GRADIŠČE NAD HRAŠČAMI Gojko Tica, Patricija Bratina 88Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S GRADIŠČE NAD HRAŠČAMI Gojko Tica, Patricija Bratina ⁞ Prispevka: Božidar Slapšak, Iva Ciglar 88 Gradišče nad Hraščami  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentki  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Gojko Tica  ⁞Martina Blečič Kavur urednica  ⁞Tica sistem, d. o. o.  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Planina 45, SI-6232 Planina  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞tica.sistem@gmail.com  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper in likovna urednica  ⁞Patricija Bratina  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine,  ⁞Irena Lazar  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Služba za kulturno dediščino,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Območna enota Nova Gorica  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Delpinova ulica 16, SI-5000 Nova Gorica  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞patricija.bratina@zvkds.si  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper  ⁞Bernarda Županek, članica Ostala avtorja Lektorici Izdajatelj  ⁞Božidar Slapšak  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Oddelek za arheologijo,  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Prevod Zanj  ⁞bslapsak@yahoo.com  ⁞Maja Sužnik  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Iva Ciglar Oblikovanje in prelom  ⁞Pokrajinski muzej Ptuj Ormož  ⁞Nives Zupančič  ⁞Na gradu 1, SI-2250 Ptuj  ⁞iva.ciglar@pmpo.si Tehnična priprava publikacije  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Rok Klasinc, Miha Zorc, Aleš Brence, Blaž Kumer Geodetska izmera najdišča  ⁞Tica Sistem, d.o.o., Planina 45, SI-6232 Planina Avtor terenskih fotografij  ⁞Matija Lukić Avtor zračnega posnetka  ⁞Matjaž Prešeren Panoramski pogled na najdišče  ⁞Rok Klasinc Risbe predmetov  ⁞Romana Vidmar Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 103632643 ISBN 978-961-7169-07-2 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 6 ⁞ 2.1 Gradišče nad Hraščami 6 ⁞ 2.2 Zgornja Vipavska dolina 8 ⁞ 2.3 Podnanos 9 3⁞ Hrašče, krajinska dediščina Božidar Slapšak 10 4⁞ Arheološki oris prostora 17 5⁞ Lega in opis najdišča 22 6⁞ Metodologija in potek izkopavanj 24 7⁞ Opis in interpretacija odkritih plasti in struktur 27 ⁞ 7.1 Sondi 1 in 2 27 ⁞ 7.2 Sonde 3 do 12 28 ⁞ 7.3 Sonda 501 31 ⁞ 7.4 Sonda 502 33 ⁞ 7.5 Sonda 503 36 ⁞ 7.6 Sondi 504 in 505 38 8⁞ Sklep 40 9⁞ Gradišče nad Hraščami Gojko Tica, Patricija Bratina 42 10⁞ Literatura 44 11⁞ Katalog gradiva Iva Ciglar 49 1Uvod Gradišče nad Hraščami je arheološko najdišče na trasi prazgodovinske lončenine in časovno neopredeljivih sle-HC Razdrto–Vipava (AC RV–1) (EŠD 539)1. Za potre- di človekove dejavnosti, kot so koncentracije prodnikov in be izgradnje HC so prve arheološke raziskave znotraj nenaravno odsekana laporna osnova, ki so nakazovali mo-območja arheološkega najdišča potekale že leta 1998, žnost odkritja poselitvenih sledi ali nekih drugih dejavnosti ko je ekipa Arheološkega oddelka Filozofske fakultete takratnega človeka tudi izven utrjenega območja gradišča Univerze v Ljubljani pod vodstvom Božidarja Slapšaka z na vrhu hriba, je bilo ugotovljeno, da gre na parcelah števil-uporabo nedestruktivnih arheoloških metod preverila in ka 1513, 1514, 1516, 1521, 1523 in 1525, vse k.o. Podnanos, za zamejila zaščiteno območje (Slapšak 1998). Takratne raz-morebitno arheološko najdišče, ki ga je potrebno raziskati iskave so razkrile sledove izrabe izven oboda utrjenega (Tica et al. 2004; Bratina 2006f). Območje raziskav naj bi na naselja, ki jih ni bilo mogoče povezati z dokumentirano podlagi predhodnih arheoloških raziskav obsegalo približno agrarno rabo prostora in jih je potrebno obravnavati kot 5.400 m² površine (Tica et al. 2004, 3). potencialne arheološke lokacije. Te so vidne kot krajin- Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., ske strukture (parcelacija, komunikacije ipd.), katerih or-Družba za avtoceste v RS, je prevzel v izvajanje Zavod za ganizacija odstopa od dokumentiranih (franciscejski in varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica,2 ki sodobni kataster), kot zapisi, ki so posledica intenzivne jih je z javnim razpisom oddal podjetjema Arhej, d.o.o. iz rabe (ograde, naselbinski sledovi), ali sledi, povezane z Sevnice in Tica Sistem, d.o.o. iz Planine (prej Brezovice pri vojaškimi dejavnostmi (vkopi, rovi ali steze čez parce-Ljubljani), strojna dela je izvedel GAM-GAAT, Anton Godi- le) v 20. stoletju (Slapšak 1998, 3–5; Slapšak 2003, 141). na, s.p. iz Ivančne Gorice, fotografske storitve pa Fotografija Kljub izjemni arheološki in krajinski vrednosti najdišča se in založništvo, Matjaž Prešeren, s.p. iz Šempetra pri Novi načrtovana trasa hitre ceste ni v celoti izognila zavaro-Gorici. vanemu območju arheološkega spomenika, saj sta bila oba vhodna portala predora hitre ceste, ki danes poteka Vodja zaščitnih izkopavanj je bila Patricija Bratina, njen skozi hrib Gradišče, načrtovana v varovanem območju namestnik Gojko Tica, strokovno ekipo pa so sestavljali še spomenika. Barbara Brezigar, Eva Butina, Tomaž Fabec, Ana Golja, Vik- tor Ivanc, Januš Jerončič, Rok Klasinc, Jure Kusetič, Boštjan Z namenom preverbe potencialnih arheoloških točk kot tudi Laharnar, Matija Lukić, Sašo Poglajen, Jure Ravnik, Srečko sledenja morebitnim starejšim, še neodkritim zapisom, so Saksida, Nataša Svenšek, Blaž Šparovec, Benjamin Štular in bile na severozahodnem in jugovzhodnem pobočju hriba Miha Zorc. Geološko spremljavo arheoloških izkopavanj je Gradišče nad Hraščami, izvedene predhodne arheološke izvedel Tomaž Verbič. raziskave v obliki intenzivnega arheološkega pregleda, kot predpisuje metodologija za avtoceste v Sloveniji ( Arheolo- Strokovni nadzor nad arheološkimi deli je izvajala Nada gija na avtocestah Slovenije I. Metoda in postopki, Ljublja-Osmuk iz ZVKDS, OE Nova Gorica. na, SAAS 1994). Testni jarki so pokazali, da je stratifikacija Dela so potekala od 6. 12. do 15. 12. 2004 ter od 10. 3. do na obeh raziskanih območjih hriba dokaj enotna. Razlike 14. 4. 2005. V tem času je bilo strojno odstranjenih ok. so se pojavile zaradi različnih načinov deponiranja tekom 2.500 m³, ročno pa ok. 250 m³ zemlje. različnih časovnih obdobij, kot so npr. drsenje tal zaradi delovanja vode in gravitacije ali posegi človeka. Na osnovi ugotovljenih bolj ali manj intaktnih arheoloških zapisov na severozahodnem pobočju Gradišča, tj. najdb odlomkov 1  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 31. avgust 2017). Ob-močje najdišča je razglašeno za arheološki spomenik pod nazivom Podnanos – Arheološko najdišče Gradišče nad Hraščami. 2  V nadaljevanju ZVKDS, OE Nova Gorica. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 5 2Geografski oris prostora 2.1 Gradišče nad Hraščami Gradišče nad Hraščami (sl. 1–5) leži v zgornjem delu Vipavske doline, na jugozahodnem vznožju Nanosa, severno od magistralne ceste Vipava–Razdrto in seve- rovzhodno od zaselka Hrašče pri Podnanosu. Po vzho- dnem pobočju Gradišča se vse do sedla na Barnicah vije cesta na Nanos. Vrh Gradišča predstavlja najvišjo toč- ko nekoliko sploščenega grebena, zadnjega odrastka vzhodnega nanoškega pobočja, ki pada v dolino Mo- čilnika južno od Podnanosa (Osmuk 1977, 190). Z vrha Gradišča se odpira odličen pogled na celoten zgornji del Vipavske doline in proti jugu na hribovite Vrhe, po- 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. gled proti zahodu oziroma osrednjem in spodnjem delu Vipavske doline pa zastira slemenski greben Slatna z ostanki protiturškega tabora.3 Območje enote dediščine zaobjema vrh in pobočje Gradišča (369 m n. v.) do sedla na Barnicah na severovzhodu, potoka Hraščak na se- verozahodu, hudourniške grape na jugovzhodu in ma- gistralne ceste na jugozahodu (sl. 6). Jugovzhodno od utrjenega naselja je bilo na manjšem platoju z ledinskim imenom Zidanca odkrito naselju pripadajoče grobišče (Bratina 2006d; Bratina 2014a).4 Geološka zgradba hriba Gradišče nad Hraščami je kom- pleksna. V osnovi gre za konglomeratni greben, ki je prek prevala Barnice na severovzhodu povezan s pobočjem Nanosa. Greben je vsajen v erodirano flišno osnovo, zato pobočja zelo strmo padajo proti hudourniškim grapam na severozahodu in na jugovzhodu. Rezultat je izredna razgi- banost grebena, ki mestoma proti jugovzhodu tvori krušljiv prepaden rob, v smeri grebena pa vrsto stopničasto padajo- 2 Lokacija najdišča na geografski karti, http://www.geopedia. čih ploščadi med skalnimi čoki (Slapšak 1998, 3). si. Merilo 1 : 100 000. 3  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom Podnanos – Tabor, EŠD 12164. Kot je ugotovila že Nada Osmuk, se Marchesettijeva omemba gradišča Tabor verjetno nanaša na hrib Gradišče nad Hra- ščami (Osmuk 1977, 190; Osmuk 1996, 38) in ne na sosednjo vzpeti-no Tabor (Marchesetti 1903, 91). 4  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom Podnanos – Grobišče Zidanca, EŠD 19226. 6 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 3 Panoramski pogled na Gradišče nad Hraščami (desno) in Tabor (levo), v ozadju Nanos; pogled proti vzhodu. 4 Severozahodno pobočje Gradišča nad Hraščami; pogled proti jugovzhodu. 5 Zračni posnetek Gradišča nad Hraščami z izkopnim poljem na severozahodnem pobočju hriba; levo del zaselka Hrašče in magistralna cesta Vipava–Razdrto, desno vojaški objekti. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 7 6 Območji arheoloških najdišč Podnanos – Arheološko najdišče Gradišče nad Hraščami (EŠD 539) in Podnanos – Grobišče Zidanica (EŠD 19226). (vir: Ministrstvo za kulturo; Uprava RS za kulturno dediščino, Zbirni register dediščine (območja in centroidi enot dediščine); vir za kartografsko osnovo: TTN 1 : 5000, 1 : 10 000, ©GURS). Merilo 1 : 5000. 2.2 Zgornja Vipavska dolina5 na Vrhe, ki se brez pokrajinsko opazne ločnice vzpenjajo na jugu. V tem delu so Vipavska brda izrazito gozdnata, med- Zgornjo Vipavsko dolino lahko enačimo z vplivnim obmo- tem ko so pobočja med Mančami, Ložami in Slapom precej čjem naselja Vipava. Zavzema ozemlje ob skrajnem zgor- bolj vinogradniška. Na tvorbo tal je močno vplival potok njem toku Vipave in njenem levem pritoku Močilniku, ob Močilnik s povirjem v flišnem gričevju, ki je zlasti ob moč- katerem se dokaj obsežno ravno dno nadaljuje vse do Pod- nih padavinah razjedal matično podlago, odneseni material nanosa, potem pa se njegova dolina povsem zoži in se na pa odlagal po dolini. Dno doline med Lozicami in krajem južnem podnožju Nanosa zaje skoraj do Razdrtega. Čeprav Vipavo je iz evtričnih rjavih prsti na aluviju, ki proti severu je ravnega površja več kot v srednji Vipavski dolini s sredi-in jugu prehajajo v evtrične rjave prsti na flišu. Na apnenča- ščem v Ajdovščini, je tudi tu površinsko v ospredju strma stem erozijskem gradivu, ki ga je odložila Vipava s pritoki, so pobočna stopnja, ki sega navzgor do vršnega roba planote. se razvile evtrične rjave plasti z apnenim gruščem. Le v skrajnem severnem delu mikroregije se navezuje na Tr- novski gozd, večji del pa omejuje zahodna in jugozahodna V Vipavski dolini se je skozi stoletja oblikoval in ohranjal stran Nanosa. Zgornja Vipavska dolina vključuje tudi skrajna značilen vzorec zemljiške rabe, ki je odseval polikulturno, vzhodna in jugovzhodna pobočja flišnih Vipavskih brd, tako samooskrbno naravnano kmetovanje. Z obsežnimi melio-da vanjo spadajo vsa večja gručasta naselja na stiku pobočij racijami in komasacijami, ki so zajele predvsem dno Vipa-in ravnega površja ob Močilniku (Slap, Lože, Manče, Podra- vske doline, se je v nekaj letih raba tal povsem spremenila, ga). Južno od Manč in povirja Branice se ozemlje naslanja prav tako tudi poljska razdelitev in s tem celotna podoba pokrajine. Glavna kmetijska in tudi sicer pomembna go-5  Opis zgornje Vipavske doline je prevzet po Kladnik 2013, 78 in Kla-spodarska panoga je poleg sadjarstva vinogradništvo. Zelo dnik, Natek 2001, 222−233. 8 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 pomemben podnebni dejavnik Vipavske doline je veter, in 5, Slapšak 1998, 7). Leži jugovzhodno od Podnanosa, od sicer sta glavna vetrova burja in jugo. Burja je močan in sun-katerega je oddaljen manj kot kilometer (Habič et al. 1995, kovit severovzhodnik v obdobjih vdorov hladnega zraka iz 18; Rosa 2007, 5). notranjosti celine. Najstarejša omemba Št. Vida sega v drugo polovico 13. sto-Naselje Vipava je krajevno pomembno zaposlitveno sredi- letja, in sicer v zvezi s posestjo, ki jo je imela na Vipavskem šče zgornje Vipavske doline, a brez pomembnejše industrije, kartuzija Bistra (Rosa 1996a, 27). Od sredine 14. stoletja je če izvzamemo mlekarno in veliko vinsko klet, kjer so še do bil pod oblastjo Habsburžanov in njim podložnih plemiških nedavnega predelovali grozdje z območja celotne Vipavske družin. V predstavitvi urbarja za Vipavo iz leta 1499 (Rosa doline. V neposrednem zaledju Vipave velja omeniti še vi-1996c, 48) lahko razberemo, s čim so se takrat ljudje ukvar- norodno pokrajino v zatrepu pod pobočji Trnovskega goz- jali. Večinoma so gojili vinsko trto, različne vrste sadja, sejali da in Nanosa, na območju njunega stičišča; najbolj znani sta žito, redili živino, ukvarjali so se še z mlekarstvom, žagar-vinogradniški naselji Vrhpolje in Budanje. V dolinskem delu stvom in čebelarstvom (Rosa 2007, 7). S temi pridelki so z izjemo Podnanosa in Lozic ni nobenega naselja. Večina tudi trgovali. Glavna dejavnost je bilo vinogradništvo, vino naselij leži na stiku ravnine in flišnega obrobja. Prevladujejo pa pomemben tržni artikel, ki so ga furmani razpečevali na gručaste vasi, nekatere imajo tudi večje gručaste zaselke. Pivško, Notranjsko, Kranjsko, v Trst in celo na Dunaj. Čeprav je Vipavska dolina »sinonim za vinogradniško področje«, 2.3 Podnanos pa je bilo vinogradništvo v Vipavski dolini v bistvu vedno le integralni del kmečkega gospodarstva; od poljedelstva, živi- Ožje obravnavano območje pripada katastru trga Št. Vid noreje, sadjarstva, pa do dodatnih dejavnosti, ki so prinašale pod Nanosom (tudi Sv. Vid, Šentvid, Šembid, od leta 1952 zaslužek in so nekoč vključevale npr. dninarstvo, obrtništvo Podnanos). Podnanos leži na nadmorski višini 180 m, z juga ali tovorništvo, od začetka industrializacije pa zaposlitve v in zahoda prihaja sredozemska klima, ki omogoča, da na industrijskih obratih v Ajdovščini ali Vipavi. Vinogradništvo jugozahodni strani, kjer dolino proti Krasu zapirajo Vipavska se ni nikoli razvilo v monokulturno panogo, temveč se je v brda, tamkajšnji prebivalci gojijo vinsko trto in različne vrste veliki meri ohranila tradicionalna oblika »zasebnega« vino-sadnega drevja. Na severozahodu pa vas omejuje Nanos, gradništva, ki obsega manjše vinogradniške površine v dru-ki Vipavsko dolino varuje pred mrzlo celinsko klimo, hkrati žinski obdelavi (Miklavčič Brezigar 1996, 16). Št. Vid je cesar pa z močno burjo dobro prevetri zrak ter povzroča škodo Ferdinand II. leta 1592 oziroma 1598 povzdignil v trg in mu na stavbah in kmetijskih površinah (Rosa 2007, 4). Podna-s tem podelil pravice do prirejanja sejmov z živino in žitom nos, ki je po urbanistični zasnovi tipično strnjeno in gručasto (Golec 2007, 220–223; Rosa 1996b, 43; Rosa 2007, 6–7), kar primorsko naselje mediteranskega videza okrog župnijske kaže na pomembnost kraja kot manjšega trgovskega sredi-cerkve, je danes bolj ali manj osiromašena vas. Včasih pa je šča. Ena od historičnih posebnosti Vipavske doline je ta, da bil Št. Vid trg, sedež občine, z mlekarskim obratom, mlini in so v delu, ki je sicer upravno–teritorialno spadal pod deželo žagami, osemletko, več gostilnami, lesno proizvodnjo itd. Kranjsko, nekateri kraji pripadali Goriški deželi. Ena od go- (Rosa 1996c; Rosa 2007, 5). Podnanos oziroma prej Št. Vid riških enklav sredi Kranjske je bil vse do drugega desetletja se razvoju v preteklosti v največji meri lahko zahvali svoji 19. stoletja tudi Št. Vid. Naselje je namreč vse do časa, ko je legi. Leži ob cesti Vipava–Razdrto na mestu, kjer se cesta pripadlo Kranjski, delila kranjsko-goriška deželna meja. Večji iz Razdrtega po Rebernicah spusti v ravnino ob sovodnji del naselja je spadal pod Goriško, manjši del na desnem Močilnika in Pasjega repa, ki se stekata s flišnih Vipavskih bregu potoka Pasji rep pa je spadal pod Kranjsko (Golec brd. S svojo lego zapira Vipavsko dolino ob prehodu na no-2007, 217–219; Habič et al. 1995, 18; Vidmar 2013, 254–255). tranjski Kras. V Podnanosu se od glavne ceste odcepi cesta na Vrabče čez Kras proti Sežani, druga pa mimo graščine Podbrje v Podrago. Z Rebrnic je speljana cesta čez strm rob na Nanos, kjer so podnanoške pašne in gozdne posesti. V ravnici so na peščeni zemlji polja v prisojnih legah zadnji vipavski vinogradi, nad njimi pa košenice in boršti (Habič et al. 1995, 18; Oražen Adamič et al. 1997, 230–231; Rosa 2007, 4–5). V krajevno skupnost Podnanos sodi tudi zaselek Hra- šče, ki je sicer samostojno naselje in se nahaja ob vznožju vzpetin Gradišče in Tabor (Habič et al. 1995, 18; Rosa 2007, Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 9 3Hrašče, krajinska dediščina Božidar Slapšak Zaselek Hrašče nima jasno zamejenega vaškega teri- konec 18. in na začetku 19. stoletja sprožila znatno širitev torija. Posest je razpršena po delih katastrske občine in vinogradov. je bila v času, ki ga domačini pomnijo, zelo neenako- Ob starih poljedelskih jedrih v dolini Močilnika in okoli za- merno porazdeljena; od velike posesti (Poštarjevi − tudi selka Hrašče (ledine Breg, Lazna, Ograda in Krače) ter na vinska klet, preprežna živina) do obrtnikov (kolarstvo, jožefinski karti jasno označenem vinogradniškem komple-kovaštvo) z minimalno posestjo. V neposredni okolici ksu Brusi v dolini južno pod Gradiščem nad Hraščami takrat zaselka imajo parcele tudi prebivalci sosednjih krajev. nastanejo vinogradi na košeninah Gradišče ter Mlaci na za-Nekdanja izrazito vinogradniška in živinorejska krajina hodnem in severozahodnem bregu Gradišča nad Hraščami, je v 20. stoletju pričela nazadovati s stališča intenzivno-pa tudi še na bolj marginalnem območju Volčji plot, in sicer sti izrabe, vendar ohranja v območju najkakovostnejših na pašniškem zemljišču nad dolino Hraščaka ob rimski cesti zemljišč in lažje dostopnosti prepoznavne kvalitete tra- (sl. 8, 9). S tem je prišlo do pomembnega in kakovostnega dicionalne agrarne krajine tega območja z razdroblje- krajinskega preoblikovanja območja arheološke dediščine. no parcelacijo. Konec 19. in na začetku 20. stoletja sta Vinogradniška izraba je zahtevala zaščito strmih parcel s pašno gospodarstvo (s selivsko pašo) in vinogradništvo, terasiranjem, nadelanih je bilo tudi nekaj poti od vasi med vsako iz svojih razlogov, doživela polom.6 Propadle so parcelami (sl. 10). Zaradi relativne kratkotrajnosti uporabe, tudi dejavnosti, povezane s prevozništvom (preprega, okoli sto let, terasni zidci sicer niso zelo visoki in malo je kovaštvo, kolarstvo, posredno tudi karantena v »hiški« terasiranj znotraj parcel. ob stari poti Podbreg – Podgrič), pa tudi tiste, ki so bile vezane na izkoriščanje vodne energije (mlin in žaga na Stara meja med lastniškimi travnatimi parcelami Gradišče Močilniku). Poselitev je danes mešana, ob agrarni ima-oziroma Mlace in vaškim pašnikom Brežine po grebe- mo tudi čisto stanovanjsko (hiša in vrt). Viri dodatnega nu Gradišča (sl. 11–13) je s tem še pridobila na pomenu, zaslužka so locirani izven zaselka oziroma Podnanosa, gotovo pa je bila že prej poudarjena kot kamniti zid, ki je je pa agrarna izraba sedaj stabilna; v zadnjem času so preprečeval prehajanje pašne živine v lastniške parcele. Vi-opazni znaki večje intenzivnosti. Nekaj vinogradov je nogradi so bili v tem delu opuščeni po uničenju zaradi trtnih bilo tudi obnovljenih. bolezni ob koncu 19. stoletja in niso bili nikoli obnovljeni. V istem času so bili opuščeni tudi vinogradi v Volčjem plotu, V širšem območju Gradišča nad Hraščami so zastopani vsi s tem da je bil v 20. letih 20. stoletja večji del tega področja pasovi tradicionalne agrarne rabe.7 Tako jožefinska karta kot vključen v vojaško območje in obnova tudi zaradi tega ni tudi franciscejski kataster kot poljedelske dokumentirata iz-bila možna. Stara vinogradniška jedra v dolini in okoli vasi ključno vinogradniške parcele, ob njih pa travniške, deloma so prešla na mešano njivsko izrabo, vinogradi pa so bili le kot košenine z redkim drevjem, in pašniške parcele, bodi-deloma in postopoma obnavljani, v Brusih pa v celoti opu- si kot lastniške parcele ali kot skupne vaške pašnike. Gle- ščeni, deloma zarasli v gozd, deloma izrabljani kot travniki. de na jožefinsko karto (sl. 7) je konjuktura vinogradništva Ob koncu 20. stoletja je bila obnovljena ena vinogradniška parcela v tem delu. 6  Razvoj vinogradništva kot glavne kmečke dejavnosti v zgornji Vipavski dolini je bil ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja v veliki meri Pašniške parcele, tako stare lastniške kot skupne vaške, ki so pod vplivom trtnih bolezni in škodljivcev, predvsem peronospore in bile konec 19. stoletja razdeljene med lastnike, so bile pre-trtne uši, ki sta se pojavili v vseh slovenskih vinorodnih območjih. puščene zaraščanju in so danes gozdne ali v različnih fazah Trtne bolezni in škodljivci so povzročili znatno nihanje v vinski proi-prehajanja v gozd; ledine Brežine, Barnice, Slatna in celoten zvodnji, delno opuščanje vinogradov, mnogi vinogradi pa so bili popolnoma uničeni (Dular 1988–1990, 68–70; Valenčič 1970, 300–302). breg pogorja Nanosa nad rimsko cesto (sl. 14). 7  Ob dodatnih arheoloških raziskavah leta 1998 so se pri presoji krajin-Enako velja za del travniških (sl. 15) in vinogradniških parcel ske dinamike ob anketiranju in analizi stanja na podlagi aeroposnet- (sl. 16) na Gradišču. V celoti to velja za vrh Gradišča s praz-kov za čas po 2. svetovni vojni oprli še na kartografske vire, tj. jožefinsko karto in franciscejski kataster (Slapšak 1998, 7, sl. 3–5, 7, 9, 22). godovinsko naselbino, le obe terasi za obzidnim robom na 10 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 7 Podnanos (St. Veit) z okolico na jožefinski karti in označenim mestom arheoloških izkopavanj, M 1 : 28 800; vir: Rajšp, Trpin 1997, Karte, sekcija 207, D2. 8 Področje raziskave leta 1998 (Slapšak 1998, sl. 8). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 11 ZAKRIŽ TABOR STARI GRAD SLATNA V JAMI OGRADA LAZNA BREG KRAČE MLACI voda pot naselje/stavba vinograd travnik lastniški pašnik vaški pašnik 9 Območje raziskave leta 1998, izraba po franciscejskem katastru in poglavitna ledinska imena (Slapšak 1998, sl. 24). Merilo 1 : 5000. 12 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 10 Območje raziskave leta 1998, spremembe izrabe v območju vpliva gradnje HC Razdrto–Vipava – komunikacije (Slapšak 1998, sl. 29). Brežinah in del terase za obzidnim robom na Gradišču so nezarasle oziroma še v zaraščanju. Krajinska podoba Gradišča nad Hraščami in celotnega ob- močja kulturne in naravne dediščine je bila tako v zadnjih sto letih radikalno spremenjena; danes prevladujejo najmanj intenzivne oblike izrabe. Proces je vsaj deloma reverzibilen, zaradi boljše preglednosti in krajinske zaznavnosti arheolo- ške dediščine bi bila intenzifikacija izrabe tudi zaželena. 11 Izsek iz franciscejskega katastra (Šembid 5) z vrisanim raziskanim območjem, merilo 1 : 5000. Vir za podlago: Ministerio per i Beni e la Attività Culturali, Archivio di Stato di Trieste, Patrimonio archivistico online (http://www.catasti. archiviodistatotrieste.it/Divenire/document.htm?idUa=106530 79&idDoc=10661778&first=5&last=5, 17. september 2021). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 13 meja listov TTN arheološko najdišče voda naselje/stavba 12 Položaj gradišča na Gradišču nad Hraščami (Slapšak 1998, sl. 13). 13 Gradišče nad Hraščami, fotointerpretacija (Slapšak 1998, sl. 20). 14 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 vojaško območje voda po FK pot po FK naselje/stavba po FK vinograd travnik parcelna meja 14 Gradišče nad Hraščami, spremembe izrabe v območju vpliva gradnje HC Razdrto–Vipava – pašniki po franciscejskem katastru (Slapšak 1998, sl. 26). Merilo 1 : 10 000. vojaško območje voda po FK pot po FK naselje/stavba po FK vinograd območje intenzivne izrabe travnik gozd/gozd v zaraščanju parcelna meja 15 Gradišče nad Hraščami, spremembe izrabe v območju vpliva gradnje HC Razdrto–Vipava – travniki po franciscejskem katastru (Slapšak 1998, sl. 27). Merilo 1 : 10 000. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 15 vojaško območje voda po FK pot po FK naselje/stavba po FK vinograd območje intenzivne izrabe travnik parcelna meja 16 Gradišče nad Hraščami, spremembe izrabe v območju vpliva gradnje HC Razdrto–Vipava – vinogradi po franciscejskem katastru (Slapšak 1998, sl. 28). Merilo 1 : 10 000. 1 1 12 11 10 15 13 12 9 11 7 8 10 15 13 5 9 2 7 6 8 4 5 14 3 2 6 4 14 3 17 Gradišče nad Hraščami, območja površinskih ARHEOLOŠKE NAJDBE arheoloških najdb (Slapšak 0 100 200 1998, sl. 19). ARHEOLOŠKE NAJDBE 16 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 0 100 200 4Arheološki oris prostora Reka Vipava s pritoki in ob njej rodovitna aluvialna ravni- najdišču Zemono 1 in 2 ter leta 2003 na Mlakah pri Vipavi ca Vipavske doline sta imeli že v prazgodovini pomemb- (Bratina 2003a; Bratina 2003c; Bratina 2006a, 40−41; Brati- no vlogo – reka kot transportna žila in vir hrane, nižina na 2006b, 44–45; Bratina 2006e, 150; Bratina 2010, 157–159, pa kot naravni prehod iz celinskega Podonavja v zaledje 161, 166; Bratina 2013, 238).10 Žal so bili arheološki zapisi severnega Jadrana in v ravnino severne Italije. na raziskanih najdiščih zaradi intenzivne agrarne rabe in vodnega delovanja zelo slabo ohranjeni. Na Zemonu 1 je V zgornji Vipavski dolini so najstarejše sledi poselitve iz časa bilo raziskanih več odpadnih ali shrambnih jam, ki so bile ob koncu starejše kamene dobe, paleolitika.8 Ob južnem vkopane v geološko osnovo in zapolnjene z ožganimi žival-vznožju osamelca Zemono pri Vipavi (najdišče Zemono 2) skimi kostmi, ogljem, semeni in odlomki keramičnih posod, je bil raziskan del poznopaleolitske postaje na planem, z ne-kamnitimi orodji, brusi.11 Le kilometer stran so bili v Logu pri kaj sto kamnitimi orodji in tudi dvema okrašenima kamno-Vipavi raziskani ostanki sorodne poselitve. Poleg skromne ma, ki izpričujejo epigravettiensko kulturno stopnjo konč- naselbinske plasti in odpadne jame je bila tu odkrita tudi nega paleolitika pozne ledene dobe pred 13.000 do 12.000 stara struga.12 leti (Bratina 2010, 161; Bratina 2013, 237–238; Kavur, Petru 2003; Tica 2001; Tica 2003). Na bližnjem najdišču Zemono V Vipavski dolini se v sredini drugega tisočletja pr. n. št. na 1, nekoliko stran od Zemona 2 v smeri proti zahodu, odkrita robovih doline, na višje ležečih in naravno zavarovanih me-kamnita orodja iz srednje kamene dobe kažejo tudi na mo- stih ter strateško dobro umeščenih vzpetinah pojavijo gradi- žnost obstoja mezolitske postaje na prostem (Bratina 2003c; šča. Ta pojav označujemo kot kulturo gradišč oziroma kašte-Bratina 2010, 159–161; Bratina 2013, 238; Bratina 2014b, 564, lirsko kulturo na Krasu in Istri, predstavlja pa prve intenzivne op. 3). Pod pobočjem Nanosa, na ravnici potoka Močilnika v spremembe kulturne krajine tudi v Vipavski dolini. Večina Lozicah, je bila najdena kamnita kladivasta sekira, ki potrjuje gradišč Vipavske doline leži na osončenem in apnenčastem aktivnosti človeka v obdobju mlajše kamene dobe, neolitika svetu ter z vodo bogatem severnem pobočju doline. Tako v ravnini pod Hraščami (Osmuk 1985, 193).9 je v bližini najdišč Zemono 1 in 2, na dobro zavarovanem skalnem osamelcu znano gradišče Stari grad nad Vipavo, V drugem tisočletju pr. n. št., v začetku bronaste dobe, ali z odličnim pregledom nad celotno zgornjo in srednjo Vi-mogoče že v tretjem tisočletju pr. n. št., v obdobju bakrene pavsko dolino (Bratina 2010, 174; Bratina 2018, 179; Osmuk dobe oziroma eneolitika, nastanejo v povodju reke Vipave 2001b, 142).13 Južno od najdišča Log pri Vipavi se onstran stalna celoletna ali pa občasna, sezonska bivališča, povezana bodisi s selitvijo čred ali katero drugo aktivnostjo ta- 10 Najdišča Duplje – Bronastodobna naselbina Zemono 1, EŠD 15519 kratnega človeka (npr. pridobivanje hrane, surovin). Skro- (najdišče Zemono 1), Zemono – Arheološko območje Zemono 2 mne sledi naselbinskega značaja so bile ugotovljene leta (najdišče Zemono 2) in Dolga Poljana – Prazgodovinska naselbina 1998 v Logu pri Vipavi, leta 2001 pod dvorcem Zemono, na Log pri Vipavi 1, EŠD 15523 (najdišče Log pri Vipavi) so bila odkrita ob površinskih pregledih za potrebe gradnje hitre ceste Razdrto–Vipava (http://rkd.situla.org, 30. december 2017). Med spremljanjem 8 Za arheološka najdišča s sledovi prazgodovinske poselitve in lokaci-gradnje hitre ceste so bile odkrite tudi sledi uničene naselbine iz časa je posameznih prazgodovinskih najdb v Vipavski dolini glej Bratina bronaste dobe na Mlakah pri Vipavi, tj. Poreče − Arheološko najdišče 2010; za seznam arheoloških najdišč od paleolitika do konca srednje-Mlake, EŠD 16790 (http://rkd.situla.org, 30. december 2017). ga veka v zgornji Vipavski dolini glej Svoljšak et al. 2013, 80–81; mlaj-11 Analiza dela keramičnega gradiva iz najdišča Zemono 1 kaže na ša zgodovinska obdobja, v kolikor ni drugače navedeno, so povzeta občasne poselitve te lokacije od 3. do 1. tisočletja pr. n. št. (Bratina po Marušič 1994 in Vidmar 2013. 2014b). 9  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za 12 Struga je bila zapolnjena z bronastodobnim gradivom, ki govori za kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december aktivnosti človeka v sredini in drugi polovici 2. tisočletja pr. n. št. na 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom Lozice – Arheo-najdišču Log pri Vipavi, kar potrjujejo tudi radiokarbonske datacije loško območje Polje, EŠD 12161. V zgornji Vipavski dolini je bila naj- (Bratina 2014c). dena še ena sorodna kamnita sekira, vendar nam natančna lokacija 13 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za najdbe ni znana (Mlinar 1999, 74). kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december 2017). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 17 reke Vipave dviguje kopasti hrib, poimenovan Sveti Pavel poznamo nekaj najdišč iz bronaste dobe, poleg Šušca še nad Planino, ki izrazito izstopa iz Vipavskih brd, in na kate-Mandrgo, ki sta predstavljali manjši postojanki, mogoče po- rem so vidne sledi prazgodovinske in rimskodobne nasel- čivališči ob poti, in grič Goli vrh, ki je imel verjetno vlogo vi-bine (Bratina 2010, 171; Svoljšak 1966, 46−49).14 Predstavlja šinske nadzorne točke nad prelazom (Horvat, Bavdek 2009, eno redkih znanih gradišč na južnem robu Vipavske doline 130−131). Čez prelaz Razdrto oziroma pozno prazgodovin-z izredno strateško lego, ki popolnoma dominira nad vsto- sko in zgodnje antično Okro je potekal intenzivni promet pom v Vipavsko dolino s severovzhoda in vzhoda ter vizu- v prazgodovini in zgodnji rimski dobi. Okra je označevala alno dobro komunicira z ostalimi višinskimi naselji v zgornji, dve pomembni točki, povezani s prometom in orientaci-srednji in tudi spodnji Vipavski dolini. Bronastodobne najd- jo v prostoru: najzložnejši prehod med Julijskimi Alpami in be iz Lončene jame na zahodnem pobočju Nanosa kažejo, Dinarskim gorstvom in goro Nanos (Horvat, Bavdek 2009, da se je prazgodovinski človek občasno posluževal tudi jam 19−22, 129).18 za svoje postojanke in zatočišča ali morda za mesta poko- V prvem tisočletju pr. n. št., v obdobju železne dobe, so pa (Bratina 2010, 171; Bratina 2013, 238–239, Leghissa, Turk družbene spremembe privedle do večjega razslojevanja 2016, 290−291).15 Kot odlični naravno zavarovani razgledni prazgodovinskih skupnosti ter oblikovanja posameznih re-točki sta bili v bronasti dobi na južnem pobočju Nanosa gionalnih centrov. Prav zaradi lege ob pomembni trgovski uporabljeni na Rebrnicah terasa na najdišču Gladežnica poti, kjer so že od davnine potekale povezave med Ape- (Bratina 2003b; Bratina 2006c, 93, 94; Bratina 2010, 166)16 ninskim polotokom in severnim Jadranom na zahodu ter in razpotegnjena depresija tik pod vrhom južnega pobočja srednjim Podonavjem in Balkanskim polotokom na vzhodu, Nanosa, najdišče Šušec (Bratina 2010, 159; Svoljšak 2003, je enega takih centralnih centrov v zgornji Vipavski dolini 263; Svoljšak, Fabec 2006)17. Na območju prelaza Razdrto verjetno predstavljalo naselje Gradišče na Hraščami. Povr- šinske raziskave so med skalnimi robovi na umetno izravna- Območje najdišča je vpisano pod nazivom Vipava – Stari grad, EŠD nih terasah odkrile sledi prazgodovinskih stavb ter ostanke 7470. Leta 1999 je bila na srednjeveških terasah na pobočju gradu odkrita plast s prazgodovinskimi in rimskodobnimi najdbami ter gra-obrambnega obzidja na severnem, zahodnem in vzhodnem divom iz mlajših zgodovinskih obdobij (Osmuk 2001b, 142). Analiza pobočju, kjer je bila naselbina še dodatno zavarovana s str-prazgodovinske lončenine je pokazala, da prevladujejo odlomki lon-mimi skalnimi stenami (Slapšak 1998; Slapšak 2003). Leta čenine, značilne za drugo polovico 2. tisočletja pr. n. št. (Bratina 2018, 2005 je bilo jugovzhodno od Gradišča nad Hraščami, na 177, 179). platoju z ledinskim imenom Zidanca, odkrito manjše grobi- 14 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za šče, ki ga je od naselja na vzpetini ločila strma hudourniška kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom Planina nad Ajdovščino grapa (Bratina 2006d; Bratina 2010, 163–164; Bratina 2014a). – Gradišče sv. Pavel, EŠD 4958. Najdišče je bilo intenzivno poselje-Iz Gradišča nad Hraščami je tudi dober razgled proti jugu no v starejši železni dobi ter v rimskem obdobju. V neposredni bližini na hribovite Vrhe, od koder sta nam znani gradišči Tabor pri naselbine se v virih omenjajo tudi najdbe grobov iz starejše in mlajše Vrabčah ter Gradišče pri Štjaku.19 železne dobe. Leta 1965 je bilo pri kopanju temeljev za telefonski pre-tvornik odkrito močno zidovje, grajeno z malto, verjetni ostanek stolpa Kot gradišče se v zgornji Vipavski dolini v starejši literaturi ali del obrambnega zidu iz rimskega časa (Svoljšak 1966). omenjata tudi vzpetina Tabor pri Podnanosu (ANSl 1975, 15 Za jamo se uporablja tudi ime Mislejeva jama po najditelju Antonu Misleju iz Lozic. Del arheoloških najdb iz jame, med katerimi prevladuje lončenina, je najditelj leta 1996 oddal arheologu Dragu Svoljšku in se danes hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, del najdb pa ZVKDS Razdrtem. Najdišče je bilo odkrito s predhodnimi raziskavami za po-OE Nova Gorica. Prav tako je posamezne najdbe najditelj v letu 2016 trebe gradnje hitre ceste leta 1999 in arheološko raziskano leta 2002. predal arheologu Matiji Turku (Leghissa, Turk 2016, 290–291). Lokacija je bila obljudena v bronasti dobi, odkrita kamnita orodja pa 16 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za nakazujejo tudi starejše sledi. Najdišče je bilo ponovno poseljeno v kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december zgodnji antiki, ko so tu najdeni cestna povezava, več okroglih kurišč 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom Najdišče Lozice na prostem, ostanki preproste stavbe ter številna lončenina in pred- – Arheološko najdišče Gladežnica, EŠD 15560 (Gladežnica) in je bilo meti za vsakdanjo rabo. Globoko v cesto vtisnjene kolesnice naj bi odkrito ob spremljanju gradnje hitre ceste po Vipavski dolini. Ugo-bile rezultat gostega prometa, ki naj bi tu potekal med 15. in 17. stole-tovljene so sledi bivanja oziroma kratkotrajnih človeških aktivnosti v tjem, ko je po trasi rimske ceste speljana cesta (Svoljšak, Fabec 2006). prazgodovini. Verjetno je terasa služila kot počivališče ali opazoval-18 Za Okro glej tudi Šašel 1974. nica ob poti čez prelaz Razdrto. 19 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kul-17 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za turo Republike Slovenije (http://rkd.situla. org, 30. december 2017). kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org, 30. december Območji najdišč sta vpisani pod EŠD 7323 Tabor pri Vrabčah – Ar-2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom Razdrto – Arheo-heološko najdišče Tabor in EŠD 7275 Gradišče pri Štjaku – Prazgo-loško najdišče Šušec, EŠD 15562 (Šušec) in leži tik pod prelazom na dovinsko gradišče. 18 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 126)20 ter Gradišče nad Vipavo (ANSl 1975, 126; Marchesetti Prometne prednosti Vipavske doline so s pridom izrabi-1903, 91)21. Prav tako se v starejših virih omenjajo železno- li tudi Rimljani in zgradili skoznjo cesto, ki je Akvilejo, ta-dobni predmeti, ki naj bi bili najdeni leta 1912 v Podnanosu kratno rimsko središče na severnem Jadranu, povezovala z in se danes hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, za kate-območjem Ljubljanske kotline (Bratina 2013, 241), ki so ga re pa je bilo kasneje ugotovljeno, da izvirajo iz Vipave (ANSl, trdno nadzorovali že sredi 1. stoletja pr. n. št. (Horvat 1999a, 126; Bratina 2010, 174, op. 28; Mlinar 1999, 14). 191–192). Gradnja ceste iz Akvileje proti Navportu in Emoni Ob koncu železne dobe je na območju zgornje Vipavske (Ljubljana) sovpada z nastanki italskih trgovskih naselbin na doline večina staroselskega prebivalstva živela v dobro zava-prelazu Okra in v Navportu, ki je bilo prav tako pomembno rovanih višinskih naselbinah. Rimska državna ureditev pa je trgovsko središče in kjer se je tovorni promet do staroselske poselitveno sliko korenito spremenila. Kraji ob trgovski poti, Emone preusmeril na reko Ljubljanico (Horvat 1999a, 192; po kateri so z vozovi prevažali trgovsko blago od Akvileje Šašel Kos 1999b, 256; Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, 20). (Oglej) čez Okro (Razdrto) in dalje do Navporta (Vrhnika), Po izgradnji krajše ceste v avgustejskem obdobju okrog leta so predstavljali pomemben prehodni prostor med tedanjo 10 n. št. prek Hrušice ( Ad Pirum), ki je skrajšala pot iz Akvileje Cisalpinsko Galijo, ki je bila od okoli leta 90 do 42 pr. n. št. v Emono za en dan, je glavna prazgodovinska in zgodnje-provinca in v Cezarjevem času priključena Italiji, in Noriškim rimska pot prek Okre in Postojnskih vrat postala stranska kraljestvom. Prelaz Razdrto je pomenil osrednjo prometno (Horvat 1999b, 219; Šašel Kos 1999c, 257). točko na vzhodnem robu Alp, gora Okra (Nanos) pa po- Plodna ravnica, obilje vode in milo podnebje Vipavske do- membno orientacijsko točko (Bratina 2013, 240–241). Arhe- line so nudili dobre možnosti za razvoj antičnega gospo- ološke raziskave so na Razdrtem odkrile manjše postojanke: darstva: poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva in verjetno Šušec (Svoljšak 2003, 263; Svoljšak, Fabec 2006, 164–167), tudi oljarstva. V Vipavski dolini je bila rimska podeželska Mandrga (Horvat, Bavdek 2009, 93–96) in Preval (Horvat, arhitektura raziskana zlasti v Goriški ravnici: Ledine, Loke, Bavdek 2009, 126–127), kjer so se že od konca 2. stoletja pr. Bilje (Horvat 1999b, 226; Vidrih Perko, Žbona Trkman 2005, n. št. ustavljali potniki, verjetno rimski trgovci (Bratina 2013, 23–45). V zadnjem času pa so bile na območju naselja Vipa-241). Rimljani so si že zgodaj prizadevali osvojiti oziroma va odkrite številne najdbe iz rimskega obdobja, ki potrjujejo nadzorovati ta prehodni prostor, saj pisni viri poročajo o te-obstoj pomembne rimske postojanke ali manjšega pode- žavah »alpskih ljudstev« z Rimljani že v sedemdesetih letih želskega naselja. Tako so bili na desnem bregu hudournika 2. stoletja pr. n. št. (Horvat 1999a, 191–192; Šašel Kos 1999a, Bela raziskani ostanki naselbinskih in gospodarskih objektov 186; Šašel Kos 1999b, 256). Čeprav so domorodne višinske (Osmuk 2006a, 235–236; Osmuk 2006b, 183; Tratnik 2008, naselbine živele vsaj še do začetka 1. stoletja n. št., so Rimlja-206–207; Tratnik 2012, 105–138),24 vzhodno od cerkve sv. ni prvenstveno zaradi obvladovanja staroselskih skupnosti Štefana rimsko grobišče iz 1. in 2. stoletja (Osmuk, 2006c, zahtevali izpraznitev starih plemenskih utrdb in njihovo na-184–185; Tratnik 2014, 255–322),25 prav tako so znane po- selitev v nižinah, v naseljih ob poteh. Območje ob trgovski samezne najdbe in rimskodobne sledi še na več mestih v poti med Akvilejo in Navportom so Rimljani postopoma od Vipavi (Tratnik 2014, 255–256, sl. 1; Tratnik 2020, 113–121). 2. do sredine 1. stoletja pr. n. št. priključili provinci Galiji Cisal-Leta 2017 je bil pod tlakom starega župnišča, nekoliko stran pini (Božič 1999, 156–157; Džino, Domić Kunić 2013, 103; Ša- od cerkve sv. Štefana, dokumentiran dobro ohranjen rim- šel Kos 2008, 47–48; Šašel Kos 2010, 134, 179, 185), upravno ski stanovanjski objekt iz prve polovice 2. stoletja n. št., ki pa teritoriju latinske kolonije Aquileia (Žerjal, Tratnik 2020, 11)22. Pod Avgustom je akvilejski prostor upravno sodil v ital-sko Regio X (Žerjal, Tratnik 2020, 11)23 ter z Dioklecijanovimi upravnimi in vojaškimi reformami k poznoantični provinci 24 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za Venetia et Histria (Bratož 2014, 60–62). kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla. org, 30. december 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom EŠD 12173 Vipava – Arheološko najdišče Bela in Grublje. Arheološke raziskave, ki so se izvajale ob različnih gradbenih posegih na najdišču, potrjujejo obstoj 20 Najdišče Tabor ne gre enačiti z gradiščem, ki ga omenja Marchesetti, manjšega podeželskega naselja, zgrajenega ob robu Vipavskega na kar je opozorila že Nada Osmuk (glej op. 3). polja, morda vicusa, ki je bilo poseljeno od konca 1. stoletja do 4. 21 Iz Gradišča nad Vipavo in neposredne okolice naselja nam do danes stoletja (Tratnik 2012, 121). še niso znane prazgodovinske najdbe ali druge sledi, ki bi potrjevale 25 Grobišče v Laurinovi ulici v Vipavi je bilo odkrito ob spremljanju Marchesettijevo omembo gradišča. izgradnje infrastrukture v starem jedru Vipave in raziskano leta 2005. 22  Z navedbo starejše literature. Izkopanih je bilo 9 žganih grobov, ki so na podlagi pridatkov datirani 23  Z navedbo starejše literature. v 1. in 2. stoletje (Tratnik 2014). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 19 predstavlja del podeželske naselbine – vicusa (Gruden 2018, stara prazgodovinska in zgodnjerimska pot po dolini, kar 283).26 potrjujejo arheološke najdbe na Razdrtem in tudi antični viri Za varovanje vzhodne meje so pričeli Rimljani v drugi po- (Horvat, Bavdek 2009, 151). Prek Vipavske doline so v Italijo lovici 3. oziroma v 4. stoletju graditi vdirale vojske različnih ljudstev: v 5. stoletju Huni in Teodo-sistem zapornih zidov in utrdb, imenovan Claustra Alpium Iuliaruum, ki je v pol-rikovi Ostrogoti, v 6. stoletju Langobardi, v 7. in 8. stoletju krožnem loku potekal od Kvarnerskega zaliva do Čedada Avari in Slovani (Knific 2004, 5–6; Svoljšak et al. 2013, 10; in v katerega je bila vključena tudi Vipavska dolina (Bratož Vidmar 2013, 252). Po propadu zahodnega dela rimskega 1999, 314; Kos 2014, 32–35). V Ajdovščini je bila v sklopu cesarstva in vzpostavitvi države vzhodnih Gotov so bili v tega obrambnega sistema zgrajena Castra, utrdba s stolpi spodnji Vipavski dolini ponovno vzpostavljeni pravni red in kot bazna postojanka, v kateri je bila nastanjena tudi vojaška prometne povezave, kar kaže kratek odlok kralja Teoderika posadka (Kos 2014, 36; Osmuk et al. 1994, 10–11; Svoljšak et iz časa 507–511, ki je bil namenjen plemenski skupini Lukri-al. 2013, 19; Urek, Kovačič 2020, 58; Žerjal, Tratnik 2020, 29– stanov (Lucristani), ki je verjetno predstavljala gotsko ali Go-30). Sistem naj bi dopolnjevale tudi postojanke, ki so imele tom pridruženo plemensko skupino, živečo ob pomemb-poleg strateškega značaja tudi signalne naloge (Ciglenečki ni cestni prometni povezavi v Vipavski dolini (Bratož 2014, 1999, 292). Na eni izmed ključnih in strateško pomembnej-408–409, op. 141; Tratnik, Karo 2018, 78).30 Leta 568 so se ših mest v obrambi severovzhodnega dostopa v Italijo, ki je iz Panonije v Italijo preselili Langobardi, vzhodno mejo nji-bdela nad spustom pomembne itinerarske ceste s Hrušice hove države pa je predstavljala ravno Vipavska dolina, ki je v Vipavsko dolino, je nastala v pozni antiki postojanka Sveti skupaj s Soško dolino spadala k Furlaniji in s tem pod oblast Pavel nad Planino (Ciglenečki 1997, 193).27 Na Svetem Pavlu tamkajšnjega langobardskega vojvode (lat. dux). Meja med naj bi imel tabor proticesar Evgenij, ko je leta 394 spremljal bizantinsko Istro in langobardsko Furlanijo je namreč pote-enega pomembnejših dogodkov v zgodovini Vipavske do- kala od Timava v Tržaškem zalivu prek kraške planote do line, tj. bitko pri Mrzli reki ( Fluvio Frigido) (Ciglenečki 1997, zgornje Vipavske doline, čez Nanos, Javornik in Snežnik do 196–198). Večina raziskovalcev locira bitko na področje Vrh-Kastva ter Učke na severozahodnem Kvarnerju (Bratož 2014, polja, Dupelj in Zemona (npr. Bratož 1994; Svoljšak et al. 477; Štih 2007, 162). 2013, 18).28 Glede na najdbe lahko v drugo polovico 4. stole- Kot v Zgodovini Langobardov poroča Pavel Diakon, naj bi tja uvrstimo tudi delno izkopano poznoantično grobišče pri se leta 663 pri kraju Flovius (Ajdovščina) spopadli Langobar-Kosovelih nad Črničami (Zavrtanik 1984). di z Avari (Svoljšak et al. 2013, 17). Avarski jermenski pasni V drugi polovici 5. stoletja in v celotnem 6. stoletju se je jeziček, odkrit na območju rimskih ruševin v Vipavi, bi lahko naselbinska slika Vipavske doline močno spremenila. Gre kazal na prisotnost vojaških skupin na tem prostoru (Bratina za čas propada rimske države, selitev različnih ljudstev, po-2013, sl. 24). Po zmagi nad Langobardi v 8. stoletju in vzpo- sebej Germanov, ter vzpona in uveljavitve krščanstva. Pre- stavitvi frankovske oblasti je v 9. stoletju sledilo načrtno na-bivalci so zapustili naselbine v nižini in se umaknili v višje seljevanje novega prebivalstva, Slovanov, v Vipavsko dolino, ležeče postojanke. Običajno so bila to prazgodovinska gra-kar je poznano tudi iz zgodovinskih virov za Istro (Svoljšak, dišča, ki so jih ponovno utrdili (Ciglenečki 1999, 292–293; Knific 1976, 82).31 Svoljšak, Knific 1976).29 V tem obdobju je ponovno oživela Po koncu madžarskih vpadov v Italijo, za katerimi je ostala opustošena pokrajina, se je začela obnova doline. S tem je povezana darovnica cesarja Otona III. iz leta 1001, s katero 26 Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla. org, 30. december je cesar oglejskemu patriarhatu podelil nepremičnine, ki so 2017). Območje najdišča je vpisano pod nazivom EŠD Vipava – Ar-se nahajale v krajih med Sočo, Vipavo in potokom Vrto-heološko najdišče ob zdravstvenem domu. Leta 1960 je bila ob gra-vinšček ( Ortaona) ter vrhovi Alp, drugo polovico pa grofu dnji zdravstvenega doma v Vipavi odkrita zakladna najdba 106 nov-cev (Tratnik 2014, 256), medtem ko je bil ob sanaciji stavbe župnišča leta 2017 v bližini zdravstvenega doma raziskan zidan rimski objekt. v osrednji Vipavski dolini odkrite še v Ajdovščini, na Sv. Pavlu nad Ta je bil po dokumentiranju ponovno zasut (Gruden 2018). Vrtovinom, na lokaciji Boršt in Morlek v Gojačah, na Sv. Petru nad 27  Glej opombo 14. V bližini cerkve sv. Pavla naj bi bil odkrit ostanek Vitovljami (Svoljšak, Knific 1976). zidanega stolpa ali del obrambnega zidu (Svoljšak 1966, 49). 30 Kot gotsko lahko označimo manjše grobišče v Japnišču pri Mirnu 28  Nasprotno Marko Frelih npr. meni, da je bitka verjetno potekala ob (Tratnik, Karo 2018). Soči (Frelih 2003, 30–41). 31 Poselitev Slovanov iz časa od 9. do 11. stoletja nam je v Vipavski do-29  Mogoče je prav na Starem gradu nad Vipavo nastalo eno takih lini poznana iz grobišča ob stari lokaciji cerkve sv. Jurija pri Batujah in poznoantičnih naselij, kot je npr. sv. Pavel nad Vrtovinom (Ciglenečki iz grobišča v neposredni bližini cerkve sv. Jurija iz Šturij pri Ajdovščini 1997, 193–194). Sledi staroselcev iz obdobja od 6. do 8. stoletja so (Svoljšak, Knific 1976, 26−52; Svoljšak et al. 2013, 52−54). 20 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 Verihenu. Zadnja postane v kasnejših letih dinastični teritorij goriških grofov, ki so ga upravljali preko svojih ministeriatov in vitezov (Štih et al. 2016, 83; Vidmar 2013, 252). Prav ta posestniška razmerja, vzpostavljena na začetku 11. stoletja, so vplivala na to, da se je ozemlje Vipavske doline v 16. stoletju razdelilo med dve deželi, Kranjsko in Goriško. Mejo med njima je najprej predstavljal potok Vrtovinšček, od leta 1528 pa vse do propada Avstro-Ogrske pa reka Hubelj (Vid- mar 2013, 252). V 12. stoletju je bilo fevdalno središče zgor- nje Vipavske doline verjetno Vipava, ki se prvič omenja kot trg leta 1367 (Golec 2007, 202–210; Vidmar 2013, 252–253). Kot smo videli, je imel status trga tudi Podnanos, za katere- ga smo že omenili, da je predstavljal goriško enklavo sredi Kranjske. Tudi prebivalstvo Vipavske doline je bilo v zadnjih desetletjih 15. stoletja izpostavljeno turškim vpadom. Ti so med letoma 1471 in 1499 vpadali v Vipavsko dolino, ropali in pustošili (Vidmar 2013, 255).32 Vipavci so se pred Turki bra- nili z gradnjo utrdb in protiturških taborov, katerih ruševine so vidne še danes. Ruševine manjše utrdbe poznosrednjeveškega tabora z delno ohranjeno zasnovo obrambnega sistema stojijo na vzpetini Tabor nad Podnanosom (Osmuk 1996, 39, 40; Sapač 2008, 43−47).33 32 Za turške vdore na slovensko ozemlje v 15. stoletju, tudi v Vipavsko dolino, glej Simoniti 1990, 49–81. 33 Obrambno obzidje poznosrednjeveškega tabora naj bi nastalo v zadnji tretjini 15. stoletja oziroma prvi tretjini 16. stoletja okoli starej- ših grajskih stavb oziroma stolpastega dvora. Obzidje je poligonalne tlorisne zasnove, z ohranjeno južno, zahodno in severno stranico ter z ostanki polkrožnega stolpa in obrambnim jarkom na dostopni, severni strani (Sapač 2008, 43−47). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 21 5Lega in opis najdišča Mesto izkopavanj leži na jugozahodnem pobočju Na- v času bronaste in železne dobe, verjetno še tudi v času prve nosa, na severozahodnem pobočju oziroma vznožju okupacijske faze pod rimsko oblastjo (Mlinar 1999, 11–13; Gradišča nad Hraščami. Nariv krednih karbonatnih ka-Slapšak 2003, 141).35 Leta 1998 je bila ob nadgradnji daljno- menin na eocenski fliš poteka približno 1 km severno voda prek zahodnega pobočja Gradišča izvedena dostopna od najdišča na nadmorski višini okoli 600 m. Matično cesta, vendar brez ustreznega soglasja in vednosti pristojne podlago raziskanega dela arheološkega najdišča pred-območne enote ZVKDS (Osmuk 2001a, 90). Med posegom stavlja paleocenski fliš. Apnenčasto kamenje in skale, so bili odstranjeni naselbinske strukture na izravnani terasi tik ki se pojavljajo na površini najdišča, niso avtohtone. pod vrhom naselja in del obzidja na severozahodnem delu Najdemo jih na samem vrhu Gradišča, vezane v trdno gradišča, ki je zapiral dostop v naselbino iz Barnic. V narinje-sprijete pleistocenske pobočne karbonatne breče, ki so nih kupih zemljine so bili odkriti številni odlomki prazgodo-s hudourniki, pobočno erozijo in deloma z recentnim vinske lončenine, pa tudi keramično vretence, kamniti brus in človekovim delovanjem prispele po pobočju navzdol. ostanki oglja. Ob pregledu poškodovanih presekov so bili do-Na skrajnem severnem delu je zamejeval mesto izkopa kumentirani obzidje, grajeno iz večjih neobdelanih kamnov, hudourniški potok, ki je ob močnejših deževjih občutno in uničeni deli verjetnih ostankov prazgodovinskih hiš (Bratina narastel. Ta je z višje ležečih predelov valil karbonatne 2005, 6). Odlomki lončenine, ki so bili ob tem nabrani v izko-kamnine. Njegova struga je bila tudi večkrat prestavlje- pnem profilu, potrjujejo intenzivno poselitev Gradišča v ob- na, sledovi ene izmed slednjih so bili odkriti tudi tekom dobju starejše železne dobe, v prvi polovici prvega tisočletja izkopavanj (Verbič 2004). pr. n. št., sam začetek naselbine pa z gotovostjo postavljajo že Pobočje je izpostavljeno sunkom burje, ki lahko dosežejo v bronasto dobo, in sicer v drugo polovico drugega tisočletja tudi orkansko moč. Območje je bilo v zadnjih stoletjih na-pr. n. št. (Bratina 2018, 179).36 mreč močno kultivirano; v prvi vrsti gre omeniti obdelovanje V neposredni bližini Gradišča nad Hraščami je bilo leta 2005 vinogradov, ki so v veliki meri posegli v stratigrafsko sekven-na ledini Zidanca odkrito manjše grobišče z gradivom, zna-co plasti. čilnim za čas začetka prvega tisočletja pr. n. št. (Bratina 2010, Prazgodovinsko gradišče na lokaciji Gradišče nad Hraščami 163–164; Bratina 2013, 240; Bratina 2014a). Za potrebe iz-je bilo locirano ob topografskih pregledih v letih 1974/1975, gradnje začasne betonarne je bilo raziskanih osem žganih ki jih je izvajal ZVKDS OE Nova Gorica (Osmuk 1977). Leta grobov, ki so bili ob odkritju pokriti s kamnitimi ploščami. 1998 so na Gradišču nad Hraščami potekale arheološke razi- Plitke grobne jame so bile vkopane v geološko osnovo in skave v obliki pregleda in dokumentiranja fizičnih struktur ar-zapolnjene z žganino, ogljem ter pridatki.37 Analiza gradi- heološkega najdišča, nekvantitativnega pregleda površinske va je pokazala na stike takratnih prebivalcev zgornje Vipa-distribucije arheološkega gradiva, arheološke aerofotointer- vske doline z železnodobnimi skupnostmi na Krasu ter na pretacije, vzpostavitve GIS obravnavanega območja, analize parcelacije, analize komunikacij ipd. (Slapšak 1998; Slapšak 2003, 139).34 Površinske raziskave so odkrile sledi prazgodo-35 Med prazgodovinskim gradivom, ki je bilo nabrano na površini najdišča med raziskavami leta 1998, prevladujejo odlomki keramičnih vinskih objektov med skalnimi robovi na umetno izravnanih svitkov ter odlomki lončenine, najden pa je bil tudi hišni omet (Mlinar terasah in ostanke obrambnega nasipa oziroma obzidja na 1999, 11–13; t. 19/11–14, t. 20/1–13). Mlinar keramično gradivo datira v severnem, zahodnem in vzhodnem pobočju, kjer je bila na- čas pozne bronaste dobe do začetka železne dobe (Mlinar 1999, 93). selbina dodatno zavarovana s strmimi skalnimi stenami (sl. 5, 36 Prazgodovinski lončenini z Gradišča nad Hraščami je sorodna ke-12, 13, 17). Naselje je imelo tudi stalni vodni izvir, površina ramika, znana iz številnih najdišč na Krasu (Tomaj, Castelliere di Cat-utrjenega dela gradišča pa je obsegala 10 ha (Bratina 2013, tinara), v Istri (Kaštelir), Furlaniji (Pozzuolo) in Posočju (Most na Soči, Tolmin) (Bratina 2018, sl. 5). 240; Slapšak 2003, 139, 141). Najdbe kažejo na obstoj naselja 37 Poleg radiokarbonskih analiz nam tudi način pokopa in ohranjeni pridatki potrjujejo datacijo grobišča v starejši del železne dobe (Bra-34  Glej tudi 3. poglavje Hrašče, krajinska dediščina. tina 2014b). 22 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 Notranjskem, način pokopa pa najdišče povezuje s posoško svetolucijsko skupino (Bratina 2014a). Gradišče nad Hraščami ima poseben položaj zaradi lege ob prometni poti, ki je od prazgodovine prek antike vse do danes vodila iz Vipavske doline proti Razdrtemu (Okra) in poteka iz smeri Ajdovščine oziroma Vipave čez greben Sla- tne prek Barnice in po pobočju Nanosa proti Gradišču nad Razdrtim (Bratina 2013, sl. 5; Slapšak 2003, 141). Med doma- čini se je ohranilo izročilo o gradu, ki naj bi stal na platoju vrha Gradišča.38 Ob topografskem pregledu v 80-ih letih 20. stoletja so bili tu vidni ostanki zidanega vojaškega objekta. 38  Topografski zapis v arhivu ZVKDS OE Nova Gorica. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 23 6Metodologija in potek izkopavanj Na območju severozahodnega pobočja hriba Gradišče številka 1513 in 1521, je bilo na razdalji 5 oziroma 10 m ročno nad Hraščami je bilo izvedeno stratigrafsko arheološko izkopanih še sedem sond (sonde 5 do 9, 11 in 12)40 širine izkopavanje. 39 Za potrebe dokumentiranja in prostorske 1,5 m, ki so ležale pravokotno na plastnice oziroma v smeri distribucije najdb je bil na najdišču vzpostavljen relativni največjega naklona (sl. 18). Med izkopavanji je bila sicer od-koordinatni sistem s fiktivnim izhodiščem x = 421545.939, krita dokaj bogata plast s prazgodovinskim gradivom, ki pa y = 72822.75 v absolutnem (Gauss-Krueger) koordi-je nastala z erodiranjem z višjih leg. natnem sistemu in z usmeritvijo proti severu. Abcisna Na spodnjem delu pobočja oziroma na severozahodnem os relativnega koordinatnega sistema je potekala proti delu najdišča, na parceli številka 1516, smo namesto pred-vzhodu, ordinatna os proti severu. Velikost kvadrantov videnega popolnega ročnega izkopa (Tica et al. 2004, 3) je bila 5 × 5 metrov; po abcisni osi so bili označeni s na severnem in južnem robu racionalno izvedli strojni izkop številkami od 1 do 34, po ordinatni osi pa s skupinami vzdolžnih sond, širokih okoli 4 m (sl. 18, 24). Tako za šte- črk (AA−BU) (sl. 18). vilčenje sond kot tudi stratigrafskih enot in vseh seznamov, Predvsem zaradi lege nekaterih bolj ali manj intaktnih arhe- razen seznama digitalnih fotografij, so bile na tem delu naj- ološko pozitivnih plasti, odkritih ob predhodnih arheoloških dišča uporabljene številke od 501 dalje, na zgornjem delu pregledih na zelo strmem pobočju, ki je bilo stalno podvr-najdišča pa številke od 1 dalje. Na spodnjem delu najdišča ženo eroziji, se je zdelo primerno njihovo konsistenco do- so bile sonde usmerjene v smeri od jugovzhoda proti seve- datno preveriti. Tako se je decembra 2004 najprej pričelo z rozahodu, kot se teren spušča, razen sonde 505, ki je pote-izkopom strojnih sond 1 do 4 na parcelah številka 1513, 1521, kala v smeri od severovzhoda proti jugozahodu in prečno 1523 in 1525 (sl. 18). Izkopa sond 1 in 2 sta bili deloma izve-na pobočje. V sondi 502, kjer smo naleteli na arheološko dena s pomočjo bagra, ki je v tla posegel z 1,5 m široko pla- zanimivejše plasti, je bila sonda razširjena, izkop plasti in nirno žlico in deloma ročno, sondi 3 in 4 pa sta bili v celoti kontrolnega jarka (ob preseku P 502; sl. 28) pa se je nada-izkopani z metodo ročnega stratigrafskega izkopa. Strojno ljeval z ročnim izkopom. Sondiranja spodnjega dela najdi-odstranjevanje je potekalo z izkopom čim tanjših režnjev, šča so pokazala, da lahko na celotnem raziskanem pobočju tako da je bila dosežena dokaj dobra vidljivost in je bilo mo-sledimo terasiranju za potrebe poljedelske obdelave, ki je goče slediti stratigrafskim spremembam v podlagi. Izkopi so uničilo večino starejših struktur, tudi starejše drenaže. bili poglobljeni do zraščene geološke podlage, paleocen- Na osnovi navedenih ugotovitev, in sicer uničenja zaradi skega fliša, ki ga tu tvori predvsem tanko plastnat laporovec. kmetijske obdelave v severozahodnem in jugovzhodnem Sonda 1 je potekala prečno na plastnice, sonda 2 pa vzpo-delu najdišča ter močne koluvialne plasti na njegovem ju- redno s plastnicami. Sekali sta se približno na sredini in tako govzhodnem delu, je strokovna komisija v sestavi Nada skupaj tvorili obliko enokrakega križa širine približno 45 m. Osmuk, Bojan Djurić, Peter Turk, Patricija Bratina in Gojko Sondi 3 in 4, velikosti približno 10 × 1 m, sta ležali vzporedno Tica odločila, da ugotovljeni rezultati ne opravičujejo odpi-s plastnicami. Sondiranja so pokazala, da je jugovzhodni del ranja novih površin, tako da so bila arheološka izkopavanja območja, predvidenega za gradnjo zahodnega vzhodne-v tej fazi zaključena. ga dela tunela pod Gradiščem na območju sond 1 in 2, na parcelah številka 1523 in 1525, močno preoblikovan zaradi agrarne rabe, medtem ko je bilo območje sond 3 in 4 zaradi nagnjenosti terena izpostavljeno izraziti vodni eroziji. Marca leta 2005 so se arheološka izkopavanja nadaljeva- la. Na zgornjem, jugovzhodnem delu najdišča, na parcelah 39 Poglavje Metodologija in potek izkopavanj je povzeto po Bratina et 40  Dolžine sond: 5−7 m; 6−7,5 m; 7−12 m; 8−12,5 m; 9−17 m; 11−14 al. 2005, Fabec 2005 in Tica, Klasinc 2005. m; 12−8 m. Zaradi napak pri številčenju sond manjka sonda 10. 24 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 BO0 BO02 BO03 BO05 BO04BO06 BO07 BO08 BO09 BO10 BO11 BO12 BO13 BO14 BO15 BO16 BO17 BO18 BO19 BO20 BO21 BO22 BO23 BO24 BO25 BO26 BO27 BO28 BO29 BO30 BO31 BO32 BO33 raziskano območje BN01 BN05 BN06 BN07 BN08 BN09 BN10 BN11 BN12 BN13 BN14 BN15 BN16 BN17 BN18 BN19 BN20 BN21 BN22 BN23 BN24 BN25 BN26 BN27 BN28 BN29 BN30 BN31 BN32 BN33 BN02 BN03 BN04 presek (P) BM01 BM02 BM03 BM04 BM05 BM06 BM07 BM08 BM09 BM10 BM11 BM12 BM13 BM14 BM15 BM16 BM17 BM18 BM19 BM20 BM21 BM22 BM23 BM24 BM25 BM26 BM27 BM28 BM29 BM30 BM31 BM32 BM33 sonda BL01 BL02 BL03 BL04 BL05 BL06 BL07 BL08 BL09 BL10 BL11 BL12 BL13 BL14 BL15 BL16 BL17 BL18 BL19 BL20 BL21 BL22 BL23 BL24 BL25 BL26 BL27 BL28 BL29 BL30 BL31 BL32 BL33 kvadrant 5 × 5 m BK01 BK02 BK03 BK04 BK05 BK06 BK07 BK08 BK09 BK10 BK11 BK12 BK13 BK14 BK15 BK16 BK17 BK18 BK19 BK20 BK21 BK22 BK23 BK24 BK25 BK26 BK27 BK28 BK29 BK30 BK31 BK32 BK33 Sonda 501 BJ01 BJ02 BJ03 BJ04 BJ05 BJ06 BJ07 P 501 BJ08 BJ09 BJ10 BJ11 BJ12 BJ13 BJ14 BJ15 BJ16 BJ17 BJ18 BJ19 BJ20 BJ21 BJ22 BJ23 BJ24 BJ25 BJ26 BJ27 BJ28 BJ29 BJ30 BJ31 BJ32 BJ33 Sonda 502 BI01 BI02 BI03 BI04 BI05 BI06 BI07 BI08 BI09 BI10 BI11 BI12 BI13 BI14 BI15 BI16 BI17 BI18 BI19 BI20 BI21 BI22 BI23 BI24 BI25 BI26 BI27 BI28 BI29 BI30 BI31 BI32 BI33 P 505 BH01 BH02 BH03 BH04 BH05 BH06 BH07 BH08 BH09 BH10 Sonda 503 BH11 BH12 BH13 BH14 BH15 BH16 BH17 BH18 BH19 BH20 BH21 BH22 BH23 BH24 BH25 BH26 BH27 BH28 BH29 BH30 BH31 BH32 BH33 P 502 BG01 BG02 BG03 BG04 BG05 BG06 BG07 BG08 BG09 BG10 BG11 BG12 BG13 BG14 BG15 BG16 BG17 BG18 BG19 BG20 BG21 BG22 BG23 BG24 BG25 BG26 BG27 BG28 BG29 BG30 BG31 BG32 BG33 P 504 BF01 BF02 BF03 BF04 BF05 BF06 BF07 BF08 BF09 BF10 BF11 BF12 BF13 BF14 BF15 BF16 BF17 BF18 BF19 BF20 BF21 BF22 BF23 BF24 BF25 BF26 BF27 BF28 BF29 BF30 BF31 BF32 BF33 Sonda 504 BE01 BE02 BE03 BE04 BE05 BE06 BE07 BE08 BE09 BE10 BE11 BE12 BE13 BE14 BE15 BE16 BE17 BE18 BE19 BE20 BE21 BE22 BE23 BE24 BE25 BE26 BE27 BE28 BE29 BE30 BE31 BE32 BE33 Sonda 505 BD01 BD02 BD03 BD04 BD05 BD06 BD07 BD08 BD09 BD10 BD11 BD12 BD13 BD14 BD15 BD16 BD17 BD18 BD19 BD20 BD21 BD22 BD23 BD24 BD25 BD26 BD27 BD28 BD29 BD30 BD31 BD32 BD33 BC01 BC02 BC03 BC04 BC05 BC06 BC07 BC08 BC09 BC10 BC11 BC12 BC13 BC14 BC15 BC16 BC17 BC18 BC19 BC20 BC21 BC22 BC23 BC24 BC25 BC26 BC27 BC28 BC29 BC30 BC31 BC32 BC33 P 503 BB01 BB02 BB03 BB04 BB05 BB06 BB07 BB08 BB09 BB10 BB11 BB12 BB13 BB14 BB15 BB16 BB17 BB18 BB19 BB20 BB21 BB22 BB23 BB24 BB25 BB26 BB27 BB28 BB29 BB30 BB31 BB32 BB33 BA01 BA02 BA03 BA04 BA05 BA06 BA07 BA08 BA09 BA10 BA11 BA12 BA13 BA14 BA15 BA16 BA17 BA18 BA19 BA20 BA21 BA22 BA23 BA24 BA25 BA26 BA27 BA28 BA29 BA30 BA31 BA32 BA33 AZ01 AZ02 AZ03 AZ04 AZ05 AZ06 AZ07 AZ08 AZ09 AZ10 AZ11 AZ12 AZ13 AZ14 AZ15 AZ16 AZ17 AZ18 AZ19 AZ20 AZ21 AZ22 AZ23 AZ24 AZ25 AZ26 AZ27 AZ28 AZ29 AZ30 AZ31 AZ32 AZ33 AV01 AV02 AV03 AV04 AV05 AV06 AV07 AV08 AV09 AV10 AV11 AV12 AV13 AV14 AV15 AV16 AV17 AV18 AV19 AV20 AV21 AV22 AD23 AV24 AV25 AV26 AV27 AV28 AV29 AV30 AV31 AV32 AV33 AU01 AU02 AU03 AU04 AU05 AU06 AU07 AU08 AU09 AU10 AU11 AU12 AU13 AU14 AU15 AU16 AU17 AU18 AU19 AU20 AU21 AU22 AU23 AU24 AU25 AU26 AU27 AU28 AU29 AU30 AU31 AU32 AU33 Sonda 5 AT01 AT02 AT03 AT04 AT05 AT06 AT07 AT08 AT09 AT10 AT11 AT12 AT13 AT14 AT15 AT16 AT17 AT18 AT19 AT20 AT21 AT22 AT23 AT24 AT25 AT26 AT27 AT28 AT29 AT30 AT31 AT32 AT33 Sonda 4 Sonda 6 AS01 AS02 AS03 AS04 AS05 AS06 AS07 AS08 AS09 AS10 AS11 AS12 AS13 AS14 AS15 AS16 AS17 AS18 AS19 AS20 AS21 AS22 AS23 AS24 AS25 AS26 AS27 AS28 AS29 AS30 AS31 AS32 AS33 Sonda 7 AR01 AR02 AR03 AR04 AR05 AR06 AR07 AR08 AR09 AR10 AR11 AR12 AR13 AR14 AR15 AR16 AR17 AR18 AR19 AR20 AR21 AR22 AR23 AR24 AR25 AR26 AR27 AR28 AR29 AR30 AR31 AR32 AR33 Sonda 8 AP01 AP02 AP03 AP04 AP05 AP06 AP07 AP08 AP09 AP10 AP11 AP12 AP13 AP14 AP15 AP16 AP17 AP18 AP19 AP20 AP21 AP22 AP23 AP24 AP25 AP26 AP27 AP28 AP29 AP30 AP31 AP32 AP33 Sonda 9 P 4 AO01 AO02 AO03 AO04 AO05 AO06 AO07 AO08 AO09 AO10 AO11 AO12 AO13 AO14 AO15 AO16 AO17 AO18 AO19 AO20 AO21 AO22 AO23 AO24 AO25 AO26 AO27 AO28 AO29 AO30 AO31 AO32 AO33 AN01 AN02 AN03 AN04 AN05 AN06 AN07 AN08 AN09 AN10 AN11 AN12 AN13 AN14 AN15 AN16 AN17 AN18 AN19 AN20 AN21 AN22 AN23 AN24 AN25 AN26 AN27 AN28 AN29 AN30 AN31 AN32 AN33 Sonda 11 Sonda 3 AM01 AM02 AM03 AM04 AM05 AM06 AM07 AM08 AM09 AM10 AM11 AM12 AM13 AM14 AM15 AM16 AM17 AM18 AM19 AM20 AM21 AM22 AM23 AM24 AM25 AM26 AM27 AM28 AM29 AM30 AM31 AM32 AM33 AL01 AL02 AL03 AL04 AL05 AL06 AL07 AL08 AL09 AL10 AL11 AL12 AL13 AL14 AL15 AL16 AL17 AL18 AL19 AL20 AL21 AL22 AL23 AL24 AL25 AL26 AL27 AL28 AL29 AL30 AL31 AL32 AL33 AK01 AK02 AK03 AK04 AK05 AK06 AK07 AK08 AK09 AK10 AK11 AK12 AK13 AK14 AK15 AK16 AK17 AK18 AK19 AK20 AK21 AK22 AK23 AK24 AK25 AK26 AK27 AK28 AK29 AK30 AK31 AK32 AK33 Sonda 2 Sonda 12 Sonda 1 AJ01 AJ02 AJ03 AJ04 AJ05 AJ06 AJ07 AJ08 AJ09 AJ10 AJ11 AJ12 AJ13 AJ14 AJ15 AJ16 AJ17 AJ18 AJ19 AJ20 AJ21 AJ22 AJ23 AJ24 AJ25 AJ26 AJ27 AJ28 AJ29 AJ30 AJ31 AJ32 AJ33 AI01 AI02 AI03 AI04 AI05 AI06 AI07 AI08 AI09 AI10 AI11 AI12 AI13 AI14 AI15 AI16 AI17 AI18 AI19 AI20 AI21 AI22 AI23 AI24 AI25 AI26 AI27 AI28 AI29 AI30 AI31 AI32 AH01 AH02 AH03 AH04 AH05 AH06 AH07 AH08 AH09 AH10 AH11 AH12 AH13 AH14 AH15 AH16 AH17 AH18 AH19 AH20 AH21 AH22 AH23 AH24 AH25 AH26 AH27 AH28 AH29 AH30 AH31 AH32 AH33 AG01 AG02 AG03 AG04 AG05 AG06 AG07 AG08 AG09 AG10 AG11 AG12 AG13 AG14 AG15 AG16 AG17 AG18 AG19 AG20 AG21 AG22 AG23 AG24 AG25 AG26 AG27 AG28 AG29 AG30 AG31 AG32 AG33 P 1 AF01 AF02 AF03 AF04 AD05 AF06 AF07 AF08 AF09 AF10 AF11 AF12 AF13 AD14 AD15 AF16 AF17 AF18 AF19 AF20 AF21 AF22 AF23 AF24 AF25 AF26 AF27 AF28 AF29 AF30 AF31 AF32 AF33 AE01 AE02 AE03 AE04 AE05 AE06 AE07 AE08 AE09 AE10 AE11 AE12 AE13 AE14 AE15 AE16 AE17 AE18 AE19 AE20 AE21 AE22 AE23 AE24 AE25 AE26 AE27 AE28 AE29 AE30 AE31 AE32 AE33 AD01 AD02 AD03 AD04 AD05 AD06 AD07 AD08 AD09 AD10 AD11 AD12 AD13 AD14 AD15 AD16 AD17 AD18 AD19 AD20 AD21 AD22 AD23 AD24 AD25 AD26 AD27 AD28 AD29 AD30 AD31 AD32 AD33 AC01 AC02 AC03 AC04 AC05 AC06 AC07 AC08 AC09 AC10 AC11 AC12 AC13 AC14 AC15 AC16 AC17 AC18 AC19 AC20 AC21 AC22 AC23 AC24 AC25 AC26 AC27 AC28 AC29 AC30 AC31 AC32 AC33 18 Izkopno polje z lokacijami sond in presekov. Merilo 1 : 1000. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 25 7Opis in interpretacija odkritih plasti in struktur* 7.1 Sondi 1 in 2 Večji del izkopanih tal v sondah 1 in 2 je tvoril horizont (SE 2) izmenjujočih se plasti rahlega zračnega laporna- tega lomljenca, ki je nastopal tudi brez finih primesi, obi- čajno pa sta ga zapolnjevala svetlo rjav lapornat pesek in ilovica, ter plasti lapornatega grušča, peska in ilovice, ki so bile dokaj kompaktne in brez večjega skeleta, obi- čajno temno rjave barve (sl. 19, 20). Prvi je bil poimenovan A-tip depozita, drugi B-tip depozita. Izjemoma so se v njih pojavljali posamezni kosi apnenca, večinoma v B-tipu depozita. Meja med temi depoziti je bila 19 Del južnega preseka v sondi 1 (presek 1) (arhiv ZVKDS OE lahko precej zabrisana, običajno pa precej ostra in ločljiva. Nova Gorica). SE 1 – ruša (humusna plast) SE 2A – plast lapornatega lomljenca antropogenega nastanka SE 2B – plast lapornatega grušča, peska in ilovice antropogenega nastanka SE 4 – tanko plastnat laporovec SE 5 – skalnata osnova (lapor) z = 282,47 1 2A 2B 4 5 20 Del južnega preseka v sondi 1 (presek 1). Merilo 1 : 50. * Poglavje Opis in interpretacija odkritih plasti in struktur je povzeto po Bratina et al. 2005, Fabec 2005 in Tica, Klasinc 2005. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 27 debelina kmetijskih tal, stopničasta površina pa bi nedvo- mno zmanjšala drsenje tal po strmem pobočju. Rodovitnej- ša tla (B-tip depozita) bi bila postavljena na večjo globino, idealno za razvoj koreninskega sistema kultiviranih rastlin, kakršna je npr. trta, obenem pa bi s prekopavanjem dosegli večjo zračnost tal. Kakorkoli že, območje sond 1 in 2 je v preteklosti doživelo korenite posege, ki so preoblikovali strukturo tal vse do skal-ne osnove. Kdaj je do tega prišlo, ne moremo z natančno- stjo ugotoviti, rahlost in zračnost tal pa vsekakor nakazujeta, da je do tega prišlo nedavno. 21 Del vzhodnega preseka v sondi 2 (presek 3) (arhiv ZVKDS Čeravno je sondiranje pokazalo, da so tla nad geološko OE Nova Gorica). osnovo v celoti antropogena in vezana na nedavne aktiv- Oba tipa plasti sta ležala glede na strmo podlago dokaj ho- nosti, smo predvsem na nekaterih mestih, tj. v zahodni po- rizontalno in ju je prekinjal močno nagnjen vrhnji sediment lovici sonde 1 in skrajnem južnem delu sonde 2, nad njo ruše in travišča (SE 1). Izmenjujoča serija A in B-tipov de-naleteli na intaktna naravna tla, ki so delno nastala in situ, pozita je bila zelo jasno vidna na območjih, kjer je podlaga delno pa so bila koluvialnega nastanka. Ti kompaktni ilov-močno padala, medtem ko je bila na bolj položnem terenu nati sedimenti brez večjega skeleta so zapolnjevali žepe in težje berljiva in enotnejša. Horizont je bil debel tudi do 1 m naravne poglobitve v skalni podlagi, zgoraj pa jih je preki-in je z B-tipom depozita običajno neposredno prekrival zra- njal prej opisani antropogeni depozit. V njih je bilo najdenih ščeno geološko podlago (SE 4). Ta je bila umetno terasirana tudi nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine z močno (SE 5), širina teras pa je nihala od enega do več metrov, zaobljenimi robovi in svitkov (npr. G18), kar dodatno po-odvisno od padca podlage (sl. 21). trjuje njihovo koluvialno naravo. Prisotnost drobcev oglja ne preseneča, saj je njihova prisotnost običajno vezana na Nedvomno gre zgoraj opisano stratigrafijo plasti razume- popolnoma naravne dejavnike. V tem depozitu ni bilo moč ti kot rezultat antropogenih posegov, katerih namen je bil zaslediti morebitnih preteklih hodnih površin ali nivojev, za najbrž prilagoditev tal za kmetijsko uporabo. Čeprav ne gre katere bi lahko trdili, da so bili dlje časa izpostavljeni atmos-popolnoma zavreči možnosti, da gre za ostanke terasaste ferskim vplivom. Videti je torej, da gre za plast naravnega prilagoditve tal strmega pobočja, se zdi verjetnejša razlaga, nastanka, v kateri arheološke najdbe nastopajo le kot relikt da gre za rezultat enkratnega prekopa tal, ki se je začel pri uničenih arheoloških zapisov. Poznejše prekopavanje pobo-vznožju in se postopoma dvigal proti vrhu. čja je prizadelo dobršen del teh plasti; ohranile so se le na Najprej so bila tla v plastnicam vzporednem pasu na vznož- mestih, kjer je bila skalna osnova tako globoka, da jo izkopi ju strmine izkopana do osnovnega laporovca, izkopani se- niso dosegli. diment pa je bil odvržen na spodnjo stran izkopa. Po tem je bila izravnana osnovna flišna podlaga, ki je tako dobila obliko stopnice oziroma terase. Sledil je podoben izkop, 7.2 Sonde 3 do 12 vendar na zgornjem delu pobočja, tik nad prejšnjim izko- Ugotovitve sondiranj v sondah od 3 do 12 so podobne kot pom, pri čemer je bil zgornji izkopani depozit bolj humu- v sondah 1 in 2, le da v teh nismo zasledili antropogenih sen, z manj grobim materialom (B-tip depozita) odložen na posegov v tla. Sondi 3 in 4 sta bili postavljeni vzporedno s spodnjo vsekano teraso in izravnan. Prav tako kot prej je plastnicami, ostale sonde pa pravokotno na plastnice oziro-bila nato izravnana še površina flišne osnove pri novem iz- ma v smeri največjega naklona. kopu, izkopani material (A-tip depozita) pa je bil odložen in izravnan na prej odloženem depozitu. Na tak način je bilo V teh sondah smo naleteli na močno preperel plastnat lapo- »obdelano« celo pobočje, ki s tem ni bilo terasasto. Ta tip rovec, ki je predstavljal geološko osnovo (SE 4) že na globini obdelave bi za razliko od klasičnega terasiranja terjal ne-30 do 50 cm (sl. 22–24). Tla nad njo so bila predvsem na primerno manj napora, ki bi ga klasično terasiranje na taki vrhnji polovici rahla in zračna, saj so vanje segale korenine strmini zahtevalo. Kljub temu pa bi se z opisanim načinom travišča, medtem ko je bil spodnji del bolj zbit in mesto-obdelave doseglo bistveno izboljšanje tal za kmetijsko upo- ma dokaj ilovnat (SE 1). Ta depozit je bil bolje dokumenti- rabo. Prvič, s poglobitvijo flišne podlage bi bila povečana ran predvsem v sondi 8, kjer je pod dobro prekoreninjenim 28 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 22 Sondi 3 in 9, pogled proti jugozahodu (arhiv ZVKDS OE 23 Sonda 12, pogled proti severozahodu. Nova Gorica). SE 1/1 – ruša (humusna plast) SE 1/6 – drobljiva plast (peščen melj), koluvijalen sediment SE 1/7 – drobljiva plast (peščen melj), koluvijalen sediment SE 1/8 – drobljiva plast (pesek), koluvijalen sediment SE 1/9 – kompaktna meljasta plast, koluvijalen sediment SE 1/10 – lapornata leča iz različno velikih laporovcev, koluvijalen sediment z = 284,34 SE 4 – tanko plastnat laporovec SE 5 – skalnata osnova (lapor) 1/7 1/10 1/1 1/6 1/8 4 5 24 Severni presek v sondi 8 (presek 4). Merilo 1 : 50. humusnim traviščem (SE 1/1) ležala serija drobljivih plasti mlajših obdobij (G17). Prevladujejo manjši, običajno močno (SE 1/6–8, SE 1/10), ki so se med seboj razlikovale predvsem zaobljeni odlomki prazgodovinske lončenine in odlomki gli-po različnem deležu grobih sestavin, največkrat lapornega nenih svitkov. peska (sl. 24). V plasti SE 1/10 je npr. skupaj z večjimi lapo-Keramični svitki so pogosta najdba v prazgodovinskih na- rovci tvoril večino sedimenta, tako da se je komaj razlikoval selbinskih kontekstih. Večina raziskovalcev jih uvršča med od preperele matične osnove. V celotnem depozitu so se ognjiščno keramiko.41 Svitki so oblikovani prostoročno, naj-pojavljali tudi do 10 cm veliki zaobljeni apnenci, katerih iz- pogosteje iz drobnozrnate lončarske mase. Večji primerki naj vorno območje je bil verjetno vrhnji plato Gradišča, ki ga še bi služili kot podstavki keramičnih posod na ognjišču, v prid danes tvori karbonatna breča. Struktura tega depozita torej temu pa govorijo tudi izdelava in sledi kurjenja. Izjemoma dokaj jasno govori o tem, da gre za serijo sedimentov, ki so po nastanku v pretežni meri koluvialni. To potrjujejo tudi arheološke najdbe, ki so se pojavile v vseh sondah in skoraj vseh plasteh ter sodijo v čas vsaj od žele-41  Številni keramični svitki so bili odkriti v hišah v svetolucijski prazgo-zne dobe (G1–G15, G18) in rimskega obdobja (G16) do dovinski naselbini na Mostu na Soči, (Grahek 2018, 254, 280−284). Prav tako so odkriti na gradiščih Vipavske doline, Krasa in Notranjske. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 29 raziskano območje geologija BL5 BL6 BL7 BL8 BL9 BL10 BL11 BL12 BL13 BL14 novi vek recentno neopredeljeno BK3 BK4 BK5 BK6 BK7 BK8 BK9 BK10 BK11 BK12 BK13 BK14 511 Sonda 503 Sonda 501 541 531 583 BJ3 BJ4 BJ5 BJ6 BJ7 BJ8 BJ9 BJ10 BJ11 BJ12 BJ13 BJ14 584 536 540 539 BI3 BI4 BI5 BI6 BI7 BI8 BI9 BI10 BI11 BI12 BI13 BI14 560 522 558 542 559 528 BH3 BH4 BH5 BH6 BH7 BH8 BH9 BH10 BH11 BH12 BH1 526 3 BH14 581 544 530 543 542 BG3 BG4 BG5 BG6 BG7 BG8 BG9 BG10 BG11 BG12 BG13 BG14 546 546 BF3 BF4 BF5 BF6 BF7 BF8 BF9 BF10 BF11 BF12 BF13 BF14 25 Kompozitni tloris sever Sonda 504 ozahodnega dela najdišča z arheološkimi strukturami. Merilo 1 : 200. jih zasledimo tudi kot grobni pridatek.42 Keramični svitki, zla-najdena še v sondah 9 in 12 (G12, G14). Del večje posode sti manjši, naj bi bili uporabljeni tudi kot uteži za statve (Gra-predstavljata tudi masiven ročaj (G6) in ustje iz sonde 8 (G7). hek 2018, 281).43 Nedvomno pa je masivnost svitkov vzrok, Kovinskih najdb je bilo malo, med njimi pa izstopa ključ z da so se ohranili v tako velikem številu na strmem pobočju glavo v obliki romba in razčlenjeno brado (G17), ki ga ča-Gradišča. V sondi 8 je najden tudi večji glinen odlomek, ki sovno lahko uvrstimo v pozni srednji vek (Bitenc et al. 2009, bi lahko bil ostanek tlaka ali ostenje velike posode za shra-332–333, kat. 112; Gotico 1996, 180–184; Knific, Nabergoj njevanje žitaric in tekočin (G8). Podobna odlomka sta bila 2016, sl. 184, 202; Stare 2007, 28–30, t. 4, t. 5, t. 7: 6–9, t. 11). Nekaj je bilo tudi odlomkov recentnega gradbenega mate- 42  Taki primeri so znani na Mostu na Soči (Teržan et al. 1984–1985, t. riala, novoveške in recentne lončenine in manjši kos žlindre. 50, D/2, 235, B/2, 237, C/4, 5). 43  Zlasti v italijanski literaturi so keramični svitki pogosto interpretirani Od zgoraj opisanih plasti se razlikuje zelo kompaktna me-kot uteži za statve; npr. svitki iz naselbine Variano pri Vidmu (Cassola ljasta plast (SE 1/9), ki je ležala neposredno nad geološko Guida, Corazzo 2003, 30) ali z gradišča Jelarji v zaledju Tržaškega matično osnovo. V plasti, kjer sicer ni bilo arheoloških najdb, zaliva (Zendron 2017, 234). 7.3 Sonda 50144 raziskano območje geologija Sprva je bil namen izkopati sondo v smeri sever−jug, ven- BL5 BL6 BL7 BL8 BL9 BL10 BL11 BL12 BL13 BL14 novi vek dar je bila zaradi logističnih težav s premikanjem stroja po recentno strmem pobočju in lociranjem deponije nazadnje izkopana neopredeljeno v smeri vzhod−zahod. Dolžina sonde je bila tako dobrih 6 m, širina pa 4 m (sl. 25). BK3 BK4 BK5 BK6 BK7 BK8 BK9 BK10 BK11 BK12 BK13 BK14 Večino plasti v sondi so tvorile premešane plasti z odlomki 511 Sonda 503 Sonda 501 keramičnih ploščic in recentne lončenine, ki so segale vse do skalne osnove na globini približno 1,6 metra in so očitno 541 nastale kot posledica intenzivnih recentnih posegov. V seve- 531 rovzhodnem vogalu sonde je bila odkrita kamnita struktura 583 BJ3 BJ4 BJ5 BJ6 BJ7 BJ8 BJ9 BJ10 BJ11 BJ12 BJ13 BJ14 (SE 531), ležeča neposredno na skalni osnovi (sl. 26). Po dimenzijah in sestavi je bila podobna drenaži (SE 513) v 584 536 sondi 502 (sl. 36), le da so bili kamni, ki so tvorili drenažo v 540 539 sondi 502 izžlebljeni (sl. 37). V jugovzhodnem vogalu son- de, ki ga recentni posegi niso zajeli, so bili dokumentirani BI3 BI4 BI5 BI6 BI7 BI8 BI9 BI10 BI11 BI12 BI13 BI14 ostanki kamnite strukture (SE 536) (sl. 27), podobni ostankom strukture (SE 522) v sondi 502 (sl. 28; zgornji profil). Kame- 560 522 nje strukture je delno ležalo neposredno na matični lapornati 558 542 559 osnovi. 528 BH3 BH4 BH5 BH6 BH7 BH8 BH9 BH10 BH11 BH12 BH1 526 3 BH14 581 544 530 543 542 BG3 BG4 BG5 BG6 BG7 BG8 BG9 BG10 BG11 BG12 BG13 BG14 546 546 BF3 BF4 BF5 BF6 BF7 BF8 BF9 BF10 BF11 BF12 BF13 BF14 Sonda 504 26 Kamnita struktura (SE 531) v sondi 501. je bil delež grobih sestavin zelo majhen, med njimi pa je prevladoval droben pesek. Plast se je od ostalih razlikovala tudi glede izvora, saj je najbrž nastala in situ kot posledica preperevanja matične lapornate osnove. 27 Ostanki kamnite strukture (SE 536) v sondi 501. 44  Za strukture v sondi 501 glej tudi sl. 25. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 31 SE 501 - ruša (humusna plast) SE 523 - plast kamenja antropogenega nastanka, verjetno SE 502 - humusna plast, pomešana s koščki laporja drenaža SE 503 - skalnata osnova (lapor) SE 524 - zemljena plast antropogenega nastanka SE 504 - koluvijalna plast ilovice SE 525 – plast črnkasto-rjave zemlje s precejšnjo količino SE 505 - zemljena plast antropogenega nastanka, oglja in večjimi kosi apnenca verjetno del izravnave SE 526 - plast svetlejše rjave zemlje antropogenega SE 506 - zemljena plast antropogenega nastanka, nastanka podobna SE 505 a na drugi višini SE 542 – vkop za SE 513, verjetno za drenažo SE 513 - plast kamenja antropogenega nastanka, SE 544 – plast rumene ilovice, aluvialni nanos nad SE 513 verjetno drenaža SE 545 – plast laporovcev antropog. nastanka, izravnava SE 514 - koluvijalna plast peščene ilovice oz. priprava zamljišča za kultuvacijo SE 515 - plast premeščenega preperelega SE 547 – plast laporovcev antropog. nastanka, izravnava (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka oz. priprava zamljišča za kultuvacijo SE 516 – plast premeščenega preperelega SE 552 in 552a–552d – ilovnate plasti koluvijalnega (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka nastanka SE 517 – humusna plast antropogenega nastanka, SE 558 – ilovnata plast koluvijalnega nastanka pomešana s košči laporja SE 572 – plast svetlejše ilovice koluvijalnega nastanka SE 518 – koluvijalna humusna plast, pomešana SE 573 – plast temnejše ilovice koluvijalnega nastanka s koščki laporja SE 574 – ilovnata plast nad skalno osnovo SE 519 – plast premeščenega preperelega SE 575 – plast laporovca antropogenega nastanka (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka SE 576 – ilovnata plast, izravnava SE 575 SE 520 – plast premeščenega preperelega SE 577 – leča rumenkaste glinene zemlje (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka SE 578 – leča rumenkaste glinene zemlje SE 521 – plast premeščenega preperelega SE 579 – leča rumenkaste glinene zemlje (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka SE 580 – siva glinena plast nad SE 558, koluvijalnega SE 522 – plast koncentracije kamnov antropogenega nastanka nastanka SE 591 - ilovnata plast koluvijalnega nastanka BI10 BH11 BH12 BH13 z = 242,21 547 519 501 518 502 515516 514 520 521 504 517 526 544 523 525 503 513 542 552a 552b 501 505 545 552c 502 552d 591 503 572 506 522 573 z = 236,65 577 524 574 525 503 ? 575 576 525 558 579 578 580 503 552 28 Presek P 502. Merilo 1 : 75. 32 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 7.4 Sonda 50245 Sklop kamenja, označen kot SE 583 (sl. 35), gre povezova- SE 501 - ruša (humusna plast) SE 523 - plast kamenja antropogenega nastanka, verjetno ti z utrjevanjem ali izravnavanjem terena pri vzpostavljanju SE 502 - humusna plast, pomešana s koščki laporja drenaža Sprva je bila sonda 502 izkopana v smeri jugovzhod–severo- poti do vrhnjega platoja Gradišča, ki je v uporabi še danes. SE 503 - skalnata osnova (lapor) SE 524 - zemljena plast antropogenega nastanka zahod v širini približno 4 m, naknadno pa je bila v osrednjem Med samimi kamni, tako kot med kamni, označenimi kot SE 504 - koluvijalna plast ilovice SE 525 – plast črnkasto-rjave zemlje s precejšnjo količino delu razširjena proti jugu in severu ter povezana s sondo 501. SE 505 - zemljena plast antropogenega nastanka, oglja in večjimi kosi apnenca SE 584, so se pojavljale recentne najdbe. verjetno del izravnave SE 526 - plast svetlejše rjave zemlje antropogenega V sondi je bila ugotovljena in dokumentirana vrsta plasti (stra-Kamnita struktura SE 513 z vkopom SE 542 je interpretirana SE 506 - zemljena plast antropogenega nastanka, nastanka tigrafskih enot), večinoma v preseku P 502 (sl. 28). Večina je kot novoveška drenaža. Potekala je v smeri sever–jug, v kv. podobna SE 505 a na drugi višini SE 542 – vkop za SE 513, verjetno za drenažo povezanih z novoveško in recentno kultivacijo in terasiranjem SE 513 - plast kamenja antropogenega nastanka, SE 544 – plast rumene ilovice, aluvialni nanos nad SE 513 BG12 je bila delno uničena z mlajšimi posegi, dokumentirana terena na eni strani ter pobočno erozijo v obdobjih, ko so verjetno drenaža SE 545 – plast laporovcev antropog. nastanka, izravnava pa je bila v dolžini dobrih 10 m (sl. 36). Proti jugu se je na-SE 514 - koluvijalna plast peščene ilovice oz. priprava zamljišča za kultuvacijo bile obdelovalne površine opuščane, na drugi strani. Novo- daljevala še izven izkopnega polja, vendar verjetno ne prav SE 515 - plast premeščenega preperelega SE 547 – plast laporovcev antropog. nastanka, izravnava veški oziroma recentni posegi so ponekod segali do in celo daleč. Skalna osnova se proti jugu namreč dviguje, pa tudi (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka oz. priprava zamljišča za kultuvacijo v skalno osnovo (npr. SE 532 in SE 533) in dosegli globino v sondi 504 drenaže ni bilo več. Nadaljevala se je tudi proti SE 516 – plast premeščenega preperelega SE 552 in 552a–552d – ilovnate plasti koluvijalnega do 1,4 metra (sl. 30, 31). Sledove slednjih predstavljajo tudi severu, kjer ji je bilo mogoče slediti do kamnov strukture, ki (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka nastanka plasti, označene kot SE 527–SE 530, SE 559 in SE 560 (sl. 32, je bila označena kot SE 583 (sl. 35). Drenaža je bila v celoti SE 517 – humusna plast antropogenega nastanka, SE 558 – ilovnata plast koluvijalnega nastanka 33). Gre za temnejše, dobro vidne lise nepravilnih oblik, ki so pomešana s košči laporja SE 572 – plast svetlejše ilovice koluvijalnega nastanka izkopana ročno, med kamni pa ni bilo najdb. Kamni v drenaži SE 518 – koluvijalna humusna plast, pomešana SE 573 – plast temnejše ilovice koluvijalnega nastanka imele običajno dve ali več ravnih stranic. V teh plasteh ni bilo so bili majhni do srednje veliki, v manjšem delu laporovci, s koščki laporja SE 574 – ilovnata plast nad skalno osnovo najdb, med izkopavanjem pa se je izkazalo, da gre pravza- pretežno pa apnenci. Večina slednjih je bila v spodnjem delu SE 519 – plast premeščenega preperelega SE 575 – plast laporovca antropogenega nastanka prav za spodnje plasti, ki na tem mestu izdanjajo. Ravne linije izžlebljenih kot posledica pretakanja vode (sl. 37). Glede na (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka SE 576 – ilovnata plast, izravnava SE 575 so posledica človeških posegov, prekopavanja oziroma kopa- stratigrafsko lego je drenaži sočasna kamnita struktura, ozna- SE 520 – plast premeščenega preperelega SE 577 – leča rumenkaste glinene zemlje nja jarkov in jam za trte, katerih zapolnitev predstavljajo sve- čena kot SE 546, katere funkcija ni jasna, po vsej verjetnosti (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka SE 578 – leča rumenkaste glinene zemlje tlejše zaplate zemlje med samimi lisami. S terasiranjem terena SE 521 – plast premeščenega preperelega SE 579 – leča rumenkaste glinene zemlje pa je prav tako nastala v zvezi s terasiranjem in kultivacijo (zdrobljenega) laporovca antropog. nastanka SE 580 – siva glinena plast nad SE 558, koluvijalnega lahko povežemo tudi izravnave iz laporovcev, označene kot terena (sl. 38). SE 522 – plast koncentracije kamnov antropogenega nastanka SE 543, SE 545 in SE 575 (sl. 28, 34), ter ožje pasove rumen- nastanka SE 591 - ilovnata plast koluvijalnega nastanka kaste ilovice, označene kot SE 577, SE 578 in SE 579 (sl. 28). BI10 BH11 BH12 BH13 z = 242,21 547 519 501 518 502 515516 514 520 521 504 517 526 544 523 525 503 513 542 552a 552b 501 505 545 552c 502 552d 591 503 572 506 522 573 z = 236,65 577 524 574 525 503 ? 575 576 525 558 579 578 580 503 552 45  Za strukture v sondi 502 glej tudi sl. 25. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 33 SE 503 – skalnata osnova (lapor) SE 522 – koncentracija kamnov antropogenega nastanka SE 524 – zemljena plast antropogenega nastanka SE 525 – plast črnkasto-rjave zemlje s precejšnjo količino oglja in večjimi kosi apnenca SE 557 – ilovnata plast s precej kamni (lapor) antropogenega nastanka SE 558 – ilovnata plast koluvijalnega nastanka SE 585 = SE 586 – ilovnata plast z nekaj manjšimi kosi preperelega laporja naravnega nastanka BI11 BH11 522 z = 236,5 524 525 503 557 586 558 585 29 Presek P 505. Merilo 1 : 20. V osrednjem delu sonde 502 je bila odkrita večja narav-na kotanja v skalni osnovi, zapolnjena z ilovnatimi plastmi. Le-te so bile delno dokumentirane v tlorisu, v celoti pa v presekih P 502 (sl. 28; spodnji profil) in P 505 (sl. 29). Kotanja se je raztezala v smeri severozahod–jugovzhod v dolžini približno 20 m in širini približno 5 metrov. Proti jugovzhodu se je nadaljevala še izven izkopnega polja, vendar ne prav daleč, saj je v sondi 504 ni bilo več mogoče zaslediti. Stene so tvorili masivni skladi laporovca. Ponekod so bile skoraj navpične, globina na najglobljem delu pa je presegala 1 m. V spodnjih plasteh je bilo najdenih le nekaj koščkov oglja in dvoje fragmentov kosti. Zgornja plast, označena kot SE 525, se je od ostalih močno razlikovala, in sicer po intenzivni črn-30 Kvadratni vkop v skalno osnovo (SE 532) pred praznjenjem. kasto rjavi barvi (večina ostalih plasti je bila svetlejše rumen- (označeni kot SE 581 in SE 582). Med kamni SE 522 sta bila kaste ali rjavkaste barve), precejšnji količini oglja predvsem najdena kos žlindre in odlomek železa, v plasti SE 525 pa v zgornjem delu plasti ter večjih kamnov apnenca. Slednji nekaj odlomkov prazgodovinske in verjetno rimskodobne so bili označeni kot SE 522, velika večina pa jih je ležala tik lončenine (npr. G31, G32). ob steni kotanje oziroma skalni osnovi v kv. BH11 (sl. 28). V kv. BG12 sta bili plasti SE 525 in SE 522 poškodovani z re- centnimi posegi, vendar ju je bilo še vedno mogoče slediti 34 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 34 Izravnava iz laporovcev (SE 543) v sondi 502. 31 Izpraznjen vkop v skalno osnovo (SE 533). 35 Sklop kamenja (SE 583), verjetno del utrditve in izravnave za kolovoz v sondi 502. 32 Temne lise tj. ostanki vkopov (SE 527–SE 530) v sondi 502. 33 Temni lisi tj. ostanka vkopov (SE 559 in SE 560) v sondi 502. 36 Novoveška/recentna drenaža (SE 513) v sondi 502. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 35 37 Izbor kamnov iz drenaže SE 513. 39 Kamenje in skale na dnu stare struge potoka (SE 511) v sondi 503. 7.5 Sonda 50346 Z izkopom sonde se je pričelo v širini okoli 2 m v vzho- dnem delu, naknadno pa je bila sonda razširjena proti jugu. V sondi je bila identificirana starejša struga potoka oziroma hudournika, ki danes teče nekaj metrov bolj severno. Stru- ga je potekala približno v isti smeri kot današnja, zajedala pa se je približno 1 m globoko v skalno osnovo. V tlorisu so bili dokumentirani kamenje in skale na dnu struge (SE 511) (sl. 39), ostale plasti, tj. ilovice, ki predstavljajo naplavine potoka in so skozi daljše obdobje zapolnjevale strugo, pa so bile dokumentirane v preseku P 501 (sl. 40). V ruši – humusna plast (SE 501) je bila najdena priponka (kokarda) za vojaško kapo v obliki dvoglavega orla (G21). Tovrstne priponke so 38 Kamnita struktura (SE 546) v sondi 502. na različnih pokrivalih nosili pripadniki avstro-ogrske vojske (sl. 43). Ob koncu 19. stoletja jih najdemo na kapah oficirjev in podoficirjev v pehotnih in topniških enotah (Švajncer 2017b, sl. 11–14), v času 1. svetovne vojne so jih na čeladah nosili pripadniki dragoncev, tj. konjeniške pehote (Ortner, Hinterstoisser 2013, 76–93) in žandarmarije (Ortner, Hinterstoisser 2013, 304–309), priponka s Hrašč pa izvira s čake, tj. usnjenega pokrivala pehote avstrijske vojske47 iz časa vojn 46  Za strukture v sondi 503 glej tudi sl. 25. 47 Na podlagi kratic na delih vojaške noše, predvsem na vojaških pasnih sponah ali različnih priponkah za kape, je za čas vladanja cesarja Franca 36 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 SE 501 – ruša (humusna plast) SE 503 – skalnata osnova (lapor) SE 509 – zemlja pod rušo antropogenega nastanka, verjetno izravnava terena SE 510 – plast peščene meljaste ilovice, fluvialni nanos SE 511 – plast temno rjave ilovice, pomešane s kamenjem, fluvialni nanos SE 548 – leča rumenkaste glinene zemlje SE 549 – ilovnata plast, aluvialna naplavina potoka SE 550 – ilovnata plast, aluvialna naplavina potoka SE 551 – ilovnata plast, aluvialna naplavina potoka BJ3 BJ4 BJ5 501 509 z = 230,00 503 510 548 549 550 551 511 40 Presek P 501. Merilo 1 : 50. za združitev Italije (risorgimento) sredi 19. stoletja (Švajncer 2017a, 244–245), verjetno iz časa t. i. tretje italijanske vojne za neodvisnost leta 1866, ki je bila naperjena izključno proti Avstriji in ko so si Italijani pridobili Benečijo in Furlanijo.48 Zgodnejše priponke za vojaško kapo v obliki dvoglavih orlov so namreč večje od mlajših, poleg tega so priponke iz čelad usločene enako kot čelade.49 V jugozahodnem delu sonde je bila izkopana tudi recentna škarpa oziroma podporni zid terase, označen kot SE 541 (sl. 41). 41 Kamnita struktura, škarpa oziroma podporni zid terase Jožefa I. mogoče ugotoviti, ali gre za avstrijske (FJI – Franz Joseph I.) ali (SE 541) v sondi 503. ogrske (IFJ – I. Ferenc József) enote (glej Ortner, Hinterstoisser 2013). 48  Za osnovne podatke o vojnah za združitev Italije glej npr. Berengo, Lovett 2010; Grew 2008. 49  Za podatke o priponkah za vojaške kape in določitvi priponke s Hrašč se zahvaljujem Janezu J. Švajncerju. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 37 7.6 Sondi 504 in 505 izmed premešanih plasti v sondi 504 (SE 512)50 je bil najden tudi odlomek prazgodovinskega svitka (sl. 43). V isti son- V navedenih sondah ni bilo najdenih arheoloških struktur. V di je bilo odkrito tudi novoveško oziroma recentno kurišče, obeh je bila skalna osnova precej višje kot v sondi 502, pov-označeno kot SE 564 in SE 565, dokumentirano v preseku v prečno na 1,3 m globine (sl. 42). Redke novoveške oziroma severnem robu izkopnega polja (sl. 42). recentne najdbe so se pojavljale do precejšnje globine, v eni SE 501 - ruša (humusna plast) SE 564 (565) - kurišče s polnilom (oglje) SE 502 - humusna plast, pomešana s koščki laporja SE 566 - plast sivkaste ilovice SE 503 - skalnata osnova (lapor) SE 567 - temnejša meljasta plast z ogljem SE 553 - glinasta plast nad skalnato osnovo SE 568 - plast temnosive ilovice SE 554 - zemljena plast pod SE 502, nekdanji humus SE 569 - plast sivkaste ilovice, pomešane z manjšimi SE 555 - zemljena plast pod SE 502, nekdanji humus kosi laporovca SE 556 - zemljena plast pod SE 502, nekdanji humus SE 570 - plast laporovcev antropogenega nastanka, SE 561 - kompaktna meljasta plast izravnava oz. priprava zamljišča za kultuvacijo SE 562 - kompaktna meljasta plast SE 571 - meljasta plast s precejšnjo količino manjših SE 563 - zemljena plast kosov zdrobljenega laporovca BD11 BD12 BD13 BD14 BC14 BC15 501 z = 246,47 502 554 555 556 501 553 561 564 502 563 562 567 566 503 z = 241,00 569 570 568 553 571 503 42 Presek P 503. Merilo 1 : 50. 50  SE 512 je bila dokumentirana le v sondi 504. Gre za plast antropogenega nastanka, ki sta jo tvorila peščena ilovica in preperel laporovec. 38 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 SE 501 - ruša (humusna plast) SE 564 (565) - kurišče s polnilom (oglje) SE 502 - humusna plast, pomešana s koščki laporja SE 566 - plast sivkaste ilovice SE 503 - skalnata osnova (lapor) SE 567 - temnejša meljasta plast z ogljem SE 553 - glinasta plast nad skalnato osnovo SE 568 - plast temnosive ilovice SE 554 - zemljena plast pod SE 502, nekdanji humus SE 569 - plast sivkaste ilovice, pomešane z manjšimi SE 555 - zemljena plast pod SE 502, nekdanji humus kosi laporovca SE 556 - zemljena plast pod SE 502, nekdanji humus SE 570 - plast laporovcev antropogenega nastanka, SE 561 - kompaktna meljasta plast izravnava oz. priprava zamljišča za kultuvacijo SE 562 - kompaktna meljasta plast SE 571 - meljasta plast s precejšnjo količino manjših SE 563 - zemljena plast kosov zdrobljenega laporovca BD11 BD12 BD13 BD14 BC14 BC15 501 z = 246,47 502 554 555 556 501 553 561 564 502 563 562 567 566 503 z = 241,00 569 570 568 553 571 503 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 39 8Sklep Gradišče nad Hraščami sodi zaradi svoje lege, velikosti, antropogene zapise. Med izkopavanji smo ločili dvoje ča-ohranjenosti naselbinskih plasti in znanega naselbini pri- sovno različnih posegov, povezanih s kultivacijo terena in padajočega grobišča ter izpričane kontinuitete poselitve terasiranjem za potrebe obdelovanja, zlasti sajenja vinske med pomembnejša arheološka najdišča v Vipavski doli-trte. Prvi so recentni in so bili dokumentirani predvsem v ni. Če izhajamo iz obsega utrjenega naselja, je verjetno spodnjem, severozahodnem delu najdišča. Ti naj bi po pri-predstavljalo osrednje naselje zgornje Vipavske doline, čevanju domačinov sodili v obdobje po 2. svetovni vojni. tj. na prostoru med grebenom Slatne in povirjem Močil- Drugi so starejši in smo jim sledili tako v spodnjem kot v nika pod Razdrtim (Slapšak 1998, 6; Slapšak 2003, 141). zgornjem delu najdišča. Te povezujemo s širitvijo vinogra-Vizualno gradišče komunicira s sosednjimi gradišči na dništva konec 18. in na začetku 19. stoletja, kar je izpričano Razdrtem (Gradišče nad Razdrtim, Goli vrh) in v Vrheh tudi na jožefinski karti in franciscejskem katastru. Iz Valva- (Tabor pri Vrabčah, Gradišče pri Štjaku) ter ob gradnji hi- sorjeve ponazoritve gradu Roženk v Podnanosu je razvi- tre ceste Vipava–Razdrto odkritimi lokacijami (Šušec pri dno, da so na strmem pobočju nad Podnanosom konec 17. Razdrtem, Rebrnice-Gladežnica), v Vipavski dolini pa z stoletja gojili trto s suhim opornikom, v ravnini, ob gradu pa dominantnim Sv. Pavlom nad Planino. v mešani kulturi z drevesom kot opornikom (Panjek 2006, Izjemnost Gradišču nad Hraščami daje lega ob pomemb- 86). Konec 19. stoletja je vinograde v Vipavski dolini hudo ni trgovski poti, ki že od prazgodovine vodi do Razdrtega prizadela trtna uš. Po obnovi vinogradov po trtni uši v drugi (Okre). Ta predstavlja naravni prelaz iz Podonavja proti se-polovici 19. stoletja se na Vipavskem uveljavi sajenje trt na vernem delu Jadranskega morja ( Caput Adriae) in v nižino terase, čeprav so bile poznane terase na strmih pobočjih severne Italije. Iz vrha Gradišča je bilo mogoče nadzirati ce-tudi že prej (Koloini 1994, 179−180). V veljavo takrat stopijo stno povezavo, ki je potekala iz smeri Vipave čez greben zaostrena pravila, ki so zahtevala sajenje trt v vrstah s pravil-Slatne prek Barnice in po pobočju Nanosa proti Gradišču nimi razmahi; ti so bili lahko do 1 m, če so jih okopavali, sicer nad Razdrtim. Lega in pomen prazgodovinske naselbine sta pa 1,5 m, če so orali s konjsko vprego. primerljiva s pomenom kasnejšega trga Št. Vid pod Nano- som oziroma današnjega Podnanosa v dolini pod hribom z Gradiščem (Slapšak 1998, 6; Slapšak 2003, 142). Prebival- ci gradišča so nadzirali prehod prek Okre, ki je predstavljal eno najpomembnejših točk na transkontinentalnih poteh med Sredozemljem oziroma Italijo in Podonavjem oziroma Balkanskim polotokom. Vojaški kompleks na Barnicah, kot člen t. i. Mussolinijeve črte v zaledju meje z Jugoslavijo, je v 20. letih na zanimiv način oživel nekatere prvotne funkcije Gradišča in v spremenjenem kontekstu so te funkcije ostale aktualne skoraj do danes (Slapšak 2003, 142). Iz časa obstoja italijanskega vojaškega kompleksa je verjetno tudi novec s severozahodnega pobočja Gradišča, ki je bil žal najden na deponiji (G34). Arheološka izkopavanja na severozahodnem pobočju Gradišča nad Hraščami so, skupaj z analizo historičnih po- datkov, predvsem kartografskega gradiva pokazala, da je 43 Čaka (nem. Tschako) nižjega avstroogrskega oficirja s bilo to območje skozi stoletja močno preoblikovano zara-kokardo, podobno tisti, ki je bila najdena na izkopavanjih di potreb kmetijstva. Ti posegi so večinoma dosegli skalno pobočja Gradišča nad Hraščami (https://www.dorotheum. osnovo in tako preoblikovali ter uničili morebitne starejše com/de/l/574295/, 12. 12. 2020). 40 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 Datacijo preoblikovanja pobočja Gradišča podpirajo tudi Tipološko je keramika sorodna najdbam iz prazgodovinskih novoveške najdbe, odkrite v spodnjem delu najdišča, kot naselij na Krasu, v Istri, v Furlaniji in v Posočju. V starejšo žele-npr. bronasta značka za vojaško kapo iz sredine 19. stoletja zno dobo sodijo grobovi prebivalcev Gradišča, ki so bili od- (G21). Kot kažejo rezultati raziskav na parc. št. 1513 in 1521, kriti pod gradiščem, na terasi Zidanca. Na osnovi značilnega na zgornjem delu najdišča proces agrarne izrabe celotnega pokopa in grobnih pridatkov se prazgodovinsko skupnost, pobočja Gradišča vseeno ni zajel, saj so bila ta uporabljena ki je živela v železni dobi na Gradišču, povezuje s svetolucij-le kot košenine ali pašniki. sko posoško skupino kot tudi z železnodobnimi skupnostmi Večji del arheoloških artefaktov je bil odkrit v zgornjem na Krasu ter Notranjskem (Bratina 2014, 551−560). Iz an-delu najdišča, med katerimi tipološko prevladujejo odlom- tičnih zgodovinskih virov nam je znana etnična opredelitev ki prazgodovinskih masivnih glinenih svitkov. (G2–G5, G9, lokalne skupnosti, ki je v rimskem času živela pod Okro − t. G10, G13, G15, G18). i. Subokrini (Slapšak 1998, 7). Predvidevamo, da je bilo Gra-51 Med najdbami izstopata odlomka sigilatne posode (G16) in izvihanega ustja (G19), ki bi lahko dišče nad Hraščami če ne najpomembnejše, vsaj eno od kazala na poselitev gradišča še v (zgodnji) rimski dobi. pomembnejših naselij skupnosti Subokrinov. Prazgodovinsko in rimsko gradivo iz sond 1–9, 11 in 12 smo Rezultati arheoloških raziskav na zahodnem pobočju Gradi-interpretirali kot erodirano gradivo z višjih leg, verjetno z šča nad Hraščami so pokazali, da prazgodovinska in antična vrha hriba. Odlomki svitkov in lončenine so izredno slabo poselitev ni posegala na pobočje gradišča, temveč je bila ta ohranjeni, saj gre večinoma za majhne kose z zaobljenimi omejena na zgornji del griča, znotraj obrambnega zidovja. robovi in poškodovano površino, kar je nedvomno posle- Čeravno uporabe celotnega pobočja Gradišča ne moremo dica zunanjih dejavnikov, kot so daljši prenos in intenzivno izključiti, se zdi, da ta ni bila tako intenzivna, saj bi v na-vodno delovanje (sl. 44). sprotnem primeru za seboj pustila zapise, ki bi se ohranili do današnjih dni. Pri tem je sicer treba dodatno poudariti, Omenili smo že, da so raziskovalci gradivo, ki je bilo odkrito da je zaradi nagnjenosti terena in posledično močne pod-med arheološkimi raziskavami Filozofske fakultete leta 1998, vrženosti vodni eroziji ohranjenost in berljivost morebitnih datirali v čas pozne bronaste dobe, železne dobe in rim-arheoloških zapisov na pobočju Gradišča močno vprašljiva. skega obdobja (Slapšak 2003, 141; Mlinar 1999, 93). Analiza naselbinske keramike iz Gradišča je potrdila poselitev hriba že v zadnjih stoletjih 2. tisočletja pr. n. št., zlasti intenzivno še v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. (Bratina 2018, 197). 44 Odlomek prazgodovinskega svitka (PN 502; sonda 504/ SE 512). 51  Ti so se pojavljali tudi na spodnjem delu najdišča (G33 in sl. 44). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 41 9Gradišče nad Hraščami Gojko Tica, Patricija Bratina Due to its position, size, preservation of settlement la- Archaeological excavations at the north-western slope of yers, and the known graveyard belonging to the settle-Gradišče nad Hraščami together with the analysis of histori- ment as well as attested continuity of population, the cal data of primarily cartographic material have shown that site of Gradišče nad Hraščami belongs among the more this area has been strongly reshaped through the centuries important archaeological sites in Vipavska dolina. If we for the needs of agriculture. These interventions mostly re-set out from the perimeter of the fortified settlement, ached the rock foundation and thus transformed and de-this was probably the central settlement of the Zgornja stroyed any potential older anthropogenic records. During Vipavska dolina, i.e. in the territory between the two rid-the excavations, two chronologically different interventions ges of Slatna and the upper part of the Močilnik basin were determined, connected to the cultivation of the ter-under Razdrto (Slapšak 1998, 6; Slapšak 2003, 141). Vi- rain and terracing for the needs of agriculture, especially sually, the hill fort communicates with neighbouring hill planting of vines. The first are recent and were documented forts at Razdrto (Gradišče nad Razdrtim, Goli vrh), and primarily in the lower, north-western part of the site. Ac-Vrheh (Tabor pri Vrabčah, Gradišče pri Štjaku), and with cording to the statements of the locals, these belong to the the locations discovered during the construction of the period after the Second World War. The second are older Vipava–Razdrto (Šušec pri Razdrtem, Rebrnice – Gla-and could be followed in both the lower and the upper part dežnica) motorway, while in Vipavska dolina with the of the site. These are connected to the expansion of wine-dominant Sv. Pavel above Planina. -making at the end of the 18th and the beginning of the 19th Gradišče nad Hraščami gets its uniqueness from its position century, which is also attested on the Josephine map and on an important trade route which since prehistory has led in the Franciscean Cadastre. Valvasor’s depiction of Roženk to Razdrto (Okra). The latter represents a natural pass from Castle in Podnanos reveals that vine with dry supports was the Danubian region towards the northern part of the Adri-grown on the steep slopes above Podnanos at the end of atic Sea ( Caput Adriae) and the lowlands of northern Italy. the 17th century, while in the lowlands, around the castle, From the top of Gradišče it was possible to monitor the road the mixed cultures were grown with trees as supports (Pa-connection running from the direction of Vipava over the njek 2006, 86). At the end of the 19th century, vineyards in ridge of Slatna, over Barnica and along the slope of Nanos Vipavska dolina were severely affected by grape phylloxe-towards Gradišče nad Razdrtim. The position and signifi-ra. After the vineyards were restored in the second half of cance of the prehistoric settlement are comparable to the the 19th century, the Vipava region saw the establishment of importance of the later market town of Št. Vid pod Nano-planting vine on terraces, even though terraces had been som or present-day Podnanos in the valley beneath the hill known on steep hills even earlier (Koloini 1994, 179−180). At with Gradišče (Slapšak 1998, 6; Slapšak 2003, 142). Inhabi-that time, stricter rules came into force, which required vines tants of the hill fort controlled the passage over Okra, which to be planted in rows at regular intervals, which could be 1m was one of the most important points on transcontinental if hoed and 1,5m if ploughed with a horse. routes between the Mediterranean or Italy and the Danu- The dating of the transformed slope of Gradišče is also su- bian region or the Balkan Peninsula. In the 1920s, the mili- pported by modern finds discovered in the lower part of tary complex at Barnica, as a link in the so-called Mussolini the site, such as a bronze badge for an army cap from the Line in the hinterland of the border with Yugoslavia, revived mid-19th century (G21). As revealed by the results of rese-some of the original functions of Gradišče in an interesting arch at plot nos. 1513 and 1521 in the upper part of the site, way and in their changed contexts these functions remained the process of agricultural use did not encompass the en-current almost until today (Slapšak 2003, 142). The coin from tire slope of Gradišče, since these parts were used only for the north-western slope of Gradišče, which was unfortuna-mowing or as pastures. tely found at the dump, probably originates from the time The majority of archaeological artefacts were discovered of the existence of the Italian military complex (G34). in the upper part of the site, among which fragments of 42 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 prehistoric clay coils prevail typologically (G2–G5, G9, G10, G13, G15, G18).52 Fragments of a sigillata vessel (G16) and of an everted lip (G19) stand out among the finds, which could indicate the continued population of the hill fort in the (Early) Roman period. Prehistoric and Roman material from trenches 1–9, 11, and 12 were interpreted as eroded material from positions hig- her up, probably from the top of the hill. Fragments of coils and pottery are extremely poorly preserved; we are mostly dealing with tiny pieces with rounded edges and damaged surface, which is undoubtedly the consequence of external factors, such as longer transfer and intensive exposure to operation of water. We have mentioned that researchers dated the material di- scovered during archaeological research of the Faculty of Arts in 1998 to the time of the Late Bronze Age, Iron Age, and Roman Period (Slapšak 2003, 141; Mlinar 1999, 93). The analysis of settlement pottery from Gradišče confirmed the population of the hill in the last centuries of the 2nd millennium BC, particularly intensively in the first half of the 1st millennium BC (Bratina 2018, 197). Typologically, the pottery is related to the finds from prehistoric settlements in Kras, in Istria, Friuli, and the Posočje region. Graves of inhabitants of Gradišče belong to the Early Iron Age, which were discovered beneath the hill fort, on the Zidanca terrace. Based on the typical burial and grave goods, the prehistoric commu- nity living at Gradišče in the Iron Age is connected to the Sveta Lucija group in the Posočje region, and with the Iron Age communities in Kras and the Notranjska region (Brati- na 2014, 551−560). From the antique historical sources, we know of the ethnic definition of a local community living be- neath Okra in Roman times – the so-called Subocrini (Slap- šak 1998, 7). We assume that Gradišče nad Hraščami was, if not the most important, at least one of the more important settlements of the Subocrini community. The results of archaeological research at the western slope of Gradišče nad Hraščami revealed that prehistoric and Roman settlement did not reach the slopes of the hill fort, but was limited to the upper part of the hill, within the defence walls. Even though we cannot rule out the use of the entire slope of Gradišče, it appears that it was not very intensive, since it would otherwise have left records that would have been preserved until the present day. Nevertheless, it should be espe- cially emphasised that, due to the inclination of the terrain and the consequent strong exposure to water erosion, the preservation and discernability of potential archaeological records on the slope of Gradišče is extremely questionable. 52 These also appeared in the bottom part of the site (G33 and Fig. 44). Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 43 10Literatura ANSl 1975. Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. BRATINA, P. 2013, Od najstarejših sledi do poselitve Slovenov. – V: BERENGO, M. in C. M. LOVETT 2010, Italy. Unification. – V: D. H. J. Pavšič (ur.), Vipavska dolina. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, Hoiberg in M. Levy (ur.), The New Encyclopœdia Britannica. Volu-zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodar-me 22 (Islam–Life). Macropœdia. Knowledge in Depth (15. izdaja), stvo in naravovarstvo, Ljubljana, 237–250. Chicago, London, New Delhi, Paris, Seoul, Sydney, Taipei, Tokyo, BRATINA, P. 2014a, Zidanca pri Podnanosu. – V: B.Teržan in M. 230–233. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na BITENC, P., T. KNIFIC, T. NABERGOJ in N. VERŠNIK 2009, Srednji Slovenskem. Katalogi in monografije, 40, Ljubljana, 549–561. vek (s prispevki Darka Kneza in Julijane Visočnik). – V: P. Turk, J. Is-BRATINA, P. 2014b, Zemono pri Vipavi. – V: B. Teržan in M. Čre-tenič, T. Knific in T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina šnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slo-reke, Ljubljana, 297–347. venskem. Katalogi in monografije, 40, Ljubljana, 563–567. BOŽIČ, D. 1999, Kelti in staroselci na stičišču kultur. – V: B. Aubelj BRATINA, P. 2014c, Log pri Vipavi. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Sloven-Slovanov, Ljubljana, 154–157. skem. Katalogi in monografije, 40, Ljubljana, 569–579. BRATINA, P. 2003a, Log pri Vipavi. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja BRATINA, P. 2018, Bronze and Iron Age Settlements in the Kras pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik and the Vipava Valley, Slovenia. – Studi di preistoria e protostoria po najdiščih, Ljubljana, 175–176. 5 - Preistoria e Protostoria del Caput Adriae. Firenze: Istituto Itali-BRATINA, P. 2003b, Rebrnice–Gladežnica. – V: D. Prešeren (ur.), ano di Preistoria e Protostoria, Udine, 173–180. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. BRATINA, P., G. TICA, T. FABEC in R. KLASINC 2005, Podnanos. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 229. Arheološko najdišče Gradišče nad Hraščami /EŠD: 539/. Poročilo BRATINA, P. 2003c, Zemono pri Vipavi 1. – V: D. Prešeren (ur.), o arheološkem izkopavanju na najdišču Gradišče nad Hrašča-Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. mi na trasi HC Razdrto – Vipava. – Nova Gorica (neobjavljeno Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 279–280. poročilo). BRATINA, P. 2005, Gradišče nad Hraščami – prazgodovinsko na- BRATOŽ, R. 1994, Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeve-selje. – V: Svet‘ ga Vida zgun, 6 , Podnanos, 4–7. ških avtorjev. – Zgodovinski časopis 48/1, Ljubljana, 5–45. BRATINA, P. 2006a, Dolga Poljana – prazgodovinska naselbina BRATOŽ, R. 1999, Vojna krajina in boj za njeno obvladovanje. – V: Log pri Vipavi. – Varstvo spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neander-40–41. talcev do Slovanov, Ljubljana, 314–316. BRATINA, P. 2006b, Duplje – bronastodobna naselbina Zemo- BRATOŽ, R. 2014, Med Italijo in Ilirikom. Slovenski prostor in njeno pri Vipavi 1. – Varstvo spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, govo sosedstvo v pozni antiki. – Dela 1. razreda Slovenske aka-44–45. demije znanosti in umetnosti 39. Zbirka Zgodovinskega časopisa 46, Ljubljana. BRATINA, P. 2006c, Lozice – arheološko najdišče Gladežnica. – Varstvo spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, 93–94. CASSOLA GUIDA, P. in S. CORAZZA 2003, Il castelliere di Variano. Guida alla mostra. – Basiliano. BRATINA, P. 2006d, Podnanos – grobišče Zidanca. – Varstvo spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, 146. CIGLENEČKI, S. 1997, Strukturiranost poznorimske poselitve Slovenije. – Arheološki vestnik 48, Ljubljana, 191–201. BRATINA, P. 2006e, Poreče – arheološko najdišče Mlake. – Varstvo spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, 150. CIGLENEČKI, S. 1999, Results and Problems in the Archaeology of the late Antiquity in Slovenia. – Arheološki vestnik 50, Ljubljana, BRATINA, P. 2006f, Podnanos – arheološko najdišče Gradišče nad 287–309. Hraščami. – Varstvo spomenikov 42/05, Ljubljana, 113–114. DŽINO, D. in A. DOMIĆ KUNIĆ 2013, Rimski ratovi u Iliriku. Povi-BRATINA, P. 2010, Nova arheološka odkritja v Vipavski dolini. – jesni antinarativ. – Biblioteka Lucius 10, Zagreb. Marušičev zbornik. Zbornik prispevkov v počastitev 70-letnice prof. dr. Branka Marušiča. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja DULAR, A. 1988–1990, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stole-33–34 /I (2009/2010), Nova Gorica, 155–180. tju. – Slovenski etnograf 33/34, Ljubljana, 61–82. 44 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 FABEC, T. 2005, Gradišče nad Hraščami. Poročilo o arheološkem KNIFIC, T. 2004, Na stičiščih treh svetov. Arheološki podatki o Go-sondiranju območja na parc. št. 1513, 1521, 1523 in 1525 k. o. Pod-riški v zgodnjem srednjem veku. – Goriški letnik. Zbornik Goriške-nanos. – Nova Gorica (neobjavljeno poročilo). ga muzeja 29/2002, Nova Gorica, 5–30. FRELIH, M. 2003, Logatec – Longaticum in rimski obrambni sistem KNIFIC, T. in T. NABERGOJ 2016, Srednjeveške zgodbe s stičišča Claustra Alpium Iuliarum s prispevkom o bitki pri reki Frigidus svetov. – Ljubljana. (Soča) leta 394. – Logatec. KOLOINI, B. 1994, Pomen vinogradništva v vsakdanjem življenju GOLEC, B. 2007, Meščanska naselja Vipavske in njihove poseb- ljudi na Vipavskem. – Vipavska dolina skozi čas. – V: B. Koloini nosti do konca fevdalne dobe. – V: Iz zgodovine Goriške. Kronika in A. Malnič (ur.), Vipavski izbor – Zbornik spisov ob 100-letnici 55/2, Ljubljana, 201–230. ustanovitve vinarske zadruge Vipava, Vipava, 175–186. GOTICO 1996, Gotico (XIII – XV secolo) – catalogo. – V: U. Raffa-KOS, P. 2014, Ad Pirum (Hrušica) in Claustra Alpium Iuliarum. – elli (ur.), Oltre la porta. Serrature, chiavi e forzieri dalla preistoria Vestnik 26, Ljubljana. all‘età moderna nelle Alpi orientali, Trento, 173–192. LEGHISSA, E. in M. TURK 2016, Gradišče pri Vipavi. – Goriški le-GRAHEK, L. 2018, Naselbinska keramika z Mosta na Soči. – V: J. tnik. Zbornik Goriškega muzeja 39–40 (2015–2016), Nova Gorica, Dular in S. Tecco Hvala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. 290–291. Razprave / The Iron Age settlement at Most na Soči. Treatises, MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e della re-Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, Ljubljana. gione Giulia. – Trieste. GREW, R. 2008, Risorgimento. – V: P. N. Stearns (ur.), The Oxford MARUŠIČ, B. 1994, Vipavska dolina skozi čas. – V: B. Koloini in A. Encyclopedia of The Modern World. Volume 6. Pachinko–Skyscra-Malnič (ur.), Vipavski izbor – Zbornik spisov ob 100-letnici ustano-pers, New York, 386–387. vitve vinarske zadruge Vipava, Vipava, 163–174. GRUDEN, G. 2018, Vipava – arheološko najdišče ob zdravstve- MIKLAVČIČ–BREZIGAR, I. 1996, Podnanos – Št. Vid ali Šentvid in nem domu, Vipava – trško jedro. – Varstvo spomenikov 53, Lju-po domače Šembid – identifikacijski elementi kraja. – V: J. Rosa bljana, 283. (ur.), Št.Vid – Podnanos. Zbornik prispevkov o kraju in njegovi HABIČ, P., J. ROSA in B. HARTMAN 1995, Podnanos. – V: D. Voglar zgodovini, Nova Gorica, 13–19. (ur.), Enciklopedija Slovenije 9, Plo – Ps, Ljubljana, 18. MLINAR, M. 1999, Vipavska dolina v prazgodovini. – Diplomska HORVAT, J. 1999a, Sledovi rimske zasedbe. – V: B. Aubelj (ur.), Za-naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za ar-kladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, heologijo, Ljubljana. Ljubljana, 189–192. OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO in D. KLADNIK 1997, Priročni HORVAT, J. 1999b, Roman Provincial Archaeology in Slovenia Fol-krajevni leksikon Slovenije. – Ljubljana. lowing the Year 1965: Settlement and Small Finds. – Arheološki ORTNER, M. C. in H. HINTERSTOISSER 2013, The Austro-Hun-vestnik 50, Ljubljana, 215–257. garian Army in the First World War – Uniforms and Equipment HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, OKRA. Vrata med Sredozemljem – from 1914 to 1918. Volume 1. – Vienna. in Srednjo Evropo / OCRA. The gateway between the Mediterra-OSMUK, N. 1977, Gradišče nad Hraščami (Podnanos). – Varstvo nean and Central Europe. – Opera Instituti Archaeologici Slove-spomenikov 21, Ljubljana, 190. niae 17, Ljubljana. OSMUK, N. 1985, Lozice pri Podnanosu – Polje (pri pokopališču). HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave – Varstvo spomenikov 27, Ljubljana, 193. Filozofske fakultete, Ljubljana. OSMUK, N. 1996, Koliko je o starejši preteklosti Podnanosa (Šem-HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon-bida) in njegove bližnje okolice danes znanega arheologom. – čenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. V: J. Rosa (ur.), Št.Vid – Podnanos. Zbornik prispevkov o kraju in KAVUR, B. in S. PETRU 2003, Poznopaleolitski tabor lovcev in njegovi zgodovini, Nova Gorica, 38–40. nabiralcev. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Ar-OSMUK, N. 2001a, Podnanos – Gradišče nad Hraščami. – Varstvo heologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, spomenikov 38, Ljubljana, 90. 26–31. OSMUK, N. 2001b, Vipava - Stari grad. – Varstvo spomenikov 38, KLADNIK, D. 2013, Geografski oris pokrajine. – V: J. Pavšič (ur.), Ljubljana,142. Vipavska dolina. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in nara-OSMUK, N. 2006a, Vipava – arheološko najdišče Bela in Grublje. vovarstvo, Ljubljana, 64–80. – Varstvo spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, 235–236. KLADNIK, D. in M. NATEK 2001, Vipavska dolina – V: D. Perko in OSMUK, N. 2006b, Vipava – arheološko najdišče Bela in Grublje M. Orožen Adamič (ur.), Slovenija. Pokrajine in ljudje (3. izdaja), – Varstvo spomenikov 42/05, Ljubljana, 183. Ljubljana, 222–233. OSMUK, N. 2006c, Vipava. Laurinova ulica. – Varstvo spomenikov 42/05, Ljubljana, 184–185. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 45 OSMUK, N., D. SVOLJŠAK in B. ŽBONA TRKMAN 1994, Ajdo- ŠAŠEL KOS, M. 1999a, Rim osvoji jugovzhodnoalpski prostor. – V: vščina–Castra. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 183, B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neander-Ljubljana. talcev do Slovanov, Ljubljana, 186–188. PANJEK, A. 2006, Človek, zemlja, kamen in burja. Zgodovina kul- ŠAŠEL KOS, M. 1999b, Promet v prazgodovini. – V: B. Aubelj (ur.), turne krajine Krasa (oris od 16. do 20. stoletja). – Knjižnica Annales Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slova-Majora, Koper. nov, Ljubljana, 254–256. RAJŠP, V. in D. TRPIN 1997, Slovenija na vojaškem zemljevidu ŠAŠEL KOS, M. 1999c, Promet v antiki – trgovci, vojaki in razboj-1763–1787 (1804), zv. 3. – Ljubljana. niki. – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od ROSA, J. 1996a, Šentvid, Šembid,... Podnanos – O izvoru, najsta-neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 257–259. rejših omembah, poimenovanjih in poimenovanju našega kraja. ŠAŠEL KOS, M. 2008, The Roman Empire: conquets and Pax Ro- – V: J. Rosa (ur.), Št.Vid – Podnanos. Zbornik prispevkov o kraju in mana. – V: O. Luthar (ur.), The Land Between. A History of Slove-njegovi zgodovini, Nova Gorica, 25–37. nia, Frankfurt am Main, 37–62. ROSA, J. 1996b, O starejši zgodovini cerkvene uprave v Št. Vidu – ŠAŠEL KOS, M. 2010, Rimsko osvajanje zahodnega Balkana. – šembijski dušni pastirji. – V: J. Rosa (ur.), Št.Vid – Podnanos. Zbor-Zbirka Zgodovinskega časopisa 41, Ljubljana. nik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica, 41–47. ŠTIH, P. 2007, Slovani na Goriškem v srednjem veku. – V: Iz zgo-ROSA, J. 1996c, Po sledeh občine v Št. Vidu. – V: J. Rosa (ur.), dovine Goriške, Kronika 55/2, Ljubljana, 159–170. Št.Vid – Podnanos. Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica, 48–54. ŠTIH, P., V. SIMONITI in P. VODOPIVEC 2016, Slovenska zgodovina. Od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja. I. knjiga. ROSA, S. 2007, Podnanos: Št. Vid, rojstni kraj slovenske himne. – Ljubljana. Vodnik po kulturni dediščini Podnanosa in okolice. – Podnanos. ŠVAJNCER, J. J. 2017a , Vojni muzej Logatec. Zakladi zgodovine. SAPAČ, I. 2008, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knjiga 1. Zgor- – Logatec. nja Vipavska dolina. – Zbirka Grajske stavbe 20. – Ljubljana. ŠVAJNCER, J. J. 2017b , Vojaške kape. Vojaške, policijske, gasil-SIMONITI, V. 1990, Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ske in druge službene kape iz zbirke Vojnega muzeja Logatec. ozemlje v 15. in 16. stoletju. – Celje. – Logatec. SLAPŠAK, B. 1998, Poročilo o dodatnih arheoloških raziskavah za TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAMPUŽ OREL 1984–1985 , odločanje o morebitni racionalizaciji trase hitre ceste M 10-7 od-Most na Soči (S. Lucia) II. – Katalogi in monografije 23/1, 2, sek 0374 Razdrto – Selo na širšem področju varovanega območja Ljubljana. kulturne in naravne dediščine Podnanos – Gradišče nad Hrašča-mi. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). TICA, G. 2001, Najstarejša umetnost v kamnu pri nas. – Gea 11/5, Ljubljana, 68. SLAPŠAK, B. 2003, Gradišče nad Hraščami. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. TICA, G. 2003, Zemono pri Vipavi 2. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 139–142. po najdiščih, Ljubljana, 281–282. STARE, V. 2007, Otok pri Dobravi. Ključi in ključavnice srednjeve- škega Gutenwerta. – Argo 50/2, Ljubljana, 21–39. TICA, G., P. BRATINA, T. VERBIČ in B. DJURIĆ 2004, Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda najdišča Gradišče nad Hraščami SVOLJŠAK, D. 1966, Arheološka podoba gradišča pri Sv. Pavlu (Barnice). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). nad Planino. – Goriška srečanja 1, Nova Gorica, 46–49. TICA, G. in R. KLASINC 2005, Poročilo o arheoloških izkopavanjih SVOLJŠAK, D. 2003, Šušec pri Razdrtem. – V: D. Prešeren (ur.), na najdišču Gradišče nad Hraščami (trasa HC Razdrto – Vipava). Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. – Nova Gorica (neobjavljeno poročilo). Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 262–264. TRATNIK, V. 2008, Vipava – arheološko najdišče Bela in Grublje. SVOLJŠAK, D. in T. FABEC 2006, Razdrto–Šušec–Šušet. – Varstvo – Varstvo spomenikov 45, Ljubljana, 206–207. spomenikov 39–41/00–04, Ljubljana, 164–167. TRATNIK, V. 2012, Sledovi rimskodobne poselitve na Grubljah pri SVOLJŠAK, D. in T. KNIFIC 1976, Vipavska dolina. Zgodnjesrednje-Vipavi. – Arheološki vestnik 63, Ljubljana, 105–138. veška najdišča. – Situla 17, Ljubljana, Nova Gorica. TRATNIK, V. 2014, Rimsko grobišče na Laurinovi ulici v Vipavi. – SVOLJŠAK, D., B. ŽBONA TRKMAN, N. OSMUK in B. BREZIGAR Arheološki vestnik 65, Ljubljana, 255–322. 2013, Fluvio Frigido, Castra, Flovius, Ajdovščina. Vodnik in katalog stalne arheološke razstave Goriškega muzeja na Prešernovi 24 v TRATNIK, V. 2020, Vipava. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Gaspa-Ajdovščini. – Nova Gorica. ri (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia. – Opera Instituti Archaeologici ŠAŠEL, J. 1974, Okra. – Kronika 22/1, Ljubljana, 9–17. Sloveniae 40, Ljubljana, 113–121. 46 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 TRATNIK, V. in Š. KARO 2018, Miren. Grobišče iz obdobja preselje-vanja ljudstev. – Monografije CPA 3, Ljubljana. UREK, M. in A. KOVAČIČ 2020, Fluvio Frigido, Castra–Ajdovščina. Raziskave/Investigations – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, Ljubljana, 47–59. VALENČIČ, V. 1970, Vinogradništvo. V: Gospodarska in družbe-na zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek. Agrarno gospodarstvo. – Ljubljana, 279–308. VERBIČ, T. 2004, Poročilo o geološkem ogledu arheoloških testnih jarkov na najdišču Gradišče nad Hraščami. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VIDMAR, J. 2013, Zgodovina. – V: J. Pavšič (ur.), Vipavska dolina. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo, Ljubljana, 251–262. VIDRIH PERKO, V. in B. ŽBONA TRKMAN 2005, Trgovina in go- spodarstvo v Vipavski dolini in Goriških brdih v rimski dobi. Interpretacija na podlagi najdišč Loke, Neblo, Bilje in Ajdovščina. – Zbornik prispevkov v počastitev 75-letnice prof. Sergia Tavana. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 30–31 (2003-2004), Nova Gorica, 17–70. ZAVRTANIK, J. 1984, Poznoantično grobišče pri Kosovelih. – Gori- ški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 11, Nova Gorica, 85–94. ZENDRON, F. 2017, In cammino verso la storia. I manufatti dell’eta del Bronzo e dell’eta del Ferro – V: P. Maggi, F. Pieri in P. Ventura (ur.), Monte Castellier. Le pietre di Elleri narrano la storia, Trieste, 209–249. ŽERJAL, T. in V. TRATNIK 2020, Fluvio Frigido, Castra–Ajdovščina. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, Ljubljana, 9–46. Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 47 11Katalog gradiva Iva Ciglar V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološke- Žganje (Horvat M. 1989, 35–36; Horvat M. 1999, 53–54) ga najdišča. Opis najdb sledi oblikovno-tehnološkemu 1. oksidacijsko obrazcu, ki ga je predlagala Milena Horvat (Horvat M. 2. redukcijsko 1989; Horvat M. 1999). Predmeti so prikazani v različnih 3. stihijsko merilih, ki so navedena na tabelah. Opis predmetov v 4. oksidacijsko s končnim dimljenjem katalogu vsebuje podatke o številu odlomkov kerami-5. redukcijsko s končno oksidacijo ke, načinu izdelave, podatke o sestavi lončarske mase, 6. nepopolno oksidacijsko s končnim dimljenjem velikosti odlomka in mestu najdbe (SE, sek., sonda, kv.). 7. nepopolno oksidacijsko Gradivo v katalogu si sledi po stratigrafskih enotah. Gra-8. ob izmenjavi redukcije in oksidacije s končno redukcijo divo hrani Goriški muzej. Kriteriji Okrajšave dl. dolžina Zrnatost (Horvat M. 1989, 30) š. širina 1. finozrnata: zrna velikosti od 0,2 do 0,5 mm v glineni masi db. debelina 2. drobnozrnata: zrna velikosti od 0,5 do 1,0 mm v glineni v. višina masi ohr. ohranjen/a 3. srednjezrnata: zrna velikosti od 1,0 do 2,0 mm v glineni pr. premer masi u. ustje 4. zrnata: zrna velikosti od 2,0 do 3,0 mm v glineni masi d. dno 5. grobozrnata: zrna v glineni masi so večja od 3 mm ost. ostenje Površina na otip (Horvat M. 1989, 31) SE stratigrafska enota sek. sektor 1. raskava: čutimo ostre nepravilnosti, kot smirkov papir kv. kvadrant 2. hrapava: čutimo nepravilnosti inv. št. inventarna številka 3. gladka: nepravilnosti ne čutimo PN posebna najdba 4. mazasta: če povlečemo s prstom po površini, na prstu t. s. terra sigilata ostane sled 5. prašnata: delci se ločijo od površine, a ne puščajo sledov na prstu Vse mere so v centimetrih (cm). Obdelava površine (Horvat M. 1989, 31) 1. groba: grobe poteze prstov ali lončarskega orodja 2. delno glajena: fine poteze prstov ali lončarskega orodja 3. glajena: poteze prstov ali lončarskega orodja so komaj zaznavne 4. glajena na sij Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 49 1 SE 1, sonda 5 Odlomek ročaja prazgodovinske posode, prostoročne izde- lave. Masa – grobozrnata; površina – gladka; žganje – ne- popolno oksidacijsko; barva – temno rumenkasto rjava (10YR 4/4), prelom zelo temno sivkasto rjav (10YR 4/2); dl. 2,2 cm, š. 2,2 cm, db. 1,4 cm. 2 SE 1, sonda 6 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – grobozrnata; površina – hrapava; žganje – nepopolno oksidacijsko; barva – rumenkasto rjava (10YR 5/4), prelom temno siv (10YR 4/1); dl. 5,7 cm, š. 4,1 cm, db. 3,2 cm. 3 SE 1, sonda 7 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – grobozrnata; površina – hrapava; žganje – redukcij- sko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rumenkasto rdeča (5YR 4/6), prelom zelo temno siv (5YR 3/1); dl. 6,4 cm, š. 3,1 cm, db. od 2,4 cm do 2,7 cm. 4 SE 1, sonda 7 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – grobozrnata; površina – hrapava; žganje – redukcij- sko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rumenkasto rdeča (5YR 5/6), prelom zelo temno siv (5YR 3/1); dl. 3,1 cm, š. 3,2 cm, db. 2,3 cm. 5 SE 1, sonda 7 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – grobozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rdečkasta (2.5YR 5/6), prelom temno siv (7.5YR 4/1); dl. 7,5 cm, š. 4,2 cm, db. od 2,7 cm do 3,5 cm. 6 SE 1, sonda 8 Odlomek ročaja prazgodovinskega lonca, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – nepopolno oksidacijsko; barva – rdeče-rjava (5YR 5/4), prelom rumenkasto rdeč (5YR 5/6); dl. 5,2 cm, š. 4 cm, db. 2,7 cm. 7 SE 1, sonda 8 Odlomek ustja (roba) prazgodovinskega lonca, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – nepopolno oksidacijsko; barva – rdeče rjava (5YR 4/3), prelom temno siv (5YR 4/1); v. 2,1 cm, š. 3 cm, db. 2,6 cm. 8 SE 1, sonda 8 Glinen odlomek (tlak ?), prostoročne izdelave. Masa – drob- nozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – svetlo rdeča (2,5YR 6/6), prelom rdeče-siv (2,5YR 6/1); dl. 5,9 cm, š. 6,1 cm, db. 5,4 cm. 9 SE 1, sonda 9 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcij- sko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rumenkasto rdeča (5YR 4/6), prelom zelo temno siv (5YR 3/1); dl. 8,3 cm, š. 2,9 cm, db. 2,7 cm. 50 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 1 2 3 5 4 6 7 9 8 SE 1, merilo 1 : 2. 51 10 SE 1, sonda 9 17 SE 1, sonda 4 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Železen ključ; dl. 8,1 cm, š. 2,4 cm, db. 0,5 cm. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcij- sko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rumenkasto rdeča (5YR 5/6), prelom zelo temno siv (5YR 3/1); dl. 5 cm, š. 3,1 cm, db. 2,9 cm. 11 SE 1, sonda 9 Odlomek ravno odrezanega ustja z ostenjem prazgodovinske posode, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površi- na – gladka; žganje – redukcijsko; barva – temno rumenkasto rjava (10YR 4/6), prelom zelo temno siv (10YR 3/1); dl. 1,3 cm, š. 1,9 cm, db. 1,1 cm. 12 SE 1, sonda 9 Odlomek ostenja prazgodovinske shrambne posode, pro- storočne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – svetlo rdeča (2,5YR 6/6), prelom temno rdeč (2,5YR 4/1); dl. 5,5 cm, š. 4,4 cm, db. 2,5 cm. 13 SE 1, sonda 11 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – grobozrnata; površina – hrapava; žganje – redukcij- sko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rumenkasto rdeča (5YR 5/6), prelom zelo temno siv (10YR 3/1); dl. 5,9 cm, š. 2,7 cm, db. 2,7 cm. 14 SE 1, sonda 12 Glinen odlomek (tlak ?), prostoročne izdelave. Masa – drob- nozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – svetlo rdeča (2,5YR 6/6), prelom rdeče-siv (2,5YR 5/1); dl. 4,5 cm, š. 5,7 cm, db. 2,9 cm. 15 SE 1, sonda 12 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rdečkasta (2.5YR 4/6), prelom zelo temno siv (10YR 3/1); dl. 7,1 cm, š. 3,2 cm, db. 2,4 cm. 16 SE 1, sonda 7 Odlomek ostenja posode (imitacija t. s.), izdelane na vretenu. Masa – zelo finozrnata; površina – gladka; žganje – oksida- cijsko; barva – rožnata (5YR 7/3); barva premaza – rdečkasta (2.5YR 4/6); dl. 2,2 cm, š. 1,4 cm, db. 0,4 cm. 52 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 10 12 11 14 13 15 17 16 SE 1; 11, 16 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 53 18 SE 2, sonda 1 22 SE 501, sonda 502 Dva odlomka prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Železni žebelj z zavitim trnom; dl. 5,8 cm, db. 0,4 cm. Masa – grobozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rumenkasto 23 SE 501, sonda 502 rdeča (5YR 5/6), prelom temno siv (7.5YR 4/1); dl. 7,6 cm, Železni žebelj; pr. glavice 0,7 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,3 cm. š. 3,5 cm, db. 3,9 cm. 24 SE 501, sonda 504 19 SE 501, sonda 501 Železna zavita žica; dl. 2,7 cm, db. 0,3 cm, pr. luknjice 0,3 cm. Odlomek izvihanega ustja z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko; barva – temno rumenkasto rjava (10YR 374), prelom zelo temno siv (10YR3/1); dl. 2,1 cm, š. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 20 SE 501, sonda 501 Odlomek dna novoveške/recentne posodice, izdelane na vretenu. Masa – zelo finozrnata; površina – gladka; žganje – oksidacijsko; barva – zelo bledo rjava (10YR 7/4); barva glazure – rumena (10YR 7/6) z rjavo poslikavo navpičnih črt; pr. d. 3,3 cm, ohr. v. 3 cm, db. ost. 0,2 cm. 21 SE 501, sonda 501 Bronasta značka za vojaško kapo (kokarda); ohr. dl. 12,1 cm, ohr. š. 7,0 cm, db. od 1 do 2 mm. 54 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 18 19 21 20 22 24 23 18 SE 2, 19–24 SE 501; merilo 1 : 2. 55 25 SE 502, sonda 502 Železen srp; dl. 19,8 cm, db. od 0,3 cm do 0,4 cm. 26 SE 502, sonda 502 Železen žebelj; pr. glavice 1,6 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,3 cm. 27 SE 509, kv. BJ04 Odlomek ustja z ostenjem novoveške sklede, izdelane na vre- tenu. Masa – finozrnata; površina – gladka; žganje – oksida- cijsko; barva – rdečkasto rumena (7.5YR 6/6); glazura – bledo rumena (2.5Y 8/2) s poslikavo v modri, rjavi, zeleni in rumeni barvi; rek. pr. u. 27 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. 0,5 cm. 28 SE 509, kv. BJ04 Železen žebelj; vel. glavice 0,9 × 0,7 cm, dl. 2,7 cm, db. 0,3 cm. 56 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 25 26 27 28 25, 26 SE 502, 27, 28 SE 509; merilo 1 : 2. 57 29 SE 509, kv. BJ04 Železen žebelj; velikost glavice 1,4 × 1,1 cm, dl. 2,1 cm, db. 0,4 cm. 30 SE 509, kv. BJ04 Železen žebelj; velikost glavice 8 × 5 cm, dl. 4,9 cm, db. 0,5 cm. 31 SE 525, kv. BH11, sonda 502 Odlomek izvihanega ustja z ostenjem kuhinjskega lonca, izde- lanega na vretenu. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko; barva – temno rumenkasto rjava (10YR 4/4); rek. pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. 0,6 cm. 32 SE 525, kv. BH11, sonda 502 Odlomek dna z ostenjem kuhinjskega lonca. Masa – drob- nozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – na notranji površini črna (7.5YR 2.5/1), na zunanji površini rdečkasto rumena (7.5YR 6/6); dl. 1,2 cm, š. 2,4 cm, db. ost. 0,7 cm. 33 SE 536, sonda 501 Odlomek prazgodovinskega svitka, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; žganje – redukcijsko, v končni fazi oksidacijska atmosfera; barva – rdeča (2.5YR 5/6), prelom zelo temno siv (5YR 3/1); dl. 2,5 cm, š. 2,7 cm, db. 1,6 cm. 34 Deponija Novec.53 Gorica, Vipava, Podbreg, Hrašče. 5 Centesimi, Rim (Roma), G. 2010, 267.54 Italija/Italia, Kraljevina (Republika) Italija, Vittorio Emanuele III. (1900–1946) 1921. 53  Novec je določila Alenka Miškec iz Numizmatičnega kabineta Na-rodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. 54  G. 2010 = F. Gigante, Catalogo nazionale delle monete italiane dal '700 all'euro, Varese (VA), Gigante 2009. 58 Gradišče nad Hraščami, AAS 88, 2022 29 30 31 32 33 29, 30 SE 509, 31, 32 SE 525, 33 SE 536; 32 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 59