I®oštmlE»tt piBČsMt» v s*'*»tov!ni
Ol^sllo	EijMilslce Streaulce.
Izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 O k n K «s. celo leto. Za Inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Uredništvo: Ljubljana, Breg št. 12. Telefon St. 119.
Upr «v n: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon St. 423.
Vrzite 18. marca kroglico v tretjo skrinjicoI
Dr. Iwan Šušteršič.
V „Domoljubu“ je gisal dr. Krek 12. junija 1913 o dr. Šušteršiču takole: Enoindvajseto leto teče, odkar je stopil dr. Ivan Šušteršič na javno, politično plan. Ena najvažnejših dol) slovenskega ljudstva se je začela razvijati ob tem času, ki je v nji nosil dr. Šušteršič težo dneva in neprenehoma v prvi vi sti stoječ šel naprej, od prvega dne svojega javnega nastopa voditelj, prvi delavec za svoje ljudstvo.
Leta 1892 ob prvem katoliškem : hodu, ko je naše ljudstvo pc' svojih zastopnikih navdušeno za katoliške vzore sklenilo z moško voljo, da na nove boj liberalstvu na slovenskih tleh, in da ne odneha, dokler ga ne podere, so se začudili zborovalci mlademu doktorju-koncipijentu, ki jih je z neustrašenim pogumom vžigal in hrabril k složnemu delu in boju na temelju katoliških načel. Ni bilo vajeno naše ljudstvo slišati iz takih ust tako živega katoliškega prepričanja in ?e takrat je oživela misel: „Ta nam bo voditelj v političnem boju; za njim pojdimo!“
Prišli so težki časi. Na Kranjskem j so liberalcem zrastle peroti, ki so se po4 Heinovim zavetjem združili z nemškimi veleposestniki in zagospodovali v deželi. Uradništvo je zvesto negovalo to zvezo; učiteljstvo je do- i mala brez izjeme javno krenilo v li- ' beralni tabor; slovenskega katoliškega kmeta je pa pehalo vse, kar je imelo moč, ob stran in zaničeva'o njegove zastopnike v deželnem zboru Slovenski duhovnik je bil kakor gobavec, ki ga nečejo med ljudi, ka- j kor pregnanec v lastni domovini. Bilo je krivic nešteto, bilo je žrtev ca obeh straneh. Dr. Šušteršič je pokazal tu svoj značaj. Neomajno je stal ljudstvu na strani in ga vodil, da si je | z lastno močjo pomagalo kvišku z : gospodarskim? organizacijami, ki jih ! je v silnih bojih z oderuhi in sovraž- j nimi uradi ustanavljalo in vzdrževa- | io. Bi! je tudi ob teh najhujših časih | vedno zvest bojevnik za čast slov en- | eksga duhovnika.
Odločilni boj proti slovensko-nem-škemu liberalnemu trinoštvu in proti Heinovemu samopaštvu je pa pričel dr. Šušteršič na čelu svojih tovari-šev-poslancev, ko je bil 1. 1901. izvo-
ljen v deželni zbor. Šlo j? takorekoč za življenje in smrt. Najhujši odpor v deželnem zboru je trajal brez presledka, dokler ni naposled napočila zmaga. Bilo je treba ljudstvo podučiti, da je vstrajalo. Nešteto shodov se je sklicevalo, kjer sc je sejalo navdušenje in upanje v boljšo prihodnost. Vstrajali so vsi in ko so prišle nove volitve, se je pokazalo, da se je ljudska stranka silno okrepila in celo Notranjska, ki je najbolj občutila, da je deželni zbci zavrt, ji je dala prej nezaslišano večino. Hein je šel; novi vol. red je dal ljudstvu politično moč v roke; začela se je doba dela in napredka na vseh straneh v Kranjski deželi. Vse te» tiefo, ki se še vedno razvija pred nami, in ki se že kažejo -u^o-ovi sadovi, je pa vodil dr. Šušteršič.
Med tem je v državni zbornici stal na čelu bojevnikov za splošno in enako volilno pravico. Tudi tu je zmaga!, prekucnile so se stare predpravice in za nas južne Slovane je napočila nova doba. Naš pomen je vzrastel.
Politična pot, ki jo je gradil vsem naprej dr. Šušteršič, je pa šla vedno
dalje. Ni še davno, ko so se Slovenci posameznih pokrajin gledali postrani. Ne Štajercu, ne Pumorcu m šio skupaj s Kranjcem-; v sosednih pokrajinah so radi zabavljali cez kranjski prepir in hvalili svojo slogo, toda preko mej kranjske dežele je švignil ogenj katoliške misli in liberalec je tudi tarn izgubil stopnjo za stopnjo. Ko je bilo vse pripravljeno, so se po dr. Susteršičevem načrtu sešli v Ljubljani slovenski zastopniki vseh pokrajin in ustanovila se je Vseloven-ska ljudska stranka; padle so zadnje pokrajinske meje. Slovensko ljudstvo ni bilo samo zdntženo po načelih, marveč je nastopilo tudi proti domačim in tujini sovražnikom kot ena celota, kot tesno med seboj zvezana stranka.
Par let kasneje, leta 1912., sta mm dr. Šušteršičev duh in njegova krepka roka pripeljala še dalje: proglasila se je ob navzočnosti slovenskih in hrvaških ljudskih zastopniKov narodna edinost Slovencev in Hrvatov. Katoliški južni Slovani smo nastopili kot en narod z enim političnim ciljem. Podali smo si roke hrvaški in slovenski 'ravaši v trdnem sklepu, da si hočemo izvojevati svobodno, združeno skupno domovi.,o v okviru habsburške države. Veliki cilj je pred nami, pot do njega je odprta, ljudstvo ve, kod in kam v vsakem slučaju. Stoletja so čakali na ta dogodek. Mi smo ga pričakali in, ko se navdušujemo ob njegovem ogromnem pomenu, ne moremo pozabiti, da dr. Šušteršič nosi zastavo pred nami, da je njegova neutrudna roka pričela kopati skozi kamenje in grmovje pot, ki vodi do naše politične samostojnosti.
Petdeset let je dopolnil ta posebni, veliki mož. Sive mu že lasje, a vedno stoji še krepko na svojem mestu Dr. ousteršič se ne stara ne po duhu ne po srcu. Drži ga po koncu njegovo iskreno prepričanje, njegovo globoko zaupanja v Boga in njegovo pravičnost. Iz tega prepričanja za-jemlje svojo moč, ki se kaže takrat najbolj, kadar je nasprotstva največ. Kakor naša Sava. bistra in jasna, da se zrcalijo v nji naše skalne planine, obenem pa nepremagljiva na svoji poti, valeč naprej svoje valove — j tak je bil in je načelnik naše stranke, i Ob Savi je dom njegovih očetov; njen značaj je v krvi dr. Šušteršiča. Pokazal je ob vsaki priliki, da se trdno drži sam načela, ki ga je postavil : boljši je v usodnih trenutkih en lot poguma, nego cent modrosti. Najboljše znamenje zanj je in ostane, da se ga nasprotniki boje, in da z vsemi silami napadajo ravno nje°-a. Klevet, laži, obrekovanja je izkusil
brez broja. Majali so z vsemi sredstvi zaupanje, ki ga ima ljudstvo do njega, griz,i mu dobro ime in osebno čast, pa zastonj 2 Vkljub vsem napadom je ostal ar. Šušteršič tudi do nasprotni-j kov plemenit in skrajno zvest. Dano besedo je držal vedno tudi nasprot- I I niku m, kar mu je nasprotnik kot taj- | i no zaupal, je ostalo rri njem. Zvest : ; na vse plati! Kadarkoli je kazalo z j i nasprotniki skupno delo v ljudski bla-j gor, se ga je lotil. Velik je dr. Šuster- | i šič v boj-:, večji pa, ker je znai vedno j brž pozabiti, kar je bilo osebnega, in j zato ponuditi roko tudi nasprotniku. !
Še eno lastnost: Dr. Šušteršič je j ; natančen tudi v malenkostih. Kar pri- j : me, prime popolnoma in drži v vseh podrobnostih. Drobnega dela je izvr-! Sli čudovito veliko in ga še izvršuje, i V drobnem deni izrablja več svojih I sl!, nego v velikih bojih.
Voditelj je spredaj, vse ga vidi, vse pazi nanj. Težko je njegovo delo, ki ra nasprotniki vedno sumničijo in prijatelji časih ne razumejo. Njegova meč je v poštenju in zvestobi, obenem na tudi v vzajemnosti in zaupni slogi z vsemi, ki so ž niim vred odgovorni za javno delo. Usoden za našo bodočnost je čas, ki živimo v njem. Zahvalimo Boga, ki nam je dal za ta čas dr. Šušteršiča. Bog daj, da b! še dolgo stal na svojem mestu.
Dr. J. Krek,
*
Tako je sodi! dr. Krek o delovanju d . Šušteršiča žc leta 1913. Koliko bi bil lahko dr. Krek napisal, ko bi imel pred sabo vse delo, ki ga je dr. Šušteršič izvršil kot deželni glavar n red vsem pa za časa vojne, ko je šele mogel razviti vse svoje sile.
Sedaj pa primerjajte pisavo ..Do-, moljuba“ in ..Slovenca“ v zadnjih letih. Koliko blata sta zmetala ta dva ..junaka“ na dr. Šušteršiča in mu nista priznala nobenih zaslug.
h'avodlla volivcem.
Kdo sme voliti?
Voliti srne vsak Jugoslovan, ki je dovršil 21. leto in je vpisan v voiivni imenik.
Kdaj bomo volili?
Dne 18. marca od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vsi zavedni možje gredo čimpreje na volišče.
Ali dobimo voiivne legitimacije?
Ne! Volivnih legitimacij sploh ni.
Kaj vzamemo "s seboj na volišče?
Vzemite s seboj ali domovinski, krstni ali poročni list; zadostuje tudi delavska ali posel-
ska knjižica, potni list, ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, službeni dekret, obrtni list ali diploma, v el javen je vsak dokument ali potrdilo županstva.
Kaj povemo voiivni komisiji?
Voiivni komisiji povejte: Ime, priimek in poklic.
Kako oddam svoj glas?
Vsak volivec dobi od komisije eno kroglico. Član volivne-ga odbora mu razkaže glasovalne skrinjice in imenuje vse kandidatne listine. Vsaka stranka ima svojo skrinjico. Narodna ljudska stranka ima na Kranjskem tretjo skrinjico. Ta skrinjica je označena z imenom dr. Ivan Šušteršič. Volivec vzame kroglico v desno roko. Nato zapre roko in gre z njo v vse skrinjice, kar jih je na volišču. Ko ima roko v skrinjici Narodne Ljudske stranke, roko odpre, da pade kroglica v skrinjico. S tem ste oddali svoj glas stranki slovenskega ljudstva.
Ali je volitev tajna?
Iz vseh skrinjic potegnite zaprto roko, tudi iz skrinjice Narodne ljudske stranke, četudi ste kroglico že oddali. Nihče ne more vedeti, v katero skrinjico ste spustili kroglico.
Zakaj bom šel na volišče?
Za življenske pravice slovenskega kmeta, delavca in obrtnika. — Za blagor, svobodo in samovlado ljudstva. — Za uveljavljenje moralnih zakonov krščanstva v javnem življenju. —-Za svobodo in proti zlorabi Cerkve. — Za državno edinstvo. — Za pravične davke. — Za mir i» zmanjšanje vojaških bremen. — Za ureditev našega narodnega gospodarstva. — Zato, da zmaga pravica in resnica in se zatre laž, sleparjenje in izkoriščanje ljudstva.
Vrzite kroglico v tretjo skrinji-j co, da prideta poštenje in pravica
I zopet do veljave!
j	----------------------
Položite račun.
Vsaka stranka mora ob gotovih časih polagati svojim volivcem račun, i Posebno mora ta račun položiti vo-! livcem pred volitvami, da vedo, j e-H i stranka vredna zaupanja aii ne, je-Ii ona za svoje volivce kaj dosegla in kaj?
Vprašamo, ali je SLS predložila svojim volivcem račun in ali je položila pravilen račun ?
Ali je povedala v svojem računu med druoim, da se je kot strogo ver-
ska stranka vezala z verskimi sovražniki? Ali je povedala, da je napravila veri in cerkvi in verskemu življenju ogromno škodo? Ali je povedala, da ni storila za cerkvene služabnike prav nič!
Ali je postavila v svoj račun relacijo 1 : 4? Ali je postavila v svoj račun izgubljeno avtonomijo, katero obljublja, da jo bo zopet pribojevaia, pa ne pomisli, da se zapravljen grunt nikoli več nazaj ne dobi!? In če bi SLS zahtevala vrnitev avtonomje, ali ji ne bodo odgovorili: Kaj ti more biti za avtonomijo, saj si jo imela, pa si jo vrgla proč!“
Ali je povedala, kaj je storila za kranjsko deželo? Za njeno kmetijstvo? Za povzdigo živinoreje? Za znižanje davkov? Ali je povedala, kaj je storila za zboljšanje cest po deželi, za vodovode, za hleve, za napeljavo elektrike?
Izdala je vodeno brošuro brez vsakega pomena, brez pravega odgovora. Kmet od te brošure prav tako ne bo sit, kot ni sit od praznih obljub in fraz Slov. Ljudske Stranke.
Če hoče SLS položiti pravilen račun, bo račun pasiven. In kaj pomeni pasivna bilanca? Konkurz. Ali je taka stranka zaupanja vredna? Volile), na Vas je, da daste odgovor!
(Dopis.)
Tam----------tam -----—
bonbončki visijo raz veje in izpod grmiča se vsakega medena potičica smeje.
(Oton Zupančič.)
Iz razgovora, ki sem ga imel z možem svojega agitacijskega okoliša, sem spoznal, da si naši ljudje avtonomijo, ki jim jo je obljubila SLS, predstavljajo nekako tako, kot je predstavil Oton Zupančič mladini Indijo Koromandijo. Ko sem jim ugovarjal, da tudi v avtonomni Sloveniji ne bo tako »flet-no«, in da je ne bomo dobili tako naglo, kot to obljubuje SLS, je dvignil eden izmed možakarjev roko, udaril s pestjo po mizi in zavpil: »Kaj, ne bo tako! — Kaj, vi pravite, da ne bo kmalu! — Vse bo tako in kmalu bo tako, saj so rekli naš gospod, da je rekel v Ljubljani sam dr. Korošec!« — »No in če ne !x> tako, kaj pa potem!« sem segel možakarju v besedo. Malo je možakar pomislil, udaril iznova po mizi in zavpil: »Kaj! — Kaj bo potem! —- Potem bodo pa f--------in dr. Ko-
rošec. bežali.« — Tn drugi navzoči so mu pritrdili vsi vprek. Eto, sod je smodnika poln!
Eaša sit	je
Kaj sem hotel s tem povedati! — Nič drugega, nego to, da si je SLS spletla sama bič, s katerim bo tepena po notah, če ne bo svojih volivcev zadovoljila tako, kot jim je : obljubila. Veliko vprašanje je, če jih bo mogla. Jaz sem že danes uverjen, da jih ne ho mogla niti delno, kaj še v celoti! Obljuba dr. Koroščeva, dana v Ljubljani, je za mislečega človeka vredna ravno to-! liko, kot je vredna obljuba Badiče-! vu, ki jo je dal svojim Hrvatom za : 18. marca t. 1.
In če avtonomije ne ho! — No,
‘ potem bo delala »volivna fraza« j SLS še take preglavice, da se ji o ; tem danes niti ne sanja ne!
Toda vzemimo stvar čisto res-i no. Znano je, da bo štela nova narodna skupščina 313 poslancev. Srbijanci so pridržali sebi samo v ob-, segu stare Srbije 112 poslance*'-.
! Kdor ve, da je Srbin mož, ki da za I svojo domovino vse, ta bo tudi ra-I čunal, da je 313 — 112 = 201 in da I to še nista dve tretjini od 313.
Kdor računa drugače, ta dela j račun brez krčmarja! Za revizijo I ustave, ki naj donese tudi avtono-; mijo Sloveniji i. dr., bo treba torej j najmanj 209 poslancev. Kje jih bo j SLS dobila! — Ona in njena po-! šeširima HPS jih ne zmoreta, pa če ! dobita v Sloveniji in Hrvatski prav j vse mandate. Tn zveze z drugimi j strankami! — Da, te zveze! ...
; Vzemimo na pr. Stojana Protiča.
; Gospod Prepeluh bi morda uteg-I nil povedati SLS, da Prutić niti iz I daleka ne misli na avtonomijo v I zmislu SLS. Tu Davidovič! -— Ta I bi se preje zvezal s samim peklen-I ščkom, predno bi se z SLS & HPS. i Kam jadrajo Pasic, Pribičevič, re-I publikanci, socialisti, zemljoradni-ki itd., tega menda ni treba posebej razlagati, pa recimo, da bi hoteli vsi ti avtonomijo; kaj menite,
j da se bo rodil res stvor, o katerem i sanja SLS! — Nikoli! Časi, ko je I SLS gospodovala v Sloveniji sko-; m neomejeno, so minuli in jih ne bo j nikoli več nazaj! Največ krivde na I vsem tem pa nosijo sedanji vodite-I Iji SLS. — Dr. Brejc naj otepa še ; tako okoli sebe, pametnemu elove-! ku ne bo dopovedal, da je avtono-I miji Slovenije strla tilnik še-le vidovdanska ustava: ko je bila sprejeta -le- ta, že davno Slovenija ni : imela nobenega avtonomnega tilni-I ka več — vse je splavalo že prej po j Savi do Belgrada. In kako urna g vožnja je bila to! A nazaj! — Nazaj bo šlo pa tako težko, da še tega ne bomo dobili tako kmalu, kar smo imeli pred letom 1918. Gotovo pa je, da nam tega ne bodo priborili možje, o katerih je trdil Badič, da so mehkejši od — voska. Saj prva slovenska delegacija, ko je dospela v Belgrad, niti vedela ni, kaj prav ! zaprav hoče, še-le dr. Gosar jo je ! spomnil, da bi bila dobra zahteva j po avtonomiji, — in tudi to šele j potem, ko so popadali ministri iz i Slovenije raz mehke ministrske j stolčke na trda tla. Gospoda, ali se i še domislite tega razpora! — Da,
I da: »Zamorec, dovršil si delo! —
; Zamorec, odlazi!« — Da niso držali i slovenske delegacije Hrvatje na rešilnih pasovih, bi se bila brez malih izjem vsa potopila v Belgradu.
: Saj niso opazili ne kulturnega bo-; ja, ne fromazonstva itd., čeprav so j videli, kaj se dela. Vso težo so no-I sili in ves boj so bojevali oni iz hr-i vatske delegacije, t. j. dr. Šimrak itd. Besedice:	»Veto!« — ni bilo
čuti nikoli iz njihovih ust.
In vse to je dr. Ivan Šu-I steršie napovedal že naprej! Sedaj I pa jezi te »mehke« možakarje, da i ni poginil naš veliki mož že leta 1918. Da, čudna so pota božja! — Vrnil se je mož, o katerem so menili sedanji voditelji SLS, da so ga pobili tako, da ne bo stopil nikoli več na noge!
vam bi naj bilo dovoljeno vse, dr. Ivanu Šušteršiču nič. Vi bi se lahko objemali s samim vragom, pa bi bili" svetniki. Dr. Ivan Šušteršič pa, če bi prijel za križ, bi yi rekli, da ga drži vrag v krempljih, čeprav veste, da se vrag križa niti ne dotakne. In vi upate s takim bojem zmagati! — Letos zadnjič, potem pa nikoli več!
naročajte iti razširjajte
„Liodski teM"!
Političen pregled.
V	Opatiji pri Reki se je sešla pa- : ritetna komisija, ki je sestavljena iz naših in italijanskih članov in ima na- i logo določiti meje med Jugoslavijo na eni strani in Reko ter Italijo na drugi strani. Pogajanja te komisije še niso končana. Italijani so pač izpraznili Sušak, zasedeno pa držijo še ve- ; dno Delto in pristanišče Baroš, brez | katerih Jugoslaviji Sušak ne kasne nič. Naši delegatje stoje na stališču, da mora Italija po rapallski pogodbi izročiti tudi Delto in Baroš, Italijani pa trdijo, da so z izpraznitvijo Suša- j ka že izpolnili svoje dolžnosti iz san-margheritskih konvencij. Jasno je, da italijanski delegatje zasukavajo san-margheritski dogovor v svoj prid in j drže Delto in Baroš, ki sta za nas živ-ijcnskega pomena, zato, da bi izsilili pri trgovskih podajanjih z našo drža- | vo zase čimveč ugodnosti. Dokler pa se Delta in Baroš ne izpraznita, se | promet z Reko ne more odpreti, j Slednjič so Italijani vendar privolili v i izpraznitev, kakor je poročal dne 11. | t. m. na seji posvetovalne komisije j za izvršitev rapallske pogodbe v Bel- | gradu naš delegat v opatijski komisiji, dr. Otokar Rybaf. Kdaj se ta izpraznitev izvrši in pod kakimi pogoji, še | ni znano.
Na Reki so fašisti napadali jugoslovanske državljane oči vidno z namenom, da bi izzvali konflikte in zapi e. ti ja je, ki bi povzročili od strani j Italije kake odredbe v našo škodo in i zavlekli rešitev spora v Opatiji.
V	Nišu se vrše posvetovanja naših in bolgarskih delegatov radi ureditve mej in obmejnih razmer, zlasti pa radi bolgarskih komitaških čet, ki vznemirjajo naše prebivalstvo in napadajo naše obmejne straže in čete. Kaj se je na teh posvetovanjih dogovorilo in doseglo, se ne ve, ker se sklepi drže strogo tajno. Toliko se da pač soditi, da stoje naši in bolgarski delegatje na neuklonljivem stališču.
V	ministrstvu za socialno politiko so se vršila posvetovanja za določitev delovnega časa. Ta posvetovanja so sedaj končana in so se sklenile sle- ; Ječe izpremembe: 1. V veleobrtih in rudnikih velja osemurni delavnik, ki ■ se pa lahko podališa za eno ali dve : uri v zmislu določil zakona o dela v- I skem varstvu. Ženskam in nedolet- j n im se osemurni delavnik ne sme no- | daljšati. 2. V podjetjih, ki se samtra- ; jo za obrtna in ki jih pravilnik natan - ! čiio določa, velja splošno deseturni j delavnik. V ta podjetja pa ne spadajo j trgovine. Osem urnik velja samo za j obrti s težkim delom, kakor n. pr. v , kovinski in grafični obrti. Nedoletnim j in ženskam se sme naložiti samo I
osemurno delo. 3. Slično velja za trgovine osem-, devet- ali deseturni delavnik. Uro odpiranja in zapiranja določajo inšpekcijska dela po krajevnih potrebah. Ob nedeljah in praznikih morajo biti trgovine in obrti brezpogojno zaprte. 4. Za pekarije se bodo izdala določila pozneje. Delovni čas v tej obrti bodo določile posamezne sekcije še ta mesec. Ukrepalo se bo tucli o potrebi nočnega dela v tej obrti. Te določbe so predložene sedaj posameznim ministrstvom, da se o njih izjavijo. Kdaj stopijo v -veljavo, še ni znano.
Volilni boj se nadaljuje.
Zadnjič srno poročali, da so vojvo-dinjski Madžari sklenili glasovati za nemške kandidate. Neki zagrebški list pa sedaj poroča, da bodo v Bečkere-ku in Novem Sadu najbrže volili Pro-tičevo listo, v okrožjih Subotica, Pančevo in Sombor pa nemško.
Agitacija je v polnem teku, vrši se shod na shod. Vsi ministri agitirajo. Stranke si druga drugi hočejo preprečiti shode. Tudi na slovenskih voliv-nih shodih se je začela kazati vročekrvnost. Slovenska ljudska stranka zlasti skuša ovirati shode Samostojne kmetijske stranke, predvsem kjer nastopa minister na razpoloženju, g. Pucelj, in shode Socialistične stranke delovnega ljudstva. Pri tem dela precej z alkoholom. Do sedaj pa ni prišlo dalje nego do prerekanj, a kakor je pokazalo početje eselesarskih agitatorjev na raznih shodih zadnje nedelje, bo kmalu prišlo tudi pri nas do pobojev. Trpeli bodo pri tem najbolj-opiti in nahujskani ljudje, hujskači pa bodo ostali nekaznovani na varnem.
Narodna ljudska stranka je priredila 11. t. m. pri Sv. Križu pri Kostanjevici in v Malencih pri Brežicah dva shoda, ki sta leno uspela. Esele-sarji so hoteli delati zgago, pa se jim ni posrečilo, zlasti zato ne, ker govornika, kandidata Franjo Škrbca vsled njegove ravnodušnosti in neustraše-nosti niso mogli spraviti s tira.
Po njih tieiih jili boste
spezsialL
Po delili se spozna posameznik, še bolj na stranka.
SLS se bije po prsih, češ, da je najvplivnejša in najmočnejša stranka v Sloveniji, sploh z eno besedo: edino zveličavna stranka, da se moramo j za vse, kar imamo Slovenci, zahva- I liti njej. Druge stranke so vse nič.
Poglejmo pa si delo SLS po pr e- : vratu.	1 i
Pribijamo, da je imela SLS po pre- j vratu vso moč v rokah. Saj je imela j predsednika in večino v zača-ni vda- 1
di Slovenije. Njeni somišljeniki so bili na krmilu poznejšim vladam (dr. Brejc). Dr. Korošec je bil predsednik „Narodnemu veču“ v Zagrebu in v Parizu je imel dolžnost, da zastopa naše koristi. Dr. Korošec je bil z Gostinčarjem minister in celo podpredsednik vlade v Belgradu.
In kaj je dosegla SLS za nas Slovence s svojimi voditelji?
Avtonomija je šla rakom žvižgat, koroški plebiscit je žalostno izpadel, kako se je rešilo primorsko vprašanje, vemo danes vsi, dobili smo za krono relacijo 1 : 4, naši fantje mo-I rajo služiti v Makedoniji itd. Same iz-j gubljene bitke, kamor pogledamo.
Pa koga zadene krivda za vse to? V prvi vrsti tistega, ki ima moč v rokah, a izgube ne prepreči. In to moč je imela SLS! Koliko krika bi bilo, če bi kaka druga stranka zagrešila take grehe!
In kaj naj sklepamo iz teh izgubljenih bitk?
Da strankini voditelji niso ljudje na mestu in nimajo sposobnosti za vodstvo, ali pa gledajo le na svojo, ne pa na ljudsko korist. Od take stranke se ne more ničesar pričakovati. Edino pozitivno delo SLS je laž. obrekovanje, prisvajanje tujih zaslug, prazne obljube! Vsakega, ki ne trobi v njihov rog, oblatilo- Kako bla-; tiio dr. Šušteršiča, kateremu najhujši I nasprotnik ne more odrekati zaslug!
In zakaj ga blatijo? Ker se nje^ove-i ga pozitivnega dela bojijo in vedo, da I bo svojo stranko vodil v njeno korist ! in bo tudi za svojo stranko, kar se da, storil in dosegel.
Stranka, ki nima pravih voditeljev, je brezpomembna in je v razsulu.
Na tako stranko se ne bo nihče obesil.
Volivci! P redno oddaste svojo kroglico v skrinjico, premislite natanko, od katere stranke smete pričakovati kake koristi. Od SLS gotovo ne!
Sodite po delih!
POLITIČNE VESTI.
+ 5,Siovenee“ surovo protestira, ker je dr. Šušteršič napisal, da je bila ogromna večina prebivalstva nekdanjih habsburških jugoslovanskih dežel lojalna Avstriji. Gospodje, zakaj pa je vaš dika in ponos dr. Korošec, če to ni bilo res, pisal ministrskemu predsedniku grofu Klam-Martinicu v pismu, ki se je (glej brošura „Moj odgovor“ str. 88), kar cedilo avstrijskega patriotizma in ker je obfjtifoo-val, zase in za narod, da žrtvuje vse kar ima in zadnjo srago svoje krvi za Avstrijo In njegovega cesarja. Od-
geverite! Mogoče bi bil „Slovenec“ iz bojazljivosti pripravljen priobčiti predmetno pismo Koroščevo v celoti. Mi bi mu bili zelo hvaležni. Da so bili Slovenci po večini lojalni avstrijski državljani, o tem ni nobenega dvoma. Ublika, v kateri „Slovenec“ proti tej ugotovitvi protestira, pa je vifcunec propaiosti. Poglejte vendar razne brošure, ki ste jih tiskali, poglejte v „Slovenca“, kaj vse ste tam pisali! Čast dr. Šušteršiču, ki ne taji strahonetno, ampak možato in javno priznava, da je bil lojalen avstrijski državljan. Le tak mož bo zvest tudi sedanji državi. Vi pa sami trdite, da ste bili izdajalci v Avstriji in danes vemo, da bi biii radi izdajalci Jugoslavije. Pomislite vendar, kako daleč ste zašli in kako kruto teptate vsa verska načela in jih vlačite v blato, vi, ki ste poklicani, da jih varujete in negujte! In najžalostnejše pri vsem tem je, da vam „Katoliško tiskovno društvo“ pri tem žalostnem delu pomaga.
+ Zakaj hujska „Domoljub?“ Nikdar ni „Domoljub“ toliko hujskal in lagal, kakor sedaj proti Narodni ljudski stranki. Teden za tednom prinaša debelo tiskan poziv: Na vsak „Ljudski Dnevnik“ in „Ljudski tednik“ zapiši:	Nazaj! Ne sprejmem.
Za noben list še ni „Domoljub“ kaj takega napisal, niti za najbolj liberalne ne. Zakaj vsa ta gonja? Gospodje okoli „Domoljuba“ in drugih listov jugoslovanske tiskarne vedo, da jih dobro poznamo do dna duše, pa se boje, da bi jih popolnoma ne razkrinkali in da bi ljudstvo ne zvedelo resnice ter jim nokazalo hrbet. Vsa njihova gonja pa jim ne bo pomagala. Ljudstvo bo zvedelo resnico prej ali slej, četudi smo prepričani, da „Domoljubove“ laži ne bodo prenehale.
+ Kdo je delal slabe postave? Zadnji „Domoljub“ piše med drugim: -Pretekla štiri leta so nam pokazala, da ima naša država mnogo slabih Dostav. In te slabe postave so nam napravile že miljardne škode in nam vzele ves ugled.“ Vsa štiri leta je bila v Belgradu kot najmočnejša stranka v Sloveniji zastopana SLS po številnih poslancih. Imela je v vladi svoje ministre, včasih celo po tri. Ti ministri so predlagali narodni skupščini postave, poslanci pa so glasovali zanje: Danes pravi „Domoljub“ sam, da imamo mnogo slabih postav, noče pa seveda povedati, da nosijo vehkdel krivde za to ravno zastopniki SLS v Belpradu. Dr. Šušteršič m delal teh postav, pač pa dr. Koro-
; šec, Gostinčar, Roškar in drugi nji-I hovi tovariši, ki so se doma cedili od j samih obbub, v Belgradu pa se ponižno klanjali na levo in desno, samo i da so medi zlasti na ministrske stol-i čke. Slabe postave, ki so se sklepale i ob prisotnosti zastopnikov SLS, so nam napravile res miljardne škode in I nam vzele ves ugled. Kdor noče, da 1 bi se to godilo tudi v bodoče, ne bo volil 18. marca SLS, katere voditelji so sodelovali pri razvoju sedanjih slabih razmer, pač pa bo volil Nar. ljudsko stranko, ki hoče biti res prava stranka ljudstva in ki hoče delati samo to, kar je za ljudstvo prav in kar ljudstvo zahteva. Kdor hoče, da i zavlada v našem javnem življenju ^ zopet pošteno delo za blagor Ijud-I stva in splošnosti, ne pa posameznih oseb, bo vrgel 18. marca kroglico v tretjo skrinjico, na kateri bo ime dr. Šušteršiča, čegar delo je bilo vedno posvečeno koristim vsega ljudstva, kar nam dokazujejo še danes številne ceste, vodovodi in druge javne naprave, ki so se zgradile na Kranjskem, ko je bil še deželni glavar. Dr. Korošec ni mogel preskrbeti niti en voz gramoza za kranjske ceste, ki danes razpadajo in za katere ni niti vinarja na razpolago, ker so dr. Korošec in dr. Brejc izročili po prevratu ves deželni denar belgrajski vladi. Ko je bil dr. Šušteršič deželni glavar Kranjske, so se delale za ljudstvo dobre postave, od onega časa pa, ko je bil dr. Korošec ministrski podpredsednik v Belgradu, pa je šlo vse nazaj.
+ Obljube so poceni, mora reči vsak razsoden človek, kadar bere »Domoljuba« in »Slovenca«, ako pomisH, koliko so voditelji SLS že obljubljali našemu ljudstvu in kako malo. so zanj. storili. Še tisto so zapravili, kar je bilo izključna last kranjske dežele, danes pa obljubljajo zlate gradove, dasi sami dobro vedo, da ne bodo nikdar izpolnili tega, kar obljubljajo. To pa se bo nad njimi hudo maščevalo.
+ David in SLS. V brošuri „Sodite po delih“ pravijo eselesarji:
- Najočitneje in najobčutneje pa se je pokazala neenakopravnost pri davkih. Iz naše Slovenije gredo milijarde davkov, dočirn Srbija razmeroma malo plačuje.“ Kdo je tega kriv, seveda ne povedo, ker bi morali pri-da so bili ravno oni tisti, ki so združili tudi deželne davke z držav-nimi ter vse skupaj centralizirali v državnih blagajnah, tako da je bil denar, namenjen za naše ceste, vo-
dovode, pospeševanje kmetijstva,
obrmištva itd., porabljen za popolnoma druge namene, kot je bil prvotno določen „Kdor ni slep, bo to uvidel. Norci pa naj dero prostovoljno v prepad! Slovensko ljudstvo pa hoče živeti.“
+ Kako lažejo. V brošuri »Sodite po delih« navaja »neznani« pisec tudi posamezne odstavke iz dr. Šusteršičeve brošure »Moj odgovor« ter pravi: »Dr. Šušteršič v svoji brošuri, ki je njegov program, izjavlja, da slovenskega naroda ni več, da katoliškega slovenskega naroda ni več, ker se je spojil s pravoslavnimi in muslimanskimi Srbi v en narod.« To, kar je pisec klerikalne brošure namenoma izpustil, dostavljamo mi. Dr. Šušteršič pravi v svoji brošuri: »Če danes govorimo o našem narodu, nismo več opravičeni omejiti ta pojem na slovensko ljudstvo, ker se je razširil na tri raznovrstna plemena in različna ljudstva, ujedinjenav političen državotvoren narod.« To je seveda vse kaj drugega. Program Narodne ljudske stranke, ki ga je tudi podpisal dr. Šusteršišč, pa pravi: »Stojimo na temelju državnega edinstva, ki je udejstveno v kraljevini SHS. V tem edinstvu vidimo in lojalno priznavamo končnove-Ijavni uspeh svetovnega prevrata. Srbi, Hrvati in Slovenci tvorimo ujedinjen državni narod trojnega imena in trojne individualnosti. Slovenci, Hrvati in Srbi imamo vsak svoje narodne posebnosti, sad večstoletnega ločenega zgodovinskega razvoja. Modra državna vlada mora s tem dejstvom računati in prepustiti vsaki narodni e (linici samoodločbo in polno s a m o u p r a-v o v vseh zadevah, ki se ne dotikajo bistva državne celote. V okviru edine države naj se svobodno razvijajo vse ljudske energije v blagor in procvit skupne domovine.« Klerikalni pisci bodo seveda tudi dalje anonimno potvarjali. Zato so naše vrstice namenjene samo onim, ki so dobre volje!
Na napačni poti.
Volivni boj je v popolnem razmahu. Vse stranke so mrzlično na delu, da še v zadnjih dneh pred odločilnim trenotkom pomnože svoje vrste in utrdijo svoje postojanke. Stotine agitatorjev potuje dnevno po deželi in če bi se izpolnile vse obljube, ki se dajejo sedaj dan za dnem našemu ljudstvu, potem bi nastal raj na zemlji.
Že enkrat smo omenili, da se da doseči uspeli pri volitvah ali z vztrajnim, resnim, podrobnim delom v blago bit in za koristi ljudstva, da pa se da doseči vsaj trenoten uspeh tudi z demagogijo, z zapeljevanjem ljudstva in z lažnjivim obljubljanjem. Povedali snio že tudi, katero pot smo si izbrali mi in katero bomo vedno hodili. Na nekaj pa moramo opozoriti še te dni naše ljudstvo, da se na lastne oči prepriča, kje je pravica in resnica in kje neodkritost in hinavščina. Tako bo naše ljudstvo lahko samo presodilo/kdo se drži svojih načel in svojega programa in komu služijo načela in program le za pesek v oči volivcev.
Čimdalje bolj se namreč množe vesti, da pristaši SLS z nasiljem razbijajo volivne shode ostalih strank in da jim je dobro vsako sredstvo, s katerim upajo škodovati nasprotni stranki in stem ojačiti svojo.
Volilni boj je oster in marsikaj se spregleda in marsikaj se opraviči, česar bi se v rednih časih pod nobenim pogojem ne storilo. Pa naj bo volivni boj še tako hud, vedno morajo ostati neke gotove meje, ki jih tudi razpaljene strankarske strasti ne smejo prekoračiti. In ena teh mej mora sveto varovati zboro-valno pravico, vsake stranke. Govoriti ima pravico pristaš vsake stranke, pa naj potem govori za pristaše drugih strank ljubo ali neljubo besedo. Kdor krši to mejo, ta je nasilen in pokaže, da nima prav in da ne more svoje lastne stranke braniti drugače, kakor s tem, da s pestjo, krepelci in kamenjem razbija shode nasprotnih strank. S krepelci in kamenjem braniti nasprotnemu govorniku, da bi smel svobodno razviti program svoje stranke, se pravi državljanu kratiti po zakonu zajamčeno pravico.
Ne bi tega pribili tako javno ravno za SLS, ker napravljajo isto napako v razburjenju volivnega gibanja tudi druge stranke, dasi ne v toliki meri, kakor ravno SLS, ki je postala v tem oziru najslabša. Pri SLS gre za sistem trerorizma, SLS razbija tudi volivne shode po načrtu in SLS hujska svoje pristaše na govornike nasprotnih strank in s tem ne ogrožava le njihove pravice do svobodnega in javnega govora, temveč tudi njihovo osebno varnost. Iz vsega poteka boja, ki ga vodi pri sedanjih volivnih pripravah SLS, je razvidno, da so zgoraj našteta volivna nasilstva organizirana, vodena in odrejena
Vrzite 18. marca kroglic o v tretjo — 3. skrinjico.
1 od njenega strankinega vodstva, ki : mora vsled tega prevzeti pred slo-I vensko javnostjo in slovenskimi volivci tudi vso odgovornost za po-; čet je nahujskanih strankinih pri-I stašev .
Pa še nekaj pada v oči v tem voli vnem boju, vodenem od SLS in to razkriva zopet jasno ono dvojno j moralo, oni moralni razkroj v tej stranki, ki smo ga že nekolikokrat pribili. Kdo najhujše kriči proti terorizmu, podkupovanju in korupciji! Ali niso mar to ravno »Slovenec«, »Domoljub«, »Straža« in kolikor je še listov SLS, ki polnijo dnevno svoje kolone z najhujšimi izpadi proti nasilstvu in vsakemu terorizmu in korupciji. Hinavsko zavijajo oči proti nebu in v imenu poštenosti, svobode in ne vemo česa vse zaklinjajo slovensko Ijud-I stvo, da naj voli kandidate SLS. V I resnici pa stopa SLS sama na čelu : vseh onih strank, ki si hočejo z ne-I čednimi in nasilnimi sredstvi pribo-! riti svoje mandate.
Kot že rečeno, se tudi tukaj ja-j sno kaže dvojna morala vodilnih I mož v tej stranki. _ Upamo, da bo ; slovensko ljudstvo 'to nečedno igro pravočasno izpregledalo in položilo svojo usodo v roke mož, katere i pozna kot nesebične delavce za I ljudski blagor.
INOZEMSKE VESTI.
* Strašna rodbinska drama. Posest-niK Jagodnik v Tominjah pri Ilirski Bistrici je skril sod slivovke v seno, da bi ne bilo treba plačati novega davka. ! — Oče in sin se nista oDro razumela. Bastei je prepir v hiši, vsak dan hujši in hujši. Prišlo je tako daleč, da sta si i oče in sin grozila s sekirami v roitah. j Vrhunec prepira je pa dosegel dan, ko ! so prišli finančni uradniki v hišo in našli v senu sod slivovke. Sam oče je iz maščevanja ovadil sina p.istojni oblasti. Sin je moral plačati okoli 5000 I lir globe. — Dne 8. t. m. st se oče in ! sin zopet prepirala. V prepir se je me-I šala tudi mati. In prišlo je do groznega ubojstva. Sin je pograbil sekiro in ubil najprvo očeta in potem mater. Sin ubi-! jalec je zbežal, vzel vrv s seboj in se obesil.
8 Spopadi s komunisti v Brnu. Dne 6.
! t. m. so imeli brnski komunisti, več ko 2000 1 po številu, protestno zborovanje proti sprejetju zakona o zaščiti republike. Na shodu so izdali parolo: „V mesto“, in res so po i končanem shodu odšli vsi v sprevodu v no-i tranjost mesta. Tu pa so naleteli na močan
oddelek varnostne straže in se ž njimi spopadli. Policisti so se jih branili s svojimi gumijevkami, komunisti pa so jih obmetavali s kosi opeke. Žrtev cele bitke je bit samo en ranjenec v vrstah komunistov.
*	Skrito orožje v Komarnu. Šele pred dvema tednoma so našli v Komarnu pri Zoltanu Bazgyai puške, patrone in ročne granate, a sedaj je državna policija našla novo orožje, in sicer dve strojni puški, pet pušk, 3000 nabojev, pasove za strojne puške in 45 ročnih granat, ki so bile spravljene v sodih in zakopane v kleti policijskega ranateljstva. Orožje je bilo tako skrbno spravljeno, da bi se bilo takoj lahko upotrebljalo. Očitno gre za mažar-sko zaroto. Postojanje v tej smeri je uvedeno. Zaeno je bila poslana v Korn arno posebna komisija, ki bo, kakor
: pričakujejo iz Komarnanskeža' slučaja, ! dobila nadaljna senzačna odkritja.
*	Na Mažarskem je prepovedano republiko propagirati. Peštansko so-
; dišče je obsodilo književnika Veča na j 1 in pol leta zapora radi republikanske propagande. — Obsodba se uteme-: ljuje s tem, da je Mažarska še danes kraljevina in ne sme nikdo napadati institucije kraljevine.
*	V Francoski so narastle vse reke. Železniška proga Pariz—Nant je pod vodo. Parizu preti poplava.
*	Đr. Beneš, zunanji minister češkoslovaške repub., gre koncem marca v Varšavo radi razgovora s poljsko vlado o političnih in gospodarskih stvareh.
DNEVNE VESTI.
— Vse naše zaupnike in somi-; šijenike prosimo, da nam 18. marca snoroče od vseh volišč brzojavno ali : telefonično (št. 119) izid volitev na j naslov „Uredništvo Ljudskega ted-! nika“. Ljubljana.
—Dr. Ivan Šušteršič, načelnik I Narodne ljudske stranke, sprejema ! stranke v običajnih uradnih urah vT : pisarni odvetnika dr. Ivana Benko-I vica na Miklošičevi c. št. 6, I. nad. j (poslopje Ljudske posojilnice).
— Borovniški shod SLS. V ne-i deljo. dne 11. t. m. sta se prvaka SLS dr. Brejc in dr. Natlačen okorajžila in prišla na lov za glasovi tudi v Borovnico. Toda ljudstvo je danes že izmeoTedalo in hoče svojo usodo zaupati ljudem, ki so kdaj že delali zanj in tudi res dosegli, kar so obljubili. Vsakdo, kdor se je v Borovnici podal med naše ljudi, je čul lahko pomenkovanje o starih boljših časih, ko je bil zastopnik našega ljudstva še dr. Šušteršič. „Ej“, so dejali naši
domačini, „v tretjo skrinjico bomo vrgli krogljico, da pridejo že enkrat zopet ta stari možje, ki so kaj naredili.“ Dr. Natlačen na shodu ni mogel dosti povedati, ker je bil v svo-„ih izvajanjih skoraj cel čas moten. Padali so ostri očitki, ko je razvijal svoj program o avtonomiji. Ljudje so s prstom kazali proti njemu kličoč: „Kdo pa nam jo je zapravil?! — Vi!“ itd. Prisotni so med seboj pogovarjali in dejali, da dr. Natlačena in dr. Brejca, to je SLS, ne bodo volili ker vpije sedaj po tistem, kar je takoj po prevratu sama prodala za visoka mesta in časti posameznikov, ki takrat, ko so sedeli na ministrskih stolčkih, ljudstva niso poznali, sedaj na, ko ga rabijo, pa prihajajo zopet medenj, da ga nafarba-je vdrugič.
— Število volivcev v mestu Ljubljani. Volivni imenik za mesto Ljubljano izkazuje 12.622 votivnih upravičencev.
— Živinski sejmi v Ljubljani še nadalje prepovedani. Veterinarsko-redarstvene naredbe z dne 29. decembra 1922 št. 3955 je pokrajinska uprava glede območja mesta ljubljanskega razveljavila, ker je slinavka in parkljevka ponehala. Ostane pa še dalje v veljavi prepoved izvrševanja živinskih sejmov v mestu ljubljanskem, ker se še vedno v večjem obsegu pojavlja slinavka in parkljevka v političnem okraju Ljubljanska okolica.
• — Ksko se poiščejo naslovi rojakov v Ameriki. Mnogi naši ljudje, ki imajo svoje sorodnike v Ameriki, niso imeli med vojno z njimi nikake zveze in so na ta ali drugi način zgubili njihove naslove. Mnogim se pripeti, da se jim radi napačne adrese pismo vrne ali pa se odda na poštni oddelek v VVashingtonu, ki se zove „Death Leiters“ kar znači po naše „mrtva pisma“. Takim, ki s svojimi ljudmi ne morejo dobiti zveze, svetujemo, da se obrnejo na Jugoslovanski urad inozemske izvestiteljske službe, katerega angleški naslov se glasi:	Foreign Langnage
Information Service, Jugoslav Bureau, 119, W. 41. Street Ncwyork City N. J.
— Razbojstvo. Na deželni cesti med Topolo in Bajšo so napadli nepoznani razbojniki seljaka Petra Satmarija ter ga ubili. Nato so ga oropali denarja v znesku 9000 dinarjev. Zločincev dosedaj še ni bilo mogoče izslediti.
— Okuženje v vagonu. Inšpektorat državnih železnic nam pošilja: Da se Prepreči ponatis dnevne notice »Slov. Naroda« z dne 4. III. pod napisom »Umrl na pegavici«, si dovoli inšpektorat drž. žel. v Ljubljani informirati objektivno sl. uredništvo v slučaju kaplana Kajdiža in temu sledečih izdajanj:	Inšpektorat drž. železnic je
Prejel od višjega okr. fizika dr. Šavni-
I
ka v Kranju ta-le brzojav: »Kaplan Kajdiž se je vozil 16. februarja po že- j leznici v Ljubljano. Obolel je dne 21. ! II. Mnenje, da bi se bil inficiral na že- ; leznici, je samovoljno. Diagnoza pega- j vice do sedaj ni brezuvetna,« — Glede čistote po vagonih pripominjamo: Železniška uprava nima ingerence na osebno čistoto potujočega občinstva. V kolikor je to mogoče, jo izvaja n. pr. glede vojaštva. Dokler se ne dvigne splošna snažnost potnikov, hotelov in ; prenočišč, je nemogoče izključiti možnost nalezen j a in prenosa golazni. Tudi, če se postavijo zavodi za čiščenje in razkuževanje golazni za cele vagone — kot ga ima Sarajevo — bo okuženje še vedno mogoče. Glede higiene in čiščenja vagonov stori inšpektorat vse, kar je v njegovi meči. Manjka pa včasih nekaterih sredstev in predvsem pa zadostno število voz, vsled česar morajo biti le-ti vedno vpreženi in so intervali za temeljito čiščenje večkrat prekratki.
— Ustreljen iz zasede. Posestnika sin Alojzij Velepio iz Zaboršta pri Kamniku se je vračal dne 2. t. m. zvečer od dela domov. Nekje na samem počita naenkrat iz nekega grma dva strela, ki sta oba zadela Velepiča in sicer eden v roko in eden v nogo. — | Velepiča so vsled težkih ran morali pripeljati v bolnico.
— Italijanska kultura. Prostore j trsatske čitalnice, ki so jih zasedli Ita- | lijani pred štirimi leti, so ti spremeni- j li tekom časa v pravi hlev. Oder je ' raznesen in podnice so iztrgane iz tal. okna razbita, zid okrušen in inventar razrušen na vse vetrove. Treba bo dosti denarja in truda, prodno se vse zo- ; pet spravi v prejšnji red.
— Kdaj se zaključujejo blagajne pri poštah. Z uvedbo novega poštnega : pravilnika, ki je stopil s 1. marcem t. 1.
! v veljavo, preneha blagajniška služba ; I za vplačila in izplačila pri poštah, ki ! imajo uradne ure do 18. ure, pol ure j pred koncem uradnih ur, t. j. od 17. uri : I 30 min.
— Spomenica Dalmacije. Splitska i sekcija udruženja Jugoslovanskih in-ženjerjev je sprožila akcijo, da izda ob | priliki letošnjega kongresa inženjer-; jev v Splitu spomenico Dalmacije, j Knjiga bo vsebovala več člankov iz | ' zgodovine, književnosti, umetnosti itd. j — Poneverjeeie pri poštni direkciji. Re- j darstvu v Sarajevu se je posrečilo priti na ) sled novemu poneverjenju tamošnjih poštnih : I uslužbencev. Gre za poneverbo večjega j zneska pri poštni direkciji. Glavni krivec jc j : že pod ključem, drugim so na sledu.
Avtonomisti pozor!
(Ponatis iz „Ljudskega Dnevnika“.)
Kdor pazno zasleduje sodobne dogodke, tako na političnem kakor tudi na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju, tega navdaja upravičena skrb za bodočnost. Strašna demoralizacija, korupcija, sebičnost, pohlep po materialnih užitkih — vse te človeške slabosti so se razpasle po vsej strukturi človeške družbe ne le pri nas, temveč po celi Evropi in nedvomno tudi izven njenih meja. Povsod se pojavlja nezadovoljstvo z današnjimi razmerami, povsod iščejo sredstva, ki bi privedlo do izboljšanja že skoraj neznosnih razmer, ki tlačijo človeštvo. Eni vidijo prvotni vzrok za te razmere v svetovni vojni, ki je razgibala najnižje človeške instinkte in strasti, drugi pripisujejo krivdo kapitalizmu, tretji zopet pomanjkanju resnične demokracije v današnjih državnih sistemih in ne manjka niti teh, ki pravijo, da je vsemu krivo to, ker vlada sedaj na svetu — demokracija.
Kakor ni enotnosti v mišljenju glede izvorov, iz katerih je prišlo do nedostatkov in zmed, tako ni niti enotnosti v mišljemu glede sredstev in smeri, po katerih bi prišli k izboljšanju razmer. Eni vidijo izboljšanje v raznih političnih sistemih in soci-cialno-kulturnih idealih, drugi zopet v uveljavljenju diktatorske volje, pa vse do kolektivizma in anarhizma, od kapitalizma pa do fašizma in boljševizma.
Na eno se ponavadi pozablja, na ono, kar je najvažnejše in kar smo smo mi v našem listu že ponovno povdarili: na poštenost, ki je predpogoj za ozdravljenje sveta. Pozablja se, da je dana možnost za izboljšanje razmer na narodnem, političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem polju šele tedaj, če se bo uveljavila povsod poštenost, in zmi-sel za resno ljudsko delo.
Večkrat slišimo, da bo ta ali oni pristaš avtonomije pri predstojećih volitvah volil SLS. Svoje stališče utemeljuje tako-le: SLS sama po sebi mu sicer ni prav nič všeč, tudi ni klerikalec, hoče na avtonomijo; ker na jo hočejo tudi klerikalci, bo šel z njimi. Navidezno logičen odgovor, ki pa temelji na nppolnoma napačni informaciji o stanju razmer.
Ne bomo danes lomili kopja ne za ne proti avtonomiji, niti ne razprav-
Ijali o njenih dobrih in slabih straneh in njeni praktični izpeljavi. Pokazati hočemo samo, kaj je SLS avtonomija in kakšni so izgledi na uveljavljenje avtonomistične ureditve naše države po klerikalcih.
Vsakdo se spominja, da je bila SLS po prevratu strogo centralistična in da ni nobeden poprevrainih klerikalnih voditeljev nikdar zimi niti besedice proti centralizmu. Te svoje centralistične smeri so se držali ves čas, dokler so biii na vladi in v tem času so strašno hiteti, da so odpravili, uničili aii centralizirali vse, kar je bda v Sloveniji avtonomnega. Cernu tudi danes to taje? To je popolnoma naraven razvoj iz njihove politike za časa Avstrije, popolnoma logičen sklep na njihov nekdanji „minimalni program“. Česa drugega od njih nismo pričakovali.. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli' ponovno naštevati, koliko škode so s tem prizadejali slovenskemu ljudstvu. Bolj zanimivo pa bo, če kunštatiramo, kdaj so naši klerikalci postali tako navdušeni privrženci avtonomne Slovenije. Baš v istem tren e Ura, ko je padla njihova vlada torej prav takrat, ko je bila zanje izgubljena možnost, centralistično vladati na ministrskih stolih v Belg; adu. Takrat so začeli gristi grenki kruh opozicije. Voditelji SLS so uvideli, da je ljudstvo z njihovim vladanjem nezadovoljno, da je nezadovoljno s poslovanjem centralno izvedene državne uprave in da jih to ljudstvo ne bo več volilo in jim s tem ne več pomagalo do zopetne možnosti centralnega vladanja, če ne najdejo gesla, ki bi vleklo. Našli ga sicer niso oni, ampak pobrali so ga drugod in pričeli vpiti na vse grlo za avtonomijo, seveda z edino mislijo, da jih bo morda to kričanje privedlo zopet do vlade v — Belgradu. Glavno jim je oblast in čim večja je, tem boljše zanje. Za resnično izpeljavo avtonomije jim jc pa toliko, kot za lanski sneg.
Tega naj se zavedo vsi oni, ki hočejo v svojem navdušenju za avtonomijo okrepiti že razpadajočo SLS. Brez odkrite poštenosti tudi na avtonomističnem polju ni pričakovati izboljšanja.
Naši shodi.
Naši nedeljski shodi so pokazali, kako globoko je pognala misel nase stranke svoje korenine v narodovo dušo. Našega načelnika imajo ljudje prav dobro v spominu, ker njegovih del ni mogel narodu nihče prikriti. — Priredili smo med Kostanjevico in Brežicami poleg
Naša skrinjica na Kranjskem je tretja — 3.
vrste malih sestankov dva javna shoda.
Naš shod v sv. Križu je izvolil za predsednika spoštovanega naše-I ga pristaša g. Fischerja soglasno. ! M aš kandidat g. Š k e r b e c je razvijal svoj program. Poživljal je, naj se nihče ne vdaja ne hujskanju in ne obljubam, od poslancev pa naj I zahteva obračun. V sak je dovolj odrasel, da sam ve, kam bo vrgel j kroglico. Stranka, ki volivce sili in j terorizira, se je sama obsodila na : smrt. Ne poziva, da kdo voli N L S, I zahteva pa, da govori vsak svobod-I no. O avtonomiji je razgrnil pravo I sliko. Svari ljudi, naj se ne vdajajo j obljubam o zlatih gradovih, in jih 1 vprašuje, kako si predstavljajo av-I tonomijo, pa kaj potem, če je ne do-: be. Marsikdo se je tedaj popraskal • za ušesi. Zakaj pravega jim niso m-: koli povedali. — Domači g. kaplan I je kaj pridno delal medklice, ki jim I je pa g. Skerbec ostal kos. Na vpra-! šanja, odkod ima dr. Šušteršič de-I nar, je povedal, da so »Slovenčeva« obrekovanja nesramna laž, ker je denar ves od naših somišljenikov. V zahvalo pa je g. Škrbec potipal SLS po neki jako občutljivi žilici, nakar je nastalo veliko smeha. Pogovor je napeljal na Koroščeve av-I tomobile, njegovo belgrajsko vla-dovanje in njegovo »avtonomijo«, pa tudi na dr. Brejca. Nastopil je tudi domači g. župnik, ki je bil pa zelo razburjen. G. župnik menda še zdaj ni spregledal SLS in je v svojem idealizmu pozival naj nihče ne cepi enotne fronte za slovenske pravice, nakar je nastal velikansk hrup. Ko so nas vprašali, kdo izmed duhovnikov gre z nami, je zaklical g. kaplan, da škof ni naš. Med glasnim smehom ga je neki kmet zavrnil, da je škof — komunist. Ko je g. kaplan še zaklical, da bodo vsi volili SLS, je nastal zopet glasen smeh. Živahno so se volivci razdelili.
Naš shod na Malencah pri Brežicah je prav tako dokazal, da naših mož kljub vsemu hujskanju in blatenju od 1917 dalje niso mogli pri ljudstvu spraviti ob dober glas. G. Škrbcu so ploskali navdušeno, ker jim je govoril iz srca. Pristaši vseh strank so bili zbrani in vsi so odobravali njegova izvajanja. Zaklical jim je: »Volite, kamor hočete. Moja je tretja!« Možje so mu stiskali roke in mu namigavali, da »tretja le ne ho prazna«, kljub vsem pobožnim željam SLS.
d Polomija. Iz D. M. v Polju nam j pišejo: V nedeljo se je vršil jako kla-! vero javen shod eselesarjev. Prišlo je : do 70 ljudi, med temi nekaj žensk in I nevolivcev in kakih 50 nasprotnih vo-I livcev. Dr. Gosar in Stanovnik sta bi-! la vedno v veliki zadregi, ker je bil j ves shod samo ugovarjanje. Brez re-I solucije in zaključka shoda so se raz-j šli in tako se je ta polomija končala ! brez uspeha eselesarjev. — Sicer mt vlada od strani SLS velik terorizem in širijo ti ljudje neverjetne laži. Lažejo, da dobivajo agitatorji od NLS kar po 25.000 dinarjev. Bog pomagaj, kam smo prišli. Pa delali bomo počasi, ker mora priti resnica na dan. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bomo več življenja varni. Najbolj so hudi, ker jih „Dnevnik“ in , bednik“ neusmiljeno razkrinkavata. Le pogumno naprej in pride čas, ko bo vse drugače.
d Borovnica. Da bi omajali temelje NLS v Borovnici, so se končno odločili klerikalci, da naredijo tudi v Borovnici ofenzivo. Iz bojazni, ali pa ker jim je že vrojen terorizem, gospodje niso prišli sami, ampak so zbobnali par svojih vernih fašistov iz Vrhnike in Ljubljane, da bi z njimi delali razpoloženje na shodu in terorizirali domače ljudi, če ne bi kimali klerikalnim generalom. Dovolj žalostno je, da si upa mlad fantek k Ljubljane nahruliti poštenega starejšega kmeta: „Če niste tiho, vas bomo nesli ven“ — ker ni hotel kmet samo kimati, ampak mirno povedati tudi svoje mišljenje. Ali tako vzgajate katoliško mladino? Res lepe sadove i bo rodila vaša vzgoja, če boste vla-; čili po shodih dijake in jih vadili sa-I vovosti in pretepanja, mesto da bi ! se doma pridno učili. No in kaj so ! na shodu povedali klerikalni modrijani? Nič, zabavljali so čez druge stranke in peli staro pesem o avtonomiji. Čisto prav da ste prišli in nam pokazali svoje nadebudne fašiste. Tako smo se vsaj na lastne oči prepričali, kako in s čim mislite vladaf. Dr. Brejc je rekel:	„Vse kroglice
v našo skrinjico“, mi pa pravimo nobene. —	Borovničan.
d Iz Dolenjske nam pišejo: Ve-lilni boj postaja dan na dan ljutejši 'm listi so vedno bolj nervozni in vedno j bolj strupeni Najbolj pa so v tej ve-I lilni borbi razdraženi živci „Sloven-j ca“ in „Domoljuba“, ki je bil dolgo i vrsto let res dober katoliški list a je j sedaj popolnoma brez (dave. Laž in ! natolcevanje mu je postalo nekaj
vsakdanjega. Ni pa to samo zadnje dni, ampak se njegova brezposel-nest opaža že dalj časa. Citam ga že nad 30 let in bil je dolgo časa dnevnik, ki je bil v moji hiši. Bil je skoro druffi evangelij. Kakor pa sem bil zaverovan v ta list, vendar sem že med vojsko opažal njegovo dvoreznost, in ko ie pozneje začel pisati proti gospodom, ki so se toliko borili za naše slovensko ljuüstvo in za svetinje naše katoliške vere, tedaj sem se osvnljen vprašal, kaj to pomeni? Ni mi oii več evangelij, kajti od njega je odsevala zavist, sovraštvo, laž in enake lastnosti, katerih prej .nismo bili vajeni; že takrat je moja vera vanj pešala in tudi drugim Nad vse čudno pa je bilo naenkrat pisarjenje, ko se je povrnil v domovino dr. Šušteršič. Üd tega časa se mi zdi, da je ..Slovenec“ naravnost obseden. Kolikokrat sem se vprašal, kaj je ven-da: zakrivil dr. Šušteršič, da sedaj „Slovenec“ in „Domoljub“, ki se prištevata katoliškim listom, tako bruhata svoj srd nanj? Dr. Šušteršiča so krstili svoj cas za „Izdajalca domovine“. Psovka je bila napačno naslovljena. Zvest svoji prisegi in domovini in dober in lojalen državljan je bil, in zaradi tega je bil preganjan in je trpel. Ker je bil zvest v prejšnji državi, bo zvest tudi v sedanji. Kdor ni zvest enemu gospodarju, ta tudi drugemu ni. Vojsiio je napravil! Kdor to govori in trdi, ta smeši samega sebe. Nebroj še drugih stvari se mu podtika, a vse se je izkazalo za neutemeljeno. Vzrok tej gonji je le ta, da je mladim častihlepnim gospodom bil na potu, ker so hoteli priti oni na stolčke. To je ves njegov greh! Gospodje okoli „Slovenca“, ali ste izgubili že ves čut pravičnosti? Mar mislite, da je katoliškim listom dovo- ' ijeno lagati in javno krasti drugim čast? Star slovenski pregovor pravi: Resnica je Bogu in ljudem ljuba. Častita duhovščina okoli „Slovenca“, ali ni med vami nikogar, ki bi si upal nastopiti proti taki gonji? Ali ni žalostno, da se dobijo še celo g. duhovniki, ki to javno zagovarjajo? Na eni strani oznanjate resnico in pravico, na drugi strani pa oboje teptate. Mar mislite, da je to v korist veri in cerkvi? In kaj vam je storil mož, nad katerim sedaj besnite kakor podivjani? Kako opravičilo imate za to iz-dajsko gonjo proti njemu? Podtikate mu, da se je zvezal z radikalci, da se je zvezal s Srbi in da je pisal v nasprotne liste. Dokazal vam je sam in tudi nasnrotni listi, da to ni resnica, da ste lagali. Res pa je, da ste se svoj čas vi dosti jasno vezali z nasprotniki in to samo zaradi tega, da bi uničili dr. Šušteršiča. Zvezali bi se
bili tedaj tudi s samim vragom, samo, da uničite človeka, ki vam je trn v očesu, ker se ga bojite. Imenujete ga uskoka. Mar ste tako naivni, da morete še misliti, da se bo on, katerega ste sramotili na vse načine in ga pognali iz domovine, z Vami družil? Komaj se je zvedelo, da bo prišel domov, že ste začeli bruhati ves gnjev proti njem" Podtikate mu, da je centralist, kar ste bili vi, dokler vam je kazalo. Danes se pa šopirite kot avtonomisti, kljub temu, da ste prav vi sami uničili in razbili lepo urejeno deželno avtonomijo. Natvezujete mu, da dobiva nod^oro od Pašiča itd. itd., dokaza za to pa kljub razpisani nagradi ne predložite. Prislovica pravi: „Kakršen je človek sam, tako sodi druo-esra.“ Vi živite samo v natolcevanju in zato vedoma lažete. V kako bratskem objemu ste bili dolgo časa s Pašičem in drgimi Srbi. dokler vam je kazalo, danes pa ste proti njim, ker Vam tako bolje kaže. Kaki nasprotniki ste bili socialnih demokratov in komunistov (ne pozabite vendar na Zaloško cesto!) in danes ste najboljši prijatelji. To vse pa samo radi tega, ker vam tako bolje kaže. Vaš namen in cilj ni nič drugega, kakor uničite vse, kar noče iti z vami, kar noče trobiti v vaš rog, pa bodi še tako dober kristjan. Ljudstvo farbate, da delate zanj, delate pa le to, kar je za vas prav. Za dosego vaših ciljev pa vam ni nobeno sredstvo preslabo. Danes lahko slepite ljudstvo s frazami, a dolgo to ne bo več šlo, in tedaj gospodje, bo težak obračun. Težak bo obračun zato, ker imate toliko uspehov! Ljudstvo kar strmi, kako ste mogli vse to v tem kratkem času zagospodariti! Razdejanje deželnega gospodarstva in avtonomije. Krasne ceste, tako da si človek lahko na njih zlomi nogo in se v lužah utopi. Živinoreja, kmetijstvo itd. to cvete in je na kvišku nazadovanja. Vodovodi, hlevi:	koliko ste jih že napravili?
Zamena denarja:	20% odtegljaj je
že davno izplačan. Relacija krone 1 dinar za 4 krone., to je pa krona vaših uspehov. Na vseh straneh krasen red! Kje pa so še zasluge pri neodrešenih naših bratih: naši „Koroški Slovenci in Primorci.“ Hvalite se z zaupanjem ljudstva, to pa ne pomislite, zakaj vam to ljudstvo še zaupa? Samo zato, ker vas še ne pozna v pravi luči, ker vas ima še za ovce in ne pojmi, da ste volk v ovčji koži. Slikate mu gradove, sedaj ko nimate moči, ko pa bi prišli do moči. tedaj bi zopet na vse to pozabili in bi
uganjali staro strankarsko egoistično. centralistično politiko naprej. Pri tem bi si mislili, kaj to meni mar, ako moj brat strada, samo, da jaz dobro živim. Vaše geslo je: „Bog je sam sebi brado vstvaril, potem šele drugim“. Le govorite, le pišite, le obetajte gradove v zraku, le bruhajte lažnjivi srd! Vse to so le deske, po katerih vi drčite proč od ljudstva, kajti ljudstvo vas bo hitro spoznalo in kmalu bo prišel dan obračuna. Tedaj pa vam ne bo nič več pomagala vaša farizejska hinavščina in vaše fraze, kajti ljudstvo bo od vas zahtevalo da pokažete uspehe, katere ste zanj dosegli. Tehtnica z ljudskimi koristmi pa h-, enaka nič in tedaj bo tudi konec vašega bahanja z ljudskim zaupanjem. — Nekdo, ki vas prav dobro pozna.
d Iz kamniške okolice nam pišejo: Kdor hoče vlado poštenosti, h v volil 18. marca Narodno ljudsko stranko ter bo vrgel 18. marca kroglico v tretjo skrinjico. Odkar je bil dr. Korošec ministrski podpredsednik deželne vlade v Ljubljani, je slovensko ljudstvo samo polnilo korita voditeljev raznih političnih strank, ne da bi dobilo vsaj del svojega denarje nazaj za neobhodne vsakdanje potrebe. Sedaj pred volitvami obljubu-jejo voditelji SLS po deželi zlata nebesa volivcem, ako jih bodo zopet volili, ker vedo, da jim bije zadnja ura in da jim bo prej ali slej odklenkalo, ko bo spoznalo ljudstvo vso njihovo hinavščino, lažnjivost, nesposobnost in koristolovstvo. Cele tolpe mladih ljudi, plačanih z denarjem ljudskih žuljev, pošiljajo k nam na deželo, da hujskajo ljudi in agitirajo za dr. Korošca, ki nima drugega pokazati kakor to, da je spravi! vse ljudsko premoženje na Kranjskem iz dežele, in ki pozna ljudstvo na Kranjskem samo ob volitvah, ko potrebuje njegove glasove. Ti ljudje, ki niso med vojsko občutili nobenega trpljenja, ki ne poznajo potreb našega ljudstva, ki niti ne vedo, koliko se je pred vojno storilo za povzdigo kmečkega stanu, ščuvaio proti nosilcu kandidatne liste Narodne ljudske stranke dr. Ivanu Šušteršiču, čegar delo za našega kmeta dokazujejo še danes neštete pred vojno zgrajene ceste, vodovodi, elektrarne in druge javne nanrave na Kranjskem. Razsodni možje bodo zato tudi volili dr. Šušteršiča, ki je vse svoje življenje posvetil ljudskemu delu. za katerega pa imajo oni. ki se niso dvignili z lastnim poštenim delom za ljudstvo,
na
j8

Naša skrinjica na Kranjskem je tretja — 3.
samo psovke in laži ter si njegove zasluge pri ljudskem delu celo laste sami zase. Večje hinavščine si ni mogoče misliti. Vse laži voditeljev SLS bo naše ljudstvo še drago plačalo, ako jim bo pri teh volitvah zopet nasedlo, kakor jih je že plačalo, zakaj nobene svoje obljube še niso doslej izpolnili. Oni so navajeni prodajati ljudske pravice za ministrske stolčke in kar se Janezek nauči, tudi Janez zna. Navada je železna srajca! Voditelji SLS so pokazali v Belgradu in doma svojo nesposobnost in kdor hoče, da pride zopet do veljave pošteno delo, bo volil 18. marca načelnika Narodne ljudske stranke dr. Ivana Šušteršiča, ki hoče in bo izvedel to, kar ljudstvo hoče in želi! Zato proč s hinavci in zapeljivci ljudstva!
d Kake ljudi postavlja SLS za kandidate v kmetskem okraju? Iz logaškega okraja nam pišejo: Kandidat SLS Jožef Gostinčar, ki ima edino to zaslu«^- da ni kot minister za socialno politiko napravil niti ene postave, ki bi bila v prid našemu kmetskemu prebivalstvu, je zahteval lani kot poslanec v Belgradu, da se mora prepovedati izvoz živine, da bi padla cena živini in da bi tako naš kmet še bolj obubožal, kakor je že po vojski vsled nesrečne gospodarske politike voditeljev SLS. Gostinčar kandidira sedaj v našem kmetskem okraju, ki živi največ od živinske kupčije z Italijo. Ako bi se prepovedal izvoz živine, bi bili v prvi vrsti udarjeni kmetje v logaškem okraju, pa tudi vsi živinorejci SIovć-nije. Edin dohodek našega kmeta je živino’ eja in ako bi se uničila s prepovedjo izvoza živine, bi naš kmet prišel ob edini vir dohodkov. V Slovenili. ki mora kupovati žito od drugod, bi zavladala splošna revščina in lakota, ker bi ne bilo denarja za na- ■ kup žita, naši ljudje pa bi bili na ta način prisiljeni, da bi morali oditi s culo v roki s trebuhom za kruhom : po svetu. Začelo bi se splošno izse-Ijevanje, kmetski domovi pa bi nro-padali. Poslanec, ki je proti izvozu I živine, je uničevalec kmetskega sta- ; nu! Narodna ljudska stranka yod vodstvom svojega načelnika dr. Šu- | steršiča se je postavila na edino pra- I vilno stališče, ko se je izjavila za prost izvoz živine po nokritju domačih potreb. Istočasno, ko zahteva prost izvoz živine v prid našega kmeta, pa trudi zahteva, naj se urede uradniku in delavcu plače tako, da bo tudi lahko plačeval in kupil, kar potrebuje. Za ^teno delo — pošte- : no plačilo! To naj velja za kmeta, ! kakor za vsak dru^i stan. Kdor je ! proti tej temeljni točki in če je to celo poslanec, je ali popolnoma ne- !
sposoben ali pa tako neodkrit, da hoče nasuti ljudem peska v oči, da bi ne spoznali dvojne igre, ko govori drugače kmetu in drugače delavcu. Tak poslanec tudi ne more biti nikdar zastopnik kmečkega okraja, ker ne bo nikdar čutil s kmetom in ker ne bo nikdar poznal njegovih potreb. Zato bo vsak pameten človek vrgel 18. marca krogljico v tretjo skrinjico, da pride do zmage zopet pošteno delo za resnične ljudske koristi.
Iz »Ljudskega dnevnika«.
p »Slovenec« z njemu lastno brezobzirnostjo vedno ponavlja, da sem, ko sem bival v inozemstvu, pisal svojim prijateljem v domovino h absburžans k o navdahnjena pisma. Ta trditev je gola izmišljotina. Kar na dan s takimi pismi! Vse prijatelje in neprijatelje, ki so sprejeli po prevratu od mene kako pismo, kličem za priče. »Slovenčevega« početja ne bom dalje kvalificiral in prepuščam to dostojni javnosti. — Dr. Ivan Šušteršič, I. r.
p Poglavje o „osrečevanju“ ali kako hodi „Slovenec“ maslen na solnce. ..Slovenec“ poroča, da je dežela Kranjska kupila v Švici za časa vojne krave, „torej tam, kjer so bile najdražje.“ To je preračunana zlobnost. Kakšnega pomena so bile tiste krave za naše gospodarstvo, vedo vsi naši gospodarji, med katere pa „Slovenčevo“ gospodo zavoljo njihovih gospodarskih zmožno- | sti ne štejemo. „Slovenec“ naj nam raje pove, kje se je dalo 1. 1918. še kaj kupiti, razen v Švici? — Sicer pa naj govori „Moj odgovor“ (str. 200.): „Enega pa ne morem zamolčati. Ko je dežela kupila zadnjikrat švicarsko živino, jeseni 1918, je radi tečaja švicarskega denarja, ki je bil za t a k r a t n e razmere za nas neugoden (tečaj, ne kupna cena. Op. ur.), ostala kupnina v okroglem znesku 220 000 frankov na dolgu. Takrat je vredila krona v Curihu okroglo 35 centimov. Ob prevratu je pa krona noskočila na okroglo 50 centimov. Ves dolg se je torej dal poravnati z okroglo 560.000 (petsto tisoč) kronami. V blagajnah „Deželnega mesta“ se je nahajalo mnogo več denarja kot znesek, poleg tega je vrgla razprodaja pristav, kljub prenaglje-Ijenosti razprodaje in razmeroma nizkih cen (to se imamo tudi zahvaliti gospodarjem sedanje SLS“ op. ur.), vendar skupaj precejšnjo vsoto, o
kateri se je moral položiti račun. Milijoni so bili na razpolago, ki smo jih bili mi pridobili naši deželi na račun avstrijskega vojnega erarja. — Sedaj pa čujem, da se omenjeni dolg ni plačal! Ce je to res, potem je narodna vlada deželo ali državo oškodovala za ogromno svoto. Dolg znaša menda danes z obrestmi vred okroglo 270.600 frankov švicarske veljave. Ker je pa od prevrata do danes vrednost ki one padla na svetovnem trgu skoraj na nič, znaša ta dolg danes — (in tu naj „Slovenec“ sam govori): 20 milijonov jugokron! — kar bi se dalo ob preobratu poravnati s pol milijona kron in za kar je bil denar na razpolago. Klerikalna vlada je imela naravnost dolžnost ta dolg poravnati, ker je likvidirala “ — Zdaj pa ta nečuvena predrznost, da si sijajni „Va-lutenšibarji 1 : 4“! še 'majo v ta panj dregati Za teh 20 milijonov vas tožimo pred slovenskim ljudstvom!
p Dr. Brejcu v spomin! Duhovnik iz dežele piše: Ko sem imel kot zadrugar opravka s tedanjim predsednikom dr. Brejcem, me niti sprejeti ni hotel, milostno sem smel izraziti svojo prošnjo njegovemu tajniku. — Ko sem imel drugič opravka pri vladi, je dr. Brejc že odfrčal, njegov naslednik dr. Žerjav pa me je sprejel in vljudno ustregel moji želji. — Pa se še upa širokoustiti po shodih dr. Brejc, ki je kot predsednik toliko zavozil.
p Dr. Brejc kot odvetnik. — Pred 22. leti je zastopal dr. Janko Brejc dr. Šušteršiča v neki pravdi in jo je zgubil. Sedaj pa izrablja dotično zadevo za to. da sramoti svojega bivšega klijenta, od ka te rega je bil sprejel za svoje zastopstvo lep ekspenzar. V vseh civiliziranih državah, koder obstoji organiziran odvetniški stan, velja, da je tako početje v ostrem protislovju z ugledom in častjo odvetniškega stanu. Daleč je padel nekdanji predsednik slovenske vlade v slepi skrbi za svoj mandat!
p Dr. Šušteršič objavlja svoje lastne duševne proizvode pod firmo „župnika“, piše „Slovenec“. To je zopet prav debela laž. Izjavljamo, da še nikdar nismo priobčili pod duhovniško firmo nečesa, česar bi ne bil spisal duhovnik. Pač pa smo nekajkrat! župnikovo firmo črtali, ker se nam je iz gotovih razlogov zdelo primernejše. Dalje trdi „Slovenec“, „da je bil Šušteršič skozinskozi habsburžanskega mišljenja do inter-
nacije rajnega ekscesarja Karola na Madeii i, kar dokazujejo njegova pisma prijateljem v domovino.“ To^ je vrhunec podlosti, ki jo je zmožen pač le „Slovenec“. Imamo nebroj pisem od dr. Šušteršiča, ki kažejo vso drugačno ljubezen do domovine, kot je izdajalska domovinska ljubezen eselesarjev. Gospodje, ki morajo vedeti, kje se nahaja tako pismo, kot ga podtikajo dr. Šušteršiču, naj pridejo ž njim na dan. Ce ne bo nihče izpeljal versko-nravnega preporoda naroda, ga bodo klerikalci s svojo moralno propalostjo. -
p Plačani hujskači. Pod tem naslovom piše „Sloyenec“ tudi to-le: „Znano je, da so Šusteršičevi. agitatorji plačevali podpise za njegovo kandidatno listo, ker bi sicer podpisov ne bili dobili. Znano nam je že več slučajev. Navedemo samo enega: Šušteršičev agitator je ponujal nekemu našincu 15.000 K za podpis kandidatne liste. Ko se značajni mož ni dal podkupiti, se mu je stavila ponudba 20.000 kron, ki pa jih je tudi odklonil. Ce želi dr. Šušteršič imena. smo mu na razpolago!“ Prosimo „Slovenca“, da nam kar javno pove tista imena, ki so mu znana in nam jih stavlja na razpolago. Sploh bi prosili gospode, da opustijo nami-gavanja, ampak da pridejo kar s fakti na dan. Nam se sicer stvar predolgo vleče. Spominjamo samo na slučaj „Slovenčevega“ reptilienfon-da v zvezi z g. proštom Kalanom. Ce bi bila „Slovenec“ in „Domoljub“ takrat prišla kar z dejstvi, bi bila stvar končana veliko hitreje, kot je bila z namigavanjem. Takrat so tudi začeli gospodje nekaj nami-gavati, za kar jim je danes silno žal, ker smo postavili njihovega uglednega poglavarja na laž. Isto usodo bodo delili še večkrat. Toraj še enkrat: gospodje, pogum in s „slučaji“ na dan!
p Poziv Šušteršiču pošilja “Slovenec“ in pravi, da ponuja dr. Šušteršič ljudem denarja, če mu preskrbi kdo toliko in toliko glasov. Zo^et podla laž kot sploh vse, kar „Slovenec“ piše o dr. Šušteršiču. „Slovenčeve“ junake nujno prosimo, da nam navedejo ime dotičnika, ki mu je dr. Šušteršič ponujal denar. Prosimo jih pa tudi, da ne bodo po svoji navadi strahopetno obmolknili, da se lahko pogledamo v belino očesa.
p Grozilna pisma od strani eselesarjev dobiva naše uredništvo. V pismih groze, da bodo nastopili s skrajnimi sredstvi proti nam, če takoj ne zapustimo dr. Šušteršiča. Enaka pisma dobivajo tudi naši gg.
župniki iz kamniškega okraja. Natančnejša pojasnila, bi lahko dal gospod poslanec Brodar, kaj ne? Mi se seveda takim pismom smejemo, ker eselesarje dobro poznamo, da je pri njih vse le na papirju, bodisi obljube, bodisi grožnje. Daleč bi prišli, če bi se bali eselesarskih groženj. Sicer smo pa na razpolago gospodom vsak dan v uredništvu, da nas ne bo treba iskati zvečer po skritih temnih ulicah, kakor je zagroženo v enem omenjenih pisem. Širša javnost pa lahko sodi, koliko je vredna „katoliška morala“ klerikalne stranke. Političen klerikalizem je naše sicer dobro ljudstvo naravnost podivjal, tako da danes ni več nobene razlike med klerikalnimi katoliki ali pa brezverskimi boljševiki. Ni izključeno, da so prvi slabši od slednjih.
p Štiri krone za en dinar. Doka-! zali smo, da so klerikalci glavni krivci, da dobimo za 4 K le en di-! nar. Razumljivo je, da so klerikal-; ci radi tega zelo razburjeni in stvar I kratkomalo taje, češ, da so glavni ; krivci demokrati. Niso pa ovrgli ! niti pičice od naših dokazov. Naj ugotovimo še enkrat. Bilo je pri obrazovanju zadnje Protičeve vlade, ko so zastopniki Jugoslovanskega kluba pritrdili, naj velja še nadalje razmerje 4 K za en dinar tako dolgo ,da Narodni zastop ne odloči drugače in vedeli so dobro, da to velja za večnost. Zakrknili so se po stari navadi le za prazno obliko, da vržejo ljudstvu še nekaj peska v oči. Na podlagi te usluge so pa sedli takoj na to kar trije ministri SLS v vladne stoličke, dr. Brejc pa na predsedniški stol v i Ljubljani. To dejanje SLS, izvrše-I no za ministrske portfelje, je bilo odločilno. Naša krona je bila od tistega trenotka izgubljena. Trije SLS ministri niso za rešitev krone storili seveda prav nič in cela j SLS odnosno Jugoslovanski klub tudi ne. Vsi ti faktorji so bili zado-! voljni, da so imeli tri ministre in dr. Brejca kot predsednika slovenske vlade v Ljubljani. Na ljudstvo so pa popolnoma pozabili.
p Kandidatu Brodarju in mislečim ljudem v prevdarek. — Izpod Grintovca nam pišejo: Kakor čujemo, Vas je shod v Velesovem preteklo nedeljo zelo skrbel. Čemu neki! Če za NLS in Šušteršiča ni v j celi kranjski dekaniji več kot pet i starih fajmoštrov, in ima kranjski dekan še te za neumne, čemu toliko
shodov in na shodih toliko — farbe, čemu farbate ljudi, da je dala bel-grajska vlada Šušteršiču ob njegovem povratku na razpolago salonski voz? Zato, da morete reči: Glejte možje, podkupljen je. Vendar bi bili vprašali svojega župnika, kako se je takrat imenitno vozil z njim. Saj je bilo v listih, da mu je šel do Jesenic naproti. Pa ga niste vprašali. Zakaj ne? Zato, da niste izvedeli resnice. Resnica pa je, da sta se vozila v čisto navadnem vozu drugega razreda. Seveda potem bi ga ne bili mogli ljudem slikati kot bav-bava — srbskega podkupljenca. Tudi detektivi, ki so imeli paziti na njegovo osebno varnost, so le dokaz, da tudi vlada ve, kako podivjani so nekateri Vaši somišljeniki, ki so ga hoteli ubiti. Vi pa pravite: Vlada ga varuje — centralist je. Ali je to pošteno tako dolžiti koga? Pa o »Ljudskem Dnevniku« in »Tedniku« kar venomer gonite, da se vzdržujeta s Pašičevo podporo. V upravništvo teh listov pa ne marate iti prepričat se o resnici. In še 100.000 nagrade bi dobili, n ko je res, kar trdite. Če zase nočete takega denarja, pa bi ga darovali akademikom, katerim vlada podpore trga. Bi vsaj nekaj — srbskega denarja prišlo našim ljudem v prid. — Sicer pa tukajšnje ljudstvo vse te reči iz Domoljuba ve, saj ga imajo skoraj v vsaki hiši. Na shodih, na katerih prežvekujete le Domoljubove in Slovenčeve laži, so prav nepotrebni. — G. Brodar! Mesto takih bajk bi zamogli povedati veliko zanimivejše stvari, ki so pa ob enem tudi resnične, n. pr. kaj je dolžnost poslancev in kaj ne. Letos na primer silno primanjkuje krme. Vlada ne stori skoraj nič, da bi pomagala, pa se ljudje obračajo na poslance. — Vi pa pravite: Jaz nisem zato poslanec, da bi kmetom za k 1 a j o skrbel. To je res naziranje, vredno načelnika Kmetske zveze. Imate pa čisto prav. Vi ste torej zato, da Vas kmetje volijo. Kmetje pa zato, da Vas po volitvah pri miru puste. Pomagajo naj si pa sami, kakor vedo in znajo. — Mi Vam Prav privoščimo, da boste izvoljeni. Rebi pa tudi. Ker manj, kot dose-daj ne bomo imeli od svojega poslanca. — Izkušen mož je namreč rekel: Če bo Brodar vozil tako počasi avtonomijo, kot dobavlja k la jo, 1° še dolgo ne bomo imeli. Namreč ne k laje in ne avtonomije.
p Dolžnost dela! »Uvede naj se splošna dolžnost dela za vsakogar!« pravi eselesarska brošura »Sodite po delih«. Mi se s tem strinjamo ter pristavljamo: »Pa tudi za poslance SLS!« '
GOSPODARSTVO.
g Zelena krma za zimo. V Dražda-nah na Nemškem imajo posebno družbo (Eelektro - Futtergesellschaft), ki pripravlja s pomočjo nove iznajdbe krmo za zimo. Na tla betonastega stolpiča položijo zeleno krmo in jo dobro stlačijo. Na vrh pride zopet kovinasta plošča. Plošči se potem zvežeta z električnim tokom, ki segreje krmo na 45 stopinj in uniči glivice ocetne in maslene kisline, ne da bi pomoril tudi glivice mlečne kisline, ki dajejo krmi poseben duh in okus. Nemčija ima baje že 130 takih naprav. Na prvi pogled se nam zdi tako pripravljanje krme nepotrebno, saj imamo vendar za zimo suho krmo! Le počasi, brez dvoma nam nudi ta način pripravljanja krme mnogo koristi. Ko si travnik pokosil, moraš travo kopičiti, potem zopet trositi in obračati. Vse to delo odpade, ako pripravimo krmo na prej opisan način. Vrhutega se mnogo suhe krme poizgubi, če je leto posebno suho in vroče, se mnogo sena zdrobi in vsi ti drobci gredo v zgubo. Vse te nedostatke lahko odpravimo, če pripravimo krmo z električnim tokom. Posebno priporočljivo je tedaj to za one kraje, kjer imamo premalo krme za živino in to je pri nas, saj smo morali celo uvažati krmo iz Italije. Prenagliti se, seveda ne kaže. Predvsem moramo počakati še poročil, ali je tako pripravljena krma tudi dobra za živino in ali ostane krma čez vso zimo zdrava.
—n—
g Delo pri čebelnjaku meseca marca. Zima je minula, dnevi so daljši, solnce zmiraj bolj greje in v čebelnjaku čuješ vedno živahnejše vrvenje. Že februarja je začela matica nastavljati majhna jajčeca v satne celice in tekom marca to delo nadaljuje. Za zalego mora pa tudi čebelar sam skrbeti, treba je zanj dovolj gorkote, a treba je tudi dovolj hrane, da se čebele ne lotijo zalege. Glej torej, da imajo čebele dovolj medu, in preskrbi jim kaj vode, ki mora biti čim bližje čebelnjaku. Ako morajo čebele v zgodnji pomladi leteti daleč po vodo, tedaj jih veliko pogine. Če nisi še dal čebelam prilike, da se otrebijo, počakaj na topel in miren dan (+ 79R v senci), zamaši za 10 minut vsa žrela plemenjakov, da se v njih zrak segreje, potem jih odpri. Če leži pred čebelnjakom sneg, ga moraš odkidati ali vsaj po-
laša skrinjica na Kranjskem je tretja — 3,
suti z drobnim senenim drobom, s tem obvaruješ čebelo, ki bi padla na tla, pogina. Ko se čebele prašijo, jih moraš opazovati. Če veselo in hitro odletijo, tedaj je panj v redu, če so pa čebele kakega panja klaverne, tedaj moraš dotični panj pregledati. Če ugotoviš ob tem pregledovanju, da nima panj matice, ga moraš pridružiti kaki sosedni družini, ki ima matico. Za to združevanje je treba posebne priprave. Včasih se zgodi, da je v kakšnem panju vse tiho in da ne izleti nobena čebela. Tak panj je treba odnesti v gorko sobo in čebele pokropiti z mlačnim medom. Če pa tudi to nič ne pomaga, so čebele mrtve. Važno je, da pogledaš zdaj tudi zalego. Lepo v krogu združena in zdrava zalega priča, da je matica rodovitna in da je vsa družina v redu. Grbasta zelega je znamenje, da gospodari v panju trotovka. Raztresena zalega, med katero se nahaja celo kaj mrtve zalege pa kaže staro ali nerodovitno matico. Ako zapaziš, da mečejo čebele zalego pred čebelnjak, je to znamenje, da primanjkuje čebelam hrane in jim moraš takoj dati medu. Če tega ne narediš, ti lahko uničijo vso zalego. Vse delo odpravi ob lepem solnčnem in toplem vremenu med 11 in 1 uro. Potem je treba čebelnjak zopet pokriti, da obvaruješ čebele mraza. —	(st).
g Pomladna setev. Kdaj naj pričnemo sejati! Na to vprašanje je popolnoma točen odgovor skoraj nemogoč. Včasih imamo že februarja meseca tako lepo pomladansko vreme, da bi lahko pričeli z delom na polju, a nenadoma pritisne nov mraz in bela odeja pokrije z nova naše polje. A še marca meseca nam pogostoma brani vreme, da bi že pričeli s poljskim delom. Po lepih solnčnih dnevih pritisne zopet zima: sušeč ima rep zavit! — Za setev moramo čakati, dokler ne pride pravi čas. Ko zgine sneg, ko zapihajo topli vetrovi in posušijo površino zemlje tako, da se pojavi j do med vlažno črnikasto barvo polja sivkaste proge, tedaj se poprimerno dela. V drugi polovici marca in začetkom aprila bo pravi čas za setev. Ne smemo namreč pozabiti glavnega pravila:	čim preje
sejemo, tem več časa ima rastlina, da se razvije in tem bogatejši bo plod. Seveda se nam lahko zgodi ob izrednih prilikah, da moramo čakati s setvijo še dalj časa. — Zgodnja setev ima razne prednosti. Pred vsem se zmanjša nevarnost, da bi plodovi dozoreli, pred-no so popolnoma razviti. Vroče in suho leto povzroči hitrejše dozorevanje a prekine lahko popolni razvoj plodu. Zgodi se, da zaostane rastlina vsled
pozne setve, akoravno plodovi veied vročine dozorijo. Druga prednost zgodnje setve pa je, da ima rastlina ob pozneje nastopajočem deževju ali suši že dovolj odporne sile, medtem ko isaa pozno sejana rastlina zlasti ob suši še tako majhne koreninice, da ne more vsrkavati dovolj hrane. Zgodaj sejana rastlina ima v tej dobi že dovolj globoke koreninice, da najde tudi ob neugodnem vremenu nekaj hrane. — Nekateri kmetovalci so proti zgodsji setvi in navajajo kot glavni vzrok, da lahko pozneje nastopi še mraz, ki hi setvi škodoval. Temu pa ni tako! Semenu, ki je v zemlji ,ne more mraz škodovati, ko pa seme že poganja nad zemljo, je glavna nevarnost novega mraza že minula. A tudi, če bi nastopil potem še mraz in bi prismodil listke in debelca na zemljo, ima vendar seme in koreninica dovolj moči, da se rastlina lepo razvije. Opazilo se je celo, da je pozna setev v takih slučajih več trpela kot zgodnja.	(st)
g Svetovni žitni trg. V Newyorku I in Chicagu padajo cene od konca ja-I nuarja stalno, kar povzroča pri polje-I delcih vznemirjenje. Osredotočenje žit-I nega gospodarstva, kot je bilo izvede-i no v vojnih letih, dobiva zopet prieta-! še. Farmerji se celo potegujejo za fik-i siranje minimalne cene. Sicer pa pro-speva setev v Zedinjenih državah dobro kljub občutnemu mrazu. Zadovo-' Ijiva so tudi poročila o koruzni setvi iz Argentinije. — Na zapadno evropskih trgih je promet miren in normalen. Interesantna je vest o ruski poši-Ijatvi, ki utegne zelo vplivati na cene, j ako se bo izkazalo, da ni bila le posa-i mezen pojav. Naš trg zavira pomanj-j kanje vagonov in tesnost v plačilnih 5 sredstvih. Pšenica se drži od 4.50—4.55 ' Din, moka »0« pa ocarinjena po 8.50
! Din za izvoz.
I
DROBTINICE ZA NAŠE GO j SPODINJE IN GOSPODARJE.
g Kokoši na vrtu. Marsikatera gospodinja se razjezi, če ji zaidejo kokoši na vrt, ker misli, da naredijo veliko škodo. Temu pa ni tako. Kokoši na vrtu več koristijo nego škodijo, ker uničijo na vrtu razne žužke, polže, črve in druge škodljivce. Umni vrtnarji celo priporočajo, da se pustijo kokoši na vrt. Predvsem so pergatke ali krke (ponekod jih zovejo tudi biserke ali perlinke) za to najbolj pripravne in so vrhu tega jako dobre jajčarice.
Kuhan krompir pomešan z moko je najboljša hrana za svinje, a posebno za prašičke. Sam krompir ni poseb-
bo priporočljiv, ker povzročuje nepri-1 iti ti r želodcu in neredno prebavljanje.
Kako snažimo prt iz voščenega platna? Prte iz voščenega platna osnažiš najbolje s petrolejem. Namoči volneno krpico v petrolej in izmij ž njo prt. Potem ga splahni s toplo vodo, kateri si primešala popreje nekoliko sode za pranje. Tako no bo trpela ne barva in ne vzorec voščenega platna.
Kako osnažimo perje za blazine? Vsemi kotpl, v katerega položiš sito. Do sita napolni kotel z vodo, na sito pa naloži perje. Nato postaviš kotel na ogenj in ko prične voda vreti, mešaj perje s palico. Ko se je perje navzelo dovolj pare, spravi ga v vejavnik, ki ga. pa moraš popreje dobro osnažiti. Veter iz vejavnika posuši perje, ki postane skoro novo.
Gospodarske prilike Italije.
Bližajo se časi, ko bomo stopili s sosedno Italijo v živahnejše gospodarske etike. Radi tega je dobro, da si ogledamo soseda od blizu, ker le, če ga dobro poznamo, bomo lahko uredili medsebojne gospodarske vezi tako, da boto-i; imeli tudi mi kaj dobička.
Oglejmo si predvsem poljedelstvo v Italiji. Zelo težko je, podati o tem občno veljavno oceno, ker je med posameznimi pokrajinami velika razlika. Severne pokrajine so v vsakem oziru mnogo bolj napredne nego južne in tudi kmetijstvo severnih pokrajin le malo zaostaja zn onim najbolj naprednih držav. Pozabiti tudi ne smemo, da so Italijani posebno visoko dvignili gojenje in pridelovanje zgodnjega žlahtnega sadja in zelenjave in da so na ta račun zanemarjali druge panoge kmetijstva. Južno sadje in južna zgodnja zelenjava italijanskega izvora je slovela po celi Evropi. V vsakem iine-niinejšem mestu si videl pred vojno v najfinejših trgovinah italijansko sadje, «hranjeno večinoma v ličnih koša- I rieah.	!
Okoliščine, ki ovirajo živahnejši | razvoj poljedelstva v Italiji, hočemo ! na kratko omeniti. V nekaterih pokra- ! ji nah je narod sam še precej nemaren, i a tsdi vlada se je le prav malo bri- | gabt, da bi dvignila kmetijstvo. V se- : verni Italiji pa, kjer se je razvila bo- : gaiu industrija, se je moralo vsled | tega tudi dvigniti kmetijstvo. Tam j imamo celo vrsto železnic, kanalov in ■ prekopov, ki vežejo posamezne reke, | hudourniki so vravnani in vse to pride ! tudi kmetijstvu na dobro. V južni Ita- ^ liji tega ni, pogostoma uničijo tam hu- i dourniki celo žetev.
Mnogo zakrivijo tudi zemljiške i poseetvene razmere. Še sedaj imamo v j Italiji kolone, kmete, ki niso sami go-
spodarji zemlje, katero obdelujejo. Pravi gospodar pa hodi po svetu, se veseli življenja in se za svoje posestvo prav nič ne briga, oziroma le toliko, da pobere mastne dohodke. Statistika iz 1. 1901. nam izkazuje 2,583.490 posestnikov in nad 53 milijonov najemnikov, i
V povojni dobi so se pričele te raz- : mere nekoliko boljšati in ustanovile j so se zadruge, ki prevzemajo taka posestva v najem in jih dobičkanosno ob- | delujejo.
Zadrugarska organizacija zaostaja ! še daleko za ono drugih dežel in se je : pričela razvijati šele v poslednji dobi. i Vendarle je vlada posvetila temu vpra- i šanju posebno pažnjo in Italija je zdaj j menda edina dežela ,ki ima visoko šolo za zadrugarstvo. Otvorjena je bila : v Rimu. Sploh se je pričelo v zadnjih j letih živahno gibanje za povzdigo j kmetijstva. Vlada in drage organiza- i cije skrbijo za boljše obdelovanje zem- j lje, za vporabo večjih množin umetnih i gnojil, za boljša semena itd. Razen te- | ga skušajo s poučevanjem, s tečaji in j z zakonodajo dvigniti zadrugarstvo, ! tako da ni dvoma, da. bo imelo to gi- j banje lepe uspehe.
Glede prehrane je Italija pasivna i dežela, to pomenja, da ne prideluje to- I liko, kolikor rabi, temveč da mora : uvažati živila, da prehrani svoje pre- | bivalstvo. Žito, ki ga potrebuje, uvaža iz Argentini j o in Združenih ameriških i držav. Uvažali pa so predvsem zrnje, I 'Ver je bila na moko visoka carina 11 | zlatih lir, kar se je potem znižalo na ; 4 in 1.50 zlatih lir. V papirnatih lirah | znaša to: 40 lir, 16 in 6 lir (1 lira 16—18 ^ kron). Leta 1903. je uvozila Italija za i 209% milijonov lir žita, a leta 1921. sa- i me pšenice za 5% milijard lir.
Od skupne površine stare Italije je i približno 53 odstotkov posejanih z rast- ; linami, ki nudijo živež. Pšenica zavzema prvo mesto s 16 odstotki cele po- i vršine in s 45 milijoni q pridelka. Lota 1922. je pridelala Italija 44,200.000 ! kvintalov pšenice v starih mejah, v novih pokrajinah Jul. Benečije in južnega Tirolskega pa 300.000. Ta produkcija zaostaja za predlansko, ki je bila dosegla 52 milijonov kvintalov, ako-ravno se ne more reči, da bi bila letina slaba. Tudi pridelek 19 o zrnja na 1 ha ni posebno ugodno število in je prepisati v obče slabemu stanju kmetijstva, kakor smo ga popreje opisali.
Od ostalega žita je treba omeniti koruzo, oves, rž in ješpren. Koruza po- ! kriva približno 1% milijona ha z let- •! rum pridelkom 25 milijonov q, torej : kl u na 1 ha. Pridelek ostalih žitnih vrst i m ne relativno ne kvantitativno po- i sobno visok.
Vinogradi pokrivajo po pšenici največ površine, in sicer po najnovejših podatkih 4% milijona ha (statistika iz 1. 1903. navaja nekaj manj kot 3%) s pridelkom 40 milijonov hi (1903: 41). Izvozijo približno štirideseti del (1903. leta za 63.9 milijonov lir).
Z rižom je posejana v Italiji površina približno 150.000 ha z letnim pridelkom 4 milijonov q, tako po novejših poročilih; 1. 1903. pa navaja statistika 164.600 ha s pridelkom 6.5 milijonov hi.
Pridelek krompirja je napram drugim državam neznaten in tudi sladkorni pesi ne polagajo posebne važnosti. Zgodnji drobni krompir pa je Italija pred vojno tudi izvažala.
Od poljedelskih pridelkov uvaža Italija predvsem pšenico in sicer leta 1921. za 5% milijard lir. L. 1903. je uvozila Italija za 209% milijonov žita, ostalih živil (sočivje, ribe, olje, kava itd.) pa za 102 milijonov.
Italija ne potrebuje samo žita, s katerim bi jo lahko zalagala .naša država, temveč potrebuje tudi veliko živine. V obče je živinoreja v Italiji še precej na slabem in število živine primeroma nizko. Umna živinoreja je znana le v severni Italiji, kjer je tudi mlekarstvo in sirarstvo dobro razvito. Že minula leta so izvozili iz naše države ogromno število živine. Važno pa je za nas, da bi nam lahko nudila Italija krmo, ker ima 2,250.000 ha travnikov in je že lansko leto izvozila nekaj krme k nam, a še več na Češkoslovaško. Spričo pomanjkanja krme v naših krajih, posebno pa v nekaterih delih Srbije, kjer je imelo to pomanjkanje za živinorejo že katastrofalne posledice, »e smemo prezreti možnosti, da dobimo krmo iz Italije.
Italijanska industrija ni posebno visoko razvita, primanjkuje ji premoga, katerega je morala že od nekdaj uvažati. 1903. 1. je uvozila za 144.2 milijonov lir premoga. Razen premoga ji primanjkujejo tudi druge surovine in je bila Italija v istem letu glede vseh surovin za 449 milijonov lir pasivna. Od te vsote je odpadlo na les 60% milijonov.
n Sklad! NLS. Izvršilni odbor NLS je ustanovil dva sklada: 1. II-s&ovr! sklad NLS. Ta sklad je namenjen za vzdrževanje naših listov „Ljudskega dnevnika1 in „Ljudskega tednika“. Požrtvovalnost nekaterih naših ljubljanskih somišljenikov je preskrbela za začetek. Toda mislili
moramo naprej in skrbeti za to, da naš tisk ne le izide, temveč tudi ostane. V ta namen je treba, da vsak somišljenik kaj žrtvuje po svojih močeh. iudi najmanjši donesek je dobrodošel, Sicer pa srno ustanovili temeljne kamne po 50 Din. Kdor daruje en kamen, plača 50 Din. 1 runo pričakujemo, da bodo imovitejši somišljeniki darovali po več kamnov, po .	10. 20, 50. 100 kamnov iti.
Meje ni nobene, ne na zgoraj in ne na spodaj. Vsak dar je pa prostovoljen in je tedaj resnična zasluga za ljudsko stvar. 2. akcijski sklad NLS. Ta sklad sluzi organizačnemu in propagandnemu delu NLS. V podrobnem ima ta sklad služiti vzdrževanju strankinega tajništva, kritju poštnin, potrebnih potovanj za organizacijo in propagando stranke, letakov in dingih tiskovin, izvzemši onih, ki spadajo v področje tiskovnega sklada. Umevno je da bodo ti stroški veliki, osobito v času volitev. Apeliramo torej na največjo požrtvovalnost Oo nušljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na uredništvo ..Ljudskega dnevnika“, Ljubljana. B-eg 12. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomniti, za kateri sklad je namenjen.
liaša skrinjica (F1LS) ¥ votivnem okrožju Ljiibijana—
Novomesto (dežela) je tretja — 3.
RÄZNE.
r Veliko ljubezen do svoje sestrice jc
pokazal neki dečko v Londonu. Stal jc s svojim prijateljem pred zverinjakom in trdil, da gre za 50 funtov med divje zveri. To je siišal bogat gospod, ki je takoj ponudil 50 funtov, če dečko spolni svojo trditev. Dečko je bil zadovoljen in je preprosil krotitelja, da ga je vzel seboj v kletko levov, kjer je toliko časa zdržal kot krotitelj sam. Ko je prejel stavo, ga je dotični gospod vprašal, zakaj se je v tako nevarnost podal, na kar nove, da ima doma pohabljeno sestrico katero bo sedaj z dobljenim denarjem poslal v sanatorij. Ko je izvedel dotični zdravnik, lastnik sanatorija, za junaški čin dečka in za novod sprejel je sestrico brezplačno v sanatorij in jo izlečil. Deček pa dobljenih 50 funtov ni porabil za se, marveč jih je nalož.il za svojo sestrico. Redki so taki bratje!
r Poroka kapitana s praporščakom. General Bramwell se je povrnil iz potovanja po Indiji in se odpeljal v Pariz, da prisostvuje poroki svojega sina, ki je v činu praporščaka prideljen re-
ševalnemu oddelku augleške armade. Njegov sin se je zaljubil v kapitana svojega oddelka, ki mu je to ljubezen tudi vračal in stopita sedaj pred oltar. To se čuje do tukaj nekam čudno, vendar pa, če povemo, da je ta kapitan gospodična Renee Plyron, ki si je pridobila čin kapitana za svoje zasluge v vojni, se začudenje preneha.
r Aeroplani v boji z gosenicami. V ameriški državi Ohio so poskusili uničevati gosenično nadlogo v prostranih plantažah z vojaškimi letali. Z letal so metali na nasade arsenikove preparate in v kratkem času so našli po zemlji velikanske množine mrtvih gosenic.
r Najstarejši rudniki na svetu so bakreni rudniki v Sinaju, ki jih niso izrabljali 2000 let. Sedaj so zopet v obratu.
r Delavec — cavaliere (vitez). Italijanski kralj je imenoval delavca Tossatija, ki je delal 60 let v eni tovarni, za viteza.
r Mesto cigarete ekrazitova patrona. Na Češkem si je 35 letni vdovec Vyskočil zapalil v gostilni ekrazitovo patrono v ustih. Patrona mu je strašno raztrgala glavo in gornje telo in ga razmetalo po celi gostilni; celo okna je vrglo iz zidu. Končal se je iz nesrečne ljubezni.
r V srajci na prižnici so našli v cerkvi sv. Jakoba v Brun 24 ietno kontoristko Reichlovo. Prepeljali so jo v bolnico. Iz v vročici izgovorjenih besed sklepajo, da sta jo napadla dva moška, ki sta jo oropala. Kako se je zgubila v cerkev, se še ne ve.
r Inozemski delavci v Franciji. Tek m 1922 leta je delalo v Franciji 130.000 delavcev iz inostranih držav. Največ je bilo Lahov in Poljakov. Mnogo je bilo tudi Rusov. Skoro polovica je bilo zaposlenih pri kmetijstvu.
r Državnega kanclerja Guno je imenovala medicinska fakulteta v Breslau-u častnim doktorjem medicine, z utemeljitvijo, da je v sedanjih hudih časih s svojim možatim nastopom ozdravil milijone — brezupnosti.
r Protialkoholno zdravilišče. Zveza abstinentov v Češkoslovaški je kupila grad v Dnhcovu, ki ga namerava preurediti za protialkoholno zdravilišče.
r Orjaški zrakoplov. Na Angleškem gradijo letalni motor sile, katero se jo do sedaj smatralo za nemogočo, ima namreč silo .1640 PS in je torej za 50% jačji ko Napier-Club. Gonilo ga bodo surovo olje. Zrakoplov, opremljen z dvema takima motorjema, zamore z brzino 100 milj na uro z več nego 100 potniki neprenehoma leteti 12 ur, tako da preleti iz Londona v Newyork v 24 urah v Indijo približno v 2 dncli in v Avstralijo v 1 tednu.
r Tristoletnica Newyorka. V maju t. 1. bode praznovalo največje mesto sveta Newyork tristoletnico svojega
! obstoja. V maju 1623 se je izkrcalo na i mestu, kjer stoji danes miljonsko me-! sto, 30 obitelji iz Južne Holandije, ki so I iskali srečo v novi zemlji. Pripeljali I so s seboj različno živino in orodje, j V celem je bilo priseljencev takrat 110 ! z možmi, ženami in otroci. Pripeljali so s seboj različno domače in poljedel-! sko orodje. Ob morju so tekom časa I ostale samo štiri družine, vsi ostali pa I so se selili naprej v notranjost dežele. I Šele pozneje, ko je prišel tjakaj po na-! logu Zapadnoindijskega društva Peter ; Minuit, se je nadaljevala kolonizacija tega Kraja, na, kojem stoji danes ponosno mesto Newyork.
v Prvi vnuk se je rodil angleške-: mu kralju in pri tej priliki je le ta po-I milosti! tudi več jetnikov. Med temi je nekdo, ki je preživel 36 let v ječi. Ko je prišel na svobodo, ga je silno izne-nadil živahni promet, avtomobili, tramvaj, cleKiriena luč in nebroj drugih novosti. Najbolj se je pa menda čudil temu, da nosijo žensko kljub trdi zimi tanke svilene obleke in nizke čeveljčke.
r Generalova sodba. O s'avnem angie-! škem slikarju VVilliamu Or pen n, ki so je i sedai posvetil pisateljevanju in ki izdaja list, v katerem je priobčil svoje vojne spomine, ; pripovedujejo nastopno dogndbico: Orpen se i je t.ueiežil svetovne vojne kot major. Ko je i nekega dne v glavnem stanu slikal, mu je : general, ki je slučajno prišel mimo, dalje časa gledal preko ramen m mu nato reich „J.lcvr ne vem. kaj je Vaš civilni i ol lic, ne-! kaj vam pa svetujem: pustite slikanje!1
I
r Tihotapljenje slik. Vzpričo ugodne valutne konjunkture so inozemci v položaju nakupovati v dtžav-'1 s siuho vaiuto vse. kar pač imajo te države. Poseg*'- so «udi po umetninah in dan za dnem smo lahko ćitab, kako romajo iz Nemčije ali Avst. dragoceni umotvori na Angleško, Francosko, v Ameriko, Italijo itd K o <e ! ih- uvedene za izvoz umetnin visoke izvozne carine, sn si prodajalci in kupci pomagali na stari, preizkušeni način, namreč s tihotapstvom. Umetnine so" tihotapili preko r,~ie kakor valuto M' in o. tobak, itd. Seveda se vrši ta posel nadvse prekanjc-io in naš •b--ri Maitin Krpan oi se od modernih tihotapcev precej naučil. — Te dni torič-o listi, da je -icki inozemec kupil znano Dtirerjevo sliko za miljardo mark in : ■ iztihotanil preko meje v svojti domovino.
r Pariz v številkah. Leta 1922. je štel Pariz 657 gledališč in kinematografov, 757 plesnih dvoran. 2iG koncertnih in ?7o dvoran z avtomatično godbo. Javnih plesov so pr -redili 3000. Potnih listov' je bilo izdanih
j 7'.55S. Nesreč je bilo vsega skupaj 16.926,
i a Samo '.6'’ sn-rtnih.
r Žaromet profesorja Jana Okrohluciga j v Bratislavi kaže neverjeten ivpredek v fe-I hniki. žepni reflektor z mah 12 Voltovo žar-I nico meče tako intenzivno luč, da je mi goče I na liali'ivo 1 km aHO m citati časopis Pa-! tc .t o kupila najbrž češkoslovaška vlada. I Velikanskega pomena je ta nova ki nstrukd-
ja za armado, za finančno progranično stražo, že. zi ico, avtomobiliste 11 posebno roluiste, ker tako močan šop Inči, vržen v Poe, orna-ni vsakega čio\ eka.
r Koncert, igran v Ameriki, ki se sliši tvrli v Evropi. Pred kratkim so se vršili poskusi z brezžičnim telefonom med Ameriko in Evropo. Na postaji brezžičnega telefona v Pambergerju, nekaj kilometrov od Newyorka se je vršil velik koncert, katerega glasove so poslali potom brezžičnega telefona v 3000 kilometrov oddaljeni Pariz. Parižani so na ta način prisostvovali koncertu, ki se je vršil takorekoč čisto na drugem svetu. Iz tega se razvidi, kako zelo je že naprdovala svetovna tehnika in kakih presenečenj nam je še ričakovati v bodočnosti.
r Svetovna vojna je vse zmešala. Dočim plačujemo mi za meso neizmerno visoke cene, je v Argentiniji taka nadprodnkcija goveje živine, da meso nima sploh vrednosti in ga veliko zgnije.
r 150.000 kinematografov je sedaj v Zedinjenih državah Severne Amerike.
r Harem se preživel. Mustafa Ke-mul paša se zavzema za emancipacijo turških žen in pravi, da so nepovratno prošli časi, ko so si morale žene zakrivati obraz. Turške žene, naglasa Ke-mal paša, so mnogo pomogle v bolnicah med vojno, zatoraj naj se še dalje naobrazujejo in naj »stavijo takoj harem iu zavzamejo enak stalež kot moški.
r Kuhinja za pomnožitev dolarjev. V Berlinu je izvabil neki dr. Spanier s svojima pajdašema lahkoverne ljudi, da so nakupili dolarje, češ, da on s pomočjo kemije skuha iz enega dva dolarja, vovabil jih je v svojo kemično kuhinjo, kjer je zmašil v zvezen zavite dolarje v retorto in iste kuhal. Ker pa ta procedura dolgo traja so imeli sleparji čas, da so drug za drugim izginili. Ker so sc pa lastniki dolarjev, ki naj ležejo mlade, tudi naveličali čakanja, so vzeli iz retorte svežerj, Ki je vseboval navaden papir, a ne dolarjev. Slednji so namreč zginili s sleparji. Koliko je še lahkovernih ljudi!
r Pncdhistorična lobanja. Iz Buenos Airesa je prišlo v Newyork sporočilo, da je dr. Wolf v Patagoniji v ter-cijarnem skladu našel človeško lobanjo. Ako je to res, sodi dr. Boas, profesor kolumbijske univerze, da je ta lobanja skoraj 500.000 let starejša nego ona človeka, znanega pod imenom Phitecathropus Errectus, ki je bila najdena na otoku Javi pred 25 leti, ki je tudi 500.000 let stara. Patagonski človek je živel v dobi, ko so bile pokrajine okoli tečajev tropične ali na pol tropične in ko so živeli veliki nestvori in plezavci.
Naša skrinjica na Kranjskem ja tretja — 3.
LISTEK.
Ouše iz vic.
Spisal Prosper ivicvimće. l-'rircdil h. S.
(Dalje.)
»Naj obravnam v nekaj besedah zadevo, o kateri sem Vas hotel vprašati za svet, častiti oče. Nekega mojega prijatelja je ravno danes j pred uro nekdo nagovoril in mu ! rekel: »Vitez, dva koraka od tukaj j se moram boriti, moj nasprotnik ! ima pa daljši meč kot jaz; posodite I mi, prosim, vašega, da bo orožje enako.« In prijatelj je ž njim zamenjal meč. čaka nekaj časa na koncu uli-i ce, dokler se stvar ne konča. Ker ni ! več slišal rožljanja orožja, se približa. Kaj vidi? Mrtveca, prebodenega ravno z mečem, ki ga je posodil. Od tega trenotka je obupan in si očita svojo ustrežljivost, ker se boji, da je napravil smrtni greh. Jaz ga zdaj skušani zagotoviti, da je salno časni greh; kajti, ako bi on ne posodil meča, bi bil vzrok, da bi se dva moža büa z neenakim orožjem. Kaj pa vi mislite o tem, častiti oče: Ali niste mojih misli?«
Duhovnik ni bil ravno veščak v nauku o vesti. Pozorno je poslušal in si drgnil od časa do časa čelo kakor človek, ki premišljuje, kaj bi povedal. Tudi don Juan ni vedel, kam meri don Garcia, vendar ni ničesar omenil, ker se je bal, napraviti kako neumnost.
»Častiti oče,« je nadaljeval Garcia, »vprašanje je gotovo težko, ker se še tako velik učenjak kot vi obotavlja odločiti. Toda, če dovolite, prideva jutri zopet, da izveva za vaše mnenje. Dotlej pa dajte, prosim, brati kako mašo za dušo mrtvega.«
Pri teh besedah je stisnil duhovniku dva ali tri cekine v roko, da je moral ta res dobiti o mladeničih najboljše mnenje:	kako sta ponižna,
tenkovestna in darežljiva. Zagotavljal je, da jima bo podal svoje mnenje napisano naslednji dan in na istem mestu. Don Garcia se mu je za to na dolgo in na široko zahvaljeval; nato pa je pristavil naprisiljene, kakor da na stvar ne polaga dosti važnosti:
»Seveda, če1 naju ne bo poklicala sodnija zavoljo te smrti na zagovor! Upava pa, da naju boste vi j spravili z Bogom.«
»Kar se pa tiče sodnije,« je de-! jal duhovnik, »se nič nikar ne bojte.
Vaš tovariš je posodil samo svoj meč, — torej ni po zakonu ničesar zakrivil.«
»Ze, častiti oče, ali morilec je zbežal. Preiskavah bodo rano, našli bodo okrvavljeni meč ... kaj vem? Možje postave so neusmiljeni, pra-j vijo.«
»In vi ste bili priča,« je vprašal I duhovnik, »da je bil meč izposojen?«
,,Seveda," je lagal don Garcia. „Potrdil bi to pri vseh sodnih dvorih v kraljestvu. Sicer pa,“ je nadaljeval kar se da puliznjeno, „bi tedaj tudi vi, častiti oče, pričali o resnici. Prišla sva k vam mnogo prej, piedno se je. vest o dogodku raznesla, da vas zaprosiva za duhovne svete. Vi sami lahko izpričate zamenjavo ... Evo vam dokaz.“ In vzel je Juanov meč. „Poglejte najprej, kako se poda ta meč v to nožnico.“
Duhovnik jc sklonil glavo kakor človek, ki je prepričan o pripuvedo-i vani zgodbi.
„Toda. častiti oče,“ se je skrajno ! ponižno hlinil don Garcia, „kaj nama : je do sodnije? Da sva le z nebesi j spravljena, to je najina želja.“
„Torej jutri na svidenje, fanta moja “ jc dejal duhovnik odhajaje.
„Na svidenje,“ ga je pozdravil do Garcia. „Poljubljava vam roko in računava na vas.“
Duhovnik je odšel, don Garcia pa je od veselja poskočil.
„Živijo!“ je zavpil. „Zdaj sva pa na dobrem menda. Ce vam bi hotela sodnija nagajati, ta dobri oče bo pripravljen potrditi, da sva midva ravno tako nedolžna nad smrtjo viteza, ki ste ga spravili na oni svet, kakor novorojeni otrok. Že zavoljo cekinov, ki jih je že dobil in misli še dobiti . . . Pojdite zdaj domov, bodite čuječi in odpirajte vrata samo na znamenje. Jaz pa tečem v mesto malo poizvedovat.“
Don Juan se je vrgel v svoji sobi docela oblečen na posteljo. Prebil je noč brez spanja, vedno v mislih na I umor, ki ga je zagrešil, in še bolj na njegove posledice. Vselej, kadar je zaslišal na ulici odmev korakov kakega človeka, je že videl stražnika, ki je prišel ponj. Ker je bil pa utrujen in je imel glavo težko še od zadnjega dijaškega kroka, je zaspal, ravno ko je sobice začelo vzhajati.
Ležal je nekaj ur. ko ga je dekla zbudila in mu sporočila, da želi ž njim govoriti dama, ki ji obraz zastira koprena. V istem trenutku jc stopila v sobo neka ženska. Zagrnjena je bila od nog do glave v velik črn plašč, le
eno oko je gledalo prosto. To oko je obračala od dekle na dona Juana, kakor da ga prosi za pogovor brez prič. Dekla je takoj odšla. Dama pa je sedla in se zazrla z vsem očesom in naj-• ”• "vzornostjo v dona Juana. Po kratkem molku je začela tako-le:
„Gospod vitez, moj prihod vas je morda presenetil in dobili boste gotovo slabo mnenje o meni. Toda, če bi poznali nagibe, ki so me privedli semkaj, bi me brezdvomno ne karali. Vi ste se včeraj bili z vitezom iz tega mesta . . .“
..laz, milostljiva?“ je prebledel don Juan. „Niti iz sobe nisem šel...“
„Ni vam treba, da se mi hlinite! Toda dati vam moram vzgled v odkritosti.“
Po teh besedah je vrgla raz sebe plašč in don Juan je sooznal dono Terezo.
„Gospod don Juan,“ je zarudela nadaljevala, „moram vam priznati, da
me je vaše mojstrsko obnašanje zajemalo do konca. Opazila sem kljub zmešnjavi, v kateri sem se nahajala, : da se j c vaš meč zlomil in da ste ga vrgli na tla pred našimi vratmi. Ta čas, ko so se ljudje ukvarjali z ranjencem, sem stopila doli in pobrala ročaj i tega meča. Pri pregledovanju sein na-I šla na njem zapisano vaše ime. Tedaj ; mi je bilo jasno, kaj bi bilo z vami, če : bi meč prišel v roke vašim neprijate-i Ijcm- Sreča mi je naklonila, da vam ga lahko vrnem.“
Ves nor od veselja se je vrgel don i Juan pred njena kolena, ji pravil, da ji dolguje življenje, da pa je ta dar i zdaj odveč, ker umira od ljubezni.
: Dona Tereza je bila v zadregi in je hotela oditi na prosto. Poslušala pa je ; vendar dona Juana s tolikim dopada-; jenjem, da se ni mogla odločiti za odhod. Tako je pretekla ura, polna zatrjevanj o večni ljubezni, poljubov na roko, prošenj na eni strani, slabotnih
i zavračanj na drugi. To sladko sogla-1 sje je prekinil šele don Garcia, ki je j naenkrat vstopil. Ni bil človek, da bi I se zgražal. Prva skrb mu je bila pomi-i viti Terezo. Hvalil je njen pogum in njeno prisotnost duha in končal s pro-^ šojo za posredovanje pri sestri, da mu ■ pripravi bolj človeški sprejem. Dona I Tereza je obljubila vse, kar je hotel, ! se zagrnila do kraja v svoj plašč in i odšla, obljubivši, da pride še isti ve-I čer s sestro v del sprehajališča, ki ga ! je označila.
(Dalje prih.)
i Kaša skrinjica v mesto Ljubljana je pata — 5.
: Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. \ — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — : Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani.

v> v: .^jatseasass	tr-cixnataa
Velika izbira otroških ŠMh ■ * - vozičkov, dvokoles in \č7T. šivalnih stroj, po ceni.
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajl ran j e z ognjem m poniklanje dvokolesa, otroški vozle 1, - ivalni stroji In razni stroji.
========== „TRIBUNA“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljnbljsna, Karlovška cesta 4. — Zvonarska ulica L
som
brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. Denar takoj. Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
STARE KOVINE
(BAKER, MEDENINO, ALUMINIJ itd) kupuje po najvišjih cenah v vsaki množini železninska tvrdka
Breznik & Fritsch
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1.

m


1
ul
1*1 @
IM» sejj «5 jeKsMijNeüa.

f
EriiL
ii«
i
m

*
©
Isdelaije wsak#i#rsfii@ usuiie9 ieprnegia# šeirije ist galasuteFlish© hlaige»
m

S