v voc •za- do- Tr- iza- jile dve ške liso i v sa 3:0 dol- čet- i je ko ni-noč-ret->eno ado-tek-pa ■enih da-za-Po , da alei-eboj tek-uno-tekel 14" l; dnja so-Ho-leva-etern 15”3-Moj* >to s rijski i 13. ršče-rada-17”7. amet- istu, ocola 1, da Vene-e bo-ak f PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p -n >. Abb. postale i gruppo - Cena 70 lir Leto XXVH. Št. 9 (7797) IZREDNO NAPETO STANJE V JORDANIJI Palestinci krivijo jordansko vlado sodelovanja z Izraelci proti gverilcem Kralj Husein: «Jordanci zavračajo katero koli pokroviteljstvo» - Arafat zaprosil sirskega predsednika, naj podpre boj palestinskega naroda , AMAN, 11. — Tudi danes je bilo v Amanu in drugih predelih ordanije izredno napeto. Po poročilih iz glavnega jordanskega mesta lr> sosednih arabskih držav, jordanske čete nadaljujejo z napadi na Palestinske gverilce na jordanskem osemlju. V pretekli noči je ponov-no priilo do precej ostrega streljanja v Amanu na področju, kjer so r*žna ministrstva in veleposlaništva. Po uradnih vesteh ni bilo v teh ,Popadih nobene žrtve. V Amanu je bilo danes mnogo trgovin zaprtih in ceste so na pol prazne, ker se prebivalstvo ne upa na ulice. Značilno je, da je prišlo do spo- Padov. med jordansko vojsko in Pverilcl prav v teh dneh, ko so se v New Yorku obnovila posredna Pogajanja med Izraelom in arabski-"'drfavami, kar se je pripetilo ucb ob začetku prvih pogajanj ‘eptembra lani. Urad organizacije Palestinskih gverilcev »Al Fatah» v ojfutu je danes sporočil, da so se jordanske sile povezale z Izraelci Pri napadu na gverilske postojanke v osrednjem delu doline Jordana, jvot pravi »Al Fatah» je izraelsko letmstvo danes ob 10.15 začelo bombardirati gverilske postojanke na F?1 Področju. Napad se je začel lakoj nato, ko je topništvo jordan-*ke vojske začelo obstreljevati o-roonjene položaje gverilcev. Koordi-juran dvojni napad .pravi «A1 Fa- je trajal več kot dve uri. glasnik palestinske organizacije je zJavil, da ta napad ni edini pri (^r sodelovanja med Izraelom in jordansko vlado proti gverilcem. r_anes zjutraj so jordanski in izraelski vojaki prestregli in napadli palestinsko patruljo. Predsednik osrednjega odbora palestinske organizacije za osvobodi-tev Palestine Arafat je uradno za-Peesil sirskega predsednika gene-Ala Hafeza Assadgnana naj poa-Pre boj palestinskega naroda pro u sionistični in impeiialistični agre-Arafat pravi v poslanici, ki J? j? poslal sirskemu predsedniku, '“jordanska vojska že tretji dan tncj®o napada številne postojanke Palestinskih gverilcev s tanki, top-b^tvom in strojnicami. »Jordanske ^nadaljujejo s tem svoj načrt likvidacijo našega naroda in na-.rovolueije*. Arafat poudarja, I® 3* sedanji napad nadaljevanje gramatičnih dogodkov preteklega ^Ptenabra, da se uniči palestinski nar°d- Voditelj palestinskih gveril-°ev zaključuje svojo poslanico s ^P^ičanjem, da bo Sirija še na-P^eJ ob sitrani palestinskih gveril-?,v boju palestinskega naroda do “onene zmage. ^f^bpski radio je danes objavil Poslanico, ki jo je jordanski kralj J®®1«, ki se zdravi v neki lon-kliniki, poslal svojemu bra-slpHaS?nu’ opravlja njegove po-j/e v Jordanijd. Husein izraža brani, PopolrK) zaupanje in podporo za krS®: W jih je sprejel za »o-ni^1 ■ naci°naine enotnosti, varil?; m dostojanstva vojakov in 'zavljanov*. Poleg tega jordanski aij zavrača vsako zlobno namigo- vi a na job^r^ke voditelje in pra-Ifpi- ^'iobdanci zavračajo katero- i Pokroviteljstvo*. o i Zve?i. s trditvami »Al Fataha* . oordindrani akciji jordanske voj-.!n izraelskega letalstva proti rficem v dolini Jordana so da-F8 v Tel Avivu te vesti označili šk.hT!*- ^ izraelskih vojaki 50 dodali, da izraelske ne nameravajo niti urad-iitn P^^tirati teh vesti, ker se zdijo resne. Poleg tega je ralrravnik vojske izjavil, da iz-nou~f) letalstvo danes ni opravilo stin^Lvojaške akcije P”** Phi®" p®*0111 gvenlcem v Jordaniji. °Y*teh Ljudske fronte za o-dai^^^v Palestine iz Bejruta je Afrf8 zjutraj jordanska policija v statiki. s^re'jala na skupino pale-žena, ki so priredile de-S(J~trac>j(> proti jordanskim oblast „zaradi napadov na palestin-narJi-er^ce' demonstrantke naj bi AnAL/1 zasedle nekatere mošeje v šle v povorki po a-druoTk bbcah. Tudi v nekaterih PrirSč ^abskih mestih, kot na so V Borutu, Saidi in Kairu Proti 6 demonstracije študentov daniji SedBnj“n dogodkom v Jor- ja^vska »Pravda* je danes ob-Kaira , ^k svojega dopisnika iz it,,-. *. ki ugotavlja da so »agenti Po£yj a *zma Povzročili poslabšanje Pade ^ v Jordaniji in nove spo-Rvpirii vojsko in palestinskimi (js lca*- dopisnik »Pravde* pravi, Jord^-^P bratomorni boji v huto*Ujl ^mo voda na mlin naj-ji .!!.sovražnikov Arabcev. Ti bo-tlar^tnX> enotno fronto arabskih odvraxVl 'Pšijo njeno enotnost in ta oriCajo Pozornost arabskega »veja DrnJ (najmočnejši bolivijski sindikat) in menti v bolivijski vojski so pasku- I sindikat časnikarjev pozvala svoje sili izvesti državni udar, da bi strmoglavili levičarsko vlado generala Juana Torresa. V nekaj urah je bil poskus zatrt, v vso državo pa se je povrnil mir. Prvo uradno vest o poskusu udara je dal ob enih ponoči (po krajevnem času) bolivijski notranji minister Jorge Gallardo, ki je sporočil, da so fašistični elementi poskusili strmoglaviti vlado, ter dodal, da je položaj pod nadzorstvorn. RIM, 11. — Egiptovski zunanji minister Riad je danes odpotoval iz Rima v Kairo. Sinoči se je Riad sestal z zunanjim ministrom Morom (na sliki). Pred odhodom je Riad izjavil, da Je bilo njegovo srečanje z Morom »koristno in konstruktivno*. Laird zaključil obisk v Sajgonu SAJGON, 11. — Z razgovorom s sajgonskdm predsednikom Van Thieujem je ameriški obrambni minister Melvin Laird zaključil obisk v Južnem Vietnamu ter odpotoval v Honolulu, od koder se bo po srečanju z vrhovnim poveljnikom sil ZDA na Pacifiku admiralom Mac Cainom vrnil v domovino. Iz Ho-noluluja bo Laird odšel direktno v San Člemente v Kaliforniji, kjer bo o obisku in položaju v Indokini poročal predsedniku Nixonu. Pred odhodom iz Sajgona, je i-mel Laird tiskovno konferenco, med katero .je dejal, da so ocene o položaju, ki so mu jih posredovali •to bo prisilila, da popustimo*, med obiskom, »vzpodbudne*. RIM, 11. — Dar.es se je vršil | Minister je tudi pozval prebival-sestanek med predstavniki Fedar- stvo, naj ostane mimo. Skoraj isto-hnea in Litemsind s predstavniki | časno sta generalna zveza dela ■im r-------- mm ■-1...i-------■■nliiimnmmnimMniHimMiunnn^|HiHiiumiimunmii.................................. Bombna atentata v Borovljah na Koroškem Eksploziji sta povzročili samo materialno škodo - Storilci še neznani CELOVEC, 11. — V četrtek in petek ponoči sta v obmejnih^ Borovljah na avstrijskem Koroškem eksplodirali po moči in izvoru doslej še neopredeljeni bombi. Eksploziji sta povzročili za okrog 10.000 šilingov gmotne škode. Človeških žrtev ni bilo. Motiv je neznan in prav tako storilci, kot so sporočili pristojni policijski organi oziroma koroška varnostna direkcija v Celovcu. V četrtek nekaj pred polnočjo je najprej zletela v zrak cestarska uta ob glavni cesti pred Borovljami. V petek zvečer okrog 21.30 je boroveljsko noč preparala druga detonacija, ki je pretresla dvoriščni del poslopja, v katerem imata svo sedež okrajno sodišče in boroveljska policijska postaja. Udar je vrgel iz tečajev masivna dvoriščna vrata, razbil bližnja garažna vrata in porazbil šipe na dvoriščnih oknih. Med preiskavo, ki se je začela šele v petek opoldne, je padel sum na 15-letnega Dieterja M. iz Celovca, ki se je zadnje dni zadrževal piri svoji babici v Borovljah. Preiskovalni organi se po pisanju dnevnega časopisja opirajo na fantovo izpoved prijateljema v četrtek zvečer, da pripravlja nekakšen »podvig*. Predstavniki varnostne direkcije, kot tudi koroški tisk v celoti so sicer zelo zadržani pri tem ko tipajo za storilci. Zato pa je glasilo štajerske Ljudske stranke »Tagespost* v dopisu iz Koroške brez posebnih pridržkov namignilo, da so v ozadju te akcije, ki je v koroškem tisku zdaj povsem zasenčila velikovško afero Maier-Kaibitsch, bržkone »slovenski šovinisti* ali pa naročeni atentatorji. (Po ljubljanskem »Delu*) Protestna nota ZDA zaradi incidentov v Moskvi MOSKVA, 11. — ZDA so danes protestirale pri sovjetski vladi zaradi motenja ameriških diplomatov ki novinarjev. Svetnik za politična vprašanja ameriškega veleposlaništva Thompson je danes izročil na sovjetskem zunanjem ministrstvu protestno noto v zvezi z incidenti, do katerih je prišlo v zadnjih dneh proti ameriškim državljanom, ki prebivajo v Moskvi. Gre za vrsto dogodkov, do katerih je prišlo po sovjetski noti, s katero so protestirali proti demonstracijam v New Yorku ki Washing-tonu, kjer so razbili sedeže treh sovjetskih ustanov in v petek postavili peklenski stroj. V Moskvi pa je prišlo do incidentov, ki niso dobili tako ostrega obsega, saj gre samo za številne delegacije s protestnimi resolucijami, do dveh primerov osebnega ustrahovanja (brez telesnega nasilja). Med sobotnim in nedeljskim počitkom pa so neznanci poškodovali nekaj avtomobilov ameriških novinarjev. Razbili so stekla, spustili gume in jih tudi drugače poškodovali. Do incidentov je prišlo ob belem dnevu v osrednjih moskovskih ulicah. MOSKVA, 11. — Proces proti devetim Židom, ki bi se moral da nes nadaljevati v Leningradu je bil ponovno odložen. Proces se je pričel 6. januarja pa so ga takrat odložili, ker je bil eden izmed obtožencev bolan. Dosedaj še ni znan razlog za odložitev procesa. pred pristaše, naj branijo vlado poskusom fašističnega udara. Uporniki so poskusili zavzeti z orožjem v rokah letalsko bazo v El Altu, vendar so jih vladi na klonjene sile zavrnile. Nato so se pobudniki udara zabarikadirali v vojašnicah v Mirafloresu v središču La Paza, kjer je sedež glavnega štaba vojske. Vlada jim je postavila ultimat, naj do 6. ure zjutraj predajo orožje. Po tem roku je začelo letalstvo bombardirati vojašnice, ki so jih morali uporniki zapustiti. S tem je bilo poskusa u-dara konec. Kakim petdesetim 0-sebam, med uiimi tudi dvema glavnima pobudnikoma upora, generaloma Hugu Banzerju in Edmundu Valenci ji, je uspelo, da so se zatekli v nekatera tuja poslaništva. Pozneje je vlada sporočila, da je bil poskus «skupdnice fašistov* zatrt ter da bodo krivci kaznovani z vso strogostjo, ki .jo dovoljujejo bolivijski zakoni. Ozadje poskusa državnega udara na še povsem pojasnjeno: kaže pa, da so ga organizirali desničarski častniki, ki so se že pred tremi meseci, pod vodstvom generala Valdije (ki je sedaj v izgnanstvu v Argentini) poskusili polastiti 0-blasti z državnim udarom, iz katerega pa je izšel kot zmagovalec general Torres. Glede upornikov vladno sporočilo pravi, da je šlo za «skupinico fašističnih vojakov, plačanih iz tujine, ki so hoteli strmoglaviti vlado, da bi zaustavili revolucionarni proces*. Nekateri zahodni opazovalci pa trdijo, da je desničarske kroge bolivijske vojske zelo vznemirila napredna politika sedanje vlade generala Torresa ter še posebno dejstvo, da je vlada osvobodila bivše tovariše Ernesta «Che» Guevare, med katerimi je bil tudi francoski filo zof in časnikar Regis Dehray. skega značaja in to krizo smo skušali rešiti s tem, da smo šli v novo javnopravno obliko in sicer v ustanovitev konzorcija s sodelovanjem tržaške občine in tržaške pokrajine. Kriza bi se seveda lahko rešila tudi drugače in sicer na najenostavnejši način — z redukcijo o-sebja in delovanja. Menim pa, da bi noben Slovenec v Italiji ne mogel danes odobrili take rešitve. Naša prizadevanja, da bi dvignili u-gled naše gledališke hiša, niso namreč izraz megalomanije, temveč nujna potreba — kulturna in politična, po ustanovi, ki naj bi na najbolj časten način zastopala našo umetniško tradicijo pred sosednim italijanskim narodom in vlivala narodno samozavest v naše ljudi. To je glavni smoter našega dela in tudi vseh naših žrtev. U-spehi, ki smo jih že dosegli na tej poti, nas bogato poplačujejo in nam vlivajo nov pogum za nadaljnje napredovanje. Prof. Tavčar je nato orisal napore, da bi se doseglo publiciza-cijo »Slovenskega gledališča* na tak način, da bi uživalo iste podpore in da bi z njim enako postopali kot postopajo s »Teatro sta-bile* v Trstu. V tej smeri je biki mnogo narejeno in datira iz decembra 1968. leta sporazum s tržaško občino, pokrajino in deželo o ustanovitvi nove ustanove, ki ima značaj konzorcija, tako da bodo sodelovali v »Stalnem slovenskem gledališču* dosedaj obstoječe društvo »Slovensko gledališče* in ki bo zastopano v upravnem svetu »Stalnega slovenskega gledališča* z enajstimi člani, poleg tega pa bosta imeli občina in pokrajina še mesti podpredsednikov, dežela pa bo zastopana z enim mestom člana upravnega sveta. Pred dvema letoma se je postopek za to delno publicizacijo z ustanavljanjem konzorcija «Statoo slovensko gledališče)) ustavil, ker je takrat statut odobrila samo ob-čina. v pokrajini pa je prišlo do krize ln je šele lani jeseni pokrajin.' skl svet sprejel ustrezen sklep, tako da je bila lani pred kancem leta podpisana konvencija med tremi ustanovitelji konzorcija: občino, pokrajine in društvom »Slovensko gledališče)). Sedaj morata župan in predsednik pokrajine, kot to določa statut, imenovati v novi upravni svet svoja predstavnika, nakar bo sledila prva seja »Stalnega slovenskega gledališča*, ki jo po statutu skliče tržaški župan in s čimer »e bo končal ta dolg postopek. Predsednik Tavčar je nato občnemu zboru poročal o razgovoru, ki sta ga imela z ravnateljem FiUber-tom Benedotičem z ministrom za turizem in predstave Matteottijem, kt je pokazal dobro poznavanje problemov slovenske manjšine. Iz preko enournega razgovora z ministrom in razgovorom z generalnim ravnateljem za gledališča De Blase jem tudi izhaja pripravljenost ministrstva za reševanje naših vprašanj in konkretno za dokončno reševanje predvsem vprašanj slovenskega gledališča. Prof. Tavčar je tudi povedal, da je De Blase že napovedal svoj prihod v Trst in da bo osebno prisoten na prvi seji u-pravnega sveta «Stalnega slovenskega gledahšča», ki jo bo sklical župan Predsednik je nato prešel na analizo pretekle sezone v luči umetniških dosežkov in gledaliških realizacij. Navedel je, da je bilo v sezoni 1969-1970 skupno 127 predstav in 43.059 obiskovalcev. Izreden uspeh je bil s strani občinstva dosežen z J. Štakovo »Močjo uniforme)) in zlasti iz umetniškega vidika s «Prigodami ubogega kristjana)) Ignazia Stioneja. Nepredvidena smrt velikega režiserja in prijatelja Slovenskega gledališča v Trstu Bojana Stupice je preprečila, da bt odigrali Brechtovega »Dobrega človeka iz Sečuana«, ki ga je pripravljal za nas ln je že izdelal magnetofonski zapis realizacije ter osnutke za sceno. Prof. Tavčar je nato navedel podatke o obisku prvih treh del letošnje sezone. Id so u-godni in je obisk naraste!. V razpravo je najprej posegel član nadzornega odbora dr. Drago Stoka, ki je počastil spomin v razdobju zadnje poslovne dobe preminulega predsednika SG prof. Franca Ravberja, gledališkega igralca Edvarda Martinuzzija ter dveh velikanov slovenske gledališke u-motnosti Stupice in Severja, ki sta oba bila iskrena prijatelja naše gledališke ustanove. Blagajnik Bogo Samsa je ugotovil, da je sedaj nekoliko bolje, ko je gledališče v okviru sporazumov prejelo določeno finančno pomoč iz javnih sredstev in da se je treba že zlasti zahvaliti občinski in pokrajinski upravi. Vendar pa nas ne sme zavajati relativni obseg številk. ko je v lanski sezoni prejelo gledališče od občine 10 milijonov lir, od dežele 10, od ministrstva 5 in od vladnega komisariata 1,5 milijona lir. Dejansko gre še vedno za zelo skromna sredstva, ki niso v (Nadaljevanje na S. strani) PO PODATKIH ZA PRVIH 11 MESECEV 1970 Ugoden razvoj lanskega turizma in nekaterih panog industrije StevMo nočitev domačih in tujih gostov preseglo 735.000 . Večja proizvodnja v železarski, cementni in naftni, manjša pa v papirni industriji la mesečnega pregleda o raovoju Gospodarskih dejavnosti na Trto. Akarn, ki ga mda ja trgovinska zbor-ruoa, povzemamo, da se je v preteklem novembru Število nočitev Italijanskih turistov dvignilo na 30.774, Število nočitev tujih turistov pa na 25.475. V prvih enajstih mesecih leta je tako število nočitev pri prvih doseglo 424.438, pri drugih pa 311.222, medtem ko sta znašali postovki v ustreznem razdobju predlanskega leta 377.524 in 296.998. V trgovini na debelo so Sle v novembru posebno dobro v promet naslednje vrste prehrambenega blaga: sir, prekajeno meso, svinina, les in razne vrste gradbenega materiala. Tržišče z domačimi jajci ni bilo razgibano, povpraševanje po vin« pa se Je zelo skrčilo. Na trgu e kolonialnim blagom je popustilo povpraševanje po popru in drugih začimbah, kotacije kave pa so dosegle nenavadno nizko raven, pred samim koncem meseca pr so se ponovno za spoznanje dvignile. Tržišče na drobno je bilo ves mesec razmeroma mirno. Povpraševanje po oblačilih in obutvi, za katerega so menili, da se bo razgibalo a nastopom zimske s: z, je osta- lo praktično neizprem eno v primerih s prejšnjim mesecem. Prav tako se trgovci pritožujejo, da se zaloge elektrogospodinjskih strojev niso v novembru prav nič zmanjšale. Kupci so bili v trgovinah zelo previdni in so se odločali za nakup le v primeru raznih razprodaj pod ceno. Cene so bile na splošno čvrste; pri siru, prekajenem mesu, svinini, domačih jajcih so se nekoliko dvignile, pri vinu, popru in kavi pa so se zmanjšale. Prav tako so se zmanjšale cene rezanemu lesu za gradbeništvo in drugim vrstam gradbenega materiala. Na trgu z nepremičninami so v preteklem novembru zabeležili 396 kupoprodajnih pogodb, skupna vrednost izmenjanih nepremičnin pa je po izjavah pogodbenih strank znašala 2.668 milijonov lir. V novembru 1969 so zabeležili 338 pogodb, »kupna vrednost nepremičnin pa in 12.336 ton kokU. V prvih enajstih mesecih je proizvodnja pri prvi postovki dosegla 507.628 ton, pri drugi pa 156.439 ton. Tako v proizvodnji surovega železa, kakor tudi v proizvodnji kokil je bil lani torej dosežen izredno ugoden rezultat, saj sta znašali ustrezni postavki leto poprej 339.007 oziroma 107.628 ton. Petrolejska industrija je v no-vembru predelala 175.097 ton surovega petroleja, skupna količina predelane surovine v prvih enajstih mesecih leto pa Je dosegla 1,623.611 ton. V primeru z letom 1960 se je lanska proizvodnja povečala za 1,5 odst. Novembrska proizvodnja cementa v tovarni Italcantieri v Sa- veljski industrijski oanl je dosegla v novembru 34.890 ton, medtem ko je znašala v novembru lanskega leta 24.200 ton. V primeru z letom 1960 se je lanska proizvodnje do konca novembra povečala kar za 25,6 odst. ter dosegla 273.590 ton (v prvih enajstih mesecih 1969 je u-strezna postavka znašala 213.730 ton). Končno naj z industrijskega področja omenimo še proizvodnjo časopisnega in tiskarskega papirja, ki je v novembru dosegla 9478 ton, v prvih enajstih mesecih leta pa 112.928 ton. Proizvodnja je bila za 3,4 odst. manjša od predlanske, ki se je do konca novembra povzpela na 116.882 ton. Deželni predstavniki KD pri Forianiju v Rimu V Rimu je vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Forlanii sprejel delegacijo KD iz Furlanije - Julijske krajine, v kateri so bili To-nutti, Cian, Rossi, Santuz in Rinal-dd. Srečanja so se udeležili tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanti in podtajnika Belci in Toros. Kot izhaja iz sporočila, so se pogovarjali predvsem o političnem položaju v krajevnih upravah, predvsem v Pordenonu in Vidmu. V poročilu je podčrtano, da mora biti reševanje odprtih vprašanj glede ostvaritve levosredinske koalicije »skupna zadeva* vrha KD in njenih deželnih organov. SINOČI V POLNO ZASEDENEM GLEDALIŠČU ROSSETTI Beethovnov večer z orkestrom, zborom in solisti radiotelevizije Ljubljana Kompetentno tržaško občinstvo je izvajalce in dirigenta Sama Hubada nagradilo s močnim in dolgotrajnim ploskanjem Razsežen požar ob Žaveljski cesti Včeraj proti večeru so plameni zajeli obsežno področje last čistilnice olj Aquile ob Žaveljski cesti. Požar, ki je zajel 50 do 60.000 kv. metrov, je uničil le dračje, medtem ko ni zajel osamljenih hiš, za kar imajo zaslugo gasilci, ki so ga s hitrim posegom po skoraj triurnem delu pogasili. ................................... Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV Lani so krvodajalci s Tržaškega darovali skupno 4000 litrov krvi V naši pokrajini je 6600 krvodajalcev, ali 2,2 od sto vsega prebivalstva - Dobri odnosi in sodelovanje z združenji v SFRJ V kinodvorani Cristollo je hii v nedeljo dopoldne redni letni občni zbor Združenja krvodajalcev. Kakor določajo pravila, je bila na dnevnem redu tudi izvolitev novega odbora za prihodnji dve leti. Izvoljeni so biM: Giuseppe Tendella, kap. Ettore Sessi, Arturo Devit, Antonio Comel, Angelo Ferlatti, Guido Drago in Giordano Deailvia, kot, namestnika Umberto De Pretiš in Claudio Gentile, v nadzorni odbor Sergio Tendella, prof. Alcide Miria-ni, Fabio Vanzini, v razsodišče pa Domenlco De Luca, Rodolfo Valenti ln Nino Battistella. Odbor se bo sestal v prihodnjih dneh za izvolitev predsedstva in porazdelitev drugih funkcij. Glavno poročilo o delovanju zdru- ženja, ki uriva simpatije, naklonje-je znašala 3 milijarde 78 milijonov ! nost in spoštovanje vsega prebival-ltr. V prvih enajstih mesecih 1970 i stva, je imel predsednik Giuseppe so zabeležili 4.047 takih pogodb v Tendella, Najprej je Tendella nave-skupni vrednosti 24 milijard 371 ; del nekaj statističnih podatkov o milijonov lir, medtem ko sta postavki v ustreznem razdobju prejšnjega leta znaali 3.642 oziroma 18 milijard 612 milijonov lir, V industriji so bili v novembru doseženi naslednji rezultati: v ške-denjski železarni Italsider so pro- številu članov ln o krvodajalskih akcijah, nato Je nakazal smernice nadaljnjega delovanja ter omenil vedno bolj tesne stike ln sodelovanje s sorodnimi združenji v Slove-nijii in Hrvaški. Na Tržaškem je zdaj 6600 krvo- izvedli 41.114 ton surovega železa dajalcev, ali 2,2 odst. vsega prebi- aniliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiMMiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiMiimimiiiiiiiiiiiiiiuiiiititiiiiiiiiiniiiiiMiMiiMii SINDIKALNA KRONIKA Za ustanovitev deželnega podjetja za javne prevoze Delegacija stavkajočih uslužbencev SAP pri deželni upravi . Nadaljujejo se stavke pomorščakov: «C. Co-Iombo> je s težavo odplula, ustavljena ladja iVicenza) Sindikalna kronika Je še vedno i Govor Je bdi o tem, da manjka pod vplivom stavk tržaških pomor- v vsedržavni delovni pogodbi del, Sčakov za obnovitev delovne pogod- | ki je odvisen od javnih podpor koncesijskim podjetjem. Te podpore, o katerih bi moral odločati parlament, ba morale biti predvsem na račun večjih dohodkov uslužbencev in ne za kritje primanjkljajev teh podjetij. valstva. Tak odstotek že nekaj pomeni, ker maramo pač upoštevati, da ne morejo biti krvodajalci otroci, bolniki in starejši ljudje. Lani je bilo nabranih 10.186 stekleničk krvi, od teh 7.831 od članov združenja. Tendella je pri tem poudaril: »Dosegli smo lep uspeh, čeprav ne še popolnoma zadovoljivega oilja. Potrebno je namreč nadaljevati s propagando, da se povečata število članov in količina krvi. Od 4000 litrov, ki smo jih nabrali lani, moramo priti najmanj na 6000 litrov.« Že v normalnih čarih je vedno več- Njegova mati, ki ga je spremljala, je pojasnila, da si je Mauro zlomil nogo med smučanjem v Sap-padi. Burja podrla 82-letnega moža Včeraj dopoldne so zaradi verjetnega zloma stegnenice desne noge sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku 82-letnega upokojenca Federica Brucha iz Ul. del-la Guardia. __ , ____________________________Bruch, ki se je v bolnišnico za- ja potreba po krvi v raznih bolmdš- lekel z rešilnim avtom Rdečega kri-nicah in sanatorijih, v primerih hu- i ^a> Je f?a J« v jutranjih ddh nesreč, potresov, poplav itd., pa i Hraa 'j8 “gu Giuliani podrl na povsod najprej prori jo za kri, da “a mo^an sunek burje. rešijo človeška živlienja Tendella je Se pripomnil, da uživa združenje vedno večji ugled in da je v prijateljskih odnosih z združenji krvodajalcev v Sloveniji in Hrva ki. Vedno bolj pogosti so meis~bojni obiski, izmenjava mnenj in izkušenj. Zahvalil se je krajevnim in deželnim oblastem za razumevanje to pomoč, tisku, upravi bolnišnic ln centru transfuzije pa za odlično sodelovanje. V polno zasedeni dvorani gledališča Politeama Rossetti so se sinoči v okviru koncertne sezone «So-cieta dei concerti» prvič predstavili tržaškemu glasbenemu občinstvu orkester, zbor in solisti radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Ljubljanski gostje so na željo prirediteljev izvajali izključno Beethovnova dela, in je sinočnji koncert tudi bil zaključek proslav ob 200-let-nici Beethovnovega rojstva. V prvem delu programa sta bili na sporedu uvertura tEgmondv in malo izmjana 4. simfonija, v drugem delu pa oratorij «Kristus na Oljski gori» za orkester, zbor in soliste, ki je doživel svojo prvo tržaško izvedbo. Kot solisti so na- del jo popoldne pa pri svojih dobrih znancih in prijateljih v Križu. Igra «Včeraj popoldan* obravnava probleme današnjega življenja, ko premnogi starši zaradi prezaposlenosti in skrbi za večji zaslužek in uveljavljanja v družbi zanemarjajo svoje otroke in družino. Nič posebnega ni, če si potem mladina išče in najde sama odgovore in izhod iz vsemogočih problemov, ki jih prinaša življenje. Trboveljski mladinci so dobro zaigrali, posebno dobro so bile podane ženske vloge. Goste je v začetku predstavil, na kraju pa se jim s šopkom cvetja zahvalil predsednik PD VESNA Vojko Devetak. Občinstvo je napolnilo dvorano Ljudskega doma in s lo- stopili sopranistka Vera Lacič, te-1 plimi aplavzi nagrajevalo mlade narist Anton Dermota in basist! goste. Pred odhodom je skupino Dragiča Ognjanovič. | pozdravil še podpredsednik SPZ Okrog 70-članski orkester, ki ga | Mirko Kapelj. Naslednji obisk Tr-sestavljajo skoraj izključno mladi boveljčanov v Križu bo meseca godbeniki, je pod zanesljivim vodstvom dirigenta Hubada pokazal velike izvajalske sposobnosti, disciplinirano podrejenost dirigentovim hotenjem in dokajšnjo zvočno uravnovešenost v vseh instrumentalnih skupinah, kar vse je prišlo še zlasti do izraza v zantevni 4. simfoniji in posebno še v njenem drugem stavku adagio. Prav tako odlična je bila izvedba oratorija, ki ga je dirigent Hubad vouil z vedrim mojstrstvom, s, poudarjenim smislom za prednašanje glasbene misli in dognanim usklajevanjem orkestra, zbora in solistov. Do izraza je prišla vsa zvočna plemenitost glasbil, glasovna čistost zbora, ki ga je uvežbal Lojze Lebič in pa seveda študijsko poglobljeno in glasovno dognano izvajanje solistov Dermote, Lacičeve in maja. PO NASTOPU V LJESAH Beneška pastoralka v Marijinem domu Nedeljski nastov šestdesetih članov prosvetnega društva «Rečanjs iz Ljes v Beneški rimeniji v Marijinem domu v vojanu s pasto-ralko v beneškem narečju «Naš božiča, ni pomenil le prireditev v običajnem pomenu besede pač pa pravi kulturni in zlasti narodnostni dogodek v najširšem pomenu besede. B' je to praznik slovenske, beneške besede ki se je v vsej svoji čistosti in revnosti ohranila do danes. Človek ki jo je poslu-, šal že 26. decembra lani v cerkvi O- i Sv. Mariie Dobrega Sveta v Lje- be in priznanje socialnih pravic, ki izhajajo iz neprekinjenega delovnega razmerja. V nedeljo je, kljub ne povsem ugodnemu vremenu, odplula lz tržaškega pristanišča ladja «Cristofo-ro Cotombo«. Prekooceanski parnik v začetku ni mogel iz luke, ker so v nedeljo stavkali mornarji na vla. čilclh, vendar je častnikom uspelo, ne brez tveganja, odpluti brez njihove pomoči. Včeraj zjutraj pa je prekrižalo roke 36 pomorščakov na ladjd »Vi-oenzan, last podjetja «Socdeto dl Navigazione«. Ladja bo lahko odplula lz tržaškega pristanišča danes opolnoči. Drugi sindikalni spor, ki ga posebno prebivalci tržaške okolice močno občutijo, je prejšnji teden izbruhnil v podjetju SAP, last Vit-toria Sergasa. Podjetje namreč nd spoštovalo vsedržavne delovne pogodbe ln s tem povzročilo stavkovno gibanje, ki se še nadaljuje. Uslužbenci podjetja so tudi med zadnjo »avtobusno« povorko zahtevah, naj zasebne avtobusne proge preidejo v javno režijo. Pridružili so ae zahtevi vseh sindikalnih organizacij, naj se odpravijo koncesije zasebnikom ln ustanovi deželno podjetje za javne prevoze. V tem smislu je potekal tudi sestanek pri deželnem odbomdštvu za javne prevoze. Dr. Varisco je naročil glavnemu direktorju za vprašanja prevozov prt deželi, dr. Capac-cdoilju, naj sprejme predstavnike notranje komisije Sergasovega pod- Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naroč nino že sedaj! Kdor ae na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, meseč na pa 950 Ur. Odbornik Varisoo Je, pred tem, sklenil sporazum, ki na deželni ravni zagotavlja delavcem, da bodo Izpolnili vsaj gmotne obveznosti, ki Izhajajo iz tega vprašanja. Partizani in aktivisti NOB: spomnite ae Cerknega ! Seminar italijanske kulture V ponedeljek, 18. t.m., se bo v hotelu Regina začel VI. seminar italijanske kulture za profesorje italijanskih šol v Istri izven opdročja tako imenovane cone B. Seminar prireja ustanova cUniversita popo-lare* (Ljudska univerza) in je prijavljenih 40 slušateljev. Seminar bo trajal 6 dni. Predavali bodo univerzitetni profesorji. V okvir pobud mešane italijansko-jugoslovanske komisije pa spada X. seminar za učitelje, profesorje in dijake italijanskih šol s področja tako imenovane cone B. Ta seminar bo letos v Izoli, začel se bo 1. februarja in bo trajal teden dni. Kot častni gost bo prišel na seminar pisatelj Carlo Cassola, nato bodo sledila predavanja. V okviru seminarja bo tudi okrogla miza o načinu in merilih za ocenjevanje učnega uspeha glede na njegove sposobnosti. Zlom piščali med smučanjem V nedeljo so malo pred 23 .uro sprejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku otroške bolnišnice »Burlo Garofolo* 20-letnega Maura Simonicha iz Ul. M. Polo, kateremu so ugotovili zlom piščali desne noge. Slovenska skupnost o regulacijskem načrtu za zgoničko občino V nedeljski številki našega dnevnika smo objavili izčrpen članek o regulacijskem načrtu zgoniške občine, včeraj pa nam je vodja sve tovalske skupine S S v zgoniškem občinskem svetu Vladimir Rebula poslal naslednji dopis o stališču SS do tega načrta, ki ga objavljamo v celoti in brez komentarja, ker se bomo k vprašanju še povrnili. »Dne 6. in 9- januarja so se v Zgoniku sestali občanski svetovalci, kandidati in somišljeniki Slovenske skupnosti ter podrobno razpravljali o regulacijskem načrtu zgoniške ob čine. Prisotni so po daljši in podrobni razpravi ugotovili naslednje' 1. regulacijski načrt zgoniške občine je občinski svel odobril s sklepom z dne 14. marca 1968; 2. v predpisanem roku 60 dni % bilo občini predloženih skupno 24 pripomb, a je občinska u-prava čakala več kot dve leti, preden je občinska svet lahko razpravljal o predloženih pripomban; 3. regulacijski načrt ki ga je občinski svet z večino glasov odobril na seji z dne 29. decembra 1970, se bistveno razlikuje od prvotnega načrta, odobrenega na seji z dne 14. marca 1968. Zaradi tega je treba sedanji re- gulacijski načrt smatrati za popolnoma novega, kar pomeni, da mora občinska uprava uveljaviti po stopek, ki ga predvideva obstoječa urbanistična zakonodaja- Udeleženci so poleg tega Izrazili mnenje, da .je treba tako važno vpraša n.je, kot je regulacijski načrt, predložiti v javno in široko raz pravo prizadetega prebivalstva, da lahko vsak občan izrazi svoje sta lisce. Zato so udeleženci odobrili ravnanje svetovalcev Slovenske skupnosti na seji občinskega sveta z dne 29. decembra 1970, ki so izrazili pomisleke zlast; o postopku, s katerim je bila obravnavana celotna problematika. Svetovalci, kandidati in somišljeniki Slovenske skupnosti se zavedajo dolžnosti in odgovornosti, ki Vi vsi zavedni Slovenci imajo do zaščite slovenske zemlje in ohranitve narodnostne sestav zgoniške občine, vendar menijo, da regulacijski načrt, ki ga je odobrila večina zgoniškega občinskega sve ta, ne ustreza zgoraj omenjenim smotrom. Zato so sklenili, da se bodo zavzeli z vsemi svojimi silami, da bo zgoniška občina dobila regulacijski načrt, ki bo ustrezal zaščiti splošnih koristi vsega zgo niškega prebivalstva.* so peli v nemškem izvirniku. Kompetentno občinstvo je ljubljanske goste sprejelo izredno toplo in jih nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Strokovno oceno bomo objavili v prihodnjih dneh. Gostje iz Trbovelj pri p. d. « Vesna» v Križu Od prvega gostovanja Delavsko; prosvetnega druš va SVOBODA il iz Trbovelj pred kakimi petimi leti v Križu, so se razvili med PD VESNA in trboveljskim društvom redni stiki, ki z vsakim letom večajo število medsebojnih obiskov in prireditev. Ob sedanjem srečanju je gostovala mladinska igralska skupina, ki je nastopila v- soboto pri PD JEZERU v Doberdobu, v ne- lllllllllllliaiUIIIHIIIIIIIIimillllllllMIIIIIIIliillliiiimiiiiilillKIIIMSIlllllllllllllllllllllllIlllfiiillliiiiiiiiiiiiiiiiii DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV gnjanoviča. Tako zbor kot solisti j sah in včeraj v Marijinem domu, Železna plošča stisnila delavca ob železniški vagon Med razkladanjem jugoslovanske ladje «Nin», ki je zasidrana ob hangarju št. 65, je 2 stota težka železna plošča stisnila 42 letnega težaka Bruna Cosmo iz Ulice B. Angelico ob železniški vagon. Cosmo so z rešilnim avtom odpe Ijali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma stegnenice in rane na desnem kolenu sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 60 dneh. * V Druga posvetovalna komisija o perečih problemih kmetijstva V Vidmu središče za poskusno raziskovanje - Danes se sestane deželni odbor - Kdaj bo zasedal deželni svet ni še določeno ni mogel mimo misli in bridke ugo tovitve. za koliko je osiromašena naša. *uradna> slovenščina, prepolna tujih primesi. Prostor nam. fci. ne dopušča, da bi omenili vse igralce in pevce, ki so nastopili v tej pastoral-ki. o kateri bo treba v prihodnje kaj več napisati in jo primerno oceniti, zakaj res je vredna vse pozornosti, tako z narodnostnega kot izrecno dramaturškega pogleda. Dejali bi le to. da so se beneški amaterji z vso ljubeznijo spoprijeli s to božično igro. ki žiti posega v problematiko beneških ljudi in pripravili v režiji inž. Ea bia Boninija ter kaplana Rina Markiča. ki je poskrbel tudi za glasbeni del predstave in na včerajšnji prireditvi zaradi obolelosti enega od igralcev vskočil v igro v vlogi i pastirja, res prijetno in tudi igralsko zanimivo predstavo. Pred samo prireaitvijo. med katero so sodelovali še mešani nevski zbor »Rečani* iz Ljes. moški kvartet ter kitarist Franko Černo-ta, ki je povezoval vse prizore, je v imenu prirediteljev spregovoril številnemu občinstvu, ki je do zadnjega Kotička napolnilo Marijin dom, inž. Franko Volpi. značilnost letošnjega božičnega koncerta je bila, da so bili na programu pretežno slovenski tržaški skladatelji, ki so pisali ali pišejo glasbo na božično tematiko, pa naj bo ta izvirno ali pa priredba, ljudskih melodij, kot solistka je učinkovito nastopila ga. Ljuba Berce - Košuta. Združeni zbori so zapeli pesmi sledečih skladateljev: G. Riharja - S. Premrla, E. Hochreiterja, B. Arniča, I. Grbca, P. Merkuja, J. Gruberja - U. Vrabca, Zorka Hareja F. Venturinija in S. Maliča. Koncertu je sledil blagoslov, na kar so pevci skupno z ostalimi verniki zapeli še tri cerkvene pesmi. Dva priletna moža podlegla poškodbam Včeraj kmalu po 7. uri je na ortopedskem oddelku podlegel poškodbam 84-letni Angelo Flego iz Ul. Pindemonte 4. Flego, ki je 6. t.m. zdrsnil in nerodno padel v stanovanju, so v soboto sprejeli v bolnišnico zaradi zloma stegnenice leve noge. Nekaj ur kasneje pa je na nevrokirurškem oddelku umrl 68-letni Mario Pepeani iz Ul. Diaz, ki je v nedeljo nerodno padel v stanovanju. Pepeanija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Prosvetno društvo ^Slavko Škamperle» čestita svojemu dolgoletnemu članu in odborniku ALBERTU URDIHU ob njegovi 75.letnici in mu želi še mnogo zdravih in veselih let Ob 25-letnici poroke Jožeta in Ermice Seražin čestitata in voščita obilo sreče sin Antek in hčerka Marinka. Razna obvestila Združenje staršev dijakov drž znan. liceja »France Prešeren« obvešča vse odbornike, da bo l. seja v letu 1971, v sredo, 13. t. m. ob 19. uri v šoli’ na Vrdelski cesti Ta teden bodo zopet začele dedovati stalne posvetovalne komisije pri deželni upravi. Druga komisija se bo sestala jutri. Na dnevnem redu Je razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev deželnega si edišča za eksperimenta-cijo v kmetijstvu ter o drugem osnutku, na osnovi katerega nameravajo uvesti zaščito ribjega boga-stva in ribolova v notranjih vodiJi Furlanije-Julijske krajine. Poleg te-ga bodo odborniki začeli razpravo tudi o dveh zakonskih predlogih, za katero se je pobuda porodila o canskih načrtih za razvoj kmetijstva ter urejuje izvajanje predvidene decentralizaci je deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Ustrezni predlog je dala svoj čas skupina komunističnih svetovalcev, prvi podpisnik pa Je svetovalec Mo-schiond. Drugi zakonski predlog, za katerega so dali pobudo prav tako komunistični svetovalci ,in ki ga Je prvi podpisal svetovalec Ooghetto, pa prinaša vrsto pravil za demokratični razvoj gorskega gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini. Člani komisije bodo Jutri dopoldne obiskali postajo za kemično spertmentiraule v Vidmu in podobno ustanovo v Gorici, popoldne pa se bo začela razprava o ustrezni problematiki. V smislu zakonskega osnutka na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja, bosta omenjeni središči v Vidmu in Gorici v bližnji bodočnosti prenehali poslovati, njune pravice In dolžnosti. Imetja ln bremena pa bo prevzelo deželno središče za sperimentiranje v kmetijstvu. V tej zveat velja pripomniti, da je dežela z kakonom štev. 32 lz leta 1968 prevzela dolžnosti države v konzorciju, ki finansira videmsko in goriško ustanovo, ter se obvezala, da bo preuredila celotno področje kmetijske spertmentedje v Furlaniji- Julijski krajini. Pozneje sc Je ministrstvo za kmetijstvo ln gozdarstvo s posebnim dekretom povsem umaknilo lz konzorcija za finansiranje goriške in videmske ustanove, na njegovo mesto pa Je stopila dežela. Z združitvijo obeh ustanov v enotno organizacijo za sperimentiranje v kmetijstvu bo deželna uprava zadostila načelnim zahtevkom omenjenega zakona, ki predvideva kakor rečeno temeljito preureditev celotnega vprašanja. sperimentiranje ln uvajanje novih tehnik v kmetijstvo, kakor tudi za zbiranje ustreznega materiala. Glavni sedež središča bo v Vidmu, v Gorici pa bodo odprli poseben operativni odsek. Dežela bo opremila središče z vsem potrebnim za raziskovanje na raznih področjih domačega kmetijstva, poskrbela pa bo tudi za objavljanje Izsledkov eksperimentalnega delovanja. Prav tako bodo posredovali središču dosežke, ki Jih bodo na tem področju zabeležili v državnem in mednarodnem merilu. Danes dopoldne se sestane deželni odbor. Kdaj se bo ponovno sestal deželni svet, pa ni še znvio, ker ni btt v tem pogledu doslej določen noben datum. Koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Antona N. Koncert božičnih pesmi, ki ga prireja že več let «Zveza cerkvenih j pevskih zborov na Tržaškem» je j že postal tradicionalen. Prejšnjo j nedeljo 3. t. m., je Zveza priredila koncert v župni cerkvi v Beneški Sloveniji in sicer o Št. Petru ob Nadiži, to nedeljo popoldne pa v cerkvi sr. Antona Novega Cerkev je bila za to priložnost polna ljubiteljev slovenske nabožne božične pesmi. Pred koncertom je škofov vikar msgr. Lojze Škrlj imel priložnostni govor po ka erem so se na stopnicah glavnega oltarja z brali združeni mešani cerkveni zbori, ki so pod vodstvom Janka Bana in ob spremljavi dr. Zorka Hareja na harmonij zares lepo in ubrano zapeli celo vrsto božičnih pesmi. Vsako pesem je ob začetku razložil recitator Miro Opelt. Glavna Ljudska prosveta Glaibena matica Trit. Prihodnja va. Ja mlaomskega mešanega pevskega zbora bo danes, 12. t. m. ob 19. uri na šoli Glasbene matice, Ul. r" Manna, 29. Priporočamo točnost. SPD Tabor Opčine vabi svoje člane na občni zbor. ki bo v sredo, 20. Januarja ob 20. url (prvo sklicanje) v prosvetnem domu na Opčinah Dvo rana bo ogrevana! Odbor SPDT organizira v nedeljo, 17 t m. avtobusni izlet v Trbiž za tečaj! r.ike in spremljevalce. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do četrtka, 14. t. m. Prosvetno društvo Prosek - Kontovel priredi v nedeljo. 17. t. m. izlet na sneg y. Kranjsko goro z avtobusom. Včeraj-danes Srečanje jugoslov. carinikov v Sežani V soboto zvečer je bila v hotelu Triglav v Sežani tradicionalna družabna prireditev, ki jo vsako leto v tem času prireja sindikat obmejnih carinarnic za svoje nameščence. Srečanje je otvoril član sindikalnega odbora Tomo Arandjelovič, ki je skupno s predsednikom sindikalne podružnice Franjom Hudobno in drugimi tovariši pripravil sobotni večer. Arandjelovič je v svojem kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče carinike in goste. Med gosti smo opazili sekretarja občinskega komiteja ZK Andreja Franetiča, predsednika sindikalnega sveta občine Sežana Emila Sovdata, predstavnika skupščine občine Jžoe-ta Renerja, Jugoslovanske ljudske 1 armade Slavka Marčelija, koman- Novo središč« bo skrbelo tako za dirja obmejne milice Franca Gan- Danes, TOREK, 12 januarja TATJANA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 8.59 — Luna vzide ob 17.38 in zatone ob 8.29. Jutri, SREDA, 13. januarja VERONIKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,1, najnižja 5,3, ob 19. uri 5,8 stopinje, zračni tlak 1022,4 stanoviten, veter severovzhodnik 34 km s sunki 81 km na uro, vlaga 43.odst., ne. bo 3 desetine pooblačeno, morje moč. no razburkano, temperatura morja 7.5 stopinje. HOJSTVA. SMRTI IN RUHOKt Dne 11. januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 26 oseb. Umrli so: 6 dni stari Roberto Glu. stolisl, 67.1etnl Vlttorio Poldrugo, 73-letna Paola Sain vd, Černič, 2 me. seča stari Luca Paiero, 73.1etna Arne. )ia Callln vd, Sossi, 78-letna Emma Gomezel, 75.1etnl Pasguale Falllace. 89.1etna Emma Marinuzzo vd. Flego, 89-letna Maria Cicerla, 60-letna Vera Brettauer, 88-letna Anna Llpolt por. Monico, 71.1etna Olga Drufovka, 77. letni Ernesto Lanlszevvskl, 83.1etna l.uigla Gerbec, 88-letni Carlo Ottone Claus, 76-letna Maria Cecada. 71.1etna Vlttorla Sdoc por. Coretti. 63-letni Narclsio Russlgnan. 43.1etna Lldla Massara por. Gabersl, 89.1etna Ange. lina Nlcolausi vd. Mucchlut, 73.1etnl Giuseppe Vattovanl, 44.1etni Stanlslao Simunlch, 84-letna Costantlna Ropre. tleh, 84.1etnt Angelo Flego, 54-letnt Vlncenzo Varesano, 76.1etnl Antonio Zanuttln tarja ter postaje milice Sežana Antona Dolenca in druge. Poleg o-menjenih so se večera udeležili vsi aktivni cariniki s soprogami, kot tudi bivši cariniki, ki živijo v Sežani. Po večerji je upravnik carine, Evstahij Zadnik razdelil nagrade dvema carinikoma, ki sta v službi v Sežani že več kot 15 let in sicer Milanu Ljubojeviču in Milanu | Sušnjarju. Povedati moramo, da so 1 tudi prejšnja leta na tem srečanju podelili podobne nagrade ostalim carinikom, ki so v službi v tem kraju petnajst in več let. Po uradnem delu srečanja se je razvila zelc prisrčna družabnost, ki je trajala do pozne ure ob zvokih domačega orkestra. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do 16. ure) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15. 1NAM Al Cammello, Drev. XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul Istrla 35, Chla. rl - Crottl, ul. Tor Š. Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 16.3« do 6,30) Busolinl, Ul, P. Revoltella 41, Plz. zul - Clgnola, Korzo Italia 14, Pren. šini, Ul. T, Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana l V Slovenskem klubu bo govoril danes ob 20.30 fotoreporter MARIO MAGAJNA o ZADNJI KRAŠKI OHCETI Predavanje spremljajo številni diapozitivi. Vljudno vabljeni I Gledališča VERDI Opera »Lulua Za tretjo predstavo opere »Lulu*, W bo danes ob 20.30 za red B v par-terju in ložah ter za red A na balkonih In galerijah, se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI •Veseli angeli« Danes bo v gledališču Rossetti na sporedu prva predstava glasben« komedije Garineia in Giovanninija «AngelI in bandiera« z Ginom Bra-mierijem in Milvo v glavnih vloga®- V jeziku podzemlja so «angeli» zaščitniki «nočnih lepotic«, biti «in ban. diera« pa pomeni zanje, da so vest li Garinei in Giovannini sta tokrat predvsem «in bandiera«, tekst sta. na-pisala v sodelovanju z lato Fiastfl scene je oskrbel Enrico Job, glasb* Bruno Canfora, koreografijo pa Gin* Landi Poleg Milve in Bramlerlja nastopajo še Toni Uccl, Isabella Guldni' ti in Giusl Rasoani Dandolo skup®* s solisti baletnega ansambla Pri blagainl v pasaži Protti sprejemalo rezervaciie za ponovitve d* četrtka Predstave so izven abonmaja In se bodo nadaljevale do ned*-lie. Abonenti na sezono Teatra Sta-bile Imaio popust AVDITORIJ Danes ob 16. url otroška Igra »Ferdinandove dogodivščine«. Bordonova pravljica bo na sporedu tudi Jutri i* v četrtek popoldne. • • • V Nemškem kulturnem Inštitutu b° danes, 12 t. m ob 19. uri predaval časnikar Mario Nordio o temi «L>v> Berlina« na osnovi najnovejših oseb nih vtisov. Nazionale 15.00 «11 re delle tsoie»-Charlton Heston, Geraldine Chaplin-Technicolor. Eden 15.00 «Le coppie«, Monica Vitti-Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom Fenice 15.30 «Operazione crepes 5«-zette«, Julie Andrevvs. Rock Hudson. Technicolor Grattacielo 16.00 «La prlma notte d«1 dott. Danieli industrlale, col coib plesso del giocattolo«. Lando Buz-zanca, Katia Christlna, Saro Urti. Prepovedano mladini pod 14. leto®. Excelslor 15.00 «Vamos a matar cof*-paneros«. Franco Nero Tomas Mil lian. Ritz 16.00 «La moglie del prete«, Sb fia Loren, Marcello Mastroianni-Technicolor. Alabarda 16.30 «11 trono dl fuocO»-Cristopher Lee, Maria Schell. Pr* povedano mladini pod 18 leto®1-Colorscope. Filodrammatico 16.00 »Indlo Black*’ Yul, Brynner. Technicolor. Aurora 16.00, 19.00 , 22.00 «Borsalinn»' Alain Delon. Jean Paul Belmondn-Technicolor. Cristallo 16,30 «11 prete sposato«, R®*-sanna Podesta, Lando Buzzanca. Te' chnicolor. Prepovedano mladini P®11 18 letom. Capitol 15.30 «Nini Tirabuscld«, la dolina che inventO la mossa*, Mont** Vitu. Sylva Koscina, Nino Taratil*' Gastone Moschln Peppino De Fillb po. Technicolor. Moderno 16.00 «Metello», Massimo 8*' nleri, Ottavlo Plcrolo. Lucla Bo5e-Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Qmlcidio *‘ neon per 1‘lspettore Tlbbs«, S. P®1, tier. Martin Lanlau Technicolor. Ideale 1600 «1 cannonl dl S. Se®*-stlan«. Anthonv Qulnn, Anjaneti* Comer, Charles Bronson. Tech®' color. Imrero 16 00 «11 Presidente del B®r' gorosso Foothall Hub« Alberto Soldi Technicolor Astra 16.00 «Marnie», Sen Conncrf' Tlppi Hendren. Technicolor PreP® vedano mladini pod 14. letom. Abbazla 16.00 »I diavoli della gu«(' ra«, c.uv Madison. Pascal Petlt. T* chnicolor. KINU «|KIS> PROSEK predvaja danes oh 19.30 barvni avantur1 stični film, L’UOMO DEL COLPO PERFETTO Igrajo: Richard Harrison in Alida ChelM, BANCA Dl CREOITO Dl TRIEST* TRŽAŠKA KREOITNA BAN^ TRST • Ulica F Filzi št 10 fal 38101/38045 opravila vse Deričiia posla kuDuie »u|o valu*6 VčeralSnii odkupni devizni lef®^ Amenšk. dolar 620,'' Kanadski dolar 590,'' Brit. Sterling 1.475,*^ Švic. frank 142/*" Franc, trank 110,-" Belg frank 12,'' Hol florlnt 172,*' Nemška marka 170, Avst šiling 23,8® Dinar 42,-' Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Olge fovke daruje Rozalija Žago 3.000 v za Dijaško matico Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da Je v soboto, 9. t. m. umrla OLGA JAZBEC vd. DRUFOVKA Ml Adrijana z možem, vnukinja Shella, sestre, sestrična, nečaki ln drugi sorodniki. Trst, 12. januarja 1971. GORIŠKI DNEVNIK POJASNJENA ZAGONETNA NAJDBA TRUPLA V MILANU Bolgarskega begunca Kožuharova ubil rojak iz taborišča v Padričah Begunec Pavlov, ki je obtožen umoraC je ušel tik pred aretacijo, policija pu je prijela njegove sodelavce Filipova, ki je po lastni izjavi prisostvoval umorur ter še dva mlada Bolgara, ki sta vrgla umorjencev avto v morje Policija je včeraj popoldne dvignila avto iz morja ob pomolu Audace PROBLEMI KRMMSKE OBČINE S TOLSTOJEVO DRAMO hrane. Hrano, ki jo je zauždl sobi, si je raje kupoval. , ’hpova so precej časa opazovali J? končno so se odločili: v soboto Tjb-aj so šli ponj. Fant se je ?°le*el in sledil agentom na kve-thro. Hoteli so povabiti na zasli-( hje tudi Filipovega 23-letnega pri-‘atelja Ivana Pavlova, a ta je pol c,. P1"6! izginil brez sledu. Filipov je po začetnem zanikanju madežev, je bilo vozilo vseeno pre- V6Č nevarno '■ ....iiii»Hiiiiiin»miiiiiiuii8iiiiii»iiiimiiii»iiimimiM»iiiiiiii»iiiiii»Mi»iiiiiii*iiiiiMiMMi» Pavlov se je zavedal, da se mora j VESTI Z ONSTRAN MEJE odkrižati inženirjevega avta. S fan- j----------------------------------------------------. torna, ki sta mu oprala avto, in s j Filipovim se je 17. decembra o- j pravil v Trst, nekaj časa krožil po j mestnih ulicah in se končno odločil, j da morata Pelov in Nikolov vreči avto v morje. Fanta sta ubogala in vrgla zaradi burje in slabega vremena neopazno avto s pomola Prvi par, Mario Mišigoj iz Pevme in Matejka Bitežnik iz Pavkmi VinTilipotvu, « rtf S Nove Gorice’ Je Poročil novogoriški župan Rudi Šimac zamenjala ubitemu Kožuharovu o-1 Lani 494 zakonskih zvez, od tega 49 ženinov iz Italije ropan denar (dobila sta 300.000 lir, ' s katerim sta plačala fantoma pranje), v baru ob nabrežju. Filipov, Pelov in Nikolov so sedaj v koronejskih zaporih; prvi pod obtožbo soudeležbe pri umoru iz roparskih namenov, druga dva pa, da sta nudila. Pavlovu in Fili-povu pomoč. Proti Pavlovu so izdali tiralico. Domnevajo, da se bo hotel umakniti v kako drugo državo, najbo ljverjetno v Švico. Fant je nevaren, saj ima pri sebi nož in samokres. Iz taborišča je zbežal s kovčkom in plaščem, ki ju je ukradel rojaku. O Pavlovu pravijo, da je bil v Sofiji obsojen zaradi tatvine. Ko je prestal kazen je hladnokrvno ubil človeka, ki je pričal proti njemu in se nato zatekel kot... politični begunec v Italijo, kjer je dobil varno zatočišče. Avto, katerega sta Pelov in Nikolov v petek proti Večeru pognala v morje, s čimer sta hotela zabrisati vsako sled zločina, so včeraj potegnili na pomol Audace. Zaradi burje in razburkanega morja so se morali gasilci močno potruditi pri delu, a najtežji posel sta imela potapljača Benet in Mica-tovic, ki sta se morala bb temperaturi 6 do 7 stopinj potopiti kakih 14 m. Ko so avto, ki je bal 15 m od obale, potegnili na suho, so ga dr. Petrosino, maj. Morandini in drugi preiskovalci temeljito pregledali. V prtljažniku je bilo nekaj perila, čevljev in oblek, knjige tehnične narave, šestilo, zvezek z zapiski, neki dokument, ki je podoben šoferski izkaznici, dva teniška loparja, par rumenih rokavic in razne drobnarije. Bil je precej razbit, zaradi česar so poklicali na pomoč izvedence cestne policije, ki bodo skušali ugotoviti vzroke. s katerim smo ob začetku sezone proslavili petindvajsetletnico svoje predvojnih j ga neprekinjenega delovanja in prav j te dni želi velik uspeh na gosto- Malokdo med številnimi, ki gre- vanju po Sloveniji. To je mogočna do tod mimo. se pred to črno ljuaska drama Leva N. Tolstoja tablo ustavi, včasih pa ie vseeno Moč teme zanimivo brati politične bedarije, j Moč teme sodi med tiste večno ki jih ti ljudje pišejo za notranjo uporabo. Za to priložnost smo izbrali delo. ; za njo. Udarila se je v levo koleno. Ob priliki 65-letnega jubileja pevovodje Dorija Klavčiča iz Podgore, mu čestitajo prijatelji iz Sovodenj. zuiijv. i ~ ~ r svojo vabljive in pretresljive tekste, ob __________ j katerih gledališča preizkušajo svo- Včeraj '"smo"''videli *zmagovito» i je umetniške zmogjlvosti, ko hkrati *•! i • » T _ u l rnraiu/iln -n n »1/1 i tj jr. poročilo poveljnika zloglasne tolpe banditov «X Mas-:. princa V aferi a Borghese, ki rhvalh edinico, ki je med vojno službovala v Gorici, zaradi r.zmaqe-» na trnovski planoti proti edinicam partizanskega 9. korpusa. Ta edinica. bataljon *Fulminet, če se ne motimo, je po poročilu Borgheseja bila skoro uničena, vendarle ie «zmagala» ter so jo zaradi te tzmagen premestili na drugo važnananestov no fronto Pustimo ob strani rzmctgo», saj se vsi, ki so takrat živeli v Ganci, spominjajo, kako so jih na prave pri delu, ki so cesto po- Trnovski planoti takrat «fasali» ma- manjkljive. Protestno noto so poslali tudi ganskemu prefektu ter zahtevali njegovo posredovanje. Za petnajst dnd so pridržali v tržaški bolnišnici 50-letnega Jožefa Pierija iz Devina 11, ki je prejšnji večer ob 22. uri zavozil z avtom s ceste ter treščil v obcestni kol. Pri tem si je polomil nekaj reber, se poškodoval na desnem kolenu in na glavi. Dvajset dni pa bo ostal na zdravljenju 49-letni Marcello Nezich iz Ronk, Ul. Valtellina 50, ki je padel popoldne ob 15. uri z mopedom ko se je peljal od Doberdoba navzdol. Pri tem se je udaril v lobanjo ter se ranil nad desnim očesom in na licu ter na desnem kolenu. sovci in kako so lih Nemci zaradi tega «junaštva* premestili o pokrajine takratne socialne republike, ker niso hoten imeti zaveznikov, ki se niso znali boriti Omenimo raje smoter tega poročila. Obuditi protislovenstvo na podlagi nekaterih vojnih dogodkov, katerim so takrat nekateri v Gorici nasedli. Da zaključimo se še vprašamo: ali ni to objavljanje v nasprotju z zakoni in ustavo italijanske republike, ki ne devušča obujanja vi propagiranja nekdanje fašistične stranke? Kaj meni o tem krajevna državna oblast? računajo na ugoden od z- najširših plasti obiskovalcev. Toistoj kaže v njej propad človeka v nezadržnem vrtincu greha. Napisal jo je po resničnih dogodkih; da bi z njo posvetil sloju ljudi, so vse oblike zla kar najpreprostejše in najbru-talnejše in drama je ob svojih prvih uprizoritvah, potem ko je bila dolgo prepovedana, izzvala izredno burne reakcije, pa čeprav je Tglstgj, npsUkal demonično silo teme samo zato, da bi pokazal vso lepoto luči. Režiser Moči teme je Jože Babič, mojstrski oblikovalec dolge vrste izjemnih uspehov našega gledališča, kot sodelavca pa sta mu ob strani kostumografinja Anja Dolenčeva in scenograf Sveta Jovanovič. Anisjo in Nikito igrata Bogdana Bratuževa in Anton Petje, kar je tudi njuna nastopna vloga v našem gledališču. V ostalih vlogah sodeluje ves igralski zbor, pomnožen s številnimi statisti. Slovensko gledališče v Trstu Prometni nesreči dveh kolesarjev Za petnajst dni so pridržali na zdravljenju kolesarja 52-letnega Gianfranca Verbana iz Ul. Sv. Mihaela 269. Na vogalu pred sodiščem V gradu Kromberk pri Novi Go-1 ma sta potem čestitala in Jima tetici so v soboto dopoldne odprli | rotila darili tudi ravnatelj goriške- nove prostore za sklepanje zakonskih zvez. Gre za tri sobe, namreč čakalnico, poročni prostor ta prostor za podpisovanje dokumentov, ki so sodobno urejene In opremljene. Na stenah vise dragocene slike iz galerije primorskih likovnih u-metniikov. Stroški za ureditev prostorov in nabavo potrebne opreme so znašali okoLi 5 milijonov starih dinarjev, denar pa so čliald občinska skupščina in zasebni gostilničarji v Novi Gorici. V novih prostorih, M omogočajo slavnostno vzdušje, sta prva sklenila zakonsko zvezo Mario Mišigoj, mehanik iz Pevme ln Matejka Bitežnik, gostinska delavka te Nove Gorice. Poročil ju Je novogoriški župan Rudi Simac. Novoporočenoa- ga muzeja Branko Marušič ln lastnik gostišča »Grajska klet* Milko Furlan. V novih prostorih v fcrem-berškem gradu so se v soboto potem poročili še trije pari. Poroke so doslej opravljali v občinski palači v Novi Gorici, vendar so tamkajšnji prostori zaradi velikega števila parov postali neprimerni. V Novi Gorici se namreč radi poročajo mladi ljudje te vse Slovenije in tudi te Italije. V tej občini Je bilo na primer v letu 1970 sklenjenih skupaj 404 zakonskih avee, od tega v Novi Gorici 343, preostalih 161 pa v okolici. Med za konci Je bilo 49 ženinov te Italije ter ena nevesta te Zvezne republike Nemčije. Danes dopoldne bodo pokopali 19-letno Vido Nanut iz Štandreža, ki je v nedeljo dopoldne umrla v go-riškem sanatoriju. Pokojnica je bila hči Iiojzeta Nanuta, ki ima na Pilošču v Štandrežu znano gostilno. Že pri desetih letih se .ji je pripetila huda nesreča, ki je do-oela spremenila njeno življenje. Nekega dne se je igrala na Rojah. Takrat je bilo na letališču veliko letal, Iti so vzletala in pristajala. Med ropotom letalskega motorja je stekla čez progo, ne da bi se prepričala, če je prosta. Vtem je pripeljal vlak in jo povozil. Odrezalo ji je obe nogi in desno roko. Dolgo let je preživela v bolnišnicah ter se dodobra ozdravila. V letu 1951 pa je zbolela na pljučih ter od takrat dalje skorajda ni prišla več domov. Mlada Vida je v svojem življenju pretrpela dosti hudega. Vse je pogumno prenašala Čeprav ni nikoli hodila v slovensko šolo, ker je bila najčešče v italijanskem oko lju, je lepo pisala slovenski. Rada se .je spominjala svoje vasi ter znancev. Domači kraj ji je bil vedno živo pred očmi, pa čeprav ga od otroških let dalje skorajda ni več videvala. V bolnišnici se je naučila klekljanja. S svojimi deli se je udeležila večjega števila raz stav ter prejela tudi prve nagrade. Njena smrt je hudo odjeknila po vsej vasi. Pogreb bo krenil danes ob 10. uri iz mrtvašnice sanatorija «San Giusto* v Gorici v štan-dreško cerkev, od tem pa dalje na pokopališče. tlllllllllllltllllllllllllltINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIISlUIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimillllllMtIIIIIIII NA POBUDO ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA DOM Uspelo srečanje udeležencev lanskega štafetnega teka Predvajanje filma o štafetnem teku, ki je važen dokument - Pozdrav športnega združenja Dom je prinesel Martin Tomažinčič Popolnoma natrpana dvorana na i na tudi razstava slik s te prire-Verdijevem karzu je v soboto zve- ditve. čer še enkrat dokazala, da se naša Prizadeti družini izrekamo naše sožalje. Fašisti o ^zmagovitih* masovcih Pred sedežem noriške MSI na Korzu Italija je nameščena propagandna tabla te stranke, na kateri najdemo od časa do časa zanimive SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Lev N. Tolstoj MOČ TEME v četrtek, 14. januarja oo 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI Se vedno se sprejemajo tildi abonmajska predplačila. Darovi in prispevki mladina navdušuje nad takimi prireditvami športnega značaja, kot je bil lanski štafetni tek po slovenskih krajih na Goriškem, ki so navezane z motiviko iz naroetaoosvo-bodilne borbe. Za lansko prireditev, ob priliki prvomajskega praznovanja v števerjanu, je dalo pobudo števerjansko prosvetno društvo »Briški grič*, pri prireditvi sami pa so sodelovala napredna prosvetna in športna društva na Goriškem. V soboto zvečer so se, na pobudo športnega združenja «Dom», zbrali v glavnem vsi, ki so na takratni mogočni prireditvi sodelovali. Poleg teh smo opazili tudi nekatere politične predstavnike gori-ških Slovencev ter voditelje številnih prosvetnih in športnih društev. Zelo veliko pa je bilo mladine. Prireditev je otvoril član odbora Športnega združenja Dom Martin Tomažinčič, nato so vrteli film, ki ga je na lanski prireditvi posnel Zdenko Vogrič. Na filmskem platnu smo videli pričetek prireditve na jameljskem pokopališču, tek po cestah naših občin, mogočne prireditve v Doberdobu in v Sovodnjah, postanke štafete z govori na Poljanah, na Vrhu, v Gabrjah, v Štandrežu, na goriškem pokopali šču, na goriškem Gradu, v Pod gori, v Pevrni in končno veliko manifestacijo v Števerjanu. Na filmskem platnu so se vTstili znani obrazi nastopajočih, med ka terimi jih je bilo veliko prisotnih v dvorani. Na stenah dvorane je bila ureje- Po predvajanju filma se je v dvorani razvila prijetna domača zabava. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randac do, sporoča, da bo v soboto 16. t.m. ob 18. uri v šolskih prostorih obi čajni mesečni roditeljski sestanek Starši in njihovi namestniki so vabljeni. Za krvno banko v Goriri so darovali: Bruno in Mariucria Zulian v počastitev spomina svoje mater« Adriane 5.000 lir; Mestna posojilnica v Gorid 100.000; Vittorio Monolo 20.000; Bianca Tram 3.000; družina Peliegrini 5.000; družina Abuja v počastitev spomina pok. Ernesta Lodigiani 10.000 lir; družina Gruso-vin v počastitev spomina Marije v d. Spazzapan 5.000 lir. VERDI: 17.00—22.00 «Tic, tdc, tic, esplode la vManza», G. Brovm la ta G. Kennedy; kanemaskapsU film v barvah. CORSO: 16.30—22.00 «La moglte dri prete», S. Loren m M. Mastroian-ni. italijanski barvni film. MODERNISSIMO: 17.30-22.00 »lat legge del mitra*, C. Branson ln S. Gobat; ameriški film; mladini pod 16. letom prepovedan. VITTORIA: 17.15 «Le framcesl d oanfessano)), Cristtae Davray in Marlene Aleicandre, francoski barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE: 17.00—21.30 «Speedy e Silvestro indagtae su un gafcto al dl sopra dl ogni sospetto*, ki-nemaskopska barvna slikanica. Lepo predavanje Kmečke zveze v Števerjanu Velik uspeh je imelo predavanje o kletarstvu in vinogradništvu, ki ga je v Števerjanu priredila Kmečka zveza. Predaval je ravnatelj zadružne kleti v Dobrovem inž. Zvonimir Simčič in po njegovih izvajanjih se je razvila živahna diskusija. Številne prisotne domače kmetovalce je pozdravil predsednik Kmečke zveze, domačin Avgust Šte-kar. V petek bo, prav tako v dvorani prosvetnega društva »Briški grič*, nadaljevanje tega prvega predavanja. Tudi tokrat bo govoril inž. Simčič. Kmečka zveza vabi, da se tega predavanja udeleže vsi tisti, ki so bili prisotni prejšnji teden, pa še drugi kmetovalci, ki niso mogli priti prejšnji teden. Pričetek ob 19.30. «Corsari», Giu-Cinemaskop v Tržič AZZURRO: 17.30 liano Gemma. barvah. EXCELSIOR: 16.00: «Venga a prem. dere un caffe da noi», Ugo To gnazzi, tanemaskop v barvah PRINCIPE: 17.30 «La vera starte di Frank Mannata*. Margaret Lee J. Hunter V barvah. A o vri tiorica SOČA (Nova Ganca): ((Nezvesta žena«, Iranc. barvna film — bb 18. ta 20. SVOBODA (Šempeter): ((Nihče M more pobegniti*, angl. barvni film — ob 18. ta 20. DESKLE: Danes zaprto. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: «Dr. Živagoi, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna «VUla S. Giusto*, Korzo Italija 244, tri. 3838. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči ja v Tržiču dežurna lekarna Dott Ri-smomdo - Ulica Toti 52, tri. 72701. jk v Koroški kulturni dnevi v decembru v Celovcu Zgodovinska pot in današnji položaj koroških Slovencev Čeprav smo pred dnevi na kratko že poročali, se danes vračamo k (»lovskim koroškim kulturnim dnevom, ki jih je v dneh 28., 29. in 30. decembra lani že v drugič organiziral pripravljalni odbor o-beh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Glavna tematika kulturnih dni se je glasila tZgodovinska pot in današnji položaj koroških Slovencev» Celovški tednik »Slovenski vestnika, ki v uvodu zadevnega poročila ugotavlja, da je bala »udeležba na kulturnih dneh zelo zadovoljiva*, nadaljuje: Kot prvi je spregovoril na kulturnih dneh dr. Franci Zuiitter o »pravni zaščiti koroških Slovencev*. Dr. Zvvitter je navezal na aktualne dogodke v zadnjem letu in nato govoril o formalno-pravni plati manjšinske zaščite koroških Slovencev. Uvodoma je omenil, da pravna zaščita ni privilegij, kajti privilegij dviguje posameznika ali skupino nad druge. Referent je skušal podati nato definicijo »narodnostne manjšine*, razpravljal o pravi in nepravi manjšini, se ustavil pri oblikah individualne in kolektivne zaščite narodnih manjšin, pojasnil, kdo je v Avstriji pristojen za manjšinsko zakonodajo ter naštel veljavna tozadevna avstrijska in mednarodna zaščitna določila. Nakazal je tudi primere manjšinske zakonodaje na šolskem in sodnem področju ter se ustavil pri členu 68 sen-žermenske [»godbe, ki je pomemben za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Ta člen govori o kulturnih prizadevanjih manjšine, ki se morajo finančno podpreti s strani države, dežele in občine. V tej zvezi je opozoril na prakso zvezne ter Koroške in gradiščanske deželne vlade. Predsednik Zveze slovenskih organizacij je nato spregovoril o členu 7 avstrijske državne pogodbe in navrgel vprašanje, ah ta člen zahteva posebno izvedbeno zakonodajo in menil, da pri členu 7 gre v prvi vrsti za individualno manjšinsko pravo, ki pa ima tudi močne zarodke kolektivne manjšinske zaščite. Zgodovinar dr. Janko Pleterski je govoril o plebiscitu pred petdesetimi leti. Svoja raziskavanja o koroških Slovencih je že pred leti objavil v knjigi »Politična in narodna zavest na Koroškem*, ki je izšla pri Slovenski matici v Ljubljani. Dr. Pleterski je po nadaljnjih študijah in predvsem na podlagi gradiva raznih volitev mogel še bolj jasno povedati, da so izid plebiscita na Koroškem odločili socialni demokrati, oziroma, da je bil izid plebiscita odločen, ko so se opredelili socialni demokrati. Pleterski je v referatu nakazal taktiko socialno demokratske stranke v plebiscitnem času: stranka je govorila o pravici prebivalstva do samoodločbe. Odločitev pri plebiscitu potemtakem za to stranko (in tudi za druge meščanske stranke) ni bila narodnostna odločitev. V propagandi se je socialno-demo kratska stranka trudila, nevtralizirati slovensko narodno zavest s tem, da je dajala zavednim Slovencem obljube in jamstva za obstoj. Predavatelj pa je v svojih izvajanjih premalo upošteval razvoj te stranke v zadnjih letih monarhije, ko .je izgubila mnogo revolucionarne substance in postala pretežno meščanska stranka, ki .je zavrla s svojim reakcionarstvom razplet srednjeevropske revolucije. O vlogi taborskega gibanja v oblikovanju narodne zavesti koroških Slovencev je ref eri ral dr. Janko Zerzer. Njegova izvajanja so temeljila predvsem na delih Ivana Prijatelja, Pleterskega m Vošnjaka. Morda .je bila premalo prikazana povezava narodnih zahtev s socialnimi na koroških taborih: težko bo zdržala tudi trditev, da avstrijski vladi tabori od vsega začettka niso bili po volji. Referat o vlogi Janežiča in Mohorjeve družbe pri oblikovanju slovenskega kulturnega prostora je prispeval dr. Regmald Vospernik Zadržal se je predvsem pri delo Antona Janežiča. Dr Erich Vrunč je osvetlil, kako se uporabljata termina «win-disch* in «slowenisch» v nemškem knjižnem jeziku. Prunčeva izvajanja je dopolnila dr. Breda Pogorelec, ki je govorila o tematiki »Narečje ali knjižni jezik v drugi polovici 19. stoletja* Prunč se je ukvarjal med drugim z vprašanjem, kdaj je dobil termin «win-disch* pejorativen prizvok. Nadalje je razpravljal o vprašanju čistosti ter o gramatični in fono-loški strukturi jezika. Pogorelčeva je spregovorila o procesu u-nikahzacije knjižnega jezika, krat ko omenila vlogo jezika pri oblikovanju narodnosti in povedala, da sta širjenje knjižnega jezika na Koroškem ovirah šola in administracija. Razglabljala je tudi o dualističnem jezikovnem nazora Matije Majerja in označila »spoznanje majhnosti*, ki ga je pogojila vsa diskusija o unikalizaciji knjižnega jezika kot negativno o-kolnost, ki je poseono učinkovala na obrobnih predetih slovenskega etničnega ozemlja. Tehtne pripombe k obema referatoma so daii dr. Fran Zvvitter, dr. Bogo Grafenauer, dr. Židove in dr. Apovnik. Pri Prunčevem predavanju .je motila edino uvodna pripomba, medtem ko so pri izvajanju B. Pogorelčeve vmesna »nejasna pojasnila* škodila razumevanju zahtevne problematike. Univ. prof. Bogo Grafenauer je razpravljal na kulturnih dneh o »Teoriji m praksi ljudskih štetij na Koroškem od srede 19. stoletja do danes*. Primerjal .je izide ljudskih štetij ob razčlembi vpraša- nja po občevalnem jeziku. Nakazal je hitro in nenaravno upadanje rabe slovenskega jezika. Rekel je, da se šele 1939. pojavi v statističnem materialu posebna rubrika za »vvindischarski* jezik. To rubriko oz. ta način povpraševanja je druga republika prevzela od grobarja prve republike — nacizma. Univ. prof. Fran Zvvitter je nakazal razvoj narodne zavesti v novejši zgodovini koroških Slovencev. Dejal je, da je narodna zavest v zgodovini po francoski revoluciji stalen pojav. Pri Slovencih je prišlo najprej do kultumo-prosvet-nega in po letu 1948 do političnega gibanja. Na Koroškem je prihajala nacionalna iniciativa, po besedah Frana Zwittra, do leta 1867 iz liberalnih vrst in šele nato iz konservativnih. Predavatelj je prišel v svojih izvajanjih glede nemških liberalcev, glede liberalcev, germanizacije in socialnih demokratov na Koroškem do enakih zaključkov kot Pleterski v svoji že imenovani knjigi. V zvezi s poskusom formiranja slovenskega liberalizma na Koroškem v letih 1907—1911 je stavil zanimivo vprašanje, koga nai bi bil ta liberalni tabor zajel in previdno omenil, da se .je podobno vprašanje stavilo leta 1949. Temeljito predavanje je pripravil za zadnje kulturne dni znanstveni svetnik in sodelavec inštituta za umetnostno zgodovino pri SAZU Emilijan Cevc, ki .je govoril o »likovni umetnosti v stikali-šču treh narodov*. Povedal je, kako so se umetnosti teh področij dopolnjevale in oplajale. Ravnatelj inštituta za narodnostna vprašanja Drago Druškovič .je menil o svojem delovnem naslovu »Slovenci v prostoru med Alpami in Padranom*. da mnogo obeta, da .je to obširna tema. Sicer pa je predavatelj dejal, da so se v zadnjem času podrle marsikatere iluzije. Druškovič je a-vodoma opozoril na nadregionalna sodelovanja v nacionalnem in mednarodnem merilu. Oviro takemu nadregionalnemu sodelovanju predstavlja regionalna zavest. Na Koroškem pa je ta regionalizem še posebne vrste, ker se je plemenitil z nacionalizmom. Precej prostora je referent posvetil vlogi manjšin v takem nadregionalnem sodelovanju. Citiral je razne kritike pripadnikov slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji na račua Slovencev v SRS. Ti manjšinski problemi so delno politološki in psihološko-socdalnega značaja: pri vseh vprašanjih nadregionalnega sodelovanja si ne moremo odmisli- ti zgodovinskega razvoja in sodobnega učinkovanja zgodovine, je dejal govornik. Treba je gledati, kaj ovira in kaj pospošuje sodelovanje med narodi: vprašanja nadregionalnega sodelovanja so dinamična za posameznika ir. za skupino ter učinkujejo dnevnopolitično. Bežno je nakazal neskladja med normami (deklarativnimi izjavami) in njihovim vsakdanjim izvajanjem. Kot važno .je o-značil referent končno tudi družbeno mentaliteto večine in manjšine, bolj konkretno odnos nemških sodeželanov do Slovencev in do slovenske kulture. Navrgel je vprašanje spreminjanja te negativne mentalitete in s tem vprašanje komunikacije. Pred povsem nova vprašanja so udeležence kulturnih dni postavili referenti Matjaž Jeršič. Vladimir Klemenčič in Pavle Apovnik. Prostorski planer dr. Jeršič je predaval o »Vplivu odprtosti meja na čezmejne tokove treh sosednjih držav* in v teku predavanja (Nadaljevanje na 6. strani) NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Kulturni dogodki v slikah Komunikacije in jezik Osma in zadnja knjiga sodobne ilustrirane enciklopedije Pred dobrimi petimi leti je Mladinska knjiga začela izdajati v slovenščini Sodobno ilustrirano enciklopedijo, prvo tovrstno enciklopedično izdajo v slovenskem jeziku. Posebnost te izdaje je bila že vsebinska razporeditev teh knjig Ni šlo za abecedno razvrstitev in razlago pojmov, temveč za razvrstitev snovi na več knjig, v katerih so sistematično razložene poglavitne veje sodobne znanosti. Posebnost te izdaje so tudi podobe, ki so izjemno številne in dopolnjujejo besedilo, tako da besedna in slikovna razlaga pojmov poteka vzporedno V nekaj letih smo dobili posamezne knjige te enciklopedije, ki je pred tem izšla že v številnih jezikih. Najprej je prišla na slovenski knjižni trg knjiga z naslovom Tehnika. Potem pa še ostale: Zgodovina, Znanost, Narava, Zdravje in bogastvo. Umetnost, Geografija, Manjkala je samo še osma knjiga. Ta je zdaj pred nami: Njen naslov Jezik in komunikacije je sicer malce nenavaden. V STAROSTI 87 LET. Umrla je Coco Chanel znana modna kreatorka Kot sirota je v mladih letih prišla s podeželja v Pariz Ustvarila je nov tip ženske - Njena srečna številka 5 V Hotelu Ritz v Parizu je umrla v starosti 87 let znana modna ustvarjalka Coco Chanel. Brž ko se je kreatorka počutila slabo, je poklicala svojo strežnico in ta ja hitela po zdravniško pomoč, toda ko je dospel zdravnik, je bila Coco Chanel že mrtva. Zadnje čase je bila Gabnelle Bonheur Chanel — to je bilo namreč pjeno pravo ime — povsem zdrava in je pripravljala novo modno kolekcijo za pomlad, ki naj bd jo predstavila občinstvu konec januarja. Rodila se je v Saumuru 19. avgusta 1883, dali so ji vzdevek Coco, ker je imela navado vstajati ob pjetelinjem peiju. Že s šestimi leti je positala sirota, tako da je zgoAije otroštvo preživela piri sorodnikih na neki kmetiji. Še zelo mlada je prispela k ne- H TBELE TC n □ i o jSm z Ufi TOREK, 12. JANUARJA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 1150 Trobentač Alpert; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamas-sima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pogovori z R. Hlavaty-jem: 19.25 Zborovsko p>etje; 20.00 Šport; 20.35 Spontini: »Vestalka*, opora; 22.50 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Skladbe deželnih avtorjev. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Otroška oddaja; 9.15 Zborovsko p>etje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Oporna glasba; 11.45 Podobe in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15.30' Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Vaši povci, vaše melodije; 17.53 Resna glasba; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.15 Zabavna glasba; 22.35 Oporetne skladbe. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.18 Vi in jaz; 11.30 Radijska priredba; 12.10 Plošče; 13.15 Glasbena fantazija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.45 Ekonomska pjanorama; 19.00 Plošče: 20.20 Bizet: »Camien*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.38 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradi-mento; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Nove plošče; 19.02 Spored s P. Bau-dom; 20.10 Oddaja z M. Bongior-nom; 21.35 Nove plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.06 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Oporna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simfonični koncert; 17.25 Zgodovina gledališča; 19.15 Večerni koncert; 22.20 Knjižne novosti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.30 Boccherinijeve simfonije; 9.10 Polifoni čna glasba; 9.40 Sodobna ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Chopin; 12.30 Strnjena melodrama; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Makedonske narodne pjesmi ; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Ivan Zajc; Odlomki iz opore Nikola Rubič Zrinjski; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Me- lodije s filmskega platna; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Moj svet je glasba*; 14.30 Z orkestrom stockholmskih filharmonikov; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Komorno-glasbeni večeri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja ; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »I racconti del padre Brown»; 22.00 Mlada Afrika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Zimski športi; 21.00 Ikiev-ndk; 21.15 Dokumentarec o sindikalnih dogodkih 1970; 22.15 «Tan-to por cambiare*; 23.15 Medicina danes. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.20 Poročila; 16.30 Slalom za ženske; 18.00 Džaga črnec ki pitioe — pjripovedka; 18.15 Obzornik; 18.30 Po domače; 19.06 Civilna zaščita v vseljudski o> brambi; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Premalo znane besede; 20.35 »Horoskop* — jug. film; 22.00 Recital Antona Dermote. kim svojim občudovalcem v Pariz, kjer so jo začeli spoznavati po zelo preprostih oblekah, ki jih je nosila. Kmalu je odprla modno trgovino in začela sama risati obleke, ki naj bi se prilegale barvi njenih las. Posli so uspevali, tako da je mogla kmalu odpreti novo trgovino v Dtauvillu. Že po prvi svetovni vojni je postala Coco Chanel »ime* na področju nove mode. Dala je zgled tedanjim ženskam, da so začele opuščati mnoge zastarele modne pripomočke, kot n.pr. steznike, ki so p»reveč spominjali na preživelo dobo. Ustvarila je nov tip ženske, tudi s tem, da je začela z modo kratkih las, hlač in majic. Okoli leta 1925 je uvedla majico, ki se je zapenjala spredaj in kratko obleko z nizkim životom, ki je nato postala tipična obleka za moderno žensko. V času, ko so se modne hiše povezovale s parfumerijami in prodajalnami nakita, je tudi Coco Chanel sprejela to smer in s pomočjo znanega kemika izdelala dišavo »Chanel 5», ki je še vedno svetovno znana, številka pet ji je, tako je pjravila, prinašala srečo. Okrog leta 1930 je že zaslužila približno 120 milijonov lir. Bila je že lastnica tovarne dišav in tovarne blaga, ki sta zaposlovali 2400 oseb in imela je 26 ateljejev. V tistem času, ko je postala poslovna ženska, se je Coco Chanel odpovedala lastnemu domu in odšla stanovat v Hotel Ritz. Imenovali so jo »velika made-moiselle*, kajti nikoli se ni poročila. Okoli leta 1930 je prosil za njeno roko tedanji najbogatejši človek v Angliji Westminstr-ski vojvoda, toda odgovorila mu je: »V Angliji je veliko plemičev, toda na svetu je le ena Coco Chanel.* Trdila je, da bi nikoli ne mogla zapustiti svoje modne hiše. Imela je veliko prijateljev in med njimi mnogo znanih osebnosti, kot so Jean Cooteau, Pablo Picasso, Stravinski in Mariene Dietrioh. V začetku druge svetovne vojne je zaprla svojo modno hišo in se umaknila k Ženevskemu jezeru, kjer je 06tala kakih 15 let. Leta 1954 se je vrnila v Pariz in prikazala svojo novo modno kolekcijo, ki p>a so jo tedaj ocenili za zastarelo. Toda to je bilo le trenutno, kmalu je začela uporabljati rove tehnike in nov material. Vetko je skušala prikazati svoje nove kolekcije petega v mesecu, ker je trdila, da ji ta številka prinaša srečo. Bila je nasprotna mini krilu in se je raje opredelila za elegantno in udobno obleko. Nov film za «PapilIona» BARCELONA, 11. - Henri Charriere, znani bivši zapornik, ki je napisal knjigo »Papillon*, je že nekaj dr v Barceloni, kjer se dogovarja za nastop v novem filmu. Kot je znano, je Charriere že nastopil v filmu «Pop6y Pop*, v katerem je igrala tudi GLaudia Cardinale. Nekemu katalonskemu novinarju je Charriere dejal, da že prir pravlja za objavo svoje novo de lo, ki naj bi pomenilo nadaljevanje prve knjige. BERLIN, 11. - Vzhodiobertinski časopis »Neues Deutschland* je objavil trditve nekega sovjetskega znanstvenika, ki pravi, da bo čez 10.000 let Baltsko morje izginilo. Po mnenju znanstvenika M. E. Artemjeva, je Baltsko morje nastalo v ledeni dobi, zaradi udora zemeljske skorje. Trenutno pa nastaja obraten proces: dno Baltskega morja se postopoma dviga in s tem zmanjšt^e prostornino vode. Vendar snov te knjige dopolnjuje vse ostale knjige, saj govori predvsem o komuniciranju ljudi nekoč in danes. Odveč bi bilo poudarjati pomen te prve slovenske enciklopedične izdaje, ki je naletela v slovenski javnosti na izredno topel sprejem. Zbirka je izšla v nakladi 17.000 izvodov, da je sorazmeroma velika naklada. če upoštevamo, da so tudi nekateri drugi večji narodi izdali to enciklopedijo v nižjih nakladah. Izdaja te enciklopedije m je imela za nas Slovence še poseben pomen. Ne samo to. da se je ob teh knjigah založba Mladinska knjiga močno angažirala. Založbi je uspelo zbrati cel teain slovenskih strokovnjakov, ki so sodelovali pri posameznih knjigah. Vseh teh sodelavcev posameznih strok je skoraj 150, saj je bilo treba poskrbeti za kar najbolj točne in ustrezne prevode, deloma pa tudi dopolnitve izvirnih izdaj. S tem se je kultuvirala tudi slovenska strbkovnja beseda in danes imamo vrrsto starejših in mladih znanstvenik delavcev sposobnih in pripravljenih sodelovati pri podobnih izdajah, ki zahtevajo precej truda, znanja in spretnosti. Imamo pa tudi obogateno slovensko besedišče za najrazličnejše znanosti in vede. ki so bile obdelane v posameznih knjigah enciklopedije. Ob teh knjigah torej niso svojega znanja bogatili samo številni slovenski naročniki in njihovi svojci. Ob njih je rasel tudi strokovni kader, rastla in razvijala se je slovenska strokovna beseda. Založba Mladinska knjiga na je poleg u-sposobitve svojih urednikov in strokovnih sodelavcev ustvarila prav ob izdajanju teh del svojo moderno tehnično bazo. ki tiska prav te knjige, in seveda še številne druge, za tuje naročnike po vsem svetu. Ob naši nekdanji tiskarski revščini pa pomeni to velik uspeh. Sedanja, osma in zadnja knjiga sodobne ilustrirane enciklopedije, govori o komuniciranju. Podnaslov Preplet misli in dejanja deloma dopolnjuje naslov. Vendar nam več pove uvodna beseda štirih glavnih urednikov o-riginalne angleške izdaje. Uredniki pravijo, da se živali sporazumevajo na svoj način. V razvoju človekovega sporazumevanja pa je bil govor prvi pomembni korak. Drug velik korak je bila iznajdba pisave. Z iznajdbo tiska je bil storjen treta korak: napisana beseda — informacija in spoznanje — se je lahko razširila v veliko invodih. Naslednji dramatičen napredek je povzročil izum telegrafa in telefona, sporazumevanja na daljavo. V zadnjih letih je elektronski računalnik odprl nove možnosti. Na svetu je danes na tisoče jezikov, ki se samo govore in na stotine jezikov, ki se tudi pišejo. Razen tega pa je še veliko vzporednih komunikacijskih sredstev, ki igrajo pomembno vlogo » družbenih odnosih in sporazumevanju med ljudmi. To so gledališče in ples, glasba, likovna umetnost, imamo pa še znanstveno sporazumevanje. Gotovo so še druge komunikacijske oblike, ki jih danes še ne moremo dojeti. Neraziskano je delovanje podzavesti, slutnje. O vsem tem govori knjiga Jezik in komunikacije. Če si ogledamo vsebino knjige, bomo našli snov razdeljeno na vrsto poglavij. Za uvodnim po-glavnjem je govor o sporazumevanju živali. Živi jezik je naslov obširnega poglavja, kateremu sledi razlaga vizualnega komuniciranja. O pisavah govori poglavje z naslovom Pisana beseda. Natisnjena veseda je seveda logično naslednje poglavje. Govor je tudi o gledališču, plesu, znanstvenemu jeziku. Potem govori knjiga o obveščanju na velike razdalje, o tisku, filmu, radiu, televiziji. O oglaševanju, propagandi, javnem mnenju in o metodah poučevanja, je govor v samostojnih razdelkih knjige. Naslov Jezik in komunikacije torej ne u-streza povsem, saj je o jezikih le deloma govor. Dejansko pa knjiga govori o vseh načinih, možnostih in vrstah sporazumevanja med ljudmi v sedanjosti in preteklosti. Gre torej za zammivo in aktualno temo, ki je obdelana v kratkih poglavjih s slikovno razlago. Knjigo, ki so jo napisali znani ameriški biologi, jezikoslovci, sociologi, psihologi in drugi ugledni strokovnjaki, je v slovenščino prevedlo več sodelavcev: Janez Orešnik, Vlasta Pacheiner. Katarina Puc in Boris Verbič. Strokovno so delo pregledali in delno priredili dr. Jože Goričar, ki je napisal tudi slovenski uvod, Marko Peršič, Anton Polenec. Stane Saksida in Jože Toporišič. Psi ti in pa sodelavci založbe imajo torej zasluge za to slovensko izdajg ki se vključuje v izdajo Sodobne ilustrirane enciklopedije. prve moderne slovenske enciklopedične izdaje. Sl. Ru. Japonci in televizija TOKIO, 11. — Razmah televizije na Japonskem je vnesel v navade prebivalcev nekaj sprememb. Tako je namreč pokazala anketa, ki jo je izvedla japonska televizija NHK. Večina anketiranih oseb je izjavila, da vstajajo pol ure bolj pozno in gredo spat tri četrt ure bolj pozno kot pred petimi leti. Večina anketirancev, ki jih je bilo skupno 38.674, je tudi izjavila, da navadno preživijo pred malim zaslonom kar tri ure in pol vsak dan, To je prvič, da so na Japonskem ugotovili, da gleda občinstvo televizijske oddaje več kot tri ure na dan. DUNAJ, 11. — V Salzburgu so že razprodali vseh 19.000 vstopnic za velikonočni koncert, ki bo v avstrijskem mestu od 3. do 12. aprila. Število oseb, ki so kupile vstopnico, je večje od števila vstopnic na razpolago. V petek, 8. t.m., je v škedenjskem PD »Ivan Grbec* predaval prrf Samo Pahor o zgodovini škedenjske šole, Id slavi letos 190-letnicft Predsednik kriškega PD »Vesna* Vojko Devetak pozdravlja člane mladinskega gledališča PD «Svoboda» iz Trbovelj, ki so v nedeljo gostovali z dramo »Včeraj popoldne*. Trebensko PD »Primorec* je v soboto zvečer In v nedeljo popoldne priredilo v domačem Ljudskem domu vokalno-inštrumentalni koncert, na katerem so sodelovali domači mešani pevski zbor pod vodstvom novega mladega pevovodje Cezarja Možine, orkester Miramar (starejši) ter domači trio, ki ga sestavljajo harmonikar Oskar Kjuder, kitarist Tulio Možina in kontrabasist KareF Grgič. Na koncertu je nastopila tudi Dorina Kante, letošnja prvakinja na harmoniki v vsedržavnem okviru. Na gornji sliki zbor in orkester, na spodnji pa pogled na del nabito polne dvorane. V nedeljo popoldne je Zveza slovenskih cerkvenih pevskih zborov v Trstu priredila v cerkvi sv Antona Novega uspel koncert božičnih pesmi. ...............................................................„.............■niuuMmmimii................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne za- upajte popolnoma lepim ponudbam. Skušajte vedno obvladati samega sebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar v skupini sodelavcev ni soglasja, nekaj ne bo šlo prav. Tudi v družini nekaj ni prav. DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Vztrajnost vam bo pomagala premagati težkoče. Uspelo vam bo tudi skleniti sporazum, ki se je zdel nemogoč. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zaupajte v obljube, ki so vam bile dane. V novem okolju se ne boste znašli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobri HOROSKOP poslovni uspehi so odvisni v prvi vrsti od ustrezne organizacije. Sklenili boste nova koristna poznanstva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neke stare spletke bodo zavrte vašo dejavnost. Vzdušje, ki bo omogočilo nova globlja poznanstva. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Oprite se bolj na svojo intuicijo. Nepotrebna strogost bi utegnila še bolj zaostriti družinsko napetost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Končno boste razvozlali zelo zaple- teno zadevščino. Rešili boste lJu' bežen, ki se je začela krhati. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nastopil je trenutek, ko se za vsa; ko ceno morate uveljaviti. Na vrsti so potovanja in obiski. KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Dobili boste kup ponudb. Tudi do-bre bodo med njimi. Neko prijfl' tedjstvo vas bo pritegnilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z drznostjo vam bo danes uspelo vs® doseči. Otresite se slabe volje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Tčtnn® ozračje. Iti pa se bo razjasnilo. N® precenjujte spora, ki je nastal v družini. A M E E L T K P K C C A C P C p J I 1 1 f 1 ( 1 » a 3 sr PRIMORSKI dnevnik s ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. januarja 1971 IZIDI jjjkreniina — Vioenza 0-0 Foggia — Inter 1-1 — Varese 0-0 Milan — Bologna 2-1 Napoli — Cogiiari 1-0 Seinpdoria — Juventus 2-0 Torino — Roma 4-0 Verona — Catania 1-1 LESTVICA Milan Napoti Inter Cagliari Bologna 1'orino £°68ia Rona Juventue Sidona norendna V«ona Varcse Ueio vx»tea PRIHODNJE KOLO ®otogna - Napoli; Cagliari - Mi-y Catania - Torino; Inter - Fio-Pen*iria; Juventus - Foggia; Vioeh-*« - Lazao; Roma - Verona; Vare-*' Sampdaria. BLluA 13 8 5 0 29 10 21 13 8 4 1 13 6 20 13 7 3 3 21 17 17 13 5 6 2 18 12 16 13 4 7 2 18 12 15 13 2 9 2 12 10 13 13 3 7 3 17 16 13 13 3 7 3 13 14 13 13 5 3 5 11 12 13 13 3 5 5 14 14 11 13 2 7 4 12 15 11 13 2 7 4 10 14 11 13 0 10 3 6 10 10 13 1 7 5 12 22 9 13 2 4 7 10 19 8 13 1 5 7 8 18 7 IZIDI Araszo — Cesena «*8 10. - 6.925 » 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - X X 1 2 2 1 1 X 1 X 2 1 li dokaj slabo, saj so zasedli šele 19. mesto. Končna lestvica tega tekmovanja: 1. Floth - Bader (Z. Nem.) 2'54”5 2. Candrian - Scherer (Švi.) 2’54”66 3. Zimmerer - Utzscbneider (Z. Nem.) 2'54”91 Gruber - Overhauser (Av.) Kaltenberger - Sperling Av.) 4. 5. SMUČARSKI TEK Na mednarodnem smučarskem tekaškem tekmovanju v Bohinju je v nedeljo v štafeti 3x10 km zmagala Sovjetska zveza s časom 1.34T0”; 2. je bila Sovjetska zveza n. z zaostankom 36 sekund; 3. Švica; 4. ČSSR; 5. Bolgarija; 6. Poljska; 7. Avstrija; 8. Italija; 9. Jugoslavija itd. Med mladinci je zmagala na progi 3x5 km Italija pred Švico, Jugoslavijo in drugimi. V ZENSKI ODBOJKARSKI B LIGI Borova dekleta odpravila FARI Ultravox v treh setih Ekipa Zarje je podlegla na domačem igrišču Minelliju, Sokol pa je zgubil proti Cabassiju FARI ULTRAVOX - BOR 0:3 (10:15. 8:15, 3:13) ULTRAVOX: Tosin, Mor, Monbel-li, Oreminati, Lombardi, Terraroli, Panada, Pelati, Bettaini, Rovida im Pezzini. BOR: Hrovatin, Kalan, Pečar, Bezeljak, Pernarčič, Artač, Bolčina, Šva-gelj, Kodrič. Prvo tekmo letošnjega prvenstva B lige je ženska borova šesterka igrala v Brescii, kjer je s čistim izidom premagala domači FARI Ultra vox. Toda kljub izidu 3:0 zmaga «plavkh» ni bila lahka. Domačinke nikakor niso slaba ekipa. Imajo zanesljive servise in odlično obrambo, ki je večkrat «pobirala» skoro nemogoče žoge, ki so jih borovke pošiljale na nasprotno stran mreže. Manj učinkovita sta pa bila napad in blok. V borovi ekipi je pa bil napad po- V MOŠKI ODBOJKARSKI D LICI V prvem nastopu Breg osvojil le niz KENNEDY — BREG 3:1 (15:12, 11:15, 15:5, 15:12) KENNEDY: Petri, Ribis, Taron-di, Ovaino, Peressubti, Feruglio, Bussoni, Del Zotto, Di Biaggio. BREG: Grgič, Lavriha Vojko, Franko in Vojteh, Škrinjar, Slavec, Svetina, Žerjal V., B. in W. SODNIK: Petelan (Gorica). V nedeljo je moška odbojkarska ekipa Brega imela svoj krstni nastop v D ligi na stadionu «Prvi maj*. V domačem okolju, ob prisotnosti precejšnjega števila navijačev so morali Brežani po zelo lepi in borbeni tekmi položiti orožje pred ekipo Kennedyja iz Adegliacca pri Vidmu. Tekma je bila zelo borbena in s strani Brega tudi tehnično veljavna. Na žalost pa so se pri sloven ski ekipi ponavljale že stare napake, ki jo v določenih trenutkih popolnoma onesposobijo. Tako so Brežani po lepih in učinkovitih akcijah, ko so nasprotnika popolnoma zbrisali z igrišča (kot npr. v drugem setu, ko so s tako igro vodili 12:2 in 14:4) nerazumljivo popustili in zagrešili vrsto prav začetniških napak. Kennedy je znal te zmede vedno prisebno izkoristiti; to je v glavnem tudi vse kar je pokazal, kajti razen borbenosti ni pokazal drugega in v tehniki igre daleč za ostaja za Bregom. Zopet smo morali ugotoviti, da brežanski ekipi manjka zagrizenost, brez katere se ni mogoče nadejati pozitivnih rezultatov. Igralci Brega so tokrat igrali bolje kot v preteklosti (vendar to še ni dovolj). Presenetil je zelo dober in prodoren napad, kjer je bil Vladimir Žerjal skoraj neustavljiv, kakor tudi včasih Grgič in Franko Lovriha. Vendar je tokrat skoraj povsem od povedala obramba, saj je bila ekipa v zadnji liniji pravo »rešeto*. Igra je bila dobra, a je tekla z zaželenim ritmom le tedaj, ko je bil v zadnji liniji Škrinjar, ki je bil v obrambi vedno na mestu in je pobiral včasih tudi nemogoče žoge. Drugi igralci namreč silijo preveč proti mreži, tako da je zadnji del igrišča nezavarovan, kar so nasprot niki tudi pridno izkoristili. V bistvu pa je igra, ki so jo sedaj pokazali Brežani lepa in pozitivna. Ko bodo torej odpravili še vrzeli v obrambi in dali tempu igre večjo kontinuiteto, brez iskanja nepotrebnih fines, bomo zabeležili tudi pozitivne rezultate. V prvem setu se je obema ekipama poznala velika trema, saj sta delali prav nedopustne napake. Počasi pa se je igra ogrela in ekipi sta zložno nadaljevali do dvanajste točke. Tedaj so naši fantje nepričakovano popustili, kar so seveda nasprotniki izkoristili. V drugem setu izredna reakcija Brežanov, ko so povedli 12:2 in še 14:4. To je bila najlepša igra naših predstavnikov, ko so bili nasprotniki popolnoma brez moči pred njihovimi izrednimi napadi. Ko je zadostovala le še točka za osvojitev seta so fantje nenadoma popustili in le z izredno muko so spravili set na varno, ko je nasprotnik dosegel že enajst točk. Ta kriza se je stopnjevala tudi v tretjem setu, ko je Kennedy povedel celo z 8:0. Naši so se umirili in se mu približali na 8:5. Kazalo je, da je kriza že mimo, ko so zopet popolnoma popustili. V četrtem setu so se «plavi» z vnemo vrgli zopet v borbo ter vodili. Kennedy pa ni popuščal in izenačil je na 7:7. Tedaj se je sprožila silovita ofenziva Brega, ki je povedel z 11:7 in primoral nasprotnik®, da kličejo minuto. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je naše fante verjetno stalo zmago: zmanjkala je namreč luč za več časa. Ko so zopet začeli igrati so se pa fantje že ohladili in niso zmogli več prejšnje igre. Kennedy je najprej izenačil, nato še povedel in zrragal. Dovolimo si tukaj majhno pripombo: ali je res tako težavno in zamudno popraviti ogrevalne naprave na stadionu, da še sedaj ne delujejo in so primorani vsi igralci igrati v pravi »ledenici*, kjer je vsak odmor nevaren, da se človek prehladi? Želeli bi zato, da bi uprava čimprej poskrbela za ureditev ogrevanja dvorane. S. R. KOŠARKA Jugoslovanskemu prvoligaškemu klubu Zadru, ki je bil več let med najboljšimi v državi, letos ne gre nič od rok. Moštvo je prizadela vrsta kazni, ki jih je izrekla Jugo slovanska košarkarska zveza, za dobro mero pa je zaradi snežnega neurja mesto Zadar že ves pretekli teden brez električnega toka m brez vode. Košarkarska ekipa v zadnjih dneh zato sploh ni trenirala. Da bi moštvo vsaj delno zlezlo iz težkega položaja, v katerem je trenutno (še vedno .ie na zadnjem mestu lestvice), so sklenili zopet poklicati iz ZDA, kjer študira, svojega igralca Krešimira čosiča in ga registrirati za svoje barve. Zahtevo po registraciji pa je Jugoslovanska košarkarska zveza odbila, kar je v zadrskih šport nih krogih zbudilo val nejevolje. MONTERREY, 11. - Panamčan Antonio Amaya, boksar lahke kategorije, je Rremagal v 10 krogih Kubanca »Sugarja* Ramosa, nekdanjega svetovnega prvaka v peresni teži. sebno učinkovit. Podajačice so dobro opravile svojo nalogo, tako da so Pemarčičeva, Pečarjeva im Be-zeljakova mogle neustavljivo tolči, kar je nasprotnice večkrat popolnoma zmedlo. Borovke so šle na pot brez svojega trenerja. Zato zasluži kapetan Sonja Pemarčičeva še posebno oo-hvalo, ker je znala svojo ekipo voditi do zmage. Kronika: Na začetku tekme je biilo potreb nih šest menjav servisa, preden so »ptave* osvojile prvo točko in nato povedle s 4:0. FARI je izena čil in igra je postala zelo borbena, saj sta se ekipi borili za vsako toč ko. V tem setu je najbolje prišla do izraza odlična obramba domačink. Stanje je bilo izenačeno do rezultata 9:9, ko je nekaj dobro zaključenih akcij privedlo borovke do petnajstice. V začetku drugega seta je FARI dobro zaigral in »plave* so nekoliko popustile, tako da so domačinke ?>o vedle s 7:3. Bor pa je kmalu uredil svoje vrste. Dekleta so začela lepše graditi igro in uspelo jim je streti nasprotnikovo obrambo. O zadnjem nizu dovolj jasno govori izid 15:3. FARI je popolnoma odpovedal, tako da je Bor z lahkoto osvojil set in s tem tekmo in to predvsem po zaslugi učinkovitih servisov Artačeve. Prihodnjo tekmo bo Bor igral že to nedeljo. Na domačem igrišču se bo v slovenskem derbiju spoprijel s svojim že tradi cionalnim nasprotnikom, to je z Bre gom. INKA ZARJA - MINELLI 0:3 (12:15, 9:15, 12:15) ZARJA: Križmančič D. in M., Bandelj, Žagar, Fonda, Pernarčič, Ku-fersim, Terčon, Seražin. MINELLI: Depietri, Martinelii, Signinolfi, Giuliani, Prandi, Zoboli, Cappelli, Ciani. SODNIKI: Fomasar (Ud), Callin (TS), Milkovič (TS). V svojem krstnem nastopu v letošnjem odbojkarskem prvenstvu B lige je v soboto šesterka Zarje do živela hud poraz. Edino razlago zanj bi lahko iskali v dejstvu, da so Bazovke morale stopiti na igrišče brez najboljše tolkačice Sonje Križ-mančičeve, ki se je pred dnevi na trening tekmi poškodovala. V začetku prvega seta je Minelli takoj prišel v vodstvo, vendar so zarjašice zbrale vse svoje moči in kmalu nadoknadile zaostanek in po-vedle. Prikazale so uspešno obrambo, pametno so gradile igro in tudi v napadu so se pozitivno izkazale. Toda po nekaj zgrešenih servisih in po netočnih podajah, so zarjašice kmalu položile orožje ter prešle v krizo, katero pa je dobro znal izra biti Minelli, ki je kmalu prišel v vodstvo, domačinke pa so ostale pri dvanajstici. V drugem setu je kazalo, da so dekleta Zarje premostile krizo, saj so vodile s 4:1. Proti koncu pa je Zarja ponovno popustila in tako iz gubi! a niz. Odpovedal je predvsem napad, pa tudi obramba je sem pa tja pokazala precejšnje vrzeli. Tretji niz se je odvijal v znatne nju premoči Minellija, ki je brez težav osvojil set, čeprav je Bazov kam uspelo zbrati 12 točk. Naj omenimo, da je v vrstah Zar je, predvsem v zadnjem setu, bilo prestrezanje servisov skrajno netočno, tako da nista mogli podajačici uspešno zaposliti napadalne vrste. Toda predvsem napad ni zadovoljil. Tudi takrat, ko so imele tolkačice lepo podane žoge, so sistematično tolkle ali izven igrišča ali pa v mrežo. Prikazale pa so uspešno o brambo, ki je bila predvsem v prvem setu težko ranljiva. Mlada dekleta Minellija pa so za igrala povsem zadovoljivo. Šepal je predvsem v obrambi, uspešen pa je bil pod mrežo. Videli smo nekaj lepih tolčenih žog, ki so večkrat zadele v črno. Prihodnjo soboto bo Zarja gosto vala v Modeni, kjer se bo srečala s šesterko CAAM Galileo. Makri COMA CABASSI - SOKOL 3:0 (15:12, 15:6, 15:3) COMA CABASSI: Berardi. Ver-celli, Annovi, Messori, Cucconi, Šale, Mozzi, Raimondi. Adani, Mu-siani, Casalgrandi. SOKOL: Švab, Gabrovec, Zidarič, Škerk, Petelin, Colja, Rebula. Furlan, Legiša. SODNIKI: Bonan. Valentini, Cambi. V nedeljo je v C skupini ženske odbojkarske B lige prvič letos nastopila tudi ekipa nabrežinskega Sokola, ki se je v Modeni spoprijela s šesterko Coma Cabassi. Tekma se je končala z dokaj gladko zmago domačink. Cabassi ie tehnično precej izpiljena ekipa nima pa nobenih posebnih lastnosti. Zmago je znala graditi enakomerno od orve žoge pa do zadnje. Kl.iub temu pa ne moremo trditi, da je bila tekma osvojena že od vseua začetka. V vrstah Sokola je bilo opaziti precejšnjo utrujenost po dolgem potovanju, tremo in tudi pomanjkanje treninga pri nekaterih igralkah. Dobro so zaigrale Švabova, Gabrovčeva in Škrkova, Kar pa ni moglo zadostovati. Morda pa se ne bi niti toliko poznala utrujenost. če bi ekipa razpolagala še z eno dobro podajalko, ki bi rezultat verjetno'občutno spremenila. Zanimiv je bil le prvi set, ki je potekal v znamenju izenačenosti do stanja 13:12 v korist domačink. Po tem setu .je kazalo, da se bo tekma precej zavlekla, Nabrežin-kam pa ni uspelo zdržati ostrega tempa igre in kai kmalu so bile prisiljene k predaji. S. J. KOŠARKA V MOŠKI B LIGI Spliigen v nedeljo osvojil obe točki Z nedeljsko zmago je SplUgen zbrisal spomin na poraza na lastnih tleh proti Goreni iz Padove in se tako zopet postavil v tek za prva mesta. Z zmago nad Libertas Forli so Goričani tudi pokazali zelo zanimivo igro. kar je še važnejše. Že od začetka so bili številni igralci gotovi zmage svoje ekipe, ki je pokazala zelo lepo igro v napadu in obrambi. Posebna pohvala pa velja Piericu, ki je bil glavni steber ^ ekipe in najboljši igralec 'ra • igrišču. Gibal se je zelo dobro, prav tako dobro je metal v koš in je rb koncu tekme dosegel sam 33 točk. Že v prvih minutah so »plavi* pokazali pametno in učinkovito skupno igro in v 4. min. so vodili z 10:4. Takojšnji uspeh je vsem vlil novih moči ter nudili še lepšo igro in številno občinstvo jim je večkrat zaploskalo. Pieric, ki je skoraj vse visoke žoge ujel v obrambi, je takoj podajal z dolgimi meti soigralcem, ki so žeto iisn®šno mrtsli na koš in so v 16. min. vodili s petnajstimi točkami razlike, ob zaključku prvega polčasa pa za celih sedemnajst. V drugem polčasu pa je SplUgen popustil, kar je nasprotnik še kar dobro izkoristil in skrajšal razliko v 5. min. na osem točk. Pozitivna serija Libertasa ni trajala dolgo in v sredini polčasa so domačini z izvrstno igro zopet pritiskali pod nasprotnikovim košem. To je trajalo vse do konca in Goričani so šli z igrišča kot zmaeovalci. SplUgen — Libertas Forli 94:79 Pieric 23, Spezzamonte 12, Deve-tag G. 6, Krainer 8, Flebus 8, Deve-tag 2, Ardessi 8, Miseri 9, Ds Nallo 8. P. R. NAMIINI TENIS Ljubljanska Olimpija bi morala v nedeljo nastopiti v Novem Sadu na zveznem namiznoteniškem turnirju. Svoje sodelovanje pa je izpovedala, ker je klub ostal s prazno blagajno. 28. Prvi bataljon Istrskega odreda DRUGE NALOGE BATALJONA V ISTRI > Taksnih in podobnih akcij je bilo na območju Slovenske še več, na primer miniranje železniške proge pri Rakit-^ »redi julija 1944, vendar ni o njih zanesljive dofcumen-Spominjam se tudi, da Je odšel Bruno Bizjak, koman-L Čete, takoj po nemški ofenzivi na naš bataljon, ki Je jjr® 8. avgusta 1944, proti Dekanom, da napade fašiste. Res j/1 Je tudi uspešno napadel. Zaradi tega so ti pripovedovali da so obšli vso Istro, ne da bi videli partizana, J*0*! pa so se vrnili, je že padlo po njih. Komanda istrske-v v°Jnega področja je sioer poročala 18 avgusta 1944, da v *naša edinicas 9. avgusta napadla pri Dekanih fašistično j lr°i° jn pobila osem fašistov, med njimi tudi komandanta. IO. utegne pa biti tudi četa VDV ali komanda mesta «naša edinica» zelo verjetno pomeni v tej zvezd 1. bata- jj^Ter, zato ne želim pripisovati enoti, ki sem Jo vodil, uspe-v> za katere nimam nespornih dokazov, da jih Je dosegla, spomin pa se po šestindvajsetih letih zelo nerad V bojih v Slovenski Istri so se naši borci in komandirji in drugi kar najbolje izkazali. Večina komandirjev in političnih funkcionarjev se Je odlikovala s sposobnostjo in pogumom, da celo z izredno drznostjo, iznajdljivostjo, poznavanjem razmer in zanesljivostjo v akcijah. Tu moram zlasti poudariti sedaj že pokojna izredno drzna in preudarna komandirja Bruna Bizjaka In komisarja Rudija Mahniča, vodnike in desetarje Silva Suša, Draga Dmdiča, Elija Bržana, Draga Hrvatina in druge Istrane, ki so bili prav tako, če ne še bolj pogumni, kot Dolenjci Karel Vene, Ivan Auber, Ivan Pezdirc, ali Brkinci, Kraševci in Pivčanl Jože Štember-gar, Lojze Sedmak, Mirko Kovačič, Maks Zadnik, Anton Ba tista, Rudi Zadel idr. Na splošno si dovolim trditi, da so bili Istrani v Istri prav tako hrabri in pogumni ter iznajdljivi, kot so bili Vi-pavoi na Vipavskem, Notranjci in Dolenjci v svojem domačem kraju. Med vsemi pa Je v enoti vladalo tovarištvo in solidarnost v bojnih naporih. Samo zaradi njihove vdanosti NOB, poguma in smelosti je enota lahko brez posebnih izgub vzdržala cele mesece v Istri in dosegla zavidljive uspehe. Za takšno stanje v enoti pa ima velike zasluge zlasti konjlsar Franc Zorc, ki je resno in očetovsko skrbel za vsakega borca posebej tn za bataljon kot enoto. OBVEŠČANJE O SOVRAŽNIKU Razen mobilizacije in boja s sovražnikom Je moral bataljonski štab skrbeti tudi za redne zveze s štabom odreda, oskrbo s soljo, tehničnim materialom, hrano in njegovo obveščanje o razmerah v Istri, kjer je deloval nekaj časa z bataljonom obveščevalni oficir Ivan Dodič. Na posebni obveščevalni točki pa so delali tovariši Vlado Cetoohin ln Pečar ter nekateri drugi, ld so bili bataljonu v veliko pomoč, hkrati pa so dosegli izredne obveščevalne uspehe ne le v korist NOV, temveč tudi zahodnih zaveznikov. Tako se Je obveščevalcem posrečilo dobiti podatke, da se je sestala 31. julija 1944 na Škofijah neka nemška komisija in si ogledovala teren. Iz tega so sklepali, da gre za pripravo obsežnih utrjevalnih del, kar se je pozneje izkazalo za pravilno. V poročilu št. 29 z dne 17. avgusta je obveščevalna točka poročala štabu odreda, da so dobili prepis fonograma iz nemškega generalštaba v Berlinu, ki je bil poslan nemški komandi v Trstu o nevarnosti zavezniškega izkrcanja v Istri. Posredoval jim ga je zaupnik iz Izole. Poleg tega so dnevno poročali o možnostih za izkrcanje čet, o stanju sovražnih čet v Istri, njihovi oborožitvi, gibanju in spremembah idr. Slab IO 1944 na Suhorju (od leve proti desni): France Kuntarič, komisar IO; Leopold Krebelj, namestnik komandanta; Franc Centa, komandant; Leopold Zupančič, namestnik komisarja; Niko Ivančič zvezni oficir; Srečko Vičič, načelnik štaba IO ORGANIZACIJA OSKRBE Prav tako je štab bataljona organiziral prevoze in prenose soli iz solin v Sečovljah in prt Sv. Luciji v Boršt, kjer je bilo skladišče. Od tam pa so jo novinci ob odhodu v partizane in tudi drugi organizirani pristaši OF prenašali po dolgih, grdih in utrudljivih poteh in le ponoči v Brkine. Nekaj-krat pa so naši intendanti organizirali prevoz z vprežnimi vozmi čez Zazid ali Podgorje v Jelovice in Skadanščdno ter Markovščino v Brkine. Na enak način smo prenašali tudi zdravila in druge potrebščine. Bataljon je imel tudi nekaj mul in tovornih konj, s katerimi so redno prenašali material iz Istre v Brkine. POLITIČNA VLOGA BATALJONA Naša enota Je bila med prebivalstvom Slovenske Istre izredno priljubljena. Ko so odhajale skupine barcev v akcije in na mobilizacijo, ki je trajala, dokler je bil bataljon v Istri, so se jim novinci iz sovražnih postojank in vasi ob morju zelo radi pridružili. Raje kot komandi mesta Koper čeprav je bila za mobilizacijo predvsem ona pristojna. O bataljonu so ljudje veliko govorili, zlasti so poznali borca — šaljivca Dmdiča, komandirja Bruna zaradi njegove izredne hrabrosti, Cankarja, Veneta idr. Pri ljudeh smo bili priljubljeni, povsod so nas imeli radi in nas gostoljubno sprejemali. Iz mesea avgusta 1944 se spominjam nekega mitinga, ki smo ga organizirali skupaj s političnimi aktivisti pri Sv Antonu (sedaj Pridvor). Nanj so prišli ljudje iz raznih krajev oelo iz Trsta. Prišli so tudi tisti, ki še nikoli niso videli partizanov, pa so jih želeli videti in tudi domačini ki so nas poznali, ker smo bili neprestano z njimi. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 .. . Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina o AnnČrl° 950 iir ~ vnaprei' četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna V.oOO lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice 200 lir. .Mali oglasi. 50 lir besed*; sožalja 500 lir vrstica. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo p® upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana*. »BCNI zbor društva «SLOVENSKO GLEDALIŠČE» (Nadaljevanje s 1. strani) nobenem sorazmerju s sredstvi, ki jih pirejema iz javnih skladov italijansko stalno gledališče v Trstu. Gre skratka še vedno za odnos 1 proti deset, saj pri nas govorimo o desetinah, tam pa o stotinah milijonov in torej nismo niti na ravni enakopravnosti, kje neki na ravni zaščite slovenskega gledališča, ki so ubada s težavami že zato, ker je manjšinsko. Samsa je nato zelo pozitivno ocenil sporazum o abonmajih in o gledaliških predstavah med Slovenskim gledališčem, Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete na Goriškem ter go riško občinsko ustanovo EMAC. S tem je bil morda prvič tako temeljito pretrgan strelski jarek nerazumevanja, ter so bili ustvarjeni po goji za koristno sodelovanje obeh slovenskih prosvetnih central na Goriškem. Na nekatera konkretna vprašanja jr odgovoril ravnatelj Benedetič, da gre za odraz dolgoletnih naporov in da so prvi konkretni rezultati spodbudili: prva predstava v okviri tega dogovora je bila nabito polna, zbranih je bilo preko 400 abonmajev in predvidevajo, da bo dosežen pomemben uspeh, ko bo slovensko gledališče ponovno nastopalo v gledališču »Verdi* v Gorici po več kot dvajsetih letih. Miro Opelt je z zadovoljstvom u-gotovil, da zadnje čase tudi ljubljansko «Delo» objavlja spored naših predstav v svojem kulturnem koledarju. Vprašal pa je, kakšni so odnosi s «Teatro stabile* in italijanskimi gledališči na sploh. Odgo voril je Benedetič, da so odnosi zelo dobri ob upoštevanju specifičnosti obeh gledališč, da je prišlo do pomoči pri organiziranju predstav italijanskega gledališča v Jugoslaviji in podobno. V tej zvezi je Benedetič tudi omenil specifičnost naše gledališke ustanove, ki je v skladu z načelom enotnega slovenskega kulturnega prostora član združenja slovenskih dramskih gledališč in istočasna tudi član združenja vseh gledališč v Italiji. širša razprava se je razvila okrog nekaterih bistvenih vprašanj reper-tuarja, načina izbire, sodelovanja mladine in igralcev ter o pomoči, ki jo lahko gledališče nudi slovenskim prosvetnim delavcem in š« zlasti povezave z delavskimi sloji v Trstu Prvo vprašanje je sprožila Soča Hafner, ki je še zlasti ugotovila zanimanje mladine za gledališče in nujno sodelovanje z'mladino, na kar je odgovoril prof. Tavčar, da je to tudi želja .Slovenskega gledališča*, da pa prihaja do težav pri konkretni realizaciji. Benedetič je v tej zvezi omenil stalne letne tiskovne konference, ki pa niso bil« dovolj obiskane. Po krajši razpravi se je sklenilo, da ne bo več tiskovnih konferenc temveč .razgovor ob zaključku sezone*, na katerega bodo v čim širši obliki povobljeni vsi ljubitelji gledališča in še zlasti slovenske mladinske organizacije. Glede pomoči članov gledališča prosvetnim društvom (kar je poleg nekaterih drugih vprašanj omenila Stanka Hrovatinova) je prof. Tavčar odgovoril, da je to izredno težavno, ker so igralci preobremenjeni: čez dan morajo študirati delo. ki je na programu, zvečer pa imajo po navadi predstave, na vsak način pa morajo biti stalno na razpolago, kar pomeni, da pri najboljši dobri volji ne morejo pomagati izven gledališke hiše. Gre pač za odraz stanja, ko je igralcev zelo malo in je breme izredno veliko. V celoti je bil sprejet predlog Stojana Spetiča, da bi še poglobili napore v smeri zbiranja abonmajev med delavskimi sloji. Do sedaj je že prišlo do stikov s sindikalnimi organizacijami, vendar samo «z vrhovi* in nismo prešli iz okvira enostavne reklame. Sedaj pa se je stanje tudi v sindikatih spremenilo in so slovenski delavci vidni predstavniki delavskih odborov v podjetjih, tako da obstajajo nove resnejše' možnosti. Zato je tudi bil govor o sestanku s sindikati (CGIL, CISL, UIL in ACLI). Edvin Švab je govoril o nujnosti stikov in odnosa tudi s slovenskimi občinami in je kot primer Doline navedel predlog za poletno dejavnost na prostem, pa tudi druge oblike sodelovanja med SG in občinsko upravo. Obstajajo sicer težave. ker so igralci v rednem delovnem razmerju samo devet mesecev in bo treba skrbeti, da bo v rednem repertoarju takšno delo, ki se bo lahko izkoristilo tudi na prostem. Jože Cesar je govoril o pomladku igralskega kadra, in gostovanju v Italiji, na kar se je ugotovilo, da se stalno skrbi v okviru možnosti za mlajši kader in da je bila letos angažirana mlada igralka iz Idrije. Gostovanje v Italiji pa mora biti kvalitetno v smislu, da ustreza italijanskemu občinstvu. Zato ga nameravajo organizirati v okviru beneškega bienala. Podpredsednik dr. Rafko Dolhar je v zaključku ugotovil da je treba dati priznanje vsem igralcem in tehničnemu osebju gledališča za izredno požrtvovalno delo ob skromnih dohodkih in tudi skromnem priznanju. Še posebej pa je poudaril, da je treba izreči priznanje upravi, ki je motor celotnega delovanja. Brazilske oblasti že izpustile 70 političnih jetnikov? ALŽIR, 11. — V Alžiriji vsak trenutek pričakujejo 70 političnih jetnikov, ki naj hi jih bile Izpustile brazilske oblasti v zameno za švicarskega poslanika Enrlca Bucher-ja. Vsekakor vest ni uradna, saj baje pričakujejo jetnike tudi v Čilu. Gveriloi so sporočili, da bodo izpustili Bucherja, ko bodo svetovne tiskovne agencije sporočile u-radno vest o izpustitvi jetnikov in njihovem prihodu v države, ki so jim obljubile politično zatočišče. KAIRO, 11. — Zaradi hudega deževja. ki je v preteklih dneh prizadelo Egipt je v pred kratkim zgrajeni vasi Abia, približno 50 kilometrov vzhodno od Aleksandrie. zakrila voda skoraj 300 poslopij, zaradi česar je moralo zapustiti domove 1500 družin. Stanje se je še poslabšalo, ko je voda prestopila bregove bližnjega zbirnega bazena. MED SOBOTO IN NEDELJO V SEVERNI IRSKI Svojevrstno kaznovanje ulsterskih protestantov v Člani organizacije IRA so krivce pomazali s katranom in potresli nanje perje BELFAST, 11. — Ulsterska cija išče in zasleduje člane severnoirske organizacije IRA (Irish Re-publican Army), ki so v preteklih dneh kaznovali na svojevrsten način štiri osebe. IRA nadzoruje v Belfastu celo področje, na katerem živijo katoličani, še posebno pa četrt Falls Road, ki je katoliško središče mesta. Jasno je, da ima IRA tudi svoj zakonik in vrsto norm, ki jih morajo v nadziranih četrtih spoštovati vsi. Kršilce teh čaka svojevrstna kazen, katere izvor se izgublja v preteklosti: pomažejo jih s katranom in »potresejo* nanje ptičje ali kokošje perje. Tudi tokrat so kršilce kaznovali na ta način: enega so privezali k nekemu drogu, drugega pod svetilko, tretjega kar pri filobusnd postaji, četrtega pa ob neko vežo. Okrog vratu so jim še obesili table, iz besedila katerih naj bi bilo razvidno, da so kaznovani zakrivili manjše prekrške, ko: lažje tatvine ali kaj podobnega. Uveljavlja pa se prepričanje, da so kaznovani protestantje nadlegovali katoliške družine, ali celo vdrli v kako stanovanje katoličanov v četrti Falls Road, zaradi česar so jih člani organizacije IRA ujeli in kaznovali. Policija je dolgo zasliševala vse štiri, vendar ni izvedela ničesar, ker niso spregovorili. Kaznovali so jih verjetno med soboto in nedeljo, zdi se pa tudi, da ni nihče sledil kaznovanju: nihče ni nič videl, tisti pa, ki so bali navzoči, so izginili. Eden od kaznovanih protestantov (ntiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimi TRČENJE V MEGLI DVEH LADIJ V ROKflVSKI OŽINI Osem žrtev zaredi eksplozije na tankerju «Texaco Caribbean Posadko panamske ladje so sestavljali izključno italijanski pomorščaki - Iz ledeno mrzlih valov so rešili 22 mornarjev LONDON, 11. — Strašna ekspto-1 ladja «Viking Marricvr« je takoj ob-zija je davi ob 4 uri razklada na vestila o nesreči pomorske oblasti dvoje panamski tanker «Texaco Caribbean«. Pri nesreči je skoraj gotovo 8 mornarjev izgubilo življenje, 22 pa sta jih rešili dve ladji, ki sta bili v trenutku nesreče v bližani. Eksplozija Je nastala zaradi trčenja med panamskim tankerjem in perujsko ladjo «Paracas», do katerega je prišlo zaradi goste megle, ki je tedaj ležala nad Rokavskim zalivom pred angleško obalo pred Kentom. Na perujski ladji niso zabeležili žrtev, toda zaradi hudih okvar so jo morali odvleči z vlačilcem v smeri Hamburga. Posledice eksplozije pa so bile katastrofalne za panamski tanker. Gre za ladjo, ki je pripeljala v Evropo surovo nafto, ki jo je izkrcala v raznih pristaniščih in se Je tedaj vračala na Trinidad. Domnevajo, da je trčenje povzročilo eksplozijo vnetljivih naftnih plinov v rezervoarjih tankerja. Na «Texacu Caribbean« Je bila posadka Izključno Italijanske narodnosti. Med osmimi mornarji, ki Jih pogrešajo, je tudi 38-letmi kapitan Franco Giurini, ki je rojen na Matom Lošinju (živel je baje tudi v Trstu) stanoval pa je v Genovi. Med ostalimi pomorščaki, let jih pogrešajo je tudi nekaj častnikov. Strojni častnik Osoar Balzano Iz Savone, ki je eden od preživelih, Je tako opisal nesrečo: »Bil sem v strojnici — je izjavil — ko sem nenadoma začutil močne tresljaje in takoj nato sem opazil, da se je ladja nevarno nagnila. Takoj sem ukazal moštvu, naj zapusti strojnico in se poda na palubo. Ladja se je bila že preklala na dvoje ln Jo je posadka že zapuščala.« Moštvo v strojnici nd slišalo eksplozije zaradi ropota strojev. Brodolomcem sta takoj prihiteli no pomoč norveška la4ja «Braza-gle« ln angleška ribiška ladja »Viking Marrior«, katerima se Je posrečilo rešiti skoraj vseh 22 preživelih mornarjev panamskega tankerja (samo enega so potegnili Iz vode nekoliko posmeje). Ribiška na angleškem kopnem, in sicer v FoUcestomu, od koder so takoj poslali rešilne čolne. Ti so vkrcali preživele ter jih prepeljali v Fol-keston, kjer so jim nudili zdravniško in drugo pomoč. Ta je bila nujna tudi glede oblačil, ker so mnogi mornarji zbežati iz potapljajoče se ladje skoraj napol goli, saj jih je nesreča presenetila, ko so spali. Zdravstveno stanje preživelih je sedaj dobro, saj so vse, razen enega, že odpustili Iz bolnišnic. Mornarji so takoj skušali telefonirati v Italijo, da bi potešili svojoe, ki so bili zelo zaskrbljeni zaradi njihove usode. Oblasti so takoj obvestile tudi svojce pogrešanih. Po zadnjih vesteh ni skoraj nobenega upanja, da bi kdo od osmih mornarjev ostal pri življenju. Reševalne ekipe so že opustile danes popoldne iskanje, ker prevladuje mnenje, da ne more nihče preživeti v ledenih vodah Rokavskega zaliva več kot tri ure. Pristojne oblasti menijo, da so mornarji sploh izgubili življenje že v trenutku eksplozije, ali pa malo pozneje. Preživeli se bodo morda vrnili v Italijo že jutri. Predsednik Italijanske vlade Co-Icmbo in minister za trgovinsko mornarico Mannirond sta poslala svojcem pogrešanih solidarnostne brzojavke. Pozneje se Je zvedelo, da Je med rešenimi mornarji tudi Tržačan Mauro Vidonis. Kapitan Giurini se Je pred časom poročil z neko Tržačanko, ki Je bila v prejšnjih dneh v Trstu, kjer je obiskala svojo mater. Svetovna konferenca o «zračncm gusarstvu» WASHINGTON, 11. — V Wa-shingtonu so se danes sestale dele-gacije 78 držav in osmih svetovnih organizacij (ki so vse tesno poveza z letalstvom, in mednarodna organizacija kriminalne policije), da bi razpravljale o načinih, kako miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinimiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN Mednarodni filmski festival v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Beograjčani spremljajo z velikim zanimanjem prvi neuradni filmski festival, ki se je pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita uradno začel v soboto zvečer s predvajanjem filma ameriškega režiserja Roberta Alt-mana *MASH», ki je lani v Cannesu dobil zlato palmo. V imenu predsednika republike je v veliki dvorani Doma sindikatov ob navzočnosti uglednih zastopnikov družbenopolitičnega in kulturnega življenja in inozemskih gostov odprl festival, predsednik mestne skupščine Beo- grada Branko Pesič. Istočasno so v dvorani tKozara* vrteli film (Strasti* švedskega režiserja Ullmana. V dvoranah (Kozara* in Doma sindikata predvajajo dnevno na štirih predstavah za občinstvo po dva filma, za novinarje in filmske delavce se je predvajanje filmov začelo dan pred uradno otvoritvijo festivala. Tako imajo novinarji in filmski delavci priložnost videti vsak dan vnaprej štiri filme. Po dosedanjih ocenitvah občinstva vodi trenutno film «0 jagodah in krvi* režiserja Hagmana, ki prikazuje revolucionarno vrenje na ameriških univerzah. Na drugem mestu naj bi bil dokumentarni film o festivalu pod glasbe v Woodstocku režiserja Michaela Wadleigha. Sledita Bergmanov fUm (Strasti* in Altmanov «MASH». Posebno privlačnost tega festivala predstavlja navzočnost mnogih uglednih filmskih delavcev in igralcev, ki se redno udeležujejo tiskovnih konferenc in predstav. Tako imajo časnikarji možnost, da srečajo in se pogovorijo z mnogimi znanimi tujimi igralci in režiserji, ki radi govorijo o svojih filmih, še posebno o tistih, ki tekmujejo na festivalu. B. B. na-J bi se omejilo in odpravilo czračno gusarstvo«. Konferenca, katere pobudnik je bil ameriški predsednik Nixon, bo trajala tri dni. Delo so razdelili med tri komisije, ki se zanimajo za specifične probleme v zvezi z ugrabitvami letal. Po statistiki, ki Jo je danes sporočila organizacija «Federal Avia-tžon Administration«, je bilo od leta 1930 do 6. januarja letos po vsem svetu 266 poskusov ugrabitve letal, od katerih 197 uspelih. Največ primerov je bilo seveda v zadnjih štirih letih. Med uspelimi u-grabitvami letal je bilo kar 121 preusmerjenih letat na Kubo. Španska policija je odvzela potni list slikarju Juanu Miroju BARCELONA, 11. — Po triurnem zasliševanju je španska policija sklenila, da bo prepovedala slikarju Juanu Miroju potovanja v tujino in mu je zato tudi odvzela potni list. Slikar ne sme zapustiti niti mesta Palma de Mallorca, kjer živi. Ukrep je povezan s slikarjevo navzočnostjo v samostanu Montser-rat 12. in 13. decembra, ko se je zbralo 300 Intelektualcev, da bi protestirali proti procesu v Burgoeu. Koroški Slovenci (Nadaljevanje s 4. strani) ŠPORT ŠPORT ŠPORT dokazal, kakšen pomen ima promet med obmejnimi regijami predvsem na rekreacijskem in oskrbovalnem področju. Pri jugoslovanskih potnikih igra pri tem prometu oskrbovalni namen glavno vlogo, pri prometu iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo pa je rekreativen princip — čestokrat združen z nakupovalnim — pomembnejši. Skupen referat o prostorskem načrtovanju sta izdelala univ. prof. Vladimir Klemenčič in dr. Pavle Apovnik. Pred nedavnim je prof. Klemenčič govoril o isti tematiki v Klubu slovenskih študentov na Dunaju. Dr. Pavle A povmk je pripravil za to predavanje pregled koroške zakonodaje prostorskega načrtovanja. Ta zakonodaja je prav v lanskem le tu dosegla na Koroškem svoj vi šek. Kako malo smo koroški Slo venci poučeni o tej problematiki, je dokazala prav diskusija, kako usodno lahko postane prostorsko planiranje, pa je bilo razvidno iz karte, kjer .je skoraj vse dvoje žično ozemlje označeno kot področje rekreacije in s tem tudi praznjenja. Ob koncu se je dr. Zerzer v imenu pripravljalnega odbora zahvalil vsem referentom in udeležencem kulturnih dni in izrazil u-panje, da bodo tretji koroški kulturni dnevi prav tako uspešni. (Celovški »Slovenski vestnik*) V PRVENSTVU 1. IN 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE RAZOČARUJOČ NASTOP VESNE IN PRIMORJA To je le posledica določenih dejstev. Kaj sedaj? Odgovoriti je težko, vsekakor pa bo treba pri moštvu hitro ukrepati, kajti položaj Primorja na lestvici je nevaren. Ekipa Primorja je torej v nedeljo res razočarala. Obramba je bila negotova, na sredini igrišča moštvo ni imelo jasnih zamisli, napadalci pa sploh niso prišli do izraza. Od take ekipe seveda ni balo mogoče pričakovati kdo ve česa. Itala je seveda priložnost izkoristila in je pod vodstvom trojice Cucca - Marega - Budicin diktirala svoj tempo igre. Na poteze gostov Primorje ni znalo odgovoriti in gostom tako ni bilo težko z Brumatom in Maurom spraviti na kolena sicer dobrega vratarja Štoko. Primorje je nekoliko pritisnilo šele v poslednjih desetih minutah, vendar je to bil bolj rezultat prizadevanja nekaterih posameznikov, kot pa celotne ekipe. Izid se vsekakor ni več spremenil. Za to pa Itala m-tii nima posebnih zaslug, ampak nosi krivdo za to Primorje, kar je zelo čudno, saj je lani ista ekipa v 3. amaterski ligi dala kar 110 golov. Letos pa je kljub temu, da se je napad ojačil, moštvo doseglo v enajstih tekmah le 7 golov. Po dva gola sta dosegla Verginella in Prašelj, po enega pa Puntar, Barnaba in Germani. Oba najboljša strelca, Verginella in Prašelj, pa sta bila v nedeljo ob robu igrišča, kot gledal- Vesna A — Manzanese 1:5 (0:2) STRELCI: p.p. v 6. min. in v 35. min. Braida; d.p. v 11. min. Caharija (V), v 26. min. Puntin, v 35. min. Plaino, v 44. min Braida. VESNA: Rado Tence; Mongardi-ni, Botti; Skrem, Finotto, Carmeli; Caharija, Barbiani (k), Švab, Del-la Vedeva, Boris Tence (Primi); 12. Farra. MANZANESE: Ulian: Pansone, Mansutti; PeJizzari, Trentin, Coffie-ri (k); Puntin, Pavan, Braida, Bo-sco, Plaino: 12. Zompicchiatti. SODNIK: Allegra iz Tržiča. Že dalj časa ni Vesna igrala tako slabo kot v nedeljo proti Man-zaneseju. Po pekočem porazu pro ti San Giovarmi.ru so navijači lipah, da bodo kriški nogometaši dali vse od sebe, da se bodo že od vsega začetka vrgli v borbo, da bodo napadali. Nič od vsega tega. Nasprotno: Križani so vrgli puško v koruzo že po nekaj minutah in niso, razen nekaj minut v drugem polčasu, odgovorili, kot je bilo treba. Poleg tega pa moramo priznati, da je bil nedeljski nasprotnik, Manzanese, dobra ekipa, ki je skrbno gradila igro na sredini igrišča in prav tu so se rodile vse nevarne akcije, ki so jih znali napadalci tudi prisebno izkoristiti. Povrhu vsega pa je bila tudi taktična razporeditev Križanov povsem neposrečena. Skrem je namreč igral na sredini igrišča, kjer je seveda bil v veliki zadregi. Nasprotno pa .je igral Mongardini, ki je ima vse značilnosti igralca na sredini igrišča, branilca. Barbiani ni v formi, Della Vedova je prepočasen. Tako praktično ni bilo igralca v vrstah Vesne, ki bi znal režirati igro svojih, ki bi zalagal prvo vrsto, kjer se je zelo potrudil Švab, sicer neuspešno. S tako igro in brez požrtvovalnosti je bil poraz neizbežen, in kakšen poraz. Naj omenimo še, da je bdi vratar Tence eden najboljših, pa si lahko ustvarimo sliko Vesne. Upajmo le, da je to samo trenutna kriza kriških nogometašev in da se bodo oddolžiti že prihodnjo nedeljo v izredno važni tekmi proti Arsenalu. V nedeljo je bilo v Križu hladno, igrišče pa poledenelo, tako da so se igralci le s težavo premikali po igrišču, poleg tega pa je bilo še vreme vetroi-no. Gostje so živahno začeti in so takoj oblegali Tencejeva vrata, tako da je moral kriški vratar večkrat drzno poseči, da je lahko rešil nevarne položaje. Toda že v 6. min. so gostje prvič povedli z odličnim Braido, ki je izkoristil oklevanje Carmeli-ja in je brez težav, sam pred Ten-cejem, pretresel mrežo. Križani niso odgovorili in tako so gostje nadaljevali z napadi. V 35. min. so ponovno podvojiti izid tudi tokrat z Braido, ki je izkoristil zmedo treh kriških branilcev in neovirano streljal v prazna vrata. Nato pa .je moral Tence še dvakrat rešiti vrata. V drugem polčasu so igralci Man-zaneseja nekoliko popustili. Križani pa so le razživili tempo svojih akcij in so v 11. min. dosegli edini gol dneva z mladim Ca harijo, ki je odlično izkoristil zmedo "pred vrati gostov in je take hladnokrvno realiziral. Kazalo je, da bodo domačini le zaigrali, kot znajo, prav tedaj pa so gost.je še povečali vodstvo. To je popolnoma potrlo domačine, ki so nato še dvakrat klonili. Položaj Vesne se je tako še po-.................................................. ca. Zakaj? Tudi možnost njune upO’ rabe torej ni bila izkoriščena in ntt štvo je zdrknilo na dno lestvice. B. R* AVTOMOBILIZEM AUCKLAND, 11. - Avstralec Neil AUen je zmagal na mednarodni avtomobilski dirki za veliko nagrad® Nove Zelandije, drugi vožnji veljavni za pokal Tasmanije. Lestvica te dirke je bila o*' slednja: 1. Neil AHen (Avstral.) mclarefi-Chevrolet 56'27” 2. Frank Matich (Avstral.) md»-ren-repco 56’27”4 3. Graham McCrae (N. Zel.) laren-Chevrolet 56’34”7 4. Mike Eyerley (ZDA) 56’59”7 5. John Camnon (ZDA) 57’2”6 HOKEJ NA LEDU slabšal. Prav ti pa so trenutki, ko igralci in navijači ne smejo popustiti, kajti prvenstvo je še dolgo in rešitev nikakor ni mogoča. Prepričani sano, da bodo Križani preboleli tudi to krizo. b. 1. * * * Primorje A — Ifala 0:2 (0:1) PRIMORJE: Štoka, žužič, V. Bu-kavec, Malusa, Pescatori, Živec, Vi-sintin, Fontanot, Barnaba, Germana, Lippot (Pressi, 12 Canciam). ITALA: Sonson, Vianello, Del Pin, Cabas, OameUd, Budicin, Mauro, Marega, Gerometta, Cucca, Brumat. STRELCI: 44. min. p.p. Brumat; 7. min. d.p. Mauro. SODNIK: Mian (Cervignano). Popolno razočaranje. Tak je bil občutek proseških navijačev v nedeljo po tekmi Primorja z Italo iz Gradiške. Po dveh zadovoljivih nastopih so namreč ljubitelji nogometa pričakovali od svoje ekipe kaj več. Toda enajsterica je zaigrala zelo medlo, brez volje in neorganizirano. Skratka, popolen k.o. Kje je vzrok tega neuspeha Primorja? Ne zgrešimo mnogo, če povemo, da je to viselo v zraku že več časa. V zadnjem času je bilo namreč vedno bolj očitno, da z moštvom nekaj ni v redu. Večkrat smo že pisali o slabih taktičnih zasnovah in slabi kondiciji nekaterih igralcev. V nedeljo je prišlo vse to na dan. Nedeljski neuspeh zato nd slučajen. niiiiiliiaiiMlliiiiixaiiililitiiliatli«iiiiil*ttiaaMMltiiaiiaiiKiaiiiiailltiailMiaiia|||l||1|*,|>|>ll||,|l|>v*,|lll>t,,,*||>*|||,*n»1||,|,a|ii||nBa,|ll>iiaillllfBitKiiiii»tiiiiiiiiiiiliaiiM|al* V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI V treh tekmah tri točke za slovenske enajsterice Jeseničani petnajstič prvaki JESENICE, 11. — Z zmago nad Olimpijo z 9:2 je ekipa Jesenic « svojila že petnajstič naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. N* drugo mesto se je uvrstila Olimpija' na tretje Medveščak, na četrto P8 Slavi ja. Juventina — S. Lorenzo 1:0 (0:0) JUVENTINA: Makuc, Tomažič, Faganel, Montico, Rupil, Tabaj, Marvin, Nanut, Ferletič, Ferfolja (v 70. min. Klavčič), Sirk. S. LORENZO: Bevilacqua, Mazzo-limi, Fantini, De Piero, Zamaro, Grion, Pettarin, Beltramin, Gaspa-rin, Medeot, Bizai, Petizzon, Dis-segna. STRELEC: Sirk v 35. min. d.p. Po premoru prejšnjo nedeljo (ker je bilo igrišče zameteno), sta se na zaradi blata precej težkem terenu, v Štandrežu pomerili domača ekipa in Furlani iz San Lorenza. Tekma ni bila ravno na visoki ravni, toda gostje, ki so nastopili z mladimi igralci, niso razočarati, ker so prikazali vsaj dobro uigranost vse ekipe. Vidna napaka San Lorenza pa je v prvem polčasu bila pregroba igra, katero pa so omilili pozneje. Juventinin napad in center sta se dobro držala, pri obrambi pa je bilo opaziti preveč živčnosti Ker ima obramba sposobne igralce bi morali igrati bolj preudarno. Tekma je bila še kar uravnovešena, čeprav je Juventina ustvarila več nevarnih akcij. Gol, ki je domačim prinesel zmago, je padel v drugem polčasu. Klavčič je izvedel dolgo in uspešno osebno akcijo, streljal je v vrata, a žogo je vratar odbil. Sirk, vedno na pravem mestu, je odbito žogo z novim strelom pognal v vrata. D. R. Vesna B - Demacori 0:0 VESNA B: Tretjak: Danilo Košuta, Zoffoli: C. Sulčič. Ridolfo; Z. Košuta, Kravanja, R. Košuta, Casson, Antonini. Druga ekipa Vesne je v nedeljo na lastnem igrišču izsilila neodločen izid proti Demacoriju. Tekma ni bila na posebni tehnični ravni in nasprotni obrambi sta vedno prevladovali nad napadoma, tako da praktično nismo videli skozi celo tekmo nevarnih strelov v vrata in igra se .je osredotočila na sredini igrišča. Slabo vrane, poledenelo igrišče in veter so poleg tega skvarili sre Čanje. Tako je neodločen izid brez golov prava slika te tekme, ki je ponovno potrdila, da Križani le s težavo najdejo not do nasprotnih vrat in da je še vedno obramba najboljši del tega moštva. Križani so seveda z neodločenim izidom zadovoljni, sicer pa bi lahko dosegli tudi kaj več, ko bi pogumneje napadali in se ne bi zadovoljili z remijem. Domačini so v začetku vzeli pobudo v svoje roke, niso pa znali razviti svojih akcij tako, da bi se neposredno približali nasprotnikovim vratom. Tudi gostje so skušali enakovredno odgovoriti, kriška obramba pa je bila vedno na mestu in branilci so skrbno zapirali prostore pred Tretjakom. Neodločen izid brez golov je torej povsem upravičen in točno od- KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Po zmagi nad Siloplastom Bor sam na vrhu lestvice Dobra igra Starca in Zavadlala Z nedeljsko zmago proti Silopla-stu iz Novell are in po porazu ekipe Pro Pace Padova v Bologni so borovci sami na vrhu lestvice. Tekma proti Siloplastu pa je bila izredno težka, kajti vsi naši košarkarji, razen Zavadlala in Starca, so zašli v čm dan in lahko trdimo, da so odigrati v nedeljo eno svojih naislabših tekem tega prvenstva. Sicer pa so zmagali, in to je zanje zaradi ugodnega položaja na lestvici izredno važno. Morda so »plavi* preveč občutili pomembnost te tekme in so zagrešili celo vrsto ugodnih priložnosti ter so večkrat tudi sami pod košem (Fabjan, Lakovič, Pertot) neverjetno slabo metati. Na srečo pa sta Starc in Zavadlal le popravila položaj s točnimi meti od daleč in borovci so tako osvojiti to važno tekmo, kar jim .je omogočilo, da so zdaj sami na vrhu lestvice. Izid: BOR - SILOPLAST 51:47 (24:26) Postavi: BOR: Zavadlal 15, Fabjan 8, Rti-des 4, Lakovič 2, Starc 20, Škerlj, Sirk, Ambrožič 2, Pertot. SILOPLAST NOVELLARA: Zin-gariello 6, Davoli 6 Spaggiari, Ce-rasaro, Ruini, Calzari 6, Vivi 2, Bergamaschi, Belpoliti 14, Bra-gtia 13» SODNIKA: Pinzani (Videm) in Sclauzero (Gorica). PROSTI METI: Bor 5:12, Silo-plast 9:18. Borovci po izredno dobro začeli, saj so povedli kar za 10 točk. Nato pa se je v aiihovih vrstah nekaj zataknilo. To so seveda izkoristili g06t.je, da so nadoknadli zamujeno in so zaključiti prvi polčas celo v vodstvu. Obe ekipi sta branili v coni 2-1-2, »plavi* pa so le s težavo iskali proste prostore, od koder bi lažje metali. Tudi v drugem delu igre so naši košarkarji začeli živahno, a tudi nasprotniki so jim bili vselej enakovredni, tako da je bila tekma zelo izenačena, včasih celo razburljiva. Poleg tega tudi sodnika nista bila kos svoji nalogi, tako da je bilo srečanje tehnično dokaj pomanjkljivo. V sredini drugega polčasa pa se je našim fantom le odprlo. Pobudnik podviga je bil Zavadlal, ki je s točnimi me ti od daleč in s protinapadi pripomogel da je ekipa dosegla devet točk prednosti in je tako lahko celotno moštvo igralo mirneje in bolj zbrano. V zaključnih minutah so sicer nasprotniki prešli na obrambo na moža, toda tudi ta taktična sprememba ni obrodila zaželenih sadov. »Plavi* so namreč igrali na 30 sekund in tako so tudi zmagali. Taktično so borovci zgrešiti v tem, da so premalo podajali centroma Sirku in Ambrožiču, ki v napadu tako nista prišla do izraza. Dobra je bila tudi tokrat Borova obramba, ki je še vedno najboljša v celotni ligi. Nedeljski izidi: Zuccheri BO - Pro Pace PD 75:50 Dukcevich GO - Italcantieri 69:51 Bor - Siloplast 51:47 Friulana UD - Castelfranco 75:65 San Donš - Don Bosco RO * A * Prvenstvo mlajših mladincev Bor - Don Bosco 33:32 (19:14) Prvenstvo naraščajnikov Polet - Don Bosco 28:23 (19:11) Prvenstvo naraščajnic Calza Bloch - Polet 34:31 (18:15) ODBOJKA V jugoslovanski ženski odbojkarski ligi je Partizan z Reke premagal Partizana iz Sremskih Karlovcev s 3:0. Rečanke so sedaj trenutno na 3. mestu lestvice s 4 točkami zostanka za Crveno zvezdo in dvema točkama za Mladostjo. Na zadnjem mestu je še vedno ekipa Maribora, ki do sedaj m osvojila točke. raža potek te tekme, ki kar zad«' va tehniko ni navdušila. Sovodnje — Podgora 0:3 (0:1) SOVODNJE: Tomasi«, S. Flore-nin, Bevilacqua, (Kuzmin), Čeme> Batistič, Mozetič, Duzman, Grude®* Tomšič, Marson, P. Florenin. PODGORA: Žago, A. Scarioni, & Ghiotto, Spazapan, Costelti, Med* sani, Spazzali, Eremondi, Miloccft M. Ghiotto. STRELCI: p.p. Eremondi v ^ min.: d.p. Costelti v 15. min. i® Ghiotto v 32. min. Sovodenjci so v nedeljo prvič oi' šli z domačega igrišča poražen Kakovost nasprotnika sicer povse®! opravičuje tak izid. Podgora je p®? tudi v Sovodnjah uveljavila prem®8 vodilne ekipe na lestvici ter ie prikazala zadovoljiv in tudi tehnično veljaven nogomet. Moč tega m8! štva se odraža predvsem v dob®1 povezavi med posameznimi igralci-Proti tako dobri ekipi so »bel®" modri* zaigrali vsekakor prem®!8 zagrizeno in so v glavnem popustili predvsem na sredini igrišč®; kjer so bili gostje v očitni premoč' in so z lahkoto prevladovali. Gost.je so tekmi že v začetku vsilili zelo hiter tempo, ki je Sove denjce očitno spravil v težave. ® hramba je z veliko vnemo zavre čala žoge v polje, toda tam so vedno postale plen nasprotnikov, ki 88 tako znova začeli graditi svoje napadalne akcije. Sovodnje pa so b*‘ le prav tu pomanjkljive: na sredi; ni igrišča niso imele igralca, ki h' znal žogo ustaviti ter jo korist®8 podati napadu. Drugi polčas je bil nekoliko dr« gačen. Sovodenjski trener je z "°. tranjimi spremembami v post®'8 (Dužmana .ie premestil na sredi®8 igrišča) ojačil napad. To pa ni ®'8 zaleglo, kajti Podgora je imela *f lo dobro obrambo, obenem pa J8 izkoristila negotovost domače « hrambe in je še dvakrat zadel® mrežo. — jota » • Mladinsko prvenstvo Gaja - pipo Viani 3:2 (3:1) Finale začetniškega prvenstva Breg - Libertas Rocol 0:1 (0:® finale tekmovanja naraščajnikov,, Libertas Rocol • Breg 2:1 (0:11 ROKOMET LČJGSTOr, 11. — Jugoslova ženska rokometna reprezentanc osvojila na mednarodnem turnir Ldgstoru na Danskem prvo m Premagala je ekipo ČSSR z Nemčijo s 13:7, z domačinkam je igrala neodločeno 7:7. DREVI V NABREŽi Skupščina združei slovenskih športni društev v Italiji Danes bo ob 20.30 v prva redna skupščina i športnih društev v Italiji, nem redu bo več važnih Med drugim bodo člani — v skladu s statutom — voliti tudi širše tajništvo. Na sestanku bodo spreji za organizacijo utrditve in za vsebinsko usmerite zacije v prihodnjem obdob