali je bila kampanja pri-
merna ali ne, je bila fer ali ni
bila, je bilo nizkih udarcev
preveč ali premalo, nas ta tre-
nutek ne zanima več, saj je že
zgodovina. Hudičevo pa nas
zanima, kako so stranke pla-
čale oglasne storitve medijem
obveščanja. Ne le zato, ker
smo se tudi v Novem tedniku
in Radiu Celje obrisali pod no-
som za kar visoke zneske, to je
konec koncev stvar poslovne-
ga tveganja in izterjave, ki bo
šla tudi po sodni poti. Bolj za-
to, ker tudi ta odnos še kako
pokaže, koliko lahko volilci
res verjamemo obljubam, s ka-
terimi so nas prepričevali in
mnoge tudi prepričali.
Zdi se namreč, da je stvar
morale, pokončne drže, pošte-
nosti in medsebojnega zaupa-
nja predvsem to, da plačaš,
kar naročiš in dobiš. Tri mese-
ce po volitvah stranke dolgu-
jejo Novemu tedniku in Radiu
Celje za naročene in opravlje-
ne propagandne storitve po
posebnem ceniku, ki je upošte-
val krepek popust, 461.335,70
tolarjev.
Kdo je obljubljal,
naročal, pa ne
plačal
»Šampioni« med dolžniki so
v Slovenski ljudski stranki.
Njihov dolg znaša nekaj nad
122 tisoč tolarjev. Marjan Po-
dobnik in njegovi so v oglasih,
ki so jih naročili, plačali pa ne,
obljubljali srečnejšo Sloveni-
jo, eden najbolj značilnih slo-
ganov, ki so ga promovirali pa
je bil Delavcu pošteno plačilo
za njegovo delo. Prvaku zdajš-
nje parlamentarne opozicije in
njegovemu volilnemu štabu
pač ne moremo verjeti, da so
s tem mislili resno, kajti če bi,
bi pošteno plačali svoj »za-
pitek«.
Drugi na neslavni lestvici
dolžnikov so Demokrati, ki so
sploh najbolj udarno, največ
in najbolj razkošno oglaševali,
pa ostali največji poraženci
volitev. Njihov dolg pri nas je
presegel 100 tisoč tolarjev,
h katerim lahko pridamo še
dolg njihove velenjske podruž-
nice, ki je presegel 10 tisoč to-
larjev. V objavljenih oglasih so
zatrjevali, da so za normalno
življenje, blaginjo in mir, za
slovensko prihodnost. In seve-
da so v vsakem od naročenih,
pa neplačanih oglasov pribili,
da so sposobni, zanesljivi in
odločni ljudje. V sposobnost in
odločnost sicer ne dvomimo,
zelo vprašljiva pa se zdi zane-
sljivost, saj so zanesljivo samo
»pozabili« plačati, kar so na-
ročili.
Z nekaj manj kot 76 tisočaki
dolga so na častnem tretjem
mestu Drnovškovi Liberalni
demokrati, ki so sicer del ra-
čunov plačali, a ostali še veli-
ko dolžni. Zmagovalci volitev
so v svojih oglasih med drugim
obljubljali, da ne bodo kranili
ne levo, ne desno, marveč na-
prej, na bolje. Zraven so v ce-
lostranskem oglasu pod sliko
polža zapisali med drugim
»bodimo hitri« in seveda
spomnili na svoj za zdaj še
vedno konstrukt - »zgodbo
o uspehu«. Upravičeno dvomi-
mo v hitrost, saj se jim nič ne
mudi plačati, kar so naročili,
pa tudi ostali del sijajne zgod-
be o uspehu ostaja v medli lu-
či, razen kolikor velja za
stranko samo.
Svobodna stranka je v ogla-
sih, ki jih je naročila pri nas,
nastopala skupaj s Krščanski-
mi socialisti in delavsko stran-
ko Naprej. Obljubili so, da
gredo na volitve s politično ne-
obremenjenimi ljudmi in osta-
li finančno obremenjeni, s 63
tisoč tolarji dolga.
Volilno cvetko v luči dolga
skoraj 43 tisoč tolarjev so si
privoščili tudi mozirski libe-
ralci iz Liberalne (obrtniške)
stranke. Smo za pošteno de-
mokracijo, so obljubljali, ko so
predstavljali svoja kandidata
Krefla in Vertačnika in si ne-
pošteno prislužili dolg.
Zanesljivi plačniki
Med strankami pa jih je bilo
zelo veliko, ki so v rokih, brez
urgenc in brez obotavljanja
poravnale svoje »volilne zapit-
ke«. Zelo zanimivo pri tem je,
da ni bilo prav nič pomembno,
ali so s svojim javnim nasto-
pom na volitvah pridobili ali
izgubili. Tipičen primer takš-
ne stranke, ki je doživela ene-
ga hujših volilnih porazov, so
Narodni demorati, ki so nasto-
pali skupaj s Slovensko gospo-
darsko stranko. Čeprav se jim
razmeroma bogata predvolil-
na propaganda ni obrestovala,
so plačali vse, kar so naročili
in to zelo hitro. Podobno hitri
plačniki so bili Združena lista,
ki je tretja parlamentarna
stranka, pa Slovensko ekolo-
ško gibanje, šmarski Sivi pan-
terji. Socialisti, ki so bili tudi
med poraženci volitev, Pučni-
kova SDSS, Slovenska obrtni-
ško podjetniška stranka, celj-
ska Liberalna stranka in Ku-
čanov volilni štab.
Zakaj objavljamo
dolžnike
Najbrž bo kar nekaj tistih,-
ki se bodo vprašali, zakaj smo
se v uredništvu odločili obja-
viti seznam dolžnikov in na ta
način pokazati javnosti tudi,
katerim obljubam, zapisanim
v predvolilnem času lahko
verjame in katerim ne, kakšen
je v tem smislu obraz naših
strank. Poslovna politika vsa-
kega podjetja je običajno po-
slovna skrivnost in je mnogo
bolj diskretna. V vsaki hiši, tu-
di v naši, imamo veliko dolžni-
kov in roki plačil naročenih
storitev so, žal, vedno bolj raz-
tegljivi. Četudi so na spisku
dožnikov ugledna podjetja in
četudi so njihovi dolgovi višji
in v nekaterih primerih tudi
rokovno daljši od dolgov poli-
tičnih strank, ki smo jih danes
objavili, ti dolgovi nikakor ni-
so primerljivi. Obstaja namreč
temeljna razlika. Podjetja, ki
so naročniki propagandnih
uslug, trgujejo s storitvami in
izdelki. Stranke so v predvo-
lilnem času trgovale z ljudmi.
V smislu obljub in lova na gla-
sove, v smislu temeljnega za-
upanja. Drznem si pomisliti,
da so trgovale preko svojih
zmožnosti, vedoč, da naroče-
nega ne bodo mogle plačati,
v divji dirki za prestižnim
vplivom in ugledom, ki je,
v rezultatu volitev, prinesel
tudi moč odločanja in dobro
plačane poslanske sedeže. In
prav zaradi tega si drznemo
podvomiti v obljube, v visoko
doneče slogane. Kar zadeva
nas, namreč temeljijo na neke
vrste laži. Ne morem si namreč
predstavljati volilca, ki so ga
stranke lovile na limanice, ka-
ko gre v trgovino, naroči blago
in z njim odide, rekoč, bom že
plačal.
Mnoge od slovenskih poli-
tičnih strank so v predvolil-
nem času lovile v kalnem, brez
denarja, na slepo. Mnoge so
zapitek plačale, mnoge pa se,
žal, na to požvižgajo. S tem so,
vsaj nam, povedale vse in za-
gotovo ne bomo pozabili ko-
rektnosti enih in nekorektno-
sti drugih. Za lanskimi voli-
tvami bodo naslednje, lokalne,
za njimi spet naslednje, dr-
žavne.
BRANKO STAMEJČIČ
Za previsoke plače kazen
5 milijonov tolarjev
Državni zbor podprl vladni predlog interventnih zakonov o omejitvi plač
Vladin inten^encijski zakon je že vse-
skozi »visel v zraku«, saj so gospodarski
ministri v prejšnji in sedanji vladi že dlje
časa zatrjevali, da so v Sloveniji plače
previsoke. Vlada kot da je samo še čaka-
la, da Drnovšek preboli virozo in potem
predloži državnemu zboru interventni
zakon.
Na novinarski konferenci po tej za jav-
nost doslej najbolj nestrpno pričakovani
seji vlade (za koliko in komu bo vlada
znižala plače, ali se bo pojavil ozdravlje-
ni premier Drnovšek), je minister za go-
spodarsko dejavnost dr. Davorin Kračun
dejal, da so stabilizacijsko politiko Dr-
novškove vlade v prejšnjem mandatu,
katere največji dosežki po njegovem
mnenju so bili radikalno znižanje infla-
cije, presežki v bilanci tekočih transakcij
in sprejetje sistemskih gospodarskih za-
konov (npr. o lastninjenju) najbolj kvari-
li osebni dohodki, ki so mesečno naraš-
čali nad realnimi možnostmi slovenskega
gospodarstva. Pred letom še 400 DEM
povprečne plače naj bi danes naraslo na
650 DEM. To se je torej zgodilo v razme-
rah zmanjšane inflacije in v času, ko je
Slovenija izgubljala prejšnje trge. Da bo
vlada prej kot slej skozi državni zbor
skušala izsiliti zakon o zmanjšanju plaČ,
je bilo torej za pričakovati.
Zakon o omejitvi plač velja za gospo-
darstvo, prav tako pa določa tudi način
izvajanja aneksa h kolektivni pogodbi, ki
sta ga sklenila gospodarska zbornica in
sindikati. Med gospodarske subjekte so
zajeti podjetja, banke, zavarovalnice in
drugi, kjer razpolagajo s 50 in več od-
stotki družbenega oziroma državnega
kapitala ali pa razpolagajo s kapitalom,
katerega lastnik je družbeno podjetje.
Plače v gospodarstvu se bodo izplače-
vale do višine predvidene v aneksu: os-
nova za izračun plač bo tromesečno pov-
prečje plač v septembru, oktobru in no-
vembru, z revalorizacijsko stopnjo glede
na rast življenskih stroškov od novembra
do vključno januarja letos, vendar pa
tako izračunana osnova ne sme presegati
mesečnega obsega sredstev izplačanih
januarja letos brez poračunov za prejšnje
obdobje.
In katera sidra ima interventni zakon?
V negospodarstvu in državni upravi bo
izhodiščna plača za prvi tarifni razred od
februarja do maja v višini 23.833 tolar-
jev. Od junija naprej pa se bo izhodiščna
plača lahko povečevala v skladu z eska-
lacijsko lestvico. Po njej se ob rasti živ-
ljenjskih stroškov do 3 odstotke izho-
diščna plača ne poveča. Ob 3 do 5 odstot-
ni rasti cen se lahko izhodiščna plača
poveča za 70 odstotkov rasti cen življen-
skih stroškov, ob 5 do 8 odstotni inflaciji
se denar za plače oziroma izhodiščna
plača lahko poveča za 80 odstotkov rasti
cen življenskih potrebščin, ob inflaciji
nad 8 odstotki pa se sredstva za plače
lahko povečajo za 90 odstotkov rasti cen
življenjskih stroškov. Če v dveh zapored-
nih mesecih mesečna inflacija ne preseže
3 odstotke, se plače lahko povečajo za
kumulativno rast cen življenjskih po-
trebščin za ta dva meseca.
Zakonska omejitev plač bo začela veljati
z dnem objave v Uradnem listu, kar gle-
de na to, da mora svoje mnenje dati še
državni svet (do zaključka naše redakcije
nismo mogli UNTstiti rezultatov glasova-
nja) pomeni, da bo začela veljati
v marcu.
Drugi interventni zakon se nanaša na
omejevanje pokojnin in nadomestil za
brezposelne. Tudi upokojenci bodo veza-
ni na lestvice. Najprej se upokojencem
obeta 1,9 odstotni zaostanek, potem pa
bodo sledili še drugi.
Izplačila plač in drugih prejemkov po
tem interventem zakonu bo nadzirala
SDK, ki bo morala zaustaviti vsa nadalj-
na izplačila, če bo ugotovila, da so go-
spodarski in negospodarski subjekti
z zakonom predvideno višino sredstev za
plače, regrese, nadomestila in tudi jubi-
lejne nagrade že dosegli. Kazni za kršite-
lje so zelo visoke: podjetja, ki bodo upo-
rabila drugačno osnovo za izračun plač,
kot jo predpisuje zakon, izhodiščno pla-
čo, valorizacijo višjo od uzakonjene, če
bodo kršila zakon pri izplačevanju nado-
mestil, regresov'ipd, bodo morala plačati
kazen v višini najmanj 5 milijonov tolar-
jev. Za posamezne odgovorne osebe v po-
djetjih, ki bodo kršile interventni zakon,
pa ta določa kazen najmanj 450 tisoč
tolarjev.
Če sama interventnost niti ni tako
vprašljiva, čeprav zelo spominja na ob-
našanje prejšnje države, ki smo jo želeli
zapustiti tudi zaradi takšnih posegov Be-
ograda, pa je vprašljiva porazdelitev
bremen pri zategovanju pasu. Glede tega
daje predvsem misliti glasovanje poslan-
cev, ki so mnogo manj utesnjeno dvigo-
vali roke, ko je šlo za sprejemanje inter-
ventnih zakonov, kot takrat, ko so zavr-
nili vsa dopolnila, ki zadevajo njihove
plače: te bodo zamrznjene le posredno,
kolikor bo pač ustavljena rast plač v go-
spodarstvu, na osnovi katerih izračuna-
vajo njihove plače.
Nadomestila stroškov, kot so dnevnice,
potni stroški, dodatki za prehrano ter
druga nadomestila se lahko po tem zako-
nu izplačajo le v višini dejanskih stro-
škov v skladu s kolektivno pogodbo in
splošnimi predpisi podjetij.
Sindikati menijo, da je vlada zaobšla
med gospodarsko zbornico in sindikati
podpisani aneks h kolektivni pogodbi, ki
bi po mnenju Svobodnih sindikatov bi-
stveno manj prizadel standard delavcev,
kot pa ga bo interventni zakon. Po anek-
su bi se plače v naslednjih petih mesecih
realno znižale za 16 odstotkov, po zako-
nu pa celo 28 odstotkov. Po njihovem
mnenju bo zakon najbolj prizadel pred-
vsem podjetja, v katerih so si delavci že
doslej izplačevali nizke plače, da bi reše-
vali podjetje iz težav, ali pa so namesto
plač prejemali celo bone. V Svobodnih
sindikatih tudi pravijo, da ni nobenega
jamstva, da bo ukrep vplival na izboljša-
nje splošnih gospodarskimi razmer, poleg
tega pa menijo, da bi znižanje praga so-
cialne varnosti delavcev pomenilo pravo
katostrofo. Ostrim kritikam interventne-
ga zakona se je pridružil tudi drugi naj-
močnejši sindikat Konfederacija neod-
visnosti, kjer pravijo, da je zakon proti-
aemokraticen ukrep, ki diši po admini-
stativnem socializmu in da naša inter-
ventna zakonodaja varuje monopoliste
ter omogoča, da si podjetja s slabimi go-
spodarskimi rezultati izplačujejo višje
plače kot tista z dobrimi.
ROBERT GORJANC
Regres za letni dopust je mogoče izplača-
ti največ v višini 60 odstotkov zadnjega
podatka slovenskega statističnega zavo-
da o povprečni mesečni plači v gospodar-
stvu. Omejitev pa ne velja za tiste delav-
ce, ki prejemajo plačo pod republiškim
povprečjem, vendar pa regres ne sme
presegati stoodstotne povprečne meseč-
ne plače v gospodarstvu.
REKLI SO
Silva Železnik, upokojenka
iz Celja: Če bomo vsi zategnili
pasove, sem pripravljena to
storiti tudi jaz. Čudim pa se,
da poslancev ne njihove in me-
nežerske mnogo previsoke
plače. Razen tega pa še niso
pokazali nobenih rezultatov.
Moti me, da imajo nekateri
upokojenci preko 150 tisoč to-
larjev, drugi pa dobijo komaj
20 tisoč. Ker je tako, se mi zdi
vse skupaj neumno. Če bi pa-
sove stisnili vsi, brez izjeme,
pa bi bila pripravljena to sto-
riti tudi jaz. Tudi za košček
krompirja.
Violeta Marolt, učiteljica iz
Štor: Ne vem, kaj naj rečem.
Tako in tako je že vse zamrz-
njeno ... Ni mi vseeno; zdi se
mi narobe. Nekaj je sicer res
treba narediti, ampak ne vem,
če je zamrznitev plač ravno
najbolj pameten način za to.
Še posebej, če te naše zamrz-
njene plače primerjamo s pla-
čami poslancev, o čemer bi sCj
dalo posebej razpravljati.
Karel Polutnik, upokojeni
direktor iz Celja: To se je ved-
no ponavljajo in se še bo, vse
dokler se ne bo naša ideologija
o trgovini in o denarju spre-
menila. Kako naj bi ta pro-
blem rešili, ne vem. Vsekakor
zamrznitev plač ni pravi na-
čin. Razen tega pa: če bi jaz že
kaj naredil, bi plače najprej
zamrznil »gospodom ha stolč-
kih«. Jaz si ne bi upal narediti
česa takšnega, kar delajo oni.
Suljo Majkovič, upokojenet
iz Celja:
To je navadna neumnost. To
ni rešitev. Vseeno pa me za-
mrznitev plač ne bo motila,
pod pogojem, da zamrznejo
tudi izdelke v trgovini. Vendar
pa dvomim, da se bo to zgo-
dilo. N.-M.SEDLAB
Foto: E. EINSPIELER
Št. 9 - 4. marec 1993
7
Enkrat bo ena
stran znorela
; problemom onesnaževanja v ZavoPnlah In okolici se nihče
foče konkretno spopasti
Zadnje zasedanje poslan-
(.gv ♦ velenjski skupščini se
je pričelo malce drugače.
Pred vhodom so jih s tran-
sparentom pričakale krajan-
Za voden j in okolice, ki so
ga tak način želele izraziti
protest zaradi počasnega,
neučinkovitega oziroma
sploh nikakršnega reševanja
problema onesnaženosti
v Zavodnjah.
Pod vtisom tega protesta
50 poslanci razširili dnevni
red, tako naj bi obravnavali
Icot posebno točko problem
Zavodenj ter sprejeli nekaj
Iconkretnih rešitev. Vendar
;o poslanci še isti dan požrli
besedo, saj je bila še pred
obravnavo perečega proble-
ma velenjska skupščina nes-
klepčna. In tako vse ostaja
pri starem.
»Že skoraj šest let posluša-
no lažne obljube, zrak pa je
iredno bolj onesnažen,« so
zapisale krajanke Zavodenj
svoje protestno pismo, ki
50 ga naslovile na poslance
velenjski skupščini. »Stop-
nja onesnaženosti večkrat
prekorači kritično mejo in
zahrbtno mori nas, otroke,
nilade in starejše ljudi. Se
;ploh zavedate, kakšen vpliv
ima onesnažen zrak na mla-
ia dekleta, žene, ki so tik
pred tem, da si same ustvari-
jo družine? Ni lepšega, kot
občudovati svoje otroke, ka-
se srečni, nasmejanih lic
podijo okrog domače hiŠe.
\ Zavodnjah pa se dogaja,
da starši zaradi onesnažene-
ga zraka otrokom ne pustijo
na dvorišča. Te posledice se
ne kažejo samo v našem kra-
ju, vidne so v bližnji in dalj-
nji okolici. Sedaj lahko samo
še zahtevamo, da se vgradijo
čistilne naprave. Prošnje ne
zaleže j o več.«
Poleg tega so krajanke Za-
vodenj na skupščinske po-
slance naslovile še sedem
zahtev. Predvsem zahtevajo,
da niso več četrtorazredni
slovenski državljani, uresni-
čitev od leta 1987 premvle-
vajočih zahtev in sanacijo
petega bloka Šoštanj ske ter-
moelektrarne. Poslance pa še
sprašujejo, zakaj se uporab-
lja ekološki denar, kako naj
na njivah pravočasno slišijo
obvestila o onesnaženju, so
cenejše čistilne naprave ali
sanacija doline in zakaj se
sredstva trosijo za razisko-
valne projekte, ki so v svetu
že dolgo znani.
Nekdo se dela
gluhega
Poslanec KS Zavodnje,
Edo Žlebnik, si že dlje časa
prizadeva, da bi občinski po-
slanci več pozornosti name-
nili onesnaževanju. »Treba
je upoštevati, da velenjska
skupščina deluje v smislu
zaščite rudnika in šoštanjske
termoelektrarne. Sedaj se
dogovarjajo o sanaciji četr-
tega blokas TEŠ, vendar bo-
do, tudi če to uspe, Zavodnje
še naprej tako onesnažene.
Glavni onesnaževalec pri
nas je namreč peti blok, za
katerega se nihče niti ne
zmeni,« pravi Žlebnik.
»Sprejeli so neke sklepe in
odloke, samo da je potihnilo
nerganje ljudi. Rok za sana-
cijo TEŠ se je iztekel, pa še
pogodbe niso podpisane. Ve-
lenjska skupščina se boji ru-
darjev, prepričan sem, da je
v naši dolini ta lobby še pre-
več močan. Krajanom Zavo-
denj in okolice bo prekipelo,
ljudem je dovolj odrekanja,
hkrati pa vidijo, kako neres-
no se rešujejo njihove težave.
Tukaj delamo zunaj, na po-
ljih in v gozdovih, naj vmes
pogledujemo v zrak in oce-
njujemo onesnaženost?
Upam, da se bo položaj
v prihodnje izboljšal, da se
novi izvršni svet ne bo obna-
šal tako ignorantsko do nas
kot se je prejšnji.«
Vprašanje je tudi, zakaj se
poslanci niso spoprijeli
s problemom onesnaženosti
že na prejšnjem zasedanju?
»Točno se vidi odnos do tega
problema. Namesto da bi
o njem razpravljali na začet-
ku seje, so jo uvrstili na ko-
nec, tako da je bila skupšči-
na nesklepčna. Župan Se-
mečnik stvari kar prelaga,
bistveno je najbrž, da čakajo
na konec kurilne sezone, in
da takrat to vprašanje ne bo
več tako aktualno,« odgo-
varja Žlebnik. »V skupščini
lahko govorimo, se zaletava-
mo v steno, med poslanci in
vodstvom pa ni podpore. Po-
magajo nam le Zeleni. Prav
tako v SO ne prikazujejo re-
alnih podatkov glede toplo-
voda, glavno je, da je Velenje
čisto, pa so poslanci zado-
voljni sami s seboj. Sploh pa
se sprašujem, kako se naj po-
govarjam o reševanju pro-
blema z istimi ljudmi kot
pred skoraj šestimi leti? Ta-
krat so isti ljudje marsikaj
obljubljali, nič izpolnili, se-
daj pa naj bi jim ponovno
verjeli? Nekaj se izgovarjajo
na republiko, vendar če že
v Velenju kažemo, da bomo
popustili, potem tudi repu-
blika nima pravega odnosa
do nas. Najbrž bo ostalo po
starem, v SO se bomo pogo-
varjali o problemu, ko bo
ena stran znorela, ljudem pa
bo enkrat zagotovo dokonč-
no zavrelo,« je zaključil Edo
Žlebnik.
Poglavje zase so tudi mer-
jenja onesneženosti zraka.
Krajani se pritožujejo, da so
objavljeni podatki včasih tu-
di desetkrat nižji, kot je
onesnaženje v resnici. »V Hi-
drometeorološkem zavodu
so že priznali, da ne morejo
objavljati dejanskih podat-
kov, saj imajo drugačno me-
todo merjenja. Tako prihaja
do popolnoma različnih po-
datkov,« je omenil Žlebnik.
Zvezane roke
velenjske oblasti
Velenjski župan Pankrac
Semečnik pravi, da so v ob-
činski skupščini sprejeli
konkretne sklepe, ki jih mo-
rajo sedaj izvrševati, pred-
vsem pa spodbujati k rešitvi
problema. »Predlagali so do-
datno zdravstveno zavaro-
vanje ogroženih prebivalcev,
vendar to ni možno. Posku-
šali bomo najti nekaj druge-
ga, drugače zaščititi prebi-
valce,« pravi Semečnik.
»Sklepi pa so nedvoumni,
jasni, več kot izvajati jih ne
moremo. Na prihodnjem za-
sedanju SO, ki bo 9. marca,
bomo obravnavali tudi pro-
blematiko Zavodenj in pod-
pis pogodbe v Šoštanj ski ter-
moelektrarni. Dejansko pa
so pri tem problemu zvezane
roke, stvar je v rokah države.
Zavedam se, da so ljudje
ogroženi, rad bi rekel kaj
spodbudnega, vendar ne mo-
rem. Z izvenpravnimi sred-
stvi pa problema ne smem
reševati.«
Nove raziskave
zdravja
V novem velenjskem izvrš-
nem svetM je za varstvo oko-
lja zadolžen Peter Rezman.
Glede na to, da je IS šele
v tem tednu začel svoje delo
s polno paro, Rezman še ni
imel pripravljenih točnih
ukrepov za sanacijo TEŠ in
zaščito prebivalcev. »Prete-
kli teden sem bil v Zavod-
njah, kjer sem predlagal, naj
pripravijo pregled uresniči-
tve znanih 23 zahtev iz leta
1987. Najbolje bi bilo, da bi
pregledali, kaj se je naredilo
in kaj se ni. Problem je, ker
občina nima zakona o var-
stvu okolja. Tako nimamo
točnega pregleda nad sana-
cijskimi ukrepi TEŠ, znani
pa niso niti kriteriji. Vseka-
kor bomo v IS z novi prora-
čunom pripravili tudi nov ci-
kel raziskovalnih nalog. Se-
daj bi dali poudarek na
zdravstveno zavarovanje
prebivalcev, in raziskali, ko-
liko specifičnih bolezni se
pojavlja na določenem po-
dročju. Za zasedanje občin-
ske skupščine bomo pripra-
vili tudi svoje predloge,«
pravi Rezman.
Naj prispevek zaključijo
dekleta Zavodenj: »Praktič-
no ni pogojev za normalno,
zdravo življenje in zaradi te-
ga marsikdo ne želi tvegati
svoje prihodnosti in prihod-
nosti otrok, ki še niso ro-
jeni.«
URŠKA SELIŠNIK
»Zanimivo bi bilo meriti, ko-,
liko onesnaženega zraka po-
šlje v celotno Savinjsko doli-
no šoštanjska termoelektrar-
na. Lahko opazujem inverzi-
je, in takrat lahko vidim me-
glo nad Celjem, Žalcem,
v Zgornji Savinjski dolini.
Ena od možnosti za pritisk
na TEŠ je, da bi kupili mobil-
ne merilne postaje in merili
onesnaževanje v večih kra-
jih. Takrat najbrž tudi v dru-
gih občinah ne bi več mižali
pred problemom,« pravi Edo
Žlebnik.
Upor do konca
Na koncu se želim znova vrniti k člo-
veku, povprečnemu državljanu BiH, ki je
zgubljen, psihično in fizično izčrpan in
ogorčen zaradi vsega kar se mu dogaja,
fie da bi si zaslužil. Njegove perspektive
so bistveno drugačne od tk.i. zunanjih,
'»humanitarnih« in svetovnih. Kamorkoli
Se obrne je njegova vsakdanjost smrt,
'akota redni pojav, mraz in življenje brez
^snovnih pogojev pa nekaj povsem nor-
malnega. Prve mesece vojne je preživel
s ušesom na malih radijskih sprejemni-
Icih v upanju in prepričanju, da bo svet
"endarle nekaj storil. Zdaj pa so tudi
fiajvečji optimisti izgubili to zaupanje,
^se, kar je še ostalo v bosanskih ljudeh,
občutek globoke ogorčenosti. Smrt
'Njihovih najbližjih je postala vest brez
inena in priimka. Umiranje in trpljenje
5e je zreduciralo na petnajst sekund tele-
vizijskega poročila.
Teden ali dva pred padcem Jajca sem
"led bivanjem v tem mestu zapisoval:
"Nikjer in nikoli do zdaj nisem videl toli-
^0 prehlajenih ljudi kot v Jajcu. Čeprav
^0 meji na epidemijo, nihče o tem ne
Razmišlja. Dejstvo je, da ljudje odhajajo
(2 svojih kleti ne glede na nevarnost, ki
iim nenehno grozi, ker so željni malo
Sonca in toplote. Značilnost Jajca je na-
'^eč nenehna splošna nevarnost. Nikoli
se tudi ne ve, kda] bo četniško topništvo
začelo delovati in v kateri del mesta bo
padel smrtonosni »tovor«. Pogumnejši
sedijo na hišnih pragovih, medtem ko
nad njihovimi glavami dobesedno letijo
tankovske granate, ki bodo eksplodirale
na nasprotnem koncu mesta. Tako kot
povsod drugje v Bosni, ljudje tudi tukaj
že razlikujejo različne topovske izstrelke
in zvoke, ki jih povzročajo različne vrste
pehotnega orožja. Posebnost prebivalcev
Jajca pa je, da resnično razločijo prav vse
vrste orožij iz arzenala bivše JLA, od
snajperskih krogel do raket »luna«.
Rcizbite izložbe in okna, porušene
zgradbe in domovi, iz katerih gleda na
tisoče ostankov granat, na smrt prepla-
šeni psi, ki brezupno ležijo po ulicah,
porušeni in poškodovani sakralni objekti
in bolnice, vrste lačnih ljudi pred vrati
humanitarnih organizacij in zaprti javni
objekti - to je vizualna podoba Jajca, ki jo
eksotično dopolnjuje nenehen topniški
ogenj in srhljivo škrebljanje težkih mi-
traljezov. O psihičnih travmah teh ljudi
pa je za zdaj še prezgodaj govoriti. Prave
posledice se bodo v vsej svoji moči poka-
zale šele potem, ko bo vse skupaj minilo.
Veliko število prebivalcev pa je popolno-
ma neobveščeno o dogajanju v drugih
delih Republike. Ljudje praviloma po-
slušajo male tranzistorje, če so se seveda
uspeli dokopati do deficitarnih baterij-
skih vložkov, vendar se zdi, kot da so že
utrujeni od prevelike informiranosti, za
katero je bilo mesece pred začetkom voj-
ne karakteristično medstrankarsko ob-
toževanje in zaostrovanje medsebojnih
odnosov. Tukaj nikogar več ne zanima,
kaj se dogaja v ženevi ali v New Yorku in
nihče več ne verjame v učinkovit politič-
ni dogovor. Po več kot petih mesecih
obkolitve si ljudje očitno želijo le še svo-
bode, ne želijo pa si dogovora, ki bi imel
za posledico, da bi bile žrtve, ki so padle
za obrambo mesta, nesmiselne in rehabi-
litacijo četniških zločinov...
Dejstvo, da so v temi, brez pitne vode
in zadostne količine hrane, da so že več
mesecev brez elementarnih pogojev za
civilizirano življenje, da so cigarete, ju-
tranja kava in časopis ekstremni luksus
za ogromno večino ljudi, je le še povečalo
njihov bes in pripravljenost, da zdržijo
toliko časa, ko bo potrebno. Ne vem pa,
ali ta njihov ponos postaja kaj manjši, ko
že kdo ve katero noč preživljajo v impro-
viziranih zakloniščih ali ko po megli, ki
za mnoge vedno vzdigne prezgodaj, teče-
jo po ulicah in se izpostavljajo snajper-
skim kroglam in to po ulicah, po katerih
so desetletja hodili brezbrižno, zdaj pa se
je ta običajni kos asfalta prek noči spre-
menil v nrmožične grobnice... V to resno
dvomim. Bolj verjetno je, da je njihov
ponos prerasel v nekaj močnejšega in
bolj odpornega, v nekaj, kar je lahko
samo bosansko.«
Verjamem v to: Bosna, »upoma do
konca«.
Peterle v Iranu
TEHERAN, 3. marca
(STA, Delo) - Na dvodnev-
nem obisku v Teheranu se
je s skupino gospodarstve-
nikov mudil slovenski zu-
nanji minister Lojze Peter-
le. V pogovoru z iranskim
zunanjim ministrom Ali-
jem Akbarjem Velajatijem,
sta največ pozornosti na-
menila poglobitvi gospo-
darskih in političnih odno-
sov med državama, pogo-
varjala pa sta se tudi 6 voj-
ni v Bosni in Hercegovini.
Zunanje trgovinska menja-
va med Slovenijo in Iranom
je lani dosegla okrog 75 mi-
lijonov dolarjev, predvsem
po zaslugi Slovenije, ki je
na ta trg lani prodala za
blizu 55 milijonov dolarjev
blaga in storitev. Iran je ta-
ko na prvem mestu med
slovenskimi zunanjetrgo-
vinskimi partnerji iz manj
razvitega sveta. V zvezi
z gospodarskimi bilateral-
nimi odnosi se je zato Lojze
Peterle pogovarjal z iran-
skimi resornimi ministri za
nafto, industrijo in težko
industrijo ter z vodstvom
iranske trgovinske zborni-
ce. Slovenskega zunanjega
ministra je sprejel tudi
predsednik Islamske repu-
blike Iran Hašemi Raf-
sandžani.
Konec črnega
zaposlovanja?
LJUBLJANA, 3. marca
(Dnevnik) - Zaposlovanje
brez pogodb je postalo že
tako običajno, da so delo-
dajalci postali prepričani,
da gre za legalno obliko za-
poslovanja. Delavec brez
pogodbe je predvsem ce-
nejši, saj zanj ni treba pla-
čevati davkov in prispev-
kov. Črna zaposlitev pa tu-
di ustreza tistim delavcem,
ki ob plači še naprej dobi-
vajo nadomestilo za neza-
poslene. Nedavna odločitev
sodišča združenega dela pa
morda lahko razvrednoti
ekonomsko opraviči j ivost
črnega zaposlovanja. So-
dišče je namreč pravno-
močno odločilo, da mora
lastnik lokala izplačati
bivši natakarici plačo za
več kot tri leta, vključno
z vsemi prispevki in davki,
čeprav ji je že leta 1989
ustno odpovedal službo.
Ustna odpoved pa ne velja.
Dekle je na črno dejansko
delalo samo dva meseca,
sedaj pa bo lastnika lokala
to delo stalo okoli 25 tisoč
nemških mark.
Za četrtino manj
stanovanj
LJUBLJANA, 28. febru-
arja (STA) - Lani so v Slo-
veniji dokončali 1273 sta-
novanj, kar je za 22 odstot-
kov manj kot v letu poprej,
je ugotovil centralni držav-
ni zavod za statistiko.
V lanskem letu so dokonča-
li 481 garsonjer, 472 dvo-
sobnih, 215 trosobnih in
105 štiri in večsobnih sta-
novanj. Lani je ostalo ne-
dokončanih 913 stanovanj.
Največ stanovanj so do-
končali v občinah Maribor
(275), Ljubljana - Šiška
(237) ter Ptuj (86). Največ
nedokončanih stanovanj
pa je v občinah Ljubljana
Bežigrad (189), Maribor
(154) in Ljubljana Center
(102). Površina vseh lani
dokončanih stanovanj zna-
ša 78.644 kvadratnih me-
trov.
Št. 9 - 4. marec 1993
Brez olajšav bo
dohodnina višja
Kako globoko bo treba seči v žep za aohotinino? Napovedi do konca tega meseca
Po podatkih slovenskega statističnega zavoda je lani znašala povprečna mesečna plača 51.044
tolarjev, povprečna letna bruto plača pa je bila 612.528 tolarjev. Na tej osnovi je republiška
uprava za javne prihodke objavila lestvico, ki velja za preteklo leto.
Po zakonu znaša olajšava
za enega otroka ali v celoti
vzdrževanega člana 8 od-
stotkov povprečne letne pla-
če, kar letos znaša 49.002 to-
larja. Za vsakega naslednje-
ga otroka se olajšava poveča
za dva odstotka, kar pomeni,
da lahko za drugega otroka
uveljavljate 10-odstotno
olajšavo oziroma 61.253 to-
larjev. Če se otrok šola izven
kraja bivanja, dodamo osno-
vi za olajšavo še 4 odstotke,
v tem primeru je olajšava 12-
odstotna oziroma znaša
73.510 tolarjev.
Zavezanci so lani pogosto
pozabili na uveljavljanje
olajšave za vzdrževanega
družinskega člana. V zakonu
je jasno zapisano, da je to
zakonec, ki nima lastnih
sredstev za preživljanje ozi-
roma so ta manjša od višine
predvidene olajšave, sem pa
sodi tudi razvezani zakonec,
ki mu je s sodbo oziroma
sporazumom priznana pra-
vica do preživnine.
Pri obračunavanju dohod-
nine za leto 1991 so se ljudje
pogosto spraševali, zakaj
plačujejo višje zneske deni-
mo tisti, ki imajo nižje do-
hodke. Na davčnih upravah
pojasnjujejo, da so končni
obračuni precej odvisni od
tega, kakšne so bile akonta-
cije med letom in kako so
ljudje uveljavljali olajšave.
Pred kratkim smo na Ra-
diu Celje pripravili kontakt-
no oddajo o dohodnini. Na
vprašanja so odgovarjali
predstavniki celjske davčne
uprave. Izbrali smo nekaj
najbolj pogostih vprašanj.
Športna oprema in
gradbeni material
Se lahko nakup športne
opreme v Avstriji uveljavlja
kot olajšava in kako je
z olajšavami pri nakupu
gradbenega materiala? Ali
lahko olajšave uveljavljata
oba zakonca?
Nakup gradbenega mate-
riala se priznava za olajšavo
zavezancu, ki je lastnik
gradbene parcele oziroma
vpisan kot imetnik lokacij-
skega ali gradbenega dovo-
ljenja. Žena v tem primeru,
čeprav gradita skupaj, ne
more uveljavljati olajšav.
Tudi z nakupom športne
opreme doma in v tujini je
možno zniževati osnovo za
dohodnino, imeti je treba vso
dokumentacijo, kdaj je bila
oprema kupljena, pri računu
iz tujine se upošteva tolarska
protivrednost na dan na-
kupa.
Obveznice Icot
olajšava
Imam obveznico, vredno
tisoč mark, prejšnji lastnik
je izkoristil olajšavo v višini
300 mark. Ali lahko uveljav-
ljam olajšavo za preostalih
700 mark in kako je s prijavo
dohodka od prodaje vred-
nostnih papirjev?
Nakup obveznic in drugih
vrednostnih papirjev je tre-
ba prijaviti ob oddaji napo-
vedi za odmero dohodnine.
Z vsakim vrednostnim pa-
pirjem lahko olajšavo uve-
ljavite samo enkrat. Dohod-
ka od prodanih vrednostnih
papirjev ni treba prijaviti.
Ce ste obveznico kupili lani
in zanjo še ni bila izkorišče-
na olajšava, če obveznica ni
žigosana na davčni upravi,
potem lahko uveljavljate
olajšavo, v vašem primeru
konkretno za 700 nemških
mark.
Študentslci domovi in
boni
Hči se šola v Mariboru, ali
se kot olajšava upoštevajo
stroški bivanja v domu ter
vrednostnih bonov za pre-
hrano?
Za otroke, ki se šolajo do
26. leta, se prizna olajšava za
družinskega člana. Olajšava
je 8 odstotkov za prvega
otroka, če se vozi v kraj šola-
nja, se prizna še dodatna 4-
odstotna olajšava. Boni za
hrano in stroški bivanja
v domovih se posebej ne mo-
rejo uveljavljati kot olajša-
va. Možno pa je uveljavljati
račune za nakup šolskih
knjig in učbenikov.
Ortopedsici
pripomočici
Kako je z olajšavami pri
nakupu otropedskih pripo-
močkov?
Olajšave je možno uvelja-
viti za nakup slušnih pripo-
močkov, očal, invalidskega
vozička, ortopedske obutve,
ne pride pa v poštev nakup
posteljnine iz ovčje volne,
kar nekateri poskušajo pri-
kazovati kot ortopedski pri-
pomoček.
Zdravilišlci računi
Zdravnik mi je svetoval
zdravljenje v zdravilišču,
kamor sem odšla na svoje
stroške. Se to upošteva kot
olajšava za dohodnino?
Zakon jasno določa, da se
za olajšave upoštevajo stro-
ški samo v primeru, če ima
zavezanec napotnico zdrav-
nika ter mnenje zdravniške-
ga konzilija. Brez napotnice
in mnenja konzilija se računi
za zdravilišča ne upoštevajo.
Telefonslci prii(ljučel(
Lani smo napeljali telefon,
ali se prispevek za telefonski
priključek upošteva kot
davčna olajšava?
Zakon vsaj doslej takšnih
olajšav ni predvidel.
Prodaja avtomobila
Prodali smo avtomobil, ali
se za dohodnino upošteva
tudi kupnina od prodaje av-
tomobila?
Kupnina, ki ste jo prejeli
od prodaje avtomobila, ni vir
za dohodnino. Pri dohodnini
bi se upošteval samo dobiček
od prodaje avtomobila, torej
če bi avto prodali dražje, kot
ste ga kupili.
Glasbila
ptrokom smo kupili sinte-
sizer, kako je z uveljavlja-
njem olajšav ob nakupu
glasbil?
Tudi glasbila sodijo med
učne pripomočke, prav tako
note in drugi pripomočki za
učenje glasbe.
Avto šola
Ali se kot olajšava upošte-
vajo stroški avto šole?
V zvezi s temi stroški smo
dobili navodilo, da se znesek
upošteva pri olajšavah, ker
gre za pridobitev novih
znanj.
Vzdrževanje staršev
Vzdržujem ostarela starša,
ki imata samo 10 tisoč tolar-
jev kmečke pokojnine. Živi-
mo v ločenih gospodinjstvih.
Ali so možne kakšne olajša-
ve, ker se s tako nizko pokoj-
nino ne moreta preživljati?
Zakon ni spremenjen, za
starše je možno uveljavljati
olajšave samo v primeru, če
zavezanec z njimi prebiva
v skupnem gospodinjstvu ali
če so starši v posebni ustano-
vi. V tem konkretnem prime-
ru pa olajšava ni mogoča.
Brezposelni in
napovedi
Na Zavodu za zaposlova-
nje sem prijavljen od lanske-
ga oktobra. Ali moram tudi
v tem primeru oddati napo-
ved za dohodnino?
Tudi za tiste, ki so morali
na Zavod za zaposlovanje,
velja, da je treba vložiti na-
povedi za odmero dohodni-
ne. Od izplačevalcev boste
prejeli obvestilo o prejemkih
za čas, ko ste bili redno za-
posleni, od Zavoda pa za čas,
ko ste prejemali nadome-
stila.
Samoprispevelc
Iz Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje
sem dobil obvestilo o pre-
jemkih v lanskem letu, pri
čemer ni upoštevano plačilo
samoprispevka, čeprav smo
ga upokojenci plačevali. Ali
samoprispevek ni več odbit-
na postavka?
Samoprispevek za lansko
leto se upošteva kot olajšava,
če tega podatka ni, samopri-
spevek pa ste plačevali, lah-
ko znesek upoštevate pri
olajšavah. Po mesečnih ob-
vestilih lahko izračunate,
koliko denarja ste odšteli za
plačilo samoprispevka. Zne-
sek je treba vpisati na tretjo
stran pod rubriko plačani
zneski samoprispevka.
IRENA BAŠA
i. primer Izračuna doliodnine
Zavezanec v tem primeru ne uveljavlja nobenih olajšav, pov-
prečna mesečna neto plača je znašala 25.974 SIT.
Izračun osnove:
Bruto prejemki skupaj: 518.281 SIT
Prispevki -126.070 SIT
Osnova za dohodnino 392.211 SIT
KS -3.144 SIT
Osnova za odmero: 389.067 SIT
Izračun dohodnine:
Do osnove 333.698 SIT = 63.403 SIT s
nad 333.698 SIT do 389.067 = 15.503 SIT (28% od razlike)}
Dohodnina ■ 78.906 SIT^
Akontacija dohodnine - 63.919 SIT:
Doplačilo 14.987 SIT
V primeru, da bi zavezanec uveljavljal olajšave oziroma zni-
žanje osnove za dohodnino za 10 odstotkov, bi doplačilo dohod-
nine znašalo 4.005 SIT.
II. primer izračuna doliodnine
Na celjski davčni upravi so pripravili izračun za upokojenca,
povprečna mesečna pokojnina je bila neto 41.297 SIT.
Izračun osnove:
Bruto prejemki 809.115 SIT
Prispevki -191.857 SIT
Osnova za dohodnino 617.258 SIT
4% olajšave -26.103 SIT
KS -4.468 SIT
olajšava za starost 49.002 SIT
olajšava za vzdr.
družinskega člana - 49.002 SIT
osnova za odmero 488.683 SIT
Izračun dohodnine:
do 333.698 SIT 63.403 SIT
nad 333.698 do 488.683 SIT +43.396 SIT (28%)
dohodnina 106.799 SIT
akontacija
dohodnine skupaj   - 121.699 SIT (dejansko plačano 326 SIT)
razlika -14.900 SIT
vračilo 326 SIT
(vrne se samo dejansko plačana akontacija dohodnine) .   ____ ^
KOMENTIRAMO
Majavi stolčki
Od volitev 90 se je na Celj-
skem zamenjal dobršen del žu-
panov in izvršnikov. Ponekod
so zamenjave opravili na hitro,
po sistemu žličke olja na vihar
v kozarcu vode, drugod spet
sta kadrovska in politična kri-
za dolgotrajnejši. V ta koš ne
sodita Laško in Žalec — kaže
pa, da je zdaj voda najbolj raz-
burkana spet v Celju.
Devetmesečno »brezvladje«
je v Celju prav gotovo pustilo
sledi na že tako razdvojenih in
v lastne interese zazrtih poli-
tičnih strankah. Ko so pred
dobrim mesecem le zbrale do-
volj moči za podpis koalicijske
pogodbe, s katero so podprle
skupnega mandatarskega
kandidata, se je - glede na
predhodne poskuse urejanja
razmer v skupščinskih vrstah
— kazala tudi možnost za pre-
verjanje zaupanja županu An-
tonu Rojcu. Stranke, tokrat
vendarle poenotene ob skup-
nem projektu, so ubrale pot
postopnega urejanja razmer
v občini.
Po izvolitvi novega IS so
stranke v Celju za prvo pri-
hodnje skupščinsko zasedanje
zahtevale glasovanje o zaupni-
ci županu. V vsakem primeru
- sajsožupanu dali jasno vede-
ti, da bodo poslanci v primeru,
če glasovanje ne bo uvrščeno
v dnevni red skupščinskega
zasedanja, le-to zahtevali z za-
dostnim številom svojih pod-
pisov. Župan meni, da gre
v občini za nadaljevanje gonje
proti njemu, stranke pa se
v tem tednu še intenzivno do-
govarjajo, kdo naj bi ga nado-
mestil na najvišjem mestu ob-
činske oblasti.
V igri je več imen, a med
resnejšimi predlogi trenutno
prednjači veterinarski inšpek-
tor celjske občine Franc La-
mut. Njegova kandidatura bi
bila politično najbolj nevtral-
na, saj se Lamut kot poslanec
doslej ni izrazito opredeljeval
niti na levico, niti na desnico.
Vprašanje pa je, ali je tudi po-
litično realna. Težko je namreč
verjeti, da se strankarski mož-
je v Celju kljub trenutni po-
enotenosti tako zlahka odre-
kajo stolčkom. Čeprav majavi,
stolčki'politične oblasti ven-
darle ostajajo mikavni - v Ce-
lju pa bo verjetno šele čez ne-
kaj tednov jasno, kako bodo
zasedeni.
Ob apetitih po županskem
mestu namreč ostajata že ne-
kaj mesecev nezasedena stolč-
ka predsednika DPZ in skupš-
činskega podpredsednika za
družbene dejavnosti, od izvo-
litve novega IS tudi predsed-
nika zbora KS, odprto pa osta-
ja še vprašanje podžupana za
gospodarstvo. Glede na stran-
karsko pripadnost novih čla-
nov občinskega IS je pričako-
vati, da bodo vsaj dve ali tri
politične stranke zahtevale za-
se večji delež. Ko bodo ti odgo-
vori znani, pa bodo spet odpr-
ta nova vprašanja, kdo - LDS,
SKD ali SDP, če omenimo le
večje - bo komu majal mikavne
stolčke.
IVANA STAMEJČIČ
Slovenija
v Svetovni banki
LJUBLJANA, 25. febi
arja (STA) - Slovenija
postala članica Svdiov
banke, kar ji na široko o
pira vrata na sveto\
bančni in finančni trg. Ist
ga dne se je v Sloveniji nj
dil tudi predsednik Evro
ske banke za obnovo
razvoj (EBRD) Jacques A
tali, EBRD pa bo z 225 n
lijoni ekujev sofinancira
gradnjo hidroelektrarn i
Dravi, gradnjo cest in p(
sodobitev železnice, razv(
zasebnega podjetništvi
sanacijo bančnega sistem
ter razvoj telekomunikaci
Slovenija podpira
ustanovitev
sodišča
LJUBLJANA, 26. febri
arja (STA) - Slovenski zi
nanj i minister Lojze Petei
le je generalnemu sekretai
ju Združenih narodov Boi
trosu Galiju poslal pism(
v katerem sporoča, da Sle
venija odobrava in podpii
odločitev Varnostnega sv(
ta za ustanovitev mednj
rodnega sodišča za soj(
njem kršiteljem mednarod
nega humanitarnega prav
na ozemlju nekdanje Juge
slavije. Slovenija je pri
pravi j ena komisiji strokov
njakov, ki proučuje obtož
be zaradi kršitev medna
rodnega humanitarneg
prava, storjenih na območ
ju nekdanje Jugoslavij
omogočiti dostop do žrt«
ali očevidcev zločinov mA'
begunci iz BIH in Hrvaške
ki se nahajajo na njenen
ozemlju.
Prepoved uvoza
hrvaškega mesa
LJUBLJANA, 2. marc
(Večer) - Od ponedeljka na
prej je ministrstvo za km«
tijstvo prepovedalo uvoz i
tranzit govedi in svinj, sii
rovin in izdelkov iz goveje
ga in svinjskega mesa, 1
izvirajo iz Republike Hrva
ške. Vsa že izdana dovolj«
nja so se do nadaljnjeg
razveljavila. Prav tako j
ministrstvo za kmetij stv
in gozdarstvo sporočilo, d
je prepovedan uvoz teh ži
vali in njihovih izdelkov i
tretjih držav, ki gredo prel
Hrvaške. Vzrok za ta ukre|
je telefaks, ki ga je ministr
stvo za kmetijstvo in goz
darstvo prejelo z mejne ve
terinarske službe s Proset
v katerem so zapisali, d
sumijo na parkljevko in sli
navko pri goveehh, prispe
lih iz Hrvaške.
Guverner NBS
proti devalvaciji
LJUBLJANA, 1. marci
(Delo) — »Kar se tiče govori'
o moji zamenjavi, o njih n'
vem nič,« je za Delo izjavi
guverner Narodne bank«
Slovenije dr. France Arhal
»Za to se lahko odloči 1«
slovenski parlament, to pi
bi razumel kot nezaupnic«
politiki centralne banke it
zahtevo po drugačni politi'
ki. Zdaj na začetku je en-
kratna možnost, da imam'-
stabilno valuto in nizko in-
flacijo, treba je vzdržati
sicer nam bodo stvari uši'
iz rok,« je še povedal dr
France Arhar.
Št. 9 - 4. marec 1993
9
Slovenija mora imeti
melo Evrope na Drini
Ekskluzlvnl trojni Intervju z Ivico Račanom, dr. Zdravkom Tomcem In dr. Cirilom Ribičičem
Ko nimaš več besede pri oblasti,
se je najbolje umakniti, prepustiti
razmišljanju in napisati knjigo. To
je storil tudi dr.Zdravko Tomac,
bivši podpredsednik hrvaške vlade
demokratične enotnosti, ki se je
oblikovala in delovala v najbolj kri-
tičnih časih hrvaške domovinske
vojne, sicer pa profesor na Fakulteti
za politične vede v Zagrebu in pod-
predsednik hrvaške Socialdemo-
kratske stranke. Vendar vojne še ni
konec in šele po njej se bo pisalo več
knjig. Knjige se bodo najbrž pisale
tudi o slovensko-hrvaških odnosih,
ko bodo ti bolj prepoznavni. Želeli
bi si le, da bi se knjige o obeh drža-
vah pisale takrat, ko bodo ti odnosi
dobri in se nikomur ne bo zdelo
vredno, da bi se trudil izbirati prave
pridevnike.
Pred dnevi je dr. Zdravko Tomac
v Narodnem domu v Celju predsta-
vil svojo knjigo o nastajanju hrvaške
državnosti z naslovom Za zaprtimi
vrati. Na predstavitev je povabil tu-
di svoja kolega, predsednika hrva-
ške Socialdemokratske stranke Ivi-
co Račana in dr. Cirila Ribičiča, do-
nedavnega predsednika Socialde-
mokratske prenove Slovenije in
Združene liste, sicer pa profesorja
ustavnega prava na Pravni fakulteti
v Ljubljani. Novi tednik je njihov
obisk izkoristil za pogovor o aktual-
nem dogajanju in problemih na poli-
tičnem prizorišču obeh držav.
Kaj menite o oblikovanju politič-
nega prostora v obeh državah in
o dejstvu, da je na Hrvaškem po vo-
litvah izrazito močno ena sama
stranka z nacionalno usmeritvijo,
v Sloveniji pa je več podobno moč-
nih parlamentramih strank?
Račan: Med Slovenijo in Hrvaško
je nekaj podobnosti, vendar so tudi
velike razlike. Politične sile v obeh
državah, torej sedanje SDP, ko sta
še bili v nekdanji Jugoslaviji, so
imele podoben položaj v reviziji Ju-
goslavije, nacionalni samostojni po-
ti, večji enakopravnosti v boju proti
velikosrbskemu imperializmu in Mi-
loševiču. Bojim se, da se tukaj po-
dobnosti bolj ali manj končujejo in
se začenjajo razlike. Z žalostjo mo-
ram ugotoviti, da danes niti dobro-
namerni »zapadnjak« ne bo več dal
Slovenije^ in Hrvaške v isto vrečo,
v isti geopolitični prostor. V tem po-
gledu je gotovo Slovenija bUže zaho-
du kot Hrvaška. Zaradi tega je lo-
gično, da je na Hrvaškem, ki še ni
rešila eksistencialnih problemov kot
država in kot nacija, močno naci-
onalno gibanje v obliki vladajoče
stranke HDZ. In nasprotno: social-
demokratska alternativa, ki jo nudi
naša stranka, v tem trenutku ni toM-
ko močna, kohkor bo kmalu potem,
ko se bo končala vojna in bo na
Balkanu mimo. Potem bomo govori-
li o gospodarskem razvoju in demo-
kraciji, ne pa o tem, kako osvoboditi
okupirane dele Hrvaške, kar v tem
trenutku frustrira hrvaške politike.
Tomac: Dokler se ne konča vojna
na Hrvaškem ter v Bosni in Herce-
govini, Hrvaška nima veliko možno-
sti, da bi sledila Sloveniji. Ta vojna
je tudi vzrok, da so se sicer izvrstni
prijateljski odnosi med državama
poslabšali. V nekem trenutku, ko je
bilo jasno, da želi vojska v Jugosla-
viji zadržati samo Hrvaško oziroma
njen del, je Slovenija objektivno pri-
šla v drugačen položaj. Njej je bilo
težko čakati, da bi se uredile razme-
re na Hrvaškem, zato je šla zaradi
svojih interesov naprej v svet s sa-
mostojno politiko. Verjetno bi Hrva-
ška, če bi se znašla v takem položa-
ju, ravnala enako. V svoji knjigi pi-
šem, kako je Slovenija s svojim ob-
jektivno drugačnim položajem radi-
kalizirala položaj Hrvaške. Po pro-
glasitvi brionskega moratorija je
Slovenija pravilno ocenila, da ne
sme čakati na konec moratorija, am-
pak mora narediti korake za osamo-
svojitev. Hrvaški je bilo jasno, da
njej tega ne bodo dovolili, vedela pa
je tudi, da bo, če ne sledi Sloveniji,
definitivno ostala v balkanskem
loncu. Poskušala ji je slediti, vendar
ni vedno uspevala. Sloveniji se je
uspelo vključiti v program Phare,
Hrvaško so že drugič odbili. Na Slo-
venijo ni več nobenega pritiska za-
radi kakšnih odnosov na Balkanu,
izvlekla se je. Hrvaška pa še ne.
V tem smislu razumemo, da je boj za
demokracijo na Hrvaškem boj za to,
da bo Hrvaška, vojni navkljub, čim
bolj podobna evropskim demokra-
tičnim državam. Pri tem nam je slo-
venska SDP vedno zelo pomagala.
Ribičič: Slovenska in hrvaška
SDP delujeta v bistveno različmh
pogojih. Žal nimam recepta, po ka-
terem bi tudi sorodne hrvaške stran-
ke dosegle uspeh, podoben našemu
na volitvah. Zaradi večinskega vo-
lilnega sistema in iz drugih razlogov
se pri njih počasi oblikuje sistem, ki
grozi, da bo postal dvostrankarski,
kjer poskuša sredina odvzeti levici
tisti naj boj pomemben socialni na-
boj. Ko sem bil pred volitvami v Za-
grebu, sem napovedal, da bodo
v Sloveniji zmagale stranke, ki so za
dobre sosedske, umirjene odnose
s Hrvaško, in da radikalne politične
sile, ki terjajo spremembo meja in
vsakršno vrsto zaostrovanja, ne bo-
do dosegle večjega uspeha. Ta napo-
ved se je pokazala za točno. Volilni
rezultati in sklenitev vladne koalici-
je dajejo dobro podlago za dobroso-
sedske odnose, kajti združile so se
tiste politične sile, ki na umirjen,
analitičen in zelo resen način pristo-
pajo k reševanju vseh gospodarskih
in socialnih vprašanj med drža-
vama.
V obeh državah gre za normaliza-
cijo političnega prostora, če pogle-
damo, koliko je strank in koliko jih
je v parlamentu. Njihovo število da-
leč presega standarde razvitih
evropskih demokratičnih sistemov.
V Sloveniji poteka proces združeva-
nja ideološko in programsko sorod-
nih strank in kaže, da bomo imeli tri
ali štiri močne strankarske bloke (ali
stranke): krščansko-demokratski,
(neo)liberalni in socialdemokratski
ter morebiti skrajno levičarski ali
desničarski blok. Na Hrvaškem pa
se zdi, da gre razvoj v smeri ameri-
škega modela, kjer je republikanska
stranka HDZ, demokratska pa se
razvija iz levo in levo sredinskih
strank, kjer sta najmočnejši vaša
SDP in Bušina hrvaška socialno-li-
beralna stranka.
Račan: Zelo težko je delati pro-
jekt političnega sistema in politične
scene na Hrvaškem v kabinetu. Tre-
nutno imamo eno dominantno naci-
onalno stranko HDZ, ki pa je bolj
gibanje kot stranka in ki se nikakor
ne pretvori v stranko. Glede na šte-
vilne politične, kulturne in regional-
ne razlike bo na Hrvaškem zelo tež-
ko oblikovati sistem samo dveh
močnih strank. Ne verjamem tega.
Poleg tega ne bi rekel, da je to pose-
bej močna tradicija v Evropi. Lahko
pa razumem, zakaj takšen sistem
pričakuje HDZ. Ali bo tako čez 10
ali 15 let, tega ne vem. Hrvaška šele
mora dobiti jasno profilirane stran-
ke ali bloke, kjer bo prostor tako za
desnico kot tudi za levico, vendar ne
gre pozabiti, da bodo socialne nape-
tosti in vojna hranile levi in desni
radikalizem.
Tomac: Volilni sistem bistveno
vpliva na dvostrankarski ali več-
strankarski sistem. Očitno je, da se
na Hrvaškem forsira volilni sistem,
ki bi moral težiti k oblikovanju dvo-
strankarskega sistema. To je očitno
tudi orientacija vladajoče stranke.
V vsej Evropi so se odprle velike
razprave glede na položaj v Italiji,
FVanciji in drugih državah, kjer več-
strankarski proporcionalni sistem
kaže nesposobnost, da bi reševal
družbene probleme. Na primer: za-
radi politične krize v Italiji so tam-
kajšnji strokovnjaki vse bolj prepri-
čani v prednosti anglo-saksonskega
volilnega sistema, ki gredo proti
dvostranskemu sistemu z vzpostavi-
tvijo ene sredinske stranke, na pri-
mer Genscherjeve v Nemčiji ali libe-
ralne v AngUji, kjer je ta mala stran-
ka jeziček na tehtnici v konkurenci
dveh velikih strank. Obstajajo inici-
ative, da bi se nekateri standardi za
volitve določili za vse demokratične
države v Evropi, in če Evropa želi
biti enotna v ekonomskem in poli-
tičnem smislu, potem bi nekatere
stvari iz voUlnega sistema morali
poenotiti. Hrvaška se pri tem išče,
kar je tudi razumljivo. Na zadnjih
županijskih volitvah smo z velikimi
zaslugami Račana, ki je bil motor, ki
je povezoval opozicijo, uspeli poseb-
no na lokalni in reginalni ravni
uspešno sodelovati s strankami cen-
tra, pa tudi z levimi strankami. Ko-
alicija naše stranke z Budišinimi li-
beralci in Savkino HNS je dosegla
največje uspehe in kjer je bila, je
premagala HDZ.
Ribičič: Gre tudi za to, da se po-
dobna nevarnost ne bo pojavila
v Sloveniji, da ne bi ob desnem imeli
samo sredinskega, ampak da bi ostal
tudi levi, socialdemokratski blok.
Pred nami so koraki na poti k obli-
kovanju neke združene socialdemo-
kracije. Od vsega začetka nismo
skrivaU težnje, da bi pritegnili k so-
delovanju I\ičnikovo stranko, pa tu-
di krščanske socialiste, ki so tako ali
tako zavzeli stališče, da bi se prik-
ljučili tej zvezi, če bodo v njej tako
SPD kot SDSS, pa seveda tudi soci-
alisti poleg strank, ki sedaj uspešno
sodelujejo in so nastopile skupaj kot
Združena lista. Poglobljena pro-
gramska razprava naj bi pokazala,
kdo ne more biti skupaj zaradi no-
stalgije po komimizmu, kar v ospre-
dje postavljajo v SDSS, ali zaradi
nostalgij po Demosu, po vodilni vlo-
gi in zvezi z desnico v Sloveniji, kar
dodajamo mi. Za nas je bistveno, da
v prehodu iz enostrankarskega
v večstrankarski politični sistem ni-
smo sprejeli večinskega volilnega si-
stema, ki sili v polarizacijo in ki se
sedaj maščuje s premočno vlogo vla-
dajoče stranke.
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško
niso posebej dobri oziroma so ohla-
jeni glede na obdobje skupnega osa-
mosvajanja. Kaj po vašem mnenju
dejansko obremenjuje odnose med
državama? Ali to, kot je dejal Slaven
Letica, da so Slovenci in Hrvati dva
naroda, ki se prav posebej ne ljubita,
pa tudi sovražita ne. Bi se morda
lahko začela sovražiti?
Račan: Pripravljeni smo narediti
majhne probleme za velike. V tem
trenutku ne vidim velikih proble-
mov med Slovenijo in Hrvaško.
Opažam samo, da nekaterim silam
na Hrvaškem in v Sloveniji ustreza
dramatizacija teh zgodovinsko in
realno vendarle drobnih problemov.
Zakaj? Kar se Hrvaške tiče, je tu
tudi nesposobnost vlade, da bi rešila
nekatere aktualne probleme v odno-
sih s Slovenijo. Koliko je za to kriva
vlada v Sloveniji, ne bi komentiral,
vendar bi me pres^enetilo, če gre sa-
mo za sposobnost! Poleg tega pa ne-
katerim silam na Hrvaškem ustreza,
da se pozornost zaradi nekaterih
drugih problemov preusmeri na za-
hodno mejo. Nikakor ne verjamem,
da bodo nacionalno odgovorne in
zrele sile v Sloveniji in na Hrvaškem
dovolile, da bi poleg vseh ostalih
problemov še nerešeni medsebojni
odnosi med Slovenijo in Hrvaško
obremenjevali Evropo. Soglašam
z oceno, da spori med Slovenijo in
Hrvaško blamirajo obe državi
v Evropi in da je stvar pameti vlada-
jočih sil obeh držav, da tega ne do-
volijo.
Dr. Tomac, če bi bili sedaj velepo-
slanik, bi imeli kar precej dela. Kaj
bi lahko storilil?
Račan: Kot veleposlanik bi on za-
gotovo hitro prišel v konflikt (smeh).
Tomac: Da (smeh). Ko smo bili
skupna država, so se nekaterea mej-
na področja razvijala kot neke vrste
ekonomska regija. Po osamosvojitvi
niti Slovenija niti Hrvaška nista
sprejeli predpisov, sklenili pogodb
in pravil, kako naj življenje teče na-
prej. Glede na to je delal vsak, kakor
je znal, in je bilo vse odvisno od
dobre volje ene in druge strani. Vsa-
ka stran je poskušala reševati samo
to, kar ji je ustrezalo, in tako je ob
drobnih problemih nastajala huda
kri. Tudi po obisku Tudjmana v Slo-
veniji, ko je kazalo, da so se stvari
normalizirale, vladi nista ničesar
naredili. Poleg tega ni celovite stra-
tegije in zato se problemi ne rešujejo
v skladu z njo. Glede na negotov
položaj Hrvaške je bil v Sloveniji boj
med dvema strujama: prva se je zav-
zemala, da je proti Hrvaški potrebno
narediti čvrsto mejo, kajti ostala bo
na Balkanu, zato je treba evropsko
mejo pomakniti iz Šentilja na Bre-
gano. Druga struja je mislila, da je
cilj Slovenije, da bi bila tudi Hrva-
ška demokratična in evropska in da
ji je treba na vse načine pomagati,
da se izvleče z Balkana ter da se
meja prestavi na Drino. Seveda je
lahko v interesu Slovenije, da je
»vzhodna meja« na Drini in ne
v Bregani, kajti če Hrvaška ne bo
demokratična in če ne bo uspela pri-
ti v Srednjo Evropo, potem bo tudi
Slovenija ostala na Balkanu. Drugi
globalni problem je v tem, da je Slo-
veniji ustrezalo, da se je politično
ločila od Hrvaške, ne pa kot država
tudi ekonomsko. Ker pa je Hrvaška
v vojni, je začela uvajati carine in
takse mimo dogovora, kar je izzvalo
še večji spor med dvema sicer med-
sebojno najbolj pomembnima zuna-
njetrgovinskima partnerjema. Zara-
di prepletenosti ekonomij je vsako
zaostrovanje odnosov katastrofa za
eno in drugo državo.
Ali bi bili odnosi med državama
boljši, če bi bili na oblasti samo vaši
stranki? Končno, slovenska SDP je
del vladne koalicije. Dr. Ribičič, kaj
lahko kot del vlade storite, da bi se
odnosi izboljšali?
Ribičič: Verjamem, da so subjek-
tivne poteze lahko zelo odločilne
v odnosih med državami: če bi pred-
sednik Tudjman poslušal Slavena
Letico takrat, ko so tanki šli proti
Sloveniji, in če bi se Hrvaška takrat
odločila, da to prepreči, bi bili ti
odnosi ta trenutek bistveno boljši in
tesnejši. Sile, ki so se pred volitvami
zavzemale za dobre sosedske odnose
med državama, so zdaj na oblasti.
Zdaj je treba čim prej podpisati go-
spodarske in druge sporazume. Gre
pa seveda tudi še za subjektivno ak-
cijo, kjer se da vplivati tako s pozici-
je oblasti kot opozicije. Za razliko
od kolega Tomca pa moram omeniti
tudi pozitivne stvari, ki se razvijajo
med državama v zadnjem času, kot
je na primer ustanavljanje društev
slovensko-hrvaškega prijateljstva
v obeh državah.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Kje je že tisti izredni kongres, ko smo premagali Miloševiča? Čas bi že bil, da postanemo spet glavni...
Št. 9 - 4. marec 1993
10
Razplamteli Dnevi komedije
Dnevi komedije v celjskem
gledališču se nagibajo h kon-
cu. Po dveh predstavah minuli
konec tedna, ko je zabavalo in
nasmejalo kranjsko gledališče
s predstavo Zbeži od žene in za
njim še celjsko z Namišljenim
bolnikom, se že ponujajo do-
gajanja v razmislek, pri čemer
seveda ne gre prezreti zvestega
in strokoNTiega dela strokovne
komisije, ki je poklicana, da
oceni predstave in razglasi na-
grajence. Zgodilo se bo v sobo-
to zvečer po predstavi, ki bo
izven konkurence. Blagi po-
kojniki, dragi možje, s katero
bo nastopila Polona Vetrih.
Kot zadnji v tekmovalnem
programu bodo jutri, v petek,
razveselili tržaški gledališčni-
ki s Hamletom v pikantni
omaki in tako zaokrožili Dne-
ve komedije v Celju. Za vse '
predstave je bilo izjemno zani-
manje: od blizu in daleč (celo
iz Ljutomera), so prihajali gle-
dalci, da bi videli, doživeli, se
nasmejali, se srečali, se spoz-
nali in ocenili, katera predsta-
va pa je bila po njihovi presoji
najboljša. Komediji so naklo-
njeni tudi gledališčniki, saj so
v pogovorih po koncu predstav
prav vsi zatrjevali, da je sicer
komedijo cesto bolj naporno
igrati kot druge predstave, da
pa se jim trud obrestuje s pol-
nimi dvoranami, dolgimi
aplavzi in večkratnimi dvigi
zaves in pokloni. Vse to so
v Celju doživela prav vsa gle-
dališča, ki so se udeležila sre-
čanja na Dnevih komedije. Ta
da morajo ostati v Celju, so
odločeni tako organizatorji
kot zvesti obiskovalci, prav ta-
ko tudi sponzorji, brez katerih
Dnevov komedije ne bi mogli
biti. Ob glavnem pokrovitelju,
Kovinotehni, je imela vsaka
predstava še svojega pokrovi-
telja in celo vrsto tistih, ki so
k uspešno izpeljanim Dnevom
komedije pripomogli. Naša ča-
sopisna hiša, na primer, je
Dneve med drugim podprla
s posebno številko gledališke
Petice.
Tako je po zaslugi večerov
v celjskem gledališču Celje ob
petkih in sobotah vsaj okoli
gledališke hiše bolj zaživelo in
bilo bolj prijazno in obljude-
no. Ogenj na gledališkem bal-
konu je simbolično naznanjal
gledališki maraton smeha, ve-
selja in zabave v Celju. Prav
to, o čemer smo toliko časa go-
vorili, da nam manjka. Še
v okolici gledališča, v drugih
vejah in dejavnosti, (gostin-
stvu, turizmu) bi se moralo še
kaj razplamteti. No, Dnevi ko-
medije bodo tudi prihodnje le-
to, to je zagotovo, optimistično
trdi upravnik gledališča Borut
Alujevič in občinstvo mu pri-
trjuje.
Za popoldne zadnjega dne
pa je v okviru spremnih prire-
ditev predviden še strokovni
simpozij na temo Kaj je dobra
komedija, ki se bo pričel ob
16. uri v gostišču Špital.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Čestitke Daretu Valiču po kranjski predstavi Zbeži od žene
v imenu strokovne komisije Tone Partljič in celjske kolegice
Anice Kumer.
Jubilej pevsicega zbora Anton Bezenšak
Na rednem občnem zboru so
se zbrali člani prosvetnega
društva Anton Bezenšek iz
Frankolovega. Večina članov
moškega pevskega zbora,
dramske in harmonikarske
sekcije je zapolnilo dvorano
gostišča Turist.
Po uvodnih besedah pred-
sednika Rafka Gregorca in po-
ročilih predsednika sekcij se je
vnela ustvarjalna razprava.
Največjo težo v društvu nosi
moški pevski zbor, ki šteje 33
pevcev, od tega kar zavidljivo
število mladih. Zbor ves čas od
ustanovitve vodi prof. Marjan
Lebič. Za letošnji jubilej, 20
letnico, so se začeli resno pri-
pravljati. Tako so ustanovili
odbor, ki bo poskrbel, za pri-
memo obeležitev obletnice. Iz-
dali bodo almanah zbora in
pripravili jubilejni koncert
8. maja v telovadnici osnovne
šole. Poleg jubilejnega koncer-
ta se bodo predstavili poslu-
šalcem vsaj še na sedmih kon-
certih doma, na Dobmi in Ce-
lju. Želijo pa organizirati še
kakšen koncert izven občin-
skih meja.
V dmštvu imajo nekaj težav
le s harmonikarsko sekcijo.
V njej deluje šest harmonikar-
jev, ki pa niti sami ne vedo kaj
bi počeli v društvu. Sami za
svoj račun bi želeli pripraviti
prireditev »Ostanimo prijate-
lji«, ki je bila lani dobro obi-
skana, obenem pa je povzroči-
la kar veliko dela in negodova-
nja v dmštvu, zaradi nerazme-
jenih pristojnosti. Da bi se te-
mu izognili, morajo člani sek-
cije do marca sporočiti dm-
štvu kaj kani j o storiti.
Kljub težavam pa je pro-
svetno dmštvo poleg gasilcev
še vedno pravo gibalo napred-
ka v kraju.
M.B.
Novopečeni
Da je umetnost »čudna in
obenem nadvse koristna
stvar« je večkrat poudaril tudi
danes že pokojni Josip Broz
- Tito. Ko sem pred dnevi listal
po njegovi knjigi zbranih go-
vorov iz let med 1960 in 1970,
mi je v oči padlo odkritje rav-
no tega stavka, v katerem je
skušal vse tiste, ki se kakorko-
li ukvarjajo z umetnostjo in od
nje živijo, pa se jim zdi, da niso
dovolj cenjeni ali spoštovani,
potolažiti, češ slava pride
s smrtjo; v tem kratkem se-
stavku je kot primer njegove
nezmotljivosti omenjen nihče
drug kot sam španski slikar in
mojster portreta Francisco de
Goya. Kakorkoli že, prepričan
sem, da je bil Tito kljub vsemu
toliko »čistega« in »praktične-
ga uma«, da - če bi seveda še
živel - danes, v devetdesetih,
ob koncu 20. stoletja, ne bi te-
ga v nobenem primeru, niti
v sanjah izustil. Sploh pa ne bi
niti pomislil in kot zgled dajal
umetnika, ki je živel v drugi
polovici 18. in v začetku
19. stoletja.
Če so se življenjske razmere
in pogoji v slabih tridesetih le-
tih, kolikor jih je minilo od
tistih revolucionarnih besed
pokojnega maršala, zares
spremenile, potem se to nema-
ra najbolj odraža v umetnosti;
pravzaprav niti ne toliko
v njeni vsebini in formi kot
prav v pomenu, ki ga nosi in
v poziciji, ki jo zastopa oziro-
ma s katere deluje. Umetnost
je postala stvar prestižnosti;
tisti, ki je napisal kakšno knji-
go, velja več kakor tisti, ki te-
ga dejanja še ni storil. Seveda
govorim o ljudeh, ki trpijo za
pomanjkanjem umetniškega
čuta; tipičen primer tovrstne-
ga »umetništva« so nekatera
dela iz aktualne politične lite-
rature, tista dela, ki so skušala
igrati dvojno vlogo; politično
in umetniško. Naštevati jih se-
veda nima nobenega smisla.
Pravzaprav tovrstna »umet-
niška aktivnost« ni zgolj slo-
venska posebnost. Nek tanza-
nijski študent, ki na ljubljan-
ski Univerzi posluša predava-
nja iz vsekakor elitne politolo-
gije (mednarodna smer) mi je
na nekem afro-žuru prišepnil,
da tudi pri njih doma domala
vsak minister piše svojo resni-
co, se trudi zgodbi dati čim več
umetniškega tona, itd. In da
po njihovem sestopu vse tiste
knjige končajo tam nekje na
živilskem trgu, kjer služijo kot
prvovrstna embalaža za posa-
mezne poljske in zlasti živino-
rejske pridelke. Svojevrstna
posebnost pa Slovenci vendar--
le smo; imamo politika, ki se je
končno opogumil in svoje lite-
rarno delo postavil pred oči
javnosti - zaenkrat še samo ož-
je ali bolj točno, zaenkrat še
samo pred oči prevajalcev, ki
se trudijo in skušajo novelco
prevesti v karseda čimveč tu-
jih jezikov. S tem bo bržkone
postal nedvomno najbolj pre-
vajan slovenski pisatelj. Le-
tošnji Prešernov nagrajenec
Drago Jančar se lahko dobe-
sedno skrije; ali od zavisti pre-
neha z aktivnim pisanjem.
Ozadje »štorije« je seveda
skrito nekje drugje. Ta novo-
pečeni slovenski pisatelj si je
preprosto drznil izkoristiti
svojo politično, denimo drža-
votvorno funkcijo, in skozi to
promovirati sebe kot pisatelja.
Kar je lahko dvorezen meč; ali
gre za skrajno nemoralno de-
janje ali pa za povsem držav-^\
niško stvar, s katero bi Slove-
nija in njen narod dobila za
zunanjega ministra priznane-
ga in cenjenega pisatelja. Sicer
pa; če je lahko pisatelj Dimi-
trij Rupel, zakaj potem ne bi
bil tudi Alojz Peterle.
Piše Tadej Čater
Spomin na Ivana Generaliča
Galerija Dober dan iz
Šempetra je v mesecu febru-
arju pripravila razstavo
v spomin na pred kratkim
preminulega Ivana Genera-
liča z večjim številom njego-
vih del, poleg katerih so pri-
kazane tudi slike njegovega
sina Josipa, prav tako zelo
znanega slikarja naivne
umetnosti.
Ivan Generalič (1914-92)
je že zelo zgodaj pritegnil
pozornost Krste Hegedušiča,
kateri mu je posredoval sli-
karska znanja ter estetske
nazore skupine Zemlja. Za
celoten krog teh umetnikov
je značilno, da izhajajo iz
kmečke motivike, okolja, iz
katerega tudi sami prihajajo,
najpogosteje z motivi iz Hr-
vaškega Zagorja, njihova ve-
lika vzornika pa sta med
dmgimi predvsem Peter
Bruegel in Henri Rousseau,
imenovan    tudi    Carinik.
V njihovih slikah se odčitava
tudi socialni patos majhnih,
neimenovanih ter neznanih
oseb, katerih usoda je pove-
zana s trdim življenjem, ki
ga sestavljajo delovna opra-
vila in majhne radosti. V ta
mikrokozmos je Ivan Gene-
ralič posegal z svetovljanski-
mi pogledi umetnika, z veli-
kim poznavanjem človeške
duše, njenih tisočerih obra-
zov, njenih oblik, ki so ga
plašile, a tudi tako neizmer-
no privlačile, da jih je ne-
nehno upodabljal.
Slikarski opus ivana Ge-
neraliča je že dolgo uvrščen
v sam vrh, ne le hrvaške,
temveč tudi svetovne naivne
umetnosti našega stoletja.
Zadnja desetletja mu je sle-
dil tudi sin Josip, ki ustvarja
slike v mnogih prvinah po-
dobne očetovim a je seveda
jasno razvidna angažiranost
s katero mu je uspelo formu-
lirati avtentičen in tudi pre-
poznaven način slikanja.
B. GORUPIC
Št. 9 - 4. marec 1993
11
Kultura na dolge proge
Pred kratkim je bil na Gimnaziji Celje tradicionalni Kulturni
maraton, ki ga gimnazijci pripravijo vsako leto februarja.
Posamezni razredi so se na maratonu, ki so si ga ogledali tudi
dijaki in učenci drugih celjskih šol, predstavili z igrami, recitali
in predstavami, ki so bile zelo raznolike in izvirne. Še največ se
jih je seveda navezovalo na temo ljubezni.
Sicer pa so na Gimnaziji kar nekaj prireditev pripravili že
pred maratonom. Tako je v začetku februarja izšla pesniška
zbirka ginrmazijca Mateja Krajnca, dan pred maratonom pa je
bila v celjskem KLjUBU premiera Gospodične Julije, predstave
eksperimentalnega gledališča »F«. Kulturni maraton je zaklju-
čila Nefra, glasbena skupina iz Gimnazije Celje.
N.-M.S.        , Foto: EDO EINSPIELER'
NACEUSKIH PLATNIh
Telesni stražar,
ZDA, 1992
ljubezenski thriller
Režija: Mick Jackson
V glavnih vlogah: Kevin
Costner & Whitney Hou-
ston
2 nominaciji za oskarja
1993 za filmsko glasbo!
Frank Farmer (K. Cost-
ner) je človek, ki se zaveda,
kako pomemben je nadzor.
Od tega je odvisna njegova
kariera. Je vrhunski po-
klicni telesni stražar, mor-
da najboljši; bivši agent
tajne službe, ki je tvegal
glavo za dva predsednika
ZDA in za vrsto mogočnih
in vplivnih odjemalcev. Be-
di nad vsako podrobnostjo
njihovega vsakdana; svetu-
je, ščiti, zmanjšuje tveganje
- Frank ničesar ne prepušča
naključju — dokler ne sreča
Rachel Marron.
Rachel (W. Houston) je
superzvezda pop scene, ki
postane igralka; njena
pravljična kariera se dviga
v neskončni spirali. Uspeh
zahteva svoje: oblegajo jo
manager, osebni publicist,
množica častilcev - in zlo-
vešča senca. Rachel ima
obsedenega oboževalca,
katerega nora pisma posta-
jajo vse bolj zlovešča. Pri-
šel je čas, da oboževana
zvezda poskrbi za svojo
varnost... In Frank Far-
mer je najboljši.
Frank Farmer in Rachel
Marron: svetovno znana
profesionalca na vrhuncu
kariere; prvi skrbno prera-
čunljiv in nenehno na pre-
ži, druga pa lahkomiselna,
čustvena, zapeljivo predrz-
na: to je njeno očarljivo bi-
stvo in hkrati prekletstvo.
Vsak na tihem predvide-
va, da bo prevladal v zaple-
tenem razmerju. Ne pred-
videva pa, da bi se utegnil
zaljubiti.
V fihnu TELESNI
STRAŽAR, romantični
srhljivki o moči, obsedeno-
sti in sladki vdaji igrata
Kevin Costner in Whitney
Houston, ki sta med najbolj
privlačnimi imeni filmske-
ga in glasbenega sveta.
Zgodba se dogaja v razkoš-
nem okolju Hollywooda in
Miami Beacha in vključuje
sedem novih pesmi, ki jih
poje W. Houston. V filmu je
obilo napetosti, vznemirlji-
vih spektaklov in čustvene
dramatičnosti.
S tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
pri ogledu filma
TELESNI STRAŽAR
v kinu Union.
Kratko & jedrnato
Novosti Iz celovške Mohorjeve tiružhe
Pred dnevi je Mohorjeva za-
ložba iz Celovca slovenski jav-
nosti predstavila štiri drobne
knjižice o praznoverju, naci-
onalizmu, Mozartu in ekologi-
ji. Slednja je najnovejša. Izda-
la jih je v sodelovanju z ugled-
no dunajsko založniško hišo
hpt, kjer izhaja popularna
zbirka kratko&jedrnato
(kurz&biindig), ki jo izdaja
ugledni dunajski časnikar in
urednik ter publicist Wolf In
der Maur.
Zbirka izhaja iz že uveljav-
ljenih pogledov na takoimeno-
vane stvarne knjige (Sachbiic-
her), ki na največ stodvajsetih
straneh malega formata po-
ljudno razlagajo temeljna po-
dročja in jih aktualizirajo s so-
dobnimi spoznanji: vera, na-
rava, znanost, gospodarstvo,
filozofija,   zgodovina,  umet-
nost, jezik, itd.
Na predstavitvi prejšnji te-
den v prostorih ljubljanskega
predstavništva Mohorjeve
družbe, je bil navzoč tudi av-
tor ene od štirih knjižic in
urednik serije Wolf In der Ma-
ur, ki je napisal knjižico o na-
cionalizmu. Serija šteje danes
že preko petdeset knjižic in
mnoge od njih bomo dobili tu-
di v slovenskem prevodu.
V svoji knjigi Nacionalizem
podrobno analizira pojem na-
roda, razčlenjuje njegovo
predzgodovino, posebno po-
zornost pa namenja analizi
porasta militantnega naciona-
lizma v Evropi. Pred sloven-
skim prevodom je svojo knjigo
tudi aktualiziral in dopolnil
z novim gradivom, tako da je
aktualnejša od nemškega iz-
virnika.
Iz te serije je že leta 1991
izšla knjižica Dolfa Lindnerja
Praznoverje, v kateri raziskuje
pojav različnih oblik prazno-
verja, kulta, magije, amuletov,
talismanov, astrologije, alki-
mije, inkvizicije ter prazno-
verja danes. Tretja knjižica
nosi naslov Mozart, avtorja
Lea Mazakarinija. Razgrinja
nam strnjen pogled na Mozar-
tovo življenje. Četrta in najno-
vejša knjižica pa je Ekologija,
ki jo je napisal Harald Willing.
V njej skuša prikazati vse raz-
vojne probleme in koncepte
ekologije v sklopu javnega
pojma z lastnostjo tradicional-
nih ugotovitev, saj nam pove,
da ekologija nikakor ni mlad
pojem in pojav zadnjega časa,
saj korenini globoko v evrop-
ski kulturi.
DRAGO MEDVED
Vsak čas Ima svojo udarno silo
Vsak čas ima svojo udarno
silo, pravi umetnik Emil To-
maš - Tomas iz Celja, ki se nam
bo s svojimi slikarskimi deli
ponovno predstavil na razsta-
\i v galeriji Mozaik v Celju.
Otvoritev te retrospektive nje-
govega ustvarjalnega opusa bo
v petek, 5. marca ob 18. uri.
Ko govori o udarni sili neke-
ga časa, misli na dizajn in na
njegovo moč, ki se je pri nas še
premalo zavedamo. »Danes
umetnost ni le poklic za sanja-
če, ampak jo je mogoče s pri-
dom integrirati v življenje in
jo uporabiti tudi v sistemu
marketinga. Sodobna civiliza-
cija ni zastrupila le zraka in
vode, ampak je zastrupila tudi
naše industrijske izdelke. Te je
le matematično in funkcional-
no obravnavala, pozabila pa je
na njihovo dušo. V tej smeri pa
gre moja ideja, razmišljanje in
ustvarjanje. Zato so slike, ki
jih tokrat predstavljam v Mo-
zaiku, namenjene tudi vsem ti-
stim, ki se v sistemu marketin-
ga zavedajo, kakšen pomen
ima danes dizajn pri uveljav-
ljanju nekega izdelka v svetu,«
je povedal umetnik, ki se je po
dolgem obdobju spet vrnil iz
Nemčije, kjer je delal in
ustvarjal, njegove slike pa so
povsod po svetu naletele na
odmev in bile deležne samih
laskavih kritik. Po kritikah in
profesorjih UNESCO so Tho-
masova dela »najvišja prezen-
tacija dekorativnih umetnosti,
ki ne zavzema svoje mesto sa-
mo v slikarstvu, temveč se lah-
ko uporabi za vse namene in
materiale na dekorativnem
področju.   Filozof  in  slikar
Emil Thomas je mnenja, da
umetnik - slikar lahko prepri-
ča samo z jezikom barv. In to
mu je tudi uspelo.« Ne nazad-
nje mu je uspelo prepričati tu-
di strokovnjake nemške kor-
poracije IBM, ki je osvojila
Thomasovo zamisel o dekora-
ciji površinskih delov (ohišja)
njihovih račimalnikov.     M.A.
Kako je mogoče prijatelj-
stvo in svojo vest vnovčiti oz.
zamenjati za dolarje, nazorno
prikazujejo »Zle sanje« (Di-
stribut. Mirna). Burt Lanca-
ster je tokrat brezkompromis-
ni lastnik časopisa, ki se igra
z ljudmi in njihovimi usodami,
da lahko dviguje naklado.
Po spominih Michela Le-
granda, znamenitega kompo-
nista filmske glasbe, so posneli
»Pet junijskih dni« (Sting visi-
on, Lj), ki se dogaja 1.1944 na
območju, kjer se začne velika
invazija zaveznikov. Legran-
da, takrat še mladega fanta,
spremljamo pri njegovem od-
krivanju ljubezni, življenja in
vojne.
Preganjanje psihopatskih
morilcev je pogosta nit mnogih
akcijskih kriminalk. Sem sodi
tudi »Ricochet« (Merlin vidart,
Lj), kjer vse poti vodijo v fi-
nalni spopad med pozitivnim
in negativnim, pri čemer je
vedno dovolj prostora za pre-
tanjene brutalne metode obra-
čunavanj z nasprotnikom.
O španskem režiserju Pedru
Almodovarju in njegovih fil-
mih se zadnja leta nmogo piše,
morda celo nekoliko preveč.
»Visoke pete« (Andromeda, Lj)
prikazuje vrtinec nasprotujo-
čih si sil, katerim vlada strast,
ki pripelje do umora. Sicer so-
razmerno zanimiv film pogo-
sto ostaja nedosleden, površen
in premalo sugestiven.
Armand Assante in Jon Vo-
ight sta tekmeca pri delu in pri
ženski v filmu »Večnost«
(Sting Vision, Lj). Predvsem pa
gre za nenehno ukvarjanje
z vprašanjem o življenju po
življenju, srečanju z prete-
klostjo, in meja med fantazijo
ter realnostjo se začudujoče
vse bolj tanjša.
Šarmantni prevarant Roger
Moore se pusti ujeti tolpi, ki jo
je okradel, nato pa do konca
drame »Zajtrk v postelji« (Di-
stribut. Mirna) rešuje svojo
kožo. Pri tem mu pomagajo tri
ženske, ki mu vsaka po svoje
želijo spremeniti nadaljni po-
tek življenja, predvsem z za-
menjavo poklica.
»Dokler naju smrt ne loči«
(Bonus in Cenex, Vojnik),
vstopa v običajno uspešno
ameriško družino, katera pa
zaradi nestrpnosti vztrajno
propada. Ko je že videti da se
bodo zadeve uredile, se pojavi
ženska z revolverjem in neka-
terim se svet v celoti podre.
BORIS GORUPIČ
Tri dela
o ekologiji
Državna založba Slovenije
ima v svojem programu po-
membno mesto posvečeno tudi
literaturi s področja osvešča-
nja o pomembnosti kvalitete
naravnega okolja in izdali so
že več del na to tematiko.
Temeljno delo je vsekakor
»Osnove ekologije in ekologija
živali,« nasploh prva takšne
vrste publikacije pri nas. Njen
avtor je Kazimir Tarman, ki je
delo koncipiral kot učbenik
a ima tudi širšo uporabnost.
Z domačimi gozdarji so izdali
Pra-gozd v naši krajini avtorja
Dušana Mlinska. Opisano je
bogastvo naših gozdov, ki živi-
jo povsem samostojno in so kot •
del celotnega naravnega siste-
ma podvržena naravnim zako-
nitostim. Izdali so tudi knjiži-
co s preprostim naslovom
Ekologija, ki je prevod iz an-
gleščine in namenjeno pred-
vsem mlajšim in z ilustracija-
mi ter nazornim besedilom sli-
kovito približuje osnovne pr-
vine vede, dodanih pa je tudi
vrsta praktičnih nasvetov.
BORIS GORUPIČ
Antigona iz gledališča Žarele
Prejšnji četrtek je bila v Domu drugega slovenskega tabora v Žalcu premiera Sofoklesove
tragedije Antigona, ki jo je režiser Aleksander Borštner, sicer študent ekonomije, podnaslovil
Brezčasna in brezprostorska pravljica.
Mladi igralci - večinoma dijaki in študentje - so na odru pred polno dvorano, resnično ustvarili
pravo vzdužje, poseben čar pa so predstavi sami vnesli plesni vložki, ki jih je režiser vključil
namesto zbora. Svoj pečat je predstavi pridalo tudi občinstvo, ki jo je izredno dobro sprejelo.
Vlogo kralja Kreona je odigral Miha Alujevič, Antigona je bila Saša Balmazovič, kot Kreonov sin
Haimon pa je nastopil Simon Kamovšek.
N.-M. SEDLAR, Foto: E. MASNEC
Št. 9 --4. marec 1993
12
Zapleteni carinski postopki
Se je uresničilo geslo o cariniltu na Kolpi?
Veljavno procedura carinskega
postopka pri izvozu in uvozu iz so-
sednje Hr\'aške je vse prej kot eno-
stavna. Na to opozarjajo tisti, ki še
poslujejo z južno sosedo že kar nekaj
časa, vendar kot vse kaže, brezu-
spešno. Postopki pa so zapleteni tu-
di pri zunanjetrgovinskih odnosih
z ostalimi evropskimi državami.
O tem, kakšni so dejanski postop-
ki, smo se pogovarjali s predstavniki
nekaterih izvozno in uvozno aktiv-
nih podjetij, vsi pa so opozarjali na
nekaj dejstev, ki jih bomo skušali
opisati v tem prispevku.
Čalonje na carinarnici
Ko neka firma želi izvoziti blago,
mora najprej izbrati špediterja. Iz-
bira ni enostavna, saj vemo, da je
konkurenca med njimi zelo velika.
Če drugega ne v ceni, pravijo naši
izvozniki. Ob vsem tem pa je res, da
je kakovost njihovih storitev v pre-
cejšnji meri odvisna od iznajdljivo-
sti in dobrih odnosov na carinarnici.
Izbranemu špediterju mora izvoznik
predložiti izvozne dokvmiente, torej
zaključek in izvozno fakturo, da
lahko potem le-ta izpolni carinsko
deklaracijo in vse to preda carinar-
nici. V tistem hipu se začne čakanje
na carinarnici, ki traja običajno od
7. do 15. ure. Šele ko je opravljeno
izvozno carinjenje, je mogoče nada-
ljevati pot do enega izmed mejnih
prehodov s Hrvaško.
Potem pa spet čalcanje
Prišli smo torej do meje z južno
sosedo. Na slovenski strani je spet
treba pustiti izvozne carinske delda-
racije, na hrvaški pa je treba spet
poiskati špediterja, ki bo moral iz-
staviti dokumente — tokrat, se razu-
me - hrvaški carini. Obstoja pa seve-
da tudi možnost, da špediterja dolo-
či hrvaški uvoznik, kar lahko konec
koncev tudi poenostavi postopek, še
posebej, če ima uvoznik urejeno ta-
ko imenovano tedensko carinjenje.
S spremnim dokumentom, ki ga izda
hrvaška carina na meji, je treba iti
na carinjenje v najbližjo carinarnico
uvoznika oziroma do tiste carinarni-
ce, ki jo je odredil uvoznik. Postopek
se ponovi in je v bistvu tak kot na
naši strani. Na vrsti je čakanje od
7. ure naprej. Če kdo zamudi to uro,
če se nehote zameri carinskemu
uradniku in če kdo slučajno prispe
šele okoli poldneva, je skoraj nemo-
goče, da bi vse skupaj opravil še isti
dan oziroma, da bi opravil carinje-
nje. Pa na svidenje delovni dan!
Z vozilom carinarnice ne smete za-
pustiti, za pešačenje do mest pa so
lahko navdušeni le največji ljubitelji
rekreacije, saj je večina carinarnic
daleč od mestnih središč. Tako se
vozniki raje odločajo kar za spanje
v avtomobilih.
Preklinjajo seveda tudi predstav-
niki slovenskih firm, ki z vzorci in
kolekcijami sodelujejo na raznih
sejmih in ko opravijo zaključevanja.
V tem primeru spet sledita dva po-
stopka - za izvoz in potem za uvoz.
Obstojajo tudi primeri, ko želi more-
bitni hrvaški kupec že naslednji dan
zjutraj videti kakšno kolekcijo slo-
venskega proizvajalca. Gre za po-
vsem neuresničjive želje, če Slovenci
že dan poprej niso opravili vseh for-
malnosti na notranji carinarnici, po-
tem sledi spet čakanje na notranji
meji, naslednji dan pa še na hrvaški
strani. Vrnitev je seveda spet časov-
no enako dolga.
Brez Maricoviča še ne
gre
Za vse te postopke pa vendarle ne
gre kriviti posameznih carinikov.
Največji krivec za to so togi predpi-
si, pretežno še iz nekdanje Markovi-
čeve Jugoslavije. Iz teh časov smo
podedovali še velik del uvoznih reži-
mov, tako da prihaja do zanimivih
nesmislov. Nezaščiteni so denimo iz-
delki, ki jih naša industrija kako-
vostno izdeluje in so konkurenčni
tudi na tujem. Pri tem mislimo zlasti
na leKsiuno Diago. Dombazne tkani-
ne in konfekcijo. Se vedno pa je pod
zaščito blago, ki so ga nekoč proiz-
vajali na jugu nekdanje skupne dr-
žave.
Ceijslca carinarnica še
IcarO. K.
Za carinarnico v Celju velja, da je
ena izmed najbolj ekspeditivnih,
kljub temu pa vozniki čakajo do
onemoglosti. Veliko več pripomb za-
radi čakanja leti na ljubljansko in
mariborsko. Kaj kmalu pa utegne
biti položaj slabši tudi v Celju, saj
hoče večina voznikov v mesto ob Sa-
vinji in temu primerno poskrbijo tu-
di za nakladanje materialov oziroma
izdelkov.
V tujini carinjenje
v iastnili prostoriii
Kot kaže, torej s Hrvaško ni spor-
na le mejna črta. V tujini ima večina
močnih izvoznikov urejeno carinje-
nje v lastnih prostorih. Carinski
uslužbenci le občasno kontrolirajo
pravilnosti postopkov, če pa naletijo
na nepravilnosti in utaje, potem ni
usmiljenja. Vzorce je mogoče prepe-
Ijevati z ene strani meje na drugo
s tako imenovanim Ata Camet do-
kumentom, ki omogoča poenostav-
ljen prenos v določenem času.
Komu ne odgovarjajo
poenostavijeni postopici?
Poenostavljeni dokumenti niso po
godu špediterjem, ki za vsako fazo
posebej pobirajo takse in nadome-
stila za usluge ter parkiranje. Ti
stroški najbrž niso tako nepomemb-
ni tudi za carino, saj zahtevajo večje
število zaposlenih. Skoraj nemogoče
je sešteti stroške številnih ur čaka-
nja z vozili na carinarnicah, še pose-
bej, če denimo tovarna na drugi
strani meje nujno potrebuje poslano
surovino. Državi ni treba vedno po-
ceniti z nižjimi prispevki in davki
ter z zmanjšanjem števila zaposle-
nih. Velikokrat bi bili rezultati bolj-
ši s poenostavitvijo in racionalizaci-
jo postopkov. Tega državni organi
sami od sebe ne bodo storili, saj ču-
tijo uradniki v birokratiziranih po-
stopkih svojo moč in pomembnost.
Za to se bo moralo potruditi gospo-
darstvo samo in to skupaj z zbornič-
nimi organi. Pogovarjati se bo mora-
lo ne le s carino, pač pa tudi na
vladni ravni. Če ne bo uspeha, po-
tem bomo imeli s Hrvaško pravi ki-
tajski zid. Še večjega, kot ga že
imamo.
JANEZ VEDENIK
Zobozdravstveni muzej odpira vrata
Sredi aprila bomo v Celju
dobili prvi zobozdravstveni
muzej. Vrata bo odprl v pro-
storih Muzeja novejše zgo-
dovine in bo prvi tovrstni
v Evropi. Pobudo zanj je dal
dr. Franc Štolfa, ki že več let
zbira zobozdravstvene pred-
mete.
Ideja za zbirko starih zo-
bozdravstvenih pripomoč-
kov in opreme je tlela že zelo
dolgo med člani Društva zo-
bozdravstevnih delavcev
celjske regije. »Predmete
smo zbirali, žal je veliko šlo'
tudi v kontejnerje, nekaj pa
smo vendarle ohranili. Sedaj
je zbirka že takšna, da je
lahko mestu v ponos,« pravi
dr. Štolfa. Najstarejši pred-
meti so iz leta 1750, največ
pa je takšnih, ki so stari od
100 do 150 let.
»Ko se je teh predmetov
nabralo veliko, smo se dogo-
vorili, da bi na čisto amater-
ski način to razstavili. To
smo pred tremi leti storili in
pripravili desetdnevno raz-
stavo, ki je bila dobro obi-
skana. V treh letih pa smo
zbrali še več predmetov in se
odločili, da to v sodelovanju
z zgodovinarji razstavimo.
Želim si, da tudi po otvoritvi
stalne zbirke zobozdravstve-
ne opreme in pripomočkov
le-ta ne bi ostala statična.
S tem mislim, da bi jo bilo
treba tudi v prihodnje do-
polnjevati. Zaenkrat bo mu-
zej sestavljen iz dveh delov.
Ločili smo del stare tehnike
in ordinacij. Prikazano bo
tudi partizansko zobozdrav-
stvo. Ordinacije smo dobili
od povsod, tudi iz tehnične-
ga muzeja Slovenije, iz Bi-
stre.«
Po besedah dr. Igorja Ko-
sa, predsednika Društva zo-
bozdravstvenih delavcev si
bodo v društvu prizadevali
muzej tudi predstaviti kole-
gom v tujini. »To bomo stori-
li na svetovnih kongresih, la-
ni je bil, na primer, v Berli-
nu. Prihodnje leto bo v Go-
eteborgu na Švedskem in
tam nameravamo kolegom
predstaviti naš muzej ter jih
povabiti, naj si ga ogledajo.«
N.G.
Razglednica Braslovč
Braslovčani vidijo svojo prihodnost tudi v turizmu. Da si na
tem področju prizadevajo in da so že dosegli določen uspeh,
priča med drugim tudi priznanje Turistične zveze Slovenije, ki
so ga lani prejeli kot najlepši izletniško tranzitni kraj v Slove-
niji. To priznanje je seveda lepa vzpodbuda za nadaljnje delo in
njihovi načrti so zares ambiciozni. V okviru vsega tega prizade-
vanja pa je prav gotovo tudi razglednica, ki so, jo pred kratkim,
izdali v založbi Savinjskega občana, predstavlja pa ta, več kot
850 let star trg v svoji res lepi podobi. Posnetek je delo dr. Borisa
Skalina. T. TAVČAR
Predavanje
o sladkorni
bolezni
Krajevna organizacija Rde-
čega križa Rimske Toplice va-
bi jutri, v petek, 5. marca ob
17. uri na zdravstveno preda-
vanje o Sladkorni bolezni. Vse,
ki bi se želeli o tej precej raz-
širjeni bolezni bolj podrobno
seznaniti in tiste, ki bi se želeli
še pravočasno obvarovati pred
njo, vabijo, da pridejo v Os-
novno šolo Antona Aškerca
v Rimskih Toplicah.
M.MAROT
Mladi in
kmetijstvo
v Gotovljah pri Žalcu je bilo
letošnje kviz tekmovanje Mla-
di in kmetijstvo, kjer so se
mladi fantje in dekleta pome-
rili v znanju v kmetijstvu. Pri-
reditev so pripravili žalska
svetovalna služba in mladi
fantje in dekleta iz Gotovelj.
Pomerilo se je sedem ekip
v znanju iz sledečih tem: sa-
djarstvo in razvoj podeželja,
higiensko pridobivanje mleka,
vrtnine in škodljivci v okopa-
vinah.
Največ znanja je pokazala
ekipa iz Tabora v sestavi Ma-
gda Rak, Andrej Breznik in
Jani Stiplovšek in osvojila pr-
vo mesto. Drugi so bili mladi
fantje in dekleta iz aktiva Go-
tovelj in tretji iz Trnave. Ekipa
Tabora bo tako žalsko občino
zastopala na regijskem kvizu
mladi in kmetijstvo, ki bo
20. marca v Slovenskih Ko-
njicah.
T.TAVČAR
Hren velikan
v našem tedniku objavljamo tudi posebnosti iz življenja in iz
narave. Zvrstilo se je že veliko raznih pridelkov, ki so po merah
presegali svojo vrsto. Tokrat nam je Martin Knafelj iz Sevčnika,
v KS Andraž, prinesel pokazat orjaški hren. Tehtal je kar 3,45
kg, dolg pa je bil 80 cm. Seveda si Martin, ko se ga je lotil, ni niti
predstavljal, da se bo v tem zimskem času z enim hrenom tako
namučil in oznojil. A splačalo se je in ta hren bo kot priloga
izboljšal okus mnogim šunkam. Na sliki: Martin Knafelj s hre-
nom velikanom.
CELJSKE ZNAMENITOSTI

Tovariš gospod sosed!
V imenu hišnega sveta v od-
stopu se na vas obračam z milo
prošnjo, da tudi vaša osnovna
družbena celica končno ven-
darle nabavi psa. Kaj vam res
ni nič nerodno, da tako izsto-
pate iz povprečja? Saj ste v ce-
lem bloku edini, ki ga še nima-
te, namreč psa!
Smo namreč razpravljali
o vas in smo po dolgem kleve-
tanju sprejeli sklep, da ga mo-
rate imeti; če ga imamo vsi, ga
boste imeli pa še vi. Zakaj bi
samo mi morali vstajati ob pol
petih, zakaj bi samo nas gonili
na sprehode sredi zime in no-
či?! Kje pa to piše! Da bodo
samo nam očitali pri popisu
vode pa nam kazali kakanje
pred blokom... Kako so žleht
ljudje, ne razumejo pasje duše
pa amen!
Ampak vi, vi ste pa ja izo-
bražen Slovenec in kolikor
nam je znano tudi niste noben
rasist, se nam zdi, da imate pse
ravno tako radi kot ljudi. To
nam daje upanje. To, da jih ne
ločujete na črne in bele, na ve-
like in majhne.
Ko smo že pri tem, sosed.
Kar se hišnega sveta tiče, je
vseeno kakšnega psa imate
- skupne stroške boste plačali,
vodo, elektriko pa to. Če pa
nas in Frica Krajnca vprašate,
vam odkrito in pošteno svetu-
jem dogo, bernardinca, hrta,
buldoga... To, sosed, so tiste
pasme, ki še nekako najlepše
pasejo v blok. Ker ostalo - tiste
srnice, pekinezerji, pudlji pa
tako one - to ni za v blok, to je
kam za na kmete, za pod kak
kozolec, naj tam čuva stalo.
Poglejte mene osebno: jaz
imam dogo. Saj jo poznate,
zadnjič ste se baje na štiri oči
srečali z njo v liftu. A ni pri-
jazna? Pa kako zdrave zobe
ima, moja Karavanka! Veste,
sem ji dal tako ime, ker sem
samo zaradi nje kupil carava-
na, Opla, ja; naj se pelje, revi-
ca, ko človek. Malo jo pa že
moram razvajati, saj je druga-
če zelo skromna: poje komaj
za kake tri ljudi, kaj pa je to za
današnje čase, lepo vas pro-
sim?! Sai sicer nikoli nič ne
reče, samo zalaja tu pa tam. Pa
tudi grize ne. No ja, enkrat je
nekaj uščipnila poštarja, am-
pak to ni bilo nič — po operaciji
se mu ni skoraj nič poznalo.
Drl se je pa ko jesihar; a niso
čudni ljudje?
Ah, kako sem se razvnel ob
opisovanju moje lepe Kara-
vanke! Tako, da sem skoraj
pozabil... Ja, določili smo
vam rok. Obnašajte se kot člo-
vek, psa kupite vsaj do konca
marca! Obvezno!
Glede davčnih olajšav v zve-
zi s tem, vam ne vem nič pove-
dati. Menda jih ni. Pa kaj je to
za vas, tistih par sto mark?!
Boste že kako, saj vaša žena,
dela v Metki, no, je delala, ali
ne?
Še to: davkov na pse pa ni.
Rajnka Avstrija jih je imela,
naša lepa Slovenija je pa bolj
pametna - niti spomni se ne na
to. Tako je prav! Naj kmetje
plačujejo, saj jim je prav, za-
kaj pa redijo in pitajo tiste
svinjske prašiče?!
Torej lep pozdrav, sosed, in
še na mnoga pasja leta!
Predsednik HS
v odstopu
DOGIN ALOJZ
Št. 9 - 4. marec 1993
13
Za bolezen Je kriva hudobija
/ileksanaer Vitlečnik o zdravilcih med hribovskimi ijudml
Narodno bogastvo Zgornje
savinjske doline je neizmerno,
preteklost je polna različnih
zanimivih dogodkov, ki se pre-
pogosto po krivici pozabljajo,
po zaslugi pisca in publicista
Aleksandra Videčnika pa bo
marsikatero pričevanje ostalo
zabeleženo in shranjeno za
poznejše rodove.
Aleksander Videčnik sicer
ni Mozirjan, vendar se že 20 let
ukvarja z zbiranjem pričevanj
iz preteklosti. Doslej je izdal
že 20 knjig, v katerih opisuje
lučke gozdne delavce, hranil-
nice in posojilnice, furmane...
Knjiga o domačih zdravilcih
in zdravilstvu je naslednja, ki
jo pripravlja. »Sedaj je že četr-
to leto, odkar preučujem zdra-
vilstvo v naši dolini, kar še ni
nikjer opisano. To je izredno
zanimivo narodopisno področ-
je, ki ga moramo ohraniti. Gre
predvsem za hribovskega člo-
veka, ki je živel drugačno živ-
ljenje. Včasih je bila strašan-
ska razlika med dolinci in hri-
bovci, saj so bili slednji mesece
odrezani od sveta. Ze sedaj
imam zbranih 180 pričevanj,
imam tudi veliko originalnih
rokopisov, najstarejši je iz leta
1767,« je pripovedoval Alek-
sander Videčnik.
Vršiči rogov kot
antibiotik
Značilno za ljudi Zgornje
Savinjske doline je bilo, da so
se ravnali predvsem po naravi.
Za zdravljenje so uporabljali
rastline, ki jih drugje ni bilo,
danes pa jih tudi v hribih nad
mozirsko občino ni moč najti.
»Iz rokopisnih receptov je raz-
vidno, da so ljudje vzrok bo-
lezni iskali v hudobiji soljudi.
Govorili so, da je nekdo uro-
čen. Treba je razmejiti med ča-
rovniškimi postopki in rastlin-
skimi ter živalskimi pripo-
močki za zdravljenje. Največ
pa so uporabljali oboje,« opi-
suje Videčnik.
Ljudje v dolini so preganjali
»mračino«. Po verovanju je
nočni obiskovalec prenesel
strah na otroka, zato ni mogel
spati. Zato je moral obiskova-
lec, preden je stopil k otroku,
posedeti nekaj časa v drugem
prostoru. Iz tega izhaja tudi
znani rek, da človek s^de in
tako ne odnese spanca.
»V Zgornji Savinjski dolini
je bilo veliko obredništva, pri
svojem delu pa se nisem spra-
ševal, kaj je in kaj ni,« je razlo-
žil Videčnik. »Razni bioener-
getiki niso nič novega, ljudje
so že nekoč iz narave črpali
moč in vero.«
Silno zdravilen je bil po ljud-
skih verovanjih črni gozdni
polž. Zoper hud zobobol ga je
bilo treba pregrizniti, teči
streljaj stran, nato pa izpljuni-
ti. Zobobol je prenehal, kot bi
odrezal. Črne polže so uporab-
ljali tudi za zdravljenje bole-
čin v križu.
Zbiranje pričevanj med
ljudmi je silno zanimivo, hkra-
ti pa tudi zelo naporno delo.
Poseben primer izhaja iz Sol-
čave, kjer je Videčnik na kme-
tijah opazil lovske trofeje, je-
lene z obrezanimi rogovi. Po
napornem iskanju je v nekem
Vodnikovem prevodu odkril
izraz »jelenorožnjakovc«. Po
posvetu z raznimi strokovnja-
ki so ugotovili, da je v roževini
rogov izreden antibiotik. Lju-
dje so ga uporabljali zoper hu-
de vročinske krče. Še danes pa
je v hribih slaba tista gospodi-
nja, ki jeseni nima pripravlje-
nih vsaj 25 vrst domačih
zdravil.
Kačji ugriz so zagovarjali
neke vrste bioenergetiki. Vrač
je stopil na trdno skalo, z no-
žem pikal v kos kruha, zraven
govoril čarobne besede, na
koncu pa je kruh še popihal.
Ovca, ki jo je pičila strupena
kača, je morala ta kruh čim-
prej pojesti, in tako je bila re-
šena. »Ljudje so točno poznali
stopnjo strupenosti posamez-
nih rastlin. Nekatere imajo
strupene korenine, druge cve-
tove. Te rastline so potem stro-
go ločevali,« razlaga Videčnik.
»Takšen primer je volkovec,
silno strupena rastlina. Kdor
je prijel rastlino, si je moral
roke trikrat umiti s peskom
v Ljubnici, šele potem je lahko
jedel.
»Za takratne'ljudi je bilo
značilno, da so bili pod vpli-
vom Kolomana. Tako so govo-
rili, Koloman pa je majhna
knjižica, kjer so opisani zago-
vori in izganjanje hudiča. Pri
svojih raziskavah na izganja-
nje hudiča nisem naletel, ome-
njene so le copmice,« ve pove-
dati Videčnik. »Izbrskal sem
tudi le en primer črne magije,
kjer je neka ženska pomagala
deklici s hudo astmo. Zvrtala
je luknjo v hruško, v luknjo pa
dala dekličin koder. Ko se je
rana na hruški zacelila, de-
klica ozdravela. To je resničen
dogodek, saj nekdanja deklica
še danes živi, stara 72 let,
v vseh letih kasneje pa ni ime-
la nikakršnih težav z astmo.«
Drobec življenjepisa
Zgornjesavinjčanov
še veliko podobnih prime-
rov ve povedati Aleksander
Videčnik, o zdravljenju s ku-
no, ki je značilno le za Ijuben-
ski konec, o raznih zagovorih,
predvsem živine in bradavic,
o ljudeh, ki so želeli predvsem
pomagati bolnim, ne pa jih iz-
koriščati ...
»Rad bi zbiral še kakšno le-
to, takrat pa bom, upam, izdal
tudi knjigo o zdravilcih in
zdravilstvu v mozirski občini.
Nihče več se najbrž ne bo uk-
varjal s tem, že sedaj je marsi-
kaj pozabljeno. Nekateri so
skrivnosti zdravilstva odnesli
s sabo, nalašč jih niso zaupali,
saj je bila to zelo varovana
skrivnost. Ljudje mi pošiljajo
razne spomine, stare zapiske,
največ pa se z njimi pogovar-
jam. Tako pripravljam delček
življenjepisa doline, ker čutim,
da me dobrota in pripravlje-
nost za pomoč Zgornjesavinj-
čanov moralno zavezujeta. Ta-
ko iščem naprej in raziskujem
stvari, ki naj bodo našim lju-
dem v ponos. Dejstvo pa je, da
ljudje vsebolj iščejo svoje ko-
renine.«
Vrednost domačega zdravil-
stva je, po Videčnikovem pre-
pričanju, da se tu kažeta ljud-
ska modrost in iznajdljivost.
Ljudje so živeli z in v naravi,
v njej pa so iskali tudi sleheriii
odgovor na svoje težave. Hri-
bovski človek je vse dogodke
pogojeval z naravo, zato pa so
ljudje včasih lahko preživeli
v takšnih divjih in nemogočih
razmerah. Razni zdravilci so
jim bili v pomoč, hkrati pa so
med ljudmi tudi več veljali. Še
danes obstaja med ljudmi ve-
rovanje, da berača ne smeš
nagnati od hiše, da te ne bo
urekel.
URŠKA SELIŠNIK
Zlata Kline iz Petrove
čila in zdrava sta zakonca
Stanislav in Frančiška Kline,
doma iz Petrove, praznovala
50-letnico skupnega življenja
- zlato poroko. 75-letnemu
Stanislavu in leto mlajši Fran-
čiški bi ta leta težko prisodili,
saj sta še polna življenja.
Pa tudi njima življenje ni bi-
lo le z rožicami postlano. Oba
izhajata iz številnih družin.
Stanislav se je po končani os-
novni šoli izučil za krojača,
ker pa dela ni bilo, se je zapo-
slil na železnici. Začel je kot
delavec na progi, vmes se je
dodatno izobraževal, bil je
sprevodiiik, vlakovodja, upo-
kojil pa se je kot vodja razpo-
reda vlakovodnih uslužben-
cev. Frančiška je iz Levca,
v šolo pa je hodila v Petrovče.
Gospodinjskih in drugih veš-
čin se je učila pri šolskih se-
strah v Celju in pozneje delala
do poroke kot hišna pomočni-
ca pri družini zdravnika
v Celju.
Stanislav in Frančiška sta se
poročila 27. februarja 1943. Po
poroki je bil Stanislav premeš-
čen na delo na Dunaj. Vrnil se
je leto pozneje ob rojstvu hčer-
ke Slavke. Drugi otrok je bil
sin Branko in tretji Vlado. Le-
ta 1954 sta se zakonca preseli-
la v hišo, ki jo je Stanko pode-
doval po svojih starših. V njej
živita še danes, z njima pa sin
Vlado z ženo in dvema hčerka-
ma. Najstarejša hči živi v sose-
ski v lastni hiši, sin Branko pa
je odšel na delo v Švico, tam
našel svojo družico in si ustva-
ril dom.
Vsi trije otroci in sedem
vnukov pa se v rodno gnezdo
še vedno radi vračajo. Takrat
je tudi najbolj veselo. Tako je
bilo tudi ob praznovanju zla-
tega jubileja. Razlegala sta se
smeh in pesem, saj je Stanko
ljubitelj petja in še sedaj sode-
luje pri cerkvenem pevskem
zboru.
Obred zlate poroke je v po-
ročni dvorani v Žalcu opravil
Peter Pungartnik, v cerkvi
v Petrovčah pa Pavel Zdolšek
- p. Manes in Ivan Arzenšek.
TONE TAVČAR
Darujte kri
Rdeči križ Slovenije je za
marec pripravil več krvodajal-
skih akcij tudi na našem ob-
močju. Prva bo jutri, v petek,
v Šoštanju, 12. marca v Slo-
venskih Konjicah, 25. v Podče-
trtku, 26. pa na Polzeli. Za ko-
nec meseca, 31. marca, pri-
pravljajo še akcijo v Velenju.
Kri je življenje, vaša daro-
vana kri je dragoceno darilo
ob pravem času, sporočajo iz
Rdečega križa. Zato se prijavi-
te občinski organizaciji ali ak-
tivistu RK v vaši delovni orga-
nizaciji.
Pomoč
celjskemu
rdečemu križu
Krajevni odbor Rdečega
križa Wevelinghoven je prejš-
nji konec tedna poslal pet to-
vornjakov hrane, oblek in sa-
nitarij v vrednosti 20 tisoč
nemških mark. Iz prostovolj-
nih prispevkov tamkajšnjih
občanov pa so za partnerski
odbor RK v Sloveniji zbrali še
dodatnih pet tisoč mark.
GS
Lani večji obisk
Šempeterski turistični de-
lavci so imeli minuli petek
občni zbor, torej obračun za
nazaj in postavljanje načrtov
za naprej.
V tem kraju imajo za svoje
delovanje veliko možnosti, saj
sta jih narava in preteklost bo-
gato obdarili. Seveda pa oboje
zahteva veliko dela, ki se ga
tukajšnji turistični delavci ne
branijo in se njihovo društvo
uvršča med najuspešnejše na
celjskem. To potrjuje tudi po-
ročilo predsednika društva
Slavka Strucla, ki je po dese-
tih letih to funkcijo odložil in
novemu odboru zaželel obilo
uspeha. Najbolj zadovoljni so,
da se iz leta v leto povečuje
obisk v Antičnem parku in ja-
mi Pekel. Oba objekta je v lan-
skem letu obiskalo 38584 obi-
skovalcev, kar je za skoraj pet
tisoč več kot v letu poprej.
Člani društva so opravili več.
sto udarniških ur, v tem času
so predvsem opravljali vzdrže-
valna dela na obeh turističnih
objektih. S tem so stroške zelo
zmanjšali in društvu omogoči-
li vlaganje v izboljšave in nova
vlaganja.
Med glavne naloge za letos
uvrščajo postavitev novega tu-
rističnega kioska za prodajo
spominkov, razglednic in
vstopnic pri Antičnem parku.
Seveda jih čakajo vsa sprotna
vzdrževanja, čiščenje okolice
in drugo. Na zboru so podelili
tudi priznanja in odlikovanja
društva. Priznanja so prejeli:
Feliks Smodiš, Boris Bukšck,
Zvone Lužar, Franc Štorman
ml., Miran Orožin, Drago Je-
romel. Milica Volpe in Katica
Kline; bronaste plakete Slav-
ko Jelen, Marija Hrovat, Bol-
težar Vasle in Franc Črctnik
ter zlato plaketo prof. Zoran
Vudler, častni predsednik celj-
ske turistične zveze.
T. TAVČAR
Foto: EDI MASNEC
Zlato plaketo turističnega društva je Franci Štorman podelil
dolgoletnemu oriiateliu društva prof. Zoranu Vudleriu.
Obiskali najstarejšo Poizelanko
v soboto je Marija Ocvirk iz
Ločice pri Polzeli, po domače
Kačeva mama, praznovala
97. rojstni dan in je najstarejša
krajanka KS Polzela. Za rojst-
ni dan sta jo poleg domačih
obiskala tudi predstavnika
krajevne skupnosti Polzela
Stanko Novak in Danica Ant-
loga ter ji izročili šopek cvetja
in darilo.
Jubilantka je za svoja leta še
kar dobrega zdravja. Z njo se
je prijetno pogovarjati, njen
spomin seže daleč nazaj in ni-
za prijetne in težke trenutke
njenega življenja. Še vedno ra-
da bere in gleda televizijo. Ka-
čevi mami so vsi zbrani zažele-
li predvsem zdravja in dobrih
oči, da bi lahko še naprej pre-
birala knjige, hčerki Marici
pa, da bi še naprej lepo skrbela
zanjo. Na sliki: Stanko Novak
in jubilantka so tako nazdra-
vili za 97. rojstni dan.
T. TAVČAR
VVZ Tončke Čečeve
obvešča starše predšolskih otrok z območja KS
Center, Gaberje, Hudinja, Škofje vas in Trnovlje,
da lahko vpišejo svoje otroke od 3-5
leta v cicibanove urice v najbližjem
vrtcu.
Program cicibanovih uric bo trajal 90 ur, potekal pa bo
v vrtcu 2 do 3 X na teden v drugi polovici marca, v aprilu
in maju.
Starši, pripeljite svoje cicibane - v vrtcu se bodo razve-
selili, naigrali in česa naučili.
Št. 9 - 4. marec 1993
14
Smejijo se
v Ljubijani
Zbor krajanov v Lučab ni nomirii Hudi
Nedeljski zbor krajanov
v Lučah ni pomiril duhov, za-
mere so se najbrž še poglobile,
saj so krajani po triurni raz-
pravi o sanaciji krajevne
skupnosti po poplavi protest-
no zapustili dvorano v krajev-
ni osnovni šoli.
Temeljni problem je bil in še
vedno bo cesta Ljubno-Luče
ter cesta v Podvolovljek. Zbo-
ra krajanov so se udeležili tudi
mozirski župan Andrej Pre-
sečnik,' predsednik izvršnega
sveta Alfred Božič, direktor
Zavoda za urbanistično načr-
tovanje in razvoj Jaka Preseč-
nik ter predstavnik Podjetja
za urejanje hudournikov Aleš
Horvat. Na nedeljskem zboru
so ponovno odprli vsa vpraša-
nja, tako delitev poplavnih
sredstev, obtožbe in obrekova-
nja, opravičilo izvršniku Boži-
ču,'počasna in nestrokovno
opravljena dela, moratorij na
opravljanje aktivnosti občin-
skih služb... Slišati ni bilo ni-
česar novega, nekateri so po-
skušali pomiriti razburjene
duhove. »Najbolj se nam sedaj
smejijo v Ljubljani, saj dokler
se ne zmenimo, ne bodo dali
sredstrev. Na bodite več tako
na nož, vsi skupaj, predvsem
pa krajani Podvolovljeka in
predsednik Božič, moramo
krepko razmisliti. V dobrobit
vseh krajanov pozivam Mirka
Zamernika in Alfreda Božiča
naj razmislita in stvari ne zao-
strujeta naprej,« je menil žu^.
pan Andrej Presečnik. Po do-
kazovanju in prepričevanju
s številkami so krajani posta-
vili vprašanje, če bo Božič
vztrajal na zavrnitvi aktivno-
sti Zavoda za urbanistično na-
črtovanje in razvoj. »Bil sem
dovolj jasen. Imeli smo pri-
pravljene rešitve, tudi jaz
osebno sem imel rešitev za
Podvolovljek, s tem pa ste
vsem lepo zakuhali. Posledice
bomo čutili še lep čas,« so bile
zadnje besede Alfreda Božiča,
ki so tako razburile krajane,
da so kot eden vstali in odšli.
Tako ostaja obljuba, da bo-
do še letos popravili del ceste
v Podvolovljek, na Ljubnem so
že začeli z gradnjo obvoznice,
asfaltirali pa naj bi tudi še del
ceste Ljubno-Luče. Ostaja pa
tudi še grožnja krajanov, da če
se ne bodo začela dela na ce-
stah, bodo med prvomajskimi
prazniki zaprli glavno cesto
v Mozirju.
URŠKA SELIŠNIK
Cesta v Podvolovljek pred dvema letoma in pol. Ljudje pravijo, da danes ni dosti boljša.
KOMENTIRAMO
Kdo bo zamašil lulcnje?
»Cesta mora biti, po zraku ali vodi je
ne bo, torej bo po zemlji. Zato se zmeni-
mo in vsi skupaj nekaj odločimo,« so bile
besede delovnega predsednika nedelj-
skega zbora krajanov v Lučah Tomaža
Marolta. Žal je vse skupaj ostalo pri glo-
bokih željah in še večjih dolgih nosovih
nekaterih, ki so se resnično poskušali
dogovoriti, kot se v neki demokratični
družbi, na katero se tako radi sklicuje-
mo, spodobi.
Vendar zaman. Krajani Luč so preveč
razburjeni, prevečkrat so ostali le s stis-
njenimi pestmi brez realiziranih obljub
in s tolikšnim nasprotovanjem med ljud-
mi, da nikomur ne zaupajo in ne verja-
mejo več. Tudi izvršnik Alfred Božič ne
premore dovolj taktike, niti s številkami
ne more oprati vsega, kar mu očitajo,
tako da se je ves gnev krajanov sesul
nanj. Dejstva so, da so na občini delali za
krajevno skupnost Luče, da je dolina
v Podvolovljeku drugačna kot je bila leta
1990. Toda ljudje, ki se vsak dan vozijo iz
luknje v luknjo po cesti, ki ne zasluži
tega imena, so opravičeno ogorčeni. Na-
mesto da bi se kot občina Mozirje združi-
li in skupaj nastopili za boj za prostor
v letošnjem republiškem proračunu, se
obračajo drug proti drugemu. Na krajev-
ni skupnosti v Lučah ne morejo več nor-
malno delati, občina Lučanom očitno ne
bo pomagala. Bodo poslej sami nastopili
proti republiki, kjer naj bi po mnenju
odgovornih iskali krivce za nastal po-
ložaj.
»Če bi bil Božič pošten, bi odstopil,« je
bilo slišati med razburjenimi krajani po
odhodu z zbora, ko so bile vse lučke
gostilne nabito polne. Pa bi bila res to
rešitev za kraj, predvsem za cesti? Po
vseh zvezah, ki jih imajo napeljane seda-
nji oblastniki v mozirski občini z repu-
bliko, se bo moralo enkrat izcimiti še kaj
bolj konkretnega. Toda ne na takšen na-
čin, ko ljudje v gostilnah glasno govorijo
o stvareh, za katere nimajo dokazov. Tu-
di zapora ceste v Mozirju ne bo končna
rešitev, saj lahko na republiki po vseh
dogodkih samo zamahnejo z roko, rekoč:
»Najprej se sami zmenite!« Bodo ljudje
sploh sposobni še enkrat sesti skupaj,
potegniti črto, si pogledati v oči ter se
končno zmeniti, kaj je za vse najboljše?
Ali pa bodo v mozirski občini še naprej
živeli z luknjami na cestah in luknjami
v odnosih med ljudmi?
URŠKA SELIŠNIK
Kratice zanimivosti
Planinska  zveza  Slovenije
ima danes, v četrtek, v Ljub-
ljani tiskovno konferenco, na
kateri bodo podrobneje pred-
stavili več akcij, ki jih pri-
pravljajo ob svoji 100—letnici.
Med drugim bodo predstavili
slovenski vrhunski alpinizem,
predstavili pa bodo tudi smu-
čarski spust z vrha 8.046 m vi-
soke Šiša pangme, ki ga pri-
pravljajo v jeseni in bo, če bo
uspel, slovenski višinski re-
kord v smučanju.
Planinsko društvo Celje,
sekcija za pohodništvo, vabi
v torek, 9. marca ob 18. uri
v prostore društva na Staneto-
vi 1 v Celju, kjer bo Drago Žlof
prikazal dia posnetke s Kili-
manjara, pogovorili pa se bodo
tudi o programu izletov v le-
tošnjem letu.
Na Ariliovo peč,
Snežniic in Porozen
Planinsko društvo Zlatarne
Celje organizira to nedeljo,
7. marca izlet na Arihovo peč
v Avstriji, kamor vas bo po-
sebni avtobus s parkirišča na
Glaziji odpeljal ob 6. uri zju-
traj.
V soboto, 13. marca organi-
zirajo zimski pohod na Snež-
nik, kamor bo odhod ob 5. uri
zjutraj s posebnim avtobusom
s parkirišča na Glaziji. Na
Snežnik organizira pohod tudi
sekcija za pohodništvo Planin
skega društva Celje in sicer o
6.45 uri z avtobusom z Glazijt
Pot bo vodila mimo Ljubljan
in Ilirske Bistrice do Svišča
kov, od koder bo približno z
dve uri in pol hoda do vrh
Snežnika. Za vse udeleženq
priporočajo zimsko opremo
kamor sodijo čevlji, gamaše i)
smučarske palice. Povratel
v Celje je predviden okrog IS
ure.
V soboto, 20. marca pa b
zimski pohod na Porezen. Od
hod bo v soboto ob 6. uri z ju
traj s posebnim avtobuson
s parkirišča na Glaziji.
Prav tako vas vabijo, da s
jim pridružite na tradicional
nem prvomajskem izletu, ki g;
pripravljajo od 27. aprila d
l.maja na Slovaškem. Vse do
datne informacije dobite, č
pokličete na telefon 35-359.
IVIarčevsl(i poliod nsi
Šmolior 1
Planinsko društvo Lašk(
skupaj s planinsko sekcijo Pi'
vovarne Laško pripravljc
v nedeljo, 14. marca, 9. tradici-
onalni marčevski pohod n<
Šmohor. Začetek pohoda b(
pri samopostrežbi v Debru
kjer se bodo pohodniki zbiral
med 7. in 10. uro in kjer bo tud
vpis udeležencev in podelite\
spominskega znaka.
Palma - spomin na izlet
Danes objavljamo zadnji,
rezervni kupon za sodelovanje
na 21. izletu 100 kmečkih
žensk na morje. Z njim je mo-
goče nadomestiti samo eno
manjkajočo številko od 1 do 4,
kar bo zadoščalo za sodelova-
nje v žrebu, kjer bomo dobili
100 srečnih potnic, ki bodo so-
delovale v naši največji akciji,
izletu kmečkih žensk na
morje.
V prvem tednu smo dobili
227 prijavnic, največ iz celj-
ske, šentjurske, laške in šmar-
ske občine, precej iz konjiške,
zelo malo ali skoraj nič pa vsaj
zaenkrat iz velenjske in mozir-
ske. Nekaj prijavnic je tudi iz
občin izven celjskega območja.
Zaključek sprejemanja pri-
javnic bo 11. marca. Javno žre-
banje bo tokrat samo eno (lani
štiri) in sicer v soboto,
13. marca.
Imamo že tudi prvo potnico
za letošnji izlet, to pa je Emili-
ja Razgoršek iz Brezove
v Šmartnem v Rožni dolini.
Njena hčerka je zadnji, četrti,
kupon kupila že v sredo zvečer
v gostišču Štorman, tako da je
pravilno izpolnjeno prijavnico
prinesla že v četrtek ob pol
šestih zjutraj. Za Emilijo Raz-
goršek bo letošnji izlet še toli-
ko lepši zato, ker bo prvič
v življenju videla ta pravo
morje, saj se je doslej morala
zadovoljiti samo s pogledom
na Štajersko (Šmartinsko je-
zero) morje! Ostalih 99 mest
v dveh avtobusih bomo izpo-
polnili 13. marca.
V uredništvo pa še vedno
dobivamo pisma tistih kmeč-
kih žensk, ki so bile z nami na
prejšnjih izletih. Tako nam je
Hedvika Kruleč z Dobrne po-
slala celo fotografijo s prvega
enodnevnega izleta v Portorož.
Na tistem izletu je bila tudi
Jožefa Golavšek iz Velike Pi-
rešice, ki je stara že preko 70
let, imela je osem otrok, ki
imajo 19 vnukov in dva prav-
nuka. Jožefa je napisala, da je
13 let vdova, živi pa pri naj-
mlajšem sinu in pazi na njego-
ve otroke, saj hodi z ženo
v službo.
Na petem izletu je bila z na-
mi potnica iz Dramelj (ob šti-
rih straneh prijetne vsebine se
je pozabila podpisati!), ki se
zlasti spominja fresk v Hra-
stovljah in Jureta Krašovca, ki
še danes pripravlja čudovite
oddaje na radiu Celje.
Fanika Bezgovšek iz Brezij
11 je bila z nami na četrtem
izletu v Rovinju, potovala pa
je zato, ker je bila izžrebana
njena sestra Angela Trupi iz
Tevč in ji je prepustila sedež
v avtobusu. »Čudovito je bilo
kratko bivanje v hotelu Eden
in prelep izlet z ladjico na Cr-
veni otok, kjer smo nabirali lo-
vor,« se spominja Fanika.
Najizvimejši spominek
z izleta leta 1990 v Portorožu
pa ima doma Silva Rotovnik iz'
Ložnice 2, Velenje: »Med po-
poldanskim sprehodom po
parku sem pobrala drobno, čr-
no zrno. Doma sem ga vsadila
v lonček in po nekaj mesecih je
zrastel en list, potem drugi in
tretji. Palma! Ko jo pogledam,
se spomnim na izlet.«
TONE VRABL
Med tednom sta se sponzorjem
21. izleta 100 kmečkih žensk
na morje Adriatic Koper, LB
Splošna banka Celje, Kovino-
tehna Celje, KZ Laško in Bra-
mac Škocjan pridružila še Vrt-
narstvo Celje in Kmetijska za-
druga Celje.
Vročica sobotne noči
Gaudeamus igitur tudi letos odmeva iz številnih grl v celj
skem Golovcu, ki bo kar nekaj vikendov rezerviran za matu
rantske plese. Zadnje dejanje pred maturo in odločitvijo kaP
potem, je za otroke kot tudi za starše lep dogodek, poveza'
s finančnimi obremenitvami in streznitvijo, saj tudi otroci pre-
hajajo v svet odraslih. V naš objektiv smo ujeli utrinek s ples!
maturantov celjske tehniške šole.
Foto: EDI MASNE^
Št. 9 - 4. marec 1993
15
Bojijo se za bodočnost ribištva
geUski ribiči bodo vztrajali, da bi dobili s koncesijo vse vode, ki jih imajo sedaj
f upravljanju _
Celjski ribiči so pretekli teden, na rednem
Iftnem zboru, ocenili delo za lani in sprejeli
ifibiško gojitveni načrt in program dela za
iletos.
Katastrofalna suša lani je prizadela tudi
celjsko ribiško družino. Komisije, ki so ugo-
tavljale posledice suše v vodotokih so ugo-
tovile, da je nekaj pritokov v gojitvenih vo-
dah popolnoma presušilo. V kolikor pa ni
suša pomorila rib, so to storili krivolovci. To
pajbolj občutijo potoki Hudinja, Tesnica,
pirešica in Ložnica. Ocenjena škoda na ri-
bah zaradi suše znaša 2 milijona 200 tisoč
tolarjev.
»Naj se ribiči še toliko trudimo, ukrepa-
mo in delamo na področju varstva voda in
okolja, so uspehi zelo majhni. Vedno smo
v manjšini tudi z upravičenimi zahtevki,
dostikrat pa tudi izigrani. Slednje se pojav-
lja predvsem pri gradbenih posegih v vodo-
toke. Hudinja je klasičen primer, ko so bili
načrti s soglasjem eno, izvedba pa dru«).
Enako velja za Tesnico in Podsevčnico. Ze
lep čas slišimo o oživljanju potokov in rek,
vendar so to le želje. Naši vodotoki se
z gradbenimi posegi slabšajo iz leta v leto.
Če k takim regulacijam dodamo še divja
odlagališča odpadkov ob vodi, direktnih iz-
tokov gnojnice in fekalij v vodotoke, potem
smo ribiči upravičeno prestrašeni nad uso-
do kakovosti vod in pogojev za normalno
naselitev rib in s tem za bodočnost ribi-
štva,« je v svojem poročilu poudaril pred-
sednik družine Franc Vitanc.
Savinja pa je posebno poglavje. Regulaci-
je in poplave so jo spremenile v pravi kanal,
s kamenjem obloženo obrežje, ravno dno
korita, veliki nanosi gramoza, nobenega
pravega zadrževalnika in umiritev vode,
brez tolmunov, hitri tok vode, je slika še ne
dolgo tega čudovite reke z bogatim ribjim
življem. Obljube za sanacijo stanja Savinje
se ponavljajo vsako leto, predvsem pa za
izgradnjo jezu ali kamnometa nad Gričkom,
vendar dalje od obljub celjski ribiči ne pri-
dejo.
Na zboru so sklenili, da se aktivno vklju-
čijo v nastajanje in realizacijo predpisov na
področju ribištva, posebno pa o lastništvu
nad vodami. Vztrajali bomo na tem, da bodo
dobili s koncesijo vse vode, ki jih imajo
sedaj v upravljanju.
Celjski ribiči so lani proslavili 40 letnico
delovanja. V ta namen so pripravili razstavo
ribištva v Muzeju novejše zgodovine. Orga-
nizirali so tudi prvo državno prvenstvo v lo-
vu rib s plovcem za kadete in juniorje na
Šmartinskem jezeru, ki je kljub slabemu
vremenu dobro uspelo. Domači tekmovalci
pa so dokazali, da lahko enakopravno tek-
mujejo z drugimi ribiči.
FRANJO BOGADI
Lani so celjski ribiči ulovili 21.069 komadov
raznih vrst rib, ki so tehtale 12.205 kilogra-
mov. Skupni vložek rib v športno ribolovne
vode je bil lani 90.306 komadov rib v teži
13.384 kilograme.
V Andražu Jezični dolitar Petelin
Dramska skupina Kulturnega društva iz Andraža se že od lanskega novembra pripravlja na
uprizoritev komedije Jezični dohtar Petelin. Delo režira Anton Satler, ki nam je ob obisku
povedal: »Skupnih vaj smo imeli okoli 28, premiero pa bomo imeli v nedeljo 13. marca ob
14.30 uri v našem zadružnem domu v Andražu. V komediji nastopajo Dušan Janez, Anica
Turnšek, Ema Jeromel, Manica Pižom, Stojan Zabukovnik, Jože Kužnik, Marko Satler, Franc
Turnšek in Polona Pižom.«
T.TAVČAR
Modni sprehod skozi stoletje
Prejšnjo sredo so v celjskem Dijaškem domu pripravili modno revijo, imenovano Modni
sprehod skozi stoletje. Skupina dijakinj pod vodstvom mentorja Mata Vidaka je pripravila
pregledno predstavitev oblačil, ki so jih naše mame in babice nosile od začetka dvajsetega
stoletja do začetka sedemdesetih let. Pri pripravi modne revije so dijakinjam z nasveti in
oblekami poleg babic pomagali tudi v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kjer so jim obleke
posodili. Sicer pa je modni sprehod skozi stoletje, ki je trajal približno dve uri, na dober odmev
naletel tudi med občinstvom.
N.-M. S., Foto: E. EINSPIELER
Skromen ulov rib
v nedeljo so se na občnem zboru zbrali člani
Ribiške družine Ljubno. Lansko sezono so
ocenili kot zelo slabo z majhnim ulovom rib.
Neuspešna sezona je posledica velike po-
plave pred leti, saj vodotoki v Zgornji Savinj-
ski dolini še vedno niso urejeni. Tako Ijuben-
ski ribiči ugotavljajo, da se v nekatere potoke
še vedno ne splača vlagati novih mladic, saj bo
potrebno na določenih odsekih opraviti še ve-
liko dela. -
Kljub vsem lanskim težavam ljubenski ribi-
či načrtujejo, da bo sezona bolj uspešna. V le-
tos se bodo ribiči trudili za izgradnjo Kolen-
čevega jezu na Ljubnem, ki je predpogoj, da
bodo ribiči lahko izgradili gojitveni ribnik,
kar načrtujejo še v letošnjem letu. Za gojitveni
ribnik so ribiči že odkupili hektar zemlje ob
ribiškem domu, ki bo v poletnih mesecih po-
stal pravo zbirališče ljubenskih ribičev. Načr-
tujejo še očiščevalno akcijo reke Savinje in
njenih pritokov, pri tem pa računajo tudi na
pomoč tistih, ki jim ni vseeno, kako umazana
je Savinja in njeni bregovi.
U.S.
Ljubenci v Glavnem dobitku
Dramska skupina pri gasilskem društvu Ljubno je konec
tedna ljubenskemu občinstvu prvič predstavila veseloigro
Frana LIpaha Glavni dobitek
Ljubenski ljubiteljski igral-
ci so se po večletnem premoru
ponovno zbrali pred dvema le-
toma. Za začetek so pripravili
igro neznanega avtorja, s kate-
ro so gostovali po mozirski ob-
čini in med občinstvom nalete-
li na dober sprejem. To jim je
bila svojevrstna spodbuda, da
so z igranjem nadaljevali. Po-
leg iger pripravljajo Ljubenci
tudi razne kratke prizore,
predvsem skeče, s katerimi so-
delujejo pri pomembnejših do-
godkih v kraju. Tako so sode-
lovali na Flosarskem balu, pri
proslavi 40-letnice smučar-
skih skokov in še kje.
»Vadimo med tednom ob ve-
čerih, zato pa je potrebno obi-
lo volje in veselja. Denarja pri
tm poslu ni,« so pripovedovali
ljubitelji slovenske gledališke
besede z Ljubnega kar v en
glas tik pred premiero Lipaho-
vega dela. »Za to veseloigro
smo se odločili, ker bi radi
Ljubencem in tudi ostalim
v mozirski občini predstavili
dokaj neznanega avtorja. To
delamo tudi kot moralno ob-
veznost do vseh sokrajanov,
saj so nam v vsakem trenutku
prišpravljeni priskočiti na
pomoč.«
Ljubenski igralci za vse po-
skrbijo sami, od igre do kulis
in raznih predmetov, ki jih ra-
bijo na sceni. Vse potrebno
zbereio iz vseh vetrov, pri tem
pa jim vedno pomagajo vsi, ki
jih prosijo za pomoč. Igralska
skupina, trenutno je približno
20 igralcev, sedaj dela v lažjih
pogojih, saj so na Ljubnem
prenovili prosvetni dom. »Ni-
mamo še kakšnih bogatih iz-
kušenj, odločamo se za bolj
enostavna dela, vendar pa bo-
mo še naprej z veseljem študi-
rali nove vloge. Najbrž se bo-
mo odločali za ljudske veseloi-
gre, to gledalci najbolj hvalež-
no sprejemajo, hkrati pa je to
tudi najbolj primemo razve-
drilo za današnji čas,« so še
povedali ljubenski igralci tik
pred začetkom Glavnega do-
bitka.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 9 - 4. marec 1993
1l
Nogometno odštevanje
Začenja se spomlaiJanski iJel nogometnega prvenstva - Trije v Evropo, zadnji štirje med drugoiigaše, ki
bodo štartaii 14. marca
v soboto se bo s tekmo
Ljubljana-Potrošnik začel
spomladanski del nogometne-
ga pn'enstva, v nedeljo pa bo
še preostalih osem tekem
18. kroga, kot po novem Nogo-
metna zveza Slovenije imenuje
dele ligaškega pr\'enstva. Pr-
voligaši s Celjskega štartajo
z različnih izhodišč: Rudar
ima še možnosti za u\Tstitev
v pokal UEFA, Publikum niha
med bojem za domači pokal in
obstankom. Steklar je med
najbolj ogroženimi, iz vseh ta-
borov pa veje optimizem.
Rudar: vsi
s pogodbami
v nogometnem Velenju vla-
da nenavadno zatišje, kajti
uprava Rudarja je z igralci pr-
vega moštva podpisala enoin-
polletne pogodbe, ki nekate-
rim že poleti ob ustrezni od-
škodnini omogočajo odhod, ali
pa podaljšanje sporazimiov.
V Velenju bo torej še vsaj
pol sezone tudi eden največjih
upov slovenskega nogometa,
komaj 19-letni Amir Karič, ki
se je jeseni v odsotnosti dlje
časa poškodovanega Cvikla
uveljavil kot ideolog velenjske
enajsterice. Z zaostankom sa-
mo treh točk za tretjeuvrščeni-
ma Mariborom in Muro ima
Rudar celo nekaj možnost za
uvrstitev v pokal UEFA, ki bi
bile veliko bolj realne že v pri-
meru zmage v nedeljskem der-
biju z vodilno Olimpijo.
Evropski pokal vendarle ni-
kakor ni poglavitni cilj najbolj
ustvarjalnega slovenskega tre-
nerja Draga Kostanjška, ki je
prvi ekipi znova priključil ne-
kaj obetavnih mladincev. Ne-
nehen odliv kvalitetnih igral-
cev (Jalušič, Hudarin, Brdža-
novič, Macura, Pranjič, Gor-
šek) Velenjčane onemogoča na
poti v najožji slovenski vrh,
vendar pa so edina ekipa z izk-
ljučno domačim igralskim ka-
drom.
Publikum: velike
investicije
v pripravljalnem obdobju
so bile le redke ekipe preprič-
ljive, mednje pa bi lahko na
prvi pogled uvrstili tudi Publi-
kum, ki je v zadnjih mesecih
veliko investiral. Suad Bešire-
vič je v začetku decembra od-
krito dejal, da je njegova cena
35 tisoč mark, nič manj skro-
men ni bil Jani Žilnik, podob-
no vsota se omenja tudi v zvezi
s trenerjem Janijem Zavrlom,
številke pa nikoli niso bile de-
mantirane.
Celjska bilanca zares vzbuja
strah: najtesnejši poraz z Be-
liščem z 0:1, nedeljski remi
s Potrošnikom 2:2 in devet
zmag, toda nasprotniki z izje-
mo Maribora niso bili ravno
najbolj ugledni. Po dnigi stra-
ni je iz YU časov močno uve-
ljavljeno nepisano pravilo, da
le redki klubi dobre rezultate
iz prijateljskih tekem spreme-
nijo v spodbuden start in
obratno, nekaj podobnega pa
se je Zavrlu že zgodilo jeseni,
ko je s Slovanom začel s petimi
porazi.
Načrti bodo v marsičem od-
visni od starta. Tri točke iz te-
kem proti Železničarju in Ste-
klarju bi pomenile dokončen
zasuk k pokalu, v katerem je
možna ponovitev uspeha iz-
pred treh desetletij, ko je Kla-
divar osvojil edino pokalno lo-
voriko. Edina šibka točka je
vratar, saj je Koželj praktično
brez zamenjave, zato se ome-
nja prihod Resica iz Kaknja.
Na drugih igralnih mestih je
konkurenca močna tudi zaradi
ugodnega statusa vojakov
Turka, Pirca in bratov Blat-
nik, ki lahko nemoteno vadijo
in igrajo. S Pranjičevo prido-
bitvijo državljanstva je sproš-
čeno eno mesto za tujca, ki jih
je kar pet (Radič, Beširevič,
Omeragič, Pašalič, Vasic;
v elcipi so lahko le trije) v re^^
prezentančno formo pa se vra-
ča Goršek, ki bo z Beširevičem
nedvomno predstavljal enega
najbolj udarnih prvoligaških
tandemov.
Steklar: obstanek!
v prvoligašu iz Rogaške
Slatine se je v zimskih mesecih
marsikaj spremenilo. Moštvo
je pred prvim treningom zapu-
stil trener Grbavac, zamenjal
pa ga je Vlado Klinčarovski, ki
je že vodil Gorico, Studio D in
Koper. Odšli so vratarja Ko-
rent, Mikša ter napadalec
Brundič, novinca pa sta Dra-
gan Tomas (Iskra, Bugojno) in
vratar Božidar Surač, ki je
branil za hrvaške prvoligaše
Zadar, Šibenik in Istro.
Priprave so po besedah tre-
nerja Klinčarovskega v celoti
uspele in ekipa je pripravljena
za start, od katerega bo veliko
odvisno. V prvih šestih kolih
igra Steklar štirikrat doma
z neposrednimi tekmeci tek-
meci za obstanek (Izola, Nafta,
Železničar) ter gostuje pri
prav tako ogroženih Publiku-
mu in Zagorju. Dober start
(sedem do devet točk) bi še po-
večal zanimanje za nogomet
v Rogaški Slatini, ki je že zdaj
veliko, saj je Klinčarovski pre-
cej stvari pomaknil na bolje.
V igri je precej več tekanja,
kombinatorike in borbenosti.
V obrambi naj bi bile Steklar-
jevi gonilne sile novi vratar
Surač ter izkušena Horvat i
Neskič, na sredini igrišča f
naj bi glavno breme prevze
Tomas in povratnik Kidri
Največ pričakovanj je uprti
v tandem Valek-Prevolšek, 1
je že zdaj v polni strelski fo
mi, Prevolšek pa je najbrž ce
bolje pripravljen kot v seza
1990/91, ko je bil drugi strel«
SNL.
Dodaten motiv bi lahko h
obljubljen začetek gradnje n(
vega igrišča (še marca), fc
daje Steklarju precejšnje mo
nosti v boju za obstanek. »C
ne bi verjel v obstanek, splol
ne prišel v Rogaško Slatine
Ne zaostajamo za drugimi mo
štvi, ki se bodo z neprimerni
boljšim razporedom borila zii
obstanek,« trdi Klinčacovski
ki je s svojim optimizmom pre
budil Rogaško Slatino.
ŽELJKO ZULI
JANEZ TERBOVC
Foto: EDI MASNEC
Četrtfinalni pari pokala
(24.t.m.): Publikum-Naklo,
Frimorje-Studio D, Olimpija-
Triglav, Ljubljana-Kompas.
Vrstni red po jesenskem delu:
Olimpija 25, Ljubljana 23,
Maribor, Mura 22, Kompas,
Studio D 21, Naklo 20, Rudar
19, Zagorje 17, Koper 16, Pu-
blikum 15, Slovan, Gorica 14,
Izola 13, Železničar, Steklar
12, Nafta 11, Potrošnik 9.
Iz pokala prvakov v Celje: Suad Beširevič (levo) in Jani Žilnik.
Vrnitev odpisanega: Primož
Kidrič (svetli dres).
Velenjski dirigent: Anu
Karič.
Košarka
Slovenska liga
Moški: 14. kolo - zelena sku-
pina: Rogaška-Tinex 67:77
(38:35); domači so v 31. minuti
vodili s 60:51 in s slabim nada-
ljevanjem doživeli nepomem-
ben poraz. Največ košev: Jur-
kovič 16, Virant 12, Sušin, Ta-
bak 11; Ilriija-Comet 85:71
(49:40); s slabim metom so Ko-
njičani (Železnikar 25, Nerat
24) zapravili 5. mesto: Končni
vrstni red: Miklavž 26, Koper
24, Rogaška 22, Tinex 21, Slo-
van 20, Comet 19, Ilirija, Mari-
bor 18.
Rdeča skupina: Inpos-Pol-
zela 81:86 (40:39); domače sta
za zmago ob slovesu od prve
lige prikrajšala sodnika
Schulz in Mlinar. Najboljši
strelci; Pipan 26, Starovasnik
17 za domače, oba tujca Petra-
novič 35 in Vasijevič 19 za go-
ste; Idrija-Elektra 88:74
(30:30). Končni \Tstni red:
Polzela 27, Jezica 23, Idrija 22,
Kokra 21, Olimpija ml, Pod-
bočje 20, Elektra 19, Inpos 16.
Ženske: zelena skupina
- 7. kolo: K. Afrodita-Kranj
65:57 (37:38); domače so si od-
dahnile šele v zadnjih treh mi-
nutah: C. Jezovšek 20, Majsto-
rovič 12, Jurše 10, Germ 9;
8. kolo: Ježica-K. Afrodita
98:72 (54:32); gostje so že po
nekaj minutah zaostajale za
deset točk, razlika pa se je
nenhno večala: Jurše 13, Pešič
12, Vodopivec 12, C. Jezovšek,
Germ 11. Vrstni red: Jezica 42,
Wetrok, K. Afrodita 36, Odeja
35, Jezica ml. 31, Kranj 30.
Rdeča skupina - 7. kolo: Je-
senice-Metka   39:49   (10:24);
Celjanke so na zadnjem gosto-
vanju vse opravile s hitrim
vodstvom z 22:4: Polutnik 21,
Jug 10, Jurak 9, Hajdinjak 6,
Čretnik 3; Comet-Mibex 50:52
(25:29); odločilni koš so doma-
če dobile tri sekunde pred
koncem: Krstič 17, Baraga 14,
U. Groleger 9, Kranjc 8, Tem-
nik 2; 8. kolo: Metka-Comet
75:68 (37:24); Polutnik 18, Ju-
rak 16, Čretnik 15, Jug, Hajdi-
njak 10, Breznik 4, Arbeiter
2 za domače; U. Groleger 23,
Krstič 13, Temnik 10, Hren 9,
L. Groleger 8, Baraga 3, Koželj
2. Vrstni red: Mibex 16, Met-
ka, Comet 13, Slovan 11, Dom-
žale 10, Jesenice 9.
H. Slovenska liga
Moški - 4. kolo končnice:
MIK Prebold-K. zidar 82:85;
Turk 27, Govc 25, Kuder 14,
Anžlovar 10, Črnila 4, Udrih 2.
Končni vrstni red: Litija,
K. zidar 11, MIK Prebold 8,
Zagorje 6.
PovTatna tekma za 7. mesto:
P. Laško-N. Gorica 94:86
(44:40); Blagotinšek 25, Trobiš
21, Zdolšek, Durnik 18, Šošta-
rič 13, Pinter 4. Pivovarna La-
ško je s skupno zmago 178:167
osvojila 7. mesto.
Območna liga
Končnica - 4. kolo: Šentjur
- Happv day 88:81. Končni
\Tstni red: Conyorta 11, Starše
10, Šentjur 9, Happy Day 6.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 17. kolo: Jadran-P.
Laško 16:18 (6:9); po začetnem
zaostanku z 0:2 so Česani vse-
skozi vodili: Leve 6, Serbec 4,
Jeršič 3, Begovič, Tomšič 2,
Pungartnik 1; Gorenje-Ribni-
ca 23:17 (11:8); za zmago je
bila dovolj tudi povprečna
igra: Krejan 7, Rozman 6,^
Ocvirk 4, Plaskan 3, German
2, Cvetko 1. Vrstni red: P. La-
ško 35, Gorenje, Jadran 23,
Slovan, N. Oprema 20, Rudar,
Presad, Ajdovščina 17, Drava
16, Ribnica 13, Pomurka 8,
Dobova 7.
II. Slovenska liga
Moški: vzhod - 15. kolo: Ce-
Ije-Ormož 23:20 (10:11). Vrst-
ni red: Krško 25, V. Nedelja
23, Zagorje 20, Hrastnik 18,
Krog 16, Celje, Radgona 14,
Radeče 10, Ormož 6, Polet 4.
Pokal Slovenije
Moški — povratna tekma če-
trtfinala: P. Laško-Jadran
21:18 (19:18, 18:16, 11:7); Jer-
šič 6, Pungartnik 5, Čater 3,
Šerbec, Tomšič 2, Leve 1.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - 18. kolo: Granit-
Šempeter 3:1 (12, 6, 3, 10);
s pomočjo navijačev so gostje
dobili prvi niz, a se zadnjega
mesta niso otresli. Končni
vrstni red: Salonit 36, Kam-
nik, Pionir, Olimpija 26, Fuži-
nar 20, Pomurje 18, Bled 14,
Žirovnica 6, Granir, Šempeter
4.
Ženske - 18.kolo: Rogoza-
AbesTradel:3(-13,-10,7,-3),
G. grad-Tabor3:2(-12,6,4,-8,
13), Topolšica-Hits Casino 0:3
(-10,-7,-8). Končni vrstnired:
Abes Trade 34, Hit Casino 26,
Cimos 24, Kočevje, Krim 22,
Bled 20, G. grad 14, Tabor 8,
Rogoza 6, Topolšica 4.
II. Slovenska liga
Moški -14. kolo:Celje-Meži-
ca0:3(-11, -3, - 13),Topolšica-
Braslovče3:0(-4,-9,-7).Vrstni
red: Ljutomer 28, Topolšica,
Črnuče 22, Brezovica 18, Vile-
da ml. Salonit ml. 16, Izola,
Mežica 14, Braslovče 12, Mi-
slinja 8, Pionir ml. 6, Celje 2.
Kegljanje
Slovenska liga
Končnica: 2. kolo
— ženske: Emo-Ljubljana
5:3 (2521:2488, zmagale: Tkal-
čič 424, Lesjak + Zupane 420,
Kardinar 423; izgubile: Šeško
419, Grobelnik 414, Petak
421). Vrstni red: Emo 10,
Ljubljana 6, Triglav, Gorica 2.
Moški (od 5. do 8. mesta):
Žalec-Donit 6:2 (5102:5065;
zmagali: Jakopovič 846, Do-
brajc 846, Podkrajšek 852,
Gmajner 854; izgubila: Grač-
ner 853, Kompan 851). Vrstni
red: Fužinar 10, Brest 6, Žalec,
Donil 2.
II. Slovenska liga
Moški -10. kolo:MDL-Gori-
ca 6:2 (5134:4975; zmagali:
Brglez 880, Sivka 887, Salobir
864, Štravs 827, izgubila: Vo-
deb 844, Lesšnik 832). Vrstni
red: Triglav 20, Mikro data
link, Proteus, Kočevje 12, Go-
rica 8, Adria, Ljubljana 6,
Domžale 4.
Ženske - 10. kolo: Emo II-
Korotan 5:3 (2311:2250; zma-
gale Lesjak 400, Zimšek 377,
Zupane 411, izgubile Ledinek
381, Grivič 357, Filipčič 385).
Vrstni red: Ljubljana II 15,
Rudar 13, Emo II, Korotan 12,
Proteus, MTT 11, tekstina 4,
Izola 2.
Atletika
Državno prvenstvo
Ljubljana: člani - 60 m ovi-
re: 1. Kocuvan 8,22; palica: 2.
Dimitrijevič 470; daljina: 1.
Kocuvan 748, 2., Bilač (Ol)
738; st.mladinci - 60 m ovire:
3. Cankar 8,61; daljina: 1.
Cankar 704, 2. Topolovčan
652; troskok: 2. Kranjčec
13,34; st.mladinke - 60 m: 1.
Matul 7,79, višina: 1. Valant
174 (drž. rek); daljina: 2. Bez-
jak 576.
Plavanje
Državno prvenstvo
Ljubljana: mladinci - 50
m kravi: 1. Jurak 23,98 (drž.
rek); 100 m kravi: 1. Jurak
52,50 (drž. rek); 220 m kravi:
1. Jurak 1:55,25; 100 m hrbt-
no: 8. Košar 1:06,18; 200
m mešano: 3. Ocvirk 2:18,23;
mladinke - 50 m kravi: 2. Ukič
28,45; 100 m kravi: 3. Ukič
1:01,63; 200 m kravi: 4. Ukič
2:15,18; 100 m prsno: 5.
Kranjc 1:18,66; 200 m prsno:
4. Kranjc 2:29,31; 100 m del-
fin: 5. Kranjc 1:12,66; 100
m hrbtno: 3. Ukič 1:13,01; 200
m mešano: 4. Kranjc 2:32,63;
400 m mešano: 6. Kranjc
5:35,83.
Kadeti - 50 m kravi: 4. Kol-
čan 26,31; 100 m kravi: 5. Kol-
čan 57,72; 200 m kravi: 8. Pe-
čar 2:14,82; 1500 m kravi: 8.
Pečar 18:40,85; 100 m prsno:
8.   Reberšak   1:19,92;   100
m hrbtno: 2. Kolčan 1:03,52,
Stojanovič 1:06,12; 2
m hrbtno: 2. Kolčan 2:12,83,
Stojanovič 2:21,02; 4x1
m prosto: 4. Meptun 4:10,2
kadetinje - 50 m kravi: 5. R
30,14; 400 m kravi: 4. R
4:50,77; 800 m kravi: 2. R
9:51,87; 100 m delfin: 1. R(l
1:10,37; 100 m hrbtno: 5. Tfl
plak 1:14,97; 200 m hrbtno:
Toplak (vsi Neptun) 3:37,48.
Karate
Pokal Mabuni
Petrovče: kate — pionirji:
Deržek, 2. Vipave (oba Petr),
Čede (Ce); pionirke: 1. Peš€
2. Deržek, 3. Ašenberger (v
Petr); člani: 1. Jug (MS), 3. C
ak (Ce); bprbe - do 75 kg:
Vrabl (Ljut), 3. Koželj (Lai
nad 75 kg: 1. Gril (Mb),
Kranjc (Petr).
Hokej
Slovenska liga
Končnica (od 3. do 6. mesti
- 3. kolo: Bled - Celje 7:0 (4:
0:0, 3:0); 4. kolo: Triglav - O
Ije 1:11 (0:2, 0:5, 1:4), strele
Vnuk, Milidragovič po 2, B\
latovič, Rojšek, Žolek, Strs
šek, Ostrožnik, Grabler po
5. kolo: Celje - Slavija 3:0(1:
1:0, 1:0); strelci: Grable
Ostrožnik, Vnuk; 6. kolo: Cel;
- Bled 1:2 (0:0, 0:1, 1:1); str<
lec: Vnuk. Končni VTstni re<
Bled 12, Celje 8, Slavija 4, Tr
glav 0.
Št. 9 - 4. marec 1993
17
Zaton ni katastrofa
šieš Pipan o razlogih odhoda celjskih košarkarjev med slovenske drugollgaše
!. Kriza vodstva kluba se vleče že več kot desetletje
..Vsekakor sem razočaran. Pričakoval
jt>n) obstanek, toda že od začetka nas je
opremljala smola: bolezen pokojnega
j^ničiča, naša sta bila Sušin in Cerar,
j, sta si premislila, nepričakovano so nas
zapustili še Pucko, Pečak in Tkalec,« je
pogovor o razlogih zatona celjske košar-
ke začel 34-letni Aleš Pipan.
»Lahko bi naredili več, velik del kriv-
ce pa bremeni igralce. Naj se sliši še tako
čudno, toda poguben je bil prvi del sezo-
pe, ko smo dobili pet tekem. Nobena
0naga ni nič veljala, vsi smo v drugi del
prvenstva štartali z nule in zdaj je najbrž
vsem jasno, da je sistem povsem zgre-
šen,« pravi najbrž najboljši celjski košar-
fkar vseh časov, ki je leta 1980 z Žižičem,
genačkom, Avdijo, Pešičem, Bobanom
Petrovičem in drugimi na balkanskih
igrah osvojil zlato kolajno.
Pred začetkom sezone so po lanski bi-
lanci 2:28 prihajale optimistične napove-
di, potem pa ste ostali celo brez pokrovi-
telja.
S pripravami smo začeli šele tri tedne
pred začetkom prvenstva, zato se nam je
v nadaljevanju sezone ^poznal padec
v igri. Start je res napovedoval vzpon in
verjel sem, da se bo celjska košarka po-
brala. Po nekaj letih smo dobili pokrovi-
telja, pravega trenerja, popravila se je
notranja organiziranost kluba. Sčasoma
se je zagnanost umirila, čez noč se je
umaknil direktor Inposa Ivan Pfeifer.
Njegov odhod se je zelo poznal, pravega
razloga pa ne poznam. Že na prvi pogled
je bilo opazno, da je bil v klubu osamljen
in je moral večino stvari postoriti kar
sam.
Lani je bilo tudi precej namigov, da bi
se v klub lahko vrnili v dvojni vlogi; tudi
kot trener. Kaj se je v resnici dogajalo?
Idejo je brez moje vednosti sprožil
Zmago Sagadin. O odhodu med trenerje
ne razmišljam, nič me ne vleče na klop.
Igral bom še sezono ali dve, v Celju ali
kje v bližini. Izpad v drugo ligo ni nobe-
na tragedija in zato se še ne bom uma-
knil.
V okolici Celja je pet, šest močnih ko-
šarkarskih središč. Bo to kaj vplivalo na
vrnitev med najboljše?
Razmerje moči se hitro spreminja, na
površje prihajajo novi klubi, drugim
upada »rating«. Konkurenca v okolici ni
nič slabega, bolj pomembno bo delo
z mladimi. Za sedanjo ekipo bo II. SKL
ravno pravšnja konkurenca, toda zdaj se
mora zganiti mesto in jasno opredeliti
svoja hotenja. Samo širša akcija lahko
prepreči katastrofo, načrt pa je preprost:
v Celje je treba vrniti Celjane in čez dve,
tri leta bomo spet povsem v slovenskem
vrhu.
Aleš Pipan v sezoni 1992/93?
Padel sem v celotno povprečje ekipe,
proti Kokri se mi je prvič zgodilo, da
sploh nisem dosegel koša! Bile so slabe
in dobre tekme, v povprečju sem s svoji-
mi igrami še kar zadovoljen.
Kariera je pri koncu. Kdaj je bil vr-
hunec?
Najboljša je bila sezona 1987/88. V 1. B
ligi smo štartali s sedmimi zaporednimi
porazi in se rešili izpada, s povprečjem
32 točk sem bil najboljši strelec in tedaj
smo imeli eno boljših ekip v zgodovini
celjske košarke. Veliko sem dosegel, lah-
ko bi še več, če leta 1980 ne bi bilo hude
poškodbe kolena, po kateri sem igral s 60
odstotki zmogljivosti.
Agonija celjske košarka traja že nekaj
let. Kje so najglobji vzroki?
Nikoli niso bile težave z igralci, mar-
več je bila nenehno prisotna kriza vod-
stva kluba. Dvakrat smo bili tik pred
vstopom v YU ligo, manjkal je samo maj-
hen korak navzgor. Ne na igralskem,
marveč na organizacijskem področju,
a ni bilo človeka, bi voz potegnil naprej.
Naredili so pač tisto, kar se je zdaj zgo-
dilo. ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Povrnjena samozavest
Celjani so po slabi igri
v dvorani Golovec v povratni
tekmi četrtfinala slovenskega
pokala po podaljšku izločili
hrpeljski Jadran. Po pravilih
RZS bi se morale izvajati se-
demmetrovke, zato so se gostje
pritožili, vendar naknadno.
Celjani se ne čutijo krive za
napako koprskih sodnikov in
nasprotujejo ponovitvi dvobo-
ja, o razpletu pa bo v nedeljo
odločalo predsedstvo RZS.
V soboto so »pivovarji« v pr-
venstvenem derbiju v Hrepe-
Ijah še enkrat premagali Ja-
drana z 18:16 in imajo sedaj 12
točk naskoka pred zasledoval-
ci. Šafarič na čelu odlične
obrambe 5:1, vratar Strašek
s 16 ohranjenimi streli (Valen-
čič le 9) in učinkoviti Leve so
bili še najbolj zaslužni za novo
ligaško zmago, ki je Celjanom
vrnila že malce omajano sa-
mozavest, četudi so igrali brez
Ocvirka, ki si ga selektor Tiselj
želi za nedeljsko kvalifikacij-
sko tekmo za EP proti Litvi.
Pimgartniku (podpisal je
novo, dveletno pogodbo) se je
po koncu imenitne predstave,
ki sta jo skoraj pokvarila do-
mačina Valenčič in Blanuša,
ko sta si skoraj skočila v lase,
močno poslabšalo stanje po-
škodovanega gležnja.
Moška državna selekcija je
po osamosvojitvi odigrala 12
tekem. Štirikrat je zmagala,
sedemkrat izgubila in v gosteh
z Islandijo igrala neodločeno
15:15. Takrat je bilo vzdušje
odlično, danes reprezentanca
nima direktorja, selektor Ti-
selj je trenutno brez pomočni-
ka Požuna, Puc igra za Hrva-
ško, Mahne za Avstrijo, Ban-
fro je zaradi vedenja neprime-
ren. Čop je odpovedal nastop
zaradi naraščaja v družini,
manjkal pa bo tudi Kontrec...
DEAN ŠUSTER
Polnočni squash
Na 4. pozivnem turnirju
Rossi v squashu za slovensko
lestvico je Mojca Korošec
(Vojnik) s 6. mestom dosegla
doslej daleč najboljšo posa-
mično uvrstitev za svoj klub,
Petra Vihar (Velenje) pa je
znova končala na 3. mestu.
Tekmovanje se je z moškim fi-
nalom končalo šele slabo uro
po polnoči!
Sedem reprezentantov Pivo-
varne Laško je doslej zabilo
125 golov v 12 prijateljskih
mednarodnih tekmah, vsi
ostali (30) pa 8 manj.
Neuničijivi Abraiiami
Leta 1974 se je ekipa Gaberja uvrstila v polfinale jugo-
slovanskega pokala v hokeju na travi, ki je na Skalni kleti
zamrl pred več kot desetletjem. Celjani se zdaj z ekipo, ki
ima v povprečju nekaj manj kot 50 let, udeležujejo le še
dvoranskih prvenstev, zadnje pa je bilo v nedeljo
v Golovcu. Zamagala je ljubljanska Svoboda, moštvo
Gaberja pa je v predtekmovanju z Mariborom igralo 1:1 in
izgubilo s Svobodo z 0:6 ter v tekmi za 5. mesto po kazen-
skih strelih s Pomurjem z 2:3.
Comet bližji
vrnitvi med
najboljše
V sobotnem derbiju 8. kola
končnice za košarkarice so
igralke Metka naposled le pre-
kinile devet let dolgo serijo
osmih zaporednih prvoliga-
ških porazov z lokalnimi tek-
micami iz Slovenskih Konjic,
a je dvorano STŠ vendarle bolj
Zadovoljna zapustila ekipa
Cometa.
Konjičanke so ubranile
prednost devetih točk s prve
tekme in se bodo v primeru
enakega števila točk po dve-
letni odsotnosti vrnile med
najboljšo osmerico SKL. Ce-
Ijanke so imele v zadnji minuti
12 točk prednosti, toda trikrat
zgrešile prvi prosti met eden
za enega; skupaj kar enajst-
krat, proste mete pa so izvaja-
le 16:48. Tako so bile tri trojke
Barbare Čretnik (na sliki med
metom) zaman, na drugi strani
pa je v zadnjih sekundah naj-
boljša strelka razburljivega
srečanja Urša Groleger (des-
no) dvakrat zadela oba meta
eden za enega in odločilno zni-
žala zaostanek.
Foto: EDO EINSPIELER
Jurak z normo za EP
v zimskem bazenu v ljub-
ljanskem Tivoliju je na mla-
dinskem državnem prvenstvu
16-letni plavalec Neptuna Go-
ran Jurak stoodstotno izpolnil
normo za nastop na mladin-
skem EP v Istanbulu, ki je bila
na ravni B finala zadnjega pr-
venstva upov s stare celine.
Plavalci iz 16 klubov bodo
zdaj od jutri do nedelje v Go-
lovcu tekmovali na odprtem
absolutnem zimskem DP, med
vabljenimi pa so tudi zastop-
stva IZ še sedmih držav. Pri-
javljeni so vsi najboljši vključ-
no z olimpijci, ki so prvi vrhu-
nec forme naravnali prav na
celjsko prvenstvo. V močni
konkurenci se namreč nadeja-
jo izpolnitvi norm za absolut-
no EP v Sheffieldu, univerzi-
ado v Buffalu ter sredozemske
igre v Montpelleieru, udeležba
na največjih letošnjih tekmo-
vanjih pa je realno dosegljiva
tudi za dolgoprogaša Dejana
Tešoviča. Ob njem in Juraku
ima največ možnosti za osvoji-
tev kolajne še Maja Tanko,
pod vodstvom ukrajinskega
trenerja pa so vidno napredo-
vali tudi drugi plavalci Nep-
tuna.
Gripa med
športniki
Epidemija gripe je zajela tu-
di celotno namiznoteniško
ekipo drugoligaša Ingrada, ki
je sobotni tekmi s Fužinarjem
in Petovio preložil, odigrani
pa morata biti do 13. marca.
Celjani so tako precej hendi-
kepirani pred naslednijma
derbijema na domačih mizah
z neposrednima tekmecema za
napredovanje Preserjem in
drugouvrščenim Istrabenzom
iz Kopra.
Zaradi preloženega derbija namiznoteniških
ekip Petovie in Ingrada smo v 21. kolu stavnice
Golding upoštevali že prve štiri pare, med 119
kuponi pa jih je bilo kar 23 pravilno izpolnje-
nih in o nagradah je že šestič zapored odločal
žreb.
Pravilni tipi 21. kola: Jadran - Pivovarna
Laško 2, Metka - Comet 1, Celje - Bled 2,
Granit - Šempeter 1. Nagrajenci: Janja Roje iz
Šmartnega v Rožni dolini (5.000 tolarjev), Sa-
bina Belej iz Prekorij (3.000 tolarjev) in Lojze
Kumer iz Celja (2.000 tolarjev). Nagrade bodo
dobili po pošti.
Za soflelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 6.
marca, ali če bodo v soboto najkasneje do 12.
ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
Petelf, 5.2,
Plavanje
Celje: odprto državno pr-
venstvo v malem bazenu
(predtekmovanja od 9. uri, fi-
nala ob 17. uri; do nedelje).
Sobota, 6,2,
Atietika
Zreče: spomladanski tek
(prvi start ob 13. uri pred Ter-
mami Zreče).
Kegijanje
Nova Gorica: Gorica-Emo
(3. kolo žgnske končnice, 16);
Cerknica: Brest-Žalec (3. kolo
moške končnice, 16); Ljublja-
na: Ljubljana-MDL (11. kolo
II. moške lige, 11); Ljubljana
II-Emo II (11. kolo II. ženske
lige, 11).
Košarka
Postojna: Postojna-Rogaška
(prva tekmi četrtfinala moške
končnice, 19); Maribor: Ivec-
K. Afrodita, Celje: Metka-Mi-
bex (9. kolo ženske SKL, 19).
Namizni tenis
Celje: Ingrad-Preserje (10),
Ingrad-Istrabenz (7. kolo II;
moške SNTL; dvorana srednje
šole za trgovinsko dejavnost,
16).
Odbojka
Celje: Abes Trade-Hit Casi-
no (prva polfinalna tekma
ženske končnice, 17); Braslov-
če: Braslovče-Mislinja, Ljub-
ljana: Brezovica-Celje, Izola:
Izola-Topolšica (16. kolo
II. moške SOL); Braslovče:
Braslovče-Mislinja (16. kolo
11. ženske SOL).
Rokomet
Žalec: Žalec-Velenje (8. kolo
ženske SRL, 18).
Tek na smučeh
Rogla: 8.alpski pokal (od
9.ure, še jutri).
Nedeija, 7.2.
Kegijanje
Maribor: MTT-Ingrad
(11. kolo moške medregijske
lige, 8.30).
Nogomet
Velenje: Rudar-Olimpija,
Rogaška Slatina: Steklar-Izo-
la, Maribor: Železničar-Publi-
kum (18. kolo SNL, vse 15).
Sreda, 10.3-
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Postojna (druga tekma četrtfi-
nala moške končnice, 19); Slo-
venske Konjice: Comet-Dom-
žale (9. kolo ženske SKL, 20).
Rokomet
Celje: P. Laško-Rudar, Aj-
dovšščina: Ajdovščina-Gore-
nje (19. kolo moške SRL, obe
19).
Št. 9 - 4. marec 1993
1
• v ponedeljek, 22. februar-
ja dopoldne se je v prostorih
Ljubljanske banke v Vodni-
kovi ulici nahajala ženska, ki
se je grdo obnašala, s kriča-
njem pa je vznemirjala ban-
kirje in ostalo občinstvo, po-
nižno stoječe za črto diskret-
nosti. Moteči element v tem
ambientu je bila gospa Dani-
ca iz Zreč, policisti pa so ob
srečanju z njo nemudoma
ukrepali: poklicali so zdrav-
nika, ki je Danici napisal na-
potnico za zdravljenje.
• Celjan Jaro je bil istega
ponedeljka uslužen. Na
Tomšičevem trgu je svojemu
znancu pomagal pri selitvi,
pa ga je kot strela z jasnega
napadel nek tamkajšnji sta-
novalec. Se pa ne ve, ali je bil
Jože G. sovražno nastrojen
do svojega (zdaj že bivšega)
sostanovalca, ali do pomaga-
ča Jarota.
• Zadeva s Stojanom iz Ce-
lja pa je zaskrbljujoča. V to-
rek je zaprosil za policijsko
posredovanje in povedal, da
pred njegovim stanovanjem
razgraja njegov svak in mu
grozi z nožem. Potem pa so se
policisti srečali z alkoholno
dotolčenim Stojanom in se
obenem prepričali, da je bil
pred njegovim stanovanjem
blaženi mir. Samo bele miške
so še manjkale.
• V torek so na policijsko
postajo poklicali tudi iz
A banke in sporočili, da se na
Titovem trgu kar sredi ulice
dva moška osebka ravsata.
Pa jima je poseben čut pri-
skočil na pomoč, tako da sta
se še pravočasno imiaknila iz
ringa.
• Podobna je sredina popol-
danska cvetka. Jožica je spo-
ročila, da na klopci ob poko-
pališču na Golovcu že dalj
časa poležuje nek moški. Po-
licisti so pregledali vse tam-
kajšnje klopce in vse so bile
prazne.
• V sredo popoldne je bil
Milan R. iz Celja zelo ogro-
žen. Povedal je, da ga napa-
data dve ženski in da potre-
buje policijsko zaščito. Mož-
je postave so potem pri obrt-
niku Milanu srečali dve nje-
govi delavki. Na svojega de-
lodajalca sta bili jezni zato,
ker jima je bil dolžan plačo.
Še bolj ju je razjezilo to, da
jima Milan ni hotel izročiti
delavskih knjižic. Štefka in
Angela bosta morali po pra-
vico na sodišče, so svetovali
možje postave.
• Uboga gospa Antonija pa
v sredo ponoči ni mogla spa-
ti. Zato je zatožila Bar fly,
kjer naj bi to noč z vso silo
udarjali po bobnih. Policisti,
ki so bili nemudoma na me-
stu domnevnega hrupa, so
tam našli mir in nekaj oseb-
ja, ki je lokal pospravljalo.
• V petek popoldne pa je na
policijsko postajo poklicala
neka stanovalka iz bloka Na
zelenici in povedala, da ji je
neznana oseba na poštni na-
biralnik napisala zloveščo
besedo »raus«, zraven pa je
narisala kljukasti križ. Poli-
cisti bodo ukrepali, saj to ni
edini primer tovrstnih grdo-
bij, ki se pojavljajo v tej so-
seski.
Ne kupujte mark na cesti
s ponarejenim denarjem, mamili,
orožjem, se bodo po novem ukvarjali
fantje iz skupine za organiziran krimi-
nal ter v operativnem sektorju, lani pa
so razmere kontrolirali še v oddelku za
odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Poglavje zase postajajo mamila. Zo-
per 36 oseb so lani podali 30 ovadb, to
je kar 650 odstotkov več kot v letu
1991. Ljudje so si ovadbe »zaslužili«
zaradi proizvodnje in prometa z ma-
mili ter omogočanja uživanja mamil
drugim osebam. Precej je bilo tudi
prekrškov za tiste, ki mamila uživajo.
Na Celjskem so odkrili 19 nasadov
marihuane, uničenih je bilo 3049 rast-
lin, večino teh so našli samo na dveh
nasadih. Statistika kaže še 29 zasegov
marihuane v skupni količini 4720 gra-
mov, dvakrat so zasegli heroin.
Tudi orožje imajo ljudje na Celjskem
kar preveč radi. Zoper 11 oseb so napi-
sali lani 7 ovadb.
In kako je bilo z denarjem? Ponare-
janja je vse več. Lani so obravnavali 13
osumljencev in podali 12 ovadb, kar je
200 odstotkov več kot leto prej. Pona-
rejanje tolarjev je bilo seveda najbolj
aktualno, na Celjskem so odkrili 1469
tisočtolarskih in 58 pettisočtolarskih
bankovcev. Ovadb je bilo malo, ker
večina ljudi sploh ni vedela, da imajo
ponarejene tolarje in jih zavestno niso
spravljali v obtok. Tudi tuje valute so
imeli ponarejevalci radi in jih še ima-
jo. Alojz Hrnčič, vodja oddelka za od-
krivanje gospodarske kriminalitete pri
UNZ Celje pojasnjuje: »V zadnjem ča-
su opažamo ponarejene marke in sicer
bankovce v vrednosti 500 nemških
mark. Pojavljajo se zlasti na področju
Slovenskih Konjic in Celja, zato obča-
nom svetujemo previdnost pri naku-
povanju deviz.«
I.B.
PROMETNE NfIGODE
Pretliteval pešce
Na regionalni cesti izven
naselja Polzela, se je v torek,
23. februarja popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne po-
škodbe.
Miioslav Dižovnik (41) iz
Velenja je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Polzele proti
Velenju. Ko je prehiteval sku-
pino pešcev, ki so hodili po
skrajnem desnem robu voziš-
ča, je z desnim zunanjim ogle-
dalom zadel 15-letnega Matja-
ža Z. iz Založ. Fant je pri tem
padel izven vozišča na travnik
in se hudo poškodoval.
Nezgoda v Nazarjah
Na lokalni cesti v Nazarjah
se je v torek, 23. februarja zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, na vozilu pa je
škode za okoli 300 tisoč to-
larjev.
19-letni Gorazd Žmavc iz
Bočne je vozil osebni avto iz
smeri Gornjega Grada proti
Nazarjam. Ko je izven naselja
Volog pripeljal v levi pregled-
ni ovinek, je zapeljal v levo,
izven vozišča, kjer se je vozilo
nekajkrat prevrnilo. V nezgodi
je hude telesne poškodbe utr-
pel sopotnik, 17-letni Franc T.
iz Gornjega Grada.
Trčil v pešico
Na magistralni cesti v nase-
lju Zeče se je v torek, 23.fe-
bruarja zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
150 tisoč tolarjev.
Zvonko Krivec (21) iz Ljub-
nice je vozil osebni avto iz
smeri Slovenskih Konjic proti
Stranicam. Ko je v Zečah pri-
peljal do avtobusnega postaja-
lišča, je izza stoječega avtobu-
sa prečkala cesto skupina peš-
cev. Voznik je zaviral, a je
kljub temu trčil v 17-letno
M. O. iz Planine na Pohorju, ki
je padla po vozišču in se hudo
telesno poškodovala.
Brez vesti peljal
dalje
Na lokalni cesti v Bukovžla-
ku se je v sredo, 24. februarja
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, dom-
nevni povzročitelj nezgode pa
se po trčenju ni usta\'il. Gmot-
ne škode je za približno 200
tisoč tolarjev.
Alojz Dobnik (59) iz Grobel-
nega je vozil osebni avtomobil
iz smeri Proseniškega proti
Bukovžlaku. V ostrem in pre-
glednem desnem ovinku je ne-
nadoma začel voziti po levi
strani vozišča, takrat pa je iz
nasprotne smeri pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
45-letna Jožica Tofant iz Vrha
pri Teharjah. Ko je na svoji
strani vozišča opazila Tofan-
tovo vozilo, se je umaknila
v levo, vendar trčenja ni mogla
preprečiti. Utrpela je hude te-
lesne poškodbe, voznik Dob-
nik pa se po nesreči ni ustavil,
ampak je peljal dalje v smeri
Celja. Izsledili so ga v Celju na
Gregorčičevi ulici, kjer je pov-
zročil še eno prometno nezgo-
do, v kateri pa je bil udeležen
le on.
Z avtom v drog
Na magistralni cesti v nase-
lju Šoštanj se je v soboto,
27. februarja zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri sta dve osebi
utrpeli hude telesne poškodbe,
ena lahke, gmotna škoda na
vozilu pa znaša okoli 200 tisoč
tolarjev.
Andrej Uplaznik (21) iz Do-
briše vasi je vozil osebni avto
iz smeri Velenja proti Šošta-
nju. V neposredni bližini TEŠ
v Šoštanju je zapeljal v levo na
pločnik in trčil v drog javne
razsvetljave. V nezgodi sta
voznik in sopotnik, 40-letni
Milan Maličevič iz Šoštanja,
utrpela hude telesne poškod-
be, lažje pa je bil poškodovan
drugi sopotnik, 19-letni Josip
Šimič iz Družmirja pri Ve-
lenju.
Pretočili gorivo
Na magistralni cesti v nase-
lju Hotemež, se je v soboto,
27. februarja opoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bilo
udeleženo vozilo za prevoz ne-
varnih snovi, na katerem je
nastala škoda v višini približ-
no 400 tisoč tolarjev.
Jože Virant (30) iz Ljubljane
je vozil specialno vozilo za
prevoz tekočih goriv (nafte in
betizina) iz smeri Zidanega
mosta proti Sevnici. Ko je
v Hotemežu pripeljal v desni
nepregledni ovinek, je zaradi
tehnične okvare zapeljal na
travnato brežino, kjer se je ci-
sterna nekoliko nagnila in ob-
stala na kolesih. Da bi ne pri-
šlo do hujših posledic, so gori-
vo (15 tisoč litrov super benzi-
na in 14.700 litrov dizel gori-
va) pretočili v druge cisterne.
Nezgoda v Rečici
Na lokalni cesti v Spodnji
Rečici se je v soboto, 27. febru-
arja zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 400 tisoč
tolarjev.
Marjan Hanžekovič (25) iz
Nazarij je vozil osebni avto
v smeri proti Rečici. V blagem
desnem preglednem ovinku ga
je začelo zanašati, nakar je vo-
zilo drselo bočno na levo stran
ceste in trčilo v varovalno ob-
cestno ograjo, zapeljalo preko
nje in s prednjim delom trčilo
v obrežje jarka. Po tem trčenju
se je vozilo obrnilo na streho
in se kotalilo. Voznik Hanže-
kovič je bil hudo telesno po-
škodovan.
Nezgoda pri
preliitevanju
Na magistralni cesti v Stra-
nicah se je v soboto, 27. febru-
arja zvečer pripetila nezgoda,
v kateri sta bili dve osebi hudo
poškodovani, gmotna škoda
na vozilih pa znaša okoli 300
tisoč tolarjev.
Mihael Zdolšek (21) iz Kam-
ne gore pri Celju je vozil oseb-
ni avto iz smeri Celja proti
Slovenskim Konjicam. V nase-
lju Stranice je zavil v levo,
v tem trenutku pa ga je začel
prehitevati voznik osebnega
avtomobila, 53-letni Tugomir
Pokom iz Slovenskih Konjic.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
bil hudo telesno poškodovan
voznik Zdolšek, hude poškod-
be pa je utrpela tudi sopotnica
v Pokomovem vozilu, 50-letna
Slavica Pokom.
Smrtni padec
Na lokalni cesti v kraju Ho-
mec-brdo (Mozirje) se je v ne-
deljo, 28. februarja ob 17.55
uri pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba izgubila življenje.
Jože Bric (41) iz Grušovlja je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Bočne proti
Grušovljam. V blagem desnem
ovinku ga je zaneslo na levo
stran cesste, kjer je zapeljal na
neutrjeno bankino, potem pa
je vozilo zaneslo na desno ta-
ko, da je bočno trčilo v nasip
ob cesti. Pri tem je voznika
vrglo skozi vetrobransko ste-
klo na cesto, kjer je poškod-
bam podlegel.
Zaneslo ga je
Na lokalni cesti v Vezovju
(Šentjur) se je v nedeljo, 28. fe-
bruarja ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena os
hudo telesno poškodova
gmotna škoda pa znaša ol
150 tisoč tolarjev.
Miran Bencina (21) iz Zg
njega Tinskega je vozil ose
avtomobil iz smeri Kalo
proti Jakobu. V blagem d
nem preglednem ovinku je
žilo zaneslo na levo stran
ste, tam pa je trčilo v naspi
vozeči osebni avtomobil, ki
je vozila 22-letna Jožica F
dre iz Rifnika. V nezgodi a
hudo poškodovala sopoti;
v vozilu Fendretove, 17-let
Damjana P. iz Jakoba.    a
Obisk pri
švicarski
kantonski
policiji
Prejšnji teden so bili t
je predstavniki UNZ C«
na strokovnem obisku |
kolegih v kantonu Freuj
feld v Švici. S tem kant(
nom ima stike in zelo dobi
odnose predvsem šmarsl
policijska postaja.
V celjski delegaciji so b
li Miroslav Žaberl, nač«
nik inšpektorata polici
UNZ Celje, Martin Pohai
komandir PP Šmarje p
Jelšah in Marjan Aralic;
predsednik šmarske občii
ske vlade.
Švicarji so gostom ;
celjske regije predstavil
kako deluje kantonska p(
licija. V Švici je namrf
vsak kanton (skupaj jih ^
26) država v malem, ki ini
tudi svojo policijo. Kot s
je naša delegacija lahk
prepričala, je kantonsli
policija v Freundfeldu v
soko strokovna, dobro oi
ganizirana in predvsem oc
lično opremljena. Zato j
bil ta obisk za predstavo
ke celjske delegacije v stre
kovnem smislu zelo kor
sten, obenem pa je to tui
uspešen prispevek k pn
moči j i Slovenije in slovei
ske policije v Švici.
Avto V traktor
Na magistralni Kidričevi cesti v Celju se je
v torek, 23. februarja zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne
poškodbe, ena lažje, na vozilih pa je škode za
okoli 400 tisoč tolarjev.
Ivan Grčar (50) iz Celja je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Teharij proti Celju. Ko je do
tel kmetijski traktor, ki ga je vozila Štefan
Kladnik (21) iz Bukovja v Babni gori, je
neznanega vzroka trčil v zadnji del traktor
Pri trčenju se je voznik Grčar lažje teles
poškodoval, hude poškodbe pa je utrpela v(
niča traktorja.
Foto: EDO EINSPIEL!
Št. 9 - 4. marec 1993
19
Tožilec uspel, zagovorniki ne
višje sodišče o umorih na črpalliah
Lani je Temeljno sodišče
Celje sodilo Adelu Obaliju iz
Hrastovca pri Velenju in Ro-
bertu Zriliču iz Kamnika, ki
sta junija tega leta skupaj iz-
vedla rope na treh bencin-
skih servisih (Šentrupert in
Trebnje v Sloveniji in Rupa
na Hrvaškem). Takrat sta bi-
la dva Petrolova delavca
umorjena s strelnim orož-
jem, delavec Ine pa je bil hu-
do ranjen.
Senat prvostopenjskega
sodišča je 7. oktobra razgla-
sil sodbo, po kateri je bil
Adel Obali za tri rope, dva
umora in en poskus umora
obsojen na najvišjo možno
kazen po KZ Slovenije, na
dvajset let zapora. Robert
Zrilič je bil za tri rope in za
odvzem motornega vozila
obsojen na osem let in osem
mesecev zapora.
Proti takšni sodbi pa so se
pritožili javni tožilec, ki je
presodil, da so bile izrečene
kazni za posamezna kazniva
dejanja, ki jih je storil Ro-
bert Zrilič, prenizka, zago-
vornik obtoženega Zriliča je
predlagal razveljavitev sod-
be in novo sojenje, zagovor-
nika obtoženega Obali j a pa
sta se, med drugim, zavzela
za nižje kazni.
Višje sodišče Celje potem
presodilo, da je utemeljena
edinole pritožba javnega to-
žilca. V sodbi je, med dru-
gim, zapisalo: »Res je sicer,
da je bil obtoženi Obali vo-
dilna osebnost, vendar ni
prezreti tega, da je bil na-
klep za ropanje enak tudi pri
obtoženemu Zriliču. Oba sta
namreč skupaj načrtovala
rope in jih tudi skupaj izvr-
ševala.« Zato je Višje sodišče
obtoženemu Robertu Zriliču
zvišalo zaporno kazen na de-
set let in šest mesecev. Sodba
za Adela Obali j a še ni prav-
nomočna, ker je možna še
pritožba na Vrhovno sodišče
R Slovenije.
MARJELA AGREŽ
Ogrožani policisti
Naši policisti se pri svojem
delu srečujejo tudi s situaci-
jami, ko jim storilci grozijo,
se jim upirajo pri opravlja-
nju nalog, za katere so poo-
blaščeni ali jim celo strežejo
po življenju. V zadnjem času
so se soočili kar s tremi takš-
nimi primeri.
Na začetku februarja so
v prostore Policijske postaje
Celje pripeljali Franca K.,
ker je v vinjenem stanju kršil
javni red in mir. Zato so ga
nameravali pridržati do
streznitve, s čimer pa se
Franc ni strinjal. Ko je hotel
pobegniti, mu je policist to
preprečil, takrat pa ga je
Franc udaril s pestjo v pre-
del glave. Policist je bil pri
tem lažje telesno poško-
dovan.
Prejšnji teden sta se na do-
mu komandirja policijskega
oddelka v Rogaški Slatini
oglasila dva moška. Vrata ji-
ma je odprla komandir jeva
žena, neznanca pa sta se za-
nimala, kje se nahaja njen
mož, obenem pa sta zagrozi-
la, da ga bosta ubila, ker ju
je opeharil za 10 tisoč mark.
Če ne bo šlo drugače, bosta
ubila tudi komandirjevega
otroka.
Z zbiranjem podatkov so
policisti ugotovili, da gre za
dva moška, ki se ukvarjata
s prekupčevanjem (tihotap-
ljenjem) živine čez sloven-
sko-hrvaško mejo. V febru-
arju ju je pri takšne dejanju
zalotila policijska patrulja,
postopek zoper njiju pa je
vodil komandir policijskega
oddelka v Rogaški Slatini.
Takrat so jima živinski tovor
zasegli.
Prejšnji teden sta policista
iz oddelka v Rogaški Slatini
opravljala intervencijske na-
loge tudi pri Ani Š. iz Rogat-
ca. Tam je javni red in mir
kršil Srečko K. iz Žahenber-
ca. Ker ni kazal znakov, da
se bo umiril, sta ga namera-
vala odpeljati s službenim
vozilom. Temu se je Srečko
K. uprl, takrat pa se je na
prizorišču znašel Srečkov
sosed Ivan Š. iz Rogatca, ki
se je začel vmešavati v poli-
cijski postopek. Policista sta
ga opozorila, naj se umakne,
a se ju je Ivan Š. lotil s fizič-
no. Enemu od policistov je
hotel odvzeti pištolo, a mu to
ni uspelo. Do streznitve so ga
pridržali na policijskem od-
delku, kazensko ovadbo pa
so sestavili zoper oba osum-
ljena storilca.
mini KRIMICI
Ropal za niper
Dvanajstletna Olivera G. se
je v ponedeljek, 22. februarja
popoldne vračala z nakupa
v trgovini Tuš na Glaziji v Ce-
lju. Pa jo je presenetil fant, ki
ji je iz roke iztrgal torbico
z denarnico in zbežal v nezna-
no. Storilca, ki je policistom že
poznan, so minuli petek prije-
li, gre pa za mladoletnega Ce-
ljana, učenca petega razreda
osemletke. Denar je potrebo-
val, kot je izjavil, za igrice na
avtomatu.
Vlomilec poznal cilj
v času od 19. do 26. februar-
ja je neznani storilec vlomil
v stanovanje Serafine M.
v bloku na Okrogarjevi uUci.
v Celju. Odnesel je dragoceno-
sti v skupni vrednosti okoli
1300 tisoč tolarjev.
i Do pritličnega stanovanja je
prišel tako, da je splezal do
balkona, s posebnim orodjem
je odprl balkonska vrata, nato
pa temeljito prečesal posa-
mezne prostore. Tako se je do-
kopal do večjega števila albu-
mov z dragocenimi zbirkami
starih (kraljevina Jugoslavija)
in novejših znamk ter do zbir-
ke spominskih kovancev. Pri
roki so mu bili tudi najrazlič-
nejši predmeti iz zlata, pred-
vsem nakit.
Rop
časi, ko smo se lahko brez-
skrbno sprehajali po naših uli-
cah, so mimo. To je na lastni
koži občutila tudi Ivanka K. iz
Celja, ko je minulo soboto
opoldne hodila po Stanetovi
ulici, pa je trenutek njene ne-
pazljivosti izkoristil neznanec,
ki ji je iztrgal torbico, ki jo je
nosila obešeno preko ramen
ter po dejanju pobegnil v nez-
nano. V torbici oziroma denar-
nici je imela 500 mark, 11 tisoč
tolarjev in nekaj drobiža v tu-
jih valutah, skupaj za okoli 45
tisoč tolarjev denarja.
otroci, ki tepejo
Minuli petek zjutraj sta šla
brata Simon in Jure J. v šolo.
Na prostoru med Tehniško
srednjo šolo in osnovno šolo
Glazija je Simon nekoliko zao-
stal za bratom, takrat pa so ga
dohiteli štirje neznani mlado-
letniki, ki so po starosti prav-
zaprav še otroci. Eden izmed
njih je prestrašenega Simona
večkrat udaril s pestjo po gla-
vi, tako da so ga morali peljati
v bolnišnico. Tam so ugotovili,
da ima Simon hude telesne po-
škodbe.
Prileli so Jih
Policisti in kriminalisti celj-
ske UNZ so v minulih dveh
mesecih izsledili več storilcev
kaznivih dejanj, ki imajo na
vesti predvsem vlome in krajt.
Žal so med njimi tudi mlado-
letne osebe, kar spet potrjuje
dejstvo, da je kriminaliteta
med mladimi v skokovitem
porastu.
V postopku so imeli tri pol-
noletne fante, Celjane: brata
Petra in Leona B. in Janeza G.
ter mladoletnega S. Ž. Osum-
ljeni so, da so v času od lan-
skega julija do letošnjega ja-
nuarja vlamljali v vikende,
kleti in avtomobile. Takšnih
dejanj imajo na vesti najmanj
dvajset, sicer pa so osumljeni
storilci že stari znanci policije.
Februarja so kriminalisti,
skupaj z žalskimi policisti,
obravnavali tudi 2 3-letnega
Milana B. in 24-letnega Draga
K. iz Žalca, ki sta osumljena
vrste vlomov v žalske kioske in
Jamo Pekel. Prijeli so tudi 17-
letnega Žalčana Nedeljka, ki
je osumljen treh vlomov in po-
skusa vloma na območju
Žalca.
Prejšnji mesec so prijeli tudi
dva Celjana, 30-letnega Boži-
darja G. in 42-letnega Ivana
V., ki sta osumljena, da sta od
lanskega decembra do januar-
ja letos izvršila več vlomov
v vikende in v dve stanovanj-
ski hiši. Zoper Božidarja G. je
preiskovalni sodnik odredil
pripor.
M. A.
Št. 9 - 4. marec 1993
ionjiški ljubllenec
angleške kraljice
Slovence res najdeš po
vsem svetu. Človek bi rekel,
da nas je malo, pa smo zato
dobro razporejeni in ta rek
velja za vse po številu majh-
ne narode. A danes ni več
tako pomembno, kako daleč
si prišel v svet geografsko,
temveč kako daleč si prišel
v karieri, kaj znaš in kaj ve-
ljaš.
Marjan Lešnik je med ti-
stimi, ki so v svoji, torej ku-
harski stroki, prišli takore-
koč do samega vrha. Če da-
nes hodijo v njegovo kuhinjo
v Londonu francoski kuharji
po nasvete in na klepet, med
njimi pa je tudi slavni Bocu-
se, ki smo ga še pred nedav-
nim lahko občudovali na TV, _
bo že nekaj na tem.
Hotel je biti
dimnikar, pa kapitan
ladje...
Marjana je mama Jožefa
povil^ leta 1950 v Jeruzale-
mu, sredi prelepih Sloven-
skih goric, kjer uspeva ple-
menita trta, ki bi se je sam
Bog razveselil vsaj tako ka-
kor siromak kruha. Oče Jan-
ko, sicer doma iz Frama, se
je ukvarjal z vinogradni-
štvom. Pa so ga leta 1952 po-
slali v Slovenske Konjice, da
bi uredil vinograde. In jih je.
Terase na Škalcah so njego-
vo delo, pa še marsikaj dru-
gega, da danes konjiški vino-
gradniki upravičeno imenu-
jemo svojo vinsko blagovno
znamko Zlati grič.
Marjan je trgal hlače v ko-
njiških šolskih klopeh in sa-
njaril, kako bo dimnikar. Ko
je to misel opustil, se je opri-
jel upanja, da bo kapitan na
ladji, kajti ladja in morje sta
vedno pomenila okno v svet.
Šel je v Piran na pomorsko
šolo, pa ga niso sprejeli, ker
so odkrili motnje pri vidu.
Bil je zelo razočaran. Ko je
imela njegova babica Eliza-
beta Marinič 70. rojstni dan
(umrla je, ko je štela 99 let),
je stric v slavnostnem nago-
voru jubilantki omenil kar
mimogrede, da bo Marjan
kuhar. Vsi so bili preseneče-
ni, saj se o tem nihče prej ni
pogovarjal, z Marjanom pa
sploh ne. Pa je tudi oče pov-
zel to zamisel in dejal, da bo
Marjan kuhar na ladji, kar je
bolje kot biti kapitan, ki
v primeru nesreče zapušča
ladjo zadnji, kuhar pa je lah-
ko med prvimi...
Od Celja preko Bleda
In Golt do Dunaja
Tako je Marjan pristal
v celjski gostinski šoli, ko je
še bila v prostorih nekdanje-
ga doma OF. Med šolanjem
se je učil pri Majolki in na
Kolodvorski restavraciji. Ko
je končal šolo, je šel za nekaj
mesecev v hotel Golf na Ble-
du h Kristini Matjašič, ki je
zadnjih deset let vodila ku-
hinjo pri Titu. Po osmih me-
secih dela na Bledu je šel
v kuhinjo na Golte, kjer je
kuhal v novem smučarskem
centru. Tedanji direktor
celjskega Izletnika Leopold
Pere ga je snubil za opatijsko
višjo kuharsko šolo, pa se ni
odločil zanjo, saj bi moral po
končanem štiriletnem šola-
nju še štiri leta ostati pri
Izletniku. Raje se je odpravil
na Dunaj, kjer je imela zna-
na Finkova družina iz Slo-
venskih Konjic ugledno re-
stavracijo, kjer je delal eno
leto. Nato je spoznal Hein-
richa Rauscherja iz enega od
hotelov ugledne verige švi-
carsko-francoske hotelske
družbe Coq d'or. Pri njem se
je spoznal s francosko kuhi-
njo, zlasti z omakami in to je
bil začetek slovesa od Duna-
ja, saj ga je že mikalo v Fran-
cijo.
Toda pot v obljubljeno de-
želo je bila zaprta, ker kot
jugoslovanski državljan ni
mogel dobiti delovne vize.
Novoletno silvestrsko noč iz
leta 1972 v 73 je prebil med
vožnjo na vlaku iz Dunaja
proti Miinchnu, da bi prispel
v Bad Tolz, kjer je nekaj časa
delal. Ker ni bilo upanja, da
bi prišel kot kuhar v Franci-
jo, mu je gospod Fink z Du-
naja uredil vse za službo
v Veliki Britaniji.
Srečanje z Veliko
Britanijo ni bilo
takoj v Londonu
Službo v novem okolju je
našel na otoku la Jersey, ki je
geografsko bliže Franciji kot
Angliji. Otok je sicer pod an-
gleško krono, vlado pa ima
svojo. Tam je spoznal svojo
bodočo ženo Sandro, ki je do-
ma iz Lichfielda pri Birming-
hamu. Delal je v zasebnem ho-
telu v a la cart kuhinji in se
spoznaval z novimi recepti, saj
je tam bil precejšen vpliv fran-
coske kuhinje. Toda še ni opu-
stil želje, da bi šel za nekaj
časa za kuharja na ladjo in to
bi se tudi kmalu zgodilo. Želel
je prepotovati svet in se potem
ustaliti v Londonu, toda ob-
ljubljena ladja bi šla na pot
šele čez pol leta. V London je
odrinil novembra 1975. leta.,
kjer je delal v različnih hotel-
skih kuhinjah. Tudi na Otoku
ni imel sreče z delovno vizo,
ker je Jersey imel svojo vlado
in šele po mnogih peripetijah
je dobil stalno delovno dovo-
ljenje.
Od Conaughta do
Ciaridges'a
Po nekaj letih dela v manj-
ših londonskih hotelih in re-
stavracijah, je našel delo
v uglednem in visoko cenje-
nem hotelu Conaught iz ve-
rige Savoyskih hotelov, kjer
je tudi Claridge's. V Cona-
ughtu je bil šef kuhinje nek-
danji prvi pomočnik vodje
restavracije pri slavnem pa-
riškem Maximu, Marjan pa
je postal šef omak. V tem ho-
telu je ostal polnih sedem let,
potem pa so mu ponudili
službo šefa kuhinje v Clarid-
ges'u. Je že bil na takem po-
ložaju med londonskimi ku-
harji, da so ga odlične hiše
same iskale. V ponudbo je
privolil pod dvema pogoje-
ma: da dela s starim šefom še
tri mesece in da prenovijo
kuhinjo po njegovem načrtu.
To so tudi storili in prenova
je stala 4,5 milijona funtov!
Marjan Lešnik je že osem
let šef kuhinje v tem hotelu,
ki je eden najodličnejših ho-
telov na svetu. Zgradili so ga
ob koncu prejšnjega stoletja
in na zunaj do danes ni me-
njal podobe. Zaposluje okoli
500 ljudi, od tega jih je samo
v kuhinji nekaj manj kot sto.
Hotel ima veliko apartma-
jev, dvoran za sprejeme, med
svetovnimi petičneži pa še
posebej slovi po svoji vrhun-
ski »room servis«. Samo za
ilustracijo: noč v apartmaju
stane 21.000 DEM, kosilo
a la cart za štiri osebe pa
najmanj 1000 funtov. Med
rednimi gosti je svetovna
smetana modre krvi, pa nek-
danja ameriška predsednika
Nixon in Reagan, med naj-
bolj zvestimi pa so člani an-
gleške kraljevske družine. In
kraljica Elizabeta ga še po-
sebej čisla, sta takorekoč
osebna znanca.
Slovenec svetuje
Francozom
Marjan Lešnik je prijeten
sogovornik. Miren v kret-
njah, preudaren v besedah.
O njegovem delu smo kram-
ljali na laškem gradu v druž-
bi njegovega kuharskega ko-
lege Jureta Kapelarja, ki je
bil pri Marjanu koncem
prejšnjega leta dva meseca
na praksi in zdaj pripravlja
nov jedilnik...
Vsi veliki evropski kuhar-
ji, od Italijanov, Francozov,
Nemcev in Avstrijcev, so
Marjanovi osebni znanci in
celo prijatelji. Večkrat ga
obiščejo v Londonu in kaj
pokramljajo o novostih in si
izmenjajo izkušnje. Nekateri
nastopajo na TV kot Bocuse,
drugi pišejo knjige ali na
kakšen drug način populari-
zirajo veščino kuhanja.
Sodobna svetovna kuhi-
nja, ki se zavzema za kako-
vostno in zdravo prehrano,
se vse bolj spogleduje s se-
zonskimi pridelki. V Clarid-
ges's vsak dan sproti vozijo
sveže meso, zelenjavo in sa-
dje iz vsega sveta. Omake te-
meljijo na naravnih sokovih,
rastlinskega ali mesnega iz-
vora. Domala nič ne uporab-
ljajo ekstraktov oziroma
koncentratov in konzerv. Te-
mu so seveda primerne tudi
cene. Strogo spoštujejo te-
meljne recepte, sicer pa vsak
kuhar na pravem mestu in ,
ob pravem času pridaja ku-
harskim kreacijam svojo in-
dividualnost. In pravo moj-
strstvo je v sozvočju razmer-
ja med pravilom in nadgrad-
njo, interpretacijo posamez-
nega recepta. Zato so v vr-
hunski kulinariki tako po-
Marjan Lešnik v družbi kuharskih kolegov na laškem gradu Tal
Št. 9 - 4. marec 1993
20,21
ske omake,
[njenega na-
ker morajo
monijo oku-
ivati kuhar-
emeljni jedi.
kuharski
k je danes
in ugleden
10 kuharsko
je ponesel
en talent, ki
lobil po ma-
0 njeni imeli
stilne in re-
;etu pa ple-
vina. Odlič-
gled kuhar-
poslanstva,
kvarja s ka-
ja. Naj bo
)lje in ambi-
a naše raz-
edno kuhar-
manj vred-
imerov tudi
rsko šolo ti-
1 priti v dru-
■Marsikaj bo
niti, da bodo
iuharji po-
)dje velike
itero živimo
ekaj svetlih
11 na našem
O MEDVED
Krivica - sedemdesei
let po Kristusu
Ondan se po telefonu oglasi ženska s Koz-
janskega. Pove nam, da se v njihovi vasi ljudje
zgražajo, ker imajo v svoji sredi vikendaša, ki
jim je pred petimi leti ukradel bogca s križa in
Marijo, ki je stala pod njim.
»Kako veste, da je Kristusa in Marijo odne-
sel vikendaš?« jo vprašamo.
»Saj ga je nekdo videl, kako je bogca snemal
s križa, pa tudi sam priznava, da ga ima pri
sebi.«
»Ste o kraji obvestili policijo?«
»Seveda smo, pa nič ne ukrenejo. Veste, je
eden tistih, ki mu nihče nič ne more.«
»Pa, kdo je potem ta tako zelo zavarovana
oseba?«
»Gospod Silvester Drevenšek nam je ukra-
del bogca in Marijo.«
Tako nekako smo se seznanili s problemom
gospe Kristine in se zamislili: Je mogoče, da
tile naši politiki kar takole, brez vsakega sra-
mu in vesti, kradejo? Da so med njimi strastni
zbiralci starin oziroma sakralnih dragoceno-
sti, nam je znano. A da bi kradli, in to na tak
očiten način! Ker pa je dandanašnji vse mogo-
če, smo se odpravili v Krivico, vasico v kozjan-
skih hribih. Zaradi takšnih vasi se Kozjansko
še (Janes upravičeno uvršča v slovenski neraz-
viti svet, pomislimo, ko se peljemo po ozki,
blatni in s kamenjem posuti poti, ki si imena
cesta res ne zasluži.
Zaobijuba in kazen
božja
Od daleč zagledamo velik le- i
sen križ. Če je prazen, smo na i
pravi poti, pomislimo. In je bil ■
res brez Kristusa, tik ob poti, I
malce postrani stoječ. Kmalu
zagledamo tudi hišo, kamor ]
nas je Kristina Bevčeva pova-
bila. ;
V hiši so gospodinja Kristi- \
na, njen desetletni sin Roman \
ter dva soseda. Eden od njiju je l
devetinsedemdesetletni Franc :
Pavčnik, nekdanji lastnik zem- i
Ijišča in razpela, zaradi katere- ;
ga smo pravzaprav tu. ;
Zakaj so se vaščani Krivice i
šele po petih letih spomnili, da j
bi se moral Kristus voniti nazaj ^
na križ, nas je najprej zanima- '
lo, gospa Kristina pa nam zač- i
ne pripovedovati: »Saj se ni- ]
smo spomnili šele zdaj. Od vse-
ga začetka se ljudje v vasi ;
zgražamo, da nam je gospod :
Drevenšek, ki je takrat Pavčni- i
kovo zemljo kupil, enostavno •
bogca in Marijo odnesel in ni-
kogar nič vprašal. Mi smo pre- :
pričani, da je to naše, ker je to ;
del naše zgodovine. To se ne ,
sme kar tako vzeti in odnesti.« i
Kako pa veste, da je bil vaš I
novi sosed Drevenšek tisti, ki •
si je prisvojil Križanega? vpra- ;
šamo. »Saj ga je naš sin videl,;
kako je stal na lestvi in ga sne- ;
mal. Po tem je stal križ nekaj '
časa tako postrani, da bi se
lahko zvrnil na cesto. Komaj,
smo Drevenška prepričali, dal
je vsaj križ nazaj poravnal. Vsi i
vemo, da ga ima zdaj v svojem ■
vikendu, Marija pa je šla men- :
da že v Celje. Mislili smo in;
čakali, da bo vsaj policija kaj j
ukrepala. Ljudem, ki tu živi-^
mo, res ni vseeno, da je križ j
zdaj prazen in da je bogec tam, \
kjer mu ni mesta. To nekateri:
ne morejo razumeti. Poglejte: j
tule na steni imamo Jezusa na
križu, ki je tudi že zelo star.
Veliko ljudi nas je že prosilo,)
naj jim ga prodamo. Zanj so
nam ponujali lepe denarje, a ga;
ne damo. To je spomin, je zgo-
dovina in dediščina zanam-j
cem,« pove Kristina Bevčeva.
Kmalu se v pogovor vključi'
tudi Franc Pavčnik: »Jaz križaj
nisem prodajal, saj se takšne'
reči sploh ne prodajajo. Križ
stoji tik ob cesti, zato je last
naše vasi. Ko sem zemljo pro-
dajal, mi je Drevenšek rekel,
da bi križ prestavili nekam
drugam, jaz pa sem mu odvr-
nil, da mora ostati na mestu,
kjer je od vsega začetka, saj je
bil tam žegnan in ima svojo
zgodovino.«
Kdaj se je začela zgodovina
tega razpela in kakšna je,
vprašamo nekdanjega lastni-
ka. »Z mojo prvo ženo nisva
mogla imeti otrok. Pa se je že-
na Bogu in Mariji zaobljubila,
da bo dala postaviti križ z Je-
zusom, da bi bila pri hiši sreča.
Naročila ga je pri nekem izde-
lovalcu nabožnih kipov v Loki
pri Žusmu, ki je izdelal tudi
kipec Marije. Prave sreče ni bi-
lo tudi v mojem drugem zako-
nu, ko sta se nama rodila dva
sinova, od katerih je bil eden
božjasten. Pozneje pa je sin ču-
dežno ozdravel in ženina proš-
nja je bila uslišana.« Kristina
Bevc pa pristavi: »To ljudje
v naši vasi vejo, zato se zgraža-
jo in zahtevajo bogca nazaj.
Tudi ne pristajajo na Dreven-
škov predlog, da bi križ stal kje
drugje. Izvedeli smo, da je dal
Drevenšek oba kipa obnoviti,
zato je Pavčnik pripravljen po-
ravnati te stroške, samo da Je-
zusa in Marijo vrne na staro
mesto. To, kar je naredil, nihče
ne razume. Saj mu ne bo prine-
slo sreče. Lahko ga doleti božja
kazen. Tako kot je nekoč dole-
tela nekega moškega iz teh
krajev. Njegova žena je bila ze-
lo pobožna in je redno hodila
k maši. Mož pa je bil jezen, ker
je bila kar naprej pri maši. Ne-
kega dne ji je molek iztrgal iz
rok in ga na tleh pohodil. Od
takrat dalje mu je začela prav
tista noga, s katero je pohodil
molek, gniti in nihče mu ni mo-
gel pomagati.«
Na drugem bregu
Odpravimo se na drugi breg,
kjer se soncu razdaja počitni-
ška hiša. Srečo imamo, ker za-
gledamo gospoda Silvestra
Drevenška, člana dosedanje
celjske občinske vlade, zadol-
ženega za kadre in krajevne
skupnosti, nekdanjega social-
demokrata in kasneje krščan-
skega demokrata. V toplem fe-
bruarskem petkovem dopold-
nevu ga najdemo sredi fizičnih
opravil, ki jih na takšnih pose-
stih nikoli ne zmanjka. In je
dobro, da jih ne zmanjka. Delo
z rokami je pravi balzam za
ljudi, ki jih vsakdanje imasko
naprezanje preveč izčrpuje.
Zdaj imamo torej lepo prilož-
nost, da obsvetimo še drugo
plat medalje.
Gostoljuben, kot zna biti,
nas povabi v hišo, staro, a lepo
obnovljeno in za bivanje pri-
jetno. Mi pa kar na začetku
udarimo, kot strela: »Je res, da
ste v vasi ukradli Kristusa
z razpela in Marijo?« Enako
neposreden je njegov odgovor:
»O tem, čigav je križ, sploh ni
debate. Le kdo se je po petih
letih na to sploh spomnil. Od
vas zdaj prvič slišim, da gre za
kakšno sporno zadevo. Jaz sa-
memu sebi res ne morem nekaj
vzeti ali celo ukrasti. Od Pavč-
nika sem pred petimi leti kupil
tri tisoč kvadratnih metrov
zemlje, z vsem, kar je na njej
stalo. Zemljišče se vendar ku-
puje bremen prosto!« nas po-
uči. Potem izvemo, da je Dre-
venšek ob nakupu zemlje vpra-
šal soseda - mejaša Bevca, če
ima morda on interes za nakup
te zemlje. Bevca takrat ta zem-
lja ni zanimala, torej je imel
Drevenšek zares prosto pot za
nakup Pavčnikovega zemljiš-
ča. Pozneje pa so se začeli spo-
ri. »Z Bevci imam ves čas sit-
nosti. Namerno mi uničujejo
nasade ribeza, sadno drevje,
podirajo mi smreke in mlade
hraste v gozdu. Ženska mi je
tudi mejnike populila, sploh pa
ne vem, zakaj se toliko žene za
tem križem, saj stoji vendar na
moji zemlji. Policisti so bili res
pri meni, a so takoj odšli, čim
sem jim povedal, za kaj gre.
Dve kmetiji imam, eno tudi na
Hrvaškem, pa tam nimam
z ljudmi nobenih sitnosti. Sicer
pa so Bevci v vasi znani po
tem, da so z vsemi ljudmi skre-
gani. Jaz pa se z vsemi lepo
razumem. Kakšne probleme
imam jaz z Bevci, bi vam lahko
povedal moj odvetnik.«
»Zakaj pa ste sploh sneli
korpus s križa, ki stoji precej
daleč stran od vašega viken-
da?« se vrnemo k bistvu pro-
blema.
»Razpelo je tam propadalo,
nihče ga ni vzrževal. Jaz sem
korpus rešil dokončnega uni-
čenja s tem, da sem ga dal re-
stavrirati mojstru Pečniku
v Celje, enako kip Marije. Ma-
riji sem dal celo pozlatiti ogri-
njalo. Zato sploh ne razmi-
šljam, da bi korpus in kip vrnil
na staro mesto. Te reči ljudje
danes na veliko kradejo. Poz-
nam primere, ko so lastniki
prodajah korpuse za liter
šnopsa, jaz pa sem Kristusa in
Marijo hotel le rešiti dokonč-
nega propada. Razišljal sem
tudi, da bi dal razpelo postavi-
ti oziroma prestaviti nekje
v bližino mojega vikenda.»
»Ste ljubitelj, zbiratelj to-
vrstnih starin?«
»O tem se ne bova pogovar-
jala, saj veste, da so kraje teh
dragocenosti zelo pogoste. Jaz
si v svoji hiši res ne želim kakš-
nega vloma. Sicer pa vam lah-
ko pokažem ta sporni korpus.«
Stopiva v sobo, kjer je na
steni pritrjen lepo obnovljen
kip Križanega, tisti, ki ga je
pred sedemdesetimi leti dala
postaviti Pavčnikova prva že-
na. Lep je, dober meter visok,
a na sobni steni deluje nekam
tuje, nepristno. Takšen korpus
sodi samo na križ in ne na golo
steno. Ko ta vtis povemo Silve-
stru Drevenšku, nam pojasni,
da je to samo njegova stvar,
stvar njegove odločitve, kje se
bo korpus v bodoče nahajal,
saj je njegov.
»Ljudje so nam povedali, da
je kipec Marije že v Celju. Je to
res?«
»Marije ni tu. Je moja zaseb-
na last, zato sploh ni važno, kje
se nahaja,« dobimo odgovor,
ob slovesu pa še prijazno pova-
bilo, naj ga še kdaj obiščemo,
saj je njegov vikend na široko
odprt vsem ljudem dobre volje.
Nevednost?
Obtožbe, da je gospod Silve-
ster Drevenšek korpus z razpe-
la ukradel, so prehude. Za kla-
sično kaznivo dejanje v tem
primeru res ne gre. Razpelo se
nahaja na njegovi zemlji, kar
pa še ne pomeni, da bi ga lahko
enostavmo odnesel in počel
z njim kar koli se mu zahoče.
Vsa tovrstna znamenja so na-
mreč zaščitena po Zakonu
o varovanju naravne in kultur^
ne dediščine, zato jih brez
predhodnega soglasja Zavoda
za varstvo naravne in kulturne
dediščine ni mogoče prestav-
ljati ali kako drugače z njimi
manipulirati.
Takšna znamenja so pravilo-
ma last vse soseske ali tistih, ki
so jih postavili, ne glede na či-
gavi zemlji se nahajajo. V pri-
meru, da nekdo takšen spome-
nik umakne, mora poskrbeti
vsaj ža ustrezno kopijo. Zakon
varuje naravno in kulturno de-
diščino ne glede na to, ali gre
za spomenik, ki je z zakonom
oziroma odlokom posebej zaš-
čiten ali če to ni. Znamenja so
praviloma nastala iz stisk lju-
di, nesreč in radosti, kot deja-
nja njihovih zaobljub, prošenj
in upanj. Ljudje so znamenja
postavljali tudi ob romarskih
poteh ipd. Takšna dejanja pa je
treba spoštovati. Vsak novi rod
ima to nalogo. To bi bil moral
gospod Drevenšek vedeti.
Ne glede na to, kakšni so da-
nes motivi družine Bevc, da se
po petih letih tako ognjevito
bori za spomenik, ki je, resnici
na ljubo, desetletja propadal.
Zakon namreč soseski nalaga
tudi skrb, da varuje svoje spo-
menike pred propadanjem.
V Krivici se je soseska te nalo-
ge bolj slabo zavedala.
MARJELA AGREŽ,
Kristina Bevc: »Sicer je pa vprašanje, ali stoji križ
res na Drevenškovi zemlji. Ko je Drevenšek pokli-
cal geodete, so mejnike postavili brez vednosti in
prisotnosti sosedov - mejašev. Tudi ni res, da bi bili
. mi skregani z ljudmi v naši vasi...«
Št. 9 - 4. marec 1993
2J
OIDMiEill
Celjski
samoprispevek
- pobuda
Poslanski klub Socialdemo-
kratske stranke Slovenije pri
Občinskem odboru Celje, daje
Odboru za spremljanje in iz-
vajanje 4. samoprispevka v ob-
čini Celje pobudo, da pripravi
poročilo o porabljenih sred-
stvih. To je sicer hvalevreden
opomin samo za nepoznavalce,
za vse ostale pa nepotrebno
obremenjevanje skupščine
s takšnimi pobudami.
Odbor je skupščini doslej
štirikrat redno vsako leto po-
ročal v pisni obliki. Poslanci
sedanjega mandata, ki dajeta
pobudo ste poročilo tudi
obravnavali za leti 1990 in
1991. Nobene bojazni ni, da ga
ne bi predložili tudi za zadnje
1992. leto. V to nas zavezuje
občinski odlok, predvsem pa
naša dolžnost, povedati obča-
nom Celja, kako so bili porab-
ljeni njihovi dragoceni pri-
spevki v preteklem letu. Poro-
čilo z zaključnim računom bo
dokončno pripravljeno, ko bo-
do porabljena vsa sredstva.
Zadnje prilive smo za mesec
dni vezali pri banki, dokler ni
bila pripravljena vsa doku-
mentacija za zadnjo naložbo.
Če bo to do naslednje seje ne
vemo, vsekakor pa se bomo
potrudili, da bo poročilo ra-
zumljivo in preprosto kot zah-
tevate. V odboru se zavedamo,
da je samoprispevek izredno
občutljiv vir zbiranja denarja
iz občanovega žepa. V zad-
njem času pa sploh. Zato ima-
mo vsak porabljen tolar doku-
mentiran.
Poslanskemu klubu pa da-
jem v premislek, da postavite
na skupščini še pobudo za
uvedbo novega samoprispevka
(v Mariboru so uspeli). Naša
bolnišnica bi »krvavo« potre-
bovala sredstva za dokončno
prostorsko usposobitev in pre-
potrebno opremo.
Odbor za spremljanje in
izvajanje 4. samoprispevka
Predsednik
EDVARD STEPIŠNIK
Se Jelinčiču
maje stolček?
IV.
Gospodu B. Ekselenskemu
želim odgovoriti na njegovo
»izpoved« v prejšnji številki
Novega tednika s predpostav-
ko, da bo razumel naslednji
pregovor: »Psi lajajo, karava-
na gre dalje!«
GREGOR URANIČ,
Celje
Uredništvo:
Menimo, da je bilo o maja-
nju stolčka gospoda Jelinčiča
povedanega dovolj. Saj se ra-
zumemo?
Spominska
slovesnost za
straniške talce
Prejšnji mesec so pripravili
spominsko slovesnost ob gro-
bovih na Stranicah. Slovesno-
sti so se udeležUi svojci in so-
rodniki obešenih talcev, pred-
stavniki konjiške občine,
predstavniki strank in borčev-
ske organizacije.
Kulturni program je pripra-
vila Olga Kangler, izvedli so
ga učenci osnovnih šol iz Slo-
venskih Konjic, Stranic in
Frankolovega, priložnostni
gopvor pa je pripravil Franjo
Marošek.
Po končani slovesnosti so se
na pogovoru zbrali svojci stra-
niških žrtev, predstavniki
ZZB NOV Celje in delegacija
koroških partizanov. Najprej
so kritično obravnavali po-
manjkljivosti, ki že dlje časa
spremljajo komemoracije ob
grobovih talcev na Stranicah.
Dogovorili so se, da bodo
v prihodnje bolje pripravljali
proslave, tako organizacijsko
kot tudi po vsebini. Poleg tega
so se dogovorili, da bo konji-
ška organizacija ZZB NOV
pripravila posvet o osnovnem
protokolu za svečanosti ob
grobovih in za režim, ki naj bi
vladal ob proslavah.
Nato so se celjski in vojniški
borci dogovarjali z delegacijo
koroških partizanov o vsako-
letnem pohodu po poteh Dom-
nove čete na Koroškem. Tudi
letos nameravajo pripraviti ta
pohod, pri tem pa jim bo po-
magal edini preživeli borec
Domnove čete, Džuro Bojano-
vič iz Vojnika.
FRANJO MAROŠEK
Celju se
obljubljajo boljši
časi
Ko sem pred dnevi v časopi-
su prebral novico o tem, da je
Celje dobilo nov izvršni svet,
sem bil prijetno presenečen.
Kot nov občinski odbornik,
(nekateri temu pravijo »mini-
ster v občinski vladi«) bo v bo-
doče krojil usodo Celja tudi
Željko Cigler.
Pred tremi meseci mi je
Željko Cigler napisal prijazno
osebno pismo in mi obljubil,
da bo oskrbel 100.000 (z bese-
do stotisoč) novih delovnih
mest - če bo izvoljen. Bil sem
skoraj žalosten, ko se Ciglerje-
va želja, da pride v državni
zbor, ni uresničila. Stotisoč
delovnih mest, posebej v da-
našnjih težkih časih, res niso
mačje solze. Malo je ljudi, ki
imajo toliko poguma, da se
javno obvežejo, da bodo po-
skrbeli delo tako vehki armadi
delavoljnih.
Zato sem vesel, da je Željko
Cigler, ki mu je izpodletelo
v državnem zboru, sedaj uspel
dobiti ustrezno funkcijo v »ob-
činski vladi«. Res ni zdravnik,
tudi diplome pedagoške aka-
demije nima in prav tako pro-
blemov, ki ga na občini čakajo,
še nikoli ni reševal. Pa kaj bi
to, saj tudi Edison, pred izzu-
mom žarnice, ni bil strokov-
njak za svetlobna telesa.
Nekoliko me je strah, da bo
Žaljko svojo obljubo o stotisoč
novih delovnih mestih uresni-
čil na ta način, da bo enostav-
no nastavil nove občinske
uradnike. Stotisoč ljudi res ni
mogoče stlačiti v prostore celj-
ske občine. A ker je fant iz-
najdljiv, bi jih lahko kar pre-
cej razporedil na sosedno graj-
sko dvorišče, ali pa v druge
mestne institucije.
Tudi obubožani občinski
proračun, bi ob takem uresni-
čevanju Ciglerjeve predvolilne
obljube, lahko zašel v hude
škripce. Toda Željko iz izku-
šenj, ki jih je pridobil v prejš-
njih letih, dobro ve, da se ved-
no najde kdo, ki take stvari
plača. V skrajnem slučaju, jih
s kakim zakonom o sanaciji
»predpišejo« kar vsem držav-
ljanom.
Če smo že Drnovškovo vla-
do, ki je takoj po nastopu
dvignila plače državnim urad-
nikom (sedaj se trenutno bori
s parlamentom, da bi jim jih
zopet izpulila) imenovali ek-
spertno, bi bilo pravično, da
podoben naziv podelimo tudi
celjski »vladi«. Skoda bi bilo,
če bi dovolili, da se Cigler od
svoje pismene predvolilne ob-
ljube o stotisoč novozaposle-
nih - prav sedaj ko je prišel na
oblast - ne bi čutil več zaveza-
nega.
Lahko mu obljubim, da bom
izpolnjevanje njegove ponud-
be, ki mi jo povsem prostovolj-
no pismeno poslal na dom, ze-
lo skrbno spremljal. Obljubim
mu tudi, da bom po končanem
mandatu sestavil ustrezen
hvalospev z navedbo števila ti-
stih, ki jim bo Željko, kot celj-
ski »minister« pomagal do
kruha. Pogumne je treba pod-
pirati - zlasti če so poleg izjav
pripravljeni tudi zares kaj sto-
riti. Čas je neusmiljen sodnik
- to pa oba z Željkom dobro
veva.
MILAN JUG,
Celje
Praznik
slovenskih žena
v Celovcu
Na avstrijskem Koroškem
so žene februarja praznovale
50. obletnico ustanovitve Zve-
ze slovenskih žena. Praznova-
nje v Celovcu je bilo zelo slav-
nostno in lepo obiskano. Prišle
so žene iz mnogih krajev na
Koroškem, iz Podjune, Roža,
Radiš in Gur, le iz Ziljske doli-
ne ni bilo nobene. Praznovanja
so se udeležili tudi predstavni-
ki Slovenske prosvetne zveze
z dr. Marjanom Sturmom na
čelu. Konzulata Republike
Slovenije v Celovcu, poslanka
državnega zbora Vika Potoč-
nik ter Vera Kozlik z Urada za
žensko vprašanje Republike
Slovenije v Ljubljani.
Koroške žene so ob tej prili-
ki imele tudi svoj občni zbor.
Dolgoletna predsednica Mile-
na Groblacher je v svojem pri-
kupnem poročanju predstavila
vse delo in pomembnost zveze
žensk. Navzoča je bUa tudi
predstavnica Socialne demo-
kratske zveze Koroške Ani
Blatnik, ki je v lepi slovenščini
med drugim povedala tudi, da
je zelo dobro sodelovanje
z nemško govorečimi.
Prva predsednica Zveze slo-
venskih žena na Koroškem Jo-
hans Zadolšek-Zala je pripo-
vedovala, kako je aprila leta
1943 v Lepeni nad Železno
Kaplo bila ta zveze ustanov-
ljena. Mnogo žena na Koro-
škem je zaradi sodelovanja
v partizanskem uporu proti
Hitlerjevi Nemčiji darovala
svoja življenja na oltar domo-
vine. Tudi te žene so prispeva-
le k temu, da je bila Hitlerjeva
nemčija premagana in da so
Slovenci na avstrijskem Koro-
škem še živ narod. Kot Koto
ški partizanski junak Pasterlj
ki je pred smrtjo izrekel velii^
besede: »Ni važno, če jaz žj
vim, samo da slovenski naro,
ostane,« so tudi koroške žeti
umirale za svobodo svojeg
naroda. Bile so mučene, ob
glavljene, ustreljene. To so bj]
ponosne in odločne slovensl;
žene, katerih imena nam j
smejo nikoli zbledeti iz spo
mina.
Bivši partizanki J. Zado]
šek-Zali je predstavnica
publiškega odbora Zveze boi
cev Tilka Blaha izročila v sp«
štovanje lep šopek. Tudi Milf
na Groblacher je prejela šop^
iz rok Vere Kozlikove. Mošl
pevski zbor »Trta« iz Žitat
vasi pa nas je med proslav
razveseljeval s svojim prel(
pim ubranim petjem.
VERA AMENITSC
Oilgovor
g. Jelinčiču
Grospod Jelinčič je v svoje;
članku v Slovenskih Novica
v sredo, 17. februarja zelo ž;
Ijivo in grobo napadel člat
SNS, da so organizirali izredi
kongres SNS »ljudje s ceste
kar pa ni res. Naj javnost izi
čisto resnico. Izredni kongn
SNS je bil sklican na zahtev
vsega članstva iz vseh odbore
SNS na terenu, razen treh a
borov, ki so še iz nevednos
njemu podrejeni.
Jelinčič se je kot samozvai
predsednik SNS obnašal mt
svojim članstvom kot velil
diktator, vnašal je v SNS ku
osebnosti in samovoljo. V SN
ni bilo izvoljenega vodst\
stranke in nadzornih organo
Stranko so predstavljali: o;
Polonca, njegova mati in Jur
Protivil se je vsaki pobui
demokracije in ko so na razni
sejah člani predlagali, da 1
sedaj v povolilnem obdob;
bilo le nujno, da izvolin
upravne in nadzorne orgai
SNS je vsak predlog o demi
kratizaciji grobo odklor
z besedami: »Stranka sem j a
organe stranke so imeli kom
nisti, kateremu ne paše - tai&
so vrata.«
Nad takim odnosom vodj
stranke do članov se je začel
Št. 9 - 4. marec 1993
23
zgražati vse članstvo SNS. Po-
leg tega se je izneveril predvo-
lilnemu programu SNS. Pri
konstituiranju slovenske vlade
je ravno on izsiljeval izvoljene
poslance SNS, da morajo
brezpogojno glasovati za levo
krilo vlade, kar so mu pa ne-
kateri njegovi odklonili. Tako
je le s polovico svojih Švejkov
premaknil jeziček na tehtnici
v korist leve vladne struje. Ti-
ste poslance pa, ki so glasovali
po svoji vesti, je pa takoj sa-
movoljno izključil iz poslan-
skega kluba.
Prav posebno pa so mu za-
merili volilci in člani stranke,
da je intenzivno zagovarjal in-
terese bivše KP in se pridružil
njenemu voditelju gospodu Ci-
rilu Ribičiču, ki sta si družno
prizadevala za rušenje največ-
jega sina slovenskega naroda,
obrambnega ministra g. Jane-
za Janše in se srdito zavzemal
za ponovno vzpostavitev ko-
munistične diktature. S tem
dejanjem je izdal svoje pred-
volilne obljube svojim volil-
cem in tako porušil politično
ravnotežje.
Spričo vsega tega in več-
kratnih pojavov po slovenskih
sodiščih zaradi kaznivih deja-
nje, je začel upadati njegov
ugled in ugled SNS med član-
stvom in volilci. Tudi zaradi
zgoraj navedenih odklonov je
povzročil osipanje članstva
v SNS.
FRANC VENIŠNIK,
Rogaška Slatina
Z.Jelinčič - otL
heroja do
izdajalca
Namen tega prispevka je
predvsem osvetliti metaforo,
s katero sem naslovil ta pri-
spevek. Več kot očitno je na-
mreč, da se Z.Jelinčič še na-
prej trmasto predstavlja za
Predsednika SNS, pa čeprav je
postal  »persona  non grata«
v večini slovenskih kiajev oz.
tam kjer je zaživela SNS in
tudi požela plodne volilne re-
zultate. Povsem neustrezno je
Jelinčičevo razlaganje o 4000
članih, ki da ga podpirajo, ter
o 16 članih, ki da so stranko
sami zapustili ali pa so bili od-
stranjeni. Prej bo obratno!
V Jelinčičevi oblastiželjnosti
so nenadoma izgubili tudi ve-
ljavo vsi volilci SNS, ki jih je
vsaj 116 tisoč. To število kar
naenkrat zanj nima veljave.
Ravno ti ljudje so verjetno še
najmanj pričakovali takšen
»politični salto mortale«. Tisti,
ki SNS in dogajanje v njej
malce bolj poznamo, smo ra-
čunali z nepredvidljivostjo
Z. J. Tudi trenutne raziskave
javnega mnenja kažejo izrazit
upad SNS v povezavi z Z. J. To
so empirična dejstva in nič
drugače. Izredni kongres SNS
je bil izraz demokratične zave-
sti številnih aktivnih članov
SNS, ker se zavedamo, da
v teh časih v Sloveniji potre-
bujemo le demokratično izra-
žanje nacionalnih hotenj, ki so
izražene v zelo jasnem in pro-
filiranem programu SNS.
Z. J. pa se mora zavedati, da
1.993 nima nobenih pogojev,
da bi postal kakšen karizmati-
čen vodja. Nacionalni vzgib pa
ni in ne more biti le monopol
enega človeka oz. sredstvo za
različne politične špekulacije
kot jih je že hotel Z. J. uvelja-
viti. S tem je izredni kongres
SNS dokazal, da tudi tisti, ki
mislimo »desno«, nismo za
Balkan, ampak lahko le ob
skupni povezavi slovenskih
desnih in desno-sredinskih
strank vzbujamo pri Slovencih
upanje in zagotovilo, da se
Slovenija ne bo spremenila
v postkomunistično državo.
Vse teze Z. J. o tem, da želi-
mo rehabilitirati tiste stranke
slovenske desnice, ki niso
uspele v parlament, so nepri-
merne in že mejijo na slabo-
umje. Tudi njegove ideje
o    Svetovnem    Slovenskem
Kongresu so takšne, da se člo-
vek resno vpraša, kaj njemu
osebno sploh pomeni slovenski
narod in Slovenija.
GREGOR URANIČ
Celje
Problematiko
šole rešujemo
z delom, ne
s štrajkom
Srednja vrtnarska, kmetij-
ska, gospodinjska šola Celje
izvaja praktični pouk po učnih
načrtih. Iz učnih načrtov je
razvidno, da v sklop praktič-
nega pouka spada tudi čišče-
nje čebulnic. V učnem načrtu
triletnih programov poklicnih
šol v agroživilstvu. Zavoda za
šolstvo in šport, Ljubljana
1992, na strani 157 in 164 je
zapisano:
»Spravilo pridelkov vrtnin
in priprava za prodajo. Ugo-
tavljanje tehnološke zrelosti
vrtnin, izkop korenčnic, go-
molj nic ali čebulnic, rezanje
kapusnic in solatnic, obiranje
plodov, čiščenje, sortiranje,
embaliranje in odprema, skla-
diščenje in vzimovanje.«
V učnih načrtih za iztekajo-
če programe. Kmetijstvo SR
02/87, Zavoda za šolstvo in
šport, Ljubljana 1988, je v ok-
viru učnega načrta za praktič-
ni pouk vrtnarjev in vrtnar-
skih tehnikov na strani 9, za-
pisano pod zaporedno številko
53: »Spravilo pridelkov in pri-
prava za prodajo.«
Na šoli izvedbo te prakse
opravimo tako, da material (v
tem primeru česen), dobimo od
pridelovalca. Delo opravimo
za plačilo. Pri tem pridobimo
določena finančna sredstva,
katera v celoti namenimo za
izboljšanje praktičnega po-
uka. Finančna sredstva, ki
nam jih daje Ministrstvo za
šolstvo in šport za kritje mate-
rialnih stroškov so premala in
ne omogočajo, da bi lahko iz-
vedli vso prakso, ki je v učnem
načrtu in si jo tudi želijo učen-
ci. Npr. aranžiranje šopkov
zahteva v povprečju naslednja
finančna sredstva za en aranž-
ma: poročni šopek: 3.000 SIT,
jubilejni šopek 2.500 SIT, na-
mizni šopek 1.500 SIT, žalni
venec 6.000 SIT, zavijanje da-
ril 300 SIT, skupaj 13.300 SIT.
Če vsak učenec na naši šoli
v šolskem letu naredi samo po
en aranžma iz posamezne sku-
pine, so skupni stroški
7.182.000 SIT. Sprašujemo se,
če se učenec ob aranžiranju
enega šopka nauči te zahtevne
umetnosti? Ministrstvo za šol-
stvo in šport nam nakaže me-
sečno 1.7ifi00 SIT za materi-
alne stroške, s katerimi mora-
mo pokriti tudi drago prakso
kmetijcev in gospodinj, ostalo
vrtnarsko prakso, ter materi-
alne stroške za: telefon, elek-
triko, kurjavo, vodo, itd. Ma-
terialni prihodki so premajhni
za redno izvajanje praktičnega
pouka, zaradi česar smo pri-
morani opravljati praktični
pouk v takšnih oblikah, da si
pridobimo sredstva. Le tako
ga lahko kvalitetno izvajamo.
Pogostokrat se obračamo za
pomoč na delovne organizaci-
je, ki opravljajo sorodne de-
javnosti za katere izobražuje
tudi naša šola. V določenih
primerih se odzovejo naši
prošnji in nam pomagajo pri
izvajanju praktičnega pouka.
Naši učenci se udeležujejo tudi
tekmovanj aranžerstva, sode-
lujejo na republiških razsta-
vah in njihove visoke uvrstitve
na tekmovanjih niso nobena
redkost.
Vse zainteresirane za delo
na naši šoli vabimo na ogled in
vsak dober nasvet bomo radi
sprejeli.
Ravnatelj
BRANKO ŠKET, di-
pl.ing.kmet.
Volilni plakati
Po končanih lanskih voli-
tvah sem 8. decembra lani naj-
prej inšpekcijskim službam
celjske občinske skupščine,
zatem pa (ker to ni bilo v nji-
hovi pristojnosti) mestni straži
prijavil kar nekaj političnih
strank, ki so v mestu divje pla-
katirale. Mesto je bilo prav
svinjsko polepljeno z volilnimi
plakati tam, kamor ti ne sodi-
jo. Mnogi od teh plakatov tudi
še danes, tri mesece po voli-
tvah, niso izginili.
V pritožbi sem za divje pla-
katiranje prijavil Liberalno
stranko. Slovensko nacionalno
stranko. Združeno listo in Slo-
venske krščanske demokrate.
Navedel sem lokacije, kjer so
divje plakatirali in pozval, da
upravni organi občine ustrez-
no ukrepajo, stranke kaznuje-
jo za očiten prekršek občin-
skega odloka in tudi zahteval,
da me o ukrepih obvestijo. Ker
tudi po treh mesecih od mest-
ne straže nisem dobil odgovo-
ra in ker močno sumim, da ni
ukrepala skladno s svojimi
pristojnostmi in nalogami, po-
stavljam zdaj javno vprašanje,
kaj je mestna straža storila
v zvezi z mojo pritožbo, katere
stranke so bile zaradi grobega
onesnaževanja in nespoštova-
nja občinskega odloka kazno-
vane in kako so bile kaznova-
ne. V pritožbi sem zapisal, da
bom zadovoljen že, če bo ka-
zen takšna, da bodo morali
svojo nesnago sami počistiti.
A kar je, vsaj vsi, še niso, očit-
no kazen ni bila takšna. Kakš-
ne je torej bila? Tokrat res pri-
čakujem javen odgovor na jav-
no vprašanje in to od »prislo-
vično učinkovite« institucije.
BRANKO STAMEJČIČ,
Celje
Socialdemokratska stranka
Slovenije,
občinski odbor Celje
vas vljudno vabi na
javno razpravo o
DENACIONALIZACIJI,
ki bo v petek, 5. marca 1993 ob 17. uri v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju.
V razpravi bodo sodelovali poslanec v Državnem zboru
in predsednik občinskega odbora Socialdemokratske
stranke v Celju gospod Vitodrag Pukl, predsednik Zdru-
ženja razlaščencev Slovenije doktor Edo Pirkmajer,
predsednica komisije za denacionalizacijo pri IS SOB
Celje gospa Darja Pavlina, predsednik Izvršnega sveta
SOB Celje gospod Jože Zimšek in predsednik Združe-
nja razlaščencev Celja gospod Slavko Kukovec._
PRIREDITVE
v mladinskem KLjUBU bo v soboto ob 21. uri koncert Power
blues banda iz Zagreba.
v jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri,
v petek ob 20. uri koncert lovskega pevskega zbora iz Škal.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri
koncert mezosopranistke Sabire Hajdarovič in pianista Hinka
Haasa.
V Narodnem domu bo v torek, 9. marca ob 19.30 tretji abonmaj-
ski koncert, na katerem bo solist violončehst Igor švarc, dirigent
pa Borut Smrekar.
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom
Gradovi na Slovenskem.
V Likovnem salonu je ob Dnevih komedije odprta razstava
z naslovom Komedija na plakatu.
V Galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici je odprta samostojna
prodajna razstava likovnih del Jožeta Perčiča, člana likovne
sekcije Svoboda iz Celja, ob njegovi 60-letnici.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je odprta raz-
stava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih.
V Cafe galeriji bodo v ponedeljek, 8. marca ob 20. uri odprli
razstavo Borija Zupančiča.
V razstavišču Laški dvorec razstavlja kiparska dela akademski
kipar Viktorja Gojkoviča, grafike pa Štefan Galič.
V avli Kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo do pone-
deljka še na ogled razstava likovnih del Lotike in Jožeta Žlausa,
članov likovne sekcije Svoboda iz Slovenskih Konjic.
V galeriji in agenciji Dober dan v Šempetru bo do sredine marca
zaradi izrednega zanimanja še na ogled razstava nedavno pre-
minulega slikarja Ivana Generaliča.
Celje
Union do 3.3. ob 16., 18.15 in 20.30 Neoproščeno - ameriški film;
4.3. ob 16. in 18.15 Neoproščeno - ameriški fihn, ob 20.30 Telesni
stražar - ameriški film; od 5.3. dalje ob 16., 18.15 in 20.30 Telesni
stražar — ameriški film.
Mali Union 4.3. ob 19. uri Morje ljubezni - ameriški film, od 5.3.
dalje ob 19. uri Neoproščeno - ameriški film.
Metropol do 8.3. ob 16., 18. in 20. uri Spomini nevidnega
človeka - ameriški film; od 9.3. ob 16., 18. in 20. uri Pod krinko
- ameriški film.
Šentjur
Kino Šentjur 5.3. ob 20.30 Neoproščeno - ameriški film, 7.3. ob
16. uri Spomini nevidnega človeka — ameriški film.
Žalec
Kino Žalec 5.3. ob 19. in 7.3. ob 17. in 19. uri Popotnik - ameriški
film.
Laško Kino Laško 5., 6. in 7.3. Sam doma - ameriški film.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo v sredo,
10. marca ob 18. uri razgovor z Milošem Mikelnom, avtorjem
knjige Veliki voz, s katerim se bo pogovarjal dr. Bruno
Hartman.
V Knjižnici v Rogaški Slatini bo v sredo, 10. marca ob 18. uri
večer pesmi in šansonov Jane Kvas, odprli pa bodo tudi razstavo
likovnih del Vere Esih.
V Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah bo jutri,
v petek ob 17. uri zdravstveno predavanje o Sladkorni bolezni.
V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek ob 19. uri nastopila
plesna skupina iz Velenja z gosti na prireditvi z naslovom Ples
živi v nas.
Št. 9 - 4. marec 1993
24
Grammvji v znamenju
Erica Ciaptona
Ameriška National Acade-
my Of Recordings Arts And
Sciences je v sredo, 24. febru-
arja, spet podeljevala gram-
myje za najvidnejše dosežke
v vseh zvrsteh glasbe v letu
1992.
Kot so mnogi napovedovali,
jih je največ in najpomenbnej-
še dobil rockerski veteran Eric
Clapton, kar šest. Pesem »Te-
ars In Heaven«, ki jo je Clap-
ton posvetil tragično preminu-
lemu sinu, je akademija pro-
glasila za najboljšo pesem leta,
njegov album »Unplugged« je
postal najboljši album leta.
Clapton je dobil grammyja tu-
di kot najboljši pop pevec za
pesem »Tears In Heaven« in
kot najbolši ročk pevec za al-
bum »Unplugged«. Pesem
»Layla«, prav tako s tega albu-
ma, je bila nagrajena kot naj-
boljša ročk pesem leta.
S petimi osvojenimi gram-
myji je bila zelo uspešna tudi
glasba iz Disneyeve risanke
Lepotica in zver Celine Dion
in Peabo Bryson sta s pesmijo
»Beauty And The Beast« po-
stala najboljši pop duet, ista
pesem je bila izbrana tudi kot
najboljša filmska pesem.
Granmiyja je dobil tudi Nii-
renberški sinfonični orkester
za najboljšo pop instrumental-
no glasbo, z grammyjem je bila
nagrajena filmska glasba iz te
čudovite risanke, petega
grammyja pa je dobil album
»Beauty And The Beast« kot
najboljši album za otroke.
Najboljša nova skupina in
najboljša rap skupina je po-
stala zasedba Arrested deve-
lopment, K. D. Lang je za pe-
sem »Constant Crawing« dobi-
la nagrado kot najboljša pop
pevka leta, Mellisa Etheridge
pa je najboljša ročk pevka leta
92. U2 so z albumom »Achtung
Baby« postali najboljša ročk
skupina. Red hot chili peppers
pa so za komad »Give It
Away« dobili nagrado za naj-
boljšo izvedbo hard ročka.
Grammyja sta dobila tudi Pe-
ter Gabriel za najboljši video-
spot v kratki obliki in Annie
Lenox za najboljši dolgi vide-
ospot.
Dva grammyja so dobili tudi
Boyz n men, kot najboljša
rhythm & blues skupina in za
najboljšo rhythm & blues pe-
sem »End Of The Road«. Naj-
boljša pevka v tej glasbeni
zvrsti je Chaka Khan pevec pa
Al Jarreau. Najboljši rap solist
je Sir mix-a-lot za komad
»Baby got back«, za najboljši
alternativni album »Bone
Machine« pa je*T)il nagrajen
Tom Waits.
Najboljša country pevka je
postala Mary-Chapin Carpen-
ter, najboljši pevec Vince Gill
za pesem »I Stili Belive In
You«, ki je postala tudi naj-
boljša country pesem leta.
Michael Jackson je iz rok
svoje sestre Janet dobil gram-
myja kot živa legenda, gram-
myje za življenjsko delo pa so
dobili Chet Atkins, Little Ric-
hard, Thelonious Mink, BiH
Monroe, Pete Seeger in Fats
Waller.
SŠ
Skovali osemindvalseto kaseto
s krasno zbirko plošč in ka-
set se lahko pohvali trenutno
pri nas najstarejši aktivni an-
sambel domače glasbe Štirje
kovači, ki igra že 39 let. Prav
v teh dneh se je na policah
trgovin z glasbenim materi-
alom pojavila njihova že 28
kaseta z dvanajstimi večinoma
svežimi melodijami. To je do-
sežek, ki ga razen legendarne-
ga Avsenika ne premore nihče.
Vodja Štirih kovačev Franc
Šegovc je na takšen dosežek
seveda upravičeno ponosen:
»V življenju sem napisal okoli
450 skladb. Večino za svoj an-
sambel, nekaj tudi za druge.
Saj veste, kako je to, pisati za
druge. Če je dobro, obdržim
zase, slabega pa ne želim dati
naprej, kaj bi pa rekli. Prvič se
na kseti predstavljamo v novi,
pomlajeni obleki in to je svoje-
vrsten čar. Vse smo ohranili,
samo mladost smo dodali in to
je dobro. Najnovejše kasete ne
bomo posebej predstavljali,
ker se bomo raje pripravili na
prihodnje leto, ko bomo pro-
slavili. 40 letnico. L^tos oais čar
ka veliko dela, saj smo že kar
dobro razprodani in zasedeni.
Igrali bomo tudi v Rogaški
Slatini.«
Franc Šegovc na vprašanje
o načrtih odgovori: »Imamo
popolnoma enake načrte kot
v začetku, to pa je samo dobro
delati, igrati in nastopati ter
razveseljevati ljudi. Vse to pa
bomo zmogli, če bomo zdravi.
Zato si želimo predvsem tega,
kajti idej za nove pesmi mi še
ni zmanjkalo.«
T.VRABL
Foto: S.RAJH
Naslov ansambla Štirje kova-
či: Franc Šegovc, Rozmanova
9, Slovenj Gradec, 62380, tel.:
(0602)42-154.
Petnajst koncertov
po Sloveniji
Ansambel Slovenija je bil
lani star petnajst let, ob jubi-
leju pa bo letos pripravil pet-
najst koncertov po različnih
krajih Slovenije. Prvi koncert
bo že v soboto, 6. marca ob
18. uri v Vinski gori, o njem pa
nam je vodja ansambla Jože
Galič povedal naslednje:
»Jubilejni koncerti z različ-
nimi gosti bodo trajali vse do
jeseni. Vinsko goro smo izbrali
s posebnim namenom, saj ima-
jo tamkajšnji ljudje domačo
glasbo radi, kar dokazujejo tu-
di vsakoletni novoletni Vide-
omehi. Tudi mi smo naslovni-
co jubilejne kasete izbrali na
novoletnem Videomehu. Ob
asnamblu Slovenija bo v Vin-
ski gori nastopil še vokalni
kvartet Ajda s citrarko in
imnetniškim vodjem Cito Ga-
lič. Ta del programa bo pove-
zoval ljudski umetnik s koro-
ške Mitja Sipek, celoten kon-
cert pa Toni Rehar.«
Dogovorjene imate tudi že
tri naslednje jubilejne nastope
in sicer v aprilu, ko se boste
ustavili v krajih, kjer so bili ali
ste doma člani ansambla.
»V Trbovljah (16. aprila) bo-
sta z nami kot gostji nastopili
Irena Vrčkovnik in Metka Vol-
čič, v Šempetru (17. aprila)
Stanka Kovačič in Rado Časi
ter Marija Reki (18. aprila)
pesnik Tone Kuntner in Kam-
niški koledniki. To je ekipa, ki
je bila pred leti skupaj na tur-
neji v Južni Ameriki. Ob tem
pa že pripravljamo novo gra-
divo, saj se nameravamo jeseni
ponovno spustiti v snemalni
studio. Tako kot prejšnja leta
bomo tudi letos imeli med 60
do 70 nastopov.«
T.VRABL
Subkuiturna izmenjava
Prejšnjo sredo so v celjskem klubu Bar Fly gostovali
trije nemški alter bendi iz okolice Grevenbroicha in Dor-
magena. Na pobudo Dušana Hedla iz mariborske agencije
Front Ročk so v Celju nastopili Unwanted Erection, po
lastnem priznanju prvi in zaenkrat edini predstavniki
mešanice pimk in pop okusov, združenih v ponk, mladi T-
Bone Tornados ter »glasni in zločesti« Stough. Z nastopi
v ormoški grajski kleti, mariborskem mladinskem kultur-
nem centru. Kulturnem domu na Humu in v Ilirski Bistrici
so fantje postavili temelje morebitnega plodnega sodelo-
vanja in izmenjav subkultumih skupin, ki so bile doslej
v večini partnerstev popolnoma zanemarjene. Front ročk
v začetku maja obljublja povratno turnejo trem sloven-
skim lokalnim alternativcem, med njimi pa bi naj bil tudi
celjski Baby Zdravo.
GRETA SENIČ
Juilu - Evrovizija je tu
Se še spominjate lanskolet-
ne evro vizij ske zmagovalne
pesmi?
Verjetno ne, kot tudi večino
ostalih pesmi iz prejšnjih let
ne. Eurosong je v svetu nepo-
membna in obrobna glasbena
prireditev, ki je sicer začinjena
z razkošnim TV shov^^om.
Glasbena industrija praktično
nima od prireditve, ki jo do-
datno obremenjujejo zastarel
in dolgočasen način glasova-
nja, nobene posebne koristi.
Nekaj blišča in boljšo prodajo
si lahko obetajo le zmagovalci
in mogoče je prav to spodbudi-
lo več manj uveljavljenih av-
torjev na domači sceni, da se
poskušajo prebiti iz anonim-
nosti in se priključiti h »gloda-
nju« že tako majhne glasbene
kosti.
Slovenski Eurosong, prediz-.
bor za Pesem Evrovizije, je
prejšnjo soboto pokazal, kje
smo na tem področju. Razga-
ljena Helena Blagne mi je pred
izborom dejala: »Sem umetni-
ca na nivoju, profesionalka.
Sem popolna ženska, glasbe-
nica, ki bo s showom, odlično
plesno skupino in dobro glas-
bo sigurno prišla na zaključno
prireditev na Irsko. Prepriča-
na sem v zmago!
Med in po nastopu sem se
rahlo nasmehnil, čeravno mi je
ob koncu, ob proglasitvi, bilo
skoraj malce žal, saj bi se mili-
jonski avditorij TV gledalcev
mogoče prav tako nasmihal in
vsi bi si zapomnili, da je bil to
nastop Slovenije.
Bojim se namreč, da simpa-
tična pesmica z naslovom Tih
deževen dan, s katero je an-
sambel 1 X band prepričal ži-
rijo, tujino ne bo zanimal.
Morda smo bili ugodni prese-
nečeni nad odlično izvedeno
pesmico mlade mariborske
pevke Darje Švajger, tradici-
onalno dobrega Tomaža Ko-
zlevčarja, ki je pel skupaj
s svojo ženo v duetu E. T. Sicer
pa bo za prenekaterega izva-
jalca veljalo podobno, kot nam
je za odrom dejal prekaljeni
Miran Rudan. »Zame je bil to
še en, za reklamo nujno potre-
ben TV nastop več.«
EDI MASNEC
Zaradi nastanka novih držav,
ki so postale nove članice
Evrovizije, bodo za te organi-
zirali še en predizbor, ki bo
tudi v Ljubljani, 3. aprila. Tre-
nutno je prijavljeno 7 držav,
tri pa gredo v finale na Irsko.
Projekt bo slovensko naci-
onalno TV stal okoli 380 tisoč
DEM.
PRED 5. LETI:
1. ISHOULDBESOLUCKV
2. ITHINKWE'REALONENbwKVLIEMINOUGE
3. TELL IT TO MY HEART TIFFANV
4. WHENWILLIBEFAMOUSTAYLOR DAVNE
5. GET OUTTA MY DREAMS^ROS
6. CANDLEINTHEVVIND BILLYCX:EAN
7. SHAKEYOURLOVE .............. ELTONJOHN
8. THEJACKTHATHOUSEBUILTDEBBIEGIBSON
9. SAYITAGAIN ......................  JACK'N'CHILL
10. VALENTINE JERAMIE STEVVART
......................................... T'PAU
PRED 10. LETI:
1. DOVVNUNDER...................................   MENATVVORK
2. SIGN OF THE TIMES........................... THE BELLE STARŠ
3. TOOSHY.......................................   KAJAGOOGOO
4. ELCTRICAVENUE.................................   EDDYGRANT
5. GLORIA......................................   LAURABRANIGAN
6. UPWHEREWEBELONG................. JOECOCKER& J. VVARNES
7. THE CUTTER...........................   ECHO & THE BUNNYMEN
8. YOUCANTHURRYLOVE..........................  PHILLCOLLINS
9. NEWYEAR'SDAY........................................... U2
10. WHAM RAP............................................. WHAM!
PRED 15. LETI:
1. UPTOWNTOP RANKING.............sCOTT FRITZGERAlT/yS
2. IFIHADVVORDS................. BROTHERHOOD OF MAN
3. FIGARO.............^.................. ABBA
4. TAKE A CHANCE ON ME................................• novSSEV
5. NAT1VENEWY0RKER................................      VVINGS
6. MULLOFKINTVRE..................................B1LLWITHERS
7. L0VELYDAY....................................   ° ELO
8 MY BLUE SKY......................................D^n cteVVART
9 H0TLEGS/IWAS0NLYJ0CKING................... "°heatwave
10. THE GROOVE LINE..................................
PRED 20. LETI:
1. BLOCKBUSTER..................... THESVVEET
2. DOYOUWANNATOUCHME....................      GARYGLITTER
3. PARTOF THE UNION..............................   THESTRAVVBS
DANIEL...........................................  ELTONJOHN
5. YOU'RESOVAIN.................................. CARLY SIMON
6. SYLVIA................ FOCUS
7. ROLLOVER BEETHOVEN............... ELO
8. PAPERPU\NE....................................   STATUS QUO
9. ME AND MRS. JONES....................... BILLY PAUL
10. WISHINGWELL..................................     .....   FREE
PRED 25. LETI:
1. MIGHTVOUEEN................................   MANFREDMANN
2. EVERLASTING LOVE...............................   LOVEAFFAIR
3 .BAND ME SHAPE ME.............................   AMENCORNER
4. SHE VVEARS MY RING............................   SOLOMON KING
5. AMITHAT EASY TO FORGET...........   ENGELBERT HUMPERDINCK
6. SUDDENLY YOU LOVE ME.......................  THETREMELOES
7. JUDY IN DISGUlSE.............  JOHN FRED AND HIS PLAYBOY BAND
8. GIMME A LITTLE SIGN...........................  BRENTON WOOD
9. ICAN TAKE OR LIVE YOUR LOVING............   HERMAN 'S HERMITS
10. PICTURESOFMATCHSTICKMEN....................   STATUS QUO
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večemem programu med 19.30 in 22.00 uro.
SŠ
Št. 9 - 4. marec 1993
25
Broadway
v dvorani
Golovec
Sredi aprila bodo v Sloveni-
ji gostovali člani Broadway
IVlusical Company iz New Tor-
ka z ročk musicalom Hair, ali
v prevodu Lasje. Pred leti smo
v celjskih kinematografih lah-
ko gledali Formanov film
z enakim naslovom, ki je nav-
dušil predvsem gledalce mlade
in srednje generacije. V ušesih
je ostala tudi kopica pesmi, ki
se še danes vrtijo. Spomnimo
se le nekaterih: Aquarius, Go-
od morning starshine. Let the
sunshine...
Musical Hair so na Broad-
wayu krstno uprizorili pred 25
leti. Od takrat do danes pa
polni dvorane kjerkoli ga
uprizarjajo. Ansambel Broad-
way Musical Company je na-
mreč z musicalom Lasje že
mnogokrat gostoval v Evropi
in povsod so bile dvorane raz-
prodane. Letos se bodo na
evropski turneji prvič ustavili
tudi v Sloveniji in se predsta-
vili trikrat: v Mariboru, Celju
in Ljubljani. V Celju bodo na-
stopili v nedeljo, 18. aprila, ob
19.30, v dvorani Golovec.
Musical Hair z dogajanjem
posega v šestdeseta, v obdobje
hipi scene, pojava mirovnih
gibanj, boja proti potrošniški
družbi. Ko so ga na Broadwa-
yu pričeli uprizarjati, je veljal
za drznega in šokantnega. Da-
nes to ni več, kljub temu pa ga
občinstvo rado gleda.
V Sloveniji bo gostovala pr-
va ekipa BroadM:ay Musical
Company, predstavo je režiral
James Rado, ki je režiral tudi
krstno izvedbo tega musicala,
koreograf je Joe Donavan,
glasbeni vodja Noel Stevens,
glasbo za musical Lasje pa je
napisal Galt Mc Dermot. Na-
stopili bodo pevci in plesalci iz
New Yorka in Londona, s se-
boj pa bodo pripeljali tudi teh-
nično ekipo, ki bo skrbela za
ozvočenje dvoran.
Po besedah Vemerja Userja
iz mariborske agencije za ma-
nagement F*ro Musica se po-
dobne glasbene prireditve
povsod po svetu odvijajo
v športnih dvoranah in da te-
žav z akustiko ni, če je ozvoče-
nje dobro in strokovno oprav-
ljeno. Nastopajoči bodo peli
v živo, zagotavljajo organiza-
torji.
Vstopnice za musical Hair
bodo v predprodaji nekoliko
cenejše, kupite pa jih lahko pri
blagajni bazena Golovec ter
v turističnih agencijah Slove-
nijaturist in Pot pod noge. Če
bo uspel dogovor z ravnatelji
srednjih šol, bo srednješolska
mladina lahko vstopnice ku-
povala tudi v šoli.
Po besedah Vemerja Userja
se bodo trudili organizirati tu-
di avtobusni prevoz za tiste, ki
niso iz Celja, Maribora ali
Ljubljane.
N.G.
V nedeljo, 7. marca, bo
v Slovenskih Konjicah gosto-
vala Šimekova Marjanca. Za-
njo je veliko zanimanje, saj je
bilo v hipu razprodanih 1200
vstopnic v športni dvorani.
Med drugim bodo nastopili
Don Juan, Štajerskih 7, Sedmi
raj. Piranski fantje, Vindi, Ma-
rio, čarovnik Mr. Lee (Bogdan
Fras) iz Pirana in mnogi drugi.
Šimekova želja je, da bi letos,
ko je peta Marjanca, le-to
predstavili v vseh večjih dvo-
ranah po Sloveniji, finale pa
bo v Mariboru v začetku ju-
nija.
Alfi Nipič se je vrnil s smu-
čanja in se vrgel na pripravo
novega videa, ki ga bo izdal
jeseni. V ponedeljek je nekaj
kadrov posnel tudi v tovarni
klobukov v Škofji loki, sicer
pa zbira vse potrebno za eno-
mesečno gostovanje med Slo-
venci v Avstraliji. Na pot se bo
odpravil 20. marca, spremljali
pa ga bodo Slovenci živeči
v Avstraliji.
Ameriške funky-dive EN
VOGUE so skupaj z bratom
ameriškega predsednika Ro-
gerjem Clintonom posnele pri-
redbo komada »Change Is
Gonna Come«, ki ga je včasih
prepeval legendarni Sam Co-
oke. Naslov priredbe je zelo
podoben osnovnemu motu iz
predsednikovih predvolilnih
obljub in glede na (zaenkrat
še) veliko popularnost Clinto-
na, menadžerji pričakujejo ve-
lik uspeh skladbe.
HARRY CONNICK JR je bil
pred kratkim na ne\^'yorškem
letališču JFK aretiran zaradi
posesti strelnega orožja, za ka-
terega seveda ni imel potreb-
nih dovoljenj. Na račun očeto-
ve in pa seveda tudi svoje po-
pularnosti, je za oprostitev na
sodišču bil zadosten izgovor,
da je bila pištola božično dari-
lo sestre, sam pa je zaradi šte-
vilnih nastopov ni utegnil le-
galizirati.
CHEAP DATE je je ena pr-
vih rockabilly superskupin.
Poleg basista Tonya Salesa
(ex-Tin Machine), so v skupini
še; bobnar Slim Jim Phantom,
prej pri najboljši rockabilly
zasedbi STRAV CATS, Jeff
Skunk Baxter, kitarist raz-
padlih Dooble Brothers, pre-
peval pa bo znani angleški
igralec Hary Dean Stanton.
Kralj popa in dobrotnik
MICHAEL JACKSON je na-
menil več kot milijon dolarjev
organizaciji, ki se ukvarja
s problemi najstniških brez-
domcev v Los Angelesu. Jack-
son je tudi zatrdil, da bo tej
akciji sledilo še mnogo podob-
nih po vseh ameriških veleme-
stih.
THE JESUS LIZARD in
NIRVANA so skupaj izdali
singl s skladbama »Puss« in
»Oh, the Guilt«. Prva naklada
singla je kar sto tisoč izvodov,
»Oh, the Guilt« pa je tudi prva
nova pesem, ki jo je po letu dni
izdala Nirvana. Curt Cobain,
šef nirvanistov, je v nekem in-
tervjuju prvič odkrito sprego-
voril tudi o svojih seksualnih
nagnjenih. Priznal je, da je »po
duši« gay, in da bi nadaljeval
s biseksualnim življenjem, če
ne bi srečal Courtney Love,
s katero je sedaj poročen.
BRYAN FERRY je s pomoč-
jo pevke Carlene Anderson, iz
skupine ¥oung Disciple, po
petletnem premoru posnel
singl s priredbo blues klasike
»I Put A Speli On You«. Ta
singl je predhodnica albumu
»Taxi«, ki naj bi kmalu izšel,
na njem pa bodo v večini pri-
redbe evergreenov.
STEREO MCS so zaključili
razprodano turnejo po Veliki
Britaniji, aprila pa se odprav-
ljajo čez lužo, kjer bodo pro-
movirali svoj zadnji album
»Connected«. STEREO MCS
so pred dvema letoma že prišli
na ameriški Top 40 s singlom
»Lost In Music«, prav tako pa
se je na ameriškem trgu dobro
prodajal njihov prejšni album
»Siipernatural«, tako da fantje
najbrž ne bodo imeli pretežke-
ga dela s predstavitvijo svoje-
ga zadnjega dosežka. Po an-
gleških lestvicah pa se trenut-
no- vzpenja tretji singl »Gro-
und Level« z albuma »Con-
nected«.
GUNS N' ROSES bo prva
ročk skupina, ki bo igrala na
moskovskem kremeljskem tr-
gu, ki ga je po padcu sovjet-
skega režima pred dvema leto-
ma ruska vlada razglasila za
javni prostor. Vstopnice za ta
koncert so že naprodaj,
v predprodaji pa se jih da do-
biti po 15 DEM, kar je za tre-
nutne ruske razmere kar
astronomska cena.
V ponedeljek je izšel tretji
album temnopoltega genija
LENNVA KRAVITZA. Prvi
singl s tega albuma ima naslov
»Are You Gonna Go My Way«,
pri snemanju pa so mu poma-
gali Aerosmith, Mick Jagger in
pa seveda Vanessa Paradis.
DON HENLEY, včasih pe-
vec popularnih EAGLES, da-
nes pa predvsem zelo uspešen
producent, se bo moral zago-
varjati na sodišču. Za 30 mili-
jonov dolarjev ga toži njegova
dosedanja založniška hiša
Geffen, ker je enostransko
prekinil pogodbo z njimi in
hotel izdati svoj novi album za
neko drugo založbo.
Country zvezdnik WILLIE
NELSON se je moral s svojo
družino preseliti v avtobus.
Ameriški davčniki so mu zara-
di neplačanih davkov zasegli
vse premoženje. Številni prija-
telji in ljubitelji countrv glas-
be že zbirajo denar za odplači-
lo Willievih neplačanih ra-
čunov. STANE ŠPEGEL
»Vse ob svojem
času!«
»Vse ob svojem času.'«, me je
oni dan pomirjevalno trepljal
Kosta, ko sva stala nekako
vzporedno s pipo za pivo in
tako nekje iz polovice Barfly-
ja spremljala dogajanje na
odru. Prav narahlo sem priki-
maval in mu zaradi glasnosti
tiščal uho čisto pred usta, ki so
se iz istega razloga morala
dreti. Tako se namreč pogo-
varjamo na ročk prireditvah,
sploh kadar je pred nami moč-
no in navito ozvočenje, kar je
v sredo zvečer gotovo bilo.
S seboj so ga pripeljali gostu-
joči trije ansambli iz Nemčije,
točneje iz Donvagena, za kate-
rega sem prvič slišal, leži pa
baje blizu Dortmunda. Ome-
njenemu trojnemu germanske-
mu paketu je turnejo po Zlo-
veniji organiziral mariborski
Front ročk z direktorjem Hed-
lom na čelu, ki je projekt pod-
prl tudi tako, da je izrabil pri-
ložnost za promocijo zadnje
plošče svojega ansambla cen-
ter za dehumanizacijo z naslo-
vom Radost in veselje se budi-
ta. Pa sem se tudi jaz tisto po-
poldne zbudil, sicer precej
pozno, a še vedno pravočasno,
da sem lahko z doslednimi
vratarji razčistil nejasnosti
glede vstopnic. Med tonsko
vajo sem se potem sprehodil
do Caffe Galerije, kjer sem
ravno nabasal na začetek pro-
slave poslovnega tespeha mojih
novih sodelavcev, s katerimi
trenutno delim usodo v ured-
ništvu časopisa Zrcalo. Ra-
dost, ki se je ob tem dogodku
dala razbrati z nasmejanih
obrazov, je hkrati tudi raz-
mehčala napete životce in
obisk razgrajaškega koncerta
je bil seveda tazadnje, kar bi
še koga zanimalo. Tako sem po
zdravici v Barflv odkorakal
spet sam, saj se tudi Sanjska
ne vidi ven iz šolske zvezanosti
in presedi dneve in noči pri
risalni deski.
Program so začeli CZD iz
Trat, bend, ki je sredi osemde-
setih po vzoru mnogih punko-
idnih skupin zavil v temačnost
dark scene, kjer je s težko pre-
bavljivo glasbo precej samo-
svoje vztrajal na kontinuiteti.
Šele z zadnjo ploščo je torej
odprl vrata plesnosti in postal
zanimiv tudi estradnim kro-
gom. Prav za to sem si privoščil
biti presenečen, čeprav se očit-
no še niso povsem odpovedali
zagrenjenosti in matrariji, ki
spominja na prizore s stranišč-
ne školjke. Dobro so odigrali
šopek novokomponiranih, ki
so ga nabrali po evropskih fe-
stivalih, katere nekateri člani
že redno spremljajo. Potem so
na oder prišli prvi Nemci z an-
gleškim imenom Unvvanted
erection, ki poleg hecnega
imena niso imeli kaj posebne-
ga za pokazat. Ne bom jih pri-
merjal z Stan red fox, saj jim
še do gležnjev niso segli, če-
prav so si to želeli. Preživeli
smo še nekaj priredb odigra-
nih z nemško solidnostjo in že
so me bolele noge. Druga sku-
pina je bila najavljena na pla-
katih kot Jesus Christ Experi-
ence, meni pa se zdi, da so se
predstavljali kot nekakšni
Tornadi. No, vsekakor zani-
miv in simpatičen trio z nevsi-
ljivim nastopom in obilico sve-
žine v ritmiki in angleščine
v poetiki. In vstrajal sem. Mi-
nile so že tri ure rockenrola in
neuspešno sem žical za tisti
vodeni pir, ko je pobegnila že
večina redkih prisotnih, pred
nami pa je bil nastop zadnje in
tudi najbolj zrele zasedbe Sto-
ugh.
Ti so se rokanja lotili ka-
baretno in učinkovito, pred-
vsem po zaslugi agilnega
frontmana in pevca, ki se je
kot vsi ostali pred njim čudil
globoki zaspanosti občinstva,
s svojimi komentarji pa je
v dobro voljo spravljal v glav-
nem svoje rojake, čeprav je go-
voril v čitljivi nemščini. Pove-
dal je nekaj krepkih, predvsem
pa sorodnih temu kar jez več-
krat kvačkam tule, pa se jasno
ni nič prijelo. Korektno so po-
tem odžagali nekakšno hard
rokovsko predstavo in izgoreli
nekje ob pol enih. Poleg glas-
benikov in strežnega osebja,
sva z Renatam ostal edina, ki
sva zdržala do konca. Splačalo
se je. Adijo.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. STEP IT UP - STEREO MCS (6)
2. SLIVER - NIRVANA (2)
3. STEAM - PETER GABRIEL (5)
4. WHO'S GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2 (8)
5. DEEPER AND DEEPER - MADONNA (3)
6. 7 - PRINCE & NPG (9)
7. ORDINARV VVORLD - DURAN DURAN (1)
8. SOMEDAV - LISA STANSFIELD (7)
9. IN THESE ARMS - BON JOVI (4)
10. VIENNA - ULTRAVOX (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI (4)
2. LJUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX (6)
3. ŠTAJERC - ZORAN PREDIN (3)
4. GOSPODAR - AVTOMOBILI (4)
5. ŽELIM SI - EINSTEIN (2)
6. KROKODILČKI - ČUKI (2)
7. SVETE KRAVE - ORLEK (3)
8. MOJ DOM JE LUBLANA - TOMAŽ DOMICELJ (1)
9. ČRNA MAČKA - SANK ROČK (1)
10. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (9)
Narodno-zabavne melodije:
1. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (8)
. 2. Z DOBRO VOLJO - ANS. VINKA CVERLETA (8)
3. NORČAVI PUST - ŠTAJERSKI VRELEC (2)
4. VIHRAVO DEKLE - ANS. ZORAN ZORKO (1)
5. Z NAMI VSI NA PLES - MAK + EDVIN FLISER (6)
6. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & HELENA BLAGNE (8)
7. PŠENIČNI LASJE - HMELJARSKI INST. KVINTET (8)
8. POSTAL SEM PENZIONIST - PODKRAJSKI FANTJE (5)
9. LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ (1)
10. BRŽ MUZKA NAJ ZAIGRA - ANS. SREDENŠEK (4)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
SVVEET THING - MICK JAGGER
HOPE OF DELIVERANCE - PAUL MCCARTNEV
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
GLEJ - AVIA
MOJA POT JE POLNA OGNJA - CALIFORNIA
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
ZA MAM'CO MOJO - ANS. MIRO KLINC
IŠČEM TE - ZASAVCI
Nagrajenca: Jelka Grudnik, Bračičeva 4, Velenje
Sebastjan Gril, Čedetova 2, Laško
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec__
lestvica domačih zabavnih melodij
izvajalec__
lestvica narodnozabavnih melodij
izvajalec__
ime in priimek:
naslov;_
Št. 9 - 4. marec 1993
26
Tokrat ga pripravlja ureilniStvo
s. IVI. R. A. O.-a
(ptvega slovenskega neodvisnega moškega tablolda)
izdajatelja o sebi
Niko Lipnik-Lipe: »Bilo je
enkrat januarja leta 74. Bil
sem še čisto majhen in hkrati
je bilo prvič, da sem se podal
na daljše potovanje. Kaj vse
sem jaz takrat videl... (tudi
tisto, kar ni za male otroke).
Ah, pa saj se ne spomnim.
Vem, da sem taval približno
eno uro. Vsi boljši so popadali
nekam drugam, jaz pa sem pr-
vi od samih invalidov prišel na
cilj. Tako sem bil spočet. Od
takrat naprej pa se okoli mene
dogajajo samo oslarije in bilo
bi čudno, če bi bil jaz kaj dru-
gega.
Rodil sem se kot ena čudna
mala štruca. Še danes vidim
tisti zlobni obraz medicinske
sestre, ki me je za noge prijela
ter pod pipo porinila. Kaj sem
hotel drugega, kot se dreti.
Naslednje, česar se spomnim,
je od takrat, ko sem bil star
približno en mesec. Čisto po-
motoma mi je ušlo v plenice.
Še danes mi je zaradi tega ne-
rodno pred mamo. Potem sem
že začel hoditi v vrtec. Vse je
bilo lepo in prav, dokler ni pri-
šel v vrtec neki novi tip, ki me
je potem totalno pretepel, ker
še ni vedel, da sem jaz najmoč-
nejši v vrtcu.
Moje prvo kolo bi skoraj po-
stalo moja življenjska napaka.
Potem se je začela šola. Prvi
razred se mi je povsem zame-
ril, ker me je sosed vsak dan
tepel. Proti koncu osnovne šo-
le sem učiteljico kar nekajkrat
zapisal v dnevnik ali pa jo sa-
mo oklofutal in poslal iz razre-
da. Sedaj, v srednji šoli, sem se
naučil že mnogo koristnih
stvari, ki jih verjetno ne bom
nikoli več uporabljal. Zašel
sem tudi v slabo družbo. Ne
poslušam več Guns'n'Roses,
pijem le še sok brez sladkorja,
kavo brez kofeina, coca colo
light, žgano pijačo brez alko-
hola ter Laško pivo z vsemi
strupi.
Zadnjič sem se vozil z rolko.
Super mi je šlo, vendar pa sem
na navodilih za uporabo poza-
bil prebrati, kako se ta presne-
ta reč ustavi. Zašel sem v neko
grmovje, ki pika in tam tudi
obtičal. Domov sem prišel
s povsem razpraskanim obra-
zom, zato si vam ga sploh ne
upam pokazati.«
Boštjan Rančigaj: »Moje
življenje je bilo na začetku ze-'
lo lepo. Jedel sem hrano, ki je
ni bilo treba žvečiti, mama me
je kar naprej nosila okrog. Na-
to sem se'rodil.
Takrat se je v mojem življe-
nju začelo dogajati sranje. Pri-
hajalo je v glavnem iz moje
zadnje plati. Če bi tudi danes
to počel na isti način kot ta-
krat, bi me mama verjetno
pretepla.
Zelo pomemben dogodek
v mojem življenju se je zgodil,
ko sem bil star štiri leta, tri
mesece in 23 dni. To je bila
moja prva življenjska izkušnja i
(zaradi katere sem tri dni sku-
paj samo tulil). Mama je bila
že povsem obupana. Zdravnik
me (ne vem, zakaj) ni hotel
sprejeti, oče pa je iz maščeva-
nja skuril vsa osja gnezda
v bližini. Mogoče je bila med
njimi tudi tista osa, ki me je
pičila.
Pravi preobrat v mojem živ-
ljenju pa so pomenile moje pr-
ve hlače. Dobil sem jih, ko sem
bil star 12 let. Bile so zelo lepe,
rumene. A so mi bile prekrat-
ke. Zato sem bil žalosten. Ven-
dar se je to zgodilo že pred
šestimi leti. Sedaj nisem več
žalosten, saj imam rjave oči in
adidaske.
Enkrat sem jedel tudi pala-
činke.
Zadnje čase veliko hodim
v gledališče, kjer je zelo tem-
no. Najlepše je takrat, ko
zmanjka elektrike. Takrat se
iz dvorani zaslišijo čudne reči.
V parterju nekaj zareglja, na
balkonu nekaj poči in šele na
galeriji se pokaže prvi Casa-
nova.
Dis is di end, maj onli frend.
Aii ste že siišaii,
da...
...je MGV 176 mali gospo-
dinjski vrtalnik
.. .imajo tudi krave roge
.. .ima Metllica štiri člane,
vendar trenutno ne vem, kate-
ri so
.. -da ima 102,8 MHz dva M-
ja (Help: MM2)
.. .da leva možganska he-
misfera vpliva na moralno flu-
idnost in nekonformizem
.. .da je Miki Mouse peder
...da Slash igra kitaro, če-
prav Ronald Reagan ni več
predsednik ZDA
.. .da so izumili steklo, skozi
katerega se vidi
.. .da so šolske priponke po-
dobne zaporniškim izkaz-
nicam
.. .da so Beatlesi razpadli
.. .da   elektrončki   nimajo
imen in priimkov
...da obstaja nevarnost in-
fekcije in krvavitve, če si
ustreljen v glavo
.. .da včasih tudi ženski re-
čejo človek
.. .da imata letalo in traktor
skupnega le toliko, da se nobe-
nega ne da namazati na kruh
Kako se da
poenostaviti
življenje
Kaj pomeni en krožeč?
-mednarodni znak za štu-
denta.
Kaj pomenita dva krožca?
- mednarodni znak za moški
WC.
Kaj pomenijo trije krožci?
- mednarodni znak za štu-
denta na moškem WC-ju
Kaj pomenijo štirje krožci?
-mednarodni znak za dva
moška WC-ja
Kaj pomeni pet krožcev?
- mednarodni znak za olim-
pijado
Kaj pomeni šest krožcev?
-mednarodni znak za štu-
denta na olimpijadi
Kaj pomeni sedem krožcev?
- mednarodni znak za moški
WC na olimpijadi
Kaj pomeni osem krožcev?
-mednarodni znak za dva
AUDI-ja
Kaj pomeni devet krožcev?
- mednarodni znak za
AUDI-ja na olimpijadi
Kaj pomeni deset krožcev?
-mednarodni znak za štu-
denta, ki se je z AUDI-jem pr-
pelu na olimpijado
- V šoli nas učijo, da je naš razred torta, jaz pa sem kos
torte. Ampak, jaz bi bil raje kremšnita!
-Plava trava zaborava, zelena pa si vse zapomni!
-Bio jedan andeo bez krila. E, pa jebala ga gravitacija. \
- Dva digitrončka gresta objeta po cesti in pojeta: »Raču-l
najtenanas!«
- Zdravnik sprašuje bolnika: »Pravite, da vam je padla nai
glavo velika črka iz neonske reklame. Ali vas zelo boli?«
»Ne, gospod doktor; imel sem srečo. Ta črka je bila mehki
č!«
- Ali veste, zakaj morajo mlada dekleta ob osmih v poste-
ljo? Zato, da lahko pridejo ob desetih domov! ^
Najbolj cool
so risanke
Ja, saj vem, otročji smo, pa
kaj potem? Ja, kva čmo zdej,
a čmo jokat? Bolš da kupmo en
eurokrem, v jok pa na drevo.
A to bi radi? Zakaj ravno ri-
sanke? Enostavno: ZATO! Ker
imajo takšne fore, da te dol
butne. Najboljše so kakšen
Bubimir, tist ptič, ko fuU la-
ufa, pa kakšen Speedy Gonza-
les, ali pa hladni dirkač, pa
tudi Pink Panter rastura. Naj-
boljše je to, da je, ko se še
vedno strelajo, tip, ki je bil
ustreljen, ali čist črn ali pa cel
preluknjan. Samo hodi pa še
kar naprej. V naslednji sliki je
pa tako in tako spet čisto do-
ber. Edino, kar mi gre pri To-
mu in Jerryju najbolj na jetra,
živce ali kakor koli že hočete,
je to, da mišek tolče mačka ko
zmešan. Pa če ga maček slu-
čajno poje, zakaj ga ne zgrize?
Še zmeraj je upanje za tisto
miš usrano. Najbolj cool pa je
tisti kojot, ki lovi tistega br-
zinskega ptiča. Ej, kakšne izu-
me ima ta tip! Da ti gate scu-
fa! Pa to ni res! Tisto je šport-
no, ko mu naredi tisto past, ko
najprej s fračko spari, prevrže
kanglico, zalije rožo, roža zra-
ste, prižge vžigalico in tako
naprej... Samo nečesa fuU ne
kapiram. Takšno brilijantno
zanko kot jo je naredil... Za-
kaj potem tista kugla ko jota
zatumba v zemljo? Ni mi jas-
no, a se je on prestavil, ali j«
naredil kakšno napako v načr-
tu? Nekaj je moralo biti. Ali pa
onadva, tista cucka, Droopj
ali kako je naslov, ko jima za-
steka, ko ne vesta, kako bi pri-
mer reševala naprej, pa gresta
loja scenarij brat. Pa daj ne-
haj, ej! Samo on, tamali cucet
je faca, kadar reče tisto: »M(s\
ata ima vedno prav, on je na-
boljši.« Bolje bi bilo, če bi vam
jaz to lahko v živo povedal, saj
ga zelo izvirno oponašam.
Pa tudi Disneyjeve risanke
so super. Joo, ej, tisti racak
Jaka, kakšen lulibald je pa to!
Pravo budalo tromotrono!
Najbolje je, ko ga tisti veverici
j.. v glavo. Mu tiste orehe kra-
deta. Kva tip popizdeva! Pa
tisti njegov »spič«! D best ri-
sanka !
Potem pa oni Speedy Gon-
zal^s! Ma kakšen Carl Lewis!
Kadar se tisti mišek zažene,
tako mali kot je, pa naredi tak
prepih, da kar drevje puli!
Bolše, da ga ni pri nas. Če bi se
po teh naših, že tako zluknja-
nih cestah preganjal, si lahko
zamislite, kakšne bi potem bi-
le?! Od podlage bi jih trgala
zgužvane bi bile kot rjuha. Tc
so res risanke, ki ti popravijo
razpoloženje. In, povem vam
bodite malo bolj otročji in
glejte jih še vi. Veste, res so
cool.
Z NT & RC V Gardaland
Glede na dober odmev, na
katerega je med mladimi
bralci in poslušalci akcija
z NT&RC v Gardaland nale-
tela lani, smo se v uredništvu
odločili, da bomo v sodelo-
vanju s turistično agencijo
Dober dan s to akcijo letos
nadaljevali.
Tako bomo vsak teden iz
kuponov, ki bodo objavljeni
v Vrtiljaku, izžrebali tri pot-
nike, poleg njih pa bomo iz-
žrebali še deset potnikov, ki
bodo poslali kupone, objav-
ljene v Tednikov! petici. Ak-
cija bo trajala do konca sep-
tembra.
Prvi letošnji izlet v Garda-
land bo 27. marca. Na avto-
busu, ki ga bomo napolnili
skupaj z agencijo Dober dan,
bo tudi ekipa Novega tedni-
ka in Radia Celje, ki bo pri-
pravila reportažo z izleta.
Žrebanje kuponov bo vsa-
ko soboto v oddaji TEEN
VAL. V žrebanju bodo sode-
lovali vsi kuponi skupaj, ne
glede na to, kdaj bodo po-
stani.
Na avtobusih, s katerimi
se bomo vozili v Gardaland,
bo tudi nekaj presenečenj
- nagradnih iger. Vsi tisti
udeleženci izleta, ki bodo
imeli fotoaparat in jim bodo
na stoterih vrtiljakih, zavija-
jočih železnicah in drugih'
nenavadnih stvareh, ki se
skrivajo v Gardalandu, po-
srečile dobre fotografije, bo-
do za svoje delo nagrajeni
z izletom leta - potovanjem
v pariški Disneyland. Sicer
pa bomo fotografije sproti
objavljali tudi v Novem ted-
niku.
V nagradi - brezplačnem
izletu v Gardaland - ni vklju-
čena vstopnina, ki si jo bodo
morali udeleženci izleta pla-
čati sami.
Sicer pa lahko podrobnej-
še informacije o izletu dobite
v agenciji DOBER DAN
v Šempetru (tel. 701-305),
kjer se lahko za izlet prijavi-
jo tudi vaši prijatelji in
znanci.
Če mislite pozno decembra
sejati, vam priporočamo, da
najprej odgmete sneg. Nato pa
nekaj krogov s traktorjem po
njivi, da polomite led. Če ste
zamudili trgatev, vam pripo-
ročamo, da oblečete bundo,
rokavice in skibuce. Saj veste,
da pravijo, da gre mraz rad za
nohte. Če hočete, da bodo buč-
nice imele pravi okus, jih mo-
rate zalivati z žganjem. Če pa
hočete, da bodo slane, jih vsa-
kič, ko se pozno vrnete domov,
dobro pourinirajte. Če hočete,
da vam fižol hitreje raste, mu
na vrhu kola obesite sliko nage
ženske in fotokopiranih 1000
DEM.
Če hočete, da vam hitre-
je zrasejo piščanci, jih ne sme-
te pregloboko posaditi. Za
boljšo rast pšenice je le-to tre-
ba redno okopavati. Potrebno
jo je tudi redno zalivati, ven-
dar je najbolje, če prinesete
vsako žlico vode posebej, saj
drugače postane postana. Če
hočete, da hmelj hitreje dozo-
ri, ga ob setvi zalivajte s pirom
(made in Laško). Če hočete, da
vam korenje raste s perjem
v zemljo in s korenom v zrak,
seme predhodno priključite na
negator. Tako boste lažje kon-
trolirali velikost korena. Naj-
boljšo koruzo dobite iz semena
koruze, ki je bila že prejšnje
leto najboljša koruza.
Sicer pa je trenutno najbolj
donosna poljščina, ki najdlje
uspeva (če jo sadite po skritih
kotičkih!) indijska konoplja.
Tudi butastemu kmetu zraste
lepa hčerka.
MOŠKI samski, malo rabljen
(ne po svoji krivdi) išče starej-
šo izkušeno žensko, za skupno
čakanje na smrt. Ni važno, če
si lepa ali bogata; važna sta
ljubezen in zvestoba. Avto, hi-
ša in devize niso ovira. Moje
mere in starost (v, t, s: 145, 26,
96). Pridi v moj krepak objem.
Sem dobro situiran (dobivam
pokojnino od upokojenskega
sklada - izumil sem Offov mo-
tor). Išči me pod šifro: STA-
REC IN ZVER.
PRODAM hišo, letnik 1984,
tronadstropna, podkletna,
z novo slamnato streho. Nov
polivinil na oknih, zamenjane
podnice, pribite z nerjavečimi
žeblji, novo lakirane, na novo
prebeljena črna kuhinja. Lo-
čene sanitarije in jedilnica,
centralno kaminsko ogrevanje
ter pohištvo, ki ga je že koristil
Aleksander Makedonski. Po
stopnišču so keramične plošči-
ce, ki jih je naredil naš naj-
mlajši sin, ko se je zadnjič
igral z glino. Imamo tudi zvoč-
no povezane sobe (ta sistem se
je zelo dobro obnesel na la-
djah, ki so včasih plule po Mis-
sissipiju). Na splošno pa je hi-
ša v zelo dobrem stanju (razen
balkona, ki je že malo podprt).
Vsi zainteresirani dobijo na-
daljnje informacije pod šifro:
UDOBNOST V TOPLEM
DOMU.
Št. 9 - 4. marec 1993
27
Železni John
Nekje globoko v osrčju zele-
ne angleške pokrajine Dorset
se je jeseni okoli sto moških
udeležilo takoimenovanega
»vikenda železnega Johna«.
V Združenih državah so po-
dobne delavnice nekaj povsem
običajnega, v Britanijo pa so
prodrle šele lani in so še vedno
ravno prav skri\Tiostne, da
privlačijo veliko občutljivih,
sodobnih, iščočih se moških.
Dogajanje je zavito v tančico
skrivnostnosti in nekateri zu-
nanji opazovalci poročajo, da
je smisel vsega menda v tem,
da gredo možje v gozd, tam
tolčejo po bobnih in vpijejo.
Idejni oče tega precej čuda-
škega početja je ameriški pes-
nik Robert Bly, ki je pred ne-
kaj leti izdal večkrat razpro-
dano uspešnico Iron John (Že-
lezni John), v kateri ugotavlja,
da se je prav moški izgubil
v meglicah časa, sodobni člo-
vek ga je izgnal iz moške psihe
in svoje družine pod močnim
in uničujočim vplivom indu-
strijske revolucije. Blyevi pri-
vrženci preživijo nekaj dni ob
koncu tedna v prizadevanjih,
da bi se spet približali moške-
mu iz časov pred industrijsko
revolucijo, pogosto z globokim
razglabljanjem o o<±nosu sin
- oče. Pravzaprav je smisel
menda v tem, da govorijo o od-
nosu s svojimi očeti in kot se
večkrat izkaže, so baje prav
očetje krivi za vse tegobe, ki
na tem svetu pestijo njihove
sinove.
Iskanje primarne moškosti
je v Britaniji precej novo - lani
se je prvega shoda občutljivih
Adamov udeležil celo sam Ro-
bert Bly, leto dni kasneje pa je
to častno nalogo prepustil ob-
časnima sodelavcema in sona-
rodnjakoma, sam pa se je
umaknil. Zlobni jeziki trdijo,
da je menda izgubil vero
v iskanje Železnega Johna ali
vsaj vero v uspešnost svojih te-
rapevtskih »moških« delavnic.
Kako poteka iskanje
izgubljene moškosti
Udeleženci se poskušajo
s številnimi »vajami« prikopa-
ti do dna svoje duše, kjer se
skriva vse, kar so menda izgu-
bili, varno zaklenjeno s klju-
čem   vzgoje   in   civilizacije.
V eni izmed vaj se razdelijo
v pare, enemu paru zavežejo
oči in drugi ga mora brez be-
sed voditi po precej razriti
gozdni poti »na sprehod«.
Udeleženci pri tem skusijo po-
polno odvisnost od sočloveka,
hkrati pa se jim čudežno od-
krivajo še druge skrivnosti.
Kot kaže, so iskalci izgubljene
moškosti tudi sicer že vajeni
novodobnih copmij in iskanja
nečesa globljega in neoprijem-
ljivega, meditacije so jim ne-
kaj povsem domačega, zato se
lahko tudi takoj sprostijo in
preidejo k bistvu. Kajti bistvo
se skriva v njihovem odnosu
do očetov in to so vedeli že, ko
so se prijavili na tridnevni te-
čaj. Zato verjetno ni in ne mo-
re biti presenetljivo, da se jim
med nemim romanjem čez dm
in stm z zavezanimi očmi, kot
da bi se igrali slepe miši, utr-
nejo na primer takšna opaža-
nja: »Šele zdaj sem se zavedel,
da mi oče ni nikdar povedal,
da me ima rad«; »Zadnjič sem
več ur prebil z očetom v avto-
mobilu in ves čas sem imel ob-
čutek, da nekaj manjka. Zdaj
vem, kaj. Hotel sem ga vpraša-
ti, »ati, ali me imaš rad«, pa si
nisem upal.«
Druga vaja za razblinjanje
vsiljene vloge hrabrega mo-
škega je vzajemno psovanje, ki
naj bi utrdilo sposobnost, da
mimo prenesete kritiko in se
ob njej tudi razjočete, če se
vam slučajno zahoče. Udele-
ženci sedijo v krogu in drug za
drugim obtožujejo so-tečajni-
ke vsega, kar jim pač pade na
pamet.
Možati intenziv doseže vr-
hunec z bobnanjem - vsak ude-
leženec mora prinesti s seboj
boben (velikost in oblika nista
pomembni, vsaj dokler tisto,
kar prinesete, še vedno vsaj
v grobem spominja na boben)
- ritmično skupinsko tolčenje
po teh instrumentih sprošča
energijo in omogoča tistim, ki
tolčejo po bobnih, da se laže
prikopljejo do svojega notra-
njega izgubljenega moškega in
z njim vzpostavijo pristno in
trdno razmerje.
iron Jolin
Kot rečeno, temelji vse to
beganje po gozdu na Blyjevi
knjigi Iron John; avtor v njej
razlaga globlji pomen stare
pravljice o železnem Johnu ali
Janezu: V nekem kraljestvu je
bil skrivnostni gozd, iz katere-
ga ni bilo vrnitve. Nekega dne
stopi pred kralja hraber vitez
in ga vpraša, ali bi lahko zanj
opravil kakšno še prav posebej
hrabro delo. Kralj ga pošlje
v gozd in ko vitez pride do
mlake sredi gozda, se iz nje
pokaže kosmata roka, zgrabi
vitezovega psa in ga potegne
pod vodo. Vitez se jadmo obr-
ne in jo mahne nazaj v kralje-
stvo, kjer zbere nekaj mož.
Skupina se vrne k mlaki z ve-
dri in v nekaj dneh izpraznijo
vodo iz kotanje. Na dnu nale-
tijo na kosmato bitje - odpelje-
jo ga pred kralja in ta ga vta-
kne v zlato kletko, ključ pa da
kraljici. Kosmatinca poimenu-
jejo Iron John in od takrat da-
lje biva na dvoru v svoji kletki.
Ko se kraljevič nekega dne
igra v bližini Železnega Johna,
se mu žoga zakotali v kletko,
John pa mu jo je pripravljen
vrniti samo, če mu odklene
kletko. Kraljevič se vrne na-
slednji dan in Johna spet prosi
za žogo. Kosmatincev odgovor
je tudi tokrat enak: jaz tebi
žogo, ti meni ključ (ki ga kra-
ljica hrani pod blazino v svoji
postelji). Kraljevič spet ostane
praznih rok in se še tretjič vr-
ne k Johnu. Takrat kralja in
kraljice ni doma, zato mu
končno odklene vrata kletke,
nato pa se še sam odloči, da bo
skupaj s kosmatincem zapustil
kraljestvo, ker noče več star-
šem pred oči. Iron John mu
zagotovi, da ga v novem svetu
čaka »nekaj veliko boljšega«.
Bly razlaga, da je kraljevič
pravzaprav zavest, John pa ti-
sto drugo, divje, ujeto v spone
civilizacije. Šele ko človek
pretrga vezi s starši, lahko za-
res odraste.
Zakaj lahko spodobni bri-
tanski moški dozorijo samo
v divjini oddaljenega Devona,
ni znano, tudi vloga bobnov ni
čisto dobro pojasnjena, nekaj
pa je vendarle kot na dlani:
iščoči moški morajo za ta divji
vikend iskanja svojih globin
odšteti kar 250 funtov, v eni
skupini pa jih je okrog sto.
Nekdo očitno mastno zasluži
s prodajo iskanja poti k sebi...
sicer se je pa ta bolezen razši-
rila tudi na sončno stran Alp.
Naslovnica knjige Iron John.
Piše Mojca Belak
16. nadaljevanje
Zelo pomembno je bilo, kaj
je kdo delal v vinogradu. Tako
so med brači le ženske in otro-
ci, putarji jih čakajo na vrhu,
vrhu pa se pravi sep. Od tod
nosijo polne brente v klet, kjer
grozdje meljejo in stiskajo.
Gospodar v vinogradu ponuja
svojim delavcem staro vino in
pravijo, da je slab gospodar ti-
sti, ki nima na bratvi starega
vina.
Postopki z grozdjem so v ra-
zličnih krajih pač različni. Na
Krasu pravijo, da je za teran
najboljše, če grozdje z nogami
zmastijo mlada dekleta.
Ponekod grozdje res zmasti-
jo z nogami, drugje ga spet
meljejo strojno in nato takoj
stiskajo, drugje spet ne stiska-
jo takoj po mletju. To zlasti
velja za rdeče sorte; kajti po
mletju grozdje pustijo, da ko-
žica, ki oklepa jagodo, v njej
pa je barva, to barvo izpusti in
dlje ko je takšno grozdje v pa-
cu, temnejša je rdeča bai-va vi-
na. Nekatere rdeče sorte pa
stiskajo po tehnologiji belih
sort; to pomeni, da takoj po
mletju grozdje tudi stiskajo in
tako dobijo vino rose in po ta-
ketn postopku v Franciji sti-
skajo tudi modri pinot kot se-
stavino sicer belega šam-
panjca.
Ko vino stiskajo, tisti pri
stiskalnici skrbno pazijo kaj se
dogaja. Danes je to vse bolj
umirjeno, grozdje povečini ta-
koj zmeljejo, stiskalnice so so-
dobne, hidravlične. V večjih
kleteh so ti postopki domala
avtomatični, ponekod so raču-
nalniško vodeni in daleč od
naših oči. Vse se dogaja v ce-
veh, v katerih naprave in stro-
kovnjaki uravnavajo procese
stiskanja, fermentacije in vse
postopke vinifikacije. Pri tem
ni nobene folklore in romanti-
ke več, pa tudi takšnega napo-
ra ne, ki so ga poznali ne le
v prejšnjem stoletju, temveč
tudi še v dobršnem delu tega
stoletja.
Včasih je bratev trajala ne-
kaj dni in ko je bila končana,
so na vogalu vinograda izko-
pali luknjo, stisnili vanjo
grozdno jagodo in prosili Bo-
ga, naj jim drugo leto spet pol-
no 4a ... Vse do danes pa se je
ohranila navada, da ko brači
obero zadnjo grabico, zapojo.
Najmlajši med njimi odreže na
dnu  vinograda  najdebelejšo
rozgo, nanjo natakne najdebe-
lejšo in najslajšo jagodo, da
lahko tudi vinograd pije iz
svojih grudi.
Pravijo tudi, da je zelo do-
bro, če se na vrhu vinograda,
na sepu, srečata zadnja brenta
in prvi koš gnoja, kajti vino-
gradu moramo vrniti to, kar
smo mu vzeli.
Svoje navade imajo tudi na
Primorskem, vendar se kopr-
ske razlikujejo od tistih iz no-
tranjosti Istre. Spet drugače
ravnajo v Brdih in po svoje na
Vipavskem. Tu so ob koncu tr-
gatve pripravili za večerjo te-
daj najljubšo jed Vipavcev
- krompirjevo polento, posuto
s koštrvmovino. V Slovenskih
goricah čez dan niso veliko
jedli, glavni obrok pa je bila
večerja, obilna z mesom, saj je
neredkokje dan pred bratvijo
gospodar imel koline.
Na Krasu se veselijo terana,
ki so ga včasih stari možaki
izgovarjali »tem«. Ta stara av-
tohtona sorta je tako stara, da
jo v svojih zapisih omenja sve-
tovno znani beneški trgovec
Marco Polo, ki je v 13. stoletju
prvi izmed Evropejcev prodrl
na Kitajsko in prijateljeval
s cesarjem Kublaj Kanom.
V Beli krajini napoveduje
trgatev sv. Mihal. Tudi tu so
ponavadi brale ženske, fantje
pa so nosili brente, na začetku
dela pa so rekli »Svet božji
križ!« Ko pa so končali vrsto,
so dejali »Čast bogu, vragu pa
figo!« Tudi v Beli krajini ima
vsak, ki nosi brente, svojo pa-
lico, na katero si sproti zare-
zuje, koliko brent je že znosil.
Na Dolenjskem pravijo tistim.
ki obirajo grozdje, oberači. Na
Primorskem so uporabljali za
rezanje grozdov ukrivljen nož,
ki so mu rekli fouč.
Zanimivo je tudi to, da se je
stiskanje grozdja z nogami
ohranilo še v tem stoletju, če-
prav je bila to domena sred-
njega veka. Obiranje in tlače-
nje grozdja je lepo upodoblje-
no na freskah Janeza iz Kastva
v hrastoveljski cerkvi, kjer
lahko vidimo, kako tlačijo
grozdje z nogami v veliki kadi.
Posebne pozornosti so vred-
ne tudi vinske stiskalnice ali
preše. Morda bi kdo mislil, da
je to stara naprava, ki je laila
doma v vsakem vinogradu, pa
ni res.
V 19. stoletju so jih imeli le
zemljiški gospodje, ki pa so za
ustrezno odškodnino dovolje-
vali kmetom, da so jo uporab-
ljali. Zanimivo je tudi to, da
v arhivskem gradivu iz 18. sto-
letja ni nikjer omenjena in to
v severovzhodnih krajih Slo-
venije, kjer je veliko vino-
gradov.
Stare lesene stiskalnice pa
so prave mojstrovine in niso
rabile le svojemu poglavitne-
mu namenu, ampak so vsebo-
vale tudi estetske prvine. Niso
pa imeli povsod po obliki in
načinu delovanja enakih sti-
skalnic. Navadno so skonstru-
irane na enega ali na dva vija-
ka. Pri nekaterih je spodnji del
vijaka obtežen z velikim kam-
nom, nekatere starejše stiskal-
nice pa imajo namesto okro-
glega obdelanega kamna ple-
ten koš, napolnjen s kame-
njem. Pri sodobnejših in izpo-
polnjenih stiskalnicah je spod-
nji del vijaka pritrjen ali vpet
v ležiče spodnje prečke. Poz-
namo tudi stiskalnice na ovna,
na vint,6. koštrune in kozle.
Danes imamo tudi na kmečkih
domačijah tovarniško izdelane
hidravlične stiskalnice. Pone-
kod so še ohranili stare sti-
skalnice, nekatere od njih so
prave velikanke. Večinoma jih
ne uporabljajo več, so le
v okras prostorov vinskih hra-
mov in gostišč.
Na Slovenskem so že od
nekdaj vino shranjevali v teh
lesenih posodah, ki pa so bile
vse do 19. stoletja opasane
z lesenimi in kovinskimi paso-
vi. Sodi so bili trebušaste obli-
ke in mnogi so taki še danes,
čeprav lahko vidimo v kleteh,
kot so ptujska, mariborska,
ormoška in še katera, tudi ve-
liko hrastovih sodov jajčaste
oblike. Vinarji vam bodo po-
vedah, da so takšni sodi še po-
sebej primemi za lepo zorenje
dobrih letnikov, preden jih
ustekleničijo v buteljke, kjer
zorijo naprej.
Leseni sodi so različnih veli-
kosti, od nekajstolitrskih, do
tistih, ki drže več tisoč ali celo
več deset tisoč litrov. Največji
leseni sod v Sloveniji je menda
v koprski kleti, drži pa 40 tisoč
litrov vina.
Vinski sodi so ponekod pra-
ve mojstrovine. Ne le zaradi
tega, ker so iz kakovostnega
lesa, najboljši od vsega je sla-
vonski hrast, temveč zato, ker
so mnogi prav umetelno izde-
lani. Prednje stene so rezljane
z motivi iz kletarskega življe-
nja, upodabljajo znane \anske
svetnike, z njih je mogoče pre-
brati znane pregovore in za
kletarja pomembne letnice.
Res pa je, da so le redki od njih
»umetnine« na visoki ravni,
prevladujejo preprosti, dosti-
krat kičasti načini rezbar-
jenja.
Brez šole ni znanja
že v zgodnji dobi ukvarja-
nja z vinsko trto in pridelova-
njem vina je človek spoznal,
da brez znanja ne bo mogel
razvijati dobrega vinogradni-
štva in pridelovati dobrega
vina.
Že leta 1869 je bila ustanov-
ljena kmetijska šola v Gorici
s poudarkom na vinogradni-
štvu in kletarstvu. Vinorejska
in sadjarska šola je bila 1873
ustanovljena v Slapu pri Vipa-
vi, a so jo 1886 leta preselili na
Grm pri Novem mestu, že od
leta 1869 pa je bilo v Gorici
tudi tako imenovano Kmetij-
sko poskuševališče. Leta 1952
je bila ustanovljena sadjarsko
vinarska postaja v Šempetm
pri Gorici, kjer so od leta 1953
pripravljali poskusne sorti-
mente novejših sort vinske tr-
te. To delo danes nadaljuje
ampelografski vrt Biotehniške
fakultete iz Ljubljane v Krom-
berku, in sicer od leta 1961.
Iz vseh omenjenih šol so do-
slej izšli že mnogi ugledni
strokovnjaki, brez njih tudi
slovensko vinogradništvo in
vinarstvo ne bi imelo ugleda,
kakršnega ima.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 9 - 4. marec 1993
2«
Št. 9 - 4. marec 1993
9
št. 9 - 4. marec 1993
3(
Radio Celic v
razvezi z NT
oa 1. marca naprej deluje H C kot samostojna profitna enota,
še vedno v okviru poslovnega vodstva hiše NT & RC in njenih
sinergetičnih učinkov
časi se spreminjajo in ljudje z njimi, je sicer star latinski
pregovor, vendar ga je mogoče uporabiti tudi v našem primeru.
Razloge za stroškovno in prihodkovno delitev med NT in RC
kaže videti v racionalizaciji poslovanja, izkoriščenosti kadrov-
skih potencialov, medijski čistosti in specializaciji novinarstva
in morda ne nazadnje v boljšem obvladovanju prihodkov in
stroškov, boljšem planiranju in nadzoru opravljenega dela.
Radio Celje na ta način prak-
tično začenja s tržnim življe-
njem za svoj račun. Od takšne-
ga sloga življenja si obetamo
realne možnosti, ne samo za
preživetje v teh nezanesljivih
gospodarskih razmerah, am-
pak za realno zarisovanje pri-
hodnje medijske in novinar-
ske, radijske podobe na regi-
onalni in lokalni ravni.
Konkurenca v etru, ki je pri-
sotna na širšem celjskem in
slovenskem nebu ta čas, prav
tako zahteva reagiranje in to
je tudi eden od pomembnejših
razlogov za notranjo reorgani-
zacijo. Konkurenca, ki prihaja
v obliki komercialnih radij-
skih postaj zasebnega tipa, pa
takšen razlog posebej podčr-
tuje.
Druga skupina razlogov za
racionalnejše organizacijske
prijeme je v ponudbi takšnega
radijskega programa, ki ne bo
»težil«, ki bo poslušalcu dajal
bistvene servisne informacije
in racionalno dozo lokalnih in
regionalnih    informacij,    po
možnosti najbolj aktualnih,
kajti le-ta ostaja glavna zna-
čilnost in prednost radijskega
medija.
Ob poudarku aktualne in
racionalne »lokalne« informa-
cije, ki je medijski trend v sve-
tu, pa žeUmo svojemu poslu-
šalcu bolj kot doslej dati do-
volj dobre glasbe. Bistveno iz-
boljšati razmerje med govo-
rom in glasbo, predvsem v ko-
rist glasbe - to je tudi ena naših
temeljnih usmeritev za leto
1993
MITJA UMNIK
In kdaj naj bi na celjskih ra-
dijskih frekvencah ponudili
prenovljeno radijsko shemo?
Računamo, da natančno
15. marca, ko naj bi se ob dose-
danjih frekvencah 100,3 in
95,9 MHz prvič oglasili tudi
z Boča na frekvenci 95,1 me-
gaherca. To je dan, ki bo našo
radijsko sedanjost praktično
ločil od prihodnosti. Ta pri-
hodnost se je začela zdaj. Od-
ločeni smo, da jo oblikujemo
po svojih najboljših močeh in
sposobnostih.
»Komaj sem jih dohajal z odgovori,« je zavzdihnil Mitja Umnik po srečanju z up vzbujaji
četico tretje in četrtošolcev, ki jih je na ekskurzijo na Radio Celje pripeljala njihova tovariš
Majda Petan. Milena B. Poklic jim je predstavila Novi tednik. »Spraševali so me tako odraslo,
sem jim morala odgovarjati nadvse resno,« pa je bil njen komentar. Edi Masnec pa jih je sa
fotografiral.
Radovedneži iz II. osnovne šole Celje
Žirija bi dala
12 točk Tajdi
če ste v soboto spremlja-
li izbor za slovensko po-
pevko, ki naj bi sodelovala
na Evroviziji, vam je goto-
vo vse jasno.
Popevke so bile zanič,
niti ena ni bila tistega zve-
na, ki bi šel dobro v ušesa
evrovizijski žiriji, poleg te-
ga pa sta na izboru sodelo-
vali vsaj dve pevki (prva in
zadnja), ki resnici na ljubo,
ne bi naredili niti avdicije
za sprejem v malo boljši
pevski zbor. Petčlanska ži-
rija Radia Celje, ki ji je
predsedoval naš glasbeni
urednik Stane Špegel, iz
Ljubljane pa se nam je kot
nadzornica pridružila Na-
taša Assejev, je zato v so-
boto hudo trpela. Prvič je
morala namreč pesmi po-
slušati že popoldne, potem
pa še spremljati televizijski
prenos. Če bi pravila igre
to dovoljevala, bi naša žiri-
ja 12 točk podelila izvrstni
Tajdi Lekše, vsi ostali pa bi
se vrteli od ene točke do
treh. Ker to, žal, ni bilo
mogoče, smo se odločili
največ točk podeliti Darji
Švajger, ki je svojo, sicer za
Evrovizijo neprimerno pe-
sem, odlično odpela in ki bi
tudi s svojim nastopom in
izgledom dostojno zastopa-
la barve Slovenije na Evro-
viziji. Darja se je potem
uvrstila na drugo mesto,
lXBand pa se je zavihtel
na prvo. Greste stavit, da
skozi drugi krog, ki bo se-
lekcioniral pevce iz vzhod-
noevropskih držav, fantje
ne bodo prišli?
N.G.
REVIZIJA RUMENEGA CE
Pesem ptic iastnic
Zakon o denacionalizaciji je
eden od kompromisov s prete-
klostjo; takorekoč nujno zlo,
ki z obliži na stare kraste od-
pira sveže rane. Poanta je tako
že sama po sebi konfliktna in
vsakršno špekuliranje z ele-
mentarnimi čustvi srečnih do-
bitnikov in nesrečno prizade-
tih lahko pripelje do tega, da
se bodo najbolj zagreti zopet
podali v hosto. In si krivice
lajšali v zavetrju posekanih
smrek. Dokler jih ne odkrijejo
nostalgični cerkveni aktivisti
in jim razložijo, da so bili tisti
štori včasih božji.
Toda zakon in pripadajoči
mu prilastki pa — kot da ni bil
pisan za ljudi, temveč za tiste,
ki jim nekaj pripada in one, ki
jim - ne da bi bili pri tem kaj
krivi - nekaj ne pripada več.
Čeprav so bili ves ta čas pri-
padniki predvsem svojega. Za-
to takšni dekreti običajno bo-
trujejo transformaciji pripad-
nikov v odpadnike. Kako se
črede nekoč koristih občanov
spreminjajo v nekorektne bor-
ce za preživetje, lahko povedo
sosedje^ policaji in socialne
delavke.
In kdo je kriv, da t. i. »nič
krivi« najemniki nacionalizi-
ranih stanovanj dobesedno
trepetajo pred »novimi« last-
niki, ki jim v glavnem ponuja-
jo tri možnosti: izselitev - ode-
ruške najemnine - odkup po
tržni ceni. Taisti lastniki prav-
gotovo ne. Kar se njih tiče, je
v redkih primerih vprašljivo le
pomanjkanje strpnosti in še
kakšnih drugih lastnosti, ki
človeku niso tuje. In zgodi se,
da nekateri od teh »novih«
lastnikov niso ravno bogati, pa
se jim zato mudi. Druge pa
spet razganja od večdesetlet-
nih psiho-muk in zdaj pod Pe-
terletovim portretom nazdrav-
ljajo koncu odvzetega sna.
Mnogo je takšnih, ki sploh ni-
so vedeli, kaj vse jim pripada
- približno toliko kot tistih, ki
jim na kraj pameti ni padlo, da
jim bo kdo kdaj stregel po og-
njišču, ki so ga ravno prejšnjo
soboto adaptirali.
Vsako mešetarjenje s prete-
klostjo je pogubno za seda-
njost. Zgodovina kot glavni
upnik vsega hudega lahko le
opozarja, da zadoščenje nima
pretirane retroaktivne veljave.
Revizija nekega reformskega
zla pa je vsekakor potrebna, če
že ne nujna. Toda le v maniri,
ki po skrajnostih ne presega
prejšnje. Ali drugače poveda-
no: stare krivice ne smejo za-
menjati nove. Prav to naj bi
bilo vodilo pripravljalcev in
potrjevalcev zakona. Toda za-
konske luknje, ki niso toliko
posledica strokovne vneme,
ampak bolj derivat političnih
ribarij, puščajo maneverski
prostor tako tistim, ki jih je
zakon premoženjsko rehabili-
tiral kot onim, ki se jim kot
prostor obetajo maneverske
luknje. Zato so se združili:
domnevni, dejanski in nak-
ljučni lastniki najprej na eni
strani, potem pa še vsi dom-
nevno, dejansko in naključno
prizadeti na drugi strani za-
kona.
A zakon je trdno vmes. Kriv
že zato, ker je. Ker nekaj od-
pravlja, da bi popravil in ne-
kaj popravlja, ne da bi od-
pravil.
Glasbeno zaslišanje
Bojana Križaja
Mesecu marcu pravimo Slo-
venci - sušeč in bojim se, da bo
za Slovence še marsikateri
mesec - sušeč, pa ne samo zara-
di vremenske suše, če bo, am-
pak zaradi cen, ki so že in nas
vse že lep čas mučijo.
Zima pač je kakršna je in
letos smo hudo pogrešali sneg,
pa ne samo sneg, ampak tudi
Bojana Križaja, ki nas je leta
in leta dobesedno vedno pri-
klenil pred televizijske spre-
jemnike in upam, da vas bo
tokrat tudi na radijske, saj bo
ta naš beli vitez gost oddaje
Glasba je življenje. Bojan trdi,
da nima posluha in da noče
vznemirjati množic s svojim
glasom. Rad posluša moderno
glasbo, ki je v Križajevi hiši
največkrat prisotna, saj imata
glavno besedo pri glasbenem
programu hči Andreja, ki se
uči klavir in sin Boštjan, moj-
ster na harmoniki. Znano je,
da Bojan večkrat obišče Ja-
ponsko, daljno deželo smeh-
ljajev. Na vprašanje, kako mu
je všeč njihova glasba, je odgo-
voril: »Imajo zelo specifično
glasbo in zdi se mi, kot da bi
mačku skakal po repu, če po-
slušaš njihovo tradicionalno
glasbo.«
Če ste ljubitelji glasbe in še
nimate walkmanna, bi ga pa
želeli imeti, vas vabimo k so-
delovanju v naši nagradni igri,
kjer nagrajuje Avtomotor iz
Celja.
Vse devičnike in device, pa
tudi tiste, ki to niso, opozarja-
mo na astrologijo v glasbi, kaj-
ti v tem znamenju je bil rojen
tudi Michael Jackson, dokaz
več, da so device in devičniki
res cepljeni na popevke.
»Glasba je višje razodetje
kot vsa modrost in filozofija!«
je nekoč izjavil Ludwik van
Beethoven in vam zatorej sve-
tujem, poslušajte čim več glas-
be, morda boste postali celo
- modrijan!
vaša SIMONA H20
-Dajte poslancem pesek!
-Pa ne zato, da bi ga svojemu ljudstvu metali v oči.
-Dajte jim pesek! Spodrsnilo jim bo.
- Zamrznili so plače...
RADIJSKI SPORED
od 4. do 10. marca
četrtek, 4.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00 Novi
6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Poslovne inI
macije, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 EF
7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8
Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Mali O, 10.00 Novi
10.15 Minuta za zdravje, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novi
12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 K
danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17
Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporedi
Petek, 5.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30, Gospodarske novice, 6.40 Borj
poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7
EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 Obvest
8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkove šteng
10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavri
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Dar
do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.30 K
danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17
Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporedi
Sobota, 6.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6,
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Agencijske vesti, 7.00 Druga jut
nja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 EPP, 7.50 EPP, 8
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Ho
skop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 Študentski sen
11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Glasba je življenje, 14.30 Ki
danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z viol
skim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Radij
dnevnik (prenos RaS), 19.30 Večerni spored, 22.00 Zaključek s|
reda.
Nedelja, 7.3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.45 Horoskop, 9
Čaj za dva, 10.00 Novice, 11.00 Kmetijski nasvet, 11.30 Time out
šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 8.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Boi
rabljenih avtomobilov, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Teč
niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 športno dopoldi
10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam dam
15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 K
nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica nar(
no-zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 9.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Ponud
in povpraševanje CIS GZ, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7
Tečajnica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poroč
8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9
Vroči eter, 10.00 Novice, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldane
mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-
(prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergree
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 10.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Bor:
poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7
EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05 Poroč
8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega sejma, 11
Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Dad
do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 16
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17
Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do peti
ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.1
na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. .
Št. 9 - 4. marec 1993
p1
DEŽURSTVA TRGOVIN
potrošnikova samopostrež-
ba trgovina Soča v Stanetovi
^ in diskont na Cankarjevi
sta ob sobotah odprta do
7 ure, slednji je odprt tudi ob
ledeljah od 8. do 12. ure. Ob
jgdeljah so od Potrošnikovih
fgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
,jlski oddelek v blagovnici
jova vas, marketi na Ljub-
janski cesti, Dolgem polju,
;gomji Hudinji, Vojniku, Što-
3I1 in na Ostrožnem, samopo-
jtrežne trgovine v Gaberjah,
?od gradom, Tmovljah, Te-
jarjah, Frankolovem, na Sve-
ini, na Ljubečni, Polulah,
] Šmartnem v Rožni dolini,
jkofji vasi in Novi cerkvi ter
itojnica na celjski tržnici. Ob
pedeljah je odprt tudi kiosk
jri celjski bolnišnici in sicer
)d 12.do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte na-
ilednje prodajalne kruha:
Jtručko, Ado in Pekarno
i-Štorah ob sobotah od 7. do
[3. ure, Štručka je odprta tudi
)d nedeljah od 7. do 11. ure,
dosk na Hudinji pa je odprt
)b sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
d je odprta ob sobotah od
f.do 15.ure, ob nedeljah pa od
J.do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
)b sobotah od 7.30 do 15. ure
)dprte samopostrežne trgovi-
le: Center, Rio, Otok, Voglaj-
la, Logarska, Sedmica, Soli-
lamost in Ložnica. Diskont
na Ljubljanski cesti 52 je od-
3rt od 7.30 do 16. ure, nakupni
center Lava pa od 7. do 15. ure.
Ob nedeljah je od 8. do 12. ure
adprta poslovalnica Ložnica
aa Ljubljanski 52.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
n ob nedeljah od 7.do 11. ure
('am je na voljo celjska tržnica.
, ^sak dan ter ob sobotah, nede-
■ jah in praznikih je od 7. do
|L3.ure odprta trgovina Drag-
s!or na Mariborski 119, mini
'market Gaj v Ozki ulici je od-
Vrt vsak dan od 8.30 do 22. ure,
ob nedeljah in praznikih pa od
8.do 22. ure, trgovina Figec
v Štorah je ob sobotah odprta
od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah
pa od 8. do 12., trgovina Mini
shop Jereb na Teharjah je ob
sobotah odprta od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
U.ure, mini market Čebelica
v Novi vasi je odprt ob sobotah
in nedeljah od 8. do 21. ure,
odprta pa je tudi trgovina Na-
di v Šmarjeti pri Celju in sicer
vsak dan od 8. do 20. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprt je tudi di-
skont Komi ob sobotah od
7. do 17. ure in ob nedeljah od
7. do 12. ure, Market Zlatorog
ob sobotah od 7. do 15. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure. Na Brezah nad
Laškim je ob sobotah od 7.30
do 13.30 in ob nedeljah od
8.do U.ure odprta trgovina
z mešanim blagom Kocman.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
IClanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8.do U.ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, odprta je prodajalna Kru-
hek v ulici Dušana Kvedra in
sicer ob sobotah od 7.30 do 17.,
ob nedeljah pa od 8. do 18. ure
ter prodajalna Močnik v Vrb-
nem pri Šentjurju v soboto od
8. do 17. ure, ob nedeljah pa od
8. do 12.30.
Žalec
RR trgovina je ob sobotah in
nedeljah odprta non-stop od
5.30 do 23. ure, market Eni pa
ob sobotah od 8. do 17., ob ne-
deljah in praznikih pa od 8. do
12.ure, Potrošnikova poslo-
valnica Marelica v Preboldu je
ob nedeljah odprta od 7.30 do
U.ure, prodajalna Gala
v Šempetru v Savinjski dolini
pa ob sobotah od 8. do 13. ob
nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v mesecu februarju je odprt
Market Velenje in sicer ob so-
botah od 7. do 19. in ob nede-
ljah od 8.do U.ure. Odprta je
tudi samopostrežna trgovina
KK Ptuj na velenjski tržnici,
ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8.do U.ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8.do U.ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do U.ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12.ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8.do U.ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8.do U.ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
'LEKARN
LEKARNA CELJE: Redni
delovni čas Lekarne na Stane-
tovi ulici v Celju je od pone-
deljka do petka od 7. do
20. ure, ob sobotah od 7. do 13.,
od 13. ure dalje v soboto, do
ponedeljka do 7. ure zjutraj pa
je organizirano neprekinjeno
dežurstvo. Enako velja tudi za
praznike.
LEKARNA ŠENTJUR:
Redni delovni čas lekarne je
od 7. do 18. ure, ob sobotah pa
od 7. do 13. ure.
LEKARNA LAŠKO: Lekar-
na je odprta od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12.
LEKARNA MOZIRJE: Red-
ni delovni čas je od 7. do
19. ure, ob sobotah pa je lekar-
na odprta od 7. do 12. ure.
LEKARNA SLOVENSKE
KONJICE je med tednom od-
prta od 7.30 do 13. ure in od
14. do 20., ob sobotah od 7.30
do 13. ure, ob nedeljah pa red-
no dežurstvo traja od 9. do
12. ure.
LEKARNA VELENJE: Od
ponedeljka do petka je lekarna
odprta od 7. do 20. ure, ob so-
botah od 7. do 14. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa imajo or-
ganizirano dežurstvo, z enour-
no   prekinitvijo   od   12. do
13. ure.
LEKARNA ŠMARJE PRI
JELŠAH: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 13. ure.
LEKARNA ŽALEC: Redni
delovni čas med tednom je od
7.30 do 19.30 ure, ob sobotah
od 7.30 do 14. ure, vsako nede-
ljo pa je lekarna dežurna od
8.do U.ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do  ponedeljka  do  7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
■7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
Veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
Veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je ocl 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
Veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
fedna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
7. marca bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-
2l9, od ponedeljka, 8. marca dalje pa bo dežural dr.vet.med-
•Drago Zagožen, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Od jutri, petka, 5. marca dalje bo dežural dr. vet. med. Jože Pan-
gerl, telefon 741-041.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici se je
pretekli teden rodilo 22 deč-
kov in 15 deklic.

Celje
Poročili so se trije pari.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para in
sicer Jože KUKOVIČ iz Kame-
na in Zdenka CMOK iz Tratne
ob Voglajni ter Heinz Otto
SCHMITZ iz Nemčije in Vida
NOVAK iz Tmovca.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Dragan DJU-
KIČ iz Prišlina in Marija KRI-
VEC iz Sv. Jurija, Andrej KI-
DRIČ in Angela ŠKET oba iz
Rogaške Slatine, Albin KRI-
ŽANEC iz Loga in Valerija
KITAK iz Rogatca ter Ferdo
PLAVČAK iz Tlak in Radojka
ARSENOVIČ iz Bakatiča.    _

Celje
UmrU so: Ivan JUG, 83 let iz
Šentjurja  pri   Celju,  Anton
KOKALJ, 70 let iz Rogaške
Slatine, Alojz KOROŠEC, 66
let iz Maribora, Matevž FER-
ME, 89 let iz Mestinja, Antoni-
ja ROZMAN, 87 let iz Ložnice
pri Žalcu, Jožef GORIČAR, 63
let iz Polzele, Julijana KI-
DRIČ, 72 let iz Kristan vrha,
Marija OKORN, 79 let iz Celja,
Gabrijela KRAŠEK, 84 let iz
Celja, Angela SEBIČ, 72 let iz
Jakoba pri Šentjurju, Marija
Jelisava LUŽAR, 66 let iz Ce-
lja, Jože AVŽNER, 53 let iz
Polzele, Jožef CVIKL, 68 let iz
Vizor, Kristina SKOK, 91 let
iz Sevnice, Henrik KOK, 86 let
iz Celja, Franc MARZIDOV-
ŠEK, 52 let iz Celja, Katarina
MATEKOVIČ, 80 let iz Roga-
ške Slatine, Jelka MARUŠIČ,
66 let iz Celja, Franc PUHIČ,
66 let iz Žalca, Andrej JESE-
NEK, 26 let iz Celja, Avgust
ZALOKAR, 85 let iz Celja,
Marija VEDENIK, 60 let iz
Dobrteše vasi, Vitomir MILE-
TIČ, 82 let iz Celja, Vera PER-
KLIČ, 80 let iz Celja, Terezija
TOMAN, 79 let iz Slovenskih
Konjic in Rudolf HUDOLIN,
79 let iz Mozirja.
Šentjur pri Celju
Umrl je Mihael KLADNIK,
83 let iz Košnice.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Alojzija VREČKO,
80 let iz Šmarja pri Jelšah, Te-
rezija ŽOGAN, 96 let iz Bo-
drišne vasi 30 in Marija JU-
RIČKO, 84 let iz Šmarja pri
Jelšah.
Žalec
Umrli so: Terezija ŠKOR-
JANC, 85 let iz Dolenje vasi,
Friderik VELIGOŠEK, 73 let
iz Migojnic, Marija KOČE-
VAR, 80 let iz Ločice ob Savi-
nji, Franc KRAJNC, 37 let iz
GaUcije, Marija RIBIČ, 89 let
iz Ojstriške vasi, Lucija JUN-
GER, 67 let iz Vranskega in
Josip SVRŽNJAK, 70 let iz
Brezove gore.
Spomladansko
cvetje
v mesecu marcu je skoraj
pravilo, da je poleg sadja in
zelenjave na stojnicah celjske
tržnice videti tudi pomladan-
sko cvetje. Šopki prvih zvonč-
kov in teloha stanejo po 50 to-
larjev.
Na sicer bolj prazni tržnici
smo opazili tudi sveže slive, ki
stanejo zasoljenih 400 tolarjev
za kilogram, dragoceno pa je
tudi grozdje, ki stane od 500
do 600 tolarjev. Za merico
bučnic boste odšteli 30, za me-
rico čebulčka pa 200 tolarjev.
Tudi mandeljni so na voljo,
stanejo pa 700 tolarjev, celi
lešniki so po 350, oluščeni pa
650 tolarjev za kilogram.
Po dolgem času je mogoče
ponovno dobiti domače maslo.
Kilogram stane 300 tolarjev.
BORZA DELA
Infomiaclja o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti
Celje, dne 1. 3. 1993.
Poiasniia o ooaoilh za sklenitev delovneaa razmeria dobJio kandidati ori oraanizaciiah ali delodaialcih-
Delovna organizacija
HMEZAD export-import d.o.o., Ža-
lec
EMO d.o.o., Mariborska 86, Celje
ZAVOD ZA DELOVNO  USPO-
SABLJANJE, Lokovina 10, Dobrna
IV. OSNOVNA ŠOLA Dečkova 60,
Celje
EMOKONTEJNER d.o.o., Maribor-
ska 86, Celje
IPC d.o.o., Delavska 8, Celje
VIDAČEK BRANKO, Vrtna ul. 1.
Slovenske Konjice
KONJUNDŽIC ZIJAD, Kvedrova
11, Žalec (tel.: 713-184)
BIFE Tadina Darinka, Tržišče 9/a,
Rogaška Slatina
Poklic
ekonomist-komercialist
diplomirani pravnik
višja medicinska sestra
predmetni učitelj
ekonomist za denar in finance
programerski tehnik
ekonomski tehnik
ekonomist
avtomehanik
zidar
natakar
Delovno mesto
ekonomist-komercialist
pravnik
višja medicinska sestra
predmetni učitelj za slovenski jezik
računovodja
programer (pripravnik)
ekonomski tehnik
ekonomist
avtomehanik
zidar
natakar
Št. 9-4. marec 1993
3i
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Februarski krog prispev-
kov o modi smo v uredništvu
zaključili zadnjo soboto
v mesecu z žrebanjem v ra-
dijskem Modnem klepetu.
Nagrajenka meseca, ki bo
v drugi polovici marca preje-
la unikaten, ročno pleten pu-
lover oziroma jopico, je to-
krat Sonja Krajnc iz Celja,
Celestinova 32, Ksenija Ko-
štomaj, iz Ulice frankolov-
skih žrtev 15 v Celju pa si je
s pravilnim odgovorom na
radijsko nagradno vprašanje
prislužila ročno poslikano
svileno ovratno ruto oziroma
šal.
Za tokratni in nekaj na-
slednjih modnih klepetov
naša sodelavka Vlasta Cah-
Žerovnik pripravlja zapise
o spomladanski modi. Naj-
prej nekaj o bai-vah, ki v le-
tošnji pomladi in poletju
sploh ne bodo tako barvne,
kot bi lahko pričakovali.
Moda namreč prisega na
nežne, pastelne barve, ki se
smejo v prihodnjih mesecih
družiti le s preizkušeno kla-
sike barvne palete: belo in
čmo.
Modni kreatorji pa ob tem
zagotavljajo, da je nežna
barvna paleta še kako pri-
merna za letošnje modne
kroje in osnovne linije, ki
poudarjajo podaljšana, meh-
ko ovijajoča oblačila.
Uredništvo
Pomlad v
»nebarvnih barvab«
čeprav si narava še ni na-
dela spomladanskih barv, je
v svetu mode že nekaj mese-
cev odločeno, s katerimi bar-
vami se boste morale v pri-
hajajoči pomladi in poletju
družiti, če seveda želite
ohraniti spoštljiv in ubogljiv
odnos do novih modnih za-
povedi.
Letošnjo barvno paleto bi
lahko imenovali kar »ne-
barvna«, saj jo sestavljajo
zastrti, nežni, megličasti, pe-
pelnati, že kar prozorno pa-
stelni toni. V tej barvni igri
najbolj izstopajo bež, pešče-
na, dimno siva, kot dih než-
na svetlo rumena in seveda
izprano svetlo modra, ki se ji
tu in tam pridružijo tudi ne-
koliko bolj »konkretni« od-
tenki morja, morske pene in
gorskih rek.
Seveda se tudi tokrat mo-
da ni mogla upreti čmo-beli
skušnjavi, čeprav je tista de-
viška belina rezervirana bolj
za vroče poletne mesece. Čr-
na pa, kot vedno, najraje na-
stopa samostojno ah v druž-
bi ene izmed vodilnih mod-
nih nians. Skratka - letošnji
neocromatizmi nudijo ideal-
no inspiracijo klasičnim
modnim ustvarjalcem, med
katerimi znova kraljuje veh-
kan svetovne mode Armani.
Podaljšana, mehko ovijajoča
in včasih nežno plapolajoča
je nova modna linija, ki si jo
bomo natančneje ogledali
v naših prihodnjih klepetih.
VLASTA
Nagradno vprašanje:
KAKŠNEGA POREKLA JE MODNI KREATOR GIORGIO AR-
MANI?
KMETIJSKI NASVET
Visoka greda
v marcu si še lahko pri-
pravimo visoko gredo. Kaj je
visoka greda? Je svežemu
grobu podobna tvorba iz
zemlje in drugih naravnih
predmetov. Delamo jo tam,
kjer imamo majhne površine
za pridelovanje zelenjave.
Z visoko gredo povečamo
©sončenje površine, na kate-
ri pridelujemo vrtnine. Rast-
line pod vplivom toplote hi-
treje rastejo, pridelek je
večji.
Visoka greda mora biti po-
ložena v smeri sever-jug, da
jo bo sonce obsevalo ves dan.
Kaj rabimo za pripravo vi-
soke grede?
Veje, ki smo jih obrezali
v sadovnjaku ali rozge iz vi-
nograda.
Važe
Važe so s travo porasli deli
tal. Dobimo jih iz travnikov,
brežin ob jarkih ali iz zara-
slih jarkov. Važe dobimo ta-
ko, da zabodemo lopato več-
krat v tla v obliki pravokot-
nika. Nato ta pravokotnik
dvignemo.
Rabimo tudi grob kompost
ali preležan hlevski gnoj,
vrtno zemljo in fin kompost.
Kompost se naredi prejš-
nje leto tako, da polagamo
izmenoma plast rastlin in
plast zemlje drugo vrh dru-
ge. Po potrebi zalivamo. En-
krat ali dvakrat v letu kup
premečemo. Na vrhu kupa
mora biti vedno zemlja.
Visoko gredo začnemo de-
lati na ta način, da v širini
dobrega metra in pol odgr-
nemo zemljo in jo zmečemo
na kup. Po tem po vsej dolži-
ni položimo grobo zrezane
veje ali rozge. Na ta kup na-
ložimo važe, ki so obrnjene
tako, da gledajo korenine
rastlin navzgor. Na vrh važ
potrosimo grob kompost ali
preležan hlevski gnoj. Na
vrh hlevskega gnoja razgr-
nemo dobro vrtno zemljo, na
vrtno zemljo pa presejan, fin
kompost.
Gotova visoka greda naj
bo zgoraj široka 40 cm, viso-
ka pa okrog enega m.etra. Če
bo tako visoka, boste na njej
lahko pridelovali zelenjave
najmanj tri leta. Če bo nižja,
se bo zravnala s tlemi že
prej.
Na visoki gredi sadite ta-
ko, da posadite na vrhu pa-
radižnik, ob straneh ob p
radižniku posejte korenč,
kolerabico, por, na spodnj,
robu pa solato, radič in (Jj
ge nizko rastoče rastline. \
soko gredo je treba obilo ^
livati. Zalivati je bolje %
trai kot zvečer.
Ce boste delali visoko g
do, vam bomo radi pomag
z nasvetom. Pokličite nas!
Svetovalna slu?
Zavoda za živinoii
in veterinarstvo Ce]
IDA TEP
iViodni atelje
v marcu bo v PLESNEM
FORUMU Celje zaživel MOD-
NI ATELJE, namenjen vsem,
ki jih zanima moda, oblikova-
nje lastnega modnega stila,
skrivnosti ličenja in oblikova-
nja modnih pričesk ter elegan-
ca nošenja modelov.
MODNI ATELJE bo vsako
soboto v marcu med 9. in
13. uro v prostorih Plesnega
foruma, Stanetova 17a (1. nad-
stropje), v Celju.
Predavatelji bodo:
Vlasta Cah-Žerovnik, mod-
na kreatorka, na temo MODA
- OBLIKOVANJE LASTNE-
GA STILA (6. marec),
Erik Horvat, frizerski moj-
ster iz Maribora (13. marec),
Ksenija Pehlič, vizažistka iz
Maribora, na temo MAKE UP
(20. marec),
Nina Gazibara, manekenka
iz Ljubljane, na temo ELE-
GANCA NOŠENJA MODE-
LOV (27. marec)
V MODNI ATELJE se lahko
vključijo vsi, ne glede na sta-
rost, višino in težo, saj gre za
dejavnost izključno izobraže-
valnega pomena.
UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE
razpisujejo v
- občinskem sekretariatu za urejanje
prostora in varstvo okolja
delovni mesti
SVETOVALCA II
ZA VODENJE POSTOPKOV PO ZAKONU O DENACI-
ONALIZACIJI
Pogoji:
- visoka izobrazba pravne smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
- opravljen pravosodni izpit
Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl
Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/
90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-1).
Delovno razmerje bomo s kandidatoma sklenili za nedo-
ločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili
pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Upravni
organi občine Celje, Trg svobode 9.
OBČINA ŽALEC
Izvršni svet
Na podlagi določb Pravilnika o oddaji službenih
stanovanj v najem (Ur. list RS št. 45/92) in sprememb
navedenega pravilnika (Ur. list RS št. 8/93) in sklepa
91. seje Izvršnega sveta z dne 16. 2. 1993, Izvršni
svet Občine Žalec objavlja
RAZPIS
ZA ODDAJO SLUŽBENIH
STANOVANJ V NAJEM
Razpis zajema dve stanovanji:
- trisobno na Vranskem 89
- dvosobno na Vranskem 130 a
Rok za vlaganje vlog z zahtevanimi dokazili je od 5. 3.
do 20. 3. 1993.
RAZPISNI POGOJI:
Upravičenci do najema službenega stanovanja so: de-
lavci, ki so državljani Republike Slovenije, zaposleni
v državnih organih in javnih zavodih s fKKJročja družbe-
nih dejavnosti v Občini Žalec ter imajo doseženo vsaj V.
stopnjo strokovne izobrazbe.
Vlagatelji morajo k obrazloženi vlogi priložiti naslednje:
- potrdilo o državljanstvu,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženjskem
stanju,
- potrdilo kadrovske službe delodajalca, iz katere je
razvidno delovno mesto, ki ga vlagatelj opravlja v držav-
nem organu oziroma zavodu,
- fotokopijo diplome, iz katere je razvidna dosežena
stopnja strokovne izobrazbe.
Vloge z vsemi zahtevanimi dokazili je potrebno v nave-
denem razpisnem roku posredovati Občinskemu sekre-
tariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pri Občini
Žalec.
Na pdlagi vloženih vlog bo izdelan predlog oddaje služ-
benih stanovanj v najem.
O odločitvi bodo upravičenci obveščeni s sklepom.
Stanovanja bodo oddana za čas opravljanja dela v dr-
žavnem organu oziroma zavodu s področja družbenih
dejavnosti v občini Žalec.
Št. 9 - 4. marec 1993
33
BMW serije 3 zgoraj brez
s skorajšnjo predstavitvi-
jo BMW serije 3 v kabriolet-
ski izvedenki bo miinchen-
ska avtomobilska tovarna
ponudila avtomobil v treh
različicah: kot limuzino
s štirimi vrati, kot kupe in po
novem tudi kot kabriolet.
Na voljo bosta dve izve-
denki (325i in 320i), pri če-
mer naj bi obe pripeljali na
trg maja oziroma junija,
medtem ko bo kabriolet z oz-
nako 318i še nekaj časa na-
prodaj v karoserij ski podobi
prejšne serije BMW 3. Ka-
briolet 325i bo poganjal že
znani šestvaljnik z največjo
močjo 192 KM, medtem ko je
v kabrioletu 320i prav tako
šestvaljnik, vendar z močjo
150 KM. Seveda ni nobenega
dvoma o tem, da je kabriolet
serije 3 - tako kot obe drugi
različici eleganten avtomo-
bil, ki bo stregel s temeljito
izdelavo in vsem tistim, kar
je pomembno za pasivno in
aktivno varnost (zračna var-
nostna blazina, jeklene oja-
čitve v vratih, zavorni sistem
ABS, razdelitev teže v raz-
merju 50/50 med prednjo in
zadnjo osjo ipd.).
Kabriolet serije 3 je štiri-
sedežnik in pri BMW ob tem
postrežejo tudi s številko, ki
kaže, da so doslej izdelali in
prodali 140 kabrioletov seri-
je 3 (prejšnje generacije).
Nedvomno številka, ki je
pripomogla k temu, da je
BMW serije tri po novem na
voljo tudi v izvedenki zgoraj
brez.
Na sliki: kabriolet BMW
serije 3.
Negotovost kroji
avtomobilslie
načrte
Zaradi takšnih ali drugač-
nih razlogov se utegne zgoditi,
da nekateri avtomobili, ki so
jih tovarne načrtovale za letos
ali prihodnja leta, nikoli ne
bodo ugledali luči avtomobil-
skega dneva.
Po drugi strani bodo morali
nekatere avtomobile vsaj ne-
koliko »popraviti«, da bodo
tržno bolj uspešni in zanimivi,
po tretji pa je usoda nekaterih
uglednih avtomobilskih to-
varn povsem negotova.
Kar se prvega tiče, je po-
vsem jasno, da se je japonska
Mazda odpovedala izdelavi
luksuznega amatija, avtomo-
bila, ki naj bi konkuriral Toy-
otinemu lexusu ali Nissanove-
mu infinitiju. V tovarni pravi-
jo, da je kriza v razredu pre-
stižnih avtomobilov tolikšna,
da se investicija verjetno ne bi
poplačala. Glede drugega je
tako, da pri italijanskem Fer-
rari ju niso zadovoljni s proda-
jo ferrarija'348 (temu avtomo-
bilu so ob predstavitvi leta
1991 rekli tudi ljudski ferrari),
avtomobila, ki »ima nekaj te-
žav s stabilnostjo in je zato
tudi nekoliko bolj živčen med
vožnjo«. Vozilo naj bi po no-
vem dobilo drugo generacijo
motorja s 400 KM (osemvalj-
nik, dvojni turbinski polnil-
nik, pet ventilov na valj ipd),
s tem (in še z nekaterimi dru-
gimi popravki) pa naj bi bile
odpravljene največje po-
manjkljivosti. In glede tretjega
tole: ko so leta 1987 pri ameri-
škem Chryslerju za 25 milijo-
nov dolarjev kupili večinski
delež v italijansld avtomobil-
ski tovarni Lamborghini, so
bili časi vendarle drugačni.
Sedaj so Američani priprav-
ljeni tovarno znova prodati za
nekako 80 milijonov dolarjev.
Toda, kot je še lani dejal Lee
lacocca, tega zanesljivo »ne
bomo storili za vsako ceno«.
Napoved, ki vendarle kaže, da
je usoda Lamborghini j a nego-
tova.
Še golf m
kabriolet in
variant (karavan)
Kljub temu, da je nemška
avtomobilska tovarna Volks-
wagen trdno zasidrana na pr-
vem mestu med vsemi izdelo-
valci avtomobilov v EvTopi in
da je golf III daleč nabolje pro-
dajani avtomobil na trgih sta-
re celine, pa gresta tovarna in
z njo golf m še naprej.
Poleti, verjetno pa bolj proti
jeseni, bodo postavili na ogled
golfa III v kabrioletski različi-
ci. To bo po 14 letih povsem
nov kabriolet, kajti sedanji je
narejen še na osnovi in v podo-
bi golfa I. Konec septembra
(verjetno pa na frankfurtskem
avtomobilskem salonu) bo po-
nudba različnih izvedenk gol-
fa III bolj ali manj končana,
saj naj bi predstavili še kara-
vansko različico z znanim
imenom variant. Vsaj za to iz-
vedenko je točno znano, da jo
bodo poganjali različni motor-
ji z močjo od najmanj 60 do
največ 115 KM, pri čemer pa
bo mogoče notranjo in prtljaž-
no razsežnost primerjati s ti-
stim, kar ponuja precej večji
(in tudi dražji) passat variant.
Na sliki: golf III variant (ka-
ravan).
Jaguar v Sloveniji
Dovolj znana tovarna pre-
stižnih avtomobilov je ned-
vomno tudi Jaguar. Zadnja le-
ta se srečuje s precej velikimi
težavami, kajti povpraševanje
po jaguarjih se je precej
zmanjšalo in prav v izjemen
prid ni niti to, da je večinski
lastnik ameriški Ford. Sedaj
prihaja Jaguar tudi na sloven-
ski avtomobilski prostor.
Ljubljanski Autocommerce
Trgovina d. o. o. je namreč
pred nedavnim na Pražakovi
ulici v Ljubljani odprl prodaj-
ni in razstavni salon z jaguarji,
prodaja pa bo tekla ob pomoči
in   sodelovanju   avstrijskega
zastopnika te britanske avto-
mobilske tovarne. Ljubljanski
zastopnik bo — tako pravijo
- ponujal skoraj popoln pro-
gram vozil, vsaj za sedaj in go-
tovo še nekaj časa pa ne bo
naprodaj športne različice ja-
guarja z oznako XJ 220. Pri
Autocommerce Trgovina
d. o. o. menijo, da se jim bo pri
nas kljub vsemu posrečilo v le-
tu dni prodati vsaj dvajset av-
tomobilov. Račun se bo verjet-
no izšel, kajti površna primer-
java cen bi pokazala, da so ja-
guarji vendarle cenejši kot
mercedesi ali beemweji ter
drugi podobni avtomobili. Pri
Autocommerceu ob vsem tem
obljubljajo ustrezno oskrblje-
nost z rezervnimi deli in tudi
primerne servise, kajti gre za
avtomobil, ki se ga kljub vsem
težavam drži sloves izjemnosti
in prestižnosti. Hkrati se bodo
zgledovali po tistem, kar že
precej časa poznajo v tujini in
to še posebej tedaj, ko gre za
avtomobile, kot je jaguar. Res-
nim kupcem oziroma tistim, ki
bodo pokazali dovolj velik in-
teres za nakup vozila, bodo
omogočili tudi preiskusno
vožnjo po ljubljanskih ulicah,
v salonu pa si je mogoče sedaj
ogledati limuzino XJ 6 in ka-
briolet XJS. Za ilustracijo za-
pišimo nekaj konsignacijskih
cen, h katerim pa je treba nato
dodati še 53-odstotne dajatve:
jaguar XJ6 4,0 (226 KM)
545.000 šilingov, jaguar XJS
4,0 kabriolet (226 KM) 750.000
šilingov, jaguar XJS V12 kupe
(284 KM) 750.000 šilingov, ja-
guar daimler 4,0 (226 KM)
72??.000 šilingov.
Na sliki: jaguar XJS kabri-
olet.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju
je znova zaznamoval nov rekord. Na parkirišču se je nabralo preko
tisoč vozil, kar samo potrjuje namero organizatorjev, da bo sejem
potrebno razširiti v smeri proti teniškim igriščem. Kakorkoli že,
prodanih je bilo 111 avtomobilov, večina srednjega razreda do
vrenosti 10 tisoč nemških mark. Moč je bilo kupiti tudi rezervne avto-
dele, na voljo pa je bila še avtokozmetika vseh vrst - skratka - zelo
široka ponudba.
Št. 9 - 4. marec 1993
34
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Agencija »AVRORA«
specializirano podjetje za sklepanje in posredovanje
zavarovanj, d. o. o. Gotovlje
s sedežem
V Žalcu, Kardeljeva 21
tel. in fax.: 714-257
ima močno razširjeno zastopniško mrežo v celjski regiji
s preko šestdeset usposobljenimi zastopniki za vse
vrste zavarovanj. Agencija uspešno in korektno svetuje
in posreduje zavarovanja. Na osnovi zaupanja zavaro-
vancev stalno širi svojo mrežo, kar ji omogoča stalno
dopolnjevanje znanja zastopnikov in uvajanje sodobne-
ga poslovno-informacijskega sistema v sodelovanju
z Zavarovalnico Maribor. Agencija načrtuje odpiranje
poslovnih prostorov v Celju in tudi drugih občinah, za kar
bo še dodatno iskala nove sodelavce iz teh krajev.
Vse vrste zavarovanj lahko opravite na sedežu Agencije
v Žalcu in sicer od ponedeljka do vključno petka od 7.30
do 16. ure, ter ob sobotah od 8. do 12. ure
ali preko zastopnikov.
V tej prvi javni predstavitvi Agencije objavljamo le del iz
seznama naših rednih in pogodbenih zastopnikov:
Telefon
-Peter ANŽLOVAR    Šentrupert 12/a, Gomilsko 701-652
-Metka BASKERA      Vrenska gorca 29, Buče 781-211
- Pefer BEZOVŠEK    Lenart 27, Gornji grad 842-179
- Boris BLAJ Tomšičeva 11, Velenje 857-540
- Janez BRGLEZ        Bevkova 9, Žalec
- Franc DEBELAK Lesično 33, Šmarje 785-146
-Tadej GORIC Šempeter 35/b, Šempeter 701-618
-Božidar         HRUP          Sp. Kostrivnica 22, Podplat        814-911
- Helena MAHKOVIČ Brode 10, Vransko 725-315
-Vlado           MARJETIC     Breg 44/a, Polzela              "  721-379
- Ivan MASTNJAK     Nova cerkev 22, Nova cerkev
-Peter REŽEN Koroška cesta 18, Šoštanj 882-425
- Nataša ROS Luče 88, Luče 844-023
-Darjo SEDEJ Ulica talcev 17 Zagorje o/S 0601/63-459
-Aleksander     SEDOVŠEK    Brezje 63, Mozirje 831-974
- Miran SKOK Stopnik 30/a, Vransko 725-379
-Miran           STRAH         Orova vas 2/a, Polzela 721-382
- Aleksander     ŠPOLJAR      Žagaj 38, Bistrica o/S 784-146
- Roman URBANJJA     Pucova 4, Celje
- Leonida        URANKO       Jenkova 29, Velenje 850-302
- AllJin VALAND        Draga 5, Štore 771-371
-Miran           VAŠ            Kaseze 23, Petrovče 701-619-
-Marko          ZDOVC         Dečova c. 33, Celje 31-195
- Mateja ZAVRŠNIK     Juvanje 23, Ljubno o/S 842-000
- Boben_ŽNIDAR        Proseniško 24/c, Šentjur_741-552
EMA d.o.o. Celje
Mariborska 1, 63000 CELJE
objavljamo prosto delovno mesto:
serviser ink-jet signirnih naprav
K sodelovanju vabimo dinamičnega sodelavca, od kate-
rega pričakujemo zlasti:
- najmanj višjo izobrazbo s področja elektronike ali
srednjo izobrazbo z ustreznimi izkušnjami iz istega po-
dročja.
- da je državljan RS
- da dobro obvlada angleški jezik
- da obvlada delo s PC računalnikom
- vozniški izpit B kategorije,
- vsaj 2 leti delovnih izkušenj na zahtevanem področju
dela
- da mu delo na terenu ne predstavlja oviro.
Nudimo delo za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som in poskusno dobo 3 mesecev, stimulativno plačilo
ter možnost izobraževanja v Veliki Britaniji.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dose-
danjega dela z dokazift o izpolnjevanju pogojev, pošljite
najkasneje v 8 dneh na naslov:
EMA d.o.o. Celje, p.p. 211,
Mariborska 1,
63000 CELJE - za razpis
tel. 063 26-911
JZ Zdravstveni dom Celje
Gregorčičeva 5, Celje
razpisuje na podlagi sklepa Sveta zavoda z dne, 15.
12. 1992 natečaj
zbiranje ponudb
za oddajo:
- prostorov za ureditev lekarne, velikost pri-
bližno 40 m^, v pritličju Zdravstvenega doma
Celje
- prostorov za ureditev okrepčevalnice, veli-
kost približno 40 m^, v kletni etaži Zdravstve-
nega doma Celje.
Prostore oddajamo na osnovi urbanističnega mnenja,
izbrani kandidat investitor bo moral pridobiti vsa soglas-
ja in dovoljenje, izdelati idejni projekt ter izvesti adapta-
cijo. Pri izbiri bomo upoštevali pogoje in reference kandi-
datov.
Pogodbo bomo sklenili za daljše obdobje, z njo določili
višino najemnine ter druge pogoje in obveznosti med
strankama.
Prostore si boste lahko ogledali 9. 3. 1993 med 8. in 10.
uro. Interesenti naj se javijo v tajništvu ZD Celje.
Ponudbe bomo sprejemali do 19. 3. 1993. Kandidate
bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključnem razpis-
nem roku. .-
Združenje šoferjev in
avtomehanikov Žalec
na avtopoligonu
Ločica
daje v najem
v poslovni zgradbi:
1. prostor, velikost 170
m , ki je primeren za
trgovino, mirno obrt ali
skladišče
2. prostor, velikost 200
- mehanična
delavnica, ki je delno
opremljena. Za težko
mehanizacijo ni primerna
in se izključuje.
Prostore si boste lahko
ogledali 12. in 13. marca od
9. do 11. ure. Ponudbe
pošljite na naslov ZŠAM
Žalec, p. p.
Informacije dobite po
telefonu 701-045 in 711-
527, med 14. in 15. uro.
Št. 9 - 4. marec 1993
35
Št. 9 - 4. marec 1993
3f
Št. 9 - 4. marec 1993
37
Št. 9 - 4. marec 1993
31
št. 9 - 4. marec 1993
)9
Št. 9-4. marec 1993
NIJIC
1^
Drevenško¥ monolog
Bivši »kadrovnik« celjske
občine Silvester Drevenšek
je ob volitvah nove občinske
vlade izrekel nekaj krepkih
na račun novih občinskih
ministrov in premiera. Če še
nekako razumemo njegov
bes na Zimska in Ciglerja, ki
izhajata iz »starega gnezda«
ter Železnika, ki kot učitelj
glasbe naj ne bi imel potreb-
ne strokovnosti za delo s ka-
dri in krajevnimi skupnost-
mi, nam resnično ni jasno,
zakaj je Vrečku očital kari-
erizem. Še vedno namreč
ostaja dejstvo, ki ga je Dre-
venšek v svojem monologu
pozabil povedati, da je prav
on potiskal Damjana na vsa-
ko stopničko blitz-kariere.
Zataknilo se je le pri dodeli-
tvi kadrovskega stanovanja
- pa še tu ni povsem jasno,
kdo je bolj zamočil: Dreven-
šek ali Vrečko.
Poplava, vojna In
uspeh?
V zahvali staremu celjske-
mu izvršnemu svetu za dose-
danje opravljeno delo župan
Anton Roječ spet ni pozabil
omeniti poplave 90 in vojne
91. Kot tretji uspeh je omenil
povišanje narodnega dohod-
ka na občana, kar naj bi
s tretjim mestom v državi
Celje poneslo celo v Svetovni
atlas, natisnjen v Londonu.
Če je to uspeh leta 92, nam je
kar žal, da župan čez eno le-
to ne bo mogel več koncizno
ocenjevati dela Krajnčevega
vladnega sestava.
V Mozirju
prisluškujejo
Mozirjani so prišli do za-
nimivega spoznanja. V obči-
ni so prisluškovali in še pri-
sluškujejo telefonskim pogo-
vorom, posebna komisija
s Franjem Steinerjem na če-
lu mora zdaj le še ugotoviti,
kdo, kako in predvsem komu
počnejo tovrstne packarije.
Veienjčani še
četrtič?
Predsednica velenjske vo-
lilne komisije Milena Buk-
vič-Dežman bo »kmalu ob
glas, ker mora vsakih štiri-
najst dni stati na govorni-
škem odru«. Glede na prve
razprave o novem izvršnem
svetu, bo kaj kmalu ponovno
pripravljala in preštevala
glasovalne lističe za četrtega
mandatarja in četrto vlado
v enem mandatu.
Dobnik svari
Na rednem letnem zboru
krščanskih demokratov žal-
ske občine je domači župan
Milan Dobnik posvaril pred-
sednika stranke Lojzeta Pe-
terleta naj nikar v svetu ne
zapravlja svoj ugled s tem,
da prosi za kredite, ki jih bo
»po Markovičevo« zapravil
brezvestni liberalec Janez
Drnovšek. Da se le Peterletu
ne bi čez čas godilo enako
kot Pirnatu, ki ga je Dobnik
še nedolgo nazaj prav tako
svaril. Sicer pa - še sreča, da
župana Dobnika glede na to,
da Narodni demokrati z raz-
mišljanji, podobnimi njego-
vimi, niso postali ravno veli-
ka stranka, sploh kdo po-
sluša ...
Pravica ijo hrane in
pijače
če smo lani ob pobudah,
da bi v šanku nekadnje slo-
venske skupščine točili laško
pivo le zamahnili z roko, gre
zdaj zares. Poslanec SLS,
Gornjesavinjski rojak, dr-
. Franc Zagožen se s somi-
šljeniki sklicuje na »zadovo-
ljevanje osnovnih človeških
pravic, med katere sodi tudi
potreba po hrani in pijači« in
od generalnega sekretarja
državnega zbora zahteva,
naj prekliče v začetku janu-
arja sprejeto odredbo o pre-
povedi točenja alkoholnih
pijač.
Saj ne, da bi poslanci po-
trebovali jutranje šilce ali
dopoldansko pivo, »uživanje
alkoholnih pijač ob kosilu
ali malici sodi v slovensko
tradicionalno gastronomsko
kulturo«, omejevanje takš-
nih navad pa je že svojevrst-
no politično nasilje, kajne?
ManiJatar že izgublja
pike
Poslanci v velenjski
skupščini so bili zelo užalje-
ni, ker je novi izvršnik Sreč-
ko Meh namignil, da preradi
vohljajo za preteklimi grehi
ljudi. S to izjavo si je mož že
uničil prve pike. Mogoče pa
jih bodo prestavili v poslov-
nik, da ga bodo končno en-
kfat enotno razlagali?
Kilo bo čistil
velenjsko svinjarijo?
Izjava tedna: »Velenje in
okolico naj očistijo občani,
podjetja, društva in turistič-
na društva.«
Izjavljalec Jože Melanšek
že ve, kako se tej reči streže
(beri prelaga odgovornost).
Na takšen način bi najbrž
rad prihranil proste urice
delavcem Javnega komunal-
nega podjetja Velenje, kate-
rega v. d. direktorje. Delavci
mu bodo - spomnimo se le
svinjarije ob Paki - še hva-
ležni.
Na podiranje?
Skrivnost ostaja prešeren in zadovoljen nasmeh direk-
torja Emo holding Maksa Bastla v trenutku, ko je nazdrav-
ljal uspešni kegljačici Mariki Kardinar. Ve se, da je Marika
nazdravila čimveč podrtim kegljem, delavci Ema pa se
bojijo, da je na podiranje pomislil tudi Bastl. Saj - če bi šlo;
za keglje, ne pa za delovna mesta, bi se obraz še marsikomu'
razlezel v nasmeh... j
Pozna se, da je bjj
Slovenija  pod  3vstn
ogrsko oblastjo — nej
teri imajo še zdaj naz
iz časov Marije Terez
Kdor ne gleda tele
zije, bi še pomislil, di
oddaja »Komu gori |
nogami« - namenji
gospodarstvu.
Najbolj legendai
osebnost v Sloveniji
še vedno — hlapec Jen
Obljube      polita
večkrat spominjajo —
zgodbo   o   prebujanj
kralja Matjaža.
Politika, ki strelja kt
zle, največkrat spozn&
mo - po »lovskih k
javah«. m
Očitno so se mno^
čiščenja   okolja   loti
- z »ideološko metlo«.
Kriza v mlekarstx'u j
rezultat gesla: Naj a
kne krava, ki se mi n
pusti finančno molsti!
Protiletalska obraa
ba je nemočna, kada
volilni kadri — visoko k
tajo.
Primerjava Balkan
z Libanonom je žaliti
- za Libanonce.
Lažje je ukrotiti naj bo
podivjano žival kot -p<
divjanega politika.
Vse za dom, družino in prosti čas.
STRAN(KA) SALJIVCEV
Vse znano. Tako je bil naslov šali, ki ste
se ji prejšnji teden najbolj nasmejali. Za-
beležila jo je Irena Krampršek, Zg. Tinsko
11 iz Loke pri Žusmu. Med kuponi, s kate-
rimi ste glasovali, pa smo izžrebali Katjo
Regoršek, Lipoglav 38, Loče. Obe bosta
prejeli nagrado NT-RC. Čestitamo!
Šala tedna
Vse znano
Mama    vpraša    hčerko:
»Praviš, da Zorana ljubiš?«
»Seveda, mama! Ne moreš
si misliti, kako je nežen! Kar
naprej mi govori: Miška mo-
ja, zajček moj, jagenjček
moj, piska mala...«
»Ja, ja« jo prekine mama.
Poznam vse to. Samo, dragica, tako je
pred poroko. Po poroki te živalice zrastejo.
Pomoč '
Moški pokliče po telefonu: »Halo, halo!
Pridite brž, moja tašča hoče skočiti skozi
okno!«
»Oprostite, ampak klicali ste napačno
številko,« jaz sem mizar.
»Ne, ne prav vas hočem! Okno se noče
odpreti!«
Dvoumno
»Mami, povej mi prosim, kaj se pravza-
prav zgodi z ljudmi, ko umro?«
»Ljudje se spremenijo v prah. «
»No, čc je tako, potem je pa pod mojo
posteljo umrlo že mnogo ljudi.« ___
Pri urarju
»Ali bi mi lahko naravnali psa?«
»Ne razumem.. .jaz.. .kaj mu pa je?«
»Vsako minuto se ustavi.«
Staršev ni doma
Inkasant vpraša fantiča, ki je prišel od-
pret vrata: »Ali je tvoj oče doma?«
»Ne,« odvrne fantič.
»Pa tvoja mama?«
»Ne, tudi ona se je skrila.«
Manj vreden
Mlad igralec toži prijatelju: »Vsi ljudje so
se zarotili proti meni.«
»Zakaj tako misliš?« »Zadnjič sem bil
z ljubico v restavraciji, ko pa je našla polža
v solati, je poklicala natakarja in rekla:
>Prosim, odstranite to žival! < Takrat je nata-
kar zgrabil mene in me postavil pred vrata.«
Šale za današnjo stran so prispevali: Peter
Kolman z Visoč, Majda Vrečko iz Zabukovice,
Gabriela Robič iz Celja, Adolfina Zdovc iz
Laškega in Drago Keše iz Gorice pri Slivnici.
NAJ MUZIKANTI POVEDO.
Vladeic, imaš da sviraš
»Zdajle je pusfn cajt. Ljudje se ne ženjo.
Ampak jaz moram s svojo harmoniko med
ljudi, da malo počvekamo, popijemo in se
poveselimo«, nam je ob našem obisku pove-
dal Vlado Novak iz Cerovec pri Šentjurju,
ki mu je kar prav prišlo, da je iz svojega
»kufra« zopet lahko potegnil svojo drugo
ljubezen.
»Najprej sem igral trobento. Pri 10. letih
sem že bil na prvi ohceti. Vendar se je treba
s tem instrumentom veliko bol >matrati< in
sem se potem odločil za harmoniko. Preko
200 ohceti je za mano, še vedno pa imam na
>vesti< tudi razne običaje oz. šaljive igre, ki
so nepogrešljive pri zbiranju dobre volje.
Ena izmed njih je ubijanje bika. Običajno
mi pri tem pomaga prijatelj, tudi muzikant,
ki se mora postaviti na vse štiri. Skozi sraj-
co na hrbtu mu potem nataknem lesene vile,
ki so potisnjene nad glavo. Na srednji del
koničastih vil nataknem glinasti pisker,
stranski konici sta za rogova. Vse skupaj
tudi prekrijem z deko in prijatelj dejansko
izgleda kot bik. Potem pa se s svati pogaja-
mo, udarjamo v roke, kot na kakšnem svinj-
skem sejmu, vendar nikakor ne pridemo
skupaj. S sekiro potem bika pokončam ta-
ko, da močno udarim po glinastem piskru
- glavi. Bik se zvrne, luč se ugasne in smeha
ter dobre volje je toliko, da imajo ljudje
akumulatorje napoljnene za ples.
Pa se igramo tudi zdravnike. Pacienta
prinesemo na klopi, še prej pa mu skrijemo
v hlače dve kurji jajci. Ko tako silno stoka,
zdravnik takoj izda diagnozo in pri pregle-
du odkrije eno jajce in jo surovo izpije.
Pacient pa še kar stoka, dokler se ne najde
še drugo jajce.
Ob tem pa je treba povedati še veliko
štosov. To sem poskušal tudi na hrvaškem
Zagorju, vendar tam nimajo takšnega obi-
čaja. Tam samo plešejo.«
»Dečki, nema vica! Dečki, nema spava-
nje!« je rekel starešina in morali smo igrati.
»Tri dni in tri noči brez spanja. Ko sem
prišel 'domov, nisem čutil ne nog ne rok.«
EDI MASNEC
Ena iz Ladovga rokava
Ugledna želczničarska družina je šla
dopust. S sabo so vzeli tudi slugo, da je nc
»kufre«. Dobili so lepe sobe. Ta stara le
ta mlada desno, za slugo pa je zmanjk'
prostora. Zmenili so se, da bo le-ta spal i
vpredprostoru med obema sobama. In ko
se pogasnile luči je sluga najprej pristi
uho k vratom, kjer sta spala stara dva.
»Čuj, Ančka. Kaj če bi midva danes V
tako, kot bi bila potniški vlak?«
In je prisluhnil mladencema.
»Joj, tole je bil pa brzi vlak,« se je sliši
Ko so vstali, so vprašali slugo kako
spal?
»Slišal sem brzi, pa potniški pa spet
vlak.«
»In kaj si naredil?«
»Šel sem se kretničarja. Enkrat sem sf
stil rampo gor, enkrat dol, pa gor, pa dol
Št. 9 - 4. marec 1993