Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-!*lla postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini K D N NOVI LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.0G0 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE St. 1268 TRST, ČETRTEK 27. MARCA 1980 LET. XXX. Pred izvolitvijo nove deželne vlade Vse kaže, da bo prihodnji leden dežela *'lJi'lanija - )ulijska krajina po dejanskem breznu, ki je trajalo nad tri mesece, končno •niela novo vlado. Gre vsekakor za razvese-J'vo vest, saj je bilo dosedanje stanje že ne-vzdržno in je ravnanje političnih sil že mejilo j^a neodgovornost, glede na večmesečno zakonodajno praznino in odsotnost najvišjega or-Šaiia izvršne oblasti v deželi. Pravijo, da bodo novo deželno vlado sestali' po najnovejšem rimskem vzoru, in sicer (la bodo v njej le predstavniki Krščanske demokracije in socialistične stranke ter da uteg-**e v njej sodelovati kvečjemu še predstavnik rePublikanske stranke (v deželnem svetu je en Sani). Neposredno sodelovanje vseh ostalih ?trank, ki so sestavljale dosedanjo večino v dednem svetu (KPI, PSDI in SSk), ne pride v **°štev. Krščanska demokracija noče imeti v v^di komunistov, socialisti pa nočejo vseh o-stalih strank, češ da bi se v nasprotnem pri-obnovila leva sredina, ki se je socialisti v zadnjih letih otepajo kot garjavega psa. V tem trenutku nas — kot po vsej verjet-**®sti tudi ogromno večino javnosti v deželi — l1'1' toliko ne zanimajo vladne formule, kajti e vedno smo prepričani, da je pri vladi predam važen njen program in da so naravnost 'stvenega pomena imena ljudi, ki bodo pre-P*eh odgovornosti v novi vladi. Biti bi mora-1 sposobni, požrtvovalni in nesebični ljudje, so to predvsem značilnosti in odlike, ki Ja,nčijo uresničevanje vladnega programa. Toda v naših okoliščinah je ali bi vsaj . 0|-ala biti važna tudi vladna formula, kajti e kje lahko govorimo o nujnostnem, izred-stanju, je to prav gotovo dežela Furlanija-i.| ljska krajina, kjer se še nikakor niso zace-j'c rane od strahotnega potresa v letu 1976 kjer je še vedno prisotna gospodarska sta-^cija, če že ne celo nazadovanje. Modrost v' *ato po našem zahtevala, da se temelji no-j® vlade okrepijo, da se njena sestava razširi zajame predstavnike vseh demokratičnih in •avnih sil, se pravi v našem primeru vse ti-ve stranke, ki so sestavljale dosedanjo večino eželnem svetu. ^ ^se pa kaže, da je za nekatere zdrava pa-nekaj, kar spada v staro šaro in da je po-nastopil čas, ko mora prevladati logika 'jučevanj. ^ Toda kot Slovence, pripadnike narodne (j. ^Jšine, nas konec koncev tudi vse to ne ,jo ,0liko zanimalo in motilo. Kar pa nas hu-n,°ti in celo vznemirja, je nekaj drugega. (nadaljevanje na 3. strani) V čem se razlikujejo? Dnevni tisk in radiotelevizija poročata o vedno novih zahrbtnih hudodelstvih teroristov; postali so že pravi specialisti za zahrbtne umore. Enkrat se spravijo nad karabinjerje, drugič nad sodnike, tretjič nad industrijalce, pa časnikarje in tako dalje, po navodilih, ki jih daje najbrž kak režiser iz ozadja. Dnevniki nam postrežejo pri vsakem takem umoru z natančnim opisom poteka in celo z identikiti morilcev, nikoli - zares, nikoli - pa ne zvemo, zakaj je bil umorjen ta ali oni človek, kaj je pripravilo morilce do tega, da so ga umorili. Pravzaprav bi se morali izraziti drugače, nekoliko bolj preprosto: kakšna je tista »revolucionarna« ideologija, ki žene toliko mladih ljudi v terorizem in k najgrozovitejšim oblikam zahrbtnega umora, kakršen je veljal celo v dobah in pri narodih, ki jih smatramo za barbarske, za gnusno, zahrbtno, sramotno in vse obsodbe vredno hudodelstvo. Ubiti človeka iz zasede, ko ne sluti nič hudega, je v resnici dejanje, ki so ga sposobni samo moralno popolnoma propadli ljudje. Sklicevanje na neke revolucionarne ideale ne drži, kajti kakšni bi mogli biti ideali, ki bi opravičevali take zločine? In kakšna bi bila oblast, ki bi se s takimi zločini prikopala na oblast? Ali ne bi v še veliko večji, celo množični in legalizirani obliki nadaljevala s takimi hudodelstvi? Vendar pa je jasno, da ti zahrbtni umori in drugi atentati niso izbruhi blaznosti kakih posameznikov, ampak rezultat dobro organiziranih skupin, povezanih v široko razpleteno teroristično organizacijo, ki se opaja z neko določeno ideologijo. A kakšna je ta ideologija? Ravno to je tisto, kar nam ostajata italijanski dnevni tisk in radiotelevizija dolžna, ravno tega nam ne povesta. Zakaj ne? Vedno spet slišimo, da so sile reda zaplenile v odkritih terorističnih brlogih na tisoče dokumentov in propagandnih brošur. Toda vse to izgine, kot kaže, v razne policijske in sodne arhive, ne pride pa v roke ljudem, ki bi bili sposobni, da ta material preučijo in izluščijo in njega tisto, kar bi mogli imenovati ideologijo terorizma. Ravno zato ostaja terorizem ne samo za široko javnost, ampak tudi za veliko večino politikov, sociologov, časnikarjev, pravnikov, psihologov in drugih strokovnjakov skrivnost. Pri tem pa je tudi jasno, da je skrivnost samo do take mere, kot zločin sploh. Težko je videti v človeško dušo in slediti nenormalni psihologiji zločincev. Toda kar zadeva ideologijo terorizma, bi ne smela biti danes že ni-kaka skrivnost več. Očitno je, da spada na področje takoimenovanih revolucionarnih ideologij. Teroristi sami se, kolikor je znano, stalno sklicujejo na marksizem-leninizem in na komunizem. Njihov končni cilj, ki se mu skušajo približati tudi z zahrbtnimi umori dozdevnih nasprotnikov ali bolje rečeno ljudi, iz katerih napravijo v svoji bolni fantaziji simbole tistega, kar hočejo odstraniti, da pridejo do tistega cilja, je torej lahko le neka oblika komunistično urejene družbe po načelih marksizma-leni-nizma. Privid take družbe je lahko v njihovih glavah še tako izkrivljen, vendar pa ima verjetno le marsikaj skupnega ali vsaj sorodnega z idealom komunistične družbe, za kakršnega se borijo razne komunistične parti-(Dalje na 2. strani) Nadškof padel pod streli teroristov V ponedeljek, 24. t. m., so v San Salvadorju štirje neznanci umorili nadškofa Oscarja Ar-nulfa Romera. Nanj so streljali v cerkvi Božje Previdnosti, ko je daroval sveto mašo ob povzdigovanju. Streljali so iz neposredne bližine. Nadškof je podlegel ranam med prevozom v kliniko. Nadškof Romero je ostro nastopal proti nasilju, represiji in se zavzemal za uresničitev gospodarske in agrarne preosnove. V nedeljo je v pridigi pozval vojaštvo k nepokornosti ob pokolih, ki jih izvaja nad kmeti hunta, ki je prišla na oblast po oktobrskem državnem udaru, s katerim je bil odpravljen kruti diktatorski režim Carlosa Humberta Romera. Za vztrajno in odločno obrambo človečanskih pravic ga je lani skupina britanskih poslancev kandidirala za Nobelovo nagrado za mir. Salvadorska hunta je proglasila tridnevno žalovanje ter se sestala na izredni seji, da bi sprejela ukrepe pred možnostjo ljudskega ogorčenega odziva. Visokošolski študentje državne in katoliške univerze dolžijo za umor skrajno desničarsko organizacijo. Nadškof Romero se je rodil leta 1917 ter je bil posvečen v duhovnika v Rimu leta 1942. Promoviral je na Gregorijanski univerzi. Marca je podprl načrte hunte za preosnovo, obenem pa je odločno napadel represijo levičarske opozicije in pokole nedolžnih kmetov. Pred tednom dni je v pridigi izjavil, da je v tednu dni nasilje zahtevalo 150 smrtnih žrtev. Obsodil je tako skrajno desničarsko kot tudi skrajno levičarsko nasilje. Letos je v Vatikanu papežu Janezu Pavlu II. poročal o nevzdržnem položaju v deželi. Pretekli mesec je opozoril, da desničarji pripravljajo državni udar. Isto stališče je bilo zavzelo ameriško zunanje ministrstvo in sporočilo vladajoči hunti, da bo v primeru udara prekinilo El Salvadorju gospodarsko pomoč. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 30. marca, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sveta maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Kralj«. Radijska igrica; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »220 Volt — ali ne vtikaj prsta v blji-žnega vtičnico«; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 31. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.45 Socialna problematika; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 »220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico«; 12.40 Filmska glasba; 13.00Poroči-la; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miguel Cervantes de Saavedra: »Veleumni plemič don Ki-hot iz Manče«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.0Krat-ka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 1. aprila, ob: 7.00 poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Diego Fabbri: »Budnost«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; 12.00 Kulturni dogodki; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Jugoslovanski skladatelji; Dramski spored; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 2. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; 12.00 »Pod Ma-tajurjan«, posebnosti in omi'ka Nadiških dolin; 12.30 Melodije iz vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.10 Otroško okence: »Odprimo knjigo pravljic«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miguel Cervantes de Saavedra: »Veleumni plemič don Kihot iz Manče«; 15.00 Paleta orkestrov; 15.30 Med dvema ognjema — kviz oddaja ob sodelovanju slovenskih, tržaških in goriških višjih srednjih šol; 17.00 Kratka poročila in kulturna 'kroniika; 17.10 Mladi izvajalci — Kulturne rubrie naših časopisov — Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 3. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Diego Fabbri: »Budnost«, igra v dveh delih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 1-1.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 »Oh ti ljubi Jezus moj, kaj bo ta teden s teboj«; 12.40 Jugoslovanski pevci; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi s Portugalske; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 4. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miguel Cervantes de Saavedra: »Veleumni plemič don Kihot iz Manče«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 15.30 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kroniika; 17.10 Glasbeni trenutek doma in drugod; literarni večer; Slovenska književnost v Italiji; Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 5. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Manfred Bieler: »Missa«, radijska drama; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Čoln — šport in razvedrijo; 12.00 »Bom naredu st' zdice čjer so včas’b'le«, glasnik Kanalske doline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željar; 14.10 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 15.30 A;P. Čehov: »Noč pred vstajenjem«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Na goriškem valu »Škofjeloški pasijon« — po Lovrencu Marušiču ali očetu Rumualdu; priredil Minko Mahnič; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. V čem se razlikujejo? ■ nadaljevanje s 1. strani je. Zato se nam zdi, da bi po eni strani ne smelo biti tako težko razrešiti ideološke uganke levega terorizma v Italiji, po drugi strani pa odkriti razlik, ki ločijo teroristično ideologijo od ideologije legalnih komunističnih partij, zlasti seveda od ideologije KPI. To bi omogočilo italijanski komunistični partiji, da bi z ideološke strani sprožila ofenzivo proti terorističnim jedrom in jih osamila ter jim dokazala, da se motijo, če mislijo, da s svojimi zločini služijo in koristijo idealom komunizma. Dokazati bi jim morala - ali se vsaj truditi, da jim dokaže - da je terorizem v nasprotju s humanističnimi cilji komunizma, po Marxovi ali Leninovi viziji. Toda pri italijanski komunistični partiji ugotavljamo v tem pogledu obotavljanje. Na teroriste gleda ne kot na krivoverce v komunizmu, ampak kot na popoln tujek, kar je v organizacijskem in moralnem pogledu najbrž res, ne pa v ideološkem, saj tudi katoličani gotovo lažje razumejo zmote raznih krščanskih sekt kakor pa nekristjani, ki ne poznajo niti ciljev krščanstva, niti razlik med raznimi krščanskimi religijami in skupinami. Zato bi se morala italijanska komunistična partija mnogo bolj odločno postaviti v boju proti terorizmu in zlasti proti njegovim ideološkim izvorom, tembolj ker ji ne more biti neznano, da ideologi terorizma dejansko niso proletarci iz kake odrinjene in zatirane socialne plasti, ampak v največji meri ljudje, ki izhajajo iz dobro situiranih meščanskih in intelektualnih krogov, delno celo sinovi in hčere in-dustrijcev, ki so pristali v »komunizmu« bolj iz hlastanja po novih doživetjih in zato, ker mislijo, da jim nudi ideološko kritje za sproščanje zločinskih nagnjenj. Zadnje parlamentarne volitve so že pokazale, kakšno politično škodo povzroča tak teroristični »komunizem« italijanski komunistični partiji. Njeno nadaljnje obotavljanje ji bo brez vsakega dvoma prineslo še nadaljnjo škodo. Zato je v njenem lastnem interesu - kot v interesu italijanske demokracije in delavske plasti ter države sploh -da ravno ona čim bolj odločno in odkrito udari po terorizmu ter ga brezobzirno razkrinka, kjerkoli bo zadela ob njega, in njegove simpa-tizerje, zunaj ali znotraj partije, zunaj in znotraj sindikatov, kajti ni dvoma, da se teroristi kar najbolj trudijo, da bi se vgnezdili v sindikatih in izkoristili njihovo organiziranost in borbenost v svoje namene. Cimprej mora postati vsem jasno, v čem se razlikujejo teroristi od poštene marksistične le' vice, ki se ravna po pameti in ravna v skladu s svojimi ideali. V taki osamitvi teroristov je danes ena prvih nalog KPI. KITAJSKA — SZ Kitajski ministrski predsednik Hua Guo-feng in obrambni minister Xinagoian sta oi' načila Sovjetsko zvezo za državo, ki ogrož3 mir. Hua Guofeng, ki je tudi predsednik k1' tajske komunistične partije, je v zdravici na slovesni večerji, ki so jo priredili na čast zaii" skega predsednika Mobutuja, dejal, da je Sovjetska zveza z zasedbo Afganistana dokazala-da se je zanjo pričelo obdobje, v katerem ž£' li doseči nadvlado nad vsem svetom. AVSTRIJA IN PALESTINCI Neki avstrijski tednik je objavil daljši čla' nek, katerega pisec poudarja, da bo kanclef Kreisky po vsej verjetnosti Titov naslednik ^ okviru neuvrščenih držav. Člankar namreč pravi, da je Kreisky edini politik, ki bi ute' gnil zaradi svojega ugleda z uspehom naspro' tovati protiameriškemu in protisovjetskemu >' deološkemu gibanju v okviru neuvrščenih. Lisj pravi, da je namreč Kreisky avstrijski Jud, k1 ima oblast v protijudovski državi in ki je prija' , telj Arabcev. Dunajska Die Presse pa je ob' javila intervju z voditeljem organizacije za osvoboditev Palestine Arafatom. Ta med dr11' gim poudarja, da njegova organizacija nima namena niti rušiti niti pobijati, temveč le želi’ da bi Palestinci dobili svojo domovino in sVO' jo državo. V intervjuju Arafat opozarja nf preteklost nekaterih sedanjih izraelskih vodi' teljev, pri čemer izrecno omenja sedanjega iz' raelskega zunanjega ministra Šamira, ki je ba* je odgovoren za smrt znanega diplomata Ber' nardotta. O položaju na Južnem Tirolskem Najvažnejši tirolski dnevnik Tiroler Tages-zeitung je objavil daljši komentar o poteku in zaključkih zadnjega kongresa Južnotirolske ljudske stranke, ki je bil pred dnevi v Bocnu. Komentator predvsem ugotavlja, da v stranki Južnih Tirolcev prihaja do izraza nevarna radikalizacija stališč, saj sta se, kot vse kaže, ustanovili dve fronti, od katerih prva odločno zagovarja pravico do samoodločbe, medtem ko naj bi druga bila pripravljena na kompromise. List poudarja, da se do zdaj nihče v Južnotirolski ljudski stranki ni odpovedal pravici do samoodločbe, saj je ta pravica napisana tako v strankinem statutu kot v listini Združenih narodov. List nato pristavlja, kako je nesmiselno smatrati za nasprotnike tiste Južne Tirolce, ki se ne strinjajo s skrajneži. Tudi kongres stranke se je zaključil, ugotavlja tirolski dnevnik, z izglasovanjem skupne revolucije, ki obvezuje Južnotirolsko ljud- sko stranko, naj se pravica do samoodločb živo ohrani med prizadetim ljudstvom. Toda pri tem, zaključuje list, ne gre za obvezo 118 krajši rok, kot bi želeli skrajneži, temveč ^ za načelno pravico, ki se ji tudi sedanje vod' stvo Južnotirolske ljudske -stranke ne more noče odpovedati. —O— KREISKY BO OBISKAL JlJGOSLAVlI0 Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky 8. aprila dopotoval na dvodnevni uradni 0 bisk v Jugoslavijo. Z jugoslovanskimi pret stavniki se bo pogovarjal o dvostranskih odrt0 si h. Razumljivo je, da bo dobršen del pl)r° vorov posvečen tudi položaju slovenske in ^ vaške manjšine v Avstriji. V petek, 27. t. bo Kreisky sprejel na Dunaju predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev in ZveZ slovenskih organizacij na Koroškem. 19. mednarodni sejem Alpe Adria Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani So v ponedeljek, 24. t. m., slovesno odprli 19. Mednarodni sejem Alpe Adria in teden mednarodnega sodelovanja, ki je letos posvečen eloveku in prostemu času. To pomeni, da je gospodarska razstava posvečena predvsem tistim dejavnostim, ki so povezana s prostim casom. Na velesejmu sodeluje nad 600 razstavljavcev, od katerih jih je nad 200 iz tuji-!*• Med njimi je lepo število podjetij iz Itali-je in Avstrije, prvič pa sodelujeta Madžarska M San Marino. Po pozdravnih besedah ravnatelja Gospodarskega razstavišča Florijana Regovca je go-st°m spregovoril predsednik ljubljanske mest-ne skupščine 'Marjan Rožič, ki je dejal, da je j^jem prerastel začetne okvire in postal spodbuda ter pregled nadaljnjega plodnega in traj-bega sodelovanja med tremi sosednimi dežela-j*j*> v katerih žive Slovenci. Postal je stičišče, M ni vezano samo na udeležbo na sejmu, a ki naJ prispeva k ustvarjalni izmenjavi na pod-r°cju gospodarstva, znanosti in kulture in ne na2adnje na področju prostega časa. Teden Mednarodnega sodelovanja Alpe Adria, je na-8‘asil ljubljanski župan Rožič, je mesto, kjer Se z uspehom in tvorno potrjuje sodelovanje državami sveta, ne glede na razlike v dfužbenih sistemih, in kjer je še posebej pomemben doprinos, da bi se uresničeval ena- Pred izvolitvijo... ^ nadaljevanje s 1. strani tu na veto, ki so ga socialisti posta-vili v zvezi s predlogom, naj bi v novo vlado ^topil tudi predstavnik Slovenske skupnosti. gre za osebo dr. Draga Stoka, ki je sam Ptav gotovo srečen, da mu ne bo treba nositi "evih odgovornosti, temveč za namerno in za-'estno odpravo priložnosti, da bi prvič v zgo-0vini dežele Furlanije - Julijske krajine po-s,al član deželne vlade pripadnik slovenske Orodne skupnosti. To pa je za manjšino nedojemljivo in tudi grobo žaljivo. kopraven položaj Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Narodnostne skupnosti so vse 'bolj pomemben dejavnik vključevanja in sodelovanja med sosednimi državami in narodi. Njihov obstoj pomeni stalno spodbudo za trajno in boljše medsebojno sodelovanje ter s tem za razvijanje in krepitev dobrososedskih odnosov, je naglasil ljubljanski župan Rožič. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Boris Zidarič je v svojem govoru med drugim opozoril, da sejemske prireditve niso edina srečanja gospodarstvenikov, poslovnih ljudi in strokovnjakov v tem prostoru. V zadnjem času je bilo več pomembnih srečanj, med katerimi velja omeniti zborovanje predsednikov Gospodarskih zbornic iz Furlanije -Julijske krajine, Koroške ter Gospodarske zbornice Hrvaške in Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tej priložnosti je bil govor predvsem o možnostih razreševanja skupnih na- log pri pospeševanju turizma na področju Alpe Adria. Pomembno je bilo tudi srečanje z gospodarstveniki iz avstrijske Koroške, s katerimi so v Ljubljani poglobljeno razpravljali o možnosti uveljavljanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije je nato opozoril na obisk univerzitetnih profesorjev iz Trsta v Ljubljani ter vrsto neposrednih stikov med gospodarstveniki, bančniki in drugimi strokovnjaki, kar — po njegovem — prispeva k boljšemu gospodarskemu sodelovanju v obmejnem prostoru. V Ljubljani so v ponedeljek odprli tri likovne razstave, ki dopolnjujejo program rednih razstav v ljubljanskih galerijah in muzejih. Odprta je bila tako razstava del slikarja Jožeta Horvata - Jakija in kiparja Janeza Pirnata, na Gospodarskem razstavišču pa so odprli razstavo kiparskih del na prostem, in sicer razstavo del Vilija Bossija iz Trsta, Staneta Jereta ter Janeza Pirnata in Janeza Lenas-sija. V sredo je bil na sejmu dan Furlanije -Julijske krajine. O stanju zlata v svetu Za špekulante z zlatom, pa tudi za vse tiste, ki se inflaciji skušajo izogniti s kupovanjem drage kovine, je prišlo resno opozorilo iz Beiruta, da zna v prihodnjih mesecih cena zlata znova doseči izredno nizke kotacije. To pa se bo zgodilo, če se bo Sovjetska zveza odločila za množično prodajo žlahtne kovine, ki jo hrani v svojih zakladnicah. Zahodni strokovnjaki menijo, da lahko Kremelj letno vrže na trg 500 ton zlata, to je skoraj tri četrtine letne svetyovne proizvodnje. Sovjetska zveza je doslej le občasno razprodajala zlato na londonskem tržišču, običajno, ko ji je zmanjkalo trdnih valut za nakupe ameriškega žita. Zahodni strokovnjaki menijo, da bi se znali sovjetski voditelji odločiti za redne prodaje velikih količin zlata, kar bi vneslo hudo zmedo na mednarodnih tržiščih in povzročilo gospodarsko recesijo v mnogih državah. Isti viri menijo, da bodo Sovjeti prisiljeni prodajati zlato v velikih količinah za preprečitev notranje inflacije in ohranitev političnih cen nekaterim u-slugam. Kot rečeno, znaša letna svetovna pro- Umrl je nadškof Jože Pogačnik j. V torek, 25. t. m., je nenadno umrl v Ljubki msgr. Jože Pogačnik, ki je bil do 13. j^fca letos ljubljanski nadškof in slovenski ^Mropolit. Umrl je za srčno kapjo po sveti • aai ob prazniku Gospodovega oznanjenja, ki Je daroval v kapeli nadškofijskega dvorca u Ljubljani. Nadškof Pogačnik se je rodil v °Vorju pri Tržiču leta 1902, ljubljanski po-°2ni škof je postal 1963, naslednje leto je 0 smrti nadškofa Vovka prevzel ljubljansko "uškofijo. Štiri leta pozneje je postal prvi sionski metropolit. 2e leta 1977 je v skladu j Predpisi kanonskega prava odstopil, ko je °Segel starostno mejo 75 let. . Papež Janez Pavel II. je letos za novega § jjškofa in metropolita imenoval msgr. Alojza Ibarja, ki je formalno prevzel dolžnost 13. .Na, posvečen pa bo na Belo nedeljo. Po- nadškofa Pogačnika bo v petek, 28. t.m. [j . Na ljubljanski nadškofijski ordinariat pri-Mjo izrazi sožalja. Predsednik republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič je odposlal so-žalno brzojavko msgr. Šuštarju, v kateri označuje Pogačnikovo smrt za veliko izgubo tako za slovensko Cerkev kot tudi za celotno narodno samoupravno skupnost. —o— VELIKONOČNE POČITNICE Prosvetno ministrstvo je objavilo okrožnico, iz katere izhaja, da bodo letošnje velikonočne počitnice trajale skupno šest dni, in sicer od 3. do vključno 8. aprila. Učenci in dijaki se bodo vrnili v šolo v sredo, 9. aprila. Okrožnica prosvetnega ministrstva hkrati določa, da se bo pouk letos zaključil 14. junija. Zakon predvideva 215 dni rednega pouka v vsakem šolskem letu, toda letos bi se utegnil pouk skrčiti za nekaj dni, ker so v mesecu juniju predvidene upravne volitve. izvodnja 700 ton. Na prvem mestu je Južna Afrika, ki sama izkoplje dobro polovico, to je 375 ton letno. Na drugem mestu je Kanada s 125 tonami, na tretjem pa Združene države s 60-mi. BIVŠI ŠAH SE JE UMAKNIL PRED ATENTATOM? Kairski dnevnik Al Akbar je objavil članek ravnatelja Muse Sabrja, ki trdi, da je bivši perzijski šah Reza Pahlavi zapustil Panamo, ko je dobil zaupno sporočilo, da ameriška obveščevalna služba pripravlja atentat. Musa Sabry zatrjuje, da je Cia nameravala zastrupiti bivšega šaha, da bi na ta način pripomogla k rešitvi 50 ameriških talcev v Teheranu. Reza Pahlavi je medtem v egiptovski vojaški bolnišnici, kjer ga bodo v kratkem znova operirali. Libanonski tisk v celoti ostro kritizira Sadatov slep, da sprejme Pahlavija pod pokroviteljstvom. Dnevnik As Sahir poudarja, da se je bivši šah doslej zatekel v države, ki so pod ameriškim vplivom. To velja tudi za Sadata, ki se je moral podrediti ameriški volji. Na očitke — ki prihajajo iz Irana — da se je izneveril muslimanski veri, pa je egiptovski predsednik Sadat odgovoril, da je in ostaja globok vernik, vendar islama ne pojmuje v smislu sovraštva in maščevanja kot v Teheranu. VOHUNI V ZAHODNI NEMČIJI Sodišče v Diisseldorfu je obsodilo na dve leti in devet mesecev zaporne kazni sociologa Karla Heinza Glockeja, ki je svoj čas pripadal zahodnonemški krščanski demokratski stranki. Obtožen je bil vohunstva v korist Vzhodne Nemčije. Sodišče je ugotovilo, da je obtoženec več kot leto dni pošiljal vzhodnonemškim oblastem poročila o notranjih razmerah v krščanskodemokratski stranki in o stanju v električnem podjetju svoje dežele. Občina Devin - Nabrežina Slavnostna seja ob pobratenju z občino Buje V glavni dvorani Letoviščarske ustanove v Sesljanu je v soboto, 22. t. m., bila slavnostna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki so se je kot gostje udeležili tudi predstavniki občine Buje v Istri ter občine Ilirske Bistrice. Z občino Buje se je namreč devinsko-nabrežinska občina pobratila v lanskem oktobru, ko je bila v Bujah podpisana ustrezna listina. Odposlanstvo bujskih občinskih upraviteljev, ki ga je vodil predsednik Valentin Jakac, je prejšnjo soboto vrnilo obisk, s čimer je bil tudi opravljen drugi del slovesnosti pobratenja, kot ga predvideva podpisana listina. V svojem govoru je devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk opozoril na glavne razloge, zaradi katerih se je občinska uprava odločila za pobratenje z občino Buje. Pri tem je spomnil na mešano narodnostno sestavo o-beh občin, na sorodne gospodarske dejavnosti, zlasti na turizem in na zemljepisni položaj, saj se obe občini raztezata o Jadranskem morju, ter končno na skupno zgodovino in skupne boje proti nacistom in fašistom. Med obema občinama so se v zadnjem času razvili stiki na različnih ravneh in občinska uprava v Nabrežini namerava v prihodnosti te stike še o-krepiti, kot predvideva program, ki ga predstavniki obeh občin pripravljajo vsako leto. Končno je župan Škerk naglasil, da se namerava devinsko-nabrežinska pobratiti tudi z občino Ilirska Bistrica v Sloveniji in v ta namen je na slavnostno sejo povabil odposlanstvo tamkajšnje občinske skupščine pod vodstvom predsednika Bojana Brozine. Predsednik Valentin Jakac je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da se redno uresničujejo obveznosti, ki so bile sprejete s podpisom listine o pobratenju, ter med drugim naglasil, da je devinsko-nabrežinska občina prva občina v republiki Italiji, s katero je bujska občina pobratena, kar so prav gotovo omogo- Od 31. t.m. do 4. aprila bo v Dragi pri Bazovici vsakoletni seminar Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, ki ga bo letos prvič pripravila Mladinska komisija SSk iz Trsta. V organizacijo FUENS je včlanjenih več evropskih manjšinskih organizacij, naj med temi omenimo le nekatere: Južni Tirolci, Ao-stanci, Valežani v Wellsu, gradiščanski Hrvati, koroški Slovenci, holandski in nemški Fri-zijci, (narod brez lastne države). Ta manjšinska zveza je sestavljena iz mladinske komponente in iz organizacije starejših članov. Delovanje zadnje je zelo pestro, raznih srečanj v različnih evropskih krajih pa se večkrat udeležujejo tudi predstavniki Slovenske skupnosti. Sedanji predsednik mladinske komponente te unije je gradiščanski Hrvat. Vsakoletni seminar mladinske komisije FUENSa bo letos prvič v naši deželi; prejšnji seminarji so že bili v raznih evropskih državah, tako so prejšnja leta seminar pripravili na Danskem, na avstrijskem Koroškem, v Aosti in drugod. čili dobri in prijateljski stiki, ki jih je Jugoslavija navezala s sosedno Italijo in ki so dobili tudi uradni ter slovesni pečat s podpisom osimskih dogovorov. Tudi predsednik Jakac je izrazil željo ter prepričanje, da se bodo stiki med obema občinama ter njunimi kulturno-pro-svetnimi in športnimi organizacijami v prihodnosti še bolj okrepili. Zanimiv in vsebinsko pomemben govor je imel tudi podpredsednik bujske občinske skupščine Rota, ki je kot predstavnik italijanske narodnostne skupnosti orisal ter poudaril vlogo te skupnosti v okviru sodelovanja med obema sosednima državama ter njunimi narodi. Predsednik občinske skupščine iz Ilirske Bistrice Bojan Brozina je izrazil pripravljenost svoje uprave na navezavo tesnejših stikov z občino Devin - Nabrežina, ki naj dosežejo u-radno obliko s podpisom listine o pobratenju. Pri tem je poudaril značilnosti, ki so skupne obema občinama, med njimi zlasti skupni slovenski kulturni prostor. Župan Skerk je nato v imenu občinske u-prave podelil zlato odličje bivšemu županu dr. Dragu Legiši, ki je — tako je dejal župan Škerk — prvi navezal stike z bujsko občino, ter bivšemu dolgoletnemu občinskemu svetovalcu Alojzu Markoviču. Pred slavnostno sejo so udeleženci počastili spomin padlih in položili vence pred spomenik na nabrežinskem trgu. Slovesnost se je zaključila s skupnim kosilom v restavraciji »Pri Lepi Vidi« v devinskem portiču, ki ga je zares mojstrsko in gosposko pripravil lastnik Vilko Metlikovec. ~o— DAROVI IN PRISPEVKI Gospe Nada in Vera Černe iz ZDA sta darovali za tiskovni sklad 8.000 lir. Namen tega evropskega združenja je predvsem v medsebojnem spoznavanju včlanjenih manjšin in v izmenjavi izkušenj, ki jih vsaka od teh ima v odnosih z večinskim narodom. Glavne teme letošnjega seminarja so tri: predavanje dr. Emidija Susiča o odnosih med večino in manjšino, prikaz položaja Slovencev v Italiji, ki ga bo podal dr. Štoka, in prikaz manjšin in njihovega položaja v Jugoslaviji, ki ga bo pripravil mag. Danilo Turk iz Ljubljane. Predvidoma se bo seminarja udeležilo o-krog trideset predstavnikov včlanjenih organizacij, novost pa je v tem, da se bo, po vsej verjetnosti, prvič udeležila seminarja tudi delegacija mladih predstavnikov italijanske skupnosti v Istri. Naj še povemo, da so bili člani slovenske narodnostne skupnosti prvič gost seminarja pred približno šest leti, ko je bil Slovenski kulturni klub iz Trsta prisoten na srečanju s svojim predstavnikom. Mladinska komisija SSk pa je postala članica te zveze šele pred enim letom. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« - TRST Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič* se je odločil, razpisati vsako leto nagrado »D^ Frane Tončič« po zgledu in pravilniku lanskega razpisa, da s tem spodbuja slovenske visokošol ce v Italiji pri raziskovalnem in ustvarjalneD1 delu. Pravilnik 1. Avtor mora biti slovenske narodnosti in m°' ra imeti svoje stalno bivališče v deželi Furlaniji - Julijski krajini. 2. V teku sončnega leta 1979 je moral avtor b>’ ti visokošolski študent ali je moral končati visokošolski študij do 30. aprila 1980. 3. Avtor mora do 30. aprila 1980 poslati Narodni in študijski knjižnici, Trst, ul. S. FrancescO 20, študijo (razpravo, disertacijo ipd.), ki je nastala ali je bila objavljena v času med !• januarjem 1979 in 30. aprilom 1980; ta študij3 mora pomeniti obogatitev slovenske kulturi zgodovine ali znanosti. 4. Študije bo v teku meseca maja 1980 pregib dala in ocenila posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predsednik Sklada prof. Pavle Mer' ku, blagajnik Sklada Boris Kuret in univerzi' tetni prof. Jože Pirjevec; komisija bo lahk° pritegnila k sodelovanju kot svetnike breZ pravice do odločanja še strokovnjake iz ved posameznih študij. Po opravljeni analizi vseh študij, ki bodo prispele do določenega rok8’ bo komisija določila, katero študijo nagraditi' in bo svojo odločitev utemeljila pismeno. 5. Nagrada v znesku 500.000 (petstotisoč) lir ie ena in nedeljiva. 6. Naslov nagrajene študije in ime njenega aV' torja bosta objavljeni na prihodnjem občne# zboru Sklada, v petek, 6. junija 1980, ali, & bo zaradi višje sile treba ta datum prenestii čim prej po tem dnevu. Po občnem zboru W odbor Sklada obvestil javnost o tem prek0 sredstev javnega obveščanja. 7. V primeru, da ni nagrajena študija še objav' ljena, jo bo odbor Sklada priporočil za obja' vo kaki slovenski založbi. 8. V primeru napak in kontestacij velja besedil0 razpisa, ki ga je odbor podpisal in je priložen0 zapisniku seje z dne 7. marca 1980. Federalistična unija evropskih narodnostni!’ skupnosti-Seminar mladinske komisije 198® v Dragi pri Trstu Cas: od ponedeljka, 31. marca, do petka, ^ aprila. Program: ponedeljek, 31. marca - prihod ud°" ležencev, ob 19.00 večerja, medsebojno spoznav3' nje, seja izvršnega odbora. Torek, 1. aprila - Ob 9.00 predavanje »Odno5’ med večino in manjšino ter informiranje več'116 o problemih manjšine« - dr. Emidij Susič s trZ3' ške univerze, raziskovalec Inštituta ze medn3 rodno sociologijo v Gorici; ob 11.00 predavanj6 »Položaj Slovencev v Italiji« - dr. Drago Stok3’ deželni svetovalec; ob 14.00 seja glavnega odbor3, ob 15.00 poročila predstavnikov manjšin o odn0, sih med večino in manjšino Sreda, 2. aprila - Celodnevni izlet po Trža^ in Goriški z obiskom slovenskih ustanov ter čanji s predstavniki oblasti; ob 19.00 kulturni čer v Steverjanu s koncertom ansambla LoJ*® Hlede. Četrtek, 3. aprila - Ob 9.00 poročila predst3'! nikov manjšin o odnosih med večino in maflj^ no ter o informiranju večine o problemih m^ šine; ob 11.00 predavanje »Manjšine v Jugo8*3 viji« - mag. Danilo Turk (SZDLS, komisija 2 manjšinska vprašanja); ob 15.00 sedmi redni ni zbor; ob 19.00 večerja in poslovilni večer. 0 čem bo tekla razprava v Dragi Devetnajsti občni zbor ZSKP v Gorici V ponedeljek 3. marca je bil v Katoliškem domu 19. občni zbor Zveze Slovenske Katoliške Prosvete, krovne organizacije, ki se skli-cuJe na načela pluralizma in krščanstva. Uvodno poročilo sta podala dosedanji predsednik dr. ^azimir Humar in tajnica dr. Marilka Koršič -Cotar. Poudarila sta nekaj splošnih ugotovitev kulturnega življenja pri nas na Goriškem in Slavne pobude, ki jih je Zveza skupno z včla-nJenimi društvi izvedla od zadnjega občnega zbora do danes. Ni tu mesto, da bi naštevali Vsa prireditve v teku enega leta; rekli bi samo |°> da je bilo delovanje ZSKP in njenih članic [sredno bogato in živahno in se je izražalo na Svilnih področjih: glasbenem, dramskem, pevcem z organiziranjem koncertov, kulturnih veprov, zabavnih manifestacij, festivalov in strokovnih tečajev. Naj omenimo, da je bilo delovanje včlanje-1)1 h društev in organizacij usmerjeno v utrje-Var>je kulturnega in prosvetnega življenja na poriškem, obenem pa tudi v posredovanje na-Sega kulturnega ustvarjanja večinskemu narodu preko raznih pevskih in drugih manifesta-ClJ' V tem sta opravila pomembno vlogo predvsem oba osrednja pevska zbora, L. Bratuž in Filej, ki sta večkrat nastopila pred italijansko publiko, tako v gradeški baziliki ali na reviji furlanskih zborov v Camino al Taglia- V SOBOTO REVIJA »PRIMORSKA POJE« Prihodnjo soboto 29. marca bo v goriškem Avditoriju revija pevskih zborov »Primorska Poje«, v organizaciji Slovenske prosvetne zve-Ze in Združenja pevskih zborov Primorske. Na raviji nastopajo zbori iz zamejstva in iz Slo-Venije, kar pripomore k večjemu utrjevanju yezi med zamejskimi Slovenci in matično domovino. V Gorici bo nastopilo enajst zborov: Mešani zbor »Pod lipo« iz Barnasa, moški zk>or »Lijak« z Vogrskega, ženski zbor »Tri-jjtav« iz Bukovice, mešani zbor »Mačkolje« iz l^ačkolj pri Trstu, mešani zbor iz Divače, me-Sani zbor »Marij Kogoj« iz Solkana, moški *bor »Vasilij Mirk« s ProsekajKontovela, moš-m zbor »Franc Zgonik« iz Branika; nastopili °do tudi trije »domači« zbori, mešani zbor J>L. Bratuž« iz Gorice, moški zbor »Briški $Hč« iz Števerjana in ženski zbor »O. Zupanič« iz Štandreža. Koncert se bo začel ob 20.3O mento ali na reviji zborov v cerkvi sv. Ignacija v Gorici, kjer je nastopal mešani zbor L. Bratuž, moški zbor M. Filej pa je sodeloval na pevskem večeru v Lončniku in v Tržiču. Prav tako so veliko prispevala h kulturnemu življenju na Goriškem razna društva in organizacije, ki so včlanjene v ZSKP. Društva v Gorici, Števerjanu, Podgori Doberdobu, Štan-drežu in Rupi. V teh krajih je delovanje društev znano tudi širši publiki, saj o tem precej obširno poročajo slovenski časopisi in radijske postaje. Iz poročil izhaja zelo razvidno, da so društva zelo delavna, čeprav se marsikje pojavljajo tudi težave, ki pa jih naši kulturni delavci znajo primerno reševati. Na občnem zboru so predstavniki vseh včlanjenih društev in skupin podali izčrpna poročila o svojem delovanju. Naravno je, da vsaka organizacija vsaj enkrat na leto prikaže opravljeno delo in po poročilih na tem občnem zboru bi mogli soditi, da je bilo storjenega veliko. Pred zaključkom so bile tudi volitve; za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Kazimir Humar, člani nadzornega odbora in razsodišča so v glavnem isti kot prej. Na občnem zboru so prisotni sprejeli tudi tri resolucije: proti napisu na goriškem Avditoriju, ki je bil poimenovan «Auditorium della cultura friulana», resolucijo po zahtevi o enotnem šolskem okraju za vse naše šole v deželi in resolucijo - poziv parlamentu in vladi, da izglasuje zakon o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji -Julijski krajini v soglasju z Osimskimi sporazumi. Kmečko obrtna hranilnica v Doberdobu Preteklo nedeljo je bila prijetna slovesnost v Doberdobu ob odprtju novih prostorov Kmečkoobrtne hranilnice. Prisotni so bili številni občani, gostje in zastopniki vseh slovenskih bančnih zavodov v zamejstvu in številnih furlanskih posojilnic. Prisotne je pozdravil poslovodja hranilnice dr. Maks Gergolet, trak pred vhodom pa je prerezal eden izmed najstarejših članov hranilnice, Ivan Gergolet Jo-vanežev. Slovesnost se je nato nadaljevala v doberdobskem župnijskem domu, kjer je dr. Gergolet prikazal razvoj te posojilnice in njen vedno večji ugled, ki ga ima v vasi in drugih krajih v okolici. Pozdrav občine je prinesel župan Andrej Jarc, nekaj misli pa je povedal tudi predsednik deželne zveze posojilnic dr. Leopolde Delser. Kmečkoobrtna hranilnica v Doberdobu je bila ustanovljena 20.4.1908 in začela z važnim poslanstvom v naših krajih na Krasu. Njen prvi predsednik je bil kmetovalec Andrej Gergolet; delovanje hranilnice je slonelo in še danes sloni na samoupravljanju. V času vojne in fašizma je hranilnica večkrat zašla v težave, vendar so jih upravitelji premostili. Med drugo svetovno vojno je bil sedež hranilnice v občinski stavbi, ki je ob nemškem napadu na vas zgorela in tudi arhiv je bil skoraj v celoti uničen; vendar se je ohranilo toliko, da je hranilnica lahko začela s ponovnim obratovanjem. Leta 1950 je prevzel predsedniško me- V goriški pokrajini pada število prebivalstva Ob koncu leta 1979 so v goriški pokrajini ^beležili manjše število prebivalcev kot prej-leto; stalno bivališče je v goriški pokra-!lr,i imelo 146.000 oseb, to pomeni 337 manj ■ °1 ob koncu leta 1978. Prvi vzrok upadanja P v tem, da jc smrtnih primerov dosti več rojstev, medtem ko so migracijski tokovi kot Pr< ecej umirjeni. Upadanje števila prebivalcev , Povsod enako, vsekakor število se je znižalo V 1 v . °bcini Gorici, Tržiču, Gradcžu, Ronkah in ekaterih manjših občinah. Največji padec šte-'*a je bilo mogoče zabeležiti v Tržiču, naj- višji porast pa je bil v občini Škocjan, ne zaradi števila rojstev (saj je bilo celo 33 smrtnih primerov več kot rojstev) ampak zaradi priseljevanja (zgradili so namreč nova naselja). Precejšen padec je bil tudi v Gorici (-168), v Ron-koh (-142) in v Gradežu (-96). Splošna slika je torej negativna: kot rečeno, je prvi vzrok prav manjše število rojstev, saj je bilo v celi pokrajini 1119 rojstev, smrtnih primerov pa 1704. Ti podatki se sicer ponavljajo vsako leto, tako da ima goriška pokrajina vedno manj prebivalcev. sto današnji predsednik Jožef Gergolet; tajniške posle pa so vodili Karlo Černič, Miroslav Ferletič, nato Karlo Ferletič, za njim pa Slavko Ferletič. Na njegovo mesto je prišel leta 1969 današnji tajnik dr. Gergolet. Doberdob-ska hranilnica je imela lep razmah v povojnih letih; na primer hranilne vloge, ki so bile leta 1945 znašale 279.814 lir, so danes dosegle vsoto, ki se približuje dvema milijardama (leta 1979: 1.778.172.301 lir). Bančne storitve, ki jih hranilnica danes opravlja, so zelo številne in raznovrstne, od posojil tudi po znižani o-brestni meri (kot kmečka, obrtniška, gradbena posojila) do drugih uslug: plačevanje davkov, izplačevanje pokojnin, vplačevanje socialnih prispevkov in druge. Prav gotovo bo dober-dobska hranilnica v novih prostorih še utrdila in okrepila svoje delovanje. —o— PRIPRAVE NA SEJEM ESPOMEGO Tudi letos bo ob koncu aprila in v začetku maja na razstavnih prostorih pri ločniškem mostu tradicionalni sejem Espomego, ki je znan že povsod v Evropi in tudi izven nje. Posebno pozornost bodo letos posvetili industrijskim vozilom, predvsem vozilom za prevoz lahko kvarilnega blaga. Za letošnji sejem vlada precejšnje zanimanje, saj so dosedaj, ko manjka še mesec do odprtja, že oddali vsa razpoložljiva mesta, tako na odprtem kot v pokritih paviljonih. Sejma se bodo udeležile, poleg Italije, še druge evropske države, ki so na goriškem sejmu že stalno prisotne, in sicer Jugoslavija, Češka, Madžarska in Avstrija; prvič pa bodo prisotni tudi razstavljavci iz Turčije in verjetno Izraela. —n— SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA HENRY DE MONTHERLANT PORT - R O Y A L V petek, 28. marca ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici (goriški abonma) Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA O stanju SSG v Trstu Upravni svet stalnega Slovenskega gledališča v Trstu je na seji dne 20. t.m. razpravljal o izvajanju umetniškega programa in pa o finančnem stanju gledališča. Iz poročila umetniškega vodstva je bilo razvidno, da je potek letošnje sezone povsem pozitiven, da so bile vse dosedanje predstave, ne glede na sporna mnenja kritike v zvezi z nekaterimi od teh, v glavnem dobro sprejete in da je bilo med temi predstavami nekaj kar izrednih postavitev. Zasedba pri raznih predstavah je tako urejena, da lahko ansambel, kljub omejenemu številu svojih članov, istočasno nastopa z več predstavami. To je omogočilo, da se je zadnje čase število predstav izredno povečalo in doseglo 157 ponovitev. Izredno pozitivna je bila v letošnji sezoni tudi izkušnja z gosti; v okviru ansambla sta namreč sodelovala Anica Kumer, članica Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, in Mirko Simčič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, ki sta s svojim nastopom vnesla osvežitev v ansambel in pripomogla k njegovemu uspešnemu izvajanju. Vidni postajajo tudi sadovi igralske šole, saj so pri predstavi Vražji fant zahodne strani sodelovali skoro vsi njeni člani in se zelo dobro vključili v ansambel. V primerjavi s povsem optimističnim poročilom o umetniški dejavnosti v SSG pa je bilo poročilo o finančnem stanju ustanove mnogo bolj zaskrbljujoče. Vodstvo gledališča je namreč v veliki meri računalo na pomoč dežele, kjer je naletelo na vso pripravljenost in dovzetnost za večni problem slovenskega gledališča. Zaradi deželne krize pa ni bilo mogoče izvesti konkretnih ukrepov. Minister D,Arezzo pa je zavrnil zakonski osnutek Jelke Gerbec o kritju dolgov in rednem prispevku SSG, s čimer se je oddaljila možnost dokončne in trajne rešitve položaja SSG. Vodstvo gledališča je o nastalem položaju obvestilo jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca, sekretarja Zveze komunistov Slovenije Franca Sestinca in predsednika izvršnega sveta SRS Vratušo. Predstavniki SSG so nato prosili vladnega generalnega komisarja v deželi Furlaniji Julijski krajini za posredovanje. Končno pa je vodstvo gledališča neposredno zainteresiralo de- želne tajnike vseh strank ustavnega loka, kjer je naletelo na izredno dober sprejem in razumevanje. Kljub upanju, da se bo stanje gledališča tudi tokrat zasilno uredilo, ostaja realni položaj te ustanove izredno kritičen. S 1. aprilom ne bo na razpolago niti toliko finančnih sredstev, da bi z njimi krili izdatke za mesečne plače osebja. Zato Izšla je dvojna, 2-3. številka Mladike, ki prinaša na uvodnem mestu uredniški članek o dr. Alojziju Šuštarju, novem ljubljanskem nadškofu in slovenskem metropolitu. V članku je rečeno med drugim: »Mnogi so se že bali, da ga je 30-letno delo v svetu in zavzetost za širša vprašanja odvrnilo od misli, da bi svoje moči, izkušnje, znanje in svetovno razgledanost posvetil domovini. Vendar mu je ta cilj ostal vedno vtisnjen v mislih in željah: dokončno se je odločil pred tremi leti in se vrnil domov. Vsem je bilo takoj jasno, da ga domovina vabi za odgovorno mesto slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa. To se je zdaj uresničilo. V teh treh letih se je dodobra spoznal s stvarnostjo na Slovenskem in s težkim položajem, ki terja nove pastoralne prijeme in izvirne rešitve... Pri odgovornem in zahtevnem delu, ki ga zdaj čaka, mu tudi mi iz zamejstva želimo obilo uspehov ...«. Revija objavlja potem govor, ki ga je imela profesorica Zora Tavčar na letošnji Prešernovi proslavi, medtem ko je Ljubka Šorli zastopana v reviji s preprostim in prisrčnim sonetom »Poet iz Vrbe«. Izredno kvaliteten in moderno, z evropsko razgledanostjo, pa tudi jezikovno in slogovno elegantno je napisana novela Magde Jevnikar »Za nemškim zidom« — lahko bi jo označil tudi za odlomek iz potopisa ali reportažo, pač v duhu modernega pisanja, kjer se mešata pripovedništvo in esej. Novela nekoliko spominja na sočnost, duhovitost in aktualnost Mirka Javornika upravni svet poziva ansambel, da vztraja na svojih mestih, kajti kakršnakoli prekinitev dejavnosti v gledališču bi bila le usluga tistim, ki tej dejavnosti nasprotujejo. Upravni svet se obrača tudi na celotno slovensko in italijansko javnost, na vse kulturne in javne ustanove, organizacije in društva, da podprejo njegovo upravičeno zahtevo po ustreznih podporah in posebnem zakonu, ki bi ščitil slovensko gledališče. Kot italijansK1 državljani imamo Slovenci pravico zahtevati od države, da reši položaj naše osrednje in najp°' membnejše ustanove, ki vrši izredno važno p°' slanstvo med Slovenci v Italiji in je posrednifc vezni člen med dvema sosednjima in skupaj živečima narodoma. Slovensko stalno gledališče v predvojnih potopisnih zapiskih iz Katalonije in Palestine. Magda Jevnikar pa je vzela snov za svojo novelo iz Vzhodne Nemčije in z obiska zloglasnega berlinskega zida. V njej je izrazila hrepenenje vzhodnonemške mladine po svobodi. Marjan Jevnikar poroča o svojem pogovoru s tremi slovenskimi nunami v Kairu, ki vodijo tam zavetišče za arabske študentke, pa tudi za stare slovenske in druge služkinje. Iz njega izvem0 marsikaj zanimivega. Dve lepi pesmi pa je p°" slal za to številko Vladimir Kos z Japonskega-Tudi jezikovno sta na visoki ravni. To je razveseljivo, glede na to, da smo opažali zadnja le' ta v Kosovih pesmih zaradi dolgega bivanja n® Japonskem, kjer nima priložnosti, da bi si lika' in izpopolnjeval slovenščino, nekako jezikovno slabokrvnost. i Seveda se tudi v tej številki nadaljuje dnevnik Lada Piščanca, ki ima verjetno vedno ve^ bravcev tudi med mladimi, saj je bil tudi san1 še tako mlad, ko ga je pisal. Bruna Pertot tokrat prijetno kramlja o »ze' lenih čipkah - peteršilju«, Lev Detela objavlja bor v slovenskem jeziku iz sodobne koroške 1J' rike v nemškem jeziku in krajši zapisek o pesni' kih, Martin Jevnikar pa ocenjuje Košutovo novo pesniško zbirko za otroke »Zaseda za medveda* ter jo zelo pohvali. Naj opozorimo tudi A3 aktualni podlistek »pod črto«, »Žalostno pism°-Oj, dialog... ponatisnjeno iz dopisa Spomenic Hribar v ljubljanskem študentovskem listu »Tr1' buna«, in na nadaljnje štiri strani Merkujevega etimološkega slovarja priimkov z zahodne meJe slovenskega narodnega ozemlja. »Cuk na Obel1' sku« tokrat prešerno in izzivalno skovika. splošno je številka prav kvalitetna. —O— PODELITEV NAGRADE IZ SKLADA D. ČERNETA V ponedeljek, 31. marca, bo v glav^ dvorani Slovenske prosvete v Trstu, Do^1'. zettijeva 3 ob 20.15 slovesnost ob podelit^ nagrade iz Sklada Dušana Černeta. Leto5 prejme nagrado Slovenska zamejska sk tska organizacija. Nagrade, ki se podeljujejo ob obletrdcl smrti Dušana Černeta (29. marec 1975), s°. doslej prejeli list Dom iz Beneške Slovel1' je, tržaška revija Zaliv, Goriška Mahor]e' va družba in pevski zbor Planinka iz Ule nam mankalo. Ja, ma vselih se mi taku čudno vse sp?e' obrača. Danes je fouš tisto, ke je bl° še včerej prou jn je prou tisto ke je bl° včeraj fouš. Tudi Rusov jest še zdej zastopem. Tudi Stalin je biu anbot ua& narodov, veliki strateg jn vse sorte. ^ pole, kadar je anbot umrou pej... Tudi jest se še spounem, de so bli vsita glavni voditelji ruske revolucije sa#11 agenti imperjalizma. Ceu ta prvi cefl" tralni komite so bli sami izdajauci °° Trockega naprej jn Rikov, jn Zinovje'7' j n Vorošilov, Ježov, Berja, Buharin J11 cela raj da. Ani so priznali, ani ne, ^ fentali so vse. Magari so pole kašne re' habilitirali, ma tu je politika. Jn midv3 srna, dragi moj Jakec, premičkena, de be vse tu zastopla. Ses politiko je taKa nekaj koker ses špijonami: nikoli za gv*' šno ne znaš za koga delajo. Ti misle“’ de delajo zate, ma na skrivš nosejo vs® na nus tvojem sovražnikam. Še p° carjem so se vpisavali policaji med a' narhiste za špijonirat. Jn tašni se de' lajo še narbol vnete. Po mojem, bol l