!fiatWarstu /PoffnTfia pTžTffna v vrorovTri^ .' d iii -» . ■ sr CenaTEffi? rmm Leto I. (Vlil.), štev. 54 Maribor, petek, 8. julija 1927 JUTRA: wmm izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c »sta $M Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova uflcft i Razpis občinskih volitev v Ljubljani Volitve razpisane za 2. oktober LJUBLJANA, 8. julija. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, je vlada končno na pritisk napredne javnosti zlasti pa na ponovne interviecije poslan cev SDS končno razpisala občinske volitve v Ljubljani, da napravi konec komisariatom na magistratu- Volitve se bodo vršile 2. oktobra. Poražena opozicija v RumunIJ! Bratianu je dobil pri volitvah ogromno večino — Decimi- rana opozicija BUKAREŠT, 8- julija. Včerajšnje parlamentarne volitve so končale, kakor je bilo pričakovati, s popolno zmago vladajoče liberalne stranke, ki si je priborila veliko večino. Volitve so bile mirne in ni prišlo nikjer do incidentov. Natančni rezultati volitev trenutno sicer še niso znani, toda po dosedanjih poročilih &o bile opoziciijonalne stranke naravnost decimirane. Izvzemši Narodne seljačke stranke, ki je ohranila vse svoje dosedanje pozicijo, so dobile vse ostale stranko komaj 10% vseh oddanih glasov. Liberalci bodo imeli v novem parlamentu 70—80% mandatov, seljačka stranka 10—15%. V Bukarešti sami je dobila Narodna stranka 75, ae- ljačka stranka 20, vse ostale stranke skupaj pa komaj 5% glasov- Sicer Pa je bila volilna abstinenca nenavadno velika, kar je posledica pro-tiagitacijo bivšega ministrskega predsednika Averesca, na drugi strani pa tudi posledica naravnost neznosne vro-čie, ki vlada v državi.- Iz Sedmograške še manjkajo poročila o izidu volitev, zdi se Pa, da sta tamkaj obe najmočnejši stranki prejeli sko-ro enako število glasov. Na željo kralja se bodo pogajanja z Narodno selja-čko stranko obnovila. Danes dopoldne so se pričele volitve v senat. Ponesrečeni zadnji poizkus BEOGRAD, 8. julija. Tudi današnji AC° sinojeviča, da bi ru l o str? vm6d raznimi Skupinami radikalne stranke ^ je Ulstrski predsednik Vuhičevi6 je namreč tudi danes odklonil vse kompromisne predloge, kar je StanovijevRa 6j]no ozlovoljilo in se je vrnil razburj dolgo ni vidci. Strela jo udarila v zborniško poslopje, v palačo zunanjega in mornariškega' ministrstva, vendar pa ni nikjer napravila škode- Neurju jo sledila potem strahovita ploha, , :10 izročila v poslanski zborici ze-io komične prizore. Iz vrta poslopja je udrla namreč v sprednjo dvorano zbornice ''da, gl je Zapr]a poslancem iz- -oda je gtnla 25 cm visoko. Nekteri POD korajznj Posianci nis0 d0,ff0 po. misjalt. Sezuli ro £Cvljc in zavihali hlače ter tako prebredli vodo. Vsi ostali pa so morali čakati nad eno uro, da jo Ploha ponehala in da »o uslužbenci odstranili votlo iz dvorane. Obupen čin zapuščeno žene. V Miihlhcimu je izvršila 29letna Ana I imrtierotli v sredo vi obupu stra« šen zločn. llistu sostanovalci bo nenadoma zaslišal i več strelov in obvestil: takoj policijo. Ko so odprli stanovanje, so našli žensko in njeno sedemletno iičoiko ustreljeno, poleg pa truplo par dni starega otroka ki je najbrž« umrl pri porodu. Timerothova jo živela ločena r>d svojega moža kot gospodinja pri nekem delavcu, ki jo je istotako Prod dnevi zapustil- ČDomSnSaite «e CMD »Slovenski parlament f Sklicanje obeh oblastnih skupščin v Celje — Demagoškl in nezakoniti poskus Dvomimo, da bodo gospodje 63 obeK oblastnih odborov mogli mirno preko te določbe, zlasti ker ni nikjer v zakona določeno, da bi se mogla oblastna skupščina kadarkoli in v kakoršnokoli svr* ho sklicati kam drugam. Človeku se vsiljuje mnenje, da hočejo gospodje od SLS igral! nekoliko avtonomistične demagogije in prikazati svetu skupni sestanek obeh oblastnih skupščin kot nekakšno zastopstvo avtonomne Slovenije, kot slovenski parlament. Da so jim takšna demagoSka sredstva napram ljudstvu, ki so ga cela leta vodili za nos s svojo avtonomistično gonjo, potrebna, o tem prav nič ne dvomimo. Ljudstvo bi naj gledalo v dem skupnem zasedanju slovenskih oblastnih skupščin tisto zedinjeno, avtonomno Slovenijo, katere mu niso mogli iz-vojevati in kateri so so napram zgoraj že odrekli. Naj bodo gospodje od SLS prepričani, da tudi to ne bo več upalilo. Vsaj pri onih ne, ki znajo vsaj nekoliko misliti. Zato bo pač bolje, da se ne spuščajo v otročje, neresne eksperimente. Mariborska oblastna skupščina ima sama zase dela dovolj, da uredi svoje zadeve- In gospodje, ki so prevzeli absolutno vso odgovornost za -poslovanje oblastne skupščine, morajo predvsem gledati kako bodo s pametno in Prevdarno taktiko odstranili ovire, ki so jih za časa svojega sovladja z radikali s finančnim zakonom in z uredbami o oblastnih financah Sami navalili na pot razvoju samouprav, ko so ubili njih finančno samostojnost Tu se naj končno gospodje _ resno poprimejo dola in naj ne mislijo na brezuspešno poskuse, s katerimi bi hoteli' popraviti reputacijo svoje stranke, ljud! stvu pa znova zopet nasuti peska M,oči* Maribor, 8. julija. ’ Včerajšnji ljubljanski »Slovenec« poroča, da sta imela v nedeljo 3. t. m. mariborski in ljubljanski oblastni od-)or skupno sejo in ‘sta baje soglasno sklenila, da se skličeta ljubljanska in mariborska oblastna skupščina dne 19-t. m. na skupno sejo v Celje. Po znanem govoru voditelja SLS dr. Korošca na zboru zaupnikov v Ljubljani, s katerim je uvedel volilno borbo in podal volilna gesla, bi človek moral soditi, da je SLS napustila svoje plemenske parole in avtonomistična gesla ter da bo posvečala vso svojo skrb izgradnji in izpofpolnitvi obstoječih oblastnih samouprav, v katerih je ona absolutna in edino odgovorna gospodarica. Poročilo o sklicanju obeh oblastnih skupščin, ljubljanske in mariborske, na isti dan in v isti kraj na skupno sejo je radi tega frapantno in daje misliti- — Predvsem radi tega, ker je gotovo, da nimata obe oblastni skupščini tokrat v prvi vrsti takih zadev, ki M jih lahko skupno obravnavali. Mariborska oblastna skupščina bo morala v Prvi vrsti razpravljati o novem proračunu, ker je vi aprilu sklenjeni proračun sedanji finančni minister zavrnil, pa mora biti čimpreje izdelan nov realen proračun, ako naj začno naša oblastna samouprava sploh poslovati. Ljubljanska oblastna skupščina jo v tem pogledu za korak naprej in gotovo nimajo njeni poslanci interesa, sedeti pri razpravah o mariborskem oblastnem proračunu. V drugi vrsti pa je treba opozoriti na določim člena 53 zakona o oblastni samoupravi, ki pravi, da so oblastna skupščina sklicuje v glavni kraj oblasti. Drava zahteva v Mariboru vedno nove žrtve Tragična smrt mladega In marljivega dekleta v valovih Drave Včeraj popoldne, malo prod tretjo uro, jo blizu Vesnaverjeve Žage v Melju našla tragično smrt v Dravi komaj 161etna Roza Novak. Utopljenka je doma v Melju in je v službi nekega trgovca hodila vsak dan na žago po žagovi-no. Tudi na dan svojo smrti je bila tam zdrava in vesela, kakor vedno. V veliki popoldanski vročini jo sledila primeru, dveh svojih tovarišic in so šla hladit v vodo. Namena in časa za pravo kopanje sploh ni imela. Blizu brega ji'je spodrsnilo in začela se jo potapljati pred 0-Čmi otrok, ki so se že dalje časa kopah ob bregu. Otroci so ji pomoleli prvi drog, ki jim je padel pod roko, pa sc ga ni mogla več oprijeti. Temna globoka voda jo jo pogoltnila. Otroci so nepričakovano hitro alarmirali vso meljsko obrežje, ribiči so v dvieh čolnih začeli iskati ponesrečeno dekle- MeneČ, da jo že nosi tok, so začeli z iskanjem nižje, našli so 30 pa nepričakovano skoraj na mestu nesreče blizu stebrovja žago. Rešilni oddelek je bil takoj na mestu 3p v navzočnosti Pretresljivo plflknjočo matere, sestro in velikega števila meljskoga prebival stva so skušali k življenju zbuditi 'd»-kle, ki Je v licu Izglodalo še kakor živo.’ Po dolgem brezuspešnem poskušanju so je rešilni avto prazen odpeljal, na n ja govio mesto jo pa prišel črni mrtvaški! voz, da sprejme ostanko predi dobro uro šo tako cvetočega mladega življenja. Nesrečna mladenka bo -položena V grob jutri ob 4- pop. -• . - ■ ..." Nova sokolska trdnjava y Ljutomeru Našo najmlajšo mesto Ljutomer bfl doživelo 13. in 14. avgusta svoje veliko slav-ie. Tamošnji pridni sokolski delavci so si zgradili svoj Sokolski dom, ki ga v navedenih dneh otvorijo na slavnosten način. Slavnost bo za vso napredno Prlekijo velikega pomena. Vsa sosedna, bližnja in daljna društva so na-progena, da to upoštevajo in za navedene dneve no napovedo svojih prireditev. Dno 13. in zlasti 14. avgusta se mora zbrati v Ljutomeru vsa napredna Prlekija. Podrobnosti bodo še objav-Ucoe Olfali J. c * ■ i • i • \ ... a*>OT'* L. L i- i\ ^ l i\ Jiiii*:* klerikalcih Kdaj bo posl. Žebot sklical Javno železničarsko zborovanje? — Ni večje strankarske zagrizenosti kot je klerikalna Glede vsega, kar je včeraj »Slovenec« spisal kar na 4 obširnih mestih o železničarjih in železničarskih zadevah, s" <-o obrnili dc železničarjev in do sledeče odgovore: »Slovenec t za.iika vse (o, kar se je. javno obravnavalo o rezultatu železničarske intervencije v Beogradu. — Kaj pravite na to? Malo manjka, da ne reče, da naše Reputacije sploh ni bilo v Beogradu-Sramotno je, da nam in objektivnim poročevalcem o našem shodu podtika, ka* ko se je govorilo, kaj nam je ta in oni funkcijonar prometnega ministrstva rekel. Mi smo že iz taktnosti govorili le o tem, kar smo od vseh zvedeli v Beogradu. Splošno znano in tudi razumljivo je dovolj, da resorni strokovnjaki ne govorijo posebno laskavo o parlamentarcih, najmanj pa o onih, ki jim črtajo proračune in Predloge. Kaj pa protestni shodi? Na obeh protestnih shodih se je, kakor ste pravilno poročali, slikala strašna beda železniških delavcev in njih družin, glede redukcije so se pa vse krivice navedle tudi s številkami. Drugi idel snovi obeh shodov je bilo najprej navodilo in potem poročilo naše deputacije. In to je bilo vse. Kolika brezvestnost je, kaj takega nazivati »delo za trenutno strankarsko moč in ne za odpomoč«, ni treba razlagati. Da bi sko di hoteli prikriti uspehe kakega Žebota, je smešno. Uspehov v naš prilog sploh ni. če bi nam Žebot tudi izposloval nekaj drobtinic od vsega tega, kar nam je vzela njegova stranka in prejšnja vla-ida, še dolgo ne more biti govora o u- SPehih. »Slovenca« smo na Shodu že brali in (vsakdo od 2000 navzočih lahko pritrdi, da je bilo tedaj ogorčenje največje- Na obljubo, kako bodo klerikalni zaupniki (pravilno razlagali železničarsko vpra- šanje in dobroto svoje stranke, odgovarjamo samo z vprašanjem: Kedaj ho poslanec Žebot sklical javno železničarsko zborovanje? Sicer bi bil lahko prišel tudi na naš shod, ali pa poslal tja svoje zaupnike. Kaj je na očitanem strankarstvu strokovne organizacije? Vsaka strokovna organizacija je več ali manj pod političnimi vplivi, tako strankarska kot je klerikalna »Prometna zveza« pa gotovo ni nobena. Maloštevilni njeni člani se vendar dovolj vidno udejstvujejo tudi pod drugimi imeni klerikalne stranke, dooim tisočerega članstva naše organizacije nobena javna strankarska manifestacija in nobena volilna statistika ne more izkazati kot kompaktno strankarsko-po-litično članstvo- Ni res, da bi V Beogradu vsakega posredovalca v naših zadevah zavračali z omalovaževalnim: kaj se potegujete za komuniste in socialiste! — Člani železniškega vodstva niso tako zagrizeni, kot jih slika »Slovenec«. Če pa kdo misli, da je klerikalno strankarsko obi-ležje v Beogradu priporočljivo, se zelo, zelo moti. Vsi članki klerikalnega časopisja izzvepevajo v klicu: Železničarji, če ho čete kaj od nas poštenjakov, krščanskih socialcev, zastopnikov cele Slovenije itd. itd- — morate priti v našo stranko. Železničarji pa dobro vidijo, kako se godi onim revežem, ki so to že storili, — in tako bodo vsi klerikalni klici brez uspešni. Napisano brez vsakega strankarskega namena samo po nalogi kronista, ki beleži dnevne senzacije. Da klerikalci govorijo o svojih uspehih, o svojem poštenju in brigi, ki je nobeden od že lezničarjev ne občuti, je gotovo prva senzacija drznosti in cinizma. # -d m dnevni ar o ut« Izlet mariborskih mestnih uslužbencev v Ljubljano Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru priredi v soboto, 9- in nedeljo, 10. t. m. izlet v Ljubljano, kamor je (povabljeno od Zveze magistralnih organizacij v Ljubljani ob priliki glavne skupščine Zveze občinskih uslužbencev M Ljubljani. Med Potjo se pridružijo tudi tovariši iz Ptuja in Celja- Na glasni skupščini se bo med drugim obravnavalo vprašanje novega občinskega zakona, o katerem bo poročal magi-fctratnd direktor dr. Zamik, in o organizaciji podeželskih občinskih tajnikov, katerih razmere se regulirajo z novim občinskim zakonom. Izletniki si bodo ogledali tudi velesejmsko razstavo, — Kakor znano, so lansko leto posetili naše mesto magistrat-ni uslužbenci iz Ljubljano skupno s Člani gercutskoga sosveta gg. dr- Pucem, Turkom in Likozarjem. Letos se bo vršil obratno izlet v Ljubljano in sicer je to po prevratu prvi oficijelru izlet tukajšnjih mngi-stratnih uslužbencev v Ljubljano. Mestno občino mariborsko bo zastopa] pod župan g. dr. Lip o ld. Umrl na posledicah Poškodb pri Padcu. Pred mesecem dni je šestletni Volf-gang Klder, sin sodarskega mojstra vi Krčevini 70, ki ima svojo delavnico v Frančiškanski ulici, padel z železniškega mosta v Krčevini na tračnico in do-ibil nevarne poškodbe, katerim je včeraj podlegel- Pogreb ponesrečenca se bo wršil jutri ob 4.30. Pop. — Utopljenec v Muri. PrS Zgornji Bistrici jo Mura izpla-(vila truplo 30—35 let starega moškega. Truplo je bilo v vodi že 29—30 dni in ni bilo mogočo ugotoviti identitete. Po oblekli, ki jo je imel utopljenec na sebi, ■se sodi- da ie delavskega stanu in naj-Ibržo avstrijski državljem Pokopan je v Z&tMAii Bistrici- „Černo“ pri Prevaljah Prebivalstvo Črne zelo razburja po štno-uradna Preki's ti te v krajevnega imena Črna pri Prevaljah v »Cerno« pri Prevaljah. Kako je prišlo do te pTekr stitve, gotovo in splošno še ni znano. Predlagatelji so se postavili na stališče, da se nanaša naziv kraja na čer, (skala). To oporišče pa nikakor ne more držati. Ljudska govorica je dosledno za ženski spol Črne, dočim bi moralo biti novo uradno ime srednjega spola (gen. Černcga). Krajevno ime Črna prihaja od potoka Črne. Sličnih imen potokov vi okolici je še več- V neposredni bližini na avstrijski strani teče potok Bela, v neposredni bližini na naši strani imamo pa potok Bistro in Toplo, ki so nad Črno stekata s Črno in se odondod naprej tok imenuje Meža. V»i ti potoki se imenujejo po svojih lastnostih, torej Bela zato, ker je čista, Bistra zato, ker je bistra, Topla, ker izhaja iz vulkanskega področja (gora Topla ima obliko ugaslega vulkana), Črna pa brez dvoma zato, ker teče v senci in ima temno vodo. Kljub novemu uradnemu nazivu bodo ljudje še vedno govorili, da so bili v Črni in no v Čcrnem ali Čemu in da so prišli iz Črne, ne pa iz Četnega ali Černa. Novo ime bo ostalo ljudstvu tuje, samo dosti jeze bo, čc bodo uradi morali uporabljati novo uradno ime, ki nima nobene podlage niti v ljudstvu niti v filologiji. Prepričani smo, da bo novo uradno ime kmalu zopet izginilo in da ga nadomesti staro in edino pravilno narodno imo Č r n a- Trie otroci utonili Divji valovi reke Vardar so pogoltnila v sredo v Gjevigjcliji, najjužnejši točki našo države, kar tri otroke naenkrat. Vse mesto jo bilo razburjeno. — Ljudje so hiteli na konjih, s kolesi' in avtomobili na kraj nesreče, vendar na žalost niso videli drugega, kakor peneče se valove Vardarja, ki so hladim in ravnodušno pljuskali ob bregove. Včerajšnje neurje Po solnčnem popoldnevu se je okrog petih zagrnilo nebo s temnimi oblaki, ob pol šestih pa se je med gromom in bliskom vlila močna ploha. Ulice so se v trenotku izpraznile in zavladala je pravcata tema- Med močnim grmenjem je treščilo v stolnico in v neko hišo na Glavnem trgu. Ker sta stolnica, kakor tudi objekt na Glavnem trgu zavarovana s strelovodi, se ni pripetila nikaka nesreča. Neurje je okrog sedmih ponehalo, na večer pa se je nebo zopet popolnoma zjasnilo- Smrtna kosa. Razen pogreba Roze Novak, ki je včeraj utonila v Dravi in šestletnega V- Pihlerja, ki je podlegel poškodbam, zadobljenim pri' padcu z železniškega mostu v Krčevini, se bo jutri o-b pol 18-vršil pogreb štiriletnega Friderika Ar-Iati, ki je umrl v tukajšnji bolnici. Blag jim spomin! — Aretacija treh nevarnih tatov. Včeraj so bili v Mariboru aretirani trije tatovi, ki so jih zasledovale oblasti že delj časa. Prijet je bil Stanislav Purger iz Most pri Ljubljani, Bogomir Breznik iz Pobrežja in Anton Lešnik iz Maribora. Dva izmed njih sta zasledovana tudi radi poneverbe. Vsi trije so bili oddani sodišču. — Tatica pod ključem. Pred tedni je bila v Trubarjevi ulici št- 7. izvršena v podstrešju drzna tatvina. Storilci, ki so vlomili kovčke, v katerih je bilo shranjenega mnogo blaga, oblek in drugih predmetov, so izginili brez sledu in sleharni up, da bodo vendar prišli Pravici v roke, je bil pokopan. Toda budnemu očesu tukajšnjih varnostnih organov je uspelo, da so končno le prijeli storilca — neko žensko ki je bila v omenjeni hiši zaposlena. Pri njej se je našla dragocena verižica iz goldinarjev, srebrnih kron in pet-kronskih novcev, katero je okradenec spoznal za svojo last- Tatica, ki je o-škodovala svojega delodajalca za 6000 Din, je bila oddana sodišču. — Policijska kronika. Od četrtka na petek je bila aretirana samo ena oseba radi vlačugarstva, dooim je bil radi manjših prestopkov vloženih 7 prijav. — Tujci v Mariboru. Sinoči je Prenočilo v Mariboru 74 tujcev: v hotelu »Meran« 18, pri »Zamorcu« 16, pri Halbwidlu 9, pri »Grozdu« 8, pri »Črnem orlu« 5 itd. Od teh je bilo 19 inozcmcev, večinoma Avstrij cev in Italijanov. — Vsem hišnim gospodarjem. V smislu sklepov svojega odbora od 24. maja, 27. junija in 7- julija poziva društvo hišnih gospodarjev za Maribor in okolico vse hišne gospodarje v Mariboru in okolici, da opuščajo povišanje najemnino za stanovanja in lokale ter odpovedati najemnih pogodb, akoza t-o ni nujnih razlogov. — Pomočniška ia vajeniška razstava v Mariboru. V nedeljo, 10. julija ob 10- uri doPol-due se bo vršila razdelitev diplom, nagrad in priznani o na razstavi udeleženim pomočnikom in vajencem, v letni /Grandi izza dvorane pivovarno Union (Gotz). Razstavniodbor vabi načelnike obrtnih zadrug, vso mojstre in mojstrice, pomočnike in mijence ter prijatelje obrtništva, da so zaključka razstave polnoštevilno udeleže. — Promenadni koncert v parku se bo vršil jutri ob 19. uri v prid sklada za postavitev spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju v Mariboru, (oncertna prireditev v Rogaški Slatini so bo vršila jutri dno 9. t. m. Pod protektoratom go»po Ružc dr- Markovičeve, soproge ministra financ, _ v prid sklada za postavitev spomenika Petru Velikemu Osvoboditelju v Mariboru. Iz Prijaznosti sodelujejo pri koncertu concertna violinistka gospa Fany Bran-dlova iz Maribora, pianistka gospodična Pipsi Gruberjeva iz Maribora jn operni novec v .losio Rijavec. — Smrt uglednega občana v Vuhredu. Vuhred je izgubil dne 7. julija uglednega občana- Po daljši bolezni je umrl v najlepši moški dobi 52 let gostilničar in posestnik g. Karol Kovač. Rajni je bil član krajnega šolskega sveta in svoj čas tudi župan in načelnik vuhredške požarne brambe. I f .. stilno »Trst«. Opozarjamo na danas oglas. — Velika kavarna dane* elitni koncert z nedeljskim gramom. —i Star® umetnine in dragocenosti na potu v Ameriko Vsemogočni dolar na trgu umetnin — Cesarski gobelini za 80.000 dolarjev — Kupčija 1150 letnega samostana larjev. Gobelini, nazv&ni »nizozemski špalir«, izhaiajo ia 17. stoletja ter tvorijo osem velikih stenskih preprog. Benediktinci, ki gobelinov ne rabijo več, ker pod svojo streho ne bodo več sprejemali cesarjev, so napravili prav so za 40% več, kot je bilo strokovnjaško ocenjenno. Sedaj bodo skušali še dobro prodati veliko zbirko romanskih svečnikov. — Imajo pa še na starinah in umetninah od velike vrednosti bilioteko 90.000 del, galerijo slik, veliko zbirko orožja in jvelevažne znanstvene zbirke. Samostan je ustanovil bavarski vojvoda Ta-silo 1. 777 in je razumljivo, da si je samostan v 1150. letih svojega obstoja nabral velike zaklade. Z umetninskimi in zgodovinskimi zakladi pa ni v nobenem skladu povojno premoženjsko stanje in to je odprlo dolarju težka, sto in stoletja trdno zaprta samostanska vrata. Slabo Premo ženjsko stanje in celo dolgovičstarodav-nega samostana ni dalo drugega izhoda. Avstrijski državni zakladni urad, ki vrši kontrolo nad prodajo umetnin in starin, je moral privoliti v ameri-kansko kupčijo. Dolar nsPešno trka tudi na druga prav trdna vrata in kmalu bodo mnoga fevdalna svetišča zapada tako pusto, hladno in praktično izgledala, kakor smo si vedno predstavljali Ameri-kance- V glavnem so se Amerikanci udeležili svetovne vojne z dolarji. Po vojni pa dolarje skrbno spravljajo kot svoje zveste vojščake nazaj domov, kar je culo povod že za Precej pikre razgovore z zavezniki, zlasti s Francijo- — Amerikanci vztrajajo na vrednosti svojega plašča nad vrednostjo francoskega vojaka, ki je v njem padel na bojišču. V Franciji je že često ogorčeno završalo: Vsi si dajo plačati! Neizprosno terjajo! Kdo bo pa nam Prav ocenil in plačal naše grobove? — S toliko skrbjo in neizprosnostjo zbrani dolar se pa v svojo slavo in zabavo rad zadržuje v novih državah. Vse lahko imam, vse je na prodaj, kričeče razglaša vsemu svetu. Prvo besedo ima dolar tudi na trgu umetnin in zgodovinskih spominov, kar se v toliki meri od hladno-praktičnih Amerikancev ni nikdar pričakpvalo. Največ starih umetnin kupuje Amerika v Avstriji in to ne samo vi inflaciji, ampak tudi po stabilizaciji avstrijske valute. Kot prodajalci prihajajo zadnje čase v prvi vrsti v poštev stari avstrijski samostani. Nedavno je bilo prodano slavno Guttenbergovo sv. pismo samostana v Melku, sedaj pa ima veliko ume tu insko kupčijo z Amerikanci benediktinski samostan Krems-miinster. Ta samostan je prodal ne\vyorškemu Metropolitanskemu muzeju gobeline nekdanje cesarske sobe za 80.000 do- Skakame z baloni Skok iz višine spada med zračno r k robati ko in je bil do razvoja zrako-plovstva omejen na področje artistov v cirkusih. Zrakoplovstvo dela danes senzacijo s pilotskimi skoki s padalom iz velike višine. Amerikanci v svojem iskanju novega in najnovejšega so pa spravili na dnevni red skakanje in dviganje v višino in so osnovali novo vrsto starta: skakanje z baloni. Ob lepem vremenu ob nedeljah potujejo Amerikanci v oivohco mest in vsak nosi s seboj majhen kovceg. Na kakem večjem travniku se us a\ ij° ,in^ iz kovčkov pridejo na dan __ a oni., elike železne posode, napolnjene s kisikom so že pripravljene in kmalu so napolnjeni tudi baloni, da plavajo kot velike kroglje nad zemljo. Tak balon vsebuje kakih 100 kubikovi in more torej vzdigniti in odnesti človeka Balonski športniki se spravijo v gondolo balona, Po žepih pa nosijo kot balast pesek, da se balon z obteževanjem do 5 kil zopet približa zemlji. Balonski športnik se malo zaleti in poskoči^ in tak0 gre to mnogo kilometrov daleč. Moč kisika v balonu se regulira z ventilom- Če se na vročem solncu kisik raztegne, se ga nekaj izpusti, če se pa v hladu skrči, pa skakač odvrže iz svojih žepov nekaj peska. Ta šport ima seveda tudi svoje nevarnosti. Balonski skakači so že zabredli v električno omrežje, drugič so se pa zopet ponesrečili, ko jih je zgrabil nepričakovan veter. Ta šport se je že začel širiti po Angliji, Nemčiji, Franciji in najbrž bodo tudi nam kmalu ljudje leteli preko glav. Za razbito vazo 2700 dolarjev, V Ne\vyorku jo bila prodana 1 .izbita vaza za lepo svoto 2700 dolarje«'. Seve-f ‘l ni bila kaka navadna posoda, ampak slavna Capo di Monte-vaza, ki jo je ruska carica Katarina H. darovala grofu Cobenzlu in j° Je p0z,neje Napoleon I.v S "N m c 'V °h tla svojo sobe in razbil- S teni je znatno r.v«al ceno zgo-dovniske posode. Mogoče bodo tudi današnji diktatorji začeli metati kake vaze ob tla, da jih bodo dediči pozneje enkrat drago prodajali amorikanskim starino-slovcem. oonotxxxojmc o □□□□□□aauciarj IT0- pasti za zobe in mu\ tixsjooaao'xjoa □ oddodooqoix)ixj Značilen povod upora v ameriški kaznilnici Na hudsonskem obrežju je delalo več sto kaznjencev iz Proslulega Sing-Singa. Med delom so opazili jetniki, kako so valovi v bližino brega zagnali čoln s tremi osebami, ki so obuPno vpile na pomoč, ker so v boju z valovi izgubile vesla in popolnoma onemogle. Najbližje stoječi so hoteli takoj v vodo na pomoč, pazniki Pa jim tega niso dovolili, ker niso prosili za dovoljenje in ker so bili menda tudi mnenja, da splob ni slučaja, v katerem bi kaanje nec smel prestopiti zastraženo črto. Nastalo je ogorčeno ruvanje med jetniki in med Pazniki ki ne poznajo ničesar razven discipline. Valovi so pa med tem požrli troje mladih ljudi brez pomoči. Še v zadnjem hipu so se nekateri kaznjenci skušali iztrgali svojim čuvajem. Ustrahovale so jih puške in Prod očmi stoglave množice j© končala trojica kot žrtov okostenele discipline, ki po razumevanju svojih otope lih čuvajev, ne dopušča, da bi jetnik rešil sočloveka. Radi tega dogodka je prišlo do silno »urnih nastopov med jetniki in jetni-ško nprav0, začela se je gladovna stavka, pa tudi v javnosti je završalo. Ogorčeno sc zahteva revizija zastarelih kaznilniških predpisov. Nov Prekooceanski let: N®wyork-Oslo. Tudi Norveška hoče postaviti svoje-P. clov^ka v vrsto prekooceanskih le- cev. Norveški nadporočnik Vaage, ki lo?w, daj v. NewyoTku, namerava preleteti razdaljo od Newyorka do Osla Svojo zračno pot je , , . a». r,r,'°ko Halifaxa, Novo-Fund- n' rw'U ■k^6’ Severnega morja in norveške obale enomotorni Foker aS • "ameraTa 1 UKCr-aparat. in upa, da preleti 4000 km v -10 urah. Kie so nnJlopgi otroci? Na Cejlonu so otroci najbrž najsrečnejši, najlepši so Pa gotovo. Do malih izjom so vsi kakor bronaste figure naj-elegantnejŠih črt, In kako so živahni i’n gibčni! Po vitkih palmah plezajo naj-spretnejše in v visokih kronah se gibljejo ves dan ' šele na noč izginejo v sin-ghaleških kočah, katerim človek od wi-naj nikakor ne bi mogel prisoditi,