mm:m?

ipli



pilil
«HMMIHMM
mmm

mm
VSSsl
E3 W
Čeprav se je nepričakovano v zad-01 & dneh tudi na Koprskem skušala s poslednjimi močmi uveljaviti zima, ni nobenega dvoma, če le niso atomske eksplozije postavile na glavo celo letnih časov, da bo pomlad vsak čas ogrela zemljo. Vedno toplejše sonce izvablja na dan prve zelene poganjke, zemlja se odeva v zelenje in cvetje — in videli smo že tudi prvega tujega turista, ki se je z avtom pre-peljaval po Kopru. Pravijo sicer, da ena lastovka še ne naredi pomladi, res pa je tudi, da bi ne bilo prav, če bi s pripravami za sprejem domačih in tujih turistov še oklevali.
Turizem je izredno važna gospodarska postavka na vsem področju koprske okrajne skupnosti komun, posebej še ob našem morju. Vse doslej pa smo mu tukaj posvečali premalo pozornosti, čeprav so tudi objektivni razlogi, da se vse do letos ni mogel prav razmahniti. S priključitvijo koprskega okraja k matični domovini so (tudi na tem področju odpadlo zadnje ovire za intenzivni in vsestranski razvoj turizma. Čudoviti naravni pogoji kar silijo človeka, maj tukaj ob slovenski obali preživi svoj letni dopust, se fizično in umsko spočije .ter nabere novih sil za opravljanje svojega dela. Vedno rajši se ob našem morju ustavljajo tudi tuji turisti in njihov obisk iz leta v leto raste. Čeprav je domači turistični promet zaradi notranjih sprememb v naši gostinski politiki v zadnjem letu stagniral in celo nazadoval v odnosu na nočnine ter se spremenil v izletniški weekend-turizem, je priliv turistov za sedanjo turistično zmogljivost področja prevelik in je zlasti občutno pomanjkanje' hotelov na splošno in postelj še posebej. Razen tega pa občutno primanjkuje tudi drugih turističnih naprav, kot so to urejena kopališča, igrališča za razne vrste športov, obmorska sprehajališča in poti, izposojevalnica za čolne in kolesa, vedno važnejših za domači in tuji turizem campmg-protstorov za taborenje itd.
Letos je prvič v turistično dejavnost. na tem področju posegla viel-nejše tudi ljudska oblast Z letošnjim družbenim planom so zagotovljena sredstva za izvedbo obsežnejših del adaptacije ali naprav novih turističnih objektov, za nabavo novih najsodobnejših av.topulmanov in podobno. Seveda pa samo po oblastni liniji z raznimi administrativnim i ukrepi ni in ne bo mogoče dvigniti turizma na tako raven kot to želimo, Vedno bolj se je tudi na Koprskem čutilo pomanjkanje splošnega in kar najbolj množičnega družbenega organa, ki bi se na široki fronti spoprijel s problemom turistične izgradnje celotnega področja, če ima to že po svoji naravni legi za to vse pogoje. Tak množični organ, ki združuje vse fizične in ipravne osebe, zainteresirane na razvoju turizma, in je obenem pomoč oblastvenim organom, ki na tem delajo, so v Jugoslaviji Turistična društva, združena v republiških in vseclržavni Turistični zvezi, Splošni razvoj in zgoraj navedeni problemi so tudi pri nas narekovali ustanovitev takega organa. Oh aktivni podpori Trgovinsko-gostinske zbornice za koprski okraj je bil postavljen pripravljalni odbor za ustanovitev Turističnega in olepševalnega društva v Kopru.
Pripravljalni odbor je doslej izvr-
šil že veliko delo. Pripravil je vse potrebno, da bo lahko v sredo že tudi ustanovni občni zbor novega društva. Minuli teden je povabil na sestanek predstavnike vseh gospodarskih organizacij in ustanov ter posameznike, zainteresirane na razvoju ■turizma in z njimi razpravljal o splošnih turističnih problemih in potrebnih ukrepih za njihovo kar najuspešnejšo rešitev. Povedali moramo, da odziv ni bil povsem tak, kot bi to lahko pričakovali in želeli. Bilo jc videti, da mnogi še ne razumejo ah nočejo razumeti splošno gospodarskega pomena turizma in dohodkov od njega kot otipljivih koristi na eni strani, na drugi pa še celo ne pomena dobrega glasu, ki ga prav turizem ustvarja naši državi v tujini. S tem nikakor nočem predpostavljati tujih turistov napram domačim in docela soglašam s tovarišem, Idi je na omenjenem sestanku obsodil hlapčevsko favoriziranje, tujih turistov in te pojave, ki so skoraj pri nas že postali družbeni problem, imenoval malikovanje novodobnega zlatega teleta. To je tudi sicer docela zgrešeno in nobenemu poštenemu človeku ne more imponirati, po drugi strani pa meče kaj čudno luč na naš nacionalni ponos, ki je izražen posebno v naši samostojni zunanji politiki.
Za uspešno reševanje svojih nalog bo novo društvo tem sposobnejše, čini več članov bo imelo. V njegovi množičnosti leži zagotovilo njegovega uspeha, zato je .treba, da požene korenine v vseh kolektivih, po vseh tovarnah, podjetjih in ustanovah, po vseh naseljih — celo v vsaki hiši na področju svojega delovanja. To pa je zelo široko — vso obalo od Izole do tržaške meje z njenim ožjim zaledjem bo obseglo. To je severozahodna Istra, ki je že od nekdaj znana kot dežela zdravilišč. Celo Portorož ni bilo letovišče v današnjem smislu, obala od Kopra do Milj pa je bila sploh rezervirana za sanatorije in podobne zdravstvene ustanove. To daje turističnim pogojem tega področja poseben .prizvok, ki ga je tudi treba upoštevati pri razvijanju turizma,
Seveda so to večje naloge, ki jih bo morala reševati vsa naša skupnost z združenimi močmi, pomen in konkretna vrednost novega Turistično-olopševalnega društva pa se bo kazala predvsem v ureditvi drobnih vprašanj in problemov, kot so ureditve poti in sprehajališč, naprava turističnih znakov, napisov in opozoril, pomoč pri urejevanju in olepševanju zunanjega izgleda mest, naselij in celo posameznih zgradb, široka 'turistična propaganda, izdaja turističnih prospektov in podobno, V kolikor društvo samo ne bo moglo rešiti posameznih vprašanj v svojem okviru, pa jih bo signaliziralo naprej in reševalo skupaj z drugimi organi. Od njegove aktivnosti bo torej v mnogočem odvisen turistični razvoj področja in s .tem neposredna gospodarska korist, ki jo bo od tega imela naša skupnost. Ta aktivnost društva pa je po drugi strani predvsem vezana za njegovo množičnost, zato je prav, če se vsi, ki jim je mar naš splošen napredek in dobrobit, prijavijo za članstvo v novem društvu, ker bodo s tem neposredno pripomogli k uspešnemu opravljanju njegove funkcije.	R. B.
Nanos je prav privlačna turistična postojanka in zlasti za planince, ki morda niso le preveč zahtevni, tudi hvaležno področje za udejstvovanje. Vzpon iz Razdrtega je lep'in svojevrsten užitek, ki ne zahteva posebnih naporov, kljub temu pa je izletnik tudi zanje bogato poplačan s prekrasnim razgledom z vrha po vsej južni Primorski tja do sinjega morja.
Nanos je razen tega tudi nekakšen simbol primorskega soobodoljubja in so z njim najtesneje povezani spomini na odpor Slovencev proti tujcem, ki so si nekdaj lastili oblast nad tem koščkom naše domovine. Na njegovem- vrhu so se shajali žc pod nekdanjo Avstrijo in potem■ med dvema vojnama slovenski rodoljubi iz vse Primorsko na raznih planinskih taborih (glej reportažo na 6. strani). Posebnega pomena pa je bil Nanos za Primorsko med- zadnjo vojno, saj je bil žarišče narodno-osvobodilnega upora in je dajal zavetje partizanom že od vsega začetka. Težišče bojev ■in glavni stan osvobodilne vojske na Primorskem (IX. Korpus) je sicer pozneje prehajal 'iz kraja v kraj in se zadrževal največ ,na področju Trnovskega gozda, vendar je Nanos vseskozi ohranil svoj pomen, ki ga je imel za razvoj partizanstoa na Primorskem.
Zalo je danes tudi med starimi partizani precej planincev, ki se samo zato radi povzpnejo na Nanos, da lahko na njegovih pobočjih in na vrhu pri Vojkovi koči uhajajo spomine na ■minule težke, toda slavne dni iz naše pol pretekle zgodovine.
23. redna seja OLO Koper
V	ospredju političnih dogodkov minulega ledna jc bila ie vedno francoska vladna kriz-a, ki povzroča določeno zaskrbljenost tudi v drugih zahodnoevropskih državah. To ni nič čudnega, saj Francija spričo teh 'notranjih dogodkov že dobrih štirinajst dni ne more sodelovati pri obravnavanju odprtih vprašanj in je njena mednarodna diplomatska dejavnost «5 popolnem zastoju. V tem času so propadli &e [trije mandatarji. Zadnji med njimi je bil socialist Christian Pineau, katerega vladni program \je 1poslanska zbomidp zavrnila, češ da je nadaljevanje stare politike. Četrti je neodvisni republikanec Edgar Faure, ki prav te dni zastopa pred zbornico program svoje vlade. Politični oj?azovalci so mnenja, da bo zbornica glasovala za njegovo vlado. V nasprotnem primeru pa se vladna kriza lahko zavleče v nedogled, saj bo po štirih poizkusih iz vseh glavnih političnih skupin težko najti primerno osebnost, In prav če gledamo notranji politični položaj v Franciji skozi prizmo zadnjih dogodkov, še vse bolj prihaja do izraza figura bivšega predsednika Mendes-Francea, ki se je uspel obdržati pri vladnem krmilu, kljtd) tako ostrim nasprotjem, skoraj osem mesecev. Sodijo da v sedanjih razmerah ni pričakovati, da bi se vlada, sestavljena pod- takšnimi pogoji, lahko obdržala tako dolgo dobo in da bo tudi morebitna rešitev krize več ali manj prehodnega značaja.
Predsednik italijanske vlada Sccl-ba m zunanji minister Martina sta se vrnila iz Londona, kjer sta. z angleškimi državniki -razpravljala, o splošnih političnih vprašanjih, l<i zadevajo obe deželi. Ob vrnitvi, sta izjavila, da sta v teh razgovorih ugotovila skladnost gledanj obeh- vlad predvsem v pogledu francosho-nem-ških odnosov, ki se izraža v prizadevanju obeh držav za čimprejšnjo realizacijo pariških sporazumov.
V	Angliji se konzervaUvci zavzemajo. za razpis novih parlamentarnih volitev, čeprav bo mandat potctcl šele prihodnje leto. Morda to na prvi pogled izgleda čudno zaradi tega, ker ima sedaj oblast v rokah konzervativna stranka. Toda t; ozadju so računi konservativcev, ki menijo, da bi zaradi ugodnega notranje političnega položaja in zaradi zunanje ■utrditve Anglije imela sedaj konzervativna stranka izglede za absolutno zmago in ohranitev večine o parlamentu. Na drugi strani pa bi notranja trenja v laburistični stranki ovirala enoten nastop laburistov na volitvah. Zato so konzervaUvci mnenja, da kaže to izkoristiti in takoj razpisati volitve, ne pa čakati
na drugo leto, ko se položaj lahko spremeni v njihovo škodo.
Začela je razprava v pododboru za razorožita prt OZN. Čeprav ja med zahodnimi in vzhodnimi državami mnogo različnih pogledov in stališč, le prevladuje mnenje, da so sa končno resneje pripravile za obravnavanje in rešitev tega perečega vprašanja in da lahko upamo na določene uspeh. Oba bloka se namreč zavedata posledic oborožitvene tekme in postalo je več kot jasno, da ta ne more trajati večno. Zato je na obeh straneh prizadevanje za razorožitev prav gotovo iskreno. Moti pa ga medsebojno nezaupanje in strah. Rusi so dali med drugim predlog, naj vse države, ki imajo atomsko orožje, to uničijo. Kaže pa, da se Američani ne bodo zlahka odpovedali »atomski premoči«. Hočejo jo namreč zadržati kot protiutež ruskim divizijam in trdijo, da je v sedanjih pogojih vsaka kontrola stvarne sovjetske oborožitve in vojne sile nemogoča.
DUNAJ — Poljska je te dni ukinila vojno stanje z Nemčijo in pri tem posnemala sovjetski primer.
BERLIN — Kakor poroča vzhod-nonemška agencija, je bivši sodelavec zahodnenemškega ministrstva za združitev Nemčije Heinz Stocker zbežal v Vzhodno Nemčijo, kjor je prosil za zatočišče. Izjavil je, da želi delati proti »zločinski vojni politiki Adenauerjeve vlade, ker pozna bistvo pariških pogodb.«
Živahna razprava o predlogu odloka o stanovanjski tarifi. Uspešno delo sveta za prosveto in kulturo. Odobreni ¡investicijski programi
Po otvoritvenih formalnostih in jazpisu nadomestnih volitev v dveh volilnih enotah sta na sobotni skupni seji oba zbora začela razpravo o predlogih novih odlokov. Prvi je bil na dnevnem redu predlog odloka o rastlinskih boleznih in škodljivcih ter ukrepih za varstvo rastlin v okraju Koper,
Odlok določa, "da veljajo na območju okraja Koper za nevarne,
dreves pred navedenimi sadnimi škodljivci in boleznimi (krastavost sadja, gniloba in zvijanje listov breskev, plesen na breskvah itd.) vsako leto do 15. februarja, ozirp-ma najkasneje do pričetka brste-nja, očistiti in obrezali sadno drevje, v putijmeriih močnejših okužb pa tudi poškropiti s primernimi škropili.
Za prekrške so predvidene ob-
razen rastlinskih bolezni in škod- čutne kazni in sicer: za gospodar-
ljivcev določenih z zveznimi predpisi, še naslednje rastlinske bolezni in škodljivci: grozdni molj, pe-ronospora, plesen, krastavost sadja, gniloba in zvijanje listov breskev, plesen na breskvah, oljčna mušica, češnjeva muha, hruškova muha, zimski pedic, jabolčni molj in ameriški kapar.
Iz tega sledi, da je v smislu no-
ske organizacije in finančno samostojne zavode od 10.000 do 200.000 dinarjev, za odgovorne osebe v teh organizacijah do 50,000 dinarjev in prav tako za fizične osebe (zasebnike) do 50.000 dinarjev.
Medtem, ko so se vsi odborniki v načelu strinjali s predlogom, so nekateri izrazili svoje pomisleke vega odloka zatiranje navedenih .glede roka, ki je določen za oko-
škodljivcev in preprečevanje omenjenih bolezni obvezno. Zaradi preprečevanja in zatiranja grozdnega molja, peronospore in plesni ter ojačanja odpornosti vinske trte pred drugimi boleznimi, so lastniki vinogradov dolžni do 15. marca vsako leto očistiti in obvezati vinske trte ter do 1. aprila obdelati zemljo v vinogradih,
Prav tako določa odlok, da morajo lastniki zaradi zaščite sadnih
NEREŠLJIV REBUS -
FRANCOSKA VLADA
«w
Tržaško gospodarstvo in s tem celoten življenjski položaj tržaškega področja reši Italija lahko le na ta način, da z dodelitvijo novih pomorskih prog in ladij okrepi dejavnost tržaškega pristauišlva in obenem omogoči naslonitev te dejavnosti in ostalega gospodarstva, predvsem industrije, na širše tržaško zaledje. To postaja jasno tudi najbolj zagrizenim šovinistom v Italiji in Trstu, ki so še do včeraj iz čisto političnih razlogov bili taki rešitvi najbolj nasprotni. Kljub nekaterim obljubam italijanske .vlade, ki jih je ta dala za rešitev tržaškega gospodarstva na podlagi odločnih zahtev az Trsta ali celo izhajajo iz sprejetih mednarodnih obveznosti vlade, pa rimski gospodarski in politični krogi ne ¡kažejo nobene vneme, da bi to vprašanje vendarle rešili v smislu teh obveznosti. Nasprotno pa z vedno novimi ukrepi dokazujejo, da nimajo namena, kakorkoli pomagati tržaškemu pristanišču iz zadrege.
Znana stvar je, da je italijanska vlada v letih po vojni iz strahu pred negotovo situacijo v zvezi s tržaškim vprašanjem odvzela tržaškemu pristanišču vse ladje in vse mednarodne proge. Tržaško gospodarstvo je bilo navezano le na do-tiranje in ga ije s takimi »injekcijami« tudi v resnici vzdrževala italijanska vlada skupaj z zavezniško
okupacijsko oblastjo. Ko pa so prenehali politični prestižni vzroki, zaradi katerih je Italija tudi največ sanirala tržaško gospodarstvo, sc je tudi vnema uradnih italijanskih krogov do Trsta zelo ohladila. Italijanska vlada popolnoma pozablja na interese tržaškega področja. Prav v zadnjem času je izvedla nekaj gospodarskih ukrepov, pri katerih jc Trst popolnoma in namenoma prezrla ter s tem požrla tudi svečane obljube, ki jih je Trstu že dala.
Gre za vsaj delno obnovitev funkcije tržaškega pristanišča z dodelitvijo nekaterih ladij in mednarodnih prog na račun drugih italijanskih pristanišč. Tako je vlada že obljubila, da bosta novi Llovdovi ladji »Aquilea« in »Piave«, ki sta tile preg dograditvijo, ter mednarodna pomorska proga za Belgijski Kongo v Afriki-, na kateri bosta ti dve ladji vozili, dodeljeni tržaškemu pristanišču. Ko pa je bilo treba dano obljubo izpolniti, je vlada klecnila pred vsemogočnim italijanskim ve-lekapitalom in na njegovo zahtevo omenjeni ladji in progo dodelila največjemu italijanskemu pristanišču Genovi. In ne samo to! Tudi veliki ladji »Saturnia« in »Vulcania«, ki sta itak bili vedno vpisani v tržaški pomorski register in so ju iz Trsta odvlekli zaradi zgoraj omenjene bojazni o negotovi usodi področja, so dodelili z redno progo za New York
vrecl neapeljskemu pristanišču. Vlada se je s posebno konvencijo obvezala, da bo Trstu vrnila tudi to progo in omenjeni ladji, zdaj pa je nenadoma odločila, da bo vse skupaj ostalo Neaplju, Ob vsem tem je popolnoma jasno, da so vsa dana vladna zagotovila le pesek v oči in je vlada spričo samovoljnega ravnanja intalijanskih finančnih mogotcev, ki gledajo samo na svoje koristi, popolnoma brez moči.
Po vojni so odvzeli tržaškemu pristanišču kar 21 sodobnih ladij za prekomorski promet v skupni tonaži 95.000 btrg ton, ki so vse bile zgrajene s pomočjo ERP sredstev, ki so bila dana samo za Trst, in iz sredstev tržaškega conskega proračuna. To se pravi z drugimi besedami, da je Italija izkoristila celo mednarodno pomoč, ki jc bila namenjena samo in prav posebej samo Trstu, da je okrepila svoje trgovsko ladjevje in gospodarsko moč svojih največjih pristanišč na škodo tržaškega, Cas bi že bil, da bi vsaj zdaj, ko je tržaško \prašanje dokončno rešeno, italijanska vlada popravila tako svojo nvvnanje in mačehovski odnos do Trsta. Kljub vsem protestom in zahtevam tržaških gospodarskih krogov in mestnega občinskega sveta pa ostaja italijanska vlada gluha za vsa ta prizadevanja. Povsem izgleda, da vlada ne bo ugodila niti eni od že itak skromnih tržaških zahtev.
pavanje vinogradov. Odbornika Knez Ivan in Fonda Angelo sta predlagala, naj bi omenjeni rok podaljšali za Sečoveljsko dolino vsaj d0 srede aprila, ker je na tem področju še kasno spomladi zemlja mehka, zlasti ob deževnih letih, in vinogradov ni mogoče obdelati do predvidenega termina.
Odbornik dr. Kovačič Stanko je na to pojasnil, da gre za načelo in poudaril, da povečini kmetje v koprskem okraju že sedaj do kon-ca marca obdelajo svoje vinograde, če le nj posebnih vremenskih ovir. Dejal je, da je odlok naperjen predvsem proti tistim posameznikom, ki zanemarjajo svoje vinograde in dopuščajo, da ti postajajo leglo teh bolezni in škodljivcev. Prav zaradi tega lahko en sam takšen primer povzroči milijonsko škodo z okužbo celotnega področja. Seveda pa OLO ne Ido izvajal posledic takrat, ko zaradi izjemnih razmer kmetje niso mogli do določenega roka obdelati vi-. nogradov tako, kot predpisuje odlok.
Predlog je zlasti podprl tudi odbornik Vuk Klavdij, ki je dejal, da že dalj časa čutim0 potrebo po nekakšnih predpisih in sankcijah, zlasti še, ker se dogaja, da posamezniki prevzemajo vinograde tretjih oseb in jih sploh ne obdelujejo, temveč le nekaj let pobirajo pridelek, dokler vinograd popolnoma ne propade. Zato je odlok umesten in potreben. Pri končnem glasovanju se je 5 odbornikov vzdržalo, medtem ko so vsi drugi glasovali za odlok v celoti.
Taiko ocenjujejo položaj tudi na tržaškem pristanišču in tranzitnem prometu zainteresirane zaledne države, zlasti Avstrija. Italija ne kaže nobene vnome, da bi sklicala mednarodno konferenco, na kateri bi se izjasnila glede svojih namenov v zvezi s tržaškim pristaniščem. Tako .je tudi obljubljenih 70 milijard izredne pomoči za sanacijo tržaškega gospodarstva v praksi že zlezlo pod polovico te vsote in še ta sredstva dotekajo zelo počasi. To vse da misliti, da italijanska vlada le ni mislila povsem iskreno, ko je ob rešitvi tržaškega vprašanja dajala visoke obljube za gospodarski dvig področja. Razen lega se javlja tudi močna struja, ki nasprotuje izvedbi programa o snovanju avtonomne deželne uprave za Furlanijo, Julijske krajino in Trst, kar daje le malo upanja na uspešno uresničenje tega programa.
Taiko stanje najbolj čutijo na svoji koži prebivalci — domačini v Trstu in okolici, med katerimi je žal tudi mnogo Slovencev. Zaradi negotove gospodarske situacije in brezizgled-ne perspektive se množično prijavljajo za izseljevanje s tega področja in gredo rajši težko garat na tuje, ker upajo tain bolj gotovo najti svoj vsakdanji kos kruha. To so kaj žalostna dejstva. Uradni italijanski krogi pa ne samo, da ne skušajo najti doma rešitve iz tega položaja, marveč sc še v tujini pogajajo za čun-večji »izvoz« svojih državljanov,
R. B.
Še bolj je bila živahna razprava o predlogu odloka o stanovanjski tarifi. Odborniki so brez posebnih pripomb sprejeli odlok o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost .in odlok o stanovanjskih pogodbah, toda mnenja 50 bila deljena glede stanovanjske tarife. Predlog odloka predvideva novo sanovanjsko tarifo, ki naj bi se določevala po kategoriji in površini, kar so odborniki sprejeli. Niso se pa strinjati z višino stanarine zlasti za stanovanja višjih kategorij in dali več pripomb tudi glede sorazmerja med slabimi in dobrim; stanovanji, ki da je očitno premajhno. Spričo tega nov,a lestvica (ni bibla potrjena in predlog bo ponovno obravnavan po posvetovanju ir primerjavi s tovrstnimi odloki v drugih okrajih.
O delu sveta za prosveto in kulturo je poročal na seji OLO tov. Mario Abram, Iz poročila je razvidno, da je SPK v minulem letu uspešno rešil vrsto vprašanj s področja šolstva in prosvete. Izboljšal se je pouk na naših šolah in učni uspehi so za 2 % boljši od lanskoletnih, Vendar ,pa je v splošni problematiki nekaj stvari, ki terjajo nujne rešitve. Predvsem je tu vprašanje šolstva na vasi. Imamo namreč okrog 20 % kmečke šolsko obvezne mladine, ki nima večje izobrazbe od 4 razredov osnovne šole, kar pomeni, da sistem osemletke ne velja za vse. To je vsekakor družbeni problem, saj povzroča zaostajanje vas,i in terja gotove reforme.
Prav tako je pomanjkljivo strokovno šolstvo. Medtem, ko je bilo v preteklem letu rešeno vprašanje vajencev in vajeniških šol, še vedno nimamo primerne strokovne šole, po kateri je potreba vedno večja. Nadalje bo potrebno čimprej urediti šolsko kliniko in uvesti redne zdravniške preglede.
Po razpravi o poročilu, med katero so so posamezni odbornik; zanimali zlasti za uspehe štipendistov in želeli pojasnil glede kontrole nad njimi, je OLO v celoti odobril poročilo in potrdil svet v sedanjem sestavu še za 'naslednje leto.
OLO je v nadaljevanju seje razpravljal o predlogih gospodarskega sveta in odobril več investicijskih programov zlasti za gostinska podjetja, nadalje za regulacijo hudournika Globoki potok in gradnjo vodovoda v Dekanih. Pred zaključkom zasedanja je imenoval člane pripravljalnega odbora za ustanovitev Zveze komun.
¥ nekaj vrstah
TOKIO — Predsednik vlade Ha-tojama je sklenil predlagati sov-jeisk; vladi, na; bi bila pogajanja o normalizaciji japonsko-sovjet-skih odnosov v New Yorku po splošnih volitvah na Japonskem aili v začetku marca.
WASHINGTON — V ameriških uradnih krogih izjavljajo, da bodo na konferenc; držav SEATO v Bangkoku med drugim razpravljali tudi o možnosti, da bi atomsko energijo uporabili za gospodarski razvoj azijskih dežel.
NAIROBI — V začetku tedna je začelo 80.000 vojakov rednih varnostnih enot v planinskem predelu Kenije drugo teitošnjo veliko »očiščevalno« akcijo proti pripadnikom organizacije Mau — Mau.
RANGUN — V severni Burmi, blizu burmansko indokinske meje, so se zbrale velike to!pe kuomin-tsnških gverilcev. Tolpe so prepeljali v Burmo s transportnimi letali, a ni ztnano, kateri državi so letala pripadala.
NAPOLI — Prvi manever jiLino-evropskega sekto.rja atlantskega pakta se bo začel 28. februarja. Sodelovale bodo ladje ameriškega VI. brodovja. Vežbe bodo obsegale tudi »napade« z atomskim orožjem na Grčijo in Italijo.
ŽAGAR RAJKO
Desetič po osvoboditvi se letos sestajajo našj sindikalisti, da bi se na občnih zborih pogovorih o svojem delu v minulem letu. Odbori kritično prikazujejo svoje delo, analizirajo svoje uspehe in napake ter postavljajo na podlagi pridobljenih izkušenj smernice za delo v bodočem letu. V živahnih razpravah člani to še izpopolnjujejo in organizaciji se kažejo nove poti in nove naloge vedno bolj razumljive in jasne.
Lahko trdimo, da s0 bili občni zbori domala povsod prav dobro pripravljeni. Navedel bi nekaj primerov, iz katerih je razvidno, kako so se člani podrobno spuščali v vse probleme, kjer naj bi sindikalna organizacija tudi rekla svoje. Predvsem poročila o delu govorijo o gospodarjenju v podjetjih, kar doslej ni bil vedno primer. Tako so v Tovarni lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici podrobno razpravljali 0 gospodarskem položaju podjetja in govorili zlasti o izboljšanju in dvigu proizvodnje. Za investicije so porabili 54 milijonov din — predvsem za nekatera remontna dela in za zgraditev o-brala za izdelavo fenolne smole, dodatne surovine pri izdelavi le-sonitnih plošč. Z vloženimi inve-sicijami so že prvo leto prihranili kar 20 milijonov din. Zaradi podaljšanih remontnih del sicer niso mogli izpolniti proizvodnega piana za okrog 123.000 m2 plošč, kljub temu pa je bita proizvodnja večja od one v letu 1953 kar za 330,000 m2! Razen tega pa s0 občutno izboljšali kakovost plošč, ki jih zato z lahkoto plasirajo v inozemstvu — nad polovico svojih izdelkov so izvozili in zanje tudi dosegli zadovoljivo ceno, čeprav so inozemska tržišča zelo zahtevna. Pereč problem pa so za tovarno surovine žamanje). Vsa podjetja skušajo: lesne odpadke sama predleati, po drugi strani pa jih nekatera celo izvažajo, čeprav bi z izdelavo in izvozom lesovinskih plošč dosegli mnogo ugodnejšo ceno.
V tovarni lesne galanitOi\ije v Martinjaku pr; Cerknici je tajnik podružnice začel svoje poročilo ta-
kole: »Minulo let0 je bilo za naš delovni kolektiv velikega pomena. Pri obnovi tovarne po lanskem požaru tretjega junija smo dokazali, kaj zmoig kolektiv, če je enoten in zaveden.« Res bi lahko rekli, da je bil t0 pravi podvig, saj so delavci v najkrajšem času obnovili in modernizirali svojo tovarn© ter prispevali skupaj nad 8,000 ur prostovoljnega dela.
Dielavci lesno- industrijskega podjetja v Postojni so na svojem sindikalnem občnem zboru razpravljali zlasti o bodoči investicijski graditvi, ki naj usposobi podjetje za izdelavo končnih lesnih izdelkov, že v nekaj mesecih bodo spravili v pogon tak obrat in
tinjaku je na skupščini zahtevala pojasnilo, zakaj delavci, ki delajo na težkih mestih, še ne dobivajo predpisane količine mleka? Zvedela je, da je to pravkar urejeno, razen tega pa ima podjetje v letošnjem letu namen zgraditi tudi garderobe, kopalnice in menzo za delavce. Tovarna lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici je porabila lani samo z-a zaščitna sredstva 643,000 din — kar za 519.000 din več kot leta 1953.
Na sindikalni skupščini tovarne »Brest« v Cerknici so zlasti veliko govorili o delavskem samoupravljanju — neprimerno več kot druga leta. Vse premalo pa je bilo govora o tehnični zaščiti deia, če
1 :
i® 1 II illl z
Tudi Lesno industrijsko podjetje v Postojni preusmerja svojo proizvodnjo v finalne izdelke
so zato nekaj vodilnih delavcev že poslali na prakso v druga sorodna podjetja, nekaj pa jih bodo v kratkem poslali še iz sedanje zabojar-ne. Zelo razveseljivo je, da bodo v novem oddelku lahko zaposlili do petdeset novih delavcev, od teh polovico žensk.
Posebno skrb posvečajo sindikalisti vprašanju zaščite pri delu in splošne skrbi Za delavce. Delavka Baraga. Marija iz tovarne v Mar-
ŽIVINOREJCI SO ZBOROVALI
V	petek je bil v Kopru drugi občni zbor živinorejcev koprskega okraja. Po poročilu tajnika okrajne zadružne zveze je bila živahna razprava, v kateri so udeleženci osvetlili svojo dejavnost in glavne probleme živinoreje na Koprskem.
-V koprskem okraju vzrejajo v glavnem govedo sivorjave pasme. Načrtna živinoreja nima tradicije in se je za njen dvig po vojni naredilo malo ali skoraj nič. Leta 1953 je bila prirejena razstava goveda, na kateri je bilo 135 glav živine. Potem so začeli s selekcijo in uvedli rodovnike, vendarle nad njimi ni bilo kontrole; edina izjema je zadruga v Bertokili. Druga razstava je bila v lanskem oktobru; pokazala je napredek, saj je bil izbor živine veliko boljši.
Koprski okraj ima živine občutno premalo, zlasti krav-mlekaric, in na hektar pride komaj 0,45% glave (normalni povpreček je ena glava na hektar), ker se živinorejcem veliko bolj splača, da vzrejajo govedo za zakol.
V	razpravi je ing. Petemel, ld je prisostvoval občnemu zboru kot zastopnik živinorejskega odbora pri Zadružni zvezi Slovenije, govoril o splošni živinorejski problematiki v LRS. Za dvig kvalitete krme in mlečnosti je posredoval izkušnje, ki jih imajo živinorejci v Sloveniji. »Živinoreja mora izpopolnjevati poljedelstvo; živina nam daje delovno silo, gnoj 111 mleko,« je dejal. »Osnove napredne živinoreje so dobra krma, dobra pasma, dobra organizacija in pravilno gospodarjenje. Mlečnost krav dvignemo s krepkimi krmili in krmnim olirovtom. Od kilograma. krepkega krmila, ki stane 25 din, dobimo lahko dva litra mleka, vendar pa ne smemo pozabiti na
onsovno krmo, seno in otavo. Vajeni smo, da s travnika samo odnašamo, ničesar pa ne prinesemo. Travnik bi morali gnojiti vsako drugo leto, če ne že vsako leto. Za takšno gnojenje je najbolj primeren kompost, ki ga pripravljamo iz blata, plevela, žaganja in drugih odpadkov. Prav tako ne znamo ceniti naravnega gnoja. Zaradi slabili gnojišč in malomarnega gospodarjenja se nam odceja gnojnica po dvorišču in cestah, tako izgubimo na leto nad milijardo dinarjev, to se pravi prav toliko, kolikor izdamo za uvoz umetnih gnojil. Zadružna zveza v Kopru nudi zato kmetovalcem gradbeni material za gnojne jame zastonj.
Ena izmed težav, ki jih ima živinoreja v kop^kem okraju, je pomanjkanje pašnikov. V ta namen bi morali uredili primemo ograjena tekal išča.«
Inženir Peternel je še svetoval, naj bi povečali perutninarstvo, saj je od petnajstih kokoši prav toliko dobička, kakor od srednje dobre krave.
Veterinarji so tudi ugotovili, da je v okraju premalo plemenjakov, zato je bilo licenciranjc površno. Lani so nabavili več plemenskih bikov, ki so jih živinorejci večkrat brez tehtnih vzrokov zaklali. Mnogo je še zakot-1 nih bikov, ki jih na licenciranjc ne pripeljejo, ker vedo, da bi ne bili potrjeni. Ti biki niso samo neprimerni za pleme, marveč prenašajo tudi bolezni, zlasti spolne.
Na koncu so razdelili nagrade in diplome. Od 132 diplom Zvezne zadružne zveze, kolikor jih je bilo podeljenih v Sloveniji, jih je v koprskem okraju ostalo 15, medtem ko je blizu 70 kmetovalcev prejelo okrajno diplomo in pohvalo.
vemo, da je bilo v lanskem letu 44 delovnih nezgod, ki so prizadele skoraj 10% delavcev. V prihodnje bo maralo podjetje storiti vse, da se nezgode vsaj znižajo, če ne že popolnoma odpravijo.
Na vseh zborih so tudi precej govorili o stanovanjskem problemu, o gradnji novih stanovanj, o prehrani delavcev in snovanju obratnih menz in podobno. V tovarni »Javor« v Ilirski Bistrici so razpravljali tudi o tem, kako bi lahko delavci najceneje in najugodneje prebili svoj letni dopust. Nekateri so bili mnenja, naj bi nekje ob morju rezervirali dve mesti, kjer bi se delavci izmenoma zvr-' stili na dopustu. Drugi so zagovarjali predlog, naj bi rajši kupili nekaj šotorov in jih dali delavcem na razpolago, na.j si sami in kjer želijo organizirajo svoj dopust v naravi.
Premalo pa je bilo na vseh zbo-:rih govora o strokovni, politični in kulturni vzgoji delavcev, čeprav je jasno, da široka razgledanost delavcu povsod korilsti. Morda je bilo tega premalo spričo dejstva, da so povsod razpravljali največ o novem plačnem sistemu in o tarifnih pravilnikih. O tem vprašanju še nimajo vsi jasnih pogledov. Vsi sicer soglašajo, da je treba v tarifnem pravilniku točno ovrednotiti delovna mesta. Vsi pametni delavci tudi vedo, da bodo vsi dobili plačilo po učinku dela — kdor več dela opravi, naj b0 tudi boljše nagrajen. Malo zmešane pojme o tem pa imajo delavci v lesnem skladišču na Rakeku. Oni so za neko »pametnejšo« razdelitev. Po njihovem naj bi namreč odvzeli boljše plačanim in odgovornejšim delavcem nekaj plače ter jo dodali slabše plačanim, da bi dobivali vsi približno enake plače z majhnimi razlikami. Jasno je, da je taka »teorija« popolnoma zgrešena in sajT>o poluha ljudem, ki bi radi na račun svojega sodelavca manj delali in zato prejemali isto plačo kot vsi drugi, ki se pošteno trudijo. Takim tudi ni mar dviganje proizvodnje in uspeh podjetja ter bi radi samo živeli na račun skupnosti. Tako pa s0. postavili le na Rakeku, medtem ko iz gornjih nekaj primerov vidimo, kako so delavci tudi prek svojih sindikalnih organizacij zainteresirani za razvoj svojih podjetij.
Zaradi splošnega gospodarskega razvoja ilirsko-bistriškega področja je mestni gospodarski svet postavil posebno komisijo, ki bo proučila možnost preusmeritve sedanjih lesnoindustrijskih in žagarskih obratov na izdelavo končnih lesnih izdelkov. To je potrebno iz več razlogov. Predvsem to zahteva občutno pomanjkanje surovin, ki je nastalo po uvedbi varčevanja in racionalnejšega gospodarjenja v naših gozdovih, razen tega pa bi lahko podjetja in tovarne obdržale vso dosedanjo delovno silo in morda zaposlila še nove delavce, zlasti ženske, ki jih vodi zdaj v evidenci kol nezaposlene bistriška posredovalnica za delo.
Lesna industrija v Ilirski Bistrici ima precejšnjo tradicijo. Razvila se je iz številnih vodnih žag ob reki Reki. ki so zlasti med obema vojnama. ko so italijanski okupatorji neusmiljeno izkoriščali in plenili naše gozdove, delale na vso moč. Bilo jih je okrog 50, Rezale so jelovo in bukovo hlodovino v deske »colarice«, po večini za reško tržišče, in izdelovale tako imenovane »tavolette« — deščice za embalažo južnega sadja, —• največ za siciljanske limone in pomaranče. Ta prvotno obrtna dejavnost se je pod italijansko okupacijo razvila v lesno industrijo, ki je pred zadnjo vojno zaposlovala nad 400 delavcev.
Zaradi smotrnejšega gospodarjenja in zaradi enotnega značaja proizvodnje nekaterih lesnih podjetij so predlagali, naj bi se obrati »Javor«, »Kombinat«, »Elektrožaga« in mizarsko podjetje »Sloga« združili v eno samo podjetje. S tem bi lahko poenostavili proizvodnjo, razširili asorti-ment izdelkov in zaposlili še več delovne sile.
»Javor« zdaj zaposluje 145 elelav-ccv, od teli 60 žensk. Izdeluje rezani les, plemeniti in slepi furnir ter zaboje in drugo embalažo. Vrednost letne proizvodnje je nad 200 milijonov din. Proizvodnjo tega obrata je treba preusmeriti tako, ela bo zadostovala polovična količina sedanje porabe lesa. Izdeloval bi finalne izdelke, kot stole, lesno galanterijo itd,
S tem se vrednost proizvodnje nebi bistveno znižala, število zaposlenega delavstva pa bi se še zvišalo. Predvidoma bi ta obrat potem rabil letno 3000 m3 orehove hlodovine za izdelovanje furnirja, kar je moral že tudi doslej nabavljati od drugod ter 3300 jelove in bukove hloelovine, ki bi jo še nadalje lahko dobival iz gozdov na svojem področju. Izdeloval bi letno 1000 m3 furnirja, 25000 stolov, pohištveno galanterijo in embalažo v skupni vrednosti 200 milijonov din. Zaposlil bi lahko še 30 delavcev, Za tako preusmeritev pa bi potreboval nove tračne žage, skobel-ne stroje, brusilke, rezkalue stroje, hidravlične stiskalnice in sušilnico za les. Deloma so ti stroji že naročeni ali ckiIo nabavljeni.
Poelcbno je stanje pri »Elektroža-gi« v Trnovem, ki je .bila doslej obrat postojnskega LIP. Ta bi šc naprej izdelovala rezani les za pridružene obrate ter razširila svojo dejavnost tudi na izdelovanje zabojev, embalaže in lesne galanterije. Tako bi kljub zmanjšani proizvodnji rezanega lesa proizvodnja po vrednosti ostala enaka, razen tega pa bi obrat lahko zaposlil še 20 delavcev.
Dejavnost lesnega kombinata, ki zdaj izdeluje itirnirane liste za sedeže, sobno pohištvo po naročilu in rezani les, bi bilo potrebno razširiti na serijsko izdelovanje pohištva in izdelovanje lepljene embalaže. Vrednost letne proizvodnje bi s tem zvišali od sedanjih 30 na 54 milijonov din, zaposlili bi pa lahko še 20 delavk.
Mizarska delavnica »Sloge« zdaj v glavnem proizvaja stavbeno pohištvo in galanterijo v letni vrednosti 34 milijonov elin. Zdaj zaposluje 90 delavcev, od teli 19 vajencev in 27 žensk. Ta obrat bo moral uvesti serijsko proizvoelnjo sobnega in kuhinjskega pohištva ter razširiti izdelavo lesne galanterije. . Navzlic zmanjšani porabi surovin bi vrednost letne proizvoelnje v tem obratu dosegla 44 milijonov din, razen tega pa bi lahko zaposlili še okrog 40 novih povečini nekvalificiranih delavk.
V nedeljo 20. t. m. ijc dajala obračun 'lanskega dela Čipkarska zadni-ga v Idriji. Na letnem občnem zboru se ijc zbralo okoli 150 čipkaric iz Idrije, ker je sneg, ki je padal v velikih kosmih preprečil udeležbo čipkaric iz bolj oddaljenih krajev. Zbora se je udeležil kot zastopnik LOM O Idrija podpredsednik tov. Gantar Franc ter še trije mestni odborniki. Tudi ljubljansko podjetje »Dom«, ki je glavni odjemalec čipk, je poslalo večje zastopstvo z ravnateljem na čelu.
Poročilo je dala upravnica zaelni-ge .lov. Lapajne Malči, ki je med drugim navajala, da je med letom vstopilo 11S novih čipkaric, odpadlo pa jih je le nekaj, tako da sedaj šteje zadruga 2S14 članic, njeno področje pa se razteza preko Trnovske planote in preko Cerkljanskega.
Mnogo bolj, kot poročila, je bila zanimiva razprava, ki se je -nato razvila. V ospredje je zopet stopil odnos do odkupnega podjetja »Dom« v Ljubljani, ki je edini odkupni gro-sist in obenem zalaga zadrugo tudi s sukancem, ki ga je treba uvažati za tujo valuto. Pri temi pa nastajajo neverjetne težkoče, ki resno ogrožajo nadaljni obstoj čipkarstva. Mora se namreč stalno boriti s liuelo konkurenco in uvoznimi zaprekami skoraj v vseh evropskih državah. Previsoki uvozni faktor na sukanec je v veliki meri kriv, da dar.es d jbra čipkarica zasluži komaj 10 din na uro, kar je le malenkost več, kakor prejšnje lelo (nekaeri pa so temu celo oporekali, tako d-i si še s':daj nismo na jasnem kolikšen je pravi zaslužek čipkarice na uro) Tako ali drugače, tak zaslužek ni stimulativen posebno ne za mlajše čipkarice in vedno bolj se nam vsiljuje mišljenje, ela čipkarice vztrajajo pri tem delu bolj radi navade in prostega časa, kakor pa radi zaslužka. Uvoz sukanca je v veliki meri tudi kriv, ela se zadruga ne more postavili na svoje lastne noge in postaviti cen, kakor bi bilo želeti.
Iz vsega navedenega se nam vsiljuje vprašanje, če morda čipkarstvo ni že prešlo v fazo preživelosli. Ta trditev bi bila napačna, ker nam bilanca le pokaže visok bruto dohodek, ki ga ne smemo podcenjevati. Čipkarstvo pa je prišlo v tisto fazo, da mu bo morala oblast nuditi vse olajšave in vso uvidevnost, s čemer bo čipkaricam omogočen večji povprečni zaslužek, Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da so idrijske čipke skoraj v celoti izvozni artikel. Nobena domača obrt nc more imeti posebno rožnate perspektive v daljni bodočnosti, ker jo je nadomestilo ročno delo. Čipkarstvo pa bo kot umetniški izelelek pridnih čipkaric prav gotovo še leta in leta prinašalo lepe dohodke Idriji m njeni okolici. Predsednik tov. ing. Kordiš je popolnoma pravilno navajal, da stopa vedno bolj v ospredje kvaliteta čipk. Zato pa potrebujemo dobrih čipkaric. Prav v tej zvezi je član Sveta za prosveto LOMO sprožil vprašanje strokovne čipkarske šole v Idriji, kjer je v dveh razredih vpisanih komaj 15 učenk, zaradi tega šola ne izpolnjuje več osnovnih pogojev za svoj obstoj, posebno še, ker je tudi učni uspeli teoretičnih predmetov skrajno neugoden. Vse kaže, da bo to šolo treba ukiniti, namesto nje pa vpeljati tečaje. Dobo tečajev in njihervo vsebino naj določijo same ženske, s čemer bodo olajšale delo šolski oblasti.
Zastopnik Mestnega muzeja, ki ima nalogo, da ščiti tradicije mesta, je hieli odločno nastopil proti uvajanju izraza »slovenska čipka«, ki je umetno stvorjen izraz, ki ga do sedaj ni nihče rabil in zahteval, da se pusti Idriji tisto, kar je njeno ter ohrani izraz idrijska čipka«, ker jo pod tem izrazom pozna ves svet,
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, Zamenjana je bila na lastno željo samo tajnica in je njeno mesto prevzela čipkarska učiteljica Novak Ivana.
L. S.
Letošnjemu občnemu zboru Planinskega društva je prisostvovalo nad 100 planincev. Kot delegata Planinske zveze Slovenije sta bila navzoča tudi tov. Bučar in Lavric. Razveseljiv je. da Scv je občnega zbora udeležilo mnogo mladine,
Predsednik Jeram Janez je poročal o uspešnem delu društva v .preteklem letu, Koča na Hlaviških planinah nad Idrijo je dograjena. V teku so zadnja zaključna dela. Stroški gradnje so znašali okrog 1 milijon 300.000 dinarjev, ikar predstavlja samo del vrednosti, ki je bila ustvarjena z graditvijo koče. De-«auno pomoč s1,ta driVilvu «udjila LOMO Idrija in okrajni LO Tolmin. Društvo .šteje sedaj 411 članov.
Predsednik je ostro obsodil poslovanje in postrežbo v kočah na Javonriku in na Jelehku, ki ni odgovarjala zahtevam turistov in ne zahtevam društvene uprave.
Razpravljali so tudi o ukinitvi planinske postojanke na Jelenku. ki naj bi jo prenesli in spremenili v zatočišče pri Kendu, Ta točka ni ravno najbolj obiskovana, vendar pa .je zanimiva zaradi izredno bogate planinske flore. Najbolj donosna je postojanka na Sivki, ki jo obiskujejo planinci .iz Žirov. Tu bodo potrebne večje adaptacije.
Planinska prečniča. ki pelijjs po našem odseku od Cola na Javornik in Idrijo ter na Illeviše in dalje preko Cerkna, jo dokončna in markirana po predpisih. Planinci se je lahiko že poslužiijo.
Ker je društvo do sedaj kazalo svojo delavnost večinoma v gradbi koč, je izlete in planinstvo neka-iko zanemarjalo. V .bodoče bo nje-aro delo pri organiziranju izletov in •tur. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen prejšnji upravni odbor.
L. S.
V torek popoldne so koprski planinci pregledali delovanje planinskega društva v .preteklem letu. Občnega zbora sta se udeležila predsednik in tajnik Planinske zveze Slovenije. Predsednik društva dr. Viktor Vouk je podal kratko poročilo. Društvo šteje 1SS članov, od 'katerih je 34 mladine/sv. ■ Alpinistična dejavnost društva je bila precejšnja, saj so posamezne skupine članov obiskale celo vrh Triglava. Več je bilo obiskov predgorskim vrhovom Julijcev: Krnu, CiTrui prsti. Porenzu in drugim. Za koprske planince so težave pri organiziranju skupinskih obiskov našim gorskim velikanom, ker so oddaljeni od železniške proge. Prav zato .je odbor zasnoval načrt za gradnjo planinske koče na Slavniku, tki bo letos glavna naloga odbora in društva. Zanimanje za gradnjo koče 'je veliko tudi med prebivalci vasi v vznožju Slavnika in nič manj v Kopru. Ta-
borniki iz Kopra so že ponudili svojo pomoč. Društveni odbor je imel lani skupno s sežanskimi planinci in člani lovske organizacije več sestankov na vrhu Slavnika zaradi izbire lokacije. Če bo šlo vse brez kakih večjih zaprek, bo koča ara Slavniku že letos dograjena.
Društvo dima v načrtu postavitev .razglednih tabel v Kopru in d m god, da bo turist, 'ki pride v te kraje, lahko našel najvidnejše kraje. Razen tega bo letos skušalo pritegniti čimveč mladincev v svoje vrste.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir je ob zaključku pozdravil koprske planince in poudaril potrebo nadaljnjega razvijanja planinstva na Koprskem. Obljubil je vso moralno in materialno pomoč Planinske zveze Slovenije pri gradnji .nove koče na Slavniku.
' ..-„flof
.. : \ >7-
. y-/-:


n
m^mMmmmmmm
Za nekaj dni je slabo vreme prekinilo laka pomladna dela
Tudi letos smo dne 15. februarja slovesno praznovali občinski praznik. Ob deseti uri je bila slavnostna seja občinskega LO, ki ji je prisostvoval tudi predsednik okrajnega LO Nova Gorica tovariš Mirko Remec. Navzočim je na kratko pojasnil priprave, kj so v teku za formiranje komun. Izvolili so delegate za iniciativni odbor za vasi Branik, Preserje, Brje in Šmarje.
Ob 11. uri je bila. pred spomenikom padlih v NOV in umrlih v internaciji žalna komemoracija, Spregovoril je predsednik okrajnega LO Gorica. Priklical ie v spomin tiste dni, ko je nemški okupator odgnal v internacijo 600 va-ščanov. Med temi je bilo mnogo žena in otrok. Nato se je okupator znesel nad domovi in j:h do tal požgal. Okoli vasi pa je potem postavil table z napisi v treh jezikih: »Gorje mu, kdor prestopi to zemljo.• Tisti, ki io prestopi, bo uničen.« Ljudje so prevzeti poslušali govor tovariša predsednika.
Popoldne je bila v zadružni dvorani kulturna prireditev. Gledališka skupina, iz Tolmina je nastopila z dram0 Mladost pred sodiščem.
T. I.
Pred dnevi so se prvič sestali na roditeljskem sestanku starši šoloobveznih otrok iz priključenih vasi in Ankarana. Sestanek je bil koristen, le škoda, da udeležba ankaranskih staršev ni bila najboljša. Starši, katerih otroci po tolikih letih prvič obiskujejo naše šole, smo se pogovorili o našem šolstvu in družbenem upravljanju šol. Pogovorili smo se tudi, da se bo čimveč ljudi naročilo na knjige Prešernove družbe.
Od Sveta za prosveto LRS smo /a pionirsko knjižnico prejeli precejšnje število knjig. Knjige so dobile tudi ostale šole novoprildjučenih krajev.
Dela pri popravljanju ceste na Hr-vatine dobro napredujejo. Vsi večji ovinki so razširjeni in cesta posula z gramozom. Upamo, da bo avtobusno podjetje »Slavnik-< kmalu lahko vpeljalo novo zvezo in nas povezalo s Koprom. Zaradi odrezano-nosti od našega prejšnjega središča — 'Milj — bi -za vse prebivalce Miljskih hribov bila nova proga veliko olajšanje, Sedaj moramo zaradi raznih opravkov v Kopru izgubljati preveč časa.
V nedeljo bomo po tukajšnjih vaseh na volitvah prvikrat izvolili naše predstavnike v občinski in okrajni odbor. Tako se bomo še tesnsje vključili v skupno družbeno življenje.	—Ko—
Košem
noga doma veseloigro v treh dejanjih »Zakonci š hajka j o«. S to igro je prvič nastopila pred javnostjo in zato zasluži vse priznanje. Upravni odbor SKUD-a je prevzel •nalogo, da bo pospeševal kulturno umetniško delo v vseh sekcijah. Pri tem moramo omeniti, da s precejšnjim uspehom delujeta tudi pevski zbor .in pionirski tamburaški zbor pod vodstvom tovariša Ivana Biščka, ki bo verjetno javno nastopil že pomladi.
Knjižnica SKUD-a ima nad 600 knjig in je zelo obiskovana. Posebno mladina rada bere knjige, kar je zelo razveseljivo.
Organizacija Zveze borcev bo imela dne 4. aprila na državnem posestvu v 'Ravnah proslavo občinskega praznika.
Društvo »Partizan« že pridno vadi žii javne nastope. Manjka mu primernega prostora na prostem in prav tako primerne dvorane za vaje. Upamo, da bomo za te potrebe našli kar največ razumevanja pri bodoči komuni. Posebno občutimo pomanjkanje vaditeljev in načelnikov,
C. J.
V	nedeljo smo imeli množični sestanek članov Socialistične zveze, katerega so se udeležili tudi predstavniki občinskega LO Vipava in sekretar občinskega komite t a ZK tov. Stare, Udeležence je zelo zanimalo, kakšne kompatence bodo imele bodoče komune v okviru svojega dela. Predsednik občinskega LO Vipava ije pojasnil pomen bodočih komun, oziroma bodočih občinskih odborov. Ljudje niso bili zadovoljni z imenom »komuna« in so to nezadovoljstvo utemeljili s tem, da to ime le preveč spominja na nedavno okupacijo. Razpravljali so nadalje o vprašanju bodoče komune v Vipavi. Sklenili so. da bodo v pivih dneh marca sklicali po vaseh sestanke volilnih upravičencev, na katerih bi razpravljali, ali naj bo tudi za zgornji vipavski . predel komuna v Ajdovščini, ali pa naj bi za tega bila komuna v Vipavi. Volilci in člani Socialistične zveze v Podragi so bili večinoma mnenja, da bi bila komuna v Vipavi. Mogoče bi pritegnili še vasi Vrabce in Zgornjo Branico, čc bi bili tamkajšnji volilci za to.
Dramska skupina prosvetnega društva »Edinost« je v nedeljo uprizorila dve kratki igrici in sicer: »Gorje mu, kdor pride študentom v roike« in »Damoklejev meč«, ki jo ije iz nemščine prevedel pisatelj France Bevk. Posebno ■zadnja je prebivalcem Po drage ugajala in so sc prav od srca nasmejali. Obe igri ije režiral tovariš Franc Kopačin.
Za letošnje poletje ima dramska skupina v načrtu Jurčičevega »Dese-iega brata.« Vloge so že razdeljene med posamc-zne člane. Nedvomno bodo mladi igralci pokazali, kaj se da narediti, če sta dobra volja in pripravljenost cilj 'dviganja kuilture na vasi. Igralci so se že lani dobro postavili z ljudsko igro .»Miklova Zala.«
V	Podragi bi lahko večkrat gledali kulturne prireditve, če bi imeli primeren prostor. Namen prosvetnega društva je, da bi zgradil prosvetni dom. Z dobro voljo nekaterih bi lahko uredili itudi to vprašanje. Društvo
Telovadno društvo »Partizan« je lani kljub raznim težavam doseglo zadovoljive uspehe. Razvijalo je vse panoge vzgojnega športa kot: telovadbo, lahko atletiko, plavanje, konjski šport, nogomet, odbojko, šah, košarko in druge. Spomladi je priredilo običajni kros,- Titovo štafeto in se udeležilo zletov v Ljubljani in Postojni.
Sedaj pripravlja s pomočjo mestnega in okrajnega ljudskega odbora zgradbo v mestnem parku, kjer je tudi večina igrišč. Društvo šteje 48S članov, od teli je 197 mladincev in 193 pioninjev. Čeprav ije število članov visoko, so bili aktivni le nekateri odseki. Od mladincev jih samo 26 redno trenira. Ti so imeli doma 18 tekem in .pet izven kraja. V šahovskem odseku ie 36 članov, 22 registriranih pri Šahovski zvezi Slovenije.
Novi društveni odbor ima nalogo poskrbeti za priprave za nastop, ki bo' v 5. junija v Postojni. Ta nij bi bil kot .nekalka .predpriprava za nastop v Kopru, ki se ga bodo udeležili. telovadci iz vse Slovenije. Iz postojnskega okraja jih bo odšlo 500.
M. M.
Pretekli teden s0 se v Kopru zbrali predstavniki okrajnih odborov organizacij RK iz Sežane, Kopra in Postojne. Sestanku sta prisostvovala dr. Kyevsky Rudi, čla.n Centralnega odbora RKJ in Jože Kopitar, podpredsednik Glavnega odbora RK Slovenije.
Dr. Kyevsky je na kratko pojasnil delo organizacije Rdečega križa pri formiranju komun. V lazpravi, ki je sledila, so posamezni zastopniki poročali o delu or-ganizaoij RK v okrajih. V sežanskem okraju so začeli z delom takoj po zasedanju plenuma Glavnega odbora RK Slovenije, ki je
Pred kratkim smo imeli pomembno svečanost, ko je predsednik okrajnega LO Postojna tovariš Miro Jolerčič izročil odlikovanje narodnega heroja šestnajstletni hčerki v MOR padlega Ivana Zafreda iz Stare Sušice. To je za vse prebivalce občine Dolane, kamor spada vas Stara Sušica, je veliko priznanje, ker je padli heroj edini borec iz tega kraja, ki je prejel to visoko priznanje. V imenu Zveze borcev občine Dolane 'je spregovoril tov. Anton Korc-nčič, ki je orisal lik heroja Zafreda. Za visoko priznanje sc je zahvalila hčerka padlega hc-roja,
Dramska sekcija SKUD-a je pred dnevi uprizorila v dvorani Narod-
Te dni je imel sejo iniciativni odbor za bodočo komuno Kanal. Na seji so izvolili več komisij in predsednika Janka Kralja. Komisije so že začele z delom in so izdelale osnutek statuta za bodočo komuno. Kot ■osnova pri izdelovanju statuta, ki ima 137 članov, je komisija vzela statute okrajev Kranj, Nova Gorica in Ljubljana, Razne postavke so prilagodili krajevnim zahtevam in potrebam.
Po vaseh obeh občin so imeli zbore volilccv, na katerih so razpravljali o krajevnih odborih in krajevnih pisarnah. Krajevna pisarna naj bi bila v bodoče v Kalu nad Kanalom, ki naj bi opravljala razne kraju potrebne službe. Na Ligu in na Kam-breškem pa naj bi bil enkrat .na teden uradni dan in to ob običajnih sejmih, ko se zbere veliko ljudi. Na zborih volileev so razpravljali tudi o imena komuna. Volilci so bili mnenja, nai bi tudi za naprej ostali pri imenu komuna. Volilci so bili mne-mačc.n. Beseda komuna jih le preveč spominja na nekdanje »eoniune«, ki so zapustili taiko žalostne spomine. Prebivalce sedanje občine Kal nad Kanalom skrbi, kako bo v bodoče s prometnimi zvezami, ker je njihov kraj 15 km oddaljen od središča bodoče komu,ne. Bili so mnenja, naj bi bodoča komuna upoštevala to stanje in uredila prometno zvezo. P.
si bo v najkrajšem času uredilo lastni oder, ki bo vsaj deloma odgovarjal zahtevam in potrebam nastopov.
Odbor skrbi, da sc društvena knjižnica stalno izpopolnjuje z novimi knjigami. Lani je društvo nabavilo 50 novih knjig. Za delo in red v knjižnici skrbi mlada knjižmižarka Iva Pestelj. Tudi bralni odsek je dobro obiskan.	T. I,
Koper
Lapornali tereni na Koprskem so večkrat žrtve poletnih nalivov. Globoke ujede tudi na manj strmih pobočjih dokazujejo, kako hitro napreduje uničevanje plodnih površin, kjer bi dobro uspevali vinogradi in oljčni nasadi. Temu uničevanju so se postavali v bran naši strokovnjaki in mu napovedali ostro boibo. Pod So-čergo so v nekaj letih zaustavili razdiralno delo pritokov hudournika Bracan, pri Ospu pa so še v toku regulacijska dela v strugi hudournika, ki je stoletja zasipal rodovitna polja v dolini.
Za regulaoijo hudournikov in za pogozdovanje predvideva letošnji družbeni načrt koprskega okraja S milijonov dinarjev. Več milijonov dinarjev ije za ta dela določil tudi družbeni načrt Ljudske republike Slovenije. Od tega bodo porabili več milijonov dinarjev za regulacijo hudournika Globoki potek, ki teče izpod T.injanskega vrha proti Rižani in večkrat ogroža glavno cesto Koper— Rižana. Z močnima pregradami bodo zaustavili divjanje hudournika, nastale goličave pa bodo obsadili s primernim grmovjem in drevjem. Uprava za gozdarstvo pa pripravlja načrte ' za regulacijo več manjših potokov in hudournikov.
Za pogozdovanje goličav kraških predelov in redko obrasenih površin bodo porabili 1 in pol milijona dinarjev, Okrog dva milijona dinarjev je določenih za vzdrževanje drevesnic .in prav toliko za regres tistim kmetovalcem, ki jim je gozdna uprava zabranila sečnjo gozdov. Za zatiranje gozdnih škodljivcev in varstvo gozdov pa je predvidenih pol milijona dinarjev.
bil 15. januarja 1955. Imenovali so iniciativne odbore za komuni Sežana in Herpelje, kjer bodo te dni seje odborov. V tem mesecu bodo skupščine občinskih odborov RK in volitve krajevnih odborov RK. Pričeli so z analizo, dela organizacije RK,
Po zaključenih poročilih in razpravi so izvolili začasno vodstvo RK. Iniciativni odbor je sestavljen iz članov okrajnih odborov vseh treh okrajev. V sekretariat so izvolili 7 članov, za predsednika dr. Ferfoglia Luejana, dosedanjega predsednika okrajnega odbora RK Koper, za sekretarja pa Anico Belaj, tajnico okrajnega odbora RK Sežana.
BI. A.
¥
Jutri bosta praznovala petdesetletnico skupnega življenja zakonca Anton Perat in žena Frančiška, rojena Laharnar. Ob tem pomembnem življenjskem jubileju se .bo zbralo lepo število, 22 članov družine in sorodstva, med temi štirje sinovi in ena hčerka.
Jubilanta sta zavedna Slovenca in .jima življenje ni bilo postlano z rožami. Ko «o konec prejšnjega stoletja gradili železnico Jesenice — Gorica — Trst, je mož Anton delal pri gradnji proge v Baški grapi. Tam ,je pri kmetu Pšeničniku v Spodnjem Bukovem spoznal brhko kmečko dekle. Poročil jo je in odpeljal na svoj dom v Perate pod Matajurjem, Imela sta šest otrok, pet sinov in eno hčerko. Ko je tudi vasi pod Matajurjem zajelo osvobodilno gibanje, je vseh pet sinov odšlo k partizanom. Najmlajši Polde je med borbo padel. Jubilanta živita danes sama v skromnem domu v Peratih, vsi otroci so zaposleni. Sin Alfonz je aktivni oficir v JLA,. Janko in Just sta v raznih upravnih službah in oba rezervna oficirja. Tone ije upravnik »Planike«, hčerka Suzana pa dela v cementarni Anhovo.
Cerkno
Pretekli teden so v Cerknem praznovali občinski praznik, ki spominja na množičen odhod v partizane mož in fantov iz Cerkna in okoliških vasi pred 12. leti. Na predvečer je 'bila v prostorih Elektrogospodarske šole slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Stari preživeli borci so v imenu vseh prebivalcev občine Cerkno poslali maršalu Titu prisrčno pozdravno pismo. Sledil je pester kulturni spored. Nastopili so recita-torji, tamburaški zbor Elektrogospodarske šole in Cerkljanom tako priljubljena igralska skupina IX. korpusa. Drugi dan .pa so mladinci uprizorili komedijo »Glavni dobitek.« Prijazni trg je bil lepo okrašen z zastavami. Ljudje so obujali spomine na tiste dni, ko je okupator z bombami razrušil itrg on kasneje požgal šest vasi in številne samotne kmetije.
Cerkno je danes večinoma obnovljeno in še povečano z novimi zgradbami. V bivši kasarni je ena najmodernejših elektrogospodarskih šol v Jugoslaviji, Kaže, da se bo v bodoče razvijalo v elektro-industriijsko središče. K temu bo pripomogla manganova ruda, ki so jo odkrili na Porez-nu, Vse Cerkljansko bo postalo sestavni del idrijske komune in bo s svojim poljedelstvom in živinorejo dopolnjevalo njeno gospodarstvo.
M. M.
Lani s0 v številnih vaseh sežanskega okraja uredili kanalizacije, vodovode in napajališča. Tako so v Vrabčah, Ponikvah, Ivanjem gradu ¿n Galcu uredili kapnice, v Grižah, Jerišah, Utovljah in Orteku so popravili napajališča, v Velikem polju so popravili kanalizacijo, v Selah, Slivjah, Brezovici, Beki mn Hotični so uredili vodovode, v Traah pa so zgradili rezervoar. V štorjah in Gorjah so podaljšali vodovod, tako da imajo sedaj vodo bližje. Vodovod urejajo tudi na Kozini, kjer je 'izkop jarka za polaganje cevi zahteval veliko dela, ker ga je bilo treba kopati v živo skalo.
d a v
Prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec Mestne knjižnice, je ka^. se da ugoden. Število knjig preseneča, 75.000 zvezkov je že lepo število. Lepe vezave iz pretektega stoletja in še starejše pa ne govore le o okusu zbiralcev, ampak tudi o starosti knjig. Težje je najti knjige iz dobe med dvema vojnama, ki jih je presenetljivo malo. Manjkajo knjige, ki bi jih upravičeno pričakovali v vsaki knjižnici. Zadnje Steladjišče polno novih knjig, ki so prišle v knjižnico po osvobo-
,na dela. študenitje in mlajši obiskovalci knjižnice se zanimajo za tehnično literaturo, matematiko, fiziko itd. Te vrste moderne Iite-ra'uUTe v naših zbirkah nimamo. Podobno je s pomorsko literaturo. Imamo nekaj starejših del na katera se ni mogoče več osloniti. Moderna dela, ki bi cbravnavala najnovejše tehnične pridobitve, še niso našla poti v našo knjižnico.
Najtežja naloga bo redna nabava revij in časopisov, ki so za či-talca pa tudi za redno delo uslužbencev nujni. Njihova cena pa težko obremenjujg proračun vsake knjižnice.
še nekaj besed o prostorih. Vsaka knjižnica sg nekoč spozna, s problemom prostorov, ki posta-
' X	X	, «s ¡ .<<	;;	i ^
y--''M
>',:■... v!,-......................
ditvi. Starejši del te zbirke je zelo pester. Zastopana, so skoraj vsa področja znanosti pa slovenska, italijanska in srbohrvatske beletri-ja. Ta pestrost p.a počasi usiha, čimbolj se približujemo novim knjigam. Vzrok je enostaven; cene knjig so neprestano rastle, kupna, moč knjižnice pa padala. V preteklem letu je knjižnica kupovala samo knjige namenjene ljudski knjižnici. Znanstvena de'la so prihajala le z zamenjavami, teh pa ni bilo mnogo, ker zbirke še niso povsem urejene. Razvoj Mestne knjižnice je postal enostranski, ker so bile upoštevane samo potrebe ljudske knjižnice. Takšen razvoj pa hi v skladu s preteklostjo, niti z namenom, ki ga je knjižnica zašledivala takoj po o-svoboditvi. Zato je Svet za pro-sveto in kulturo pri LOMO Koper sklenil ločiti Mestno knjižnico v študijsko in ljudsko, kar bodo uredili v 3 mesecih.
Ljudsk.a knjižnica bo ostala za, enkrat v prostorih Mestne knjižnice. Razvijala se bo lahko brez večjih motenj. Knjige, ki ji^ bo dobila od sedanje Mestne knjižnice i11 0,ne, ki so naročene v okviru »Knjižne akcije«, ji bodo zagotovile normalno poslovanje. Edina težja naloga bo nabava inozemske literature,
Težji bo položaj Študijske knjižnice. Zbirke, ki so delno zastarele, delno pa ne ustrezajo novim okoliščinam, bo potrebno oonoviti. Iz dneva v dan je večje .povpraševanje po knjigah s področj,a jezikoslovja, literarne zgodovine, splošne in lokalne zgodovine itd. Naše zbirke s teh področij s3, pomanjkljive. Manjkajo nam temelj-
OBVESTILO VSEM SREDNJIM IN NJIM SORODNIM ŠOLAM, KI SE BODO VKLJUČILI V NAGRADNO TEKMOVANJE RADIA KOPER OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE IN IZVOLITVE PRVE SLOVENSKE VLADE V AJDOVŠČINI
Tekmovalna komisija Radia Koper obvešča vse srednje in njim sorodne šole, ki so se že vključile in tudi liste, ki se še nameravajo vključiti v nagradno tekmovanje, o sledečem:
Do 2S, februarja morajo vse omenjene šole poslati svoje prijave za tekmovanje Uredništvu mladinskih, oddgj Radia Koper,
Po tem datumu bo snemalna radijska ekipa pričela po razporedu, ki ga bo določila tekmovalna komisija, snemati posamezne šolske aktive, iki se bodo vključili v tekmovanje. Prijavljeni šolski aktivi bodo lahko v okviru tega tekmovanja pokazali, kot je bilo navedeno že v razpisu, celotno sliko svojega izvenšol-sikega kuMumo-prosvetnega in športnega udejstvovanja, Snemalna ekipa
Radia Koper bo v posameznih krajih posnela na magnetofonske trakove prijavljene šolske pevske zbore in druge glasbene ansamble, kot na primer šolske orkestre, pevske duetc in soliste narodnih in umetnih pesmi ter posamezne instrumenta! iste, ki so hkrati tudi lahko gojenci Glasbenih šol. Razen teh bodo laluko nastopili člani šolskih dramatikih skupin, re-oitatorji, člani literarnih krožkov, ki bodo ob tej priložnosti brali svoja dela, in še predstavniki mladinskih folklornih in športnih aktivov, ki bodo podali poročilo o razvoju in o sedanjem stanju športnega življenja na svoji ustanovi.
UREDNISTVO MiLADINS IG H ODDAJ RADIA KOPER
jaj0 potrebni. Tudi Mestni knjižnici prostori ne zadostujejo več in išče novih. Težji problem v zve-zi s prostorom je sožiitje knjižnice in Glasbene šole v isti stavbi, ki ni zidana niti za prvo niti za drugo ustanovo. Stropi niso izolirani, zato v prostorih knjižnice slišimo vsak ton in vsako učenčevo napako. Delo pod takimi pogoji ni prijetno, moti pa seveda tudi čilalce. Problem bo treba rešiti z izselitvijo Glasbene šole v nove prostore.
Kljub pomanjkljivostmi je cbiSK knjižnice visok in v zadnjem času polagoma še raste. Knjižnica ima pogoje za nadaljnji razvoj. Posvetiti ji bo treba le dovolj pozornosti in sredstev.
V borbi proti mračnemu srednjemu veku in njegovemu svetovnozna-zorskemu izrazu se humanizem in renesansa nista posluževala samo umetnostnega področja, ampak tudi filozofskega in publicistično-knjižcv-nega. Ta čas in ozračje nam je že osvetlil uvod k slovenskemu prevodu »Hvalnice norosti« Erasm.-i Rrt-terdamskega, ki ga- je izdala Državna založba Slovenije že lani. Te dni pa je DZS izdala elrugo znamenito delo s tega področja: »Pisma mračnjakov« v prevodu prof. Antona So-vreta.
»Pisma mračnjakov«, ali v originalu »Epistolae obscurum virosum«, so sijajni primer pamfletne publicistike iz dobe humanizma, pisane v takoimenovani »kuhinjski latinščini«, kajti z gramatiko so si bili mračnjaki močno navzkriž.« Pa še tole: Naši mračnjaki so ljudje, ki imajo 'kljub svoji pobožnosti veliko smisla za materialne naslade vseli vrst; in kadar so lepo sami med seboj, si tega nič ne prikrivajo, ampak govorijo brez ovinkov ter imenujejo vse stvari z njih pravim imenom. Zato so nekatera pisma pošteno kosmata, kosmata, pravim, ne opolzla. Vendar ni prevajalca niti za hip vabila skušnjava, da bi jih bil za slovenskega bralca okrtačil in počesal. To bi bilo že samo po sebi smešno in svetolilinsko, pokig Itega pa greh zoper duha Mračnjakov in dobe, v kateri so živeli. Kelor bi se hotel nad tem po nepotrebnem spodtika-ti, naj pomisli, da se srednjeveški človek ni ne v govoru ne v pismu ustrašil še itako mtisivne robatosti ali kvante. Te spadata nujno k celotni jjodobi tedanjega časa in sveta,« pravi v uvodu prevajalec. Toda tako laliko tucli razumemo, da so »Pisma mračnjakov« globoko razburkala nemške kulturne kroge, kakor tudi ljudske množice, skratka ves tedanji prebujajoči se humanistični svet »Pisma mračnjiikov« so namreč brezobzirno razgalila vso bednost, zahrbtnost in nenačelnost tedanjih dcgmalioruh sholastičnih učiteljev. Poleg čisto idejnih in z zgodovinskega stališča naprednih tendenc so prav ta Pisma pripomogla, da so se diskusije z univerz preneslo med najsi iS e množice in s tem so seveda propagandno učinkovala v prid humanizmu in bližajoči se Revoluciji.
»Pisma mračnjakov« je prevajalec prof. Anton Sovre opremil z obšir-
nim 111 tehtnim uvodom ter izčrpnim dodatkov, kjer je tudi nekaj originalnih primerov teh pisem v humanistični, oziroma vulgarizirani latinščini. Opombe in lciks.ikalni seznami zaključujejo to literamosatirično in še danes živo publikacijo.
KULTURNE NOVICE
Ob petletnici smrti našega pisatelja Prežihovega Voranca so na njegovi rojstni hiši v Kotljah odkrili spominsko ploščo. Slovesnosti so se poleg številnih domačinov udeležili tudi nekateri kulturni delavci iz Ljubljane in iz Maribora. Zvečer istega dne, t. j. IS. t. 111., so o Ravnah vrteli nov slovenski film »Kopiji pod brezo«, ki ga je režiser France Kosmač posnel, po Preii-hovi noveli »Vodnjak«.
Te dni je beograjska založba »Prosveta« izdala srbski prevod vojnega romana Prežiha Voranca »Doberdob«. To obsežno Vorančevo delo do zdaj še ni bilo prevedeno v srbohrvaščino, čeprav so po končani vojni beograjske in zagrebške založbe kar tekmovale med seboj, katera bo izdala več pomembnejših Vorančevih tekstov. »Doberdob« je zdaj prevedla Dora Pilkovič - Ma-ksimovič, obsežni uvod o položaju Slovencev v dneh prve svetovne vojne pa je napisal Bojan Stih. Knjigi je priložen tudi Jakčev portret Prežihovega Voranca iz leta 1949.
I Z
A S I
K
Lansko leto je izšel pri Državni založbi Slovenije roman ameriškega pisatelja Hermana Wouka: »Upor na ladji Caine«; knjigo je prevedel Jainez Gradišnik.
Marsikoga bi utegni naslov romana zavesti, ker pričakuje krvave pustolovščine z bliskaj očimi se sabljami in uklenjenim kapitanom. Nič takega ni v knjigi. Roman opisuje zgodbo iz druge svetovne vojne in ima za okvir ameriško-japonske boje na Pacifiku.
Glavna oseba romana je Willie Keith, edini sin premožnega zdravnika. Po kenianem študiju primerjalne književnosti je bolj v svojo zabavo, kakor zaradi zaslužka, igral po bezn.icah klavir. Bila je vojna in WnKlie ie maral v un'-formo, P0 končani šoli za mornariškega oficirja je bil dodeljen Tihomorškemu bredovju. Prišel ie na minolovec »Caine«, zarjavelo pcdffltijo iz prve svetovne vojne. Začelo se je klavrno in vsakdanje življenje: razšifriranje zaupnih poročil, nočne straže, raporti in lcapitanove svojeglavosti, ki s0 mu žrle živce. Njegovo življenje je postalo življenje ladje »Caine«.
Starega poveljnika je zamenjal kap t.an Queeg, bil je nesposoben, dlakocepski in častihlepen; vsi so ga zasovražili i.n se ga bali.
Quee-g se je zapiral v svoj0 kabino, bil vsem tuj in kdaj pa kdaj vzrojil in kaznoval posadko zaradi enega samega pohojenega čka, ki ga .je našel na palubi. V bitkah. se je izluščila še ena neprijetna, črta njegovega .značaja: sirahopetnest. čeprav so na ta račun zbijali šale, je to spoznanje vendarle vsakogar presunilo, kakor nas vznemiri omahovanje zdravnika, ki smo se mu zaupali na življenje in smrt.
Ko sc nekcč pluli v konvoju, so prihajala vznemirljiva poročila; biižail se je tajfun. Morje je postajalo vedno boilj valovito, moč vetra je naraščala in lil je dež, ki je kakor toča ropotal po palubi. Tedaj je bil dežurni častnik Wli-Le. Queeg je stal na mostu in dajal neumestna povelja;. ladj.a je bila na tem, da jo valovi zdaj, zdaj preobrnejo. Nenadoma p,a se je zgodilo nekaj, česar se v vojni mornarici Združenih držav v zadnjih tridesetih letih še ni zgodilo: prvi častnik Maryk, je docela vljudno rekel kapitanu: »Na podlagi člena 184 vas odstavljam!« Kapitan se
M U Z'E J E V
ilir	' , .s,* >
___
TONE KRALJ: TOLMINSKI PUNT
V dobi fevdalizma je slehernemu kmetu slaba predla, ker je zemljiški gospod hotel, izželi iz tlačana, svojega podložnika čim več za svoje razkošno grajsko življenje. In kje naj bi vzel sredstva, če ne ravno od kmeta?
Od zore do mraka je kmet garal kot živina .pod bičem grajskih biričev. Zemljiški gospod ni hotel slišali, da je kmet 'tudi '■človek kot on, da je tudi on lahko utrujen, bolan. Če ni bil ob ¿tvojem času na delu, ga je graščak dal neusmiljeno kaznovati. Takega strašnega življenja človek ni \mogel prenašati.
Da bi vsemu temu napravili konec, so se tlačani uprli. Zal, je bila večina teh uporov krvavo zadušena, ker ni bila kmečka vojska dovolj močno organizirana.
Na Tolminskem se je iz podobnih vzrokov dvignil kmečki živelj proti svoji gosposki. Šli so o upor pod geslom: j>Za staro pravdo«. Toda cesarska komisija, ki je prišla na Tolminsko, je\dala kot običajno prav zemljiškim gospodom. Upor je bil .zatrt, davki hujši, življenje tlačana pa neznosnejše.
Toda želja po svobodi in samostojnem gospodarjenju ni nikoli zamrla o kmečkem srcu. Vedno in vedno so se upirali, večji in. širši so postajali upori. Zato mirno lahko trdimo, da niso nikdar prišla stremljenja primorskega ljudstva do takega tizraza, kot ravno v dolgi dobi suženjstvu in u veliki borbi za osvoboditev.
je temu upiral, toda Willie ga ni hotel poslušati in je izvrševal Ma-rykova povelja.
Vsa stvar je prišla pred vojno sodišče, in ta obravnava je pisateljeva mojstrovina. Kapitanu Quee-gu je uspelo prepričati sodišče, da ni kriv. Položaj prvega častnika je bil brezupen, toda po branilče-vi zaslugi je bil pomiloščen. Večina posadke »Cainea« pa premeščena. Vojna je bila kmalu nato končana in WiWe se je kot posled-dnji kapitan' ladje »Caine« vrnil domov v New York.
»Upor na ladji Caine« je roman, ki ne potvarja vojne; v njem ni nikakršnega zavestnega junaštva, tudi nobenega patetičnega Datrioti-zma ne, so samo ljudje, "ki bolj ali manj vestno opravljajo svojo službo, Baje, vsaj po imenu sodeč — Woukt —, je pisatelj »naše gore list«. Roman odlikuje trdna zgradba in tisti posebni način armenskega izražanja, pri katerem nikdar ne veš, je li cinično ali duhovito. V svojem delu je postavil pisatelj na zatožno klop ameriško vojno mornarico in da bi se pred cenzuro in pred javnostjo opraviči, ie v opembi napisal: »Takšnega upora v vojni mornarici ZDA ni nikdar bilo, tudi kapitan Queeg ni nikdar živel, ampak je le plod študija ps'ho-neurotičnih motenj.« Reman je preveden že v 14 jezikov in so, kljub težavam .¡n zaprekam, ki jih je delala cenzura, posneli po njem film.
Prevod Janeza Gradišnika ni samo tekoč in tenkočuten, temveč pra.va umetnina, ki daje delu svojstven car in lesk
pestra in zanimiva revija za naše izseljence p j
Slovenska izseljeniška matica je lansko leto začela 1 Izdajanjem svojega glasila »Rodna gruda«, ki jo je namenila našim rojakom v tujini. Namen »Rodne grude« je, da prikaže rojakom po svetu rojstno domovino tako, kakršna je v reitnici, da erm del.j ohrani med njimi slovenski jezik ter da rojake, ki danes žive in delajo na različnih straneh sveta, čim bolj zbliža in poveže med seboj.
Zato ni čuda, da so naši izseljenci sprejeli »Rodno grudo« z velikimi simpatijami, • z naravnost ganljivo ljubeznijo, kar dokazujejo števitna pisma, ki jih prejema uredništvo.
Naši izseljenci so morali pred mnogimi leti zaradi težkih gmotnih in socialnih razmer zapustiti svojo domovino m iskati kruha po svetu. Po svojih rodoijublnih in kulturnih organizacijah pa so ostali povezani s svojo staro domovino in danes prav n0 »Rodni grudi« lahko pazljivo spremljajo naš gospodarski in družbeni razvoj, vidijo uspehe naše socialistične graditve, ki so vidni na vsakem, koraku in rastejo iz dneva v dan.
»Roc5na_ gruda« izhaja mesečno ter ima pestro in zanimivo vsebino. Objavlja novice iz domačih krajev z lepimi fotografijami, članke in reportaže o političnih, kulturnih in drugih clogodk:ij pri nas, črtice in pesmi naših sodobnih pesnikov in pisateljev in Seveda povest v nadaljevanjih, in sicer letos Prežihovega Voranca »Samorastnike«. Rojakinje pridejo 11 a svc.j račun v rubriki »Dom in aruzina«, v rubriki »Mladi rod«
pa s0 objavljene pravljice in pesmi za mladino. Revija ima mnogo sotmdnikov, zato je tudi bogata rubrika iz življenja naših izseljencev v tujini. Reviji je včasih priložena tudi "epa barvna reprodukcija umetniške slike.
Želja uredništva »Rodne grude«, kakor tudi nas vseh je. da bi se razvijala in krepila, enotnost vseh Jugoslovanov v inozemstvu, ki želijo človeštvu mir in napredek in da b: v tem naprednem duhu in živih simpatijah za rojstno, ^napredno domovino svojih staršev v/gaja t i tudi mlajšo izsetjeniško generacijo.
Letos .je izšla že prva številka »Rodne grude«, ki izpolnjuje vsa naša pričakovanja glede vsebine, pestrosti in zanimivosti. Vsi naši rojaki v zamejstvu jo bodo prav gotovo z veseljem pozdravili.
Sivi primorski očak Nanos je viden daleč po naši deželi, Ko se v enotirni hoji povzpneš nanj, ti nudi tak razgled, kot ga ni z marsikaterega vrha v naših Julijskih ali drugih Alpah. Zlasti je Nanos postal privlačen po zadnji svetovni vojni, ko je leta 1949 požrtvovalno
znan pod imenom »lata i/. Lo/ic«, so bili v tistih letih marljivi sodelavci. PD Vipava še učiteljica Julka Kalinova, dalje Elka Ilribova, Me-planinsko društvo iz Postojne zgra- sesncl Ivan, Može Ivan, notar Puš-dilo v neposredni bližini najlepše nik, dr. Kane, vsi iz Vipave, potem razgledne točke udobno in prostor- učitelj Mrcina Ivan iz Lož pri Vino planinsko (kočo, ki nosi ime našega heroja Janka Premrla - Vojka.
In tako je ob vsakoletni obletnici fT ■	? ,
otvoritve te koče na tem kraju planinski tabor. Podedovana planinska žilica me podžiga, da razen nekaj drugih obiskov v letu, -tudi tega tabora nikoli ne zamudil, žal pa me njegova vsebina in udeležba vsako leto bolj razočara. Posebno na predvečer lanskoletnega tabora sem elo-bil vtis, da je prišlo k Vojkovi koči
največ takih »planincev«, ki so s ........
svojim vedenjem predstavljali ne- t§pll|
kakšne udarne razgrajaške in pijan- ' .......
čevalne skupine in le redki so bili ■taki, ki jih je na tabor privedla resnična privlačnost gorske narave in čut pravega in poštenega ljubitelja naših gora. To mi je potrdila tudi skromna udeležba na 'taboru, ki je bila tako pičla, da smo se vsi lahko zbrali kar v društveni sobi.
Vsi ti nerazveseljivi vtisi so me spomnili na čase pred 30 leti, in kaj se je vse na Nanosu takrat dogajalo na kraju Matičkovka, ki je dobre pol ure oddaljen od sedanje planinske koče. Matičkovka ni bila okrog leta 1920 (nič manj znana,
kot: je danes Vojkova koča, kajti na pavi, lekarnar Ščuka iz Ajdovščine, njenih livadah je PD Vipava pri- Lipče Kavčič iz Razdrtega in drugi, redilo nekaj prav lepili in uspešnih Tržaške planince in druge udele-planinski.il taborov. Od nekaterih 01- žence pa je vedno organiziral in ganizatorjev in udeležencev teh ta- privedel dr. Slavnik. Sploh je slo-borov mi je uspelo dobiti vsaj ne- vensko učiteljslvo. ki je žal pozne-kaj podatkov, ki sem jih zbral naj- ¡e bilo po večini premeščeno v novec zaradi primerjave tedanjih in tranjost Italije, 111 številni drugi današnjih taborov na Nanosu.	izobraženci nudilo društvu vso :|li;v:|
Kako je Italija kmalu po okupa- pomoč in našlo za lo vedno dovolj ciji naših krajev prepovedala in pre- časa. S svojo vsestransko pomočjo ganjala slovensko besedo in pesem, je slovenska inteligenca v tistih ča ni potrebno .je to vsem na raznarodov nesla nobenemu drugemu takrat bila so bila
drušlva, ki so tedaj spadala še pod
da ni bilo dovolj prostora za pre- na Matičkovki Po govoru se jp nočevanje pod šotori, zato so si začel veseli program tabora, ki je mnogi na hitro zgradili iz smrečja bil v glavnem sestavljen iz nastopov
prave barake, nekateri so počivali kar poel drevesi, drugi' pa okoli tabornih ognjev.
Na taborni, dan je bila zjutraj
budniea. nato pa je med veselim smehom in burnim ploskanjem prijezdil na oslu predsednik SPD in v imenu društva pozdravil vse udeležence in jim na kratko razložil rvimeii m namen olortiinskih taborov
pevskih zborov iz Poclnanosa in Lo-zic, Prestranka in drugod. Sledile so strelske tekme lovcev, tek čez drn in strn, tek »kvintalarjev« v vrečah in še druge šaljive točke. Leta. 1922 so nastopali tudi Postojnčani in dekleta z narodnimi plesi. Največ pozornosti je vzbujala volitev »gorske vile« in sodišču je zraslo precej sivih las, p.reelno so med številnimi brhkimi dekleti izbrali najlepšo. Veselega razpoloženja ni mogla skaliti niti skupina ikarabinjerjev, ki je ves čas tabora prisluškovala rajanju množice in skušala kakorkoli dobili iz nje kakšne »protidržavne elemente«.
Gotovo bi se ti tabori v naprej H še bolj izpopolnili po programu in v	udeležbi, ce ne bi rasistična Italija
prepovedala vsako slovensko dru-štveno dejavtnost. V poznejših letih se je del stalnih nekdanjih udeležencev tabora na Matičkovki vsako leto shajal na binkoštni ponedeljek pri cerkvici sv, Hijeronima, ne daleč od Matičkovke. Tam so obujali spomine na lepe ure, ki so 'ih preživeli v prejšnjih časih in večkrat so zapeli celo tako prepovedano slovensko pesem. Takoj pa so pridrveli karabinjerji, kvestur.ini in fašisti, ki jih na ta dan nikoli n.i manjkalo pri sv. Hijcronimu, ter so začeli minožico divjaško razganjati, Nekoč so tudi aretirali pevo-vodjo ZvanUta kot organizatorja »protidržavnega« petja, vendar so ga kmalu izpustili. Nobeno nasilje ■in orrnoved r>:> niso naših liudeh
Pomladne vode — stare vrbe se ra do vedno ogledujejo o vodi, če se lahko okrasijo z inačica mi za prihod pomladi
mogle zatreti ljubezni do svoje narodne pesmi in l>esede ter ubiti narodne zavednosti.
Prišla je druga svetovna vojna, ki je zamajala fašistično oblast na Primorskem in Nanos je tedaj postal taborišče in zavetišče prvih primorskih partizanov. Heroj Vojko je že pred vojno neštetokrat prehodil podolgem in počez vse nanoško področje, vse dolinice, goščave, gozdove in grebene, kot da bi slutil veliki čas, ko mu bo Nanos postal drugi dom. 2e leta 1942 je Vojko s sotovariši sejal s svmeenkami in bombami strah in smrt v vrste fašističnih krvolokov in jim dokazoval, da so na tej zemlji samo osovraženi tujci, Vojka elanes ni več, njegov večni spomin .pa je zlasti živ na Nanosu pri planinski koči, pa
Itiil
: v - - r^ > T wm
mmm Mi p I
t i H MS
PD- ljjubljaiia-matica. Pod takimi pogoji seveda ni bilo mogoče misliti na organizacijo raznih zborovanj in javnih oevskih nastopov na vidnih krajih ali v dvoranah, zato so si za taka množična sestajanja primorski Slovenci, vedno izbrali primerne prostore na naših planinah in v go-zdovdih. Tam so se ob takih priložnostih številni udeleženci iz _vrst narodno zavednih Slovencev zbirali in se ob naši pesmi in besedi sproščeno razveselili. S takim namenom je tudi PD Vipava v letih 1920. 1921 in 1922 priredilo na Nanosu planinske tabore, ki se jih je (posebno leta 1922) udeležilo več tisoč primorskih planincev in drugih Slovencev. Seveda so bile temu primerne že predpriprave; pripravljanje drv za številne taborne ognje in icresove po grebenih Nanosa, elova-žanje vode in vabljenje vseh podružnic PD na udeležbo itd. Razen društvenega predsednika, po-.kojnega Edvarda Zvanuta, ki je bil
oziv skup kur kresov
ske pesmi so podžigale praznično vzdušje. Po bakladi je bilo rajanje ob 'tabornih ognjih .in številni uelele-ženci so z baklami in harmoniko še pozno v noč hodili naproti novim skupinam, ki so prihajale vse do jutra 'iz raznih smeri. Prišli so Vipavci, Postojnčani, Tržačani. Go-
Vojkova koča na Nanosu, ki jo je zgradilo PD Postojna leta 1949
V sredo 1 G. februarja je nepričakovano umrl na ljubljanski Železni-
ki so jih izdelale pridne1 članice PD. Za tako veliko množico seve-
'.i:-:..	---Hi. ",.BÍ
ílíi'if =1 l	Oí =
m



,/, - ,,,, |p iSílSíÉfe :
M
. - ........
ričani, iz Idrije, Ajdovci in številni ški postaji zadet od srčne kapi po-drugi iz blžnjih in daljnih krajev, znani kraški gozdar in lovec Avgust Hrano so po planinski navadi pri- Kafol. Njegova nenadna smrt je tež-nesli s seboj, na mestu so lahko do- ko prizadela vse, ki so ga poznali bili le črno kavo in čaj ter na raž- in cenili kot nikoli mirujočega in nju pečena jagnjeta. Udeleženci so neutrudnega delavca. Rodil se je le-tudi dobili lične simbolične znake, ta 1882. Gozdarji in lovci so izgubili zvestega in dobrega tovariša in vrlega svetovalca. Nad 45 let je preživel v gozdarski službi in je še kot upokojenec nadaljeval svoje delo. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS je leta 1952 imenovalo Kofola za svo-•ega častnega člana v priznanje za njzegovc velike zasluge. V petek IS. februarja so ga pokopali v Komnu. Velika udeležba ljudi iz bližnjih »in oddaljenih vasi in njegovih stanovskih tovarišev je pokazala, kako priljubljen je bil kot človek, gozdar in lovec.

^S&ftirm	<	V & ^ Stavljatl brez gozdarja Kafola. Ze od
mladih let je občutil izredno veselje do gozdarstva, zato ni čudno, če se
Pri Sv. Hijeronimu na Nanosu so se po prepovedi zbiranja na Matic- mu je prav Kras tako prirasel k srcu.
kovki shajali planinci ob liinkošlili	Tu je našel teren, ki je odgovarjal
njegovim načrtom in snovanju. Kraške goličave so zaživele, ko jc prvič stopila nanje noga gozdarja Kafola. Takrat je bilo na Krasu še veliko več pustili goličav, kot jih je elanes. O vztrajnem in nenehnem delu gozdarja Kafola govori danes nad 2000 hektarjev pogozdenih površin, Id so bili zasajeni'pod njegovim vodstvom in z njegovo pomočjo. Ali si ni s vsem tem postavil najlepši spomenik, Id ga ne bo izglodala burja in ne izprale nevihte s točo, ki tako rade bičajo Kras v poletni vročini?! Ce bi še živel mladi pesnile Srečko, bi prav gotovo posvetil tudi gozdarju Kafo-lu emo izmed svojih pesmi. Zdi se, da so kraški bori in njihov gozdar Kafol nekaj, kar ni mogoče ločiti. Pridna roka in opazujoče oko sta -botrovala pri rojstvu novega življenja deset in eleset tisočem mladih borov, jelk 111 drugih dreves. Iz 'njegove drevesnice v Komnu so romale cele procesije mladih sadik, ki so pognale svoje korenine v skopo rdečo prst med razpoke sivega kamna. Ob skrbni negi .gozdarja Kafola so se. mlada drevesca razvijala in prekrila s prijetnim zelenjem pusto in -trelo šivano. Raslo je novo življenje, ki je Krasu tako zelo potrebno — življenje gozdov, ki miri in zaustavlja silovito burjo, spreminja suho podnebje in ustvarja pogoje za nadaljnjo Tast drugim rastlinam.
čeprav ta ne bi nosila njegovega imena. Vsak, ki danes -pride na Nanos, s katerega je prelep razgled po naši Primorski tja do sinjega Jadrana, — vsak, ki obišče Vojkovo kočo in se tam sreča z njegovimi živimi očmi, ki zrejo iz stenskih slik, mora priznati, da primernejšega spomenika NOB na Nanosu, kot je ta lepa planinska postojanka, ni bilo mogoče napraviti. Vsi primorski ljubitelji gora in naših naravnih lepot smo lahko skupno s PD Postojna ponosni na to hvalevredno delo. Ob vsakoletnih taborili in tueli ob drugih priložnostih naj bi Vojkova koča v resnici služila sVojemu pravemu namenu, lepemu razvedrilu in oddihu pravih in poštenih planincev, ki jo žal .vse premalo poznajo in obiskujejo.
ra
3r
Zimskega- časa z dolgimi nočmi po mnogih vaseh ne znajo še dovolj pametno izkoristiti. »Strašno dolgi so ti zimski večeri!«, tarnajo vaščanj in prav radi zahajajo v gostilno, kjer pijejo, pojejo ali kvarlajo. Dekleta pa se zbirajo in .se razgo-varjajo.
Po nekaterih vaseh pa je ž vlje-nje le drugačno.
Naše časopisje se za probleme vasi vedno bolj zanima. Lepo jih je načel tudi »Slovenski Jadran«, s čimer si vztrajno utira pot v naša najbolj zakotna naselja, »Včasih sem ga bral sam, danes ga že posojam, mnogo lepega najdem v njem!«, mi veselo zatrjuje sivolasi sosed.
Priznati moram, cia so pogoji za kulturno in politično delo na vasi zelo ugodni, neprimerno boljši, kot so bili nekdaj. Vendar pa delo samo ni tako zadovoljivo in marsikje ni obrodilo pričakovanih sadov.
Srečal sem -starega Jožeta, k; je vedno sodeloval pri kaki igri in bil celo glavni organizator, »Da, §||| včasih smo zaigrali!«, mi je potožil, »Mklova Zala, Veriga . . .! I<ar na skednju sm0 sj uredili oler in vsi smo delali z veseljem. Danes pa imajo moderno dvorano in nič ne zmorejo . , .«
Zamislil sem se. Tudi učiteljica m: je potem pripovedovala, kako težko, »nemogoče« je mladino pridobiti, da bi nastud-irala kako igro. »Vsak bi rad le najboljše vloge, — cigana, berača, siromaka pa noče ■nihče igrati!«, mi je zatrjevala. Mar je to res? lin če je, kje so vzroki? M-arskje je mogoče res mladina malo razvajena. Naša dolžnost, predvsem pa dolžnost prosvetnega kadra je, da mladini prikažemo pomen odrske umemo-
7Y7
sti v pravi luči, da se z njo poraz-govorimo ¡11 ji na lahkoten, razumljiv način predočimo lepote vsake -vloge, če nam bo to uspelo, bomo mladino prav lahko pridobili za odrsko delo. Ne pustimo, da se bodo s.volas, starci in zreli možje ■trkali na prsa, češ, kako mrtva je mladina dandanes: »Ko smo bili mi mladi, smo zaigrali . . .« Tudi naši prosvetni delavci so za. kulturno življenje na vasi marsikje premalo zainteresirani. Nekateri pravijo, da so preobloženi z delom, drug pa kloni j o pred prvo zapreko. Danes imamo po vaseh lepo ureje-
2 Y Ícenlo Blasco Ibíine:
mestom zmanjšala, če bi vsaka	I
vas naštudirala v eni zimi samo	|
eno igro, s katero bj potem gosto-	|
vala po drugih vaseh, bi bili lahko	|
zadc-voljni. Ljudem bi s tem obo-	g
■gatili njihovo kulturno življenje,	§
:n s tem se bo močno dvignil nivo	I
•njihove splošne izobrazbe.	|
Tudi potujoči kino bi moral več-	|
■krat obiskati naše vasi. To je pro-	1
.bilem vsega okraja in gotovo bi	I
dobro naložili denar, če bi z do-	1
brimi filmi pogosto obiskovali naše	1
vasi. D.a ljudje radi obiskujejo ki-	|
nopredstave, je povsem jasno, saj	|
so vedno polne dvorane. Pri tem	|
Cerkno po bombardiranju leta 1944
ns dvorane, elektriko, razne organizacije nam nudijo materialno pomoč, zato se mora kulturno delo poživiti. Naša ljudska oblast dela vse, da bi razliko med vasjo in
Ob sejmskih 6nev'h Sežana nenavadno oživi. Že v zgoonjih jutranjih urah je na ulicah razgiban promet, ki ie v glavnem u-smerjen proti, živinskemu sejmišču, odj-ca.r se čuje zaleglo mukanje goved in cviljenje prašičev. Napotil sem se za tem; glasovi in se pomešal med prodajalce, kupce in mešetarje, ki so se zamišljeno- in preudarno gnetli med kravjimi in vdovskimi repi, a ti Pa stiskali glave nad vozovi in brodili z rokami po ščetina^ krulečih rilčkarjev, presojajoč niihov-o plemensko vrednost, ješčnost in težo. Nekdo me je pucukal za rokav;
»Kupujete, a'i prodajate?«
V svoji vzorni drevesnici v Komnu, ki jo je sam organiziral in upravljal, je gojil tudi sadike plemenitega sadja .in jih brezplačno razdeljeval kraškim sadjerejcem. O vsem tem ni govoril in se ponašal. Bilo mu je dovolj, če je videl, da se sadike, ki jih je razdelil, lepo razvijajo. S tem so mu same dajale najlepše priznanje.
Kafol je bil član okrajnega ljudskega odbora Sežana in je kot tak veliko prispeval pri reševanju nujnih gozdarskih in drugih vprašanj. Že med pivo in nato med drugo svetovno vojno jc bil mož, ki se ni uklonil okupatorju, zato so ga tudi internirali.
m
Si;j-r.-tj' / S V
¡2¡ ■«i ^üteMfSS^
toa p«
MMll
«fes
¿I? " "
Bil je Tone z občine, ki pobira sejmske pristojbine.
»Prodajam«, sem odvrnil in hotel dalje.
»Kaj prodajate?«, me je zadržal Tone in se pripravil, "da- bi nekaj zapisal.
»Zijala«, sem povedal in mu mežiknil.
»Takse prosto« me je poučil vrli uslužbenec, se dotaknil s kazalcem zamaščene kape in odhi-tel naproti kmetu, ki je pravkar pehal debelega, vola na sejmišče.
»Devetdeset tisoš dam, ako hočeš, da napraviva »počez« brez tehtanja!«, se je nekdo zadri tik za mojim hrbtom.
»še pet primakni, pa. sva zgovor-jena!«, je zahteval drugi.
»Niti dinarja več! Še tako me skrbi, da sem preveč zinil.«
»Najbolje bo ,da tehtnica, pokaže, koliko je vol vreden. Glavo- mi vzemi, ako nima čez 700 kilogramov !«
»Saj ne boš veliko izgubil, če ti jo vzamem, ampk jaz kupujem živinče in hočem tebi prav. Udari, strela te vžgi!«
»Kar na tehtnico z volom, Jože! Kaj bi se prepirala? Saj Milan tudi ne krade denarja in bi bilo še meni hudo, ako bi vola preplačal«, je zagostolela rdečeličma Krašev-ka in hudomušno dregnila svojega moža pod rebra. In res so pognali žival proti tehtnici. Ne kaže podcenjevati ženske pameti. •
Z očmi sem premeril sejmišče in ne morem trditi, da je bilo bogato »založeno«. Zdaj, ko gre proti pomladi, se kmet nerad odloči, da bi prodajal kaj več kakor višek živine, ki jo je priredil. Največ povpraševanja je po težkih volih, na. katere prežijo zlasti izvozniki. Teleta sprclti pokupijo domače zadružne in druge mesnice. Prav tako krave, ki so namenjene za zakol. Prašiča pa je smatrati na - Krasu bolj za »priboljšek«, kakor za -redno trgovsko blago. Kmet si ga tako rekoč od ust pri-trga, kadar ga pripelje na semelnj, ali proda mesarju. Drugače je seveda z mladimi prasci za rejo, ki bodo spomladi redno na sejmu.
Navadno je kupcev več kakor prodajalcev. Pa tudi takih ne
manjka, - ki prihajajo na semenj, da bi videli in slišali, kakšino blago prodajajo in kako se sučejo cene.
Pri »Mo-horčiču« na semanji dan težko najdeš prostorček, kjer bi udobno posrebal juho, ali pop'1 kozarček pijače. Tradicionalni »li-kof« se bohoti v vseh prostorih tega starega gostišča. Likof — gla-san, zgovoren, šaljiv, tu in tam tudi neubrano pojoč,
»Ne stiskaj, Dreja,. dobro si prodal, lahko odrineš še za liter!« bodri suhljat možicelj sajelhnega
»Pred petdesetimi leti je bilo še huje«, je kimal mežiček. »Toda takrat je bila vsaka druga hiša ob cesti gostilna in so- se ljudje lahko razvrstili. Od hotela »Triglav« Pa do današnje mehanične delavnice tam doli pri postaj; so bili na obeh straneh ceste postavljeni »štanti« z vsakovrstno krama-rijo. Tržačanov se je kar tri0 na sejmu. Nekatere gostilne, tudi tale, so živele samo od sejmarjev. Ne samo s Krasa, marveč tudi iz Notranjske, pa tudi iz Kranjske so prihajali seimarji v Sežano, kjer
Del Sežane
seseda, ld si je bil potisnil klobuk na teme in si zapenjal suknjič, kakor da hoče oditi.
»Ne moreni, Lojze! Doma me čakajo davki, napol dozidan svinjak, spomladanske potrebe vinograda pa še hčerina možitev I«, se je izgovaril Dreja, poravnal račun in se poslovil.
V kotu, stisnjen med pivce, je sedel in pokašljevail star Sežanec ter zamaknjeno zrl v kozarček žganja pred seboj in prisluškoval razgretim glasovom okoli sebe. NTekdo pofeg njega je izpraznil prostor, ki sem g,a nagto zasedel. Starček se mi je nasmehnil in mi prijazno pokinal.
»Prava sejmska gneča, ali ne, nono?«, sem ga ogovoril.
so preb ivale; nekaterih vasi v vseh letih po osvoboditvi gledali komaj dva alj lri filme. Na. svoji zemlji, Kelcec in mo-rda Vesno.
Velika pridobitev so za te vasi ljudske knjižnice, saj s0- v zimskem času knjige v živem prometu. Knjižničarji pridejo marsikje v zadrego, ker ne morej0 ustreči vsem željam bralcev. Iz let.a v leto se množe knjige v knjižnicah in človek je kar vesel, ko vidi, kako-ljudje hlastajo po njih. Marsikje so seveda še dela, ki so za naše ljudi že izgubila pomen. Veselje je stopili ob večerni ur; v vaško čitalnico: radio igra, ob mizah pa sedijo mladinci in nekaj starejših m berejo knjige in časopise. Povsod pa seveda ni tako. Za razvedrilo manjka še povsod šahov in drugih družabnih iger. s katerimi bi fante in može odtegnili od nekoristnega kvartanja in popivanja. V sosednji vasi so Sj fantjg sami kupili šah, učitelj Pa je potem vodil šahovski krožek, ki so ga organizirali.
Tudi pevski zbori po vaseh večinoma životarijo, čeprav so nekateri -med njimi tudi aktivni. Aktiv-so tam, kjer je učitelj ljubitelj glasbene umetnosti in dober or-an-izator. T0 nam dovolj jasno priča, da uspeh zavisi od dobre MllIM ip organizacije, vestnega dela in iz-
bire programa. Pretežke umetne pesmi ne morejo navdušiti mladine ,— vsaj začeti z njimi ne smemo.
'Najbolj sem bil pred Ioraitkim presenečen v vasi, kjer sem zašel na plesni tečaj. Mlada učiteljica je učila razne plese, med vsakim odmorom pa v prikupni obliki povedala kaj o- Jepem vedenju. Tam je bila zbrana malone vsa mladina vasi. in c©lo sltar.ejši lljudje. ■»Tako lepo jo je poslušati, ko govori o obnašanju doma, na cesti, v družbi . .. .«, mi je dejala postarana ženica, Mar ni to posnemanja vreden vzgled?! V tej vasi prav gotovo ine bo nailedov na plesih, ki so še danes mnogokje zelo pogosti.
O politiki, o rasti in razvoju naše države in o dogodkih po svetu mnogi niso pravilno obveščeni. Organizacije ZK in SZDL p0. vaseh s'cer delajo, vendar nekoliko preveč zaprto. Lahko bi organizirali vsak teden kak »tedenski politični pregled.« Čas bj že dobili. Seveda bi morda šlo od začetka malo težje, vendar bi uspeh ne iz-
so prodali, kar so prignali ali pripeljali na semenj, potem pa lahko stopili v Trst, kje,r so zopet kupiti, kar jim je bilo potrebno. Pa saj ni bilo potrebno hoditi v Trst, ker'se je v Sežani vse dobilo, razen kaj takega, kar se je pač samo v Trstu dobilo, saj me razumete!«, je gostobesedil starček;
In vendar je tueli danes na sejm-ski dan v sežanskih trgovinah živahno. Prav tako se gostinska podjetja načrtno pripravijo na obisk sejmarjev in je njihov iakupiček ostal/č^ bo"predav.atrfrusp^ na vselej znatno večja katar ob na- Taalimijiv -način povedati ljudem
navadnih dnevih. Ob sejmskih dnevih imajo tudi v državnih uradih m ustanovah povečan promet, kajti kmečki ljudje iz oddaljenih kra-
(Nadaljevanje na 11. strani)
to, kar «e dogaja po svetu in pri nas. Z mladinci je lažje, oni se zbirajo večkrat, so bolj dojemljivi in tudi bolj željni novic,
s. r.
l
(Odlomek iz romana »Močvirje smrti«)
čoln se je pomikal proti morju in puščal za seboj ogromno planjavo, na kateri je raslo divje rastlinstvo, ki ga je tu pa tam prekinjala majhna kot britvica svetlikajoča se laguna.
Bila je ravnica Sancia.
čreda koz, ki jo je varoval deček, se je pasla meti grmi in ob pogledu nanjo so se potniki spomnili legende, ki je dala temu kraju ime.
Tisti s celine, ki so se p0 končani žetvi vračali na svoje domove, so spraševali, kdo neki je bila Sancia, ob čigar imenu je sdrah skrivil ženam obraze. Ljudje z jezera so takrat začeli bajat; otroško bajko, ki s0 jo poznali iz najnežnejših let svoje mladosti.
Legenda je pripovedovala, da je pastirček, prav tak kot je zdaj hodil po obali, pred mnogimi leti imel ob tej obali čredo koz.
To se je zgodilo pred tolikimi leti, da niti stari Paloma ni poznal dečka te pripovedke.
Deček je živel kot divjak in v j-utrih, ko je vladala nepopisna Uišina, so ribiči iz daljave čuli njegov ponavljajoči se klic: Sancia! Sancia!
Sancia je bila majhna kača njegova edina tovarišica, prijateljica, ki je na njegove klice pritekla, da popije mleko najlepše koze, ki jo je pastirček pomolzel nalašč zanjo.
V opoldanskih urah je deček igral na preprosto piščalko in kača se je 0b njegovih nogah vzpenjala na rep, kot da bi hotela plesati ob zvokih tega grobega glasbila.
Ob drugih priložnostih je pastirček odvil klopčič, v katerega se je kača zavila, in jo položil na obalo, nato se je smejal ob pogledu na Sancio, ki se je v hipu zopet zvila.
Spet drugič, .ko se je naveličal teh iger, je šel za kozami na nasprotnli konec doline in kača mu je sledila kot psiček, se mu ovijala okrog nog, se povzpela do vratu in k0 je prišla tja gor je obmirovala kot mrtva. Svoje demanfne punčice je zapičila v prijateljevg in on je čutil, kako se mu ob sTcanju malega trikotnega žrela . dviga puh na obrazu.
Prebivalci jezera so ga imeli za časovnika in modreca, ženske, pa, ki s0 kradle drVa v Albuferi*, so se, ko so ga opazile, prekrižale, kot bi vi dele samega satana.
Le tako so si vsi lahko razlagali, kako da more pastirček živeti v pasteh divjine. Kača, ali bolje hudoba, ga varovala.
Kača je rasla, deček Da je postal mož. Nekega dne ga ljudje niso več videli f 0dšel je kot vojak v Italijo.
Nobene črede v dolini niso videli in pastirji, ki so od časa do časa prihajali, niso šli globoko v makijo*®, ki je skrivala smrdljivo vodo.
Sancia pa je medtem, ker ni dobivala več mleka, ki ji ga je.bil dajal deček, lovila, divje zajce v Dehesi.
Preteklo je osem ali deset let.
Nekega dne so prebivalci Salera. videli prihajati po cesti, ki pelje v Valeno o, vojaka, shujšanega in bo-lehnega grenad-irja, ki se je opiral na kol. Na rami je nosil nahrbtnik, črne golenice, ki so mu segale do kolen in bel jepič z rdečimi znala in kot mit.ra visok klobuk mu je prikrival razmršene lase.
Kjub velikim brkom so ga spoznali: pastir je bih ki se je vračal na svojo zemljo.
Zavil je na stezo, ld je vodila v gozd, šel ob jezeru in prišel na močvirnato obalo, kjer je nekoč pasel svoje koze.
Našel n; ničesar več. .
Kačji pastirji so s prijetnim brenčanjem letali z grma na grm in v majhnih lagunah stoječo vodo so skakale krastače, ki so se prestrašile prisotnosti človeka.
—	Sancia! Sanoia! — je ljubko zašepet-al pastir.
Tišina.
Tiho je prišla do njega žalostna pesem ribiča, ki je ribaril na odprtem jezeru.
—	Sanoia! Sancia! — je ponovil mož na ves glas.
En potem, ko Je ponovil večkrat to ime, so se začele
trave premikati in čul je presketanje majhnih trstov, ki jih je lomila teža prihajajočega, plazečega se telesa.
Med ločjem v višini njegovega obraza se je zasvetilo dvoje živahnih oči :n prikazala se je sploščena glava, ki je siikiala. z dvocepnim jezikom. Plazilec se je zagnal in vojak je začutil, kako je nekaj mrzlega steklo po. njegovi krvi in kako je dihanje mahoma spremenilo svoj ritem.
Bila je Sancia!
Da, bila je Sancia. Toda postala je velika, ponosna. Dvignila se je v višino moža in krožila z repom v daljavi med grmi. Njene luske so bile mnogobarvne in njeho telo je bilo debelo kot borovo deblo.
—	Sanoia! — je zavpil mož in se skoraj iz strahu, umfkal. — Kako si zrrasla! . . .
Hotel je bežati.
Toda stara prijateljica ga je prvem hipu neodločnosti spoznala in se ovila okoli njegovih ramen, ga stisnila s svojo hrapavo kožo, ki so jo stresal; krči.
Pastir je skušal ublažiti objem.
1— Spusti me, spusti me, Sancia! Ne objemaj me . . , nikar! Prevelika si postala, da bi se lahko igrala kot nekoč! . . .
Čutil je, kako mu je stisnila roki. Gobec se je bliža; njegovemu obrazu kakor prej in med brki je začutil rahlo dihanje, ob katerem se je zgrozil. Medtem so se neizprosni obroči tesnili in se vedno bolj stiskali, dokler ni mož, zEidušen in z zdrobljenimi kostmi padel na tla, ovit s kačjimi zavoji.
Nekaj dni kasneje- s0 ribiči našli njegovo truplo.
Toko je umrl pastir, zadušil in ubil ga je objent njegove stare prijateljice.
Potniki v čolnu, ki niso bili domačini, so se bajki, smejali, toda žene so, nemirne, zvonile z nogami, kot M vzdihi, ki so prihajali iz globine čolna v bližini njihovih kril, bili vzdihi Sancie . . .
Prevede! M, Brecelj
■*Albufera = vodni bazen
**makia = goščava
ZANIMIVI SO POGOJI,
KI JIH ZAHTEVA KRUŠNA MATI ZA POSVOJITEV
Navadno žena ne ve drugega razloga Za posvojitev, >kot da si žel; otroka, ki ga sama ne more roditi. Prav odikuttto in vztrajtno pa zahteva od posvojenega, otroka gotova kvalifikacije. Zaželi si n. pr. da mora biti deklica inteligentna, hči takih in takih staršev, določene narodnosti, barve oči in' las ter temperamentna, Mati pri teh zahtevah vzttraja, čeprav ji razložijo, da so takšne zahteve nespametne. Prav tako se dogaja, da adoptivni oče zahteva dečka, za katerega upa, da bo izpolnil vse njegove načrte.
Res je, da večina zakonskih parov nima taktih preglavic s tako natančno postavljenimi zahtevami in nespremenljivimi pogoji. Ljudje, ki zahtevajo od posvojenega o-troka gotove kvalitete, imajo po navadi slabe življenjske izkušnje. Otroka si želijo zaradi lastnih težav, ki jih pa. tudi otrok navadno ne more odstraniti. Žena, ki je živela življenje brez ljubezni, zahteva od otroka, da ji to nadomesti in zato nikdar ne želi, da bi otrok odrasel, se osamosvojil ali se celo poročil. Mati, kj od svojega dekletca pričakuje, da bo dosegla vse tisto, kar njej sami ni uspelo, bo prej ?li slej razočarana,
V zakonih brez otrok opazimo mnogo stvari, ki niso v resnici nič drugega kot želja, da bi jih imeli. To željo lahko pokriva celo zunanjost, ki ne obeta veliko. Nervozna ali osorna žena, gr v mož ;n celo ne preveč čisti in vzorni zakonski pax lahko skriva v sebi nežno ljubezen in toplo srce, 'ki
(Nadaljevanje in konec)
ga bo pokazal ob otroku. Ce so motivi, ki vodijo ljudi pri posvojitvi, pravilni in zdravi, se lahko marsikaj .reši in popravi in otroka bod0 vzgajali z uspehom.
KATERI LJUDJE IMAJO POGOJE, DA POSTANEJO ADOPTIVNI STARŠI
Brez ozira na socialno stanje in materialne prilike, v katerih živijo, bomo njihovo sposobnost lahko spoznali v razgovoru z njimi, posebno kadar govorijo o drugih, o svoji rodbini ali o medsebojnem spoštovanju v zakonu. Strokovnjaki pravijo, da je zakonsko področje najbolj plodonosno za družinska raziskovanja,
Napačno je mnenje bodočih staršev, če mislijo, da se nima nihče (niti socialni delavci, kj so za to poklicani) pravice vtikati v njiho-ve crazmere ter da zadostuje njihova karaterist-ika, družbeni položaj in želja, po otroku. Pri tem pozabljajo, da bodo pri vzgoji naleteli na težave, ko b0, potrebno mnogo poguma, da te težave premagajo. Mogoče P1^ vsem treznem premisleku ne bodo mogli sami najti uspešna sredstva, kajti nujno je, da tako adoptivn; kot tudi pravi starši sprejmejo pri vzgoji gotova tveganja,
Vprašanje ni v tem, da zvemo, ali bo otrok zadovoljil vsem zahtevam in potrebam adoptivnih staršev, bolj važno je vprašanje, kako se bodo vedli starši, ko se
Gospodinjski in krojno šivalni tečaj v Kopru
Koprske žene organizirajo v okviru Društva prijateljev mladine dva tečaja, in sicer: krojnp - šivalnega in gospodinjskega (predavanja o sodobnem in praktičnem gospodinjstvu, kuhanju, higieni, riegi dojenčka, vzjgoji, prvi pomoči, ureditvi stanovanja itd.) Tečaja bosta na Ženski obrtni šoli v Kopru, predavale pa bodo strokovne učiteljice. Tečaj bo toajal tri mesece (dvakrat tedensko)^ in bo stal tisoč dinarjev. Petsto denarjev je treba vplačati pri vpisu in petsto 1. aprila. Vpisovanje vsak dopoldan na LOMO Koper, pritličje desno,
GOSPODINJSKI TEČAJ
Volncnu spomladanska obleka širokim ovratnikom
zelo
Gospodinjska šola Lože pri Vipavi prireja trimesečni tečaj, kjer se bo pučevaJo v glavnem kuhanje in ženska -ročna dela. Tečaj bo trajal od 1. marca do 19. junija 1955. V tečaj sprejema dvajset deklet nad 16 let Starosti. Dekleta bodo stanovala v internatu. Mesečna vzdrževal-nina znaša 3000 din. Dekleta (predvsem kmečka), ki žele obiskovati ta tečaj, naj sc čimprej javijo pismeno ah osebno na-upravi šole, kjer bodo dobile vsa ostala pojasnila.
Uprava šole.
ZbmVNIŠKI KOTIČEK
OPERIRANI DEL JETER SPET LAHKO ZRASTE
Medicinski strokovnj alti fila-delfijske univerze v ZDA so u-gotovili, da del jeter, ki so ga odstiralniii z operacijo, lahko v določenem času spet zraste. Zdravniki pravijo, da so jetra prav zaradi tega eden najbol zanimivih delov človeškega organizma, kajti te lastnosti poleg nohtov in las nima noben drug del telesa, Do tega odkritja so prišli zdravniki pni proučevanju Taznih virusov, ki povzročajo raka.
Celice jeter rastejo in se razvijajo enako kot celice raka. Znanstveniki so raz:skali substanco jeter in substanco raka, da bi ugotovil; ali drži stara domneva, da celice raka potrebujejo za svo-po rast protsjnSke i(belo'aikovin-ske) snovi, ki jih dobivajo iz drugega tkiva. S to domnevo so* namreč razlagali značilno slabljenj e ljudi, ki so zbolel; za račkom. Za poskus so raka prenesli na podgano. Z najfinejšimi
pripravami so zdravniki okuženi podgani izrezali dve tretjini jeter. Takrat se je izkazalo, da prejšnja domneva ne drži, Jetro so namreč začela zel0, hitro rasti, 2e 48 ur po operaciji V določenem času so dobila svojo prvotno obliko in velikost. Pri poiiskusih se je pokazalo, da se je vcepljeni rak pri podgani z izrezanimi jetra razvijal mnogo hitreje, kot pri oni z celimi jetri. Tako s© prišli do sklepa, da rast jeter povzroča nekaj, kor si lahko »izposodijo« tudi celice raka, d.a pospešijo proces lastnega oživljanja.
Pri te;i poskusih so prišli tudi do pomembnega odkritja, da na /razvoj raka močno vpliva kemični ustroj napadenega telesa. Ta kemičnj sestav se v skladu s stopnjo bolezni naprestano spreminja. Prav gotovo bodo te ugotovitve mnogo pripomogle v spoznavanju raka in v borbi proti, tej nevarni bolezni.
KOLAČ Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMI
Drobni aoisfeti
Kadar opravljate umazano delo, se vam nesnaga ne bo nabirala za nohti, če jih prej potisnete v milo.
*
Od cigarete osmojeno pohištvo, seveda če ni preveč ožgano, lepo očistite, če ga drgnete s surovim krompirjem,, ki ga namakate v mehak pepel.
*
Jajčne madeže, prav tako kot krvave, čistimo vedno z mrzlo vodo.
*
Kadar je kolač pečen, toda še vedno bel, ga mamažite s sladko vodo in denite še nekaj minut v pečico.
*
Če so vam cvetlice v lončkih napadi; črvi, jih zalijte nekajkrat z vodo, v kateri so se kuhale saje.
Črvi kmalu poginejo.'
*
če šivate gumbe na pernice, morate vedno namazali sukalnec z voskom ali s parafinom, da ne potegne s seboj perja,
£
Tudi ključavnice je treba od časa do časa očistiti. Dobro jih moramo izpihati in nabrizgat|i s strojnim oljem. Tako si prihraaiimo velikokrat precej jeze in marsikak zlomljen ključ.
RAGU Z RIŽEBI
30 dkg teleti'ne ali dumgega mesa, slana voda, 1/2 zelene, lovocov list, Va večje cvetafje ali cela manjša, žlioa moke, malo limon nega soka, 25 dkg riža, kostna juha, sol, košček margarine.
Meso zrežemo na kocke in ga pristavimo v majhno količino vode. Kosti damo kuhai posebej z vso zelenjavo za juho. Ko meso prevre, mu dodamo še na kocke zrezano zeleno-, lovorov list in na cvetke razdeljeno ovetačo.
Oma!ka naj počasi vre, da ostanejo sestavine cele. Proti koncu ,kuhanja omako zgostimo z žlico molče, ki _i0 prej razžvrkljamo z mrzlo vodo. Okisamo 'jo z limoninim sokom.
Riž preberemo, operemo ¡n zali jemo s še enkratno količino vroče, stane kostne juhe.
Dodamo mu še košček margarine. Posodo z rižem postavimo za 25 minut v pečico ali pa Iga počasi kuhamo pokritega na robu štedilnika. Kuhanega natla-čimo v obroč za kolače (z luknjo v sredi), ki ga prej oplaiknemo z vodo; nato riž ;z njega previdno zvrnemo na večji krožnik.
V sredino damo pripravljen ra-gu in jed serviramo.
OHROVT Z OVSENIMI KOSMIČI
Na 10 dkg kosmičev vzamemo '/•» litra vode in denemo to kuhat. Medtem prepražimo na masti ali na sesekljani slanini aia drobno zrezan ohrovt, ki ga zalijemo z malo vode in dušimo. Ko je ohrovt mehak in kosmiči kuhani, oboje zmešamo. JcVl i začinimo še s kumino, poprom in soljo. Jed mora biti gosta. Izboljšamo jo zelo, če v kosmičih kuhamo kos govedine ali svinjine. Poseben okus da tej jedi bravina.
Po vrhu kolača potresemo še debelo zrezane mandeljne in ga obložimo z razpolovljenimi češnjami.
Tak0 krasimo lahko vsak šarkelj ali kolač.
NARASTEK IZ SKUTE IN JABOLK
'/s kg skute, '/s kg jabolk, 3 žlice pšeničnega zdroba, 2 žlic).: sladkorja, (1 do 2 pesti rozin), malo naribane limonine lupinice, malo soli, 5 dkg surovega masla ali margarine.
Skuto pretlačimo. V preblačeno zamešam0 zdrob, sladkor, prebrane, oprane in osušene rozine (lahko jih tudi opustimo), sol, na/ribano limonino lupinico, ohipljena in iboUj na debelo nairlibana jabolka. Kožico namažemo s polovico maščobe, denemo vanjo pripravljeno zmes in j0 pečemo 3/4 ure. Ostaio polovico maščobe pa ¡naložimo, preden ga postavimo v pečico, v koščkih po narastku.
FIŽOL Z JABOLKI
2 dkg belega fižola 5 dkg suhe slanine, 3 dkg moke, 6 jabolk, sol, 3 žličke kisle smetane.
Fižol preberemo, ga dobro operemo, nato ga namočimo čez noč v mrzlo vodo. Naslednji dan fižol pristavimo v isti vodi. Ko je napol kuhan, mu primešamo svetlo, gladko razkuhano prežganje, ki ga naredimo iz slanine in moke. Fižolu primešamo še olupljena in naikrliljana jabolka. Ko se jabolka razkuhajo, in je fižol mehak, jed še osolimo in ji dodamo kislo smetano.
Zavreti ne sme več.
čevlje, ki so umazani od prepogostega mazanja s kremo, dobro očistimo z ostanki iztisnjene limone. *
Pečenka bo okusna in bo imela Jepo zapečeno kožico, ee je boste med pečenjem polivali od časa do časa z vrečo votlo in pekli v vroči pečici.
i
Črni čevlji bodo posebno bleščeči, če jih, potem ko ste jih namazali s kremo, drgnete z zmeeka-nim časopisnim papirjem.
Bradavice izginejo, če jih 8 da
10 dni natirate z medom, •
Caj obdrži svojo, barvo, če vržemo vanj takoj, ko zavre, košček sladkorja.
DANES NEKAJ 0 MOŠKI MODI
Novosti in posebnosti, čeprav so včasih zasnovane na kaj čudnih zamislih, niso v ženski mod; nič izrednega. Toda Pariz je dokazal, da se to lahko zgodi tudi v moški modi. Izmislili so s; namreč novost — usnjene kravate, ki jih lahko dobite za vsako priložnost.
Te kravate imajo brezhibno zavezan vozel, s tenkim jeimenčkom pa si jih moški pripne za vratom. Seveda so nasjali takoj tudi modni predpisi, kdaj iin ob kateri priložnosti je treba nositi te ali one kravate. Na primer: kravjo iz svinjskega usnja k športni obleki, živobarvne kravate iz ševroja (posebne, tenke vrste kozjega usnja, zelo mehkega) nosijo zvečer, za izredno svečane prilike P'a se baje najbolj podajo kravate iz črno o-barvane kačje kože.
150 g margarine, 200 g sladkorja, 2 jajci, 250 g moke, 25 g krompirjeve moke, V= zavitka pecilnega praška, 'h skodelice mleka, 1 žlica ruma, sok in lupinice od pol limone, prav malo soli, 30 dkg dobro odcejenir vloženih češenj. — Gia-zura: 80 g sladkorne moke, malo češnjevega soka, limonin sok, malo narezanih mandeljnov.
Margarino, sladkor in jajoa penasto umešamo, nato Pa dodamo moko in ostale dodatke in zmešamo v. testo. Pridenemo še dobro od-cejene razpolovljene češnje. Testo nato denemo v pomaščen in z dirob-tini-cami potresen model za kolače in ga pečemo 1 uro. Pečenega previdno zvrnemo, ohlajenega okrasimo takole:
Sladkorno moko zmešamo s precej enim sokom od češenj, ki ga dodamo le toliko, da je giazura lepo tekoča, S to glazuro, ki je roza barve, polijemo kolač tako, da o-stanejo še prazna mesta. Ko se ta giazura stedi, kolač oblijem0 še z belo glazuro, ki jo naredimo iz sladkorja in limoninega soka.
Dve dvodelni obleki za pomlad — H linija
bodo tega zavedi; in ali bodo lahko otroku še naprej izkazovali pozornost in nežnost, ki jo potrebuje. Nikogar ni, ki bi lahko dal staršem garancijo ob posvojitvi, zato morajo sprejeti otroka ne glede na to, ali bo odgovarjal njihovim željam in ali bo izpolnil njihova pričakovanja.
Prožnost in sposobnost gledati resnici v oči, potrebujejo starši predvsem takrat, ko morajo otroku povedat; resnico o posvojitvi. To je praksa, ki so ji vsi priznali veliko važnost, kajti nobenega smisla n'ma tajiti ali prikrivati, resnica pride slej ko prej na dan. Včasih nastanejo komplikacije, ko se spoznajo pravi in krušni starši. To se je dogajalo zlast; tistim, ki so posvojili vojne sirote.
Pusti in prazni dom, v katerega. pride ct.rok, oživi in na -novo zaživijo tudi adoptivni starši v nežni skrbi in toplih čustvih, čeprav ne manjka tudi skrbi in težav. Prazno življenje zakonskega para brez otrok dobi vsebino, polnost in tudi skrb, kar lahko dajo samo otroci.
Za krilo so. v modi zopet rute. Resice porabimo za spodnji rob in za žepe
prevzel loMelisivo
Prejšnji teden je obiskala predsednika Izvršnega svota Slovenije Borisa Kraigherja delegacija pripravljalnega odbora za pokrajinski zlet »Partizana« v Kopru. Delegacija je naprosila predsednika Kraigherja, da bi prevzel pokroviteljstvo nad zlc-tom, ki bo 11. in 12. junija v Kopru.
Na tej telesno-vzgojni in politični manifestaciji bo sodelovalo blizu de-settisoč telovadcev iz vseh primorskih okrajev ter iz Gorenjske, Notranjske in Ljubljane z okolico.
S pripravami za zlet se ukvarja že postavljeni odbor, v katerem po vrsti posameznih nalog (propaganda, priprava zletišča, organizacija itd.) delajo razni pododbori. Tako je propagandni odbor že poskrbel za zlet-ne značke, sklenil je izdati tudi priložnostno programsko zletno brošuro, ki bo nekakšen vodič po Kopru nasploh in bo zanimiva tudi s turističnega vidika.
Turneje gredo h koncu
Naše nogometne enajstorice zaključujejo te dni svoje turneje po vseh kontinentih. Crvena zvezda in BSK, ki sta gostovala v nekaterih državah Južne Amerike, se s slabimi uspehi vračata domov, da bi se lahko temeljito pripravila za bližnji začetek nogometnega prvenstva. Po vesteh sodeč, imajo Beograjčani veliko število poškodovanih igralcev, to bo nedvomno porazno vplivalo na potek prvenstva. Dobro se je odrezal skopeljski Vardar, ki je v Turčiji zabeležil kar dve zaporedni zmagi.
V prihodnjem tednu se bodo verjetno vse »izletniške« skupine vrnile domov. Nato naj jim pa FSJ izreče svojo »pohvalo«, ki jo zaradi neresnosti in podcenjevanja odgovornosti do domovine zaslužijo.
Svetovno prvenstvo v "hockeyn na ledu
Danes se začne v Zapadni Nemčiji svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu. Po prijavah moremo soditi, da bo letošnje prvenstvo, vsaj po kvaliteti, preseglo vsa dosedanja. Favoriti so kanadski hockeyisti Kakor pa kažejo zadnji rezul'.ati, bo tudi njim trda predla, saj so v nedeljo zapustili Prago, kjer so igrali s češko reprezentanco, z nerešenim rezultatom 3:3. Cehi še vedno pomenijo v tem športu velesilo. Njihove zmage
na mednarodnih in tudi svetovnih prvenstvih so bile številne, zaradi tega z zanimanjem pričakujemo njihovega nastopa.
Jugoslovansko moštvo, ki je sestavljeno v glavnem iz beograjskih igralcev, je že odpotovalo v Nemči-oj, kjer bo takoj odigralo svajo .prvo tekmo z nevarnim .naspi o trnkom Avstrijo, Tudi povprečen, plasman naše ekipe bo pomenil uspeh,
SLABO VREME POVZROČILO ZASTOJ
Nogometno prvenstvo koprskega centra ije bilo v ¡nedeljo zaradi slabega vremena preloženo za teden dni, tako je položaj v lestvici ostal ne-spremenejn. Na morebitne spremembe in presenečenja bomo morah počakati do naslednje nedelje.
in govorite
a
„ *
Danes igrajo v Novem Sadu zadnje kolo šahovskega prvenstva Jugoslavije. Proti vsem pričakovanjem se j'c pavapel <na vrh lestvice mladi mojster Karaklajič, ki je za celo točko pred velemojstrom Gligoričem, dve pred Raibarjem, še več pa pred Matanovičem in Ivkovom.
V zadnjem kolu se bo boril Karaklajič z Gligoričem. Medtem ko bo Karaklajič igral na remi, ker mu bo to zadostovalo da osvoji prvo mesto, bo moral Gligorič za zmago napeti vse sile. Le talko se bo lahko pridružil Karaklajiču na vrba lestvice. V tem slučaju bo podelitev naslova preložena. Karaklajič in Gligorič se bosta morala ponovno sestati in v
sež
seimani

Jüptfü
ßB "
(Nadaljevanje s 7. strani) jev hočejo izkoristili obisk sejma tudi za razne opravke pri oblasteh, zdravniku in podobno. Tako je bilo vedno na. podeželju.
Gospodarsko m kulturno razvijajoče se obmejno mesto iz leta v leto bolj zasenčuje nekdanjo sejm-sko tradicijo Sežane. Skozi njeno osrčje, koder s0 se nekoč počasi pomikali težki »parizarji« proti Trstu, danes v živihnem avtomobilskem prometu utripa široka asfaltna cesta. Ob obeh njenih straneh pa se bleste beli industrijski objekti, ki pojo zanosno pesem svobode in novega življenja novemu človeku. Po nedavno golih, rahlo napetih pobočjih, rastejo od tal moderna bivališča in hrami znanja ter prosvete. Vse to je pognalo in poganja iz semena žuljev in duha socialističnih ljudi, ki so si priborili nove pogoje življenja in si uporno gradijo veliko bodočnost.
Žva.n Jaša
«Mfem
Delasanta se je vrnil z dirke okrog Egipta
i prvak ¥ šahu?
medsebojnem dvoju odločiti, kdo bo dosegel najvišji državni šahovski naslov.
Od ostalih preseneča slabi plasman Matanoviča, ki je začel kot favorit, in Puca, ki ni dosegel niti petde:set procentov dosegiljivih točk.
OBJAVA
Dne 13. II. 1955 je izginil JEREBICA PAVEL, rojen 26. IX. 1940, doma iz Krkavč št. 54. Oblečen je bil v dolge, sive hlače in rume.no-rdeč pulover, visoke ¡rjave čevlje, suknjiča ni imel. Fant je visoke postave in svetlih las. Kdor o njem kaj ve ali ga je videl, naj sporoči materi v Krkavče ali najbližji postaji Ljudske milice.
Mali oglasi
S TAKOJŠNJIM NASTOPOM sprejmemo VAJENCA za železninsko stroko in VAJENCA za urogerij-sko stroko. Pogoj: dovršene 4 gimnazije ali osemletno šolo. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Mavrica«, Izola ali osebno v Izoli, Verdijeva ulica 1.
Mednarodnega jezika
ESFERANTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko sa din 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopra.
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 26, telefon 170, poštnj predal Z — Rokopisov ne vračamo
Od vseh pisem, ki sem jih dobil pretekli teden, me je najbolj razveselilo tisto iz Dekanov. Kolektiv tovarne »laketov« mi namreč kolektivno sporoča, da se strinja z mojo kritiko in obljublja, da bodo zadevo uredili. Zamerijo mi le to, ker nisem povedal, da lesena šara ni njihova, ampak spada v inventar mizarskega podjetja .in ker nisem omenil, da bi se lahko uprava zadružnega doma tudi že zganila in uredil« dvorišče. Seveda zamujeno rad popravim. Sploh pa se mi zdi, da je vsa vas precej zanemarjena in se bom moral najbrž enkrat oel tem posebej pogovorili z občinskimi možmi.
V Piranu pa se mi je potožil stari Tartini. Rekel mi je, da mu je strašno dolgčas, ker mu razen Kranjskih komedijantov in pevcev iz Ljubljane in Reke v tej gledališki sezoni še nihče ni delal dražbe. Mimogrede sem opazil še zanimivo gostinsko novost. Kar v treh lokalih sem namreč videl, da ko sendviči in torte uvrščeni med pijače. Sprva sem mislil, da ije to res nekaj za popiti, ko pa sem naročil, sem se prepričal, da gre nemara le za tiskovno pomota na ceniku.
Ogledal sem si tudi staro mestno obzidje in lepo videl vse tiste raz-
poke, Id jih komisija za varstvo spomenikov še ni opazila. Pravijo, da ji to ne dela časti, jaz pa ne vem, kaj bi rekel, ker se na to bolj slabo razumem; verjetno pa je le res tako. Ustavil sem se še pred zgradbo mest-, nega muzeja in ugotovil, da se reklama na stranski fasadi čudovito ujema s stilom zgradbe, še bolj pa s karakterjem ustanove, ki v njej vedri.
Ker mi je bilo vsega tega kmalu dovolj, sem se počasi odpravil proti Portorožu. Se dobro, ela sem jo pravočasno pobrisal, kajti zvečer je bilo vse mesto pod vodo. Tako sc je zgodilo, ela so morali natakarji hotela Metropol nositi zapoznele goste na ramenih celih petdeset metrov daleč. To je bil menda v vsej zgodovini gostinstva edini primer, da so morali natakarji nositi iz hotela trezne goste. Zato ije tudi vredno, da ga zabeležim.
V Portorožu me je najprej zanimalo, čemu je potrebno uničevati park z bifejem »Jadran«, ki je med najlepšimi v tem našem letovišču. Povedali so mi, efa (jo plesišče mnogo bolj potrebno, predvsem jia bolj donosno in nam zato ne sme biti žal nekaj žrtvovati. Ker že dolgo več ne plešem, najbrž nisem dovolj kompetenten, da bi znal to pridobitev
pravilno vrednotiti; zato me tudi niso mogli prepričati.
Ko sem tako postopal po mestu in čakal na avtobus, sem zagledal nekega človeka, ki jo je nialial z »loj-tro« na ramah proti Ljudskemu domu. Ze sem mislil, ela ima kakšne slabe namene, ki dišijo po kriminalu. Bilo je namreč že pod noč. No, pa so mi povedali, da je to portoroški Idnoopcrater, ki mora pač imeti lastno lestvo, če hoče priti v svojo kabino, Stopnice so namreč pozabili narediti. Res je sicer, ela ije zanj nekoliko nerodno prenašati vsak večer »lojLto« kakor kakšnemu dimnikarju, ima pa vse to tudi svojo dobro stran. Ce je film gledalcem všeč, enostavno spodmaknejo lestvo in operater ga mora vrteli, dokler se vsi ne naveličajo gledati. Nato seveda operaterja milostno spusitajo iz kletke. Porto-rožani pričakujejo, da bo njihov kino prav zaradi tega zaslovel po vsem svetu, za kar naj bi poskrbeli turisti, ki jih bo omenjena znamenitost prav gotovo še v vdčjem številu privlačila na naš Jadran, Saj kaj podobnega nimajo niti v San Rcmdu,
Jaz jim od vsega srca želim, da bi bilo res tako.
Pozdrav
vaš Vane.
17, LEKCIJA
The Minister is coming from the factory, Mr. Grey is giving a key to him. He is coming (going, giving . . .) Tvorjenje vprašanj: He is coming. — Is he coming?
—	They are going — Are they going? — You are going to your office. — Are you going to your office? — You are coming from the station. — Are you coming from the station? — Mr. Grey is putting his cigarettes in his pcc-ket? — Is Mr. Grey putting his cigarettes in his pocket? — Mrs. Grey is taking her hat from a box. — Is Mrs. Grey taking her hat from a .box? — We are getting our letters from the postman. — Are wo getting our letters from the postman? •— You are giving a cigarette to me. — Are you giving a sigarette to me? — Are you going to your office? — Yes, I am going to my office. — Are you coming ofrm (the station?
—	Yes, I am coming from the station. — Is Mr. Grey putting his cigarettes in his pocket? — Yes, I Mr. Grey is putting his Cigarettes in his pocket. —Is Mrs. Grey taking her hat from a box? — Yes, Mrs. Grey is taking her hat from a box. — Are we getting our letters from the postman? — Yes, we are getting our 'letters from the postman. — Are you giving a cigarette to me? — Yes, I am giving a cigarette to you. — Am i saying »Thank you« to you? - No, you will say »Thank you« to me. Thank you. — He said »Trank you« to me then. He got ,a cigarette from me. Pie is putting his cigarette in his pocket now. — My cigarette is in my pocket. Vprašanja za ístodob-nost dogajanja: Are you coming here? — Za navadno redno dogajanje: Does he go on a bus? — D0 you give your ticket to a man? Z a bodočnost: Will you,r friend come here? — Za preteklost: Did he go o London? — Is he here? — Yes, he is here? — Yes,- he was bere. V odgovorih pa ni treba vselej ponavljati celega dolgega stavka, lahko ga skrajšamo. Is he here? — Yes, he is. Namesto: Yes, he is here. — Was he in his room?
—	Yes, he was. — Am I early? — Yes, you are. — Are they late? — Yes, they aré. — Are you there? Yes, we are. — Yes, I am. — Were you there? — Yes, we were. Yes, I as. — Is Mr. Grey in his office? — Yes he's in his office. — Is Joan Grey in her office? — Yes, she's in her office. — Is. Mrs, Grey in her kithen? — Yes, she is. — Is your friend in London- — Yes, he is. — Is your car in your garage? — yes, it is. — Are your hatand your coat in this room? — Yes, they are. Are you and I fri-ends? — Yes, we .are. — Am I your friends? — Yes, you are. — Was Mr. Grey in London yesterday? — Yes, he was. — Were he and Mrs. Grey in Norlhgate yesterday? — Yes, they were. — Were you and I in this room yesterday? — Yes, we were. — Thank you."— Obisk pri Greyevih: Gospa Grey praznuje rojstni dan in dobiva darila. Joan: Mother! — Mrs. Grey: Yes, Joan. — Joan: Are you in the dining-room? — Mrs. G.: Yes, I am. — Joan: Good morning, Mother. This is your parcel. — Mrs. G.: Oh, thank you, Joan. Is it a clock? Joan: Yes, it is. — Mrs. G.: Oh, thank you. I'll put it in my room. — Joan: The postman gave this parcel to me. It's your parcel. Your name is on it. Is
it a book? Mrs. G.: Yes, it is, It.'s a new book. It's from Mrs. Black. (Gospa Grey bere pismo . . .). Mrs. Grey: Mrs. Black was m London yesterday. Her son is in London. He goes to a school in London, She and Mr. Black went to his school in Mr. Black's new car.
RADIO KOPER
NAJVAŽNEJŠI PROGRAMI
od 27. 2. do 5. 3. 1955
NEDELJA, 27. II.: 8.15 Z domačih logov za nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9,00 V veselem ritmu; 9.30 Mladinski oder: Češnja vabi v svate; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Mikrofon je vaši Primorski zbori, ansambli in 6olisti, amaterji pojo in igrajo; 15.30 Naši kraji in ljudje: Ob istrskem ognjišču; 16.00 Promenadni koncert; 16.30 Izbrano cvetje z domače grede; 21.00 Nedeljski ritmi; 21.30 Glasbeni mozaik; 22.00 Plešite z nami.
PONEDELJEK, 28. II,: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Pomladne cvetke z domačih gajev; 15,00 Čistimo svoj jezik; 15.10 Veder ponedeljkov glasbeni album; 16.00 Šport doma in .po svetu; 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret: CesaT Franck; 19.15 Kontrasti v ritmu; 20.15 Z narodno pesmijo po Srbiji; 20,30 Operetne melodije; 21.05 Nočni koncert komorne glasbe; 22.00 .Plesna glasba.
TOREK, 1. III.: 11,00 Šolska ura; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Pojo fantje na vasi in ženski vokalni kvartet Radia Ljubljane; 15,00 S knjižne police; 15.30 Skladbe H. Baitha in G. Ger-svina izvaja pianist Borut Leajak; 15.30 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 16.00 Tečaj angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj; 19.15 Tirolski zvoki; 20.30 V. Bellini »Noima«.
SREDA. 2. III.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; Kulturno življenje na Primorskem; 15.15 Nove melodije — novi ritmi; 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu; 15.40 Koncert pianista G. De-vetaka iz Gorice; 16.00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Pojo »stari» in »mladi« pevci zabavne glasbe; 20.15 Narodne pesmi in kola; 20.45 Skladbe v izvedbi okteta Borut Lesjak; 21.05 Nočni koncert; 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 3. III.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Od Triglava do Jadrana; 15.15 Operne ouverture, intermezzi in baletni motivi; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za vsakogar nekaj: 19,15 Igrajo nemški zabavni orkestri; 21.05 Nočni koncert komorne glasbe; 22.00 Plesna glasba.
PETEK, 4. III.: 11.00 Dopoldanski orkestralni koncert; 13.45 Glasba po željah; 1-1.40 Domači zvoki: Igrajo veseli godci in vaški trio; 15.00 Kulturno pismo; 15.10 Tisoč taktov melodij iz filmov, operet in revij; 16.00 Tečaj angleščine; 16,15 Za vsakogar nekaj; 19.15 Ciganske melodije; 20.15 V ritmu starih valčkov; 20.30 Bosanske sevdalinke; 21.05 L. v. Beethoven: Ouvertura Fidelio,* violinski koncert; 22.00 Plesna glasba.
SOBOTA, 5. III.: 14.00 Od melo-dije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Kmetijske in pastirske narodne pesmi; 15,00 Žena in dom; 15,30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 16.00 Monja široka cesta; 16.10 Nekaj novosti iz naše diskoteke; 19.15 Ritmi za klavir; 20,15 G. Gershwin: »Porgy in Bess« — I. dejanje; 21.00 Radijska igra; 22.00 Prosimo za ples.
V * fl
ca sea a©¥© ncar©cmMe
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime in priimek ...............................................„._...................
Bivališče	........................................................................
Pošta ....................................................................................................
Naročnino bom plačai, ko prej m en vašo položnic»! Dsa ............................................................
(Lastnoročni podpis)
UssravS
Znamka 10,— din
Ssniorjeva 2 (S - P®stisni! pretSaS 2
Stoletnica
aluminija
Vedno več je na svetu ljudi, ki so prisiljeni zamenjati svoje naravne zobe z umetnimi. Vendar pa niso še izumili takšnih zob, ki bi res popolnoma odgovarjali svojemu namenu, čeprav so poskusili najrazličnejše snovi in načine. Sedaj so jih začeli izdelovati iz najlona. To plastično snov vbrizgncjo pod velikim pritiskom in pri visoki temperaturi v posebne kalupe in zobovje je gotovo. Pravijo, da se ti zobje odlikujejo po svoji trdnosti in elastičnosti ter da se ne krhajo niti lomijo
I
Televizijska kamera pri' iskanju podvodnega zaklada
Britanska družba Pye je zgradila posebno televizijsko kamero za podvodna snemanja, ki jo bodo uporabili v Novi Zelandiji pri dviganju zlatega lovora z ladje »General Granit«, kj se je blizu novozelandske obale potopila leta 1866.
Oa"kaT se ie ladia potopila, je bilo izvršenih mnogo pozkusov, da bi izvlekli tovor 9,5 ton neočiščenega zlata, ki ga cenijo na približno 5,000,000 funtov (okrog 4 milijarde d narjev), čeprav je položaj ladje točno znan, zavira u-Sgpešno delo potapljačev močan morski tok.
Predsednik družbe je izjavil, da bo izpopolnjena televizijska kamero pri podvodnem snemanju v veliko pomoč, ker bo nudila v delo potapljačev drekten vpogilsd, talr0 so dan; vsi p?goji za dobe:- uspeh.
Pred sto let{ je na pariški razstavi francoski znanstvenik st. Claiir Deville prvič pokazal kose aluminija, čgar proizvodnja je bila takrat zelo dTaga — pol kg aluminija je stalo blizu 50 tisoč din. — Aluminij je danes skoraj nenadomestljiva kovina, kolikšna je njegova uporaba, naj navedem^ samo primer amerške potniške ladje »United States«, za katero so porabili 2000 ton te kovine.
Da bi prikazali stoletnico razvoja aluminija kot komercialne kovine, bo od 1. — 11. jul ja letos v Londonu posebna razstava.
Razstava bo razdeljena na štiri dele: zgodovina, uporaba pri znanstvenem delu, način proizvodnje, današnja uporaba in razvoj v bodočnosti. Tehnični strokovnjaki raznih vej industrije bodo imelii na razstavi predavanja.
Tudi na vlakih radio. To zanimivo novost so vpeljali na italijanskih ekspresnih vlakih. Res, da radio t; avtomobilu in v avtobusu ni več nikakršna novost in bi tudi za vlak nebi! nič posebnega, če se ne bi razlikoval po tem. da je vgrajen v naslonjalu vsakega sedeža in ga. posluša samo kdor želi. Drugih potnikov ne moti in jim tudi ni treba tekmovati z njim, če se želijo pogovarjati med seboj
.Elektronske oči" za slepe
i
Dva ameriška znanstvenika sta. izdelala napravo, ki ji pravijo »e-lektronske oči« in bo slep m nado-mest-ovala vid.
Naprava je nameščena v kovinski škatljici, ki j0 nosi slepec v roki podobno kakor kovčeg. Poseben objektiv na prednjem delu zbira svetlobo, k:, s? odbija od ravnih tal. Čim se slepi približa robu pločnika, se svetloba za nekaj časa prekine in sproži električni zvonec.
S to napravo so dob li slepi izvrstnega vodnika. Zanimivo je, da sla oba izumitelja že od rojstva, slepa.
Za aparat, ki ga vidite na sliki pravijo, da bo nadomestil orkester. To je posebna elektronska naprava, sestavljena iz nič man/ kot 300 elektronk, ki lahko reprodueira kakršenkoli zvok od najlepšega soprana do otroškega joka, kakor tudi vseh znanih glasbil. Predvsem bo nova naprava koristila kompozitorjem. ki bodo lahko brez vsakega orkestra izvajali svoje skladbe kar v svoji delovni sobi
Zadnje čase se je spe,t povečalo-zanimanje Za Antarktiko, edini neobljudeni kontinent. Na to celino je pred kratkim odrinila amariška oprava, medtem ko se pripravlja na pot britanska akspedieija, ki ima v načrtu, da prečka kontinent od Ailanskega oceana preko Južnega tečaj-a do ob ai Tihega oceana.
¡Načrt n; nov. Ta podvig je poskušal uresničit; že leta 1914 bri-
Medtem ko so se začeli šele zadnje čase resneje pripravljati, da bi raziskali Antarktiko, to nepoznano celino na Južnem tečaju, že dolgo vztrajno prodirajo na Sever. Američani in Rusi kar tekmujejo. Njihove ekspedicije raziskujejo nepregledna področja, pokrita z večnim snegom. in ledom. Čeprav delajo to v znanstvene namene, se skrivajo za temi napori predvsem strategijski interesi. Zato ni čudno, da si obe državi toliko želita osvojiti in pokorili Sever. Na sliki taborišče ruske ekspedicije
lanski polarni raziskovalec Emest Shackleton. Njegovo ladjo »Endu-rance« pa je zdrobil led še preden e0 prišli do baze, v katetri je nameraval Shackleton prezimiti. Podobne nevarnosti čakajo tudi nove ekspedicije.'
Prehod čez to celino je eden izmed maloštevilnih podvigov, ki jih ljudje še niso izvedli. Kakor preko Himalaje, tako bi tudi čez ta kontinent mogli preleteli z letalom
v neikaj urah. Toda to ne more aa-dovdljiiti pravega raziskovalca. Pra-z en ulj i, je pa zato zvezano z vsemogočimi težavami in nevarnostmi.
Znano je, da bo šel dobršen del vo raziskovanje more biti samo na poti preko predelov, kaerih nadmorska višina jo večja ad 2000 m in so pokriti z »ledeno kapo«, za katero je pred leti britansko-skaii-dinarvska odprava ugotovila, da sestoji iz slojev ledu, ki Sq. debeli več kot tisoč metrov.
Ekspedioija se bo prav gotovo povzpela na nekatere planine, na katere bo spotoma naletela in bilo bi skoraj neverjetno, da bi na njih ne našla kakih dragocenih kovin. Zadnjih sto kilometrov bo šla pre-
ko ogromni^ slojev premoga, ki pa jih zaa-adi »ledene kape« ne bomo najbrž nikoli izkoriščali.
Odprava bo na vsej poti metrila debelino »kape«. Ta merjenja .in in metetreoUoška opazovanja bodo izpopolnila podatke, ki jih imamo o tem delu sveita. Temu kontinentu ne moremo v bližnji bodočnosti pripisati posebnih strateških ali političnih važnosti.
Razen lov,a na kite, ki Se ob vsakem letnem času zbirajo blizu ledene meje, je še ena možnost gospodarskega izkoriščanja, to je veter. Antarktika ga ima v izobilju. Raziskovalec Douglas Mowsen je izmeril njegovo hitrost, ki je 70 km n,a uro.
Pepe je v velikem mestu stopil v >lužho k policiji. Po dveh mesecih tole in vežbe, ga narednik nekega rečera odvede na ulico, po kateri bo uocolj' prvič patruljiral. Narednik mu |e dal zadnja navodila.
»Tako dolga ulica bo tvoje službeno mesto nocoj. Začneš od tu in korakaš po njej naprej in naprej, dokler ne prideš do tiste rdeče luči, ki se tam v daljavi lepo vidi od tu. Tam se obrneš in greš nazaj do tu, potem začneš znova. Kar začni in dobro srečo!« In narednik ga je pustil samega.
Od tistega trenutka niso Pepeta več videli. Šele čez dva dni se je sam javil v stražnici.
»Kje si bil toliko časa?« je zarjul nanj narednik. »Ali ti nisem rekel, da hodi samo do tiste rdeče luči?«
»Da, da,« je dejal Pepe in ves truden omahnil na stol, »toda tista rdeča luč je bila pritrjena zadaj na nekem kamionu!«
Škoti so na glasu kot veliki skopuhi obenem pa tudi kot veliki pivci viskija (žganja iz rži). Tako pripoveduješ, da so se trije Skoti domenili, da pojdejo naslednji dan s čolnom na morje lovit ribe. Dva naj ooskrbita za trnke in drugo, kar je ireba, tretji naj pa nakupi potrebnih jedil in pijače, ker so sklenili lo-
viti do večera. Ko so se naslednje jutro zbrali, je tretji imel v košari pol štruce kruha in štiri litre viskija! Eden prvih dveh pogleda radovedno v košaro. Mahoma se zresni, prime se obupno za lase in vzklikne;
»Salamenski zapravljivec! Ali je bilo treba kupiti toliko tega kruha!«
Nekoč se vozi Skot v vlaku. Nasproti njemu sedi slar duhovnik. Od začetka ni bilo med njima nobenega pomenka. Župnik je bil zatopljen v svoje misli, Škot pa je od časa do časa segel v žep suknje, potegnil na dan litrsko steklenico viskija in napravil krepak požirek, To se je ponavljalo vsakih deset minut in župnik je začel grbaneiti čelo. Končno ni mogel več stipeti in je karajoče rekel:
»Poslušajte, prijatelj! Jaz imam že sedemdeset let, pa nisem še nikoli pil viskija.«
»Kar mirni bodite, gospod župnik,«je rekel Škot, »tudi zdaj ga ne boste I«
Bogat trgovec se je zaljubil na neki prireditvi v lepo deklico, ki ga ¡e tako prevzela, da ji je dvoril dan za dnem. Odločil se je bil, da jo vzame za ženo. Ker se je pa le bal, da je kaka zvita pustolovka, je najel zasebnega detektiva, naj preišče njeno preteklost in sedanjost in mu potem poroča, kaj je odkril. Čez nekaj tednov je prejel od detektiva naslednji raport:
»Dama je neoporečne preteklosti in 111 na njej najmanjšega madeža. Izhaja tudi iz odlične in v vseh ozi-rill poštene družine. Edino, kar bi utegnilo škoditi njenemu ugledu, je dejstvo, da ji zadnje tedne dvori neki trgovec, ki je splošno znan kot lump in vsestranski podlež!«
80 kilogramov težka jetra. Vola s tako velikimi jetri so minuli teden zaklali v koprski klavnici. Bil je to izreden primer zaradi bolezni razširjenih jeter, ki so bila več kol desetkrat večja, kakor pri normalnem govedu iste teže in starosti. Zanimivo je, da žival ni kazala posebnih zunanjih znakov obolenja in jo je bil lastnik prisiljen zaklali zaradi tega, ker si je zlomila nogo
MEHANIZIRANO KOLO BREZ MOTORJA
Nizozemec VV. Hasenberg je izumil napravo, ki bo navdušila marsikaterega bioiklista. S pomočjo te priprave se lahko peljemo 4 km kakor po klancu navzdol, če vrtimo kolo 1000 metrov.
Otroški vrtec? Ne, pač pa svojevrsten »rekord«, liamburžanka Edith David je v manj ko desetih letih rodila deset otrok. Štirikrat -je namreč rodila dvojčke in dvakrat po enega otroka. Vsi- otroci so živi in zdravi ter se normalno razvijajo. Na sliki vidite srečna zakonca s svojo veliko družino
Tako lahko postanete šofer, ne da bi že pri učenju koga povozili, Pripravo sta iznašla dva švicarska avtomobilista. Bodici šofer sedi za volanom, ki je prav tak ko! prt vsakem drugem avtomobilu, in »vozi«. Po »ulicah« teče miniaturni avto, ki ga vozač upravlja s svojega sedeža. Posebne priprave pa opozarjajo učenca in mu povedo, kdaj jo je »zavezi!Tudi prestave,- zavore in vse drugo, s čemer mora znati ravnati šofer, je kakor pri pravem avtomobilu