Stav. 293. V Trstu, v soboto dno 21. novembra 1914. Letnik XXXIX Izh?Ja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UrednUrvo: Ubca Sv. FranMfiui Asiikega it 20. L «<■». — Vi dopisi naj se pošiljaj uredništvu liste. NcfrankfTMM sprejemajo in rokoptal se ne vrata). Udafatei) ln -dgovorni vrednik Štefan Godina. Mate .Edinosti*. — Tisk tiskarne .EdinoaU*. vpisane nšnmt a omeietđa poroštvom v Trsta, ulica Sv. TranCUka AsUkcgt WL ML Telefon nredaiftva i« oprave ttev. 11-97. NtfsCslst znili: Za eate tete.......K M'— Sff^.::: :::::::::: llz Za nedeljsko letajo m ttšm late . . • . Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnini in reklamacije se poflljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača ia tali se v Trstu. Upran In lnseratnl oddelek se nahajate v ulld Sv. FrauOft* Aslfkega IL » — PoHnofcranilrilCni račun St 841.651 Velika bitka na Rusko-Pollskem In v Vzhodni Prašili še neodločena V zapadni Flandriji h i severu Franciji položaj neizpremenjen. - Uspešna obrambo trdnjave Przemysl. Z nemibo-rnskesa bojišča. BERLIN 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. novembra dopoldne. Na meji vzhodne Prusije je položaj neizpremenjen. Vzhodno od jezerske planote so se polastili Rusi neke nezasedene poljske utrdbe in tamkaj se nahajajočlh starih nepremakljivih topov. Preko Mlave in Lipnega umaknivSi se deli sovražnika nadaljujejo svoje umikanje. Južno od Plocka je naš napad napredoval. V bojih pri Lodzu in vzhodno od Ćens tohova še n! padla nobena odločitev. — V rhovno armadno vodstvo. Z ovstrUsko-rushego bojišta. DUNAJ. 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. novembra opoldne. Tudi včeraj so imeli zavezniki na Ru-sko-Poljskem povsod uspehe. Odločitev še ni padla. število ujetih Rusov narašča. Pred Przemyslom so imeli Rusi pri nekem poizkusu, da bi spravili močne varnostne čete bližje fronti, ki pa je bil takoj odbit, težke izgube. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major. ROTTERDAM 20. (Kor.) Uradne angleške liste o izgubah z dne 11. in 12. novembra izkazujejo 30 oficirjev mrtvih, 55 ranjenih in 17 kot pogrešanih. Terjatve v Galiciji in Bukovini. DUNAJ 20. (Kor.) »\Viener Zeitung« objavlja naredbo skupnega ministrstva od 19. novembra 1914. s katero se izpremi-njajo določbe o odložitvi privatno - pravnih denarnih terjatev proti dolžnikom v Galiciji in Bukovini. Ruska nasilstva v Galiciji. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Vedno nova nasilstva Rusov v okupiranih delih Oalicije prihajajo na dan. Kaluš so Rasi po okupaciji oplenili in pozneje hitro utrdili. Pri tem so naganjali vse Žide ined židovskimi prazniki, posebno na dan sprave, z nagajkami na delo. Kraje Dolina. Krekovice, Roznijatov, Cenjava, Spas in Luhy so zasedle tri stotnije kozakov, ki so z neprestanim patruljiranjem ogrožale vso okolico. Te tri stotnije žive izključno od ropa. Z nemško-francoskego bojišča. BERLIN 20. (Kot.) »\Volffov urad« po-roča i Veliki glavni stan, 20. novembra dopoldne. V zapadni Flandriji in na severnem Francoskem nobenih bistvenih iz-prememb. Omehčana, napol zmrznjena tla in pa snežni viharji so naprav I jali našim gibanjem težave. Francoski napad pri Combresu, Jugovzhodno od Verduna, je bil odbit. — Vrhovno armadno vodstvo. LONDON 20. (Kor.) »Evening« poroča iz Rotterdama: Od torka do srede je bil železniški promet v Belgiji ustavljen. To je znamenje, da je pričakovati novega napada v Flandriji in nove nemške ofenzive proti Calaisu s podvojeno močjo. MILAN 20. (Kor.) Vojaški kritik Angelo Gatti piše v »Corriere della Sera«: ' rar.cija ima danes le še defenzivno silo. Semkaj došla zanesljiva poročila pravijo. da je francoska armada močno omajana, četudi se še ne nahaja v kritičnem polo/aju. Vrste Francozov se zmanjšujejo ne t< liko vsled izgub na mrtvih in ranjenih. kolikor vsled bolezni. Tozadevne izgube so zelo znatne. Zdi se, da se konjenica v večjem delu radi velike umrljivosti konj bori že peš. V podobnem položaju se nahaja menda tudi artiljerija vsled izgub pripreg, četudi tu pomanjkanje še ni tako veliko kakor pri kavaleriji. Da se zamašijo luknje pri četah, so bili pozvani k vstopu v armado možje v starosti nad 47 let. pri čemer jim je bila dovoljena o-lajšava, da si izberejo kraj, kjer hočejo služiti. Za one, ki bi se ne odzvali pozivu, je napovedano splošno nabiranje, ki ne bi dovoiilo nobenih ugodnosti. Tudi Anglija, zaključuje pisec svoja izvajanja. ima v tem pogledu samo defenzivno silo napram živi sili Nemcev. Anglija svoje defenzivne siže nc bo moga iz-p remen iti v živo, vsaj ne pred potekom par mesecev. LONDON 19. (Kor.) Lord Neuton je dne 18. novembra na nekem zborovanju izjavil, da ceni angleške izgube, ki so znašale po Asquithovi izjavi do 31. oktobra 57.000 mož. sedaj na 80.000. Nekateri bataljoni da so izgubili vse oficirje. En ba-aljon elitnih čet je bil pred kratkim pod poveljstvom nekega narednika. Dve diviziji, skupno 37.000 mož, ste padli na 5300 mož. Obsoieai nemški letalec. LONDON 20. (Kor.) V Orimsbiju je bil včeraj obsojen nemški letalec Jurij Bruhn na dva meseca prisilnega dela, ker se ni Javil za vpis v policijski register. Prepoved izvoza cloastih plošč iz Anglije. LONDON 19. (Kor.) »Daily Telegraph« piše: Uradna prepoved izvoza cinastih plošč na Nizozemsko, Dansko in Švedsko, ki ima namen, preprečiti nadaljni izvoz v Nemčijo, je težek udarec za industrijo s cinastimi ploščami v Walesu, odkoder je dobivala Nemčija velike kvantitete. Včeraj je bilo zaprtih več tovarn. 300 delavcev je postalo brezposelnih. LONDON 19. (Kor.) fz Svansea se poroča, da je radi prepovedi izvoza cinastih plošč ustavilo tamkaj svoj obrat 35 to-varen. Likvidacija v Angliji potekla gladko. LONDON 20. (Kor.) Glasom poročil finančnih listov je potekla včerajšnja likvidacija popolnoma gladko. V Cityju se govori, da bo temeljna borza dne 2. junuarja zopet otvorjena. 150 mornarjev »Emdena« vjetih. LONDON, 20. (Kor.) Glasom brzojavk, došlih iz Singapora, se nahaja 150 preži-večih od križarke »Emden* v vojnem vjetništvu. Ramo ob rami. BERLIN, 20. (Kor.) V članku »Ramo ob rami« naglasa »Berliner Zeitung am Mittag« skupno delovanje nemških in avstrijskih čet na zapadnem Poljskem in poudarja. da je razmerje na nemški in avstrijski strani čisto drugačno kakor je bilo v prejšnjih zavezniških vojnah. List izvaja nato, da vlada med obema armadama in njenimi voditelji popolno soglasje. To je pred kratkim Hindenburg še posebno poudaril. Najboljši dokaz za to nudi dosedanji potek dogodkov na bojišču. Poudariti je treba zlasti, da so Avstrijci svoje posebne interese popolnoma zanemarili in imajo pred očmi le velike cilje vojevanja in priboritev zmag na odločilnih točkah. Zadnja operacija Hindenburga je bila mogoča le radi tega, ker so na ostalih delih bojišča posegle v boj tudi avstrijske čete. Na kak način se je to zgodilo, o tem se iz lahko umljivih vojaških vzrokov ne more razpravljati. Šele potem, ko bo razgrnjen pajčolan čez ta gibanja, bomo spoznali. na kako odličen način so se podpirale obojestranske čete in obojestranski voditelji. List omenja pomembne uspehe avstrijskih čet na južnem krilu in zaključuje: Tako dovede skupno delovanje obeh armad v najbližjih dneh do popolnega uspeha zavezniških čet, s čemer bo dokazano, da se zamore tudi pri zavezniških vojnah in pri skupni vporabi armad različnih držav z enotnim energičnim vodstvom in istočasno akcijo vseh sil doseči uničenje nasprotnika. »Ljubite svoje sovražnike«. BERLIN 20. (Kor.) List -Norddeutsche AHgemeine Zeitung« piše: Vsled razumljivega vznemirjenja glede osode naših v sovražnem vjetništvu živečih domačinov, je neki, sicer osamljeni list, zahteval smrt v nemškem vjetništvu živečih sovražnikov n. pr. mladega Delcasseja in brata Sir Grevevega. ako se osoda naših vjetnikov ne zboljša v kratkem. Upravičeno ogorčenje oprošča take izjave. Ali vojna se vojuje proti sovražni državni moči in ne proti pojedincem, ker so pripadniki iste države. Tudi za sovražnike velja, kakor hitro je vjet, nemška krščanska zapoved: Ljubite svoje sovražnike. Te zapovedi se drže naše hrabre čete, naši nevtrudliivi zdravniki in postrež-niki in ravno tako požrtvov-lne sestre »Rdečega križa«, in to ne radi ozirov na inozemstvo, temveč radi svoje vesti in zakona samospoštovanja. Tako zahteva nravnost nemškega ljudstva. Na tem se tudi vsled slučajnosti, da so nekateri v naše roke padli inozemci bratje ali sinovi sovražnih državljanov, ničesar predru-gačiti ne sme. Ustavitev plačil Rusiji. BERLIN, 20. (Kor.) Glasom odredbe zveznega sveta so ustavljena vsa plačila Rusiji. Neki Artur pL Gwlnner proti Izvajanjem v lista »Times«. BERLIN 20. (Kor.) »Wolffov urad« Je naprošen. da objavi naslednjo izjavo: List »Times« z dne 14. t m. prinaša uvodnik, v katerem se piše o gospodarskem stanju Nemčije jako črno. Ker se imenuje tudi mojo osebo med mednarodnimi možmi, ki razumejo resnico, ki so intenzivno patrijotični in ki hrepene po nemški zmagi, kakor bodisikaterikoli »Jun-ker«, katerim je pa Čisto jasno, da ne morejo zmagati, moram izjavljati, da »din-stinguirani državljan« nevtralne države, na katerega naslanja list »Times« svoje besedičenje, meni ni znan, da dalje jaz nikakor ne gojim namenov, ki se mi podtikajo in da sem popolnoma prepričan, da moramo zmagati. Neumno bi bilo polemizirati z listom »Times« in njegovim možem, posebno, ker gre odkrito za izjave, ki so prikrojene po okusu »Timeso-vih« čitatelje v. Mi se lahko zadovoljimo, da je »distinguirani nevtralni mož«, ki ni prebival v zadnjem času sedem tednov na Nemškem, kakor sam pravi, mogel še niti najmanje spoznati, da bi Nemčija čutila vojno. Podpisan: Artur pl Gwinner. Podanikom trosporazuma prepovedano odpotovanje iz Sirije. LONDON 20. (Kor.) »Times« poročajo iz Kaira z dne 17. t. m.: Angleškim, francoskim in ruskim podanikom v Siriji je prepovedano, zapustiti deželo. Dosedaj jih je bilo le nekaj proglašenih kot vjetih. Zavrnitev laži glede katedrale v Mechelnu. BERLIN 20. (Kor.) »Norddeutsche AHgemeine Zeitung« piše pod naslovom: v Zavrnitev sovražnih laži glede katedrale v Mechelnu«: Tajni vladni svetnik Falke poroča iz Bruslja z dne 13. novembra: Kot dodatek k mojemu poročilu o umetninah v Vlechelnu, je velike važnosti še prostovoljna izjava pl. Langendonka, kanonika v Mechelnu. Pri zaslišanju v Bruslju je namreč izjavil, da so poškodbe na katedrali neznatne in da je imelo prvo obstreljevanje stolpa katedrale, kakor tudi brez-dvomno vsa ostala, le namen, odstraniti iz stolpa sovražnega opazovalca. Ce bi se v nenemških časopisih govorilo o barbarskem poškodovanju katedrale po nemškem bombardiranju, se zamore vporabiti ta izjava kot protidokaz. Vojna s Turčijo. Rusko brodovje pobegnilo v Sevastopol. CARIGRAD 20. (Kor.) Komunike glavnega stana pravi: Iz dveh oklopnic in petih križark obstoječe rusko br(xlovje, ki smo je zasledovali, je pobegnilo v Sevastopol. Rusko torpedno brodovje se je zateklo v neko drugo rusko pristanišče. Turško prodiranje na ruski meji. CARIGRAD, 20. (Kor.) Razpravljajoč o včerajšnjem komunikeju glavnega stana, naglašajo turški listi, da se nahaja druga linija, na katero so se umaknili Rusi, 10 do 15 kilometrov od meje v najširšem delu doline reke Arakses. Pozicija Kora, ki so jo zasedli Turki, se nahaja 20 kilometrov od meje. Savot leži južno od Ba-tuma. LONDON, 19. (Kor.) Na neko vprašanje lorda Beresforda je odgovoril Churchill, da so celokupne izgube mornarice od začetka vojne sledeče: 222 oficirjev mrtvih, 37 ranjenih, 5 pogrešanih. Od moštva 3455 mrtvih, 428 ranjenih, 1 pogrešan. Te številke še ne vsebujejo pogrešanih od pomorske brigade in od posadke »Good Hope«. V obeh zadnjih slučajih so številke še netočne. Kolikor se da preceniti, znaša število pogrešanih od morske brigade tisoč, pogrešanih od »Good Hope« pa 875. Tudi na Nizozemskem internirani oficirji in mornarji še niso všteti v podatkih. Na nadaljno vprašanje je imenom vlade izjavil parlamentarni podtajnik Tennant, da ni Anglija prepeljala na zapadno bojišče nobenih ruskih čet. (Veselost.) Sir \Villiam Buli (unijonist) vpraša glede bodočnosti otoka Herma v Kanalu, ki ga je pred par leti nakupil neki nemški knez, ki ni dovolil nobenemu Angležu na otok vstop. Mac Kenna je odgovoril, da otok ni prodan, ampak ga je dala Krona 1. 1889 v najem neki nemški družbi, ki ga je potem prodala nekemu nemškemu knezu. Dostop na otok je bil dovoljen z omejitvijo. Otok so izletniki zelo obiskovali. Vlada je pozvala upravo otoka, naj razmišlja o korakih, da se preneha nemška najemščina. Turčija in Italija. CARIGRAD 19. (Kor.) Večerni list »Turan« smatra pohod Senussijev proti Egiptu kot zadovoljiv dogodek, ki ne kaže samo močno edinost islama, ampak tudi ugoden vpliv na sedanje in bodoče odnošaje med Turčijo in Italijo. Prepričani smo, pravi list, da je Italija, ki ve, da Turčija ni pričela nobene osvojevalne vojne, spoz- nala, da ni Tripolitanija od naše strani izpostavljena nobeni nevarnosti in da postane turško prijateljstvo v bodoče še dragoceno. S tem, da prežene Turčija angleške čete iz Egipta, bo osvobodila Italijo od nevarnega sovražnika, zasigurala tripolitansko mejo in preprečila angleško -francosko nad v ladje v Sredozemskem morju. Tako se pokaže identiteta interesov med Italijo in Turčijo, ki postane še prisrčnejša kakor danes. Turški list o potrebi strožjih odredb proti Angležem v Turčiji. CARIGRAD 19. (Kor.) »Tanin« razpravlja o debati v angleški spodnji zbornici, ki se je hotela izrabiti proti na Angleškem bivajočim Nemcem, s čemer je podan no\ dokaz za angleško moralo in opozarja n: postopanje angleško-francoskega brodov-ja, ki križari v otoinanskth vodah in lov po nevtralnih vodah muslimane, ki nimajf ničesar opraviti z armado. List izraža svoje začudenje nad lepim postopanjem 7 Angleži, živečimi v Turčiji, četudi je oči vidno, da so celo vrsto let organizirali celo vohunsko omrežje in se posluževali ra-diotelegrafa. Kljub temu jim vlada dovoljuje, da se svobodno gibljejo v notranjosti in da odpotujejo v tujino, da lahko Ru siji, Franciji in Angliji prinašajo poročila Mi ne zahtevamo, pravi list, da naj gostoljubna turška vlada vporablja ista sredstva kakor Anglija. A da se napravi konec vohunstvu, mora pričeti vlada z re-presalijami, prepovedati Angležem odhod in jih internirati vse skupaj na kakem kraju, kjer ne bi mogli škodovati naši narodni obrambi. Sveta vojna naperjena edino proti trospo-razumu in njegovim zaveznikom. CARIGRAD 20. (Kor.) Glede na neki članek v listu »Indipendence Roumaine« ki krivo tolmači sveto vojno, ponavlja »Ikdam« in drugi listi, da je sveta vojna naperjena edino proti trosporazumu in njegovim zaveznikom. Bnslilfl In Tcnlja. FRANKFURT 20. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Angleži sr izkrcali v Kovveitu 4000, ra otoku Bali-rein v Perzijskem zalivu 6000 in v Ben-der - Buchirju ob južnem obrežju Perzije 5000 mož. Da zapro Satel Arab v Bassori, so potopili Turki tamkaj se nahajajoči parnik »Ekbatana«. Vrh tega skrbe za varstvo Satel Araba proti angleškim napadom, tudi mine. _ Volno posolilo. DUNAJ 20. (Kor.) Nadvojvoda Ludovik Viktor je pri avstrijski »Landerbanki« podpisal na vojno posojilo znaten znesek. GRADEC 20. (Kor.) Akcijska družba Puch je pri podružnici češke banke Union« podpisala za vojno posojilo 250 tisoč kron. DUNAJ 20. (Kor.) »Fremdenblatt« piše: Iz Berlina imamo vest, ki podaja dokaz, s kako napetostjo pričakujejo tam vspeha podpisovanja na avstrijsko in ogrsko vojno posojilo. V berlinskih krogih menijo, da rezultati daleč prekašajo cenitve ter da monarhja pripravi svetu podobno presenečenje, kakor nemška država. In v resnici je včerajšnji četrti dan subskripcije donesel velikanskih priglašeni in ne glede na velika podpisovanja pri bankah, je bil karakteriziran po pravem navalu malih podpisovalcev, ki so v masah podpisovali na vojno posojilo. V interesu čim sijajnejega vspeha avstrijskega vojnega posojila so banke sklenile. da bodo imele izključno za podpisovanje odprto tudi v nedeljo do 1. ure popoldne. Potek zadnjih dni jamči že. da se ves čas in popolnoma vporabi, da zanimanje ne vpade, marveč da bo misel, da se uresničijo nade prijateljev, kakor tudi bojazni sovražnikov, delovala nadalje podžigo-valno na veliki in mali kapital v vsej monarhiji ter da doseže brezprimeren skupen vspeh. DUNAJ 20. (Kor.) Kakor poroča »Neue Freie Presse« se je po prevdarku dobro poučenih oseb do sedaj podpisala za vojno posojilo že ena milijarda. Upravičena je nada, da se prilično visoko doseže tudi svota druge milijarde. Tudi ogrsko vojno posojilo kaže dosedaj dobre vspehe. Gospodarska sila obeh držav gotovo vzbudi povsod globok utis. »Berliner Neueste Nachrichten« o zmagi Potioreka In njeuovih čet. BERLIN 20. (Kor.) K zmagi avstro-ogrskih čet v Srbiji piše list »Berliner Neueste Nachrichten« sledeče: Od prvega začetka *o znano. 'p feld- cajgmojster Potiorek za to poklican poveljnik, da potolče Srbe. Kot poznavalec dežele imeniten, kot upravnik nedosežen, kot vojak vrl, je bil že v naprej odločen za to, da sledi sledovom princa Evgena, kar se dostaje zavzetja Belgrada in da sledi noter do srbskih gori, sovražniku, ki, vešč vojne umetnosti in opiraje se na izvanredne težkoče terena, mora priti v poštev od vsakega, ki upada v srbsko deželo. Dasiravno v pretežni manjšini, so avstro-ogrske čete vendar prisilile sovražnika, da se je umaknil iz svojih utrjenih višin in so ga celo vrgle iz fronte njegovih drugih utrdb pri Valjevu. Potiorekove čete so zavzele te druge srbske utrdbe, katere so pripravljali Srbi najmanj skozi eno leto, v komaj šestur-iiem boju. Izvrstnemu vojskovodji Potio-reku in zmagovitim četam Avstro-Ogr-ske v gorah, prelazih in dolinah srbskih, pošiljamo naše prisrčne pozdrave. Zahvala FZM Potioreka graškemu namestniku, grofu Claryju. GRADEC 20. (Kor.) FZM Potiorek je naslovil na namestnika, grofa Claryja in Aldringena, naslednjo zahvalno brzojavko: Spominjajoč se nepozabnih dni, katere mi je bilo dano preživeti v prekrasni Štajerski, se prisrčno zahvaljujem Vaši eks-celenci in pa Štajercem za prijazne čestitke in za prijavljeno mi zaupanje. Nadejam se, da se našim hrabrim četam z božjo pomočjo posreči, da si isto oliran.jo tudi v prihodnje. Plenarna seja dunajske borzne komore. DUNAJ 20. (Kor.) V današnji plenarni seji dunajske borzne komore se je skleniio, da se za avstrijsko vojno posojilo podpiše svota 1 milijon kron. Izjava ultimo novembra zapadiih premij se je določila na 20. novembra, blagajniški dan pa na 3. decembra t. 1. Vprašanje določitve najvišjih cen živilom. DUNAJ 20. (Kor.) Glede določitve naj-j-tišjih cen za žito in moko se je vršilo danes v predsedništvu ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predse-nika grota Stiirgkha večurno posvetovanje, katerega so se vdeležili luiuisicr ^a notranje zadeve vitez Heinold, trgovinski minister dr. pl. Schuster in poljedelski minister Zenker in pa večje število funkci jonarjev omenjenih resortov. Kakor znano, je treba to zadevo kolikor možno istočasno in sporazumno z Ogrsko zapri-četi. V današnji seji se je najprej razpravljalo o rezultatih v zadnjem času od zastopnikov obojih vlad dogovorjenih pogajanj. V nadaljnem poteku konference se j-določil načrt za neposredno nadaljevanje od avstrijske in ogrske vlade zapričet.l pogajanj in je upanja, da se zadeva ko-nečno reši že v prvi polovici prihodnjega tedna. Velika evharistična služba božja na Dunaju DUNAJ 20. (Kor.) »Reichspost« poro ča: Včeraj se je vršila v cerkvi sv. Štefana evharistična vojna božja služba, h kateri je prišlo kakih 10.000 mož. Poleg mnogih drugih oseb sta v oratoriju prisostvovala vojni pobožnosti minister za zunanje stvari grof Berchtold in naučni minister vitez Hussarek. Kardinal-knezo-nadškof dr. Piffl je imel propoved, v kateri je pozival katoliške može, naj ohranjajo zaklad vere in skalnotrdnega zaupanja v Boga, ki je z nami in z našo dr žavo. Irska in Nemčija. BERLIN 20. (Kor.) »Norddeutsche AHgemeine Zeitung« piše: Znani irski nacijo nalist, sir Roger Casement, ki je prišel pred kratkim iz Združenih držav v Berlin, je bil sprejet v zunanjem ministrstvu. Izjavil je, da so bila na Irskem objavljena najbrže od angleške vlade avtorizirana naznanila, češ da bi prizadejala nemška zmaga nemškemu narodu veliko škodo, ker bi bili kraji, bivališča, cerkve in duhovniki, na milost in nemilost izročeni invaziji armad, ki bi jih vodila le rop in želja po osvojevanju. Med Irci da vlada radi tega bojazen glede stališča Nemčije proti Irski v slučaju nemške zmage. Namestnik državnega tajnika zunanjega urada je podal nato po naročilu državnega kancelarja izjavo, ki pravi: Cesarska vlada kar najodločneje zavrača podtaknjene ji hudobne namene in izjavlja kategorično, da goji Nemčija le želje za dobrobit in procvitanje irskega naroda. njegove dežele in njegovih ustanov. Če bi tekom vojne, ki je ni izzvala Nemčija, bojna sreča kedaj privedla nemške čete na obrežje Irske, potem bi se izkrcale tamkaj kot čete vlade, ki želi irskemu narodu in deželi narodni procvit in narodno svobodo. Pogreb lorda Robertsa. LONDON 19. (Kor.) Pogreb lorda Robertsa sp ?e vršil danes z veliko sloves- S trs« n. „EDINOST* štev. 293. V Trstu, dne 21. novembra 1914. nostjo v katedrali sv. Pavla. Pogrebu je prisostvoval kralj, kakor tudi veliko Število arrnadnih in mornariških dostojanstve r.ikov. Pot. kjer je šel sprevod proti katedrali, je bila gosto zasedena od velikanske množice, ki je vztrajala na svojem mestu kljub velikemu mrazu pri dežju in snegu. Grobnica lorda Robertsa se nahaja v bližini grobov WelIingtona in Ne!-sona. mm, ki žele a Božič oMm-vfltl vojake IIL armndnesfl zbora. Glasom nekega odloka vojnega ministrstva (vojnooskrbovaJni urad), prevzame vodstvo božične akcije za čete III. armad-nega zbora, nahajajoče se v vojni, vojaško poveljstvo v Gradcu, ki se glede razdelitve in pravočasne odpošiljatve vseh darov dogovori z vojno-oskrbovalnim tiradom in z društvom »Grazer Herbst-messe«'. Akcija vsebuje: t. Sprejemanje in odpošiljanje vseh božičnih darov, kakor: Toplih spodnjih oblek. opremnih predmetov, smodk, cigaret, tobaka v zavojih, tobaka za pipe, kon-serv, nepokvarjenih jedil (posebno Čokolade). pijač v steklenicah, električnih žepnih svetilk, okraskov z božičnih drevesc i. t. d., ki so sploh določeni za na volni se nahaja loče vojake III. armadnega zbora. 2. Sprejemanje in odpošiljanje takih bo-fiCnih darov, ki so namenjeni za določen« četne oddelke, na primer pešpolk št. 97, lovski bataljon štev. 20, i. t. d. 3. Sprejemanje bož. darov posameznih oseb, (na primer matere sinu, žene možu), na način, da darovi, ki bi jih, posamezno izročene pošti, naslovljenec morda dobil prepozno ali sploh ne, pridejo zanesljivo in pravočasno na nasiovljenca. C. kr. okrajna glavarstva (mestni magistrati) se poživljajo, da razglase to v vseh občinah in vabijo k posvetitvi darov za božično obdarovanje vojakov na vojni. Ti božični draovi se morajo poslati do 30. novembra t L v vsakem okrajnem glavarstvu obstoječemu komiteju. Darovi iz Trsta in r>kolice naj se pošljejo na nabiralnico naturalnih darov v Trstu: Lfoydova palača. Kar se specijalno tiče pod točko 3 navedenih božičnih darov, posameznih darov, je pripomniti, da morajo odpošilja-telji te darove spraviti v zaboje, na katerih se mora nahajati točno napisano ime, vojaško krdelo in pododdelek nasiovljenca. Ti zaboji, ki se jim lahko pridoda-jo tudi pisma, se morajo istotako do 30. n>vembra t L odposlati dotičnemu komiteju (v Trstu gori imenovani nabiralnici), ki jih potem priključi celokupni pošiljat-vi. Termina se je treba držati, ker bo zbiranje v Gradcu dne 6. decembra zaključeno in odide potem od tam posebni vlak z vsemi božičnimi darovi na severno bojišče. Sličice iz vojne. Goreče gališke vasi zaznamujejo bojno črto. Praporščak dr. Andrej Veble je pisal s severnega bojišča državnemu poslancu dr. Benkoviču dolgo pismo, iz katerega posnemljemo nastopne podrobnosti: Žalostni so mnogi prizori. Cele vrste izseljencev in beguncev je videti, večinoma gredo peš, stari in mladi, kajti vse boljše konje je vzela vojna uprava za vojaške namene. Le tupatam je ostalo Še kako nadušliivo kljuse, s katerim se potem vozijo ti begunci na visoko naloženih vozovih. Domovi so zapuščeni. Samo najrevnejši sloji ostajajo in pa katoliško poljsko prebivalstvo. Kmečko ljudstvo ostaja; ono se drži svoje zemlie na vse kriplje, kakor da je prikovano na njo z železnimi verigami. Zrastlo je s to zemljo popolnoma, saj je ta zemlja njih edina krušna mati. Od česa bodo živeli ti ostali poljski junaki? Krompirja je morda komaj za par mesecev. Pridejo pa Še kozaki in jim vzamejo še ta živež. Junaško se vedejo nekateri poljski domačini. Ostajajo v domovini — do skrajnosti. Neki gozdar izpod Rudnika ob Sa-nu mi je pravil, da so v njegovo hišo kar deževale kroglje. Prva granata je vrgla raz streho dimnik, druga je prevrtala stene- Ob njegovi hiši so bili postavljeni naši topovi, na nasprotni strani ruski, ki so sipali iz svojih žrel ogenj na naše postojan- PODLISTEK Hadame Bovary Roman. Ko je zopet odprla oči, je zagledala sre-dvorane damo, pred katero je klečalo troje plesalcev. Dama je izbrala vikomta, in godba je zasvirala znova. . Zrli so v plesalca, ki sta se vrtela sem-intja; dama je bila kakor odrevenela, gospod se je držal sklonjeno vedno v enakem položaju. Da. datna je izvrstno plesala valček! Plesala sta oba tako dolgo, da sta se utrudila. Gostje so še nekoliko pokramljali, nato so si voščili Lahko noč in so se podali k počitku. Karel se je komaj vlekel gori po stopnicah. Celih pet ur )e sedel za neko mizo in je gledal, kako so drugi kvartali, ne da bi bil česa razumet Zato se je čutil zelo olajšanega, ko si je sezul Čevlje in legel v posteljo. Dna se je ogrnila z ruto, odprla okno Id zrla v noč. Nebo le bilo oblačno, začelo |e rositi. ke. Gozdar je ostal v svoji hiši do zadnjega. Vsak večer gorijo vasi in naznanjajo, kje se nahajajo bojne črte — naša in sovražna —, krvavordeče nebo je razsvetljeno kakor po dnevi. Navadno se vršijo napadi tudi le ponoči. To je japonski način bojevanja, katerega smo se oprijeli tudi mi. Seveda smo se ga morali prej učiti od — Rusov. Židje so v Galiciji, kakor znano, skoro edini trgovci. Trgovina je z malimi boljšimi izjemami skoro izključno v Židovskih rokah. Kako seveda 2idje to moč izrabljajo, je znano. Cene živil so silno visoke. Goljufa se kar na debelo. Včeraj je prišel k nam Žid, ki je prinesel vina za poskušnjo. Vino je bilo dobro. Ko smo odprli sod, je bil pa v njem mesto pogojenega vina — sam fuzel. Žid je dobil za plačilo 25 batin na goli neimenovani del telesa, da se je kar zvijal vsled bolečin. Vino kupujemo tu po 2 do 4 krone liter, buteljke pa celo po 5 do 6 kron. Se eno zanimivost vam moram sporočiti. Iz trgov in mest se je navadno izselila tudi vsa inteligenca, tudi katoliško-poljska. Ko so pa po tem begu zopet nastale redne razmere in so kozaki začetkom oktobra odnesli pete, smo v vseh krajih, kamor smo prišli, videli na oknih praznih domov nabožne liste, sliko Kristusovo ali Matere božje čenstohovske. In čudno! Ti domovi, na katerih so visele te slike, so bili čisto dobro ohranjeni. Pač pa so bile oropane vse židovske hiše in trgovine. Rusi so imeli vendar spoštovanje pred temi znamenji verske misli. Domače vesti. „VEČERNA EDINOST" danes za radi praznika ne izide. Jutri, v nedeljo, izide „EDINOST" ob navadni jutranji uri. Iz mestnega odbora. V seji 11. t. m. je mestni odbor z ozirom na sporočilo na-mestništva, da finančno ministrstvo ne more pristati na emisijo vsega posojila v znesku 44 milijonov kron, kakor ga je sklenil najeti mestni svet, temveč le na 10 milijonov, sklenil, da se pet milijonov tega posojila vporabi za poplačilo starih tekočih dolgov, ki zapadejo prihodnje mesece, druga polovica pa samo za javna dela, odobrena po mestnem svetu. Obenem se je sklenilo, da se zaprosi za brzojavno potrditev tega posojila z ozirom na težki položaj mesta. — Z ozirom na to, da je v sedanjih razmerah mnogo več prilike za ponarejanje živil, se je sklenilo, naj tržni organi strožje nadzirajo živila na trgih in naj se morebitni prestopki strogo kaznujejo. — Glede na vedno naraščanje cen moke in kruha je pozval mestni odbor vlado, naj določi maksimalno ceno žita in moke za prodajo na debelo in naj uvede najstrožje mere, obenem pa naj se določijo meje cene za zmes manje fine moke in drugih snovi tako, da se bo mogel proizvajati kruh, ki si ga bo moglo nabavljati tudi najubožnejše prebivalstvo. Promocija. Abs. phil. L a v o s 1 a v Č e r m e 1 j, član akad. fer. društva »Balkan« naznanja, da bo v ponedeljek. 23 novembra 1914., ob uri predpoldnc v senatni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja modroslovja. Čestitamo. Prijave za vojno posojilo. Da se omogoči podpisati vojno posojilo tudi tistim, kateri so ob delavnikih zaposleni, sklenilo je ravnateljstvo Jadranske banke, da bo odprta menjalnica tudi v nedeljo 22. t m. in sicer od 9. ure zjutraj do 12 opoldne. Položaj časnikarja v sedanjem času. V svoji številki od 11. novembra pojasnjuje »Arbeiter Zeitung« ves način, kako se vrš: sedanja cenzura časopisov in odreja: al inora list sam izrezati, kar je cenzur? inkriminirala, ali pa se sploh prepovedn je razširjanje dotične številke. In odred ba cenzure je sedaj absolutna: ne trebu jej nikakega utemeljevanja, nikakega skli cevanja na kako zakonsko določbo, in nr-benega poznejšega odobrenja po sodniki »Sicer je svoboda do izražanja svojeg, mnenja le po kazenskem zakonu ome jena. Sedaj pa je sploh odpravljena; nt le, da se ne sme pisati, kar prepoveduje kazenski zakon, marveč se sploh ne situ ničesar pisati, kar ni oblast izrecno dovo lila. oziroma, česar ni izrecno prepovedala. Svoboda izražanja svojega mnenja j< v sedanjih Časih suspendirana. Morda b° do sedaj tudi čitatelji razumeli, kaka zr Poželjivo je vsesavala vlažni zrak, ki je dobro del njenemu razgretemu obrazu Godba ji je šumela po ušesih; nalašč ni hotela v posteljo, da je čim dlje uživala razkošje, ki jo je obdajalo. Danilo se je že. Dolgo je opazovala grajska okna in je skušala pogoditi sobe vseh oseb. ki so, kakor ona, prenočeval«, na gradu. Rada bi bila poznala njihovo življenje in nehanje. Toda kmalu jo je stresel mraz. Slekla se je in je legla tudi ona. Gostje so se zopet zbrali pri zajtrku, ki je trajal deset minut. Zdravnik se je zelo začudil, ker niso postregli tudi z likerji. Gospodična Andervilliers je kmalu zatem zbrala vse krušne ostanke v košek, da bi jih nesla labudom v grajskem ribniku. Družba je odšla v rastlinjak, kjer so rast-le redke rastline s kosmatimi peresi, podobne piramidam, in kjer so visele s stropa vaze s krasnimi cveticami. Na koncu rastlinjaka so rastle pomaranče, od tu se je po pokritem hodniku dospelo k gospodarskim poslopjem. Marki je pokazal mladi dami hleve. Nad jasli so visele bele, porcelanaste tablice, na katerih so bila z začetnimi črkami zapisana imena konj. Vsaka izmed živali se je ozirala po obiskovalcih, ki so stopali čez pregraje in tleskali z jezikom. bsva je pisanje časnikov v sedanjih časih!« — Tako »Arbeiter Zeitung« in — mi žnjo! »Pogrebno društvo« na Vrdelci bo imelo jutri, dne 22. novembra svoj 46Ietni redni občni zbor ob 10 uri zjutraj Z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro kasneje. Pogreša se desetnik Rudolf Sko-čaj 97. pešpolka 11. stotnija, vojna pošta št. 73. Njegova soproga Amalija Skočaj nima že od 26. avgusta nikakega sporočila o njem. Pristojen je v Medano. politični okraj Gradiško. Kdor kaj ve ali bi kaj doznal o njem, je naprošen, da sporoči g. Josipu Mavrenčiču, u L Solitario št. 15, II. nad„ v Trstu. — Pogreša se nadalje od 8. septembra Karel Pitamic prostak 4. stot. 97. pešpolka. Ako bi bilo znano komu kaj o njem, se prosi vljudno, naznaniti njegovi sestri Josipini Pitamic v Trstu, nI. Doni-zetti št. 5, II. nad. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva »Austria« je bil puščen na dopust Filip Kolenc od 16. stotnije 97. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« je bil sprejet Josip Kometer od 11. stotnije 7. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-amerikane« so bili sprejeti Maks Sched od 2. bataljona tirolskih strelcev, Peter Udovics od 1. stotnije 97. pešpolka, Fran Radetič od 20. lovskega bataljona, Fran Strek od 5., Peter Škuc od 1., Josip Verzier od 2. in Ivan Zidarič od 1. stotnije 97. pešpolka, črnovojnik Josip Benolič, Gavdencij Nartnik od 15. stotnije 17. pešpolka, Ivan Miniussi od 4. stotnije 29. pešpolka, črnovojnika Fran Stres in Josip Parenzan, deželni brambovci Karel Milanovič, Mihael Regent, Anton Toma-žič in Jurij Benvenuti ter Anton Furlan od 16. stotnije 97. pešpolka in Ivan Mezkar od 18. honvedskega polka. Petdnevno o-pazovalno dobo so dopolnili Karel Mlae. Josip Siissenbacher, Anton Kovač, Marko Drmac, Rihard Kirschbaum, Josip Jerina. Simon Pajk, Rudolf Sardon, Ernest Cuc-cagna, Alojzij Visintin, Gvidon Quaiatti in Marcel Granduch. — V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti Karel Krv, Hum-bert Schigur, Ciril Smerkić, Matej Kos, prvi trije črnovojniki, a poslednji od 4. trdnjavskega topničarskega polka. Odpuščeni pa so bili iz mestne bolnišnice Josip Parenzan, Josip Benulič, Fran Strauss, ^nton Tomšič, Ivan Miniussi, Gavdencij Hatnik, Mihael Regent, Karel Milanovič, Anton Pekonja, Josip Opara, Josip Jerman, Anton Hrovatin, Ivan Berdarušič, Ljudevit škerbic, Mihael Sodnik, Anton Delcaro in Anton Lanza. Krvav pretep. Včeraj popoldne ob eni sta se na trgu della Barriera vecchia, in sicer pred neko žganjarno, pretepala dva človeka. Naenkrat je eden njiju potegnil iz žepa nož in ž njim zabodel nasprotnika in potem pobegnil. K ranjenemu, ki je 36-letni težak Viljem Klaričič, stanujoč v ul. lel Solitario Št. 21, je bil pozvan na pomoč zdravnik z zdravniške postaje: Klaričič ie imel globoko rano na desni strani vra-u: prerezane so mu bile žile, vsled česar nu je zdravnik najprej vstavil krvotok ter ga dal potem nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Ranjeni Klaričič trdi, da ne pozna onega, ki ga je ranil. Umrli so: Prijavljeni dne 19. t. m. na mestnem fizikatu: Flego Lidija, 8 mesecev, nI. deli' Acquedotto št. 54; Natlačen \na, 74 let, ul. dei Carradori št. 9; Vato-vac Marija, pol ure, ul. G. Caprin št. 4; Macorin Marija, 52 let, Campo S. Gia-:omo (Svetojakobsko polje) št. 17: Ve-ianzio Marcela, 9 mesecev, ul. Berga-nasco Št. 14. — Prijavljeni dne 20. t. m. ia mestnem fizikatu: Fuzar Lidija. leto In i, Svetojakobsko polje št. 4; Forte Do-ninik, 7 mesecev, ul. Rigutti Št. 37; Ko-:jančič Nerina. 4 mesece, Sv. Marija Magdalena zgornja Št. 41; Reggio Jakob, 4 let, ul. A. Caccia št. 13; Tivoli Igna-ij, 46 let, ul. della Piccola Fomace št. !; Morterra Abraham, 91 let, ul. dello Vcquedotto št. 39; Ferfoglia Roman. 23 et, ul. Sv. Boštjana Št. 7; Perpič Marija. <\ let, ul. deir Acquedotto št. 22; Ferluga Takob, 69 let, Oreta št. 41; De Biasi Ju-ian, 4 mesece, ul. deli' Acquedotto št. «6. - V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Gu-tin Alojzija, 10 let; Marangon Ivan. uro; Pelicani Hugon, 42 let; Varisco Ivan, pol •ire; Scalamera Magdalena, 47 let; So- sič Brunon, 15 dni; Višnikar Josipina, 69 let; Hoffer Julija. 80 let. — V mestni bolnišnici dne 18. t. m.: Furlani Jordan, 15 let; Favretto Josip, 85 let, Blažič Terezija. 81 let; Furlan Edmunda. 26 let; Flego Ivanka. 28 let; Kozulič Marija, 19 let; Rincelj Matej. 47 let. Karel je medtem naročil služabniku, da .tapreže voz, ki je kmalu nato privozil )red grad. Ko so naložili prtljago, sta se poslovila zakonska Bovary od markija in markize in sta se zopet napotila proti Postu. Ema je nemo zrla na preffibajoča se kolesa. Karel je sedel na skrajnem koncu sedeža in je vodit konja, ki je urno dirjal pod nekoliko preširoko zaprego. Na višini pri Thibourvillu je naenkrat prijahalo več gospodov črez cesto. Imeli so v ustih cigare, nekateri so se smejali. Emi se je zdelo, da se je nahajal med njimi tudi vikomt Ozrla se je, toda opazila je le Še njihove glave, zibajoče se gorin-doL kakor so dirjali konji. Čez četrt ure se je voz moral ustaviti, ker se je pokvarilo eno izmed koles. Pri tej priliki je zapazil Karel med nogami svojega konja malo stvar. Pobral jo je. Bila je Škatlja za cigarete iz zelene svile, v katero je bil vdelan grb. »Ostali sta še dve cigari,« le delal, »prihranim si ju za nocoj.« »TI kadiš?« le vprašala Ema. »Da, Če nanese prilika.« Nato Je spravil Skatljo v iep In |e pognal konja. (Dalje.) Vesti iz Gorišlie. Štanjel. V tukajšnji občini se je nabralo K 293 76 za volno, iz katere so spletle šolske deklice in druga dekleta 32 čepic/ 46 parov dokoltnic, 42 parov zapestnic, 42 parov nogavic in 8 šerp Te pletenine se je razdelilo sorodnikom vojakov-domačinov, da jih odpošljejo svojim dragim na bojno polje. Darovali so: V Štanjelu : gg. odnosno gospe in gospodične: Po 5 K; Kron pa M-roslav in Maver Peter; po 4 K: Ličarjeva Franja. Ker še van Janko, Švageij Ivanka, Ukmar Jožefa Franetič Franc in Chwatal 1 van; po 3 K: Gašpari Peter, Švageij AVjt-garita in Jerič Janez; po K 2.40 : Svagelj Alojzija in Švageij Antonija; po K 2.30: Švageij Katarina, Gulič Terezija in Jakom in Marija; po K 2.10: Jakomin Katarina; po 2 K: Lisiak Jdžefa, Kobal Katarina, Švageij Jožefa, Hočevar Antonija, Hočevar Ivana, Kanduth Marija, Fruhmann Feliks Semič Ivana, Hočevar Neža, Kobal Antonija in Švageij Frančiška; po K 1.90 Švageij Ivana po K 1 40: Fabian Marija in Zega Jakob ; Fabiani Angela K 1.30 in 1*4 kg volne; po 1 - Roje Roia, Brščak Karolina, Švageij Karolina, Pilat Ana. Prc Vincencija, Lui-Kristina, Hočevar Antonija, Cerovac Antonija, Ko* Jožefa, Jerič Marija, Brešjani Franca Svagelj Katarina, Grmek Štefanija, Miiller Marija, Ukmar Jožefa, Švageij Anton in Filip Abram ; po 7») vin.: Fle^o Franćiš a in Iva a lamšek; po 60 v n.: Jerič Stanko, Hočevar Katarina, Grmek Ana, Hočevar Ana, Švageij Ivana. Bogćitec Marija in Colja Alojzija ; po 40 vin.: Avs Marija, Jerič Marija in Gulič Jožefa ; po 2 K Fab'an Marija, Švageij M.; Grbec Ivan K 1.60; Pestelj Jožef K 1.50; Grbec Fran K 1.30; po K 1.20: Petelin Karolina in Gulič Ana; po 1 K: Tooolnik, Bune I ana, Svagelj Ivan, Sv; gelj Frančiška. Fabjan Bernarda, Ukm^r Mat. vž. Kos Jožef, Možina Jožef.i, Alojzija Turk, Terbižan M, Grl»ec M. št. 13 in 14, Fabjan Amalija. Zega Helena Svagelj Franca št. 27 in 41, Grbec F rtunat in Fabjan Aut.; po 80 vin.: Zega Alojzija, habjan Marija in Fabič Jožt fa ; po 60 vin.: Turk Just*na in Fabič Jožef ♦; TerHžan Viktorja 50 vin. ; po 40 vin.: Vales Antonija, Ule Josipina, Gulj Alojzija in Kralj Frančiška; Grbec Anton 0 vin. Skupaj K 113.30. V Hruševici. Cijak Ana K 3.50; Grmek Jožefa K 2.80; Grča M. K 2.40; Lisjak M. K 1.80; po K 1.70: Trampuž Antonija in čega M.; Rudež M. K 1.30; po 1 K Zega Franc, Grča Jožefa, Grmek Antonija, Furlan Pavlina, Ze^a M., Pavlica Frančiška, Grča Fič-.nca Gimek M., Fabjan Antonija, Tavčar Frančiška, Zega Ivana in Svagelj Amalija; po So v n : Žvokeij Kristina in Bolje M.; po 70 vin.: Zega Emilija in Fa jan M. ; po 60 vin.: Rudež Filip, Grmek Terezija. Furlan Antonija, Rudež A i ion ija, Mržek Jožefa in Krt Jožefa 50 vin.; po 40 vin.: Abram Ant. Krt M., (igon Kristina, Žežlin Vincencija in Furlan M ; po 20 vin.: Krt M., Krt M. in Ar h Le« poida. Skupaj K 37.90. Na Lukovcu. Po 3 K Tmk Kristina in Ana Jerič; J rič Ana K 2.40; po 2 K: Abram M. ;n Mržek Karol na; po 1 K : Jerič Alojzija, Litar Gregor, Abram Kantina, Bandelj Ana in Jer č J 'žt-fa ; po 50 vin.: Bandelj Fr. in Jenč Antonija; Krt Terezija 40 vin. -Skupaj K 1H.80. Šolski otroci. Grča M. K 1.22 Jerič M. (Poiilasi) 1.18, Stare M. 1.05; Fabiani L -vr ucij, Kos Leopolda, Grošelj Lidija in Edvard po 1 K; R je Avrelij in Milena po 5*> vin.; Trebižan M. 40 vin.; Grmek M. 30 vin.; Fabiani Jelka 28 vin.; Fabjan Jožefa 25 vin.; Pavlica A., Turk M., Brščak Aioizij po 24 vin.; Jerič Alojzij, Fabian Albina l anka Fabj n Antonija Turk Kristina, Grmek Ga- brijela, Ukmar Karolina. Grbrc Jožef, Aloj'ij Hočevar in Jamše^ Stanko po 20 vm. in ?e 1 K ^ vin. so ilali razni otroci pod 2 » vin. Robidovega listja se je nabralo 16 kg. h katerim je dodala obitelj g. viteza Fabian ija še 5 kg. skupaj 21 kg. Te dni ie Izšel »Tržaški trgovski kažipot« (La Guida Commerciale Triestlna), katerega cenj občinstvu toplo priporočamo. Isti je dobro urejen m bo marsikateremu trgovcu -dobrodošeL Cena mu je K 6.— ter se prodaja po vseh knjigarnah. Glavna zaloga v knjigarni Schimpf, Borzni trg. Upravništvo Piazza Cavana št. 5, 1. nadstropje. _ JaJtcJ) ^JctAipifKl ofa □□ □a □□ se rMČDDajo po 4 stt>L he»etd šifr<» .št. 55 H n« lnse-r toi o idelek Ed m-sti 12 5 Ženska zh tobrtkarn > z majhno kave j" »e ;ce Naslov Trg Gold »r.i 10, prtt lfje 120G nrffffl f A snažn.t postelja polteni go- cj o/.i-UUUU Jw r« u>a gospodić i. Ona nizka. I' i a F.ir' et»> 4-i. polunad tropje. vrata 2»». 1-07 TIllO pt>st®lj' vzmet' novo limn cc K K»j. — Po-UVe polna spalna soba s iironicanu K LnJ . Vi« Fouderia 1/, I. 1*3103 Papir za ovitke razpoši ja o zmernih cenah velika zaloga Ga-tone Dolinar, Trst ulica dei Gelsi št«. 16, Telefon 2781 (ex Marang ni> 11.17 Vrl A M žfH iz r^tno kuhinj naj zaha|a v go-UUOr stilno BOiNVECHlATTI. ulica Carlo Ghe-a 17 Eksportno BudjejeviSko pivo litJtf Itoftlnife kranjsk« klobas« Izdeluj« In PilSIllB razpošilja KARL CERNB, SUka-LJublja na. 11"B NflVhftlfn nadomestilo za plinovo razsvetljavo: IIUJIIUIJB žarnica na ^ p • - i L Spi, rit z vsemi pririklinam pri V SCHILLER, Trst-1*1.ca Caserma Stev. 17. \ 50 Dva sedlarska lavn ca iu z*l"ga vpreg za konje) v Gorici. l'*0t ftflrfff v podn^em. zaradi premeščena ve..ko UUUU stanovan.e v prvem nadstro ju, v sred ui mesta in proda se tu ti vse pohištvo. Stanovanje in a 8 sob, sobico in kuhinjo; d<-e sobi s prostim uhodom, sta oddani za psa.no ia 6 me-bliranih sob je clda ih stalnim naje-nnikom Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 52 0 Naslov pove Ins. o«id. Edin ti pod kt 4<»10 Pet mladih molznih krav sam (Obarinthal), prodajo sa radi vojno po cani. Pojasnila daja upravitolj Inso-ratnega oddelka EcUnosti. :: Pravkar IzSla:: j j SVETOVNA VOJSKA doMva so poi nih zvezkih In sa na-ro