264. številka. Ljubljana, v petek 17. novembra. XV. leto, 1882. SLBVBMSKI MM. Izhaja vsak dan «v©*ei*, izim&i nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za av strijsk o-ogerske dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedcu mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujabljano brez pošiljanja na dom za Vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa «ms po 10 kr. za meBCc, pe> 30 kr. za če tri leta. — Za tuje detele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oenanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., Mm trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ae vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana bifii .Gledališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuiBtiativne stvari. prodajejo dražje nego se dobivajo pri zidovih. Vsak kmet ima lepše uravnan vrt, nego kmetijska družba na Poljanah Hvojega. Vodja g. D o lenec konštatuje, da je ta sodb* dasi ostra, vender le resnična, kajti družbeni vrt nazaduje. Gg. Brus in dr. Bleivveis vitez Trste-niški ugovarjata, da bi bilo vse res, kar sta na-vela predgovornika, ampak družbeni vrt je sedaj v boljšem stanji nego prej. Potem se odobrita račun in proračun. G. Kari Luckman, po kranjskej in ko-roškej kmetijskej družbi voljen v državni železnični svet, poroča jako obširno o svojem delovanji v tej korporaciji in izreka željo, naj sp vsak, kdor ima kako vprašanje o zadevah Rudolfov« železnice, pri njem oglasi, da bode vsikdar rad pripravljen vstreči in zagovarjati opravičene zahteve v Železničnem svetu. Kar se tiče voznega reda, deloval je na to, naj bi vlak, kateri odhaja ob 6. uri 30 minit zjutraj iz Ljubljane, vozil ne samo do Lesec, nego do Trbiža in nasprotno, naj bi tudi jutranji vlak v Ljubljano ne odhajal iz Lesec nego iz Trbiža, tako bi bilo vsem Gorenjcem mogoče zjutraj se odpeljati od doma, zvečer pa biti zopet doma. Kar se tiče direktne zveze Gorenjske s Hrvatsko, v obče z južnimi deželami, deloval je na to v železničnem svetu, da bi bila v Ljubljani opoludanska postaja in bi tako potovalci iz Siska lebko v jednem dnevu prišli na Gorenjsko. Govornik omenja, da se bode tarif za osobni promet izdatno znižal na državnih železnicah, tedaj tudi na Gorenjskem, da se uvedo karte tour in retour, da se bodo dobivale abonnementskarte, katere se oddado lahko vsakemu in veljajo za leto. Tudi kar se tiče prometa blaga, ki se izroči železnici za prevožnjo, uvela se bodo izdatna polajšanja in znižanje voznine. Tako se bodo stvari, ki se lehko skaze in so pokvari podvrženi, kakor: surovo maslo, ribe, itd., odpošiljale osebnim vlakom kot BEilgut", a voznina plačevala se bode kakor za tovorni vlak. Tudi za drva in oglje zmanjšala se bode voznina, kar bode gorenjskim krajem zelo na korist. Za promet živine nastale bodo jako čutne olajšave na železnicah v državnej oskrbi; tudi to se je dozvolilo, da velja razno blago, ako napolni vagon, kot „Wagon-ladung", kar se do sedaj nij'dopuftčalo, tako da se bode lahko po jako znižanej ceni v jeden in isti vagon nalagalo žito in moka. Govornik naglasa, da je glavno ravnateljstvo za oskrbo v državno upravo prevzetih železnic jako prijazno vsem predlogom, in da se trudi ustreči vsem željam. Tudi za to, da dobi Radovljica vsaj malo postajo, trudil se je govornik, a reklo se mu je od strani vodstva, dasiravno se predlogu nij oporekalo, da so jako velike zapreke napraviti v Radovljici postajo. Poročilo g- Luckmana se odobri pohvalno in podpredsednik g Seunig izreče pororevaleu za temeljito poročilo zahvalo, čemur zbor pritrdi. Na to utemeljuje novo izvoljeni tajnik, g. Kramar svoj predlog, kako bi se oživelo delovanje kmetijske družbe po poddružnicah in tako v pravem smislu delovanje kmetijsko družbe preneslo mej kmetovalce na deželo. Govornik omenja, da so se 1. 1870. odobrila nova pravila ter se zavrglo staro kopito. Centralni odbor izjavil je v svojem oklicu kmetijskim gospodarjem in domoljubom, da mu je prva in najnujnejša naloga, preporoditi in oživeti pod-družnice, ki naj bodo njega desna roka. A ker nijso poddružnice podpirale delovanje centralnega odbora, ostala so tudi nova pravila prazne besede. Žalibog, preteklo je 14 let, in ako se izvzame jo 3 do 4 poddružnice, vse druge spe. Niimajo niti udov, niti ni-kakoršnega delovanja. V Kočevji in Tržiči štejejo poddružnice po štiri ude, le nekatere so številne, tako Vipava s 30, Novomosto s 70 in Metlika s 45 člani, le malokat^ra poddružnic pa se oživi toliko, da bi sklicala občni zbor. Ako se pride v mesta in trge po deželi, mpj 100 kmetovalci komaj jeden ve, je li kmetijska poddružnica v okraji; k večjem župnik, župan in pa učitelj. Ker pa poddružnice kmetijske družbe tako malo, ali celo ničesn ne delujejo, je potem nasledek, da ima kmetijska družba kranjska tako neznatno število udov. Štajerska jih broji Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 15. novembra 1882. (Dalje.) Račun za 1. 1881. kaže dohodkov 5815 gld. 50 kr., troškov pa 5275 gld. 50 kr., tedaj preostanka v blagajnici 540 gld. Inventar m ob jednem bilanca kaže, da je bilo koncem L 1881. ker ni jednega pasivnega ostanka nij, aktivno premoženje družbe 35.148 gld. 29 kr.; v primeri z lanskim premoženjem 35.-560 gld. 961/> kr., pa se pokaže zmanjšanje premoženja za 412 gld. 67 */■ kr., ki je nastalo zaradi tega, ker so zaostali tiskovni troSki s 757 gld. 67 kr. v letošnjem letu bili izplačani. Proračun za L 1883 kaže dohodkov 5323 gld. 61 kr., stroškov pa 5320 gld. 26 kr. Dr. Kari Bleivveis vitez Trs teniški predlaga, ker se bode po določilu poljedeljskega mi-nisterstva razširil pouk v podkovskej šoli, in se bode poučevalo tudi v ogledovanji mesa, naj se stavijo v proračun tudi stroški za novi natis knjige ranjcega dr. Bleivveisa, kako pregledovati živino, katera je popolnem pošla in jo učenci nujno potrebujejo. Govornik pravi, da je pripravljen knjigo nekoliko popraviti, posebno z ozimni na najnovejše iznajdbe, na pr. trihinoso, in da naj se postavi v prora&un za ta namen 10O gld. Debate udeleže Be gg. Brus, dr. Poklukar, Dežman, vladni zastopnik pl. Fladung in Murnik, kateri slednji nasvetu je, naj se naroči glavnemu odboru, da vse potrebno oskrbi, da se izda drugi natis te jako potrebne knjige. Ta predleg se tudi vzprejme. G. Lenaršič opomni, da troški družbenega vrta na Poljanah presegajo dohodke za 315 gld. 90 kr. in želi, naj bi centralni odbor gledal na to, da se dohodki uravnajo s stroški. G. Brus opomni, da je na družbenem vrtu veliko dela in ker je šolam na razpolaganje, zato se ne gleda na dobiček. G. Jelovšek pravi, da je družbeni vrt prava zmešnjava kar se tiče nasadov, in da se semena LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Miklavčič.) III. (Dalje.) Meta zarudf: „In kedo ti je porok Pavi, da so ti ljudje to, kar pravijo; žive brez vsakega reda, dekle nijmsjo, stari jim stori vse, še celo kuha. Dami pa sediti ves dan za glasovirom, kadar nijmati kvart ali cigaretk v rokah. Nič ne verjamem črnej lepotici z nje žalostnimi očmi in da bi bila mestu mame . „Svetoval bi ti jaz, da ne govoriš tako brezsrčno in krivično o ljudeh, katerih ne poznaš Kaj dami po dnevi počneti — ne ve*m, a pridi tjekaj kadar hočeš, nereda ne najdeš nikjer, niti kvart, niti cigaretk! Dozdeva se mi, da imaš nekaj zoper rodovino, a želeti bi pa bilo, da si gospico Lujizo baš ti vzemeš v vzgled". — „Tega se manjka; taka-le stvar!" „Miruj vendar Meta; prepričana sem, da se Pavi ne združi nikdar z nedostojnimi ljudmi". „Lepo hvalo tvojemu zaupanju, mamá! Veruj mi, da tega zaupanja ne bodem sramotil". „1 vendar ti moram povedati, da tega občevanja ne odobrujem", nadaljuje mati; „ker se ne vé kakovi so taki prijatelji. Ko bi bili vsaj Fran-cozje, ali Angleži — ampak Poljaki!" „ Poljaki, baš to je iuteresantno", porogljivo dostavi Meta. „Črna, kako se uže zove — Lujiza se mi ne dopada, mlajša bo lepša". Na te besede Pavi tiho vstane in odide. „ Kmalu bo poroka", sikne Meta hudobno, pre-dno je oni še vrata zaprl. „To me ne skrbi", odvrne mati, „a bojim se, da bi Pavlova dobrosrčnost ne segfla predaleč. Pri tacih ljudeh nahaja se čestokrat prazna blagajnica !u „Seveda! Kedo ve koliko je uže šlo". Gospa van Ryzen se zamisli. „Kako moram temu nasprotovati V Pavi je prestar, da bi ga nadzorovala kot otroka. To mi je Se tolažilo, da so dobri ka oličani!u „Da, da mama! Vsako jutro so ob 8. uri pri maši, dasi je tako daleč v cerkev". „To je lebko vse na videz! Stara navada! Res, rajše bi videla, da bi bili v Sibiriji. Ti ljudje nam dado še opraviti; Pavi je ves drugačen, kar tja zahaja." IV. Nekaj dnij potem koraka Pavi po nekej glav-nej cesti v mestu, kar zasliši: „gospod Pavi, čujte!" Ozie se in zagleda malo Vero in nekt dalje slugo Mihala, ki je nosil torbo polno podrobnosti?, ki sta je nakupila v mestu. Vera ga je vedno spremljala, kajti nij bil zmožen tujega jezika. Takoj prime dekletce mladega odvetnika za roko in mu podepta: „Kako sem vesela, da sem 4000, koroška 2900. Ne da bi delal primero s Kranjsko, a vendar je naglašati, di ima Češka 150 kmetijskih družeb, katerih vsaka šteje po 300, 400 in 500 udov. Vsakdo bode vprašal, zakaj spe poddružnice kmetijske družbe kranjske? No zato v prvej vrsti, ker udje ne vedo, čemu pla čujejo letni donesek. S tem, da dobe naznanila čez G ali 8 mesecev in zvedo, kar se je v občnem zboru kmetijske družbe pred toliko Časa govorilo, s tem jim je malo pomagano in so udje le malo odškodovani za svoje doneske. Kmetovalec hoče brati in to podrobno, tako se širi poučevanje. Zaradi tega treba, da kmetijska družba izdaje svoj periodičen slovensk kmetijsk list, v katerem se obravnavajo kmetijske zadeve, se priobčujejo družbeni razglasi, se stavijo o kmetijstvu vprašanja, na katera v občni prid odgovarja uredništvo, objavljajo se tržne cene in dodaje se mali listek zabavnega nepolitičnega zadržaja. Tak list izdaje kmetijska družba štajerska v nemškem jeziku pod ime nom „Landbothe", ki izhaja v 4000 iztisih. Poleg tega pa plačuje štajerska kmetijska družba še „Slovenskemu Gospodarju" v Mariboru G00 gold., da prilaga ta list v slovenskem jeziku. Koroška kmetijska družba izdaje svoj list v 2900 iztisih, goriška kmetijska družba v slovenskem in italijanskem jeziku, samo naša družba ne izdaje nobenega lista. Ko bi imeli list, dobimo gotovo 2000 udov, kateri bi radi plačevali po 2 gld. na leto. Ako odštejemo jeden goldinar za list, ostalo bi še vedno mnogo novcev. Sedaj pa, ko hodi predstojnik poddružnice s polo pobirat letnino, opomni mu lahko vsak: zakaj bom plačeval, saj nijsem ničesar dobil. Ako bi dobival družbeni list, ne mogel bi ugovarjati. Za družbena naznanila izdaje se sedaj vsako leto 500 gl. za druge tiskovne stroške pa 100., to iznaša (J00 gl. Od vlade pa, ki daje vsem drugim kmetijskim družbam podporo, bi bilo lebko dobiti vsaj 300 gold. podpore za kmetijski list, kar bi vse znašalo 900 gl. S temi novci je list uže plačan in kar bi dobili več od množečih se udov in naročnikov, katere računim jaz, ne pretirano, vsaj na 1000, to prišlo bi družbi na korist. Poddruznica.ni kmetijske družbe primanjkuje vsakega nagiba od centralnega odbora, kajti ta je drami le v to, da pobero letni donesek. Vsaka pod-družuica bi imela vsako leto sklicati občni zbor, h kateremu bi se po posredovanji gg. župnikov iz okraja sklicali tudi drugi kmetovalci, ne samo udje. Prišel bi tajnik in popotni učitelj, da bi predaval pri občnem zboru. Iz novcev, katere bi poddružnica prihrauila, delilo bi se dobro seme, boljše orodje in tudi znani kmetijski stroji spravili bi se mej kmetovalce. Kako potrebno bi bilo posebno mej kranjske prebivalce spraviti boljše kmetijsko orodje, kajti razun Bosne, llercegovin« in Dalmacije nijmajo nikjer v Avstriji tako siabega kmetijskega orodja, kakor na Kranjskem. Tudi za živinorejo bi se lehko jako mnogo storilo pri teh shodih poddružnic kmetijskih, poučevalo bi se o pravem plemenu itd. Govornik stavi predlog: C. kr. kmetijska družba naj izdaje kmetijski vas srečala! — Jaz moram z vami govoriti nekaj posebnega, a do nedelje nijsem mogla čakati. Vaše pomoči potrebujemo! Lujiza mi je sicer odgovarjala, ;i jaz menim, da ne more biti drugače!" — „Kaj tacegaV4 nAli nam hočete pomagati ?" „Da le premorem, gotovo rad !" „A papa ne sme o tem ničesar vedeti!" rTo je pa uže strašno, mar-li hočete me siliti v kako zaroto?" „Da, Mihal vse ve; ali naj ga počakava? On nas ne more dohajati". Malo postojita in potem korakajo vsi trije dalje. „Sedaj čujte! V nedeljo je sv. Stanislav, pa-panov god in rade bi ga iznenadile z malo igro na glasoviru. Lujiza poje poljsko narodno pesen in jo tudi spremlja z glasoviroin — a tako jaz ne morem sodelovati! Skladala jo je uže večkrat na papir, a nij šlo". „To naj bi jaz poskusil, kaj ne?" list kot svoj organ, ter ga naj razpošilja udom brezplačno, pa s tem pogojem, da udje povrnejo poštnino. Predlog zaradi izdavanja lista podpirajo tudi poddružnice v Bohinji, Jesenicah, Vipavi, Metliki, Novem Mestu in v Cerknici. Predavanj se kmetovalci jako pridno udeležujejo, ali izraža se povsod želja, da bi, kar jaz kot popotni učitelj učim, tudi radi brali in to se bo doseglo prav lahko po listu kmetijske družbe, kateri bode privabil jako mnogo novih udov našej družbi. (Pohvala in dobro-klici.) (Konec prih.) Drama na daljnem vzhodu. Dogodki zadnjega časa na oddaljeui Koreji dado sicer pred vsem opraviti političnim glavam v Kini in Japanu, vender pa so tudi zanimljivi za druge božje ljudi, kajti pred odhodom pošte, ki nam je prinesla te vesti, pristanjenih je bilo ob ustji reke Sevul, ki nosi ime jednako glavnemu mestu Koreje, nič manj nego 14 ladij, in sicer 9 kineških, 3 jaj>anske, jedna francoska in jedna amerikanska; razen tega pričakovali sta se še dve nemški. Ker se je vsled tujcem nasprotnega ustanka do godilo, da se je prejšnji kralj Koreje odstavil, kraljica sama usmrtila in v s,milu bivajoči Japanci masakrirali, ne bode nezunimljivo slišati, kaka stra šanska drama, polna groznih epizod se je vršila tu tekom zadnjih let. Izza časa, ko se je v Kini dovolil tujcem promet, ustanovili so se v sosednji Koreji dve stranki. Jedua, naprednjaška, ki skuša nebeško državo posnemati v tem, da odpira tujcem pristanišča, — druga, nazadnjaška, obstoječa iz mandarinov in cele armade boncev, ki neče nič vedeti o tujcih in ki pozna le jedno slavo : pri prvej priči pomoriti vse, kar pride iz inozemstva. Kralj korejski, pristaš in načelnik naprednja-škej stranki, dovolil je pred tremi leti izkljueljivo Jnjmncem, da smejo v Fusanu, malem pristanišči njegovega kraljestva napraviti si trgoviŠče. Še več. Vzprijel je celo japansko poslanstvo v svojem glavnem mestu. Kdo bi si mislil, da bodo razsrjeni podaniki njegovi v kratkem čaBU usmrtili načelnika tega poslanstva! Kakor so bile majhne te koncesije napreduemu duhu časa, toli močno so razjarile tujcem sovražno stranko. Vzbudile so celo nejevoljo na pekinškem dvoru, kateri ne more odpustiti Japan-cem, da so se polastili otokov Lion-Chou in srečno dovršili ekspedicijo v Forraoso, ter da so se postavili na čelo iztočnej civilizaciji. Minister Korejski, Tai-Wou-Kun (intrigant naše drame), nameravaje sebe posaditi na prestol, vedel je spretno porabiti ta položaj. Nekega dne vzdigne se nekoliko korejskih polkov, zahtevaje zaostalo plačo; Tai-Wou-Kun, tajno podpiran po Kini, jim obljubi zadostiti, a samo s pogojem, da slušajo natanko njegovim poveljem. Polki vzprejmo ponudbo in usurpator jih takoj uporabi v to, da napadejo japonsko poslanstvo, kraljevo palačo in one vojašnice, v katerih so bili vojaki ostali zvesti kralju. „Prosila bi vas, ko hi utegnili priti danes opoludne ali jutri, Lujiza peU bi vam melodijo in potem — oh, jaz ne igram dosti krepko — ko bi vi prišli z gosli k nam, kako krasno bi bilo", vzdihne in očesci jej zažare veselja. »Kakšno iznenadenje bode za papa; mislili bodo, da smo zopet v Varšavi. Oj, gospod Pavi, recite, da pridete! Danes zjutraj molila sem tako iskreno, da bi vas srečala in mimo vaše hiše idoč hotela sem pozvončkati, a v hipu zagledam pri oknu visoko mlado damo — ne vem je-li vaša gospa ali sestra — Bog! glejte ravno tu prihaja ..." V istini bila je Meta b svojo prijateljico. Pavlova druščina na videz vsaj nij bila ravno odlična. Mihal, v svojej ponošenej grofovekej livreji, bil je bolj podoben kacemu potujočemu godcu, nego gro-fovskemu slugi; a tudi Vera v svojej obledelej obleki nij storila utiša imenitne gospice. Meta zarudi jeze, ugledavši Pavla mej omenjenima. Mlada dama, nje prijateljica, uže davno izbrana Mej tem ko se je klalo japonsko poslanstvo, krepko braneč se, poda se lokavi minister h kralju ter ga spravi iz rezidence, češ, da bode kralj bolj varen v sredi svoje telesne straže. Znebivši se tem načinom kralja, gre srditim obrazom v prostore kraljičine. Oodi jej pove, da prihajajo vojaki, ki jo hote umoriti ter da bolj pri-stoja njenej visokosti, da si sama stori konec, nego da pade v roke upornikom. Tako govoreč jej tudi uže ponuja s strupom napolnjeno čašo. Brez odloga izpije prestrašena kraljica polovico tekočine, ostalo pa da svojej sinahi, prestolonaslednici, katera po kratkem obotavljenji tudi pije, in obe kneginji umreti kmalu jedna za drugo. Tai Wou Kun je na zaželjenem cilji. Dandanes je položaj na Koreji tak-le: Tai-Wou-Kun vlada, pa le z vojsko, na katero se ne more zanašati. S čudovito spretnostjo znal se je ta prekanjenec postaviti na čelo naprednjaškej stranki, katero je prej tako živo preganjal, in prvo kar je storil je bilo, da je z vsemi vlastmi sklenil pogodbe. Kina, njegova zaštitnica, poslala mu je 10.000 mož v njegovo obrambo, Japan pa je vkrcal 2000 mož, braneč svoje pravice. Kaj da se zgodi iz navzočnosti oboroženih mož na korejskem poluotoku, pokazal bode peti čin še nedovršene zgodovinske drame v daljnem iztoku. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani IG. novembra. O naših odnošajih k Kali M se priobčuje privatna izjava grofa I4.alnoky-.fa, ki dopolnuje njegov izrek v odseku in zbornici delegacij. Bil je govor o početji iredente in, ne bi-li bilo umestno o tem v delegacijah kaj spregovorili. Na to je dejal minister, da ima samo z besedami in dejanji italijanske vlade opraviti in ne kake stranke. Italijanska vlada, v prvej vrsti kralj, pa da se vede popolnem korektno, še več, prav prijazno. Kar stranke počno, tudi če preseže postavno mejo, nij to stvar, ki bi se obravnavala v tujem parlamentu, nego znabiti pred domačim sodiščem, in na to Še domača vlada ne sme in ne more uplivati, nikar pa tuja. Na vseučilišči v im ra«Iei kaj čvrsto poganjajo nemške plavice, kojim pridno prilivajo profesorji in drugi matadori lakcijozne opozicije. Pred-včerajšen komers morala je policija razgnati, tako očitno so aklamirali „svojega Schonererja". Po borzi raznesla se je bila uže novost o novem zajinu finančnega ministra Dunajew-skega, ki naj bi znašal 90 milijonov in se uporabil v to, da se podržavijo železnice. Telegram z Dunaja sedaj dementuje to novico ko veliko prena-gleno. O tem da se v ministerskem svetu nij sklepalo še nič pozitivnega. Vnanje države. V sredo večer ob G. prišel je bulgarsk.1 knez Aleksander zopet v svojo rezidenco Sofijo nazaj. Pri njegovem uhodu v mesto vzprijel ga je mestni načelnik, vojaški in civilni dostojanstveniki, in prav gorko tudi brezštevilna množica. Mesto je vse razsvitljeno in v zastavah. Kakor se poroča, je Rusija sklenila opustiti vsa poslanstva na nemških dvorih Pavlova nevesta: kaj si bode ta mislila o njem. To je bilo vender preveč, da se pri belem dnevu poda v takej druščini na cesto. — „Podpirajo se bržkone od kake ubožne blagaj-nice?" vprašala je porogljivo mlada dama, ko so oni trije uže odšli. „Oh, Ivana, ti ne veš kako je Pavi dobrosrčen, da preveč!" jezi se Meta. „A še za roko jo pelje, to zanikerno stvar !tt „Da, da, sama prijaznost je to". „A da je vsaj starejša; ona vsaj izgleda nekoliko elegantneje!" ..Kako moreš kaj tacega reči? Za ono se niti ne briga". Pavla to snidenje uikakor nij spravilo v zadrego; spodobno ju je pozdravil, ter mirno odšel s svojimi varovanci. „ Tvoj a sestra tedaj želi, da bi jej p o mogel pri skladbi?" razen v Berolinu. Jedina izjema bi bila še v Stuttgartu, pa samo za časa življenja kraljice Olge Uže prejšnje čase je neki Bismarck nagovarjal Rusijo, naj to stori, a Gorčakov ae je vedno branil, rekoč, da hoče ohraniti prijazne odnošaje z vsemi državami, ki store nemško zvezo. Sedanii čin Rusije sodi se kot znamenje velikega upliva, ki ga ima nemški kancelar pri ruskih merodajnih krogib. — V Kazanu godili so se nemiri na ondotoej univerzi. Dijaki imeli so zborovanja ter so rektorja, hotečega razkropiti jih, napadli. Telegrafičnim potom pozvali so se vojaki ter se je vseučilišče zaprlo. Deljanov je baje zapovedal relegirati vse krivce ter jim zapreti pot do vseh univerz. Vlada se boji, da se ti nemiri ne razširijo naprej po vseučiliščih, n. pr. v Charkov in Odeso. Policija ostro nadzoruje dijake. Misli se, da bodo ti neredi uplivali na preložitev dvora v Petrograd, ki bi se imela zgoditi v 4 tednih nNovoje Vremja-* ima dopis iz Carigrada, ki označuje bedni položaj Turčije. Kako neizmerne da so denarne stisk«* v državi profeta, naj povejo naslednja data: Uraduiki nijso v petih mesecih prejeli nikake plače, še le zadnje dni izplačali so jih za mesec majnik. Sila mej uradništvoin je nepopis-ljiva, pravo lakoto trpe nekateri. Nij čudo, da so uradniki tako popačeni in podkupljivi; sila kola lomi. Lahko je umevno, kakega mišljenja da ho uradniki, celo višji dostojanstveniki visoke porte do vlade in sultana. Trgovcem *e dajo za blago bankini asig-nati, ki nijmajo nikake veljave. Izmej vojske se le onim 10.000 možem dobro godi, ki so v obližji sultana, da ga varujejo; ostala vojska dobila je v vsem letu le za dva meseca plače. Pri občnej nezadovolj nosti se nij čuditi, ako bi v Turčiji najedenkrat bruhnila revolucija. V spodnjej angleškej zbornici govoril je Glad s t o n e o egiptfiklli razmerah tako-le: Odkar se je vzela Kahira, prizadevala si je vlada, da pomanjša število egiptske vojske. Do 8. novembra znižalo se je število od 33.000 mož na 12.000. Vlada nikakor ne misli toliko vojsko dalj časa pustiti v Egiptu. Prvi korak vlade bode ta, da se pripravlja konvencija, katera bo imela postaviti razne podrobnosti, kako bi se vzdržal red in zavarovalo premoženje v Egiptu. Glavno delo te konvencije bi skoro gotovo bilo ukreuiti o stroških, ki jih prizadene vzdrževanje 12 000 mož; kajti brezdvojbeno mora se reševati vprašanje o stroških vojaške ekspedicije mej angleško in egiptsko vlado. Sedanje stališče podobno je onemu francoske invazije v Waterloo. Da se je potlačil ustanek, sklenila se je tedaj mej zveznimi vlastmi in Francijo pogodba glede omejene okupacije Francoske. Ta pogodba ozirala ae je na posedene kraje in na število vojske. Dasi se je bil tedaj proračun stroškov te ekspedicije predložil parlamentu, se vender o tem nij glasovalo. Ne ve sicer, je-li ta primera prav prikladna, vender se ob debi razume, da se bo moral parlamentu predložiti proračun, ako bi imela Angleška trpeti stroške. North-cotenij zadovoljen s to primero, kajti 1. 1815. zamo-gel je parlament obravnavati ono zadevo. Na to odgovori Gladstone, da vlada še nij jedina v tem, bode li zahtevala od Egipta povrnitev stroškov, a on da le misli, da se bo to zgodilo. nega odbora v deželnem šolskem svetu. III. Finančnega odseka poročilo a) o zaključkih mestnih računov za 1881 leto; h) o odškodovanji za svet, k' ga je gospa Roza Strzelba odstopila za Reslovo cesto; c) o nameščenji Janeza Komarja hišnim do-zoruikom v mestnej ubožnej hiši na karlovški cesti; (•) o nasvetu mestnega odbornika dr. viteza Blei-weisa glede nekaterih izjem od pasjega davka; d) o prošnjah šolskih slug Janeza Skubeta in Jerneja Jereba za kviokvenalni prikladi. IV. Stavben-skega odseka poročilo a) o brvi čez Gruberjev kanal; b) o zvezi tržaške in celovške ceste preko La-termanovega drevoreda. V. Šolskega odseka poro čilo: a) o podeljenji dveh Fran-Josipovih ustanov za realce; b) o c. kr. mestnega sveta dopisu glede pouka v šoli na močvirji. VI. Samostalni nasvet mestnega odbornika Frana Goršiča o razširjenji ceste v mestni log. — (Odbor tukajšnjega črevijarskega bolniško-podpornega društva) priredi v nedeljo dne 11). novembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer delavsko veselico v prostorih čitalnične restavracije. Spored: 1. „Mila lunics", potnica. 2. Nedved — »Zvezna". S. Tovačovskv — »Pozdrav deklici1'. 4. »Trije nosovi", komičen prizor s petjem. 5. Flot-tov - Ouvertura k operi „Marthau. 6. Ipavec — »Mornarska". 7. Eisenhuth — „Ustaj". 8. „Dra matičen prizor", predstavlja g. K .... 1. 9. V. Popp. — »Bravour-polka", solo za Havto. — Plesni ven-ček. — Čisti dohodek pripada bolniško-podpornej blagajnici omenjenega društva. Petje izvršujejo iz posebne prijaznosti narodni g. pevci ljubljanski. Mej posameznimi točkami svira vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vstopnina za osebo 30 kr. K obilnej udeležbi najuljudneje vabi Odbor. — (Iz Novega Mesta) se nam poroča, da je preteklo nedeljo 12. t. m. pop^ludne ob 1. uri svirala mestna godba na trgu pred mestno hišo in da jo je mlado in staro poslušalo veselega lica. Mestna godba novomeška, ki je od nekdaj na glasu, bila je tiba dolgo časa, da se nij culo ničesa o njej; sedaj pa se je zopet oživila in nas bode še večkrat razveseljevala, za kar gre hvala našemu vrlemu stotniku meščanske straže gospo.lu Wagner-ju. — (Iz Vipave) se nam poroča, da se mora veselica, katero je nameravala Čitalnica v nedeljo dne 19. t. m. izvršiti, preložiti na dan 26. t. m., in sicer iz uzrokov, ker je jedna igralna moč nagloma zbolela, na kar se opozoruje ono slavno občinstvo, kateremu so uže dotična vabila v roke doŠla. Program veselice je naslednji: 1. A. Hajdrih: „V tihej noči", čveterospev. 2. Umlauf: „Vroče hrepe aktivne hrambo vre, kjer so Be potem slobodno le-nili. To olajšanje — če je ženitev brez novcev sploh olajšanje — dovolilo se je 2bog tega, ker so bram-bovski častniki stalneji, se ne prestavljajo tako hitro, kakor drugi, in se zaradi tega v svojih postajah lag-Ije pečajo z zabavami zakonskega življenja Itd. A te ženitve brez kavcije imajo tudi svojo senčno stran, zlasti dolgove in tudi druge razmere, ki se ne strinjajo s stanom častnika, makari da je mej bram-bovci. Vsled tega je uže pred leti ogersko mini-ter stvo zabranjevalo ženitve oficirjev brez kavcije, in zdaj je tudi naše ministerstvo odločilo se posnemati ta vzgled. Predpisana je odslej tudi za brambovske častnike in uradnike ženitna kavcija, a ker je njih služba stalneja, znižala se je kavcija za polovico. Brambovski Častniki in uradniki tedaj, ki še nijso prestopili 30. leto, smejo se ženiti odslej, ako po-lože 12 000 gld. kavcije, ali pa če dokažejo, d« majo oni aH pa dotična nevesta 600 gld. postranskega dohodka. Onim pa, ki so uže prekoračili 30. leto, nij treba kavcije, ampak zadostuje zakoniti dokaz, da itnaio 300 gld. stranskih dohodkov na leto. Stoprav počenši od generalnega majorja in od uradnikov v IV. razredu nij pri ženitvi treba nikakega izkaza o premoženji. Domače stvari. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba je jutri zvečer ob 8. uri pri Tavčarji. — (Dnevni red mestnega odbo ra seji,) katera bode v soboto 18. dan novembra 1882 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Vis. c. kr. deželnega predsedstva dopis zaradi izvolitve zastopnika ljubljanskega meBt- „0 ne, ona nij tega rekla, a jaz se bojim, da nam ne bo ratalo, ako vi ne pomore te. Vsako popoludne šeta Lujiza z očetom, in isti čas se jaz lehko vadim; ona pa nij nikoli sama doma, ker z menoj papa ne more iti, kajti premajhna sem, da bi ga podpirala. Pridite danes opoludne, kedar je papa v svojej sobi!" — »Danes pač ne bodem utegnil, ker moram na kolodvoru nekoga pričakovati". »Ali pa potem ne bode prekasno ?" — »Nikakor, pojutranjem dobite jo uže zgotov-ljeno". »Ali boste prinesli gosli seboj?" — „Skusil bodem vsekako; tukaj pa moram kreniti na drugi pot, tedaj: z Bogom! Do jutri Vera! — Pozdravljen Mihal! „Z Bogom!" odzdravi Mihal. Vera prime sedaj Mihala za roko ter koraka z njim proti domu — nekako radostnim srcem. (Dalje prih.) nenje", citre. 3. *; »Rožica", čveterospev. 4. »Jedno uro doktor", burka v jednem dejanji. 5. Umlauf: »Spomiu na Ems", citre. 6. Komični prizor: »Različni klobuki". 7. Ples, godba na glasoviru. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Telegram »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 17. novembra. Avstro-Ogrska delegacija vzprijela je po kratkej debati, v katerej so govorili Klaič, Tatische, Hausner, minister Kallav, Engert, minister By-landt, zadnji pri naslovu o oskrbovanji v na-turalijah, izredno vojskino potrebščino za komande, in vojake v okupiranih deželah po od-sekovib predlogih. Tedaj jc nasproti sklepom ogerske delegacije pri tem naslovu razloček za 100.000 gld., kolikor je ogrska delegacija več stavila v račun. Konečni račun odobril se je brez debate. Razne vesti. * (Gospodične in mlade udove), ki bi se rade možile, ne bodo posebno zadovoljne z najnovejšo naredbo ministerstva, katera se tiče ženitve brambovskih častnikov in uradnikov. Ko se je leta 1868. takraj in onkraj Litave uvela brambovska sistema, oprostili so se brambovski častniki vseh tistih pogojev, katere morajo dopolniti častuiki redne vojske, kadar se hočejo ženiti: nij jim bilo treba kavcije. Posledica temu bila je ta, da se je veliko častnikov, ki nijso mogli položiti predpisane kavcije s 24.000 oziroma 12.000 gld., pustilo prestaviti mej Narodno-gospodarske stvari. Narodna razstava 1882 v Moskvi. II. vDalje.) Če bi se vzelo, da se v vseh ruskih gubemi-jafa peča 15°/0 prebivalstva s hišno obrtnijo, ne bode preveč, ako se zaključuje, da iznaša vsakoletna produkcija 1 l/i milijardo rubljev. Uzroka, da se vzdrži hišna obrtnija, iskati je v tem, da je pri nekaterih predmetih izdelovanje v zvezi s tajnostjo, — na katero se ju včasi slučajno naletelo — in katero se hoče kot tako ohraniti. Le skrito izdelovanje varuje tajnost kakor na pr. pri slikarijah na Lukutinovih tobačnic-.h. Dalje je mnogo skrivnosti), ki zaradi pičlega dobička ne vzbujajo zanimanja, pa vendcr dokler ostanejo rodbinski zaklad, rodbino pošteno žive. Čva-žila (Beizinittel) slavnih izdelkov iz Tule so menda take rodbinske tajnosti. Razen znanja teh tajnostii treba pri liišnej obrtniii druge vrste veliko izvežbanja, spretnosti in temeljito ti v priučevanji, tako, da se dobri delavci izrejajo od roda do roda. Jasno je, da druge panoge hišne obrtnije, pri katerih nij imenovanih pogojev, polagano izpodriva produkciia s stroji. Tako na pr. je nekduj jako važna žrehljarska hišna obrtnija, s katero so ae pečali prebivalci celili vasij od starca do otroka, popolnem izginila in prešla v tovarne. Mej najvažneje oddelke hišne obrtnije treba šteti: 1. Obrtnijo žlic v gubernijah Kostroma, Nižni Novgorod in Vjatka; 2. Slikarijo svetih podob v puberniji Vladi-mirskej; 3. Dela iz kovin v Tuli in Vladimiru; 4. Vezenje s zlatom v Tveru; 5. Kloburino in črevlje iz klobučine v južnih gubernijah ob Volni. Delavci in vsi kmetje nosijo take črevlje ko se mraz začne pa do majnika, zaradi tega je ta specijaliteta, ker je veliko treba, močno razvita; 6. Tkanje ozkega trdega platna za vojaške srajce v guberniji Jaroslavskej. Na leto se izdela 32 milijonov aršinov; G. Tkanje pavole in vicogno-blaga v Moskvi. Pri razsojevanji uloge, katero ima velikansko razvita in razširjena hišna obrtnija v gospodarskem življenji Rusije, pa se ne sme ozirati samo na visoke številke produkcije, temveč v prvej vrsti tudi na blagodejni upliv tega domačega dela na nravnost in življenje prebivalstva. Tako na pr. se kaže, da je v okrajih, kjer je hišna obrtnija, pa nobene Lbrike, kakor v Voloka-l;im ■ ki;, le po 2 rublja na rodbino davka na dolgu, v okraji Mosajskem, kjer 44 °/0 moškega prebivalstva išče zaslužka v tovarnah, pa 34 rubljev na rodbino. Ravno tako je število žganjarij v okrajih tovarniške obrtnije tri- in štirikrat večje nego ondi, kjer je hišna obrtnija. Take pojave treba uvažati, ako be hoče dostojno oceniti obširni pomen hišne obrtnije in potem bode vsak se strinjal z rusko vlado, ki posebno pozornost obrača na pospeševauje hišne obrtnije. (Dalje prih.) I. i si Iliru urccliiistt n : (iospod N. V SuVllici: No moremo verjeti, da bi bil gospod Ji. 8. v resnici pristopil nemškemu „Schulvereinuu, sicer bi nas pa jako zauiiualo, ako se ta vest obistini, zvedeti kaj natančuejega, zlasti: Kdaj in kako? Listnica upravnlAtru: „ (*<> ra ž da Naročnino imate plačano do 10. marca 1883. — Gregorčičeve pesni poslali smo Vam pod križnim zavitkom. Umrli so v I Jubljanl: 15. novembra: Alojzija Prijatelj, delavčeva hči, 5 mesecev, Kravja dolina št. 22, za vnetico v grlu. Iti. novembra: Julij Zdefiar, hišnika sin, 4 leta, Stari trg št. 12, za vodenico v glavi. Meteorologičiio poročilo. A. V LJubljani: Dsn Čas opazovanja Stanj«! barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. 1! a p o a co 0» 7. iri ijatraj ob 2. ari poptliau ab f. uri «lier 73969 mm. 739-40 mm. 739-14 mm. + 10° C -|- 66°C + 3-4° C ilaboten Tihod ilabotna burja alabotna burja oblačno oblačno oblačno 100 mm. dežja. 14. novembra ob 7. ari ijilraj nb 2. iri popoldni ob J. ari mdir 737-22 mm. 736-98 mm. 737 14 mm. -f- 3-0° C + 4-4° C + 3 0° C slaboten a« fer ilaboten sever slaboten seier oblačno oblačno oblačno 13-W)mm. dežja. | 15. novembra ob 7. ari ijutraj »b 2. ari popoludut ob 1. uri uiffr 731-89 mm. 727- 06 mm. 728- 12 m«. + «0»C -f 3-8° C -f 3-8° C slaboten uhod slaboten Tihod slaboten Tihod oblačno oblačno oblačno 18-00mm. dežja. 16. novembra ob 7. ari ijnLraj ob 2. ari popoldni ob 7. nri 729-26 mm. 728-44 mm. 725*45 mm. + S-6»C + 5-6»C + 36° C slabotna burja slaboten jugoiahod ilaboten jugozahod oblačno oblačno oblačno 870 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk prejšnje dni primeroma visok, je zadnje dni zopet precej hitro in močno pal; bil je vsled tega skoraj povsod podnormalen; toda razloček mej maksimom in minimom nij bil ekstremen, ker se je padanje razširjalo jednakomerno. Vetrovi so postali zelo Blabotni, sploh pa precej spremenljivi, večinoma severni in vzhodni. Temperatura je povsod precej močno pala in poBtala vsled tega pod-normalna; razloček mej maksimom in minimom je bil le neznaten. Nebo je postalo vsled nizkega stanja barometro-vega zopet stanovitno oblačno, vreme nezanesljivo ali celo neprenehoma deževno. XD-u-n.so.slra, borza dne 17. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... ... Srebro . . ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ......... Nemške marke ..... 4°/0 dižavne srečke iz 1. 1854 250 gld. Dižavue srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata reuta 6°/0...... Al/ n « ti ^ i*.....* „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. -t1 „ zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabe^ne zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 76 gld. 50 kr. 77 n 25 b 94 ■ 20 91 10 832 — * 292 » 50 s 119 n 20 r 9 n rt 48 n » 5 n 66 • 58 » 55 n 118 n 75 n 172 !? — rt 9& n 30 p 119 n 50 rt 86 75 85 ji 65 n 104 n — n 115 50 a 118 75 rt 97 n 75 n 105 n 75 rt 174 n 50 n 18 n 75 rt 123 n 75 n 227 ■ 50 Očala izgubljena na potu od frančiškanskega mosta do Blaznikove tiskarne danes popoludne ob 2. uri. Kdor jih je našel, naj je blagovoljno izroči hišniku v gimnazijskem poslopji. Št. 6677. (731—1) Prošnje za to službo naj se z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neornade-ževanega življenja, popolne zmožnosti slovenskega, nemškega in laškega jezika in ročnosti v branji, pisanji in računanji, in s pristavkom, je-li prošnjik s kakim uradnikom ali služabnikom prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, izroče — in sicer ako mogoče osobno — oskrbništvu prisilne delavnice do 15. decembra 1882. leta. Pri oddajanji službe se bode posebno oziralo na doslužene vojake podčastnike in na služabnike v jednakih zavodih. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 14. novembra 1882. Deželni glavar: Tburo. 20 do 30.000 smerekovih sadik, katere bi bile nepokvarjene, 4 do 5 let stare, z dobrimi koreninami, išče se kupiti. Začetkom meseca aprila naj bi se poslale v Logatec. Ponudbe sprejema in dajo pojasnila o tem Tom. Tollazzi, (728—1) posestnik in trgovec v Dol. Logatci. EPILEPSIJ0 (božjast) osdravi Indijski zel i 4 It I sok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast JIH—41) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najziobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flacos po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v LJubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. I rn W«>« ty , v Ji4-iiiii pa prirejevatelj Rudolf Mahi, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. ♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦»♦♦»♦♦»»♦»♦♦»»»♦»♦»♦»a Umetne (574—23) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v y.l»«iu. \ ul kanltu ali celulojldu brez boleči .i. Plombira s si atom itd. T Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin ♦ zobni zdravnik A. Paichel, Z poleg Hradeckega mostu, v L nadstropji. Razpis službe I. nadpaznika v deželnej prisilne] delavnici v Ljubljani. V deželnej prisilnej delavnici v Ljubljani je izpraznena služba I. nadpaznika z letno službnino 480 gld., I1/« funta kruha na dan, z letuim depu-tatom 6 sežnjev trdih 24" dolgih drv in 18 funtov sveč, s službeno obleko in s stanovanjem v delavnici; oženjeni nadpaznik pa dobi tudi 66 gld. sta-novnine za svojo družino, ako nij v delavnici stanovanja za-njo. I IJS A J oo B r-1 rt p, "rt4 g o O« a W 2 H o J* a (9 -m A H II i * 2 I ra O O M H i S o . M ■r a V ni cd <* SdJ .R — o« t- - si » P > S 2 5 > > « SI JA M os 93 "te 'C o MH Mi P Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva n a mestnem trgu v Ljubljani, priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno upllvne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopattška zdravila: boren Planinski zeliščni sirop kranjski, i7;op kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekle-56 ki Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo CDorsch} jetrno olje, ^u^e,i2bp0.u4° nico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 steklenica 60 kr. A n m i "fin wL •■ licfnii najboljše za ohranjeni e zob ter zobnega /MldM I IMM\d UMIltl VUUd9 me8a jn tak0j odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., 5S£#&#g grešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavoh61u, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Kazpošiljava se le j eden zavoj. (465—5) Naročila iz dežele iz više se takoj, TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA. Srečkanje 5. januvarja. L glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20,000 gld. 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj lOOO dobitkov iz £I3.*»50 goldinarjev. | Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh prodajalnicah lozov. Cona jednemu ložu SO kr. Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave Plazzu <■ i;»n