POROČILO
DELOVNI SESTANEK O POLOŽA-JU INTELEKTUALNO OVIRANIH V EVROPI
BUDIMPEŠTA 6, 1 1. - 9. 11. 2003
V organizaciji Zavoda za odprto družbo v sodelo-
vanju z MDAP (Mental disability advocacy pro-
gram) je med 6. in 9. novembrom 2003 v Budim-
pešti potekalo delovno in spoznavno srečanje
poročevalcev nacionalnih poročil o položaju in-
telektualno oviranih ljudi v evropskih državah.
Zbrali smo se snovalci poročil iz Bolgarije, Češke,
Estonije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžar-
ske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške in
Slovenije. Namen srečanja je bil predstaviti po-
men poročila, predstaviti metodologijo razisko-
vanja, časa pa je bilo dovolj tudi za sklepanje pri-
jateljstev in izmenjavo izkušenj.
Nacionalna koordinatorka predhodnih dveh
poročil o zaščiti manjšin Darja Zaviršek me je
tudi letos povabila k sodelovanju pri pripravi slo-
venskega nacionalnega poročila o položaju ljudi
z oznako intelektualne oviranosti v Sloveniji. V
okviru lanskega poročila o zaščiti romske manjši-
ne smo uspešno izvedli dve okrogli mizi v Beli
krajini, kjer je naseljenih več romskih skupnosti,
s čimer smo opozorili strokovno in širšo javnost
na položaj manjšine pri nas. Namen letošnjih po-
ročil, ki jih bodo pripravile nove članice EU po
skupni metodologiji, je dvojen in se osredotoča
na širši vpliv javnosti. Poročilo bo predstavilo
položaj ljudi z intelektualno oviranostjo, hkrati
pa bo opozorilo na priporočila za izboljšanje tega
položaja, kar je tudi glavno sporočilo raziskav.
Okrogle mize, ki bodo sledile končnemu poročilu,
bodo temeljile na načelu zagovorništva in samo-
zagovorništva ljudi in svojcev intelektualno ovi-
ranih otrok in odraslih.
Program spremljanja pridruževanja EU (EU-
MAP) se je začel izvajati leta 2000. Njegov namen
je podpirati razvoj neodvisnega nadzora procesa
pridruževanja EU. V okviru širših ciljev Zavoda
za odprto družbo se EUMAP osredotoča na sklad-
nost s političnimi kriteriji za članstvo, kot jih je
določila konferenca EU v Kopenhagnu leta 1993.
Članstvo od držav kandidatk zahteva, da dose-
žejo stabilnost ustanov, ki zagotavljajo demo-
kracijo, pravni red, človekove pravice in spošto-
vanje in zaščito pravic manjšin.
Poročila programa EUMAP so namenjena pro-
mociji širitve s poudarkom na pomenu političnih
kriterijev in vloge civilne družbe pri spremljanju
in uresničevanju teh kriterijev s strani vladnih
služb. Pomembno pa je tudi, da so snovalci poročil
neodvisni, nevladni sodelavci projekta.
Projekt z nazivom Monitoring access to educa-
tion and employment for people with intellectual
disabilities v letu 2003/2004 vodita EUMAP in
Mental Disability Advocacy Program (MDAP)
Zavoda za odprto družbo v Budimpešti. Pobuda
izhaja iz ugotovitve, da ljudje z oznako intelek-
tualne oviranosti doživljajo stigmo in predsodke
pri uresničevanju svojih osnovnih človekovih pra-
vic povsod po Evropi. Enake možnosti šolanja,
izobraževanja in zaposlovanja so ključni dejavniki
za popolno vključenost ljudi v skupnost. Kljub
številnim mednarodnim standardom, ki urejajo
področje človekovih pravic, prepovedujejo dis-
kriminacijo na različnih področjih tudi na podlagi
oviranosti oziroma hendikepa, številne države
nacionalnih predpisov in zakonov niso sprejele v
skladu z mednarodnimi. Pobuda za letošnje po-
ročilo izhaja tudi iz ugotovitve, da se v nekaterih
državah, kjer obstaja antidiskriminacijska zakono-
daja, ta dejansko ne izvaja v korist zaščite pravic
ljudi z oznako intelektualne oviranosti. Prav tako
ne obstaja nikakršna raziskava o implementaciji
obstoječih standardov in zakonodaje na tem po-
dročju.
Na področju izobraževanja:
•	otroci z oznako težka in najtežja duševna
prizadetost so navadno institucionalizirani ali
izolirani doma in nimajo možnosti enakovredne
izobrazbe;
•	v večini držav je za diagnosticiranje duševne
prizadetosti odgovorna komisija za razvrščanje,
ki deluje po medicinskem patološkem modelu; v
rabi so zastarele in široke metode diagnosticiranja,
kar jim daje širok prostor razvrščanja, možnosti
335
POROČILO
za ponoven postopek na pritožbo staršev pa so
majhne;
•	izobraževanje v t. i. posebnih šolah, po pro-
gramu, ki ni enakovreden rednim oblikam šolanja,
pogosto temelji na neprilagojenih načinih dela z
otroki glede na njihove potrebe in ne stremi k
doseganju maksimalnih otrokovih sposobnosti;
•	primerov integracije otrok z duševno priza-
detostjo je malo zaradi številnih predsodkov in
rigidnih šolskih sistemov.
Na področju zaposlovanja:
•	obstaja splošno prepričanje, da so ljudje z
intelektualno oviranostjo nezaposljivi;
•	omejujoči in diskriminatorni zakoni o zapo-
slovanju delodajalcem otežujejo možnost zaposlo-
vanja ljudi z intelektualno oviranostjo;
•	v mnogih primerih ljudje z oviranostjo, ki
prejemajo prihodek iz drugih virov, izgubijo pra-
vico do socialnih denarnih dodatkov in bonitet iz
naslova invalidnosti;
•	področje rehabilitacije in usposabljanja je
pomanjkljivo urejeno;
• le majhen del ljudi z intelektualno ovirano-
stjo, ki so sposobni delati na trgu dela, je zapo-
slenih (najpogosteje pa delajo v varstveno-delov-
nih delavnicah za simbolično nagrado).
Nacionalno poročilo bo odsev obstoječega
stanja ljudi z intelektualno oviranostjo v Sloveniji,
pri čemer bo poudarek na uresničevanju obstoje-
čih mednarodnih standardov. Poročilo bo pokaza-
lo področja, kjer bi bilo treba standarde še bolj
razviti, predstavilo bo zakonsko ureditev in eval-
viralo učinkovitost državnih politik in praks, ki
ščitijo pravice ljudi z intelektualno oviranostjo.
Poročilo bo dalo jasna priporočila, ki naj spodbu-
dijo razvoj učinkovite strategije zagotavljanja ena-
kega dostopa do izobraževanja in zaposlovanja
ljudi z intelektualno oviranostjo. Končno poročilo
bo izšlo predvidoma septembra 2004, glavne
ugotovitve raziskave pa bomo predstavili tudi v
reviji Socialno delo.
Spela Urh
336