M	SLOVENSKA Popoitipo-
thajtt vsaki v	,lan velja ta ietmilk, ,n •» flfl T)j Tf	M celo leto 2 fr. Joti u »togi Dh K) r). Ull	m 40 kr ta pol i. celo let,po * «0 «fl «H	» Uta 1 fr. 20 2 fr.; ta pol	.. kr. si ek. Naleta po / /r. berilo za obudo in	omiko r«.«,™ Pn-
irebra.	jemlje %alo-
slovenskega duha. *»<*•
List. 5.	U Celju 31. Prosinca	1860>
Mesarski hlapec In njegov prijatelj*
Poleg nemtkega.
Neki Genevčan (Genfer) sreča popotvaje iz Mur-< gesa u Iverduna) nekega mladenča, kateremu se je n^ oblačilu poznalo, da ga bogastvo »enadleguje. gova zunajnost, še bolj pa njegova tovaraija: o-namesto psa, mikate Genevčana iz njega kaj Jzvediti, zatoraj ga ogovori rekoč: „Vi pridete iz ' Murgesa prijatelj ?" — „„Je, bil sem do zdaj tam mesarski hlapec,"" mu ta cdverne. — „Alj se vam tam več ne tlopade?"— „„Oh! moj dober gospod, ,ta oven —!" poreče vbožec in povzdigne zdihovaje ;.HV*j pogled, kar u prašavcu še večo radovednost o-buai. „Alj je to živinče, katero vas spremlja, kakor .zvesti pes, vaši službi na potu?"
„„Jes sem sin revnih starejšov,"" poreče nila-(deneč, „„kateri so me posilili, da sein se moral ker-\ a ve mesarije učiti, do katere nikdar serca imel nisem. Nas šestero otrok se nobeni ni nikdar očetovi volji vpiral, zatorej sem tudi jes rajši vbogal, ko da bi se bil prederzuil, svojega očeta s neposlušnostjo žaliti. Dokler so moj dober oče še živeli, sem svojo službo zvesto opravljal, pa bi še tudi za naprej bil svoje dolžnosti na tenko izpolnoval, ko
•) Mat* na Švajcarskim.
bi moj gospodar ne bil preveč od mene teijal. Ql čredi, katera je bila moji skerbi izročena, se mi je neki oven tako privadil, da sem ga prav rad imel."" To pripovedovaje, gladi svojega ovna, kakor, da bi bil hotel reči: to je tisti. Pohlevno živinče vzdigne svojo glavo in liže prijazno njegove roke, kakor da bi bilo hotlo poterditi njegove besede. — „„Zapu-šen od vsega sveta, brez žlahte, mi je samo ta oven bil jedini pravi prijatelj. Sebi podelenega kruha sem polovico vselej njemu izdaval. Ta vbogi oven je bil tako priden, da bi se clo vi ne mogli tvegati s njim svoj kruh deliti. Ker sein vsaki tjeden nekoliko ovnov u mesnico oddal, seje sčasoma mojačeda tako zmanjšala, da mi je samo ta oven še ostal. Tudi njega zakJati mi gospodar vkaže, ako ravno sem ga prosil, da bi mu prizanesel. Poskusil sem bil se njegovemu vkazu se pokoriti — noge sem mu že bil zvezal, in moj nož se je že njegovega gertanca dotaknil, kar me ta revček tako milo pogleda — da mi je nož iz roke padel; kakor da bi mi bil spona-' šal: ti hočeš tudi mene, svojega najboljšega prijatelja na svetu vmoriti! Ne bodi ini sponosna moja slabost; solze so me polile, in jes sein svojemu gospodarju naravnost porekel, da inije nemogoče to žvinče zakljati. Te besede ga razkačijo, da me je imel kakor berača, ki se kam pritepe. — Res da jes nisem prav imel, pa temu je bila kriva moja mehkoserč-nost, in prijaznost ovnova do mene. Da kratko povem, gospodar me je odpravil; kar imam pri njemu zasluženega sem mu pustil, da bi tega bravca otel ki me u moji revšini spremlja. Reven sem, pa ne porajtam, samo da je moj oven še živ.""
Bogati in pošten Genevčan, ki je za svoje veliko kmetijstvo ravno oskerbnika iskal, se ni dolgo pomislil, njega u službo vzeti, in ga oskerbnika svojega kmetijstva postaviti, ki je tako odkritoserčno svojo spoštovanja vredno znotrajnost razodel.
Slovenski ln inadjarskl Jezik.
Dokler se Slovenci, kakor da bi kaj drugega
* . • • • pisati ne imeli, prepirajo, kako bi se pridavnih imen
rodrraik, dajavnik in družnik za možki in srednji spol
m enim (singular) končal; alj na iga, imu, im; alj
na ega, emu, em; in kako družnik na enem, in da-
javnik-na mnogem imen možkegain srednjega spola,
alj na am, aljna om: prispodabljajo mnogi madjarski
jezik s slovenskem, ter pripisujejo pervemu okrog-
lost in lepoglasnost, poslednjemu gerčavost in ger-
dogieanost. V razsodbo tefa se spušajo veči del tisti,
I ki «Ur»enskega jezika malo, madjarskega pa čisto
j nič ne razumijo.
Okroglost kakega jezika storijo: kratke in pol-noglasne besede, ki se na glasnike končajo in na nje izgovarjajo; gerčavost: dolge, terde na večtih-nikov končane in na nje izgovorjene besede. Lepoglasje, alj gerdoglasje kakega jezika napravijo usta govornika. U ustah izobraženega človeka je vsaki jezi lepoglasen, ako bi stenga #) bolj gerčav in terd tel« ■ nitah presiaka pa clo najlepši jezik gerde in terdo glasi. Ker se pa lepoglasje jezika vendar tudi na besedsokladje (VVortbau) vpira, pristavim za prispodobo, in razsodo kateri jezik madjarski, alj slovenski sposobniših lastnosti za lepoglasje ima, od-pevek madjarske cerkvene pesme:
Aid meg Orszaguukat, Mi Magvar Hazžinkat, , Vezereljed jora,
A' mi Kiralvunkat, Hontsd meg mi ellenseginket, A' kik illdoznek beunanket, Krisztus' Teste 's Vere.
Beseda „stenga," (_mor bil so tri besede u eni: i tem ga?) se pod Celjom pred pridavnimi imeni na drugi stopnji (ComparatitJ po gosto sliii in pomeni nemški: noch so, u. p. stenga gerji, noch so hasslich, stenga lepii, noch so schon. Tej besedi nismo mogli dozdaj na kraj priti. Prav bi nam vstregel kdor bi nam hotel to besedo razuditi in razloiiti.
Kdor hoče o madjarskim besedoskladju še ks) ▼eč zvediti, naj bere več drugih »ladjarskih napiso« n. p. napis madjarskib bankovcov itd. iu naj jih pri-spodablja s našimi besedami, in ako se mu oči še niso skalile, bo moral reči, da je na madjarskih besedah več gerč ko na naših; da je naš jezik bolj za-krozen, ko madjarski. Da bi pa vsaki prigovor za-stran tega odvernil, pristavim, da se tihniki u inadjarskih besedah ne zamolčujejo kakor n. p. u fran-cozkim. Njih tihniki se vsi iu povsod izgovarjajo kakor naši, razun u sledečih sostavah:
Ko bi nas nekdaj naši učeniki nebih učili svoj jezik zaničevati, morbit bi mi pri uuajnih narodih u boljein imenu bili, ko smo do zdaj. Pa ker smo se sa-' mi zaničevali, nas tudi drugi nečejo spoštovali. Madjari so u tej reči sami sebi veliko boljši, ko smo si mi. S ustmi in s peresom hvali in zagovarja vsaki Madjar svoj jezik,, in to je hvale vredno. Kar še nikdar nobene slov-; niči pristavleno bral nisem, se bere na naslovu neke madjarske slovnice: Sprachlehre der schOnen mad-jarischen Sprache, ki še ni tako dolgo, kar je na svitlo prišla. U tretjini natisu madjarske slovnice za Nemce, katero je Janes grof Mailath 1838 u Pešti izdal, iujo Krescencii grofici Szechenyi posvetil (ge-widmet) se u posveti bere: da bi madjarski jezik poglavar vsega sveta postal, ko bi vsaki, kateri njegovo slovnico u roke dobi, grofico vidil in slišal, kako ljubko in urečlivo (bezaubernd) se madjarski jezik iz njenih ust snuje.
To se vendar pravi sam sebi dober biti, in svojo robo hvaliti. Nam scer ni treba lepote svojega jezika po takim potu razgla sevati, ker se dobra iu leparobasama
madjarski	Cz	je	naš	C
»	cs	>i	»	č
»	ch	»	»	č
»>	gy	»		gj>dj
n	Jy	»	»	'j
»1	njr	»	»	"j
»	s	»	»	š
n	sz	»	»i	s
»	ts	»	»	č
	ty		»	tj
»	zs	»		ž
in priporoča; pa spodobi »e, da se privadimo fcsjiževni slovenski jezik književno, po šolsko govoriti Ako',Madjari svoj gotovo terdi jezik razuuiijo tako »»krožiti, da'ga razun njih tudi unajni lepoglasnim imenujejo, se bo to na našiin jeziku toliko laglje izpeljali dalo, ker očitno več sposobnosti za lepoglasnost ima. Tistimu, ki se med izobražene šteje, se prav slabo prile-že, ako ga že pervi marn izda, daje Galilejec. Da bi •e pa temu uklonili, je potreba, da pismena s tistim glasom izgovarjamo, katerega smo vsakem posebe u slovnicah prilastili. Razserdil bi se toraj, kadar slišim, kako Slovenci iz raznih krajev, ki se med književno učene štejejo tako svejega domačega zavijanja deržijo, da se sramujejo ravno zavolj tega med •abo slovenski govoriti. Kar se ineni najbolj spoti-kavno vidi je, da književni Slovenci nekdajnega mar-borskega kroga, svoj „?/" zapustiti in s „«", kakor •e u nemškem jeziku glasi, zameniti nemorejo. Ravno tako malopridno je pri Slovencih na Krajnskem in Koroškem izgovarjanje pismena „»", katero spočetka, na sredi in na koncu kakor ,,«" izgovarjajo, n. p. u besedah: vino, voda, živina, njegov, se sliši pri njih: uino, uoda, žiuina, njegou. Ako je v = u, bi dosledno bilo eno teh pismen iz naše abecede izbrisati ; ako pa v ni = u, terja doslednost da vsakemu pismenu posebni glas dajemo in pustimo. —Pa končaj mo enkrat abecedne prepire in vtisnimo si globoko u serce prigovor: duobus litigantibus tertius gaudet.
Friderik erjnvobradec. *)
Kar si Slovenci o kralju Matiašu pripovetJujejp, to se pripoveduje pri Nemcih o cesarju Frideriku er-
•) To priporest je podpisani mladencic slovenski cbeli ponudil, katero smo razun nekoliko besed čisto tako natisnili, kakor smo jo dobili. S veseljem pristavimo, da je mladina nižjih latinskih šol u Celju *a'ce!a zapopadati svoje prihodne dolžnosti do svoje matere Slave. Kakor ml a-
\
da bo« pod goT
javobradcu. Pravijo, da še ni umeri, timveč, sodnega dneva živel, do tistod pak bo pod _ Kyfhausen skrit spal, in kadar bo na svitlo prišeA bo svoj škit na suho drevo obesil, katero se bo po tfeng obzelenilo, in bolji časi bodo nastopili. Včasi govori • ljudmi, ki u goro pridejo, nekteri so ga tudi zunaj vidili. Po navadi pa sedi za krogloj kamnitoj mizo, in spi glavo na roko naslanjaje. S glavoj zmirom prikimav-lje, in s očmi vedno treple. Brada mu je velika »ra-stla, kakor nekteri pravijo: skoz kamnito mizo, nek- < teri: okol mize. Do tistod dokler se bo prebudil, mu bo morala trikrat kroglino mize obseči, zdaj jo št le dvakrat obseže.
Nekega kmeta, ki je 1669 tam mimo žito vozil,' je neki mali inožiček u goro peljal, kjer je moral žito iz vreč (S&cke) izsutiin si jih s zlatom napolniti. On je vitlil cesarja čisto okornega sedeti. Tudi nekega ovčarja je tisti možiček u goro peljal, ka-terega je cesar prašal: „alj še zletajo vrauovi okol goret" Ko ovčar na to prikine, je cesar zavpil:„Tw| še moram za naprej sto let spati."
G. Kotjek,
itertoiolc u Celju.
Majsrečnejšl,
(Konec.)
Grofovo se 'zjasne lice,
„Ha! nebeški glas je to !
Našli smo zdaj gnjezdo tiče,
de tiitce, pred, ko te razpeljejo, in pred ko te po »raku tpuilijo,na kraju gnjezda noje mlade perutice poskušajo; tako se tu mnogo tlotentkih mladencev ie »daj potkuia, kuho H noji materi Slati nekdaj koriltiti mogli. — Le naprej mili tiniiei Slave! katerimuie perutnice tlužitine-eejo, naj ostane ie u gnjezdu, dokler te zgodnja. Pa ne dajte ta motiti po tittih, ki ie godni, svoj rod zaničujejo in te prevzetno ravnajo po izgledu metula u batni.
**) Gora u kneiiji Schtcarzburg = Rudolitadt.
Ta 'zbežala nam ne bo!" Tak besodi grof pajdašu, In zakliče „stoj!" kocjaau.
Berž 'z kočije grof odsede,
In za petjem teče v log, Kjer zagleda, kak iz sklede Kmetič je neslani sok. Bil je mož postave čverste, Za postavit v perve verste.
Grof pristopi. „Že tak rano"
Si vesel prijatelj mjj ? Teb' gotovo je neznano,
Kaj so skerbi, kaj je joj; In kak vid' se ti 'z očesa, Vživas tukaj že nebesa."
^Viivan jih, Bogu bod' hvala !"u
Mu odverne Juri vnet; ,,„Kdo srečnejši staa mi 'zmala,
Ko je kmetški na tem svet ? Če prav vsakdan ni nedelja, Vlivam vendar dost' veselja.
Pa mi srečo to podpera:
V mojih persih čista vest, Milost božja, sveta Vera
Zdravo telo, čversta pest. S tem si zmorem tol'ko hleba Kol'kor vsakdan je potreba.""
„N«i'ga kralja kak smert davi,
To" grof reče, „mende veš; Vendar ga, nek prerok pravi,
Ti ozdraviš, ako češ; Č> kralj srajco tvo ogerne, Se mu zdravje spet poverne."
„„Srajco ! — mojo — čudne reci,""*)
Jur osupnjen ves je djal: ,,,,S njoj ne morem vam postrefi,
Kar je v serci meni žal; Srečen. sem, ne smem tajiti, • l'a od srajc ne gle.štam niti.""
To zaslišat grof prebledne,
Ter se v misli ves zgubi — „Srečne duše, joj ! nobedne
V vsem kraljestvu najti ni!" Tak zdihvajc- v dvor pribali,*"J Ko so kralju luc prižgali.
Nmesnlca,
Ko je predlansko leto neki uradnik kmetomraz glasil, da smo novo vlado dobili, katero je konsti tucio imenoval, so ga kmeti pra.šali, kaj bi to bilo\ konstitucia. Uradnik ki je hotel to prav po doaaoe razložiti poreče: konstitucia je to, dosihmal je pauer pes, zdaj smo^a vsi glih.
Odpertl odpisi.
Gdu. R. Vaše sostavki so nas prav razveselili, ker so pa za ta list prepozno prišli, bomo Vašim željam u prihodnein listu zadovoljili, pa nezamerite, ako bomo zerno iz prilike vzeto nekoliko posladkali; 6ttj t)este, da cbela pogine, ako Žalec u koži piknje-nega pusti. Gdu. J. F. Sčasoma bomo Vaše izglede natisnili, Gdu. P. C. Vaša osmertnica bi samo znancom pokojnega dopadla. S politiko se cbela ne sme pečati.	Urednik.
*) Rec=beseda. **) Balili = iti.
Odgovorni urednik J. Drobnic. Natiskar in založnik J. K. Jeretin.