List izhaja vsak potek
in velja za navadne naročnike s poštnino vreti in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za i»ol leta 1 golil. 50 s., za četrt leta, HO sopp - Kdor sani po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat -pol. društva je naročnina določena v društv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 0 sold. pri knjigarju Sobar -ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravnikn in sovrw’niku Maliji Kravanja-i v nunskih
ulicah h štev. Vse* pošiljatve naj se frankujejo. Rokopis se ne vračajo. — Oznanila sc sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne. H sold., če dvakrat. 12 s. če trikrat, 15 s.: za kolek vsa k rat 30 s
Sporočilo.
1.	obrucya zbora slavenskaja iiarodno-politi škrga društva ,,Gorica**
v Gorici lf>. maja 187,‘>.
(Dalje)
Tretja točka dnevnega reda je bila volitev odbora. Dr. Gabrievcic poprime besedo in povdarja stališče novega društva, ki jo narodno, poli tisk o in ni verski podlagi, in pojasnuje, da vsled tega morajo bili njegovi zastopn ki odlični narodnjaki, zvedeni, kolikor mogočo, v politiki in pred vsem pa možje, kateri imajo za '.ersko spoznanje svojega naroda sree na pravem mestu, da so pravi katoličani z dušo in Mesom, ker v edinosti sv. vere je moč in obstoj slov. naroda, ž njo stoji in pade narod slovenski.
Ako mora že vsak odbornik te lastnosti imeli velja to toliko vet* od predsednika našega društva Predsednik društva mora zraven tega biti mož zmožen in nè n, ki je popolnoma i/urjen v politiki, da bo sposoben zastoj».di društvi» s častjo in slavo v tcžkili in nevarnih položajih, katerih novemu društvu ne bo manjkalo ; in takega moža, sposobnega za predsednika, imajo društumiki, naj ga protivniki še toliko obrekujejo. Drušlvenikom mora jn i sedanjih razmerah dovolj bili, da mož, koji ima biti načelnik društva, ne samo, tla m nikdar protivil sv. veri, ampak da jo je temveč podpiral inda se od svit j odločno post ivi na versko stališče gorišk h Slovencev.
Glede odbornikov in nameslmkvv je treba gledati, da so vsi glavni kraji zastopani; zraven tega, jo treba paziti, da večina odbornikov v Gorici ali saj Mizo Gorice stanuje, da se zamorejo pri vsaki priložnosti brez velikih over odborouh soj udoležiti.
Potem se voli narprod predsednik. Predsednik osnov, odbora dr. Tonkli izbere preštevalee volilnih listkov. Po končanem preštevanju naznani V. Slu Del j, da je izmed	ili od-
danih glasov dr. Tonkli izvoljen za predsednika se 108 glasovi. Novoizvoljeni predsednik dr. Tonkli se zahvaljuje za skn-zano mu zaupanje ter zagotovijo, da se bode, kakor vselej, ravnal po svojih dosedanjih načelih, da se bo žrtoval za vero in narod in prosi, da bi to doseči zamogel, za obilno pomoč od vseli društvenikov.
Začne se potem uročitev volilnih listkov za 8 odbornikov in 5 namestnikov, in, ko je bilo to doveršeno, predlaga predsednik, da naj bi zavoljo pičlega časa in ker se je društveni-kom po opravilih mudilo, preštevalci volilnih listkov šli v drugo soho in tam sami glasove zapisovali, med tem naj bi se v zboru obra\novala 4. in druge točke dnevnega reda. Predlog je bil sprejet.
Četrta točka dnevnega reda je bila: o delovanji društva glede direktnih volitev poslancev na Goriškem za državni zbor.
Dr. Tonkli pojasnuje primerno \ažnost volitve in razklada razmerje nove postave direktnih volitev glede goriške grofije. — Potem poprime g. Vr. Slubclj besedo in go\ori o volilnih odborih blizo tako:
Volilnih odborov na Goriškem do zdaj prav za prav nismo še imeli; ali, ker se taki povsod snujejo in ker so povsod tudi neobhodno potrebni, če se hoče edino postopati ter si take kandidate izvoliti, koji bi bili ne samo glede .narodnosti, marveč tudi glede verskih zadev pravi zastopniki svojih volilcev; kaže se tudi na Goriškem nujna potrebi, da si tak
odbor izvolimo. Pečem nujna potreba, kajti direktne \olitve v državni zbor so jired pragom.
Osnoval se je sicer, kakor neki času iki trdijo, v Ljubljani nekak centralni voliini odbor, kojega skrb bi bila, kandidate za vso Slovenijo priporočati. Pa misel za tak centralni volilni odbor dozdeva se tudi meni illusija. Da je temu tako, mislim, da nam je zadosten dokaz že to, da so ga že doma — Kranjci — prav na lepem odpra ih Glasijo se sicer pri-verženci onega odbora, da bodo v svojo skrb vz- li volitve po ostalih debli Slovenije zunaj Kranjske; al, če se je centralni, volilni odbor nepotreben pokazal že za Kranjsko, koliko bolj bi še le nepraktičen bil za druge slovenske pokrajine? l'ora] tudi Goriški Slovenci se temu odboru nikakor podvr* či ne moremo
Sliši se tudi sem ter tje, da buče neka liberalna stranka na Goriškem svoje kand date postavljati; nu jest te liberalne stranke pri nas Slovencih ne poznam. Poznam sicer — i to iz lastne skušnje prav dobro neke liberalne osebe, ktere se pa nigdar stranka v prawm pomenu zvali nemorejo, kajti njih Število je, hvala Hogu, tako pielo da bi jih slavnemu društvu lahko na prste seštel!
Slivna gospoda! Naš narod je veren in kdor ni žnjim enacega prepričanja, naj se mu nigdar zn poslanca ne usiluje. Ge bi bila volitev v deželni zbor, bi se še lahko morda eno oko zatisnilo ter v pomanjkanju drtizega moža volilo tacega, koji pred vsem le za narodnost gori; ker v deželnem zboru ne pridejo tako lahko predlogi na versto, koji bi bili v ozki odločilni zvezi z interesi naše sv. vere. Ali vse drugače je državni zbor, koji ima v rokah splošna posta vod »jalstva, koji se kaj rad meša v verske zadeve in v kojem sedi navadno večina takih oseb, kterim velikokrat ni nič ljubšega, nego naši sv. cerkvi smrtne rane zadajati. — Tudi za prihodni državni zbor se nam obečava takih ran precejšno število.
Ali bomo pri vsem tem mi Katoličani roke križem držali? Ne gospoda! Nasprotniki delajo, dajmo tedaj tudi mi, da nam ne usilijo v zbor kakega brezvernika, koji mišljenje svojih kat. volilcev nigdar poznati in zastopati ne more. In kdor ne pozna našega naroda mišljenje — in to je versko — ne pozna tudi težnje njegove in toraj tudi njegov pravi zastopnik biti nemore, marveč je le — usiljenec.— Ce liberalci govore, kdor ne ve, da je država na krsanski podlagi vse nekaj dru-zega, nego država Platona, Aristotela ili novošegna država, ta bi najbolje storil, da o politiki so govori ne, temmanj pa se silil, biti zagovornik katoliškega naroda. Skrbimo toraj že zdaj, da si bomo za drž. zbor, pravega zastopnika volili !
Mislim pa, da to skrb nemoremo nobenemu druzemu odboru izročiti, nego odboru „ Gorice*, kajti upati je, da bode on pravo glasilo društva, v kojem je upisana velika večina našega narodnega duliovstva, veliko naše kmetiške inteligencije in mnogo svetne gospode, Uteri je vselej bilo geslo : ne sama vse za narod, marveč tudi za vero. —
Se ve, da bi se ta odbor moral pomnožiti za nekolika udov ter si pridobiti nekoliko modrih debilnih mož iz vseh okrajev nase slovenske deželice, da bi njegovo delovanje bilo bolj reztegnjeno pa tudi bolj vspešno.
Misel: odbor „Gorice* proglasiti tudi za volilen odbor, se mi dozdeva praktična tudi z,»volj tega, ker bi konservativna „Goriea“ tudi lahko o dogovore stopila z našimi konservativnimi laškimi sosedi ter žujimi združena morda tudi tam ka-
kemu federalistu v drž. zbor pomagala.
Toraj le delajmo vsak na svojem domu in s tim bomo zidali zedinjeno Slovenijo, ktero naj Bog nam oživi. Naše geslo pa naj bode : Vse za vero in domovino. To so moje misli ter zato stavim sledeče tri predloge:
1.	Naj častiti udje društva „Goriee" poobl.iste društveni odbor, da isti prevzame tudi delovanje glede direktnih volitev;
2.	Naj se ta odbor sam pomnoži še se šestarimi udi in sicer Irko, da bode vsak sod n. slov. okraj naše grofije saj po enem udu zastopan ;
3.	Naj la volilni odbor stopi v dogovore tudi z drugimi konservativnimi elementi goriške grofije.
Na to opomni g. dr. Tonkli, da drugi predlog g. Stubelj-na se ne sme sta' iti javno, ker je proti društvenim pravilom, ter nasvetuje, naj bi se v tej zadevi odbor pooblastil vse pripraviti za dir. volitve, da potem poroča občnemu zboru. Za njim se oglasi g. prof. Povše ter stavi siedaci predlog:
Odbor naj se pooblasti, da vse pripravi, kar je treba direktnih volitev poslancev za drz. zbor, ter potem izvanred-neinu obenemn zboru o tein poroča in nasvete stavi.
Na to odstopi g V. Stubelj od svojih predlogov rekoč: Ker nam danas čas ne dopušča, obširno razpravljati to zadevo, in ker so lahko vsi moji predlogi v nasvetu g. prof. Povšeta zapopadeni, zato za zdaj odstopim od svojih prejšnih predlogov. — Glasuje se potem za g. Povše-tov predlog, ki se enoglasno sprejme.
(Konec prih.)
Dopisi.
Iz Gorice 27. maja.— V kratkem bo leto, od kar se je »Glas" vpervič slišati dal. Čas je tedaj uže, da ga enmalo bliže ogledamo. Mnogo prijatlov in neprijatlov je imel, ima, in bo tudi v prihodnje jih imel, ako bo tudi v prihodnje še, kakor se nadjamo, cversto se deržal in veselo se razvijal. Da mu je bil porod težek, ni se čuditi, saj ni poroda brez težav in bolečin. Pervi list za poskušnjo je bil dokaj pohleven , pa tudi to nas ni nič kaj prestrašile», ker vemo, da vsaka reč je v začetku majhna, in šibka, in da le počasi rase in moči dobiva. Marsikdo je hotel koj v začetku veliko pokazati pa je v kratkem onemogel. Kdor z malim in po malem začenja, potem lože izhaja. Chi va piano, ta sano, pravi italijanski prigovor; ali ako sliši kdo raje kaj latinskega, festina lente, ino pa: moderata durant, kar bi jaz poslovenil: Ne ženi se odveč, ali pa, glej, da se ne presilis. Tako počasi in po malem je I nas „Glas" do zdaj izhajal, ni se gnal odveč, ni se presili!: pohlevno je začel, pohlevno napredoval, in pohlevno še zdaj vsaki teden beli dan zagleda. Polihvnost in ponižnostjo Bogu ljuba in ljudem. Tedaj se je „Glas“ res ljudem prikupil? Do-bromislečim, svoji veri udanim, resnicoljubnim, da v kratkem povém, vsem poštenjakom se je prikupil. I’a kaj slišim? Ni kar dolgo, ko mi je nek prijatel, ki je prišel me obiskat, o našem listu rekel, da mu je sicer po volji, ali da premalo politizira *). Jaz sem mu le to rekel: Na politiko jaz se tako umevam, kakor zajec na boben ; zato, da si sem mor- biti več za »Glas" letos spisal, kakor deset naših mladih, ki se ali zanj al proti njemu potegujejo toda le z besedo, z djanjem pa ali prav nič ali lo malo in po redkorna ; vendar nisem nikoli o politiki še čerhnil ne, politika ni za-rne: dajte Vi, ki ki ste toljko za politiko vneti, lotite se tega posla, da stopi »Glas* na bolj terdne noge.
Kaj pomaga tožiti, ako človek pri teifl svoje roke križem derži ? Sicer pa mislim, da d«»kler izhaja v tako majhni po-
*) Tu pa bo uže tnmen, da glagol 8 končnico irati po starem kopitu pregibam. Kaj hočete V Jaz sem še starokopitnež, in se neudara tako hitro, ua bi pulitimi in ne politiiiral. Coterpite z mano!
)	vem, zakaj ne bi smeli tudi mi Slovenci pisati in govoriti
Chdinurijat, ln ako kdo želi domačo slovensko besedo, zakaj ne bi sprejeli besede Skofi/stvo, ktero vsak prost Slovenec ume ? Čemu, iskati, ali celo skovati za Ordinarijut novo besedo V Ne bodimo Šalobarde!
stavi, in v tako pohlevni podobi, kakor do zdaj, ni bilo in ni mogoče peč »ti se več s politiko, kakor toliko. — Drugim, kakor slišim, je „Glas" premajhen: „Kaj to je list? Med tem, ko pijem zjutrej kavo, ga uže od konca do kraja preberem." Zakaj pa nikoli nič v „Glas“ ne pišeš, ki tako govoriš? — Spet drugi bi le to radi videli, da bi „Glas“ napake in pomanjkljivosti vedno grajal, ki se nahajajo, kakor oni mislijo iu pravijo, pri njih predstojnikih, posebno tu v Gorici, bodi si uže ali pri Ordinariatu **), ali kjer koli. Ljubi moji ! vsi smo Adamoviči, tedaj podverženi slabostim; ako gremo na to, da opazujemo slabosti, pomanjkljivosti, pregreške, napake pri bližnjem, najdemo jih dovolj : je li pa to spodobno, in v duhu vere Kristusove, ako gledamo le ua slabosti bližnjega, posebno ako je on naš predstojnik? Kaj pravi četertn božja zapoved? Saj mislim, da mi Slovenci nismo še tako daleč zašli, kakor jih je uže, žalibog ! veliko na svetu, ki so deset božjih zapoved (da nič no rečem od pet cerkvenih) m»d staro šaro za-vergli. Je h kedaj res potrebno grajali, tudi „Glas" ne zastane, in po\é svojo, kakor je menda uže djansko dokazal; toda mej pravice in dolžnega spoštovanja, mislim, ni nikoli preslo-pil in noče prestopiti. Pom slimo, da smo kristijani, in da smo katoličani ; kar judovski in neverski listi pišejo, to nemore nam za zgled postavljeno biti; njim je vsako, tudi nepošteno sredstvo, dobro, nam kot vem m to ne sme biti. —
Jeli pa, kar jezik zadeva, tu pa tam kaka napaka v „Gla-su" se našla, in jeli „Glas“ še celo kakšen krat letos „za-kakal"?—je no! pomežile en malo,odpustite mu, mlad je še, ako Bog da i sreča junaška, se s časom vse popravi in poboljša ; saj so nekdaj govorili, da šc celo učeni Homer tu pa tam enmalo zadremlje, kaj ne bi mladi list ! Sicer je mnogokrat le tiskar se pregrešil, ali popravljavec kaj spregledal. In pa in fine /Inali: Vi krepki, umi, eversi», v slovenščini dobro izurjeni, za lepoto in čistoto našega jezika goreči gospodje, primite za per<>, napišite vsaki kar ve in zna, in v kratkem bo po vašem ti udu iu sodelovanji „Glas“ zadonel, da ga bo veselje slišati in brati. Da mi, ki se nismo nikoli v šolah slovenščine učili, vselej prave ne zadenemo, ni se veliko čuditi : kar je pa Vas mlajših, morate sc skazati, in to stvar saj toliko podpirali, da zamore pošteno pokazati sc prod svetom.
Te in enake misli me obhajajo zdaj proti koncu pervega leta obstanka našega pohlevnega „Glasa". Želite večega ? prav! Lotite se dela; s samimi besedami, in s samim kr.kom mu ne bodete pomogli. Vse brez zamere! Svojega imena pod to besedovanje ne podpišem, ker mislim, da me tudi tako poznale. Kdor me pa ne pozna, temu tudi moje ime nič pomagali nc more. Da ste nn zdravi !
Ogled.
Avstrija. »Borsua kriza" ni še se ustavila, še vedno naznanja zdaj ta, zdaj ima firma, da ne zamore plačati; huda res za borsne špekulante, ali še huje je fza one, ki so svoje krvave zaslužke takim bankam izročili in zdaj ali čisto vse zgubijo ali le pičli del vloženega Ndenarja nazaj dobijo. In takih nesrečnežev je na tisoče in tisoče, kapitalisti, kmetovalci, obrtniki, rokodelci, dninarji, vsi stanovi morajo zdaj obžalovati svojo lahkovernost, s katero so svoje imetje tako nezanesljivim rokam izročili. — S tim, da je vlada pogodbe državne banke odstranila, bo onim nesrečnežem le malo pomagano, državni papir pa je zgubil svojo veljavo in svoj kredit, da ga nekatere zunajne državne banke še sprejemati nočejo. Vsi neodvisni zunanji listi obsoju-jejo oni korak avstrijske vlade.
Volilna agitacija je tako živa, kakor bi bile direktno volitve že pred durmi. V Genrgswulde na severnem Pemskem se je snidilo okoli 2000 nemških volilcev, ki so do zdaj vselej stali za glasovitim Herbst-om; ali shod ta je pokazal, da so tudi Nemci siti nasilstva usfcavaške stranke ter je željo izrazil, naj se enkrat naredi mir in sprava med na-
rodi na tisti podlagi, kakor so jo tirjali Cehi pod Hohen-wartom.
To je dobro znamtije! — Tudi razpor med starimi in mladimi centralisti se ne bo tako hitro zacelil in bilo bi to opposicijski stranki v veliko korist, da bi bila le med seboj edina. Ali na edinost med Slovani, posebno med Slovenci se zanašati, to je, ne poznati zgodovino našega naroda, ko-jega needinost med seboj sužnega dela ptujim strastem; to je ono prekletstvo, ki naš narod kakor huda mora skozi vsa stoletja tlači.
Do sedaj je bilo saj geslo Slovencev, držati se držav-no-pravne stranke; ali to načelo Mlado-Slovencem ne ugaja več. To je pokazal shod Mlado-Slovencev na Stajarskein v Cel ji 25. t in. Shod je bil sklican po dr. Vošnjaku, vde-ležilo se ga je okoli 150*) zaupnih mož vseli stanov, kakor poroča „S1ov. Nar/, predsedoval je Ivan Zuža, nekd. deželni poslanec.
Prvi je govoril g. dr. Vošnjak in pojasnoval svoje in drugih slov. dež. poslancev delovanje v dež. zboru. Zbor je po živahni debati skoraj enoglasno sklenil :
1.	da se popolnem vjema se slovenskim centralnim volilnim odborom v Ljubljani, s katerim v zvezi bodo delali okrajni volilni odbori, postavljeni v vsakem sodnijskem o-kraji ; in
2.	dn štajerski Slovenci ostanejo pri narodnem programu in se iz narodnih in drugih ozirov ne morejo poprijeti programa tako zvane „l{cchlsparleiu (drzaim.-pravne stranke).
Kaj pomeni ta sklep, se vidi že iz ustavažkih listov, ki ta sklep kot lastno zmago razglašajo.
Tako žuga nam, peščici Slovencev, v tako kritičnih časih pogubljivo razceplenje v lastnem taboru in vsled tega propad. Opposicijska stranka na spodnjem Avstrijanskem tudi se razceplja, ker merodajni katoliški krogi, sosebno Duuajski ordinarjat, vidi zveličanje Avstrije v oni decomberla ustavi, ki je kriva vsega medsobnega klanja avstrijskih narodov. Govor Kard. Iiausche>‘-ja v zboru družbe sv. Severina se popolnoma vjema z mednarodno politiko naših ustavakov. On tir ja, da vsaki državni poslanec, tudi katoliški, mora stopiti v državni zbor. — Ako ne bo tudi op-posicija Pemska med seboj v načelih in postopanji edina, potem je pri kraji z državno-pravno in z vso opposicijsko stranko.
V7 ogrskem dr z, zboru je predložil finančni minister proračun za 1. 1874. — Po njem znašajo redni stroški 210 milj. gold., izvanredni pa 43 miljonov; dohodki redni pa le 207 milj. in izvanredni 9 milj. gold. ; tedaj preraanj-kuje še 3G miljonov. Kje jih vzeti? — Finančne zadeve ogrske krone so zelo kritične, čeravno se je ogrska vlada do sedaj ponašala s fin. opperacijami.
Sklepi delegocijski o skupnih denarnih potrebah avst.-ogrske monarhije so dobili cesarsko sankcijo, potem morajo plačati cislajtanske dežele 63 miljonov, ogrske pa le 30 milj. gold. Med potrjeni sklepi pa ni onega o stroških za vojaško granico, koje je potrosila ogrska vlada.
Vnanje države Francosko. Nepričakovani dogodek je konec preteklega tedna svet ‘osupnil — Tliiers je odstopil. Povod k temu je dalo zadnje Thiers-ovo ministerstvo, ki ni bilo monarhistom po volji. Zadnje republikanske volitve in sukanje Thiers-a, kojega vse delovanje je le na to merilo, da se republika vtrdi in samega sebe na kermilu ob-derži, je osupnilo monarhične stranke ter zedinilo. V saboto 24. t. m zvečer stavi poslanec Ernoul, kakor se vidi, v imenu in porazumljen z vso monarh, strauko. predlog, naj nar. skupščina Thiers-ovi vladi nezaupnost izreče, da je pri zvoljenji zadnjega ministerstva kons. stranko prezirala, ter preide k dnevnemu redu. Predlog je bil sprejet s 366 proti 344 glasovom. Na to naznani Thiers svoj odstop; levica, republikanska stranka, je sicer skušala, da bi zbornica odstop
ne sprejela, pa predsednik I luffe t, sopet izvoljen za načelnika nar. skupščine, stavi nujni predlog, da se koj voli Thiers-u naslednik in izvoljen je bil s 390 glasovi — Mac-Milmii, znani francoski maršal, za predsednika franc, republike, ki je še tisti večer sprejel volitev. Mac Mahon, slavni vojskovodja, je mož skoz in skoz značajen in zvest katoličan; služil je mirno vsaki vladi, nar bolj pa je udau bil Napoleonu III. — Republikanski listi na Francoskem, čeravno protivni monarhičnemu nagnenju Mac Mahona, so njegovo volitev še precej z mirnim srcem sprejeli; vse drugače pa pišejo naši offieielni in officiosni listi, ki se z ustavaško lojalnostjo šopirijo in drugomislečim izdajalstvo podtikajo; ti listi ne najdejo dovolj besedi, kako bi načela Mac Mahon-a, možu m on urh. stranke, se svojim strupenim žolčem ogrdili. In vendar so v dotiki z * dispositionsfond-om" !
Dogodek ta je za Francosko silno resen, ne zarnore se prerokovati, kaj bo iz tega še nastalo.
Domač« novice.
(Katoliško društvo v Gorici) je imelo v nedeljo 23. t. m. shod v Catinelli-evi hiši, kakor smo že omenili, da proslavi osemstoletnieo Gregorja Vil. Govorila sta o sv. Gregorji dr. Karol Doliak v laškem, in dr. Gottf. Marschall, dvorni kaplan nadvojvoda Karola Ludovika, v nemškem jeziku. — Nazoči so bili tudi A j. prevzvisetiosl knezo-nadškof, ki so h koncu svojo zahvalo izrekli govornikoma. •
Y	\'
(Ihthovske spremembe ) — C. g. Simon Gregorčič, kaplan v Kobaridu, gre za kaplana v Rihenberg; na njegovo mesto pojde č. g. Blaž Gerča, dosedaj fajmoštrov pomočnik v Ri-henberg-u.
(Fara Oglejska) je razpisana do 1. julija t. I.
(Za konsistorialnega svetovalca) so imenovali Nj. prevzv. knezo-nadškof — dr. Gottf. Marschall-a, dvornega kaplana pri nadvojvodu Kar. Ludoviku.
(Sinova Aìj. c. k. visokosti, nadvojvoda K. Ludovika) nas danas zapustita in se vrneta na Dunaj.
(Toča) je včeraj ob 2 urah pop skozi 20 mioutov strašno po Gorici in v bližnji okolici bila; še danas je je po vrlih in njivah vse polno, pa, kakor se sliši, ni segla daleč izven mesta.
Razne vesti.
f — Aleks. Mmzoni, sloveči laški pesnik i pisatelj je umrl v Milanu, doživel je 89 leto ; bil je zmirej dober katoličan.
— Naših papirnatih goldinarjev ne sprejemljajo več pruske državne kaše. Skoda da se sivberni denar kuje na Dunaji že kakih 23 let sem samo za zunajne države.
— V Desklah so staknili premog-ovo žilo; precej za vasjo so naleteli pri kopanji na dobro žilo, od klere se veliko nadeja, dostojni učeni so ga že videli in dobrega spoznali. Bog daj, da bi tej soseski po tej poti kaj pomagano bilo, ker že tako zavoljo pomajnkanja vina in vednil» slabih letin veliko trpi. Priporočili se mora tudi tej soseski kakor drugim, naj si prej ko mogoče občinske paš »ike razdelijo, ker jim tam veliko premoženja mrtvega leži. — Kolikor «iraži so drva, tem marljiviše sledijo učeni po drugem netilu. Tako so pred leti najsli na južnem Ruskem mogočne sklade premoga ; a v novejši dobi so zasledili v Kini take žile premoga, da bi te zadostile celemu svetu več lisuč let.
— Prof. dr. L. Brunetti iz Padove je izstavil na Dunaji peč, v Uteri v dveh urah vpepeli m-liča Za odrašenega potrebuje dva stota drv. Tudi ho razstavil okusne posodo namenjene, v njih pepel rajticih hranili.
*) „Slov. Gosppravi le 40.
—Živinska kuga, ki jo na Kranjskem . skoraj nehala, poti-huje, tudi po Hrvaškem. Dasiravno ni bilo ravno tu pri nas živinske kuge, vendar občutimo njene nasledke, in morda huje nego drugi kraji, ker naši mesarji sečejo goved no po 40, in teletino po 3t> krajcerjev.
— G. prof'. Porse gre 31. majav imena kmetijskega društva k Dunajski jazstavi, da si ogleda živino, ki bo od 31. maja— 9. junija razstavljena. Kedor želi ta važni oddelek ra/stave z vspeboin si ogledati, naj se odpelje z g. profesorjem ali pa naj ga poišče na Dunaji v pisarni razstavne komisije za Primorsko.
— ftumunski judje se pripravljajo za preselovanje v srednjo Ameriko ; kakih 30*000 bi znalo si drugo domačijo poiskati ; ako jim bo šlo po sreči, pravijo, da jo bodo tudi ruski judje za njimi potegnili. Vse prav — ako bodo le kakšen „ge-schaftele* dobili, ker zemljo obdelovati Judu ne diši.
Listek.
Nekaj o pričetku Slovanov.
(Konec).
40. Skite tedaj, od kterih Herodot govori, imamo za naj stareje nam znane Slovane. Oni so bili predniki današnjih Rusov. Saj Rusi stanujejo v tistih deželah, v kterih so Herodotovi Skitje prebivali. Kar Herodot o vedenji, šegah, navadah in značaji svojih Skitov pripoveduje, to se popolnoma prilega današnjim Rusom. Kdor tega ne verjame, naj bere eeterlo knjigo Herodotovo, in pa Kohl’s Reisewerk iiber Siidrussland. Tudi kar Homer, Heziod, Aiskil in drugi pišejo o skitijskih ljudstvih, ki kobile molzejo, ter zmerno in pošteno živijo, prilega se še precej Rusom, ki so sploh dobrodušni, mirni, z malim zadovoljni, in so v starodavnih časih menda še boljši bili, kakor se more posneti iz Strabona. Naposled ne moremo zamolčati, da prerok Ezehijel (XXXVIII, 2. 5. XXXIV, t .) svojega Goga imenuje kneza ali poglavarja ljudstva po imenu Ros	ter mu pridružuje, kot pod njegovo oblastjo biva-
joča ljudstva Tibareimv, iMoshov, Kimerijev in Armeno v, kleri vsi ni30 bili Slovanskega rodu. Ker je Gog gotovo Skit, tedaj moramo pod imenom Roš samo Skitijski del njegovih ljudstev razumevati, vsled tega Ruse za Skite imeti. Rusko ime najdemo pri klasikih naj prvič v drugem stoletji pred Kristusom v ruso-alaniškem mešanem ljudstvu, ki se kliče Roksalani 'Ptogofxtvoi, ki so stanovali na severni strani meotiškoga jezera med reko Tanais in Boristenem (Dnéprom) ki so bili še precej veliko ljudstvo, in so bili zdaj Skitom, zdaj Sarmatom prištevani. Pri Bizantinskih pisateljih od eetertega stoleija po Kristusu naprej se pogostoma omenja ljudstvo 'Pwg. — V po-znejib časih se prikažejo kot poseben oddelek Slovanskega naroda Sinuati, Savromati ali Sar mati, po rodu Medo-Skitje, in tedaj je stari pisatelji od čist h Skitov eni bolj, eni manj ločijo. Kakor J. Grimm v zgorej uže omenjenem svojem delu sodi, ni irne Sarniat nič druzega, kakor Sovb ali Serb, ime Serb pa je bilo po Safariku (slo**. starož, I. §. 7.) nekdaj splošno ime \seh Slovanov/
Tako modruje od konca omenjeni nemški učenjak Avgust Knobel. Jafetovci namreč so iz Azije proti zapadu in severju se širili in tedaj Evropo posedli in en del Azije. Pervi sin Jafetov Gomer je bil začetnik Kimerijev in Kimbrov, od kterih govori tudi zgodovina starih Rimljanov. Iz Gomerovih sinov je Askenez zarodil Germane ali Nemce *), Rifat Kelte, Togorma pa Armene **). Drugi sin Jafetov je bil pa Magog, in od tega so se Skitje in Sarmati zarodih, to je, kakor Knobel razlaga, in je dovolj verjetno, naš Slovanski narod
*) Judje ferace še dandanašnji v svojem hebrejskem jeziku Aškenazim imenujejo.
**) Armeni imajo staro sporočilo, da izhajajo od nekega Torgomn, Vieto ime je biblijsko Togorma ktero se v Aleksandrinski prestavi bere Gog/agti.
Poslano.
Iz Kamenj 24. maja. — Vžc več grdili dopisov Spod-Čavna je bila „Soča“ priobčila, na koje smo molčali, ali na enaki dopis v 18.	listu	„Soee“ t.	I., v	kojem neki jezavec
na naša čč. rojaka	in neke njihove	brate	(ne \emo sorodne
ali duhovne) svoj žolč izliva, ne moremo molčali.
Vi ujedaneo, ki sle rekli, da čete Istinovič-u nekaj posvetiti, imate slabo	luč.	Ako je res	eden	tistih g. rojakov, ki
sta o veliki noči	nas	obiskala, pisal v	17. listu „Glas-aa,
spoznamo v tem samo to napako, da se je preveč ponižal, a drugo je istina.
Ko pa Vaš dopis v 18. listu „Soee“ pri svitlobi pogledamo, vidimo poleg neresn ce le laž pri l iži in nezmerno togoto. Ker
a)	— Vi prašite, da ste bili vsi prišli k Rebeku na povabilo g. Dolenec-a. Kedo ste tisti vsi? Ne umevamo, ker ako nas Knmenjce — ki smo bili prišli, da bi g. Povše-ta slišali (kakor so pred Sočani znanih) odštejete, Vam se bo število zlo skrčilo pod 70,
b)	— Ni res, da Istinovio in njegovi bratje sovražijo kakega doktor-ja zato, ker resnico govori. Ravno na robe je res. Vi, vi sovražite resnico ter ujedate, ko stekel pes vsakega, ki v Vaš rog ne trobi;
c)	— Ni res, da sta agitovala za društvo „Gorica“, nego eden je nekaj spomnil o njem, med tem ko je pred govoril h kmetom, da naj podpirajo marljivo vsestransko čitalnico, da ne bo zaspala kakor drugod, drugi pa je nekaj tehtnega o kmetijski zadevi — o vinorejskem društvu govoril.
c)	— Ni res, da je g. učiteljev govor toliko upljival, da se ni potem več noben v društvo vpisal, kajti zapisalo se nas je brž tisti dan, pred ko smo sobo zapustili, osem.
d)	— Ker je tudi govornik o zadevi kmetijstva le prijazne in (njegovi besedi) udane rojake pred seboj videl, zakaj hi neki bila potem »salamensko" jezna?
Ako je eden s kratkim nagovorom dobil več Goričanov", kakor imajo tri fare „Soca-nov" (v kamenski fari sta dozdaj samo dva Sočana) in ako je drugi sè svojo tehtno in prepričalno bt sedo dosegel, da so mu svoji rojaki dragovoljno obljubili, da hočejo marljivo delovati po sprejetih nasvetih za napredek kmetijstva in gospodarstva, — čemu bi neki bila ^jezna ali tužna" ? — Pač pa nekatere Vaš „Soča-nov" jeza lomasti, da je joj! Svetujemo Vam, si za časa obilo ledu preskrbeti, kajti v hudi vročini Vam še hladna „Soea" ne )>0 pomagala v tisti steklinski bolezni, ki ste jo našemu, »lstino-vič-u " krivo pripisali. „Glasov“ dopisnik naj le obdrži svoje ime rlstinovič-a", Vi „Sočin" dopisnik pa ime »Steklinovič-a".
Mi smo naša rojaka videli priti in oditi — nikar pa prileteti in odlaziti. In nosov nista nič daljših odnesla, kakor sta jih prinesla : kaj takega se zgodi le pri mladoslovencih, ki še rasejo, pri katerih se tedaj tudi njihovi nosi še daljšajo. Tedaj, ako so „Sočini" dopisi od drugod tako resnični, kakor je omenjeni „Spod-Cavna", — globoki poklon Vaši inteli-genciji !
V imenu več Občinarjev: Jožef Grželj, Franjo Rebek, Anton Slokar, starašinje.
JPriliodnji list „Glas“-a
izide v veči obliki, cena ostane pa ravno tista. — Vljudno prosimo vse naše dosedanje dopisnike in sodelovalce, pa tudi druge zmožne gospode, ki sc z našim listom in njegovimi načeli vjemajo, da nas še obilnejše, kakor do sedaj, podpirajo. — Pri tej priložnosti prijazno opomnemo naše naročnike, ki niso še naročnine poslali, naj nam dolžni znesek, pred ko mogoče odrajtati blagovoli io, ker se bo kakor je že znano, marsikaj spremenilo pri uredništvu in moramo vsled tega v kratkem sklepni račun napraviti. — Ur.
Odgovorna izdavatelja in urednika : Ant. Val. Toman in Matija Kravanja. — Tiskar Seitz v Gorici.