khftjft vmfr ddj ta ' -I I-uml irtj GLASILO SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE t/ ' I \ Urtdmilki ta ipmvmilki p*-•Mri: H5T & UtifcU M ortmof»abSasutat yl h8t st. u«iw« •»•« TaUpktaat Uw»daU 4M6. HHV i j) )0Mftf- ' TT T i '" 7" " " i———■........ i ................ 1................. ~^BBTOggT——-- leto-veak *m. g^Tigi^rg^a^v^rrsft o.**««,, m.. tor«k. 21 —ptembr. a«t o«t»ur t, 11 it, — p—t offi— CMuft, lin—fc. s? •I tU Pr«*M«nlt »I «p«c>«l r«U »f poten yro»Moi M ta —tta» III, Al »f Q*l. », Iflt, ««lh»rtaad — 14, M. mm mkflzm occmftf phvf organizirani delavci [Uoutli IlUnlUL rUfC memphisu za odpoklic VEG KOT KOS LAZI.^HHB glozi wall street 80 v0- fflj nevarno razstrelivo kot buče na tro. yel«buntfa> čaeop4a> te nadaljuje sistematično x bajkami in ugibanji. Kew York, K. — Nekaterim j pametnim ljudem, daairavno ao j nauii bankirji in finančniki, že ' tako presedajo sistematično se ponavljajoče pravljice v velebi-uiiikem časopisju o razstrelbi v Wall Streetu, da ne morejo moleti in skušajo s svojimi izjavami pomagati, da se najdejo pravi ' krivci. Med te ljudi 4p*da najbrž tudi John M. Gregory, .predsed-[ 0ik Durell Gregory k Co.f ki ima IV0je pisarne v poslopju štev. 72 r Wall Streetu. Mr. Gregory pnvi, da so vsaki dan prod eksplozijo prevešali na rdečih vozo-rih, ki so bili opremljeni z nevarnostnimi znamenji, ikozi Wall Strmet. Rdeča zastavi ca ia rdeče pobarvan voz pome-■ita, da je na njem razstrelivo. To je mednarodno znamenje, kajti na vseh ladjah j/'opaziti na pr. rdečo zastavo na jadreniku, kadar vkreavajo munieijo. Take za-itaviee pa sluiijo pri prevažanju munieijf in nevarnega razstreliva tudi na kopnem, tako da je vsakdo opozorjen ,da ae na vozu nahaja nevarno razstrelivo. Mr. Gregory pravi: "Dva dni pred eksplozijo sem videl voz, naložen z razstrelivom, ki ae je u-itavil pred prostorom, kjer kopajo Videl sem nazornost in •poročil sem vosaiku, detektivi prav na -mestu, kjer se je izvršila razstrClba,' na-ili (Lan kksneje koščke budilne lire. ki je služila, da zaneti razstrelivo. Kako je bilo mogoče, da je razstrelba zagufljkla težke in velike stavbe, podirala in uničevala vse navkril J pustila je pa na miru ležati lahka kolesca budilne ure. tega vprašanja si seveds ve-Miizniski imokavzaTji ne zastavijo. • Vsak človek z normalno člove-Iko pametjo šeli, da ae doženejo pravi krivci. Mogoče so policiji i< fakti znsirt, ki govore na glas, kako se je odigrala tragedija v Wall streetu in zategadelj j« v iateresu javnosti potrebn?, ds se ti fakti ohjsvijo. Ce je podjetni *ka uiHlomarnost zakrivila nesre t.-daj nsj ti podjetniki prej-»n«'. kar jim gre. Če so anarhisti razstrelili peklenski stroj, kakor samianje velebizniško časopisje, j j., dolžnost policije, da te •narliinte polovi in jik sprsvi na ram.,. Tako je in nli drugače! Ameriško ljudstvo je le sito far-kanja v vdebiznlškcm časoptajn in zahteva, da ae objavilo goli fakti! župana paineja. Memphis, Tenn. — Tukajšnje delavske strokovne organisaeije nabirajo podpise za odpoklic iu-pana Paine ja. ki je odklonil zahtevo ognjegascev, da se njihova zadeva predlofi razaod&ču. <>k njegaaci, ki so tudi organiairani ao kolektivno rezignirali, ker ni «0 dobili povišanja plače, toda župan jih je enostavno odslovil, češ da so stavkarji. Mesto je zdaj brez požarne brambe in delavci upajo, da bo župan odpoklican. INDUSTRIJAMI POLO ZAJ V AN6LUI JE SLAB Stavka rudarjev visi na niti; pomanjkanja kuriva, draginja In velika brezposelnost. ••V; '.H Vi i_u-u polom prihaja. r«' - '' ■v: "': "->' ' < t . lllAHidnn. 20. sept. — Pogajanja Jt^trelivo med vlado in zastopniki rudarjev so zopet na mrtvi točki. Horne, minister za trgovino m delo, je informiral rudarje na zadnjem sestanku, da vlada ne more dovoliti povišanja mezde rudarjem, razun Če rudarji za,jamči jo vladi, da povečajo produkcijo premoga. Izvr-ševalni odbor Zveze rudarjev se naravno ne bo oziral na take predloge, in če vlada ne odneha ta teden, je stavka prihodnji tpden gotova reč. Industrijami položaj v Angliji je v splošnem slab. Mnogi ekonomi prerokujejo, da bo prihodnja ztanajMia najhujših rfora prtmankuje Že danea, višek pomankan^a pa pride po Novem letu- zlasti če pride do stavke ru-larjev ta mesec. Cene živilom rastejo neprestano in brezposelnost med delavci'je velika. Veliko število tovarn počiva. Tovarne za izdelovanje motornih strojev zapirajo vrata. Gospodarji tekstilnih tvornic se pripravljajo, da omeje obratovanje, kar pomeni, da bo na tiaoče delatcev izgubilo delo; samo v RUckburnu je prenehalo delo v petdesetih tovarnah v zadnjih treh meaeeih. V pristaniških ni več opaziti one živahnosti kot je bila navada. Navija- ZAVEZNIKI DOLGUJEJO AMERIK112 MIUARD. KUUB TMRJ pa zahteva JO pohovho posojilo. Plačevanja obrasli prične šale v ■ letu 1982. • Washington, D. 0. — Zaveani- ki bodo dolgovali Združenim državam okoli dvanajst miljard dolarjev v letu 1922, ko bodo priče, li plačevati obreati. Zdaj ae veše pogajanja c Veliko Britanijo, Francijo in drugimi zavezniki, da ae da dolgovom linija podlaga zaradi roka za plačevanje obresti. Združene države so posodile zaveznikom denar v vojni ,s centralnimi silami takole: Doltntk Po»ojUo. VrnjMio Velik« BritaaUa.$4.S7T, M4.1M.007 Prm Doli. ....... 1,967.477,H.U7.««« li isiis ,..«..,•• n«icga ........ RnaUa ......... ČvtioalovakijA ... SrbU« ......... Kub« .......... Olik, ,.•••,«•• Uk.rU« ........ l.ui.asa.ia« 8aa.T4a.Mt 117.7JM6« •0,114,041 II.UMII aa.a«t.M« lt.tM.tM lt.ttt.tM a«,000 I MM .••••»... ......... (005,000 l.Tta.iat ftOt.OM ........ Po odbitku ' vrnjenega posojila znaša aktualni dolg še $9,445,401-' 528. Kuba plačuje avoje obresti redno. Drugi dolšniki ao plačali obresti do spomladi 1919. Takrat sq prenehali plačevati saradi ne-iiWjene Valute in zdaj se pogajajo zaradi plačevanja obreati z zakladniškim departmentom. Obresti od aprila 1919 do maja znašajo $463,216.613. Razdel#fi§ pa takole: itiMta.att 1 a*.»04.it 1 VoMfe BHOmOJ« IVim Ua ...... IUII)t . . ...... 7t.ata.Mt lt.tlS.t7S t,HB,M4 1.840.004 i.iM.aat 114,008 M1I.44I '4 •» .. »«• . . • • , . 11 . .».• . ItlJSt v | .»..« *.» SASlovtklji > . .. 8rbl|« . * Rumunik« , . ,,,, Kab« . . Ortk« . . ....«,... LibcrIJ«................Mt Do petnajstega maja 1919jie bila obrestna mera sa posojili različna, kasneje je pa bil izvr-šen aranžma, da -Vsi dolšniki plačujejo po pet od sto. Obresti za dve tretjini ae-pliuujejo vsakih šest mesecev in sioer 15. maja in 16. novembra, »za eno tretjino pa 15. aprila in 15 .oktobi*. norost. flTZPATRIOK VOLJEN A D IZ osi Chicago, IIL — " Ameriška de lavnka federacija" v Chieagu je '"i"' izvolila. John Pitapatrieka kV"jitn t>n>dnevnikom. Edwaed N. v pt avojim tajaikom iz "Vna ni a Hla »oglasno. AVTOBANDITJ1 90 odnesli bogat plm Chicaga, IB. — fttirje avtoban-'I''k 10 oropali blagajnika Strem Ki«*trf« •00 ia Ušli • | ^»•ai« ca Draginja je neflMmna. ^ nje cen je povzročilo, da atalno pada število odjemalcev. To je najbolj opaziti v stavbinski' industriji. Gradbeni msTerijsl jc tako drag, da se stavbenikom ne itpla-ča graditi novih hiš in drugih poslopij vsled česnr je stanovanjska kriza vedno večja. Stavbinski delavci so radi tega obsojeni na neprostovoljne počitnice; tO ^ vel j* tudi o kovinarjih. Druga stvar je, angleški velekupčevalci ne morejo prodati blaga sa gotov denar. Trgov v Evropi je dovolj, poadmo v novih državah, ampak nov« države so brez denarja, njih valuta je za nič in kaf imajo koncesij, je le.vse zastavljeno. Kljub temu P® ifdustri-jalni magnatje nadaljujejo politiko ptiča noja in optimiatlčno to- lašijo sebe in drug«, da Anglija "izide i* viharja brez večjega revolucionarnega-izbruha in • končno industrijalno zmago." Na drugi strani pa opozarjajo drugi, da j« optimizem nevaren (Wge Unsbury The Nation", da Anglija dirja naravnost v katastrofo io da* politični voditelji Igrajo s peklenskimi vratmi. On svetnje vladi, da naj pripravi sto miljonov stertln- gov za odprtje , agriknltnrnih in mineralnih sredstev. w£upirs '<>-vsme in delavniee, ki jih je obratovala med 'vojne, Rusijo Evropo vabče In narodno, produkcija tako da se proueirs največ žei»»Ui tra*-,,, lokomotiv. Iti se tt- Ohioafo, 01. - Policija zdaj išče neko "neznano" ženako, ki je bila priča, ko je Max Cohan, UHi mornariški letalec, zadavil David Sla vina, svojega tekmeca, ki se je poganjal za ljubezen gdč. Gene Lasrrence. Cohen pripoveduje o boju, ki ae je odigral med zaljubljenima liorcama, takole: Vael aem paa gdč. Lawrence na sprehod. Videl sem prihajati HJavina, pa sem šel 7 hišo. On je prišel tudi. Zahteval je, da »e spusti v hišo, razbijal je in kri čal. Ko je gdč. Lawronee odpr la vrata, je planil name. Branil sem' se po svojih najboljših mo Čeh. Končno ao moje roke našle njegov vrat. Opominjam samo, da sem se boril za svoje šiv Ijenja. Naenkrat aem zagledal Leeba In spustil sem Sle vina za vrat. Toda on ni gagil, bil j« mr tilavinov brat jo seveda drua< ga mnenja. On meni, da js treba Waabteffton, D. 0. — Department za notranje zadeve nazna nja, da je bilo v državah Wjro- _____ . mlng, Kalifornija In Montana od- daviti človeka devet minut, pre- prtih več kot tri miijone akrov den je mrtev in da človek posta-L* živinorejec. Živinorejcem aa ne brez moči, preden izdihu*. Po njegovem mnenju je Cohen zadavil Slavina. ker je ljubil ravno tisto ženo, kot on. nfc. strojev in lokomotiv, ki menjajo za les. platno mmj< IHo. katerega Ima za izvoz Razume as, da atupidna angleška vlada, ki js pod kontrolo industrijalnih avtokraUv. "KDO DAJE HRANO KOR&KE gtf fUPANU?" SE VPRAflU JEJO v LONDONU. London. 20. sept. — <,Sunday Times" piše: uVea London se vpirašuje. kdo naslčuje korškeuu župana MacSwineyja. Kdo t Naj manjšega dvoma ni, da vlada mu ne dajo nobene jedi in nameščen ei v ječi tudi ne. Zdi se, da nje govi prijatelji« duhovniki in ao-rodniki, ki.fca obiskujejo v «apo-ru, mu donašajo toliko hrane, da drže pri življenju." ISO SPOZNALI,0A JIH AN6UJA VLEČE. Orški imperialisti zahtevajo Carigrad, toda Britja ga m dajo. riASKO. ^ Carigrad, 19. aept. — Ofloljelna Grčija se čuti salo uialjeno. Grki vidijo, da jih je Velika Britanija potegnila* ko jim je naložila pred nekaj meaeoi, da morajo streti gibanje turških nacionalistom v Anatoliji. Grške čete so z velikimi' napori in žrtvami oavojile nekaj teritorija, kar jim pa'»i prineslo nobenih koristi. Gršks ofenziva je suspendirana še Več tednov saradi spor* z Anglijo, Id še ni končan. Grški komisar Canllopulos v Carigradu je danes Izjavil, da je Gršjcia poslala zaveznikom noto, v kateri zahteva, da morajo Angleži Izprazniti Carigrad in ga prepustiti Grkom; dalje zahtevajo (Irki, ____ da postane Pont na sevemozapad- 01.t0o.0aa nem obrežju Anatolije svobodno meit« z grško upravo in da zavetniki pomagajo pri nadaljnlh ope-raefjkh proti turškim naekmatto Zavezniki še niso odgovorili na to noto, toda v angleških krogih pravijo odprto, da bo ententa od-cloniln vse zahteve Grkov. Canllopulos je deial.-da je bila vaa kampanja v Mili Aziji zastonj, ako zavezniške čete na oku-pirojo bagdadske železnice, toda Angleži, nameato da bi pomagali Grkom, kakor so obljtrfiill na konferenci ▼ Boulogni, ao SSSSiflft svoja čete iz Male Asij« ▼ Čiri-grad. Indljake čete ao obdržali v Carigradu, angleške to pa poslali v Maaopotamljo nad rebelne A rab ce. Grki so torej ostali sami in v Atenah vlada velika nezadovolj-noat. Grški voditelji se vprašujejo, zakaj je treba Angliji vojaštva v Carigrsdu, ki ni v nobeni nevarnosti, medtem ko je izpraznila Izmid v Anatoliji, kjer Je nevarnost, da ga reokaplrgjo Kemalovi ustašl. Ven i tel ot je spoznal, d* Anglija misli obdržsti Carigrad In prekri-žati Grkom lope račune. Medtem je prišla vaat iz Amirne, da so turški nacionalisti napadli Ale)>o zadnji četrtek In posrečilo so jim ji pretrgati železniško vzc-zo mod Alepom fm AllllfW|pSfll*l Francozi ao v teh bojih i/^ui ill sto mol PAŠNIKI ODPRTI EA ŽIVINO ___SPCIALMT pri izrednih volitvah raw torku E majhno veČino New Tork, N. T. - Nat Robin, aoeisllstični kandidat t« držav-nega leglalatorja. ki jo kandidi-trni v Brookljmu pri izrednih volitvah zadnji četrtek, je Ml p* ražen s majhno večino, katero je dobil kandidat rem|t,i.kHrmkM de-mokratake fnzlje %alih pet so-Id so Ml izobčeni is V ji — kot jš Is oddaja svet v parcelah po šest sto štin.li »ei ali manj akrov. Odkar je bil sprejet zakon v letu Iti« sa oddajo pašnikov ši-vtnorejeom kot domovišča, jo bi-lo vel kot $1,000,000 akrov sveta kvsllfieiranega sa pašnike. BOJ ZA KONTROLO TOVARN V ITALIJI. Diplomattina bitka v Milana še ni končana; OioUtU ja obljuba da tkliče parlament. DELAVSKO OBRATOVANJI TOVARN SB NADALJUJE. Rim, SO. sept.—Ministrski predsednik Giollttl je povabil tovarnarje in deiavake organizacije, da naj pošljejo zastopnike v Rim, kjer se naj nadaljuje pogajanje glede spornih točk, radi katerih sc še ne morejo sedinti. Delavski zastopniki vztrajajo pri svojem programa, 41gar glavni princip je kontrola tovarn po delavskih sve-tih. v . ■ :v\ l W • Danes ae poroča Jz Milana, da so se zaatopniki v skupni konferenci zedinili glfde štirih točk, med katerimi je tudipovšanje mezde za štiri Ure dnevno. Giollttl je obljubil soolallstom, da se parlament otvori prve dni novembra namesto zadnje dni o-menjenega meseca. Socialistom nI to po volji s on* za itcvajo, da se parlament skll*e takoj in da se vsakoni program »plošne delavsko zveze, ki določa novi sistem Industriji Milan, Itallit, IX sopt. - V de-lavskih vrstah ae jo vnal hud bpj med sindikalisti in smernimi ao* cialisti radi pogajanja in prihajajočih kompromisov s tovarnarji. Sindikalisti in komunisti ao proti vsem kompromisom. '<■ nmfmiHtmmdmmmim ' •AHDIT4 OTA HAFADLA PO-UCAJA V CIVILNI OBLBKS. JOhioago, BL — John policaj,' sa v¥a8al domov obiska svojih prijateljev v clvll-ni obleki. Kb je prišel na Hirsoho-vsm boulevardu do vogala Kee> erjeve ceate, jitamu dva bandlta 'samokresi i rokah aaatavila pot. Policaj ja pograbil bližnjega v tem trenotku je banditov tova-bandita. da) mu iz vi je tfamokraa, riš oddal strel In krogla je zade-■I policaja r roko. Po tem čJnu sts mlada bandita befcsla, kar »o u neale noge. , ^ ■ ^UHD^f^ljreL - U 'v.. • ; GLADOVNI ITRAJK PRIHAJA V MODO. - Dr. Otls W. 6edwiek, ki je zadavil svojo soprogo in triletno hčerko, ae js tudi odločil za gladovni štrajk. Sedwick odklanja vsako hrano in govorenje, od kar ao ga našli spati doma. Oblaati ao odredila, da se mu šiloma da hrano, toda »od-wiek se je tako odločno vprl dve-ma zdravnikoma in trem deputl-em, da niao mogli vanj spraviti irane z želodčno sesslko. Mogoče napravijo nadaljne po-zkuse, da ga prisilijo vlivati lirano, ker doaedanji poi^o*1 majo nspeha. ZADAVLJBNA MA OOMILZ SVOJEGA SINA Miir Torti, H. T. - Na alno. vem grobu so našli zadavljeno n# ko m rs. Treml>orič. Njena obleks je visela v eunjah a. nje In vsa znamenja okoli gomile govore, da ss je med njo In morilcem odigral strahovit boj na livljenja in tmrt Policija *MlC da ja bil na Trosi-hovičev#»lavršen roparski nap«4 ker ja bila na glasa, da nosi pri •ebi veliko vsoto denarja^^H HLAPCI KAPITALISTOV BO DO *OPET POSKUSILI IZOBČITI POSLANCE New York, N. Y. — Dsnea se Je zopet ssjšla newyorŠka lfgis* latura. Nekateri demokratje In republlkanoi so pred MMiedanjem izjavili, da bodo predlagali, da se pet soeialističnih poslancev, ki so bili zadnji teden ponovno izvoljeni, zopet Izključi is zbornice. Z druge strani se pa poroča, da so voditelji republikancev v državi Ncw York Izjavili, da se nočejo več blamlratl In da bodo pustili sociallatom zasesti njihove sedeže v legialsturi. JUGOSLOVANSKI 6EN, KONZULAT V CHICA6U. x Generalnim IrffflfhS ja |SMH0* Chicago, BI — Generalni kop-zul mr. 3ranko Lazarevič je obvestil uredništva, df ja bil ustanovljen v Chieagu generalni konzulat za kraljevin^ SrhoC Hrva-tov in Slovanptv, Delokrog generalnega konzulata aa rasteta na enajat drŽav la generalnim konzulom je imenovan mr. • Branko » mtiimmS' , V področja konzulata apadajo Bledeče države: SS^ AtksnsMk ililinftls. Indiass, Io-wa, KiRtickf, LgsMass, MMU- dbte odloženo V hotelu ja aledašl t " the King- nd hI ■K Chicago, m. — V hotela Depot t ae nastsnils mož in starosti okoli MM In dva^sH laU S sabo sta imela deta, staro štiri tedne. Zgads|; zjotraj je šena vprašala, kje jo prva rnmavracija. malo kasneje sa njo je pa sa-rtft hotel njoa mH. Vnfls sta sista vpč. ampak v soM sU pa-ttMs dete. ki je Min odrtsns v M V4»d sv. Vliieenelja, __N. S. - liaveloeku Vel mit tu sa js hipno omrslil «m in v blaznosti je astrelil tri mo ške, me.l njimi svojega »čaU, Is še neko Prepirali so sa zaradi nekega jesa, naenkrat ja pa Vetoott potegnil ssmekres In 4iričel streljati kot obseden. I UOIMBK ^ «»TAW«BOA Hi is Naslov konzulata Consulats Ge tftes,. hioago, m. Ntranke, ki ISlajo osebno oprat,, viti na konzulatu, naj ae poalull-|o stopnic na daani, kajti konzu-srna pisarna aa nahaja v dragem. riadstropju, sobina številka ja m • Jugoslovanski konzulat v Chieagu ja bil šiva potreba, da M 1 zavarujejo interesi jqgoalovan-tklh državljanov In ae pomagata razviti industrija In trgovina v stari domovini. Maj je konzulat-na pisarna v Chieagu odprta In vsem Jugoslovanom, ki prebivajo v zgoraj omenjenih driskah, upadajočih v delokrog jagotlo-vanskega generalnega konzulata Chioagu, priporočamo, da r aa vbodoča na poslužujejo val zakotnih pisačev pri rslavanju tvo-jih zadev, ampak se naj obrnejo direktno m Jugoslovanski konmt-lat, kl ima nalogo, da rešuje zadeve, ki spadajo v njegov dalo-krog. Ca bodo Jugoslovani poslušali ta nasvet, si bodo prihranili na stroških, pa tudi marsikatera britka razočaranja. Ravna tako priporočamo, da ai vsakdo Izrtfci la liata naslov konzulata, da prenehajo vprašanja, kje ss nahaja konzulat. Konzulat je ustanovljen, vse-kakor ja pa treba Izreči šel jo, da ss v konzulatu nastavi kmalu pisarniška moč, k! je zmožna slo-venskega jezika. Ml na priporo-čsmo tega, ker smo mogoče šovinisti, ampak k»T JMHjSifco-hr-vateki jezik dela poteikoče na-vsdnlot delavsam, in kar šalimo, da sa korespondenca med strankami In konzulstom razvije gladko iS v zadovoljstvo vseh prizs detih faktorjev. , ^ j J t Konzulat zdaj #aka mn ^o dr Is, kajti v teku šest lat ss je nabralo veliko število nerešenih zadev, pa tndl tskoče zadeve niso msjhns po štavllu. LBTALOiTpONESlEOlLA SMRTNO, ____ 0, 0; — V Peaaa- soli, Fla, sta se ttbUa dva letalea, ko js silen vlhsr prekuenll letalo USfiH I" * I * SNS se je nap PmmaIUII >ij, kjer Je kmalu >. Cbleago in okolfteat V sredo sa-stalno. Menja jtčl ss vatr^ri Temperatura v zadnjih M arah: najvišja 71, najnlšja |M. i Izida ubSJi. zaide ob S M mi, Ameriške vesti. , T Marolnfeat Zedinjens driavs ( l>ol irU in $1.26 t« tri rmmc*; Ch fl.65 M tri dmmc«, In u inorcmatvo m m, br ifeM » "PROSVETA" flJgM^ i" T«rrrii ■B kfc« tlinrii NtHaMl B^tfii MLJT»I. ff.jl.ad iŽTftft^rtr rates OB OilMR V tSmmSSmSSm PROLETARSKI OTROCI SO U ČETRTEGA LCU V DELO OD f f%sJa>l, \ »/»J! 5 Duhovniki rasnih krščanskih ver nam pripovedujejo o neskončni ljubezni Krista do otrok in * pohosom iajav-Ijfljo, da zdaj živimo v dobi kr«*nMce eivillzadje. Učenjaki in socijologi izjavljajo, da živimo v stoletju otroka, da Človeška družba skrbi sa zdravje otrok, za njih izobrazbo in da jih varuje pred izkoriščanjem,' H * ' * Vse to mogoče velja za otroke, katerih starci žive v dobrih gospodarskih razmerah, če pa pogledamo v borne koče siromakov, se pa kftiahi prepričamo, d* so otroci siromakov celo oropani brezskrbnega otroškega veselja fn da morajo že na delo, ko se le ne saVedajo življenja. - i Newyorska industrijalna komisija je poslala svojo nadzornico, da preišče razmere v koravdni industriji v White Plainsu, N. Y. Nadzornica je pronašla, da nabirajo dft, da se poda takoj na t|cifičnb otroci v starosti od štirih do trinajst let koravde na niti. 11 Ti otroci delajo po šest in petdeset ur v tednu in zaslužijo po dva dolarja na teden. Otroci seveda delajo doma to ta domača industrija je najbolj rasvlta na Fertrisovi ulici, kjer prebivajo najbolj siromašni ljudj*. Nadzornica je intervjuvala tudi neko mrs. M., ki raz-deluje koravde po bornih stAndVanjih siromakov in |e pravzaprav organizirala to domačo obrt. Nadzornica jo __________^ opozorila podjetnico, katere ni sram prejemati dobička navaja prfVa^ailTcv od dola, Id ga vrše drobni otroški pretki, da je njeno po- d*i P^ejo prva vesti, da sa J četje v protislovju z državnimi postavami za varstvo otrok. Zdaj je podjetnica vzkipela jeze in je rikla, da je ona pravzaprav dobrotnica teh ljudi, ker daje malenčkom delo, da pomagajo prehraniti siromašno družino, da si otroci lahko kupijo čeveljčke in potrebno perilo. Tako je s proletarskimi otroci Komaj so shodili in se naučili klicati mamo, že morajo pomagati prehranjevali družino, ker njih očetje ne zaslužijo toliko; da pfthranijo družino, In ljudje, ki izkoriščajo te malenčke in zastrup- il BOLJtZ lit — Mamice iz ta-koeaane bol*« družbe v Oak Parim ao obdrfavale avoj lajni večer. katerega »o sa udeležila tudi njih nališpsne hčerke & Mn vabljeni gosti. Med gosti je bil predatavljen G. T. Alldrich, lajt-tiant-komandant r ameriški rnor-nariei. Hamice so prikimale, hčerke so se prijazno nasmehnile, kajti mornariški častnik ja bil lep In ravan kakor sveža. , Tiste«* večera ja pa 18-letna Lfllian Dombrow zapisala v svoj dnevnik: ■ "To je najsrečnejši dan mojega Življenja. Lajtnant komandant se hladno obnašal napram dnini pftidcam. ko )e srečal meue. so bile ljubosumna! Mislim, da ai* ljubi. O; o. dnevniki" J Dolgo časa ni mislila in se čudila, kajti njen junak ae je pri-glasil U prihodnji večer. T«den kasneje dna 28. avgusta ja bila ia poroka. Takoj ao poroki se je pred nevestinim domom ustavila limocina in ia nje je stopil livri-fHtt šoler, mornariški častnik je dejfl svoji nevesti; ",To je moj avtomobil," in obrnil se je p^Oti livri ranemu šoferju: "We-tr.el, poženi k Marigoldovim vrtovom." Na potu ja pripovedoval svoji ^vestLda j« neki njegov pcjjf. M naročil ženitvovanjako poje-on se ne ukvarja nikdar t detajli, ampak prepušča take stvari syOjim prijateljem. flgkaj dni kasne ie, napočil J namreč 31. avgust, je mornariški častnik povedal svoji nevesti, 4» Japonci delajo sitnosti in da ga je mornariški dppattment odre- aa Nawa" za dvajset miljonfV dolsr-jav odškodnine, ker »ta Mata poro čala. da ie mesto bankrot no Vsak liat ja tolen za deset miljonov dolarjev odškodnine. Korporaeijski pravdnik Kltel-son izjavlja, da so taka poročila Škodovala prodaji mestnih bdn-» dov, ker so bila poročena križem Združenih držav. ie q}en ljubljenec obdal * nesmrtno bojno slavo na morm Ali W*to teh vesti ao prišla druge, Ifraneo-American Auto tivery kompani ja ja naznanila, da ia ček aa •tb dola rjav ponareierf, ja Aldrialf MščS vbUtje vanjska pojedina je §2a plačans tudi • ponarejenim eekoif 8 ponarejenimi šetrl ja Mstti| A» rtoh t dragih hotelih, tako d* je vsa »vota ponarejeni čekov na Ij.jo njih iivljenje, in ki » Mdovi, prihajo«mi od top 'tL^™ m del«, množe avoje dohodke in prem«MM}e, ponosno to- mmmSktm CIST Tu javljajo, d* to dobrotniki siromakov. m imd,ii. d« j« Aidriek ■ fa če gremo na bulevarde, se lahko prepričamo, da se vozijo v avtomobilih, ki stanejo po tri in v«č tisočakov, Zij odS naliipane dame, pobarvane po licih kot Indijanci, pole« Sm* j« Aidhoh. po.it b,?'i' ^jat rt* srr^a? oblečena po modi, ki so jo izumile šivilje, katerih naloga videti nikdar v*. Razveljavi po-je, da izdelujejo obleke za kužke in mačke btaidranih dam. «*»■" Otroci siromakov morajo delati v zatohlih in temnih L "a ^ stanovanjih, v katera nikdar ne penije aolteilrek, kuiki IZt i. in mačke bogatih dam se v razkošno opremljenih avtomo- »tfat ko so kovali take pre&vore. knik -----------u,..-----..t le nisp poznali oara, eiektgjkl. 1 al.i bilih vozijo na sprehod po bulevardih. In to Imenujejo nekaUri lljudjo s ponoaom krščansko fji£ dViHzacijo, drugi pa stototje otroka! Kadar nastanejo take rasmere v človeški druiW M se poleg še najdejo ljudje, ki jifc zagovarjajo kot najvilji razvoj civilizacije, tedaj so znamenja na steni vidna, da je - ***** sli. da jo s;iana led. PoiotolK tak. da bo mogoče Am undsen pri siljea opustiti svoja potovanje aa ImmltlH. denar. . T Taka človeška družba pa ne stoji na ljih, ampak nosi v sebi razpad. Drobi se polafcoota, dok njeni stebri, na katerih sloni, nekega dno popolnoma tie odpovedo. Kajti kar je gnilega, gnije napi«), če so prmvo-časno ne isreže, tako da telo zopet posUfce kdepko in -v rinal, da tam prevzame pfeveljnl. fttvo ladje. Nevesta je bija' vesela, kajti ponoana ie jbila na avojeg junaka, ki bo sitnim Japoncem tako uro navil, da (»odo pomnili Mni kajti njen junak ji je zap st>l. da mu je mornariški tajnik pi*al, da potrebuje človeka t ie liano pestjo, ki obračuni a Japon P^^mmIhbI Junak ja odpotoval in mla4a ZDRAVNIK POb KLJUČEM JARADI 0VOJHSOA . F UMORA. .MuskeKon, Mich. — Dr. Otis W. Hegu icka iz White Halla so privedli sem, ker je zadavil svojo soprogo in svojo triletno hčerko. Nekateri menijo, da je dejanje Izvršil v začasni umobolnosti. Njegova aoproga in otrok ata ležala Tiu dvorišču. Žena je bila oblečena, hčerka je bila v spalni obleki. Vsa znamenja govore, da sa je pred tragedijo odigral hud boj * hiiL UMOR ZARADI $75. Chieago, DI. — V reki Alleghe ny ao našli mrtvega krojača Ig-natius Eliasa. Njegovo telo je bi Jo preluknjano od krogel. Polici ja sodi, da je morilec napadel krojača odzadaj, ko se je vračal iz svoje delavniee v soboto o polnoči domov. Po izvršenem umoru mu je vzel pet in sedeoidesat do I a rje v, ki jih je imel krojač pri sebi, nakar je mrtvo truplo vrgel .v reko. pražicjj hestvor 08tahr pri živusiiju. Z m Oolumbus, Ind. — Na farmi Samuel C. Orahama ie avinja vrgla prašička, ki ipia dvoje teles, eno glavo, tri repe, tri uieaa in osem nog. Kno uho sc nahaja vrhu gla ve. Prašiček se dobro počuti in živinozdravniki izjavljajo, da (v stane pri življenju. i v Kdo lahko poatana bankir? — Vsak tip« ako m ljudje nosijo denar hranit, da ga drugim posojajo na Ce bankirju ne nosijo drugI ljudje denarja, da hrani in zopet dalje posojujo, ne more toniti magari če je najbolj bistra glava v mestu. ~ kolnice po blatu, če js tOftko naložena, meti in znanja, kot pa bankirstvo. ♦m. ... . -a Kandidat je za kongres) 1. Willis K. Davis. v 2. »ernsrd Bcrlyn, 3. Kellam Poster, ■'■*> 4. Charles lieranek. 1 5. William' Neumann, 6. WiJ liam BJ. Kruae, T. Samuel Holland, ! ' 8. llenrjr C. 8toakbridge, < -4 Rvar Andemon, »j 10. (Jharles Loreh, 11» FVank L. Rajrmond, 11 Charloa F. Johnson. M (ieorge W. Wright, 14. IVrd O. llartline, . 15, Čari W4 Nass. 1«. Kay Vollmer. 10. John U. Jtaffiier, It fVed W \Vetiaehoff. ' 22. Josepii 11. MsInrli, ^ M 23. Fred A. Cawley, iPai - Poštar F. H. 2ft. Paniel Waldy. Hchoemaker nima blagajne is ie- - IsSilHiUi aa okrai Pook.' kla v svojem poštnem uradu. Za« VTIa. A. Cunea sa držsvneira radi taga ja vsaki vošer jemal do- pravnika, mov paštae aoamke in jih hranil .Robert H. Howe sa rekorderja, v pj^i. Neka jutro ie pa kuharici >Afert O. Kalk za klerka pri o-praje vaiala kot P^dtat In poštsr- krrtllNn aodiščo. ITJa stal aajnterk Šest «to dolar Ifetirjr R. Wiekwire za klerka Wht ___prt vrhovnem sodišču. vfk DravrnSA. John McOm sa aaaaorja. __' MJ rrsnk Klmber m prealedniks m. - župan Thomp At»drew m. Kell ss okrajne« aoa Ja dal nalot namestniku kor geometra. - T^M ICadaJ gra miljonarju trda aa dokaM? — Kedar ga kdo vprala, katero delo opravlja v korist človeške družbe ia var- diputij ustrelil hrvata ; j / ,-— . J . , Baraboo, Wll. — Davčni uradnik je ustrelil Joe Nedomoviča, ifiit je Nedomovič s sekiro ranbil dve čutari tihotapskega žganja in ae je po izjavi urednika s sekiro p™** njemu. i -_ čhi kandidatjb vi illikois, Izjava korškara župana. London, 20. sept "Daily Mail" poroča, pisarno sinfajaovskega solicitator ja ,toda zadet ni bil nihše. ; Trije oboroženi sinfajovci so včeraj napadli vojaškega Bla na eeati in mu vzeli motoreikel ter torbo t liatinami > Iz Corka javljajo, da vsi gladovni atavkarji v ondotni ječi 5c žive, čeprav stradajo že 41 dni. f Enajsta redna konven. eija J. S. K. J. ■ / nadaljbvanjb razpravi popravilih. Dopoldanska soja 18. septembri K«) je bil zapisnik sprejet z Iai limi ]H>pravki, je zbornica nsdd Ijevala z razpravo o pravilih. Glede viaokohti bančnih vloe k bilo sprejeto, da iate ne WlieJ presegati $75,fkM). Glede kupovanja bondov j« u la dolga debata in med debat* j omenil konveneni podpredsednik • Ia ie nadzornik neko ,,.,|(int( dobil od tvrdke, pri kajeri ho |>j| kupljeni bondi, Ček za $50 ku komišen. ''i' r ■ Delegat Matija Pogorelee j omenil, da mu je v pogovoru wt nil neki gl. gl. odbornik neke sla venske podp. organizacije, ko i dobil komičen in istega izročil ganizaeiji, da je priSel v nemilo, Pn drugih gl. odbornikih. Precej dolga debata se je vnel tudi glede namestnika gl. nad«« nika. Neki delegat vprafci gl. t. nika, ako bi bilo dovoljeno po z, konu dati namestniku gk nadzoi nika polno moč, t. j. tudi volil« pravieo na sejah gl. odbora i nazornega odb., nakar pojasni k tajniH, da je zelo domljlvo, ali | bilo postavno ali ne in da je n«, bolje, da se mu ne poveri polti moč. • ! * >i|*i|||§ Sklenjeno je tudi bilo, d vrhovni zdravnik ne more i,jti, bonom društveni zdravnik. Zbornica je sklonila, da gl oc bor nastavlja, v sporazumu društvom organizatorje za pridi bivanje novih Članov in da vsa APri primarnih volitvah dne 15. septembra so bili nominirani sle deči kandidatje socialistične stranke v državi Illinois: (luatave T.-Fraenckel za zvez nega aenatorja. Andrcw Laflin za governorja -» Geurge Koop za podgovernor-ja.-7 ^ . L ..v. Clarence M. Chven za državnega tajnika.. v .\ns^ tedaj dobi pa š« po 50 ka francoskih komisarjev v gornji od takega člana poleg redne iu Šleziji, katerega so Angleži obto- žili, da ja podpiral teror Poljakov Pn tem omeni gl., blagajni proti Tiefnftkf^.u prebivalstvu. Ta B«>zieh, da bi bilo zelo umesta afera morda še bolj poostri diplo- nastaviti stalne organizatorje, matično razmerje med Anglijo in 8luča3« da ne pride do zdrniti« Francijo. . | ®denjepo je tudi bilo, da v ni selbini, kjer je že eno drufitvo i IraA -.ml^v- -V. - ■■ |Se ne šteje 50 članov, se ne iim Sest MadMrpv aretiranih v \re -ustanoviti še eno društvo. Ii Ooaovi. 4 vzeto je le žensko dr., ki ne lahk Genova, Italija, 20. sept. — Po- ustanovi, ako še ni žentkaf Ucija je tukaj aretirala šest ogr- drušva v dotičai naselbini, skih komunistov, o katerih sumi, Društvena poslovnica (cliarter da so v zvezi z eksplozijo b9mbe .se mora glasiti na tri druStveo na tukajšnji borzi Preiskava ni uradnike, izmed katerih raora * pokazala, da bi bili v kakšni zvezi ti vsaj eden amenški državlju Z bombo. V slučaju, da noben društveni \ -— radnik ni državljan, pa sc moli Nemški finančni minister odstopil. «1iroi, HHS v J^ Bank of Commeric, i„rain, m urojfta SHS v Was^nttonu). - _ 10(163.33. Lak,- Short tridnevni debate r! ^|ro^lBw,kin» & ^ CV« gS^fj 'S v f J „„ n . . .Oltio, 4%-~|10,215.89. 1'cnpN iSSSFfSmTS^l^ Bank of Bveletb, 55 je bila ratificirana a 136 «I«hov, 3'/-#10,000.00. Peopl^ Stal . . . u ltl llsnk, Duluth. Minn., 3^—IHV /Jki kTTe^il ^0, lqL r jgthj.00. fh.t National llank, Kij rokrntira v Carigradu stanujoče Tn >dtm*r mldtNI AHmnee in jih pošilja kot proato voljce V Albanijo. Na nekem itn ijanskem parnikn as je odpeljalo 2(1 albanskih rekrutov. K? IT^fL * Poročila ir Podgoric« »e ifIftSC,PV^ISi ^lfl^ sc « da Albanci zbirajo sveže čete Kl^^t^^lSiiS severni meje v smeri proti Sks mwrto NASILNI AVTOBANDITJR imtm poracijnkega prav.lnika O. (leve-Isndu, da vMI tolaa sa m^t«. <*bics«o proti dnevnikoma *Thi-• caga TribuSt" ia "Chieago Daily HMlMa aa mnnleipalae ■odnike: ffaniel Ure t*. Kasimlr Gugis, J^uis It Holmes ia Cl.rh- IMI ~ dni, kjer ae nahajajo srbske čote.| II Splita noročajo, da je pnrnik ^rostia" odplul 1. avg. s Rekel WM Albanijo s oroijem in manlci- Chieago, m. — Trije oŠopA* P Druga veat is Podgoriee pra- nvfobanditje so uatavili J** vi, da jf koncem svgipts dospel S< baefferja. ko se je pel>l t V v luko ftv. Ivana Mednanakegs 1 iem avtomobilu po Jbeksmiov*« tovor munlcije. ki je bil prepeljan bnlcvardn. Vzeli ao mu avtoma« v notranjost Albanije na petih to- »n ga ncuafniljma pretepli vernih avtomobilih Italiji ima ura kasneje sa zadeli bandHjt s jo svojega generala v »kadru in ukradenim avtomobilom v Štiri kompanlje pešcev s strojni- j molu I Rdirin Kuhlmana is FomS eaail. Majhne' ItaHianvkr ^arnisi-je ae nahajajo tndi V Valnnl In IKv Parka ia razldli njegov svtom^, Ml. KuhI man ie Sa«|obil jSj ke poškodbe, bsndltj« so ps "" PfcOSVETA Podporna Jednota. siofetika Narodna Poljaki in $nai aa ne morajo zediiiiti an premirji Riga, Ltonija, 20. sept. — Konferenc« med DtnSvskim in Joffe-jem, načelnikoma poljake in ruake mirovne delegacije, ki je trajala včeraj dve uri, je končala brez uspeha. Konferirala sta o preliminarnih pogojih aa premirje, toda nista ae mogla aporaaumeti in vse 'ugleda, da se bo bojevanje nadaljevalo na poljski fronti. Dogovorila so nista niti toliko, kdaj se konferencg uradno otvori. Ruski delegatje čakajo v Rigl ie itiri dni na Poljake. Vaa znamenja kaljo, da mialijo Poljaki zavlačevati konferenco v upanju, da medtem njihove čete dosežejo zašcljeno črto na vzhodu, katero nameravajo postaviti kot mejo v njihovih pogojih. i U.Unovlj.«* t. tpr«s I %ftyf ' Iskorp. IT. junij« 1007 1004. | ^tmt^ » drU*l lltl«*i». GLAVNI STAN. S087-SS 90. LAWNQALK AVE., CHICApO. ILLINOIS. Izvrševal ni odbor. UMAVNl ODSZK Pr*4—4mtk VSkmic Ctlnkar, n»M#>ldhSi A*\«n Hr»«l. Im I4S, C»iMN»«lmra. P«., «1. ujaSi SUtk Twi. uj»4k UUUk*«* «44«Hu *i»U> Frank a Tivffc«, SK«»M) «U«iU Filip OvSIm. T ' f " " Monarhiltična prptirevotodja n-grofta Bavarsko? Berlin, ^0. sept. — "Vor-\vaerts" opozarja vlado na sumljivo giblje na Bavarskem, ki se morda raavije v mornarhistič-no kontrarevolucijo koncem tega meaeca. , w M& Millerand, predaedniiki kandidat. Pariz, $0. aept. — Millerand čeki na zadnjo, miuuto predno sprejme kandidaturo za predaednika republike. Volitare ae vrfie v parlamentu v, sredo in če poslanci In senatorji pol^lejo razpološenje sanj v zadnjem momentu, tedaj Millerand naznani avojo kandidaturo. Govori ae, da je Millerand le obljubil Briandu, da mu poveri ministrsko predacdnlfitvo in Briand je dbljubfl MiUerandu. da bo nadaljeval njegovo notranjo in zunanjo politiko. ■ « 'ij Mir podpisan mod Rusijo ln l finako. Stoekholm, 20. aept. — U Hal-singforaa javljajo, da je bil danes podpisan mir med Finako in aov-jetsko Rusijo v Dorpatu. AKO SELITI Ia domovine v Ame PO8LATI DRI POTOVATI V obrnit« m S, Amerilka torpedovka v dalmatln- »Id Inki. Benetke. 2p. aept. — AmerifiHa torpedovka «t. 228 je odplula i« Benetk v Split na obrsiju Dalma- ^ .^slSL < Vabilo na plesno veselico ? l f t katero prirej ^A* . ' V DraštVo -Friderik Engels" štev. 343, S. N. P. J. v Hemderaonvilla, Pa., dna 25. septembra zvatar v dvorani "Community Hali". Vse brste in sestra in slavna droHva IzC*nohaJj»inp. Unvrensa, Bishop, South View, Ps., in sploh vse rojaka n rojskinjs klltajs oko lice vsblmo ttljudno, da ss mnogoštevilno udslsfts ts nsle zsbsvs, ker js to prvs veselica v ti naselbini. , |«ral Ms lmi(M •rskestsr Is P(ttsk«rgha, Ps. » Pričatak točno ob pol sadmih zvečer. Vstopnina za moška ja 75c, lanska so prosta ^stopnina. Zs vsestrsnsko točna in dobro poetrsibo bede akrbsl vss^ični odbor. Ns rszpolago bodo tudijnmovrstrte darila. TorsJ pridite vsi in ss znsmi ssbevajts, kllls ODBORI wu oktobru bomo 'sliko ■kupino Js-vf naravnost sa v VSI .'ifiHSsle po-e grupo, »sj m ta- lil DOMOVIN«. r ae sbira vsllks nlkov i% Zsgrabs tUS^Vn feSS gotova »In pe n pod jsmstvaiS SBURGlfc PA. r* Waj IditbVANtKK DINARR -KRONE! a ed drtevs le jsm* Isdei ali nikdar n« « prilike* 4Ja vse-ilarjs v dobi igcaeRe ieeet. Pe-an kolikor t«llt« do-» ml jH Mletim« ss katerokoli lir......,..... lavi jI, U si jo Izb« mi vsm pr®»fcrbimo bejhkes. a-daj js Mnagets »V« Jim d rs- CUNARD LINE o * t ^ as« m-1 ifll * Up t* odpluje dne 30. oktobra V DUBROVK m TRST. Cetut tretjem razreda je .. . . $126.00 im m mtem OfUriU M pri blUniMM Cunard mntu. P T Charles-Lonis Philippe: Obljuba molka. (Preložil Damjan.) dospe Fclieijl j« bilo iz vsega tega malo slabo, — Povsodi bOo krasno, samo ne v njeni glavi. Ni mogla več mirno sedeti. Bilo toliko beaed, e katerimi'bi se dalo Gospa Felicija je llvaU e evo-Jurasiti .kako dobro je človeku v v p sam >rists\ ; hn jim bratom Teofilom. Imela sta trafiko. Tooftlunl bilo nekaj čaaa dobro Po noči j« slabo spal in oele dni se je potil 1'padel je bil tako, da se ni 41 psi niti stehtati pri peku Du montu. Zdravnik ni njegove bole* ni sploh razumel in priporočal mu je giUnje. To je biU misel! Ke-u ran t on je razumel v trenotku Teofllovo bolezen in na-šel sredstvo proti ni. Nspissl na košček papirka molitev. To molitev je bilo treba zapreti v ška pulir. Teden naj bi ga bil nosi Teofil na prsih; teden na hrbtu; nadaljni teden pod desno pazduho in zadnji teden pod levo. Dvain trme ne t i dan bi morala upadloet z njega izginiti skozi sree kakor dih. I vidi nekaj izhsjsti kskor psro. V * O o« pa Felieijs je zlolils košček papirja v denarnieo. Htarl Durak ion je izpopolnil avoje prepise re-koč, da je treba, če naj imš moli lev učinek, da bi gospa Felleija ne izprcgovorila prav do doma nit * ene besede. Besede, katere bi is-pregovorila, bi se zmešale z besedami molitve in Izgubile bi osdrav Ijajočo moč. Za onih dvalnpetdeeet let, kar je šivela gospa Felleija aa tem svetu, ni imela prilošnostl vedeti, kaj pomeni: molčati. Po poti jo spremljal štirinajstletni sinček brivca Benolta, kateremu je bila botrinja. Veselila se je, kako si s njim po cesti pogovori, Imels je smolo. Ino, torej tie Ispregovori z njim. Mili no prvi dasvi v juniju. Maj js bil mrzel kakor v zadnjih letih Vsi so blagoslavljali solnce, katero je kar šgalo. Njegov čar je bi vsem nekaj novega, vsi so se vese lili, da so ga čutili, in nikomur n Idi v nadlego. Polja so bila močno selena, ker je zelo deševalo, in kedor se je ugledal v daljavo, temu sa je zdelo, da ao krasne modre pare vidni zrak, katere je Isdiha vsi. Le solnce dsjc stvarem njih barvo. Pravi se vedno, da je soln ce belo. Preje bode modrikastb. Gospa Feli<-lja v začetku s tem nI mnogo trpela, da nI amela go« voritl. Haj to ni bilo na veke. Trn dlla se je temeljito, da bi obdrša Ia v spominu mlati, katera ao jI padle po poti v glavo. Toda ona bi jih iszvals aopet doma, niti ene ne bi pozabila. Naenkrat je poetala nevoljna. Korakala je baš tričetrt ure od" onega trcnotka .ko je opuatila sta regs Durantona. Bila je nekako utrujena iu bila bi rada eedla Toda tu je naatala prva teškoča. Če bi bila sama, bi Mla sedla eno •taeno na kraj jarka. Toda na kak način dati to raaumetl malemu Heonlmt (lospa Felieita ga je pogledala. On je pogledal njo In cel? radovedno, vaš nI Biser, Bilo ji je, da bi šla dalje. Fant je bil glopi. Unapa Felleija aa je spomnila jasn<», da nI naredil v prvič izpita, ko je izhodil šolo. Na to podrob-n«Mt hI bila popolnoma pozabila. Za nekaj čaaa je prišla goape Felleljl v glavo posebna misel. Kako je bilo čudno! Ootovo se člo. vekrt slabo misli, če ne ame govoriti. In stvar jo bUs vendar tako) prsata. PreHa je dober Idi llStaeter > aa ml* senci <4> takem letnem dnevu. Rajši je zopet vstala in korakala dalje, ne meneč ee za utrujenost, samo da bi mogla misliti kaj dru zega. M ■ V tem časn potovanja je prišla gospa Felicija na i zborno misel Imela je v žepu tabaldro; zanos Ijala si jo torej, Tabek zasede glavi gotovo mesto. Naprej ae je zdelo, da podi bceede, katero je imela tam nakopičene. Kihnila je Kako se je to lepo poslušslo! Bilo ji js v uteho ,to lepo dsjsti zvok vsaj z nosom in možgani, ker ne sme s usti Toda morala si je za nekaj časa priznati, da trenotna olajšava, katero so povzročili tresljaji pr kihanjn, ni pripomogla, da bila mogla pozabiti ŠgoČe bolesti njenega neba. Poizkušala je zavezati da bi ae osvežila Zrak, katerega je vdihavala, je učinkoval tako blagodejno kakor pastfla z obinih inačic. t Ko je zadostila zahtevi svojih ust, je prišla gospa Felleija k bo testnemu spoznanju: in sicer, da j je ono zlo, katerega se je hotela iznebiti z vso močjo uteklo vedno na drugi kraj, da ga ne bi mogla vjeti. Sedaj se je skrilo v jezik Mogla ga je raztezati široko ustih kakor je hotela, opirati ga ob lica, iztezati, vae zastonj. Zlo se js skrilo v notranjost. Gospe Feliciji se je zazdelo, da 11 koren jezika zarjavi. < ' I Bešsls je ,ksr je nsjveč mogla Iz Žepa je vzels odrezek papirja, na katerem jI je bil naplaal atar Duranton om molitev. Bila je latinaka. To je bilo neumno! prvem ,trcnotku je vprašala gosps Felieijs ssms sebe, ne dela4i ne kaj zlega. Mogofte smisel besed ne utečef V naslednjem .času jo ta misel ni več vsnemlrjala. Gospa Felicija je isgovorils vsako bese. do najprej šepetajs, privoščile je jeslku časa, da bi izobrazil vssk slog temeljito. B>tem ji ni zedo stovalo niti to. Prešltala je moli tev glaano. Moj Bog ,kaj pa bo dalje? Govoreč latinsko je čutila gospa Fe licija, kako kruto je aa njo, če ne sme govoriti franeoeko. S tem, da je zagibala s jezikom je spoznala, da ono slo nlms avo-jega sedeša v jesiku. Mnogi ljudje se uduše, ker imsjo bolno sree .sirpljučs ali šelodec. Tudi radi glave se more človek zadušiti, če ne sme govoriti. Gospa Felleija je čutila, kako se tvori v njenih mošganih kroglja Iz krvi. Slišala jo je hiti kakor sree, rastla je, zalivala ji je ušesa tem je nastal tak ropot, kskor ke-dar dirja konj. Ce M ji sdrsnlla kroglja slu čajno po nesreči Is goltanes, pri-šla bi v grlo in ogrošsls bi dlhs-nje. Gospa Felicija je Imela še bšš dosti časa* pomisliti na svojega tata Teoflla, kateri bo vzrok njene smrti. Jezila se ja nanj is celega frea. Bešela je, kar je kar je mogla in za nekaj časa je padla. Obrnila se js hitro k ma emu Benoltu in mu rekla: "Ne morem dalje molčati, pri pravilo bi me ob življenje." Se istega lets je umrl Teofil. Nikdo vendar ni mogel sshtevst! ns njegovi sestri, da bi umrls me. •ta njega. ▼ RAZVEDRILO I Is aorlšalos. DeUnl predsednik vpraša zdravnika v blasnlei: "Ali •e ne pripeti kdaj pomota, da sprejmete v blaanleo zdravega člo-lekaf Zdravnik: "Brez Ikrbll Ako je tak Človek nekaj tednov mojem savodu, poštene gotovo gasen" Kraljeva milost Kralju so spo mčlll, da *vl v njegovi dršavl moš. ki je Ml rojen leU 1R21. Kralj, vzradoščen nad tem, je Uu javil: "Milostno odredim, de bodi moš še letoe 100 let atar. Kdo ve, ako bo reveš doli vel prihodnjo le-to". pati, ne da bi ji bilo prišlo ari, da se mor« rasnmeti tudi e kretnjami. Pokazala jo na jarek. Ari je za njo hI M tudi vaedet Uhek vetriš je zavel nad Sem tjn Zdelo se je. ffa ss ee« krsj 1,1« , ------------- „ mWnmmn pr. Msao nddihttje in brezkončni nro.fcaailu ve* stekleni«. Kaas je vsdi- VUek ponižnosti. Vladar, ogle dnjol mestno knjllaieo. je vprašal župana, zakaj ao knjige naro. be vložene « omarah, župani "VI-aokost. mi vendar ne U. da hi Vam knjig« Iflatr Verišnlk> iaprasnll pri ■ Msocecsccoooooooooooooce**^ POTOP. Spisal H. Sienkie wicz.—PoalovenU Podravski. eesss>*ss "Gorim, Sakovič, gorim M' . Sakovič je imel sredstvo kmalu pri rokah-I "Kdor hoče srebati strd?" je dejal, "mora najpoprej omamiti čebele in tudi našemu zdravniku ne nedostsja takšnih si^dstev. Toda recite mu to š4 danes, ker jutri utegne biti še prepozno, " e;«f tč* -lil ■ ;, ** mia •dar na«l polji pod naboss, kakor M Hil napolnjen z krasnim vreme, nam. - N«d seaOjo je Malo ras-|M«Mtrin razkošja, mir In proetost. Ptiee ae nlsa eboUVlialo pati gnil, j« zaplesalo vsa okrog ni*-ga. Prestrašen ae js aopet vaedel Hi oklkal "Otroel, brš pa sdrav. nika. ker lotila se me jc potresne ' ' r Vendar se knez ni hotel iz raznih vzrokov poslužiti teh sredstev. Neki dan, ko j« vprav' aa-spal, se mu^Mriksše v spanju sUri polkovnik, Bilevič, Alenkin ded, ter ga stoječ pri njegovem vzglavju grozno gledal. Te ^prikazni ni mogel pozabiti Bogoslav; kolikor je bil hraber vitez, toliko jc bil tudi babjevereu, ter se j« bal zlasti čarov In drugih itadprirodnih, prikaani.k Kar mrsvljinei ao mu zsgomcull po šivotu pri mi-sli ns to, v kski podobi bi se mu 'pojsvila ona prikazen drugič, ko bi se bil ravnal po nasvetu Hskovlčs. Tudi ošmsnski starosta, ki ni mnogo veroval v Boga, se je bal sanj in čsrov ter ni po-navljtfcveč svojih prvih nasvetov. Drugi vzrok Bogoslavovs vzdcšljivonti je tiil ta, da se " taUjanka" s zvojo pastorko na-lisje v Tavrogih. "Italijanko" so imenovali kne-ginjo KadsivlI, Janošovo leno. Ker je bil njen rojstni kraj dežela, v kateri so se smele ženak« dovolj svobodno kretatl, ni bila one pri vzgoji mladine prestroge, marveč je nasprotno svojim dvornikom celo gledala skozi prste. Tega pa vae-kako tudi ona ni mogla trpeti, da bi učinil človek, ki se amatra ženinom njeno pastorke, na tS-, i <*ebl tako v oebovpijoea krivica. Rsdslvlli, resnica, so bili tolikanj mogočni da so mogli poteptsti zakon, toda ako bi s« na-smehulla sreča Jenu Kssimiru. utegnilo bi ne zgoditi, da bi prišel knez v obupen pološaj ter prišel ob enem oh svoje tovariše in zaščitnike Knez Bogoslav j« bil aieer strasten človek toda ob enem tudi politik, ki je anal računati š >0 loža je m ter se znal brzdati, kadar je bilo tre-ba. Samega sebe je visoko cenil. Smatral ac je sa velikega politika, velikega poveljnike, velikega viteza in nepremagljivega pokoritelja ženakih •rc. Ia on naj bi ae posluževal nasilja ter rabil »mamljive napoje, anTkl j« voail a seboj , M* som okovano škrinjo. polno ljubavnih pisna od raanih goapej izza mejef Ali ^gr ne zadoščnje njegovo bogastvo, njegova skomj kralju saa* mu enaka mogočnost, njegovi naalovi, »loveče ^ 1* J jim ^»ovoljno podvrže deklica is plemenitašks hiše? Ki T zmagoslavje do. J 011,11111 npSr mm po ^bi I IU T^Sm™' P^OVoUuo r^vn,,Z\ mlali^Tt!? * P« koši pr mislih n« ta trenutek, kateri e! je šeM ,koral ta Litvi, ft« bolj pa ga jc veaelilo to, da je to bil jn, ko je doapel na kitevsko, prvi glasnik zmage Po- * ni'h njem na gostijah in lovu. Svoji goapej' češ, da se mu meša v glavi, toda pri tem ni opustil niti na hip avojega posla. Pred vsem drpgim je obkoljil deklico s svojo veliko skrbjo, ter jo hotel <1* ta način primo-rati k hvalešnoati in k prepričanju, kako ji je dober, saj je bila po njegovem mnenju hvaležnost in prijaznost le nekak nežen in topel pla-inenček, kateri treba samo razpihati, da se iz-premeni v velik ogenj. Pogosto njuno svidenje je imelo nsrneu, da se pospeši minuto, toda Bo-goslsv ni kazal -nikake vsiljivosti ter ni hotel u-gonobiti rahlo ueepljenj« zaupljivosti. Med tem ni hil noben njegov pogled, nobena njegova beseda zaman, marveč je bila kapljica, ki dolbe trdi kamen. Vae, karkoli je učinil A-I« nki, se je moglo smatrati za gosto!julije gospo darjevo, za nek nedolžen občutek naklonjenoHti, kateri zaraore gojiti jedno bitje /do drugega, v?ndar pa se je to delalo Uko, kakor bi bile storjeno iz ljubezni. Meja je bila nalašč neraz ločna, a to radi tega, da bi jo bilo s časom lažje prekoračiti in da bi deklica lažje zablodila v tem blodiŠču, kjer jc lahko vsaka podoba nekaj pomenila, ali pa tudi ne. Resnica, da se ni strinjala ta igra a prirojeno gorečnoatjo Bogoslavovo, toda dobro mu je bil znano, da ga le temu podobno postopanje privede k zaželjenemu smotru. Vrhu tega jc čutil v sebi zadovoljnost*. kakoršpo začuti lovee, ki potrpežljivo proganja zverino. Bil je zadovoljen jsam aeboj, radi avoje bistroumnosti, katere se je bil naučil na francoskem dvoru. Alenka je bila glavna oseba na vseh zabavah, lovih, kavalkadah in to iii bilo nič čudnega. Po odhodu žene kneza Januša v Kurlandijo je bila Bilevičeva v resnici najdostojnejša izmed vseh žensk, ki so se skrivale v , Tavrorfih pred Švedi. Med tem časom ,ko ae je ljudovlada kar topila v krvi, ae je vršila v Radzivilovem gradu gostija za gostijo. Bogoslav je vladal kot samostojen monarh V Tavrogih in v bližnji elektorski ; Prusiji, rodi *čeaar mu je bilo vse na raspolaganje. Mesta $0 mu dajala na zahtevo denar in vojake in prusko plemetvo se je rado shajalo v kočijah in na ko- «1 nri ta na čast je Bogoslav znovič vpeljal že skoro pozabljene viteške igre v zagrajah. 1, Nekoč ae jih ^fe udeležil opravljen v srebrn o||ep ter prepaaan a plavim trakom, s katerim ga je morala gospodična Aleksandra opaaati Tu je prekobalil po vrsti s konja štiri najodlič-nejše viteze, petega Hasslinga in šestega Sakoviča, nc glede na to ,da se je odlikoval poslednji s tako orjaško močjo, da je »stavil kočijo a tem da jo je pograbil za kolesa, na cesti, tn kako navdušenje je nastalo med gledalci, ko je pokleknil konečno s srebrom okovani vitfez pred svojo gospo na kolena in sprejel iz njenih rok venec zmage. Radostni krič, podoben gromu topov, ae jc razlegal naokrog.; gledalci ao mahali z robci, praporščaki pa s prapori, on pa je snel čelado ter zri zaljubljeno v njepo zardelo ličioe in pritiskal njeno roko pa svojgusta. ' ^ ; Nekoč, ko se j« vršila podobna borba med razjarjenim medvedom in psi v ograji, Der je medved pobijal pse s tacami po vrsti, je skpčll vitez v lahki španski opravi s kopjem na sredo borišča ter prebodel ne sartio ljuto žival, marveč tudi izphjvodnika, kateri je videl nevarnost in mu je pritekel na poppČ. Aleksandra, uuukinja starega vojaka, vzgojena po starodavnih tradicijah, ni mogla potlačiti v sebi začudenja pri pogledu na take dokaze jpnaŠtva, kajti že od rane mladosti ao jo učin li smatrati junaštvo za prvo moško krepost. Med tem jc učinil knez zkoro vsak dan ve dokaze, ki so pričali o njegovi skoraj veški drznosti, a vse to samo Alenki na ljul Zbrani gostje so ga hvalili ter nagovarjali Alen ko, naj sveže svoje ime z Begoslavovim imenom. On je le molčal, toda njegove 0Č1 so povedale, 10, česar niso smela povedati usta; Z jedno besedo, vse se je skladalo tak gos lav raztrž,- ob^nlbo in jo vrže k n>«im nogam Mf^ -povedig! .Jsz požgem Tavroge, samo. da izvabim smeh na tvoj. „*,.. E2E !at?-Ntoma udeležujejo društvenih sej, kajti društvo šteje nad 60 članov, k seji jih pa pride le po 15 do 20. Torej cenjeni sobmtje in sestre, če vam je v resnici za obstsnek ; društva in za našo slavno zvcr.o, delajte v njeno korist. Torej vni na sejo in dne 10. oktobra t I. ob . tiri popoldne v našem domu. Z bratskim pozdravom, Jsks Arh, ustanovitelj društva "Vetrnica" štev. 13 SDPZ. v Bag -*aley, Pa. (Adv. Sept 18-21-22.)- -r- UFKAKTA IS TISTA V VORK STANE SAVO $66 00 Najmanjša svota. kar računajo agentje sa ksrto is TrsU do Ne* Yorka j« |8&00. Os hočete doba-viti svojo rodbino sli prijatelje iz starega kraja v Amerike, obrnite za pojasnilo in potrebne listina na [SUTUA SflVDBS javni aošar m Ameriko te etari kraj. 8227 Batler St, PtUAargh. Ps. Prihranil vam bo denar. — Os sa narod, narod je sa ajsgs.- tod. pozabiti ga nI mogla. SMPik' je, a 1 ANTON JANKOVICH je sedej potovanja tudi za list "Pr* sveto" v drševi Ohlo. in pozneje ne namerava podati v državo P< nnsjpleauijo. Želim, ds se ro jski naroče na Bat «4Prosvets ln enako naj mu nafti naročniki ki jim je naročnina potekla " noč« svojo ponovljeno Za nprnvniŠtvo "Pr mlk-ii raip