štev. Ž. iv'taina * s.i^ini. Ljubljana, dne 13. januarja 1926.
Leto VHL
Kmet, delavec In obrtnik naj bedo narodu vodniki
Izhaja rsaho sredo. Naročnina za celo leto Din SO'— ta pol leta . 15 — M inozemstvo n co!o leto Din Vr-Utserali po tariiu. - PU taenlra vpro&anjero noj se pritoži znr mfco za odgovor. — Nefrantirana pisma se ne sprejemajo.
Glasilo wZveze slovenskega kmetskegs ljudstva".
Vsa M.1 uživaj vss sadove svojega dela in marljivostil
Rok-jplsi ne vračajo^- Plača in t-.'H se v Ljubljani. — Ured-niltvo In uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici Stev. T. - Telefon Inter. II. 50«. - Račun pri poti. čekovnem zavodu 5t 11.5«.
Iz Radičeva torbe.
Kdor hoče razdražiti psa, mu pokaže »rogovilico«. Španski bikoborci dražijo bike z rdečimi plahtami. Če hočeš, da se razčeperi puran, mu pokaži rdečo curtjo. Kdor pa hoče razjeziti slovenske demokrate in klerikalce, naj jim pokaže Radičevo torbo.
Radičeva torba je jako obsežna. V njej je dovolj prostora za celo Slovenijo. Poslanec Pucelj je to pravočasno zapazil in ker je pameten človek, si je v Radičevi torbi zagotovil prav lep prostorček. Zakaj pa naj bi se drenjal in prerival tam, kjer nič ni? Iz Radičeve torbe je izvlekel posl. Pucelj že lepe krajcarje za Slovenijo in če bo še dolgo sedel v Radičevi torbi, jih bo še!
Po uradnih podatkih, ki jih je prejel na svojo prošnjo poslanec Pucelj od delegacije ministrstva financ v Ljubljani, je vrgla Radičeva torba Slovencem zaenkrat sledeče ugodnosti:
»1. Hišna najmarina v Ljubljani. — Celokupna obremenitev Ljubljane po tem davku t. j. osnovni davek in edinstveni prirez (prej 60, sedaj 70%) vanredni prirez (30%) pade od 4.4 milij. na 2.8 milij. Din, torej z 1.6 milij. ali 36.4% sedanje svote. Te številke pa označujejo samo direktno znižanje; ako se pa upošteva še indirektno, ki bo sledilo iz tega, da bo radi zmanjšanega hišnega davka tudi odmerna podlaga invalidskega davka in ko-morskega prireza sorazmerno manjša, je rezultat še mnogo po-voljnejši.	•
Da se pozna efekt na občinskih dokladah, se razume samo po sebi.
2. Invalidski davek in komorski prirez. S končnimi številkami, kakor ad 1.) Vam ne moremo postre-či, ker bi morali dati vse odmere, pri katerih je vpoštevana tudi dohodnina, intlividuelno preračunati; takega obsežnega dela pa ravno sedaj ob koncu leta svojim organom ne moremo naprtiti. Stavimo Vam
pa na razpolago sledeče konkretne primere, ki bodo v Vaše svrhe — upamo — tudi zadoščali:
a)	Mizarski mojster A, ki dela z 1 pomočnikom, bi imel 1926 predpisane pridobnine 10 Din, dohodnine pa 198.25 Din (oboje brez pri-bitkov), bi moral plačati za to leto 124 Din inv. davka in 62 Din ko-inorske doklade — po novih določbah (t. j. izločivši dohodnino) bo plačal le 12 Din inv. davka in 6 ko-morske doklade.
b)	Pri trgovcu in hišnem posestniku s pridobnino 360 Din, dohodnino 2349.25 Din, najmarino 240 Din se ceteris paribus zniža invalidski davek od 2380 na 378, ko-morska doklada pa od 1190 na 189 dinarjev.
c)	Tretji primer: zemljarina 40, razredarina 3, dohodnina 390.25 Din (vse brez pribiikov); efekt: invalidski davek 48 mesto 174 Din, komorska doklada pa 24 mesto 87 dinarjev!
d)	Četrti primer: zemljarina 8, razredarina 3, dohodnina 176.50 Din (vse brez pribitkov); efekt: invalidski davek 12 mesto 74, kom. doklada 6 mesto 37 Din.
e)	Peti primer: zemljarina 20, dohodnina 244.50 Din (brez odbitkov); efekt: invalidski davek 12 mesto 124, komorska doklada 6 mesto 62 Din.
Iz tega je razvidno, da gre za prav znatno razbremenitev dohodninskih zavezancev, ki je naravno tem večja, čim višja je obremenitev po dohodnini.«
Te olajšave pojdejo v milijone, v prave milijone dinarjev, ki jih je pritresel poslanec Pucelj iz Radičeve torbe na Slovenijo.
Sedaj naj pa streseta še dr. Korošec in dr. Žerjav vsak svoj koš nad Slovenijo, da bo videl ves slovenski svet, kako lete iz klerikalnega koša nad Slovenijo otrobi, iz Žerjavovega znani cekini, iz Radičeve torbe pa stresamo mi prave dinarje!
®® diSBiraUHK
Volitve v »Delavsko zbornico".
Vsem pristašem SRS
Od dne 2. do dne 7. februarja se vrše volitve v »Delavsko zbornico« in naši nasprotniki so razvili med delavstvom in sploh med tistimi, ki so primorani biti zavarovani za slučaj bolezni, reliko agitacijo. Vse te »socijalne« institucije niso vredne počenega gro-
in SKS v Sloveniji!
ša ne za naše delavstvo ne za delodajalce. Vsi ti zavodi, kakor okrožni uradi za zavarovanje delavstva, delavska zbornica itd. niso niž drugega kakor birekratične sekature za delavstvo in za obrtnike ter jih bo treba enkrat temeljito »preluftati«. V dobrobit so ti
»sosijalni« zavodi samo tistim strankarskim ljubljencem, ki imajo pri njih dobre službe. Pri nas je v teh zavodih največ Žerjavovih demokratov, nekaj njim podložnih takozvanih »socijalistov« in klerikalcev. Volitev v »Delavsko zbornico«, se bodo udeležili klerikalci, ki upajo celo na zmago, nadalje demokrati, katerim so zlezli pod frak takoimenovani narodni »soci-jalisti« (žalostna jim je majka!) in mednarodni »socijalisti« vseh barv in baž. Naši somišljeniki, ki imajo volilno pravico v »Delavsko zbornico«, ne morejo glasovati za nobeno teh strank in organizacij. Pač pa bodo vsi naši tovariši in somišljeniki glasovali za kandidatno listo, ki jo je vložila »Slovenska delavska zveza« pod imenom »Lista slovenskega kmečko - delavskega ljudstva« in katere nosilca sta za Kranjsko tov. inženir M. Debelak v Ljubljani, za Štajersko pa tov. Ivan Klemen, železniški ključavničar v Studencih pri Mariboru. Tovariši! Potrudite se vsi in to delavci, kakor tudi tisti naši pristaši, ki imate zaposljeno delavstvo v svojih podjetjih in obrtih, da bodo naši somišljeniki in tovariši glaso-valsi samo in edino le za kandidatno listo »Slovenskega kmečko-delavskega ljudstva.«
Glasovnice se že razpošiljajo na opravičene volilce. Pazite, da Vam jih ne odnesejo tuji agitatorji, ki bi jih vporabili proti Vaši volji. Glasovnice pošljite na naslov tov. Milana Mravlje, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 7., Štajerci pa na tov. Jakoba Škrabar, tajnik »Z. S. K. L.« v Mariboru, »Narodni dom«, I. nadstropje.
Naše somišljenike vljudno prosimo. da se za te volitve zanimajo!
Kandidatna lista
za »Delavsko zbornico«, v katero se vrše volitve od 2. do 7.' februarja 1926. To listo je vložila »Slovenska delavska zveza* v Ljubljani kot listo »Slovenskega kmetsko-delavskega ljudstvac, Lista se glasi:
Milutin Debelak, inženir, Ljubljana; Ivan Klemen, žel. del., Maribor; Ivan Mravlje, geometer, Ljubljana; Alojz Dov-
TEDENSKI KOLEDAR.
Dnevi:
17.	januarja: nedelja: Anton pušč.
18.	januarja: pondeljek: Priska.
19.	januarja: torek: Kanut.
20.	januarja: sreda: Boštjan.
21.	januarja: četrtek: Neža.
22.	januarja: petek: Vincenc.
23.	januarja: sobota. Mar. por.
Sejmi:
17. januarja: Kostanjevica, Železniki, Brezovica, Cerklje, Do-brepolje v Vidmu, Kapele pri Brežicah, Petrovče.
19.	januarja: Novo mesto.
20.	januarja: Kamnik, Dovje, Kočevje, Sv. Andraž pri Ptuju, Sv. Mohor, Buče.
21.	Gradac, Videm, Višnjagora, Teharje.
22.	januarja: Sodražica, Št. IIj, Mozirje.
iak, *ov. del., Ljubljana; Janko Bukovec, tajnik ZSKL, Ljubljana; Alojz Lutz, žel. del., Maribor; Valentin Hribar, rudar, Št. Janž; Matevž Kuščar, rudar, Trbovlje; Ivan Marolt, pek. pom., Vel. Lašče; Martin Kovačič, čevlj. pom., Ljubno; Leop. Oblak, del., Laško; Alojz Gorišek, mizar, Jurklo-šter; Kari Slak, pek. pom., Trebnje; Miroslav Mikložič, želez., Pragersko; Edvard Dovečar, želez., Maribor; Tomaž Tomažič, žel. del., Maribor; Franc Meke, briv. pom., Trbovlje; Franc Šorn rudar, Loke; Ivan Prelogar, rudar. Št. Janž; Viktor Novak, podobar, Vn. Gorice; Jože Breznik, žel. pisač, Maribor; Ivan Keček, mizar, Maribor; Franc šušteršič, žel. del., Maribor; Ivan Novak, strojnik, Begunje; Jakob Škrabar, tajnik ZSKL, Maribor; Franc Hostnik, les. del., Godešič; Ignacij Lisac, kroj. pom.. Trbovlje; Franc Pušnik, paznik, Laško; Karol Hočevar, pismn., Vel. Lašče; Miroslav Kramberger, mes. pom., Šmarjeta ob Paki; Anton Radi, mizar, Maribor; Fridrik Šauperl, Maribor; Franc Ulc, rudar, Trbovlje; Josip Novak, žel. del., Maribor; Josip Klopčič, rudar, Trbovlje; Janez Teropšič, voznik Kostanjevica; Franc Lešnik, žel. del., Maribor; Martin Tramšak. mizar, Rog. Slatina; Leopold Šuln, rudar, Trbovlje; Franc Kristl, čevlj. pom., Maribor; Janez Bercko, delavec, Škofja Loka; Martin Pevec, žel. del., Maribor; Jurij Sagadin, žel. del., Maribor; Franc Marvar, briv. pom., Trbovlje; Jakob Lazanski, voznik, Kostanjevica; Karlo Cverle, rud. del., Laško; Ivan Frelih, les. del., Stari dvor; Avgust Pečečnik, žel. del., Pragersko; Emanuel Rebernik, mes. pom., Stari trg; Štefan Bertot, žel. del., Maribor. Razun tega je še 50 namestnikov.
Sparania in državni proračun.
Potreba štednje.
Težko gospodarsko stanje v celi državi, posebno med kmečkimi, obrtnimi in trgovskimi stanovi je prisililo konečno tudi ljudi takega prepričanja, ki doslej to ni«o znali, da je treba pričeti šparati. Ob koncu vojske in prioetku naše nove države je vse samo tekmovalo, kaj
nam je potrebno, a ne kako bomo dosegli in vzdrževali. Ideja za idejo je hitela kaj nam je na tem in onem polju potrebno, nihče pa se ni vprašal, če bomo vse to tudi mogli vzdrževati In plačevati. Tako se je ustanovilo zlasti vee polno novih uradov in povečalo etarih. Politične strankarske borbe so črpale največji del stroškov in tako smo
Kmet, inisii z lastno glavo S


«0 ob prvih početkih gospodarske krize znašli v zelo težavnem položaju. Dasi tvorijo direktni davki v našem državnem proračunu samo 12% vseh državnih dohodkov, vendar so nas že doslej tako izčrpali, da dosedanjega obdavčenja v bodoče več ns* prenesemo. Ne samo mi Slovenci, nego tudi Hrvatje in zlasti Vojvodinci, ki so med vsemi v državi najhujše obremenjeni. Ni ob takem razpoloženju težko razumeti tendenco, ki se je pojavila povsod in teži za tem, da se prične v državnem gospodarstvu z najstrožjim šparanjem. To je spoznala tudi vlada, ki je prvotno sestavljen drž. proračun v znesku okrog 20 milijard znižala na 12.900,000.000 dinarjev. In ko je bil ta — že sicer kruto obsekani proračun — predložen narodni skupščini, je bilo mišljenje v vseh poslanskih klubih soglasno, da ga v tej višini ni mogoče sprejeti. In na prvi seji v finančnem odboru so poslanci vla-dine večine tekmovali s celokupno opozicijo v tem, koliko bo treba črtati. Eden je bil glasnejši in odločnejši od drugega in soglasno izrečeno mišljenje vseh govornikov je bilo, da je treba črtati iz predloženega proračuna najmanj 4 do pet milijard. Jaz takrat proračuna še nisem poznal v detajlu, vendar se mi je to korajžno postavljanje številk zdelo prekorajžno in lahkomiselno. K debati se nisern javil, pač pa sem to pokazal v klubu in zlasti g. Št. Radiču. Opozicija in štirje člani vladine večine ,so bili soglasni v tem, da je treba zlasti šparati pri prevelikem številu državnik uslužbencev in pa investicijah.
Kako se sestavlja proračun?
Zdaj ko je ta proračun komaj prišel v razpravo v sekcijo finančnega odbora, ko se je komaj za nekoliko milijonov šparanja sproved-lo, pa vpijejo trobila tistih gospodov, ki so to — morda samo iz demagogije — predlagali in zahtevali, da to ne gre in da tako ne sme biti. Godijo se celo hujše stvari. Čitam v slovenskem dnevniku, ki se je trudil, do zadnjega časa biti pošten, da dolguje država cestam v Sloveniji 100,000.000 Din — dasi bi lahko dobil na Gradbeni direkciji pojasnilo, da znaša ta dolg svo-to 9,600.000 Din. Ali pa me vpraša gospod z akademsko naobrazbo: »Ste dobili ta teden našo prošnjo?« »Sem!« — odgovarjam in nadaljuje: »Ali bo prišla v proračun?« — Iz tega mi je jasno, da je v celi Sloveniji komaj nekaj desetin, ki vedo kaj je proračun in kako se sestavlja, zato naj mi ti redko sejani ne zamerijo, če drugim obrazložim, kako se sestavlja naš letni državni proračun.
Vsako ministrstvo zahteva od svojih podrejenih uradov po pokrajinah, da jim vsaj do konca meseca julija dopošljejo zahteve in predloge za bodoče proračunsko leto. V ministrstvu to potem pregledajo, urede in izvršijo prvo brisanje. Ko je to gotovo, pretresa se v ministrskem svetu. Tu čuje finančni minister celokupne številke pojedinih resorov, ugotavlja prihode in izdela tako pravo Pro-
krustovo posteljo. S številko dohodkov se krajšajo izdatki. Običajno nesistematično, nego ali politično ali pa kdo je energičneji v obrambi. Prične ponovno brisanje, nova pogajanja. Pojavi se kaj nepričakovanega v vnanji ali notranji politiki, ali.novi izdatki, ali iz-padek že predvidenih dohodkov in že zopet je novo popravljanje tukaj. Potem pride še vse v posebno čistilišče budžetornega odelenja v ministrstvu financ. Tu so najne-izprosniji. Načelniki ministrstev branijo tu svoje postavke ali tudi tukaj zopet tako, kakor so jim bili že pri srcu. Rezultat je razumljiv. In tako obdelan in obsekan proračun dobimo v roke mi člani finančnega odbora, ki smo sklenili soglasno, da bomo šparali do skrajnosti in brisali od trinajstih milijard vsaj tretjino. Tudi tu branijo ministri in načelniki svoje proračune, bolje ali slabše, največkrat pa po gori povedanem načinu. Opozicije pa je že strah prvotne demagogije. Že trobijo umik in v Sloveniji bo letos — po koledarju — vsega kriv Pucelj, tudi če n. pr. ne bo sena, kar se pa še sedaj za enkrat ne ve.
Kako izgleda letošnji?
K gorenjim napakam se pridružijo še druge. Imamo poslance n. pr. iz Užic, ki ne poznajo prilik v Pirotu. Kdo mu bo zameril, če ne more razumeti potreb Brodarjeve-ga okraja ali pa obratno? Kdo bo nadalje zameril Srbom, če so se v stoletih navadili vladati v §voji državi, za katero so toliko krvi preli-li, in nas ne vpoštevajo, kakor to naše resnične potrebe zahtevajo, če mi navadno samo zabavljamo, ne vselej po potrebi, nego večinoma po modi in razpoloženju? In če smo dokazali do danes toliko nedoslednih napak? In če je naša kritika samo zato tako glasna, da izpodrinemo tekmeca, pa sami sedemo na to mesto in podpiramo stari sistem dalje. Kdo bo popuščal in vsem enako pravičen, če so tukaj na razpolago drugi, ki bi hegemonijo radi podprli za perišče vladine moči? In tako je še marsikaj tukaj. N. pr. letošnji proračun ministrstva javnih del je bil prvotno sestavljen v znesku ene milijarde in stošest-deset milijonov. Če bi bilo dovolj denarja zanj in ga ne bi nič brisali, bi bilo vse zadovoljno, razun opozicije, ki ne sme nikoli biti zadovoljna. Ali šel je po gori pisani trnjevi poti. Obsekan in okleščen od milijarde stošestdeset milijonov na 450 milijonov je prišel k nam v finančni odbor, kjer ga čakamo s sekirami, žagami, noži in rezilni-ki... Gospod, ki me je vprašal po Novem letu, če bo njihova potrebščina prišla v državni proračun, ne ve in z njim še marsikdo ne, da pravi član 113. Ustave: Narodna Skup-ština ne može predložene partije ovečati, a može jih smanjevati i iz-ostaviti. Naloga nam je odmerjena, parola štednje je tu in razumljivo je pametnemu človeku, kako potem tak proračun izgleda. Na mene so napravili tak-le vtis: Umetnik je izdelal velik kip in ga je oddal na železnico. Ugotovili pa so tu, da je kip prevelik in pretežak, da bi
ga v tej formi spravili naprej. Če bi poklicali umetnika, bi najbrž® v | ozadju izdolbel nepotrebno maso in tako kip olajšal ali bi ga celo razpolovil na mestu brez škode, drugače pa bi se ga ne dotikal, ker ima interes, da kip ostane kip. Z našim proračunom se po teh načelih ne postopa, nego gre vse tako, kakor bi kip prepustili navadnim delavcem, da ga olajšajo. Ti pa bi najpoprej odbili glavo, roke, ramena in vse važnejše geste in gube in bi kip ne bil več kip. Zlasti proračun ministrstva javnih del je name napravil tak vtis. Naša naloga v zmislu čl. 113. ustave pa je, da tu najprej brišemo in klestimo, ker moramo zmanjšati po zahtevah opozicije najmanj 4—5 milijard.
Dosedanje delo.
Do sedaj smo v sekciji finančnega odbora začeli najpoprej socijal-no politiko. Tu smo dosegli nekoliko milijonov šparanja. In sicer tam, kjer se to more. Uradnikov in uradnic je preveč in smo nekaj mest brisali. Kaj pa se je zgodilo? Tisti farizeji iz opozicije, ki so prej in sicer prvi vpili, da je treba uštediti do pet milijard, so za zdaj zavpili: zoper socijalno politiko so ali pa: proti uradnikom nastopajo. Brisali smo nekaj služiteljskih mest pri zaščiti mladine, in sicer zato, ker sem n. pr. izprevidel, da v Sloveniji tak zavod izhaja s štirimi močmi, v Srbiji pa jih ponekod potrebuje 11, pa so že zavpili: glejte jih: sirotno deco mečejo na cesto. Ponekod so si silne svote vstavili za kurjavo, razsvetljavo, pisarniške potrebščine, novo pohištvo, drugod manjše, pa smo one ■večje zjednačili z onimi manjšimi, že vpijejo: proti naši pokrajini so, mrzijo nas itd. Mogoče pa je, da se zgodi kje tudi kakšna krivica, kakor prispodoba o kipu, zlasti ker nam v centrali ne vedo dosti povedati o razmerah v pokrajinah. In i potem je še le vpitje pri tistih, ki ; so zahtevali šparanje — menda I edino zato — da bi tudi vpili, če bi i jih ne ubogali.
Pri ministrstvu zdravja smo odkrili pravi monstrum naše notranje uprave. In sicer dvakratno drugo instanco tega ministrstva po pokrajinah. N. pr. ministrstvo za železnice, za javna dela in za pošto ima svoje direkcije, kakor so bile v starih oblastih in nimajo nič skupnega z velikimi župani. Med tem ko imajo min. prosvete, trgovine in obrti, kmetijstva itd. svoja odelenja pri velikih županih, da je časih notranji minister pravzaprav pravi minister vseh doli naštetih resorov, če je g. veliki župan ustvarjen po pravi volji vladajoče partije. Pri malem ministrstvu zdravja pa smo odkrili v proračunu tretje. To ministrstvo ima dvojne druge instance: ima svoj inšpektorat, kakor direkcije gori navedene in ima svoje referente pri velikih županih, kakor doli nave-dana ministrstva. Večinoma so ti gospodje šefi vsi v generalnem Činu I./III. in če to grajamo, zmanjšujemo, če to dvojno drago upravno službo stiskamo, že vpijejo: proti zdravju so! Ponekod imajo zdravniki posebne honorarje, poleg teh pa še konje jim je država
vzdrževala. Brišamo to ln ž« vpijate, da siromakom ne privoščimo zdravniške pomoči. V Sloveniji so bolnice najboljše urejene in pa bolniška oskrba najcenejša. Če zahtevamo tak red drugod, že se oglasi posamezni nergač in pred-baciva, da smo proti Srbom.
Največjo podlago za prispodobo
0	kipu je tvorilo ministrstvo za javna dela. Tu je pri delu okoli bud-žeta zlasti Slovenija mnogo utrpela. Ali samo na enem mestu. Brisala se je pristojbina, ki je predvidevala 22V2 milijona dinarjev in sicer 9,600.000 Din za triletni zaostali dolg okrajnim cestnim odborom in zastopom in pa prispevek za letošnje vzdrževanje. Jaz sem na konferenci vladine večine storil v polni meri svojo dolžnost. Tudi »Slovenčevi« gospodi je to znano. Na seji pa sem pred dnevnim redom p^dal izjavo, da bi ne mogel sodelovati pri tem proračunu, če se ta krivica Sloveniji ne popravi, na kar je izjavil g. minister javnih del in zastopnik ministra rinanc Nikola Uzunovič, da bo napel vse možnosti, da se mojim opravičenim zahtevam ustreže in da greške popravi. »Slovenec« pa je prinesel tri kolone poročila za tri besede dr. Kulovca, ki ga nihče ni poslušal in ne razumel, vse pa tendenčno tako, kakor bi se jaz pravzaprav boril za to, da bo Slovenija oškodovana. Takšno postopanje vzbuja vtis ne-resnosti in silno kvari uspehe. Toda Slovenci radi bero take stvari in zato se jim servirajo. Pa je se druga neresna stran prikazana pri tem proračunu, če je res, da smo prikrajšani pri brisanju gorenje partije za bivše avtonomne ceste, pa ni res, de je to slučaj pri državnih cestah. Na te odpade 8V2 milijona dinarjev, škoda, da ni več državnih cest in manj avtonomnih, cestarjev pa imamo v Sloveniji skoro toliko, kakor vsa ostala država... Cela Srbija jih ima 60, Slovenija desetkrat toliko. In je še dosti stvari, ki se ne dajo braniti in je zato naše stališče še težje. Ko sem se v konferenci vladine večine boril za naše avtonomne ceste s tem, da sem jim iznesel bivše deželne doklade 60, odnosno 70, odnosno 75%, ki so jih bivši »deželni zbori uporabljali za naše ceste, so mi radikali odgovorili, da je bilo čas te doklade devetnajstega leta odvojiti in obdr žati doma ali pa povedati, da ne mislimo v novi državi plačevati davkov, pa bi bili gospodu Korošcu odgovorili drugače. Zato bi bilo v interesu »Slovenca« in »Jutra«, če bi te stvari poročali tako, kakor so jih zagrešili, ne pa da sedaj kažejo na one, ki so to stanje našli.
V pondeljek bomo nadaljevali razpravo o zdravju in sicer higije^ , sko odelenje, to so oddelki g. rfaP i Štamparja, potem pa pride na vr- • sto pošta in vse redom. Do 1. februarja mora po zakonu ves pretres v finančnem odboru biti gotov. Seje bodo dopoldan in popoldan. Mi bomo štednjo nadaljevali, ne glede na vpitje tistih, ki bi tudi vpili v nasprotnem slučaju. Javnost pa naj bo previdna in naj poročila sodi po željah njihovih oča-
1	tov.	Iv. Pucelj.
Nofaeim ideja fa nobena. nt gmagala brez žrtev,
BBaMBBMgaMBMMBBBSMBMEggEMB^^	.STaaiMBSB^««^
3
Radič o državn$m%oracPM
-m
V svojem glasilu »Domu« z dne 7. t. m. je napisal minister Radie daljši članek o državnem proračunu zlasti z ozirom na varčevanje v državni upravi. Iz Radičevega članka posnemamo sledeče odstavke:
»Naiprej je treba ugotoviti, če je proračun, kakor ga je predložil finančni minister, resen. Ali res lahko računamo z dohodki v znesku 13 miliiard dinarjev, ali pa bodo dohodki za 2—3 milijarde manjši? Od mnogih preizkušenih članov finančnega odbora sem slišal, da ni-maio nobenih podatkov, na katerih podlagi, bi se dalo dokazati, da je cenitev finančnega ministra resna, pač pa govori mnogo okolnosti za nasprotno trditev. Če pa je temu tako, moramo izdatke znižati.
Prvo, kar je potrebno, ie varnostna posrodba z Italijo. Mi bomo pač oboroževanje za obrambo izvršili, toda mnogo mirnejše in bolj počasi. To bi nam omogočilo znižati vojni proračun za več miliiard.
Ministru za vranje zadeve bi jaz črtal ves disooziciiski fond. Demokratična diplomacija ne potrebuje tainih fondov, ker omogočalo največje zlorabe. Tudi naši diplomatski zastopniki so silno visoko plačani, naravnost nesmiselno. Naš poslanik v Londonu ima 400 angleških funtov mesečno, to je desetkrat toliko kakor dobiva minister mesečno! Pisar tretjega raz-
MJRff"
reda (nižji uradnik, op. ur.) prejema mesečno 90 funtov ali trikrat toliko kakor minister. Naši dijaki prejemajo na Angleškem po 20 funtov mesečne štipendije, jaz sem s svoio ženo vred živel v Londonu dostojno s 30 funti mesečno. Ravno tako visoko so plačani naši konzuli, čeprav se v naših konzulatih malo in slabo dela. Hrvatov in Slovencev v konzularni službi »skoro nič ni. Proračun ministra za vnanje zadeve znaša 180 milijonov dinarjev, a da se znižati na polovico. . Mnogo bi se dalo prihraniti tudi v ministrstvu za notranje zadeve. Število orožnikov se-da znižati za polovico. Danes jih imamo 22 tisoč. Toliko orožnikov je imela bivša Avstrija, ki pa je imela 50 milijonov prebivalcev.
Prihraniti se da marsikaj tudi pri pokojninah. Za delo sposobni uradniki nai delajo, ne pa da uživajo pokojnino. Ni pravilno, da računamo vojna leta kot dvojna. Ministri skoro nimamo drugega dela kakor da podpisujemo uradniška napredovanja in smo bolj ministri birokracije • kakor pa ministri države.«
Taki so Badičevi nazori o državnem gospodarstvu. Da svojih nazorov ne more takoj uveljaviti, ni njegova krivda. Treba ho še dolgega boja, predno bodo Radičevi načrti postali resnica. Kmetie pa iz povedanega lahko spoznajo, kdo je njihov pravi prijatelj.
ikenra pokretu nevaren in kdo nI. i Tisti, ki se sam rine v ospredje, | nikdar v ospredje ne sme priti. Če
I pride, je to le na škodo stvari, katero stranka zastopa. Iz tega sledi, da moramo biti budni in paziti na
vsiljivce.
Kakor rečeno, danes je naša stranka v dobrem položaju. Ona soodločuje v do danes najmočnejši vladni večini Jugoslavije. In kakor vse izgleda, bo ta večina dolgo držala. In če tudi ne bi držala dolgo, gotovo je, da ima Radičeva, to je naša stranka najlepšo bodočnost, dokler ostane tako odločno kmet-ska in ljudska, kakor je danes. Špekulanti to zelo točno vidijo, zato bodo vedno bolj pritiskali v
ospredje naših vrst. Pazimo! Ne dopustimo iim te igre, ne dopustimo, da bi tudi naša stranka postala žrtev takih špekulantov na škodo ljudstva, kakor se je to zgodilo pri SLS in SDS.
Na čelu naše stranke so doslej stali čisti, neomadeževani možje, ki so mislili le na koristi kmetskega ljudstva. Tako mora ostati tudi v bodoče, potem se nam za stranko ni treba bati. Špekulanti pa proč! 4. kdor je čistega, poštenega srca in hoče postati naš, dasiravno doslej ni bil med nami, naj pride in naj nesebično, požrtvovalno sodeluje 11 a korist kmeta, obrtnika in delavca ter s tem na korist .celega naroda!
»Kmetski Dnevnik"
(Dopis iz Maribora.)
Pozor pred političnimi špekulanti
Potrebno je od časa do časa ponoviti važen nauk. da se politika ne sme delali iz koristoliubja po-edinih oseb, katere je volja naroda postavila na vodilna mesta. Pri mladih strankah — in mi smo mlada stranka — se take stvari redno sploh ne dogajajo. Fo pa stranka pride v leta in v vedno boljše po-ložaie, tedaj se približuje isti in vsiljuje v ospredje marsikdo iz čisto osebnih dobičkarskih namenov, ker misli, da se da v politiki brez dela in truda zelo dobro živeti, posebno še tedai, če človek nima ravno najbolj nežne vesti.
Ako se ozremo samo na našo stranko in razmišljamo o razlogih njenega postanka ter s tem v zvezi > nienih nalogah, tedaj moremo eratko reči.'da hoče naša stranka Vmetskemu liudstvu, kmetom, obrtnikom in delavcem priboriti v dr-'avi popolno enakopravnost. Borimo se za prosveto kmetskega ljudstva, da bo samo v stanu braniti pravice in v tem po-iedu ne bo odvisno od ka-erecakoli nekroetskega stanu. iCmet naj ne čuti človeka najmanj istotoliko vrednega, kakor so liudje iz kateragakoli druzega stanu- k tei zavesti ga hoče vzbuditi našf> stranka. Ob enem pa se borimo že sedai, ko ie kmetska stanovska zavest s® slabo prebujena, pro-?! nekmetskim strankam za kmetove koristi o prilik1! sklepanja državnega proračuna, ramih drugih zakonov i*d. Vzbuditi 90% pr&hi-
valstva a' državi k spoštovanju samega sebe in to množico povzdigniti k blagostaniu in zadovoljstvu, to ie naloga našega pokreta.
Kdor hoče z nami opravljati to težko nalogo, ne sme hiti sebičnež. Mnogo ljubezni do bližnjega sploh.
posebno do kmeta, obrtnika in delavca je treba, ako hočeš stopit' v naše vrste. Čim več take liubezn? boš imel in čim manie sebičnosti nosiš pri sebi, tem lepše uspehe boš dosegel in tem raje te bo ljudstvo imelo. Kakor hitro pa prihajaš brez ljubezni in prinašaš le sebičnost, si med nami nemogoč!
Zakai navajamo vse to? Zato, ker iz izkušnje vemo, da se skušaio posebno takrat, kadar imamo dobre stike z vlado, približati našim vrstam razni sebičneži in špekulanti, to je liudje. ki v politiki ne iščeio nič vzvišenega, nego le svojo osebno korist. Pripadnost k političnim strankam smatrajo le kot sredstvo !za dosego raznih osebnih ugodnosti. Nič drugega v politiki ne gledajo. zato so tudi zelo paglo pri-pravlieni meniati pripadnost k stranki, kakor hitro ie stranka izgubila vpliv na potek vladnih po-islov.
Pred takimi ljudmi je treba velike previdnosti. Če se že obesim a stranko, v ospredje ne smeio nikdar! Dokazano le, da so idealisti skromni lmdje in se sami ne silno v ospredje, med tem ko rine sebičnež samega sebe naprej. Že po tem lahko »poznamo, kdo j® ka-
Z zanimanjem sem čital v božični številki »Kmetskega Lista« članek o tisku naše stranke. Vsakdo bo moral priznati, da smo v kratkem času obstoja naše stranke storili na polju tiska že prav mnogo. Toda človek ni nikdar zadovoljen, baje niti ne takrat, ko mu res gre najbolje. Tako pravijo eni; a drugi pristavljajo, da ie taka nezadovoljnost često dobra in koristna, ker žene človeka k novim naporom, k novemu delu, k novemu napredku.
Govorim o našem strankinem tisku in pravim, da smo že mnogo storili, a vendar še nisem zadovoljen. Vzemimo samo paš političen tisk. Imamo le tednik »Kmetski List«. Dobro se je vpeljal in spada danes gotovo med najboljše slovenske tednike. Tudi je nedvomno potreben naši stranki dober tednik, kajti liudska stranka smo in mnogo ie naših pristašev, ki zmorejo jedva tednik. Toda ne smemo si prikrivati, da imamo v svojih vrstah — vsaj na Štajerskem to vidim — zelo mnogo ljudi, ki hočejo čitati tudi dnevnik. (Na Kranjskem je isto.) Opomba urednikova.) Ker lastnega dnevnika še nimamo mor»io naši pristaši segati po dnevnikih, ki so vsemu, kar diši' kmetsko, nasprotni.
Najostudneiše je v tem pogledu »Jutro«. Pridno lovi med našimi pristaši naročnike, vkliub temu skrajno nesramno piše proti kmet-skemu gibanju in s tem iasno do-jkazuie svoje sovraštvo do kmetske-|ga lmdstVa. Sicer je pa to razumljivo. Samo pomislimo, kie vse se je ;emal denar za ustanovitev in vzdrževanje kmetu sovražnih dnevnikov. Svinec, premo?, banke, velike industrije, naeiionalizaciie in druge korupcije — Thurn-Taxis, državne šume itd., — vse to bo zgodovinar nas^l. ko bo proučeval nastanek in življenje takih listov. Z drugimi besedami: Nflšel bo prav vse one, ki so od nekdaj kmeta sroopodprsko izkoriščali in zasužnjevali in bi ga ^sdi spet spravili paraj tia, k'er ie b?l v dobi tlrčanstva, pred letom 1848. In tnk list naj pur ti me prihajati v slovenske hiše? Nikdar! Vse sile moramo napeti, da ee to spremeni.
Drugi dnevnik, ki se v naših vrstah že mnogo čita, je »Narodni Dnevnik«. Je to dostojen list, ki piše stvarno, nepristransko ter je že mnogokrat pokazal svojo naklonjenost kmetskemu gibanju. Zasluži radi tega našo pozornost in dasiravno ni naš, vendarle smemo mirno svetovati to-le: Kdor naših ljudi hoče čitati zraven »Kmetskega lista« še dnevnik, naj si naroči >Narodni Dnevnik«!
Vendar mi to ne zadostuje. Dasiravno »Narodni Dnevnik« precej podpira našo politiko, naš pa le ni. Lahko se zgodi karkoli in »Narodni Dnevnik« bi mogel lepega dne odločno nastopiti proti naši politiki. Nabral bi si mnogo naročnikov med nami, a v usodnem trenutku bi mogel voditi boj proti nam, ki smo mu pomagali do življenja. Nihče od nas bi tega ne mogel za-braniti, kaiti mi nismo lastniki, nismo gospodarji »Narodnega Dnevnika«. To nas sili, da pravočasno mislimo na bodočnost.
Naša stranka raste hitro naprej. Kmetsko ljudstvo se probuja in vedno bolj spoznava potrebo in koristnost take kmetske politične stranke, v kateri kmetje sami odločujejo, dasiravno se pri tem ne branijo nesebičnih sodelavcev, posebno iz vrst šolanih liudi. Mi ra-stemo in bomo prišli kmalu do tja, ko brez lastnega dnevnika ne bomo mogli Vfeč živeti. To je iasno, zato mislimo čimpreje, na ustanovitev lastnega »Kmetskega Dnevnika«. Poizvejmo najprej, koliko pristašev imamo, ki drže že sedaj dnevnice in koliko iih jo. ki bi bili voljni naročiti si »Kmetski Dnevnik«. Ko zberemo te podatke — naša tajništva bodo s pomočjo kraievnih organizacij to nalogo lahko izvršila —, po*em delajmo naprej in ustvarimo tak dnevnik. Meni se zdi, da smo za to delo že dovolj močni. In ne le to, da smo dovolj močni, nego zdi se mi. da nam je za nadaljnji ras rarvoi lasten dnevnik tudi že potreben. Razmišljaimo o tem in delajmo!
»Kmetski Dnevnik«, pridi, pričakujemo. Te, ker si nam potreben!
Razširjajte aavest o potrebi kmetske politične samostojnosti t ^SC
Domaža^zavisf.
kr*dlt m i]ubljan«k« v«»učlliič«? j Ali aaj jtotl. ?u»*l} popra rt r 24 Ali »o radikali krivi, da »» za zgrad-j urah, kar »a saj^sili rszni pollll-bo ceste na Št. 11] že dovoljeni kr«- kanti v dolgih letih? dit ni izrabil docela? Ali so radi- i Da, »Jutro« je imelo prav, ko je čevci centralizirali nekdanje dežel- j zapisalo besedo v domači zavisti«, ne doklade, ker jih takrat, ko se j Domača zavist, to je najbolj smrd-je to zgodilo, sploh ni bilo v vladi? Iljivi tur na našem telesu!
Zloraba vere in narodnosti
Dandanes beremo in slišimo mnogo o zlorabi vere. Mnogim duhovnikom očitajo, da zlorabijo priž-nico za agitacijo za politične stranke, da nočejo deliti svetih zakramentov ljudem nasprotnega političnega prepričanja ali jih cerkveno pokopavati, da hujskajo v spoved-nicah žene proti možem itd. Ako je vse to res, je to gotovo zloraba vere. Naš namen pa ni preiskovati, ali je vse to res ali ne, ampak pogledati hočemo nekoliko v preteklost, kako so takrat zlorabili vero in pozneje narodnost.
Zgodovina srednjega veka nam pripoveduje, kako so širili nemški mogotti krščansko vero v naših krajih. Ne dvomimo, da so imeli misijonarji res dober namen tudi v naše kraje zavesti krščanstvo. Mogočnim posvetnim knezom pa ni šlo toliko za krščanstvo, kakor za razširjenje njihove posvetne moči z zlorabo krščanstva. Zato je precej resnice v besedah pesnikovih, da so nosili nemški misijonarji v naše kraje »v levici križ, a v desnici meč!«
Tudi o križarskih vojskah nam pripoveduje zgodovina. Vojske naj bi imele namen, da iztrgajo nevernim Turkom iz rok gospodarstvo nad svetimi kraji v Palestini. Pre-gnanje Turkov iz Palestine pa je bilo za resnično pobožne in navdušene kristjane le vaba, da so se pridruževali mogočnim armadam, ki so jih zbirali tedanji posvetni
mogočneži za širjenje svojega posvetnega gospodstva na vzhod. Posebno merodajni so bili trgovski interesi, ker so posvetni mogočneži upali priti z zlorabo verskega čustvovanja v posest onih dežel, kjer rastejo dragocene dišave.
Tudi politika današnjih koloni-jalnih držav ni nič boljša od one za časa križarskih vojsk. Misijonarji širijo sveto vero. Ti ne iščejo nobenega posvetnega bogastva. Misijonarju pa sledi takoj za petami trgovec in trgovcu .vojak z bajonetom, da za krščanstvo pridobljene dežele nasilno podjarmi za kapitaliste svoje države. Ali ni to zloraba?
V svetovni vojni smo vedno brali, da gre za osvoboditev malih narodov. Kako pa je sedaj po vojni? Ali ne zdihujejo ravno mali narodi pod najhujšim pritiskom in izkoriščanjem velikih? Ali imajo tudi veliki narodi kaj drugega od vojne, kakor trpljenje in nezadovoljnost? Vera, da bodo mali narodi po vojni svobodni in veliki narodi srečni, se je izkazala kot silno napačna in sicer zato, ker je željo malih narodov po neodvisnosti zlorabil med-jnarodni veliki kapital, da je ljudi i navdušil za vojno. Ko pa je bilo vojne konec, so za vojno umetno navdušeni mali narodi spoznali, kako grdo so bili ogoljufani.
Vsaka zloraba se enkrat maščuje. Maščuje se zloraba vere, mašče-; vala se bo tudi zloraba narodnosti.
Razne politične vesti.
»Ako odbijemo eno licitacijo v Pokljuki, kjer je »domača zavist« zelo oškodovala naše podjetnike in delavce le navidezno v prilog erar-ja, se v tem resortu (v ministrstvu za gozde in rudnike) ne rešuje od ■julija 1925 noben akt, ki bi prinesel kaiko korist našim krajem.« (>Jutro< dne 6. januarja, uvodnik).
Poglejmo enkrat možato resnici v obraz in povejmo na glas: Dedna slovenska slabost je nevoščljivost! Malokje najdemo v naših krajih človeka našega rodu, ki bi privoščil svojemu bližnjemu dobro, tudi če se njemu samemu slabo godi, ampak navadno srečavamo v življenju osebe našega rodu, ki govore: »Če jaz nimam, tudi mojemu sosedu ali mojemu bližnjemu ni treba imeti!«
Do skrajne brezobzirnosti in nečloveške umazanosti se je dvignila slovenska nevoščljivost v prvi dobi svetovne vojne, ko so oblasti zasledovale politične osumljence. V cesarske pisarne je takrat kar deževalo podpisanih in nepodpisanih ovad, ki jih je narekovala zavist in konkurenčni boj najbolj umazane vrste. Pek je ovadil peka, trgovec trgovca, uradnik uradnika, samo da se iznebi neljube mu konkurence! Slovenska nevoščljivost se je takrat razgalila v vsi svoji grdo-biji in hudobnosti.
Tudi danes ni še nič boljše. Mogoče je še slabše. To dokazuje celotna naša politika od prevrata dalje.
Prvo delo slovenskih političnih voditeljev po prevratu je bilo iz ne-voščljivosti izvirajoče medsebojno ovaduštvo. Eselesarji so tožili pri Srbih, naših novih gospodih, liberalce, liberalci pa klerikalce, upajoč in računajoč, da se bo enim ali drugim posrečilo s srbsko pomočjo ugonobiti svoje politične nasprotnike in konkurente. Grdobije in umazanosti svojega početja se seveda nihče niti zavedal ni — tako globoko je padla naša javna morala v umazano močvirje —, zavedali pa so se te umazanije Srbi, ki so kmalu spregledali ostudno slovensko igro in začeli pravilno ceniti vse skupaj z besedami .»umazana golazen« in »robske duše«. To je bil prvi plod slovenske politike nevoščljivost!
Drugi plod: izgubljena Koroška. Eselesarji so se hoteli postaviti, da so oni rešili Koroško in so jo hoteli hkrati pridobiti za svojo stranko, liberalci pa za liberalno. Korošci pa, ki iz umazane nevoščljivosti izvirajoče politične igre niso razumeli, so glasovali za — Nemce, liberalci in eselesarji pa danes lahko uganjajo svoje mance med seboj! Ali je greh, če rečemo, da jim je prav?
Dogodki so se sčasoma razvili tako, da v Beogradu danes ni zastopana v vladi niti liberalna (sa-mostojno-demokratska) niti esele-sarska stranka. Edina vez, ki jo vzdržuje še Slovenija z vlado, so v hrvaškem kmečkem klubu včlanjeni štirje slovenski poslanci. Po nesrečni in popolnoma zavoženi demokratski in eselesarski politiki zadnjih let bi količkaj pameten človek- pričakoval vsaj to, da izven
vlade stoječi slovenski poslanci onim slovenskim poslancem, ki vzdržujejo zadnje odkrite vezi z vlado, vsaj polen ne bodo metali zahrbtno pod noge in da bodo vodili na korist celokupnosti vsaj lojalno opozicijsko politiko. Toda ne! Nevoščljivost in strankarska zagrizenost je stokrat močnejša kakor pamet.
Kakor hitro pa nevoščljivost vse podre, kar je zasnoval kdo drugi, pa prihajajo na dan z jokom in stokom, da se za Slovenijo nič ne naredi. Tožijo in stokajo, da v ministrstvu za gozde in rudnike od julija 1925 ni podpisan noben akt več, ki bi bil na korist Slovenije. Tožijo, da se v Ljubljani še ne zida poslopje za poštno hranilnico. Tožijo, da volitev v Trgovsko zbornico še ni. Najbolj pa vpijejo nad Radiča, češ da je »klerikalec«, ker je v svoji pravičnosti popravil nekaj krivic, ki jih je bila zagrešila nad slovenskim učiteljstvom samostojna demokratska brezobzirnost, tako da zahteva tudi glasilo demokratskega učiteljstva »Učiteljski Tovariš«, naj se politična preganjanja nehajo!
A ravno večino tega, kar bi Slovenija že zdavnaj lahko dosegla tudi pod sedanjo vlado, so preprečili s svojimi intrigami ravno oni, ki danes najbolj vpijejo! Mi smo že parkrat povedali, da sede v nekaterih ministrstvih, kjer gospodujejo radikali (ne radičevci), veliki nasprotniki sporazuma in intimni, prikriti prijatelji samostojnih demokratov. Take prikrite zveze imajo tudi eselesarji. V radičevskih ministrstvih sedi vse polno vplivnih višjih uradnikov, ki vladnega dela ne podpirajo, ampak ga naravnost ovirajo. Vseh teh ljudi ni mogoče pognati čez noč na cesto, minister sam pa tudi ne more reševati vseh aktov. Zato vse delo res zastaja, ne zastaja pa po krivdi slovenskih in hrvaških radicevcev, ampak vsled zahrbtnih intrig slovenske nevoščljivosti. To je resnica, ki je ne izbriše s sveta nobena še tako spretno prikrojena laž.
Jako lahko je v Beogradu srbskim načelnikom šepetati na ušesa, naj ukinejo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, doma pa se izigravati kot prijatelji slovenskega trgovstva. Lahko je v Beogradu intrigirati na skrivaj zoper ljubljansko vseučilišče, češ, da je preveč slovensko in premalo »jugoslavensko«, doma pa razbijati na veliki boben in se izdajati za največjega »zaščitnika slovenske kulture«. Jako težavno pa je take iz gole nevoščljivosti izvirajoče grehe popravljati! Če demokrat je in eselesarji vpijejo, da ne gre vse tako, kakor bi lahko šlo in kakor bi moralo iti. naj blagovolijo najprej sebe pogledati in si izprašati svojo kosmato vest!
Tudi slovensko uradništvo ni brez vsake krivde, da je v Sloveniji tako kakor je in da se nič ne premakne naprej, ker ie zelo močno okuženo od interesov dnevne politike in političnih strank in slučaji politične sabotaž® tudi v uradih v Sloveniji niso neznani. Ali so radičevci krivi, da je zapadel lep
Narodna skupščina sedaj ne zboruje, ker so se 7. t. m. pričeli srbski (pravoslavni) božični prazniki. (Pravoslavni koledar je za 13 dni za našim.) Pač pa je finančni odbor, v katerem je tudi tov. Pucelj, zboroval do 5. t. m., a v ponedeljek JI. t. m. je zopet pričel z delom. Finančni odbor sedaj pregleduje predloge za državni proračun. Vsi dosedanji proračuni, ki so jih izdoble ljudstvu sovražne stranke, so bili od leta do leta večji. Sedaj se bo proračun na zahtevo Radiče-ve stranke zmanjšal, da se s tem da možnost tudi na znižanje davkov, katere so poprej obenem z državnimi proračuni od leta do leta poviševale ljudstvu sovražne stranke. Najpozneje v marcu bo proračun gotov. To bo v 7 letih pravzaprav šele drugi redni proračun. Nekmetske stranke so namreč delale le z dvanajstinami, ker so na ta način lažje kar večkrat na leto zviševale davke. Zanimivo je, da smo dobili proračun leta 1922., ko je bil tov. Pucelj v vladi in sedaj ga zopet dobimo, ko je v vladi Ra-dičeva stranka, h kateri pripada tudi tov. Pucelj. To je nov dokaz, da mi delamo, ne da bi obljubovali,
med tem ko demokratarji in eselesarji samo obljubujejo, ne storijo pa za ljudstvo ničesar. In ker ničesar ne store, so prisiljeni v svojih listih ljudstvu kar na debelo lagati.
Pri volitvah v Delavsko zbornico so sestavili skupno listo kapitalistični demokratarji in — narodni socijalisti. Kadar prideta skupaj voda in ogenj, mora močnejši od obeh elementov izginiti.
Naši nasprotniki se vsak dan tolažijo z lažjo, da vlada stoji pred krizo. Sedem mesecev že lažejo, da bo vlada »jutri« padla. Posebno vztrajni lažnjivci so demokratarji. Kar venomer vam trobijo v svet, da je vlada pred padcem. Toda ljubi Bog se jih noče usmiliti, da bi jim uslišal željo. No, mi jim žalost lahko povečamo še z eno ugotovitvijo. Leta 1920. smo dobili v Sloveniji le osem poslancev in vendar smo razumeli izbrati v Beogradu tako kombinacijo, ki je držala 21 mesecev. Sedaj imamo v Sloveniji že 4 poslance, toda zopet smo izbrali kombinacijo, ki drži že 7 mesecev. Kaj pa tigri? 20 jih ie bilo, pa so le z največjo težavo leta 1924. izvojevali položaj, ki jim je dovoljeval sodelovanje v vladi ko-
Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO« i
5
maj 4 mesece. A dolgojezični in vsemogočni demokratarji? Kako mogočne »o se delali v PP-vladi, toda že po par mesecih jih je prvi P brcnil, da so odfrčali, kakor žoga. To se je zgodilo baš takrat, ko so v >Jutru< najbolj lagali, kako trdno Je demokratarsko stališče v vladi! Smo že vajeni demokratar-«kih laži, zato tej pokvarjeni gospodi nihče ničesar več ne veruje.
Tudi v imenu Slovencev. V Vu-kovaru na Hrvaškem je bilo te dni veliko zborovanje naše bratske hrvaške kmečke stranke. Zborovanja ae je udeležil tudi minister Radič, ki je kralju brzojavno voščil z zborovanja srečno novo leto v imenu Hrvatov in Slovensev. Zakaj je omenil v svoji brzojavki tudi Slovence, nam pojasnjuje Radič v svojem »Domu« takole: »Slovence je omenil zato, ker je ta to formalno in stvarno pooblaščen kot voditelj hrvaške in slovenske kmečke stranke.«
Brezuspešna prizadevanja dr. Korošca. Žalostni položaj njegove stranke sili dr. Korošca, da poskuša na vse mogoče načine priti y vlado. K temu korak* ga silijo šolani ljudje v njegovi stranki, ki se boje grozeče redukcije uradništva, lilijo ga pa tudi »bapani njegovi kmečki volilci, ki se dobro zavedajo, da se v opoziciji »e da nič doseči, v vladi pa vsaj nekaj. Plod dr. Koroščeve opozicije je, da njegovi poslanci danes ne morejo ljudem nič pokazati. Ker jim ne prinašajo % seboj iz Beograda nič drugega, kakor prazno zabavljanje na vlado, a katerim se pa ne da davkov pla-ievatsu Dr. Korošec, ki je še nedavno očital Radiču, da je »kapituliral«, bi danes silno rad tudi »kapituliral« in se odrekel avtonomiji in morebiti še celo svoji veri, samo če bi mogel v vlado. Položaj pa je danes tak, da ga v vladi nihče ne potrebuje, ker ima vlada dovolj močno večino, da ga tudi nihče ne mara, kakor dokazuje pisava glavnega glasila radikalov »Samouprave«. Pogrešnost politik© SLS spoznavajo danes tudi najbolj vneti pristaši dr. Korošca, kar se kaže zlasti na podeželskih shodih SLS, ki so tako maloštevilno obiskani, da vse kaže, da dr. Korošcu tudi zloraba vere v politične namene ne
bo pomagala. Slovenskemu kmetu se odpirajo oči!
»Vera je v nevarnosti« kriči zadnji »Domoljube Vprašamo prav pohlevno: Ali je kje v naši državi prepovedano duhovnikom maševa-ti? Ali jo prepovedano pridigova-nje in krščanski nauk? Ali je dala vlada kje kakšno cerkev zapreti, tja verniki ne morejo v cerkev? Ali je duhovnikom in staršem prepovedano učiti otroke krščanskega nauka? Niti ena prepoved te vrste nam ni znana! Mogoče jo pozna >Domoljub«? Da bi pa moral biti katoliški kristjan baš političen pristaš Slovenske ljudske stranke, to ne stoji v nobenem katekizmu, ne v malem, niti v velikem in tudi to ne stoji v nobenem katekizmu, da bi morala imeti SLS vedno večino slovenskih mandatov. To niso verske, ampak popolnoma posvetne zadeve, o katerih naj odločujejo ljudje sami po svoji lastni pameti in po svojem preudarku.
Boj proti vseučilišču v Ljubljani. V »Jutru«: smo brali, da se bo boj proti vseučilišču V Ljubljani še nadaljeval, sicer bolj prikrito, a nič manj trdovratno. »Jutru« bi bili ja-ko hvaležni, če bi nam povedalo, kil« bo boj proti vseučilišču nadaljeval. Mi ga bodo eselesarji? Ti pravijo, da so največji varuhi slovenskega vseučilišča v Ljubljaui. Radie ga tudi ne bo, ker je baš on slovensko univerzo v Ljubljani rešil, kar je nepobitno dokazano. Samostojni demokratje se kljub znani izjavi svojega političnega voditelja tudi bore za slovensko vseučilišče v Ljubljani, vsaj na zunaj. Kdo se bo torej bojeval?
3>r. Kulovec in proračun. Dr. Kulovec objavlja v »Slovencu« cele strani svojih govorov, ki jih je imel v finančnem odboru k proračunu. Pribijamo, da niti en Srb ali Hrvat ni poslušal Kulovčevega govora, doma se pa v »Slovencu« dela, kakor da je cel Beograd kar strmel ob njegovem govoru!
Dobre socijalne ustanove. »Slovenec« si je na prvi predpustni dan dovolil šalo, da je zapisal, da so vse socijalne ustanove v Sloveniji bile organizirane takrat, ko je bila na vladi SLS. — Zato pa so tudi take, kakršne so.
Shodi in razne priredifne.
V	Šmartnem v Tuhinju bo sestanek krajevne organizacije v nedeljo 17. jan. po prvi maši. Poroča tov. Mravlje.
V	Zg. Tuhinju sestanek kraj. org. v nedeljo dne 17. jan. ob 11. uri dop. Poroča tov. Mravlji-
Škofja Laka. Občni zbor okrajne organizacije ZSKL bo 24. januarja na Trati pri Zakotniku ob 2. uri popoldne.
Žabniea. Občni zbor društva kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo 17. januarja ob 3. uri pop, v Gasilnem domu. — Janez Oman, predsednik.
Županski tečaj v Škof ji Loki priredi »Županska zveza« v soboto, dne 16. t. m. za škofjeloški sodni Okraj. Župani in drugi občinski za-
stopniki naj bi se udeležili poučnih predavanj v obilnem številu.
Veliko zborovanje za zvezo Slovenije z morjem se je vršilo zadnjo nedeljo v Novem mestu. Zborovanje je sklical novomeški župan g. dr. Režek in se je vršilo v Narodnem domu ob prisotnosti mnogih županov, zastopnikov raznih gospodarskih organizacij, vseh političnih strank in raznih oblastev. Predsedoval je g. dr. Režek. G. A. Lušin je kot predsednik odbora za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Lukovdo-la z reško progo pozdravil zboro-valce ter predlagal brzojavni pozdrav kralju. Nato sta imela gg. inženirja Klodič in Hrovat znanstvena predavanja, v katerih sta se odločno izrekla za progo Kočevje —
Stari trg — Vrbovsko — Srbske Moravice in za zvezo Črnomelj preko Lukovdola na Moravice. Za isto progo so na to govorili še gg. Koče, Mohotrič kot tajnik trgovske zbornice, posl. Sušnik, tov. Pucelj, dr. Zupani« in inž. Zupančič. Nato je bila z velikim navdušenjem sprejeta spomenica, ki se izreka za progo Kočevje — Stari trg — Srbske Moravice ter Evezo Črnomelj —• Lukov dol — Srbske Moravice. Tako vedno bolj zmaguje proga, za katero se je naša stranka po tov. Puclju tako odločno zavzela že 1. 1922 ter takrat dosegla tudi njeno uzakonitev. Sedaj na delo, da bo beseda čimpreje postala meso!
Pekre pri Maribora. Prošlo nedeljo (10. t. m.) se je vršil pri nas zaupni sestanek pristašev ZSKL, čigar uspeh je bil: ustanovitev krajevne organizacije za občine Pekre (sedež), Limbuš, Laznica in Hra-stje in Vrhovdoi. Zbor je otvoril tov. Ivan Klemeu, ki je zelo lepo govoril zastopnikom kmetov in delavcev in jim nazorno predocil skupne težave in tudi težnje. Za njim je govoril tov. Tono Lipovšek o političnem položaju; zelo naravno je opisal kmečko - delavsko politiko v državi, nakar je tov. Roman Bendč govoril o organiaaciji in nasprotnih strankah. Po kratki de-
bati se je ustanovila krajevna organizacija ZSKL v Pekrah pri Mariboru, ki ima v svojem prvem odboru same odlične in značajne zastopnike kmečkega in delavskega stanu. Odbor je sledeče sestavljen: predsednik tov. Brezovnik Štefan (Pekre); podpredsednik tov. Froh-lich Miha (Laznica); tajnik tov. Kralj Josip (Pekre); blagajnik toy. Šauperl Mirko (Laznica); odborniki: tovariši Kmetič Ivan, Vigec Ivan (oba v Pekrah), Rodošek Josip (Hrastje), Lešnik Franc (Pekre), Šraj Anton (Limbuš), Rež-man Ivan (Vrhovdoi) Vigec Toma (Pekre) in Črnko Anton (Limbuš). Novi odborniki so prevzeli poverjena jim mesta ter soglasno izrazili' željo, da se skoraj priredi v Pekrah javen shod pri tov. Ivanu Kmetiču. Potem, ko so se javili še nekateri novi naročniki Kmetskega lista — se je dobro uspeli sestanek zaključil. — Kako trda prede eselesarjem v tukajšnji okolici, je najboljši dokaz okolnost, da so takoj, ko so zvedeli za naš zaupni sestanek, sklicali v župnišču v Limbušu shod: SLS, kjer so govorniki v svoji onemogli jezi udrihali po Radiču In njegovih zvestih, da se je kar kadilo. Ali vse to kričanje odpira omah-Ijivcem oči, zato se obračajo k toliko zaničevani — radičevščini.
Dopisi.
štajersko.
Griže. Ne smemo pozabit povedati, da smo imeli pred božičnimi prazniki misijon. Bil je prav lep in v takem času, ko ni bilo drugega dela, da so lahko prihajali k pridigam tudi iz sosednih far. Nekateri so prišli s svojim nagibom, nekateri iz radovednosti, kaj se bo slišalo. Saj so bile lepe in podučlji-ve pridige, vsakega je nekaj zadelo, posebno pa brezverske in proti-verske časnike. Bili so imenovani »Jutro«, »Domovina«, »Naprej« in »Svoboda«. Čez naš »Kmetski list« mi bilo nič slišati graje, saj gospodje misijonarji dobro vedo, da je »Kmetski list< eden najboljših listov. Samo to je bila napaka, da so pozabili naš list pohvaliti in pa povedat, da »Slov. Gospodarju« ni mnogo za verjet in da strašansko laže.
Ormož. Dne 2. t. m. je slavila Ormoška posojilnica 50 letnico svojega obstanka. Pri slavnostnem banketu v dvorani »Katoliškega doma« je nastopilo nebroj govornikov, ki so, kakor je pri takih prilikah običajno, napivali eden drugemu ter delili lavorove vence onim, ki so si pridobili zasluge za obstoj in razvoj zavoda. Pri tem je bridko ganulo dolžnike, komaj so se zdržali solz. Prišli so do spoznanja, da njih naporno plačevanje debelih obresti v zadnjih letih ni bilo zastonj. Pogoščeni « pečenimi purami in starim vinom so se nanovo poživeli. Mali možicelj je v navdušenih besedah priporočal takozva-no Radičevo Kmetsko hranilnico in posojilnico v Ormožu. Rekel je, da je ta posojilnica dobra, ker se je porodila kot zdrava hčerka ravno
ob 50 letnici svoje matere. Dobra in zanesljiva tudi zato, ker jo čuvajo žandarji pred izkoriščevanjem raznih ježov, banditov in lopovov. Prav tako. Neki kmet pa je pripomnil, da bo Kmetska posojilnica uspevala in vršila svojo nalogo v dobrobit kmečkega ljudstva tudi brez slavnostnega banketa, dišečih pečenih puranov in starega vina iz znane kleti. Živijo! Ampak kmetska ta slavnost ni bila!
Mariborski carinski škandal. Pod tem naslovom je prinašalo »Jutro« senzacionalna razkritja o tej zadevi, vredna samega Scher-lock Holmesa. Celi vagoni špedicij-skega blaga z najdragocenejšo vsebino so kar izginili, carinilo se je najfinejšo luksuzno svileno blago za juto itd. itd. Vsled pomanjkanja prostora nam je nemogoče naštet) vse gorostasne malverzacije, ki jih je »Jutrov Sherlcck Holmes« nanizal in naprtil carinskim činovni-kom mariborske in dravograjske carinarnice. Kdor je čiial »Jutro« štev. 236/25 je po teh razkritjih pričakoval, da morajo priti aretirani cariniki in trgovci, če že ne na »gavge«, pa vsaj v večletno brez* danjo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Vsa javnost je bila ogorčena ne samo nad aretiranimi, ampak sploh vsemi carinskimi uradniki ter v vsakem domnevala tihotapca. Toda cela zadeva se je* razblinila v nič, javnost pričakuje pojasnila, »Jutro« pa, ki je tako hitro pograbilo priliko, da lopne po uradnikih — molči! Po naših informacijah so okrivljenci popolno-ima nedolžni in jih je tudi spustila ! sodnija na svobodo, proti kavciji 'sicer, to pa menda zaradi lepšega, i V kolikor je nam znano, so bili ne-
b
jag" Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta
---1 „| #WTTM Tifmrnr t Ilirf^	Hi[II7'W——Tfn—lIMHIIBIIII IMI HI li I ail 11 illl—l HIlM	III ill
kateri trgovci in uradniki aretirani na podlagi anonimne ovadbe hohštaplerskih lažinarodnih elementov, ki so to storili iz osebnega maščevanja in pa, ker se uradniki pri občevanju z narodom niso držali batinaškega sistema. Pri konfrontaciji aretiranih uradnikov in trgovcev se je celo pokazalo, da se konfrontirani vidijo prvič v življenju. — Vzlic temu dejstvu pa nosi potek procesa znak neke počasnosti, takorekoč zavlačevanja. Zakaj se razprava ne pospeši, da dobe krivci zasluženo kazen, nedolžni pa zadoščenje in odškodnino? Ono »Jutro«, ki vedno nastopa v pozi zaščitnika državnih uradnikov, in ki ima ravno v državnem uradništvu največjo oporo, je takoj prevzelo vlogo obtožitelja in s svojim pisanjem vzbudilo ogorčenje javnosti proti aretiranim carinskim uradnikom in to še predno je imelo sodišče priliko, da izreče svojo besedo. Mogoče v namenu, da vpliva na potek razprave. Iz vsega pisanja »Jutra« v tej zadevi je resnica samo to, da je to škandal, toda ne carinski, ampak žurnalistični! — Tu je pokazalo JDSarskao »Jutrom svojo pravo ljubezen do državnega uradništva. Zadnji čas je že, da tudi slovenski državni uradniki zapustijo bankokrate in se pridružijo zopet tistemu, iz katerega so izšli — podeželskemu ljudstvu.
-j. 5.
Kranjsko.
Z Iga. Podpisani sem v Kmetijskem listu z dne 7. 10. 1925 napisal o g. kaplanu Cirilu Milavcu: »Če bi se nahajal ustanovitelj krščanstva sedaj na zemlji, mogoče bi Vi igrali vlogo farizeja, a mi čolnarja. Ali gre opravičen iz templja, kogar sodišče nagajžlja s 4000 kronami kazni radi zlorabe svetišča?« Izjavljam, da ni res, da bi bil g. Mila-vec kdaj kaznovan od sodišča radi zlorabe svetišča in mu s tem dajem zadoščenje. Janez Šenk.
Kaj je novega na Gorenjskem? Pod tem naslovom prinaša glavno glasilo dr. Žerjava v drugi številki, za katero se kar tepejo po Gorenjskem, zanimive novice, in s tem otvarja za novo leto predalček, kakor trdi spodaj »drugič kaj več«, debato o naprednem poglavju. Rade volje otvorimo tudi v našem glasilu z »vedno na razpolago« pod istim naslovom, če ga smemo uporabiti v zabavo in strah trepetajočim pred Radičem v Radovljici, ki so ga videli že pred več kot enim letom, takrat še v glavnem glasilu dr. Žerjava, v »Jutru«, da so bili že radicevci v Radovljici in imeli zborovanje. Da gremo povrsti, pričnimo pri »antanti«, kakor jo imenujejo demokratarji. Tam pravijo, da jih je rešil pri antanti letos posl. Pucelj, odkar je radičevec. Ali se pa spominjajo, kdo je takrat preprečil na Pokluki, ko je šlo za 7 let in to proti »antanti«, samo takrat za napredne. Kateri napredni veljaki so takrat preprečili, je gotovo temu ljubljenčku dobro znano. Ko je pa postal minister šum dr. Žerjav, je hotel udariti antanto in dal ves les naprednim in to lansko leto, in koliko je pri tem oškodoval toliko osovraženo antanto, naj služi za
podlago samo izjava člana te antan-te, ki je rekel, da noben minister ni tako fest, ko Žerjav, ki jih je rešil tolike zgube, in da namerava družba samo, če bo vedno tako do bro odrezala, pristopiti v zmagoslavno SDS, ker se pod Žerjavovim ministrovanjem najbolje počuti. Torej kdo gre bolj eselesarjem na roke? Potem pride na vrsto Až-man, češ, kako se eselesarji ponašajo. da jim pripelje g. Pleničarja iz Krope v Radovljico. Čemu strah pred Pleničarjem, ko sedanji vodja radovljiške šole izjavlja, da je bilo njegovo vodstvo v Pleničarjevem času v Radovljici vzorno; če pa je bil klerikalec, ki ste ga s svojo prenapetostjo ustvarili, pa še ni zaslužil Krope. Povemo vam toliko, da ne boste v takih skrbeh, da se za Radovljico prav nič ne dela, če hočete, se bo tudi, ker se smatra, da je tak učitelj, o katerem izreče sedanji šef radovljiške šole zgornje spričevalo, za Radovljico predober. Kulantna pohvala naprednega učitelja eselesarju! Pa pojdimo naprej! Pravijo, da je položaj novih radičevcev čuden in da se vsi poštenjaki nagibljejo k SDS. Tudi je za samostojne demokrate še bolj čudno, če povemo, kar nismo nameravali, da je predsednik krajevne organizacije v Gorjah g. lesni trgovec Vinko Jan ml. šel v spremstvu šestih ali sedmih mož na dan sv. Štefana v Zagreb v narodnih nošah voščit krstno slavo prosvetnemu ministru Radiču. Nismo pa še slišali, da bi samostojni demokratarji v narodnih nošah počastili vsemogočnega Gregorja ob njegovi krstni slavi! Njegovo spremstvo je povedalo o velikanski udeležbi hrvatskih kmetov in o Radičevi zmožnosti in njegovem sijajnem govoru. Čemu potem hodi predsednik SDS se klanjat Radiču, ko nima »srca za Slovence«, da govorimo z »Domovino«? Saj je bližje g. Žerjav in vse drvi za njim, njegovi zaupniki pa iščejo zaupanja ali kaj pri radičev-skih ministrih. To je tudi častni dokument, kako se SDS na Gorenjskem sploh jača in raste, zaupanje v Žerjava pa pada. Sicer bi pač ne bilo treba iti v Zagreb. Kako skrbe v Radovljici odborniki SDS za obrtnike, gostilničarje, je slučaj, da je ravno demokratarski odbornik SDS predlagal v vodovodnem odseku povišanje pristojbine na vse vodovodne naprave, kar so eselesarski odborniki rade volje sprejeli. Fina napredna stranka za kmeta, obrtnika in delavca, kaj ne? Potem govori dopisnik o planinah, kaj vse je Žerjav v pol leta naredil. Pa glej nesreče! Pred volitvami je bilo obljubljeno na shodu v Železnikih nad Škofjo Loko: Če volite Žerjava, bo planina Pečana vaša! Po volitvah pa je občina, ki je dala Žerjavu skoraj 200 glasov, planino Pečano izgubila in planina je prišla v last Nemškorov-tarjev v Bohinju. Pač lepa skrb Žerjava za občino, dasiravno pravijo njegovi, da bo skrbel le za tako občino, ki da njemu glasove. So pač Železniki ponosni na njega! Potem omenja Kovačevica, da je obljubil na Bledu, da bo razdelil državne gozdove kmetom, kar ni res. Vprašamo g. Žerjava kot ta
kratnega ministra šum, zakaj ni dal blejski občini 2000 metrov lesa in igralnice, ko je pred volitvami obljubil? Tako je danes blejska občina deležna krutih napadov v »Domoljubu«, ki so citirani na naslov samostojnežev, ker »Domoljub« laže. Blejska občina in nje župan je žrtev obljub dr. Žerjava in so vsi napadi od strani »Domoljuba* na samostojneže neutemeljeni in spadajo, če se prav spominjamo, na ime »cekin«. — V Begunjah je bil zadnjič nek požar. Pravijo, da
je zažgala elektrika, obljubljen« pred volitvami v Podgoro od strani agitatorjev dr. Žerjava. Zato nI vzroka, da se demokratarji po Gorenjskem šopirijo. Samo pomislimo vsa ta dela za procvit kmetske-ga stanu! Še bolj pa raste stranka in njeni pristaši izkazujejo čast v narodnih nošah Radicu. Le da se ne bo kakšen eselesar ali Prepe-luh-Pucljevec toliko pregrešil, da bi šel v narodni noši na shod Pri-bičeviča! Bomo videli. Drugič kaj več!
Novice In razno.
Plačujte naročnino za »Kmetski j Narod« in »Slovenec« v Ljubljani List« in pridno nabirajte nove na- Da pa starost pred neumnostjo ne
Oopozarjamo na razpis v zadnji številki našega
ročnike! nagrad lista!
Vse naše naročnike prosimo, da nam sporoče, kaj jim v listu ne ugaja, katere stvari naj se v listu >olj povdarjajo, kaj še manjka v listu in vse nasvete za izboljšanje istega. Skušali bomo potem list taco urejevati, da bo vse naročnike zadovoljil. — Uredništvo.
Umrl je 8. t. m. v Kotu pri Veli-cih Laščah tov. Štefan Ivane p. d. Peterlinov v najlepši moški dobi.
varuje, to nam najbolje dokazuje »Slov. Narod«, med tem ko »Slovenec« dokazuje, da tudi starost ne more odpraviti hudobnosti in zlobnosti.
iTridesetletaico svojega obstoja slavi letos Posojilnica v Trbovljah.
Naši vojni dolgovi. Posebna komisija, katere član je tudi naš gorenjski rojak baron dr. Shvegel, je odpotovala v Pariz in v Ameriko, da uredi vprašanje plačevanja našega vojnega dolga Franciji in Ameriki. Naš vojni dolg Franciji
Uničila ga je jedka. Bil je zvest znaša 1 milijardo in 738 milijonov
n.s	M ™ ^ i	,____i ___ .v, . , ,	..
naš somišljenik. N. v m. p4 Preostalim naše sožalje! \ ozi desno! Taka postava velja
frankov, ameriški dolg pa cenijo okroglo na 60 milijonov dolarjev. Komisija, ki jo vodi finančni mini-
od novega leta za celo državo. Isii »ter Stojadinovič, ima nalogo, da red je vpeljan tudi v vseh sosednih j doseže pri francoski in ameriški državah, tako da tudi tuji avtomo- j vladi kar največ olajšav pri plače-bilisti dobro vedo, kako jim je pri vanju dolga.
nas voziti. V stari Avstriji je vsaka pokrajina' sama določila red vožnje.
Ministrski predsednik Paši6 se je odpeljal s svojo soprogo na juž-
Na Kranjskem in Štajerskem se je no Francosko, da si okrepi svoje vozilo levo, na Koroškem in v ve- rahlo zdravje. Pričakujejo, da se čini ostalih pokrajin pa desno. Sa- j vrne šele čez 1 mesec, daj je stvar za vse enotno urejena.! Albanija, ki je doslej bila repu-iz Radovljice se nam poroča, da;blik ge hože gedai b -e spreme_
glavna zaloga nima loba.ca. Kadi njti v kraljevino. Sedanji predsed-tega je brez tobaka cel radovljiški nik albanske republike Ahmedbeg okraj. Glavni zaloznik je eselesar. Zogu boče postati kralj Pristaši te-
Zakajneskrbizared?	ga gibanja pravijo, da Albanci še
»Dohodnina«. Čas je za napove- zrelj za republiko. dovanje dohodnine. Kako se napo- „	„
veduje in kako se delajo pritožbe i Za zajce ustreljene namreč, so proti previsokim predpisom do. ■ Potrebni potni listi ce ga hoces n^ hodnine, o tem nas nafanuio po-'?1 J h^b¥no- MSfm ™gistrat uči drobna knjižica »Dohodnina«, I ljuMjanski je naročil svojim orga-ki stane 10 D'n do Došt' 11 D n nom na	morajo vsake-
Naročite in pošljite denar na na-1^	fe/ima
slov: Kmetijska tiskovna zadruga!od obcrae, Potrd,la' ( a f
r . ii. • i i , v fon :pravega lovca ustreljen. Lovsko \Ljubljam Kolodvorska ulica^društvo je baje zaprosilo mestni »Jutro« objavlja imena vseh cla- magistrat za tako postopanje in
nov predsedstva m vseh članov na- , ® „ • „ • , fQi, h« v , , i.i . , . sutemel uo svoto prosn o s tem, da celstva demokratske stranke v ljub-nosi?io V LjubljanP0 zaj(le po najveg
ljanski oblas i. V predsedstvu l«llovslci tat e. Nočemo zagovarjati
18 oseb meu temi niti en kmet;.oygkih { ali da me9tni magi.
V načelstvu pa naštejemo 72 oseb t kar kra|komalo zapove zaple_
a med temi le s težavo najdero 8 |nm v?ak za; za	pri_
osebe, ki imajo tudi kmetijo. Fi. S©jnagaltc nfma od «;b5ine potrjenega
kdo verjame, da je Žerjavova;	to pa tudi ne gre. V8ak,
stranka kmetska.	jkd prinese zajca ni tat. Če je
Somišljeniki! Zahtevajte p« vseh |mestnfmagistrat mAenja, da je sa-
,cnlno h in l/ovomo n lr«m ai*	i	° yt	v	, ,, ,,
mo na ta način mogoče zatreti divji
gostilnah in kavarnah, kamor za hajate, »Kinetski List«! Svoje potrebščine kupujte le pri tvrdkai, ki na^a dajejo oglase!
Petdesetletnico obstoja je te dni obhajal tržaški slovenski dnevnik »Edinost«. List vkljub vsemu po-lentarskemu nasilju odločno brani pravice slovenskega rodu.
Slovenci imamo sedaj že tri dnevnike, ki so stari nad 50 let in sicer: »Edinost« v Trstu ter »Slov.
lov, potem bi moral preje razglasi-fi po vsej Sloveniji svoj ukrep, da bi se prizadeti znali ravnati. Mnenja pa srno, da je dolžnost zakup-jnika lova, da skrbi za to, da se v njegovem lovu ne krade, ne pa da mesto ovira prost promet.
»Kmefijski koledar« za 1. 1926. v žepni obliki se š° dobi. Je trdo vezan in stane 10 Din, po pošti 11, dinarjev. Naročila sprejema: Kme-
Pridobivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
2
htijska tiskovna zadruga v Ljublja-mi, Kolodvorska ulica 7.
Potres smo zopet čutili v nekih Vkrajih, tako v Postojni in v Zagrebu, pa tudi drugod v četrtek 7. t. m. : zjutraj. Učenjaki napovedujejo za (letos še več potresnih sunkov, ki Jih bo čutila Slovenija.
Močan potres so imeli v zadnjem • času tudi v Italiji in na Kitajskem. "V Italiji je poškodovanih precej »hiš, med tem ko je na Kitajskem 'tudi zelo mnogo človeških žrtev. V dveh vaseh je prišlo ob življenje iprav vse prebivalstvo.
Potres na novega leta dan se je »čutil tudi v Avstriji prav do Dunaja. Središče potresa je bilo v Italiji. .Najmočnejši je bil v Benetkah, kjer Je trajal 9 minut in je porušil več 'tliš. V Trstu je trajal potres dve minuti in je bil žo tako silen, da Je vse ljudstvo drvelo na cesto. Obiskovalci gledališča so bežali na ce-;Bto s tako silo, da je več oseb po-mesrečilo.
Zelo hudo zimo še napoveduje :za letos nek francoski vremenski lprerok. Ugovarja pa mu nek Ame-rikanec, ki napoveduje milo zimo. Eden bo že zadel.
Velikanski škandal se je dogodil x Budimpešti. Zalotili so namreč družbo obstoječo iz najvišjih dostojanstvenikov, ki se je pečala s ponarejanjem francoskih bankovcev. Vso to pokvarjeno gospodo so že spravili pod ključ. Francija, ki je močiio oškodovana, je poslala lastne detektive na Madžarsko, ki pomagajo zasledovati zločince. Francozi se namreč boje, da Madžarska sama ne bi postopala dovoljno strogo, zato jo nadzirajo.
Ponarejevanja denarja v Budimpešti so se udeleževali tudi madžarski ministri, škofje in celo madžarski regent Horti je osumljen zločina. Razun tega so zapleteni v ta sramotni škandal razni pregnani nemški kralji in knezi. Razun 'francoskih frankov so ponarejali posebno še češke krone. Po eni »Btrani so s tem hoteli priti do premoženja, po drugi strani pa so nameravali na ta način v sosednih »državah napraviti zmedo, ki bi jo izkoristili za združenje Slovaške ter Avstrije z Madžarsko. Po vsem tlem se vidi, da so Madžari zelo nesramen sosed, ki mu ni nič zaupa-
Menda so še vedno premalo te-ipeni.
Ttscčdinarske bankovce so ponarejali v Zagrebu. Več goljufov je -že pod ključem, ostali slede. Kazen aa zločin ponarejanja denarja je atdo huda.
©d Sv. Bolfenka na Kogu (pri 'Središču) poročajo, da se je zabodel z aožem viničar Fr. Škrobelj. Vsled zauživanja alkohola se mu je zazdelo, da ga preganja hudič; sate |e vzel nož in z istim mahal 8»o zraku, da bi pregnal hudiča. Pri tem je zabodel nož prav zraven «rea. Našli so ga umirajočega v fttži krvi.
P«šari. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je pogorelo gospodarsko poslopje J. Kneza. Rešili so le živino. T Primčivasi na Dolenjskem je ponoči izbruhnil požar v hlevu posestnika Kovača. Požarna bramba at Afiibrusa je pravočasno nastopila in preprečila, da požar ni objel
cele vasi. Pač pa je posestniku Kovaču uničil razen hleva tudi hišo. Sumi se, da je zažgala zlobna roka.
V	špitaliču pri Motniku so se v noči 7. januarja stepli fantje med seboj. Eden je dobil težke poškodbe. Na cesti, kjer se je vršil pretep, je stala velika mlaka krvi.
Smrtna nesreča. 30. dec. je šel po progi pri Št. Ilju nad Maribo-dom Drozg Franc, viničarski sin iz Rane pri Spodnji Kungoti. Naenkrat pride vlak, stroj ga zagrabi in čisto razmesari. Nekaj kosov trupla so našli na progi, drugo truplo je stroj zavlekel v Avstrijo, v Spiel-feld. Fant je prišel šele pred par dnevi od vojakov.
Potres in mrlič. Na Brezjah na Gorenjskem so na novega leta dan v neki hiši imeli mrliča. Ob potresu se je začelo truplo gibati. Ljudje, ki so čuli pri njem, so se tako ustrašili, da potresa niti zapazili niso in so zbežali.
Rakev faraona Tutankamena so sedaj vzdignili iz grobnice in prenesli v Kairo, glavno mesto Egipta, kjer so jo spravili v muzej. Rakev je vsa od zlata in tako težka, da jo je nosilo osem nosačev. Vsled velike teže se tudi ni bati, da bi se je polastili kaki tatovi.
Ne sodite prenagljeno! V neki vasi v bližini Zagreba je kmetskim staršem zbolel otrok. Starši so pripovedovali, da so otroku dali jesti rezance, a kmalu na to mu je postalo slabo. Hitro so vzeli otroka in ga odnesli v Zagreb k zdravniku, toda preden je mogel zdravnik bolnika preiskati, je že nastopila smrt. Potrti starši so seveda takoj sodili sledeče: Moko smo kupili pri trgovcu Suši, sigurno je bila zastrupljena, ker je otroku kmalu po zavžit-ju rezancev postalo slabo. Na to govorjenje staršev so zdravniki mrtvega otroka natančno preiskali in so dognali, da je dete umrlo — na pljučnici. Ker starši sami te bolezni seveda niso mogli spoznati, so začeli dolžiti trgovca.
Vest ga je pekla. Pri berlinski [policiji se je nedavno oglasil nek j 36 let star ključavničar. V veliki razburjenosti je pripovedoval, da je leta 1917. kot mornar skrivaj pripeljal na svojo ladjo neko 18-letno deklico in jo tam zaprl v svoji sobi. Ker ji ni mogel dajati dovolj hrane, sta se sprla, a on je iz strahu, da bi predpostavljeni izvedeli za njegovo dejanje, deklico umoril in truplo sežgal. Od onega časa se mu zdi, da ga njen duh preganja noč in dan. Ker tega ne more več prenašati, zato se prostovoljno javlja policiji.
Tudi nekdaj tako bogata Nemčija živi v zelo težkih gospodarskih razmerah. To je najlepše dokazano s tem, da ima ta država sedaj nad en milijon brezposelnih, a razen tega se ljudstvo izseljuje v vse dele sveta.
V	Mehiki (v Ameriki) je 20 roparjev napadlo osebni vlak in ga zažgalo. V vlaku je bilo mnogo denarja, ki so ga roparji ugrabili ter na to zbežali z lokomotivo. Izpod ruševin zažganega vlaka so doslej potegnili 30 sežganih trupel.
Ljudstvo iz obubožane Nemške Avstrije se vedno bolj izseljuje. Leta 1925. se je izselilo v razne dr-
žave celega sveta štirikrat več Avstrijcev, kakor leta 1924.
Samomorov je bilo na Dunaju v pretečenem letu 2259, od tega 1065 žensk. Med samomorilci je mnogo oseb, ki so pod staro Avstrijo veljale za premožne. V letu 1925. je bilo na Dunaju enkrat več samomorov, kakor leta 1924.
0 slabem gospodarskem stanju v Avstriji priča tudi okolnost, da je 1. 1925 bilo na Dunaju nad 150 tisoč dolžnikov zarubljenih. Ker ima Dunaj 2 milijona prebivalcev, je bil torej rubljen vsak 13 Dunaj-čan.
Tudi v Nemčiji so roparji začeli svoje delo. V nedeljo je v nekem brzovlaku bil napaden berlinski trgovec od svojega sopotnika. Ropar mu je odvzel ves denar in sploh vse, kar je trgovec nosil pri sebi. Napadalec je takoj po izvršenem zločinu skočil iz drvečega vlaka. Na drugem kraju v zapadni Nemčiji je roparska tolpa napadla brzovozni tovorni vlak. Prestavila je signale tako, da vlak ni mogel naprej. Nato je naskočila vlak, toda osobje, ki je vlak spremljalo, se je postavilo v boj in je roparje pregnalo.
Ustrelil se je v Mariboru vojak Bojkič s službeno puško, ker je za kazen bil premeščen iz pisarne k četi.
Frofitarske iznajdljivosti. Odvetniki so že odnekdaj najbolj iznajdljivi profitarji in špekulanti. To so sedaj zopet dokazali na Francoskem. Francoski denar (frank) j je namreč iz gospodarskih in poli-' ličnih razlogov podvržen znatnim spremembam. Enkrat skače, enkrat pada. Da bi odvetniki od tega ne imeli škode, so začeli zahtevati plačilo v blagu in ne več v denarju. i'ako je nek pariški advokat zahteval za plačilo mesto denarja kar avtomobil. Drug advokat je zahteval za celih deset let naprej brezplačno stanovanje. Zopet drugi je dobil od svoje stranke za zastopstvo pri sodišču dragocen kožuh. Najbolj kričeč je slučaj advokata, ki si je dal obljubiti od svojega va-rovanca-mesarja skozi dve leti dnevno toliko mesa, kolikor ga bo rabil? Seveda, kaj se to pravi: »Kolikor ga bo rabil«? Gospod advokat pride mogoče nekega dne na misel, da rabi kar celega vola! Takšni so. Znajo si pomagati!
Žrtev ničvrednih knjig. Berlinska policija je zasačila 18-letnega fanta, ko je čakal na samotnem kraju na ženske. Kakor hitro je prišla kaka ženska mimo, ji je vrgel zanjko za vrat, jo potegnil na tla ter jo na najsurovejši način pretepal. Pred sodnikom je fant povedal, da je vedno rad čital same roparske povesti, v katerih so bili opisani podobni napadi. To je vzbudilo v njem željo, da bi tudi sam poskusil izvršiti take napade. Sodišče mu je dalo eno leto težke ječe, kjer bo imel dovolj prilike, da si zopet prežene želje po roparstvu.
Elizabetin lovec. Ruska carinja Elizabeta (1741—1762) je imela za lovca Gavrila Izwolskega, ki je bil zelo šaljiv in ki je smel carinji povedati marsikatero resnico. Nekoč
ko Izwolski jaha poleg carinje, potegne iz žepa leseno tobačnic©, »Ali te ni sram, Gavrilo, kot lovci«; carinje imeti tako tobačnico?« »Mati, nimam druge.« »Dala ti bom zlato.« Poteklo je že več mesecev in Izwolski ni dobil še nove tobaeni-ce. Nekega dne opazi gručo služabnikov, ki se prepirajo o pravici in resnici. »Kaj resnica,« pravf »resnice sploh ni; še carinja laže.« Vsi so zaradi njegovih predrznih besed osupnili. Povedali so carinji. Elizabeta ga pokliče in pravi: »Gavrilo, kdaj sem ti lagala?« »Obljubila si mi zlato tobačnico, toda do zdaj je še nisem dobil.« »Imaš prav! Sem čisto pozabila.« In carinja steče v sobo in se kmala vrne s srebrno tobačnico, ki je bil«, močno pozlačena. Gavrilo vzame-tobačnico, zmaje z glavo in pravih »Še ni vse prav. Mati, obljubila si mi zlato, dala pa si mi srebrno.«. »Res, resnico ljubiš nad vse. Moram iti po zlato, daj mi srebrno nazaj.« »Ne, mati. Kar carinja enkraf; da, ne zahteva nikdar nazaj. To rabini lahko ob delavnikih, zlato pa za praznike.« Smeje mu reče carinja, da ima prav in gre še po zlata tobačnico.
Pajk in miš. Kakor poroča nek ameriški list je nek Amerikanac našel v svoji kuhinji miško, ki j® z repom visela na pajčevini, tod® še je s prednjimi nogami brskala po tleh. Po enournem prizadevanj« jo je pajk opredel okoli vratu. Tet se je zgodilo zjutraj. Ko se je hišni gospodar zvečer vrnil domu, je bila miš že mrtva in je visela za e® palec od tal. — Čez noč jo je p®-stil viseti, tekom noči pa jo je pajk zopet dvignil, tako, da je visela eden in tričetrt palca od tal.
Za kratek čas. Sodnik vpraša tu: »Zakaj ste zdravniku ukradK uro?« Tat: »Gospod, veste, zdravnik mi je zapisal na vsako uro ŽH-čko zdravil. In ker ure nisem imel, sem moral vzeti zdravnikovo ura ker bi drugače ne vedel, kako naj jemljem zdravila!«
Strahovi.
O strahovih so prinesle nedav®© tržaške »Novice« zanimivo razpravo, v kateri pisatelj pripoveduje razne doživljaje v dokaz, da strahovi izvirajo iz domišljije. s-Strali je v sredi votel, a od zunaj ga ni nič!« Pisatelj navaja sledeče lasto& doživljaje:
»Neko noč se prebudim in vidim, da sedi na stolu, ki je staž vedno tik moje postelje pri \zno£-ju, belo oblečena žena. Bil sem fm v svojem dvanajstem letu, a vea^ dar me je obšla neka groza. Trenutno nisem vedel, kaj naj storila; ali naj zavpijem, da zbudim svoje starše? To ne kaže, ker je stala obširna veža med mojo sobo in meti sobo, kjer so spali oni. Ker sf ra torej uvidel, da mi klicanje ne bi pomagalo, se ojunačim, šežem po vžigalicah, ki sem jih imel poleg sveče na stolu ob vzglavju in prižgem. Pa kaj sem videl? Srajco svojo, ki sem jo zvečer, ko sem se slačil, položil na stol čez naslonjalo. Ko bi se ne bil prepričal, bi trdil tedaj tudi jaz, da me je ponoči obiskala
s
Poravnaj naročnino za »GRUDO«!
neznana bela žena, in drugi bi pridelali, da je bila to naša soseda, M J« nedavno prej umrla.
Drug slučaj. Spal sem, a kmalu •se prebudil, ker sem čutil, da me je nekdo potipal po levi rami, ob-eaiem pa je vlekel raz mene odejo. Trenutek pozneje me potiplje ponovno in med tem je tudi odeja že adrknila na tla. Zdramil sem se popolnoma in stvar mi je postala Jaana. Imam namreč navado, da ae vedno, ko grem »pat, vležem na svojo desno stran, roki pa prekrižam čez prsa tako, da se prsti desne roke dotikajo leve rame. Med spanjem so delovale mišice in prsti moje desne roke so se jeli pregi-beti in tako sem potipal samega eebe po levi rami. Odeja pa mi je zlezla na tla, ker sem jo v spanju z nogami zbrcal raz sebe. Ko s© mi je to zgodilo potem že pogosto, nisem več ugibal, kdo me hodi ponoči budit Drugi bi bili prepričata, da jih nadleguje strah.
Razne prikazni in strahove vidimo tudi izven hiše. Meni n. pr. se j» pripetil tale slučaj: Cesta, ki vodi od mesta Loža (Notranjsko) v bližnji Stari trg, ima dva pravokotna ovinka. Pri drugem ovinku stoji na desni kapelica. Pri tej kapelici pravijo, da straši. Sicer sem hodil tod že v vseh nočnih urah, a strahu se nisem videl nikoli. Nekega zimskega večera pa sem se napotil k svojemu prijatelju v Stari trg. Bila je nekako sedma ura zvečer; mesec je skozi lahko meglo mrko razsvetljeval s snegom pokrito pokra-fmo. Ko pridem preko prvega ovinka, zagledam v smeri proti kapelici, na desni strani ceste, stvar, podobno žival L Ležala je na hrbtu, mige je molela kvišku, glavo pa je imela obrnjeno proti meni in gledala me je s široko odprtimi očmi. Barve je bila sivkaste, po životu pa je imela vse polno temnih, olcro-glikastih lis. Obstal sem in opazoval to čudno stvar. Nisem si mogel raztolmačiti, kaka žival naj bi to bila. Medvedov in volkov je sicer tu dosti in v zimskem času se približujejo tudi hišam; privlečejo se iz bližnjega gozda. Toda žival, ki leži tu na cesti, ni podobna ne medvedu, ne volku. Če bi živele pri nas hijene, bi trdil, da je lisa-eta hijena. Prestopal sem se po cesti na levo in desno in opazoval žival, a nisem mogel dognati kaka žival naj bi to bila. Ker me utegnejo morda motiti oči, sem si jih pričel meti, da bi potem bolje videl. A tudi to ni pomagalo. Žival je v mojih očeh ostala žival in prav nič drugega. Strah me ni bilo, ker je bila noč svetla. Vendar pa se nisem upal iti mimo nje. Ce me žival naskoči, mi ne more pomagati nihče, saj je tu na samoti, precej izven mesta.
Po kratkem premišljevanju, kaj naj storim, se obrnem in grem nazaj v mesto do čevljarja Martina. Stopim v sobo in povem mu, kaj sem videl na cesti ter ga prosim, naj gre z menoj, da si i on ogleda to čudno prikazen. Martin je bil takoj pripravljen, vzame izpod skri-»je sekiro in si jo obesi na levo roko. Urnih korakov sva jo maha-$a proti dotičnemu kraju. Ko prideva do ovinka, mu pokažem to
čudno »zver«, ki je ležala ravno tam in v isti legi, kakor poprej. »Glej ga vraga, kaj neki je to,« je dejal Martin. Stopila sva par korakov bližje in videla sva še razloč-neje, da je to žival posebne vrste. Ko je bil s tem prepričan tudi Martin, prime za sekiro in jo vrže z vso močjo proti nji. V trenutku pa, ko je sekira zadela in je zaropotalo, sva izpregledala oba in doznala, da ni to nikaka žival, ampak da so krclji, ki so jih tu sem navozili vozniki iz bližnje snežniške graj-ščine bržkone proti večeru, zakaj popoldne, ko sem šel tod mimo, jih se ni bilo. Krclji so bili skonce-ma žigosani z grajščinskim žigom in to so bile one temne lise, ki sva jih preje videla na dozdevnem živalskem životu. Stopila sva nazaj na prostor, kjer sva stala sprva, in skušala sva si zopet predočiti prejšnjo >žival<, a ni se nama posrečilo. Videla sva odslej le krolje. Ko bi se ne bila prepričala in se vrnila, bi lahko z vso odločnostjo trdila, da je ležala tu žival posebne vrste. Tako varajo zvečer človeka oči.
Pa naj povem še tole: Neko jesensko noč sem se vračal po isti cesti domu. Seboj sem imel mladega psička. Noč je bila zelo temna. Ko se približam gori omenjeni kapelici, zagledam pred seboj tri nenavadno visoke, močne postave, ki so stale na desni njivi prav blizu ceste. Kdo so ti orjaki in koga čakajo? Popoldne ko sem šel tod mimo, je bila njiva še prazna. Še bolj pa sem bil osupljen, ker je moj mali psiček, ki je tekel par korakov pred menoj, pričel lajati. Kaj naj storim? Vrniti se nazaj v Stari trg, ne kaže, izogniti pa se tudi ne morem nikamor, torej moram naprej. Ker nisem imel pri sebi nikakega orožja, niti palice ne, sem se sklonil k tlom in pobral s ceste par debelih kamnov. Tako oborožen stopam naprej; moj psiček pa je lajal neprestano. Ko se približam trem postavam, obstanem in zavpijem: »Kdo je?« a nikdo se ne oglasi, zavpijem drugič, tretjič, pa še nobenega glasu. Nato pa vržem z vso močjo kamen proti prvemu izmed teh treh orjakov. Zadel sem; zašumelo je in v tem trenutku sem tudi spoznal, da stoje tu tri osterni-ce*, ki so jih postavili potem, ko sem popoldne odšel že mimo. Obložili so jih s fižolovko, da se na njih posuši.
Takih in enakih doživljajev se more napisati cele knjige, saj jih je doživel skoro vsakdo izmed nas.
Treba pa je ljudstvo poučiti, da strahov sploh ni in da so vsi strahovi le plod bujne domišljije, ki ji pomaga slaba razsvetljava, zato se vidijo strahovi le ponoči. Vsakdo naj se vsakokrat prepriča, kaj je na strahu, ki mu je napravil vročo kri in mu ježil lase, pa bo uvi-del, da je zgoraj navedeni ljudski pregovor pravilen: »Strah je v sredi votel, okrog kraja ga pa ni.«
* Na Notranjskem nimajo kozolcev; namesto njih postavijo po njivah kake tri
Srečen zakon.
Neki ameriški list je pozval svoje čitateljice, da naj sestavijo deset zapovedi za srečen zakon. Prvo nagrado je dobila gospa Ella May Wheeler. Njene zapovedi so:
1.	Tudi po poroki se ne smeš slabše oblačiti kot prej. Pomni, da je sicer 2>lov< končan, toda >plen< moraš obdržati.
2.	Sreča je odvisna od dobrega zdravja, katerega pa ni mogoče misliti brez dobre prebave in torej odvisno od dobre kuhinje. Skrbi tedaj za dobro kuhinjo. To ne velja mnogo več, toda kmalu boš opazila, kako ti je hvaležen.
3.	Veseli se, ako je nekaj dni prest svojega dela. Ne porabi ga takoj za svojo pomoč pri pospravljanju in čiščenju, temveč mu prigovarjaj, da potrebuje razvedrila in ga pusti, da za nekaj dni tudi kam odpotuje. Vrnil se bo telesno in duševno okrepčan in ti bo od srca hvaležen.
4.	Nikdar si ne dovoli kake prezirljive opazke o njegovih sorodnikih. Misli vedno, da si zaradi njega tukaj in v njegovih očeh si bos ohranila spoštovanje.
5.	Naj te ne lomijo krči, ako noei kravato, ki tebi ni po godu, ali pa,
ako kadi cigaro, katere duha ne moreš prenesti. Do svojega okusa ima ravno toliko pravice kot ti.
6.	Sledi njegovemu zanimanju, pa če velja tudi lepi ženski. Redke so žene, ki priznajo čednost drugev toda ti bodi ta redka žena. Čim lepše so tvoje misli, tem večji ugled boš imela v njegovih očeh. Ne želi vladati, temveč vedno misli, da s« žena,
7.	Ako ti prinese kako darilor katerega bi se mogla poslužiti samo, če bi bila zamorka, okleni s« ga okoli vratu in se mu zahvali zA dar s sladkim poljubom.
8.	Ako se mu pripeti kaj hudega^ kar je vedno mogoče, potrudi se„ celo stvar napraviti zabavno in Šaljivo. Marsikatero tragedijo je že odvrnila umestna šala.
9.	Ne odkopavaj mrličev. Pustii preteklost zakopano. Draženje je navadno prvi korak za razporokot
10.	Vedno misli na besede duhovnika, ki vaju je poročil: >ljubi„ spoštuj ga in skrbi zanj, če je zdrav ali bolan. Pozabi na vse drugo, samo njemu bodi naklonjena ...« In ako se mu kdaj obrača na slabo,, tedaj šele mu stoj ob strani, kajti is vsakega moža more postati junak — iz ljubezni do žene.
Za volitve v »Delavsko zbornico«.
KAJ DENETE V KUVERTO?
Vsak naš somišljenik mora- de-jati v kuverto, ki jo dobi, dve stvari: Uradno legitimacijo in glasovalni listek, na katerem je natisnjeno: Glasujem za listo »Slovenskega kmečko - delavskega ljudstva^ katere nosilec je Milutin Debelak, inženir v Ljubljani. To dvoje mora biti v kuverti, drugega nič. Kuverto potem zalepi. Na oddajni listek, ki se mora držati kuverte, napiše vsak svoje ime in priimek.
KOMU SE KUVERTA ODDA?
Vsak naš somišljenik naj odda pravilno opremljeno kuverto zanesljivemu našemu zaupniku. Ta jih potem zbere in izroči naprej. Nazadnje se jih skupaj odda uradnemu glavnemu volivnemu odboru. Nobene kuverte ne dajte iz rok drugemu, naj bo to kdorkoli, kakor samo zanesljivemu našemu zaupniku. Na ta način preprečimo zvijačnosti nasprotnikov.
Za vsakega mislečega delavca in delavko mora biti jasno, da moramo preprečiti, da bi v Delavski zbornici o delavskih koristih odločevali združeni klerikalci in Žerja-vovi pristaši.
* * *
Absolventom kmetijskih šol.
Absolventi kmetijskih šol tvorijo pri nas lep štab pionirjev kmetijskega napredka po deželi. Mnogo od njih je v javnih ali privatnih službah, drugi so ugledni kmetsld gospodarji itd. Žal, da med njimi ni prave zveze in mnogo jih je, ki so metre visoke vrhove smrek, ki jih obse- j se videli zadnjikrat, ko so si segli kajo tako, da ostanejo na njih do 20 cm j g tovariši za slovo V roke takrat, dolge rogovile, na nje pa nalože deteljo, k SQ zapug5ali zavod, kjer 80 Črpa-fizolico in druge poljske pridelke, ki lih1,. ,	, ' J, ,.v
je treba sušiti. Te vrhove imenujejo jh kmetijske nauke za praktično ziv-»osternioe.c	i ljenje.
Edino vez je doslej tvorilo med njimi društvo absolventov kmetijskih šol, to pa je le životarilo in je končno zaspalo.
Vez med posameznimi kmetijski-mi strokovnjaki in našimi kmetijskimi šolami in zavodi je potrebna in koristna in zato se mora ustvariti in mora ostati. Kmetijska veda silno napreduje. Posamezni v praksi stoječi kmetijski strokovnjak nje® napredek ne more vselej tako zasledovati, kakor pa kmetijski «tro> kovnjak v javnih službah, zlasti pa na kmetijskih šolah. Zato je potrebno, da se večkrat sestanemo ter raz-govorimo o strokovnih zadevah. Koliko lepih in spodbudljivih stvari se lahko vidi aa naših kmetijskih šolah in vzornih posestvih, državnik in privatnih, zato je potrebno prirejati sestanke, skupne strokovne izlete, zborovanja itd. Pa tudi stanovske zadeve zahtevajo medsebojnih stikov in skupnega dela. Nujne je torej potrebno, da se vsi z vnemo oklenemo naše edine stanovska organizacije, to je Društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenije v Ljubljani.
Kmetijski strokovnjaki, bodisi d» stojite v javnih ali privatnih slui-bah ali pa da ste samostojni gospodarji, pristopite vsi kot člani in s« udeležujte pridno zborovanj, Mej. sestankov in izletov tega društva Društvo je razdeljeno na sekcije Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Okoli teh center se moramo zbirati Novomeška sekcija tega društva je sklenila, da priredi na praznik, dne 23. marca ob 10. uri dopoldne t kmetijski šoli na Grmu sestane* kmetijskih strokovnjakov.
Prijave za pristop k društvu ir za udeležitev na tem sestanku sprejema do 1. marca t 1. predsednik novomeške sekcije B. Skalicky. Priglasite se vsi, ki Vam je za dobre skupno stanovsko stvar. Natančni spored sestanka se naznani po 1 marcu.
9
Narodni gospodar.
iif
ii i
Valuta.
Povojna leta so dokazala, da so najnesrečnejše one države, v katerih se je vrednost denarja mnogo in mnogokrat spreminjala. Koliko je trpela Nemška Avstrija, ko je njena krona padala! Ko se je ustanovila Jugoslavija, takrat sta bili avstrijska in jugoslovanska krona enako,vredni. Sčasoma pa je vrednost avstrijske krone padla tako, da si za eno jugoslovansko krono dobil kar 250 in še več avstrijskih kron. Podobno in še huje je dolgo padal denar (marka) v Nemčiji. V teh dveh državah so vsled padanja denarne vrednosti strahovito trpeli delavci, uradniki in sploh vsi oni, ki žive od mezd, dnin ali mesečnih, oziroma tedenskih in letnih plač.
Trpele pa niso samo tiste države, v katerih je denarna vrednost padala, nego hudo so trpele tudi one države, kjer je vrednost denarja rastla. Spominjamo v tem pogledu najbolj na Češko. To je nova leta 1918. ustanovljena država. Kot nova država je morala vpeljati nov denar, ki je v početku bil zelo slab. Bili so časi, ko se je za en dinar dobilo kar tri češke krone. Češka marljivost in razumnost pa je v najkrajšem času dosegla tako poboljšanje češkega denarja, da se je kmalu moralo plačati za eno češko krono celo dva in še več dinarjev, med tem ko smo poprej za
en dinar dobili tri češke krone. Človek bi mislil, da je tako poboljšanje češkega denarja bilo od velike koristi za vse češko gospodarstvo, toda izkušnja je pokazala, da ima tudi porast denarne vrednosti svoje slabe strani. Vendar pa te •slabe strani niso zadele delavcev in uradnikov, kakor smo videli v Avstriji in Nemčiji, nego pri porastu denarne vrednosti so pred vsem trpeli fabrikantje, industrija vobče in veletrgovci. Posebno so trpeli oni, ki so imeli velike zaloge blaga. Blago so nakupili po manjši vrednosti denarja; ker se je vrednost denarja povečala, so temu primerno morali znižati cene blagu in so pri tem utrpeli silne izgube. Pravijo, da so takrat izgube češke industrije in veletrgovine iznašale mnogo, mnogo milijard čeških kron.
Kar se tiče Jugoslavije, moramo vkljub vsem težavam, v katerih živimo, vendarle ugotoviti, da pri nas ni bilo v vrednosti denarja tako velikih razlik, kakor n. pr. v Avstriji, v Nemčiji, na Madžarskem ali celo na Češkem. Imeli smo mnogo sreče, kajti da bi se država sama bila posebno prva leta mnogo pečala z našim denarjem, to se ne more trditi. Takrat je vrednost dinarja tudi precej padla. Toda ker smo po prirodi bogata država in ker smo prejemali od Nemčije kot vojno odškodnino ve-
like količine raznovrstnega blaga, je končno dinar vendarle začel rasti. Če se je pred leti plačalo za 100 dinarjev le okoli 4.50 švicarskega franka, se je lani moralo za 100 dinarjev plačati že 9 in še nekaj več švicarskih frankov. Vrednost dinarja je na ta način zrastla za 100%. In pri nas so se pokazale iste posledice, kakor n. pr. na Češkem. Tudi pri nas vsled po-boljšanja denarja trpe producenti, t. j. oni, ki proizvajajo blago. A to so pri nas v prvi vrsti kmetje, potem rokodelci in industrijalci.
Kar se tiče industrijalcev, jim po veliki večini v Jugoslaviji vkljub porastu dinarja ni bilo slabo. Oni stoje pod zaščito meščanskih strank — demokratarjev, eselesarjev in radikalov, ki imajo v narodni skupščini veliko večino. Kakor hitro so industrijalci začeli vpiti radi porasta dinarske vrednosti, so meščanske stranke takoj priskočile na pomoč in so uvozne carine na industrijsko blago tako povišale, da nihče ni mogel kupovati mnogo cenejšega inozemskega blaga, nego je moral rabiti vsled carine drago domače blago. Vse naše industrije, ki proizvajajo za domače odjemalce, so na ta način imele še veliko korist. Industrijam pa, ki proizvajajo za izvoz, se je godilo slabo, kakor onim na Češkem. Toda takih industrij je pri nas silno malo.
Med tem, ko so se meščanske stranke naglo potegnile za fabri-kante, niso za kmeta-proizvajalca ničesar storile. In vsi se spominjamo, kako naglo so leta 1924. in v prvi polovici leta 1925. padale cene živine, dokler se ni cela kupčija končno popolnoma ustavila. Naš kmet namreč proizvaja za izvoz. Odvisni smo radi tega od mednarodnih cen, ki so za nas tem manjše, čim bolje stoji dinar. Ko dinar raste, dobiva naš kmet za svoje blago vedno manj dinarjev, med tem ko so meščanske stranke davke vkljub temu vedno bolj poviševale, a razen tega so morali naši kmetje kupovati drago industrijsko blago iz domačih fabrik, ki so bile zaščitene z visokimi uvoznimi carinami. Ni čudno, da je v teh razmerah naše kmetijstvo naglo propadalo in se začelo strašno zadolževati.
Malo na bolje se je spremenilo, ko so prišli radičevci v vlado. Davkov nismo pustili več poviševati. Izvozne carine na živino, ki so se jih meščanske stranke trdovratno držale, smo odpravili in s tem dosegli, da je kupčija z živino postala zopet živahnejša in da so cene živine skočile, ne da bi se istočasno zmanjšala vrednost dinarja. Isto-tako smo odpravili na korist kmeta razne druge izvozne carine ali pa smo jih znižali, ravno isto smo storili tudi z uvoznimi carinami na in-
Državni ekonom Josip Sustič:
mu
Kmetijsko poučno potovanje po inozemstvu.
(Nadaljevanje.)
Železniška vožnja po turški progi iz Koroškega na Zg. Štajersko nudi opazovalcu mnogo zanimivega. V prvi vrsti nam padejo v oči zelo praktične ograje travnikov in pašnikov. Dolinski travniki in pašniki so po največ ograjeni in s tem razdeljeni na več oddelkov. Ta razdelba predvsem onemogoča pašo na tujih tleh, povzroča pa bolje izkoriščanje paše, ker se zamore pasti kolobarno na pašnikih in jeseni na travnikih. Kolobarna paša krepi rušo in daje tudi večji pašni donesek, ker se vsaka oddeljena ploskev temeljitejše izpase, med tem ko trava na drugem ograjenem prostoru, ki ima priti na vrsto, medtem zopet naraste in več nudi.
Tudi na Gorenjskem se bode polagoma moral upeljati ta sistem izkoriščanja pašnih tal, tembolj, ker imamo več povoda za varčno gospodarstvo z rušo nego Nemci na Koroškem in Štajerskem kjer so tla_ mnogo boljša in posestva večja. Lesa za ograje nam ne primanjkuje, a lesena ograja (n. pr. podobno kakor jih imajo Jezerskem) enkrat dobro postavljena, zahteva le male poprav, drži pa desetletja.
V Admontu in okolici na Zgornjem štajerskem.
V Admontu na Zg. Štajerskem in bližnji ter daljši okolici se nudi potujočim kmetovalcem zelo mnogo podučnega iz vseh gran planinskega kmetijstva, posebno še jeseni v septembru - oktobru, ko je skoro vsak teden, kje kaka kmetijska razstava ali slična gospodarska prireditev. Zelo pogosto se vrše premovanja in živinorejske razstave, mlekarske, kmetiisko-strojne. splošne kmetijske razstave i. dr. Današnja vsestranska kmetijska delavnost na Zg. Štajerskem se je izcimila iz sil in potreb povojne dobe predvsem s pomočjo dobro organiziranega, a že starega kmetijskega zadružništva iz vseh gran kmetijstva.
1. SAMOSTANSKO VELEP0SESTV0 V ADMONTU.
Najprej smo si ogledali veleposestvo. ki je last samostana v Admontu. Do nedavnega ni bil obrat tega posestva ravno najinten-aivnejši, danes se pa posestvu pozna, da vodijo upravo strokovno
višje naobraženi organi. Posest se zboljšuje in modernizira z vsakim letom, tako da se ogled vseh tamkajšnjih naprav zelo izplača, ker nudi mnogo podučnega tudi glede na naše razmere.
Na posestvu se redi preko 100'glav goveje živine, muropoljske pasme, katera se preko poletja večinoma pase na lastnih planinah. Hlevi so ogromni, zmodernizirani danes skoro v vseh podrobnostih po navodilih bivšega ravnatelja bližnje planšarske šole v Grabner-hofu, profesorja dr. Schupplija. Staje za govejo živino so kratke, dolžina staje meri okrog 1'50 do 1'80 m, širina pa 0'85 do 1'10 m, tako, da stoji in leži živina ravno še neovirano in neprisiljeno. Natanko odmerjene kratke staje imajo to prednost, da se prištedi na prostoru in da spušča žival svoje blato navadno kar naravnost v takozvani >blatni jarek«, kjer se v spodaj ležečem kanalu nabira in odvaja gnojnica v skupno betonirano gnojnično iamo. Živali so privezane na staji s takozvanimi »Grabnerskimi visečimi verigamic močna ve-||riga je trdno pritrjena spredaj v sredini na tleh pred zelo nizkimi jaslami ter na prečnem tramu ali traverzi nad glavo. Žival ima glavo v drugi verigi, ki se z obema koncema lahko prosto pregiblje ob prvi, ki je pritrjena navpično. Na ta način se lahko pregiblje žival umerjeno naprej in nazaj, kolikor pripušča zmanjšana napetost pokončne verige. Z glavo se premika žival ob glavni verigi poljubno navzgor in navzdol in na obe strani. Na posestvu so nam verige hvalili kot zelo oraktične. Odpeti se da žival s priprostim prijemom prav hitro. V hlevih se polaga veliko važnost na ve^tilaciio in svetlobo; okna so velika, ter imajo hlevi no več izvrstnih oddušnikov v stenah in v stropu. Enako tudi svinjaki.
Posestvo ima tudi ensilažno napravo. (>"-Silo«-stoIo) za kisanje zelene krme ob času dolgotrajnega deževja med košnio. Okisano krmo jako hvalijo, da ugodno vpliva na mlečnost. Konjski hlev na posestvu je v vseh ozirih vzoren. Tlak tega hleva obstoja iz lesenih kratkih * kladic (»StSckelpflaster«), ki je za hleve vobče najbolj priporočljiv zato. ker je topel in ker živali na njem redko kedai zdrsnete. Pravilno zgraien. je lesen tlak zelo trpežen in drži dolga leta. V \dmontr je zoTaien n» sledeč način: Na stlačeni zemlji se nahaja tanjša plast betona, kateri treba dati v prerezi primerno obločno obliko, ki se s prenese *ia ves tlak. Na beton pride 5—10 cm debela plast peska, ki povzroči, da ostane tlak nekako elastičen. Na pesek seli» se t>ela?a kratke lesene kladine, najbolje i t hrastovega ali mecesno?e?a lesa. Sklepne stike ali špranje med kladicami s® zalije z asfaltom. Kla-
/ ' / ' ■ ■ .0	Kmet, ljubi zemljo in brani svoje pravice 1 ^C
■ miMlllllllllilll !■ II ■ III II ilillM mi.ll i I IIIIIIIIIM—lllim II Mil II lllll illimi«IIIIIIIIW»IIIWI«i—111111111111III <11 I * MI IIIIIII I IHMIHIIII HIMFBIIIMMIilll lili HiM I——HI^^B—IIIIIHWIWW
dustrijsko blago, ki ga mora kupovati kmet, delavec, obrtnik. Vse to smo storili v tem kratkem času.
Kar se tiče rokodelcev, posebno onih, ki žive s kmetom in od kmeta, lahko rečemo, da jim pride v dobro vse ono, kar pride v dobro kmetu. Če ima kmet denar, ga ima tudi podeželski obrtnik. Če kmet denarja strada, trpi tudi podeželski obrtnik in zato smemo mirno trditi, da je delo za kmetove gospodarske koristi tudi delo za koristi podeželskega obrtnika.
Še eno smemo povedati, namreč: Mnogo je zločinskih špekulantov na svetu, ki so na razne nepoštene načine skušali v poedinih državah spreminjati denarno vrednost, da bi na ta račun špekulirali z valutami in si tako brez dela nagrabili bogastva. Tudi prinas se najdejo taki ljudje. VkljuF;temu se vrednost dinarja, odkar je Radičeva kmetska stranka na vladi, skoraj prav nič več ne spreminja. Celo v jeseni, ki se radi velikega izvoza posebno rada spreminja vrednost dinarja, ni bilo nikakih sprememb. Vlada je namreč strogo pazila, da bi vrednost dinarja ostala stalna, stalno enaka. Od spreminjevanja imajo korist špekulanti, med tem ko delovno ljudstvo zraven trpi. Zato držimo dinar, a obenem pripravljamo vpeljavo zlate valute. Kakor hiiro dobimo zlat dinar, potem se nam ni treba več bati škode vsled spreminjanja denarne vrednosti. Kajti pri zlati valuti se vrednost spreminja le, če so gospodarske razmere v kaki državi po prirodi težke, česar pri nas ni, ali če imajo državo v rokah nesposobni, ozir. lopovski ljudje.
Mlekarsko zborovanje.
Na inicijativo Mlekarskega društva za ljubljansko okolico se je vršilo v nedeljo 10. januarja t. 1. v dvorani.Kmetijske družbe v Ljubljani mlekarsko zborovanje, katerega se je udeležilo čez 100 zastopnikov mlekarskih zadrug in društev ter mlečnih producentov-kme-tov. Poleg teh se je udeležil zborovanja zastopnik velikega župana živinorejski referent Černe, predsednik Kmetijske družbe in šef kmetijskega oddelka Sancin, tajnik Kmetijske družbe inž. Lah, kmetijski svetnik Rohrman, državni mlekarski inštruktor Pevc, zastopnik Zveze slovenskih zadrug ravnatelj Tr-ček, načelnik SKS Ivan Pipan, ravnatelj Združenih mlekarn Tome in drugi.
Zborovanju je predsedoval predsednik Mlekarskega društva Flor-jančič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika velikega župana, Kmetijske družbe in druge ter naglasil, da se na eni strani hitro veča produkcija mleka, na drugi strani pa nada izvoz, tako da se poiavlja mlečna kriza, ki preti pritisniti na cene mleka in nj°ga izdelkov, katere že sedai komaj kriiejo produkcijske stroške. Ugotoviti vzroke tej nasto-paioči mlečni krizi in najti pota za niih odstranitev je namen današnjega zborovania. Zato prosi zbo-rovalce, da raznravljaio iz stropo gospodarskih vidikov in vsaj v teh kritičnih trenotkih pozabijo na de-ma "roško stranka rstvo.
Zastopnik Velikega župnna je • pozdravil zbor z obliubo, da bo ob- i last storila vse kar je v nieni moči v prospeh kmetiistva in želel zborovanju mnogo uspeha.
Kot glavni poročevalec ]• državni mlekarski inštruktor A. Peva v poldrugo uro trajajočem in temeljito zasnovanem, predavanju prikazal našo mlečno produkcijo, trgovino in konzum ter navedel vzroke krizi in podal nasvet za odstranitev iste.
Med drugimi je navedel, da obvladajo naše mlekarne (zadružne in druge) okrog 20 milijonov litrov mleka letno. Od tega se porabi 12 milijonov litrov za aprovizacijo mest, 6 milijonov se ga predela v sir, 2 milijona pa v maslo. Sira se izdela okrog 30 vagonov, od tega 12 vagonov v Bohinju. Pri tem seveda ni vračunano ono mleko, sir in maslo, ki ga predelajo in prodajo kmetje sami. Dočim se je mleko izvažalo v Avstrijo in se deloma še izvaža, pa se mora sir in maslo kon-sumirati doma, ker sir po kvaliteti ne odgovarja zahtevam svetovnega trga, maslo pa niti po kvaliteti, niti po množini. Leta 1924 smo izvažali v Avstrijo dobrih 25.000 kg mleka dnevno, leta 1925 le še 8000 kg, leta 1926 pa obeta pasti na par tisoč litrov. Nazadovanju izvoza niso toliko krive svetovne cene in konkurenca kolikor pa naša slaba organizacija in kvaliteta blaga. Septembra 1925 je plačeval konzum liter mleka v Švici po 4 Din, na Holandskem in na Danskem pa po Din 2.50, dočim se je pri nas plačevalo ponekod le po Din 1.25.
Nadprodukcija mleka je torej precejšnja in se še veča, zato mora-| mo tako usposobiti naše mlečne iz-I delke za svetovni trg, kakor si mo- i ramo preskrbeti trg sam. Za izvoz pridejo v poštev sledeče države: Švica, ki je naš najboljši odjema-
1®« za Jajea In ki uvaSa letno 05§ vagonov masla t. j. 8 krat toliko, kakor bi ga mi mogli nuditi, če bi vseh 20 milijonov litrov mleka predelali v maslo, bi bila najboljši odjemalec za naše maslo. V Nemčijo in tudi v Francijo bi lahko izvažali kazein in para kazein iz posnetega mleka za galalitno industrijo. V južne države (Azijo in Afriko) pa bi lahko izvažali sir in kondenzi-rano mleko, kakor Srbi že v veliki meri izvažajo sir kačkavelj.
V ta namen bi morali izboljšati in izpopolniti našo mlekarsko organizacijo (mlekarske zadruge, društva in družbe) ter organizirati producente (kmete), da bi bili v stanu postaviti na svetovni trg prvovrstne in enotne izdelke po konkurenčnih cenah.
Ker bi opisovanje podrobnega načrta za to presegalo okvir tega poročila, zato ga izpuščamo, v upanju, da bo g. inštruktor Pevc tako prijazen, da ga bo objavil v posebnih člankih.
Refren Pevčevega poročila je bil, da ie treba 1. ustanoviti mlekarsko društvo za vso Slovenijo, ki naj sprejme v svoje okrilje predvsem vse mlečne producente (kmete) pa tudi mlečne trgovce in strokovnjake, 2. organizirati dobre centrale za oredelavo in izvoz mleka in izdelkov, 3. otvoriti čimpreie mlekarsko in sirarsko šolo, ki bo vzpaia-la dobre mlekarie in 4. izboljšati živinorejo in dvigniti mlečnost krav.
Nato se je razvila živahna debata, katere so se udeležili Ivan Až-man iz Hraš, Val. Babnik iz Šiške, Ign. Delničar iz Šmartnega, šef I. Sancin, kmetijski svetnik Rohrman
dice same morajo biti inpregnirane proti gnitju lesa. (N. pr. s kar-bolinejem.)
Marsikateri od naših živinorejcev bi si lahko omislil za svoje hleve enak tlak, ki odgovarja vsem zahtevam hlevskega stavbarstva. Betonski tlak je mrzel in živina na njem lahko zdrsne, ako nima tlak raskave površine, pri čemur se čestokrat celo poškoduje.
Zanimivo napravo smo videli pri stajah bikov, ki dokazuje, da se polaga zelo velika važnost na snago živali. Tam je stajališče sicer nagnjeno od jasli proti jarku, toda le do okrog polovice, druga polovica je nagnjena od jarka proti sredini, kjer se nahaja luknja za podzemski odtok scalnice v jarek. Vsled te naprave je stajališče bikov vedno suho in snažno.
Kanalizacija iz mnogoštevilnih hlevov v skupno ogromno gnoj-nično jamo na dvorišču je brezhibna. Naravnost nad jamo, ki sama zavzema prostor večjega dvorišča, se nahaja hlevski gnoj na močnih prečnih tramovih, tako, da lahko vozi po gnojišču najtežji voz. Gnojnico se črpa iz gnojne jame z močno sesalko na električni pogon.
Razven najraznovrstnejših drugih gospodarskih naprav in strojev nas je najbolj zanimala velika sadna stiskalnica z električnim pogonom, ki je bila ravno v obratu. Dela stiskalnica temeljito in naglo.
Zunai na poljih smo imeli priliko opazovati izkopavanje krom-nirja s posebnim, za to konstruiranim strojem sistema navile. Poko-šeno krompirjevico so zgrabili skupaj v najkrajšem času s pomočjo navadnega stroja za grablienje sena. Čim ie bila s polia odstranjena krompirjevica, se je pričelo strojno izkopavanje gomoliev, ki je šlo z neverjetno naglico naprej. Stroj dela temeljito in zanesljivo: gomolji leže vsi na površini na desni strani brazde tako, da se motiko pri pobiraniu gomoljev prav malo rabi. Prednosti tega stroia so: hitrost dela, s čemur se prihrani mnogo delavskih sil in temeliito delo, kajti gomoljev skoro nič ne ostane v zemlji, kar znači ob velikih ploskvah tem večjo pridobitev.
Za naše razmere ti stroji danes še ne prihajajo v poštev. toda tudi pri nas bi bilo želeti vsai nekaj napredka v tem oziru. Večji posestniki bi si z nevelikimi izdatki lahko nabavili poseben plug za iz-oravanje krompirja, kateri dela sicer % enako hitrostlo kot navaden plug, toda vendar nam prihrani delo in čas, kc* gomolie bolie izora-va nego navaden plug. S tem s<*> pričtedi naknadno brskanje z motiko po brazdi in pridobi drugače izgubljeno množino gomoljev.
Na samostanskem posestvu v Admontn se sadi tri vrste krom-
■nirja, »Alma«, »Jubel« in »Industrie«. Z vrsto »Alma« uprava ni nič "kaj zadovoljna, pač pa se zelo hvali z vrstama »Jubek in »Industrie«:. Upravitelj nam je na podlagi večletnih poizkušenj zatrjeval, da je posebno krompir »Industrie« popolnoma imun (neostopen. odporen) zoper razne glivične bolezni, osobito zoper raka. Po navedbi upravitelja pridela posestvo dvestopetdeset do tristo mq gomoljev na t hektar (10 mernikov posetve), kar bi bilo okrog trikrat več, kot so povprečni donosi krompirja na Gorenjskem. Uprava posestva dobiva originalno seme (gomolje) te vrste krompirja iz Nemčije terprodaja t pridelani krompir povečini kot semensko blago. V tem oziru stoji uprava pod nadzorstvom drž. kontrolnih organov. Semenski krompir se kot prvovrstno semensko blago prodaja za 30 odstotkov nad tržno ceno.
Avstrija ne nalaga n* kromoir nikake izvoze carine. Ne bilo bi napačno, če bi katera naših večjih gospodarskih organizacij naročila poskusoma par vagonov krompiria »Industrie«, ki zelo dobro uspeva po vsem okolišu Admonta. Ti kraii imajo približna enako podnebje kot Gorenjska. Na Goreniskem je krompir deloma vsled nesistematične izmeniave semena, deloma vsled več vrst glivičnih bolezni, ki ga zadnja leta redno napadajo, precej degeneriran. Zato bi bilo pač umestno, poskusiti preizkušnie, zalo rodovitne, odporne tuje vrste tudi pri nas. Krompir iz dmrrih delo«- Slovenije je glede glivičnih bolezni povečini enako vprašljive vrednosti kot semensko blago, kakor gorenjski, zato bi imoort tujega semenia brez dvoma ustrezal potrebam, Krompir v Avstriji nima visoka tržne cene.^ Ne more pa biti odveč ako povdarjam. da je eden glavnih noroiev velikih doneskov krompirja na samostanskem posestvu v Admontu — rno-jenje in primeren plodored, v katerem so zastopane tudi deteljine (mešanice detelj in trav>, ki se drže po več let zaporedoma. Krompir 0 se sadi po ozimni rži, dobro pognojeni s hlevskim gnoiem, kalijevo solj in superfosfatom, a krompiriu se zopet gnoji hlevski gnoj in obe omenjeni umetni gnojili kot naglavno gnojilo.
Celoten vtis gospodarstva na samostanskem posestvu Je zelo povoljen, obrat se ie zmoderniziral, gospodari se v okviru tamkajšnjih razmer prece' intenzivno. Čisti dobiček razmeroma nikakor ne more biti majhen. Kmetijstvo nudi posetniku v vsaki grani marsikai pod-učnega. Pri nakazovanju so nam ali vsi gg. agronomi rade volj« na roko.	"
!	(Dalj* Bledi.)
Poravnaj naročnino za »KMETSKI LIST«!
i\
It. Pipaa, Gubane ia GoriS, Starman iz Škofjeloke, predsednik Florjančič, instr. Pevc, I. Lovrač iz iziak, Fr. Kristan iz Vodic, živi-nozdr. Cerne, ravn. Trček in drugi.
Iz debate je predvsem izzvenelo, da se morajo nujno , organizirati vsi mlečni producenti (kmetje) v posebni organizaciji, ki naj bo zaščit-nica njih interesov in ki naj v slučaju potrebe vzame v svoje roke vodstvo mlečne trgovine, predelave in regulacijo cen mleku in njega izdelkom. Dalje se je apeliralo na predstavnike oblasti, da čimpre-je oživotvorijo prepotrebno mlekarsko šolo, ker brez dobro usposobljenih mlekarjev ni mogoče niti organizatorično in komercijelno niti tehnično delo, in da podpirajo mlekarstvo, ki bo sedaj, ko bodo gozdovi kmalu izsekani, skoraj edini vir kmetovih dohodkov, z ugodnimi železniškimi in carinskimi tarifami ter podpiranjem mlekarskih zadrug, da se iste izboljšajo ter izpopolnijo.
Po tri in polurnem lepo uspelem zborovanju se je soglasno izvolilo pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za sklicanje občnega zbora, na katerem naj se ustanovi mlekarsko društvo za Slovenijo in katerem naj se predlože nadaljni izdelani predlogi v smislu današnje razprave. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Iz. Florjančič, Drav-lje; Ivan Pipan, Vižmarje; Fr. Lončar, Horjul; Fr. Tršar, Vrhnika; Jože Hafner, Škofjaloka; Valent. Starman, Škofjaloka; Lovro Novak, Naklo; Jože Umnik, Suha; Ivan Lovrač, Moravče; Janez Gubane, Vodice; Jernej Vode, Skaručna; Ivan Ažman, Hrase; Iv. Rozman, Boh. Bistrica; Anton Kavalar, Rateče; Ivan Lovrač, Izlake; Franc Šefman, Radohovavas in Miha Mušič, Tan-čagora.
Pripravljalni odbor naj pritegne k sodelovanju tudi kmetijske strokovnjake in Kmetijsko družbo ter Zadružne Zveze.
Ustanovitev Osrednje si-rarske zadruge za radovljiški okraj v Bohinju.
Potreba po tesnejši združitvi mlekarskih in sirarskih zadrug, katerih je v radovljiškem okraju že 22, je napotila iste do razpravljanja o ustanovitvi centrale. V ta namen se je vršil 27. decembra drugi sestanek, na katerem je bilo po 46 delegatih zastopanih 16 zadrug.
G. Alfonz Mencinger je pozdravil vse došle delegate, predstavil zbo-rovalcem člana glavnega odbora Kmetijske družbe g. Ivo Ažmana in ravnatelja Zveze slovenskih zadrug g. Fr. Trčeka ter predlagal, da se izvoli predsednikom današnjega sestanka g. Ivana Rozmana iz Bitenj, čemur navzoči soglasno pritrdijo, Alfonza Mencingerja pa (toločijo zapisnikarjem.
Kot prvi poročevalec je govoril tov. Ivo Ažman: Namen današnjega sestanka je točno začrtan že v ravnokar prečitanem zapisniku. Glavno je, da dosežem® pot in obliko, ki bo izključevala posredovalce in prekupčevalce. Za primero na-
vaja, da so v brezniški občini prodajali kmetje prekupčevalcem mleko, ki so ga oddajali potem jeseniškim delavcem, po 2 Din, a ti po 3 Din naprej, sedaj ko so se kmetje sami organizirali, ga prekupčevalci že sami plačujejo po 2.50 Din, oddajajo pa ravno tako po 3 Din. Podobno se bo dalo doseči tudi pri siru, ako izvedemo pravilno organizacijo.
Kot nadaljnji poročevalec izvaja g. ravnatelj Trček približno sledeče: Vaš namen je, doseči v pravilni obliki to, da s svojim izdelkom, to je sirom bohinjskega tipa, ne samo na domačem, nego tudi na svetovnem trgu dominirate. Nekako tako, kakor Danci s svojim maslom in Švicarji z raznimi izdelki sira. Neoporečno je namreč dejstvo, da se zlasti imovitejši krogi privadijo gotovih tipov in pri tem ne vprašajo, koliko stane, ampak kakšno je blago. Zato bo tudi Vam treba v prvi vrsti gledati na .to, kako naj se dvigne kvaliteta blaga. Stremeti boste morali zato za tem, da si za svoj izdelek ustvarite posebno znamko, posebni tip.
Koliko se pri nas proda bohinjskega bolje vležanega sira za pol-emendolskega. Nasprotno pa zgublja bohinjski sir na svojem slovesu, ker prihaja v zadnjem času premlad, nekako zelenkast na trg. Treba mu je torej, da še dozori. V ta namen pa je treba moderno urejene centralne zorilne kleti s pravilno temperaturo itd.
Toda to še ni vse. Treba je še drugega, namreč preskrbeti je treba kredit v ta namen, da se dona-šalcem mleka dajejo predujmi do tedaj, da sir pravilno dozori, kajti drugače ga je prisiljen marsikdo, pa tudi zadruga kot taka, prodati pod ceno.
Tretje vprašanje je, v kaki obliki se da to najlažje in najboljše izvršiti. Mogoče je tu več potov. Naj-prikladnejša je oblika zadruge, ki> ima pred drugimi mnogo prednosti. Zadruge so proste davkov, prometnega davka, v gotovih slučajih tudi poštnine in nekaterih taks. Dalje so deležne državnih podpor in cenenih kreditov iz javnih sredstev. Mimogrede bodi omenjeno, da se sedanje sirarske družbe pravzaprav samo še tolerizirajo in da se bodo morale vse v smislu sedaj obstoječih novih zakonov preosno-vati v zadruge.
Četrto vprašanje je, koliko bi bilo za vse to treba kapitala in kje bi se ta denar dobil? Za klet kot tako bi ne bilo treba mnogo denarja, ako bi se mogla v ta namen preurediti že kaka obstoječa stavba. Pri tem se pa lahko računa s tem, da bi bilo dobiti do 30% državne podpore v ta namen. Ostali dve tretjini bi se pač morale kriti z lastnim zadružnim "kapitalom, na-turalnimi dajatvami in cenenim kreditom pri ustanovi kmetijskega kredita, Hipotekami banki itd.
Kočljivejše je vprašanje potrebnega kredita za izplačilo preduje-mov. V radovljiškem okraju se izdela na leto okroglo 75.000 kg sira, kar reprezentira pri današnjih cenah okroglo 2,500.000 Din. Zato bi bilo treba najmanj 1,000.000 Din kredita v ta namen. Tudi tega bi
sa dalo izposlovatl za nizke obresti, mogoče za 6 %. In to je danes še vedno cenen kredit, ki bi pripomogel do vse drugačne prodajne cene.
Po teh izvajanjih se razvije živahna debata, v katero posežejo zlasti gg. Alfonz Mencinger iz Bistrice, Ivan Rozman iz Bitenj in Zu-panec-Struž iz Srednjevasi. Mencinger povdarja veliko gospodarsko važnost takega združenja. Zu-panec opozarja, da ne bi bilo mogoče doseči enotne cene za sir, ker sirarne ne izdelujejo vse enakovredno blago, ker pride pri tem tudi sposobnost sirarja v poštev. Rozman pa, da bi nekaterim sirarnam ne bilo treba oddajati sir v skupno porabno klet, ker že z dobro urejenimi razpolagajo.
Mencinger naglasa, da je vse to lahko izvedljivo, gre samo za to, da se čimprej izvede enotno postopanje, da se ne bo več dogajalo, da se bo prodajal sir druge in slabše provenijence za bohinjskega in bohinjski za polemendolskega in da ne bodo posamezni gospodarji, ki so momentano v denarnih stiskah, prisiljeni jemati sir iz kleti in z njim krošnjariti po naših industrijskih centrih in mestih ter ga prodajati za vsako ceno.
Treba je uvesti tudi zaščiteno in registrovano znamko za bohinjski sir, katero sme odtisnjevati samo zadruga na izdelke svojih članov in s tem bo že mnogo pridobljenega, ker sir brez te znamke ne bo prišel v promet kot bohinjski sir in naj se je v Bohinju samem izdelal. Za primero navaja postopanje Švicarjev pri organizaciji oddaje mleka, organizacijo sladkornih kartelov, zadrugo proizvajalcev ledu v ljubljanski okolici itd.
Nato se je po obširni debati, ki so se je udeležili skoraj vsi dele-dati, z odobravanjem sklenilo soglasno:
1.	Prepis zapisnika o današnjem sestanku naj se pomnoži in razpošlje vsem prizadetim sirarnam s pozivom, da še enkrat razpravljajo na podlagi v njem navedenih izvajanj o ustanovitvi zamišljene centralne organizacije in stavijo morebitne nasvete za sestavo pravil in poslovnika.
2.	Danes za ustanovitev take organizacije se že izrazujoče sirarne je smatrati za člane bodoče zadruge. Njih predniki, oziroma za vsako po en pooblaščenec tvorijo pripravljalni odbor, ki naj čim prej izdela pravila in poslovnik.
3.	Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani se naproša, da predloži v več izvodih vzorec vzornih pravil v obliki, da se morebitni do-stavki lahko pregledno pripišejo ter vzorec za poslovnik.
4.	Pripravljalni odbor naj po izvršenem delu skliče nemudoma ustanovni občni zbor zadruge. Za-eno se ga pooblašča in naproša, da si zagotovi od pristojnih mest primerne podpore in kredite.
Seme je vsejano na plodno njivo, zato lahko mirno pričakujemo obilnega sadu.
Bohinjcem čestitamo na lepem napredku, drugim pa priporočamo, da jih posnemajo.
Sadjarska podružnica v Novent
mestu priredi še tekom letošnje zime ciklus predavanj o sadjarstvu in vrtnarstvu in sicer v prostorih osnovne šole. Predavanja se bodo vršila po sledečem redu: 1. v četrtek dne 14. ob pol 6. zvečer predava g. inž. C. Jeglič >0 cvetličarstvu«. 2. V nedeljo, dne 17. januarja po maši ob pol 10. predava g. kmet. svetnik B. Skalicky »o vzgoji trt na špalirju in pridelovanju namiznega grozdja«. 3. Na nedeljo, dne 24. januarja isto po maši, predava g. upravitelj Fr. Kafol »o vzgoji in obrezovanju pritličnega drevja«. 4. V nedeljo, dne 31. januarja ob 10. predava g. str. učitelj Fr. Malasek »o gnojenju sadnega drevja«. 5. V četrtek, dne 4. februarja ob pol 6. zvečer, predava g. mag. pharm. J. Bergman >0 cvetličarstvu«. 6. Na nedeljo, dne 7. februarja po maši ob 10. predava g. kmet. svetnik B. Skalicky »o zatiranju škodljivcev na sadnem drevju in trti in 7. v nedeljo, dne 21. februarja popoldne od 2. do 5. na Grmu demonstrira praktično g. Fr. Kafol »obrezovanje sadnega drevja in špalirjev«. Vabijo se vsi člani in članice, kakor tudi nečlani, da se predavanja polnoštevilno in redno udeleže. — Tajnik.
Vinski semenj se vrši v Metliki v četrtek 28. januarja v prostorih »Nar. čitalnice«. Priredi ga Vinarska zadruga. Razstavila se bodo prvovrstna stara in nova vina iz vseh goric metliškega okraja. Vsa vina bodo prejšnji dan strokovnja-ško preizkušena in ocenjena.
Prvi letošnji živinski sejm v Ljubljani. Cene: voli prvovrstni za kilogram žive teže 9.50 do 10 Din, voli debeli 9 do 9.25, rejeni 8.25 do 8.75, mršavi 6.50 do 7. Krave pitane 7.50 do 8.25, debele 7 do 7.25, rej ene 6.25 do 6.75. Telice debele 8.50 do 8.75, rejene 6.75 do 7.25. Teleta težja, debela 10 do 11, re-jena 8.50 do 9.25, zaklana 13 do 14.50. Prašiči špeharji živi 14 do 15, peršutarji 11 do 12; zaklani domači 15.50 do 16, banaški špeharji 16.50 do 16.75. Kupčija je živahnejša, cene pri goveji živini so se zboljšale. Posebno so se popravile cene za debelo in pitano težjo živino, ki se izvaža. Tudi cene teletom so poskočile. Mnogo so se kupovali lažji prašiči peršutarji.
Živinski sejem v Ptuju dne 5. t. m.. Prignali so 176 volov, a prodali 58 po 7—9 Din. Od 287 krav je bilo prodanih 114 po 2.50—6.50 Din. Dve teleti prodani po 8—10 Din. 60 juncev prignanih, a 14 prodanih po 5—6.50 Din. Od 105 junic prodanih 20 po 5—8 Din. Od 14 bikov prodani 4 po 4.50—8 Din. Od 66 kobil in 53 konj prodanih 18 po 400—4000 Din. Od 13 žrebet prodana 3 po 250—600 Din.
Svinjski sejem v Ptuju 7. t. m.: Prigon 120 svinj, prodanih 55 po 10—13 Din.
Vrednost denarja. Za sto italijanskih lir dobiš 227 do 229 Dir;; za en avstrijski šiling se plača S dinarjev; za dolar dajejo 56.25 do 57 Din; nemška marka stane 13.2' do 13.50 Din; 100 čeških kron je 160 do 168 Din; franc.frank je 2.25 Dir. švicarski 10.75—11 Din; angl. fun. stane 275 Din.
| izdelujejo: j	—————————
B tu bine, centrifugalne in b taa sesalks CGarwans sasalka), stroja za obdelavanje lesa kakor jarmsnike, cirkularne žage skobelne stroje Itd., konpletne naprave za mizarske delaimice in razns spacijalne stroje, mlinske naprave, vinske stiskjlnice, trans liisije, zi/onova, vadna !n parna armature, ognjegasne brizgalniia.
B "——--———----——	---------„------------——_
Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri
(blizu PreSernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner, Phomx in fldler
®a rodbinsko, obrtno In Industrijsko rabo.
TRGOV. - INDUSTRIJSKA 0. D
pletenine, majce,voino, žepne robce, kravate,
palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi. biizu Prešernovega spomenika.
Na veliko in malo!
Simon Gregorčičeva 13
TELEFON ŠTEV. 552 IIS)iili!i!tlS!!l!llllll!l||ili!ll!llllliilfi!IIiljl TISKA ČASOPISE KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRG. TISKOVINE J. T. D. iiitimiiimmiiitiuimimiitiimiiiiiiiMn
Lastna knjigoviznica.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
llHT Ožamsnja in drugovi, IIK S dr. z o. zav., Maribor
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike.
v LJubljani prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kekor tudi za industr. podjetja in razpečavn na debelo
inozemski premog in koks
vsaka vr-te in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški ko s za liva ne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In biikcle.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15/11.
Z i splošno
kolarstvo
Krojafi, šivilje in nešivilje! S 1. februarjem pričetek
krojnih tečajev
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Kroini pouk s pošto polom učnih risb.
Dipl. krojna šala, Stari
trg št. 19/!., Ljubljana. Delo lično I Cene ugodne
illlUflDirn sprejme državna krneli Url Hiti lU tijska šola na GRMU (Novo mesto). Ponudbe z navedbo zahtev v plači in dosedanjega zeposlenja sprejema ravnateljstvo šole.
kakor trpežne vozove, vo-žič<e, kočije in za vsa v to stioko spadajoča dela se priporoča
Ljub jana
Miklošičeva cesta 13
tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni mnoiini - takoj dobavno — najboljše preitkušene modele srešnUov z er.o ali dvema zar« zama kakor tudi bo >ro»cev (bi-ber) in zidno opeko. — Na že jo se pošlje takoj popis in ponudba!
Stekleni stlešnik vedno v zalogi.
znamke DUBIEO
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Siaveni o.
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN
po najugodnejšem obrestovanju. — KREDI fI v tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO. Račun poštne hranilnice št. 14257. — Brzojavke „KMETSKIDOM".
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostn h papirjev. —
ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. POSLOVNE URE: od 8-121/, dopoldne in od 3.—41/, popoldne.
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, pritličje
————^p—i
^BBSSBBBSII!
Vsak naš pristal mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«!
m-*****. i^iwij.iiwi.naMuwai>aiiwCTF*ioBii ■———— ——	mmmmmmmmmmmmm mmmm tmmmmmmmmmmmmmmmammmammmmmmmmmmmmmm m.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BaESasaBBHiSBBBBBaBaiBaBSBBBBBBBBaHmBlMHUBiir^
Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. — Za K«az,oreij »Kmetskega Usta«: IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »Merkurc ANDREJ SEVER.