30 letnica Sokola Vič-Ljnbljana
Krasen prapor viške sokolske dece, ki so ga ob proslavi razvili
Priobčujemo nekaj slik, ki kažejo po zaključku prostib vaj tekmuje
SLAVA KRALJE VB GARDE V BEOGRADU. Gardnl pešpolk je Imel 1. t. m. tradicionalno slavo in nam slika kaže deflle polka pred zastopnikom Nj. Vet kralj*
In drugimi odličnimi gosti
ČILA IN VEDRA STAROST. Že polnih osem križev je zlezlo na ramena bivšega čevljarskega mojstra g. Avguština Možine, Rodil se Je naš jubilant konec julija 185» v Ljubljani in je ostal ves čas svojega življenja pristna ljubljanska srajca. Po končani učni dobi je začel misliti na to, kako bi se v obrtu izpopolnil v tujini. V Ljubljano se Je vrnil šele k vojaškemu naboru, nato pa je prijel za delo pri raznih mojstrih V domačem mestu. Po letih si je prihranil nekaj denarja, nakar se je hitro osamosvojil. V zakonu se mu je rodilo 6 otrok, 4 sinovi in i hčerki. — Naj še dolgo uživa prijeten večer življenja.
Sokola br. Borštnik
tribuno letnega telovadišča ljub ljanskega Sokola, tekom« in našo Junaško vojsko, ko koraka na
St.3*
Najnovejše
RODOVITNA MATI je 29-Ietna gospa Dufresnelova iz Sevrana v Franciji, ki se ponaša, da je v primeri s svojimi leti mati najobllnejše francoske družine. Nje najmlajši šteje šele leto dni
SftOMET SE JE USTAVIL. Velemestni promet je občutljiv stroj, ki ga hko najmanjša malenkost spravi iz obrata. Slika nam kaže prometno Inotnjo na nekem mostu v Londonu, ki je nastala zavoljo tega, ker se je pri nekem požaru poškodoval električni vod
PLAVAJOČA JBCA. ProsluB parnik »La Martiniere«, ki je mnogo let prevažal kaznence v Kajeno, je ttioral na stara letaš premenltl svoj poklic odkar ge je francoska vlada odločila, da na Hudičeve otoke ne bodo ved ilkov. Parnik je kupil? ministrstvo za trgovsko mornarico iii ga bodo uporabljali, dokler i« pojde, kot ponton
JAPONCI PROTI ANGLEŽEM 0.000 ljudi demonstrira v To« kiju proti Angleški in zahteva, naj bi se sedanja pogajanja 4 njo ustavila. Te naročene de« monstracije kažejo malo dru» gačen učinek, nego so si g« zamišljali japonski obla»tni&y Anglija se je spet malo zakrK» nlla In je izjavila, da bo pogajanja sama prekinila, če se ti demonstracije proti njej na Tamponskem in v zasedeni Kitajski ne končajo
križem sveta
PONOS BRITSKE VOJSKE so novi bombniki tipa 6 katerih poročajo, da so najhitrejši na svetu. Uradno niso o Izrekli sicer še nobene številke, strokovnjaki pa pravijo, da bombniki s polno obtežbo lahko z več nego 500 km
PREDNIK DANAŠNJIH BOMBNIKOV. Bilo je 1. 1912., ko sta Američana Chamdler (na levi) in Kirtland (na desni) imela kot prva idejo, da sta »voje, v primeri z današnjimi še zelo preprosto letalo opremila s strojnico. V »7 letih je vojna tehnika v zraku pač zelo napredovala
fRUžINA, KI NE BO KMALU IZ-MRLA. 60-letni Harry FlefleM in njegova 41-letna žena sta bila te dni gosta newyorške svetovne razstava To čast sta si zaslužila s ton, da »fi ponašata kot starša Sest% dvoj» dvojčkov, ki jih vMlitoo tukaj % njltÄ i» ploščadi velikega restorana f&sstavišču. I» otrc|c Istih stai^eV> M samih dvojčkov, tO je tudi za taJÜ» Rio razstavo eanjmlvofrt, ki Je ni za-rtoetftvati.
KRALJICA VAŠKIH KRAV. V bernskem Oberlandu v Svlci imajo v vseh Vaseh navado, da Izberejo vsako leto na posebni veselici »kraljico vaških krav«, najlepšo pač med domačimi kravami, ki jo okrasijo od parkljev do rogov ln Ima potem svoj veliki dan
Tedenska kronika
V GDANSKU SE PRIPRAVLJAJO. Zgoraj parada hltlerjevsklh napadalnih oddelkov v Gdumtku. Zanesljiva poročila vedo povedati, da se je v mestu «brala že vojska kakšnih 60.00» mož, tako da je mesto dejansko že v nemški državi. — Spodaj poljska muiiMjsk» skladišča na gdanskl Westerplattl, s poljsko vojaško stražo
UMRL JE ¡SaAHOSTA SLOVENSKIH URARJEV. Oni dan je umrl g. Ludovik Cerne, zlatar in meščan ljubljanski, starosta slovenskih urarjev. Letos je minilo pol stoletja, odkar je izvrševal svojo obrt in trgovino v eni in isti hiši, WoIfova ulica št. 3, ki je bila njegova last. Ludovik Cern« se je rodil 5. avgusta 1858. v Ljubljani kot sin skromne, toda spoštovane slovensk« obitelji. Leta 1876. se je izučil zlatarsk« obrti. L. 1884. je stopil v zakon, lz katerega je sledilo 13 otrok, od katerih so očeta proti veli le trije. Najstarejši je g. Ludovik farne ml., ki je solastnik tvrdke ln je bil desna roka svojega očeta. O. Ludovik Cerne s£ je bil znan ln spoštovan kot mož kremeni* tega značaja in izredne pridnosti ln vztrajnosti. Znana pa je tudi njegova solidna trgovina, katero je pred pol stoletja pričel z lastnimi pičlimi prihranki. Naj v mirti počiva!
10 let sokolskega dela v Radomlju
Plodno orje že 20 let trdo ledino Sokol * Radomlju. Mnogo je bilo in je še zaprek» ki ovirajo podeželsko društvo v hitrejšem razvoju. Mlade sile pa so nenklonljive H vztrajno bijejo boj za dosego začrtanega smotra. Uspeh ni izostal, vendar pa je bilo potrebno mnogo žrtev in idealizma. Predi petimi leti so si Radomljam postavili lasten sokolski dom, ki je eden izmed naj« lepših na slovenskem podeželju. Ponosno stavbo doma izpopolnjuje obširno letno telo-vadišče. To pa še ni konec napredka. Vrste članov so se stalno množile in sistematično delo v telovadnici in narodna zavednost sta rasla bolj in bolj. Preteklo zimo so se Ra-domljanke in Radomijani odločili, da si nabavijo svoj društveni prapor, ki naj jim bo vodnik in simbol vztrajnega dela za bodočnost. Prapor so izvezle domačinke. Preteklo nedeljo pa je bilo slovesno razvitje tega prapora, združeno z okrožnim zletom kamniškega sokolskega okrožja. To je bila ena izmed večjih soklsldh manifestacij v kana« nlškem okraju v letošnjem leto.
V prijazni vasici Lutvercih, stoječi ob bano-vinski cesti Gornja Radgona — Apače — Gornji Cmurek, je bilo 30. julija veliko gasilsko slavje. Blagoslovili in izročili so svojemu namenu novodograjeni gasilski dom, ki je zrasel Iz tal ob žuljih kulukarjev — gasilcev. Mlada gasilska četa, ki je bila ustanovljena šele lani septembra na pobudo dveh bivših članov gornjeradgonske gasilske čete bratov Hinka in Ruperta Probstov in posestnika Tomaža Simečiča iz Lutver-eev, šteje 32 izvršujočih ln 30 podpornih članov. Izvršujoče članstvo je opravilo kw-luk s delom, podporno članstvo pa je ot -služilo kuluk z raznimi vožnjami in darovi :r.ateriala. Stavbni prostor sredi vasi ob ba-novinski cesti Je dala na razpolago tako zvana gospodarska občina, les za ostrešje, gramoz in pesek pa so podarili kmetje. Nakupiti je bilo treba samo opeko, zidno in strešno, cement, apno, nekaj ielezja in nekaj lesa za mizarska dela. Celotni izdatki •'. ¡ material znašajo komaj okrog 25.000 din. ker je bilo precej materiala podarjenega. Delo, razen dela strokovnih delavcev, zidar-„ev in tesarjev, so opravili kakor rečeno [»ožrtvovalnl gasilci s kulukom. Vsi stroški bodo poravnani z nabiralno akcijo in z izkupičkom od lanske prireditve, ki znaš^ 17.000 din, ln od letošnje, ki znaša 14.00® din. Presežek bo naložen v sklad za nabava orodja.